DOCSLIB.ORG

Časopis Za Zgodovino in Narodopisje

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Časopis Za Zgodovino in Narodopisje INiTITUT ZA NOVEJi0 ZCODOVINQ Yl ISSN 1)590-5!)(¡Ü R dp <ZN 1992 39 <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography <ASOPIS ZA ZGODOVINO I.CTNIK 63 STK. MAKHiOR 1 IN NARODOPISJI-: NOVA VKSTA 28 1-244 1992 Razprave — Papers Franc Kramberger: ANTON MARTIN SLOMŠEK - ŽIVLJENJE IN DELO ... 3 Anton Martin Slomšek — Life and Work Franc Kuzmi=: ZGODOVINSKI ORIS RAZVOJA SREDNJE EKONOMSKE IN DRUŽBOSLOVNE ŠOLE V MURSKI SOBOTI 25 The Historical Description of the Development of the Economical and Sociological Secondary School in Murska Sobota Ljubica Suligoj: GOSPODARSKE IN DRUŽBENE RAZMERE V PTUJSKEM OKRAJU MED SVETOVNIMA VOJNAMA 46 Economic and Social Circumstances in the Region of Ptuj between the World Wars Marko Jcsenšek: RABA DELEŽIJSKIH IN DELEŽNIŠKIH OBLIK NA -O</-EC V VZHODNOŠTAJERSKEM KNJIŽNEM JEZIKU 60 The use Participles and Participial adjectives in -o=7-e= in eastern Styrian literary Language Jože Koropec; ZEMLJIŠKO GOSPOSTVO POLSKAVSKI BUKOVEC 73 The Manor Bukovec of Polskava Sašo Radovanovi7: PROFESORJI IZ SLOVENSKIH DEŽEL NA GRAŽKI UNIVER- ZI MED LETI 1586-1710 144 Profesors from Slovenia Countries at the University of Graz, 1586—1710 Jože Curk: O PRAŽUPNIJAH IN PRAŽUPNIJSKIH CERKVAH NA SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM 153 The Ancient Parishes and the Ancient Parish-churches in the Slovene Styria Jože Curk: GRAD GORNJI MARIBOR IN NJEGOVO GRADBENOZGODOVINSKO SPORO<ILO 182 The Upper Castle of Maribor and its Historical Building Message Bruno Hartman: KNJIGE IN KNJIŽNICE V MARIBORU DO MAR<NE REVOLUCI- JE 1848. LETA 188 Books and Libraries in Maribor until the Revolution in March 1848 Mira Strm=nik-Guli=: GORNJI MARIBOR V LU<I ARHEOLOŠKIH RAZISKO- VANJ 200 The Upper Castle of Maribor with Reyard to the Archeologica! Investigations Izvle=ke prispevkov v tem =asopisu objavljata •Historical Abstract* in »Amerika: History and Life«. Abstracts of this review are included in »Historical — Abstract« and »Amerika: History and Life«. YU ISSN 0590-506B <ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography . Letnik 63 — Nova vrsta 28 1. zvezek 1992 IZDAJATA UNIVERZA V MARIBORU IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO MARIBOR ZALOŽNIK ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR Maribor 1992 =asopisni svet — Publishing Counsel Branko Avsenak, dr. Borut Belec, dr. Vladimir Bra=i=, Franc Filipi=, dr. Bruno Hartman, dr. Matjaž Klemen=i7, dr. Jože Koropec, dr. Slavko Kremenšok, Matija Maleši=, Ivan Sernec, dr. Milan Zevart Uredniški odbor — Editorial Board Dr. Vladimir Bra=i=, Marjeta Cigleni=ki, dr. Bruno Hartman, dr. Jože Koropec, Marjan Matjaši<, dr. Jože Rajhman, Irena Savel, dr. Vanek Šiftar, dr. Sergej Vrišer, Vili Vuk, dr. Milan Ževart, mag. Marjan Žnidari= Glavni in odgovorni urednik — Chief and Responsible Editor Dr. Vladimir Bra=i= 62000 Maribor, Gosposvetska 24, Slovenija telefon 062/212-895 Uprava in založba — Administration and Publisher Založba Obzorja 62000 Maribor, Partizanska 5, Slovenija telefon 062/25-681 Za znanstveno vsebino in jezik prispevkov odgovarjajo avtorji. IZDANO Z DENARNO POMO<JO Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, Republiškega komiteja za kulturo, Skupš=ine ob=ine Maribor FIJArJC KRAMBEHGER. ANTON MARTIN SLOMŠEK - ZIVUKNJE [N DELO RAZPRAVE ANTON MARTIN SLOMŠEK - ŽIVLJENJE IN DELO Franc Kramberger " UDK 262.122:929 Slomšek A. M. KHAMBEKGER Francr Anion Martin Slomiek — Življenje in delo. (Anton Martin Slomšek — Lebenslauf und Arbeit.) <asopis za zgodovi- no in narodopisje, Maribor, 83 = 28(1992)1, str. 3-24. Izvirnik v slov., povzetek v nem , izvle=ek v slov in angl. A. M. Slomšek ¡16Ü0-1BG2), od 1Q24 duhovnik» od 1B4G Lavatitinski Škof, od Iß50 prvi Škof v Ma- riboru; vzgojitelj slovenskega ljudstva in u=itelj materinega jezika, pisec in pesnik; zaradi Šte- vilnih šolskih u=benikov ima naslov »ustanovitelj slovenske ljudske Sole^, zaradi prvih in Števil- nih mladinskih spinov velja za »utemeljitelja slovenske mladinske literatures Lota 1G51/52 je ustanovil družbo sv. Cirilu in Metoda, s katero je bil pobudnik ekumenskega gibanja v Srednji Evropi. Leta 1651 Je ustanovil Mohorjeva di-uibo, po kalen je s knjigami duhovno, kulturno in narodnostno prenavljal slovensko ljudstvo. Njegovo zgodovinsko delo je bil prenos Škofijskega sedežu iz St. Andraža na Koroškem v Maribor UDC 262.122:929 Slomšek •. M. KRAMBERGER Franc: Anion Martin Slomšek - Lite and Work. <aso- pis za zgodovino in narodopisje, Maribor, 03 = 28(1902)1, p, 3—24. Ong. in Slovene, summary in German, synopsis in Slovene and Engl. A M. Slomšek (1800—1SG2), ordained priest in the year 1624, since 1•• bishop of Lavant and since 1650 the first bishop in Maribor, was an educator of the Slovene people and • teacher of their mother tongue; he was a writer end a poet. Because of his numerous school books the title ''founder of the Slovene primary school" was given to him; because oí the first and numerous writings for the youth he stood at the "beginning of the Slovene youth literature". In the year 1G51/52 he founded the Society of Saints Cyril and Methodius, he accelerated the movement for the unity of the Christians • this way m Middle Europe. In the year 1551 he founded Hormado- ras' Society to restore the Slovene people by books in spiritual, cultural and national sense His. historical deed was transferring the See of Lovant from St Andra in Cannthiu to Maribor i. SLOM IN SLOMŠKOV ROD NA PONIKVI Dobrih 15 km severovzhodno od Celja, blizu železniške postaje Ponikva, nad potokom Slomš=ico, na kateri sta bila svoj =as mlin in žaga, stoji mogo=na kme- =ka hiša iz 18. stoletja s spominsko ploš=o na pro=elju in napisom: »V tem domu • DJ, Franc Kramberger, mariborski škof CASOf'lS ZA ZGODOVINO IN NAHODOPISJE ST. 1/1•2 so se rodili Anton Martin Slomšek, knez in škof lavantinski, 26. novembra 1800, umrli v Mariboru 24, septembra 1862«. Okoli leta 1680 je bilo na Slomu še pet posestev; 20 let pozneje je vsa ta pose- stva pokupil Stefan Novak, praded škofa Slomška. Od takrat je staro rodbinsko ime Novak stopilo v ozadje in se kmalu popolnoma opustilo. Doma=e ime Slom- šek, izpeljano iz krajevnega imena Slom, je kmalu postalo uradni priimek. Štefan Novak (po doma=e že Slomšek) je bil premožen in podjeten mož. Pozi- dal je cerkev sv. Ožbalta, sedanjo ponkovsko podružnico. Dva sinova sta študira- la in postala duhovnika. Tretji sin Gašper (ded škofa Slomška) se je poro=il na posestvo v Družmirje blizu Šoštanja in tam kmetoval. FtlAKC KHAMBEHGEK: ANTON MARTIN SLOMÈËK - ŽIVLJENJE IN BELO Za Štefanom Novakom-Slomškom je na Slomu zagospodaril sin Stefan Slomšek mlajši (t oktobra 1785), njemu je sledil brat Matej Slomšek (T 4. februar- ja 1794) in temu še mlajši brat Valentin Slomšek (t 1798). Ker sta bila oba slednja brata brez otrok, je posestva na Slomu prevzel njun ne=ak, Gašperjev sin, Marko Slomšek (o=e škofa Slomška). Marko Slomšek (rojen 27. marca 1761) se je izu=il usnjarske obrti v stari Vo- šnjakovi usnjarni v Šoštanju. Pozneje je bil oskrbnik Juvan=i=evega posestva v Jamnah pri Konjicah. Že v Šoštanju je mogel spoznati Marijo Zorko (rojena 27. julija 1773, verjetno v Kamni Gorici pri Konjicah, današnje <rešnice), saj je biva- la pri sorodnikih v Skornem blizu Šoštanja Dne 17. februarja 1800 se je Marko Slomšek poro=il s 27-letno Marijo Zorko. V zakonu je bilo osem otrok, njun prvorojenec je bil Anton, poznejši škof, rojen 26. novembra 1800. Izmed ostalih otrok sta dva umrla v detinstvu. Pri porodu zadnjega otroka (Neža), 2. januarja 1816 je mati umrla. Pet nedo- raslih in nepreskrbljenih otrok je potrebovalo mater, zato se je Marko Slomšek dve leti po ženini smrti poro=il z Marijo Hudej. Druga mati je bila otrokom iz pr- vega zakona zares ma=eha, saj so bili otroci popolnoma prepuš=eni sebi, posebej po o=etovi smrti, 16. marca 1821. Ker zanje ni nih=e skrbel, so zgodaj odšli od do- ma. Tudi ma=eha je zapustila Slom in se po izrociîu Slomškovih sorodnikov pre- selila v Šentjur pri Celju. Posestvo na Slomu je prevzel škofov brat Jožef Slomšek (1807—1833) in se komaj 18-leten poro=il s 16-letno Nežo Šibal leta 1Ö25. Nevzgojen in nepripravljen za življenje si je z lahkomiselnostjo nakopal zgodnjo smrt. Za njim je gospodari- la na Slomu vdova Neža, ki se je leta 1835 drugi= poro=ila, z Blažem Mo=nikom. Za njima je dobil Slom Jožefov sin Anton Slomšek (rojen 19. decembra 1826), ki se je leta 1854 poro=il z Marijo Goleš. Leta 1900 je posestvo na Slomu podedoval njun sin Anton Slomšek mlajši (1877 — 1935), zadnji Slomšek na stari doma=iji in v škofovi rojstni hiši. Po smrti žene Nežo Delakorde, ki je umrla pri porodu drugega otroka (24. oktobra 1904) je kljub prošnjam in opominom sorodnikov prodal o=etov dom na Slomu in se pre- selil v Razkrižje. Bila je nevarnost, da bo Slomškova doma=ija, zavedna sloven- ska hiša prešla v roke zloglasnega ponem=evainega društva »Südmark«. Zadevo je rešil celjski odvetnik dr. Josip Karlovšek, ki je leta 1905 Slom odkupil; od nje- ga pa ga je prejela celjska posojilnica. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo s hišo nacionalizirano in dano Druž- ben o-k m e ti j sk emu podjetju »Meja« Šentjur. Ob 130. obletnici Slomškove smrti je njegovo rojstno hišo s funkcionalnim zemljiš=em odkupila mariborska škofija, da jo ohrani kot zgodovinski spomin na prvega škofa v Mariboru, o katerem je zapisal dr. Franc Kidri= v Stanojevi7evi Narodni enciklopediji (IV, 245): »Slomšek kot duhovnik in škof zavzema prvo mesto v slovenski zgodovini po Cirilu in Metodu«. II. DOMA NA PONIKVI, V CELJU IN V SENJU Otroška leta je Slomšek preživel v doma=i, globoko verni, narodno zavedni in urejeni družini. V desetem letu starosti mu je škof Leopold II. Maksimilijan grof Firmian na Ponikvi podelil sv. birmo. Nanjo ga je pripravljala mati ob pod- pori kaplana in sorodnika Mihaela Goleša.
Load more

Recommended publications
  • Odtis Poloma Slovenske Katoliške Cerkve Na Podatkih Raziskave Sjm**
    ČLANKI Marjan SMRKE* ODTIS POLOMA SLOVENSKE KATOLIŠKE CERKVE NA PODATKIH RAZISKAVE SJM** Povzetek. Slovenska Katoliška cerkev je v nekaj letih izgubila štiri nadškofe oz. dve zaporedni vodstvi. Pojav nima primerjave v novejši evropski zgodovini. Povezan je predvsem s finančnim polomom mariborske nadško- fije. Zastavlja se vprašanje, kakšen odtis je to pustilo na časovnih vrstah podatkov, ki se v raziskavi Slovensko javno mnenje (SJM) nanašajo na religioznost. Raziskava pokaže, da vrednosti dela tozadevnih spre- menljivk-indikatorjev (pripadnost, vernost) v zadnjih letih ne odstopajo od šibkega sekularizacijskega trenda (postsocialističnega) tranzicijskega obdobja, medtem ko vrednosti drugih spremenljivk-indikatorjev (obisko- vanje obredov, zaupanje) kažejo pospešek v smeri (še večjega) distanciranja od Cerkve kot institucije. To dis- tanciranje je dovolj izrazito, da ga lahko štejemo za 275 znamenje novega sociološkega stanja. Na podlagi mer- jenj religioznosti v okviru SJM od leta 1968 dalje je zdaj mogoče razločevati štiri (de)sekularizacijska obdobja. Ključni pojmi: Katoliška cerkev, odstavitve nadškofov, vernost, sekularizacija Katoliška cerkev (KC), ki je med Slovenci že stoletja poglavitna verska organizacija, je v zadnjih letih izgubila štiri nadškofe. Tako so odstopili nad- škof Alojzij Uran (28. 11. 2009), nadškof Franc Kramberger (3. 2. 2011), nad- škof Anton Stres in nadškof Marjan Turnšek (oba 31. 7. 2013). Po odstopu zadnjih dveh sta nadškofiji več kot leto dni vodila apostolska administra- torja – vse do umestitve Staneta Zoreta (23. 11. 2014) v Ljubljani oz. Alojzija Cvikla (26. 4. 2015) v Mariboru. Odstopi so bili dejansko odstavitve po para- grafu 2401. člena kanonskega zakonika.1 Čeprav odstavitve v KC niso zelo redek pojav, se v novejši zgodovini v Evropi še ni primerilo, da bi krajevna Cerkev hkrati oz.
    [Show full text]
  • Rinunce E Nomine
    N. 0174 Venerdì 07.04.2006 RINUNCE E NOMINE RINUNCE E NOMINE ● RIORGANIZZAZIONE DELLE CIRCOSCRIZIONI ECCLESIASTICHE IN SLOVENIA E RELATIVE PROVVISTE Il Santo Padre Benedetto XVI ha adottato i seguenti provvedimenti per le circoscrizioni ecclesiastiche in Slovenia: 1) ha creato le nuove Diocesi di Novo Mesto, con territorio dismembrato dall’Arcidiocesi di Ljubljana; di Celje, con territorio dismembrato dalla Diocesi di Maribor; di Murska Sobota, con territorio dismembrato dalla Diocesi di Maribor; 2) ha assegnato la Diocesi di Novo Mesto come suffraganea all’Arcidiocesi metropolitana di Ljubljana; 3) ha elevato la Diocesi di Maribor ad Arcidiocesi metropolitana, assegnandole come suffraganee le Diocesi di Celje e di Murska Sobota; 4) ha nominato Arcivescovo metropolita di Marubor S.E. Mons. Franc Kramberger, finora Vescovo della medesima sede; 5) ha nominato Vescovo residenziale di Novo Mesto S.E. Mons. Andrej Glavan, finora Vescovo titolare di Musti di Numidia ed Ausiliare di Ljubljana; di Celje, S.E. Mons. Anton Stres, finora Vescovo titolare di Ptuj ed Ausiliare di Maribor; di Murska Sobota, Mons. Marjan Turnšek, Rettore del Seminario Vescovile di Maribor. S.E. Mons. Franc Kramberger, Arcivescovo Metropolita di Maribor S.E. Mons. Andrej Glavan, Vescovo di Novo Mesto S.E. Mons. Anton Stres, C.M., Vescovo di Celje S.E. Mons. Marjan Turnšek, Vescovo di Murska Sobota S.E. Mons. Franc Kramberger, Arcivescovo Metropolita di Maribor E’ nato a Lenart, diocesi di Maribor, il 7 ottobre 1936. Ordinato sacerdote il 29 giugno 1960. Ha compiuto gli studi filosofici e teologici presso la Facoltà di Teologia di Ljubljana, dove ha ottenuto il Dottorato in Teologia con 2 la Tesi di Laurea ‘Verità centrali della fede nella predicazione di A.
    [Show full text]
  • Matija Majar Ziljski Enlightener, Politician, Scholar
    MATIJA MAJAR ZILJSKI ENLIGHTENER, POLITICIAN, SCHOLAR ISKRA VASILJEVNA ČURKINA Matija Majar Ziljski left a significant mark in differ- Matija Majar je bistveno zaznamoval različna po- ent spheres of cultural, educational and political life. dročja kulturnega, vzgojnega in političnega življenja. During the revolution of 1848–1849, he was an Slo- Med revolucijo 1848–1849 je bil eden vodilnih slo- venian ideologist and the first to publish his political venskih mislecev in prvi, ki je objavil politični pro- program entitled United Slovenia. After the revolu- gram Zedinjena Slovenija. Po revoluciji se je postopo- tion, he gradually turned away from Pan-Slovenian ma preusmeril od vseslovenskih vprašanj v ustvarjanje affairs, the main reason for this being his idea about panslovanskega/vseslovanskega jezika. Ta usmeritev se creation of Pan-Slavic literary language. His posi- je še bolj okrepila po njegovem potovanju na Etnograf- tion on this matter strengthened after his trip to the sko razstavo v Moskvo leta 1867 in zaradi prijatelj- Ethnographic Exhibition in Moscow in 1867 and his stev z ruskimi slavofili. friendship with Russian Slavophiles. Ključne besede: Matija Majar Ziljski, biografija, Keywords: Matija Majar Ziljski, biography, Panslav- panslavizem, etnografska razstava, Moskva. ism, Ethnographic exhibition, Moscow. Matija Majar Ziljski was one of the most outstanding Slovenian national activists of the 19th century� He was born on 7 February 1809 in a small village of Wittenig- Vitenče in the Gail-Zilja river valley� His father, a
    [Show full text]
  • Bishops in Medjugorje and About Medjugorje in 2001
    Bishops in Medjugorje and About Medjugorje in 2001 MAY 2001 Msgr. José Antúnez de Mayolo, Bishop from the Archdiocese of Ayacucho (Peru) From May 13 to 16, 2001, Msgr. José Antúnez de Mayolo, a Salesian Bishop from the Archdiocese of Ayacucho in Peru, came for a private visit to Medjugorje. “This is a beautiful shrine where I find much faith, where I find faithful who live their faith, faithful who come for confession. I was hearing the confessions of Spanish pilgrims. I participated in Eucharistic celebrations and I liked everything very, very much. It is really very beautiful here. It is right that Medjugorje is called a place of prayer for the whole world and ‘the confessional of the world’. I have been to Lourdes, but it is a very different reality. They cannot be compared. They are two different realities. In Lourdes, the event is closed, but here everything is still developing. Here, faith can be felt in a much stronger way than in Lourdes. Medjugorje is still quite unknown in Peru, but I promise to become an apostle of Medjugorje in my country. The faith is strong and alive here, and this is what attracts so many pilgrims from the whole world. I should like to tell them to have a strong love for the Blessed Virgin Mary. Let them love her mightily, because she is our Mother and she is always with us. This is why those who live and work here have to love her, but also priests who come from abroad. Pilgrims who come here have already started their spiritual journey towards the Blessed Virgin Mary, and they already have faith.
    [Show full text]
  • Slovani Evrope.Pdf
    Razstava Slovani Evrope (Musée de Cinquantenaire, Bruselj 2008): slovenski prispevek Th e Exhibition Th e Slavs of Europe (Musée de Cinquantenaire, Brussels 2008): Th e Slovene Contribution Tentoonstelling De Europese Slaven (Eeuwfeestmuseum, Brussel 2008): Â Sloveense bijdrage. L’ exposition Les Slaves d’Europe (Musée de Cinquantenaire, Bruxelles 2008) : Contribution slovène ISN ZRC SAZU CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 391(497.4)(083.824) sloRAZSTAVA Slovani Evrope = Th e Exhibition Th e Slavs of Europe : slovenski prispevek = the Slovene contribution : (Musée de Cinquantenaire, Bruselj 2008) / [uredila Bojana Rogelj Škafar ; prevodi Franc Smrke, U. T. A. prevajanje]. - Loka pri Mengšu : Forum slovanskih kultur, 2008 ISBN 978-961-92433-0-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Rogelj Škafar, Bojana 239135232 Bojana Rogelj Škafar 5 Jurij Fikfak Narodopisje in Matija Majar 13 Matija Majar and Ethnography 29 Etnografi e en Matija Majar 45 Ethnographie et Matija Majar 46 Janja Žagar Med oblačenjem in kostumiranjem 49 Between Dressing And Costuming 53 Tussen aankleden en uitdossen 71 Entre vêtement et costume 73 Iz zapuščine Matije Majarja Ziljskega, ki jo hranijo v Ruskem etnografskem muzeju v St. Peterburgu, 2006. (Foto J. Fikfak). / From the legacy of Matija Majar Ziljski kept by the Russian Ethnographic Museum in St Petersburg, 2006. (Photo J. Fikfak). 4 Nekoliko zapletena zgodba – kot so bila vse od njihovega nastanka zapletena razme- rja med narodi in nacijami - se začenja s Prvo etnografsko razstavo iz leta 1867 v Moskvi. Razstava, ki je slavila panslovanstvo kot protiutež germanstvu in vzpostavljala Rusijo kot vodilno deželo slovanskega sveta s tem, ko je ob nošah neslovanskih narodov, živečih na ozemlju tedanje Rusije, je pokazala bogastvo noš slovanskih narodov.
    [Show full text]
  • Croatian-Slovenian Relations in Politics, 1848-1914: Examples of Mutual Ties
    Review of Croatian History 6/2010, no.1, 115 - 132 UDK: 327(497.5:497.4)''1848/1914'' Izvorni znanstveni članak Received: September 17, 2010 Accepted: October 27, 2010 CROATIAN-SLOVENIAN RELATIONS IN POLITICS, 1848-1914: EXAMPLES OF MUTUAL TIES Stjepan MATKOVIĆ* The events of 1848 showed that the Croats and Slovenes had individual national identities and fully-formed views on the integration of their own ethnic territories. At the same time, both peoples, each in their own way, aspired to come closer in order to protect themselves from the looming hegemonic forces within the ethnically diverse Habsburg Monarchy and outside of it. Although the Slovenian political movement, with its platform of Unified Slovenia, did not stand out in 1848 in the eyes of Croatian politicians, already then it showed that there were circumstances that pointed to the idea of reciprocity. Despite the emphasis placed on specific forms of national identity, events which demonstrated that Croats and Slovenes were too weak to secure individual independence stressed the need for ties. So the author attempted to present an account of Croatian- Slovenian relations from 1848 to 1914. He took into consideration relations between groups and individuals who could be considered as a kind of national leaders, as well as relations between other groups and individuals in Croatian and Slovenian territories during the same period of time (e. g., Croatian-Slovenian relations in Istria). In European history, the year 1848 is designated as a watershed in the formation of modern national communities and civil society. Revolutionary trends opened the floodgates for national movements in many countries in the Old Continent.
    [Show full text]
  • Palgrave Studies in Minority Languages and Communities
    Palgrave Studies in Minority Languages and Communities Series Editor Gabrielle Hogan-Brun Vytautas Magnus University Kaunas, Lithuania Worldwide migration and unprecedented economic, political and social integration present serious challenges to the nature and position of language minorities. Some communities receive protective legislation and active support from states through policies that promote and sustain cultural and linguistic diversity; others succumb to global homogenisation and assimilation. At the same time, discourses on diversity and emancipation have produced greater demands for the management of diference. Tis series publishes new research based on single or comparative case studies on minority languages worldwide. We focus on their use, status and prospects, and on linguistic pluralism in areas with immigrant or traditional minority communities or with shifting borders. Each volume is written in an accessible style for researchers and students in linguistics, education, politics and anthropology, and for practitioners interested in language minorities and diversity. We welcome submissions in either monograph or Pivot format. More information about this series at http://www.palgrave.com/gp/series/14611 Peter Jordan • Přemysl Mácha Marika Balode • Luděk Krtička Uršula Obrusník • Pavel Pilch Alexis Sancho Reinoso Place-Name Politics in Multilingual Areas A Comparative Study of Southern Carinthia (Austria) and the Těšín/ Cieszyn Region (Czechia) Peter Jordan Přemysl Mácha Institute of Urban and Regional Research Department
    [Show full text]
  • Zgo D O Vin Ske D Imenzije Ilir Sk Ih P R O V in C
    Nastanek Ilirskih provinc velja za enega pomembnih dogodkov v slovenski zgodovini, ki ni samo dokazal, da je oblast Habsburžanov večna in nedotakljiva, ampak je prinesel tudi globalne spremembe na idejnem, gospodarskem in socialnem področju. Ilirske province so bile pomembno idejno in politično gibalo slovenskega družbenopolitičnega razvoja. Glede na spremenjene politične razmere ILIRSKIH PROVINC v Evropi, zlasti pa spričo nastanka samostojne slovenske države, ima prenovljena obravnava Ilirskih provinc številne nove implikacije. Na eni strani širi vedenje o mednarodnih dogodkih na slovenskih tleh, na drugi in strokovno pomembnejši pa predstavlja analizo dosedanjih raziskav in vnos novih spoznanj, temelječih na novem gradivu in novih metodoloških pristopih, v slovenski zgodovinopisni prostor. ZGODOVINSKE DIMENZIJE http://zalozba.zrc-sazu.si DIMENZIJE ZGODOVINSKE ILIRSKIH PROVINC DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_OVITEK_brez.indd 1 18.10.2012 10:23:16 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc DIMENZIJE ILIRSKIH PROVINC_02.indd 1 12.10.2012 12:04:33 Zgodovinske dimenzije Ilirskih provinc © 2012, Založba ZRC, Zgodovinski inštitut Milka Kosa Uredila Barbara Šterbenc Svetina, Matija Godeša Prevod Manca Gašperšič Jezikovni pregled Helena Dobrovoljc Oblikovanje in prelom Brane Vidmar Recenzenta Eva Holz, Petra Svoljšak Izdajatelj Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU Za izdajatelja Petra Svoljšak Založnik Založba ZRC Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Aleš Pogačnik Reprodukcija na ovitku Napoleonov spomenik na Trgu francoske revolucije v Ljubljani.
    [Show full text]
  • Slovenske Jezikoslovne Revije V Prostoru in Času
    UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE JANJA HABE Mentorica: doc. dr. SMILJA AMON SLOVENSKE JEZIKOSLOVNE REVIJE V PROSTORU IN ČASU DIPLOMSKO DELO LJUBLJANA, 2005 KAZALO 1 UVOD....................................................................................................................... 2 2 TEORETIČNA OPREDELITEV.......................................................................... 4 2.1 JEZIKOSLOVNO ČASOPISJE ......................................................................... 4 2.2 NARODNI PROGRAM ..................................................................................... 6 2.3 NARODNO IN JEZIKOVNO VPRAŠANJE .................................................... 8 2.4 JEZIKOVNA POLITIKA IN JEZIKOVNO NAČRTOVANJE ...................... 10 3 ZGODOVINSKA ANALIZA............................................................................... 13 3.1 DRUŽBENOPOLITIČNE RAZMERE IN SLOVENSKI NARODNI PROGRAM 1848.................................................................................................... 13 3.2 MEDIJSKE RAZMERE PO LETU 1848......................................................... 16 3.3 SLOVENSKI KNJIŽNI JEZIK OKROG LETA 1848..................................... 18 4 JEZIKOVNO VPRAŠANJE V SLOVENSKEM ČASOPISJU........................ 21 4.1 JEZIKOVNO VPRAŠANJE V JEZIKOSLOVNEM ČASOPISJU V LETU 1848 ........................................................................................................................ 21 4.2 JEZIKOVNO VPRAŠANJE V NEJEZIKOSLOVNEM ČASOPISJU V LETU 1848 .......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO David Ivačič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo STANKO VRAZ IN PODČETRTEK Mentor: Kandidat: izr. prof. dr. Dragan Potočnik David Ivačič Somentor: dr. Dejan Zadravec Maribor, 2016 Lektorica: Karmen Brina Kodrič, profesorica slovenščine Prevajalka: Mihaela Juričan, profesorica zgodovine in angleščine ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete, vodenje in dragoceni čas se iskreno zahvaljujem mentorju dr. Draganu Potočniku in somentorju dr. Dejanu Zadravcu. Posebna zahvala moji družini, ženi Tatjani in otokoma Evi in Mihi, za veliko mero potrpežljivosti in razumevanja. Rad vas imam. UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisani David Ivačič, rojen 8. 12. 1976 v Celju, študent Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Stanko Vraz in Podčetrtek, pri mentorju izr. prof. dr Draganu Potočniku in somentorju dr. Dejanu Zadravcu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. ________________________ (podpis študenta) Maribor, julij 2016 POVZETEK Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog.
    [Show full text]
  • Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
    ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 81 Str. 2–3 IN NARODOPISJE Nova vrsta 46 1–168 2010 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: gradivo iz Zbirke drobnih tiskov Enote za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor (izbor Gabrijela Kolbič) Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 81 – Nova vrsta 46 2.–3. zvezek 2010 Maribor 2010 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Doc. dr. Tone Ravnikar Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Mestne občine Maribor in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije 3 Kazalo – Contents RAZPRAVe – sTUDIES Boris Golec, Komaj znano in še neznano vplivno meščansko sorodstvo Primoža Trubarja (The Hardly Known and the Unknown Influential Middle-Class Relatives of Primož Trubar) .
    [Show full text]
  • University of Alberta the Slovene
    University of Alberta The Slovene-Speaking Minority of Carinthia: The Struggle for Etholinguistic Identity in the Gai1 Valley Katharine Hunter @ A thesis subrnitted to the Faculty of Graduate Studies and Research in partial filfiIlment of the requirements for the degree of Master of Arts in Applied Linguistics Department of Modem Languages and Cultural Studies Edmonton, Aiberta FaIl 2000 National Library Bibliothèque nationale du Canada Acquisitions and Acquisitions et Bibliographie Services services bibliographiques 395 Wellington Street 395. rue Wellington Ottawa ON K1A ON4 Ottawa ON Kt A ON4 Canada Canada Your ive Votre rdferwe OUI file NO^ *~.IB~>u) The author has granted a non- L'auteur a accordé une licence non exclusive licence allowing the exclusive permettant à la National Library of Canada to Biblioîhèque nationale du Canada de reproduce, loan, distribute or sell reproduire, prêter, distribuer ou copies of this thesis in microform, vendre des copies de cette thèse sous paper or electronic formats. la forme de microfiche/nlm, de reproduction sur papier ou su.format électronique. The author retains ownership of the L'auteur conserve la propriété du copyright in this thesis. Neither the droit d'auteur qui protège cette thèse. thesis nor substémtial extracts fiom it Ni la thèse ni des extraits substantiels may be printed or otherwise de celle-ci ne doivent être imprimés reproduced without the author's ou autrement reproduits sans son permission. autorisation. This thesis is an examination of the Slovene-speaking minority of Carinthia, Austria Many of the Slovene-speakuig Carinthians are undergoing a language sh* (Le., the change fiom Slovene to German) as they face assimilation into Germanophone Austrian culhiré.
    [Show full text]