Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography ČASOPIS ZA ZGODOVINO Letnik 81 Str. 2–3 IN NARODOPISJE Nova vrsta 46 1–168 2010 Prva številka izšla leta 1904 • Coming out Since 1904 Na naslovnici: gradivo iz Zbirke drobnih tiskov Enote za domoznanstvo Univerzitetne knjižnice Maribor (izbor Gabrijela Kolbič) Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavlja »Historical – Abstract« Abstracts of this review are included in »Historical – Abstract« www.ukm.si ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Letnik 81 – Nova vrsta 46 2.–3. zvezek 2010 Maribor 2010 Izdajata: Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdajata Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo v Mariboru ISSN 0590-5966 Uredniški odbor – Editorial Board Izred. prof. dr. Darko Darovec Dr. Jerneja Ferlež Miroslava Grašič, prof. Red. prof. dr. Marko Jesenšek Doc. dr. Janez Marolt Doc. dr. Tone Ravnikar Red. prof. dr. Franc Rozman Mag. Vlasta Stavbar Doc. dr. Igor Žiberna Dr. Marjan Žnidarič Mag. dr. Theodor Domej, Avstrija Prof. dr. Dragutin Feletar, Hrvaška Dr. Peter Wiesflecker, Avstrija Glavna in odgovorna urednica – Chief and Responsible Editor Mag. Vlasta Stavbar Univerza v Mariboru Univerzitetna knjižnica Maribor Gospejna 10 SI – 2000 Maribor [email protected] Pomočnica urednice – Editor’s Assistant Urška Zupan [email protected] Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. Ponatis člankov in slik je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. Izdano z denarno pomočjo Mestne občine Maribor in Javne agencije za knjigo Republike Slovenije 3 Kazalo – Contents RAZPRAVe – sTUDIES Boris Golec, Komaj znano in še neznano vplivno meščansko sorodstvo Primoža Trubarja (The Hardly Known and the Unknown Influential Middle-Class Relatives of Primož Trubar) . 5 Irena Marković, Odkrivanje zahodnega dela Severne Amerike v začetku 19. stoletja. Ekspedicija Lewisa in Clarka (1804–1806). I. del: Pomen političnega in ekonomskega razvoja Združenih držav Amerike od 1776 do 1809 za ekspedicijo Lewisa in Clarka (Discovering the West Part of the North America in the Beginning of the 19th Century. The Lewis and Clark Expedition (1804–1806). Part I.: The Importance of the Political and Economic Development of the United States of America between 1776 and 1809 for the Lewis and Clark Expedition) . 34 Franc Rozman, Dogodki v revolucionarnem letu 1848 po podatkih iz ptujskega Zgodovinskega arhiva (Events in the Revolutionary Year 1848 According to the Records of the Ptuj Historical Archives) . 60 Nina Hriberšek Vuk, Mariborsko olepševalno društvo in mestna turistična ponudba v zadnjih desetletjih pred prvo svetovno vojno (The Maribor Euphemistic Society and the City’s Tourist Offer in the last Decades before the World War I.) . 71 Aljaž Mejal, Delovanje dr. Miroslava Ploja na Dunaju po I. svetovni vojni (1919–1920) (The Activities of Miroslav Ploj, Ph.D. in Vienna after the World War I. (1919–1920)) . 95 Peter Simonič, Prostorske in časovne prilagoditve slovenske politične mitologije in rituala (The Spatial and Chronological Adjustments of the Slovene Political Mythology and Ritual) . 141 5 razprave – studies Komaj znano in še neznano vplivno meščansko sorodstvo Primoža Trubarja Boris Golec* 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929Trubar P.:929.52 Boris Golec: Komaj znano in še neznano vplivno meščansko sorodstvo Primoža Tru- barja. Časopis za zgodovino in narodopisje, Maribor 81=46(2010), 2–3, str. 5–33 V biografskih obravnavah verskega reformatorja in začetnika slovenskega knjižnega jezika Primoža Trubarja (ok. 1508–1586) je ostalo zanemarjeno vprašanje sorodstve- nih zvez z meščanskimi rodbinami, prav tako pa tudi vloge, ki so jo imele te na njegovi življenjski in poklicni poti. Trubar je imel stike z meščanskim okoljem že od otroških let. Njegov bratranec Lukež Klinc (Cvekelj) je namreč izviral iz vodilne meščanske rodbine v Višnji Gori, najbližjem mestu Trubarjeve rodne vasi. Pozneje je Trubarju kot vpliven ljubljanski meščan večkrat tudi občutno pomagal. Trubar je tako na Slo- venskem kot na Nemškem v glavnem deloval v mestnem ali vsaj polurbanem okolju in se vsaj dvakrat oženil z ženskama meščanskega rodu. Vpliv, ki so ga na njegovo življenje in delo imele z njim sorodstveno povezane meščanske družine iz Višnje Gore, Ljubljane, Kranja, Celja, Augsburga in Dunaja, je bil večji od doslej znanega. Ključne besede: Primož Trubar, meščanstvo, Lukež Klinc ali Luka Cvekelj, Višnja Gora, Ljubljana, Kranj, Celje, Augsburg 1.01 Original Scientific Article UDC 929Trubar P.:929.52 Boris Golec: The Hardly Known and the Unknown Influential Middle-Class Relatives of Primož Trubar. Review for History and Ethno graphy, Maribor 81=46(2010), 2–3, pp. 5–33 In the biographic treaties of the religious reformer and the beginner of the Slovene standard language, Primož Trubar (around 1508–1586), the question on keen relations with the middle-class families and their influences on Trubar’s life and professional * Doc. dr. Boris Golec, višji znanstveni sodelavec, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Novi trg 2, SI – 1000 Ljubljana, [email protected] 6 ČASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 2010/2–3 • RAZPRAVE – STUDIES path were neglected. Trubar has had contacts with the middle-class since his child- hood. His cousin Lukež Klinc (Cvekelj) was namely an offspring of the leading middle- class family in Višnja Gora, the closest town to Trubar’s home village. His cousin was a highly influential Ljubljana citizen and as such he significantly helped Trubar. Trubar was in Slovenia as well as in Germany active mostly in the urban or at least in the semi- urban milieu and was at least twice married to women of middle-class families. The influence the related middle-class families from Višnja Gora, Ljubljana, Kranj, Celje, Augsburg and Vienna had on this life and work was bigger than until now anticipated. Key words: Primož Trubar, middle-class, Lukež Klinc or Luka Cvekelj, Višnja Gora, Ljubljana, Kranj, Celje, Augsburg V biografijah in biografskih obravnavah Primoža Trubarja je ostalo zanemarjeno vprašanje sorodstvenih zvez z meščanskimi rodbinami, ob tem pa tudi vloge, ki so jo imele te na njegovi življenjski in poklicni poti. Čeprav je dala meščanska komponenta slovenski reformaciji zelo pomem- ben prispevek, danes ni v zavesti, koliko je pripomogla k Trubarjevemu vzponu in uspehu njegova lastna sorodstvena povezanost z meščanskimi družinami na Slovenskem in Nemškem. Neposredna pričevanja o tem so skromna, ostajajo pa tudi zelo nepovezana, brez ustrezne razlage in pou- darkov. Trubarjevi življenjepis(c)i poznajo njegovega sorodnika oziroma bratranca (Vetter) Luko-Lukeža Klinca ali Cveklja, meščana v Ljubljani, izvor prve žene Barbare so nekaj časa pripisovali celjski družini Klaus, iz katere je izviral Trubarjev svak, augsburški in pozneje dunajski lekarnar Mihael Klaus, dobrega pol stoletja pa imamo neposredno pričevanje, da je bila Barbara v resnici hči meščanske družine Sitar iz Kranja. Nedavno tega se je pojavila utemeljena teza, da se je v Klausovi rodbini v Celju rodila Tru- barjeva druga žena Anastazija. Odkritja novih dejstev, o katerih bo govoril osrednji del pričujoče razprave, pa Primoža vsaj posredno povezujejo s še eno celjsko rodbino ter zlasti z Višnjo Goro, kjer je imel, že ko je prišel na svet, krvne sorodnike v vodilni meščanski družini Klinc. Življenje Primo- ža Trubarja, otroka mlinarske družine z Rášice, je torej meščansko okolje zaznamovalo močneje in bolj zgodaj, kot smo vedeli ali domnevali doslej. Nedavno odkritje njegovega sorodstva v mestu Višnja Gora je pripe- ljalo na sled, ki bo morda kdaj postala več kot le indic celo glede izvora Trubarjevih prednikov po očetovi ali materini strani. Izkazalo se je na- mreč, da je ljubljanski trgovec Lukež Klinc oziroma Cvekelj, ki ga Trubar v pismu leta 1562 dvakrat omenja kot »mein(em) vetter(en)«,1 leto prej pa je v Trubarjevem spisu izpričan kot »sein vetter«2 – torej kot bratranec 1 Elze, Primus Trubers briefe, str. 170, 171; Rajhman, Pisma Primoža Trubarja, str. 108, 110. 2 Tako ga imenuje opis Trubarjeve vrnitve na Kranjsko leta 1561 (Elze, Primus Trubers briefe, str. 115). Boris Golec, Komaj znano in še neznano vplivno meščansko sorodstvo Primoža Trubarja 7 oziroma krvni sorodnik podobne starosti3 – izviral iz stare višnjegorske meščanske rodbine. Mož, ki je Trubarju večkrat pomagal,4 je bil tudi eden prvih slovenskih piscev oziroma prevajalcev.5 Kot bomo videli, je izvorni višnjegorski priimek Klinc v Ljubljani ponemčil v Zweckl,6 a je pod svojim slovenskim prevodom nemške božične pesmi, že po smrti, podpisan kot Lukež Klinc,7 to pa je odločilno pripomoglo k razkritju njegove identitete.8 Luko Cveklja (Zweckl), kot ga največkrat srečujemo v literaturi,9 ali Lu- keža Klinca, kakor ga bomo imenovali z izpričanim slovenskim imenom, poznamo kot Trubarjevega sorodnika samo iz dveh Trubarjevih priče- vanj, torej podobno kot tudi Primoževega prej omenjenega svaka Mihaela Klausa. Oznaka sorodstvene stopnje – »Vetter« – je torej edino, kar Klinca dviguje nad druge Trubarjeve sodelavce.10 Če je ne bi poznali, nanj namreč ne bi bili tako pozorni. A s Klincem kot takim in z vsebino njegovega sorodstva s Trubarjem se vendarle ni ukvarjal nihče. Njuno sorodstve- no razmerje je sicer ugotovil že Th. Elze (1884), ne da bi ime ljubljan- skega trgovca in mestnega svétnika Lukas Zweckl identificiral z Lukežem Klincem,11 podpisanim kot avtorjem pesmi »Od nebes prido Angeli« (od Lukesha Klinza) v štirih slovenskih pesmaricah, vseh izdanih že po njegovi 3 Vetter je v starejši nemščini običajna oznaka za bratrance, vendar je pogosto označevala bratranca v katerem koli kolenu in njegove potomce, lahko pa tudi druge krvne sorodni- ke, ponavadi enako stare ali mlajše (Preinfalk, Rodbina v luči, str. 357–358, 365; Deutsches Wörterbuch, str. 25–32). 4 Prim. Rupel, Primož Trubar, str. 58, 122, 138, 163. 5 Prim. geslo Klinc (Cvekelj) Lukež, v: Kos, Dolinar (ur.), Slovenska književnost, str. 150. Čas in kraj Klinčevega rojstva ter smrti sta tu navedena kot neznana. Zdaj ju lahko do- polnimo: rojen v začetku 16. stoletja v Višnji Gori, umrl 1570 v Ljubljani. O njegovi smrti pred 7.