Ateistični Zbornik 2015–2016
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
1 2 ATEISTI ČNI ZBORNIK 2015–2016 Nebesa ti obljubljajo zato, da ti lahko ukradejo ta svet. (Shahir Zag) Človek je vedno odvisen od sebe, tako v glavni kot tudi v vseh drugih stvareh. Zaman si dela bogove, da bi od njih s prošnjami in dobrikanjem dobil to, kar lahko doseže le sila njegove lastne volje. (Arthur Schopenhauer, Svet kot volja in predstava) Izdajatelj: V Mariboru, marca / sušca 2017 3 © avtorji prispevkov © Združenje ateistov Slovenije (ZAS) Za gmotno podporo izdaji zbornika se ZAS zahvaljuje: Uprint d.o.o. Stranka za ekosocializem in trajnostni razvoj Slovenije – TRS mag. Mileta Tripkovi ć, dr. med. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 141.45(082)(0.034.2) 299.2(082)(0.034.2) ATEISTI ČNI zbornik [Elektronski vir] : 2015-2016 / [uredniški odbor Jože Kos Grabar ml., Vojteh Urban čič in Bogdan Škofljanc]. - El. knjiga. - V Mariboru : Združenje ateistov Slovenije, 2017 ISBN 978-961-93922-1-8 (pdf) 1. Kos Grabar, Jože, 1959- 289696000 4 ATEISTI ČNI ZBORNIK 2015–2016 PREGLED VSEBINE Stran mag. Vojteh Urban čič, Bogdan Uvodnik 7 Škofljanc, Ernest Vodopivec, Vasilij Lavri č, Jože Kos Grabar ml., Ivan Ketiš Elisabeth Anderson Je vse dovoljeno, če je bog mrtev? 11 A. C. Grayling Ali je lahko ateist fundamentalist? 21 Penn Jillette Ni boga 24 H. L. Mencken Spominska sve čanost 25 Michael Shermer Popravljena Geneza 27 Znanstvena zgodba o stvarjenju Teja Meško Položaj Rimskokatoliške cerkve v Evropi danes 29 mag. Vojteh Urban čič Idejne korenine Islamske države 52 Vlado Began Katoliška cerkev proti demokraciji 63 Nina Vombergar Žrtvene metafore v politi čnem diskurzu 68 Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji Alja Rozman Odvisnost od religije 80 Teja Meško Odnos RKC do (post)modernosti in njen odziv 83 nanjo Frane Tomši č Via crucis (Križev pot) 95 dr. Marjan Žnidari č Škof Grmi č in narodnoosvobodilni boj 97 mag. Vojteh Urban čič Očrt skice za politi čni portret Lenina 104 Franc Ošljak Skrb za ljudi – vojake Slovenske vojske 120 5 Stran Petra Mezek in Nežika Čulk Intervju s predstavniki Združenja ateistov 122 Slovenije Jože Kos Grabar ml. Portret: Branko Delcott – miselna svoboda, 128 zgodovinski spomin, eti čnost, pogum Jože Kos Sine Triutrinki o nazorih in religijah 132 Kolofon 134 Naslovnica zbornika: Jože Kos Grabar ml. 6 UVODNIK mag. Vojteh Urban čič, Bogdan Škofljanc, Ernest Vodopivec, Vasilij Lavrič, Jože Kos Grabar ml., Ivan Ketiš Pred vami je tretji Ateisti čni zbornik 2015–16. Menim, da kaže njegova objava na dve stvari. Prva je, da smo še vedno tu, da delujemo in smo aktivni, kljub ne samo popolnoma ignorantskemu odnosu vseh, ki odlo čajo o dodeljevanju sredstev za civilna gibanja, ampak pogosto o njihovi odklonilni ali celo zani čevalni drži. Kljub obrazloženim in z argumenti podprtim prošnjam do danes nismo za svoje delovanje dobili od države niti centa. Isto časno pa se npr. iz prora čuna financira organizacijo kolaborantov okupatorja iz časa 2. svetovne vojne Novo zavezo. Od leta 2003 do 2012 so od države dobili za skoraj 440.000 EUR, ali ve č kot 45.000 EUR na leto ... Druga stvar je ta, da je vsak zbornik obširnejši, ve č je avtorjev in tudi nivo prispevkov se je po naši oceni dvignil. Upamo, da bomo zmogli duhovno, predvsem pa materialno pripraviti tudi zbornik 2017–2018. G. Robert Lozar je prevedel za naš tokratni almanah pet zelo zanimivih in aktualnih člankov znanih ateistov in nasprotnikov religioznega mra čnjaštva. Vsi so bili objavljeni v kompendiju The Portable Atheist (Prenosni ateist) s pomenljivim naslovom Essential Readings for the Nonbeliver (Temeljno branje za nevernika). Zbirko najbolj pomembnih stališ č in pogledov uglednih mislecev od antike do danes na religijo je zbral in napisal uvod pokojni Christopher Hitchens. Prvi prispevek je napisala Elizabeth Anderson redna profesorica na katedri Arthurja F. Thurnaua in Johna Deweya, University of Michigan, ZDA. Je vidna ameriška filozofinja, specialistka za moralo in politi čno filozofijo. Prispevek ima naslov JE VSE DOVOLJENO, ČE JE BOG MRTEV? ('If God Is Dead, Is Everything Permitted'). Leitmotiv njenega razmišljanja je spraševanje, kako se lahko zadržimo, da ne po čenjamo zlo činov kot so umori, posilstva, kraje, krivo pri čanje, če verjamemo, da ni boga? Vprašanje je postavljeno v nenavadni formi: obrnjeno na glavo, odznotraj navzven in v napa čni smeri. Odgovore boste našli v tem tenko čutnem, a odlo čnem eseju. Drugi poslovenjeni esej je napisal A. C. Grayling, znani britanski filozof, profesor filozofije na Birkbeck, University of London, od 2011 pa na New College of the Humanities, neodvisni dodiplomski visoki šoli v Londonu. Je avtor ve č kot 30 knjig, esejev in člankov s podro čja filozofije. Razmišljanje ima naslov ALI JE LAHKO ATEIST FUNDAMENTALIST? (Can an Atheist Be a Fundamentalist?) in je iz njegove knjige 'Against All Gods: Six Polemics on Religion and an Essay on Kindness' (2007). Ko se vernik znajde v precepu, se posluži za lase privle čene taktike, kot je npr. trapast argument, da so tudi neverniki 'fundamentalisti'. Grayling z mo čjo logike, semantike in razumskih argumentov raztrga takšno gledanje. Tretji esej z naslovom NI BOGA (There Is No God) je prispeval Penn Jillette, popularni ameriški čarodej, žongler, komedijant, glasbenik, igralec, predvsem pa – kar je za nas zanimivo – strasten zagovornik ateizma, znanstvenega skepticizma in svobodomiselnosti. Na zabaven, prepri čljiv in predvsem argumentiran na čin pomete z vso navlako psevdoznanosti, ki se kaže v raznih ' čudežih', ki kršijo naravne zakone (in zdravo pamet, dodajamo mi!), kot npr. levitacija, upogibanje žlic z mislimi, čudežno ranocelništvo in podobnim, s katerimi razni čarodeji in religije osupljajo naivno publiko in jim izvabljajo denar. H. L. Mencken (ameriški novinar, satirik, kulturni kritik in specialist za ameriško angleš čino) je napisal esej SPOMINSKA SVE ČANOST (Memorial Service). V njem na nazoren na čin pokaže vso zgrešenost in škodljivost religij in se sprašuje, kje ležijo danes tiso či davno pozabljenih bogov, ki so jih častili milijoni, zaradi katerih pa so se ljudje v njihovih časih pobijali in vojskovali. Po naši oceni najbolj tehten esej pa je prispeval Michael Shermer, ameriški novinar, znanstveni publicist in zgodovinar znanosti. Shermer je ustanovitelj Društva skeptikov, in glavni urednik revije 7 Skeptic, ki se pretežno ukvarja s kriti čno obravnavo psevdo-znanstvenih in nadnaravnih trditev. Njegovo Društvo skeptikov ima ve č kot 60.000 članov. Naslov prispevka je POPRAVLJENA GENEZA (A Scientific Creation Story). Dan, ko se je Shermer prelevil iz fundamentalisti čniega kristjana v ateista, je bil za religijo gotovo črn dan. Shermer v prispevku pokaže vso absurdnost poskusov zagovornikov kreacionizma in inteligentnega na črta, da bi uskladili z znanostjo svoje dogme in mite o stvarjenju. Predstavi nam na trenutke zabavno revizijo bibli čne Geneze in priznati moramo, da je njegova Geneza dosti bolj verjetna kot originalna. Teja Meško v svojem prispevku POLOŽAJ RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE V EVROPI DANES govori o RKC kot nekdaj dominantnem družbenem akterju, ki ga je mo čno oslabil proces sekularizacije. RKC je sčasoma na sploh izgubljala svojo politi čno in družbeno mo č. Avtorica RKC opredeli kot transnacionalno nevladno organizacijo, skupino posameznikov, ki za dosego svojih ciljev delujejo preko meja svojih držav. Specifi čen je prav gotovo odnos med državo in RKC v Zahodni Evropi, saj je bila dosežena ve čja lo čitev cerkve od države kot drugod. V državah Srednje in Vzhodne Evrope pa se je po padcu komunizma pri čelo novo obdobje odnosov med državo in verskimi skupnostmi. Verskim skupnostim so bile dodeljene pravice, ki jih poprej niso imele ali pa v zelo omejenem obsegu. IDEJNE KORENINE ISLAMSKE DRŽAVE je daljši prispevek predsednika ZAS mag. Vojteha Urban čiča. Delo je v sedmih tezah pronicljiva analiza idejnih korenin Islamske države in vzrokov za njen nastanek. Po svojem družbenem bistvu so monoteisti čne religije sodi smodnika, ki samo čakajo na primerno iskro, da eksplodirajo. Avtor med ostalim navaja tudi najve čje zlo čine v zgodovini človeštva, ki jih je zakrivila manjšina nad ve čino, in sicer pove čini v imenu religijskih in drugih nazorskih nagnjenj. Vlado Began v svojem prispevku KATOLIŠKA CERKEV PROTI DEMOKRACIJI med drugim navaja tudi naslednje: "Na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vklju čno s srednjim in novim vekom ter posebno v dvajsetem stoletju, tako obremenjena z zlo čini kot krš čanska cerkev, prav posebno rimsko- katoliška cerkev«. Prispevek avtorja je analiti čni prikaz doktrine RKC na osnovi številnih objavljenih virov. V prispevku Nine Vombergar z naslovom ŽRTVENE METAFORE V POLITI ČNEM DISKURZU RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE V SLOVENIJI sta med drugim analiti čno predstavljena dva dogodka iz bližnje preteklosti, v katera je bila rimskokatoliška cerkev vklju čena bodisi neposredno ali posredno: finan čni propad mariborske nadškofije in razprava ter pogledi o predlogu novega družinskega zakonika. Študentka psihologije Alja Rozman v svojem sestavku ODVISNOST OD RELIGIJE povzema osnovne strokovne informacije o tej vrsti odvisnosti. Navaja, da od religije niso odvisni le verski skrajneži, pripadniki sekt in podobni, temve č tudi obi čajni smrtniki, ki skušajo svoje življenje popolnoma podrediti Bogu. Avtorica definira odvisnost kot duševno bolezen, navede njene osnovne zna čilnosti in razloge zanjo (težave v otroštvu, osamljenost ...). Poudari, da konkretnega posameznika do odvisnosti pripelje ve č faktorjev, ki so individualno razli čni. Naniza vrsto simptomov, ki kažejo na to, da je vernik odvisen od religije, in predstavi tri zna čilne faze razvoja te odvisnosti. Religiozni odvisniki svoje življenje popolnoma podredijo veri, kar jih na koncu privede do stanja nezadovoljstva in obupa. Teja Meško v svojem prispevku ODNOS RKC DO (POST)MODERNOSTI IN NJEN ODZIV NANJO prikaže, kako je RKC zaznamovala zgodovino Evrope. To se je zlasti odražalo v pogostem imenovanju Evrope kot krš čanske celine od razglasitve krš čanske religije kot uradne religije rimskega imperija v 4. stoletju. Avtorica opredeli odnos RKC do modernosti, ki jo je v obdobju od francoske revolucije do leta 1878 RKC zavra čala, kasneje pa je do leta 1962 z njo tekmovala.