Diplomsko Delo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Diplomsko Delo UIVERZA V MARIBORU EKOOMSKO-POSLOVA FAKULTETA, MARIBOR DIPLOMSKO DELO PREDLOG RAZVOJA BIOTERM MALA EDELJA DEVELOPMET PROPOSAL FOR THE »BIOTERME MALA EDELJA« Kandidatka: Urška Luci Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81556144 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: dr. Sonja Sibila Lebe Sv. Tomaž, oktober 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se mentorici Sonji Sibila Lebe za razumevanje, podporo in vodenje. Zahvaljujem se mami in očetu ki sta mi omogočila šolanje, ter sestri Silviji za začetno pomoč pri pisanju diplomske naloge. Prav vaša podpora je pripomogla, da sem vztrajala in dokončala diplomsko delo. 1 PREDGOVOR Ljudje v preteklosti so živeli bolj zdravo. Znali so živeti v skladu z naravo, jo ceniti ter negovati. In prav ta zdrav, spoštljiv odnos do narave je na tisoče let človeku omogočal preživetje. Vendar je človek izstopil iz naravnega ravnovesja in ga pričel ogrožati. Zaradi hitrega tempa življenja ljudem primanjkuje časa za tradicionalno nakupovanje na tržnici, prav tako pa je prisotnega vedno več vsakodnevnega stresa in zato potrebujemo naravo še toliko bolj, da si odpočijemo in naberemo novih moči. Ekoturizem je posebna oblika turizma, ki je tesno povezana z okoljem, predvsem pa z naravo in njenim doživljanjem. Povzroča manj negativnih vplivov na okolje kot množični turizem, omogoča zaposlovanje predvsem za lokalne skupnosti ter dviguje ozaveščenost o varovanju okolja. Ekoturizem je korak nazaj-korak k naravi. Zaradi želje in skrbi po zdravem in okolju prijaznem načinu bivanja smo podali predloge za nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja. K temu nas je spodbudilo tudi dejstvo, da je ekoturizem ter tematika »bio« v svetu in pri nas zelo aktualna, vendar v Sloveniji na področju hotelirstva in gastronomije zelo malo razširjenana. Z zbiranjem in obdelovanjem podatkov o ekološki ponudbi v Sloveniji smo ugotovili, da je Avstrija velik korak pred nami. Sicer se določene skupine in subjekti na področju uveljavljanja ekoloških produktov in storitev zelo trudijo, pa vendar bo v Sloveniji potrebno postoriti še marsikaj predvsem na področju povezovanja ekoloških kmetov ter boljše ozaveščenosti domačega prebivalstva. Na podlagi pridobljenih podatkov, ugotovitev in SWOT analize smo pripravili predloge za nadaljnji razvoj Bioterm, ki naj vztrajajo na zastavljeni poti, postati najbolj prepoznavni ponudnik v destinaciji bio ponudbe. 2 KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................. 3 1.1 Opredelitev področja in opis problema ................................................................... 3 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ............................................................................... 3 1.3 Predpostavke in omejitve ........................................................................................ 4 1.4 Predvidene metode raziskovanja ............................................................................. 4 2 EKOTURIZEM .............................................................................................................. 5 2.1 Pridobitev certifikata EKO-MARJETICA .............................................................. 8 3 PREDSTAVITEV BIOTERM MALA NEDELJA ...................................................... 10 3.1 Nastanek in zgodovina kopališča ......................................................................... 11 3.2 Predstavitev podjetja Segrap d.o.o. in odločitev za turistično ponudbo ............... 11 3.3 Lastnosti termalne vode ........................................................................................ 12 3.4 Ponudba Bioterm Mala Nedelja do danes ........................................................... 12 4 RAZVOJNI NAČRT BIOTERM MALA NEDELJA .................................................. 15 5 TURISTIČNA PONUDBA BIOHOTELOV V AVSTRIJI ......................................... 20 5.1 Terme Rogner ..................................................................................................... 20 5.2 Združenje BIO HOTELS ...................................................................................... 22 5.3 Primerjava ponudbe med Slovenijo in Avstrijo .................................................... 23 6 PREDLOGI ZA IZBOLJŠAVO IN RAZVOJ BIOTERM MALA NEDELJA ........... 28 7 SKLEP .......................................................................................................................... 32 POVZETEK ......................................................................................................................... 33 SEZNAM LITERATURE IN VIROV ................................................................................ 35 SEZNAM SLIK IN TABEL ................................................................................................ 38 3 1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Diplomska naloga bo prikazala možen razvoj Bioterm Mala Nedelja. Te ležijo na slabo razvitem in demografsko ogroženem območju SV Slovenije, ki pa ima na drugi strani izjemne možnosti za celostni razvoj območja v smeri turizma. To zajema zraven edinstvene termalne vode še naravne, kulturne in zgodovinske znamenitosti, izvrstno vino in kulinariko, vse našteto pa lahko v pravilni kombinaciji predstavlja »magnet« za turiste, če bo seveda ustrezno predstavljeno na trgu. Nadaljnji razvoj Bioterm Mala Nedelja se v prvi vrsti nanaša na pridobitev lastnih nočitvenih kapacitet, s čimer se sezona kopanja raztegne skozi vse leto, temu pa bi sledili še zdravstveno preventivni in kurativni program ter wellness ponudba. V današnjem času je konkurenca na turističnem trgu zelo močna, gostje oz. turisti pa postajajo vse bolj zahtevni in od ponudnikov turističnih storitev pričakujejo vse bolj bogato in inovativno ponudbo. Zaradi navedenih dejstev morajo Bioterme Mala Nedelja svoj imidž graditi s poudarkom ponudbe na »bio«, kar zahteva že samo ime term, in slednje naj bo iztočnica za vso nadaljnjo ponudbo. Pri vsem tem predstavlja najpomembnejšo prednost zdravilna voda, ki je tudi pitna. 1.2 amen, cilji in osnovne trditve Namen: Namen izbranega diplomskega dela je pripraviti predlog razvojnega koncepta Bioterm Mala Nedelja. K temu je avtorico, ki je v bližini term doma, spodbudilo dejstvo, da gre za slabo razvit del Prlekije, ki ima prav v turizmu odlične možnosti za nadaljnji razvoj. Občini Ljutomer je z razvojem Bioterm Mala Nedelja dana edinstvena razvojna priložnost. Cilji: − opredeliti ekoturizem in njegov razvoj v gostinstvu, − spoznati pogoje za pridobitev certifikata eko marjetica, − predstaviti podjetje ter razvoj in načrte Bioterm Mala Nedelja, − analizirati obstoječo ponudbo, − predstaviti možnosti in pomembnost sodelovanja in povezovanja z ostalimi ponudniki v okolici, − pregledati turistično ponudbo biohotelov v Avstriji, − predstaviti Terme Rogner, − opraviti primerjavo med Avstrijo in Slovenijo, − podati predloge za nadaljni razvoj Bioterm Mala Nedelja. Osnovne trditve: − Sedanja ponudba Bioterm Mala Nedelja zadošča za potrebe lokalnih gostov, ker pa želijo v Bioterme Mala Nedelja privabiti tudi goste iz širše okolice, kakor tudi goste iz tujine, je v prvi fazi potrebno zagotoviti nočitvene kapacitete. 4 − Predvidevamo, da bosta pomen in povpraševanje po bio in eko hotelih v turistični ponudbi Slovenije v prihodnje vse bolj naraščala in da je odločitev za tovrstno specializacijo smiselna. 1.3 Predpostavke in omejitve Predpostavke: − Predpostavljamo, da bomo pridobili potrebne podatke v podjetju Segrap d.o.o, ki je lastnik Bioterm ter da bodo le-ti dovolj obsežni in natančni. − Prav tako predvidevamo, da bomo lahko pridobili vse potrebne podatke tudi za področje biohotelov v Avstriji in da bodo podatki dovolj obsežni in natančni, da bomo lahko na podlagi izvedene primerjave izdelali predloge za razvoj Bioterm Mala Nedelja. − Ker si sodobni turisti pod imenom »bio« predstavljajo ponudbo, ki temelji na uporabi ekološko sprejemljivih materialov, že od gradnje kapacitet dalje in se nadaljuje pri opremi ter ponudbi hotela, morajo tudi v Biotermah Mala Nedelja pripraviti razvojni koncept, ki bo vse navedeno upošteval. Omejitve: Strokovno se omejujemo na gostinstvo, znotraj tega pa na poslovanje term. Še ožje področje raziskave bo trajnostni razvoj turizma in ponudba, značilna za biohotel. Raziskavo geografsko omejujemo na severovzhodni del Slovenije, tam pa na občino Ljutomer in kraj Mala Nedelja. V Avstriji, na katero je omejena mednarodna primerjava, se omejujemo na analizo bio ponudnikov. 1.4 Predvidene metode raziskovanja Pri izdelavi diplomske naloge gre za poslovno raziskavo. Raziskujemo možen nadaljnji razvoj v Biotermah Mala Nedelja. Raziskava bo statična, uporabili pa bomo deskriptivni in deloma analitični pristop. V uvodnem delu naloge bomo uporabili metodo deskripcije, metodo klasifikacije in kompilacijo, v jedru pa metodo analize in komparacijo. Zaključek diplomske naloge bo predstavljala sinteza ugotovitev iz teoretičnega uvodnega dela ter izsledkov analize v jedru naloge. 5 2 EKOTURIZEM Prvi zametki ekološko usmerjene miselnosti v turizmu segajo v šestdeseta leta prejšnjega stoletja. Nastal je ekološki turizem, ki je bil razumljen kot oblika potovanja, sprejemljiva v okoljskem in socialnem oziru. » Ekoturizem pomeni potovanje v naravna območja, ki odgovorno varuje naravo in spodbuja blaginjo lokalnega prebivalstva«. Spremembe v družbi so zahtevale večjo okoljsko osveščenost, v turizmu pa so poskrbele za pravi razmah ekologije (Koščak 2004, 2). Dejavnosti ekološkega turizma so se v zadnjih dveh desetletjih
Recommended publications
  • Pregled Dogajanja V Občini Ljutomer Od Avgusta Do Decembra 2015. Številka 14, December 2015
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od avgusta do decembra 2015. Številka 14, december 2015. Izdajatelj: Občina Ljutomer, Vrazova ulica 1, 9240 Ljutomer PB 1 Uvodnik Spoštovane občanke in občani, počastili z doprsnim kipom na Glavnem trgu. Spomnili smo se tudi na podjetne posameznike, ki so v preteklosti uresni- čevali poslovne zgodbe o uspehu, na katerem počiva naša zaključuje se intenzivno leto in počasi ter zasluženo vsi umir- obrtniška in podjetniška tradicija. jamo korak proti Božiču, Dnevu samostojnosti in enotnosti ter Novemu letu. Eden izmed takšnih rojakov je na primer Josip Mursa, ki je v začetku dvajsetega stoletja med drugim na Cvenu oživil Dovolj je hitenja. Čas je, da naredimo kaj za dušo in srce, se konjeniško dirkalsko društvo, ustanovil je zadrugo, ki je za trenutek ustavimo in naberemo nove moči. To gre najlažje, elektrificirala Cven, Moto, Zg. in Sp. Krapje. Bil je tudi med ko pozitivne misli usmerimo na vse ljudi, ki jih imamo radi in ustanovitelji cvenskega gasilskega društva in tudi gonilna ki so nam stali ob strani ter želeli dobro v času premagovanja sila kmetijske zadruge z mlekarno, trsnico, drevesnico in službenih in zasebnih izzivov. bikorejo. Še bolj impresivno, Josip Mursa je ustanovil beto- narno in prvo slovensko tovarno mozaičnih ploščic. Če sama pomislim nazaj, je v tem letu, kot v letih poprej, bilo veliko izzivov za našo občino. Terjali so ogromno časa Čeprav so to uspehi preteklosti, ta podjetnost, vizija, odloč- in energije od številnih dobrih ljudi, v krajevnih skupnostih, nost in predanost ciljem živi tudi danes. v društvih, podjetjih ter obrteh in na ravni delovanja občine.
    [Show full text]
  • "Pepco" in Ljutomer 850.000€ Shopping Center | Ljutomer, Pomurska, Slovenia Property Price
    +386 40 289 800 [email protected] www.futu-re.com Shop with "Pepco" in Ljutomer 850.000€ Shopping center | Ljutomer, Pomurska, Slovenia property price Profitability Rental flow / year Rental flow / month Prospective yield Tenant area 5,80% 49.410€ 4.117,50€ 9,13% 457,50m2 Net size Build Tenants 457,50m2 2017 1 Property details In the city of Ljutomer, a store with a tenant is offered for sale - Pepco is a network of inexpensive supermarkets in Europe that offer their visitors: women's and men's clothing, underwear, children's clothing, accessories and toys for children, household goods and interior design. The area of the commercial premises is 457,5 m2. The shopping center is a new one and was commissioned in August 2017. The shopping center is located next to SPAR and LIDL shopping centers, which provides it with a large influx of customers. 1 / 4 One-story building with a supporting structure in the form of a metal frame, insulated sandwich panels, concrete foundation. Outdoor parking near the building. Tenants Pepco Pepco is a chain of textiles and home goods stores. Since 2004, the company has become part of Pepkor Holding, which is included in Steinhoff International Holdings Limited, a group that owns 42 retail brands in 44 countries in Europe, Africa and Australia. As of 2017 - 1243 stores. Tenant area Credit estimate Rental contract Possibility of refusal 457,50m2 High 5 years только после 28.09.2024 Investment prediction Large tenants in the neighborhood. Fresh lease agreement. Good location of the shopping area.
    [Show full text]
  • From Slovenian Farms Learn About Slovenian Cuisine with Dishes Made by Slovenian Housewives
    TOURISM ON FARMS IN SLOVENIA MY WAY OF COUNTRYSIDE HOLIDAYS. #ifeelsLOVEnia #myway www.slovenia.info www.farmtourism.si Welcome to our home Imagine the embrace of green 2.095.861 surroundings, the smell of freshly cut PEOPLE LIVE grass, genuine Slovenian dialects, IN SLOVENIA (1 JANUARY 2020) traditional architecture and old farming customs and you’ll start to get some idea of the appeal of our countryside. Farm 900 TOURIST tourism, usually family-owned, open their FARMS doors and serve their guests the best 325 excursion farms, 129 wineries, produce from their gardens, fields, cellars, 31 “Eights” (Osmice), smokehouses, pantries and kitchens. 8 camping sites, and 391 tourist farms with Housewives upgrade their grandmothers’ accommodation. recipes with the elements of modern cuisine, while farm owners show off their wine cellars or accompany their guests to the sauna or a swimming pool, and their MORE THAN children show their peers from the city 200.000 how to spend a day without a tablet or a BEE FAMILIES smartphone. Slovenia is the home of the indigenous Carniolan honeybee. Farm tourism owners are sincerely looking Based on Slovenia’s initiative, forward to your visit. They will help you 20 May has become World Bee Day. slow down your everyday rhythm and make sure that you experience the authenticity of the Slovenian countryside. You are welcome in all seasons. MORE THAN 400 DISTINCTIVE LOCAL AND REGIONAL FOODSTUFFS, DISHES AND DRINKS Matija Vimpolšek Chairman of the Association MORE THAN of Tourist Farms of Slovenia 30.000 WINE PRODUCERS cultivate grapevines on almost 16,000 hectares of vineyards.
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Pregled dogajanja v občini Ljutomer od maja do avgusta 2018. Številka 22, avgust 2018. fotografirano med spustom po jeklenici ob odkritju spominske plošče 1 1 UVODNIK Za nami je odličen teden. Devet dni dogodkov, slovesnosti, prireditev z vseh področij življenja in gospodarstva. Vmes Prleški sejem in pravi poletni žur. Na koncu slovesna 150. obletnica 1. slovenskega tabora, trenutka v zgodovini, ko smo v Ljutomeru dali temeljni prispevek k enakopravnosti lastnega jezika in zagon na dolgi poti do samostojne države. Hvala Smo na pravi poti. V tednu občinskega praznika smo društva in občina organizirali za odličen ter izvedli odlične prireditve, ki ste jih z udeležbo oplemenitili občanke in občani. Iskrena hvala za ta doživetja, druženje, ideje in dobre želje naši skupnosti in teden! Sloveniji. Živimo v res lepi občini. Iz leta v leto postaja še bolj uspešna, znana in spoštovana. Izpolnjujejo se dane obljube, dorečene po krajevnih skupnostih. Širi se poslovna cona, podjetja rastejo in vlagajo, nastaja dodana vrednost v gospodarstvu, društvih in okolju. Ti uspehi se rojevajo, ker vabimo in slišimo nove ideje, upoštevamo predloge in sprejemamo dobronamerne kritike. Imamo posluh za stiske ljudi, na katere po najboljših močeh odgovarjamo z ukrepi in rešitvami. Čestitam ob prazniku in vse dobro v nadaljevanju poletja. Mag. Olga Karba, županja OBELEŽILI PRVI SLOVENSKI GOVORCI SPOMNILI NA TABOR NA PRAVI NAČIN POMEN 1. SLOVENSKEGA Prvo avgustovsko nedeljo, v parku pod hrasti, smo TABORA obeležili 1. slovenski tabor na pravi način. V družbi Slišali smo energične modre besede častnega občana več tisoč ljudi, kot skupnost, ki je ponosna na svoje doktorja Mirana Puconja in pogumne misli veterana okolje, jezik in državo.
    [Show full text]
  • Prleške Cejtnge, Številka 2, Letnik 1, Petek 30. April 2010
    Neodvisni časopis Prlekije Prvi Prleški cug v Koper, Popotovanje Prlekov v Koper in nazaj Oldtimerski sejem in razstava pirhov, Sejem in razstava društva JJ Puch Vrtec Gresovščak v novi podobi, Obnova vrtca v Gresovščaku Nasveti iz Frančekovega verštata, Poskrbite za svojo kosilnico v sezoni košnje Vinska kraljica biti je lepo, Klub Martina - klub vinskih kraljic Ljutomer Nagradna križanka, Bogate nagrade za sodelujoče Na zdrovje novin cejtngan Malo prleščine AUFBIKS - prleški bojni klic; Spoštovane Prlečke BRLÜŽJAK - postelja; in Prleki, drage CEJTNGE - časopis; bralke in bralci ČREVLI - škornji; Prleških cejtng, pred FORŠPRUNG - podkapnica; vami je druga INDI - drugje; številka, kar pomeni, GANTAR - tram za sode v kleti; da je t.i. "poskusna" prva številka dobila HEJZL - stranišče; nadaljevanje. V uredništvo smo dobili številne JÜŽINA - malica; pohvale in vzpodbudne besede, ki so nam dale KOPAJA - korito za hrano pri svinjah; vedeti, da smo se odločili prav, ko smo ponovno MACLEK - lesen bat na klopotcu; oživeli samostojne neodvisne novice za Prlekijo ter OŠTARIJA - gostilna; da si ljudje tovrstnega časopisa želijo. Dobili smo REJNGLA - kozica; tudi številne dobronamerne in konstruktivne kritike, ŠTÜNFE - ženske nogavice; ki jih bomo skušali v naslednjih številkah upoštevati. VERŠTAT - delavnica; Tako bomo skupaj z vašo pomočjo lahko ta časopis ŽLEJF - zavora na kmečkem vozu; naredili še boljši. Slovar prleščine najdete na portalu www.prlekija- V prejšnji številki smo objavili tudi karikaturo Na on.net, kjer je objavljenih preko 1050 besed s zdrovje novin cejtngan, ki je ob izidu prve številke prevodi in raba besede v prleščini in slovenščini. postala resničnost. Prleške cejtnge - brezplačen izvod Izdajatelj: StudioEfekt, Dejan Razlag s.p. Spodnji Kamenščak 16b 9240 Ljutomer Glavni in odgovorni urednik: Dejan Razlag 041 956 530 V prvi številki smo vam tudi obljubili, da bo že [email protected] naslednja izdaja cejtng obširnejša in vas pozvali k Uredniki - novinarji: Srečko Lukovnjak Kramberger sodelovanju.
    [Show full text]
  • Uradno Glasilo Občine Ljutomer
    URADNO GLASILO OBČINE LJUTOMER ŠTEVILKA: 7/2006 LJUTOMER, 23. november 2006 VSEBINA URADNEGA GLASILA: 31. Poročilo o izidu volitev za člane Občinskega sveta Občine Ljutomer, ki so bile 22. 10. 2006 32. Poročilo o izidu volitev za župana Občine Ljutomer 33. Poročilo o izidu volitev za člane Svetov krajevnih skupnosti na območju občine Ljutomer Uradno glasilo Občine Ljutomer št. 7/2006, 23. november 2006 31. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (ur. list RS, št. 22/06 – uradno prečiščeno besedilo in 70/06 – odločba US) je Občinska volilna komisija Ljutomer dne 26. 10. 2006 sestavila naslednje P O R O Č I L O O IZIDU VOLITEV ZA ČLANE OBČINSKEGA SVETA OBČINE LJUTOMER, KI SO BILE 22. 10. 2006 I. Posamezne liste kandidatov so po volilnih enotah v Občini Ljutomer dobile naslednje število glasov: VOLILNA ENOTA 01 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 284 13.17 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 206 9.55 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 170 7.88 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 470 21.79 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 126 5.84 7 DeSUS – DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 322 14.93 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 92 4.27 9 PRLEKIJA 2000 LISTA NEODVISNIH 110 5.10 10 SOCIALNI DEMOKRATI 275 12.75 11 ZELENI SLOVENIJE 102 4.73 VOLILNA ENOTA 02 Zap.št. Ime liste št. glasov % glasov 1 LRMV-LISTA ZA RAZVOJ MESTA IN VASI 319 13.99 2 SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 240 10.52 3 ANTON VOGRINEC IN SKUPINA VOLIVCEV 18 0.79 4 NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA 182 7.98 5 LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 459 20.12 6 SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 105 4.60 7 DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 300 13.15 8 STRANKA MLADIH SLOVENIJE 147 6.44 10 SOCIALNI DEMOKRATI 422 18.50 11 ZELENI SLOVENIJE 89 3.90 VOLILNA ENOTA 03 Zap.št.
    [Show full text]
  • 1 Varna Pot V Šolo in Šolski Prevozi
    1 VARNA POT V ŠOLO IN ŠOLSKI PREVOZI Brezplačno organiziran prevoz v šolo in domov imajo učenci, ki so oddaljeni od šole 4 ali več kilometrov; učenci, katerih varnost je na poti v šolo ogrožena ter učenci prvega razreda ne glede na oddaljenost od šole. Staršem svetujemo, da otroke, stare do 7 let, spremljajo v šolo sami, spremljevalci pa so lahko tudi otroci, starejši od 10 let in mladostniki, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki otroka. Otroci, ki obiskujejo prvi razred osnovne šole, lahko prihajajo v območju umirjenega prometa in v območju za pešce v šolo tudi brez spremstva, če to dovolijo starši, skrbniki oziroma rejniki (ZPrCP). Učenci prvega in drugega razreda OŠ morajo na poti v šolo in iz nje nositi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti nositi na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču, odsevnik, ki ne sme biti rdeče barve in katerega odsevna površina na vsaki strani meri najmanj 20 cm2 (ZPrCP). Na šoli imamo izdelan prometno-varnostni načrt. Načrt si lahko ogledate na steni pri vhodu v šolo z dvoriščne strani. Za večjo varnost otrok na poti v šolo je poskrbljeno tudi z ureditvijo prometnega režima na Cankarjevi cesti in v Vrazovi ulici, ki sta urejeni kot območje umirjenega prometa. 1. Najbolj varna pot od avtobusne postaje je čez Glavni trg, mimo občinske zgradbe ter po stopnicah z Vrazove ulice do šole. 2. Če otroka peljete v šolo z avtom, ga odložite na Vrazovi ali Postružnikovi ulici, od koder lahko po stopnišču varno pride do šole.
    [Show full text]
  • Program PV 2011 Občina Križevci 04012011
    Javno podjetje Prlekija d.o.o. Ormoška cesta 3 9240 Ljutomer Tel.: 02/58 58 240 Fax: 02/58 58 248 E: [email protected] I: www.jp-prlekija.si PROGRAM OSKRBE S PITNO VODO ZA LETO 2011 ZA OBČINO KRIŽEVCI Oktober 2010 KAZALO: ZA OBČINO................................................................................................................................... 1 KRIŽEVCI...................................................................................................................................... 1 1. OSNOVNI PODATKI ............................................................................................................... 1 1.1 PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE............................................................................... 1 1.2 OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................................................. 1 1.3 PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE ................................................ 3 2. JAVNI SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO............................................................................. 4 2.1 VZPOSTAVLJANJE EVIDENCE UPRAVLJAVCA JAVNEGA VODOVODA........................................ 4 2.2 VODOVODNI SISTEM ........................................................................................................ 4 2.3 OBJEKTI IN OPREMA JAVNEGA VODOVODA........................................................................ 6 2.4 ČRPALIŠČA ......................................................................................................................
    [Show full text]
  • Prenos Pdf Različice Dokumenta
    Glasilo Občine Ormož Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Leto IV, številka 12, april 2011 Foto: arhiv OŠ Ormož Foto HOST Ormož Stran 2: Stran 7: Stran 16: Tradicionalni ormoški »fašenski« karneval Ljubiteljska kultura Kulturni praznik Aleksandra Bratuša, prof. na OŠ Ormož žrtvuje vse lastne želje. Za njegovo ugodje Za naše žene, mame … mesecu pomladi praznujemo dva se bo odrekla vsakemu užitku. Nanj je po- praznika, ko se ženam in mamicam nosna in ga zmeraj poveličuje. Če ga prese- Vtopi srce, če se njihovi najbližji netijo težave, ji postane zaradi njih še draž- spomnijo nanje s kakšno lepo mislijo, otro- ji. Če je onečaščeno njegovo ime, ga bo še ško povedano pesmico ali z drobnim daril- vedno ljubila in cenila. In če ga bo ves svet cem. Čeprav mnogi menijo, da gre za no- zavrgel, bo ona ostala zanj ves svet. vodobni muhi, ki so se ju v iskanju profita V počastitev materinskega praznika je bila domislili trgovci s cvetjem in sladkarijami, v nedeljo, 27. 3. 2011 ob 14.30 uri, v Domu ugotavljamo, da to ne drži povsem. kulture Ormož, že tradicionalna prireditev. Oba praznika, dan žena in materinski dan, Organizatorji so bili Občina Ormož, Nova imata v svetu namreč dolgo in bogato tra- Slovenija in Slovenska demokratska stran- dicijo. Prvi nas spominja na ekonomsko, ka. V kulturnem programu so sodelovali politično in socialno enakopravnost žensk, otroci Vrtca Ormož, Osnovne šole Ormož, drugi pa na materinstvo, neprecenljivo da- Glasbene šole Ormož in Osnovne šole Mi- nost, ki razodeva skrb, varnost in zavetje. klavž pri Ormožu. Nastopajoči so obisko- Materina ljubezen je občudovanja vredna: valcem pripeli šopke iz najlepših cvetic: lju- veliko daje, nič ne zahteva in preprosto je.
    [Show full text]
  • Stanko Vraz Kao Folklorist Vrazov Prinos Poznavanju Hrvatske I Slovenske Usmene Književnosti
    Croatica et Slavica Iadertina, Zadar, 2011 UDK 398.8(497.4/.5):929 Vraz, S. Izvorni znanstveni članak Primljen: 13. 03. 2011. Prihvaćen za tisak: 04. 11. 2011. Andrea Sapunar Knežević Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti Zavod za povijest hrvatske književnosti, kazališta i glazbe Opatička 18, Zagreb [email protected] Marijana Togonal Visoka škola za odnose s javnošću i studij medija Kairos Ilica 242, Zagreb [email protected] Stanko Vraz kao folklorist Vrazov prinos poznavanju hrvatske i slovenske usmene književnosti Iako se u povijesti hrvatske književnosti Stanko Vraz najčešće ističe u kontekstu ljubavne poezije kao autor prve hrvatske pjesničke ljubavne zbirke novije hrvatske književnosti, njegov doprinos razvoju hrvatske književnosti ne treba tražiti samo u području umjetničke poezije. Vraz je iznimnu važnost pridavao sakupljanju narodnoga blaga s naglaskom na narodne pjesme i napjeve, i to na više načina: samom sakupljačkom djelatnošću, kritikom metodologije sakupljanja i uređivanja objavljenih narodnih pjesama te svojevrsnim naputcima koje je davao svojim kolegama-sakupljačima (Macunu, Kukuljeviću, Kočevaru, Erbenu i dr.), o čemu svjedoči autorova korespondencija s brojnim istaknutim hrvatskim, ali i inozemnim autorima (poljskim, ruskim, njemačkim, slovačkim, češkim). Iako je od 1833., pa gotovo do smrti 1851., ustrajno sakupljao narodno blago, prikupivši pri tome stotine narodnih pjesama i napjeva te ostavivši u pismima prijateljima niz dragocjenih zapisa o narodnom životu ljudi svoga vremena, objavio je samo jednu zbirku narodnih pjesama - Narodne pĕsni ilirske, koje se pĕvaju po Štajerskoj, Krajnskoj, Koruškoj i zapadnoj strani Ugarske. Zbirka je izdana u Zagrebu godine 1839. i sadrži 115 narodnih, isključivo slovenskih pjesama. U trećoj knjizi Kola 1843. objavljuje Narodne pesme Harvatah, u prvom dijelu pjesme Iz Primorja, zatim pjesme Iz Istrie te u trećem dijelu šest pjesama Iz Austrie i Ugarske.
    [Show full text]
  • Stane G Ran Da -•.••>• GRAŠKA SLOVENIJA V-LETU 1848/1849 '.Graški Krog Slovencev Obsega Vse Tiste Slovence, Ki
    ZGODOVINSKI ČASOPIS XXVIII 1974 Stane G ran da -•.••>• GRAŠKA SLOVENIJA V-LETU 1848/1849 • :••'• • ; •* '• • • i •••;-''• •• • •• . '.Graški krog Slovencev obsega vse tiste Slovence, ki sta jih študij ali'življenjska pot za krajši ali daljši čas zanesla v Gradec in ki jih bivanje sredi tujega mesta ni odtujilo, temveč še bolj povezalo z lastnim . narodom, kateremu so posvetili tako umske kot fizične sposobnosti! Konkretneje pomeni za leto 1848 vse tiste pripadnike slovenskega naro­ da, ki so se postavili na čelo političnemu1 gibanju slovenskih'Štajercev ter skušali skupaj z rojaki na Dunaju, v Celovcu, v Ljubljani in dru­ god uresničiti program zedinjene Slovenije. J .--... • } * Upoštevati je treba generacije, ki konča jo " svoje študije okoli leta 1830 ali pa-v »nadaljnjih letih. Absolventi gimnazij v Mariboru, Celju 1 in Varaždinu 'nadaljujejo tsvoje študije v Gradcu, ki je od leta 1827 najjužnejše univerzitetno mesto v monarhiji; Univerza-ima filozofsko," pravno in-teološko fakulteto, od katerih pa'le slednji dve lahko po­ deljujeta ! doktorate, medikokirurški študij pa nima rahga fakultete. Od leta 1823 ;ima prof. Kvas tudi' stolico za slovenščino, ki jo z liceja 2 prenese tudi na univerzo. • 'i'-"- • : •'•«! r -• Slovenci in. ostali'Slovani, ki študirajo v Gradcu, imajo že zgodaj svoje organizacije. To nisò organizirane skupnosti v. današnjem smislu ^izdelano notranjo organizacijo, pač pa.bolj literarne družbe,.ki se se­ znanjajo z literaturo raznih slovanskih »narodqv, se uče raznih slovan­ skih jezikov, debatirajo-o vsem, kar je lahko predmet debate mladih študentov, zlasti pa jih priteguje položaj manjših slovanskih narodov v monarhiji in njihove perspektive. Te skupnosti, ki obstajajo skoraj vsa leta s krajšimi ali daljšimi presledki, so tudi predmet vpliva raznih duhovnih tokov, predvsem evropske in zlasti slovanske romantike.3 Prvi, ki ga je potrebno omeniti, je »ilirski klub« iz leta 1828.
    [Show full text]
  • MALA NEDELJA, # M O R a V C I V S L O V E N S K I H G O R I C a H Hvala Za Štiri Leta Uspešnega Sodelovanja
    5. oktobra pridite na volitve! V K A N D I D A T K A Z A Z U P A N J O 1 mag. OLGA KARBA z odprtim srcem v v V k a n d i d a t i z a o b c i n s k e s v e t n i k e z a n a s o o b c i n o 4 NEODVISNA LISTA OLGE KARBA ljutomer »Z ODPRTIM SRCEM ZA OBČINO LJUTOMER« 1 SILVESTER PERKO 2 EVA ŠTUHEC 3 ANTON VRBNJAK preferenčni glas za vašega kandidata: 4 IRENA ŽINKO na glasovnico vpišite N a p r e j z o l g o 5 VILJEM VAJDA njegovo številko in neodvisno listo. KANDIDATI ZA SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI V NASELJih: Spoštovane krajanke in krajani KS MALA NEDELJA, # M O R A V C I V S L O V E N S K I H G O R I C A H hvala za štiri leta uspešnega sodelovanja. V tem času smo na ravni cele 3 MIRKO VRBNJAK občine izgradili 70 kilometrov nove infrastrukture (ceste, kanalizacijo, # M A L A N E D E L J A vodovode, itd.) in uresničili investicije v skupni vrednosti 30 milijonov 4 NEŽA BRAČUN 1 TOMAŽ ŠIŠERNIK EUR, od tega 15 milijonov EUR iz nepovratnih sredstev. Zato, ker smo uvedli princip enakomernosti razvoja krajevnih skupnosti, # D R A K O V C I se je tudi v vaši krajevni skupnosti do tega trenutka izvedlo za cca. # B O D I S L A V C I 2,3 milijona EUR investicij.
    [Show full text]