povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 1

C M Y CM MY CY CMY K

strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009 - 2015

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 2

C M Y CM MY CY CMY K

Naroènik projekta:

OBÈINA PIRAN Tartinijev trg 2 6330 Piran Župan: Tomaž Gantar

Vodja projekta na strani naroènika: Ljubo Bertok

Projektna skupina na strani naroènika: Marko Tancer, predsednik; Marino Antoloviè; Èedomil Vojniè; Mark Špacapan; Miran Gaspari; Marjan Božnik; Ljubo Bertok

Izvajalec projekta:

HOSTING SVETOVANJE d.o.o. Metelkova 7 1000 Ljubljana

Vodja projekta na strani izvajalca: Darko Ravnikar, Hosting svetovanje d.o.o.

Strokovni sodelavci na strani izvajalca projekta: Peter Vesenjak, direktor Hosting d.o.o. Sabina Muharemoviè, vodja projektov na podroèju razvoja Tjaša Kuzmiè, vodja projektov na podroèju razvoja Dana Petroviè, vodja projektov na podroèju svetovanja Borut Dubroviè, vodja projektov na podroèju tržnega komuniciranja Matej Ovèar, vodja projektov na podroèju tržnega komuniciranja Edisa Muranoviæ, strokovni sodelavec na podroèju tržnega komuniciranja in designa

Partnerji na strani izvajalca: Dr. Helmuth Zolles – Zolles&Edinger GmbH, Wien; dr. Maja Uran – Fakulteta za turistiène študije Portorož, Turistica; dr. Rok Ovsenik – Fakulteta za turistiène študije Portorož, Turistica; Emil Juvan mag. tur. – Fakulteta za turistiène študije Portorož, Turistica

Fotografije: Ubald Trnkoczy, Jaka Jeraša (Turistièno združenje Portorož, G.I.Z.)

Ljubljana, februar 2009

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 3

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 02

kazalo

stran 4 1. UVOD 6 2. POVZETEK PROJEKTA 6 2.1 Analiza stanja 9 2.2 Vizija in cilji 9 2.3 Strategija razvoja 13 2.4 Blagovna znamka in trženje 13 2.5 Model upravljanja 13 2.6 Akcijski – izvedbeni naèrt 17 3. POT DO CILJA – AKCIJSKI NAÈRT

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 4

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 5

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 04

01. uvod

Turizem je že leta gospodarska dejavnost z najvišjo stopnjo rasti na svetu in obenem eden najbolj perspektivnih temeljev vsestranskega razvoja družbene skupnosti. Enako kot v svetu, vendar z nekoliko nižjo stopnjo rasti, velja to dejstvo tudi za Evropo. Slovenija ima znotraj Evrope poseben status regije, ki ima odlièno geografsko lego, je dostopna in predvsem ekološko neoporeèna, vendar doslej ni znala promovirati in prezentirati svojih resursov ter svojih primerjalnih prednosti ponuditi na turistiènem trgu. Med drugim je bilo zaostajanje tudi posledica nerazvite infrastrukture, kar je predpogoj za kvalitetno ponudbo. S sprejemom strateških razvojnih dokumentov za podroèje turizma do leta 2013 je Slovenija opredelila kljuène dejavnike razvoja ter usmeritve, ki bodo pospešile razvoj te dejavnosti. Strateške usmeritve države se morajo nadaljevati tudi na nivoju lokalnih skupnosti. Turizem se zaène prav tam.

Strategija razvoja turizma v obèini Piran je dokument, s katerim se zakljuèuje dolgotrajen proces iskanja odgovorov na nakopièena vprašanja in dileme razvoja kljuène veje gospodarstva v obèini – turizma in s turizmom povezanih dejavnosti. Turizem je integrirana dejavnost in ko govorimo o turizmu, govorimo tudi o množici drugih dejavnosti: prometu, transportu, hotelirstvu, gostinstvu, servisih, trgovini, gradbeništvu, kulturi, zdravstvu pa vse do komunale in razliènih družbenih dejavnostih. Vse, kar se zgodi v turizmu, ima svoj odmev v kateri od naštetih dejavnosti. Multiplikativnost turizma je že splošno znano dejstvo.

V zadnjih nekaj letih je bilo narejenih veliko razliènih študij, ki so obravnavale razvoj turizma kot osnovne gospodarske veje obèine Piran in vsaka iz svojega aspekta prispevale k osvetlitvi problemov ter ponudile rešitve. Sedaj so vsa razmišljanja in predlogi zbrani in sistematizirani. Vsekakor bi še lahko našli kakšno podroèje, ki bi zaslužilo pozornost, a kljuène parametre na katerih temelji trajnostno naravnan razvoj turizma, smo definirali in obdelali.

Pri oblikovanju dokumenta smo sledili usmeritvam, ki izhajajo iz Razvojnega naèrta in usmeritev slovenskega turizma (RNUST) 2007 – 2011 ter Strategije trženja slovenskega turizma 2007 – 2011. Strategija razvoja turizma obèine Piran je dokument, ki povzema koncepte, oziroma temeljne politike razvoja turizma na nacionalnem nivoju in jih prilagaja stanju in potrebam lokalnega nivoja. Trajnostni principi razvoja turizma kot paradigma turistiènega naèrtovanja zadnjih nekaj let tako v svetu kot pri nas je v tej strategiji pravzaprav rdeèa nit. Argumentacijo predlaganih rešitev bi lahko iskali tudi v Strategiji trajnostnega razvoja Južne Primorske 2007 – 2013 s katero je ta dokument v sozvoèju. Piranska obèina je bila v zadnjih nekaj letih obèina z najveèjo rastjo investicij v hotelsko infrastrukturo v Sloveniji. To se je odrazilo tako na poveèanju kapacitet kot tudi na kvaliteti programske ponudbe. Portorož kot osrednji hotelsko-turistièni center na slovenski obali je s kvaliteto ponudbe primerljiv s konkurenti v mediteranskem prostoru, ki jih štejemo med vrhunske turistiène destinacije v svetovnem merilu. Obèina Piran je danes na prelomnici. Na eni strani izjemna hotelska ponudba, na drugi skromna splošna turistièna ponudba destinacije. Na eni strani štirizvezdièni hoteli in celo popolnoma nove kapacitete v lux kategoriji in na drugi kampi in množica poèitniških stanovanj, ki jih uradna statistitka niti ne vodi a pomembno vplivajo na strukturo ponudbe in posledièno na profil piranskih gostov. Nekonsistentnost ponudbe resno ogroža nadaljnji razvoj glavne dejavnosti turistièno najbolj razvite obèine v Sloveniji. Na drugi strani pa narašèajo priložnosti. Tako v korišèenju obstojeèih danosti kot razvoju novih atrakcij, infrastrukture in konec koncev odnosov med deležniki piranskega turizma. In vsi trendi in vse napovedi so v prid trditvi, da se turizem splaèa. Gre za win-win situacijo. Obe strani dobivata. Ponudniki in potrošniki. Zato je ta dokument potreben; kot odsev nekega trenutka, kot smer razvoja in kot podlaga za mnoge poslovne in taktiène naèrte, ki jih bodo posamezni deležniki piranskega turizma oblikovali za svoje potrebe.

In na koncu! Pariz je romantika, Milano je stil, New York je energija, Washington je moè, Barcelona je kulturna in Rio je zabaven. Kakšno identiteto ima Piran? In ali sploh Piran? Mogoèe pa Portorož? Kdo sploh naj pooseblja in predstavlja destinacijo? In kakšna je identiteta? Zdravilišèa, kongresi, morje, soline, zeleno zaledje, kultura ... Potrebno je poiskati elemente realne identitete in jih povezati v definicijo – izjavo. Raziskati je potrebno ugled (imidž) destinacije in vzpostaviti blagovno znamko. Kakorkoli že, snovalec bo v tej strategiji našel dovolj usmeritev za oblikovanje idejnega koncepta krovne blagovne znamke. To je tudi ena kljuènih in prednostnih nalog, ki jo bo potrebno izpeljati v prihodnjem srednjeroènem obdobju.

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 6

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 7

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 06

02. povzetek projekta

Integralni dokument Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009 parkirana v garažnih hišah na obrobju strnjenih naselij; javni promet – 2015 (v nadaljevanju Startegija) je razdeljen na 5 poglavij, ki si je zastarel in neustrezen, zato ne opravlja svoje funkcije kot bi jo sledijo po logiènem zaporedju, se nadgrajujejo in zakljuèijo s moral; obmorski znaèaj destinacije se ne zrcali v specifièni ponudbi konkretizacijo nalog, ki so potrebne za izvedbo strategije in realizacijo prometne povezave med Strunjanom in Seèovljami s plovili (boat- ciljev. To je tudi smisel in razlog celotnega projekta. taxi); peš promet, kolesa in druge oblike nemehaniziranega prevoza Analiza povzema trenutno stanje turizma v vseh njegovih pojavnostih nimajo možnosti razvoja v danih razmerah. oziroma komponentah ter izpostavi probleme, a tudi priložnosti. Neustreznost turistiène ponudbe: se kaže predvsem v sicer velikem Izhajajoè iz analize stanja turizma v Piranski obèini, upoštevaje številu namestitvenih kapacitet, ki so tudi na visokem kvalitetnem razvojne trende tako v turizmu kot tudi na drugih podroèjih èloveškega nivoju vendar pa gostom ne morejo nuditi popolnega in bogatega življenja ter ob upoštevanju možnosti in želja deležnikov piranskega doživetja destinacije zaradi pomanjkanja raznovrstne in atraktivne turizma kot tudi obèanov, smo oblikovali vizijo in cilje razvoja. ponudbe razliènih produktov in programov v sami destinaciji. Prav V tretjem poglavju je oblikovana pot do realizacije in kot posebna tako je opazen in moteè razkorak med »visokim hotelskim turizmom« toèka podroèje brendinga destinacije kot eno kljuènih doslej in na drugi strani »camping turizmom«; slednji nikakor ne sodi v nerešenih vprašanj. Peto poglavje obravnava podroèje upravljanja kontekst in ga bo potrebno izloèiti iz ponudbe destinacije. Na turizma v obèini in tudi zakljuèuje dokument. Sestavni del Strategije posameznih elementih je sicer turistièna ponudba ustrezna in na sta tudi Povzetek in akcijski naèrt, ki sta namenjena širši javnosti visoki ravni (wellness in zdravilišèa) manjka pa drugih komplemen- in izvajalcem, saj na kratko povzemata bistvene ugotovitve in us- tarnih programov, ki bi popestrili in obogatili bivanje v destinaciji. meritve ter podrobno obravnavata posamezne naloge, ki jih morajo Predvsem niso izkorišèene možnosti, ki jih nudi destinacija s svojimi akterji turizma v piranski obèini izpeljati, da bi realizirali postavljene naravnimi in kulturnimi danostmi. Prav tako je veliko neizkorišèenih cilje. Priložen je tudi poseben dokument PIRAN/PORTOROŽ – pogled možnosti na podroèju prireditev in dogodkov, ki jih je sicer v izobilju v 2015, ki opisuje destinacijo, kot bi morala biti ob koncu srednje- a so razdrobljeni in brez prave promocije ter vložka v dvig kvalitete roènega razvojnega obdobja. lahko ostanejo le lokalno zanimivi. Zaledje v obèini Piran je razvojni potencijal, ki ga je potrebno (re)definirati in aktivno vkljuèiti v ponudbo. Rešitve bodo doprinesle tudi k odpravi sezonskosti piran- 2.1 Analiza stanja skega turizma. V odnosu prebivalcev do turizma in turistov je zaznati obèasno nezadovoljstvo in/ali skepso v zvezi s koristimi, ki jih destinaciji V analitiènem delu Strategije razvoja turizma v obèini Piran (v na- prinaša turizem. Negativni uèinki so obèasno bolj izpostavljeni kot daljevanju Strategiji) so obdelani podatki o turistièni ponudbi in pozitivni. Dejstvo je, da so mnoge stanovanjske, apartmajsko- povpraševanju. Izhajajoè iz svetovnih trendov ter ob spremljanju hotelske ter druge površine iz fonda turistiènih namestitev prešle v razvoja konkurenènih destinacij lahko izpostavimo kljuène prednosti last zasebnikov, ki ne živijo na obali ampak so tam le obèasno, zato destinacije in sicer: ne živijo skupaj z mesti (predvsem je problematièen Piran) in imajo - geografsko lego, popolnoma drugaèna prièakovanja in želje kot prebivalci. To je - mediteransko klimo, grožnja skladnemu in strukturno uravnovešenemu razvoju, ki je - turistièno (zdraviliško) tradicijo ter predpogoj za dolgoroèno trajnostno naravnanost turistiène dejavnosti. - ekološko ohranjeno zaledje. Potrebno je definirati identiteto piranskega turizma. Piran, Portorož, slovenska Istra, Obala, Južna Primorska ...? Nešteto je pojavnih Kot slabosti in potencijalne nevarnosti za razvoj turizma, ki jih je oblik, ki vnašajo zmedo v percepciji povpreènega turista. Potrebno potrebno odpraviti pa navajamo: bo oblikovati krovno blagovno znamko destinacije in z njo strateško Mobilnost: dostop do destinacije po celini ni primeren, saj ne upravljati. Potreben bo naèrt konsistentnega, kontinuiranega in omogoèa nujne pretoènosti; obremenjujoè promet v sami destinaciji naèrtovanega integralnega komuniciranja. poteka ob obali in onemogoèa vzpostavitev obalne promenade, Organiziranost za potrebe upravljanja s turizmom je v Piranu primer- medtem ko je Piran zaradi prometa ogrožen; ni dovolj parkirnih mest na vendar turistièna organizacija ne opravlja svojega poslanstva, in celotno obalno podroèje se duši v ploèevini, ki bi morala biti kot bi ga morala. Potrebno jo bo nadgraditi; najprej s strokovnimi

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 8

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 07 2009/2015

sodelavci, ki bodo kompetentni in, ki bodo imeli vsa pooblastila za koordinacijo vseh komponent turizma: oblikovanje krovne blagovne dogodki, zaledje ...). Posebej pa je potrebno izpostaviti znamke, snovanje in usmerjanje razvoja, predvsem pa razvoj novih neizkorišèenost potencijalov za razvoj atraktivne in trendom produktov ter programov. Ti bodo tvorili novo ponudbo destinacije prilagojene ponudbe, ki bi zagotavljala celoletno polnjenje ter jo primerno konkurenèno pozicionirali. kapacitet. Zaledje preprosto ne živi s priobalnim pasom: V primerjalni analizi primerjana turistièna destinacija Opatija, ki je omogoèiti je potrebno investiranje v kapacitete (manjši vodilna turistièna destinacija na Hrvaškem za organizacijo kongresov, hoteli kategorije 3* ter apartmaji) in razvoj tipiènih produk- seminarjev in svetovanj, je v preteklih letih razvila moèan wellness tov (kulinarika, enologija, tradicionalni in etnološko obarvani produkt. Ta s pestro in privlaèno ponudbo zelo pozitivno vpliva na programi). podaljšanje sezone nekoè izrazito poletnega obmorskega letovišèa. Moèno razvit kulturni oz. prireditveni turizem je dodatno prispeval V primerjavi s strukturo slovenske turistiène namestitvene k oživljanju mesta v zimskih mesecih, saj je Opatija gostiteljica ponudbe ugotavljamo, da obèina Piran ponuja veèji delež številnih priznanih festivalov, koncertov popularnih glasbenikov, kapacitet v hotelskih objektih in privatnih sobah, medtem razstav, sejmov in športnih dogodkov. Da je Opatija destinacija, ki ko beleži manjši delež namestitev v apartmajih in kampih. jo je potrebno spremljati dokazuje tudi dejstvo, da je v letu 2007 Pomembno je izpostaviti, da se podatki glede na vire moèno na 9.387 ležišèih (34% manj kot Piran) realizirala 329.066 prihodov razlikujejo; po nekaterih ocenah je v zasebnem sektorju – gostov (15% manj kot Piran) in 1.069.417 noèitev (23% manj kot poèitniških stanovanjih celo veè ležišè kot v hotelih, kar Piran). Kar 95% celotnega turistiènega prometa ustvari Opatija v popolnoma spremeni strukturo ponudbe Pirana. Edini hotelskih objektih. ukrep s katerim bi lahko vzpostavili nadzor nad tem delom Primerjava z naslednjima dvema destinacijama: Riminijem in Saint ponudbe, primerno kvaliteto in standarde ter prihodke, je Tropezom skorajda ni smiselna. Rimini razpolaga z 166.550 ležišèi uvedba posebne službe – turistiène inšpekcije s primernimi (podatek iz leta 2005) in beleži obisk 2.728.722 turistov, ki opravijo pooblastili po vzoru sosednje Hrvaške. 15.013.693 noèitev; Saint Tropez pa gravitira na Marsejsko okrožje in je njegova ponudba le del enormnega turistiènega kompleksa, 3. NASPROTUJOÈA STALIŠÈA DO TURIZMA med prebivalci ki prispeva najveèji delež dnevnih gostov – glavnega segmenta in vikendaši kot posledica prodaje stanovanj ter turistiènih turistov v Saint Tropezu. namestitvenih kapacitet kupcem, ki le te uporabljajo za obèasno bivanje in se ne integrirajo. Posledica je tudi siromašenje storitvene dejavnosti, trgovske mreže in ostale turistiène ponudbe mesta (predvsem Pirana). Kljuèni poudarki – ugotovitve, po analizi stanja

4. DESTINACIJA NIMA DEFINIRANE IDENTITETE IN SE NE 1. PROMETNA INFRASTRUKTURA in MOBILNOST sta na PROMOVIRA OZIROMA NE KOMUNICIRA s ciljnimi javnost- kritièni toèki: dostopnost destinacije iz notranjosti je ne- mi v smislu oblikovanja in krepitve prepoznavnosti ter pretoèna, letališèe brez posodobitve ne bo moglo odigrati konkurenènega pozicioniranja. veèje vloge pri sprejemanju gostov, pomoli in marine ne zadošèajo za potrebe razvitega navtiènega turizma; 5. MODEL UPRAVLJANJA turizma v destinaciji potrebuje prometna ureditev v sami destinaciji ni ustrezna in povzroèa prenovo in nadgradnjo. Upravljalec mora snovati, spodbu- zamaške ter obremenjuje obalni pas; pomanjkanje parkirišè jati in koordinirati razvoj (novih) produktov in programov, je zaostrilo razmere v Piranu in ogroža trajnostni razvoj ustvarjati spodbudno okolje za investicije v namestitvene turizma na celotnem obalnem pasu; promenada oziroma kapacitete, usmerjati in sodelovati pri vzpostitvi standardov cona za nemotoriziran promet, ki je ni, bi morala biti ena ter zagotavljanju kvalitete ponudbe, upravljati s promocijo od privlaènosti obalnega turizma. destinacije ter izvajati komercijalne (prodajne) aktivnosti. To bo lahko izvajala samo strokovna ekipa z jasnimi kom- 2. NEUSTREZNOST PONUDBE, ki se odraža predvsem v petencami na eni in odgovornostmi na drugi strani. razkoraku med visokokvalitetno ponudbo nastanitev v hotelih in na drugi strani prisotnim kamp turizmom; med kvaliteto hotelskih produktov (wellness, kongresi ...) in nizkim nivojem druge ponudbe v destinaciji (plaže, trgovine,

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 9

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 10

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 09 2009/2015

2.2 Vizija in cilji pa bi predstavljala ponudba zasebnih sobodajalcev, razliènih domov (otroci, mladina, poèitniški) in drugo. Vizija in cilji Strategije so predvsem odpraviti prepoznane slabosti Obrazložitev: ter okrepiti prednosti in razviti ponudbo na tistih elementih, ki Naèrtovano poveèanje kapacitet predstavlja dodatne investicije pomenijo konkurenèno prednost - ki jih konkurenca ne more razviti v hotelsko infrastrukturo v obalnem pasu in zaledju in je glede na (priložnosti). prostorske možnosti ter privlaènost destinacije kot turistiènega potencijala za investitorje utemeljeno. To bo pomenilo poveèanje Destinacija Piran/Portorož bo ohranjala naravno in kulturno dediš- zmogljivosti destinacije in ob širitvi in bogatitvi turistiène ponudbe èino kot temelj nove turistiène privlaènosti, ki združuje vse razliènosti ter uspešnem trženju, kvalitetnejšo in cenovno višje pozicionirano v nova doživetja: vznemirljivost mondenega letovišèa in umirjenost ponudbo. Tako tudi drzno zastavljeni cilji (upoštevaje, da je tradicionalnih okolij hkrati; svetovljanske zabave, poslovna druženja strategija narejena za obdobje gospodarske recesije) glede in soèasno sprošèanje v diskretni zasebnosti. prihodov, noèitev in potrošnje turistov temeljijo na povsem realnih Destinacija Piran/Portorož bo pojem razvajanja, ki vodi k zdravju, predpostavkah, ki so obdelane v tej Strategiji. dobremu poèutju in poslovni uspešnosti. Prijazna domaèinom, vabljiva za investitorje in turistièno industrijo, ki bo svoje poslovne Ciljno pozicioniranje: cilje dosegala na temeljih trajnostnega, ljudem in okolju prijaznega 1. Vodilna turistièna destinacija na vzhodni obali Jadrana razvoja. 2. Uvrstitev med najbolj zaželjene in prepoznavne turistiène destinacije v Mediteranu. Temeljni cilj strategije razvoja turizma v obèini Piran je valorizacija 4. Paradni konj slovenskega turizma s 25% realizacijo vsega geografskih in naravnih danosti ob dvigu kvalitete in pestrosti turistiènega prometa v državi ponudbe do nivoja odliènosti, s katero se bo destinacija uvrstila v sam vrh mediteranskih turistiènih atrakcij. Tradicija turistiène ori- entiranosti Portoroža in arhitekturno kulturne enkratnosti Pirana se 2.3 Strategija razvoja morata integrirati v krovni blagovni znamki destinacije. Cilji so v Strategiji strnjeni v dve kategoriji: kvantitativni in kvalitativni. Pri RAZVOJU IN IZBOLJŠANJU KAKOVOSTI TURISTIÈNIH PROIZVODOV Obe kategoriji zagotavljata možnost merjenja rezultatov izvajanja IN INFRASTRUKTURE so v Strategiji opredeljeni kljuèni turistièni proizvodi: Strategije. - Wellness & spa, zdraviliški turizem - Športni in rekreativni turizem Realizacija kvalitativnih ciljev: - Kulturni turizem - celoletni turizem, - Kongresni turizem - vrhunska kakovost, - Prireditve in zabava - valorizacija in ohranjanje naravne in kulturne dedišèine ter - Poèitnice - uèinkovit management destinacije vkljuèno z vzpostavitvijo in - Krožna potovanja upravljanjem blagovne znamke se bo odražala v boljši pre- - Tematski turizem poznavnosti, kvalitetnejši in pestrejši ponudbi ter poveèanem - Mladinski turizem povpraševanju. Izpostavljeni so nekateri trendovski produkti, brez katerih ni razvoja Kvantitativni cilji pa so opredeljeni kot sledi: sodobne destinacije kot je izgradnja igrišèa za golf, širitev ponudbe na - poveèanje števila prihodov gostov za 23,7% ('07 – 376.000; podroèju navtiènega turizma ter produkti, ki imajo potencijal in možnosti '15 – 465.000); razvoja, a doslej vanje ni bilo, oziroma ni bilo dovolj vloženega napora: - poveèanje števila noèitev za 23,5% ('07 – 1.311.000; '15 – - produkti v zaledju, 1.620.000) in ohranitev nivoja povpreènega bivanja na 3,6 dni - križarjenja in/ali krožna potovanja, (grozi trend skrajševanja bivanja); - festivalski dogodki. - poveèanje potrošnje turistov vkljuèno s penzionsko potrošnjo za 100% ('07 – 110 EUR; '15 - 220 EUR) ter - poveèanje števila ležišè za 24% ('07 – 12.500; '15 – 15.500) od tega poveèini v hotelih in apartmajskih hišah v zaledju. V strukturi naj bi ležišèa v hotelih in apartmajih dosegala okoli 70%, preostalo

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 11

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 10

2.3.1 Matrika konkurenènosti in atraktivnosti z razvojnimi usmeritvami

Selektivno investirati - Investirati v Intenzivno investirati plan konkurenènosti izboljšanje konkurenènosti - Wellness, spa - Kulturni turizem - Prireditve in zdraviliški turizem - Incentivnes - Golf (nagradna potovanja) - Eko turizem (s poudarkom na izkorišèanju - Foto turizem - Družinske poèitnice prednosti talaso/fango terapij)

KONKURENÈNOST - Konjeniške poti (jahanje) - Kratki ogledi kulturne - Navtièni turizem - Pohodništvo in naravne dedišèine - Eko poèitnice na podeželju - Krajinski parki in druga zavarovana obmoèja - Tenis

Upravljanje rasti Selektivno investirati Investiranje v izboljšanje atraktivnosti - Delavnice, raziskovanja - Tek in sprehodi v naravi - Nakupovanje - Kolesarjenje - Poslovna sreèanja - Plavanje, potapljanje, surfanje - Križarjenje - Kratki sprostitveni oddihi

SREDNJA VISOKA - Gastronomija - Seminarji, konference - Krožna potovanja - Tematske poti - Igralništvo

Striktno upravljanje Kontrolirana rast

NIZKA - Turizem z avtodomi - Študijski izleti

NIZKA SREDNJA VISOKA ATRAKTIVNOST

Primarni produkti turistiène destinacije Piran/Portorož Sekundarni produkti turistiène destinacije Piran/Portorož Terciarni produkti turistiène destinacije Piran/Portorož

Z matriko konkurenènosti Strategija opredeljuje produkte turistiène destinacije, v katere je potrebno investirati, z njimi upravljati, oziroma kontrolirati njihovo rast.

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 12

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 13

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 12

Primarni, nosilni produkt destinacije, v katerega je potrebno (še smeri ohranitve statusa mednarodnega letališèa. naprej) intenzivno investirati je: WELLNESS, SPA IN ZDRAVILIŠKI 4. Urejenost in izgled krajev (parki, cvetje, fasade, èistoèa); posebej TURIZEM. Kot primerjalna prednost, na kateri je potrebno (nad)graditi pozorno v Piranu (mediteranska arhitektura, vedute, pejsaži ...) ponudbo so vse oblike talaso terapij s specifiènimi oblikami, ki jih ter Portorožu (hortikulturno doživetje); v zaledju ohraniti kulturno nudijo soline. Ostali produkti so razvršèeni sledeèe: identiteto vaških ambientov ter tipiène istrske krajine; 1. Primarni produkti v katere je potrebno investirati v smislu 5. Poživitev Pirana, ki pomeni poživitev trgovske in ostale ponudbe izboljšanja konkurenènosti in/ali izboljšanja atraktivnosti: v mestnem jedru Pirana in na obmoèju obèine v smislu zagotovitve - prireditve, kvalitetne turistiène ponudbe destinacije. Mestno jedro Pirana - eko turizem, se mora spremeniti v atelje umetnikov in obrtnikov razliènih - družinske poèitnice, profilov, mesto (obèina) pa mora spodbujati dostopnost in življenje - krajinski parki in druga zavarovana obmoèja, s simboliènimi najemninami. - šport – posebej golf in tenis, 6. Uvedba strožje kontrole (turistiène inšpekcije) nad oddajanjem - navtièni turizem, sob in poèitniških stanovanj s strani zasebnih lastnikov (ki poveèini - poslovni turizem, nimajo stalnega prebivališèa v obèini Piran) bo poleg veèjega - kratki sprostitveni oddih, pritoka denarja iz naslova turistiènih taks poveèala tudi kvalitetno - ogledi kulturne in naravne dedišèine, raven kapacitet, višja cena najema pa botrovala boljši strukturi - konferenèni turizem, gostov. Posledièno bo manj težav z vzdrževanjem reda in miru, - igralništvo. èistoèe ter boljšo celostno podobo in doživetjem Pirana. 2. Prav tako so opredeljeni sekundarni proizvodi s priporoèilom 7. Turistièno-hotelska infrastruktura, ki zajema nadomestitev za- selektivnega investiranja: pušèenih objektov v priobalnem pasu s hotelskimi objekti (s - kulturni turizem, posebno pozornostjo na unikatne oblikovalske pristope v arhitek- - tematske poti, turi – art hoteli) in v zaledju z manjšimi hoteli ter depandansami - turizem na podeželju, s ponudbo B&B, - rekreativni turizem, 8. Nadgradnja obstojeèih produktov in programov v smislu izko- - enološko-kulinarièni turizem, rišèanja in valorizacije konkurenènih prednosti (naravne danosti, - krožna potovanja in sol, tradicija) ter razvoj novih – trendovskih (vodni parki, golf, 3. Terciarni turizem s priporoèilom kontrolirane rasti: tenis, vrhunski dogodki s podroèja glasbe, filma in zabave) - študijski, 9. Zasnova in razvoj blagovne znamke destinacije v prvi vrsti pa definicija - turizem z avtodomi in izletniški turizem. identitete s strategijo upravljanja ter integralnega komuniciranja 10. Nadgradnja modela upravljanja s turizmom v destinaciji v Kot kljuèni razvojno investicijski projekti so navedeni projekti s povezavi s koordinacijo vseh razvojnih aktivnosti, usmerjanjem podroèja investiranja v osnovno javno infrastrukturo in upravljanje razvoja in trženjem, naborom in izobraževanjem kadrov. destinacije: 1. Sprejem obèinskega prostorskega naèrta in podroènih prostorskih Strategija kot CILJNE EMITIVNE TRGE šteje: naèrtov, s katerimi se zagotovijo pogoji za izvedbo posamiènih nalog; Slovenijo, Italijo, Nemèijo, Avstrijo in Rusijo. 2. Optimizacija komunalne infrastrukture z dolgoroènim ciljem: Perspektivni emitivni trgi pa so: Nizozemska, Belgija, Skandinavija, ekološko naravnan turizem po naèelih trajnostnega razvoja; Èeška, Poljska, Slovaška, Ukrajina ter Velika Britanija. 3. Poveèanje dostopnosti do destinacije in mobilnosti v destinaciji: - zagotovitev pretoènosti prometa iz notranjosti, Glede na zelo strukturirano ponudbo turistiènih produktov v povezavi - zagotovitev pretoènosti prometa v priobalnem pasu (enosmeren z lokacijo posameznih ponudnikov znotraj destinacije so v Strategiji promet, razbremenitev obalnega pasu in vzpostavitve promenade opredeljeni kljuèni produkti ponudnikov glede na njihovo lociranost: od Lucije do Pirana) Strunjan – zdraviliški, wellness in spa turizem (s programi dobrega - javni promet z uvedbo ekološko primernega voznega parka ter poèutja) ter ekoturizem in rekreacija, ki po naèelih trajnostnega poveèanje frekvence prevozov na liniji Seèovlje- Strunjan in še razvoja sonaravno izkorišèata prednosti in danosti krajinskega parka; posebej Lucija-Piran, uvedba taxi boat storitev; Fiesa – mladinski turizem; Piran – kultura, zgodovina, dogodki za - izgradnja parkirišè (posebej za avtobuse) in garažnih hiš; poznavalce; Portorož in Lucija – hotelska infrastruktura s programi - prouèitev ekoloških in ekonomskih parametrov poslovanja dobrega poèutja, kongresni turizem, navtika, šport, zabava, festivali; letališèa Portorož in odloèitev o nadaljnji usodi. S stališèa razvoja Seèovlje/Seèa – ekološki turizem, kultura, ki po naèelih trajnostnega turizma je letališèe vitalen dejavnik dostopnosti destinacije in razvoja sonaravno izkorišèata prednosti in danosti krajinskega parka; sugestija tega dokumenta je delovanje deležnikov turizma v zaledje – enogastronomija, etnologija, rekreacija.

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 14

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 13 2009/2015

2.4 Blagovna znamka in trženje

V Strategiji v poglavju o BLAGOVNI ZNAMKI je predlagano definiranje identitete destinacije z opredelitvijo osnovnih elementov za oblikovanje. Sugestija avtorjev te strategije je, da se vzpostavi Portorož kot nosilec blagovne znamke. Portorož ima tradicijo turistiènega mesta, ki je že pred sto leti slovel po zdravilišèu, soli in mondenih hotelih. Portorož bi lahko bil nosilec in kljuèni akter turizma destinacije, saj ima najveè kapacitet z najkvalitetnejšo in raznovrstno ponudbo. Portorož ima dovolj prostora in lahko brez škode sprejme veèje število obiskovalcev hkrati. Obenem je v središèu destinacije in dosegljiv tudi peš iz vsake skrajne meje destinacije. Odloèitev o blagovni znamki destinacije mora biti predmet poglobljene študije, ki bo zajemala definiranje identitete, identitetnega sistema, izbor imena, vizualnih in verbalnih konstant kot tudi strategijo integralnega komuniciranja z opredelitvijo komunikacijske platforme, tona komuniciranja in osnovnih komunikacijskih sredstev. Strategija daje kljuène usmeritve za zasnovo in oblikovanje blagovne znamke in trženjske strategije destinacije.

2.5 Model upravljanja

V poglavju o ORGANIZACIJSKI STRUKTURI oziroma MANAGEMENTU TURISTIÈNE DESTINACIJE PORTOROŽ Strategija opredeli kljuène organe upravljanja turizma v destinaciji: Center za upravljanje (Destination management center) je operativni izvajalec upravljalskih funkcij; Strokovni svet za turizem – ki ga sestavljajo strokovnjaki ter predstavniki ustanoviteljev DMC ter Regionalna organizacija, ki skrbi za koordinacijo z nacionalno organizacijo ter DMC-ji sosednjih destinacij na obali. Za vse institucije so opredeljene naloge ter odgovornosti. Trenutni koncept upravljanja, ki ga izvaja GIZ Turistièno združenje Portorož, potrebuje prenovo in nadgradnjo. Upravljalec mora snovati, spodbujati in koordinirati razvoj (novih) produktov in programov, ustvarjati spodbudno okolje za investicije v namestitvene kapacitete, usmerjati in sodelovati pri vzpostavitvi standardov ter zagotavljanju kvalitete ponudbe, upravljati s promocijo destinacije ter izvajati komercijalne (prodajne) aktivnosti. Za realizacijo vseh teh aktivnosti mora razpolagati s kompetentnimi kadrovskimi resursi, imeti ustrezna pooblastila in primeren proraèun. Destinacija Piran/Portorož mora biti funkcionalno moèno povezana s sosednjima obèinama Izola in Koper ter bližnjimi sosedami v zaledju. Naloga upravljalca je sinhronizacija aktivnosti ter sooblikovanje komplementarne turistiène ponudbe na celotnem podroèju južne Primorske.

2.6 Akcijski – izvedbeni naèrt

I. AKTIVNOSTI ZA URESNIÈITEV TRŽENJSKIH CILJEV 1. Oblikovanje, razvoj in upravljanje blagovne znamke Piran/Portorož kot turistiène destinacije: 1.1 Opredelitev identitete destinacije in pretvorba v celostno podobo 1.2 Oblikovanje vizualnih in verbalnih stalnic, komunikacijske platforme ter tona komuniciranja 1.3 Implementacija v sistem integralnega komuniciranja 1.4 Izdelava in izvajanje strategije integralnega tržnega komuniciranja 1.5 Vertikalno (STO, RDO) in horizontalno (sosednje obèine) povezovanje pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti.

II. PROJEKTI NA PODROÈJU RAZVOJA INFRASTRUKTURE IN NOVIH PROIZVODOV 1. Sprejem prostorskega naèrta obèine Piran 2. Optimizacija komunalne infrastrukture 2.1. Dokonèanje projektov za ureditev kanalizacije, èistilnih naprav in vodovoda 2.2. Ureditev prometne infrastrukture in mobilnosti: pretoènost prometa v obalnem pasu, parkirišèa in parkirne hiše, promenada v obalnem pasu, javni prevoz ter sistem oznaèevanja in usmerjanja. 3. Optimizacija turistiène infrastrukture 3.1. Naložbe v nastanitvene zmogljivosti po smernicah: v priobalnem pasu hoteli predvsem kot nadomestitev zapušèenih objektov oziroma gradnja v skladu z OPN v kategoriji 4*+ s poudarkom na atraktivnosti (art hoteli), v zaledju pa manjši hotelski objekti najmanj 3*, depandanse s ponudbo B&B. 3.2. Ukinitev kampov ter izraba novo pridobljenega prostora za turistièno infrastrukturo (namestitve, novi programi – vodne atrakcije).

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 15

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 16

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 15 2009/2015

3.3. Zvišanje kakovosti storitev ter standardizacija. 4.Naložbe v produkte in programe 4.1. Izgradnja športne infrastrukture: - golf igrišèe - igrišèa (stadion) za tenis - športna veènamenska dvorana 4.2. Posodobitev kopališè ter izgradnja atraktivnega vodnega parka 4.3. Prestrukturiranje akvatorija in marine Lucija 4.4. Ureditev maritimnih površin v Piranu in Portorožu 4.5. Prouèitev ekoloških in ekonomskih parametrov poslovanja letališèa Portorož ter dolgoroèna ureditev statusa 4.6. Ureditev tematskih poti (poudarek na Parenzani) 4.7. Ureditev obalne promenade 4.8. Ureditev centra Portoroža (park, rože, umiritev prometa in odstranitev zaèasnih objektov ter zagotovitev vizure med hoteli in morjem) 4.9. Objekt skladišèa soli v Portorožu nameniti turistièno privlaènim namenom: alternativna umetnost, galerije, filmske projekcije, glasbeni dogodki 4.10. Redefinirati vlogo Avditorija; postati mora organizator in koordinator kljuènih prireditev in dogodkov ter generator kulturnega in zabavnega življenja v obèini 4.11. Ureditev obmoèja solin in krajinskih parkov v smislu konsistentne in komplementarne ponudbe turizma (Seèovlje in Strunjan) 4.12. Oblikovanje ponudbe turistiènih proizvodov in programov v zaledju 4.13. Piran kot kulturni spomenik mora doživeti revitalizacijo: vraèanje stanovalcev, polnjenje prostih površin s kulturnimi vsebinami, oživitev trgovske in gostinske dejavnosti brez sezonskih oscilacij ter zmanjševanje fonda poèitniških stanovanj na raèun manjših hotelskih in penzionskih enot.

III. NADGRADNJA MODELA UPRAVLJANJA 1. Podelitev pooblastil in odgovornosti za uèinkovito vodenje 2. Zagotovitev èloveških in materijalnih resursov 3. Opredelitev kljuènih podroèij delovanja: doseganje vertikalne in horizontalne povezanosti ponudnikov in danosti v integrirane doživljajske turistiène proizvode destinacije, razvoj in celostno upravljanje integralnih turistiènih proizvodov ter upravljanje z blagovno znamko turistiène destinacije 5. Izvedba programa raziskav in razvoja.

IV. RAZISKAVE IN RAZVOJ 1. Zagotavljanje relevantnih tržnih in strokovnih podlag za oblikovanje in trženje turistiène ponudbe 2. Podpora turistiènemu gospodarstvu pri usmerjanju razvoja in trženja turistiène ponudbe 3. Pospeševanje razvoja sodobnih in uèinkovitih oblik trženja turizma 4. Usposobljenost turistiènih ponudnikov za uporabo sodobnih principov Trženja turistiène ponudbe na razliènih ravneh.

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 17

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 18

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 17 2009/2015 Vkljuèuje oblikovanje: znaka, Okvirni znesek in vir financiranja - PREDVIDENI PRORAÈUN: 40.000 EUR grafiène dispozicije samega logotipa, barvne razlièice, tudi ÈB, tipografija, žig, dopisni list, pisemske ovojnice – poslov- brez, in okencem z amerikanka na vizitka, poslovna mapa, vabilo, DVD predstavitveni za podlaga plakat, predstavitveni za podlaga destinacije, zložljivi plakat – »pingvin«, ... >> namke namke Pirana/Portoroža kot turistiène destinacije in redeljenimi predvidenimi viri financiranja.ranja. Aktivnosti so razdeljene na kljuèna vsebinska podroèja o znamko vodov/programov, izvedba destinacijskega managementavodov/programov, Kadri in organiziranost - povezovanje za odgovorna in koordinator Iniciator, direk- poleg konkretno – TO je izvedbo podroèje za sodelavec strokovni torja marketinga in prodaje Leto izvedbe 2009 - 2010 kreativnim agencijam Naèin izvedbe Javni nateèaj strateškega osnovi na naredi se (brief dela dokumenta in na osnovi opre- deljene identitete znamke Pirana /Portoroža), oblikuje se projektna vkljuèuje straniki na obèine, skupina (turistièno) gospodarstvo in neod- visne marketinške strokovnjake Nosilec Turistièna organizacija (TO) Pretvorba ob- identitete, bistva, Projekti/aktivnosti 1.1. ljube znamke Pirana/Portoroža kot raz- in (osnovne destinacijeturistiène je opredeljena širjene identitete, kot celot- strategije)v delu integralnem v celost-oziroma pojavnost vizualno no no podobo Pirana/Portoroža tur- kot istiène destinacije (CGP) Akcijski naèrt vsebuje program aktivnosti in politik za uresnièevanje strategije razvoja portoroškega turizma 2009-2015. razvoj (oblikovanje, in upravljanje znamke Portorož kot turistiène destinacije, razvoj turistiène infrastrukture in novih proiz Aktivnosti za uresnièitev trženjskih ciljev turistiène znamke destinacije Portorož kot in upravljanje razvoj Oblikovanje, 1. Strateški cilji na podroèju znamke prepoznavnost Poveèati 1. Pirana/Portoroža kot turistiène destinacije in portoroških turistiènih proizvodov skozi z oblikovanje ter izvedba programater izvedba in razvoja), raziskav opisane pa so z nosilcem, terminsko realizacije in op opredelitvijo oziroma dinamiko njenega identitetnega sistema Specifièni cilji Opredelitev identitete Pirana/Portoroža1. turistiène kot destinacije in doseganje konsenza med vsemi deležniki 2. Doseèi konsenz o identiteti Pirana/Portoroža turistiène identificiranje kot destinacije in njihovo z nov 3. Doseganje sinergij Pirana/Portoroža Pirana obèine in znamko med znamko kot turistiène kot destinacije Pirana/Portoroža in konsistentno komuniciranje znamke 4. Uèinkovito turistiène kot destinacije pot do cilja – akcijski naèrt 03.

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 19

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 18 63.000 EUR 40.000 EUR v v nakladah, ki zados- ki nakladah, v v ala: t erialo a por v k maat k eno 4 jeziki; 4 jeziki; 30.000 kosov; 4 jeziki; 8 str.; 60.000 kosov; ostali sodelujejo glede na vsebino promocije: is - zloženka 8 str.; 60.000 kosov; 60.000 kosov; - zloženka 8 str.; - krovna image brošura; 6 str.; - produktne zloženke; 6 razliènih; 1.TO + EU sredstva za krovno znamko krovno za sredstva EU + 1.TO tijo potrebam za 3 leta: SKUPAJ PRORAÈUN: - VIR FINANCIRANJA: partnerstvo,2. Javno-zasebno 3. zasebni viri Okvirni znesek in vir financiranja >> samolepilne nalepke za prodajna mesta,oznaèevalnecestah)table(ob zastavice, obleke, delovne svinèniki, koledarji, grafièna oprema službe- nega vozila ali za kombije & taksije, ki bodo prevažali naše turiste, obli- promo- tiskane vse za zasnova kovna materiale – kataloge,cijske brošure, letake, razglednice, zemljevidi, svet- lobne napise), na embalažah na spominkov; zgošèenki na aplika- tivni obliki; - Proraèun TO PRORAÈUN: - PREDVIDENI A varianta: 3.000 EUR (nagrade); EUR B varianta: 10.000 PRORAÈUN: - PREDVIDENI T Pr Kadri in organiziranost - povezovanje za odgovorna in koordinator Iniciator, direk- poleg konkretno – TO je izvedbo podroèje za sodelavec strokovni torja marketinga in prodaje za odgovorna in koordinator Iniciator, direk- poleg konkretno – TO je izvedbo podroèje za sodelavec strokovni torja marketinga in prodaje Leto izvedbe 2009 - 2010 2009 - 2010 kreativnim agencijam kreativnim Nateèaj za srednješolce, Javni nateèaj Javni kreativnim ga dela dokumenta in na osnovi Pira- znamke identitete opredeljene na/Portoroža ter izdelanega CGP), oblikuje se projektna skupina na strani obèine, ki vkljuèuje (turis- tièno) gospodarstvo in neodvisne marketinške strokovnjake - (brief se naredi na osnovi strateške- osnovi na naredi se (brief - Naèin izvedbe A varianta- študente ali in obèane/ke B varianta- agencijam nateèaj Pozivni Nosilec TO TO ki bo v spletnem portalu, Poseben pomen je potrebno Implementacija nove vizualne Oblikovanje krovne zgodbe Pira-zgodbe krovne Oblikovanje prihodnosti najmoènejši medij in bo funkcij: imel veè - promotor turizma - informator - rezervacijski sistem - virtualna info toèka Projekti/aktivnosti 1.2. na/Portorožadestinac-turistiène kot ije in drugih zgodb po posameznih proizvodih, podroèjih, za posamezne ciljne skupine za (kot osnova imple- portal,orodja,mentacijo v izvedbene aktivnosti itd) 1.3. marketinš- vsa na zgodbe) (in podobe infrastrukturnaka pre- razvoj – orodja celostne poznavne grafiène podobe infrastruk-marketinške orodij Izvedba sistem ture (diateka, baza podatkov, splošnakatalog, image krovni – brošur zloženka, turistièna karta obèine, ponudnikov, katalogi,folder produktni plakati, itd), v skladu z opredeljenimi kreativnimi smernicami in rešitvami. 1.3.1. nameniti

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 20

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 19 2009/2015 za revijah; -udarni terminih;-udarni radijskihpostajah TVSTVPOP in na ter gigant plakatnih mest po 4 objave celostranske- objave 4 po 20.000 EUR EUR x 5 dogodkov = 136.000 680.000/LETO 15 15 dni; 30 dni po 15 sek TV telopa na dan na 3x po TVlokalnih postajah 8 na oglas sek 30 3x dnevno v udarnih terminih programu vsakoletnem v Opredelitev dela in proraèunu TO Okvirni znesek in vir financiranja PRORAÈUN: - PREDVIDENI - VIR FINANCIRANJA: TO PRORAÈUN: - PREDVIDENI Vkljuèuje: po 8 objav 1 tiskanega oglasa v 3 osrednjih slovenskih dnevnikih; ga oglasa v 2 najbolj branih najem 100 Kadri in organiziranost - povezovanje za odgovorna in koordinator Iniciator, direk- poleg konkretno – TO je izvedbo podroèje za sodelavec strokovni torja marketinga in prodaje za odgovorna in koordinator Iniciator, direk- poleg konkretno – TO je izvedbo podroèje za sodelavec strokovni torja marketinga in prodaje Leto izvedbe 2009 - 2010 2009 dalje 2009 dalje Izvedbena TO ob vsa- tudi za zakup med- aktivnost, del razvoja oblikovne re- šitve znamke (oziroma njene umes- v titve odnosu do krovne Pi- znamke rana/Portoroža) Pozivni nateèaj kreativnim agenci- jam, ki poskrbijo naèrtovanjudela, programa koletnem akterji kljuènimi vsemi z sodelovanju v skupini delovni v sodeluje aktivno TO Naèin izvedbe Pozivni nateèaj – lahko tudi izpelje . CGP delala je ki agencija, prostoraijskega in èasa. Nosilec TO TO TO je zgolj aktivni in èlan pobudnik, koordinatorja obèina doloèi odelovanje s STO (slovenska STO s odelovanje Vzpostavitev in sodelovanje v Pretvorba smernic iz branding Priprava »Brand manuala« - pri- Projekti/aktivnosti 1.4. roènika za uporabo celostne grafiène stalnicami osnovnimi z ident- podobe pre- in nazoren na ki sistema, itetnega prost naèin pove zgodbo Pirana /Portoroža – in njegovo uèinkovito in distribucija vsem rel- posredovanje sez- za osnova je – javnostim evantnim zasebni (javni, deležnikov vseh nanitev konceptom, vsebino, z sektor) civilni in pomenom in naèinom upravljanja s krovno znamko Pirana/Portoroža kot turistiène destinacije 1.5. naèrt izvedbeni vsakoletni strategijev trženja – tržno komunikacijske ak- (vsaj dogodkom vsakim tivnostipred celoten medijski 5x letno upoštevati splet) 1.6. obèinske skupini za pripravo delovni strategije celovite promocije Pira- stalnega na/Portorožazagotovitev (za medsebojnega usklajevanja pri naèinu izvajanja vseh promocijskih aktivnosti z gospodarskimi subjekti v obèini) ter S 1.6.1. turistièna organizacija) pri promoci- jskih aktivnostih na mednarodnem trgu. >>

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 21

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 20 Okvirni znesek in vir financiranja Opredelitev v programu dela in pro- evrop- viri, zasebni in javni TO, raèunu ska sredstva Kadri in organiziranost - povezovanje TO izvaja – strokovni sodelavec za podroèje marketinga in prodaje Leto izvedbe 2009 dalje Naèin izvedbe Nadgradnja izhodišè v strateškem obliki implementacijav in dokumentu aktivnosti v vsakoletnem izvedbenih programu dela TO Nosilec TO Zelo pomembno je vzpostavitije pomembno Zelo Upravljanje z znamko Pira- Projekti/aktivnosti >> 1.6.2. sodelovanje s sosednjimi obèinami Izola, (Koper, ... Sežana, Divaèa ...) pri naèrtovanju v produkte, investicij teh obmoèju vplivnem nastajajona ki obèin zaradi združevanja produktov v skupne programe 1.7. destinacijena/Portorožaturistiène kot

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 22

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 23

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 22 Okvirni znesek in vir financiranja Upošte-proraèuna. iz obèina Zagotovi (region- skladov EU iz možnost je vati ...) alni razvoj, ekologija sig- in dostopov ureditev v Investicije iz obèinskega nalizacijo se pokrivajo proraèuna. vanj Kadri in organiziranost - povezovanje obèina in izvajalec Zagotovi Leto izvedbe 2009 - 2015 Naèin izvedbe razvojnih naèrtihPo obèine. Infrastruktura,signalizacija in dostopi so naloge obèine. Javni razpis, partnerska pogodba o partnerstvu.javno-zasebnem Nosilec Obèina javno- Obèina, zasebno partnerstvo bo ekološko naravnan turizem po Dokonèanje projektov za ureditev za projektov Dokonèanje jedro ter ob turistiènih atrakcijah Lucijo, Portorož in Piran mes- v vstopu ob že zaène se (ta vanja to z namenom preprièati tranzitnega gosta za vstop v mesto, gosta, ki je že odloèen obiskati Portorož, pa us- merjati do kljuènih toèk) - ureditev parkirišèa na vstopu v mestno v vstopu na parkirišèa ureditev - - izgradnja parkirnih hiš ob vstopu v oznaèe- in usmerjanja sistema izvedba - Projekti/aktivnosti 2.1. vodovo- naprav, èistilnih kanalizacije, da in druge infrastrukture v skladu z mednarodnimi standardi in razvojni- mi cilji obèine. Dolgoroèen razvojni cilj: naèelih trajnostnega razvoja dosegljiv edino ob predpostavki ure- infrastrukture. komunalne ditve Podrobneje mora biti opredeljeno v OPN obèine Piran. infrastrukturaPrometnamo- in 2.1.1. bilnost: 2. Projekti infrastrukture na razvoja podroèju proizvodov in novih Strateški cilji I. Sprejem OPN obèine Piran in podroènih prostorskih posamiènih nalog pogoji za izvedbo s katerimi se zagotovijo naèrtov, Optimizirati infrastrukturo komunalno 1. 2. Optimizirati turistièno infrastrukturo (vkljuèuje: mobilnost, namestitve, ) ... turistiène proizvode/programe3. Razviti nove prepoznavnosti portoroške4. Poveèanje turistiène potrošnikih ponudbe pri konènih – turistih in s tem deleža individualnih poto Specifièni cilji dostopnosti destinacije Poveèanje in mobilnosti znotraj destinacije 1. nastanitvenih2. Zagotovitev kapacitet 3. Obogatitev ponudbe v smislu raznovrstnosti prednosti:sol, tradicija in konkurenènih narava, ... ob upoštevanju kvalitete zaledja. 4. Aktivizacija potencijalov identitete: vsebinska podlaga za brending destinacije 5. Oblikovanje

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 24

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 23 2009/2015 Obèina vloži zemljišèe Okvirni znesek in vir financiranja VIR FINANCIRANJA: Javno-zasebno partnerstvo: /nepremiènino, zasebni partner upravljalca Izbor izgradnjo. v investira prek razpisa. Zasebne sobe/apartmaji, hoteli, zaseb- predmet so kmetije, turistiène nih investicij. Kadri in organiziranost - povezovanje Investitor Leto izvedbe 2009 - 2015 Naèin izvedbe Javni razpis, partnerska pogodba o partnerstvu.javno-zasebnem Zasebna iniciativa. Nosilec Obèina iniciator, koordinira TO, in vodi Izvaja INVESTITOR Smernice so: izboljšanje kakovosti storitev izgradnja manjših hotelskih in dopolnitev ponudbe ob obali OPN ter širitev in bogatitev ponudbe bogatitev in širitev ter OPN zdraviliškega in wellness turizma; apartmaji v mestnem jedru; Ber- kompleksih v kapacitet stojeèih Metropol,Marina class, nardin, Life v Luciji; Virginjiain dom Vojkov lokacijah: na z novimi hotelskimi kapacitetami; infrastrukture izgradnjahotelske ter s pripadajoèo ponudbo turistiènih (športrekreacija,Seèi in v produktov Droga«rekon- »ex lokaciji na plaža); strukcija celotnega obmoèja in iz- gradnja hotelskih kapacitet s pro- gramsko ponudbo, ki se navezuje na soline in naravne zdravilne fak- torje. - Strunjan – širitev kapacitet v okvirih - Piran – družinski hoteli/penzioni in - Portorož – dozidava in prenova ob- - Portorož – nadomestitev objektov - Lucija/Seèa – ukinitev avtokampa (servis) Projekti/aktivnosti nastanitvenezmogljivosti: v Naložbe 2.2. 2.2.1. kot objektov, (dograditvijo)izgradnjo z so predvideni z OPN. arhitek- na poudarek 4*+; kategorija promoviraledes- bi ki rešitvah,turnih tinacijo kot destinacijo drznih oblik- ovalsko-arhitekturnih rešitev (art hoteli); Lokacije: 2.2.2. apartmajskihvzpostavitevter objektov ponudbe turistiènih kmetij v zaledju. Smernice: ponudba vsaj B&B; kate- gorija: 3*; pri projektiranju strogo istrsketradicionalne naèel spoštovanje arhitekture. Podrobneje morajo biti Piran. obèine OPN v opredeljeni pogoji 2.2.3.

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 25

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 24 Okvirni znesek in vir financiranja Kadri in organiziranost - povezovanje obèina ter zainteresiraniZagotovi investitorji Leto izvedbe 2009 - 2015 Naèin izvedbe skupini delovni v sodeluje aktivno TO skupini delovni v sodeluje aktivno TO Nosilec Obèina, j.-z. partnerstvo Upravljalci Marina Portorož, Obèina- koncesionar Obèina Družbeniki d.d. Metropol Obèina, zasebni sektor Obèina, država (privezi, – kolesarskih – kot nosilni produkt novi pristajalni novi pomol, športne infrastrukture ter dolgoroèna ureditev (izgradnja dodatnih privezov Parenzana v tej kategoriji in povezovalna nit od v tej kategoriji in povezovalna Italije do Hrvaške mora biti na poti skozi obèino Piran dobro oznaèena de- Pomemben kvaliteti. izjemni v in pozicioniranja. konkurenènega javnik (posebej tenis igrišè – preveriti možnost stadiona) raktivnega vodnega parka Lucija in plovila) za veèja infrastrukturakomunalna in oživitev turistiènih atrakcij) in Portorožu: èišèenje in vzdrževanje - odstranitevneprimernih bark (zane- marjene, razapadjoèe, ...) nevozne parametrov poslovanja letališèa Portorož statusa deliti nove vsebine za turistiène kapacitete) namene (hotelske in Fiesi opredeliti nove vsebine za turistiène namene (namestitve in programi) poti: na lokaciji avtokampa Lucija opre- Prouèitev ekoloških in ekonomskih prestrukturiranje akvatorija marine posodobitev kopališè/izgradnja at- ureditevJernejevegakanala Ureditev maritimnih površin v Piranuv površin Ureditevmaritimnih ureditev tematskih poti tematskihureditev na lokacijah avtokampov v Strunjanu v avtokampov lokacijah na - izgradnja ------Projekti/aktivnosti 2.3. Naložbe v PRODUKTE IN PROGRAME:

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 26

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 25 2009/2015 Okvirni znesek in vir financiranja Kadri in organiziranost - povezovanje Leto izvedbe Naèin izvedbe Usmeritve: avtentiènost, originalnost, tradicional- vizijo danosti.Skladnostz naravnih nost,korišèenje in identiteto. Odliènost v izvedbi. Sodobna kultura, mod(er)na alternativa, butièni do- godki, vzporedno prizorišèe ob kljuènih dogodkih ... Opredelijo se kljuèni dogodki: Solinarski praznik, Dan vrtnic, Praznik turizma, Portoroško poletje - osrednji dogodek MMS, Filmski festival. Ti dogodki spadajo med produkte destinacije in se izvajajo projektno. Nanje se nasloni krovna promocija des- tinacije in morajo zagotoviti evropski nivo vsebin, pokritja. in medijskega kvalitete Nosilec Obèina, TO Obèina Obèina Obèina, TO, sektor zasebni Obèina, Zasebno-javno partnerstvo zasebniki, TO, Upravitelji Obèina in sektor zasebni Obèina, TO... Avditorij Izvaja Obèina, država, sektor zasebni sektor Zasebni Marina odstranitev Forme vive turizem) SOLINE! alternativna umetnost (galer- center Portoroža – park. (vsaj delno) objektov ob obali tako, da bo zagotovljen pogled na morje (Kempinski Palace, Life Class) ter poskrbeti za dodatno ozelenitev in rože; ezovanje v celostne turistiène proiz- (programe);vode posebej izpostavl- izkorišèen in uveljavljen premalo jamo potencijal: nameniti turistièno zanimivi deja- vnosti: ije, filmske projekcije) in zabava. osrednjihdog- ponudbe nosilca jega odkov ter upravljalca kontinuiranih kulturnih dejavnosti kot so Forma viva, Ex tempore ... Predlagamo, da Portorož. Avditorij doloèi nosilca za se ene nosilnih atrakcijkot destinacije. parka v Strunjanu v smislu konsist- entne in komplementarne ponudbe zdravjeStrunjanadobro– poèutje. in Seèovljemoèju: Rudnik droèju Marine (navtièni poti (peš, kolesarske, zgodovinske, sig- ureditev ter kulinariène...) vinske, nalizacije in oznaèevanja; zunanjega plavalnega bazena Izgradnja Doma vodnih športov ter Opredelitev vsebin ter vloge osredn- izgradnja GOLF igrišèa Objekt SKLADIŠÈA SOLI v Portorožu Ureditev obalne promenade Ureditev turistiènega obmoèja na ob- na Ureditevobmoèja turistiènega po- na Ureditevobmoèja turistiènega Ureditev obmoèja solin in krajinskega in solin obmoèja Ureditev Ureditev centra Portoroža:centraUreditev - produktov ter pov- novih - Oblikovanje - - - Izpostaviti edinstvenost - - - - Razširitev mreže obstojeèih tematskih obstojeèihmreže Razširitev - - - - Projekti/aktivnosti

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 27

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 26 Okvirni znesek in vir financiranja Kadri in organiziranost - povezovanje obèina ter zainteresiraniZagotovi investitorji Leto izvedbe 2009 - 2015 Naèin izvedbe V primeru zasebnih naložb (trgovine, poligoni ...) predvsem na zasebnih investicijo zemljišèih/objektih izvaja in dejavnost zasebnik. Nosilec Obèina Zasebni sektor Obèina (odlok), zasebniki Obèina, TO, turistièna društva, ponudniki Obèina- koordinator; Obèina – lobiranje na državnem nivoju Obèina – zasebni sektor Obèina Obèina - koncesionar olajša- Seèovlje enca 30 minut ter pretoènosti prometa iz taxi-boat proge: Dostopnost in mobilnost: (elektrobus?) na relaciji Strunjan relaciji na (elektrobus?) Ureditev izgleda urbanih površin avtobusov (kombinirano z avtodomi) z (kombinirano avtobusov vkljuèno s potrebno infrastrukturo. om višjega kakovostnega razreda primer- temu ter znamke) (blagovne na ureditev prodajnih mest (trgi, parki ...) ter opreme (stoli, mize, tende, cvetlièna korita, senèniki ...) ostnih turistiènih produktov v zal- edju obèine notranjosti (vsaj Lucija) – StrunjanLucija)Piran)– (vsaj (vsaj no dostopnost med hoteli in obalo v Portorožu: enosmeren promet na obalni cesti, pomik prometa v za- ledje obalnega pasu; za (frekv – Seèovlje med Lucijo frekvenca in povišana minut) Piranom na 10 Dopolnitev in vzpostavitev kakov- Doloèitev lokacije za parkiranje Poveèanje frekvence javnega prevo- javnega frekvence Poveèanje Obogatitev trgovske ponudbe z blag- z ponudbe trgovske Obogatitev - - - - - zagotovitev - Uvedba - izvedba prometnih rešitev za rešitev prometnih izvedba - - 2.4. Projekti/aktivnosti

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 28

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 29

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 2009/2015 28 že zgoraj navedenih Okvirni znesek in vir financiranja - LETNI PRORAÈUN: 600.000 EUR (prostori, plaèe zaposlenih, stroški brez poslovanja naložb). Opredelitev v proraèunu obèine ter poslovnih naèrtih sous- tanoviteljev za leto 2009. TO – se delno financira iz sredstev ustanoviteljev, delno pa iz izvajanja programov (turistièno vodenje, rez- ervacije,sponzors-vstopnic,prodaja sredstva) EU donacije, in sredstva ka je kontrole nad ure- in delnih turistiènih proizvodov) v integrirane doživljajske integrirane v proizvodov) turistiènih delnih in Kadri in organiziranost - povezovanje TO: direktor, strokovni sodelavci za podroèja: marketing in prodaja, rez- ervacije, turistièno vodenje ter fi- nance. Po posameznih projektih se sestavljajo timi iz zunanjih pogodbe- nih sodelavcev. VER- HOTELSKE Ustanovitelji:obèina, IGE, SOLINE, Avditorij. pred- predstavnikTO, župan, SS: Èlani stavnik turistiènega gospodarstva, predstavnik civilne družbe, pred- stavnik stroke. Funkcije SS: uvajanje javno- zasebnega modela, identifikacija in- vesticijskih možnosti, potrjevanje in- razvo- potrjevanje naèrtov, vesticijskih standardov oblikovanje jnih naèrtov, kakovosti, izvajan Strategije ... snièevanjem Leto izvedbe 2009 - 2015 avni destinacije Naèin izvedbe Po zakonu o gospodarskih družbah zavodih) (javnih alnih turistiènih proizvodov na r Nosilec Obèina, TO Obèina, ustanovitelji TO stno upravljanje in razvoj integr kadrovske strukture; nemoteno izvajenje nalog; - 2015 - zagotovitev strokovne ter motivirane strokovneter zagotovitev - - zagotovitev virov financiranja za - izdelava poslovnega naèrta 2009 Projekti/aktivnosti Preverjanje organizacijske strukture sprememb, uvajanje ter obstojeèeTO ki bodo zagotovile izvajanje s to Strategijo zastavljenih nalog pred- vsem pa: ga ki SVETA, STROKOVNEGA Uvedba sestavljajo predstavniki turistiène sektor- civilnega in javnega stroketer ja z osnovno nalogo: usmerjanje in monitoring turistiènega razvoja. 3. Izvedba destinacijskega managementa (upravljanja destinacije) 3. Izvedba destinacijskega (upravljanja managementa Strateški cilji na podroèju destinacijskega managementa (upravljanja destinacije) organizacija Nadgraditev ali TO) organizacije za turizem (DMC - Turistièna 1. partnerstvih javno-zasebnih v danosti in vertikalnehorizontalnein Doseganje ponudnikov turistiènih 2. (posamiènih povezanosti turistiène proizvode destinacije 3. Celostno in kakovo 4. Doseganje prepoznavnosti portoroške turistiène ponudbe po jasno doloèenih posebnostih destinacije (regije)

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 30

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 29 2009/2015 Okvirni znesek in vir financiranja Opredelitev v programu dela in pro- raèunu TO za leto 2009 Opredelitev v programu dela in pro- raèunu TO za leto 2009 Opredelitev v programu dela in pro- raèunu TO za leto 2009 – naložbe na 500.000€ na ocenjujemo ravni letni 1.5.) (glej toèko Kadri in organiziranost - povezovanje Leto izvedbe 2009 dalje Naèin izvedbe Nosilec TO V sodelovan- ju z lokalnimi /regijskimi dejavniki TO TO Priprava in uskladitev pravil in Priprava in uskladitev predloga Izvajanje uvodnega pospeševan- uvodnega Izvajanje Projekti/aktivnosti 3.2. in TERCI- PRIMARNE, SEKUNDARNE ARNE ponudbe zaokroženega turis- tiènega obmoèja(turistiène regi- je/destinacije) s katerim se želi vzpostaviti regijsko prepoznavnost portoroške turistiène ponudbe po lokalnih posebnostih, ki sestavljajo identiteto portoroške turistiène ponudbe in organizacija sreèanj in predstavitev, na katerih se uskladi partnersko in aktivnosti sodelovanje na podroèju trženja ter pravno- formalno ali projektno obliko sodelovanja subjektov na obmoèju regije. 3.3. pogojev za partnersko s sodelovanje ponudniki pri trženju turistiène ponudbe 3.4. in (produktov promocijeturizma in ja programov) tako kot na lokalni ravni v širšem prostoru (nacionalnem).

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 31

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 32

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 32 2009/2015 Vir financiranja programu vsakoletnem v Opredelitev dela in proraèunu TO Opredelitev v programu dela in ter proraèunu za leto 2009 in 2010 in 2012 2011 Opredelitev v programu dela in pro- (za za- raèunu za leto 2009 in 2010 leto naprej gon) ter vsako programu vsakoletnem v Opredelitev dela in proraèunu TO Kadri in organiziranost - povezovanje marketing za sodelavec strokovni Vodi in prodajo marketing za sodelavec strokovni Vodi in prodajo marketing za sodelavec strokovni Vodi in prodajo TO in RRC Naèin izvedbe in prièetek 2009 dalje – med letom ob pomoèi anketarjev (študen- podatkov-TO obdelava tov); – 2010 obdelava podatkov stroko- na ter leto preteklo za TO vnem svetu 2009 – model se naroèi z pri podjetju, ki se ukvarja raziskavami 2009 - 2010 Nosilec TO TO TO V sodelovanju s turistiènim gospodarstvom TO – detektira potrebe in pripravi programe, – izvedba RRC izobraževanj Izvajanje redne letne tržne Priprava modela in izvedba orod- izvedba in modela Priprava Izdelati naèrt izobraževanja in Izvedba raziskave za strateške Aktivnosti/Projekti 4.1. raziskave 4.2. trženjausmeritve turizma 4.3. ja za tekoèe tržne analize in izvedba analiz po tem modelu (do uvedbe tega modela se raziskave in njihovi na podlagi podatkov izsledki izvajajo SURS in baze podatkov in raziskav, TO) ki jih že izvaja 4.4. glede turizmu v kadrov usposabljanja na lokalne potrebe (vodièi, kadri v gostinstvu, kmeèki turizem) 4. Izvedba programa raziskav in razvoja raziskav 4. Izvedba programa Strateški cilji na podroèju raziskav in razvoja Zagotavljanje tržnih relevantnih in trženje1. in strokovnih podlag za oblikovanje turistiène ponudbe 2. Podpora turistiènemu gospodarstvu pri usmerjanju razvoja in trženja turistiène ponudbe oblik trženja razvoja in sodobnih uèinkovitih 3. Pospeševanje turizma 4. Usposobljenost za uporabo trženja turistiènih sodobnih principov ponudnikov turistiène ponudbe na razliènih ravneh

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 33

C M Y CM MY CY CMY K

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 34

C M Y CM MY CY CMY K

Strategija razvoja turizma v obèini Piran 30 2009/2015

Viri in literatura

1. Razvojni naèrt in usmeritve slovenskega turizma 2007-2011 (Fakulteta za turistiène študije Portorož, Turistica za STO, 2006) 2. Strategija trženja slovenskega turizma 2007-2011 (Hosting svetovanje d.o.o. za STO, 2007) 3. Regionalna strategija trajnostnega razvoja turizma Južne Primorske 2006-2012, Hosting svetovanje d.o.o. za RRC, Koper, 2006) 4. Razvojni program podeželja za obmoèje obèin Koper, Izola in Piran (RRC Koper, junij 2006) 5. Poroèila, študije, naèrti poslovanja in statistike Turistiènega združenja Portorož, g.i.z. Piran, 2004 – 2008 6. SURS, statistièni letopis: 2004, 2005, 2006, 2007, 2008 7. SURS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002 8. Zavod republike Slovenije za zaposlovanje 9. Razvoj turizma v obèini Piran (Mednarodni inštitut za turizem 2002) 10. Ureditev javnih površin v obalnem pasu obèine Piran (Urbi d.o.o., oblikovanje prostora 2003) 11. Strokovne podlage za oceno vplivov na okolje pri posegih v obalnem pasu somestja Piran Portorož-Lucija (OIKOS, Svetovanje za razvoj 2004) 12. Piran, moje mesto (Studio Moderna/obèina Piran, 2006/2007) 13. Izhodišèa za ureditev obalnega in priobalnega pasu v obèini Piran (Strokovna skupina sestavljena iz predstavnikov nosilcev piranskega turizma in obèine 2006) 14. Odnos Piranèanov do turizma in ocena turistiène ponudbe Pirana s strani turistov (Inštitut Turistica, Zavod za prosti èas in turizem, 2006) 15. www.Opatija.net in Turistièka zajednica grada Opatija 16. www.venere.com/rimini 17. Glavni plan razvoja turizma u Primorsko-goranskoj županiji, 2005 18. St. Tropez press kit 2008 19. Prispevki Ivana Silièa, direktorja Turistiènega združenja Portorož, g.i.z. Piran

Obèina Piran

Composite povzetek_strategija_piran_2.FH10 Thu Jun 18 10:16:46 2009 Page 35

C M Y CM MY CY CMY K

Composite