DOCSLIB.ORG

Za Zgodovino in Narodopisje Ï

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Za Zgodovino in Narodopisje Ï ZA ZGODOVINO $'• f.:,... IN NARODOPISJE «S3' we xxv .• *";' .'•/'*•••-. '- IZDA3A ZGODOVINSKO DRUŠTVO V MARIB t .•.•••*»« Vsebina. — Table des matières. I. Razprave. — Dissertations. ' t¡ Stran. — Pag«, ,- ilešl7 dr. Fran, Iz Vrazove slovenske literarne zapuScïne — Quelques notices sur les oeuvres posthume Slovènes du poete Stanko Vraz ........ 133 ^Travner d> Ylfjjmir i pp,,-^«..,.. Egon, Naši srednjeveški novci — Les mon- naies moyenâgeuses des pays Slovènes . 14b Kovaiic" dr. Fran, >Ka!obsk¡« rokopis slovenskih pesmi iz leta 1651. — Un manu- scrit des poèmes Slovènes, dit de sKaloble* de 1651 ......... 181 •. Izvestja. — Rapports. Glaser J., Literarne predloge In paralele — Parallèles littéraires 205 Glaser J., Slika <rnega Jurija Iz 1. 1813. (Z 1 prilogo.) — Un portrait du Georges Tdremy—Karaeeorges de 1813 . - . ••-•....'.... 212 Ljubša Matija, Ljudsko rodoslovje —: Genealogie populaire . • . , 213 Baš Franjo, Vaški grb v NorSIncih pri Ljutomeru — L'emblème du village de Nor- šincl près de Ljutomer . -.•.•••••.....;.... 218 . Baš Franjo, Prazgodovinska naidba na Kapll"— Une trouvaille préhlstoríaue à Kapla ..........••-• <•••.-,.. 225 IU. Bibliografija. — Bibliographe BaS Franio, Slovenska narodopisna bibliografija za leío 1929. 227 IV. Slovstvo. — Littérature, Erjavec Fran. Zgodovina, katoliškega gibanja na Slovenskem. F. K. .... 241 Vre<er Rafko, Savinjska dolina. Franjo BaS 243 Turna Henrik, Imenoslovje Julijskih Alp. Franjo Baš;. .......... 244 •••••••• ••••; ••••• • ••••••••• • •••••• ••••••• ••••••. Franjo BaSi ... 245 Wecken Dr. Friedrich, Taschenbuch für Familierigeschichtsforschung. Matija Ljubša 245 Groß Josef, Die altsteinaeitlkhe Siedlung von rJöhlenbärenjagern in der groBen Uschowahöhle in den Karavanken. Franjo BaS.. 247 Matl Jos., Die Éntwicklungsbedkiigùngen der epischen Volksdichtung bei den Sla- wen. J. Kelemina .......'-....-.;-..-...'. 248 Vurnik S., Kme=ka hiša Slovencev na južnovssbodnem pobo=ju Alp, Franjo Baš . 249 VurnHtS-i Siowiency a etnografia. J. Qtaser ..-•..;.....:. 252 V. Društveni xlasnlk Chronique des Sociétés. Muzejsko društvo v Ptuiu 1 ...... 253 Zamena publlkaqli 255 Imenik <lanov Zgodovinskega društva 255 /Priloga. — Annexe. Arhiv za zgodovino in narodopisje Ï. ................ 1—16 ,'-.' -1 '•- Letna itdnina, oziroma naro=nina Din SO—-, za Inozemstvo Din 60.—.. ."'.'*- Knjigotrška cena Din 7S<—. Za itredniätvo to Zgodovinsko druïtvo odgovarja prol, dr. Fr. Kovali. Za vsebino, ,'',/>'„ ' 'posameznih =lankov so odgovorni pisatelji sami. Tisk Mariborske «sitarne d, d. v Mariboru^ odgovarja ravnatelj Stanko Detela, &:% ••'.-'. #:'."•; • ••- •} „•• • %• r v..- ' *-*•» 1 '¥*'•" <•••'•' •'•*•• ' '• '••'' ''' : '• :-' ' • ' ;%6Vv .'*'•''.*• / •""•' *-~' ••'. •- ¿ ? .--v •"•<*> ; ;. '. ' ' '•• <asopis za zgodovino in narodopisje. Izdaja Zgodovinsko društvo v Mariboru. Leto XXV. Uredil Prof. Fran Kova=i=. Maribor 1930. Mariborska tiskarna. Vsebina. — Table des matières. I. Razprave. — Dissertations. Stran. — Page. Dolenc dr. M., Ljudsko pravo pod žužemperško in sotusko gorsko gosposko — Droit du peuple 5,ous les seigneurs de ZuZcmpcrk et Soteska 1 Stelè Fr., Freske v cerkvi sv. Dulia na <elovnfku. (Z 18 slikami •• prilogah.) — Les fresques de • Eglise du St. Esprit à <eloviilk 89 HeŠi7 dr. Fran, Jz Vrazove slovenske literarne zapuš=ine — Quelques notices sur les oeuvres posthume Slovènes du poète Stanko Vraz 133 Traviier dr. Vladimir—Baumgartner Egon, Naši srednjeveški novci — Les mon- naies moyenâgeuses dus pays Slovènes 146 Kova=i= dr. Frau, >KalobskU rokopis slovenskih pesmi iz leta 1651. — Un manu- scrit des ipoèmes Slovènes, dit de »Kalobie« de 1651 ISI II Izvestla. — Rapports. Glaser J., Literarne predloge in paralele — Paralleles littéraires . 9S, 205 J. A. G., »Mashnie bukvi svetiga volbunka« — Supplément à l'article .Un ma- nuscrit slovène de Lese» . • 105 Mravljak J., Kme=ki polprazniki — Fûtes paysannes 106 ûlascr J., Slika <rnega Jurija iz 1. 1813. (Z I prilogo.) — Un portrait du Georges 'Tclierny—Karageorges de 1813 212 Ljubša Matija, Ljudsko rodoslovic — Généalogie populaire 213 Daš Franjo, VaSki grb V Noršincili pri Ljutomeru — L'emblème du village de Nor- Sinci près de Ljutomer . • 218 Baš Franjo, Prazgodovinska najdba na Kapli — Une trouvaille préhistorique à Kapla ,...•.. 225 •. BìbHograilja. — Bibliographie. Bas Franjo, Slovenska narodopisna bibliografija za. leto •29 227 IV. Slovstvo. — Littérature. Mal dr. J., Zgodovina slov. naroda. K. Prijatelj •7 Hauptmann L., Krain. J. Beran 109 Stelè Fr., Politi=ni okraj Kamnik. M. Marolt 113 Stele Fr., Celjski strop. Fr. Baš 115 Kranjec S., Kako smo se zedinili. Fr. Ba5 IÍ6 Lah I., V borbi za Jugoslavijo. Fr. Baš 116 Zgodovina slov. univerze v Ljubljani. Fr. Vatovec 116 Iz jubilejne literature 1919—1920. Fr. Vatovec 117 Baš Fr.-Dimnik S., Jugoslavija. K. Prijatelj 118 Pirchegger S., Die slawischen Ortsnamen irn Mürzgebiet. J. Kclemina .... 118 Zelen'm D., Russische (ostslawische) Volkskunde. Fr. Kotnik 123 Komanova M., Na GorcnŠ=ern je íletno. Fr, Kotnik 123 Kotnik J-, Lesi=jak. J. Glaser 124 Stíaii. — Page. Tiso<lctnlca Vaclavove smrti. Fr. Kova=i= 124 Ccäko-slovenski stiki. Fr, Kova=i= .- 127 Cerkvena umetnost v Hrvatski in Slavoniji. Fr. Kova=iC 128 <asopis Vlastencck7ho spolku musejniho v Olomouci. A. Dolar 128 Erjavce Fran, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem. F. K 241 Vre=er Rajko, Savinjska dolina. Franjo Baš 243 Turna Henrik, Imenoslovje Julijskih Alp. Franjo Baš ........... 244 •••••••••• ••••: ••••• • •••••|••• • •••••• ••••••• ••••••. Franjo Baš ... 245 Wecken Dr. Friedrich, Taschenbuch für Farn ilienses eli ich t sforsclm • £. Matija Ljubša 245 Groß Josef, Die altsteinzeitliclie Siedlung von Höhlenbären Jägern in der großen Uschowahöhle in den Karavanken. Franjo Baš 247 Mati Jos., Die Entwicklungsbedingungen der epischen Volksdichtung hei den Sla- wen. J. Kelcmina 24S Vurnik S., Kme=ka hiša Slovencev na južno vzhodu cm pobo=ju Alp. Franjo Baš . 249 Vurnik S., Slowieñcy a etnografia. J. Glaser . • 252 V. Druäiveni glasnik. — Chronique des Sociétés. Zgodovinsko društvo v Mariboru 129 Muzejsko drugtvo v Ptuju 253 Zamena publikaAii 255 Imenik =lanov Zgodovinskega društva 255 Priloga. — Annexe. Arhiv za zgodovino in flarodopisje I. 1—16 Iz Vrazove slovenske literarne zapuš=ine. (Gl. <ZN XXII, 32 si., XXIII, 101 si.) Fr. 11 e š i 7, Zagreb. Vrazovi krakovjaki. Beseda »krakovjak«1) ima v poljš=ini trojen pomen: »krakovjak« je =lovek iz Krakova, oziroma iz .krakovske pokrajine; »krakovjak« se pa imenuje tudi narodni ples, kakršen se je prvotno plesal v krakovski oko- lici, in pa kratka lirska, =esto »posko=na« pesemca, ki jo je plesalec za- pel ob onem plesu5). Vrazovi krakovjaki, ki ho=em o njih tu govoriti, so krakovjaki v tcm-le zadnjem pomenu, t j., pesemce. Znano je, da je Vraz vsakemu izmed prvih treh spevov svojih »Dju- labij« za motto dal po en poljski krakovjak; tako imamo pred II. spevom »Djulabij« (1837) za motto krakovjak: »Plynic woda pivnic, po kamikach huczy, — Kto nieumie uzdydiac, miloš= •• nauezy1). ') S poljsko ortografijo: krakowiak. Naglas je v poljš=ini na predzadnjem zlosu, torej: krakowiak, v podaljšanih sklonih: krakowiáka, krakowiíikom itd. ") S. Udzicla opisuje v svojem delu »Krakowiacy« (Krakow, 1924, str. 136) krn- koviaka tako: sZdaj pa zdaj se ustavi vodja pred muziko, zapoje dvo- ali 5thivrbti=nev priložuostno pesemeo in stopi zopet v podskokih dalie. A te pesemce, tudi krakovjaki zvane, spesnjene sproti (ona poezekaniu«), se obi=ajno nanaäaio ali na plesalko ali pa na katerega plesalca, so =esto bistroumne (šaljive), vesele in ve=inoma zelo dobro, karakterizujejo osebe, ki se udeležujejo zabave. Ako se na zabavi nahajata dva spo- sobna, bistroumna in =astiželjna fanta, ki bi dni • drugemu .ne dala rada prvenstva, tedaj je prijetno poslušati, kako se izmenoma, zdaj eden, zdaj drugi, ustavljata pred •uziko in s pesemeo, dovtipno, Šaljivo drug drugemu odgovarjata. Pri krakovjaku ima vsak izmed plešo=ih pravico, se s svojo plesalko ustaviti pred muziko, zadržati ifcio vrsto plešo=ih, »vre=i nekaj grošev basom«, t. j„ pla=ati muziko in zapeti krakov- jaka na svojo vižo ter plesati dalje ...«. 3) »Te=e voda, te=e, — po kamen=kih bobni, — kdor ne zna vzdihovati, ljubezen ga nau=i.* Navajam ta krakovjak v glavnem tekstu, a tukaj pod =rto ho=em navesti Se ostala dva krakovjaka, ki služita Vrazu v sDjulabijah« za motto. Pred prvim spe- vom (1835/6), »Déla. I. 1863, je krakovjak: 134 =asopis za zgodovino in n arado pi si e. S krakovjaki se je Vraz bavil že v svoji slovenski dobi. V njegovi rokopisni ostalim, ki jo hrani zagrebška vseu=iliška knjižnica, se nahajajo tudi slovenski krakovjaki, in sicer jih je 50'). Objavljam jih tukaj natan=no po Vrazovem rokopisu in numeriram jih 1—50, kakor jih je numeriral Vra2 sam. Pri krakovjakih 36, 37, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50 pa navaja Vraz v oklepajih po vrsti še te-le številke : 663, 659, 637, 75, 85, 520, 525, 526, 535, 532, 538, 553. Evo teh Vrazovih krakovjakov:0) 1. De bote posnali pravega polaka, bodem vam pletaje ^apfl krakoviaka. 2. Kakor lattno duino, ljubil sem te dviza, al ker nemam dnarjov[e], neboth mi sheniza. 3. Ue bi me s jednakim [rdzhezom ljubila, nebi tvojih uitniz kushvat mi branila. 4. Kolkor kapliz morje in ma svesdiz nebo, (ino svesd ma] Tolko mam radotti dekliza jaz i tebo. ,_ 5. Siv rezak [plavuje [red globoke vode, jak (?) kak je vetel, al mene v ferzi le ?J boae tleliko je veielij 6. Ljudie fi Eolzhijo (kaj to njima iukodi), kaj pajbizhek mladi k fvojoj ljubzi hodi. 7. Dekle, kder itanujesh leto bom vpomladil Tebi
Load more

Recommended publications
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IV, številka 12, april 2011 Foto: arhiv OŠ Ormož Foto HOST Ormož Stran 2: Stran 7: Stran 16: Tradicionalni ormoški »fašenski« karneval Ljubiteljska kultura Kulturni praznik Aleksandra Bratuša, prof. na OŠ Ormož žrtvuje vse lastne želje. Za njegovo ugodje Za naše žene, mame … mesecu pomladi praznujemo dva se bo odrekla vsakemu užitku. Nanj je po- praznika, ko se ženam in mamicam nosna in ga zmeraj poveličuje. Če ga prese- Vtopi srce, če se njihovi najbližji netijo težave, ji postane zaradi njih še draž- spomnijo nanje s kakšno lepo mislijo, otro- ji. Če je onečaščeno njegovo ime, ga bo še ško povedano pesmico ali z drobnim daril- vedno ljubila in cenila. In če ga bo ves svet cem. Čeprav mnogi menijo, da gre za no- zavrgel, bo ona ostala zanj ves svet. vodobni muhi, ki so se ju v iskanju profita V počastitev materinskega praznika je bila domislili trgovci s cvetjem in sladkarijami, v nedeljo, 27. 3. 2011 ob 14.30 uri, v Domu ugotavljamo, da to ne drži povsem. kulture Ormož, že tradicionalna prireditev. Oba praznika, dan žena in materinski dan, Organizatorji so bili Občina Ormož, Nova imata v svetu namreč dolgo in bogato tra- Slovenija in Slovenska demokratska stran- dicijo. Prvi nas spominja na ekonomsko, ka. V kulturnem programu so sodelovali politično in socialno enakopravnost žensk, otroci Vrtca Ormož, Osnovne šole Ormož, drugi pa na materinstvo, neprecenljivo da- Glasbene šole Ormož in Osnovne šole Mi- nost, ki razodeva skrb, varnost in zavetje. klavž pri Ormožu. Nastopajoči so obisko- Materina ljubezen je občudovanja vredna: valcem pripeli šopke iz najlepših cvetic: lju- veliko daje, nič ne zahteva in preprosto je.
    [Show full text]
  • Stanko Vraz Kao Folklorist Vrazov Prinos Poznavanju Hrvatske I Slovenske Usmene Književnosti
    Croatica et Slavica Iadertina, Zadar, 2011 UDK 398.8(497.4/.5):929 Vraz, S. Izvorni znanstveni članak Primljen: 13. 03. 2011. Prihvaćen za tisak: 04. 11. 2011. Andrea Sapunar Knežević Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti Zavod za povijest hrvatske književnosti, kazališta i glazbe Opatička 18, Zagreb [email protected] Marijana Togonal Visoka škola za odnose s javnošću i studij medija Kairos Ilica 242, Zagreb [email protected] Stanko Vraz kao folklorist Vrazov prinos poznavanju hrvatske i slovenske usmene književnosti Iako se u povijesti hrvatske književnosti Stanko Vraz najčešće ističe u kontekstu ljubavne poezije kao autor prve hrvatske pjesničke ljubavne zbirke novije hrvatske književnosti, njegov doprinos razvoju hrvatske književnosti ne treba tražiti samo u području umjetničke poezije. Vraz je iznimnu važnost pridavao sakupljanju narodnoga blaga s naglaskom na narodne pjesme i napjeve, i to na više načina: samom sakupljačkom djelatnošću, kritikom metodologije sakupljanja i uređivanja objavljenih narodnih pjesama te svojevrsnim naputcima koje je davao svojim kolegama-sakupljačima (Macunu, Kukuljeviću, Kočevaru, Erbenu i dr.), o čemu svjedoči autorova korespondencija s brojnim istaknutim hrvatskim, ali i inozemnim autorima (poljskim, ruskim, njemačkim, slovačkim, češkim). Iako je od 1833., pa gotovo do smrti 1851., ustrajno sakupljao narodno blago, prikupivši pri tome stotine narodnih pjesama i napjeva te ostavivši u pismima prijateljima niz dragocjenih zapisa o narodnom životu ljudi svoga vremena, objavio je samo jednu zbirku narodnih pjesama - Narodne pĕsni ilirske, koje se pĕvaju po Štajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Zbirka je izdana u Zagrebu godine 1839. i sadrži 115 narodnih, isključivo slovenskih pjesama. U trećoj knjizi Kola 1843. objavljuje Narodne pesme Harvatah, u prvom dijelu pjesme Iz Primorja, zatim pjesme Iz Istrie te u trećem dijelu šest pjesama Iz Austrie i Ugarske.
    [Show full text]
  • Stane G Ran Da -•.••>• GRAŠKA SLOVENIJA V-LETU 1848/1849 '.Graški Krog Slovencev Obsega Vse Tiste Slovence, Ki
    ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Stane G ran da -•.••>• GRAŠKA SLOVENIJA V-LETU 1848/1849 • :••'• • ; •* '• • • i •••;-''• •• • •• . '.Graški krog Slovencev obsega vse tiste Slovence, ki sta jih študij ali'življenjska pot za krajši ali daljši čas zanesla v Gradec in ki jih bivanje sredi tujega mesta ni odtujilo, temveč še bolj povezalo z lastnim . narodom, kateremu so posvetili tako umske kot fizične sposobnosti! Konkretneje pomeni za leto 1848 vse tiste pripadnike slovenskega naro­ da, ki so se postavili na čelo političnemu1 gibanju slovenskih'Štajercev ter skušali skupaj z rojaki na Dunaju, v Celovcu, v Ljubljani in dru­ god uresničiti program zedinjene Slovenije. J .--... • } * Upoštevati je treba generacije, ki konča jo " svoje študije okoli leta 1830 ali pa-v »nadaljnjih letih. Absolventi gimnazij v Mariboru, Celju 1 in Varaždinu 'nadaljujejo tsvoje študije v Gradcu, ki je od leta 1827 najjužnejše univerzitetno mesto v monarhiji; Univerza-ima filozofsko," pravno in-teološko fakulteto, od katerih pa'le slednji dve lahko po­ deljujeta ! doktorate, medikokirurški študij pa nima rahga fakultete. Od leta 1823 ;ima prof. Kvas tudi' stolico za slovenščino, ki jo z liceja 2 prenese tudi na univerzo. • 'i'-"- • : •'•«! r -• Slovenci in. ostali'Slovani, ki študirajo v Gradcu, imajo že zgodaj svoje organizacije. To nisò organizirane skupnosti v. današnjem smislu ^izdelano notranjo organizacijo, pač pa.bolj literarne družbe,.ki se se­ znanjajo z literaturo raznih slovanskih »narodqv, se uče raznih slovan­ skih jezikov, debatirajo-o vsem, kar je lahko predmet debate mladih študentov, zlasti pa jih priteguje položaj manjših slovanskih narodov v monarhiji in njihove perspektive. Te skupnosti, ki obstajajo skoraj vsa leta s krajšimi ali daljšimi presledki, so tudi predmet vpliva raznih duhovnih tokov, predvsem evropske in zlasti slovanske romantike.3 Prvi, ki ga je potrebno omeniti, je »ilirski klub« iz leta 1828.
    [Show full text]
  • Stanko Vraz V Precepu Identitet 19. Stoletja
    PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU Andraž Jež Stanko Vraz v precepu identitet 19. stoletja Doktorska disertacija Ljubljana, april 2015 PODIPLOMSKA ŠOLA ZRC SAZU Andraž Jež Mentor: dr. Marijan Dović Stanko Vraz v precepu identitet 19. stoletja Doktorska disertacija Ljubljana, april 2015 Povzetek Kljub edinstvenemu mestu, kakršnega ima Stanko Vraz v slovenski literarni zgodovini, pričujoča disertacija ni še eno besedilo o deloma mitološkem ekscentričnem liku. Prav nasprotno, Vraz je v disertaciji predstavljen kot simptom širših ideoloških procesov, ki so značilno oblikovali vse slovenske narodne preporoditelje na Štajerskem. Ideologija, kakor jo razume disertacija, v veliki meri temelji na definicijah, ki jih je v svojem slavnem eseju leta 1970 podal Louis Althusser. Naša metodologija se posveča Vrazovim praksam 30. in 40. let 19. stoletja v okviru sočasnih ideologij. Kmalu po začetku raziskave je postalo jasno, da je najmočnejši vpliv na pesnika mogoče pripisati različnim manifestacijam nacionalistične ideologije. Njihovi elementi so pri Vrazu pogosto součinkovali v dramatični ambivalentnosti, ki je pogojevala nekatere njegove najbolj znane odločitve. Disertacija je osredinjena okrog treh hipotez. Prva hipoteza izpostavlja narod kot element različnih ideologij. Domnevamo, da je »narod« ideologije, ki je uokvirjala Vrazova dejanja prvih let, drugačen od »naroda« ideologije, ki je uokvirjala Vrazovo poznejše delo. Druga hipoteza je povezana s prvo: sklepamo, da je bil obrat od ene ideologije k drugi odločilno povezan z razredno pripadnostjo njenih nosilcev. Z drugimi besedami, da prva generacija štajerskih narodnih preporoditeljev ni mogla uspešno reproducirati ideologije, ki se je nagibala k razsvetljenski, ker je šlo skoraj izključno za duhovnike. Tretja hipoteza trdi, da Vrazov današnji dvomljiv renome ne izhaja iz marginalizacije ali pozabe njegovega dela; poskusili bomo dokazati, da je bila v temeljnih obrisih njegova podoba od začetka vpisana na strukturni rob mita o Francetu Prešernu.
    [Show full text]
  • Supernatural Beings) Andatreasuryof and Reality),Odajdadozlatoroga–Slovenskabajeslovnabitja(Fromajd Research
    Monika Kropej Focusing on Slovenian mythology, the book contains a review of Slovenian mythological, historical, and narrative material. Over 150 supernatural beings are presented, both lexically and according to the role SUPERNATURAL that they have in Slovenian folklore. ey are classied by type, characteristic features, and by the message conveyed in their motifs and contents. e material has been analysed in the context of European and BEINGS some non-European mythological concepts, and the author deals with FROM SLOVENIAN MYTH AND FOLKTALES theory and interpretations as well as the conclusions of domestic and foreign researchers. e book forms new starting points and a C classication of supernatural beings within a frame of a number of M sources, some of which have been published for the rst time in this book. Y CM Monika Kropej is a Research Advisor of the Institute of Slovenian MY Ethnology at the Scientic Research Centre of the Slovenian Academy of CY CMY Sciences and Arts, where she works in the section for folk narrative K research. She is the author of the books Pravljica in stvarnost (Folk Tale and Reality), Od ajda do zlatoroga – Slovenska bajeslovna bitja (From Ajd to Goldenhorn – Slovenian Supernatural Beings) and A Treasury of Slovenian Folk Tales. She is co-editor of the journal Studia mythologica Slavica, and a recipient of the 1996 Golden Emblem of the Scientic Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts. AND FOLKTALES MYTH FROM SLOVENIAN BEINGS SUPERNATURAL 29 € ISSN 1581-9744 Kropej Monika 7896129 544287
    [Show full text]
  • Planinski „ Vestnik „2 Glasilo Planinske Zveze Slovenije 1980 Planinski Vestnik Glasilo Planinske Zveze Slovenije Izhaja Od Leta 1895
    PLANINSKI „ VESTNIK „2 GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 1980 PLANINSKI VESTNIK GLASILO PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IZHAJA OD LETA 1895 Matjaž Kmecl Triglavska vera 377 Ivan Kurinčič Nepozabno srečanje s Titom pod vrhom Kuka 381 Glasilo Božo Jordan Slovenske planinske krožne, vezne in točkovne poti 382 Planinske zveze Slovenije Pavle Šegula Stegovnik in njegovi sosedje 384 »Planinski Vestnik« Erna Meško Na Stanovščak in Cerovec 390 Andrej Štremfelj Noči in dnevi 393 je bilo z ukazom Marjeta Slapnik Zima v avgustu 395 predsednika republike France Vurnik Pesniški previsi 396 Josipa Broza-Tita Janko Plevel čajček 398 Uroš Župančič Večno živim, trajne spomenike .. 400 ob 80-letnici izhajanja Peter Vovk Mestni vrh, Ledena jama, za poseben prispevek Fridrihštajn 401 Janko Humar Hvala ti, Marko 404 k razvoju planinstva Društvene novice 406 v Sloveniji Varstvo narave 414 odlikovano Iz planinske literature 416 Alpinistične novice 418 z redom zaslug za narod 419 Razgled po svetu s srebrnimi žarki Na kratko ... 422 Naslovna stran: Poletna smuka pod Skuto — Foto F. Ekar Notranja priloga: 1 Ledine — Foto Franci Ekar 2 Jutro — Foto Drago Bole Za prijeten piknik, za vesel izlet v naravo, pa tudi za vaš oddih v domačem vrtu vam nudi Poštnina plačana v gotovini vse potrebščine in pripomočke Lastnik: Planinska zveza Slovenije, Ljubljana — Glavni in odgovorni urednik: Marijan Krišelj, naslov: 61000 Ljubljana, p. p. 44 61109 Ljub- ljana. Uredniški odbor: ing. Tomaž Banovec, ing. Janez Bizjak. Aleš Do- TRGOVSKO PODJETJE berlet (fotografija). Stanko Hribar, prof. Evgen Lovšin, prof. Tine Orel (tehnični urednik), Iztok Osojnik, dr. Miha Potočnik, Nada Praprotnik (varstvo narave in okolja). Janez Pretnar, prof.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UIVERZA V MARIBORU EKOOMSKO-POSLOVA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG RAZVOJA BIOTERM MALA EDELJA DEVELOPMET PROPOSAL FOR THE »BIOTERME MALA EDELJA« Kandidatka: Urška Luci Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81556144 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe Sv. Tomaž, oktober 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici Sonji Sibila Lebe za razumevanje, podporo in vodenje. Zahvaljujem se mami in očetu ki sta mi omogočila šolanje, ter sestri Silviji za začetno pomoč pri pisanju diplomske naloge. Prav vaša podpora je pripomogla, da sem vztrajala in dokončala diplomsko delo. 1 PREDGOVOR Ljudje v preteklosti so živeli bolj zdravo. Znali so živeti v skladu z naravo, jo ceniti ter negovati. In prav ta zdrav, spoštljiv odnos do narave je na tisoče let človeku omogočal preživetje. Vendar je človek izstopil iz naravnega ravnovesja in ga pričel ogrožati. Zaradi hitrega tempa življenja ljudem primanjkuje časa za tradicionalno nakupovanje na tržnici, prav tako pa je prisotnega vedno več vsakodnevnega stresa in zato potrebujemo naravo še toliko bolj, da si odpočijemo in naberemo novih moči. Ekoturizem je posebna oblika turizma, ki je tesno povezana z okoljem, predvsem pa z naravo in njenim doživljanjem. Povzroča manj negativnih vplivov na okolje kot množični turizem, omogoča zaposlovanje predvsem za lokalne skupnosti ter dviguje ozaveščenost o varovanju okolja. Ekoturizem je korak nazaj-korak k naravi. Zaradi želje in skrbi po zdravem in okolju prijaznem načinu bivanja smo podali predloge za nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja. K temu nas je spodbudilo tudi dejstvo, da je ekoturizem ter tematika »bio« v svetu in pri nas zelo aktualna, vendar v Sloveniji na področju hotelirstva in gastronomije zelo malo razširjenana.
    [Show full text]
  • Andraž Jež O Knjigi O Avtorju
    Andraž Jež O knjigi O avtorju Knjiga Andraža Ježa je pomemben korak k reafirmaciji Stanka Andraž Jež je asistent na Inštitutu za slovensko literaturo in literar­ Vraza kot klasika romantične literature v slovenskem in širšem Stanko Vraz in ne vede ZRC SAZU. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral evropskem merilu. Knjiga namreč poseže na rob prešernovskega komparativistiko in slovenistiko. Na Podiplomski šoli ZRC SAZU mita, kamor sta slovenska literarna zgodovina in nacionalna folklora je doktoriral na temo Stanka Vraza, ilirizma in nacionalizma. Razi­ izrinili Vraza, ter pokaže, da je ta rob obenem potencialno središče skuje tudi modernistično in postmodernistično književnost ter neke alternativne slovenske ali celo medkulturne književnosti. Tako nacionalizem odnose med literaturo in glasbo. Objavlja v revijah Jezik in slovstvo, je s pomočjo te knjige mogoče v Vrazu kot aktualnem »poražen­ Literatura, Pogledi, Primerjalna književnost, Slavica litteraria in cu« razbrati potencialnega »svetnika« neke drugačne zgodovine Slavistična revija. Piše in prevaja tudi za mednarodno Enciklopedijo slovenske književnosti, nekega možnega sveta z drugače postavlje­ romantičnega nacionalizma v Evropi (ERNiE). nimi mejami med slovenskim in hrvaškim, jezikovnim in nareč­ nim, biografskim in zgodovinskim. Nastavke za takšno moderno Od narobe Katona literarno zgodovino knjiga poda s pomočjo natančnega analitičnega dela v poljih dialektologije, literarne zgodovine, socialne zgodovine in sodobne teorije nacionalizma. do narobe Prešerna Iz recenzije dr. Zvonka Kovača Knjiga Andraža Ježa o Stanku Vrazu je eruditsko večdisciplinarno Vraz in nacionalizem Stanko delo, ki se ne omejuje na literarno zgodovino, saj se mojstrsko giblje tudi po poljih zgodovinopisja, sociologije kulture in teorij naciona­ lizma. V središču so kompleksna osebnost Stanka Vraza, njegovo literarno in družbeno delo ter bogata recepcija njegovega »lika in dela«.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk DIPLOMSKO DELO David Ivačič Maribor, 2016 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk Diplomsko delo STANKO VRAZ IN PODČETRTEK Mentor: Kandidat: izr. prof. dr. Dragan Potočnik David Ivačič Somentor: dr. Dejan Zadravec Maribor, 2016 Lektorica: Karmen Brina Kodrič, profesorica slovenščine Prevajalka: Mihaela Juričan, profesorica zgodovine in angleščine ZAHVALA Za strokovno pomoč, nasvete, vodenje in dragoceni čas se iskreno zahvaljujem mentorju dr. Draganu Potočniku in somentorju dr. Dejanu Zadravcu. Posebna zahvala moji družini, ženi Tatjani in otokoma Evi in Mihi, za veliko mero potrpežljivosti in razumevanja. Rad vas imam. UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisani David Ivačič, rojen 8. 12. 1976 v Celju, študent Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Stanko Vraz in Podčetrtek, pri mentorju izr. prof. dr Draganu Potočniku in somentorju dr. Dejanu Zadravcu, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. ________________________ (podpis študenta) Maribor, julij 2016 POVZETEK Ilirizem je na slovensko ozemlje segel z idejo stapljanja južnoslovanskih jezikov, pri čemer bi se moral slovenski jezik odpovedati svoji individualnosti v korist večje povezanosti južnoslovanskih narodov. Ideja ilirizma je povsem prevzela Stanka Vraza. Vraz, ki je prihajal iz t. i. Malega Štajerja, ki je bil od nekdaj povezan s kajkavskim jezikovnim področjem, je v poenotenem narodnem gibanju videl izhod iz dileme o določitvi književnojezikovne norme. Zaradi zavračanja vzhodnoštajerskega dialekta in zavračanja objave njegovih del s strani čbeličarjev ter navdušenja nad Ljudevitom Gajem se je Vraz preselil v hrvaški kulturni krog.
    [Show full text]
  • Ormož, 2.2.2017 Letnik 15 Številka 1 V S E B I N a 1. Predlog ODLOKA O
    Ormož, 2.2.2017 Letnik 15 Številka 1 TISKOVINA POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI ORMOŽ V S E B I N A 1. Predlog ODLOKA o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja - prva obravnava 2. Predlog ODLOKA o spremembah Odloka o ustanovitvi Vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Ormož - prva obravnava 3. Predlog ODLOKA o spremembah Odloka o občinskem prostorskem načrtu občine Ormož (S OPN 1) - prva obravnava 4. Predlog ODLOKA o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju občine Ormož - druga obravnava 5. Predlog ODLOKA o podelitvi koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo v občini Ormož - druga obravnava Na podlagi 79. člena Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) pošiljam Občinskemu svetu Ormož v obravnavo: - Predlog ODLOKA o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Osnovne šole Velika Nedelja - prva obravnava V skladu z 78. členom Poslovnika občinskega sveta (Uradni vestnik Občine Ormož, št. 9/15 – uradno prečiščeno besedilo) bo pri obravnavi odloka sodelovala: - Mojca Zorčič, Vodja Oddelka za družbene dejavnosti in splošne zadeve Ormož, dne 2.2.2017 Alojz SOK l.r. ŽUPAN OBČINE ORMOŽ 1. ODLOK Razlogi za sprejem odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Občina Ormož bo dislocirani oddelek v Podgorcih Osnovne šole Velika Nedelja priključila Osnovni šoli Velika Nedelja, in sicer: - prva obravnava - dislocirane oddelke v Podgorcih, ki delujejo v sestavi organizacijske enote Vzgojno izobraževalnega zavoda Vrtec Ormož se priključi I. UVOD Osnovni šoli Velika Nedelja s podružnico Podgorci. Ocena stanja Osnovna šola Velika Nedelja je ustanovljena kot javni Razlogi za spremembo statusa vrtca izhajajo iz zavod na področju osnovnega šolstva.
    [Show full text]
  • Naznake Identiteta U Hrvatskom I Slovenskom Putopisu Ivana Macuna
    TREATISES AND DOCUMENTS JOURNAL OF ETHNIC STUDIES RAZPRAVE IN GRADIVO REVIJA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA 72 / 2014, p. 43–62 Kristina Riman Naznake identiteta u hrvatskom i slovenskom putopisu Ivana Macuna U 19. stoljeću oblikuju se moderne nacije i izgrađuju se jezični korpusi pojedinih naroda. U takvom okruženju pitanje jezika, ali i nacionalnog identiteta, javlja se i među južnoslavenskim narodima. Ivan Macun slovenski je preporoditelj koji je pristajao uz ilirsku ideju Ljudevita Gaja o integraciji slovenskog i hrvatskog jezika. U radu se promatraju dva putopisa Ivana Macuna koja su osobito poticajna za razmatranje pitanja autorovog odnosa prema vlastitom identitetu. Autor se otkriva kroz usporedbe s identitetima i kulturama drugih koje promatra i opisuje, iskazujući kroz svoje viđenje ljudi i prostora i svoju sliku. Drugi pristup razotkrivanju autorovog identiteta proizlazi iz primjene teorije recepcije pri razmatranju radova pisanih za slovensku i hrvatsku publiku. Analizom dvaju njegovih putopisa nameće se zaključak da je Macun svjestan svojega slovenskog identiteta, ne poistovjećuje se s ostalim južnoslavenskim narodima, ali naglašava važnost njihovog međusobnog povezivanja. Ključne riječi: Ivan Macun, jezik, putopis, identitet The Indications of Identity in the Croatian and Slovene Travelogues of Ivan Macun In the 19th century the modern nations were shaped and the language corpora of individual nations were built. In such an environment, the question of language and national identity appeared among the South Slav peoples, too. Macun was a Slovene reformer who espou- sed the Illyrian idea of Ljudevit Gaj about the integration of the Slovene and Croatian languages. In this paper we look at two travelogues by Macun that are particularly inspiring for the consideration of questions of the author’s relationship to his own identity.
    [Show full text]
  • Slovenske Gorice, Vzhodni Del in Haloze
    gssg I "" SgSSSrj Brezplačno Vas naučimo fotografirati. Na naših izletih smo Vam z besedo in de­ janjem na razpoiago. Duh časa zahteva, da tudi Vi fotografirate. P oti tedenski odškodnini Din 10'— Vam po­ sodimo aparat. V vsakem slučaju in vedno Vas zanesljivo postreže Drogerija Gregorič Fotomanufaktura in parfumerija LJUBLJAMR. Prešernova ulica štev. 5 Ljubljana, septembra 1933. Prijatelji „fotoamaterji“! Vam je li znana prelest dneva v vinogradu, ko škripajo težke brente pod obilnim bremenom žlaht­ nega grozdja? Poznate Ii naše mikavne Slovenske gorice, ki nam rode najboljša slovenska vina? Hočete li slišati klopotce, ki jih je polno v teh krajih in videti našega prisrčnega in gostoljubnega Prleka, da Vam s svojo pošteno žuljavo roko prijateljsko stisne desnico in Vas povabi v svojo belo zidanico na kozarec prist­ nega svojega vina? Za mestnega človeka, vajenega puste enoličnosti, ni nič lepšega, kakor vsaj kratek dan za časa trgatve v vinogradih, polnih vriskov in pesmi, ponosnih fantov in brhkih deklet. 8. oktobra gremo na trgatev v Slovenske gorice. Dolga bo pot, vendar jo bo naš brzec hitro zmagal in nam pokazal nam vsem še skoraj docela neznan kraj, ki pa je prav tako lep in morda še lepši od ostalih krajev naše lepe slovenske grude. Besede bi bile odveč; preslabe so in ne morejo pričarati onih lepot, ki so nam bile doslej tuje in onega življenja v vinogradih za časa trgatve, ki ga še sploh ne poznamo. Zato verjamemo, da boste z ljubez­ nijo do naših krajev med tistimi, ki bodo z Gregoričevim izletom obiskali enega najlepših slovenskih kotičkov. Prijetna presenečenja Vas tam pričakujejo, zato se takoj prijavite v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova ulica 5, kjer dobite vsa potrebna po­ drobna pojasnila.
    [Show full text]