1919–2012 Doktorat Znanosti in Promocije Doktorjev Znanosti Na Univerzi V Ljubljani
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–2012 1 Na ovitku spredaj: Slovesna promocija doktorjev in doktoric znanosti, promotor rektor prof. dr. Ivan Svetlik, Zbornična dvorana Univerze v Ljubljani, oktober 2013. 2 Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–2012 Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze) Občasna razstava od decembra 2013 do februarja 2014 Kazalo Ivan Svetlik Predgovor 7 Jože Ciperle Uvod 9 Doktorat in promocije doktorjev v zgodovinskem razvoju univerze 11 Jože Ciperle Doktorat in promocije doktorjev v zgodovinskem razvoju univerze 13 Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–2012 23 Tatjana Dekleva Doktorat znanosti in promocije doktorjev znanosti na Univerzi v Ljubljani 1919–1990 25 Marjana Slobodnik Doktorski študij na Univerzi v Ljubljani 1990–2012 46 Tea Anžur, Tatjana Dekleva Kronološki register doktorjev znanosti promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012 54 Tea Anžur, Tatjana Dekleva Osebno kazalo doktorjev znanosti promoviranih na Univerzi v Ljubljani 1920–2012 92 Jože Ciperle, Tatjana Dekleva Seznam razstavljenega gradiva 126 The Doctor of Science Title and Awarding of Doctorates at the University of Ljubljana 1919 – 1990 133 Tatjana Dekleva The Doctor of Science Title and Awarding of Doctorates at the University of Ljubljana 1919 – 1990 135 Marjana Slobodnik Doctoral study at the University of Ljubljana 1990 – 2012 149 5 Predgovor Ugledne univerze po svetu, ki se ponašajo s častitljivo Dodatna vrednost publikacije je kronološki in abece- tradicijo, se kitijo tudi z doktorskim študijem, s kako- dni register vseh, skoraj 10.000 doktorjev znanosti, vostno doktorsko šolo in njenimi diplomanti. Pričujoči promoviranih na Univerzi v Ljubljani. Javnosti je sku- zbornik o doktorjih in doktoricah znanosti Univerze v paj z zgodovino doktorskega študija pri nas tak register Ljubljani skozi čas izkazuje njeno kakovostno rast, utr- predstavljen prvič, torej je novost v slovenski strokovni juje njen ugled, pomen in poslanstvo ter dokazuje njen literaturi. pomembni prispevek k narodovi samobitnosti. Delo raziskovalcev in raziskovalk je zahtevno in polno iz- Doktorji znanosti so ambasadorji kvalitete posamezne zivov, ki prihajajo tako iz okolja kot iz notranje želje po univerze na najvišji znanstveni ravni. Univerza v Ljublja- odkrivanju novega in iskanju resnice. Zahtevnost in izzivi ni praznuje letos 94 let delovanja in v tem času je pro- pa so še večji pri vrhunskih raziskovalcih in raziskovalkah. movirala skoraj 10.000 doktorjev znanosti. Prvi doktorat Po eni strani jih spodbuja želja prispevati v svetovno zak- je 15. julija 1920 ubranila Anka Mayer. Malo univerz ladnico nova znanja, na drugi strani pa so potrebe družbe, po svetu se lahko pohvali, da je na njej prva doktorirala reševanje njenih problemov in pospeševanje njenega razvo- ženska in veseli smo, da se število doktoric znanosti po- ja. Zato si prizadevamo, da bi se študenti že od začetka štu- večuje. dija vsako leto v večji meri vključevali v raziskovalno delo in tako v sebi razvijali raziskovalne potence. Kot doktorski Zbornik vsebuje tudi zgodovinski oris pravilnikov za študenti pa sodelujejo v temeljnem raziskovanju program- pridobitev in odvzem doktorata. Promocije so nekdaj skih skupin ter opravljajo raziskovalno delo v sodelovanju s potekale v latinskem jeziku, na ljubljanski univerzi v prakso. Tako pospešujemo prenos znanja v okolje. Sodelo- slovenščini, toda akt prisege doktoranda je bil sprva v vanje z gospodarstvom na ravni doktorskega študija je da- latinščini. Slavnostni obred promoviranja pa se ni bi- nes zelo zaželeno, saj univerza tako deluje kot pomemben stveno spremenil. Sedaj rektor letno promovira okrog razvojni dejavnik družbe. 400 novih doktorjev in doktoric znanosti in jih ne le v skladu s tradicijo, temveč tudi etičnimi načeli poziva, Razvoj doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani je po- da pridobljeno znanje vselej uporabljajo v človekoljubne stopno pripeljal do vzpostavitve visokih meril za obliko- in koristne namene, za napredek Slovenije in dobro- vanje in izvajanje doktorskih programov na ravni celotne bit človeštva. Ob povečevanju števila doktorandov in univerze. Za to skrbi doktorska šola, ki jo je vzpostavila doktorandk iz tujine je treba vse pogosteje dodati tudi in jo vodi predstojnica prof. dr. Katja Breskvar. Ponosni dolžnost zavzemanja za napredek države, iz katere pri- smo, da je doktorska šola postala zgled nekaterim dru- hajajo. Ponosni smo na vsakega, ki dobi naziv doktor- gim univerzam po svetu in je deležna več mednarodnih ja znanosti Univerze v Ljubljani in ga s svojimi dejanji priznanj. Doktorska listina Univerze v Ljubljani je tudi tudi opravičuje. tako pridobila mednarodni ugled. 7 Verjamem, da bodo dosedanji uspehi in prizadevanja vodili k nadaljnjemu povečevanju kakovosti doktorskih del in k dopolnjevanju obstoječih programov. Posebej si želimo, da pot do doktorata znanosti zaradi neugodnih materialnih razmer ne bi bila zaprta prav nikomur. To pa je zagotovilo za nadaljevanje poti proti 20.000. doktora- tu znanosti na Univerzi v Ljubljani. Pričujoči zbornik in razstava, ki ga spremlja, dokumen- tirata prehojeno pot doktorskega študija na Univerzi v Ljubljani in s tem utrjujeta zgodovinski spomin in samo- zavest Univerze. Za zbornik in razstavo je posebej zaslu- žen dr. Jože Ciperle s svojima sodelavkama; za opravljeno delo se jim iskreno zahvaljujem in izrekam čestitke. Prof. dr. Ivan Svetlik Rektor Univerze v Ljubljani 8 Uvod V tuji, posebno pa v slovenski strokovni literaturi je V stoletjih novega veka, še zlasti v 17. stoletju so bile sintetičnih del, ki obravnavajo tematiko doktoratov, di- doktorske disertacije vse bolj problematične. Ne glede na sertacij in doktorskih promocij v zgodovinskem razvoju zaobljube eksaminatorjev so bile pritožbe o lahkotnem univerze, izredno malo. A po doktorskem naslovu in podeljevanju akademskih stopenj in podkupljivosti eksa- doktorski časti so hrepeneli vse od 13. stoletja dalje. minatorjev skorajda splošne, od 18. stoletja pa so filozof- Podeljevanje akademskih nazivov in promocija doktor- ski pojmi in učni nauki aristotelskega sistema izginjali. jev je v tem času bistveni del študijskega procesa. V sre- dnjem veku so univerze na vseh treh fakultetah: artistič- S prosvetljenstvom, predvsem pa z nastankom univerze v ni, pravni in teološki podeljevale naslednje akademske Berlinu (1810) in s pojavom (nove) filozofske fakultete, ki stopnje: bakalavreat, licenciat, magisterij in doktorat. je s svojim po strokah organiziranem študijem in z orga- Doktorske stopnje so bile vrednostno različne. Najvišji nizacijo inštitutov, postala hrbtenica znanstvenega dela in najdragocenejši je bil doktorat teologije, najnižji pa na univerzi namesto stare artistične fakultete je doktorat doktorat artistične fakultete. Popolno usposobljenost dobil povsem novo kvaliteto: postopoma se je uveljavil za poučevanje na vseh univerzah evropskega Zahoda je znanstveni doktorat, ki se podeljuje za doktorsko delo, nudil akademski naziv magister oziroma doktor. Ma- dovolj kvalitetno, da se objavi v znanstveni reviji in pred- gister in doktor sta bila v srednjem veku povsem ena- stavlja vsaj majhen prispevek k znanju človeštva. Promo- kovredna naslova. Od nastanka univerz se je doktorska cije doktorjev znanosti od srede 19. stoletja ponekod bolj, stopnja podeljevala na slovesen način, njen nosilec pa je ponekod manj sledijo nekdanjim oblikam podeljevanja ne glede na svoj družbeni stan užival v večji ali manjši akademskih stopenj z nekaj dodanimi, novimi elementi. meri časti, ki so pripadale plemstvu. Doktorska promo- cija oz. podeljevanje akademskega naziva doktor je bilo V letu 1919 ustanovljena ljubljanska univerza je ob koncu v tem času povezano z velikimi slovesnostmi tako na prvega študijskega leta 1919/1920 podelila prve tri dok- sami univerzi kot tudi v mestu, kjer se je univerza na- torate. Sistem podeljevanja akademskega doktorskega hajala. Graduiranje, podeljevanje akademskih stopenj naziva v prvem obdobju ni bil enoten: tehniška fakulteta doktorandom, je bilo tudi izredno pomembno za notra- se je ravnala po določilih beograjske univerzitetne ured- nje življenje fakultet. Predstavljalo je glavno spodbudo be, ki je bila statutarna podlaga za ustanovitev univerze v za pridnost in marljivost študentov in glavno sredstvo Ljubljani in za njeno delovanje v prvem desetletju, ostale za vzdrževanje reda. Na večjih univerzah je bilo letno fakultete pa so se ob upoštevanju beograjske uredbe rav- promoviranih deset do dvajset magistrov, petdeset do nale predvsem po statutih avstrijskih univerz, od koder sto bakalavrov in eden ali dva doktorja. Ob tem je treba je prišla večina njihovih profesorjev. Do poenotenja je izpostaviti, da so disertacije tega časa zahtevale samos- prišlo z novim jugoslovanskim univerzitetnim zakonom tojno mišljenje, čeprav so takrat znanstveno delo razu- leta 1930. Ljubljanska medicinska fakulteta je prvi dok- mevali drugače kot danes. torat podelila šele po vojni, potem ko je leta 1945 postala 9 popolna. V naslednjih desetletjih so pravico do podelje- vanja akademskih stopenj in samo podeljevanje urejali jugoslovanski in kasneje predvsem slovenski visokošolski zakoni in uredbe, nabor znanstvenih disciplin, iz katerih je bila mogoča promocija za doktorja znanosti, pa je bil vedno večji. V tem času je doktorski študij potekal znot- raj podiplomskih študijskih programov. S prenovo lju- bljanskega doktorskega študija po evropskih smernicah med letoma