Diplomsko Delo

UIVERZA V MARIBORU EKOOMSKOPOSLOVA FAKULTETA, MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

PREDLOG RAZVOJA BIOTERM MALA EDELJA

DEVELOPMET PROPOSAL FOR THE »BIOTERME MALA EDELJA«

Kandidatka: Urška Luci Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81556144 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe

Sv. Tomaž, oktober 2009

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici Sonji Sibila Lebe za razumevanje, podporo in vodenje. Zahvaljujem se mami in očetu ki sta mi omogočila šolanje, ter sestri Silviji za začetno pomoč pri pisanju diplomske naloge. Prav vaša podpora je pripomogla, da sem vztrajala in dokončala diplomsko delo.

PREDGOVOR

Ljudje v preteklosti so živeli bolj zdravo. Znali so živeti v skladu z naravo, jo ceniti ter negovati. In prav ta zdrav, spoštljiv odnos do narave je na tisoče let človeku omogočal preživetje. Vendar je človek izstopil iz naravnega ravnovesja in ga pričel ogrožati. Zaradi hitrega tempa življenja ljudem primanjkuje časa za tradicionalno nakupovanje na tržnici, prav tako pa je prisotnega vedno več vsakodnevnega stresa in zato potrebujemo naravo še toliko bolj, da si odpočijemo in naberemo novih moči.

Ekoturizem je posebna oblika turizma, ki je tesno povezana z okoljem, predvsem pa z naravo in njenim doživljanjem. Povzroča manj negativnih vplivov na okolje kot množični turizem, omogoča zaposlovanje predvsem za lokalne skupnosti ter dviguje ozaveščenost o varovanju okolja. Ekoturizem je korak nazajkorak k naravi.

Zaradi želje in skrbi po zdravem in okolju prijaznem načinu bivanja smo podali predloge za nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja. K temu nas je spodbudilo tudi dejstvo, da je ekoturizem ter tematika »bio« v svetu in pri nas zelo aktualna, vendar v Sloveniji na področju hotelirstva in gastronomije zelo malo razširjenana.

Z zbiranjem in obdelovanjem podatkov o ekološki ponudbi v Sloveniji smo ugotovili, da je Avstrija velik korak pred nami. Sicer se določene skupine in subjekti na področju uveljavljanja ekoloških produktov in storitev zelo trudijo, pa vendar bo v Sloveniji potrebno postoriti še marsikaj predvsem na področju povezovanja ekoloških kmetov ter boljše ozaveščenosti domačega prebivalstva.

Na podlagi pridobljenih podatkov, ugotovitev in SWOT analize smo pripravili predloge za nadaljnji razvoj Bioterm, ki naj vztrajajo na zastavljeni poti, postati najbolj prepoznavni ponudnik v destinaciji bio ponudbe.

KAZALO

1 UVOD ...... 3 1.1 Opredelitev področja in opis problema ...... 3 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ...... 3 1.3 Predpostavke in omejitve ...... 4 1.4 Predvidene metode raziskovanja ...... 4 2 EKOTURIZEM ...... 5 2.1 Pridobitev certifikata EKOMARJETICA ...... 8 3 PREDSTAVITEV BIOTERM MALA NEDELJA ...... 10 3.1 Nastanek in zgodovina kopališča ...... 11 3.2 Predstavitev podjetja Segrap d.o.o. in odločitev za turistično ponudbo ...... 11 3.3 Lastnosti termalne vode ...... 12 3.4 Ponudba Bioterm Mala Nedelja do danes ...... 12 4 RAZVOJNI NAČRT BIOTERM MALA NEDELJA ...... 15 5 TURISTIČNA PONUDBA BIOHOTELOV V AVSTRIJI ...... 20 5.1 Terme Rogner ...... 20 5.2 Združenje BIO HOTELS ...... 22 5.3 Primerjava ponudbe med Slovenijo in Avstrijo ...... 23 6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO IN RAZVOJ BIOTERM MALA NEDELJA ...... 28 7 SKLEP ...... 32 POVZETEK ...... 33 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ...... 35 SEZNAM SLIK IN TABEL ...... 38

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema

Diplomska naloga bo prikazala možen razvoj Bioterm Mala Nedelja. Te ležijo na slabo razvitem in demografsko ogroženem območju SV Slovenije, ki pa ima na drugi strani izjemne možnosti za celostni razvoj območja v smeri turizma. To zajema zraven edinstvene termalne vode še naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, izvrstno vino in kulinariko, vse našteto pa lahko v pravilni kombinaciji predstavlja »magnet« za turiste, če bo seveda ustrezno predstavljeno na trgu. Nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja se v prvi vrsti nanaša na pridobitev lastnih nočitvenih kapacitet, s čimer se sezona kopanja raztegne skozi vse leto, temu pa bi sledili še zdravstveno preventivni in kurativni program ter wellness ponudba.

V današnjem času je konkurenca na turističnem trgu zelo močna, gostje oz. turisti pa postajajo vse bolj zahtevni in od ponudnikov turističnih storitev pričakujejo vse bolj bogato in inovativno ponudbo. Zaradi navedenih dejstev morajo Bioterme Mala Nedelja svoj imidž graditi s poudarkom ponudbe na »bio«, kar zahteva že samo ime term, in slednje naj bo iztočnica za vso nadaljnjo ponudbo. Pri vsem tem predstavlja najpomembnejšo prednost zdravilna voda, ki je tudi pitna.

1.2 amen, cilji in osnovne trditve

Namen: Namen izbranega diplomskega dela je pripraviti predlog razvojnega koncepta Bioterm Mala Nedelja. K temu je avtorico, ki je v bližini term doma, spodbudilo dejstvo, da gre za slabo razvit del Prlekije, ki ima prav v turizmu odlične možnosti za nadaljnji razvoj. Občini Ljutomer je z razvojem Bioterm Mala Nedelja dana edinstvena razvojna priložnost.

Cilji: − opredeliti ekoturizem in njegov razvoj v gostinstvu, − spoznati pogoje za pridobitev certifikata eko marjetica, − predstaviti podjetje ter razvoj in načrte Bioterm Mala Nedelja, − analizirati obstoječo ponudbo, − predstaviti možnosti in pomembnost sodelovanja in povezovanja z ostalimi ponudniki v okolici, − pregledati turistično ponudbo biohotelov v Avstriji, − predstaviti Terme Rogner, − opraviti primerjavo med Avstrijo in Slovenijo, − podati predloge za nadaljni razvoj Bioterm Mala Nedelja.

Osnovne trditve: − Sedanja ponudba Bioterm Mala Nedelja zadošča za potrebe lokalnih gostov, ker pa želijo v Bioterme Mala Nedelja privabiti tudi goste iz širše okolice, kakor tudi goste iz tujine, je v prvi fazi potrebno zagotoviti nočitvene kapacitete. 4

− Predvidevamo, da bosta pomen in povpraševanje po bio in eko hotelih v turistični ponudbi Slovenije v prihodnje vse bolj naraščala in da je odločitev za tovrstno specializacijo smiselna.

1.3 Predpostavke in omejitve

Predpostavke:

− Predpostavljamo, da bomo pridobili potrebne podatke v podjetju Segrap d.o.o, ki je lastnik Bioterm ter da bodo leti dovolj obsežni in natančni. − Prav tako predvidevamo, da bomo lahko pridobili vse potrebne podatke tudi za področje biohotelov v Avstriji in da bodo podatki dovolj obsežni in natančni, da bomo lahko na podlagi izvedene primerjave izdelali predloge za razvoj Bioterm Mala Nedelja. − Ker si sodobni turisti pod imenom »bio« predstavljajo ponudbo, ki temelji na uporabi ekološko sprejemljivih materialov, že od gradnje kapacitet dalje in se nadaljuje pri opremi ter ponudbi hotela, morajo tudi v Biotermah Mala Nedelja pripraviti razvojni koncept, ki bo vse navedeno upošteval.

Omejitve:

Strokovno se omejujemo na gostinstvo, znotraj tega pa na poslovanje term. Še ožje področje raziskave bo trajnostni razvoj turizma in ponudba, značilna za biohotel.

Raziskavo geografsko omejujemo na severovzhodni del Slovenije, tam pa na občino Ljutomer in kraj Mala Nedelja. V Avstriji, na katero je omejena mednarodna primerjava, se omejujemo na analizo bio ponudnikov.

1.4 Predvidene metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomske naloge gre za poslovno raziskavo. Raziskujemo možen nadaljnji razvoj v Biotermah Mala Nedelja. Raziskava bo statična, uporabili pa bomo deskriptivni in deloma analitični pristop.

V uvodnem delu naloge bomo uporabili metodo deskripcije, metodo klasifikacije in kompilacijo, v jedru pa metodo analize in komparacijo.

Zaključek diplomske naloge bo predstavljala sinteza ugotovitev iz teoretičnega uvodnega dela ter izsledkov analize v jedru naloge. 5

2 EKOTURIZEM

Prvi zametki ekološko usmerjene miselnosti v turizmu segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Nastal je ekološki turizem, ki je bil razumljen kot oblika potovanja, sprejemljiva v okoljskem in socialnem oziru. » Ekoturizem pomeni potovanje v naravna območja, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva«. Spremembe v družbi so zahtevale večjo okoljsko osveščenost, v turizmu pa so poskrbele za pravi razmah ekologije (Koščak 2004, 2).

Dejavnosti ekološkega turizma so se v zadnjih dveh desetletjih hitro širile po vsem svetu in tako naj bi bilo tudi v prihodnje. Zaradi tega so Združeni narodi razglasili leto 2002 za Mednarodno leto ekoturizma. Čeprav se pojem ekoturizem vse pogosteje uporablja, je zanimivo, da ni splošnega konsenza o definiciji tega pojma (Radio Student Ljubljana 2002).

Pojem ekoturizma lahko definiramo na več načinov. Tako Fennell (2002,15) navaja 85 definicij ekoturizma različnih avtorjev in jih med seboj primerja. Z raziskavo je dobil 20 najpogosteje uporabljenih besed, ki se pojavljajo v definicijah ekoturizma, med katerimi so: naravna območja, ohranjanje, poudarjanje kulturne dediščine, izobraževanje, koristi lokalnemu prebivalstvu, etika, sonaravnost in vplivi.

Poglavitne značilnosti ekoturizma so (TZS 2002/b, 1): − vse vrste turizma v naravi, kjer je glavna motivacija turistov opazovanje in uživanje narave in tudi tradicionalnih kultur, ki prevladujejo predvsem v naravnih okoljih, − vključuje izobraževalne, predstavitvene in promocijske dejavnosti, − v glavnem, ni pa to pravilo, tržijo ekoturistične izlete za manjše skupine, − zmanjšuje negativne vplive na naravno in sociokulturno okolje, − podpira zaščito naravnih okolij z: • ustvarjanjem gospodarskih koristi za lokalne skupnosti, organizacije in upravne organe, ki upravljajo naravna področja z namenom njihovega ohranjanja, • ustvarjanjem delovnih mest in možnostjo zaslužka za lokalne skupnosti, • dvigovanjem ozaveščenosti za ohranjanje naravnih in kulturnih dobrin, tako pri lokalnem prebivalstvu kot pri turistih.

Že Vezjak (1994, 13) govori o ekoturizmu »Novi turizem je ekoturizem«. Ekološko ozaveščeni ljudje se zavedajo in celo trdijo, da turizem, ki se ne zmeni za ohranjanje narave, nima prihodnosti.

V Sloveniji se tako s tematiko ekoturizem ukvarja več institucij, med njimi so Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za okolje, Inštitut za trajnostni razvoj, Slovenska turistična organizacija, Gospodarska zbornica Slovenije, Turistična zveza Slovenije s turističnimi društvi ter še mnogi drugi.

Cilji na področju ekoturizma v Sloveniji so (TZS 2002/a, 4243): − organizirati ekoturizem kot dopolnitev k klasičnemu turizmu, − preko ekoturizma udejanjati trajnostni razvoj podeželja, − preko ekoturizma ohranjati naravne, kulturne, etnološke in druge posebnosti Slovenije, − razviti nekaj prepoznavnih produktov ekoturizma, − dosegati v roku 7 let do 10% prihodkov v turizmu iz naslova ekoturizma.

Ekoturizem se razlikuje od drugih vrst turizma po treh rečeh; prva je, da poudarja naravno okolje ali enega izmed njegovih sestavnih delov (npr. živalstvo) kot žarišče privlačnosti in tesno povezano s kulturo okolja, ki predstavlja drugo privlačnost. Druga se nanaša na interakcijo z naravo in je motivirana z željo po njenem spoznavanju (sem sodi npr. pustolovski turizem). Tretja značilnost ekoturizma pa je njegovo prizadevanje, da bi bil čim bolj uvideven do fizičnega, socialnega in ekonomskega okolja destinacije (Lebe 2008, 93).

Ekoturizem kot sociološka kategorija Ekoturizem je kultura in način obnašanja, ravnanja, gospodarjenja, načrtovanja, nadzora in spremljanja družbi, okolju in ekonomskemu razvoju prijaznih aktivnosti v številnih naravnih in grajenih okoljih, varovanih in nevarovanih okoljih, razvitih in nerazvitih območjih sveta. Za nerazvita območja pomeni ekoturizem visok razvojni potencial v okviru sonaravnega trajnostnega razvoja z ugodnimi vplivi predvsem na ekonomsko socialnem področju (TZS 2002/a, 18).

Ekoturizem kot ekonomska kategorija Ekoturizem kot ekonomska kategorija ima svoje izhodišče v marketinški filozofiji, kjer kot specialen turistični produktizdelek, omogoča promocijo in trženje celovitega ekoturističnega produkta neke dežele, ki ga sestavljajo številni podprodukti, kot so ekoprehrambna ponudba in nastanitev, ekoprevozna sredstva, ohranjeno sociokulturno okolje, tradicionalna arhitektura in bivanjski ambienti s tradicionalnim načinom življenja, varovana območja, ekološko neoporečna pitna voda iz javnih zajetij, izvirov in vodnjakov, ekoturistične tematske, pohodne in kolesarske poti, neoporečne kopališke vode, čist zrak, urejeno in ekološko neoporečno okolje, ohranjanje značilne krajne itd., ki so osnovani na osnovi mednarodno priznanih ekoturističnih in ekoloških standardov in kriterijev kot osnovi za nacionalno ekoblagovno znamko (TZS 2002/a, 18).

Ekoturizem kot okoljska kategorija Ekoturizem kot specifičen del trajnostnega, sonaravnega razvoja in procesa naj bi predstavljal ključ do sonaravnega razvoja (slogan generalne skupščine Svetovne Turistične organizacije, ob praznovanju svetovnega dneva turizma 27. septembra 2002 in obeleževanju Mednarodnega leta ekoturizma 2002, ki so ga proglasili Združeni narodi) (TZS 2002/a, 18).

Razvoj ekoturizma na področju gostinstva 1 Združenje za turizem in gostinstvo pri GZS (Gospodarska zbornica Slovenije) je pri uresničevanju ciljev mednarodnega leta ekoturizma pripravilo posvet o porabi energije v

1 Povzeto po: TZS 2002/b, 56 7 gostinstvu, kakšna je možnost zmanjšanja porabe energije in kako neobnovljive energetske vire, zamenjati z obnovljivimi in okolju prijaznimi viri.

V Sloveniji je za vsak obrat, ki se ukvarja s proizvodnjo in prometom z živili, predpisana vpeljava HACCP sistema, ki predpisuje načelo dobre higienske varnosti. To pomeni zagotavljanje popolne čistoče in neoporečnosti živil od proizvajalca do potrošnika.

Hoteli in drugi gostinski obrati se, čeprav ne tekmujejo, vključujejo v akcijo Moja dežela lepa in gostoljubna. Že sam položaj, pogoji dela in ponudbe narekujejo popolno urejenost hotelov, neoporečnost pri izgledu in opremljenosti ter prijaznost do gostov. K temu jih zavezujejo tudi predpisi.

Ekologija je eden od osnovnih pogojev za sedanji in prihodnji razvoj in obstoj turizma, zato morajo nosilci gostinske in turistične dejavnosti postati aktivni udeleženci te miselnosti, njeni izvajalci pa vsi prebivalci Slovenije, tako javni kot zasebni sektor, saj mora biti in postati skrb za ohranitev narave in naravnih virov dolžnost ne samo porabnika in predvsem podjetij, ampak tudi vsakega posameznika.

Na tej osnovi je treba: 1. Doseči večjo ozaveščenost lastnikov gostinskih obratov in njihovih zaposlenih glede zaščite in varovanja okolja in narave, kar lahko uresničijo na naslednjih področjih: − pravilno ravnanje z odpadki (ločeno sortiranje, odstranjevanje odpadkov v okolici, skrb za preprečevanje črnih odlagališč ipd.), − organiziranje, spodbujanje in sodelovanje v akcijah čiščenja okolja (gozdovi, reke, jezera, robovi cest), − dosledna uporaba naravi prijaznih materialov, barvil in čistil pri gradnji in vzdrževanju gostinskih obratov, − nadomeščanje ekološko oporečnih materialov, tehnologij in sredstev z novejšimi in ekološko primernejšimi. 2. Uveljaviti ekološki vidik tudi pri oblikovanju različnih oblik dopolnilne ponudbe gostinstva: − urejanje sprehajalnih in trim poti, − uvajanje rekreacije nasploh in vrste športa, ki ne zahtevajo velikih posegov v okolje in ne povzročajo veliko odpadkov, − preprečevanje škodljivih posledic pri organizaciji prireditev z velikim številom udeležencev, ki pomenijo tudi pretirano komunalno in s tem ekološko obremenitev, − ponovno uveljaviti pojem klimatskega zdravilišča (npr. Jezersko), − omejevanje prometa motornih vozil v mestih, turističnih središčih in ob turističnih znamenitostih. 3. Poudarjati ekološke prednosti v promociji slovenske gostinske ponudbe: − uporaba izdelkov ekokmetijstva v pripravi hrane, − ohranjena neokrnjenost narave in zaščitenost naravnih spomenikov, − uporaba ekoloških živil in tehnologij v gostinstvu. 8

2.1 Pridobitev certifikata EKOMARJETICA

Evropska unija je leta 1992 vpeljala svoj znak za okolje (EU Ecolabel), ki je uradni znak Unije na področju varovanja okolja. Uporaba znaka za okolje EU poteka od leta 1993.

Ekoznak Evropske unije je dobil popularen naziv eko marjetica Evropske unije (European Flower), ki je značilne modrozelene barve. Evropska marjetica ima v sredini cveta značilno črko E, ki simbolizira Evropo, ekologijo (Ecology) oziroma okolje (Environment). Venčni listi marjetice pa so v obliki zvezdic, ki simbolizirajo 12 članic EU (Vuk 2000, 86).

Slika 1 Znak za okolje EU za turistične namestitve EU marjetica

Vir: http://www.ekohoteli.mg.gov.si/index.php

Znak za okolje EU je prostovoljna okoljevarstvena shema. Pravico pridobitve in uporabe znaka imajo vsi subjekti, ki ponujajo turističnonastanitvene zmogljivosti v Republiki Sloveniji in izpolnjujejo minimalne predpisane kriterije s seznama kriterijev v okviru pravil, ki veljajo za evropski okoljski znak za turistično nastanitvene zmogljivosti.

Kriterije sproti dopolnjujejo, temeljne zahteve pa so: − zmanjševanje porabe naravnih virov in energije, − uporaba tehnologije, ki je prijazna do okolja, − zmanjševanje onesnaževanja zraka, tal in vode, − zniževanje stroškov ravnanja z odpadki, − zmanjševanja hrupa in − ohranjanja ekosistemov.

Znak za okolje EU marjetica za turistične namestitve (The European Ecolabel for tourist accommodation service) je od leta 2003 uradni znak Evropske unije za okolju prijazne turistične namestitvene obrate. Oblikovan je bil kot priznanje turistom in turističnim namestitvenim zmogljivostim, ki spoštujejo okolje. EU marjetica predstavlja v očeh uporabnika zagotovilo za okolju prijazno delovanje, s tem pa dodano vrednost (kakovost), ki vpliva na odločitev turistov glede izbire izdelka ali destinacije. Podjetja, ki so pridobila znak za okolje EU, s tem uradno veljajo kot dokazljivo okolju prijazna na svojem področju. Zanjo lahko zaprosijo vse vrste namestitvenih zmogljivosti, vključno s hoteli, penzioni, planinskimi kočami, zasebnimi sobodajalci, turističnimi kmetijami in kampi.

Podjetja, ki so pridobila znak za okolje EU za turistične namestitve, si prizadevajo za: − nižje onesnaževanje zraka (povzročeno z barvami ter čistili z vsebnostjo sintetičnih topil), − bolj varčno rabo energije in drugih naravnih virov, 9

− manjše onesnaževanje okolja in okolice (odpovejo se uporabi pesticidov, gnojil,…), − v ponudbi prehrane uporabljajo ekološko pridelano hrano.

Prednosti znaka za okolje EU za turistične namestitve so v naslednjem: Simbolizira visoko kakovost in okoljevarstveno uspešnost Je uradno priznana in spoštovana storitvena znamka, ki temelji na strogih in zanesljivih merilih ter zagotavlja okoljevarstveno uspešnost. Je učinkovito sredstvo, ki pokaže turistom prizadevanje hotela za čim bolj varovano okolje in dvig kakovosti.

Simbolizira ekološko učinkovitost in nižanje stroškov Večina okoljevarstvenih ukrepov zahteva precejšnjo angažiranost, vendar je rezultat prispevek k dodani vrednosti izdelka. Ukrepi pomagajo odkriti ekološke in ekonomske slabosti v podjetju in v nekaterih primerih povzročijo tudi zelo zanimive inovacije. Omejevanje porabe naravnih virov, energije in vode lahko pomembno zniža stroške hotela.

Daje občutek ugodja Okoljevarstvena zagotovila predpostavljajo zdrava bivališča, zdravo prehrano in zdravo okolje za turiste in zaposlene. Okolju prijazne turistične namestitvene zmogljivosti uporabljajo naravne gradbene materiale, imajo nekadilska območja in ne uporabljajo nezdravih kemikalij (na primer v pralnicah in čistilnicah).

Vodi k izpolnjevanju pričakovanj gostov Okoljevarstvena zagotovila v veliki meri izpolnjujejo pričakovanja turistov, ki želijo (tudi) na potovanju prijaznost do okolja in ljudi. Vse več gostov želi namestitev s pozitivnimi učinki na njihovo zdravje takšnih, ki so v soglasju z naravo.

Pomaga pri tržnem komuniciranju Nosilci znaka za okolje EU za namestitvene obrate so deležni naslednjih trženjskih aktivnosti: − upravičeni so do uporabe uradnega logotipa, ki je prisoten na vseh brošurah, letakih, oglasih in spletnih straneh, − prejmejo marketinški priročnik z napotki za vključitev informacij o znaku za okolje EU v pisana besedila, − informacije o znaku za okolje EU se pojavljajo v medijih, na turističnih prireditvah, kar vpliva na stalno dvigovanje podobe.

Za certificiranje je v Sloveniji pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okoljeARSO (http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/ECO%20Label/Program_ekolosk e_ureditvefinal_8.1.07na_splet.pdf, Lebe 2006, 3036).

Terme Snovik so prvo slovensko turistično podjetje, ki je leta 2008 pridobilo Znak za okolje EU za turistične namestitve EU marjetica (http://www.termesnovik.si/).

Gradnja Hotela v Biotermah Mala Nedelja bo upoštevala ekološke predpisane standarde z namenom pridobiti eko marjetico. Urejena bo učinkovita raba energije tako pri uporabi sončne energije kot pri izkoriščanju termalne vode. Odpadno termalno vodo iz bazenov bodo namreč uporabljali za ogrevanje in kot tehnološko vodo. 10

3 PREDSTAVITEV BIOTERM MALA EDELJA

Bioterme Mala Nedelja so že desetletja priljubljeno majhno kopališče, ki se vse bolj spreminja v pravi raj za kopalce in ljubitelje wellnessa.

Slika 2 Kompleks Bioterme Mala edelja

Vir: Bioterme Mala Nedelja

Ležijo v severovzhodnem delu Slovenije v občini Ljutomer, ki obsega severovzhodni predel Slovenskih goric ter del zahodnega območja Panonskega oboda tako, da sta v občini dva geografsko in gospodarsko povsem različna predela. Severovzhodni predel je izrazito ravninski, s polji, travniki, gozdovi manjših površin ter z večjimi strjenimi naselji in jugozahodni, izrazito gričevnat predel, z vinogradi, gozdovi in raztresenimi naselji (http://obcinaljutomer.si).

Locirane so v Bukovniški dolini v naselju Moravci v Slovenskih goricah. Ta kraj postaja vse bolj prepoznaven prav zaradi Bioterm. Geografska lega Bioterm omogoča lahek dostop do okoliških mest Ljutomera, Ptuja, Ormoža, Lenarta in Gornje Radgone, v bližini pa pelje mimo tudi avtocesta MariborLendava. V bližini so tudi državne meje s Hrvaško, Madžarsko in Avstrijo, od najbližjih letališč v Gradcu in Zagrebu pa so Bioterme Mala Nedelja oddaljene okrog 115 km.

Slika 3 Lokacija Bioterme Mala edelja

Vir: http://www.bioterme.si

Prometni položaj Bioterm se je z odprtjem avtoceste PesnicaPince leta 2008 še izboljšal in tako obravnavano območje bolj približal osrednjim in zahodnim delom Slovenije. Najbližji avtocestni priključek se namreč nahaja blizu naselja Vučja vas, ki je od Bioterm oddaljeno okoli 15 km.

Mala Nedelja je novo nastajajoča turistična destinacija, ki bo svojo tržno pozicijo gradila in uveljavila na specifični prleški kulturi in gostoljubnosti lokalnega prebivalstva, na lokalno prepoznavni kulinariki, prleških in slovenskogoriških vinih, na posebnostih naravnih danosti, na prednostih preventivnega in kurativnega koriščenja termalno mineralne vode, na geografskih posebnostih okolja ter na trajnostnem razvoju celotnega okolja. Nekdaj 11 termalno kopališče se s tem vse bolj spreminja v pravo biotermalno kopališče, ki glede na nadaljne ambicije širjenja svojih kapacitet in storitev nedvoumno predstavlja pomembno razvojno silo samega kraja KS Mala Nedelja in njene okolice (Osebni vir: Mlinarič, junij 2009).

3.1 astanek in zgodovina kopališča 2 3

Leta 1958 so v Pomurju opravili številne raziskave za pridobitev nafte in ena takih raziskovalnih vrtin je bila izvrtana tudi v Moravcih v Slovenskih goricah. Nafte takrat niso našli, ugotovljeno pa je bilo, da je tu nahajališče termalne vode, za katero pa takrat še ni bilo posebnega zanimanja. Vrtino, globoko 2.273 m so zaprli in jo prepustili usodi drugih takšnih vrtin. Geološki zavod iz Ljubljane je vrtino leta 1973 povrtal do globine 1.124,37 m in pritekla je zdravilna termalna voda temperature med 38 oC in 43 oC. Istega leta sta bila zgrajena dva enostavna betonska bazena ter manjši objekt, ki je služil za potrebe kopališča. Minimalni pogoji za odprtje kopališča so bili podani, Krajevna skupnost Mala Nedelja pa je postala upravljalec kopališča, ki je svoje bazene polnil s termalno vodo.

3.2 Predstavitev podjetja Segrap d.o.o. in odločitev za turistično ponudbo

Zametki sedanje družbe Segrap d.o.o., Ljutomer segajo v leto 1965, ko je takratni Občinski ljudski zbor Ljutomer ustanovil Stanovanjskokomunalno podjetje Ljutomer, ki je med svojimi dejavnostmi imelo gradbeni servis in manjše zemljišče na Krapju. Leta 1996 se je podjetje preoblikovalo v Segrap d.o.o. Ljutomer. Njegova primarna dejavnost je pridobivanje gromoza in peska, ukvarja se tudi z gradbeništvom in inženiringom, ima dve lastni betonarni ter lasten laboratorij za kontrole kakovosti pri proizvodnji betona, ki je namenjen za gradnjo avtocest v Sloveniji (www.segrap.si).

Raznolika dejavnost podjetja Segrap vsekakor predstavlja prednost, z vidika obvladovanja trga ter zmanjševanja tveganja, ker podjetje ni usmerjeno na trg samo ene dejavnosti (Osebni vir: Cizerl, junij 2009).

Sočasno pa navedeno predstavlja tudi nevarnost, da majhen kolektiv ne bo zmogel slediti razvoju trendov in tehnologije na toliko različnih področjih.

Podjetje Segrap d.o.o. je leta 2002 vstopilo v področje turizma. Od Krajevne skupnosti Mala Nedelja je odkupilo zemljišča takratnih term. To je bil prvi in zelo pomemben korak k uresničevanju projekta Bioterme Mala Nedelja. S tem je podjetje vstopilo v dejavnost, ki je prej ni poznalo. Od skromne ponudbe so terme z rednimi vlaganji pričele pridobivati sodobno podobo z bogato bazensko kot tudi izven bazensko ponudbo. Razvili so novo znamko Bioterme, ki nakazuje novo razvojno vizijo kopališča v okolju prijazen turizem. Tako že samo ime želi v gostu vzbuditi odgovoren odnos do narave in zavedanje, da mu pod okriljem te znamke ponujajo naravo povezano s tradicijo ter domačnostjo (Segrap d.o.o. 2007b).

2 http://www.bioterme.si 3 Osebni vir: Mlinarič, junij 2009 12

3.3 Lastnosti termalne vode

Na območju Bioterm izvira iz prve vrtine termalna voda na globini 2.273 m. Vrtina ima kapaciteto 57 litrov/sekundo, temperatura vode pa je med 42 0C in 43 0C. Druga vrtina z globino 1.527 m ima kapaciteto 15 l/s, iz nje pa priteka termalna voda temperature 51,5 0C. Po balneokemični analizi sta obe vodi natrij hidrogenkarbonat termomineralni hipertermni vodi, brez vsebnosti ogljikovega dvokisa. Voda ne vsebuje naftnih primesi in nima neprijetnega vonja ter okusa. Po phvrednosti jo uvrščamo med lužnate vode, ki so redke. Posebnost termalne vode v Biotermah je tudi ta, da je voda pitna. Po ustnem izročilu kopalcev pitje vode blagodejno vpliva na prebavo in dobro počutje.

Zavod za fizikalno medicino in rehabilitacijo iz Zagreba, je z namenom, da bi ugotovili natančnejše vplive termalne vode na človeški organizem, izdelal analizo termalne vode iz vrtine in ugotovil, da je voda primerna za: − lajšanje želodčnih težav in ran na želodcu, − zniževanje in uravnavanje želodčne kisline, − pri temperaturi višji od 38 0C se voda uporablja za kopeli, kjer je potreben toplotni efekt in sicer pri boleznih lokomotornega sistema, ginekoloških boleznih in podobno ter za medicinsko gimnastiko, revmo, prezgodnje staranje (http://www.bioterme.si/termalnavoda).

Strokovnjak s področja balneologije, Janez Krašavec (Segrap rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo d.o.o. 2009), je raziskal balneološko uporabo termomineralne vode iz obeh vrtin v Biotermah. Priporoča jo za: − kronične degenerativne spremembe hrbtenice, okončin, sklepov (kolki, kolena), − kronične revmatične spremembe in nerazgibanost sklepov, − nevrološke okvare perifernih živcev, − cervikalna diskopatija, vertebrogeni sindrom, − vzdrževanje kondicije in podaljšanje rehabilitacije po predhodnem programiranem zdraviliškem zdravljenju, ob nezadostni uspešnosti ali nedokončani rehabilitaciji; − refleksno distrofijo ter mlahavost mišic, − preventivne vaje hrbtenice, sklepov in fizioterapijo pri preprečevanju osteoporoze, − rekreacijo v sklopu wellnessa, fitness program, podvodne masaže, športno dejavnost.

3.4 Ponudba Bioterm Mala edelja do danes 4 5

Bioterme so se v preteklosti imenovale kar kopališče posebnega imena ni bilo. Z novim lastnikom, podjetjem Segrap d.o.o, pa je dobilo kopališče tudi novo ime Bioterme Mala Nedelja. Družba Segrap je v letih od 2002 do leta 2008 izvedla izgradnjo zunanjega in notranjega bazenskega kompleksa z wellnessom in gostinskimi objekti.

4 www.bioterme.si 5 Osebni vir: Mlinarič, junij 2009 13

Zunanji bazenski kompleks se razprostira na 1.400 m2 vodnih površin in v devetih bazenih ponuja naslednja termalna doživetja: − večnamenski bazen (ločen za plavalce in neplavalce), hitro reko; − dva masažna bazena, dva bazena za mirovanje; − zaliv ter otroški bazen.

Temperatura vode teh bazenov se giblje med 27 0C in 38 0C. Zunanja kapaciteta bazenov lahko sprejme do 3.000 kopalcev.

Slika 4 Turistična razglednica Slika 5 Zunanji bazenski kompleks

Vir: www.jeruzalem.si Vir:www.bioterme.si

V Biotermah je omogočeno sončenje na terasi in na zelenih površinah. Sanitarije so urejene v bližini tehnoloških objektov, preko lokalne ceste pa je urejen parkirni prostor.

Večji sodoben pokriti bazenski kompleks z wellness ponudbo, je doživel otvoritev v maju leta 2008. Vse do takrat so bile Bioterme odprte le v poletnih mesecih. Z izgradnjo pokritega bazena se je sezona kopanja raztegnila skozi vse leto, podjetje pa je stopilo na novo pot: iz letnega termalnega kopališča je nastalo celoletno kopališče s pestro bazensko in izven bazensko ponudbo in tako privablja turiste v vseh letnih časih. Pokriti bazenski kompleks razpolaga s petimi različnimi bazeni, ki se razprostirajo na površini 450 m².

Slika 6 otranji bazenski kompleks Bioterme Mala edelja

Vir: http://www.vestnik.si/aktualno/pomurje/segrapljutomersiriponudbobiotermmalanedelja/

Od gostinske ponudbe je gostom na voljo samopostrežna restavracija z 80imi sedeži in zunanja terasa, ki se nahaja tik ob bazenih in lahko sprejme do 140 ljudi. Gostom je na voljo pestra izbira samopostrežnih kosil, jedi po naročilu in dnevnih ponudb.

Ostala gostinska ponudba zajema: − gostinski lokal (hrana, pijača, restavracija in pokrita terasa ), − prodaja sladoleda, sadja in spominkov, − kiosk s hitro prehrano in pijačo (prodaja pekarskih izdelkov), − prodaja domačih svežih kvašenih izdelkov (kvasenic). 14

V pokritem bazenskem kompleksu se nahaja tudi wellnes center, ki se bo dopolnjeval postopoma, zaenkrat pa nudi naslednje storitve: − sodobno opremljeni fitnes, − svet savn, ki nudi finsko, infra, turško in zeliščno savno. Posebnost Bioterm je zunanja finska savna, ki se nahaja na terasi in nudi sproščeno savnanje s pogledom na okoliške griče ter zunanji bazenski kompleks, − masaži salon in kozmetične storitve, − solarij.

Za goste je vsak teden organizirana »vodna telovadba«, izvajajo se plavalni tečaji in glede na čas v letu so organizirani različni tematski dogodki. Za otroke je poskrbljeno z različnimi delavnicami. Dogajanje v Biotermah popestrijo obiski skupin (Kunštni Prleki, Miklavž, Božiček, folklorne skupine). Gre za zelo pomembno dogajanje, ki gostu ponudi nekaj domačega in popestri dan. Vsako leto je v Biotermah organiziran kolesarski maraton po Prlekiji, ki je že postal tradicija.

V letu 2007/2008 je bila narejena druga geotermalna vrtina, ki služi izkoriščanju geotermalne vode kot dodatnega vira ogrevanja pokritega bazenskega kompleksa in predvidenega hotela. V okviru tega so bile izgrajene vse inštalacijske povezave do bodočega hotela in nabavljene potrebne toplotne črpalke, ki delujejo v strojnici, zgrajeni v okviru zaprtega bazenskega kompleksa. Prav tako je bila opravljena analiza termalne vode in njena balneološka uporaba.

Bioterme beležijo iz leta v leto večji obisk kopalcev, ki prihajajo iz različnih delov Slovenije pa tudi iz tujine. Ker kraj ne razpolaga z večjo kapaciteto nočitvene ponudbe, jih v kraju niso mogli zadržati.

V oktobru 2008 so pričeli z izgradnjo hotela s štirimi zvezdicami. 15

4 RAZVOJI AČRT BIOTERM MALA EDELJA

Vizija Bioterm Mala Nedelja je postati najbolj prepoznavni bioponudnik, ki bo ponujal vse storitve, od bivanja do uživanja in kulinarike na osnovi bio produktov. S sledenjem viziji se želijo povzpeti med vodilne ekoponudnike v Sloveniji (Segrap 2007c ).

Glede na grajeno strukturo in tipiko tega področja ter turistično ponudbo termalnega kopališča bodo gradili idejo na domači razpoznavni arhitekturni krajini in naravnih danostih. Zanimivost in kvaliteto turistične ponudbe bodo poskušali doseči z modelom razpršene turistične ponudbe term, kjer lahko posamezni ponudnikinvestitor ponuja svojo specialno dejavnost (Osebni vir: Cizerl, junij 2009).

Integralni turistični produkt Bioterme Mala edelja V podjetju Segrap d.o.o. želijo razvijati turizem v smislu povezovanja turističnih ponudnikov v kraju in v ta namen si prizadevajo oblikovati integralni turistični produkt, s skupno znamko Bioterme Mala Nedelja (ITP Bioterme Mala Nedelja), kjer je družba Segrap d.o.o. nosilec projekta. Novembra 2007 je bilo podpisano tudi pismo o nameri.

ITP Bioterme Mala Nedelja bo omogočal povezovanje partnerjev v okviru Bioterm, skupno promocijo in trženje, načrtovanje in izgradnjo nastanitvenih turističnih objektov, spodbujanje trajnostnega razvoja, ter pestrost in raznolikost ponudbe v smislu nastajanja novih, dodatnih oblik povezane ponudbe (http://www.klopotec.net/index.php?id=1792).

ITP Bioterme Mala Nedelja, predstavlja dober turistični potencial in priložnost za zagon območja, ki bi bil poznan v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. K razvoju turizma v Prlekiji prispeva veliko tudi LTO Prlekija Ljutomer, ki omenjeni produkt podpira (Segrap d.o.o. Ljutomer 2007a).

Ambicije nadaljnjega razvoja Bioterm Mala Nedelja so velike. Do leta 2013 bi naj na področju Bioterm Mala Nedelja bili realizirani naslednji individualni projekti: • Izgradnja turističnega bioapartmajskega naselja Projekt sestavlja dvofazna izgradnja posebnega apartmajskega naselja na osnovi razvitih turističnih bivalnikov. Gre za energetsko optimalno gradnjo in uporabo sonaravnih materialov. Do leta 2013 bo predvidoma zgrajenih 70 turističnih bivalnikov (210 ležišč). • Izgradnja kampa v Biotermah Nahajal se bo v zaledju samih term (14 mest za šotorjenje, 50 mest za prikolice in avtodome). Pričetek predvidene gradnje je leta 2010. Predvideno zemljišče je že odkupljeno. • Izgradnja hotela v Biotermah Investicija predstavlja III. fazo izgradnje Bioterm, za katero je družba Segrap d.o.o. pridobila tudi nepovratna sredstva s strani Evropske unije. S hotelom bo dopolnjena ponudba Bioterm z nočitvenimi kapacitetami in vsemi elementi sodobnega wellnessa (prav tam).

Nahajališče termalne vode predstavlja velik razvojni potencial, kar so potrdili številni slovenski zdraviliški kraji, ki so se na račun termalne vode razvili iz nekdaj podeželskih in slabo razvitih krajev v današnje zdraviliške centre. Nadaljnji razvoj in želja Bioterm je usmerjena v pridobitev statusa zdravilišča, potrebne prostorske kapacitete pa bi bile v 16 prostorih veznega hodnika, kjer se bo že nahajala zdravstvena preventiva in kurativa. Eden izmed ciljev je tudi sodelovanje z Visoko šolo za fizioterapijo v Murski Soboti, v smislu term in hotela kot prostora za učni center. Za navedeno so že v teku posamezni dogovori (Osebni vir: Mlinarič, junij 2009).

Hotel Bioterme Mala edelja 6, 7 Predstavljal bo prvi večji nočitveni objekt v Mali Nedelji s kategorizacijo štirih zvezdic. Pri izgradnji celotnega kompleksa si sledijo številni cilji, predvsem ekološka naravnanost, zlivanje z okoljem ter sobivanje z neokrnjeno naravo. Tako bodo v čim večji meri ohranjene zunanje zelene površine, namenjene kopalcem. Ponujal bo storitve, namenjene gostom, ki iščejo sprostitev, cenijo zdravje, iščejo programe za krepitev telesa in duha, goste, ki iščejo mir in predvsem stik z naravo ter poslovne goste, udeležence seminarjev, konferenc, poslovnih dogodkov ter družabnih dogodkov.

Slika 7 Gradnja novega hotela

Vir: http://www.vestnik.si/aktualno/pomurje/segrapljutomersiriponudbobiotermmalanedelja/

Poseben poudarek bo na bio ponudbi v obliki kulinarike, zdravstva in wellnessa. Z vsem navedenim bo hotelski kompleks zaokrožil ponudbo v celoto, saj bo ponujal nočitvene kapacitete, poleg tega pa bo dopolnil že obstoječo wellness ponudbo in na trg plasiral ponudbo v smislu zdraviliškega in poslovnega turizma ter bio ponudbo. V začetnih letih so planirani predvsem domači gostje, sekundarni trg pa predstavljajo gostje iz sosednjih in bližnjih držav. Bioterme bodo s tem vplivale pozitivno tudi na zaposlitveni sektor, v smislu povečevanja zaposlenosti, saj bodo z odprtjem hotela dodatno zaposlili najmanj 34 oseb.

Razen veznega hodnika med hotelom in novo zgrajenim pokritim bazenskim kompleksom bo hotel v celoti podkleten. Nočitvene kapacitete bodo v treh nadstopjih in bodo obsegale 49 dvoposteljnih sob, 7 junior suit, ter dva apartmaja. Hotel bo primeren tudi za invalidne osebe, saj bo nekaj sob prilagojenih prav njihovim potrebam. Skupno bo imel 65 nastanitvenih enot s 134imi posteljami. Oprema sob bo vključevala vse potrebno za kategorizacijo štirih zvezdic in za pridobitev standarda eko marjetica. Vhodni del se odpira v hotelsko avlo, kjer je predvidena recepcija z upravnim delom, manjšo konferenčno dvorano, prostori za animacijo, stopnišče, dvigalo ter skupne sanitarije. V prtličju se bo nahajal dnevni prostor za goste, kavarna ter hotelska restavracija z zunanjo teraso. Ob restavraciji bo locirana hotelska kuhinja s posebnim gospodarskim vhodom in dovozom, skladišči, pomožnimi prostori in drugo komunikacijsko jedro s stopniščem in dvigalom. V sklopu ponudbe bo tudi prostor za degustacije prleških (okoliških) vin in jedi. V kletni etaži bo 24 parkirnih mest, prav tako pa bo v kleti hotela velika sodobno opremljena konferenčna dvorana, sejna soba ter banketna soba, kjer bodo organizirane konference,

6 Osebni vir: Cizerl, junij 2009 7 Segrap rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo d.o.o. 2009

17 posveti, sestanki, izobraževanja, seminarji, razstave in predstavitve ter sprejemi in drugi družabni dogodki kot so banketi, svečane pogostitve in maturanski plesi.

Vse to pomeni, da bo ponudba usmerjena tudi v poslovni turizem, pri čemer je potrebno poudariti, da organizacija teh dogodkov ne bo motila gostov v hotelu, saj se je že pri projektiranju hotela posvečala velika pozornost razporeditvi prostorov za te namene. Prostori bodo opremljeni z najsodobnejšo avdiovideo tehniko, ki bo omogočala vrhunsko izvedbo prireditev in nemoteno delo.

Slika 8 Izgled novega hotela

Vir: http://www.jeruzalem.si/index2.php?stran=vsebina&id=89&lang=sl_SI

Hotel bo dopolnjeval obstoječo wellness ponudbo, ki so jo Bioterme plasirale na trg v letu 2008. Gre za storitve, ki bodo zadovoljevale vse elemente wellnessa, del leteh pa se bo izvajal tudi v penthous etaži, kjer so predvideni prostori za različne masaže ter prostor za razvajanje v dvoje. Prostori za preventivne in kurativne zdravstvene storitve, prostori za različne kopeli, prostor za zeliščno lekarno, manjšo trgovino, frizerski salon ter otroško igralnico so predvideni v veznem hodniku. Tako bodo ponujene tudi storitve zdravstvenega turizma, saj v filozofiji wellnessa igra pomembno vlogo tudi zdravstvena preventiva. Ponujeni bodo programi preventivnih pregledov in različne preventivne terapije.

Izven penzionska ponudba hotela bo zasnovana na individualnem pristopu in bo poskušala zadovoljiti pet temeljnih elementov wellnessa: telesno aktivnost, zdravo prehrano, osebno sprostitev, duševno aktivnost, lepoto in nego telesa (STO 2004, 1315).

Telesne aktivnosti rekreacija Te vrste telesnih aktivnosti so veliko manj intenzivne od vrhunskega športa in morajo biti povezane z zagotavljanjem dobrega telesnega počutja. Bazenska ponudba je že zagotovljena in se bo z novo investicijo razširila na različne vrste animacij (vodna gimnastika in aerobika, ki se delno ponujajo že sedaj), vključen pa je tudi fitnes. Gostom bodo ponujali tudi sprehode, zato je zelo pomembna ožja in širša okolica hotela, vključena bo nordijska hoja, jutranji tek, plavanje v rekreacijskem bazenu, kolesarjenje in odbojka.

Zdrava prehrana Vključenih bo čim več elementov zdrave prehrane, ki bo sveže pripravljena in pravilno hranilno usklajena. Eden izmed dejavnikov, ki se ocenjujejo za pridobitev eko marjetice, so tudi lokalni izdelki, zato bo ponujena kakovostno ekološko pridelana hrana in tudi ponudba lokalnih pridelovalcev prehrane, s čimer se bo nenazadnje spodbudil razvojni ciklus dobaviteljev prehrane iz okolice.

Osebna sprostitev Med najpomembnejše storitve, gostje navajajo sprostitvene masaže, ki so že del ponudbe, s odprtjem hotela, pa se bo njihov obseg povečal. Pomembnejša pasivnejša oblika sprostitve je počitek, in s tem beg od vsakdanjika, kar bo v tej mirni, idilični okolici seveda zagotovljeno. Kot faktor osebne sprostitve bo obravnavana tudi nadpovprečna pozornost do gostov, kar pomeni, da bo kader strokovno usposobljen. Na voljo bo široka ponudba različnih kopeli ter posebna soba za dvoje, s svojim masažnim bazenom.

Ponujene aktivnosti za goste Zagotovljene bodo večerne animacije in vodeni izleti v okolico. Že v letu 2007 je bilo podpisano pismo o nameri, kjer so se ponudniki različnih storitev in izdelkov v okolici odločili za sodelovanje in s tega vidika bodo izlete organizirali na zanimive točke teh ponudnikov. Potrebno je izkoristiti okolico in krajevne običaje v ta namen.

Lepota in nega telesa Hotelski gostje bodo koristili svet petih različnih savn, ki jih Bioterme tržijo že sedaj, solarij ter kozmetični salon s pestro ponudbo kozmetičnih storitev.

Povezovanje z okoliškimi ponudniki Turizem je zelo kompleksna dejavnost, s katero so povezani tako turistični ponudniki kot tudi vsi ostali, navsezadnje tudi lokalno prebivalstvo. V Biotermah Mala Nedelja so se odločili povezati z vsemi zainteresiranimi, saj bodo le povezani lahko oblikovali zanimivo, pestro in kakovostno turistično ponudbo, ki jo pričakujejo sodobni turisti (Segrap rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo d.o.o. 2007b).

Nekateri projekti posameznih nosilcev so naslednji (prav tam): − Sarina počitniška hiša z apartmajskim naseljem ; Sara Rajh iz Ljutomera (vzpostavitev nove oblike neformalnega izobraževanja tujih jezikov, dvig zavesti o vlogi in pomenu narave, njene dediščine ter zdravega načina življenja). − Hotel Mord Mala edelja ; Mord Zvonko s.p. iz Noršincev pri Ljutomeru (povečanje nastanitvenih zmogljivosti v okviru Bioterm Mala Nedelja ki ni konkurenca hotelu Bioterme, ampak gre za dopolnjevanje ponudbe in posredni prispevek h krepitvi drobne obrti in dopolnilnih dejavnosti na okoliških kmetijah. Predviden pričetek delovanja je avgust 2009). − Turistična kmetija »Med Jelšami «; Branka Križan (dodatna ponudba kampa za avtodome, ureditev športnega parka, razširitev obstoječih nastanitvenih kapacitet in izgradnja lastnega majhnega apartmajskega naselja). − Jahalna šola Mihael in Jelka Rostaher (vzpostavitev pogojev za lastno jahalno šolo in ponujanje s tem povezanih storitev v turistične namene, v okviru projekta Bioterme Mala Nedelja).

V družbi Segrap d.o.o. predvidevajo, da se bo v proces oblikovanja turistične ponudbe v Biotermah Mala Nedelja vključevalo še več zainteresiranih subjektov, ki bodo v tem projektu videli svojo poslovno priložnost. Menimo, da je bodoči razvoj Bioterm Mala Nedelja v veliki meri odvisen od uspešnosti povezovanja in medsebojnega sodelovanja med lokalnim prebivalstvom in Biotermami Mala Nedelja, obenem pa bo pomembno, da bo ponudba kvalitetna in pravočasno plasirana na trg.

Občina Ljutomer z okolico nudi veliko na področju turizma. Pri informiranju o turistični ponudbi v kraju, ima pomembno vlogo Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer. Trenutno stanje ljutomerskega turizma nudi širok splet nadaljnih razvojnih in povezovalnih možnosti za Bioterme Mala Nedelja in obsega: naravne danosti kot so neokrnjena narava, kjer so hribi posajeni z vinsko trto in gozdovi v tipični slovenjegoriški podobi. Raznolikost reliefa tako omogoča kolesarstvo in pohodništvo po tematskih poteh (vinske ceste, pohodniške poti, kolesarske poti). Obstaja možnost surfanja na Gajševskem jezeru; kulturnozgodovinske danosti kamor spadajo bogata kulturnozgodovinska dediščina z gradovi, s cerkvami, s kapelami, z vaškimi križi, s spomeniki, s kulturnozgodovinskimi osebnostmi ter muzeji. Pomemben zgodovinski pečat ima kasaški šport in kasaške dirke, poznana pa je tudi domača in umetna obrt. Čez celo leto se vrstijo številne prireditve, območje pa je tudi zelo bogato s šegami in običaji; v okviru LTO Prlekija Ljutomer je devet turističnih kmetij, kjer z bogato vinogradniško tradicijo ponujajo kakovostna vina ter pristno kulinariko (http://www.jeruzalem.si; Osebni vir: Ivajnšič, julij 2009).

Na podlagi pogovorov s Turističnimi kmetijami, ki so navedene na spletni strani LTO Prlekija Ljutomer (www.jeruzalem.si), smo ugotovili, da na žalost nihče med njimi na svojem jedilniku ne ponuja ekološko pridelanih jedi ali vin, za navedeno niti ne kažejo posebnega interesa. Presenetljivo je bilo dejstvo, da vsi nimajo pravilne predstave oz. razlage, kaj »ekološko pridelana hrana« in s tem ekocertifikat sploh pomeni. Vinski hram Jeruzalem je eden izmed redkih, ki na jedilniku ponuja tudi nekaj ekološkega, torej z oznako bio in sicer pirin kruh ter narastek iz kaše. Razveseljivo je dejstvo, da v bližnji okolici (občina Ljutomer, občina Ormož, občina Lendava) deluje kar nekaj ekoloških kmetij z ekološko pridelanimi proizvodi (vina, sokovi, zelenjava, jajca).

V občini Ljutomer sicer ne deluje ekotržnica, vendar pa čez celo leto (od februarja do decembra) deluje turistična tržnica, kjer se med drugimi izdelki predstavljajo tudi ekološko pridelana živila (Osebni vir: Ivajnšič, julij 2009).

5 TURISTIČA POUDBA BIOHOTELOV V AVSTRIJI

5.1 Terme Rogner 8 9 10

Na vzhodu avstrijske Štajerske se v majhnem mestu Bad Blumau blizu Gradca nahajajo Terme Rogner. Še pred dobrim desetletjem je to mesto veljalo za nadvse zanemarjen in reven kraj v Avstriji, vse dokler ni avstrijski gradbinec Rober Rogner st. kupil zemljišča, kjer so že leta 1978 po naključju odkrili prvi vrelec termalne vode, ki pa ni bil koriščen. Pričela se je gradnja hotela in toplic, v katerih igra pomembno vlogo arhitekt Freidensreich Hundertwasser, ki je dal sedanjim termam tudi edinstveno podobo. Namesto klasičnega hotela je tako nastala množica manjših objektov, razsejanih po pokrajini tako, da se čim bolj stapljajo z naravo. Z izgradnjo so pričeli leta 1993, otvoritev pa je bila maja 1997.

V termah se harmonično združujejo arhitektura, narava in človek. Arhitekturni izgled temelji na uporabi živih barv, ki že same po sebi predstavljajo barvno terapijo. Stavbe delujejo kot pogled na pravljično deželo s palmami, pohodnimi travnatimi strehami, z vkopanimi apartmaji ter zlatimi stolpiči. Objekti so skoraj brez ravnih linij, prevladujejo zaobljene linije, ki se prilagajajo naravi in njenim oblikam, fasade pa krasijo mavrične barve in ornamenti. Terme so si pridobile posebni avstrijski znak za okolje zaradi prijaznega načina gradnje (Osterreichisches Umweltzeichen).

Slika 9 Terme Rogner Bad Blumau Slika 10 Terme Rogner Bad Blumau edinstvena arhitektura

Vir: http://www.austriacongress.com/uploads/pics/rogner01.jpg Vir: http://www.blumau.com/

Hotel se uvršča v kategorizacijo štirih zvezdic in obsega 312 sob za skoraj 700 gostov. Vsak objekt ima svoje ime, ki ga je arhitekt izbral glede na obliko stavbe in uporabljen material pri gradnji. Tako je na primer umetnostna hiša (KUNSTHAUS) dobila ime zaradi podobnosti z umetnostnim muzejem na Dunaju, kamnita hiša (STEINHAUS) pa je dobila ime po svoji kamniti fasadi. Posebej zanimive so hiše v obliki priprtega očesa (AUGENSCHLITZHAUSER) in hiše, zgrajene pod zemljo (WALDHOFHAUSER). S takim poimenovanjem ponuja vsak objekt svojo zgodbo. Sobe in apartmaji so namensko opremljeni skromno, da bi gostje čim več časa preživeli na prostem v stiku z naravo.

Celoten kompleks ima kar 2500 oken, izmed katerih niti eno ni enako drugemu ter 330 stebrov. Na vseh področjih, ki jih ponujajo gostu, imajo zaposlenega svojega strokovnjaka. Terme razpolagajo tudi s termalnim parkom, travniki in gozdom. Na voljo sta dve umetni jezeri, ki se neprestano napajata z svežo vodo iz vrelca Vulkania. V bližini zdravilišča so trije vrelci termalne vode, ki so najprej bili poimenovani po treh svetih kraljih (Kaspar,

8 Povzeto po: http://www.blumau.com 9 Povzeto po : http://www.mladina.si/tednik/200904/v_pravljicni_dezeli 10 Hausmann F. Robert 2000, 8899 21

Melchior, Balthasar). Leta 2003 se je vrelec Kaspar preimenoval v Vulkania. Voda iz vrelca Melchior, poimenovana modra laguna, izvira na 970 m, njena temperatura je med 34 0C in 36 0C. Iz vrelca Vulkania izvira voda iz 2.843 m globine in ima med 36 0C in 38 0C. Imenujejo jo zelena laguna in je primerna za pitje, inhaliranje in kopanje. Analize so pokazale, da je voda iz vrelcev zdravilna, saj pomaga zdraviti bolezni želodca, črevesja, jeter, žolča, kože in pljuč. Poleg tega s termalno vodo ogrevajo celoten kompleks, iz nje pa proizvajajo tudi tretjino potrebne električne energije.

Terme Rogner ponujajo: − hotelski kompleks (sestavljen je iz več objektov, ki imajo vsak svoje ime), − termalni park, ki ponuja 11 bazenov (notranji, zunanji in otroški bazeni, whirlpooli, bazen z valovi). Ponujajo tudi kompleks osmih savn, ki so v kombinaciji z različnimi rituali pravo doživetje (finska zunanja savna, bio savna z barvno terapijo, zeliščna savna, kamnita zunanja savna, turška kopel, rimska kopel, infrardeča kabina, aromaterapije), − zdravstveni center »Finde Dich« (ponuja zdravstvene in biovitalne preglede, zvočne terapije, psihoterapije, akupunkturo, prehranjevalna svetovanja, ter klasične in specialne masaže), − lepotni center Wundersch ön (nudi kozmetične in frizerske storitve, veliko ponudbo kozmetike, posebnost pa je kozmetika, ki temelji na zdravilnem vrelcu Vulkania), − fitnes center, kjer imajo osebnega trenerja, ter različne fitnes programe (nordijska hoja, vodna gimnastika, vodna joga, pilates, različne vrste aerobik), − pet restavracij, ki imajo različna »tematsko« obarvana imena (v veliki meri ponujajo ekološko pridelano hrano), tri bare, bistro ter vinoteka Feine Weine (ponujajo domača vina, na voljo pa je tudi sommelier), − konferenčni center Geistreich (ima šest sprejemnih salonov in sodobno opremljenih konferenčnih dvoran), − termalni park, kjer se nahajajo energetske točke z 19imi kamnitimi stebri, ki jih je postavil slovenski kipar in zdravilec zemlje Marko Pogačnik. Gostje lahko v parku tudi posadijo svoje drevo, − garažni prostori in parkirišča na prostem ter trgovine.

V povezovanju z okolico ponujajo tudi aktivnosti za prosti čas. Te so na primer vožnja s kolesom, igranje tenisa, odbojke in golfa, jutranji tek, ribarjenje v reki Bache in Teiche. V neposredni bližini je jahalno posestvo Thermenreithof, kjer nudijo gostom vožnjo s kočijo, ježo konjev ter vključitev v šolo jahanja. Goste lahko napotijo v vinske kleti ter na ogled naravnih (sloviti tisočletni hrast, livade v Lafnitztalu, gozdna podzemeljska jama Maria Brunn), kulturnih in zgodovinskih znamenitosti (muzeji, cerkve, gradovi). Ekološko pripravljeni produkti, ki jih strežejo v restavracijah, imajo certifikat, da so pridobljeni po bioloških metodah. Ponujajo nacionalne, regionalne in štajerske specialitete, domače pekovske izdelke in vegetarijansko prehrano. Povezali so se s kmetijami v okolici, ki so se odločile za naravno vzrejo živali in rastlin.

Sklenemo lahko, da je posebnost Term Rogner edinstvena in nevsakdanja arhitektura, gostu pa omogočajo sozvočje z naravo in posebej poudarjajo ekološko ponudbo. Prav tako so posebnost različni obredi, energijske točke ter zanimivo poimenovanje vsega, kar ponujajo in leto, tako razvijejo v zgodbo. Terme so močno prispevale k razvoju kraja in dvignile življenski standard njegovih prebivalcev. 22

Ob obisku term smo izvedeli, da Terme Rogner, ki so delovale kot bioterme od leta 2003 in so bile tudi člen v skupini ponudnikov biohotelov, več ne delujejo pod to oznako od leta 2005. Razlog so zelo strogi kriteriji v Avstriji na področju biohotelov. V njihovi ponudbi, kljub temu prevladujejo bio produkti, ki skrbijo za dobro počutje in zdravje gostov, prav tako pa so pri delovanju zelo ekološko ozaveščeni.

Kljub temu smo se odločili Terme Rogner podrobneje spoznati in jih v diplomskem delu tudi predstaviti, saj so nekaj edinstvenega in ponujajo na številnih področjih vzgled, ki bi ga lahko prenesli v našo okolje, natančneje v Bioterme Mala Nedelja.

5.2 Združenje BIO HOTELS 11

Idejo o skupnem nastopu na tržišču so hotelirji dobili leta 2001 na sejmu Biofach v Nürnbergu in še istega leta ustanovili Društvo BioHotels. V letu ustanovitve je bilo v društvo včlanjenih 12 avstrijskih hotelov, ki so ustrezali strogim smernicam in merilom kontrole bio živil in tudi zainteresiranih je bilo kar nekaj. Tu so leta 2003 odigrale pomembno vlogo zelo uveljavljene Terme Rogner, ki so se odločile preusmeriti med ponudnike ekološko pridelane hrane oz. produktov in tako poslale mednarodno sporočilo. Leta 2004 je bila želja prenesti sistem BioHotels v druge države, zlasti v Italijo, Slovenijo in Švico. Naslednje leto so se konceptu oz. združenju pridružile tudi kmetije in penzioni. Januarja 2009 je bilo v društvo včlanjenih že 61 turističnih obratov iz šestih držav (Avstrija: 17, Nemčija: 34, Italija: 3, Švica: 5, Irska: 1, Francija: 1). Dvakrat letno izdajajo časopis z naslovom »Lust & Leben« v 100.000 izvodih, ki je že sam po sebi velika promocija oz. še povečuje ekološko ozaveščenost.

BioHotels je združenje neodvisnih hotelov, ki ponujajo počitnice na podlagi naravnih oz. ekoloških produktov. Kriteriji združenja BioHotels postavljajo edinstvena merila na področju ekoturizma v Evropi. Njihova glavna predpostavka je: 100% EKOLOŠKO! Njihov jasen cilj je pripeljati ekološko in kakovostno regionalno kuhinjo, v gastronomijo in hotelirstvo. Meso, zelenjava, sadje, zelišča in začimbe vse prihaja iz potrjenega organskega kmetovanja, ki izpolnjuje najmanj standarde EUÖkoVerordnung. Vsak biohotel ponuja najmanj en polnovreden obrok ter eno vegetarijansko jed. Konvencionalna hrana oz. jedi se dovolijo le redko, kot na primer: regionalne specialitete, ki jih še ni v bio kakovosti. To velja tudi za živila iz divjadi ter nabiranja, kot so na primer: srna, jelen, potočna postrv, zelišča ali jagodičja. Če torej živilo ali sestavina ni na voljo v organskibio kvaliteti, mora biti to potrjeno s strani dobavitelja, na to pa mora biti gost opozorjen z oznako jedi: »konvencionalen«.

Tudi pri ponudbi napitkov velja vodilo: 100 % BIO (kave, čaji, večina sokov, limonade, piva in vina). Regionalne specialitete kot so žgane pijače, regionalna piva in vina, še niso vsa razpoložljiva v bio kvaliteti, zaradi česar so standardi BioHotels, še vedno v prehodni fazi glede konvencionalnih pijač, če na voljo niso primerljivi bio izdelki oz. napitki. Z letom 2010 bo tudi za vse pijače veljalo 100 % BIO. Vsem članom združenje BioHotels nudi tudi podporo in svetovanje sploh v začetni fazi.

11 Povzeto po: http://www.biohotels.info 23

Za zagotavljanje kakovosti redno opravljajo vsako leto najmanj dve nenapovedani kontroli, obrati pa so po standardih in statutih društva zavezani živila kupovati pri ekoloških kmetijah in specializiranih prodajalcih kot so na primer Ökoland GmbH , Ökoring Handels GmbH , Biohof Adamah in drugi. Prav tako sodelujejo z »Bio Anbau Verbände« (Združenje ekoloških pridelovalcev) ter BioAustria, s katerimi si izmenjujejo izkušnje in si medsebojno svetujejo.

S prvim majem 2009 ponujajo hotelskim gostom v njihovih sobah izključno naravno kozmetiko. Naslednji cilj, ki so si ga zastavili, je tudi na področju wellnessa ponujati 100% naravne sestavine. S svojimi člani in strokovnjaki pripravljajo kriterije za opremo in za področje ekološkega menedžmenta. Ti se nanašajo predvsem na izbiro predelanih gradbenih materialov, pohištva, tekstila pa tudi energetike. Uporaba pohištva iz naravnega lesa in prepoved uporabe škodljivih lakov in barv že sedaj velja kot kriterij, ki ga je potrebno upoštevati.

Cilj BioHotels je naslednji: »Vedno korak naprej pri ekologiji, naravi ter okoljuza dolgotrajen oddih naših gostov».

5.3 Primerjava ponudbe med Slovenijo in Avstrijo

V Avstriji je dejavnih veliko biohotelov, ki so člani v verigi BioHotels. Koncept delovanja hotelov v tej verigi je 100 % oskrba gostov, z biološko pridelano hrano ter pijačo. V fazi priprave je izdelava kriterijev za opremo in za področje ekološkega managementa (oprema bi morala biti v celoti narejena iz naravnih ekoloških materialov, celotno delovanje biohotelov, pa bi moralo upoštevati načela ekološkega menedžmenta).

Vključujejo se v ekološka združenja, med katerimi je največje BIO ERNTE AUSTRIA, ki že sodeluje z ekološkimi kmetijami v Sloveniji. V Avstriji je značilno subvencioniranje aktivnosti v postopku akreditacije, izobraževanja ter trženja. Poudarjajo pomen ekološkega kmetovanja in na veliko ponujajo ekološko pridelano hrano, ki jo dobavljajo iz številnih ekokmetij v bližnji in širši okolici, saj je ekološko kmetijstvo v Avstriji zelo razvito. Promovirajo ga s številnim propagandnim materialom, ki ozavešča ljudi o zdravem načinu prehrane in zdravih počitnicah. Ponudbi biohotelov so se prilagodili tudi veliki dobavitelji (trgovci), ki so svojo ponudbo dopolnili z biološko pridelano hrano, kar za biohotele pomeni preprost dostop do surovin, sorazmerno ugodne cene in s tem konkurenčnejši položaj na trgu (http://www.erntebauern.at/ernteverband.html, http://www.bioaustria.at/ ).

Iz navedenega sklepamo, da je na tem področju Avstrija zagotovo zelo veliko pred nami. Že njihove spletne strani (http://www.biohotels.info/, http://www.farmholidays.com/) propagirajo biohotele ter ekološke kmetije. Avstrija se je povezala tudi s sosednjimi državami (Italija, Nemčija, Francija), s katerimi na spletnih straneh skupaj oglašujejo in predstavljajo predvsem bio ponudbo.

Slovenija je vključena v projekt »EKO ALPE JADRAN« (BIO ALPE ADRIA). Gre za čezmejni in povezovalnorazvojni projekt za avstrijsko Štajersko, avstrijsko Koroško, Furlanijo, Belluno ter Slovenijo s ciljem: tri države, tri kultureena ekoregija. Nameni sodelovanje in povezovanja so med drugim na področju pridelave, predelave in trženja 24 ekoživil najboljše kakovosti, osveščenosti prebivalcev ter povezovanja različnih pobud in projektov na področju trajnostnega razvoja (Inštititut za trajnostni razvoj 2005 ).

Ponudba biohotelov v Avstriji in Sloveniji se zelo razlikuje. Najbolj opazna razlika je v številu. Medtem ko je v Avstriji dejavnih že veliko biohotelov in so člani združenja Bio Hotels, smo v Sloveniji imeli samo enega in sicer hotel Zlatorog v Bohinju, ki je biocertifikat pridobil septembra 2005.

Certifikat je gostom hotela zagotavljal, da so jedi in pijače narejene izključno iz sestavin, pridelanih na ekološki način, brez umetnih gnojil in škropiv ter brez gensko spremenjenih semen. Potrebno je omeniti, da je šlo le za delno ekoponudbo, saj je oprema, materiali ter raba energije takšna, kot v običajnem konvencionalnem hotelu. Po pol leta delovanja bi morali biocertifikat obnoviti, a se za ta korak niso odločili, zaradi visokih cen bioizdelkov, neustrezne strukture gostov ter visokih stroškov. Kljub vsemu so v hotelu ohranili biokotiček, v katerem gostom ponujajo nekaj bioizdelkov (Osebni vir: Šporar, julij 2009). Hotel Zlatorog torej več nima biocertifikata in tako Slovenija v svoji turistični ponudbi ne premore niti enega biohotela.

V Sloveniji trenutno ni nobenega hotela v postopku pridobivanja biocertifikata, na žalost pa tudi zanimanja za pridobitev letega ni. Prva gostilna v Sloveniji s pridobljenim bioekološkim certifikatom je Gostilna Krištof (Osebni vir: Uranjek, julij 2009).

Potrebno je poudariti, da slovenski hotelirji spremljajo ekološko zakonodajo in ekološke smernice. Nekateri tako skušajo zmanjšati porabo vode, goriva in energije, zmanjšati nevarnost spuščanja nevarnih emisij v okolje, poskrbeti za ločeno zbiranje odpadkov, vendar pa smo mnenja, da na splošno ekološko ozaveščanje v Sloveniji ter ekološki management v turizmu, precej zaostaja za Avstrijo. Sklepamo, da je uporaba izdelkov z ekološko oznako (bio živila) v slovenskih hotelih relativno majhna, enako pa velja glede nabavljanja na bio kmetijah, ki so slednje tudi potrdile.

V Sloveniji so bili hotelski obrati do leta 2006 zelo slabo ozaveščeni na področju ekološkega menedžmenta in se tako tudi z mislijo o uvedbi le tega, niso veliko ukvarjali. Veljalo je celo mnenje, da bi uvajanje ekološkega menedžmenta pomenilo dodatni strošek in ne prihranek, ter da z uvajanjem letega, njihova storitev ne bi bila nič boljša. Zaradi navedenega so se na Ministrstvu za gospodarstvo odločili, da v letih 2007/2008 izvedejo brezplačne delavnice na to temo. Odločitev je imela izjemen odmev in tako danes v Sloveniji poznajo EU znak za okolje, praktično vsi v turistični stroki. Ministrstvo za gospodarstvo je tako izdalo Priročnik za ekološko ureditev in posodobitev slovenskih hotelov. V letu 2008 je Ministrstvo za gospodarstvo objavilo Razpis za sofinanciranje pridobivanja ekoloških certifikatov . Prav tako je bilo objavljeno gradivo Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov , kjer se lahko interesirani informirajo o pogojih pridobitve znaka EU za okolje, znanega kot eko marjetica (Lebe 2008, http://www.slovenia.info).

Po informacijah, pridobljenih na Ministrstvu za okolje in prostor (Osebni vir: Kovačič Viler, julij 2009), je zanimanje za pridobitev EUmarjetice na gospodarskem področju na splošno veliko. Trenutno sta v postopku obnovitvi certifikata za dva izdelka. Zaenkrat je v Sloveniji eko marjetico za turistične namestitve pridobilo le eno podjetje in sicer leta 2008 25

Terme Snovik. Za pridobitev omenjenega certifikata si kot smo že navedli, prizadevajo tudi v Biotermah Mala Nedelja. Prvi eko hotel v Sloveniji je postal Park Hotel Bohinj.

Slovenija se lahko pohvali s številnimi ekološkimi certifikati, kar pomeni, da sledi smernicam ekološkega upravljanja. Žal pa to ne velja tudi za hotelirstvo, saj smo pravi eko hotel, ki mora izpolnjevati zahtevna merila, dobili šele pred kratkim (leta 2009) in sicer Park Hotel Bohinj, ki je prejel tudi priznanje Evropske unije Green Building (Osebni vir: Cokl, september 2009; http://www.bohinjparkhotel.si/).

Menimo, naj se hoteli v Sloveniji, ki se bodo odločili za ekološko preusmeritev, zgledujejo po biohotelih v Avstriji (povezovanje s hotelirji in biokmetijami, nasveti za delovanje), pri tem pa naj obdržijo svojo identiteto. Smiselno bi bilo tudi vključevanje v tamkajšnje združenje biohotelov.

V Sloveniji se z ekološkim kmetovanjem ukvarjata dve krovni združenji. Največja je Zveza združenj ekoloških kmetov Slovenije ali Zveza BIODAR, drugo združenje pa je Iniciativa Demeter Slovenije. Znaki za ekoživila v Sloveniji so: državni znak ekološko živilo , uradni znak EU ter zasebni blagovni znamki mednarodna Demeter in kolektivna znamka za ekoživila Biodar , ki je v praksi tudi najširše uporabljena (Vlada RS Označevanje, www.mkgp.gov.si).

Prav tako se Slovenija udeležuje največjega mednarodnega strokovnega sejma BIOFACH. Na njem razstavljajo ekološke pridelke in izdelke: hrano, vina, oblačila, kozmetiko ter izdelke za dobro počutje (wellness). Sejem poteka vsako leto v mestu Nürnberg v Nemčiji (http://www.biofach.de/en/default.ashx).

Na ekološki tržnici v Mariboru so ponudniki mnenja, da se povpraševanje po ekološko pridelanih živilih v Sloveniji, v zadnjem času nekoliko povečuje. Vzrok za to je iskati predvsem v večjem zanimanju potrošnikov glede zdravstvenih in okoljevarstvenih vprašanj.

Opaziti je, da se tudi število ekoloških kmetij v Sloveniji sicer zelo povečuje, vendar pa je ponudba ekološko pridelane hrane še vedno na zelo nizki ravni (http://www.kvz ng.si/panoge/ekoloskokmetovanje).

Pridelovalci ekoživil so med seboj slabo povezani, razdrobljeni ter tržno neorganizirani, kar pa pomeni tudi visoke cene teh izdelkov. Razdrobljenost in majhnost proizvajalcev ustvarjata logistični problem, uvoz bioizdelkov iz drugih držav pa predstavlja visok strošek. Potencial za pridelavo ekopridelkov v Sloveniji ni izkoriščen, problem pa je tudi majhna kupna moč potrošnika, ki je premalo ozaveščen in informiran, saj je promocija ekoživil še vedno premajhna (http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ssk/Akcijski_nacrt ANEK.pdf).

Po navedbah v Akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, ki ga je izdala Vlada Republike Slovenije, trenutno povpraševanje po ekoloških pridelkih presega ponudbo. Na drugi strani pa smo prišli do ugotovitve, da praksa kaže drugačno sliko, saj je biohotel Zlatorog že po kratkem času ponudbe ekološko pridelanih živil na 26 trgu obupal. Združenje malih hotelov je prav tako v okviru projekta Grozd malih hotelov (http://www.malihoteli.si) poizkusilo uvesti ekološko ponudbo, ki pa se ni prijela. Razlogi so visoki stroški, še vedno visoka neozaveščenost potrošnika, »stari« način razmišljanja, premajhna informiranost in visoke cene (Osebni vir: Krajnčar, junij 2009).

Ekološke kmetije upoštevajo naravni ritem letnih časov, zato je ponudba jedi izrazito sezonska, prilagojena trenutnemu letnemu času. Menimo, da je ekološko kmetijstvo zagotovo kmetijstvo prihodnosti. Kmete bi bilo potrebno navdušiti za ekološke pridelke v (še) večjih količinah, čeprav je razveseljivo dejstvo, da število ekoloških kmetij v Sloveniji narašča. Omogočiti jim je potrebno stalno in redno prodajo v gostinskih in trgovskih obratih, saj je velik problem pri kmetih doseči zaupanje v stalen odkup ekoloških pridelkov. Menimo, da lahko ekološke kmetije veliko prispevajo k razširjanju pojava ekoturizma, zato bi bilo potrebno vse ekološke pridelovalce medsebojno povezati ter združiti v neko specifično organizacijo, ki bi potencialnim porabnikom oz. odjemalcem dala vse potrebne in natančne informacije na enem mestu in posledično povečala odkup ter zmanjšala potrebe po uvozu teh pridelkov. Tako bi se zmanjšala razpršenost, ki po našem mnenju veliko pripomore k pomanjkanju poguma slovenskih hotelirjev in gastronomov za uvedbo bio hrane, pridelane iz ekoloških živil.

Tujci že povprašujejo po ekološko pridelani hrani in pričakujejo, da bodo v neokrnjeni naravi bivali okolju prijazno. Menimo, da bo kljub vsemu največja ovira sprememba miselnosti pri domačem prebivalstvu. Slovenski kupec je še namreč vedno dokaj neosveščen pri nakupu hrane, saj je njegovo vodilo še zmeraj cena. V prihodnosti bi bilo potrebno o pomenu ekološkega kmetovanja in ekološko pridelane hrane še v večji meri ozaveščati že otroke v šoli, saj bi tako pripomogli k izboljšanju prehrambenih navad in posledično k večji uporabi ekološko pridelane hrane. Potrebna bi bila tudi pogostejša ponudba ekotržnic, saj so lahko te stalna promocija ekokmetijstva in ekoživil. Dvig ekološke zavesti in ekološke etike je tako nujen pri zaposlenih v turističnih podjetjih, kakor tudi pri širši javnosti. Ekološka ponudba v Sloveniji je premalo oziroma preslabo tržena, saj v večini oglašujemo naše najlepše kraje kot so Triglav, Bled, Bohinj. Tukaj bi se morale vključiti turistične agencije in v večji meri oglaševati ter izpostavljati biopočitnice in nasploh ekološko ponudbo.

SWOT analiza na področju turizma v bližnji okolici Bioterm Mala edelja Analiza ključnih prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti na področju turizma v bližnji okolici Bioterm je narejena na podlagi pridobljenih informacij skozi celotno pisanje diplomske naloge, predvsem pa iz LTO Prlekija Ljutomer ter pogovorov s posameznimi turističnimi ponudniki.

Tabela 1 SWOT analiza na področju turizma v bližnji okolici Bioterm Mala edelja PREDNOSTI SLABOSTI − neokrnjena narava in naravne − slabo izkoriščanje danosti same danosti, regije (naravna, kulturna, − ugodna geografska lega, zgodovinska dediščina), − podeželje, kjer ni gostega prometa, − premajhna vlaganja v obstoječo in − bogata kulturnozgodovinska dodatno turistično infrastrokturo dediščina, (ceste, kolesarske steze, vinske − prijazni in gostoljubni domačini, ceste), 27

− tradicija vinogradništva, − pomanjkanje medsebojnega − bogata gastronomska ponudba povezovanja, (kulinarične posebnosti Prlekije), − zelo nizka ponudba biojedi v − obstoječi turistični ponudniki s gastronomiji, pestro dodatno ponudbo, − slaba ekološka ozaveščenost − ekološke ter turistične kmetije, lokalnega in širšega prebivalstva, − ohranjanje tradicionalnih običajev, − nizka promocija ekoturizma, − organizacija tradicionalnih in drugih − slabe dosedanje izkušnje hotelov z prireditev, bioponudbo, − urejene tematske poti (kolesarstvo, − neizkoriščen potencial pitne pohodništvo), termalne vode, − nov hotel Bioterme, − razdrobljenost kmetij, − zdravilna termalna voda, ki ima − premalo povezav med kmeti in posebnost, da je pitna. turističnimi delavci, − slaba razvitost kraja Mala Nedelja in okolice, − slaba kadrovska struktura v turizmu. PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI − poudarjanje avtohtonosti Prlekije − počasen napredek in pomanjkanje (krajina, bogata zgodovinska in kooperativnosti med turističnimi kulturna dediščina, kulinarika, vino, ponudniki (stagniranje ideje ITP šege ter običaji), Bioterme Mala Nedelja), − poudarjanje in izkoriščanje naravnih − pozne in neustrezne aktivnosti na danosti, področju trženja in promocije − vračanje turistov v neokrnjeno novega hotela Bioterme, naravo, − nizka promocija ekoturizma, − ITP Bioterme Mala Nedelja, − majhne količine biološko pridelane − izkoriščanje potenciala pitne termo hrane, mineralne vode, − nezadostno povpraševanje po bio − povečanje izrabe termalne vode z ponudbi in s tem neuspeh pri razvojem v zdravilišče, vpeljevanju lete, − uvajanje biogastronomske ponudbe − pomanjkanje strokovno v regiji ter s tem večanje usposobljenega kadra ter ozaveščenosti prebivalstva, premajhen kolektiv, − večje povezovanje z okoliškimi − negativna gospodarska rast. ponudniki (organiziranje izletov, ogled prireditev, znamenitosti), − povezovanje z ekološkimi kmetijami, − razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, − večanje prepoznavnosti Bioterm Mala Nedelja z razvijanjem zgodb, − pridobivanje certifikatov kakovosti.

6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO I RAZVOJ BIOTERM MALA EDELJA

Na podlagi vseh pridobljenih informacij in ugotovitev ter lastnih idej, smo izdelali predloge za izboljšanje in razvoj Bioterm Mala Nedelja.

Občina Ljutomer ter KS Mala Nedelja, kjer se Bioterme nahajajo, imata velik potencial za nadaljnji razvoj ter dvig privlačnosti Bioterm Mala Nedelja. Današnji gost je postal zahteven, zato je potrebno ponuditi popestritev turistične ponudbe z dodatno oz. dopolnilno ponudbo iz okolja. Predlagamo, da bi bilo v večji meri že sedaj potrebno vključevanje naravnih, kulturnih, zgodovinskih in kulinaričnih danosti v ponudbo, potrebno pa je tudi bolj intenzivno povezovanje z okoliškimi ponudniki.

Povežejo se naj z obstoječo podeželsko ponudbo, saj morajo svojim gostom ponuditi največ. Podeželje zagotovo ponuja komplementarno ponudbo s termalnimi storitvami in sprostitev na drugačen način, ki je značilen samo za pokrajino.

S pričetkom obratovanja novega hotela Bioterme predlagamo organiziranje raznih avtobusnih izletov, saj samo ponudba v termah danes za zahtevnega gosta ni dovolj, potrebno mu je ponuditi več. Organizirani izleti lahko vključujejo: ogled vinskih kleti v okoliških goricah, obisk turističnih kmetij in ogled krajevnih šeg ter običajev. Že tretjo leto zapored poteka Poletna Prleška noč, ki lahko obiskovalcu zagotovo popestri večerno dogajanje. V ponudbo je potrebno vključiti možnost kolesarjenja po okoliških kolesarskih poteh, pohodništvo po tematskih poteh, ogled tradicije kasaštva v Ljutomeru (ogled hipodroma, treninga kasačev, možnost jahanja, vožnje s kočijami), obisk turističnih kmetij, pa tudi možnost surfanja na Gajševskem jezeru.

Na razpolago je ogled številnih kulturnozgodovinskih znamenitosti: cerkev sv. Janeza Krstnika, cerkev Žalostne Matere božje, cerkev sv. Trojice, mestno jedro Ljutomer, trije trgi vsak s svojim znamenjem, muzeji, mlini, spomeniki ter pripovedovanje o znanih Prlekih, med katere sodijo Anton Trstenjak, Franc Ksaver Meško, dr. Franc Miklošič, dr. Karol Grossmann, Stanko Vraz.

Predlagamo, da se aktivno povežejo z okoliškimi vinotoči, kjer se gostje lahko seznanijo s ponudbo vina in imajo možnost vodene degustacije. Gostu naj vsekakor ponudijo obisk Jeruzalema po vinski poti ter doživetje postavljanja klopotca, martinovanja ter trgatve, ki je že vrsto let eden osrednjih jesenskih dogodkov.

Smiselna bi bila povezava s turistično kmetijo Šalamun v Veržeju, ki je usmerjena pretežno v čebelarstvo. Obiskovalec se lahko seznani s pomenom in uporabo čebeljih izdelkov, ki ohranjajo zdravje in ga celo izboljšujejo, na turistično čebelarskem avtobusu pa je organizirana degustacija čebeljih izdelkov.

V Biotermah je eden izmed ciljev v prihodnosti, pridobiti status zdravilišča, zato bi bilo potrebno čim prej pričeti pripravljati oz. urejati potrebne birokratske zadeve, prav tako pa bi bilo že sedaj potrebno iskati potrebno kvalificirano ter kakovostno delovno silo z ustreznega zdravstvenega področja.

Potrebno bi bilo razviti prepoznavnost Bioterm Mala Nedelja, ki bi izstopala in predstavljala konkurenčno prednost pred ostalimi termami. Glede na dejstvo, da Bioterme razpolagajo s pitno termalno vodo in dvema vrtinama, smo mnenja, da je navedeno potrebno čim bolje izkoristiti in tudi primerno tržiti. Predlagamo, da se na tej osnovi prične razvijati zgodba. Potencial pitne termalne vode naj izkoristijo tako, da uredijo lastno polnilnico pitne vode, ki se lahko ustekleniči in je okrašena s prepoznavnim logotipom Bioterm. Vsaka izmed vrtin naj dobi svoje ime, ki naj bo navezano oz. vpleteno v zgodbo, ta pa se naj razvija in tudi vključuje v wellness ponudbi.

Slovensko regionalno poreklo živil lahko v kombinaciji s tradicionalno pripravo tipičnih regionalnih jedi pomeni dodatno privlačnost za gosta. Predlagamo, da se že pred odprtjem novega hotela Bioterme razširi in popestri gostinska ponudba Bioterm Mala Nedelja. Uvedejo naj tradicionalne za regijo značilne »prleške» jedi (Fras, 2007), kot so npr. meso iz tunke, prleška gibanica, povitice, koline, ajdovi žganci, mlinci, pogačice, kisla juha.

Te naj ponujajo enkrat tedensko saj lahko pomenijo dodatno vrednost in posebnost, ki bo povečala prepoznavnost term. Prav tako bi bilo smotrno razširiti ponudbo pijač v poletni sezoni.

Že samo ime Bioterme zahteva, da bi bilo smiselno dati poudarek na »bio« ponudbi, zato naj bo slednje iztočnica za vso nadaljno ponudbo, predvsem v okviru novega hotela Bioterme. Ministrstva Vlade Republike Slovenije, razna turistična združenja, društva ter nekateri posamezniki se sicer v veliki meri na področju turizma trudijo dvigati ekološko ozaveščenost in rabo ekološko pridelanih produktov, vendar pa smo prišli do zaključka, da v Sloveniji potrošniki na uvedbo bio hotela v celotnem pomenu besede še niso pripravljeni in se ne zavedajo pomembnosti ter prednosti letega. Pri projektu Grozd malih hotelov, v katerega je med drugimi vključena Zveza združenj ekoloških kmetov, je leta sodelovala z 12imi hoteli, ki jih je zanimala ponudba ekološko pridelane hrane svojim gostom. Takšna ponudba se pri potrošnikih ni prijela, zato zaradi vsega navedenega menimo, da je v Biotermah smiselno postopno uvajanje bioponudbe v turistični ponudbi celotnih Bioterm in nato širjenje lete na čim več področij delovanja.

Poreklo ekološko pridelane hrane in pijače predstavlja pomemben element kakovosti v gostinski ponudbi, pri čemer menimo, da se v čim večji meri poskušajo povezati z domačimi (slovenskimi) ekološkimi pridelovalci. Smiselna bi bila že sedanja navezava s spodaj navedenimi ponudniki ekoloških živil in sicer v smislu degustiranja in prodajanja ekoloških živil v Biotermah vsaj dvakrat mesečno. Menimo, da bi slednje pri obiskovalcih vzbudilo potrebno zanimanje in tudi poskrbelo za širjenje informacij in dvig ozaveščenosti.

Obstajajo možnosti povezave Bioterm s ponudniki ekološko pridelanih živil in pijač v okolici ter tudi iz širše Slovenije, med katerimi predlagamo naslednje (Osebni vir:Adamčič Kričaj, september 2009; Ivajnšič, julij 2009; ter spodaj navedeni posamezni ponudniki, julij 2009): • Biokmetija Zel (Kog) ponujajo kislo zelje, kislo repo, predvsem pa vloženo zelenjavo (kumarice, rdečo peso, papriko, mešano solato), bučno olje in vino, od žit pa piro in pšenico. Ob primernem interesu bi ponudili tudi svežo ekološko pridelano zelenjavo. Predlagamo, da se Bioterme z njimi povežejo tudi tako, da se 30

gostu Bioterm ponujdi predstavitev ekološke pridelave in pozitivnih učinkov njene uporabe (http://www.biokmetijazelpuksic.si/). • Eko kmetija Pri Kovrane (Ljutomer) ekološka pridelava zelenjave in sokov (http://simbioza.com/html/index.php). • Ekološka kmetija Radikon (Lendava) ekološka pridelava špargljev, sezonske zelenjave, grozdja, vina in marmelad. • Šošter Goran (Ivanjkovci) ekološko pridelani jabolčni sok, grozdni sok ter vino. • Ekološka kmetija Žnidarič Franc ( Logarovci) prodaja ekološko standarniziranih jajc. • Leta 2010 bi naj certifikat za ekološko pridelano sadje in vino pridobilo tudi Sadjarstvo, vinogradništvo Trstenjak Ivo (Ljutomer); v postopku certificiranja biokmetije pa je tudi ponudnik Dušan Praprotnik (Kog), ki bo ponujal ekološko pridelane čaje ter zelišča. • Ekološka kmetija Zadravec (Miklavž pri Ormožu), ki ponuja ekološko certificirano goveje meso (http://www.zadraveceko.com/). • Ekološka kmetija Sergo (Pesnica pri Mariboru) pridelava ekološko certificiranega mesa: ovce, jagnjetina, kozliči. V septembru bodo ponudbo razširili in nudili še goveje in prašičje meso ter perutnino. • Fras Boris (Ankaran) – ekološka pridelava rdečih primorskih vin (refošk, malvazija), ekološka pridelava zelenjave (paradižnik, paprika, bučke, melone, lubenice, brokoli, ohrovt, cvetača) ter ekološka pridelava oljčnega olja.

Vsi navedeni ponudniki kažejo velik interes za medsebojno sodelovanje, obenem pa izpostavljajo slabo povpraševanje po navedenih pridelkih predvsem s strani gostinstvenih in nastanitvenih obratov.

Pri pridobivanju podatkov o ekoloških pridelovalcih in ekoloških kmetijah smo naleteli na problem težkega dostopanja do potrebnih informacij, tudi s strani nekaterih za to odgovornih institucij. Menimo, da slednje vsekakor predstavlja veliko slabost in še dodatno zavira razvoj medsebojnega ekološkega povezovanja in sodelovanja.

V kongresnih prostorih hotela predlagamo, organiziranje seminarjev in predavanj na temo biološke ponudbe, osebnostne rasti, ekologije ter zdravega načina življenja. V hotelu naj bodo gostom na razpolago revije z ekološko tematiko.

V sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj in LTO Prlekija Ljutomer naj ustvarijo pobudo za organizacijo ekološke tržnice v Ljutomeru ali bližnji okolici, na kateri lahko ekokmetije prodajajo ekološko pridelano hrano. Neprodano blago lahko hotel kupi in uporabi za lastne potrebe. Tudi slednje bi pripomoglo k večanju ozaveščenosti domačega prebivalstva in s tem k uspešni uvedbi biohrane v hotelu.

Na področju wellnessa predlagamo uporabo bio kozmetike in sicer priznano in zelo uveljavljeno znamko dr. Hauschka, ki je vodilna med 100odstotno naravnimi kozmetikami na svetu in je tudi najbolj prodajana 100odstotna naravna kozmetika v Sloveniji. Nega z omenjeno kozmetiko temelji na celotnem sproščanju telesa in duha. Ima tudi certikat za naravno kozmetiko BDIH ter DEMETER, ki je blagovna znamka za proizvode pridobljene po biološkodinamični metodi (www. http://www.drhauschka.si/).

Že pred odprtjem novega hotela bi bilo potrebno dodatno popestriti ponudbo wellnessa, zato predlagamo uvedbo raznih ritualov v savnah, kot na primer: rituali z medom, zelišči in morsko soljo, saj je savna ritual, sprostitev in očiščenje. Prav tako priporočamo uvedbo joge in meditacije, ki poudarjata usklajenost telesa, uma in duše ter pozitivno vplivata na zdravje.

Glede na to, da bo imel novi hotel kategorijo štirih zvezdic, smo mnenja, da trenutna nizka cena celodnevne vstopnice v kopališče Bioterme Mala Nedelja (6,80 EUR), v prihodnosti ni kompatibilna s politiko in standardom hotela. Trenutno sicer ta cena predstavlja konkurenčno prednost v primerjavi z obstoječo konkurenco v neposredni bližini Bioterm ter trenutno privablja velike množice obiskovalcev. Ta množičnost obiskovalcev, z odprtjem novega hotela lahko predstavlja problem in negativni predznak za hotelskega gosta, ki ne želi prevelike gneče, ampak išče mir in sprostitev. Prevelika natrpanost lahko povzroči tudi površnost pri individualnem posvečanju gostom in težave s higieno (veliki odmerki klora, ki ne sodijo med stvari, ki povečujejo dobro počutje).

Pristop do gosta naj bo individualen in naj vsebuje majhne pozornosti, kot so pošiljanje novoletnih ali rojstnodnevnih čestitk. Hkrati je to priložnost, ko lahko priložijo še nekaj besed o turistični ponudbi, ugodnostih in novostih samega kopališča in hotela. Smotrna bi bila zaposlitev strokovnjakov različnih področij, predvsem na področju inovativnega wellnessa, ekološke specializiranosti ter ekološkega managementa. Nujno bi bilo usmerjati več aktivnosti v področje trženja, saj bi bilo smotrno, že v sedanji fazi pošiljati prospekte o nastajajočem hotelu. Zaradi navedenega je potrebna intenzivna priprava in izdaja promocijskega materiala. Tudi na področju iskanja delovne sile za hotel bi bilo potrebno več aktivnosti in s tem povezanega pravočasnega in kakovostnega izobraževanja osebja s poudarkom na področju ekoturizma. V delovanje Bioterm in samega hotela naj se uvaja ekološki management za področje turizma.

Zaradi investicije v hotel, katerega izgradnja poteka, bodo v prvih letih poslovanja stroškovno bolj obremenjeni. Glede na to, da Bioterme Mala Nedelja spadajo v notranjo organizacijsko enoto družbe Segrap d.o.o., slednje za Bioterme pomeni, da lahko vedno računajo na nekakšno » zaledje «, kar pa ni nujno dobro. Predlagamo, naj se Bioterme odcepijo od podjetja Segrap in postanejo samostojno podjetje. S tem bi bili finančni rezultati poslovanja bolj pregledni in realni, Bioterme pa bi se tako postavile na » svoje noge « in bi bile »prisiljene«, da se za gosta in za samo ponudbo še bolj potrudijo.

V Biotermah Mala Nedelja naj se dolgoročno trudijo doseči »image« okolju prijaznega turističnega namestitvenega obrata z okolju prijaznim poslovanjem in razvojem.

7 SKLEP

Ekoturizem je naravi in okolju prijazen turizem, ki naj bi manj negativno vplival na naravno in sociokulturno okolje kot masovni turizem, vseeno pa ustvarja gospodarske koristi za lokalne skupnosti in tako predstavlja (novo) razvojno možnost regije. Občina Ljutomer ter KS Mala Nedelja spadata med dokaj slabo razviti del Prlekije, ki pa ima velik potencial za dvig privlačnosti Bioterm Mala Nedelja ter razvoj samega kraja. Vse navedeno je bil razlog za pripravo predlogov nadaljnega razvoja Bioterm Mala Nedelja. V diplomskem delu smo želeli spoznati pomen ekoturizma, predstavili smo certifikat eko marjetica ter Bioterme Mala Nedelja. Prikazali smo obstoječe stanje na področju bioponudbe v Sloveniji in Avstriji ter podali predloge za nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja. Cilje, ki smo si jih zastavili v uvodnem delu diplomske naloge, smo dosegli.

Bioterme Mala Nedelja so pomemben razvojni korak naprej, naredile z odprtjem zaprtega bazenskega kompleksa in wellness ponudbo, s čimer se je povpraševanje pri njih še povečalo. S tem je bila naša osnovna trditev, da je potrebno zagotoviti nočitvene kapacitete dosežena. Ena izmed pomembnejših posebnosti je zdravilna termalna voda, ki je tudi pitna, neokrnjena narava ter prizadevanja za pridobitev standarda eko marjetica. Ugotovili smo, da postaja turistična ponudba v smeri ekoturizma vse bolj pomembno področje, ki zahteva povezanost številnih ponudnikov. Vse našteto predstavlja možen nadaljni razvoj celotne ponudbe Bioterm kot zdrav in zdravju ter okolju prijazen način bivanja.

Trditev, da bosta pomen in povpraševanje po bio in eko hotelih v turistični ponudbi Slovenije, v prihodnje vse bolj naraščala, se je izkazala za nepravilno. Slednje potrjujejo predvsem slabe dosedanje izkušnje drugih (Hotel Zlatorog, Združenje malih hotelov). Izhajamo tudi iz pogovorov opravljenih s Turističnimi kmetijami ter s ponudniki ekološko pridelanih živil in pijač. Vzrok za to je predvsem v slabi ozaveščenosti ter informiranosti domačega prebivalstva, ki ima še zmeraj za zelo pomembno vodilo ceno. Tudi ponudba ekološko pridelanih živil v Sloveniji ni velika, domači dobavitelji bioizdelkov pa so majhni in razdrobljeni. Promocija bio ponudbe v turistični ponudbi je zaenkrat preslaba. Kljub temu smo mnenja, da je v Biotermah in hotelu smiselno postopno uvajanje, nadgrajevanje ter razvoj bio oz. ekološke ponudbe. Prepričani smo, da bodo Bioterme Mala Nedelja z vztrajanjem pri slednjem in z zadostno podporo ostalih turističnih ponudnikov, nosilcev ekološkega kmetovanja ter vladnih organizacij, postale ekološko usmerjene terme in predstavljale pomemben korak na področju ozaveščanja ter uveljavljanja širše bio ponudbe. Menimo, da Bioterme Mala Nedelja razvojno pozitivno vplivajo na kraj in celotno občino, v smislu dodatne prepoznavnosti in povečanja zaposlenosti. Prav tako smo mnenja, da bo nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja dajal pomemben prispevek in zagon k hitrejšemu in kompleksnejšemu razvoju turizma in povezovanja v celotni občini Ljutomer.

Pri pisanju diplomske naloge smo ugotovili precej obstoječih problemov na področju razvoja ekoturizma. Najbolj opazni so po naših ugotovitvah na področju ekološke ponudbe v gostinstvu in v hotelih nasploh, še vedno nizke ozaveščenosti prebivalstva, slabe povezanosti ekoloških pridelovalcev ter nezagotovljenost stalnega odkupa ekološko pridelanih živilih. Zaradi navedenega menimo in predlagamo, da bi lahko bile omenjene težave predmet novih diplomskih nalog. 33

POVZETEK

Prvo poglavje v diplomskem delu vsebuje opredelitev področja in opis problema, namen, cilje, trditve, predpostavke in omejitve ter predvidene metode raziskovanja.

V drugem poglavju je opredeljen pojem ekoturizma, ki pomeni potovanje v naravo in njeno doživljanje ter odgovorno ravnanje vseh subjektov do narave. Opisan je njegov razvoj na področju gostinstva ter predstavljen znak za okolje eko marjetica.

Bioterme Mala Nedelja so predstavljene v tretjem poglavju diplomske naloge. Spadajo v območje Prlekije, ki velja za ekonomsko slabše razvita področja, vendar pa ima predvsem zaradi svojih naravnih in kulturnih danosti velike možnosti za razvoj kakovostne turistične ponudbe. Slednje so prepoznali tudi v podjetju Segrap d.o.o., ki je leta 2002 od KS Mala Nedelja odkupilo takratne terme in s tem vstopilo tudi na področje turizma.

V četrtem poglavju smo na kratko opisali turistično ponudbo občine Ljutomer ter podrobneje predstavili razvojne načrte Bioterm Mala Nedelja. V Biotermah so se odločili, da bodo razvijali okolju prijazen turizem v sodelovanju in povezovanju z ostalimi turističnimi ponudniki. Prizadevajo si oblikovati integralni turistični produkt s skupno znamko Bioterme Mala edelja .

Turistično ponudbo biohotelov v Avstriji smo opisali v petem poglavju. Najprej smo predstavili Terme Rogner, ki so dvignile razpoznavnost in razvitost mesta Bad Blumau, v katerem se nahajajo. V nadaljevanju smo predstavili združenje BIOHotels, katerih ponudba temelji na predpostavki 100 % EKOLOŠKO. S primerjavo ponudbe biohotelov med Avstrijo in Slovenijo smo ugotovili, da je Avstrija na tem področju zagotovo veliko pred Slovenijo, saj premore veliko število biohotelov. V Sloveniji smo imeli samo biohotel Zlatorog, ki je pod to oznako deloval le šest mesecev. Trenutno stanje ekološke ponudbe v Sloveniji, kaže na počasen razvoj in premajhno trženje ekoturizma, nizko ozaveščenost prebivalstva, slabo povezanost in razdrobljenost ekoloških ponudnikov, oteženo pridobivanje potrebnih informacij ter še vedno dokaj nizko ekološko pridelavo.

Opravili smo SWOT analizo na področju turizma v bližnji okolici Bioterm ter izdelali predlog nadaljnega razvoja Bioterm Mala Nedelja, ki smo ga predstavili v zadnjem poglavju. Ekoturizem lahko predstavlja nadaljnjo razvojno možnost Bioterm Mala Nedelja in širše okolice, zato na podlagi vseh ugotovitev menimo, da je potrebno odločno stopiti na zastavljeno pot.

Ključne besede : ekoturizem, biohotel, ekološka pridelava, Bioterme Mala Nedelja, ekološka ponudba.

ZUSAMMEFASSUG

Das erste Kapitel der Diplomarbeit beinhaltet sowohl die Definition des Themenbereiches und die Beschreibung der Problematik, als auch die Intention, die Ziele, Feststellungen, Vorraussetzungen und Beschränkungen, sowie die vorgesehenen Forschungsmethoden.

Im zweiten Kapitel wird der Begriff Ökotourismus näher vorgestellt, der sich auf das Reisen und das Erleben in Naturgebiete, sowie auf den verantwortungsbewussten Umgang mit der Natur bezieht. Beschrieben wird seine Entwicklung auf dem Gebiet der Gastronomie und es wird das Zeichen für die Umwelt, eko marjetica (Öko Gänseblümchen), vorgestellt.

Die Biothermen Mala Nedelja werden im dritten Kapitel der Diplomarbeit vorgestellt. Die Gegend Prlekija, in der sie sich befinden, gehört zu den ökonomisch schlechter entwickelten Gebieten, sie hat aber auf Grund ihrer naturellen und kulturellen Gegebenheiten große Entwicklungsschanzen auf dem Gebiet des Tourismus. Diese entdeckte auch das Unternehmen Segrap d.o.o., das im Jahr 2002 von der Ortsgemeinschaft Mala Nedelja die damals kleinen und schlecht entwickelten Thermen gekauft und somit den Schritt auf das Gebiet des Tourismus gewagt hat.

Im vierten Kapitel wird kurz das touristische Angebot der Ortsgemeinde Ljutomer beschrieben und es werden die Entwicklungspläne der Biothermen Mala Nedelja näher betrachtet. In den Biothermen beschloss man in Zusammenarbeit mit anderen Anbietern einen umweltfreundlichen Tourismus zu betreiben. Das Unternehmen Segrap d.o.o. strebt nach einem integralen touristischen Produkt unter der Marke Biotherme Mala edelja .

Das touristische Angebot der österreichischen Biohotels wird im fünften Kapitel beschrieben, wo zuerst die Thermen Rogner vorgestellt werden, die die Erkennbarkeit und die Entwicklung der Stadt Bad Blumau vergrößert haben. Es wird auch die Vereinigung BIOHotels vorgestellt, die die Vorraussetzung 100% ÖKOLOGISCH vertitt. Bei dem Vergleich des Angebotes der österreichischen und slowenischen Biohotels, stellen wir fesst, dass uns Österreich auf diesem Gebiet eindeutig voraus ist, da es sehr viele Biohotels hat. Slowenien hingegen hatte nur das Biohotel Zlatorog, das unter dieser Bezeichnung nur sechs Monate wirkte. Das derzeitige Ökoangebot in Slowenien zeigt auf eine langsame Entwicklung und nicht genügende Vermarktung des Ökotourismus, ein nicht so großes ÖkoBewusstsein der Bevölkerung, einein schlechteren Zusammenhalt und Verstreutheit der einzelnen Ökoanbieter, ein schwieriges herankommen an Informationen und einen noch immer kleinen ökologischen Anbau.

Erstellt wird eine SWOT Analyse auf dem Gebiet des Tourismus in der näheren Umgebung der Biothermen und ein Vorschlag für die Weiterentwicklung der Biothermen Mala Nedelja, der im letzten Kapitel der Diplomarbeit vorgestellt wird. Der Ökotourismus kann eine Möglichkeit für die Weiterentwicklung der Biothermen Mala Nedelja und ihrer weiteren Umgebung sein, deswegen wird in der Diplomarbeit die Meinung vertreten, dass es erforderlich ist, entschlossen auf den vorgezeichneten Weg zu treten.

Schlüsselwörter : Ökotourismus, Biohotel, ökologischer Anbau, Biothermen Mala Nedelja, ökologisches Angebot. 35

SEZAM LITERATURE I VIROV a. Seznam literature:

1. Fennell, David A. 2002. Ecotourism programme planning. Wallingford, New York: CABI Publishing. 2. Fras, Marija. 2007. Stare prleške in prekmurske jedi za naše dni. Murska Sobota. Pomurska založba. 3. Hausmann, F. Robert. 2000. Erlebnis Thermeland: Gesundheit, Kultur, Freizeit. Graz, Wien, Köln : Styria. 4. ITR Inštitut za trajnostni razvoj 2005. Vodnik po ponudbi za eko&zdravo življenje. 5. Lebe, Sonja Sibila. 2008. Kulturna dediščina in lokalne tradicije kot temelj turistične ponudbe podeželja. Maribor: Ekonomskoposlovna fakulteta. 6. Vuk, Drago. 2000. Uvod v ekološki managament. Kranj: Moderna organizacija.

b. Seznam virov:

1. Adamčič Kričaj N. Koordinator. IKCInštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru. [osebni vir ] [12.09.2009 ]. 2. Biofach. [online ] Dostopno na: http://www.biofach.de/en/default.ashx [03.08. 2009 ]. 3. Biokmetija Zel. [online ] Dostopno na: http://www.biokmetijazelpuksic.si/ [29.07.2009 ]. 4. Bioterme Mala Nedelja. [online ] Dostopno na: www.bioterme.si [13.06.2009 ]. 5. Bio Austria [online ] Dostopno na: http://www.bioaustria.at/ [12.07.2009 ]. 6. Bio Ernte Austria [online ] Dostopno na: http://www.erntebauern.at/ernteverband.html [13.07.2009 ]. 7. Biohotels. [online ] Dostopno na: www.biohotels.info [10.07.2009 ]. 8. Bogdan Črv 2009. Ekološko kmetovanje. [online ] Dostopno na: http://www.kvz ng.si/panoge/ekoloskokmetovanje [10.07.2009 ]. 9. Bohinj Park Hotel. [online ] Dostopno na: http://www.bohinjparkhotel.si/ [22.09.2009 ]. 10. Bramc, Tomaž (2002). Slovenija naj razvija vzdržni turizem. Radio Student. [online ] Dostopno na:http://www.radiostudent.si/article.php?sid=929 [15.06.2009 ]. 11. Cizerl M. Vodja komerciale. Podjetje Segrap d.o.o. [osebni vir ].[13.06.2009 ]. 12. Cokl A. Direktor. Bohinj Park Hotel. [osebni vir ]. [25.09.2009 ]. 13. Dr. Hauschka kozmetika. [online ] Dostopno na: http://www.drhauschka.si/ [08.08. 2009 ]. 14. Ekološka kmetija Zadravec. [online ] Dostopno na: http://www.zadraveceko.com/ [03.08.2009 ]. 15. Eko kmetija Pri Kovrane. [online ] Dostopno na: http://simbioza.com/html/index.php [27.07.2009 ]. 16. Ivajnšič B. LTOLokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer. [osebni vir ].[20.07.2009 ].

17. Klopotecregionalni pomurski multimedijski portal. 2007. Integralni turistični produkt Bioterme. [online ] Dostopno na: http://www.klopotec.net/index.php?id=1792 [19.06.2009 ]. 18. Koščak, Marko. 2004. Turistične gozdne poti kot turistični produkt in njihov pomen za razvoj podeželja. [online ] Dostopno na: http://www.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija_narave/arhiv/turisticne_gozdne_poti.p df [ 15.06.2009 ]. 19. Kovačič Viler A. Sekretarka. Ministrstvo za okolje in prostror. [osebni vir ].[29.07.2009 ]. 20. Krajnčar L. Direktor. Mali hoteli Slovenije. [osebni vir strukturiran intervju ].[27.07.2009 ]. 21. Lebe, Sibila Sonja. 2006. Program ekološke ureditve in posodobitve slovenskih hotelov. Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem. [online] Dostopno na: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/ECO%20Label/Program_ekol oske_ureditvefinal_8.1.07na_splet.pdf [08.06.2009 ]. 22. Lebe, Sibila Sonja 2006. Priročnik za ekološko ureditev in posodobitev slovenskih hotelov. Republika Slovenija Ministrstvo za gospodarstvo Direktorat za turizem. [online ] Dostopno na: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/ECO%20Label/Prirocnik_za_ ekolosko_ureditev_hotelovfinal_8.1.07na_splet.pdf [23.05.2009 ]. 23. Lebe, Sibila Sonja 2008. Ekskurzija po Avstrijiogled dobrih praks ekohotelov. Turizemrevija za menedžment in trženje v turizmu. [online ] Dostopno na: http://www.slovenia.info/pictures%5Cpress%5Catachments_1%5C2009%5CstoTurize m_96_1208_7689.pdf [16.07.2009 ]. 24. LTOLokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer. [online ] Dostopno na: http://www.jeruzalem.si [06.07.2009 ]. 25. Mali hoteli Slovenije. [online ] Dostopno na: http://www.malihoteli.si/ [24.07.2009 ]. 26. Marn, Urša (2009). V pravljični deželi. Mladina [online ] Dostopno na: http://www.mladina.si/tednik/200904/v_pravljicni_dezeli [06.07.2009 ]. 27. Mlinarič I. Vodja kopališča. Bioterme Mala Nedelja. [osebni vir strukturiran intervju ].[16.06.2009 ]. 28. Občina Ljutomer [online ] Dostopno na: http://obcinaljutomer.si/index.php?option=com_content&task=view&id=12&Itemid=2 7 [15.07.2009 ] . 29. Podjetje Segrap d.o.o. [online ] Dostopno na: www.segrap.si [11.06.2009 ]. 30. Posamezni ponudniki ekološko pridelanih živil in pijač: Pukšič Z. Biokmetija Zel.; Kovačič D. Ekokmetija Pri Kovrane.; Ekološka kmetija Radikon.; Šošter Goran.; Žnidarič F. Ekološka Kmetija Žnidarč Franc.; Trstenjak I. Sadjarstvo vinogradništvo Trstenjak Ivo.; Zadravec J. Ekološka kmetija Zadravec.; Sergo N. Ekološka kmetija Sergo.; Fras Boris. [osebni vir strukturirani intervjuji ].[julij. 2009 ]. 31. Segrap d.o.o., Ljutomer. 2007a. Skupni programski dokument razvoja ITP Bioterme Mala Nedelja v obdobju 20072013. 32. Segrap rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo d.o.o. 2007b. Investicijski program: Hotel Bioterme Mala Nedelja. 33. Segrap d.o.o., Ljutomer. 2007c. Strategija trženja in trženjski načrt: Hotel Bioterme, Bioterme Mala Nedelja. 37

34. Segrap rudarstvo, proizvodnja in gradbeništvo d.o.o. 2009. Investicijski program III. faza izgradnje Bioterm: Izgradnja in ureditev Hotela Bioterme. 35. Slovenska turistična organizacija, 2004. Strategija razvoja turističnega proizvoda: Wellness v Sloveniji. 36. Šporar J. Direktor. Hotel Zlatorog. [osebni vir strukturiran intervju ]. [27.07.2009 ]. 37. Terme Rogner. [online ] Dostopno na: www.blumau.com [23.06.2009 ]. 38. Terme Snovik [online ] Dostopno na: http://www.termesnovik.si/ [25.05.2009 ]. 39. Turistična zveza Slovenije. 2002a. Razvoj ekoturizma v Sloveniji. Ljubljana: Turistična zveza Slovenije. 40. Turistične kmetije. [Strukturirani intervjuji ]. Seznam turističnih kmetij. [online ] http://www.jeruzalem.si/index2.php?lang=sl_SI . [10.07.2009 ]. 41. TZS Turistična zveza Slovenije. 2002b. Mednarodno leto ekoturizma in slovenski turizem. [online ] Dostopno na: http://www.rrvel.si/tzs/et.html [12.05.2009 ]. 42. Uranjek B. Vodja kontrolne službe. Inštitut KONCERTInštitut za kontrolo in cetrifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor. [osebni vir ].[27.07.2009 ]. 43. Urlaub am Bauernhof in Österreich. [online ].Dostopno na: http://www.farmholidays.com/ [10.07.2009 ]. 44. Vezjak, Marjan. 1994. Problematika ekoturizma v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Liga za Slovenijo. 45. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 2005. Akcijski načrt razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015. (ANEK).[online ] Dostopno na: http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/ssk/Akcijski_nacrt ANEK.pdf [20.07.2009 ]. 46. Vlada Republike Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Označevanje. [online ] Dostopno na: http://www.mkgp.gov.si/si/o_ministrstvu/direktorati/direktorat_za_kmetijstvo/starasek tor_za_sonaravno_kmetijstvo/oddelek_za_kmetijstvo_in_okolje/kmetijsko_okoljska_p lacila/ekolosko_kmetovanje/ekolosko_kmetijstvo_dejstva_in_podatki/oznacevanje/ [13.07.2009 ].

SEZAM SLIK I TABEL

Slika 1 Znak za okolje EU za turistične namestitve EU marjetica ...... 8 Slika 2 Kompleks Bioterme Mala Nedelja ...... 10 Slika 3 Lokacija Bioterme Mala Nedelja ...... 10 Slika 4 Turistična razglednica ...... 13 Slika 5 Zunanji bazenski kompleks ...... 13 Slika 6 Notranji bazenski kompleks Bioterme Mala Nedelja ...... 13 Slika 7 Gradnja novega hotela ...... 16 Slika 8 Izgled novega hotela ...... 17 Slika 9 Terme Rogner Bad Blumau ...... 20 Slika 10 Terme Rogner Bad Blumau edinstvena arhitektura...... 20

Tabela 1 SWOT analiza na področju turizma v bližnji okolici Bioterm Mala Nedelja ...... 26