Diplomsko Delo
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Matija Majar Ziljski Enlightener, Politician, Scholar
MATIJA MAJAR ZILJSKI ENLIGHTENER, POLITICIAN, SCHOLAR ISKRA VASILJEVNA ČURKINA Matija Majar Ziljski left a significant mark in differ- Matija Majar je bistveno zaznamoval različna po- ent spheres of cultural, educational and political life. dročja kulturnega, vzgojnega in političnega življenja. During the revolution of 1848–1849, he was an Slo- Med revolucijo 1848–1849 je bil eden vodilnih slo- venian ideologist and the first to publish his political venskih mislecev in prvi, ki je objavil politični pro- program entitled United Slovenia. After the revolu- gram Zedinjena Slovenija. Po revoluciji se je postopo- tion, he gradually turned away from Pan-Slovenian ma preusmeril od vseslovenskih vprašanj v ustvarjanje affairs, the main reason for this being his idea about panslovanskega/vseslovanskega jezika. Ta usmeritev se creation of Pan-Slavic literary language. His posi- je še bolj okrepila po njegovem potovanju na Etnograf- tion on this matter strengthened after his trip to the sko razstavo v Moskvo leta 1867 in zaradi prijatelj- Ethnographic Exhibition in Moscow in 1867 and his stev z ruskimi slavofili. friendship with Russian Slavophiles. Ključne besede: Matija Majar Ziljski, biografija, Keywords: Matija Majar Ziljski, biography, Panslav- panslavizem, etnografska razstava, Moskva. ism, Ethnographic exhibition, Moscow. Matija Majar Ziljski was one of the most outstanding Slovenian national activists of the 19th century� He was born on 7 February 1809 in a small village of Wittenig- Vitenče in the Gail-Zilja river valley� His father, a -
Prenos Pdf Različice Dokumenta
Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IV, številka 12, april 2011 Foto: arhiv OŠ Ormož Foto HOST Ormož Stran 2: Stran 7: Stran 16: Tradicionalni ormoški »fašenski« karneval Ljubiteljska kultura Kulturni praznik Aleksandra Bratuša, prof. na OŠ Ormož žrtvuje vse lastne želje. Za njegovo ugodje Za naše žene, mame … mesecu pomladi praznujemo dva se bo odrekla vsakemu užitku. Nanj je po- praznika, ko se ženam in mamicam nosna in ga zmeraj poveličuje. Če ga prese- Vtopi srce, če se njihovi najbližji netijo težave, ji postane zaradi njih še draž- spomnijo nanje s kakšno lepo mislijo, otro- ji. Če je onečaščeno njegovo ime, ga bo še ško povedano pesmico ali z drobnim daril- vedno ljubila in cenila. In če ga bo ves svet cem. Čeprav mnogi menijo, da gre za no- zavrgel, bo ona ostala zanj ves svet. vodobni muhi, ki so se ju v iskanju profita V počastitev materinskega praznika je bila domislili trgovci s cvetjem in sladkarijami, v nedeljo, 27. 3. 2011 ob 14.30 uri, v Domu ugotavljamo, da to ne drži povsem. kulture Ormož, že tradicionalna prireditev. Oba praznika, dan žena in materinski dan, Organizatorji so bili Občina Ormož, Nova imata v svetu namreč dolgo in bogato tra- Slovenija in Slovenska demokratska stran- dicijo. Prvi nas spominja na ekonomsko, ka. V kulturnem programu so sodelovali politično in socialno enakopravnost žensk, otroci Vrtca Ormož, Osnovne šole Ormož, drugi pa na materinstvo, neprecenljivo da- Glasbene šole Ormož in Osnovne šole Mi- nost, ki razodeva skrb, varnost in zavetje. klavž pri Ormožu. Nastopajoči so obisko- Materina ljubezen je občudovanja vredna: valcem pripeli šopke iz najlepših cvetic: lju- veliko daje, nič ne zahteva in preprosto je. -
Stanko Vraz Kao Folklorist Vrazov Prinos Poznavanju Hrvatske I Slovenske Usmene Književnosti
Croatica et Slavica Iadertina, Zadar, 2011 UDK 398.8(497.4/.5):929 Vraz, S. Izvorni znanstveni članak Primljen: 13. 03. 2011. Prihvaćen za tisak: 04. 11. 2011. Andrea Sapunar Knežević Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti Zavod za povijest hrvatske književnosti, kazališta i glazbe Opatička 18, Zagreb [email protected] Marijana Togonal Visoka škola za odnose s javnošću i studij medija Kairos Ilica 242, Zagreb [email protected] Stanko Vraz kao folklorist Vrazov prinos poznavanju hrvatske i slovenske usmene književnosti Iako se u povijesti hrvatske književnosti Stanko Vraz najčešće ističe u kontekstu ljubavne poezije kao autor prve hrvatske pjesničke ljubavne zbirke novije hrvatske književnosti, njegov doprinos razvoju hrvatske književnosti ne treba tražiti samo u području umjetničke poezije. Vraz je iznimnu važnost pridavao sakupljanju narodnoga blaga s naglaskom na narodne pjesme i napjeve, i to na više načina: samom sakupljačkom djelatnošću, kritikom metodologije sakupljanja i uređivanja objavljenih narodnih pjesama te svojevrsnim naputcima koje je davao svojim kolegama-sakupljačima (Macunu, Kukuljeviću, Kočevaru, Erbenu i dr.), o čemu svjedoči autorova korespondencija s brojnim istaknutim hrvatskim, ali i inozemnim autorima (poljskim, ruskim, njemačkim, slovačkim, češkim). Iako je od 1833., pa gotovo do smrti 1851., ustrajno sakupljao narodno blago, prikupivši pri tome stotine narodnih pjesama i napjeva te ostavivši u pismima prijateljima niz dragocjenih zapisa o narodnom životu ljudi svoga vremena, objavio je samo jednu zbirku narodnih pjesama - Narodne pĕsni ilirske, koje se pĕvaju po Štajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Zbirka je izdana u Zagrebu godine 1839. i sadrži 115 narodnih, isključivo slovenskih pjesama. U trećoj knjizi Kola 1843. objavljuje Narodne pesme Harvatah, u prvom dijelu pjesme Iz Primorja, zatim pjesme Iz Istrie te u trećem dijelu šest pjesama Iz Austrie i Ugarske. -
Stane G Ran Da -•.••>• GRAŠKA SLOVENIJA V-LETU 1848/1849 '.Graški Krog Slovencev Obsega Vse Tiste Slovence, Ki
ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Stane G ran da -•.••>• GRAŠKA SLOVENIJA V-LETU 1848/1849 • :••'• • ; •* '• • • i •••;-''• •• • •• . '.Graški krog Slovencev obsega vse tiste Slovence, ki sta jih študij ali'življenjska pot za krajši ali daljši čas zanesla v Gradec in ki jih bivanje sredi tujega mesta ni odtujilo, temveč še bolj povezalo z lastnim . narodom, kateremu so posvetili tako umske kot fizične sposobnosti! Konkretneje pomeni za leto 1848 vse tiste pripadnike slovenskega naro da, ki so se postavili na čelo političnemu1 gibanju slovenskih'Štajercev ter skušali skupaj z rojaki na Dunaju, v Celovcu, v Ljubljani in dru god uresničiti program zedinjene Slovenije. J .--... • } * Upoštevati je treba generacije, ki konča jo " svoje študije okoli leta 1830 ali pa-v »nadaljnjih letih. Absolventi gimnazij v Mariboru, Celju 1 in Varaždinu 'nadaljujejo tsvoje študije v Gradcu, ki je od leta 1827 najjužnejše univerzitetno mesto v monarhiji; Univerza-ima filozofsko," pravno in-teološko fakulteto, od katerih pa'le slednji dve lahko po deljujeta ! doktorate, medikokirurški študij pa nima rahga fakultete. Od leta 1823 ;ima prof. Kvas tudi' stolico za slovenščino, ki jo z liceja 2 prenese tudi na univerzo. • 'i'-"- • : •'•«! r -• Slovenci in. ostali'Slovani, ki študirajo v Gradcu, imajo že zgodaj svoje organizacije. To nisò organizirane skupnosti v. današnjem smislu ^izdelano notranjo organizacijo, pač pa.bolj literarne družbe,.ki se se znanjajo z literaturo raznih slovanskih »narodqv, se uče raznih slovan skih jezikov, debatirajo-o vsem, kar je lahko predmet debate mladih študentov, zlasti pa jih priteguje položaj manjših slovanskih narodov v monarhiji in njihove perspektive. Te skupnosti, ki obstajajo skoraj vsa leta s krajšimi ali daljšimi presledki, so tudi predmet vpliva raznih duhovnih tokov, predvsem evropske in zlasti slovanske romantike.3 Prvi, ki ga je potrebno omeniti, je »ilirski klub« iz leta 1828. -
Stanko Vraz V Precepu Identitet 19. Stoletja
PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU Andraž Jež Stanko Vraz v precepu identitet 19. stoletja Doktorska disertacija Ljubljana, april 2015 PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU Andraž Jež Mentor: dr. Marijan Dović Stanko Vraz v precepu identitet 19. stoletja Doktorska disertacija Ljubljana, april 2015 Povzetek Kljub edinstvenemu mestu, kakršnega ima Stanko Vraz v slovenski literarni zgodovini, pričujoča disertacija ni še eno besedilo o deloma mitološkem ekscentričnem liku. Prav nasprotno, Vraz je v disertaciji predstavljen kot simptom širših ideoloških procesov, ki so značilno oblikovali vse slovenske narodne preporoditelje na Štajerskem. Ideologija, kakor jo razume disertacija, v veliki meri temelji na definicijah, ki jih je v svojem slavnem eseju leta 1970 podal Louis Althusser. Naša metodologija se posveča Vrazovim praksam 30. in 40. let 19. stoletja v okviru sočasnih ideologij. Kmalu po začetku raziskave je postalo jasno, da je najmočnejši vpliv na pesnika mogoče pripisati različnim manifestacijam nacionalistične ideologije. Njihovi elementi so pri Vrazu pogosto součinkovali v dramatični ambivalentnosti, ki je pogojevala nekatere njegove najbolj znane odločitve. Disertacija je osredinjena okrog treh hipotez. Prva hipoteza izpostavlja narod kot element različnih ideologij. Domnevamo, da je »narod« ideologije, ki je uokvirjala Vrazova dejanja prvih let, drugačen od »naroda« ideologije, ki je uokvirjala Vrazovo poznejše delo. Druga hipoteza je povezana s prvo: sklepamo, da je bil obrat od ene ideologije k drugi odločilno povezan z razredno pripadnostjo njenih nosilcev. Z drugimi besedami, da prva generacija štajerskih narodnih preporoditeljev ni mogla uspešno reproducirati ideologije, ki se je nagibala k razsvetljenski, ker je šlo skoraj izključno za duhovnike. Tretja hipoteza trdi, da Vrazov današnji dvomljiv renome ne izhaja iz marginalizacije ali pozabe njegovega dela; poskusili bomo dokazati, da je bila v temeljnih obrisih njegova podoba od začetka vpisana na strukturni rob mita o Francetu Prešernu. -
Supernatural Beings) Andatreasuryof and Reality),Odajdadozlatoroga–Slovenskabajeslovnabitja(Fromajd Research
Monika Kropej Focusing on Slovenian mythology, the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to the role SUPERNATURAL that they have in Slovenian folklore. ey are classied by type, characteristic features, and by the message conveyed in their motifs and contents. e material has been analysed in the context of European and BEINGS some non-European mythological concepts, and the author deals with FROM SLOVENIAN MYTH AND FOLKTALES theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. e book forms new starting points and a C classication of supernatural beings within a frame of a number of M sources, some of which have been published for the rst time in this book. Y CM Monika Kropej is a Research Advisor of the Institute of Slovenian MY Ethnology at the Scientic Research Centre of the Slovenian Academy of CY CMY Sciences and Arts, where she works in the section for folk narrative K research. She is the author of the books Pravljica in stvarnost (Folk Tale and Reality), Od ajda do zlatoroga – Slovenska bajeslovna bitja (From Ajd to Goldenhorn – Slovenian Supernatural Beings) and A Treasury of Slovenian Folk Tales. She is co-editor of the journal Studia mythologica Slavica, and a recipient of the 1996 Golden Emblem of the Scientic Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. AND FOLKTALES MYTH FROM SLOVENIAN BEINGS SUPERNATURAL 29 € ISSN 1581-9744 Kropej Monika 7896129 544287 -
Slovani Evrope.Pdf
Razstava Slovani Evrope (Musée de Cinquantenaire, Bruselj 2008): slovenski prispevek Th e Exhibition Th e Slavs of Europe (Musée de Cinquantenaire, Brussels 2008): Th e Slovene Contribution Tentoonstelling De Europese Slaven (Eeuwfeestmuseum, Brussel 2008): Â Sloveense bijdrage. L’ exposition Les Slaves d’Europe (Musée de Cinquantenaire, Bruxelles 2008) : Contribution slovène ISN ZRC SAZU CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 391(497.4)(083.824) sloRAZSTAVA Slovani Evrope = Th e Exhibition Th e Slavs of Europe : slovenski prispevek = the Slovene contribution : (Musée de Cinquantenaire, Bruselj 2008) / [uredila Bojana Rogelj Škafar ; prevodi Franc Smrke, U. T. A. prevajanje]. - Loka pri Mengšu : Forum slovanskih kultur, 2008 ISBN 978-961-92433-0-5 1. Vzp. stv. nasl. 2. Rogelj Škafar, Bojana 239135232 Bojana Rogelj Škafar 5 Jurij Fikfak Narodopisje in Matija Majar 13 Matija Majar and Ethnography 29 Etnografi e en Matija Majar 45 Ethnographie et Matija Majar 46 Janja Žagar Med oblačenjem in kostumiranjem 49 Between Dressing And Costuming 53 Tussen aankleden en uitdossen 71 Entre vêtement et costume 73 Iz zapuščine Matije Majarja Ziljskega, ki jo hranijo v Ruskem etnografskem muzeju v St. Peterburgu, 2006. (Foto J. Fikfak). / From the legacy of Matija Majar Ziljski kept by the Russian Ethnographic Museum in St Petersburg, 2006. (Photo J. Fikfak). 4 Nekoliko zapletena zgodba – kot so bila vse od njihovega nastanka zapletena razme- rja med narodi in nacijami - se začenja s Prvo etnografsko razstavo iz leta 1867 v Moskvi. Razstava, ki je slavila panslovanstvo kot protiutež germanstvu in vzpostavljala Rusijo kot vodilno deželo slovanskega sveta s tem, ko je ob nošah neslovanskih narodov, živečih na ozemlju tedanje Rusije, je pokazala bogastvo noš slovanskih narodov. -
Croatian-Slovenian Relations in Politics, 1848-1914: Examples of Mutual Ties
Review of Croatian History 6/2010, no.1, 115 - 132 UDK: 327(497.5:497.4)''1848/1914'' Izvorni znanstveni članak Received: September 17, 2010 Accepted: October 27, 2010 CROATIAN-SLOVENIAN RELATIONS IN POLITICS, 1848-1914: EXAMPLES OF MUTUAL TIES Stjepan MATKOVIĆ* The events of 1848 showed that the Croats and Slovenes had individual national identities and fully-formed views on the integration of their own ethnic territories. At the same time, both peoples, each in their own way, aspired to come closer in order to protect themselves from the looming hegemonic forces within the ethnically diverse Habsburg Monarchy and outside of it. Although the Slovenian political movement, with its platform of Unified Slovenia, did not stand out in 1848 in the eyes of Croatian politicians, already then it showed that there were circumstances that pointed to the idea of reciprocity. Despite the emphasis placed on specific forms of national identity, events which demonstrated that Croats and Slovenes were too weak to secure individual independence stressed the need for ties. So the author attempted to present an account of Croatian- Slovenian relations from 1848 to 1914. He took into consideration relations between groups and individuals who could be considered as a kind of national leaders, as well as relations between other groups and individuals in Croatian and Slovenian territories during the same period of time (e. g., Croatian-Slovenian relations in Istria). In European history, the year 1848 is designated as a watershed in the formation of modern national communities and civil society. Revolutionary trends opened the floodgates for national movements in many countries in the Old Continent. -
Palgrave Studies in Minority Languages and Communities
Palgrave Studies in Minority Languages and Communities Series Editor Gabrielle Hogan-Brun Vytautas Magnus University Kaunas, Lithuania Worldwide migration and unprecedented economic, political and social integration present serious challenges to the nature and position of language minorities. Some communities receive protective legislation and active support from states through policies that promote and sustain cultural and linguistic diversity; others succumb to global homogenisation and assimilation. At the same time, discourses on diversity and emancipation have produced greater demands for the management of diference. Tis series publishes new research based on single or comparative case studies on minority languages worldwide. We focus on their use, status and prospects, and on linguistic pluralism in areas with immigrant or traditional minority communities or with shifting borders. Each volume is written in an accessible style for researchers and students in linguistics, education, politics and anthropology, and for practitioners interested in language minorities and diversity. We welcome submissions in either monograph or Pivot format. More information about this series at http://www.palgrave.com/gp/series/14611 Peter Jordan • Přemysl Mácha Marika Balode • Luděk Krtička Uršula Obrusník • Pavel Pilch Alexis Sancho Reinoso Place-Name Politics in Multilingual Areas A Comparative Study of Southern Carinthia (Austria) and the Těšín/ Cieszyn Region (Czechia) Peter Jordan Přemysl Mácha Institute of Urban and Regional Research Department -
Planinski „ Vestnik „2 Glasilo Planinske Zveze Slovenije 1980 Planinski Vestnik Glasilo Planinske Zveze Slovenije Izhaja Od Leta 1895
PLANINSKI „ VESTNIK „2 GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1980 PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZHAJA OD LETA 1895 Matjaž Kmecl Triglavska vera 377 Ivan Kurinčič Nepozabno srečanje s Titom pod vrhom Kuka 381 Glasilo Božo Jordan Slovenske planinske krožne, vezne in točkovne poti 382 Planinske zveze Slovenije Pavle Šegula Stegovnik in njegovi sosedje 384 »Planinski Vestnik« Erna Meško Na Stanovščak in Cerovec 390 Andrej Štremfelj Noči in dnevi 393 je bilo z ukazom Marjeta Slapnik Zima v avgustu 395 predsednika republike France Vurnik Pesniški previsi 396 Josipa Broza-Tita Janko Plevel čajček 398 Uroš Župančič Večno živim, trajne spomenike .. 400 ob 80-letnici izhajanja Peter Vovk Mestni vrh, Ledena jama, za poseben prispevek Fridrihštajn 401 Janko Humar Hvala ti, Marko 404 k razvoju planinstva Društvene novice 406 v Sloveniji Varstvo narave 414 odlikovano Iz planinske literature 416 Alpinistične novice 418 z redom zaslug za narod 419 Razgled po svetu s srebrnimi žarki Na kratko ... 422 Naslovna stran: Poletna smuka pod Skuto — Foto F. Ekar Notranja priloga: 1 Ledine — Foto Franci Ekar 2 Jutro — Foto Drago Bole Za prijeten piknik, za vesel izlet v naravo, pa tudi za vaš oddih v domačem vrtu vam nudi Poštnina plačana v gotovini vse potrebščine in pripomočke Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana — Glavni in odgovorni urednik: Marijan Krišelj, naslov: 61000 Ljubljana, p. p. 44 61109 Ljub- ljana. Uredniški odbor: ing. Tomaž Banovec, ing. Janez Bizjak. Aleš Do- TRGOVSKO PODJETJE berlet (fotografija). Stanko Hribar, prof. Evgen Lovšin, prof. Tine Orel (tehnični urednik), Iztok Osojnik, dr. Miha Potočnik, Nada Praprotnik (varstvo narave in okolja). Janez Pretnar, prof. -
Diplomsko Delo
UIVERZA V MARIBORU EKOOMSKO-POSLOVA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG RAZVOJA BIOTERM MALA EDELJA DEVELOPMET PROPOSAL FOR THE »BIOTERME MALA EDELJA« Kandidatka: Urška Luci Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81556144 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe Sv. Tomaž, oktober 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici Sonji Sibila Lebe za razumevanje, podporo in vodenje. Zahvaljujem se mami in očetu ki sta mi omogočila šolanje, ter sestri Silviji za začetno pomoč pri pisanju diplomske naloge. Prav vaša podpora je pripomogla, da sem vztrajala in dokončala diplomsko delo. 1 PREDGOVOR Ljudje v preteklosti so živeli bolj zdravo. Znali so živeti v skladu z naravo, jo ceniti ter negovati. In prav ta zdrav, spoštljiv odnos do narave je na tisoče let človeku omogočal preživetje. Vendar je človek izstopil iz naravnega ravnovesja in ga pričel ogrožati. Zaradi hitrega tempa življenja ljudem primanjkuje časa za tradicionalno nakupovanje na tržnici, prav tako pa je prisotnega vedno več vsakodnevnega stresa in zato potrebujemo naravo še toliko bolj, da si odpočijemo in naberemo novih moči. Ekoturizem je posebna oblika turizma, ki je tesno povezana z okoljem, predvsem pa z naravo in njenim doživljanjem. Povzroča manj negativnih vplivov na okolje kot množični turizem, omogoča zaposlovanje predvsem za lokalne skupnosti ter dviguje ozaveščenost o varovanju okolja. Ekoturizem je korak nazaj-korak k naravi. Zaradi želje in skrbi po zdravem in okolju prijaznem načinu bivanja smo podali predloge za nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja. K temu nas je spodbudilo tudi dejstvo, da je ekoturizem ter tematika »bio« v svetu in pri nas zelo aktualna, vendar v Sloveniji na področju hotelirstva in gastronomije zelo malo razširjenana. -
Andraž Jež O Knjigi O Avtorju
Andraž Jež O knjigi O avtorju Knjiga Andraža Ježa je pomemben korak k reafirmaciji Stanka Andraž Jež je asistent na Inštitutu za slovensko literaturo in literar Vraza kot klasika romantične literature v slovenskem in širšem Stanko Vraz in ne vede ZRC SAZU. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral evropskem merilu. Knjiga namreč poseže na rob prešernovskega komparativistiko in slovenistiko. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU mita, kamor sta slovenska literarna zgodovina in nacionalna folklora je doktoriral na temo Stanka Vraza, ilirizma in nacionalizma. Razi izrinili Vraza, ter pokaže, da je ta rob obenem potencialno središče skuje tudi modernistično in postmodernistično književnost ter neke alternativne slovenske ali celo medkulturne književnosti. Tako nacionalizem odnose med literaturo in glasbo. Objavlja v revijah Jezik in slovstvo, je s pomočjo te knjige mogoče v Vrazu kot aktualnem »poražen Literatura, Pogledi, Primerjalna književnost, Slavica litteraria in cu« razbrati potencialnega »svetnika« neke drugačne zgodovine Slavistična revija. Piše in prevaja tudi za mednarodno Enciklopedijo slovenske književnosti, nekega možnega sveta z drugače postavlje romantičnega nacionalizma v Evropi (ERNiE). nimi mejami med slovenskim in hrvaškim, jezikovnim in nareč nim, biografskim in zgodovinskim. Nastavke za takšno moderno Od narobe Katona literarno zgodovino knjiga poda s pomočjo natančnega analitičnega dela v poljih dialektologije, literarne zgodovine, socialne zgodovine in sodobne teorije nacionalizma. do narobe Prešerna Iz recenzije dr. Zvonka Kovača Knjiga Andraža Ježa o Stanku Vrazu je eruditsko večdisciplinarno Vraz in nacionalizem Stanko delo, ki se ne omejuje na literarno zgodovino, saj se mojstrsko giblje tudi po poljih zgodovinopisja, sociologije kulture in teorij naciona lizma. V središču so kompleksna osebnost Stanka Vraza, njegovo literarno in družbeno delo ter bogata recepcija njegovega »lika in dela«.