Prenos Pdf Različice Dokumenta

Lucija · Nova vas · Piran · Portorož · Padna · Sečovlje · Strunjan · Sveti Peter

Lokalno glasilo Občine Piran - Brezplačen izvod za vsako gospodinjstvo 8. 3. Mednarodni dan žena Avditorij Portorož

11. in 12. 4. Istrski maraton Slovenska Istra

od 24. do 26. 4. 13. Solinarski 24.–26. praznik april � aprile Piran 2015 ob prazniku sv. Jurija

in occasione della Festa di S. Giorgio PIRAN • PIRANO www.avditorij.si

Februar, 2015 št. 34 02 UVODNIK SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

opravili, saj svojih načrtov ne bomo uresničevali s pomočjo zadolževanja in z neselektivno prodajo premoženja. Ravno nasprotno, letos bomo svoj dolg občutno zmanjšali, nove obremenitve pa smo enakomerno in pravično razporedili med vse proračunske uporabnike, gospodarstvo, občanke in občane ter naše goste. Vsem proračunskim uporabnikom smo tudi v zaostrenih razmerah omogočili nemoteno izvajanje svojih programov, obenem pa več kot tretjino proračuna namenili naložbam, ki so ključne za zagon gospodarstva in zagotavljanje konkurenčnosti ter razvojnih možnosti občine. V tem mesecu smo razgrnili tudi prostorski načrt Termalna riviera, ki bo omogočil investicijo, ki jo občina Piran in še zlasti Lucija nujno potrebujeta za svoj gospodarski razvoj in reševanje čedalje bolj perečih težav z mirujočim prometom na tem območju. Gre za prostorski akt, ki sprošča razvojni in prostorski potencial Lucije in bo z aktiviranjem degradiranega prostora sredi naselja občutno izboljšal kakovost bivanja krajank in krajanov. Vsem, ki ste se ali se še boste odločili za konstruktivno sodelovanje v postopku razgrnitve in sprejema OPPN Termalna riviera, se vnaprej zahvaljujem. Verjamem, da bomo v aktivnem dialogu in z izmenjavo idej uspešno uskladili vse različne poglede na nadaljnji razvoj Lucije. Verjamem v moč naše skupnosti, ki s svojo kulturo strpnosti in sožitja vedno znova premaguje vse, ki nas občasno poskušajo ohromiti z netenjem umetnih in nepotrebnih sporov. Kako duhovno bogata in ustvarjalna je naša skupnost, sem se lahko znova prepričal na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku. Očarala sta me čudovit program, ki so ga pripravili naši umetniki in umetnice, in seveda tudi polna dvorana, ki priča o tem, da za Pirančanke in Pirančane kultura ni le rubrika na predzadnji strani časnika in zadnji prispevek pred blokom reklam, temveč temelj našega medsebojnega razumevanja Spoštovane občanke, cenjeni občani. in spoštovanja. Kultura živi svoje življenje v skupnosti, med nami in v naših odnosih. Globoko smo zakorakali v leto 2015, ki bo za našo skupnost v Mi jo ustvarjamo, sprejemamo, negujemo in tudi zavračamo, kadar nam številnih pogledih prelomno. V zadnjih letih smo veliko že naredili za je tuja in nas razdvaja. odpravo posledic hude gospodarske krize, v katero je zabredla Slovenija. Zato sem trdno prepričan, da bomo vedno našli skupni jezik, ko Povečali smo prihodke Občine Piran, oklestili proračunski primanjkljaj, gre za izzive prihodnosti. Visoke ovire so pred nami in ne bo nam zmanjšali zadolževanje in prodajo premoženja ter skoraj podvojili višino vedno lahko. Naši ambiciozni načrti bodo od nas terjali veliko dela in nepovratnih sredstev, ki smo jih pridobili iz skladov Evropske unije. odrekanja. Verjamem pa, da zmoremo. Da bomo uspešni. Da bomo Vendar pa najhujše žal še vedno ni za nami. V novo kislo jabolko dosegli vse cilje, ki smo si jih in si jih še bomo zastavili. smo morali ugrizniti pri pripravi letošnjega proračuna, saj se je Vlada Verjamem v našo skupnost. Republike Slovenije odločila, da javnofinančni primanjkljaj države uravnoteži tudi z znižanjem sredstev občinam. Sestaviti proračun, ki bo kljub znižanju dotacij ostal razvojno naravnan, fiskalno vzdržen in ne bo posegal v socialno varstvo materialno Peter Bossman ogroženih, je bila zares težka naloga. Prepričan pa sem, da smo jo dobro

Lokalno glasilo Občine Piran Kazalo Solni cvet - L'Afioreto 34 3 AKTUALNO Izdajatelj: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran 18 ZGODBE LJUDI 32 DRUŠTVA Izšlo: Vse nepodpisane fotografije: V Piranu, februarja 2015 Arhiv občine Piran 40 VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE

Odgovorna urednica: Oblikovanje in prelom: 44 ITALIJANSKA SKUPNOST / COMUNITÀ DEGLI ITALIANI Slavica Tucakov Emigma d.o.o. 47 SOLINE Vsa nepodpisana besedila: Tisk: 49 KULTURNA DEDIŠČINA Slavica Tucakov in Nina Trampuš Tiskarna Vek 49 ZDRAVJE Lektura: Naklada: Petra Jordan 8.000 izvodov 52 UMETNOST 58 ŠPORT 03 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Piranske svetnice in svetniki v prvem branju potrdili predlog proračuna za leto 2015 Brez novega zadolževanja

Na 4. redni seji Občinske- mo v krajevne skupnosti«. V ga sveta Občine Piran so se odgovoru je piranski župan svetnice in svetniki seznanili pojasnil, da občina krajevnim s predlogom proračuna za le- skupnostim ne more vzeti tošnje leto in ga potrdili z 21 sredstev, saj so ta namensko glasovi za in brez glasu proti. rezervirana. Dodal je, da pro- Kot je v predstavitvi pro- račun ne krči sredstev šolam, računa, težkega 24.844.933 razlika v višini sredstev med evrov, izpostavila vodja urada lanskim in letošnji letom je za finance Breda Klobas, so le v investicijah, ki so bile izhodišča za njegovo pripravo opravljene lani. »Proračun temeljila na pozivu k racio- ni sestavljen le iz številk, za nalnemu načrtovanju porabe številkami so investicije,« je ter njenemu nižanju. Vlada zatrdil. Tudi letos je namreč RS je v letu 2015 napovedala načrtovanih kar nekaj večjih bistveno nižanje sredstev ob- naložb. Največja med njimi činam. Povprečnino, ki vpliva bo ureditev ribiškega prista- na izračun sredstev za občine, nišča v Strunjanu; zanjo so je za obdobje do 30. junija namenili 1.108.281 evrov, določila v višini 525 evrov. Po slaba dva milijona cestnemu uveljavitvi interventnega za- prometu in infrastrukturi, Športnemu in mladinskemu stične takse v ta namen. kona, ki naj bi občinam zni- gradnji občinskih cest pa pol centru Piran dvigne postavka Piranska občina bo sicer žal določene stroške, pa naj milijona evrov. s 94.000 na 110.000 evrov. letos iz državnega proračuna bi povprečnina znašala le še V tem mandatu bo Občina Bolj kritična je bila svetni- prejela 2,5 milijona evrov, no- 500,83 evra. Ker Občina Pi- Piran zgradila tudi Dom vo- ca DeSUS-a Milica Maslo; v vega zadolževanja pa ni v na- ran ocenjuje, da interventni dnih športov na Bernardinu; imenu piranske krajevne sku- črtu. Bo pa letos poplačevala zakon ne bo doprinesel k toli- v letošnjem letu bo 210.000 pnosti je izpostavila, da si več stare dolgove v višini 1,5 mili- kšnemu znižanju stroškov, kot evrov namenila za dokumen- pozornosti zaslužijo Oljčna jona. Nekaj več prihodkov se predvideva vlada, so v predlo- tacijo, ki je potrebna za prija- pot, Regentova ulica in Ulica bo nateklo tudi iz abonmajev gu proračuna upoštevali viši- vo na razpise. Poleti bo vrata IX. Korpusa, ki potrebujejo za parkiranje na javnih par- no povprečnine 525 evrov za odprl Mediadom Pyrhani, ki sanacijo, uničeno pa je tudi kiriščih, ki jih ima v najemu celo proračunsko leto. bo od piranske občine prejel Prešernovo nabrežje. Kritična Javno podjetje Okolje Piran, »Ker je povprečnina še 443.427 evrov. Svetnica So- je bila še do postavke Lokalne d.o.o. Cena mesečnega abo- lani znašala 536 evrov, smo cialnih demokratov in pod- turistične organizacije, ki bo nmaja za parkiranje na javnih morali pri pripravi letošnjega županja Občine Piran Meira v letošnjem letu dobila 23,5 parkiriščih v piranski obči- proračuna temeljito oklestiti Hot je na seji poudarila, da je odstotka več sredstev iz pro- ni se bo dvignila z 10 na 13 naše izdatke,« je v nagovoru župan v prejšnjem mandatu računa, zato predlaga, naj se evrov, vstopna kartica v Piran svetnikom povedal piranski posebno veliko skrb namenjal del teh sredstev, ki jih črpajo pa s 3 na 5 evrov. Na ta način župan Peter Bossman. »Oce- ranljivim skupinam. Kljub iz turistične takse, nameni bo javno podjetje realiziralo njujemo pa, da naš predlog nižanju sredstev je tudi letos zdravstvenemu varstvu. V Pi- višje prihodke, ki jih bo na- proračuna kljub znižanju pri- obdržal vse socialne bonitete, ranu namreč v poletnem času menilo predvsem za sofinan- hodkov iz naslova povprečni- njegova primarna skrb pa so ambulanto obiskujejo tudi tu- ciranje nakupa novih vozil, ki ne ostaja razvojno naravnan, otroci. Med drugim bo obči- risti, zato se ji zdi smiselno, vozita med Fornačami in Tar- fiskalno vzdržen in ne posega na v letošnjem letu namenila da gre delež sredstev iz turi- tinijevim trgom. v socialno varstvo materialno 471.098 evrov vrtcu La Co- ogroženih, zgolj v nadstan- ccinella v Luciji. Na vzhodni Spoštovane občanke in občani, darde, ki jih zaradi pomanj- strani stavbe vrtca namerava Socialni demokrati Piran odpiramo svetniško pisarno, kjer lahko kanja sredstev v novonastalih dozidati objekt, s katerim bi podate predloge, pobude in vprašanja. Pisarna bo odprta vsak prvi in razmerah ni več mogoče za- pridobili prostore za jaslični tretji četrtek v mesecu od 18. do 19. ure na sedežu stranke v TPC Lucija gotavljati.« oddelek. Hotova je med pre- (nad Rok Barom), Obala 114. V razpravi je Robert Jakin dlogi izpostavila še igrišče Svoje predloge, pobude in vprašanja lahko pošljete tudi na naslov: iz stranke Slovenija za vedno v jedru Pirana, po katerem [email protected] Bossmanu očital, da »ob viš- je med piranskimi prebival- Veselimo se srečanja z vami. jih prihodkih vzamemo sred- ci ogromno povpraševanja, Svetnice in svetniki SD v Občinskem svetu Občine Piran stva otrokom in jih investira- predlagala pa je tudi, naj se 04 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Evropski svet potrdil 14 lokalnih politikov iz Slovenije Peter Bossman ponovno imenovan za člana Odbora regij v EU

skih mest in regij v EU. V odbo- dat. V prvem je bil podpredse- ima zelo pomembno vlogo pri ru je 350 predstavnikov iz vseh dnik komisije za ekonomske, zagotavljanju vključenosti lokal- 28 držav članic, ki imajo posve- socialne in teritorialne zadeve nih in regionalnih skupnosti v tovalno vlogo pri sprejemanju (ECOTER) in član Evro-sredo- izvajanje in upravljanje evrop- evropskih zakonov. Delo odbo- zemske skupščine lokalnih in skih politik in programov. Gre za ra poteka v šestih komisijah, ki regionalnih oblasti (ARLEM), odgovorno delo, ki pa ga sedaj že proučujejo predloge o različnih letos pa bo sodeloval v Komi- dobro poznam in ga opravljam z področjih in pripravijo mnenja siji za ekonomsko in socialno velikim zadovoljstvom," je pove- za razpravo na plenarnih zase- politiko (ECOS) in Komisiji za dal Bossman. danjih, odbor pa tudi sprejema državljanstvo, upravljanje ter Slovenska delegacija se bo na V torek, 27. januarja 2015, resolucije o aktualnih političnih institucionalne in zunanje za- prvem plenarnem zasedanju no- je Evropski svet uradno potrdil vprašanjih. deve (CIVEX). Poleg tega je bil vega mandata odbora prvič sešla 14 lokalnih politikov iz Sloveni- Med 14 lokalnimi slovenski- leta 2013 v Marseillu imenovan 11. februarja v Bruslju. Predstav- je, večinoma županov, ki bodo v mi politiki bo v odboru regij tudi v politični svet tako imenovane niki regij sicer za delo v odboru prihodnjih petih letih v Odboru piranski župan Peter Bossman, mediteranske pobude. "Čeprav ne prejemajo plače. regij zastopali interese sloven- za katerega bo to že drugi man- je odbor regij posvetovalno telo,

Ob slovenskem kulturnem prazniku podelili priznanje za izjemne dosežke s področja kulture Foto · Ariana Buzleta Tartinijevo priznanje prejela Ksenija Petaros Kmetec

Občina Piran je slovenski kul- Slavnostni govornik je bil oper- turni praznik obeležila s slavnostno ni pevec Branko Robinšak. prireditvijo in podelitvijo Tartinije- Na prireditvi, ki jo je režirala vega priznanja, ki je potekala v ne- Mojka Mehora Lavrič in povezo- deljo, 8. februarja 2015, v Avditoriju vala Nina Šegš Mihalič, so nastopili Portorož. Gostitelj večera, župan Primož Forte, Alena Medič, Yuyin Občine Piran Peter Bossman, je Muraishi, Mario Petvar, Sara Pajič - ob tej priložnosti podelil Tartini- Osolnik, Barbara Barać, Pevski zbor jevo priznanje za izjemne dosežke Portorož, Komorni moški zbor Ka- s področja kulture, ki pomembno rol Pahor Piran, Plesno-akrobatska oblikujejo kulturno življenje pre- in gledališka skupina Flip, Baletna bivalcev občine Piran. Prejela ga je skupina Metulj, Glasbena šola Pi- Ksenija Petaros Kmetec. ran in OŠ Cirila Kosmača Piran.

Obrazložitev priznanja Bibliotekarska specialistka Ksenija Petaros Kmetec je v Mestni knjižnici Piran odgovorna za domoznansko zbirko, s svojim dolgoletnim delom na področju bibliotekarstva, domoznanstva in kulture pa vselej prispeva k popularizaciji znanja in zvišanju zavesti o pomenu dediščine ter pripadnosti piranskemu in istrskemu specifičnemu okolju. Svojo pot je začela v Pomorskem muzeju Sergej Mašera Piran, kjer je postavila temelje pomorski strokovni knjižnici, leta 1985 pa se je zaposlila v Mestni knjižnici Piran, tedaj Matični knjižnici Piran. Domoznansko dejavnost je v knjižnici začela razvijati v devetdesetih letih 20. stoletja, čeprav takrat domoznansko delo v knjižnici formalno še ni obstajalo in je bil takrat šele zametek kasnejše uspešne dejavnosti. Ksenija Petaros Kmetec prebivalcem piranske občine, pa tudi širše, predstavlja našo kulturno dediščino z organizacijo in vodenjem kulturnih prireditev, literarnih večerov, pripravljanjem razstav, s sodelovanjem pri lokalnih in nacionalnih projektih, pisanjem strokovnih in poljudnih člankov ter prevajanjem domoznanskih prispevkov iz italijanščine v slovenščino. Ob tem neutrudno navezuje stike in izvaja različne oblike sodelovanja s posamezniki, društvi in ustanovami, ki si prizadevajo za širjenje znanj o dediščini in kulturi našega okolja. 05 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Občina Piran

Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1, Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11, 87/11, 40/12 – ZUJF), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 in 34/04, 62/06, 114/06 – ZUE, 11/09, 81/11, 47/14), Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ZUP-UPB2, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13) in 31. člena Statuta Občine Piran (Uradni list RS, št. 5/2014- UPB2) Občina Piran objavlja Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem

Predmet razpisa je okvirno 6 neprofitnih stanovanj. Celotno besedilo razpisa s splošnimi določbami, natančno določenim Razpisni postopek predmetom razpisa, splošnimi in dodatnimi razpisnimi pogoji, Prosilci, ki se želijo prijaviti na razpis za dodelitev neprofitnega sta- kriteriji in merili za ocenjevanje stanovanjskih in socialnih razmer novanja v najem, dvignejo obrazec vloge s prilogami v vložišču Ob- prosilcev, zahtevano razpisno dokumentacijo in natančnim razpisnim čine Piran v pritličju občinske stavbe v Piranu, Tartinijev trg 2, vsak postopkom je objavljeno na spletni strani Občine Piran www.piran. delovni dan od 8. do 12. ure, v sredo tudi od 14. do 17. ure. si in na oglasni deski Občine Piran v pritličju občinske stavbe v Piranu, Tartinijev trg 2. Vloge z vso zahtevano dokumentacijo lahko prosilci oddajo na vlo- žišču Občine Piran v času uradnih ur, oziroma pošljejo priporočeno Štev.: 3523-3/2015 po pošti na naslov: Občina Piran, Tartinijev trg 2, 6330 Piran z ozna- Datum: 19. 2. 2015 ko: JAVNI RAZPIS – NEPROFITNA STANOVANJA. Župan Občine Piran Pravočasne bodo tiste vloge, ki bodo oddane na vložišču najkasneje Peter Bossman do 31. 3. 2015 ali pa bodo tega dne oddane priporočeno na pošto.

Rezervacijski sistem bo deloval kot vedno aktualen virtualni katalog

O B V E S T I L O Enoten spletni Starše predšolskih otrok obveščamo, da poteka vpis za šolsko leto 2015/2016 v vrtcih na območju Občine Piran. Zaradi nizkega števila prostih mest pozivamo starše, da čim prej uredijo vpis oziroma najkasneje do 31. 3. 2015. Prijavo rezervacijski sistem lahko starši oddajo le v en vrtec. Vpis poteka na upravah vrtcev: Destinacija Portorož & Piran formacije o namestitvenih objektih • VRTEC MORNARČEK PIRAN, Ulica IX. korpusa 40/a, Piran; bo v začetku letošnjega leta bogatej- z opisi in fotografijami, dostopnosti, • VRTEC MORJE LUCIJA, Fazanska ulica 3, Lucija; ša za novo pridobitev, enoten sple- paketih, ponudbi v sezoni in izven • ITALIJANSKI VRTEC LA COCCINELLA PIRAN, Fazan 3, Lucija; tni rezervacijski sistem. Turistično nje ter o »first« in »last minute« po- • VRTEC PRI OSNOVNI ŠOLI SEČOVLJE, Sečovlje 78, Sečovlje. združenje Portorož se je po zgledu nudbi. Rezervacijski sistem bo de- A V V I S O hrvaške Istre, ki tak sistem že ima, loval kot vedno aktualen virtualni Avvisiamo i genitori dei bambini in età prescolare che sono in odločilo za programsko opremo katalog, saj bodo ponudniki lahko corso le iscrizioni per l’anno scolastico 2015/2016 nelle scuole dell’infanzia nel territorio del Comune di Pirano. Phobs. V Sloveniji nekateri posa- sami sproti spreminjali in dodajali Visto il basso numero dei posti liberi a disposizione invitiamo mezni ponudniki oziroma hoteli svoje podatke. i genitori a mettersi in regola con le iscrizioni quanto prima, ta sistem že uporabljajo, Turistično Po Googlovi statistiki naj bi ossia entro e non oltre il 31. 3. 2015. L' iscrizione puo` združenje Portorož pa bo prvo, ki vsak gost pri izbiri destinacije za essere fatta solo in una scuola d' infanzia. bo v rezervacijski sistem združilo dopust pregledal več kot 14 spletnih Le iscrizioni si svolgono presso le direzioni delle scuole materne: turistične ponudnike na celotni de- strani. Na prvem mestu so iskalni- stinaciji. Uporabniki bodo dosto- ki, sledijo spletne strani agencij in • SCUOLA DELL’INFANZIA “MORNARČEK” PIRANO, Via IX Corpo d’Armata 40/a, Pirano pali do vsebin preko spletne strani destinacijski portali. Rezervacijski • SCUOLA DELL’INFANZIA MORJE LUCIA, Via Fasano 3, Lucia www.portoroz.si, kar bo destina- sistem Phobs na portoroškem por- • SCUOLA DELL’INFANZIA DI LINGUA ITALIANA “LA COCCI- cijskemu portalu dodalo še večjo talu bo tako pomembno vplival na NELLA” PIRANO, Via Fasano 3, Lucia uporabno vrednost. Uporabnikom uporabnike v fazi izbire dopustni- • SCUOLA DELL’INFANZIA PRESSO LA SCUOLA ELEMENTARE DI SICCIOLE, Sicciole 78, Sicciole. bodo tako na voljo konkretne in- ške destinacije.

coworking Lucija 06 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Občina želi zagotoviti nov gospodarski zagon in razširiti turistično ponudbo OPPN Termalna riviera za daljšo turistično sezono in kakovostno bivalno okolje

Občina Piran je v petek, 6. februarja, javnosti razgrnila prostorski načrt termalne riviere, ki zajema območje dela Marine Por- torož, gramozno parkirišče ob Marini, kanal Fazan in okoliške ceste. S projektom želi zagotoviti nov gospodarski zagon in razširiti turistično ponudbo občine. V času razgrnitve občinskega podrob- nega prostorskega načrta Termalna riviera se bo javnost lahko podrobno seznanila z ambiciozno, celovito in strateško načrtovano preobrazbo tega dela Lucije. Termalna riviera prinaša spremembo značaja območja in preobrazbo danes zapostavljenih površin v kakovostno bivalno okolje, ob tem pa ponuja tudi priložnost za zaposlovanje občanov. Predlog dokumenta bo do torka, 17. marca 2015, javno razgrnjen v avli Občine Piran in na KS Lucija. V tem času bo Urad za okolje in prostor Občine Piran organiziral javno obravnavo dokumenta, ki bo v sredo, 4. marca 2015, ob 17. uri v prostorih KS Lucija. Zainteresirani lahko v času javne razgrnitve vpišejo svoje predloge v knjigo pripomb v avli Občine Piran ali na sedežu KS Lucija ali pa jih pisno posredujejo Uradu za okolje in prostor Občine Piran (Tartinijev trg 2, Piran). Prav tako jih lahko podajo pisno ali ustno na zapisnik na dan javne obravnave. Termalno kopališče je načrtovano kot objekt, ki bo omogočil podaljšanje turistične sezone na vse leto, hkrati pa bo občankam in občanom ponudil storitev termalnih toplic v lastnem kraju. Današnje improvizirano, pra- šno parkirišče bo nadomestila termalna riviera z veliko parkovno ureditvijo. Obstoječa parkirišča bodo premeščena ob cesto Obala, kjer bodo urejena kot peščena površina z drevoredom. Krajinska ureditev bo zakrila suhe priveze in ustvarila prijetno okolico ob središču Lucije in parku Sonce. Poleg novega termalnega kopališča bo ureditev ponudila še odprt dostop do morja za vse občane Luci- je, urejen kanal Fazan, parkirno hišo ter ureditev območja suhih vezov. OPPN bo uredil status zemljišč v območju, ki so že stavbna in delno že pozidana. Prostorski izvedbeni akt je treba sprejeti predvsem zato, da bo občina lahko podrobneje opredelila merila in pogoje za umestitev objektov v prostor ter obmo- čje uredila v smiselno funkcionalno celoto. Rok za pripombe poteče zadnji dan javne razgrnitve, 17. marca 2015. 07 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Glavni dobitek bo enoletna uporaba osebnega avtomobila Solinarski praznik letos z veliko tombolo

24.–26. april 2015, Piran la v soline. Dogajanje se bo s Solinarski praznik, ki oži- tržnico in kulturno-zabavnim vlja čas odhoda solinarskih programom, ki ga bosta pope- družin v soline, bo ob koncu strila lika Bruno in Giordano, aprila zdaj že tradicionalno nadaljevalo na Tartinijevem za kar tri dni združil prebi- trgu. valce in obiskovalce Pirana, Organizatorji so še posebej lokalna društva, umetnike in ponosni, da jim bo letos uspe- ponudnike kulinarike. Vsako lo oživiti starodavno tombolo. leto se praznik vrne s kakšno Z bogatimi dobitki bo to zago- novostjo. Letos bodo vsi sode- tovo najbolj obiskan dogodek lujoči, nastopajoči in gostin- letošnjega praznika. Prav vsak ci, ki so se odzvali prošnji za obiskovalec bo dobil prilo- sodelovanje, 25. in 26. aprila žnost postati tisti srečnež, ki oblečeni v belo in bodo tako bo dobil osebni avtomobil re- tudi naključnim obiskovalcem nault twingo v enoletno upo- pokazali, da Piran diha s svo- rabo. jim solinarskim praznikom. Ves čas trajanja Solinar- Organizatorji so najbolj pono- skega praznika bodo piranski sni na oživitev velike tombole, filma, Foto klub Portorož pa klornih skupin in glasbenih gostinci ponujali solinarsko ki bo sodelujoče razveselila z bo dodal piko na i z odprtjem izvajalcev, dve solinarski pe- malico po praznično niz- bogatimi nagradami – glavni fotografske razstave preteklih smi bodo skupaj zapeli tudi kih cenah, vse obiskovalke in dobitek bo enoletna uporaba solinarskih festivalov. Na Tar- vsi pevski zbori občine Piran. obiskovalce bodo pričakali s osebnega avtomobila renault tinijevem trgu v Piranu bo v Najmlajši se bodo udeležili piranskim brodetom. Celo- twingo! soboto obiskovalce pričakal ustvarjalnih delavnic, z gleda- dnevna ponudba rib bo tudi Praznik se bo že tradicio- sejem, posvečen soli in da- liško predstavo pa jih bo obi- na glavnem piranskem po- nalno začel s petkovim okra- rovom narave. Na različnih skal Martin Krpan. Letos bo molu, kjer vas bodo razvajali ševanjem Pirana, za katerega lokacijah po Piranu se bodo sobotno dogajanje obogatila piranski ribiči. Ponudbo ob bodo v dopoldanskih urah predstavljali lokalna društva, starodavna tombola z boga- solinarskem prazniku bodo poskrbeli Društvo Anbot ter gastronomski ponudniki in timi nagradami, ob večernih zaokrožili še javni zavodi, ga- učenke in učenci osnovnih šol najrazličnejši umetniki. So- urah pa bo sledil koncert sku- lerije in muzeji, ki bodo 25. in piranske občine, pomagali jim botno sejemsko dogajanje že pine Istranbul. V nedeljo se bo 26. aprila odprli svoja vrata in bodo tudi dijaki GEPŠ. Zavod tradicionalno popestri bogat praznovanje začelo s proce- vabili k brezplačnemu ogledu Mediteranum bo v večernih kulturni program, v okvi- sijo sv. Jurija in sveto mašo v svojih zbirk. urah v Apolonijevi palači obi- ru katerega se bo predstavila župnijski cerkvi sv. Jurija, po skovalce razveselil s predava- solinarska družina, nato pa končanem bogoslužju pa se bo njem in projekcijo kratkega se bodo zvrstili nastopi fol- solinarska družina odpravi- 08 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Organizatorji bodo za varno izpeljavo teka potrebovali kar 500 prostovoljcev Piše · Branko Vrabec; foto · Biljana Krumov Banka Koper 2. Istrski maraton je vse bliže

Bliža se najbolj množična Valeto, nato bodo nadaljevali športna prireditev v naši ob- levo po Parencani do Lucije. čini – Banka Koper 2. Istrski Tam se bodo spustili na glavno maraton. Organizatorji so za cesto in med Mercatorjem in njegovo prvo izvedbo na pri- Taverno prečkali cesto, naprej reditvi Športnik občine Piran, pa bodo tekli ob obali čez por- ki je 13. februarja potekala v toroško plažo, mimo skladišč Avditoriju, prejeli občinsko soli, Bernardina do Pirana. Na priznanje za množičnost v letu Tartinijevem trgu jih že do- 2014. Start teka na 21 kilo- kaj utrujene pričakujemo ob metrov je bil, kot je znano, na 11.40, takrat bo spodbuda več Fornačah pred Piranom. Letos kot dobrodošla. Sledil bo kla- je startno-ciljni prostor pre- nec in tek po slemenski potki seljen v Izolo, prihodnje leto proti Fiesi, nato »klanec ljube- pa bo maraton gostila naša zni« proti Pacugu in tek skozi občina. 12. aprila bodo tekači gozdiček na cesto do Strunja- jih lahko ogledate na spletni pri prireditvi, naj se prijavijo ponovno zasedli našo obalo, na, kjer se bodo ponovno vr- strani www.istrski-maraton.si, preko njihove spletne strani plaže in ulice – cest niti ne, nili na Parencano in odšli cilju kjer so tudi vsi ostali podatki ali pokličejo na tel. št. 070- saj bodo po glavnih prome- v Izoli naproti. o letošnjem maratonu. Seveda 720-940. tnicah tekli le kratek čas. Na Naša občina bo gostila tudi so pri njegovi varni in uspešni Predvsem pa vabimo vse piranski konec bodo pritekli rekreativne tekače. Domiselni izpeljavi poleg organizatorjev občane, da v nedeljo, 12. aprile maratonci, tekači na 21 ki- organizatorji so namreč letos pomembni tudi vsi ostali, ki la, stopijo ob traso in bodrijo lometrov se bodo iz Izole po- pripravili posebnost, in sicer pri tem pomagajo, tako gasil- maratonce, ki bodo prečkali dali proti Kopru in končali tek bo rekreativni tek na 10-kilo- ci, policisti, občinske službe našo lepo občino. Da si teka z vrnitvijo v Izolo. Maratonci metrov potekal iz Kort proti kot tudi prostovoljci. Teh ni skozi Lucijo, Portorož, Piran (teh bo okrog 800) bodo torej Izoli. V Kortah bo start teka v nikoli dovolj, saj bodo orga- in Strunjan ne bodo zapomnili drugo nedeljo v aprilu iz Izole nedeljo ob 9.40. V vasi priča- nizatorji potrebovali kar 500 le po vloženem naporu, tem- pritekli v strunjansko dolino kujejo več kot 1.200 tekačev in prostovoljcev za varno izpe- več tudi in predvsem po dobri okrog enajste ure. Pot jih bo nekaj sto spremljevalcev. ljavo teka. Zato pozivajo vse, volji, gostoljubnosti in spod- nato vodila skozi predor pod Trase so že vrisane in si ki bi želeli aktivno sodelovati bujanju domačinov.

To vrsto morskega psa so pri nas nazadnje videli leta 2001 Piše in foto · Janez Mužič Neobičajen ulov morskega psa orjaka

Konec decembra se je kakih pa se prehranjuje s planktonom, 50 metrov od plaže na Bernar- nima zob in je človeku povsem dinu v mrežo piranskega ribi- nenevaren. Spada med najbolj ča Roka Domnika ujel dobra ogrožene vrste morskih psov v dva metra velik in približno 40 Sredozemlju in je zaščiten. kilogramov težak mladič mor- Predvidevajo, da se je mla- skega psa orjaka (Cetorhinus dič znašel v našem morju zara- maximus). Gre za dokaj redek di temperature vode, ki je bila oziroma neobičajen ulov, saj so takrat s 14 stopinjami Celzija to vrsto morskega psa pri nas neobičajno visoka. Odpeljali so nazadnje videli leta 2001. Je ga v naravoslovni muzej v Lju- največja vrsta morskega psa v bljano, kjer ga je po napovedih Sredozemlju, ki lahko zraste do oskrbnika Akvarija Valterja 15 metrov in doseže težo štirih Žiže z namenom razstavljanja ton. Njegova posebnost je, da čakal postopek prepariranja. ima slonu podoben rilec, sicer 09 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Dvajset peničarjev je na ocenjevanje poslalo 26 vzorcev Penina Portoroža 2014 je Bjana Cuvee Prestige 2008

V dneh, ko se je tempera- na stojnicah v sklopu božično- tura ozračja končno spustila na -novoletne tržnice pred hotelom zimske 3 °C, Slovenijo pa je po- Kempinski Palace Portorož po- belil prvi sneg v letošnji zimi, je nujali domače dobrote. Portorož dobil penino 2014. Na Dvajset peničarjev je na oce- 3. Festivalu penin, ki je potekal njevanje poslalo 26 vzorcev, ko- v soboto, 27. decembra, v parku misija, ki so jo sestavljali predse- hotela Kempinski Palace Porto- dnik dr. Mojmir Wondra, Alojz rož, je slavil Miran Sirk s penino Filipič, Zdravko Mastnak, Janez Bjana Cuvee Prestige 2008. Istenič in Majda Brdnik, pa je Obiskovalci so od 13. ure da- osmim peninam – Bjana Cuvée lje lahko okušali penine dvajsetih Prestige, Bjana Brut, Vinakoper peničarjev, za pravo vzdušje so Capris classic, Vinarstvo Rebula poskrbeli Pevski zbor Portorož, Br'stovska penina, Istenič Presti- Alan Hasanagić in Slavko Ivan- ge, Istenič Gourmet, Vipava 1894 čič. Ponudbo so zaokrožili lokal- Zelen, Bjana Rosé – podelila zlato ni ponudniki, ki so ves december medaljo.

S potapljači je na dno piranske Punte odšel tudi Božiček z jelenčkom Rudolfom Predbožična sobota namenjena potapljačem Več kot 70 potapljačev z či pa je na dno piranske Punte pa je udeležence božičnega po- potopili božično jelko. Zbrane, vseh koncev Slovenije se je odšel tudi Božiček z jelenčkom topa pozdravil kip Istrske Ma- predvsem otroke, je nagovoril družilo na sobotnem božičnem Rudolfom. Že tradicionalno done. Božiček, najmlajši so mu lahko potopu v Piranskem zalivu. so si potapljači lahko ogledali Potapljaški dan so v večer- zašepetali na uho svoje želje in Potapljaški centri iz Pirana so podvodne jaslice, v morje so nih urah zaključili piranski se fotografirali z njim, za starše namreč organizirali še zadnji se vrnile podvodne fotografije gasilci, ki so v morje pred Ho- pa so piranski gasilci pripravili potop v letu 2014, s potaplja- avtorja Boruta Furlana, prvič telom Piran že tradicionalno nekaj toplih napitkov.

December prinesel kar 17 % več nočitev V Portorožu in Piranu presegli 1,1 milijona nočitev

Zaključil se je še en živahen zabeležili 27.636 nočitev, kar je 7 predvsem na račun tujih gostov, ki Portorož ocenjujejo, da bo skupna december, ki je v Portorož in Pi- % več kot v enakem obdobju lani. so ustvarili za skoraj četrtino več številka tudi letos presegla 1,3 miran privabil številne obiskovalce. Prevladovali so tuji gostje (71 %), nočitev. lijona nočitev. Kot običajno jih je čakala odlična med njimi je bilo največ Italijanov. Skupaj je bilo v letu 2014 rea- Razmerje med domačimi in ponudba naših hotelov in wellness V celotnem decembru so v hotelih liziranih 1.101.921 hotelskih no- tujimi gosti ostaja skorajda nespre- centrov, preizkušen magnet za obi- občine Piran zabeležili 54.194 no- čitev, kar je le 10.000 nočitev (oz. menjeno, kar pomeni, da je doma- skovalce pa je tudi velik nabor ka- čitev, kar je kar 17 % več kot de- 1 %) manj kot lani, vendar 4.500 čih nočitev 31 %, tujih pa 69 %. V kovostnih prireditev, ki jih v občini cembra lani. Od tega je bilo 39 % nočitev več kot leta 2012. K temu je primerjavi z lani je bilo domačih Piran med prazniki ni manjkalo. nočitev domačih in 61 % nočitev treba prišteti še približno 250.000 nočitev za 3 % več, tujih pa za 3 % Med božično-novoletnimi pra- tujih gostov, med njimi daleč naj- nočitev iz drugih namestitvenih manj. zniki so v hotelih v piranski občini več Italijanov. Število se je povečalo kapacitet. V Turističnem združenju 10 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Dobrodelni prispevki za pomoč Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan Z mašo za prijatelje zbrali 1200 evrov

Na praznični petek, 26. decembra, je v cerkvi sv. Jerneja v Seči potekala maša za prijatelje. V polni cerkvi so se prijatelji združili za dober namen, z dobrodelnimi prispevki so zbrali 1200 evrov za nakup posebne opreme za senzomotorno sobo oziroma sobo za umirjanje v Centru za usposabljanje Elvira Vatovec Strunjan. Sveta maša z dobrodelno noto je potekala v čast svetemu Štefanu, diakonu in prvemu mučencu, ki goduje 26. decembra. Ob koncu bogoslužja je župnik Ma- tjaž Kravos blagoslovil vodo, sol, vino in olje tistim, ki so ga prinesli s seboj. Sledil je kratek božični koncert vokalne skupine Šentviški slavčki in Slavka Ivančiča, skupaj z županom Občine Piran Petrom Bossmanom pa so zbrani zapeli še črnsko duhovno pesem Oh Happy Day. Trenutno je v strunjanskem centru šest učencev s spektroavtistično motnjo in 11 učencev, ki imajo hude težave s koncentra- biti sami. Problem je rešljiv z usposobitvijo opreme za senzomotorno sobo, del sredstev cijo. Zaradi takih posebnosti je zelo mote- senzomotorne sobe oziroma sobe za umir- pa so na pobudo Egona Štibilja in Občine no delo v skupini. Učenci celo sami opo- janje. Občina Piran je v letošnjem letu že Piran zbrali tudi pri sveti maši. zarjajo na to, da ne zmorejo in da želijo zagotovila del sredstev za nakup posebne

Silvestrovanje v Piranu, ognjemet v Portorožu Pestro dogajanje v prazničnem decembru

V praznični december smo v piranski ob- čini vstopili s prižigom praznične osvetlitve in odprtjem božično-novoletne tržnice v parku hotela Kempinski Palace Portorož. Ves mesec so se nato vrstile prireditve, v Piranu so potopili novoletno jelko, v Portorožu izbrali penino Portoroža 2014, to je postala Bjana Cuvee Prestige 2008, na Tartinijevem trgu v Piranu pa smo se lahko sprehodili med stojnicami z domačimi pridelki. Najbolj veselo je bilo na zadnji dan starega leta, ko so že v popoldanskih urah Tartinijev trg zavzeli otroci. Otroškega silvestrovanja se je udeležila tudi nona Zima s snegom (sicer umetnim), burja pa je nekoliko pomešala štrene organizatorjem tradicionalnega silvestrovanja. Kljub mrazu in burji smo v novo leto vstopili na Tartinijevem trgu, kjer je nav- dušena in razigrana množica obiskovalcev na vse grlo prepevala s skupino Mambo Kings in Na novega leta dan je 330 junakov že Portoroža so si bili tokrat enotni – ognje- Natalijo Verboten. Vse prisotne sta opolnoči tradicionalno skočilo v morje, v popoldan- met je bil navdušujoč! Naj bo tako tudi leto, na odru pozdravila župan Občine Piran Peter skih urah pa je nebo nad Portorožem raz- v katerega smo zakorakali. Bossman in podžupanja Meira Hot. svetlil ognjemet. Obiskovalci in prebivalci 11 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Navdušeni nad Piranom Obisk delegacije iz Estonije

V Republiki Sloveniji je bila splodiranih ubojnih sredstev, v času od 19. do 23. 1. 2015 na ki ga financira Evropska ko- obisku delegacija Republike misija. Tretji dan obiska, 21. 1. Estonije, in sicer vodja enote 2015, si je estonska delegacija v za protibombno zaščito in ne- spremstvu predstavnika Upra- eksplodirana ubojna sredstva s ve RS za zaščito in reševanje svojim namestnikom in vodjo po zaključku z načrtom obiska oddelka za načrtovanje. Obisk opredeljenih obveznosti ogle- je plod dobrega sodelovanja dala tudi biser slovenske obale, med Upravo RS za zaščito in mesto Piran. Sprejel jih je žu- reševanje ter Upravo za zaščito pan občine Piran dr. Peter Bos- in reševanje republike Estoni- sman, ki jim je predstavil zgo- je ter izmenjave znanja in iz- dovino mesta, kar je gostom iz kušenj ekspertov na področju Estonije še polepšalo njihove protibombne zaščite in neek- vtise o Sloveniji.

Predvidoma bo vozni park Okolja Piran aprila bogatejši za še en takšen avtobus Novi avtobus med Tartinijevim trgom in Fornačami Javno podjetje Okolje Piran, je namenjen 42 potnikom, od tega d.o.o., je prebivalce in obiskovalce je 20 sedišč, kar je 35 odstotkov več, Pirana med prazniki razveselilo z kot je bilo prostora na voljo doslej. novim avtobusom, ki brezplačno Konec leta je bil pravi čas za vpe- vozi med Tartinijevim trgom in ljavo nove pridobitve, saj je v času Fornačami. Novi avtobus ne bo edi- božično-novoletnih praznikov me- na pridobitev v letu 2015, predvido- sto Piran obiskalo večje število tu- ma bo vozni park Okolja v aprilu ristov in dnevnih obiskovalcev. V bogatejši še za en takšen avtobus. poletnih mesecih, ko je potreba še Okolje Piran se je za nakup večja, se bosta novima avtobusoma dveh novih vozil odločilo zara- znova pridružila tudi električna mi- di dotrajanosti avtobusov, ki sta nibusa, ki ju je Občina Piran kupila doslej vozila na relaciji parkirišče maja lani. Fornače–Tartinijev trg–parkiri- Občina Piran je za novi avtobus šče Fornače. Novi avtobus ustreza odštela 81.950,00 evrov + DDV, le- evropskim standardom Euro 6, za tni strošek lizinga znaša približno udoben prevoz potnikov pa so po- 15 tisoč evrov. skrbeli z večjo kapaciteto. Avtobus

Za dobro sodelovanje Aleš Kordič nov komandir PP Piran

Nov komandir piranske poli- Na fotografiji z leve proti desni: Aleš cijske postaje je Aleš Kordič. Sre- Kordič, komandir PP Piran, Danimir čal se je že z županom občine Pi- Rebec, Direktor PU Koper, Rade ran Petrom Bossmanom in oba Vilimanovič, bivši komandir PP Piran se nadejata dobrega sodelovanja. in župan občine Piran Peter Bossman. 12 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

13. Tradicionalni gala pustni ples v gledališču Tartini Piše · Janez Mužič Pust s pridihom Benetk

Tudi letos so se pustne maske na šte- nato pa Ansambel »I Cugini di Campa- vilnih prireditvah po občini potrudile, da gna« in Eko vrtec. Skupina Dan ljubezni preženejo zimo, pa naj je šlo za tradicije prejela zlato masko, ki je največja na- onalno pustno rajanje najmlajših v Av- grada piranskega Velikega pustnega ple- ditoriju Portorož, 5. Portoroško pustno sa. povorko ali pa za že 54. simbolični pokop Ob vsekakor uspelem plesu velja ome- pusta na Belem Križu. Med vsemi pestro niti, da so organizatorji glede na njegovo etnološko obarvanimi tradicionalnimi odmevnost, saj pritegne nemalo turistič- povorkami, prevzemi oblasti, rajanji in nih obiskovalcev Obale, še zlasti letos pri drugimi pustnimi norčijami pa tudi širše njegovi izvedbi pogrešali večjo podporo v Sloveniji močno izstopa Veliki pustni lokalnega turističnega gospodarstva. Pri- ples v Gledališču Tartini. Tudi letos je na hodnje leto bo tema plesa verjetno pove- pustno soboto med drugim presenetil s zana s kulturo, saj pustna sobota pade na kar nekaj beneškimi maskami. Če kje pri 7. februar. nas, so te doma v Piranu, kar je seveda Beneški, a tudi piranski pust. posledica večstoletne zgodovinske povezanosti Pirana z Benetkami. Ples je v sodelovanju z Avditorijem Portorož, Ob- čino Piran in ob sponzorstvu LifeClassa tradicionalno pripravila Skupnost Italija- nov Piran. Kot je povedala Fulvia Zudič iz Sku- pnosti Italijanov Giuseppe Tartini Piran, ima piranski meščanski pustni ples nadvse spoštovanja vredno tradicijo, ki sega daleč nazaj v predvojne čase. Ker Piran- čani radi rajajo, so ga pred trinajstimi leti obudili. Še zlasti mnoge Pirančanke se nanj vsako leto prav srčno pripravijo in poskrbijo za ustrezne kostume, poslikave obraza ter seveda najrazličnejše maske. Te ne skrivajo umetniškega navdiha in avtentičnosti tradicije mesta. Čeprav se je letos morda po plesi- Zlato masko je letos prejela skupina Dan Ljubezni. šču ob glasbi The Swingtonesov in DJ-ja Adriana Roja vrtelo malo manj mask, ve- selja in rajanja, kakršno se za turistični Piran spodobi, ni manjkalo, in kdor kaj velja v Piranu, je bil tam v bolj ali manj prepoznavni pustni preobleki. Letošnja tema je bila glasba in žirija, ki so jo sestavljali Irena Dolinšek, Mauri- zio Tremul in Ubald Trnkozy, je tradicionalno nagradila najlepše maske. Največ njihovih simpatij je sicer pobrala skupina Glasba je tudi karton, ki pa je ob polnoč- ni razglasitvi ni bilo več tam. Tako je med samostojnimi maskami zmagala Srčeva dama pred masko Radio in Lizo Minelli. V skupini parov sta bili najbolje ocenjeni Hipijevki, nato pa Mali Princeski in Le- onard Cohen s soprogo. V konkurenci skupin, kjer je bilo največ mask, je bila najbolje ocenjena skupina Dan ljubezni, Tema pustnega plesa je bila letos glasba. 13 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Predstavilo se je sedem vozov in tri pustne skupine Sonce obsijalo 5. Portoroško pustno povorko

V nedeljo so piransko ob- voz in skupino je izbrala tudi veseljem sprehodim po Luciji, tistim, ki so nad njim, vrže čino preplavile maškare in se ocenjevalna komisija – med Portorožu in Piranu in obču- kost za glodanje. Zato sem ve- v pustni povorki sprehodile vozovi je člane komisije naj- dujem domišljijo vseh, ki pust dno srečna, ko se mimo mene od Lucije do Portoroža. Na 5. bolj prepričal Ankaranfest izkoristite, da vsaj za nekaj dni sprehodijo pridne čebelice, Portoroški pustni povorki se je (PGD Hrvatini – Skupine Ški- postanete nekdo drug. Če pa vsemogočni Batmani, moč- predstavilo sedem vozov in tri cet), med skupinami pa Bilo je se malo poglobimo v pustne ne Pike Nogavičke, razigrani pustne skupine. nekoč na vzhodu (Art dance maske, ki nas obdajajo, vidi- Indijanci, uglajene princeske Na približno 500 udele- studio Portorož). mo, da so maškare tudi ogle- in čarovnice z napoji. Naj ča- žencev so čakale štiri nagrade; Pustno rajanje se je s po- dalo družbe in odraz časa, v robni napoji to razigranost strokovna komisija je za naj- delitvijo nagrad in koncertom katerem živimo. V teh dneh podaljšajo do poletja,« je na- lepši voz izbrala Markov tunel skupine NiPanike nadaljevalo lahko na ves glas in s kriki govor zaključila podžupanja. drugič (KTŠD »Pod steno« na Trgu prekomorskih bri- opozarjamo na dogajanje okoli Nagrade so prispevali Ber- Črnotiče), za najboljšo pustno gad, kjer je navzoče pozdra- sebe – pozitivno in negativno. nardin Group, Gasspar, d.o.o., skupino pa Coccinelle ecolo- vila tudi podžupanja Občine Vsak posameznik dobi prilo- Agraria Koper, Soline – pride- giche (Scuola dell'infanzia »La Piran Meira Hot. »Vsako leto žnost, da s svojim kostumom lava soli, d.o.o. coccinella« Pirano). Najlepši se v pustnem času še posebej z izrazi počutje in želje ter s tem 14 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Na plažo v Portorožu prišli iz vseh krajev Slovenije Piše in foto · Janez Mužič Začetek leta s skokom v morje

Tudi ob letošnjem že 11. ob vstopu v novo leto s sebe tradicionalnem zimskem mno- sperejo vso umazanijo, ki se je žičnem skoku v morje na prvi nabrala skozi prejšnje leto, da dan novega leta ni manjkalo gredo v hladno vodo, ob tem dobre volje in humorja. Na kričijo, vreščijo in se skratka portoroško plažo je prišlo do- sprostijo ter zabavajo. In res brih 300 pogumnežev, ki jih je je bilo tako, saj je bilo očitno, spodbujalo kakih 3000 rado- da so vsi kopalci prišli iz vode vednežev. Med njimi ni manj- dobre volje, pozitivnih misli in kalo prazničnih obiskovalcev že na začetku leta nabiti z adre- Portoroža, tako da je dogaja- nalinom. »Sicer pa se ve, da si nje izzvenelo kot svojevrstna tak, kot si prvi dan leta, potem atrakcija. Tudi ti gledalci so se skozi vse leto,« je dodal Cokan. hudomušno zabavali in mnogi Organizatorji so želeli, da med njimi so nato počakali še bi se portoroški novoletni skok do večera, ko se je portoroško v morje kot eden najbolj mno- silvestrsko dogajanje zaključilo žičnih zapisal v Guinnessovo z veličastnim tradicionalnim knjigo rekordov, a so ugotovili, ognjemetom. da so administrativni stroški za velja za vzpon na Triglav. zaplaval, hudomušno izognil z Kot je povedal organizator kaj takega zanje previsoki. Tudi Da je tako kopanje kori- odgovorom, da se ravno name- Nino Cokan iz celjskega špor- sicer pravijo, da njihov cilj ni stno, je potrdil župan in zdrav- rava preobleči. Pri tem seveda tnega društva Slovnc, interes podiranje rekordov, ampak to, nik Peter Bossman, ki je odprl ni omenil, ali v kopalke ali kaj za dogodek raste. Udeležence da bi vsak Slovenec vsaj enkrat prireditev in se ob tem odgovo- drugega. spodbujajo z idejo, da takoj pozimi šel v morje, tako kot to ru na vprašanje, ali bo tudi sam

150 pohodnikov obeležilo 40-letnico odseka E6 Piše · Bogdan Magajna, ZGS OE Sežana; foto · Jože Prah V Strunjanu so se srečali evropopotniki

V soboto, 24. januarja, je oko- dali bodo tudi zbornik in obiskali li 150 pohodnikov iz vse države s vse kontrolne točke E6. Pot bodo pohodom od Belvederja do Stru- obnovili in v avgustu potovali po njana obeležilo 40-letnico odse- njej od Mačkovca do Strunjana, ka E6. Pohodnike so turistični, septembra pa od Ivnika do Slo- planinski in gozdarski vodniki venj Gradca. E6 preči 26 občin vodili po odseku E6, ob katerem in z vsemi župani želijo podpisati so lahko uživali v lepotah Istre in listino o poti ter ustanoviti fond pogledu na morje. za boljšo urejenost poti. Komisija za evropske peš- Evropski pešpoti E6 in E7 sta poti (KEUPS), ki so jo ustano- del evropske mreže enajstih peš- vili Zavod za gozdove Slovenije, poti, ki se raztezajo po vsej Evro- Planinska zveza Slovenije, Turi- pi. Križata se na Mačkovcu in sta stična zveza Slovenije in Zveza skupaj dolgi skoraj 1000 kilome- gozdarskih društev, ob jubileju trov. Celotna pot E6 poteka od se- načrtuje številne dogodke. Osre- vera, od Kilpisjarvija na Finskem, dnji prireditvi bosta v avgustu na čez številne evropske države do Mačkovcu, kjer se srečata E6 in Strunjana. Želja evropohodnikov E7, v oktobru pa na Gozdarskem je, da bi se nadaljevala po kopnem inštitutu. Na Mačkovcu bodo ob- do Egejskega morja. Slovenski del sta označeni z rdeče-rumenimi metrov označenih poti. Nekatere novili obeležje na križišču poti E6 poti E6, imenovan Ciglarjeva pot, markacijami. Po besedah Jožeta so tudi del evropskih pešpoti ter in E7, na Gozdarskem inštitutu je speljan od mejnega prehoda Praha, predsednika KEUPS-a, tako povezujejo Slovenijo z EU in pa bo razstava ob 40-letnici. Iz- Radelj do Strunjana. Obe poti ima Slovenija skoraj 10.000 kilo- jo umeščajo vanjo. 15 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Piran kot vzor za sožitje Piše in foto · mag. Nada Zajc, občina Piran Župan Bossman v Bolzanu o obmejnih identitetah

Srečanje na Občini Bolzano Z zanimanjem so sledili nje- občinsko palačo poleg slo- da bi se borili proti rasizmu Župana občine Piran Pe- govi predstavitvi naše občine. venskih in italijansko govo- in za boljši svet. tra Bossmana, ki se je 4. fe- V njihovih očeh so se zarisali rečih veselo igrajo tudi otroci Okrogle mize se je v tem bruarja 2015 mudil v Bolza- obrisi Pirana, prijetnega in hrvaškega, srbskega, alban- gledališču prvič udeležil tudi nu, je najprej v mestni hiši živahnega mesteca v slovenskega in bosanskega porekla. Philipp Achammer, odbor- sprejel župan Luigi Spagnolli. ski Istri z nekaj več kot 17.000 Piran je mesto, ki je lahko nik za nemško kulturo, ki je Med prisrčnim srečanjem sta prebivalci, ki so si za župana vzor za sožitje. poudaril, da je treba najprej se župana pogovarjala o svo- izbrali zdravnika po rodu iz Podobnosti med Piranom in spremeniti miselne meje oz. jih delovnih pristojnostih, Gane. Bolzanom vzorce in da identiteta ni ne- še posebej pa o sožitju med “Sprva so mi občani rekli Piranskemu županu sta z kaj statičnega pač pa stalen različnimi jezikovnimi skupi- temnopolti župan. V Piran zanimanjem prisluhnila tudi proces. Ob tem pa je ugotovil, nami. Tako kot Piran je tudi sem prišel z afriško identiteto, predstavnika italijanske in da do pravega sožitja pri njih Bolzano obmejno in dvojezič- h kateri pa sem sedaj dodal še nemške skupnosti. Ob tem, žal še ni prišlo. no mesto. svojo novo identiteto. Sedaj kar sta slišala, se je skoraj Pomen vzgoje za strpnost Povod za županov obisk mi ljudje pravijo kar naš žu- neizogibno porodila primer- Župan Bossman je pouda- je bilo povabilo na okroglo pan in čutim, da sem sprejet.” java s situacijo v Bolzanu in ril pomen vzgoje mladih za mizo, ki je potekala istega dne Tako je Bossman opisal svoje v Gornjem Poadižju, kjer so- strpnost in sožitje in ob tem zvečer v Gledališču Teatro občutke kot že drugič izvolje- bivajo italijansko in nemško pozdravil primer iz Bolzana. Cristallo. Sogovornika župa- ni piranski župan. govoreči prebivalci. Tomma- Predvsem pa je poudaril po- na Bossmana sta bila Christi- Mesto, ki ga vodi župan sini je kot odbornik za itali- men medsebojnega zaupanja, an Tommasini, podpredse- ganskega porekla, pa ima tudi jansko kulturo poudaril, da je želje, da se mladi ne izolira- dnik Avtonomne pokrajine pestro zgodovino, so izvede- politika tista, ki lahko priso- jo, ampak se vključijo v sku- Bolzano, in Philipp Acham- li prisotni. Bilo je avstrijsko, tnost različnih narodnosti v pnost, da se znajo prilagoditi mer, pokrajinski odbornik za italijansko in jugoslovansko, obmejnih krajih razume kot in da si pridobijo veliko no- nemško šolstvo in kulturo ter preden je postalo slovensko. platformo večjezičnosti med vih in pozitivnih izkušenj ter za integracijo. Tema okrogle Slovenski in italijanski jezik severno in južno Evropo, kot s tem tudi osebno rastejo. Ob mize, ki jo je povezoval no- sta enakopravna in prav tako element razvoja in novih pri- tem mladi tudi sami začutijo, vinar in pobudnik Massimi- so vsi napisi in uradni doku- ložnosti. Pri tem je predsta- zakaj je treba biti strpen in si liano Boschi, so bile obmejne menti dvojezični, saj tu živi vil primer iz Bolzana, kjer se prizadevati za sožitje in mir v identitete. poleg slovenske tudi avtoh- vsako leto skupina 150 otrok svetu. Kajti bolj ko je človek Piran kot vzor za sožitje tona italijanska narodna sku- odpravi z Vlakom spomina majhen, bolj se boji za svojo Navzoči so z velikim vese- pnost. Sicer pa so mestu ne- v koncentracijsko taborišče identiteto. ljem pozdravili gosta iz Slove- koč rekli Jugoslavija v malem Auschwitz. Vrnejo se popol- nije, župana Petra Bossmana. in še danes se na trgu pred noma spremenjeni in v želji, 16 AKTUALNO SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Začetek novega čezmejnega sodelovanja so pozdravili vsi prisotni Foto · revitas.org Občina Piran bo v okviru Revitasa uredila tematske pešpoti po zaledju

Predstavniki Mestne občine Koper, Občine Izola, Občine Piran, mest Vodnjan in Buzet, Istarske županije in Turističnega združenja Istarske županije so v petek s podpisom obeležili nadaljnje sodelovanje v okviru projekta Revitas. Začetek novega čezmejnega sodelovanja so pozdravili vsi prisotni, ki so poudarili pomen skupnega nastopa in promocije Istre, ki se ne deli na hrvaško in slovensko. Istra je namreč, kot so povedali, od nekdaj enotna, s skupno kulturno dediščino, zgodovino ter podobnim turističnim potenci- alom, ki ga velja na tem mestu izkoristiti. S tem ciljem so vsi partnerji uspešno delovali že v prvem projektu, sodelovanje in ohranjanje ter oživljanje skupne dediščine pa bo tudi temelj nadgradnje v okviru pro- Centra za freske in organizacijo delavnic pripomogel k ohranjanju tradicionalnih jekta Revitas II. na temo fresk. arhitekturnih elementov ruralnega pro- Mestna občina Koper bo s pridobljeni- • V Buzetu bodo nadaljevali s promocijo stora Istre, mi sredstvi: starega mestnega jedra, arhitekture, av- • kupila dva istrska osla. • odkupila še manjkajoči del Bržano- tohtonih obrti in običajev. V okviru no- V sklopu Revitasa II bo Turistično zdru- ve domačije v Smokvici in ga v celoti vega projekta bodo obnovili dve muzej- ženje Istarske županije izdelalo še mobilno obnovila ter v njem uredila informacijski delavnici, ki bosta služili kot prostor aplikacijo Istra Culture – popoln vodič v sko-degustacijski center s tradicional- za promocijo tradicionalnih obrti, izde- mojem žepu. Dostopna v sedmih jezikih in nim odprtim kuriščem, lovalnica glavnikov in pekarna, uredili opremljena z vsemi osnovnimi informacija- • organizirala niz delavnic suhozidne pa bodo tudi nov multimedijski turistič- mi, kot dodatek pa bo oblikovana tudi po- gradnje na območju Vodnjana in To- no-kulturno izkustveni center. sebna istoimenska spletna stran. polovca, kjer bodo kot rezultat uspešno • V Vodnjanu bo odprl vrata doživljajski Projekt Revitas II je v veliki meri sofinan- izvedenih delavnic postavili tudi 10 center, ki bo namenjen predvsem pro- ciran v okviru Programa čezmejnega sode- metrov tovrstnega zidu, mociji arhitekture od antike od danes lovanja Slovenija-Hrvaška 2007–2013, naci- • poskrbela za dodatno promocijo istr- ter revitalizaciji tradicionalnih istrskih onalnega slovenskega deleža, le manjši delež skega zaledja in bogate kulturne dedi- obrti. financirajo partnerji sami. Mestna občina ščine, tako da bo na podeželju ozna- Občina Piran bo v okviru projekta: Koper bo iz tega naslova prejela 204.446,66, čila dodatnih 1000 metrov pešpoti in • uredila 3 tematske pešpoti po zaledju, Občina Izola 49.300, Občina Piran 72.500, postavila infotočko na potniškem ter- • nekaj sredstev namenila organizaciji do- Istarska županija 167.270,85, Grad Vodnjan minalu, ki bo usmerjala turiste v naše bro sprejetega turističnega dogodka Se- 110.000, Grad Buzet 128.041 in Turistično prelepo zaledje. jem tradicionalnih obrti Istre. združenje Istarske županije 112.500 evrov. Aktivni bodo tudi v drugih mestih par- Občina Izola bo s pridobljenimi sredstvi: tnerjev: • zgradila avtohtono istrsko kažeto in 50 • V Draguću bodo poskrbeli za ureditev metrov suhega zidu, ki bo nedvomno 17 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO AKTUALNO

Piranski akvaristi so se razveselili novega delovnega čolna Piše in foto · Janez Mužič Za še pestrejši Akvarij

V piranskem Akvariju so ob novem letu dobili nov čoln, brez katerega so bili od leta 2008, ko se jim je 6 metrov dolg lesen čoln že skoraj potopil zaradi starosti. Tako so si bili prisiljeni za redke poti na morje, na katerih so iskali nove primerke prebivalcev Akvarija, sposojati plovilo piranskih gasilcev ali pa so- delavca in ribiča Gorazda Lazarja. Kot je povedal oskrbnik Akvarija Valter Žiža, bo novo plovilo, ki so ga prevzeli konec lanskega leta, namenjeno sistematičnemu ter strokovnemu nabiranju novih organizmov s pomočjo mrež, vrš in potapljačev. To je skoraj 9-metrski čoln z oznako PI-46 in napisom GEPŠ Piran Akvarij, ki je privezan ob piranski pomol. Na podlagi razpisa so ga kupili v Ši- beniku v ladjedelnici Dukič, gre pa za model tipičnega delovnega ribiškega čolna z oznako Šibenik 800, ki so ga za potrebe Akvarija Čoln je opremljen z električnim agregatom in kompresorjem za polnjenje potapljaških jeklenk, ima vitel nekoliko dodelali in predvsem ojačili na do- za dvig mrež, dvigalo za dvig do 500 kilogramov težkih bremen. ločenih mestih. Opremljen je z električnim agregatom in kompresorjem za polnjenje co, zato je primeren tudi za nekajdnevno bi- EU, preostalo pa je prispevala Gimnazija, ele- potapljaških jeklenk, spredaj pa ima vitel za vanje na morju. Povsod je stojna višina, kar je ktro in pomorska šola Piran (GEPŠ Piran), v dvig mreže in zadaj dvigalo za dvig do 500 še zlasti pomembno za potapljače, da se lahko okviru katere deluje Akvarij. kilogramov težkih bremen. Ima dovolj veli- preoblačijo pod streho. Poganja ga vgrajen Akvarij so po krajših vsakoletnih vzdrže- ko platformo za gibanje potapljačev, posebne dizelski motor z močjo 198 kW in doseže valnih delih odprli 7. februarja, tako da tudi stopnice za njihovo pot v morje in iz njega, hitrost 25 vozlov. Seveda ima najsodobnejšo v teh zimskih dneh prijetno razveseljuje obi- solarne celice za polnjenje baterij itd. navigacijsko opremo z GPS, sonarjem, radar- skovalce in zlasti na radovedna otroška lica V notranjosti je kabina z možnostjo dveh jem ... riše vesele nasmehe. Lani ga je obiskalo skoraj ležišč in delovnim prostorom za navigacijo z Nakup 120.000 evrov vrednega čolna je 50.000 radovednežev, kar je nekoliko več kot majhnim kuhalnikom, hladilnikom ter mizi- bil s 85 odstotki financiran iz ribiškega sklada prejšnja leta.

Ribarnica Valmarin bo Pirančanke in Pirančane oskrbovala vsak dan V Piranu znova ribarnica

Pirančanom je znova na voljo ribar- li septembra, saj se je podjetje Delmar nica. Prostor pod občinsko stavbo na znašlo v stečaju in se umaknilo z vseh Tartinijevem trgu 2 je sameval pet me- lokacij. Občina Piran je 12. decembra na secev, 20. februarja pa je vrata odprla Ri- spletni strani in v Uradnem listu RS ob- barnica Valmarin. Pirančanke in Piran- javila javno zbiranje ponudb za oddajo čane bo s svežimi ribami oskrbovala vsak prostora. Prispeli sta dve ponudbi. Ena je dan od 8.00 do 12.30, v poletnem času pa bila nepopolna, vse pogoje je izpolnjeva- od 7.00 do 13.00. la le ponudba Valmarina. Župan Občine Z Valmarinom upravlja družina Kan- Piran Peter Bossman je 23. januarja spre- te, ki se s prodajo rib ukvarja že več kot jel sklep o dodelitvi poslovnega prosto- dve desetletji. Z Občino Piran so podpira, 11. februarja pa podpisal pogodbo z sali pogodbo za nedoločen čas, za najem novo najemnico. dobrih 65 kvadratnih metrov površine pa bodo odšteli 720 evrov mesečno. Pirančani so brez ribarnice osta- Mnogi so se razveselili novice o piranski ribarnici, kjer bo sveže morske dobrote prodajal domačin Valter Kante 18 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Umberto Radojković 1934–2014 Piše · Zalika Cener; foto · Marjan Maslo Papači – nono Berto

Na piranskem pokopališču smo 31. de- kem premoru se je vnovič odločil za študij in cenili, saj je bil pripravljen poslušati in cembra na zadnjo pot pospremili našega glasbe, in sicer na Akademiji za glasbo v narediti nekaj za mesto. Bil je človek mno- dragega Umberta Radojkovića – papači- Ljubljani. gih modrosti in idealov, živel je za naš ja k njegovemu večnemu počitku. Papači Delo profesorja glasbe je opravljal na mali biser, ki ga je tako zelo oboževal in Umberto se je rodil 26. 9. 1934 v istrski Glasbeni šoli Piran, kjer je dvajset let vodil oživljal. vasici Tar. V družini je bilo pet otrok, trije tudi mladinski pihalni orkester, na katere- V tej številki Solnega cveta zaradi ve- sinovi in dve hčeri. ga je bil zelo ponosen. Z leti pa si je ustva- likega spoštovanja do papačija in njegove Pot ga je pripeljala v Piran zgolj zara- ril majhno družinsko gostinsko podjetje, družine objavljamo intervju, ki je nastal di dela, saj je bila njegova prva zaposlitev ki ga je kasneje razširil s starimi družab- junija lani za spletno stran Društva mešča- v Ladjedelnici Izola, kjer je delal kot li- nimi istrskimi igrami, kot sta briškula in nov mesta Piran. Vredno je izvedeti nekaj var. Zaradi zdravstvenih razlogov ni smel trošet, organiziral je tudi razna tekmova- o tako velikem človeku, ki je živel v našem opravljati težkega dela, zato se je odločil nja. mestu in pripomogel k njegovemu razvo- za študij trobente v Konservatoriju v Tr- Papači, kot smo ga klicali, je bil na neki ju ter nekako obeležil njegovo zgodovino. stu, nato pa je diplomiral v Pulju. Po krat- način nono Pirana. Zelo smo ga spoštovali Marsikomu bo ostal v lepem spominu.

Nono Berto – papači, kot mu pra- imel zdravstvene težave in nisem smel Kaj menite o pihalnem orkestru danes? vimo Pirančani, nas vedno znova pre- dvigovati težkega bremena, sem se tako Menim, da dobro nadaljujejo. Sedaj seneča. Ne glede na svoja leta je še ve- odločil za glasbo. Začel sem študij tro- ga vodi moj učenec Iztok Babnik in mo- dno aktiven na področju gostinstva in v bente, in sicer v Konservatoriju v Trstu, ram priznati, da sem ponosen nanje. družbenih dejavnostih ter je vzor mno- kjer sem študiral leto dni, nato me je Ste vodilna sila družinskega podjetja. gim v našem malem mestu. Z njim smo zopet načelo zdravje, odšel sem nazaj v Kaj vas je pripeljalo do tega in kdo vse poklepetali o njegovih podvigih, ki jih je Pulj, na srednjo glasbeno šolo, kjer sem sodeluje v njem? s pridom ustvarjal ter na neki način za- diplomiral iz trobente. Študij sem pre- Podjetje sem ustanovil predvsem zapisal zgodovino mesta. kinil za dve leti ter se kasneje vpisal na radi hčerke Ester, ki ni dokončala glas- Ali je bila glasba tista, ki vas je pripelja- glasbeno akademijo v Ljubljani. bene akademije zaradi rojstva prvega la v Piran? Če vam omenim boks – kaj za vas pome- otroka. Nekako je bilo treba poskrbe- Doma sem iz Pulja, kjer sem delal ni ta šport in kako ste povezani z njim? ti za življenje. Najprej smo ustanovili kot livar, obenem pa sem igral v mladin- Zame je bil boks neki pomen v ži- majhno gostilnico Cantina, kasneje pa skem pihalnem orkestru, saj je bila glas- vljenju, zanj sem se odločil predvsem Fritolin, kjer delata moja vnukinja Teja ba moja velika strast. Davnega leta 1957 zaradi prehrane, saj kot mlad fant ni- in Nina. Pred kratkim sem se podal še pa sta me g. Stane Luzar in g. Slavko La- sem imel mere pri tem. Z boksom sem v vinotoč, ki ga vodi moj zet Marjan. boda povabila k sodelovanju pri igranju pridobil neko disciplino in red. Boksal Upajmo, da bo tudi to uspevalo. V tem v piranskem mladinskem orkestru. Tako sem tri leta in bil odličen v tem. Istoča- našem skromnem podjetju dela vsa dru- da lahko z gotovostjo trdim, da me je sno pa sem igral trobento, ker pa oboje- žina od hčera, vnukov do naju z nono glasba pripeljala do Pirana. ga časovno nisem zmogel, sem se moral Lidijo, s katero sva ponosna na najine Kako ste se znašli v novem okolju? odločiti, kaj naj opustim. Tako sem se s otroke. Naše podjetje deluje že dvajset Sprva sem se počutil nekako utesnje- težkim srcem odločil, da opustim boks let in smo zanj prejeli tudi nagrado. nega, saj se mi je zdelo mesto zelo majh- ter nadaljujem z igranjem trobente. V katerih družbenih dejavnostih sode- no. Sčasoma, ko sem spoznaval nove lju- Bili ste dirigent pihalnega orkestra, koli- lujete? di, med njimi tudi sedanjo ženo Lidijo, ko let ste ga vodili in kakšni so bili uspe- Pri nas se odvijajo Istrske tržaške sem se privajal na ozke, skrčene ulice in hi? igre, in sicer »briškola« in »trašeti«, na življenje v mestecu. Ker pa je bila tukaj Mladinski pihalni orkester sem vo- katerih se dobivamo vsak večer, turnirje prisotna ljubezen, me ni več nič vleklo dil dvajset let. Sam sem ga tudi formiral pa imamo enkrat mesečno. Vsekakor pa nazaj domov. In ostal sem. Sem pravi leta 1982 ter deformiral takratni mestni ne smemo pozabiti na »moro giappone- »piranež«. pihalni orkester. Sprva smo sedem let se«, ki se odvija enkrat na mesec. Kako je bilo takrat z zaposlitvijo in kaj samo študirali. Nato smo začeli tekmo- Menite, da domačini naredijo dovolj za je bila vaša prva služba? vati v treh kategorijah. Dosegali smo svoje mesto? S službami takrat ni bilo problema. zelo dobre rezultate, in sicer v tretji in Zelo sem zadovoljen z domačini, Prva zaposlitev je bila v Ladjedelnici drugi kategoriji dosegli zlato medaljo, v dnevno se srečujem z mnogimi. Največ Izola, delal sem kot livar, kasneje sem Cankarjevem domu pa srebrno in leto me obiskujejo naše punce, ki se rade bil delovodja, vodil sem deset ljudi. Naše kasneje na svetovnem tekmovanju mla- družijo z vsemi nami, ki vodimo Canti- delo je bilo livarstvo, kleparjenje ... To dinskih orkestrov na Dunaju drugo meno in Fritolin. To so punce, stare od 20 delo sem opravljal nekaj let. Ker pa sem sto. pa do 60 let. Prihajajo tudi fantje, ki so 19 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

motivirane za življenje. Kako bi jih motivirali? Morali bi jim dati vrednoto dela, da bi si iskali zaposlitev in se nekako sami angažirali za svoje življenje, tako bi se zmanjšale negativne strani, ki jih imajo nekateri od njih. Ali ste zadovoljni s svojim poslanstvom, ki sta ga z ženo Lidijo ustvarjala skozi leta? Da, zelo, in predvsem se moram zahvaliti svoji ženi Lidiji, ki je vztrajala z menoj na tej dolgi poti. Še zlasti pa sem ponosen na svoje otroke in vnuke, ki sedaj neumorno vodijo podjetje naprej k novim uspehom in znanjem. S tem izra- žajo meni in noni Lidiji spoštovanje ter Zalika in Berto nama dajejo energijo, da jim bova v prihodnje lahko še pomagala in jih spod- zelo aktivni v svojih dejavnostih in nare- je treba. bujala, seveda dokler nama bodo moči dijo veliko za Piran. Ali sodelujete tudi z drugimi gostinci? dovoljevale. Je za razvoj mesta narejeno dovolj, in če Povem lahko le, da bi moralo biti ve- Ko se sedaj ozrete nazaj, ali bi se odločili ni, kaj je najbolj pereče? čje sodelovanje, kot je, da bi bilo tako za za isto pot življenja? Za razvoj mesta kot takega je po mo- nas kot tudi za turiste bolje. Brez kakršnega koli premišljevanja bi jem dokaj dobro poskrbljeno, edino, kar Kako gledate na mlade v mestu? ravnal enako, saj sem zadovoljen s svo- me moti, je prometni režim. Sicer gre na Kot glasbeni pedagog bi rekel, da jim življenjem in sem rad nekomu v po- bolje, vendar pa še vedno ni vse tako, imamo zelo zdravo mladino, razen ne- duk in pomoč. kot bi moralo biti, da bi teklo tako, kot katerih izjem, ki na žalost niso preveč

Pogovor z Ano Papež Križaj – Majo iz filma Maja in vesoljček Piše · Nina Trampuš Svojega Maja včasih kličem vesoljček »Spomnim se, da so nas med snemanjem kot Maja. Takrat sem že hodila k Flipu in sem res veliko pudrali. Zato sem takrat rekla, da filmski ekipi povedala, kdaj imam vaje, in jim se nikoli ne bom pudrala, ko bom velika. To dala jasno vedeti, da takrat ne bom snemala. kar drži, puder uporabim le dvakrat na leto,« Ti ubogi reveži so me potem vsakič peljali na se snemanja filma Maja in vesoljček spomni trening, me počakali v garderobi in me nato Pirančanka Ana Papež Križaj. Pri šestih letih odpeljali nazaj na snemanje. Ja, prava filmska je odigrala vlogo Maje, z nami pa je delila spo- diva sem bila (smeh)! mine na čas, ko je v Piran prispel razred ve- Ste se z vesoljčkom dobro razumeli? soljčkov. Zelo dobro. Dario Ajdovec je bil sicer dru- Se spominjate, kako ste prišli do te vloge? ga izbira za vlogo Gubanguja, prvi je precej jo- Bila sem še v mali šoli in so nam razdeli- kal in pogrešal starše, zato je to vlogo na koncu da so gledali film. Številni ne poznajo mojega li listke za starše, na katerih so bili podatki za dobil Dario. Bila sva res dobra prijatelja, veliko imena in me kličejo kar Maja. Odzivam se tudi avdicijo. Potekala je v prostorih Viba filma na sva se tudi obiskovala, potem pa sva izgubila na to ime (smeh)! Sicer ne v prvi sekundi, am- Fornačah, tam smo dobili del besedila in ga stike. Slišala sva se, ko sem postala mamica, pak se hitro spomnim, da sem to jaz. povedali. Očitno sem se dobro odrezala, saj so in vnovič pred kratkim, ravno takrat, ko sva Ste igrali še v kakšnem filmu? me nato izbrali za vlogo Maje. Vem, da s te- se dogovarjali za intervju. Poklicala sem ga, Ne, bi pa poskusila še kdaj, da bi lahko pri- kstom niti kasneje na snemanju nisem imela da sva malo obujala spomine. Zdaj sva si tudi merjala izkušnji. Takrat me je sicer prijelo, da težav. Niti ni bilo tako naporno. Čez dan smo obljubila, da se bova po res dolgem času celo bi bila filmska igralka, ampak ko je prišel čas za se naučili tekst za tisti del scenarija, in kar se ni dobila na kavi. to, me je minilo. Sem pa statirala v dveh rekla- dobro slišalo, smo kasneje sinhronizirali. Kako pa je bilo s honorarjem? mah, za Laško in Mobitel. Nam lahko poveste kakšno anekdoto s snema- Denarja ni bilo prav veliko, sem pa dobi- Vaš sin je Maj, je dobil ime po tem filmu? nja? la kolo, ki sem ga vozila v filmu. Tako da mi Ja, moj sin je Maj, ampak ni bilo povezave. Najbolj živo se spomnim mraza (smeh)! je predvsem ostal neki trajen spomin na moje Če bi imela punčko, ne bi bila Maja (smeh). Snemali smo pozimi in nikoli ne bom pozabi- filmsko obdobje. Nekoč sem slišala ime Maj, pa se mi je zdelo la, kako nas je zeblo. Je pa zanimivo tudi, kako Vas zdaj še kdo prepozna? tako močno in lepo ime, zato sem se odločila, muhasta sem bila (smeh). Šele zdaj sem izve- Ta film običajni vrtijo poleti, takrat me da bo moj sin Maj. Ga pa včasih kličem vesolj- dela, da sem bila po karakterju točno takšna domačini in prijatelji ustavljajo in mi povejo, ček (smeh). 20 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Špela Pahor Piše · Tanja Albreht, Mestna knjižnica Piran Nigerijske ljudske pravljice

V založbi Blodnjak je kot tretja iz zbirke Nit izšla knjiga Devetindevetdeseta kraljeva žena – ljudske pravljice iz Nige- rije, ki jih je iz italijanščine prevedla Špela Pahor. Ob izidu sem Špeli postavila nekaj vprašanj. Izšel je že tvoj tretji prevod pravljic, ki jih je zbrala Francesca Lazzarato. Po brazilskih in filipinskih so tu še nigerijske. Če- stitke! Vse tri knjige so izšle pri založbi Blodnjak. Si ti poiskala njih ali je založba stopila v stik s teboj? Pravljice sem prevedla že pred kar nekaj časa. Najprej posamezne, potem pa sem si rekla, zakaj ne bi prevedla kar vseh iz zbirke. Nato sem začela iskati založbo, a se ni nihče odzval. Z Bojanom Meserkom, ki ga je predlagala Tea Štoka, pa sva se hitro dogovorila, za kar sem mu nadvse hva- ležna, prav tako tudi Katarini Meserko in vsem sodelujočim. Spet se je zbrala ista ekipa kot pri prvih dveh knjigah. Ti kot prevajalka, Laura tudi čar prevajanja (in pripovedovanja) Nekaj je odvisno tudi od odziva poslušal- Ličer kot ilustratorka in dr. Tea Štoka kot pravljic – vidiš, kako bogat in raznolik je cev, če se ne odzivajo, je težko. prevajalka spremne besede. Kako ste zače- ta svet, obenem pa, da je ljubezen tista sila, Laura Ličer je čudovita ilustratorka in v le sodelovati? ki premaga tudi smrt. njenih ilustracijah pravljice kar zaživijo. Bojan in Katarina Meserko iz založbe Do sedaj si napisala in prevedla že kar ne- Se veliko dogovarjata med nastajanjem Blodnjak sta se z Lauro srečala na umetni- kaj knjig, med njimi Srečanja v Piranu 1, 2 ilustracij ali dobiš v roke le končni proi- škem sejmu v Novem mestu. Tudi meni so in 3, Moja nona pripoveduje, Sanje oblač- zvod? bile Laurine ilustracije všeč in tako smo ka Edvarda, Nečimrno drevo … Knjige Ja, Laura je pravi zaklad domišlji- začeli sodelovati. Tea Štoka pa je prosto- tudi predstavljaš bralcem. Te veseli pripo- je. Kako lepo si je zamislila tudi barvno voljno, ali po domače rečeno zastonj, pre- vedovati o svojem delu? usklajenost te zbirke! Pri brazilskih prevedla še poučna spremna besedila. Vedno imam tremo. Je pa lepo podeliti vladuje zelena, ker so tam ogromni goz- Nigerijske pravljice so name naredile ve- zadovoljstvo ob izidu s tistimi, ki so sode- dovi, pragozd. Filipinske so modre, saj je lik vtis, a imam občutek, da so nekatere lovali pri nastajanju knjige. To so recimo to stotine otokov sredi morja, in nigerijske bolj namenjene odraslim kot otrokom. Kaj pri Srečanjih v Piranu predvsem vsi pripo- oranžne, ker je to vroča Afrika. Sicer pa meniš ti kot izkušena pripovedovalka pra- vedovalci življenjskih zgodb. Pri knjigah iz Laura dela samostojno. Pošljem ji besedila vljic? zbirke Nit pa mi je lepo, ker lahko s pripo- in ona naredi ilustracije. Nariše tako, kot Pravijo, da so bile pravljice prvotno na- vedovanjem predstavim pravljice, ki jih tu doživi zgodbo in kakor jo vidi v domišljiji. menjene odraslim. Nekatere iz knjige De- še ne poznamo. In Laurine ilustracije jih Je velik slikarski talent. vetindevetdeseta kraljeva žena se nam mo- čudovito dopolnjujejo. Zdaj se pa zelo bo- Koliko časa traja tak projekt, od prevoda goče res zdijo bolj primerne za odrasle. So jim, da bo treba sodelovati pri predstavitvi do izida? Je v tem procesu veliko stresa ali pa seveda iz čisto drugačne kulture in jih knjige Biti vzgojitelji, ki sem jo prevedla za delujete bolj umirjeno? morda tam pripovedujejo tudi otrokom? založbo Novi svet. Vsak naredi svoj del. Midve s Teo pre- Tega ne vem. Vseh iz zbirke ne bi pripo- Vem, da pripoveduješ pravljice tudi odra- vod, Laura ilustracije, Katarina Meserko vedovala majhnim otrokom, nekatere pa slim in ne le otrokom. Kako pripoveduješ oblikuje, naredi prelom in postavitev. Pred že. Pravljici Lepa kraljeva hči recimo malo pravljice najmlajšim in kako drugim potem pa seveda tudi vse prebere, lektorira, večji otroci radi prisluhnejo. Pa nekaterim slušalcem? nato pa še po e-pošti ali telefonu rešujeva drugim tudi. Za te pravljice je značilno, Skupinam najmlajših otrok, ki pridejo posamezna pravopisna in podobna vpra- da se včasih zaključijo kot uganka, sicer z vzgojiteljicami na obisk v knjižnico, na- šanja. Vse je treba večkrat prebrati, da po- pa je med njimi nekaj živalskih, pa tudi vadno pripovedujem s pomočjo različnih tem ni napak. No, kakšna se vseeno najde, rastline in duhovi nastopajo v njih. Res je lutk ali igračk. Ostalim poslušalcem pa se saj kaj uide pozornemu očesu. to drugačen svet. A ljudje smo si povsod skušam prilagoditi. Včasih mi pripovedo- Za konec, ali lahko pričakujemo tudi ka- podobni – imamo slabe in dobre lastnosti vanje uspe in sem srečna, ko vidim, da se kšno tvojo avtorsko pravljico kdaj v priho- in povsod ljudje najbolj cenijo ljubezen, poslušalci smejejo ali da se je komu orosi- dnosti? iskrenost, nežnost, svobodo. Ravno to je lo oko. Nisem pa vedno tako razpoložena. Tega pa ne vem. 21 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Noč in dan Piran Piše · Špela Pahor Slikarska razstava Jane Kostevc

Jana Kostevc, rojena v Kopru, že več kot 3 desetletja živi v Piranu. Po poklicu je tr- govka, a se je zadnja leta pred upokojitvijo z veseljem in navdušenjem posvečala ljudem s posebnimi potrebami. Od vedno je bila njena želja, da bi se lahko posvetila slikanju. To morda niti ni čudno, saj so med njenimi bližnjimi sorodniki umetniki Janez Lenassi, Aleš Lenassi in Eva Peterson Lenassi. Tako je Jani umetniška žilica nekako prirojena. A kaj, ko v borbi za preživetje nikoli ni imela dovolj časa, da bi razvijala talent, ki ji je bil dan. Treba je bilo hoditi v službo in poskrbeti za družino, slikanju pa se je lahko posvečala le v redkih prostih trenutkih. Po upokojitvi se je vpisala na slikarski tečaj, ki ga v Skupnosti Italijanov Piran vodi profe- sorica likovne vzgoje Liliana Stipanov. Zdaj Jana slikanju namenja veliko več časa. Njeni motivi so raznoliki, od tihožitij do pokrajin in mest. Najbolj jo pritegne Piran, ki ga je upodobila že na veliko slikah. Te prikazu- jejo naše mesto v različnih trenutkih dneva, od jutra do noči, ki jo Jana še bolj poudari z izbiro močnih, nenavadnih barv, recimo vijolične. Rada se ustavlja ob prizorih Punte s svetilnikom in hišami, ki so stisnjene druga k drugi. Njen pogled pritegnejo piranska stolna cerkev sv. Jurija, pomol z rdečim svetilnikom, ob katerega butajo razpenjeni valovi, pristanišče in jadrnice. Odpravi se na soline, kjer naslika solna polja s kanali in porušenimi hiškami, in med oljčne nasade, da ujame trepetanje listkov na mogočnih olj- kah. Ker ima rada živali, mimogrede naslika še galebe med letom. Za njene slike je zna- čilno tudi, da marsikatero naslika v različnih odtenkih ene barve. Tako je nastala velika slika piranske Punte z morjem in jadrnica- mi, ki se vsa blešči v neštetih odtenkih zlato- rumene barve. Jana veliko svojega prostega časa nameni tudi branju. Zanima jo vse, od leposlovja do strokovnih knjig o zgodovini, psihologi- ji, politiki, religijah. Rada se tudi sprehaja s svojim velikim volčjakom Rexom. Večkrat se odpravi v naravo, na planinski pohod na Slavnik ali še kam dlje, do Alp, Karavank in naprej. Uresniči si željo in prespi noč na pla- ki še pišejo pisma na roke. Za ustvarjanje po- Razstava Noč in dan Piran je njena že njavi pod zvezdnatim nebom. Njena ljube- trebuje čas, mir, samoto in zbranost. Kljub tretja razstava v Mestni knjižnici Izola, is- zen sta tudi vrtnarjenje in pisanje. To je še temu pa je Jana rada tudi v družbi prijate- točasno pa razstavlja tudi v Mestni knjižni- en način, s katerim izrazi svoje bogato no- ljic, rada gre na ples s svojim možem, rada ci Piran. Obe razstavi si lahko ogledate do tranje življenje. Piše predvsem pesmi, a loti tudi priskoči na pomoč starejšim ljudem ali konca januarja. Jani pa naj zaželim, da bi v se tudi krajših proznih besedil. Je ena redkih, komu, ki je v stiski. novem letu izšla še njena pesniška zbirka. 22 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Na obisku Piše · Črt Tomažin, dijak Srednje šole Izola Stoletje Angele Držaj

Že od nekdaj sem se bolje ra- najbolj navezana, še posebno po zumel s starejšimi ljudmi kakor s smrti njunih staršev. Z ostalimi svojimi vrstniki, s katerimi nismo sorojenci je imela slabe stike, z imeli skupnih tem za pogovor. nekaterimi pa jih sploh ni vzpo- Globoko v sebi sem se zmeraj stavila, saj so vsi zelo mladi odšli s počutil nekako starega, zato so trebuhom za kruhom v Združene me vedno navdihovale in močno države Amerike, od koder se nik- privlačile življenjske zgodbe sta- dar več niso vrnili v rodne kraje. rejših ljudi. Ena mojih največjih Še najbolj sta ji ostala v spominu želja je bila spoznati osebo, ki ima brat Matija in sestra Marija. vsaj sto let, da bi mi govorila o Družina je skupaj živela v svojih izkušnjah, življenju nekoč Dragatušu, od Črnomlja pribli- in zgodovinskih dogodkih. In že- žno osem kilometrov oddaljeni lja se mi je lani marca izpolnila. vasi, do katere je v tistih časih V šoli smo dobili možnost, da v vodila samo poljska pot. Po njej okviru obveznih izbirnih vsebin so bodisi hodili ali pa se bolj po- obiskujemo varovance v domo- redko vozili z vozovi in kočijami vih za starejše, se z njimi pogo- ob posebnih priložnostih. V po- varjamo, gremo na sprehod ali govoru z menoj pravi: »Ko sem pa samo preprosto gledamo tele- bila otrok, se mi še sanjalo ni, da vizijo. In odzval sem se ponudbi. bodo nekoč obstajali avtomobili, Na prvem sestanku v domu sem kakršne poznamo danes.« In to še izbral najstarejšo osebo, gospo kako drži, kajti resda so bila prva stežka skrivala solze v očeh, ki so se prebijala skozi mesece. Imela Angelo Držaj. vozila narejena že v poznem 19. ji bile polzele po licih. Brat je bil sta veliko srečo, da so jima do- Sicer jo poznam zgolj nekaj stoletju, vendar marsikdo od na- premajhen, da bi razumel, jaz pa bri sosedje ponudili pomoč. Kaj mesecev, a včasih imam občutek, vadnih smrtnikov na Kranjskem prav tako, še posebno ker o smrti kmalu se je približevala ena tistih da jo poznam že celo večnost. Po- v Avstro-Ogrski ni poznal avto- nismo ravno veliko govorili. Ko je zim, kakršne se spominjajo samo govarjava se, se smejiva, občasno mobila. oče preminil, se je mama na ves naši pradedki in prababice. Ob pa skupaj celo jeva. Resnično mi Ubogljivo in nekoliko boječo glas razjokala, brat se je na tleh tem se rada spominja: »Bila je je prirasla k srcu, kot bi bila moja deklico so imeli vsi radi zaradi igral, jaz pa sem tekala po doma- tako huda zima, kakršnih danes prababica, jaz pa njej kot prav- velike dobrodušnosti in mehkega čem vrtu in skušala ujeti metulje, skoraj nihče več ne pomni, le mi nuk. Pogosto mi reče, da ji moji srca, ki ga je ohranila vse do da- ki so se podili po travniških cve- najstarejši. Tako je bilo mrzlo, da obiski veliko pomenijo, čeprav jo našnjih dni. Sama zase rada reče, tlicah. Krčevit materin jok pa me ni bilo moč dolgo zdržati zunaj. občasno obišče tudi njen nečak da je bila kot kakšna »mila jera«. je končno zvabil v hišo. Še dolgo Obilno je snežilo več dni zapored, Roman, ki živi v Ljubljani. Veli- Že kot majhno dekle je zelo rada zatem nisem doumela, kaj se je jaz pa sem morala z ozeblinami kokrat s prstom pokaže na roj- pomagala staršem in sosedom pri bilo zgodilo. Minilo je kar nekaj po rokah sekati drva, da sva se stnodnevno darilo, plastični cvet, vsakodnevnih opravilih v hiši in let, da sva z bratom izvedela pra- lahko vsaj malo pogrela ob ognju. zataknjen v zemlji ob lončnici, izven nje. vo resnico o očetovi dolgotrajni Nemalokrat zaradi premraženo- na polici, na katerem piše 100, Kljub dobrosrčnosti in hu- bolezni.« sti niti nisva zaspala. Ja, hudo je ter pravi: »Vidiš, ta cvet bo cve- manosti pa njeno življenje še A nedolgo po tistem je na nje- bilo …« tel tako dolgo, kot bom jaz, nato zdaleč ni bilo postlano z rožica- na vrata ponovno potrkala smrt. Ob njenih besedah mi pogo- pa bo tudi on uvenel.« Ob tem se mi. Odkar je na svetu, je doživela Pisal se je 8. september 1927, sto zastane dih, misli pa kar otr- oba od srca nasmejiva. najmanj štiri tragične izgube in listje dreves je bilo že škrlatno, pnejo. Angelina zgodba me je tako preživela kar tri srčne infarkte ter trinajstletna deklica je skupaj s Sama pravi, da je bilo v ži- močno ganila zaradi svoje poseb- možgansko kap v visoki starosti. svojim leto mlajšim bratom za vljenju veliko lepših kakor slabih nosti, da sem se jo odločil napi- Prve svetovne vojne se skorajda vedno ostala sirota. Njuna mati trenutkov, pri tem pa dodaja, da sati. Njeno zgodbo želim sedaj ne spominja, pa vendar iz spomi- se je tistega jesenskega dne tiho morajo biti na naši poti tudi pre- deliti z vami, v upanju, da bi tudi na ne more izbrisati prav dogod- in mirno poslovila. preke. Z njimi se je treba soočiti, vas prevzela, kot je mene. ka iz leta 1918, ko ji je nekega po- Angela se je odločno spopri- da lahko gremo mirno naprej, Gospa Angela Držaj, rojena letnega dne umrl oče. Z žalostjo v jela z usodo, ki ji je bila name- novim oviram naproti. Z njiho- Jugovič, je privekala na svet 13. očeh razlaga: »Stara sem bila štiri njena. Po končani osnovni šoli vim premagovanjem pridobiva- januarja 1914 v Črnomlju v Beli leta, bil je vroč poletni dan. Naji- se je bila leta 1928 primorana mo bogate izkušnje. krajini kot šesti izmed sedmih na mama je v izbi sedela na po- zaposliti, da je lahko preživela Leto 1934 je bilo zanjo leto otrok materi Mariji in očetu Juri- stelji poleg svojega onemoglega sebe in brata. V tem obdobju sta prve in edine ljubezni. Bila je ju. Ko je bilo Angeli eno leto, se moža, najinega očeta. Zavedala se močno navezala drug na dru- nedelja kot vsaka druga poprej. je rodil njen najmlajši brat Alojz, se je, da se mu življenjski čas izte- gega, Angela je domov prinašala Angela se je zjutraj odpravila k na katerega je bila skozi življenje ka, zato je pred nama z bratom le skromne dohodke, s katerimi sta maši, ne vedoč, da bo tistega dne 23 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI spoznala moškega, ki bo osvojil nepričakovanega splava v zgodnji gativnega dejstva našla pozitivno tuje. Slabo desetletje po vojni sta njeno mlado srce in s katerim bo nosečnosti. In prav to se je pripe- moč. Praznino je zapolnila z lju- še vedno živela na Koroškem, do- ostala za vedno. Po končani maši tilo, Angela bi zaradi izkrvavitve beznijo do otrok, ki jih je varova- kler ni Angelin soprog v lokalnem je na poti domov v krčmi zagle- skoraj umrla. la. Imela je toliko drugih otrok, časniku zasledil novice o prostem dala množico ljudi. Ljudje so je- Naslednji dogodek, ki je v da jih še danes ne more našteti in delovnem mestu vodovodarja dli, pili in na ves glas prepevali Angelinem življenju pustil globo- jih niti ne želi, saj pravi, da se z na Primorskem, v Kopru. V te- ob zvokih harmonike. V tej gruči ke sledi, je bila operacija kile. dobrimi deli nikoli ne hvali, am- danjem času v tem priobalnem pa se je skrival tudi mlad mož po Težave s kilo je imela že dalj pak se to »delo« preprosto prepu- mestu še ni bil urejen vodovod, imenu Alojz. Ta je Angelo že dalj časa, a ni pričakovala, da bo za- sti drugim ljudem. zato so ljudje hodili iskat vodo k časa opazoval in nemalokrat je radi tega morala na operacijo. Že naslednje leto, 31. maja bližnjim vodnjakom, pili pa so jo mimoidoče povpraševal po njej, Uspešno jo je prestala v Beogra- 1940, jo je neizmerno razveselilo lahko iz glavnih mestnih pip. saj ga je pritegnila in se je zani- du. Bila je res dolgo časa v komi. rojstvo njenega nečaka Romana. Nekaj časa sta odlašala, nato mal zanjo. Žal nikoli ni zbral do- Mislili so, da se ne bo nikdar več A zaradi bližajoče se druge sve- pa sklenila, da se prijavi na to volj poguma, da bi se ji približal, a zbudila, a napočil je dan, ko je tovne vojne sta se z možem odlo- delovno mesto. Leta 1955 sta se tokrat je bilo drugače. Ogovoril jo ponovno odprla oči. Tega se spo- čila, da se izselita iz Srbije, kjer sta preselila v Koper, kjer sta se do- je, kakor jo je znal le on in nihče minja takole: »Bila sem sama v preživela dobri dve leti. Z vlakom končno namestila. Tako sta si bila drug. S tem se je vse začelo. Zače- zamračeni bolniški sobi, zrak je sta se odpravila v rodno Sloveni- v zrelih letih primorana ustvariti la sta se videvati, pogovarjala sta bil zatohel. Na moji nočni omari- jo, na Koroško, natančneje v Pre- nov dom, kar je bilo zaradi nena- se in ne nazadnje tudi spoznava- ci je stal kipec svete Marije. Naen- valje. Angelin soprog se je ponov- dne menjave okolja in ljudi zelo la. Kot Angela je tudi on izhajal krat sem odprla oči in ga ugledala no zaposlil kot rudar v rudniku težko. Moževa plača pa tudi ni iz kmečke družine, živel pa je le pred seboj. Tedaj sem na ves glas premoga. Tam sta preživela eno bila ravno bajna, kar je povzro- lučaj stran od njene vasi. Bil je zavpila: 'Marija, pomagaj!' Sestre najhujših obdobij v zgodovini 20. čilo dodaten stres. Toda kljub slabih šest let starejši od nje, a ju so brž pritekle k meni v sobo, s stoletja. Ob tem se Angela zamisli finančnemu primanjkljaju sta to ni motilo. Med njima je vzkli- strahom v očeh. Kasneje sem jim in prične pripovedovati: »Ja, bilo si vsak mesec privoščila le najo- la tista prava ljubezen, kakršne vse razložila.« je zares srhljivo. Prevaljčani smo snovnejše življenjske potrebščine, so znale biti samo včasih, davno Velikokrat mi pravi, da ji je imeli dokaj veliko srečo, da smo ki sta jih potrebovala vsak dan. tega. nenehna vera v Boga vlivala moč, živeli v zatišju reke Meže, večino Pri tem s skromnim pogledom Živela sta mirno življenje in ko je bila že na robu omaganja, časa smo imeli mir pred nacisti, razlaga: »Denarja ni bilo, zato sva po dveh letih, ki sta minili, kot k temu pa rada pripomni: »Moj a spominjam se, da so bili dnevi, si vsak mesec privoščila le tiste bi mignil, je Alojz, po domače mož mi je celo življenje stal ob ko ponoči nismo mogli zatisniti reči, ki sva jih najbolj potrebova- Lojze, Angelo zaprosil za roko. strani, tako kot je dejal tistega očesa, podnevi pa smo živeli v la. Kupila sva dve žlici, dvoje vilic, 23. avgust 1936 je bil za njiju po- avgusta v cerkvi: 'V dobrem in strahu, kaj nam bo prinesel ju- dva noža ter dve skodelici. Ljudje seben dan, saj sta sklenila svojo slabem, v bolezni in zdravju ter v trišnji dan. Nekatere noči so bile nismo imeli veliko, a smo bili zato ljubezen kronati s poroko. Njun bogastvu in revščini, dokler naju svetle kakor dnevi zaradi bom- srečnejši kakor danes. Materialne zakon je bil izpolnjen s harmo- smrt ne loči.'« bardiranja Maribora. Ljudje so dobrine me nikdar niso osreče- nijo, zvestobo in medsebojnim Ne more pozabiti močne se panično podili po vaseh kakor vale.« zaupanjem. Z radostjo v očeh mi potrtosti, ki jo je zajela, ko so ji ovce brez glav in pri tem s seboj Mesto kot tako ji je bilo všeč. razlaga: »Skupaj sva bila resnično zdravniki z žalostjo povedali, da vzeli le najnujnejše stvari, ki so Kopra iz leta 1955 se spominja ta- srečna in sva se razumela, seveda nikoli v življenju ne bo mogla jih potrebovali. Tega ne bom ni- kole: »To je bilo prijazno mesto, ne rečem, da se nisva nikoli sprla, imeti svojih otrok. Kasneje v ži- koli pozabila …« v katerem so se ljudje razume- a to je bilo bolj poredko. Lahko vljenju je za sprejemanje tega ne- Zakoncema selitve niso bile li. Veliko je bilo tudi Italijanov, trdim, da sva imela zakon, kakr- šnega si vsak želi.« V tem obdobju sta se preselila v Koprivnico, na Hrvaško, kjer je njen mož kot rudar našel boljše delo. Leta 1938 je ponovno udarila nesreča. Angela je doživela prvi srčni infarkt, pojavil se je tako hitro in iznenada. Vsi so se bali, da ga ne bo preživela, a ona ni klonila, s silno voljo do življenja ga je preživela. Stežka se je pobrala, a vendarle se je. Po dveh letih skupnega življe- nja na sosednjem Hrvaškem sta se preselila v neposredno okolico Požarevca, v Srbijo, kjer je Ange- lin soprog delal v bližnjem pre- mogovniku. Par si je zaželel imeti otroke, Angela je leta 1939 zano- sila. Nič hudega sluteča bodoča starša sta se že veselila prihajajo- čega naraščaja, pri tem pa še po- mislila nista, da bi lahko prišlo do 24 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Angelina dobra dela žal niso sti za preživetje. Nekateri so bili preprečila smrti brata in moža, mnenja, da se v primeru preživetja ki sta jo zapustila v zelo kratkem njen govor ne bo nikoli več povr- časovnem obdobju. Ko je Angela nil in da najbrž ne bo zmožna tvo- leta 1984 izvedela žalostno novi- riti osnovnih stavkov. Toda kmalu co o smrti svojega brata, je misli- so se zavedali zmote, ko so pred la, da se ji bo iztrgalo srce. Smrt lastnimi očmi ugledali čudež najo je močno udarila po hrbtu in rave. Angela se je zbudila iz kome, klonila je pod težo neizmerne in to že četrtič, odkar je na svetu! žalosti. To je bilo leto črnine, a Kasneje je Angela s pomočjo to še ni bilo vse, naslednje leto je rednih vaj in veliko pogovora z zanjo nastopil najhujši dan v ži- ljudmi začela govoriti, kot je ne- vljenju. Hladen jesenski veter ji je koč, in danes med pogovorom z 29. oktobra 1985 skupaj z listjem njo le stežka razberem, da je bilo za vedno iztrgal moža iz objema. nekoč kaj narobe oziroma da se ji Ta dan jo je močno zaznamoval, je nekaj pripetilo. smrt ljubečega moža jo je dobese- Od tega neljubega dogodka dno pokosila. Počasi, a z močno dalje živi v Domu starejših obča- voljo do življenja si je z leti opo- nov v Luciji. Trenutno prebiva v mogla. sobi skupaj še z eno sostanoval- Od takrat dalje je bilo vse ko. Sama pravi, da se tu počuti drugače, le Angela se ni nikoli dobro, le da včasih pogreša svoj spremenila. Sicer je res samevala dom, v katerem je preživela več v hiši, ki sta jo ustvarila skupaj z kot polovico svojega življenja. Še možem, a dolgčas ji ni bilo niko- vedno dokaj dobro sliši, za branje li, pravi. Obkrožali so jo ljudje, občasno uporablja očala. Hodi sa- ki so jo imeli radi in ona njih, še mostojno, le po hodnikih doma se vedno je vsem pomagala in ni- opre na ljubko leseno palico, vča- česar ni pričakovala za vračilo. sih pa zaradi lastne gotovosti in Kadar se pogovarjam z njo o tem, večje varnosti uporabi tudi hojico, kaj je počela doma, mi odgovori: ki ji je na voljo. S sostanovalci in predstavljali so večino prebival- in kar sama od sebe me je vpra- »Najraje sem kuhala, še posebno osebjem doma se dobro razume, stva. Ulice so bile čiste. Tam, kjer šala, ali bova jedli, s prikritim na- preproste domače jedi, drugače še posebno z gospodom Leopol- danes v zaledju stojijo sodobne smeškom sem ji seveda pritrdila. pa sem rada šivala, klekljala in dom Čučkom, ki je zgolj štiri leta zgradbe, so bili nekoč vrtovi do- Želja se mi je izpolnila, dekličino skrbela za rože.« mlajši od nje. mačinov. Luka se je začela graditi stanje se je hitro popravilo, zredila Na pragu 21. stoletja je do- 13. januarja letos je praznovala šele dve leti po najinem prihodu. se je. Starši so jo prišli iskat in jo z polnila že šestinosemdeset let. že svoj 100. rojstni dan. In občutil si tisti posebni mir. osuplimi očmi pogledali.« Vse tja do vključno šestindevet- Sto let življenja ni majhna Prebivalcev je bilo pol manj kot v Zanimiva je tudi zgodba o fan- desetega leta starosti je normal- doba, a prepričan sem, da nekdo današnjih časih, avtomobile pa so tu, ki je imel gliste. Starši so bili že no hodila na tržnico, klepetala z tam zgoraj ve, zakaj ji je namenil si privoščili samo najpremožnejši na robu obupa, zato so pomoč po- ljudmi, kuhala, klekljala in skr- tako dolgo življenje, čeprav je sam posamezniki.« iskali pri Angeli. Pomagala mu je bela za rože. Tudi vid in sluh sta odgovor zelo enostaven. V času ustaljenega življenja s preprostim domačim receptom. ji še kar odlično služila, čeprav je Želim si, da bi živela še dolgo na Obali je bila Angela gospodi- V kozarec je stisnila sok limone, za branje že uporabljala očala. O let zaradi svoje osebnosti, nesebič- nja, čeprav pravi, da je v življenju dodala žlico jedilnega olja in žlico demenci pa še danes ni ne duha nosti, skromnosti, pozitivne na- opravljala najrazličnejša dela, njen cvetličnega medu. Vse je temeljito ne sluha, saj ji spomin, velika ravnanosti, izredno dobrega hu- mož pa je dolga leta delal kot vo- premešala in dala fantku popiti. modrost in dar govora neverje- morja, predvsem pa zaradi čistosti dovodar. Dobrih dvajset let sta ži- Njegov izraz na obrazu seveda ni tno služijo. njene duše, v kateri ni nič zla. vela mirno skupno življenje. Ona bil ravno prepričljiv, a je tudi to- Leto 2011 pa je bilo prelomno Ob rojstvu so starši majhno je pomagala ljudem, mož pa ji je krat pomagalo. Znebil se je glist, leto v Angelinem življenju. Neke- deklico poimenovali Angela in nenehno stal ob strani in ji nudil na obrazu staršev pa je ponovno ga dne se je zjutraj odpravila na niso se zmotili. Res je pravi angel, podporo. V pogovoru z menoj mi zažarel nasmeh. tržnico. Nič hudega sluteči, se ji ki je v svojem življenju opravljal razkrije zgodbo o majhni deklici, Skozi življenje je pazila veliko je med hojo kar naenkrat močno samo dobra dela, ki so bila kasneje ki sta jo starša v obupu pripeljala k otrok, ki so zdaj že odrasli, neka- zavrtelo v glavi, padla je po sto- poplačana z visoko starostjo. njej zaradi dekličine izredne suho- teri imajo že svoje družine, če ne pnicah in se zgrudila po tleh. Ime- Vsakič, ko grem k njej na sti. Mislila sta, da ji tudi Angela ne že vnuke. Neko dekle sedaj živi la je neznansko srečo, da je bil pri obisk, jo občudujem. bo mogla pomagati, toda včasih se celo na daljnem Švedskem. Ange- njej ravno v tistem času na obisku Angela me prisrčno pogleda, zgodijo prav čudežne stvari. Ob la pravi: »Nekaterih nisem videla nečak, ki jo je našel. Brž jo je od- s prstom pokaže na plastični cvet, tem mi z navdušenjem na obrazu že vrsto let, spet drugih najverje- peljal v izolsko bolnišnico, kjer so na katerem piše 100, ter pravi: pojasnjuje: »Nikdar je nisem silila tneje ne bom srečala nikdar več v hitro potrdili, da je doživela hudo »Vidiš, ta cvet bo cvetel tako dol- k jedi, le uporabljala sem spretne svojem življenju, toda vedno bodo možgansko kap. Na opazovanju go, kot bom jaz, nato pa bo tudi on in pretkane zvijače, da bi v njej živeli v mojem srcu in bili del v bolnišnici je ostala dolgo časa. uvenel.« vzpodbudila občutek lakote. Ko mene. To so moji otroci! Nikdar Zdravniki so si bili enotni, da je to Ob tem se oba od srca nasme- sem bila sama lačna, sem pričela jih nisem štela, saj je število nepo- resnično njen konec, prepričani so jiva … jamrati, češ kako zelo sem lačna, membno.« bili, da ima izredno malo možno- 25 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Pogovor z dialektologinjo Suzano Todorović Piše · Nina Trampuš Vsak bi imel narečni spomenik

informanta in vsakič pokličem ter voščim. Tudi pred prazniki sem poklicala vsakega posebej in mu voščila lepe praznike. To se mi zdi zelo pomembno pri ljudeh; da jih ne uporabljamo samo za znan- stvene namene, ampak da vzdržu- jemo človeški odnos. Vaši dve knjigi so ljudje dobesedno razgrabili in tudi na predstavitvi v lucijski knjižnici smo lahko videli, da je zanimanje za vaše delo ogromno. Kaj bodo dobili ljudje, ki bodo posegli po vaši knjigi? Knjiga, ki govori o narečju, mora biti uporabna za jezikoslov- »Ljudje ne marajo vzvišenih je revolucija prav v priloženem Informantov ne zanima samo to, ce in dialektologe, a vseeno berlji- in zoprnih ljudi; niti v formalnih zemljevidu in novem kartografi- da sem raziskovalka in dialektolo- va tudi narečnim govorcem in lju- krogih, kaj šele doma. Jaz sem se ranju istrskih govorov. V knjigo ginja, vedno z veseljem in zanima- biteljem narečij. Upam, da bodo k vaščanom odpravila v trenirki in sem vložila ogromno truda in ves njem vprašajo, kje živim, kako je v po knjigi lahko posegli strokov- supergah, nenaličena in sprošče- svoj prosti čas ter marsikatero uro službi, če sta hčerki zdravi in pri- njaki in ljubitelji narečnih govorov na, kot bi prišla na obisk,« nam je spanja, da bi čim bolj natančno dni … Med takimi pogovori sem ter vsi Istrani in Istranke, ki jim ob skodelici kave zaupala Suzana opisala istrskobeneški govor in marsikdaj posnela kakšno anek- je knjiga pravzaprav namenjena. Todorović, avtorica monografije narečne lekseme, ki sem jih pr- doto ali zgodbo, ki so zabeležene Konkretno v tej knjigi sem anali- Šavrinsko in istrskobeneško be- vič proučevala. Delo je zahtevalo v prvi in drugi knjigi. Po takem zirala slovenizme oziroma šavrin- sedje na Piranskem. In prav to je ogromno predpriprav in študijo uvodnem sproščenem pogovoru ske besede v piranskih govorih in ključni razlog, da je Suzana med obstoječe jezikoslovne in zgodo- usmerim njihovo pozornost na orisala glavne značilnosti istrsko- govorci narečij tako priljubljena. vinske literature. pojme, ki jih beleži vprašalnica, ki beneških govorov. Vsake toliko časa jo pocukajo za Pri vašem delu so informanti ve- jo imam pred seboj. Če je seman- Že na predstavitvi ste poudarili, rokav in prosijo, naj zapiše še nji- dno najpomembnejši člen. Kako tično polje, ki ga želim tisti dan da narečje ne umira. hovo narečje. jih izbirate? obdelati, na primer hrana in pija- Najlažje je reči, da narečje Najprej pojasniva, kdo je dialekto- Tudi na vrata sem že potrkala, ča, poteka naš pogovor o tej temi. umira. Narečje ne umira. Živelo log in kaj počne. a to le v primerih, ko mi nihče od Iz posnetega pogovora poskušam bo, dokler bo živel njegov zadnji Dialektolog ali narečjeslovec znancev ali prijateljev ni priporo- kasneje doma izluščiti lekseme, ki govorec. Do takrat lahko ugota- je raziskovalec narečij. Narečja čil osebe iz kraja, ki bi bila po nji- so za raziskavo relevantni. vljamo, da se narečje spreminja – oziroma narečne govore dialek- hovem mnenju dober informant. Se med govorci in ljubitelji narečij tako kot standardni in knjižni je- tolog lahko raziskuje tako, da Vsekakor je lažje vzpostaviti stik, širi dober glas o vas? Vas pokličejo zik. Če to dopuščamo knjižnemu gradivo, ki ga proučuje, pridobi s če te priporoči ali napove nekdo, recimo iz Izole in prosijo, da bi za- jeziku, zakaj ne bi tudi narečju. terenskim delom ali proučuje že ki ga informant dobro pozna. pisali njihov govor? Logično je, da se neke stare bese- zbrano in zapisano gradivo (na- Kakšen sploh je slab informant? Ja, zgodilo se mi je, da se je po de, ki so opisovale stare predmete rečne pripovedi, pesmi, zgodbe Če je »slab«, ni informant, am- predstavitvi prve knjige pri meni in običaje, z novim načinom ži- …). To gradivo pa je vsekakor naj- pak le vaščan ali krajan, ki se ne oglasila gospa s Tinjana, ki je pro- vljenja spreminjajo in opuščajo. In bolj verodostojno in uporabno, če sporazumeva v narečju oziroma sila, če bi lahko enkrat v prihodno- z novim življenjskim slogom nare- ga dialektolog sam zbere na tere- je pod močnim vplivom knjižne- sti, ko bom zbirala vasi za nasle- čje ponotranji nove besede. nu, zapiše in kasneje analizira. ga, standardnega ali pokrajinsko- dnjo monografijo, popisala govor Tik pred izidom je vaša tretja To je vaša druga monografija, -pogovornega jezika. Na Piran- njene rodne vasi. Tudi gospod iz knjiga, ki obravnava narečje v prvo ste napisali skupaj z znano skem sicer nisem naletela niti na Škofij je nekoč prišel s podobno koprskem zaledju. Kakšni pa so etnologinjo Rožano Koštial. Kate- vsebinsko niti karakterno slabega prošnjo k meni v službo. Vsak bi načrti za prihodnje leto? ra od teh dveh knjig je vaš otrok? informanta, to se mi je zgodilo v imel narečni spomenik, s katerim Knjiga, ki obravnava tri slo- Prva, ker je le prva, ali druga, s Borštu, ko gospa ni želela izustiti se bodo čez nekaj desetletij lahko venske istrske govore v zaledju katero ste premaknili obstoječo besede in me je dejansko nagnala seznanili njihovi potomci. Kopra, bo izšla v prvi polovici fe- mejo narečij? iz hiše, čeprav sem bila napoveda- Ste z informanti v stikih? bruarja. Načrti za prihodnje leto Glede na to, da sem prvo izda- na (smeh). Seveda. Dva dni po predsta- pa so zelo jasni. Proučevala bom la v soavtorstvu, je moj prvi otrok Z vaščani ste preživeli precej ur. vitvi sem šla od informanta do istrskobeneško narečje, ki ga go- in prva monografija ta, ki jo v teh Kako je bilo videti vaše druženje informanta, jim osebno posvetila vorijo še maloštevilni prebivalci dneh predstavljam, predvsem za- oziroma delo? knjigo, napisala lepo misel in se Kopra, Izole in Pirana. Terensko radi znanstvenih ugotovitev po Začnem vedno s sproščenim jim zahvalila. Doma imam se- delo sem začela že konec januarja. mnenju recenzentov. Mislim, da klepetom o vsakdanjem življenju. znam z zapisanim rojstnim dnem 26 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Jesen življenja Piše · Irena Lušina Moje razmišljanje o starosti

… težko je razumeti čas, ki beži z nami ali brez nas, vsak si ga želi ustaviti, za trenutek, dan ali več dni, pa se ne da, veš, kar hiti, izkušnje so tiste, ki nam spremenijo vse to … (Irena Lušina)

Že Benjamin Franklin je dejal: »Vsi bi živeli dolgo, nihče pa se ne bi postaral.« Kaj pravzaprav pomenita starost in starostnik v naši družbi? Starost je dejansko najbolj stigmatizirano obdobje življenja, najmanj zaželeno ter povezano z največ predsodki. Lahko pa je tudi neko lepo obdobje, v katerem uživaš sadove minulega dela, unov- čiš svoje življenjske izkušnje, skratka živiš polno. Izbira je samo tvoja. Ob prebiranju revije Stotka sem zasledila zanimiv članek Katarine Barbare Štrukelj, dr. med, z naslovom Miti in realnost starosti, v katerem časov Otta von Bismarcka, ki je postavil pri 65 letih, bo kmalu pomaknjena za 10 let preko mitov in legend naše zgodovine pri- mejo, pri kateri so ljudje dobili določene navzgor, saj je znano, da se nam življenjska kazuje, da je bilo obdobje starosti od nek- socialne ugodnosti in pravice. S podaljša- doba podaljšuje in da je vse več ljudi aktiv- daj prežeto s predsodki, stereotipi in nega- njem življenjske dobe se daljša tudi obdobje nih pozno v starost. tivnimi čustvi. človekove produktivnosti in čedalje inten- V Sloveniji je trenutno 16 odstotkov zivneje se pojavlja trend dviga tega obdobja ljudi, ki so stari nad 65 let, in kot kaže, se Naj povzamem grški mit, ki so ga pov- v poznejša leta. že približujemo povprečju ostalih članic zeli Rimljani, govori o Avrori, boginji ju- Z vso gotovostjo trdim, da se ljudje v EU, kjer je ta delež 17 odstotkov (Vir: www. tranje zarje, ki je prosila Zevsa, naj enemu jeseni življenja srečujejo z dvema skraj- viva.si). Dejstvo je, da imajo vsa življenjska izmed njenih mož, trojanskemu princu Ti- nostma, in sicer ali so obdani z ljudmi, ki obdobja tako prednosti kot slabosti, in med tanu, podari večno življenje. Pozabila pa ga jih imajo radi in jih sprejemajo, ali pa so njimi starost ni nobena izjema. Prepriča- je prositi tudi za večno mladost. Po nekaj to taki, na katere so vsi pozabili, in so se na sem, da si tako kot jaz, vsi želite, da bi sto letih zadovoljnega življenja je zapustila prisiljeni preseliti v dom za upokojence. starost preživeli v domačem okolju, da bi postaranega moža – številni miti in zgod- Na žalost pozabljamo na dejstvo, da ljudje se lahko ukvarjali z dejavnostmi, za katere be spodbujajo idejo o večnem življenju in nismo zgolj fizična bitja, temveč bitja od- prej niste imeli časa; moja želja je potovati, mladosti (Stotka, str. 32). Sprašujem se, ali nosov in čustev, ter da bi fizične dobrine da bi se srečevala s sorodniki in prijatelji … želim večno mladost. Odgovor je ne, saj z veseljem zamenjali za kakšno dodatno Zavedam pa se, da vsem ne bodo dane te vidim v kvalitetni starosti neki čar, ki ga srečanje, pogovor ali objem. V večini zaho- možnosti, vsi niso in ne bodo deležni pri- mora izkusiti vsak posameznik. Zavedam dnoevropskih držav se starost kot politično jaznega odnosa svojih bližnjih, občutile se se dejstva, da je staranje naravni biološki in in družbeno vprašanje pojavi komaj v 50. bodo posledice gospodarske krize, na žalost psihološki proces, ki se začne že kmalu po letih preteklega stoletja. Po drugi svetovni so nekateri starostniki tudi žrtve nasilja. dvajsetem letu, ne pa, kot zmotno misli ve- vojni smo se v Evropi zanimali predvsem za Veliko starostnikov potrebuje zdravniško čina ljudi, šele po petdesetem letu. Staranje to, kako popraviti škodo, ki jo je povzročila nego, socialno pomoč, mogoče pravne na- pa ni samo čakanje na neizogibni konec in vojna. Naši pogledi so bili obrnjeni v priho- svete, mogoče samo pomoč pri preuredi- smrt, ampak je tukaj še kopica dejavnikov, dnost in k mladim generacijam, pri čemer tvi stanovanja, da bi lahko čim dlje ostali na katere lahko vplivamo. Kaj in kako, pa smo pogosto pozabili na starejše ljudi. Sta- v domačem okolju. Starostniku je v veliko je, kot sem že poudarjala, odvisno samo rejše smo prikazovali ustrezno družbenim pomoč klasična večgeneracijska družina, od nas samih. Ker sem blizu t. i. tretjega stereotipom kot pasivne, brez zanimanja kjer živijo skupaj najmanj tri generacije, ki življenjskega obdobja, o tej temi kar veliko za kakršno koli obliko dejavnega sodelova- pa jih je na žalost vedno manj, srečujemo razmišljam in se pripravljam na kvalitetno nja v družbi. Iz demografskih študij lahko jih predvsem na podeželju. Na žalost se tudi preživljanje časa po upokojitvi. beremo napovedi, da se bo delež starejših v teh družinah vedno bolj pojavljajo neso- Znanstveniki danes pravijo, da je petin- ljudi v nekaj letih povzpel nad 20 %. Pri glasja, mogoče temu botrujejo vedno težje šestdeset let starostna meja, ko se začne tem se spreminja tudi meja, pri kateri go- razmere, prehiter tempo življenja in vedno obdobje starosti. Ta definicija izhaja še iz vorimo o starostniku. Če je bila še včeraj ta daljši delovni čas. Vse manj ljudi je pripra- 27 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

vljenih oziroma zmožnih skrbeti za ostare- stare ljudi nagel in uspešen razvoj socialne tretje življenjsko obdobje. Na Obali deluje le, bolne starše, ki potrebujejo celodnevno oskrbe na domu, ki je iz javnih del prešla Društvo Faros – Univerza za tretje življenj- nego. Med starostniki je vse več demence, v temeljno socialno varstveno storitev za sko obdobje, ki v svojih programih daje poti ljudje so telesno dokaj zdravi, na žalost pa stare ljudi v njihovem domačem okolju. udarek izobraževanju starejših na področju so nesposobni skrbeti zase, ogrožajo sebe Pomemben delež so dali k temu centri za poezije in proze, učenju tujih jezikov, raču- in okolico z begavostjo, pozabljivostjo … socialno delo, enako tudi domovi za stare nalniškemu opismenjevanju, poznavanju Pri takih težavah so v veliko pomoč ljudi. Socialna oskrba na domu je name- kulturne dediščine, ustvarjalnim delavni- različne civilne iniciative. Te zavzemajo njena upravičencem, ki imajo zagotovljene cam – likovnim in keramičnim – ter zdra- prostor zunaj družine, države, trga, ki ga bivalne in druge pogoje za življenje v svo- vemu načinu življenja. ustvarjajo posamezne in skupinske akcije, jem bivalnem okolju, če se zaradi starosti Ob vsem tem razmišljanju pa ne želim organizacije in institucije z uveljavljanjem ali hude invalidnosti ne morejo oskrbova- pozabiti na dejstvo, da so nam ti danes sta- skupnih interesov. Organizirani so progra- ti in negovati sami, njihovi svojci pa take ri ljudje omogočili, da smo postali to, kar mi za samostojne ljudi v tretjem življenj- oskrbe in nege ne zmorejo ali zanjo nimajo smo. Oni so nas namreč vzgajali, za nas skem obdobju (Univerza za tretje življenj- možnosti. Gre za različne oblike organizi- skrbeli, nam omogočili šolanje in izobrazbo sko obdobje), za delno samostojne (pomoč rane praktične pomoči in uslug, s katerimi ter nam stali ob strani v težkih trenutkih. na domu) in za nesamostojne (domska se upravičencem vsaj za določen čas nado- Dejstvo je, da sobivanje različnih generacij oskrba). V veliko pomoč so zasebne nepro- mesti potrebo po institucionalnem varstvu dobro vpliva na njihov čustveni razvoj in fitne organizacije, se pravi, da so institucio- v zavodu. socializacijo. Ljudje se ob bivanju z drugimi nalno ločene od države oz. so njihovi usta- Na tem mestu bi rada omenila, da ta- generacijami naučimo strpnosti, spoštova- novitelji zasebne fizične ali pravne osebe, kšno obliko pomoči poznam, saj jo že dve nja, prilagajanja in dodatno razvijemo svoje so neprofitne, kar pomeni, da je osnovni leti koristi moja mama. Po operaciji hrbte- zmožnosti komuniciranja. smisel njihovega obstoja delovanje v splo- nice je postala delno nesamostojna, iz po- Kako bomo preživeli tretje življenjsko šne družbenokoristne namene, izoblikova- polnoma nepokretnega stanja je sedaj spo- obdobje – zrela leta – jesen življenja – ge- no imajo osnovno organizacijsko strukturo sobna hoditi s pomočjo hoduljice. Zasluge neracija srebrnih nitk … Koliko izrazov, in pravila, so samostojno vodene in upra- za to gredo v prvi vrsti rehabilitaciji v Soči da se izognemo preprosti besedi »starejši«. vljane, prostovoljne – članstvo v njih ni in tudi pomoči delavke iz CSD Ptuj, pomoč Ali res zveni tako slabo? Mogoči si marsik- zakonsko obvezno –, pritegnejo pa večji ali družini na domu. do želi najti studenec večne mladosti tako manjši denarni vložek prostovoljcev, ude- Zelo mi je všeč, da odstotek starostni- kot Hera, Zevsova žena, vendar pri tem po- ležencev. kov, ki se počutijo »mlade« ne glede na zablja, da je ta vir v njem samem, od nas Menim, da je največji dosežek sloven- svoja leta, narašča in je vedno več takih, posameznikov pa je odvisno, kako bomo ske socialne politike na področju skrbi za ki iščejo svojo zapolnitev na univerzah za preživeli zaključek svojega življenja.

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje Prenovljeni center v Luciji otvoritev marca 2015 28 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Piranski tramvaj/Il tram di Pirano Piše/scrive ·Ksenija Petaros Kmetec, Mestna knjižnica Piran/Biblioteca civica Pirano Razstava Giulia Ruzzierja v Mestni knjižnici Piran/ La mostra di Giulio Ruzzier nella Biblioteca civica di Pirano

V čitalnici Mestne knjižnice Piran je do 16. marca 2015 na ogled tematska razstava o piranskem tramvaju. Ljubiteljski slikar Giulio Ruzzier je v tehniki akrila naslikal deset rea- lističnih upodobitev nekdanjega tramvaja, ki je med letoma 1912 in 1953 povezoval Piran s Portorožem in Sveto Lucijo (danes Lucija) in napisal spominski zapis o tramvaju, s katerim se je v zadnjih treh letih njegovega obstoja vozil v šolo iz Portoroža v Piran. Giulio Ruzzier se je rodil leta 1940 v Por- torožu. Danes z družino živi v Sečovljah. Nje- govo slikarstvo je tesno povezano z razisko- vanjem lokalne zgodovine. Z upodabljanjem zgodovinskih motivov si prizadeva ohranjati zgodovinski spomin in dediščino mesta Piran ter njegove okolice in Istre. Slikarstvu se po- sveča že vrsto let. Je član Likovne skupine pri Skupnosti Italijanov »Giuseppe Tartini« Piran, ki jo vodi Liliana Stipanov, in Likovnega dru- štva Solinar, kjer je mentor akademski slikar Milan Todić. Od leta 2009 do danes je imel deset samostojnih razstav v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Fino al 16 marzo 2015 nella sala di lettu- ra della Biblioteca civica di Pirano è in allesti- mento la mostra tematica sul tram di Pirano. Il pittore amatoriale Giulio Ruzzier ha dipinto dieci immagini realistiche, realizzate in tecnica acrilica, su tram che dal 1912 al 1953 collegava Pirano a Portorose e Santa Lucia. La mostra è corredata da un testo dei sui ricordi di quando viaggiava in tram per recarsi a scuola da Por- torose a Pirano negli ultimi tre anni del suo esercizio. Giulio Ruzzier, nato nel 1940 a Portorose, oggi vive con la famiglia a Sicciole. La sua pittura è strettamente collegata con le ricerche della storia locale. Con la pittura riproduce immagini del passato per conservare ricordi e eredità storiche di Pirano e dintorni e dell'istria. Si de- dica alla pittura da molti anni. È membro del Gruppo di pittura della Comunità degli Italiani “GiuseppeTartini” di Pirano guidato da Lilia- na Stipanov e del Gruppo di pittura Solinar (Likovno društvo Solinar) guidato dal pittore Milan Todić. Dal 2009 fin qui ha tenuto dieci mostre personali in Slovenia, Italia e Croazia. 29 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

Piše· Giulio Ruzzier, prevod Ksenija Petaros Kmetec Spomini na piranski tramvaj Starejši ko smo, vse bolj se naši Magazeni (solna skladišča), Dire- piranski tržnici, mlekarice (»done na ves glas kričal na nas, nam pre- spomini vračajo v preteklost. Ne- zione saline (Uprava solin), Villa de late«) iz Malije, Kort, Sečovelj, klinjal sorodstvo in grozeče mahal nadoma se spomnimo tudi dogod- Maria (Vila Marija), Hotel Cen- ki so zgodaj zjutraj odšle od doma s svojo lopato. kov iz otroštva in mladosti, ki so se tral, Portorose piazza (portoroški z oslički, otovorjenimi s kanglami S tramvajem se je vozila tudi zasidrali v našem spominu že dav- trg), Acqua madre (pri križišču (kovinske posode za mleko), na preprodajalka rib Maria, ki je no in so se nam prej dolga leta zde- za Koper, kjer so bili na levi stra- postaji v Sveti Luciji pretovorile imela vzdevek Slanca, uboga reva li pozabljeni. V mojih spominih na ni rezervoarji za slanico), Villa S. kangle na tramvaj in v Piranu ra- (»una povera diavola«), ki si je slu- otroška leta ima pomembno mesto Marco (Vila sv. Marka), S. Lorenzo znosile mleko po domovih prebi- žila kruh (in tudi vino) s prodajo tudi nekdanji piranski tramvaj, ki (pod Vilo sv. Lovrenca), Saline (pri valcev. rib po kmetijah okoli Svete Lucije je bil več kot 40 let udobno, hitro, lucijskih solinah), Marasca, S. Lu- V tistih letih sem živel v Šen- in Sečovelj. Zgodaj zjutraj je ku- varno in ekonomično prevozno cia (pri trgovini družine Marasca tjanah nad Portorožem. V šolo pila ribe pri ribičih v piranskem sredstvo. V vsakdanjem življenju v Luciji), Casa del Popolo, S. Lucia sem se vozil s tramvajem s postaja- mandraču. Nato se je z dvema prebivalcev Pirana, Portoroža, Sve- (Ljudski dom v Luciji) in Stazione lišča na portoroškem trgu, ki je od- vedroma, polnima sardel, šparov, te Lucije in krajev v zaledju je imel (začetna oziroma končna postaja peljal proti Piranu ob 7.30 zjutraj. menol itd. peljala s tramvajem v pomembno vlogo. pri železniški postaji v Luciji). Od doma do postaje sem potrebo- Sveto Lucijo in nadaljevala pot peš S tramvajem sem se pogosto Vozni park je obsegal pet po- val približno 10 minut hoje. Včasih od hiše do hiše ter ponujala ribe, vozil v zadnjih treh letih njegovega gonskih tramvajskih vozov, pet sem tramvaj tudi zamudil. Če sem tako da je glasno klicala: »Ženske, obstoja, to je od leta 1950 do 1953, pokritih prikolic in eno letno pri- med hojo zaslišal cviljenje zavor, ribeee, sveže ribeee!« V vročih po- največkrat na relaciji Portorož– kolico, ki je bila ob straneh odprta. ko je tramvaj vozil skozi ovinek na letnih dneh ji je sledil roj muh, ki Piran–Portorož, ko sem v Piranu Pogonski tramvajski vozovi so lah- progi pod Svetim Lovrencem, kjer jih je privlačil vojn rib. Pozno po- obiskoval zadnja štiri leta osemlet- ko sprejeli do 40 potnikov. Imeli so je bilo cviljenje še posebej močno, poldne se je, ropotajoč s praznimi ke. Vožnja je potekala v polurnih po 20 lesenih sedežev in prostor za je to pomenilo, da sem ga zamudil. vedri, vrnila v Sveto Lucijo in nato časovnih razmikih tako, da je en 20 stojišč. Nad sedeži so bile pritr- Potem nisem imel druge izbire, kot s tramvajem v Piran. tramvaj odpeljal iz Pirana proti Lu- jene mreže za prtljago, na stropu da sem se peš odpravil v šolo, ki se Tramvaj je vozil dovolj počasi, ciji, drugi pa istočasno iz Lucije v tramvaja pa držala za potnike, ki so je nahajala v levem krilu piranske še posebej v ovinkih, da so nekateri Piran. Vozila sta od pete ure zjutraj med vožnjo stali. Na tramvaju sta občinske stavbe, nad starim gasil- to izkoristil za skok z njega ali pa do enajste zvečer. Vožnja ni bila hi- delala voznik in sprevodnik. Voz- skim domom. Pohiteti sem moral nanj kar med vožnjo. Spominjam tra. Razdaljo, malo daljšo od 5 km, nik je stal. Upravljal je z ročkami in čez Beli Križ, mimo pokopališča in se tudi dneva, ko je tramvaj iztiril je tramvaj prevozil v približno pol vzvodi, ki so bili dobro spolirani, po Ulici IX. korpusa (tedaj Carrara s tirnic, mogoče zaradi prevelike ure; med vožnjo je imel namreč ve- z nogo pa je pritiskal na poseben di Raspo) na Tartinijev trg. V ra- hitrosti, potem ko je prečkal most liko postankov, tudi več kot dvaj- zvonec in tako opozarjal druge vo- zred sem prišel povsem brez sape v Sveti Luciji blizu gostilne lastni- set. Večinoma so bili to postanki znike in pešce, naj se umaknejo s in le nekaj trenutkov prej, preden kov Bastian (kasneje Ravaliko). na željo potnikov. Za lokacije, ceste. Sprevodnik je imel čez ramo je vstopil učitelj. Tudi na Tartinijevem trgu je po- kjer so bila postajališča, smo tedaj obešeno torbo. Prodajal je vozov- Tu pa tam smo fantje radi tudi gosto vozil še nekaj metrov naprej uporabljali drugačna poimeno- nice, tistim, ki so imeli mesečne kakšno ušpičili na račun tramvaja. od postavljenih tirnic proti hiši vanja kot danes. Tu jih navajam z vozovnice, pa jih je preluknjal s Preden je prišel na trg v Piran, smo Benečanka in puščal za seboj sledi izvirnimi lokalnimi imeni, ki smo posebnimi kleščami. Imel je tudi v določenih razdaljah na tire po- tramvajskih koles. Pozno zvečer se jih uporabljali prebivalci, v italijan- piščalko, s katero je opozarjal vo- stavili patrone za otroške pištole. je tramvaj vrnil domov na zasluže- skem jeziku in v slovenskem jeziku znika, da lahko nadaljuje vožnjo. Ko je prispel tramvaj in zapeljal če- ni počitek po dolgih urah vožnje, v kot prevod ali opisno. Vožnja iz Za ustavljanje na zahtevo so bili v znje, se je zaslišalo glasno pokanje, remizo, ki smo ji otroci pravili hiša Pirana se je začela na Tartinijevem tramvaju na različnih mestih raz- podobno streljanju. Lahko si mi- tramvajev (La casa dei trani). trgu. Prvič se je tramvaj ustavil na porejeni posebni gumbi, na katere slite, kakšno jezo je to povzročalo Prišel je 31. avgust leta 1953 in postaji Borgo (Piazza S. Rocco/Trg so potniki pritisnili in tako dali tramvajarjem. končalo se je eno izmed poglavji sv. Roka). Borgo je pogost izraz za znak, kje bi radi izstopili. Včasih Spominjam se tudi vzdrževal- zgodovine mesta Piran in okolice. področja, ki so se nahajala zunaj je potovalo toliko ljudi, da v tram- ca tirnic. Bil je malce nevsakdanji, Tramvaj, ki je bil dobrih 40 let pre- obzidja starega mesta. Sledile so vaju ni bilo dovolj prostora in so visok, suh, čez ramo je vedno nosil poznavna značilnost piranskega postaje: Sottomogoron ali Sanità potniki med vožnjo stali tudi na torbo, v kateri je imel malico. Pra- vsakdana, je, dotrajan zaradi dol- (pod gričem Mogoron oziroma pri stopnicah ter na zunanji platformi. vili smo mu Toni Clanfa. Imel je goletne vožnje, na ta dan opravil stavbi, kjer je delovala pristaniška S tramvajem so se redno prevažali posebno koničasto lopato, ki jo je še svojo zadnjo vožnjo. Med prebi- in pomorskosanitetna uprava), različni potniki: delavci, zaposle- vstavil v žleb na tirnici in tako od- valci pa je še dolga leta ostajal no- Bagni Riviera (kopališče Riviera), ni v lokalnih podjetjih (v tovarni stranil kamenčke, pesek, zemljo in stalgičen spomin nanj. Po njegovih Rimessa del tram (tramvajska re- Salvetti, ladjedelnici na Bernardi- vso drugo umazanijo, ki bi lahko številnih potovanjih na kopnem so miza), S. Bernardino (Bernardin), nu, v solinah, v rudniku Sečovlje, povzročila iztirjenje tramvajskih ga iz Pirana odpeljali po morju. Še Squero (škver), Casa Rossa (Rdeča v turizmu itd.), šolarji, gospodinje vozov in prikolic. Nujno potrebno vedno se spominjam žalostnega hiša), SISA (območje pri nekda- z okoliških kmetij, ki so nosile na delo, saj so bile tedaj ceste maka- sprevoda tramvajskih vozov, ki so njem hangarju za hidroavione ita- glavi plenjerje (okrogle nizke koša- damske. Otroci smo Tonija radi jih na pomolu nasproti mestnega lijanske družbe za letalske storitve re), ob teh pa še cajne (polkrožne dražili. Če smo ga med vožnjo muzeja vkrcali na motorno jadrni- – Società Italiana Servizi Aere), košare z ročaji), do vrha polne sad- zagledali pri delu, smo mu vpili co »Nanos« (prej Delphino) in jih Scambio, Fisine (kretnica, Fizine), ja in zelenjave, ki so jo prodajale na "Clanfaaa ...", kar ga je jezilo in je odpeljali neznano kam. 30 ZGODBE LJUDI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Scrive · Giulio Ruzzier Ricordando il tram Ad una certa età siamo pacchi, ed altrettanti posti in sue ruote sul giro di S. Loren- le… e saliva sul tram scenden- portati a rievocare gli anni del- piedi. Gli adulti, si aggrappa- zo allora non mi restava altro do poi a S.Lucia per prosegui- la nostra gioventù ricordan- vano con la mano su appositi che mettermi di buon passo re, a piedi, verso le campagne, do i fatti che più sono rimasti appigli che pendevano dal sof- camminare verso Croce Bian- offrendo la sua merce di casa impressi nella nostra mente. fitto, per mantenersi in equili- ca, cimitero, Carrara di Raspo in casa gridando: »Done, pe- Succede anche che riemerga- brio durante il tragitto. I tram- fino in Piazza Tartini e arriva- sceee… pesce frescoooo…«. no dei ricordi che credevamo vieri erano due: il conducente, vo in classe, tutto affannato, Nelle giornate calde d'estate di aver dimenticato. In questi ritto in piedi, con le sue ma- pochi istanti prima che vi en- era seguita da una nuvola di appunti vi voglio raccontare novelle e leve di comando, ben trasse l'insegnante. La scuola mosche attratte dall' odore del quello che ancora ricordo del lucidate, con il piede premeva era ubicata nell' ala sinistra pesce. Nel tardo pomeriggio, tram di Pirano che per oltre 40 sulla campana per avvertire del palazzo comunale, sopra la traballante, con i secchi vuoti, anni è stato un mezzo di tra- eventuali veicoli e pedoni, di vecchia Caserma dei Pompieri. faceva ritorno a S. Lucia per sporto comodo, economico, sgomberare la strada. L'altro A volte, noi ragazzi, si prendere nuovamente il tram puntuale, e che ha avuto un tramviere era il fattorino, con combinava qualche scherzetto per Pirano. importante ruolo nella vita a la sua borsa a tracolla vende- a conto del tram. Poco prima Siccome il tram non era Pirano, Portorose, S. Lucia e va i biglietti, o, con l'apposita che arrivasse in piazza a Pira- eccessivamente veloce, speci- dintorni. pinza, bucava gli abbonamen- no, mettevamo sulle rotaie, a almente nelle curve, alcuni ne Ho viaggiato con il tram ti. Era munito anche di un debita distanza, delle cartucce approfittavano anche per sa- negli ultimi tre anni del suo fischietto con cui avvertiva il di pistole-giocattolo o scaccia- lirvi o scendere durante la cor- esercizio, cioè dal 1950 al 1953 conducente di poter prosegu- cani. Quando arrivava il tram sa. Ricordo pure che una volta per recarmi a scuola, da Por- ire la corsa. Per prenotare le provocava un rumoroso sco- deragliò, uscendo dalle rotaie, torose dove abitavo, a Pirano, fermate a richiesta, si preme- ppiettio simile ad una raffica forse per l'inadeguata velocità, dove frequentai quattro anni va su pulsanti sistemati in vari di arma da fuoco. Immaggina- dopo aver attraversato il pon- della scuola ottenale. Il tram punti delle vetture. Talvolta, te il disappunto dei tramvieri. te di S. Lucia in prossimità partiva da Pirano e rispetti- quando non c'era spazio a su- Mi ricordo anche di uno della trattoria di Bastian (poi vamente da S. Lucia ad inter- fficenza nelle vetture, alcuni strano personaggio. Alto, ma- Ravaliko). Anche al capoli- valli di mezz' ora, iniziando le passeggeri viaggiavano anche gro, portava a tracolla un sa- nea di Piazza Tartini più vol- corse alle cinque del mattino sui gradini e pedane esterni. I cchetto con la merenda, era te fuoriuscì dove finivano le e terminando alle 23. Non era viaggiatori abituali erano ope- adetto alla manutezione delle rotaie, proseguendo per vari veloce, tanto che per compi- rai delle varie industrie locali: rotaie. Lo chiamavamo Toni metri verso la Casa Veneziana, ere il tragitto di poco più di la Fabbrica Salvetti, il cantiere Clanfa. Munito di una specie lasciando sul lastricato scana- cinque km., impiegava circa navale, saline, miniera di Si- di pala appuntita, la spingeva lature provocate dalle ruote. A mezz' ora, anche a causa delle cciole, nel turismo, e poi gli davanti a se inserendola nella tarda sera, il tram rincasava e numerose fermate, più di una scolari, le massaie, provenien- scanalatura della rotaia aspor- andava a godersi il meritato ri- ventina, in maggior parte a riti dalle campagne circostanti tando eventuali detriti, sassi, poso dopo la lunga giornata di chiesta. Cercherò di elencarle portando sul capo i »pianeri« terriccio, che potevano pro- servizio, nella rimessa che noi con le denominazioni di allo- (cesti rotondi e bassi) e »saine« vocare il deragliamento delle ragazzi chiamavamo »La casa ra. Partendo da Piazza Tartini (cesti semisferici con manico) vetture. Da notare che le stra- dei trani«. la prima fermata era al Borgo colmi di frutta e verdure con de non erano ancora del tutto E così giunse il 31 di agosto (Piazza S. Rocco), Sottomo- cui fornivano la Piazza di Pira- asfaltate. Noi ragazzi ci diver- 1953. Una pagina di vita si chi- goron o Sanità, Bagni Riviera, no, le cosidette »done de late« tivamo a prenderlo in giro, se use nella storia della cittadina Rimessa del tram, Fabbrica (lattaie), provenienti anche da durante il traggitto lo vedava- e dei dintorni. Il Tram dunque Salvetti, S. Bernardino, Sque- Malio, Corte, Sicciole che di mo al lavoro, lo facevamo ar- se ne va. Colpito da anzianità ro, Casa Rossa, SISA, Scambio buon mattino trasportavano rabbiare gridandogli: »Clan- di servizio, questo veicolo che (Fisine), Magazeni, Direzione le loro »ramine« (contenitori faaa…« e lui, ad alta voce ci fu per Pirano un simpatico saline, Villa Maria, Hotel Cen- in metallo per il latte) a dorso malediva i parenti più stretti, distintivo di vita per oltre 40 tral, Portorose piazza, Acqua d' asino fino alla stazione di S. agitando minacciosamente la anni, lascierà per lungo tem- madre, Villa S. Marco, S. Lo- Lucia per trasbordarli sul tram sua pala. po un senso di nostalgia nell' renzo, Saline, Marasca (S. Lu- e per poi distribuire il latte in Poi c'era una pescivendo- animo della gente. Dopo tanti cia), Casa del Popolo ed in fine molte famiglie piranesi. la ambulante, Maria Slanca, viaggi via terra, lo vedemmo il capolinea della Stazione. Io, a quei tempi abitavo a una povera diavola che si gu- partire per via mare. Ricordo Le vetture tramviarie, 5 Santiane, l'altura sovrastante adagnava il pane (ed il vino) ancora il mesto corteo delle motrici e 6 rimorchi, uno dei Portorose. Per recarmi a scuo- vendendo pesce nei dintorni vetture che sul giro della Ro- quali per il servizio estivo, la dovevo prendere il tram alle di S. Lucia e Sicciole. Di buon tonda vennero imbarcate sul aperto lateralmente. Avevano 7.30 in piazza a Portorose par- mattino acquistava il pesce dai motoveliero »Nanos« (ex De- ciascuna 20 posti a sedere, su tendo da casa circa 10 minuti pescatori, nel mandracchio di lphino), diretto verso destina- sedili di legno a striscie ed in prima. A volte anche lo perde- Pirano, quindi con due secchi zione ignota. alto le reticelle per bagagli e vo. Se sentivo lo stridere delle colmi di sardelle, spari, meno- 31 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZGODBE LJUDI

»Življenje« Piše · Špela Pahor Poezija Riharda Kneza iz Strunjana

Slovenski dan kulture smo v Mestni knji- žnici Izola praznovali skupaj z domačinom iz Strunjana, 85-letnim Rihardom Knezom. Dedka Riharda sta predstavili vnukinji Jenny in Judita, sam pa je zelo občuteno prebiral svoje pesmi iz knjige z naslovom Življenje, napisane v slovenskem in italijanskem istrskem narečju. Rihard Knez se je rodil novembra leta 1929 kot najmlajši od štirih sinov v družini, kjer je bilo kar 17 otrok. Želel je postati krojač, a je na oče- tovo željo prevzel kmetijo. Od vsega začetka je prideloval kakije, jagode, paradižnike, paprike, jajčevce, breskve, jabolka in fige, pa tudi oljke. Živel je v času fašistične diktature in dejstvo, da ni smel govoriti slovensko, je poglobilo njegovo narodno zavest. Tako je med 2. sv. vojno postal partizanski kurir, 10. oktobra 2014 pa je od Zve- ze združenj borcev za vrednote NOB prejel naj- višje častno priznanje, zlato plaketo. Več kot 20 let je kot član v občinskem odboru za kmetijstvo s svojim znanjem prispeval k trajnostnemu razvoju podeželja. Vedno je bil zelo vedoželjen in ustvarjalen, v mladosti je igral v gledaliških predstavah, zelo rad se smeji in pripoveduje šale in s tem razveseljuje druge. Rad tudi pomaga ljudem v stiski. Po smrti žene Katice – z njo je bil poročen 53 let in rodila sta se jima dva sinova – je začel slikati in pisati pesmi. Riše naravo, morje, sonce, griče, drevesa. Zelo rad kuha po ženinih receptih, peče kruh in pecivo (tega smo bili v obilju deležni tudi obiskovalci večera), pripravlja paradižni- kove omake, marmelade, vlaga zelenjavo – vse recepte najdete na spletni strani domačije Knez. Poleg tega plete košare, plava in hodi na dolge sprehode. Udeležuje se tudi vsakoletnega mno- žičnega kopanja v portoroškem zalivu na prvi dan v letu. V knjigi, ki jo dopolnjujejo njegove slike, je na 70 straneh več deset pesmi, v katerih opisuje naravo, piše o pšenici, živalih, drevesih, rožah, razmišlja o mladosti, o delu, veselju in ljubezni. V pesmih in v proznem besedilu na koncu knjige se spominja tudi nekaterih tragičnih vojnih dogodkov v Strunjanu. Predgovor h knjigi (prva izdaja 2009, druga dopolnjena izdaja 2014) je napisala Jerneja Segulin, spremni besedi pa žu- pan Peter Bossman in mag. Pavel Ocepek. Ob koncu večera je vnukinja Jenny predstavila še današnjo podobo domačije Knez – ukvarjajo se s kmečkim turizmom, prodajo pridelkov ter izdelavo in prodajo ekoloških ne- govalnih mazil. V petek, 6. marca, ob 19h ste vabljeni v našo čitalnico na predavanje z delavnico, ki jo bo vodila njegova vnukinja Judita Knez, v marcu in aprilu pa si boste lahko v kotičku ustvarjalnosti ogledali slike Riharda Kneza. 32 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Športni ribolov kot tržna niša turistične ponudbe Piše in foto · Janez Mužič Turistični ribolov Doživetje morja in športnega ribolova »Ciljna skupina so gostje, ki še niso oku- v čolnu v družbi morskih zgodb polnih do- sili vonja po morju drugače kot s kopnega in mačinov je vsekakor nekaj, kar človek iz no- ki cenijo stik z domačini. Da tega ni več, smo tranjosti, sploh če prihaja iz držav, ki nimajo krivi sami, saj jim morje ponujamo le kot pla- morja, ne pozabi. Nekateri v Piranu zato vi- žo in ga ne znamo približati na način, kot ga dijo športni ribolov kot tržno nišo turistične poznamo mi, ki živimo z njim. Naš turistič- ponudbe našega mesta. Gre za ribolov s čol- no-športni ribolov je tako namenjen vsem, ki nov s trnki, ki ponuja možnost sprostitve, si želijo doživeti morje na drugačen način in druženja, zabave in seveda tudi priložnost za se naučiti osnov športnega ribolova. Ob tem ribjo fešto, ko se med namakanjem trnka kaj je pomemben tudi prispevek k ozaveščanju o ujame. Prepričani so, da bo doživetje Pirana varovanju morja in ribjega fonda,« pravi Mar- tako še bolj nepozabno in v družbi z domačini jan Maslo, ki je gonilna sila projekta. predvsem še bolj prvinsko morsko obarvano, Pred izplutjem na morje bodo bodoči ri- saj je lahko ulov, pa čeprav manjše ribe, v na- biči prvi dan spoznali nevarnosti na morju, šem majhnem morju veliko veselje. ekologijo, piranski ribolovni okoliš, vrste rib, Društvo meščanov mesta Piran in člani ki se zadržujejo na različnih vrstah morskega ribškega društva Oradela so konec lanskega dna, vpliv vetrov, plime in oseke na ribolov, leta predstavili takšno turistično doživetje predpisane dovoljene velikosti rib in podob- športnega ribolova v Hotelu Piran, kjer so tej no. Sledil bo konkretnejši del seznanjanja z ideji sila naklonjeni in jim stojijo ob strani uporabo ribiške palice, vozlov, različnih trn- pri njeni realizaciji. Projekt, ki bo popolno- kov in s pripravo naveze s trnki, naslednji dan ma zaživel to pomlad, so najprej predstavili pa seveda ribolov s čolna. Za vso opremo in turističnim agencijam in hotelirjem, ki bodo dovolilnico za ribolov bodo poskrbeli orga- gotovo odigrali pomembno vlogo pri njegovi nizatorji, tako da se bo moral bodoči ribič le promociji. ustrezno obleči za na morje.

Ustvarjajte z vrtnicami Piše · Zora Mužinić, predsednica Društvo likovnih ustvarjalcev Vrtnica vabi k vpisu

Se želite naučiti osnov ali pa nadgraditi (Belokriška cesta 56 a, Šentjane), v prije- Prisrčno dobrodošli, nove članice in člani! že pridobljeno znanje likovnega ustvarja- tno družbo in novim izzivom naproti! Za informacije nas pokličite na gsm: 040 nja? Dobrodošli v Društvu likovnih ustvar- Ustanovljeni smo bili septembra 2014, v 57 33 55 (Zora) ali 031 49 59 50 (Marina) jalcev Vrtnica, vsako sredo od 16.00 do maju se bomo predstavili s prvo razstavo, oz. pišite na e-naslov: vrtnica.dlu2014@ 19.00 v prostorih KS Portorož na Belem katere rdeča nit je motiv, ki smo ga sprejele gmail.com. Križu enoglasno: vrtnice! 33 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Kako mlade pritegniti k medgeneracijskemu druženju Piše in foto · Janez Mužič V Anbotu se dogaja Čeprav so člani piranskega Društva Anbot najbolj znani po tem, da po kleteh, podstrešjih in smetiščih brskajo za zavrženimi predmeti, ki pod njihovimi roka- mi oživijo in ponovno pridobijo uporabnost ter krasijo domove, pri njih poteka še vrsta drugih dejavnosti vseživljenjskega uče- nja. Ne pozabljajo niti na otroke in mlade ter jih pritegujejo k medgeneracijskemu druženju. »Marsikateri otrok v vsakodnev- nem življenju nima priložnosti za druženje s starejšimi, saj današnji ritem in način življenja to več- krat onemogočata. S tem, ko se v Anbotu ob skupnem ustvarjanju družimo in spoznavamo z njimi, se tkejo prijazni medsebojni od- Predstavniki Anbota so na Tartinijevem trgu predstavili svojo dobro prakso pohodnikom iz vse Slovenije. nosi in spoštovanje. Ob tem mladi prenašajo na odrasle pristno plesali in prepevali. Medse so so si na primer ob pomoči pre- Predstavniki Anbota so s svo- radost, veselje in del otroške igri- povabili tudi osmošolce OŠ Luci- danih članov mladi napletli ribi- jo dobro prakso seznanili večjo vosti,« pravi predsednica Anbota ja, ki so skupaj z njihovimi člani co iz beke, izdelali so obešanko skupino pohodnikov, ki so se pod Natalija Planinc. raziskovali tradicionalne obrti. dišavnico iz listov lovorja, naučili vodstvom Jožeta Praha podali iz Za otroke so tako kot že vr- »S takimi obiski povezujemo šolo so se izpisati svoje ime v kaligraf- Strunjana preko Pirana po delu sto let ob rojstnem dnevu Otona in društvo. Učenci spoznavajo ski oziroma lepopisni obliki in se Slovenske evropske pešpoti E6. Župančiča konec januarja spre- ustvarjalne krajane, ki jih sezna- celo preizkusili v obnavljanju sta- 24. januarja so jih pričakali na menili svojo restavratorsko de- njajo s tradicionalnimi običaji in rega stola. Za nagrado so prejeli Tartinijevem trgu, kjer so jim lavnico v ustvarjalnico. Skupaj z etno vrednotami kraja. Pripravili knjižno kazalko z reliefno podo- seveda na kratko predstavili tudi najmlajšimi so prebirali otroško smo program aktivnosti in mla- bo Prešerna ter srček s semenom Piran. poezijo, se učili novih pesmic, dim predstavljamo razvejane de- za Valentinovo,« našteva Planin- izdelovali lutke, reševali uganke, javnosti društva. Ob tem obisku čeva.

Pustne norčije Piše · Mirjam Kastelič, predsednica RD »Stena«; foto · Mladen Brec in Mirjam Kastelič Obujanje pustne tradicije tudi v Dragonji Po dolgih letih mirovanja so veselo vzdušje med maškarami in se krajani in člani RD »Stena« krajani. odločili, da kraju ponudijo svojo In kot se spodobi, smo se kra- izvirno pustno masko. Skupinica jani Dragonje od pusta poslovili entuziastov je na pustno soboto na pepelnično sredo. »Prečastiti »prevzela upravljanje ločevanja gspud« Ivo so pusta po latinsko in smeti in odpadkov v Dragonji«. slovensko, da bo zaleglo, okrcali Vsak udeleženec male pustne zaradi »grehov«, ki jih je naredil povorke je na svojem pustnem v letu 2014; prinesel nam je pre- oblačilu nazorno prikazal, kam več dežja, slab pridelek, perono- sodi kaj, povorki pa so se pri- sporo in še kaj. Toda s čudovitimi ključili tudi smetarska muca, pi- sončnimi dnevi, ki smo jih tokrat kapolonica, žaba in čuvaj. Obisk preživeli v njegovi družbi, nam je pusta v posameznih hišah sta zbudil upanje, da pomlad že trka naznanjala dva harmonikarja, ki na vrata in da bo leto 2015 boljše sta s svojima mehoma vzdrževala od prejšnjega. Učinkovita komunalna ekipa v Dragonji. 34 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Spomin na piranskega starosto slovenskega športnega ribištva Piše in foto · Janez Mužič Oradelin spomin na Bojana Lobodo

Športni ribiči piranskega RD Oradela so 14. na morju (FIPS-M), pobudnik številnih ribiških kulturo Jugoslavije za vrhunski športni dosežek februarja pripravili tekmovanje, posvečeno spo- dogajanj doma in Evropi, predvsem pa je bil iz- in tudi občinsko plaketo za športne dosežke. minu na lani preminulega člana Bojana Lobodo. vrsten športni ribič, ki je zastopal naše barve na Poleg tega so mu tuje ribiške zveze podelile vr- Trnkarjenja s palico iz zasidranega čolna se je v številnih svetovnih in drugih prvenstvih. sto priznanj za delo v Mednarodni federaciji za Piranskem zalivu udeležilo kar 31 športnih ribi- Leta 1978 in 1981 je bil klubski in državni športni ribolov. Ponosen je bil, da je leta 1987 na čev, ki so prišli tudi iz drugih slovenskih ribiških prvak v ribolovu s čolna posamezno ter ekipno. kongresu FIPS-M predlagal uvedbo mladinske- društev in celo iz Trsta. Tam je bil tudi predse- Leta 1981 je kot prvi Slovenec postal član jugo- ga svetovnega prvenstva v lovu z obale. Predlog dnik Zveze za športni ribolov na morju Slovenije slovanske reprezentance in je nastopil v Nemčiji, je bil soglasno sprejet, ena od njegovih zaslug pa Egon Brecelj. kjer je naša ekipa osvojila ekipno srebrno meda- je tudi, da je Slovenija leta 1998 gostila svetovno Bojan Loboda se je s športnim ribolovom ljo. Leta 1983 je bil član državne reprezentance, prvenstvo v lovu s palico iz zasidranega čolna, ukvarja od leta 1949, ko je imel 16 let, bolj ak- ki je v Franciji osvojila naslov svetovnega ekipne- leta 2007 pa evropsko prvenstvo v ribolovu z tivno in kot član športnoribiškega društva RPD ga prvaka, na svetovnem prvenstvu leto kasneje roko iz zasidranega čolna. Piran pa od leta 1971, tako da je že pred štirimi pa ekipno bronasto medaljo. Zadnji nastop za Memorialne tekme v njegov spomin se je leti zaokrožil pol stoletja svojega hobija. Leta državno reprezentanco je opravil leta 1985, ko je udeležilo 31 športnih ribičev, ki so skupaj ujeli 1975 je postal vodja ribiške sekcije tega društva na svetovnem prvenstvu v Rovinju osvojil srebr- dobrih 100 kg menol, molov in ribonov. Zma- in takrat se je začela njegova funkcionarska pot. no medaljo. gal je Frenk Godnič s 11,298 kg rib, drugi je bil Med drugim je bil prvi predsednik Zveze za Za športne dosežke je v letih 1983, 1984 in Aris Loboda z 10,290 kg, tretji pa David Loboda športni ribolov na morju Slovenije, podpredse- 1985 prejel plaketo Zveze za telesno kulturo Slo- z 8,998 kg. dnik Mednarodne federacije za športni ribolov venije, leta 1983 zlato značko Zveze za telesno 35 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

KS Piran bo redno obveščala krajane o svojem delu Piše · Lorna Lovrečič Svet KS Piran se predstavi

V mandatnem obdobju brežju, ki so oddaljeni od jasno razvidna. cvetja in zelenja oblikuje 2014–18 bo Svet KS Piran vodi- naselja, je obratovalni čas • Pristojni službi Občine Pi- violino kot eno od prepo- la predsednica Lorna Lovrečič, lahko v poletnih mesecih ran priporoča, da nadzira znavnosti Pirana, nadomeščal jo bo podpredse- največ do 3. ure in v zim- spoštovanje dovoljenega • pobuda, da se na vse kipe in dnik Tilan Damijani, v svetu pa skem času v petek in soboto obratovalnega časa in ustre- druge skulpture doda tabli- so še člani Milica Maslo, Dani- do 1. ure. Za vse druge dni zno kaznuje storilce pre- ca z imenom umetnine in ela Paliaga, Lili Žigo in Daniel velja čas največ do 24. ure. krškov v zvezi s hrupom, avtorjem. Lovšin. Za njimi sta dve redni • KS zahteva od pristojne ob- kot je zapisano v obvestilu seji in ena korespondenčna, činske službe (občinsko re- o javnem razpisu, objavlje- Svet KS Piran se je odločil, najpomembnejša točka, ki so jo darstvo), da ustrezno označi nem v Solnem cvetu. da bo krajane obveščal o svo- obravnavali in pri kateri je bilo javno površino, ki je dana v jem delu po različnih poteh, tudi največ razprave, pa je bila najem za terase in gostinske Obravnavali so tudi nekaj in sicer bomo objavljali v ob- točka o podaljšanju obratoval- vrtove. Priporoča tudi, da se pobud krajanov in jih v upa- činskem glasilu Solni cvet in nega časa lokalov. Svet KS Piran preverja pravilnost uporabe nju, da bodo pozitivno rešene, na profilu na Facebooku, lahko je sprejel naslednje sklepe: površin, katerih uporaba je posredovali ustreznim službam nas obiščete na sedežu KS na • Obratovalni čas gostinskih bila dovoljena proti plačilu. Občine Piran. Te pobude so: Levstikovi 7 v času uradnih ur, obratov v centru Pirana je Ustrezno označena javna • pobuda o podaljšanju časa lahko nam telefonirate na tel. v poletnih mesecih lahko površina, tako kot je za zgo- za dostavo, ki je sedaj od 05/673 24 83 ali nam pišete na največ do 1. ure, v zimskem dovinsko mesto primerno 6.00 do 9.30, na 10.30, e-naslov [email protected]. času pa največ do 24. ure. (brez grdih betonskih cve- • pobuda, da se na zelenici • Za gostinske obrate na na- tličnih posod), mora biti krožišča na Belem Križu iz

Skodelica čaja ob Kulturnem prazniku Piše in foto · KS Piran Dialog o kulturnih trenutkih v Piranu v obdobju zadnjih osemdeset let

V nedeljo, 8. februarja, je govo hčerko Silvo Červar. italijanske radiotelevizije. dr. Fig-Figa. ob kulturnem prazniku potekal In kaj vse smo zvedeli v ob- Dogodka se je udeležilo veli- Pogovor je zabeležen in po- dialog o kulturnih trenutkih v dobju pred drugo svetovno voj- ko Pirančanov različnih genera- snet v HD-obliki filmskega za- Mestni kavarni Piranu v zadnjih no! Kako naporno je bilo delo cij, uro in pol dolgo kramljanje pisa. osemdesetih letih. Ohranjanje in ribičev, ki so pili kavo ob četrti v prijetnem vzdušju Mestne ka- Režija: Igor Jelen Iggy poznavanje kulturne dediščine uri zjutraj, ter vse o življenju Else varne Piran so popestrili glasba Prireditelj: Krajevna skupnost smo spoznali v pogovoru z ribi- Fonda, rojene v Piranu leta 1935, Edith Piaf, različni okusi čajev, Piran in Mestna kavarna Piran čem Sergiom Perentinom in nje- ki je postala nepogrešljiv člen piškoti v obliki osmice ter fige 36 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

DU Piran Piše in foto · Nives Vogrič, DU Piran O prostovoljnem delu s starejšimi

Ko govorimo o nasmeh. Čeprav je tako prostovoljnem delu, najprej preprosto, vsakdanje, tega ne pomislimo na delo s starejšimi, moremo nuditi v tolikšnem čeprav deluje na različnih obsegu, kot bi bil potreben. področjih – širšem socialnem, Zato nujno potrebujemo še zdravstvenem, športnem, več prostovoljcev. Različna rekreativnem, kulturnem in društva zagotovo pokrivajo na mnogih drugih. svoja področja v okviru svojih Društvo upokojencev pristojnosti in zmožnosti, kot nevladna organizacija z vendar bi potrebovali širšo velikim številom upokojencev angažiranost mlajših ljudi. pokriva obsežen del potreb Pri DU Piran vsako leto starejših na socialnem organiziramo kulturno področju v našem okolju. prireditev Dan starejših, Naša Komisija za socialna ki je običajno v oktobru, v vprašanja vodi pomemben okviru občinskega praznika. nacionalni projekt Starejši Prireditev je postala odmevna za boljšo kakovost življenja • brani interese posamezni- Dosedanje izvajanje in jo vedno obišče veliko ljudi. doma, s katerim želimo kov in skupin (v našem projekta nam je prineslo Ob tem se moramo zahvaliti ugotoviti, kako kvalitetno primeru starejših), ki so ogromno pomembnih podpori in sodelovanju živijo naši občani, kar ogroženi, prikrajšani ali podatkov o življenju in občine Piran in Avditorija prav gotovo zanima ne izključeni, počutju naših starejših Portorož, brez katerih je ne samo naše društvo temveč • je dodatna dejavnost in občanov, ki lahko služijo bi zmogli uspešno izpeljati. občino, vladne in nevladne dodana vrednost delo- različnim organom občine, Tudi pri organizaciji te organizacije ter vse, ki so vanja naših služb in in- pa tudi županu, ki mu prireditve se pokažeta vpeti v skrb za starejšega stitucij, ki so pogosto zagotovo ni vseeno za nivo pripadnost našemu društvu človeka. obremenjene z obilo ad- kvalitete življenja starih. in nesebična pripravljenost V našem okolju se ljudje ministracije. Najpomembnejši rezultati članic in članov DU Piran za žal ne zavedajo, kako velik anket kažejo, da starejši prostovoljno delo. pomen za skupnost ima V okviru Komisije za ljudje pogrešajo, še bolj pa Pomembno je sodelovati in prostovoljstvo, zato ni pravega socialna vprašanja pri DU potrebujejo družabništvo, delovati v lastno zadovoljstvo odziva oziroma takega, kot Piran se trudimo pridobiti da jih nekdo občasno obišče in zadovoljstvo drugih, pri bi ga želeli in potrebovali. prostovoljce, predvsem in z njimi poklepeta. Zelo tem imam v mislih starejše To, da ni prostovoljcev, ki bi za potrebe izvajanja prej preprosto, nič zahtevnega, ljudi, ki so tega najbolj veseli. obiskovali starejše občane, omenjenega projekta. samo prijazna beseda in Pridružite se nam! občutijo le oni sami in njihovi svojci, ki so še delovno aktivni in sami ne zmorejo poskrbeti za potrebe starejših, zlasti povezanih z družabništvom, enostavnim klepetom, spremljanjem pri sprehodih in podobnimi drobnimi in nezahtevnimi dejanji. Dokler nimamo potrebe po pomoči, nas zanima vse drugo prej kot prostovoljstvo. Zakaj je prostovoljstvo pomembno za okolje, v katerem živimo? Zato ker: • izboljšuje kakovost življe- nja občanov, • je ena od osnovnih oblik odzivanja civilne družbe na potrebe v njej, 37 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

V četrto desetletje stopamo ponosno, veselo in pogumno Piše · Nives Antonič Ob 30. obletnici Društva invalidov Občine Piran

Pevski zbor društva »Roža Portoroža«.

Društvo invalidov Občine Piran je slove- Navzoče je pozdravil še župan Peter Bos- sno obeležilo 30-letnico delovanja s proslavo sman, ki je ob tej priliki društvu izročil plake- v Avditoriju 26. septembra 2014. to Občine Piran. Podpredsednik Zveze delov- Prireditev je bila obogatena z razstavo nih invalidov Slovenije Rajko Žagar pa mu je ročnih in umetnostnih del članov društva, v podelil priznanje. Oboje je prevzela predse- avli pa je sledilo še sprostitveno in prijetno dnica društva, ki mu predseduje že dvajset let druženje. Ob tej priložnosti je društvo izdalo in skrbi za aktivno reševanje problemov in- jubilejni zbornik. Pokrovitelj proslave je bila validov, v slovenskem merilu tudi kot članica Občina Piran. upravnega odbora Zveze delovnih invalidov Hilda Vuga – slavnostna govornica. Za nami je trideset let delovanja našega Slovenije. Podpredsednik zveze je izročil še društva. Toliko dela, skrbi in organiziranosti plaketi častni znak Zveze delovnih invalidov je bilo potrebno ob nepredvidljivih težavah Slovenije Valeriji Benko za 20-letno nesebič- no zadoščenje ob aplavzu, ki smo ga vsi, ki (tudi finančnih), da so nam včasih kar pešale no delo in Jožici Sorta za vsa prizadevanja ob smo pripravljali to prireditev, občutili kot na- moči. A smo vztrajale – ženske, saj moških razvoju društva. grado za opravljeno delo. kakor da ni na tem svetu! Dokazale smo, da Predsednica Hilda Vuga je podelila za- V Beli dvorani smo pripravili estetsko smo enotne, prizadevne, da znamo združiti hvale Občini Piran, Krajevni skupnosti Por- razstavo ročnih in umetnostnih del članov in moči in uresničiti začrtani program. Tu so torož, Zvezi delovnih invalidov Slovenije za ob tej priložnosti obiskovalcem ponudili raz- bile poudarjene vrednote, kot so vztrajnost, plodno medsebojno sodelovanje ter društve- lične ročne izdelke v zahvalo za prostovoljne iskrenost, močna volja za dosego želenih ci- na priznanja sledečim članom: prispevke za našega mladega invalida Nicka. ljev, veselje in navdušenje ob drobnih uspe- • Germani Branki Poropat za požrtvovalno šnih trenutkih. Naša prizadevanja so bila delo v društvu invalidov, Za konec poplačana ob nemotenem poteku proslave • Danijeli Ravnič - Budin in Giocondi Do- Invalidi živimo zavestno in se vsak dan in ogledu razstave s številnimi zadovoljni- mio za sodelovanje in uspehe v športu, znova trudimo ostati ljudje ter za dobre med- mi in hvaležnimi obiskovalci. Prireditve so • Mirjani Bonin za uspešno vodenje dru- sebojne odnose. Srečni smo, če nam to uspe- se udeležili mnogi naši člani in predstavniki štvenega pevskega zbora. va ohraniti! pobratenih ter prijateljskih društev invalidov, Naše jubilejno srečanje nam je veliko Društva invalidov Obalno-kraške regije, Zve- V kulturnem programu so poleg društve- pomenilo za nadaljnje delo. Iskreni stiski ze delovnih invalidov Slovenije, Občine Piran nega ženskega pevskega zbora sodelovali še: rok, prijazni nasmehi in topli objemi so nam in vseh lokalnih organizacij. • Siniša Bukinac in Romana Fičur s plesno podarili tisti popolni občutek, ki se ga ne da Prisotne je pozdravila predsednica Hilda točko, opisati z besedami, temveč ga moraš doživeti. Vuga in v svojem slavnostnem govoru pou- • Rezka Žilić je zaigrala na citre in na pa- Vsa doživetja so nas obogatila. Ta popol- darila, da naše društvo temelji na nesebič- novo piščal, dan v Avditoriju je bilo lepo deliti z vami, nem in prostovoljnem delovanju članov, kar • Hrvaško kulturno društvo Istra – Piran je spoštovani prisotni. Hvala vam! pomeni, da invalid pomaga invalidu, da smo odplesalo folklorno točko, invalidi aktivni oblikovalci svojega vsakdana • plesno-akrobatska skupina Flip pa je v In naj dodamo še nekaj besed za razmislek: in svoje okolice ter da delujemo na več po- svojem dinamičnem stilu zaključila kul- Če sam ne boš za sebe, kdo bo potem zate, dročjih, in izrazila željo po širšem sodelova- turni program. toda če boš samo za sebe, nju. Ob koncu proslave smo začutili neizmer- s kom boš potem ti? 38 DRUŠTVA SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Pozor šole, gospodarske in negospodarske družbe … Piše in foto · Območno združenje RK Piran Preden vas obišče inšpektor

Znanje in nudenje prve s preizkusom znanja) medicinske pomoči ni le naša Rdeči križ Slovenije ima javno moralna dolžnost, temveč tudi pooblastilo za izvajanje tečajev in pravna. K temu nas zavezujejo izpitov prve pomoči za delovne nekateri veljavni zakoni, uredbe in organizacije v Republiki Sloveniji pravilniki, ki delodajalcem nalagajo v skladu z Zakonom o Rdečem izobraževanje zaposlenih za primer križu Slovenije (Ur. l. RS št. 7/93 in nudenja pomoči nenadno bolnim 79/10) in v skladu s Pravilnikom o in poškodovanim. organizaciji, materialu in opremi Rdeči križ Slovenije ima javno za prvo pomoč na delovnem Na fotografiji so sodelavke in prostovoljke Rdečega križa Piran, ki so pooblastilo za izvajanje tečajev in mestu http://www.uradni-list.si/1/ se pred nedavnim udeležile tridnevnega usposabljanja v Mladinskem izpitov prve pomoči po veljavno content?id=77164 (Ur. l. RS št. zdravilišču in letovišču RKS na Debelem rtiču (od leve: Karmen Kos, Maja sprejeti doktrini, zato Območno 136/2006), ki velja na podlagi 3. Špoljarič, Darja Kranjec, Irena Dolinšek in Diana Umek). združenje Rdečega križa Piran odstavka 1. člena Zakona o varnosti načrtuje v pomladanskem času in zdravju pri delu (Ur. l. RS št. (Ur. l. RS št. 7/93 in 79/10) in v • 70-urni tečaj se prične 1. aprila nekaj krajših in daljših izobraževanj 56/99 in 64/01). skladu z Uredbo o organiziranju, 2015 (in to ni šala!), v trajanju s tega področja. V zadnjem času Izobraževanja s področja prve opremljanju in usposabljanju sil od 15. do 19. ure (datumi teča- je delovna inšpekcija obiskala kar pomoči za naziv bolničar (70-urni za zaščito, reševanje in pomoč ja: 1., 2., 8., 10., 13.,14.,16.,17., nekaj šol in podjetij. Ob pregledu tečaj z izpitom, ki je namenjen http://www.uradni-list.si/1/objava. 22., 23., 24., 28. in 30. april). jim je med drugim naložila, da v prostovoljcem Rdečega križa in jsp?urlid=200792&stevilka=4547 skladu z zakonom v čim krajšem ekipam prve pomoči za potrebe (Ur. l. RS št. 92/2007). Glej člene 3, Za prijave in dodatne času usposobijo določeno število civilne zaščite – npr. v šolah ob 24, 30 in 41. informacije smo vam na voljo po svojih zaposlenih (npr. šole morajo nastanku naravnih in drugih Urnik razpisanih tečajev prve e- pošti [email protected] ali na imeti ekipe prve pomoči ipd.). nesreč). pomoči v letu 2015: telefonski številki: (05) 671 26 40. Naj naštejemo pravne podlage Rdeči križ Slovenije ima javno • 8-urni tečaj: 23. in 24. marec Če bo zanimanje večje od za to: pooblastilo za izvajanje tečajev in 2015, s pričetkom ob 16. uri na maksimalnega števila mest, bomo Izobraževanja s področja izpitov prve pomoči za bolničarje sedežu organizacije Rdečega razpisali dodatna usposabljanja še v prve pomoči za gospodarske in v Republiki Sloveniji v skladu z križa Piran, Župančičeva 14, jesenskem času. negospodarske družbe (8-urni tečaj Zakonom o Rdečem križu Slovenije Piran, 20. in 21. april. VABLJENI!

Glavna dejavnost organizacije je umetniško ustvarjanje Piše · Tanja Špiler Missia Zavod R.U.N.A. bo obeležil svetovni dan Zemlje Zavod za Razvoj Umetnosti in pančičevi ulici v Piranu. stavljen z namenom sodelovanja in Naravni Ambient, R.U.N.A., je or- Obvestilo o bližnjih razstavah v izmenjave izkušenj med domačimi ganizacija, katere glavna dejavnost Apolonijevi palači: umetniki, ljubiteljskimi in profesi- je umetniško ustvarjanje. Osnovni • 28. februar do 23. marec - Bar- onalnimi, ter kot dodatna predsta- namen je slediti zastavljenim ci- bara Zupanc in Franjo Funkelj vitev mesta Piran obiskovalcem. Ob ljem, ki so s štirimi besedami okvir- (slike in kipi) tem vabimo vse umetnike, ki bi že- no določeni v imenu: RAZVOJ • 26. marec do 20. april - SŠOF leli predstaviti svoje delo v prostorih pomeni nadaljevanje zastavljenega Ljubljana »Križanke v Piranu« galerije, da se prijavijo preko elek- delovanja, kar nujno vodi v nadgra- • 21. do 23. april - Dan Zemlje tronske pošte runa.piran@gmail. jevanje in izboljšanje, UMETNOST (kulturna prireditev) com ali [email protected] . je generična človekova dejavnost • 24. do 29. april - Fotoklub Por- Ob svetovnem prazniku dan in je neobhodno potrebna pri ži- torož (fotografija) Zemlje 22. aprila bo zavod R.U.N.A. vljenju, NARAVA je planet Zemlja, • 30. april do 14. maj - Lado Jakša organiziral prireditev, ki se bo odvi- na katerem prebivamo in ki nam (multivizija) jala v prostorih Apolonijeve palače nudi vse potrebno za preživetje, in • 15. do 30. maj - Altre Visioni in na Tartinijevem trgu. K sodelo- AMBIENT je določen prostor, ki (slike – mednarodna razstava) vanju vabimo vsa piranska društva s svojimi vplivi deluje na posame- in tudi nadobudne posameznike, ditve bo predvajana multimedijska znika, ki se v njem nahaja. Sandra POZIV k sodelovanju da predlagajo in predstavijo svoj predstavitev posnetkov Zemlje Vodopivec in Tanja Špiler Missia sta V galeriji Apolonijeva palača način izkazovanja hvaležnosti pla- skladatelja in fotografa Lada Jakše v predstavnici Zavoda R.U.N.A., ki v na Župančičevi ulici bo letos prvič netu Zemlji, na katerem sobivamo obliki multivizije, fotografinje Anje sodelovanju s KS Piran organizira organizirana skupinska razstava skupaj z drugimi živalskimi in ra- Čop, Silva Levaca in drugih ume- razstave v Apolonijevi palači na Žu- »Umetniki Pirana«. Projekt je za- stlinskimi vrstami. V okviru prire- tnikov. 39 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO DRUŠTVA

Turizem v domačem okolju Piše in foto · Irena Lušina 15 let TD Taperin Sečovlje

Sečovlje Veliko nas je, ki smo od drugod prišli in Sečovlje za svoj dom izbrali. Zaradi ljubezni, lepote, dela … Mogoče nekoga so solna polja prevzela … Saj vonj po soli očara vse sprehajalce … Soline so tudi naravni rezervat za ptice … Lepo se je zbuditi v jutru, ko veš, 1989 so krajinski park postale … da je za teboj pomembna zadeva, ki v ponos, veselje nas vseh z Obale! je bila odlično izpeljana. Upam, da Sprehod po solinah, tako čuti vsakdo izmed nas članov ko dan si z nočjo roko poda, TD Taperin Sečovlje, saj smo skupaj domače okolje. Poleg tega so prisotni Naslednji dan, 20. 9. 2014, ob je nekaj enkratnega … v letu 2014 izredno lepo izpeljali skoraj na vseh prireditvah, ki jih 19.30 je potekal XV. mednarodni Sončni zahod, odsev svetlobe veliko dogodkov, še posebej pa organizira naše društvo. Za to gre slikarski Ex-tempore Sečovlje. in na površini slanice 15-letnico društva, XV. mednarodni posebna zahvala našim mentorjem, Po njegovem zaključku smo se v rožnati barvi blešči solni cvet … slikarski Ex-tempore Sečovlje in ki najmlajšim posvečajo največ časa odprli razstavo nagrajenih del Pred mnogimi leti dve reki, odprli razstavo »15 let Ex-tempora in jih spodbujajo pri delu. petnajstletnega Ex- tempora Sečovlje Drnica in Dragonja, sta dragonjsko Sečovlje«. Dogodke so pohvalili Kot sem že omenila, je bilo v »Cassermi«. Razstava je bila odprta dolino številni obiskovalci in seveda naši poleg sodelovanja pri organizaciji dobra dva meseca in precej obiskana spremenili v obširno polje, člani in članice. Ker je za tako vrsto Solinarskega praznika, sprejemu ter deležna veliko pohval. Tudi v sredi katerega je rudnik, dogodkov potrebno veliko volje, raznih skupin v Solinah, pri dnevih medijih se je veliko govorilo o naši ki sega globoko v morje. odrekanja, časa in vztrajnosti, gre »Vse za zdravje« in predstavitev obletnici in razstavi. Ob tej priliki Če pogledamo nazaj, v štirinajsto posebna zahvala prav vsem, ki smo našega društva s stojnicami moram podati iskreno zahvalo stoletje, kakor koli prispevali svoj delež, prav na raznih prireditvah največ Občini Piran za podporo projekta, se nam razkrije marsikakšno razodetje, vsi smo bili pomembni. Naj nas ta pozornosti v letu 2014 namenjene Obalnim galerijam Piran za vso takrat solin še ni bilo, pozitivna naravnanost in veselje do organizaciji 15. obletnice društva, strokovno podporo v vseh letih Sicciole se na dva dela deli … sodelovanja povezujeta še naprej. XV. Mednarodnega slikarskega organiziranja te manifestacije ter V enem so ribiči, v drugem pa kmetje Zavedamo se pomena besed: Ex-tempora Sečovlje in razstave Solinam, d.o.o. bili. … jaz lahko naredim nekaj, »15-let Ex-tempora Sečovlje«. Tako Ni nam treba razlagati, da Reka Dragonja je služila kot prevozna ti lahko narediš nekaj, smo naštete prireditve združili v potrebujemo za tako aktivno pot, skupaj pa lahko naredimo veliko več septembru, v okviru svetovnega delovanje tudi finančna sredstva, promet se je odvijal dan in noč, … dneva turizma. od katerih smo v celoti odvisni. Dragonja je imela tudi prečudoviti Turizem se začne v nas samih, 19. 9. ob 19. uri smo imeli častno Prepričani smo, da nam bo Občina most … v domačem okolju, zato se držimo sejo TD Taperin ob 15. obletnici v Piran še naprej stala ob strani, saj In danes tukaj smo ljudje z vseh vetrov našega slogana: MMC v Solinah. Imeli smo bogat ne nazadnje promoviramo naš kraj, zbrani, Imejmo radi svoj kraj, ker je samo kulturni program, k sodelovanju občino in Slovenijo. skoraj tisoč tristo nas je in vsi si nismo eden in je naš. smo povabili folklorno skupino KD Članice in člani društva imamo med seboj znani, Naj strnem nekaj misli o našem Koštabona z istrskimi plesi. Naše voljo, saj tisoče prostovoljnih ur vendar se trudimo in želimo vsi, društvu: TD Taperin Sečovlje je bilo članice in člani so pripravili čudovito nismo nikoli preštevali. Zadovoljni da o našem kraju se sliši med ljudmi. Vsem se nam toplo pri srcu stori, ustanovljeno l. 1999 z namenom razstavo izdelkov keramike, pletenih smo, ko nam kaj uspe in ko kaj dobro ko slišimo Sečovlje, majhen kraj ob urejanja, oživljanja in promocije izdelkov iz »beke«, razstave starih opravimo. Z vso močjo se bomo hrvaški meji, kraja ter z željo po večji povezanosti fotografij in dokumentov Sečovelj, trudili, da bomo program prireditev ki letališče in soline ima med ljudmi. In danes lahko zagotovo kulinaričnih izdelkov – naše iz leta v leto izboljševali z dodajanjem in ga zato vsakdo v svetu pozna. trdimo, da nam to zelo dobro prepoznavne »kroštole«, slane hiške, novih za razvoj kraja primernih uspeva. Od ideje o ustanovitvi ki so si prislužile plaketo na prvem vsebin. društva, ki bi najprej le urejalo svoj tekmovanju Sladke Istre … kraj in povezovalo prostovoljce s Poleg večine članov in podobnimi interesi, je v preteklih podmladka so se svečanosti udeležili letih preraslo meje vseh želja in tudi predstavniki nekaterih sosednjih pričakovanj. Številne pohvale so le TD, župan občine Piran, g. Peter spodbuda za nadaljnje delo. Ker smo Bossman, in strokovna sekretarka na zelo aktivni in prepoznavni daleč TZS, ga. Karmen Burger. naokoli, ni slučaj, da smo v letu 2006 Najzaslužnejši člani društva prejeli plaketo Občine Piran. so prejeli priznanja ter bronasti ali Še posebej smo lahko ponosni, srebrni znak TZS. Priznanje TZS da je v našem društvu veliko je prejel tudi turistični krožek OŠ mladih, ki se zgodaj zavejo pomena Sečovlje. Društvo je prejelo srebrni prostovoljstva in vsestranske skrbi za znak TZS. 40 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Pestro in bogato učno okolje Piše in foto · Vrtec Mornarček Piran Razvoj otrokovih potencialov in ustvarjalnosti

poti, ki otrokom omogoča razvoj indi- vidualnih kompetenc in sposobnosti na različnih področjih otrokovega razvoja z vključevanjem bogatega kulturnega, naravnega in zgodovinskega okolja našega kraja. Z dejavnostmi projekta Naš kraj – njegova kulturna in naravna dediščina oblikujemo njihov odnos do kulturne in naravne dediščine ter jih vzgajamo za ohranjanje vrednot našega kraja. Spodbujanje zdravega načina življe- nja in vzgoja za trajnostni razvoj se odra- žata v številnih gibalno-športnih aktiv- nostih, kot so rolanje, tečaj prilagajanja na vodo ter igre, ki vključujejo naravne oblike gibanja, igre z žogo in druge gi- balne dejavnosti ter spoznavanje zdravega prehranjevanja. Spodbujanje okoljske ozaveščenosti in skrbi za varovanje okolja omogočamo ob naravoslovnih dejavnostih, v katerih otroci odkrivajo lastnosti narave, ekspe- rimentirajo in aktivno raziskujejo pojave v naravi. Z varnim in zdravim načinom življe- nja se otroci seznanjajo tudi pri prometni vzgoji, kjer spoznavajo varne poti okoli vrtca in v njegovi okolici, zakaj se v av- tomobilu pripnemo ter poklic policista. Kulturno-umetniška vzgoja nas spre- mlja v vsakodnevnih dejavnostih, v katerih otroci z obiski kulturnih ustanov, kot so muzeji in galerije, spoznavajo dela umetnikov ter stalne in občasne zbirke. Po vodstvom različnih umetnikov – slikarjev, kiparjev, fotografov … – otroci ustvarjajo na likovnem, glasbenem in drugih umetniških področjih. Vrtec je okolje, v katerem otrok prido- tako, da prednje postavljamo nove izzi- Druge dejavnosti vrtca, vključene v biva izkušnje, se razvija in uči v povezavi ve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo redni program vrtca: uvajanje angleške- s svojim socialnim in fizičnim okoljem. aktivno učenje. S tem jim omogočamo ga in italijanskega jezika, računalništva, Pestre socialne interakcije mu omogoča- različne oblike izražanja, spodbujamo dnevi taborništva, obiski knjižnice, po- jo navezovanje stikov z vrstniki, pa tudi njihovo radovednost in ustvarjalnost. hodništvo, letovanje otrok, ogled gle- z odraslimi, ki mu omogočamo, da v igri Pridobivanje izkušenj v otroštvu je tudi daliških in filmskih predstav za otroke, razvija svoje sposobnosti, ustvarjalnost temelj za poznejše mišljenje in dejavnost. obisk koncerta glasbene šole Piran … in svoje razvojne potenciale. Zato okolje igra odločilno vlogo pri tem, Vsi zaposleni se zavedamo strokovne Z načrtovanimi dejavnostmi in or- da opazi in hkrati spodbuja otroško ra- odgovornosti vzgoje naših najmlajših in ganizacijo okolja ter sredstev strokovni dovednost. da se srečni trenutki, preživeti v otro- delavci vodimo otroke k pridobivanju V Vrtcu Mornarček Piran načrtno štvu, vtisnejo globoko v spomin. novih izkušenj, doživetij in spoznanj usmerjamo življenje in delo po začrtani 41 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Vrtec Mornarček Piran Piše · Klementina Butina, koordinatorica kulturno-umetnostne vzgoje v Vrtcu Mornarček Piran; foto · Vrtec Mornarček Piran Kultura skozi filmsko umetnost

V sodobni družbi so mediji njamo še posebno pozornost. postali eden ključnih dejavnikov V sklopu filmske umetnosti so razvoja otrok, zato je pomembno, si otroci ogledali projekcijo šestih kakšna so otrokova prva srečanja z kratkih animiranih filmov sloven- njimi. Film združuje vse umetno- skih avtorjev »Spoznajmo risanke« stne zvrsti in ima visoko estetsko in v Art kino Odeon Izola. Njena po- doživljajsko vrednost. sebnost je priprava otrok na ogled V šolskem letu 2014/2015 v Art in pogovor po ogledu ponujene kino mreži Slovenije (AKMS) po- vsebine. teka »Nacionalni filmsko-vzgojni V vrtcu pa so potekale delavni- program«. Program je brezplačen in ce pod naslovom »Optične igrače«. namenjen 15.000 otrokom in mla- Otroci so se spoznali z načinom iz- dim po vsej Sloveniji. Vanj se lahko delave animiranega filma in različ- vključi tudi 3750 predšolskih otrok nimi optičnimi igračami ter si eno iz vse države. izmed njih tudi izdelali. Program je ki jo je predstavila kustosinja Nives bi filmsko in gledališko umetnost V Vrtcu Mornarček Piran smo vodila ga. Ana Peršič, koordinatori- Marvin. približali čim širši populaciji otrok se pridružili projektu in tako otro- ca Art kino mreže Slovenije. Mreženje kulturnih in vzgojno- v občini Piran, smo vzpostavili so- kom ponudili novo izkušnjo doži- Kako pomemben del filmske -izobraževalnih ustanov v lokalnem delovanje z Avditorijem Portorož, ki vljanja filmske umetnosti. Projekt je dediščine je domači kraj, so otroci okolju je ključnega pomena pri bo omogočil realizacijo programa del kulturno-umetnostne vzgoje, ki spoznali na ogledu razstave »Piran organizaciji in izvedbi kakovostne tudi v nadaljnje. ji v šolskem letu 2014/2015 name- v filmu« v Obalnih galerijah Piran, kulturno-umetnostne vzgoje. Da

Številne uspešne akcije Piše in foto · Leonora Drgan, ravnateljica Dobrodelnost v vrtcu Morje Lucija Zima je poseben letni čas. V či, sama ne zmore ničesar, kajti ne vrtcu pričaramo otrokom pravljič- hodi, ne sedi, sama ne je in ne pije. no vzdušje v pravljični deželi, peče- Njena mama, naša vedno nasme- mo piškote, gledamo in doživljamo jana kuharica Stojanka, pravi, da gledališke in lutkovne predstave, je Aurora vsak dan večja in seveda imamo ustvarjalne delavnice, ple- težja, zato potrebuje vrsto prilago- šemo, pojemo, se družimo, ob igri ditev v stanovanju in za dostop do učimo in se imamo lepo! Lahko pa njega, kot so preurejanje kopalnice je mrzla, deževna, dolgočasna in za dostop z vozičkom, prilagojena zelo dolga. postelja, stopniščna vzpenjača in Zato pomagamo otrokom, lju- drugo. dem, živalim z različnimi dobro- V ta namen zbiramo tudi star delnimi akcijami, ki so v našem papir. Odziv je zelo dober in zbra- vrtcu že stalnica. li smo že čez 900 €. Pridružite se Zbiramo zamaške, katerih na- nam in po svojih zmožnostih men je pomagati otrokom npr. pri donirajte na TRR: Banka Koper, zdravljenju, nakupu vozila, inva- Vsako leto poskrbimo za zavr- organizacija Piran v sodelovanju z Si 56101000035494041, s pripi- lidskega vozička, pripomočkov … žene pse in mačke v obalnem zave- Rdečim križem Piran. som »ZA HRVATIN AURORO«. Trenutno jih zbiramo za našega tišču v Sv. Antonu. Zbiramo hrano, Ob krajevnem prazniku Sv. Lu- Tako malo je potrebno, da smo Nicka. odeje, preproge, blazine … Odziv je cije smo tudi letos na sejmu proda- dobri, da nekomu nekaj malega po- Prazne kartuše in tonerje zbi- vedno zelo velik in pozitiven. jali izdelke, ki smo jih naredili de- darimo, ustvarimo pa veliko veselje ramo za pomoč organizaciji Rdeči V sodelovanju z Rdečim kri- lavci vrtca. Tokrat je šel izkupiček in tiste trenutke sreče, ki so tako noski – Klovni zdravniki; vsaka žem Piran izvedemo akcijo zbira- AURORI HRVATIN, ki ima dia- zelo potrebni, da smo srečni tudi reciklirana kartuša pomeni dona- nja otroških igrač, oblačil, športne gnozo: globalni razvojni zaostanek, mi. Morda bodo tako dnevi za vse cijo za Društvo za pomoč trpečim opreme. Otroci in starši so vedno diskinetično hipotonični sindrom, lepši, svetlejši, bolj radostni in topli. in bolnim. Uspešno zberemo več zelo radodarni. zmerna zaznavna, prevodna naglu- Hvala vsem otrokom, staršem, škatel kartuš in tonerjev na leto. Pri Sodelovali smo pri zbiranju šnost, mitohondrična encefalomi- sorodnikom, lokalni skupnosti in tem nam poleg staršev pomagajo stvari za otroke iz piranske občine. opatija, scoliosis thoracolumbalis. podjetjem, ki nam pri tem poma- tudi lokalna podjetja. Akcijo je organizirala Študentska Povsem je odvisna od tuje pomo- gate! 42 VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Učiteljici kitajščine prihajata iz Šanghaja Piše · Maja Gržina Cergolj Tečaj kitajskega jezika in kulture na OŠ Lucija

V novembru 2014 smo na ustrezno izgovoriti. Veliko vaje Osnovni šoli Lucija začeli pou- in izjemna prizadevnost učiteljic čevanje kitajščine. K sodelova- sta jih pripeljali do tega, da so nju smo bili povabljeni v okviru po treh urah uspešno zapeli in Konfucijeve učilnice Koper, ki so zaplesali pesmico o prijateljih. Z jo na novo odprli na Univerzi na nastopom so tudi sodelovali na Primorskem. otvoritvi Konfucijeve učilnice v Učiteljici kitajščine, ki priha- Kopru 25. novembra 2014. jata iz Šanghaja, sta prvič prišli V okviru delavnic so učenci k nam novembra 2014 in spo- izdelali tudi zanimive izdelke, znali 15 otrok, ki so se odločili, npr. kitajske maske, in spoznali da bodo obogatili svoje znanje z njihov pomen, pa tudi lampi- osnovami kitajščine in kitajske jončke in tipične kitajske rezan- kulture. V prvih urah so spo- ke. Spoznali so, kako in zakaj je znali osnove, kot so pozdrav po nastal kitajski horoskop, pa zakaj kitajsko in števila, kasneje pa so na Kitajskem tako častijo mito- svoje znanje razširili tudi s poi- loško žival zmaja, ki so ga tudi menovanjem družinskih članov skupaj narisali in pobarvali. tajske kulture. Učence navdušuje več: želijo, da uvedemo še drugo in nekaterih živali. Vse učenje je Učenje kitajščine traja dve prav ta povezava med ustvarjal- skupino, da bi se kitajščine lah- potekalo kot igra z veliko petja šolski uri na teden, ki sta smi- nostjo in izzivom spoznavanja ko učilo še več učencev. Učne in plesa. selno razdeljeni na učni in kitajščine, popolnoma novega, ure smo nadaljevali do zimskih Začetek ni bil lahek. Otroci ustvarjalni del. Učiteljici vedno čisto drugačnega jezika, kot so počitnic, za nadaljevanje pa se še so se namreč soočali s štirimi poskrbita, da je ura ne samo izo- tisti, ki se jih učenci že učijo. dogovarjamo. različnimi zvoki, ki so jih mo- braževalna, temveč tudi kreativ- Zato ne preseneča, da so učenci Zai jian! rali najprej prepoznati in nato na in zato povezana s širino ki- pri teh urah redni in zavzeti, celo

Slovenski kulturni praznik na osnovni šoli Vincenzo e Diego de Castro Piše in foto · Mojca Železen Repe »Eno besedo bi rekel rad …« vela Eno besedo bi rekel rad ... Učenci druge in tretje triade so recitirali pesmi Franceta Pre- šerna, Otona Župančiča, Srečka Kosovela, Kajetana Koviča in Toneta Pavčka. Večer je pope- stril Rudi Bučar, ki se je prijazno odzval našemu povabilu. Zapel nam je nekaj svojih pesmi v narečju in Prešernovo Zdra- vljico. V trajen spomin na ta lite- rarni večer ostajata klopci, ki smo ju postavili pred našo šolo. Podarilo nam ju je Javno podjetje Okolje. Klopci sta potrebo- Slovenskemu kulturnemu Devetošolki Tiara Strgulc in jim je zaigral na violončelo. vali temeljito obnovo in tu nam prazniku smo na osnovni šoli Nika Horvat sta malčkom na za- Sledili sta ustvarjalni delav- je na pomoč priskočila skupina Vincenzo e Diego de Castro po- baven način predstavili življenje nici, na katerih so ob pomoči slikarjev Skupnosti Italijanov svetili dva popoldneva. Prvega in delo pesnika Franceta Prešer- učiteljic izdelali "prešerenčke" Giuseppe Tartini. Delo so odlič- smo naslovili Kaj počne Fran- na, prisluhnili so njegovima pe- in pripravili sladico iz fig. no opravili in tako razveselili ce v vrtcu? in je bil namenjen smima Povodni mož in O, Vrba, Drugi popoldan, posvečen učence in mimoidoče, ki radi predšolskim otrokom ter njiho- ki jo je deklamirala Anna Klari- Prešernovemu dnevu, smo na- posedijo na njih. vim staršem. ca, sedmošolec Belmin Čehić pa slovili z verzom Srečka Koso- 43 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO VZGOJA in IZOBRAŽEVANJE

Podružnična šola Sveti Peter Piše in foto · Karmen Fonda, zborovodja Zborček kot družina

Na OŠ Sečovlje, v enoti podružnične odlični pevci in s pesmijo pričarali res prelepo šole v Sv. Petru, poteka interesna dejavnost praznično vzdušje. Namen skupnega petja pevskega zbora na nekoliko drugačen način. otrok in njihovih staršev je, da bi ti izkoristili V redne pevske vaje se občasno vključijo tudi vsak najmanjši trenutek svojega časa in ga starši vpisanih otrok, ki aktivno sodelujejo na poseben način podarili svojim otrokom. na določenih proslavah in prireditvah. Otroci se takih trenutkov neizmerno veselijo, V letošnjem šolskem letu smo eno takih starši pa s ponosom gledajo na svojega otroka, prireditev že izvedli; to je decembrski nastop v ki je samozavesten, pozitivno naravnan in TPC Lucija ob praznovanju novega leta. OPZ navsezadnje srečen, ker ima ob sebi svojega sv. Peter se je predstavil z dvema skladbicama: starša tudi ob takih priložnostih, ki niso Naj zvoni in Božična pravljica. V slednji so vsakdanje. se starši skupaj s svojimi otroki izkazali kot

S Štipendijskim skladom UP povečujejo možnosti za vključitev najbolj perspektivnih študentov na trg dela Piše · Mirella Baruca; foto · Alen Ježovnik Univerza na Primorskem skupaj z vlagatelji v Štipendijski sklad UP letos podelila kar 41 štipendij

Po 212 že podeljenih štipendijah iz Letošnji prejemniki štipendij so: Marko Štipendijskega sklada Univerze na Primorskem Posavčević, Ulla Pegan, Andreja Mršnik, v preteklih šestih letih jih je letos, že sedmič Aleksandar Todorovič, Tomaž Sabadin, Matej zapored, kot nagrado in spodbudo za nadaljnje Filipovič, Vesna Volaš, Marko Palangetić, uspehe prejelo 41 najboljših študentk in Roman Soludkhin, Marko Rajković, Vladan študentov Univerze na Primorskem (UP). Jovičič, Ratko Darda, Anes Valentič, Daniel Največ, kar 17 štipendij sta danes na sedežu Silađi, Neven Mitrović, Marija Tepegjozova, Univerze na Primorskem skupaj podelili članici Ivan Bartulović, Edin Husić, Slađana Babić, UP, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in Mikita Akulich, Luka Pavlović, Miloš Tomić, informacijske tehnologije ter Inštitut Andrej Anastasiya Tanana, Elvir Merulić, Tina Skrt, Marušič (od tega eno skupaj z Rektoratom Tamara Ortar, Lucija Hrastnik, Bojana Bratož, UP), po 5 Rektorat UP in Rektorat UP skupaj Alja Ivetac, Tanja Robič, Kristina De Luca, s Študentskimi domovi UP, 4 podjetje Actual Andrej Gobina, Sintija Veškovo, Nassim Djaba, I.T., d.d., iz Skupine Istrabenz, po 3 Pedagoška Nika Klepec, Sara Mojca Jager, Aleksander fakulteta (od tega eno skupaj z Rektoratom Močibob, Tena Felbabič, Miloš Veljkovič in UP), 2 Fakulteta za vede o zdravju, po eno Petra Šavle. štipendijo pa so podelili Mestna občina Koper, Pogodbe s štipendisti so danes podpisali Občina Piran, Občina Ilirska Bistrica, podjetje naslednji štipenditorji: podžupan Mestne Luka Koper, d.d., ter Znanstveno-raziskovalno občine Koper Peter Bolčič; svetovalka za središče. družbene dejavnosti v Občini Piran Đeni O Štipendijskem skladu UP: Rektor, prof. dr. Dragan Marušič, se je Rožec; predsednik uprave Actual I.T., d.d., iz Univerza na Primorskem v sodelovanju s zahvalil vlagateljem v Štipendijski sklad UP, ki Skupine Istrabenz mag. Arman Kritnik; vodja širšim družbenim okoljem spodbuja in nagrajuje na ta način pomagajo študentom na študijski kadrovskega področja v Luki Koper, d.d., najboljše študente v okviru Štipendijskega sklada poti, obenem jim omogočajo pridobitev Barbara Miklavec; dekanja UP FAMNIT, izr. Univerze na Primorskem, ki deluje od študijskega delovnih izkušenj že med študijskim procesom, prof. dr. Klavdija Kutnar; direktor UP IAM, leta 2008/2009 dalje. V sklad so vključene članice nekateri pa jim tudi odprejo vrata do kasnejše doc. dr. Vito Vitrih; dekanja UP PEF, prof. dr. UP, gospodarske družbe in lokalne skupnosti, ki na zaposlitve v organizaciji. Ob tem je izrazil Mara Cotič; dekanja UP FVZ, prof. dr. Darja ta način povečujejo možnosti za vključitev najbolj tudi skrb ob vse večjem številu perspektivnih Barlič Maganja; direktor UP ZRS, prof. dr. perspektivnih študentov na trg dela. študentov, ki s svojim znanjem odhajajo v Rado Pišot; direktorica UP ŠD Astrid Prašnikar Dodano vrednost v procesu povezovanja svet. Prav zato bi bilo smiselno izboljšati ter rektor UP, prof. dr. Dragan Marušič. družbenega in akademskega okolja predstavlja pogoje v visokem šolstvu in poskrbeti, da bi Prejemnikom štipendij iskreno čestitamo, Univerzitetni karierni center, ki za univerzo si taki študenti kariero ustvarili doma in s tem štipenditorjem pa se znova zahvaljujemo za pomeni celostno in nujno podporo pri študijskem doprinesli lastni domovini, tudi s podporo interes in sodelovanje v Štipendijskem skladu procesu in kariernem napredovanju ter pripomore javnega in brezplačnega visokega šolstva. Univerze na Primorskem. k povečanju zaposljivosti diplomantov UP. 44 ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNITÀ DEGLI ITALIANI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Scrive e foto · Romina Križman Ciacole in piasa Il presente articolo vuole far- temuto il peggio: ogni previsione vi entrare un po’ tra le pareti della dava pioggia a intermittenza, ma nostra scuola Vincenzo e Diego de era l’ultimo giorno possibile per Castro, a respirare il brusìo quoti- effettuare le registrazioni e rientrare diano del quale abbiamo il piacere nei tempi – si doveva tentare! Sicu- di far parte anche noi insegnanti, ramente è stato l’entusiasmo degli testimoni emotivamente partecipi alunni fatti arrivare da Sicciole a dei piccoli e grandi progressi nella placare le precipitazioni di primo crescita dei nostri alunni, prenden- mattino, i quali hanno indossato do spunto da un evento che ha co- gli abiti di una volta, si sono imme- involto alcuni di loro: la realizzazio- desimati nei propri ruoli e hanno ne di un film. dato il meglio di sé in tempo bre- Oltre al gruppo di animazione vissimo e quasi senza rifare alcuna guidato dal nostro Ruggero Pag- scena. Attori di cotanta dedizione hi, anche un’altra troupe di alunni sono stati Maria Monica Mariotti, di Pirano e Sicciole, guidati da noi Lorenzo Polzonetti, Lia Ruzzier, insegnanti Ingrid Škerlič Persel e Matteo Duniš, Hana Susman, Sara Romina Križman, ha girato un pro- Vesnaver, Daniel Veznaver (stoico, prio filmato con il quale partecipa al nonostante la febbre) ed Erik Putar. concorso "Tutela, valorizzazione e Nelle giornate successive promozione del patrimonio lingui- l’insegnante Ingrid e il buon Bru- stico e culturale veneto". Si tratta di no Orlando si sono occupati del una commedia ambientata a Pirano taglio e del montaggio delle sce- in parte in tempi odierni e in parte ne, nelle quali sono emerse alcune sul finire dell’Ottocento, che abbia- imperfezioni d’interpretazione, di mo intitolato Ciacole in piasa. Scor- tempistica e anche d’inquadratura. cio storico su una piazza piranese e Ciò non scalfisce l’orgoglio delle in- che sviluppa in maniera leggera e segnanti che sono rimaste impres- vivace il discorso dell’importanza sionate dalla sentita partecipazione di preservare i monumenti storici delle nostre star in erba, dal loro quali testimoni delle vicende uma- zelo nonostante i numerosi impe- ne delle epoche passate dalle quali natalizi, partecipazioni a concorsi E così fu, ma per questione di gni e imprevisti. Tirando le som- discendiamo e abbiamo formato la culinari, recite, interviste per la tv, minuti! Si è registrato in due gior- me, ci si è riempiti di soddisfazione nostra cultura. Sembrerebbe che il saggi di musica, azioni di volonta- nate, una con gli alunni di Pirano, e divertiti così tanto, che l’esito del concorso sia stato un mero prete- riato per gli anziani… Insomma, il l’altra con quelli di Sicciole, per concorso scivola in secondo piano. sto, gli alunni non aspettavano che famoso dolce far niente del periodo ragioni di praticità ma anche di Ma soprattutto, arricchiti di questa l’occasione giusta per dar modo di delle elementari di cui si conserverà copione. L’ubicazione perfetta non esperienza, non vediamo l’ora di in- sfogare il loro entusiasmo e bravura comunque un ricordo nostalgico poteva che essere Piazza Vecchia traprendere un altro lavoro simile, nell’esprimere se stessi anche attra- per il resto della vita. o Portadomo, oggi comunemente magari da presentare a fine anno verso la settima arte. Così, passata la pausa delle va- nota come Piazza Primo maggio, scolastico. Tutta la preparazione non ha canze natalizie, a gennaio il lavorio all’epoca centro nevralgico della Invitiamo i lettori a seguire avuto un iter facilissimo. Avendo è ripreso in maniera seria e intensa: vita piranese nella quale convergo- questo ed altri nostri lavori scolasti- dato forma al canovaccio, una ste- dopo diversi adattamenti si è giun- no le principali vie cittadine, dove ci anche attraverso il sito web della sura non definitiva del copione, già ti a un copione definitivo, le prove gli abitanti si rifornivano di acqua e nostra scuola, www.scuoladecastro. a fine novembre sono state asse- hanno avuto luogo ogni momento facevano acquisti al mercato, e an- net, e sulla nostra pagina Facebo- gnate le parti agli alunni, tenendo in cui è stato possibile, gli alunni cor oggi luogo di ritrovo dei bam- ok. Per la realizzazione del filmato conto di suddividerle fra quanti di calavano sempre più nella propria bini. ringraziamo: la CAN di Isola per le loro avrebbero tenuto le prove a parte da impersonare e la impara- La prima giornata è stata favori- risorse materiali necessarie al mon- Pirano o a Sicciole. Ma la stagione vano a memoria, si andavano visu- ta dal clima: si è aperto uno scorcio taggio, le mani esperte di Ruggero scolastica era impegnativa, si stava alizzando i costumi scenici da pro- tra i nuvoloni dal quale filtrava un Paghi per le riprese effettuate, la avvicinando la fine del semestre e curare e i luoghi dove registrare il raro sole invernale che ha abbellito disponibilità del simpatico Bruno alunni e insegnanti erano diligen- filmato. Ci si incoraggiava a vicen- non di poco i colori e le ombre delle Orlando per il taglio e il montaggio temente concentrati in interrogazi- da e si collaborava alla realizzazione scene di ambientazione contempo- delle scene, l'osteria "Cantina" in oni, compiti scritti, letture domesti- dell’opera, avremmo colmato ogni ranea interpretate da Anna Klarica, Piazza Primo maggio per gli spazi che da esporre, ricerche da valutare, mancanza e avremmo rispettato i Eneya Viktorija Klemen, Alessio concessi e l'ospitalità. stress da domare… E naturalmente termini per la registrazione. Se solo De Rosario e Nicolò Kravanja. c’erano da organizzare spettacoli il tempo ci fosse venuto incontro. Per la seconda giornata si è 45 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO COMUNITÀ DEGLI ITALIANI ITALIJANSKA SKUPNOST

Scrive e foto · Helena Maglica Susman La scuola in natura della SE Vincenzo e Diego de Castro

Da parecchi anni la nostra complemento a quanto svolto in scuola ha deciso di organizzare e classe, essendo organizzate se- partecipare alle cosiddette “scuo- condo i programmi ministeriali le in natura”, destinate agli alunni di materia e portate a termine da delle classi superiori. La scuola personale altamente qualificato. ha deciso di far partecipare tutti La possibilità di sperimentazio- i componenti delle classi dalla VI ne diretta, dell’uso di laboratori alla IX, per dare continuità tem- attrezzati, di visite ed attività gu- porale a tale attività e per creare idate permettono agli alunni di un gruppo coeso (spirito di cor- accrescere notevolmente il pro- po, socializzazione implemen- prio bagaglio di competenze e co- tata), che ci distingue (a detta noscenze; risultano gradire molto anche degli alunni) in positivo ri- tale attività e il grado di soddis- spetto alle altre scuole. Il numero fazione è aumentato nel corso dei partecipanti, in questi ultimi degli anni, come si è potuto no- anni, è sempre attestato tra i 40 e tare da una recente indagine. In i 50, permettendo così di utilizza- particolare gli alunni gradiscono re un unico autobus a pieno ca- le attività di tipo sportivo e quelle non partecipare direttamente a risulta estremamente utile, non rico e di sistemarsi presso le sedi legate al mondo delle scienze na- quanto svolto dagli alunni), sia solo in loco, ma pure quando si CŠOD occupando l’intera strut- turali. Partecipare come docente da quello della responsabilità ed torna a far lezione in classe: i ra- tura; conseguenza positiva è una alle scuole in natura è un impe- organizzazione,e richiede inoltre pporti interpersonali, l’attenzione razionalizzazione e diminuzione gno relativamente faticoso, sia buone capacità di mediazione ed e la puntualità alle consegne delle spese. Le attività che vengo- dal punto di vista fisico (è spesso adattamento. Nonostante tali di- dell’insegnante risultano miglio- no realizzate sono un utilissimo inopportuno e controproducente sagi, esser lì con i nostri ragazzi rati.

Cesare Dell'acqua

Lunedì 16 febbraio abbiamo commemorato il 110 anniver- sario della scomparsa di Cesare Dell’Acqua, pittore di origine piranese, la cui dipartita risale al 16 febbraio 1905 a Ixelles/ Bruxelles. Per l’occasione Il prof. Franco Firmiani ha tenuto una conferenza dal titolo: IL PIRA- NESE CESARE DELL’ACQUA PITTORE DI FAMA EURO- PEA ( 1821-1905) presso il Gin- nasio Antonio Sema di Pirano. La Comunità autogestita della Autoritratto (ca. 1885), Trieste, Civico nazionalità italiana di Pirano Museo Revoltella Marinai di diverse nazioni nel porto di Trieste (1856), acquerello, Bruxelles, ha in programma per il 2015 Collections Royales un altro appuntamento, per far conoscere le opere del pitto- dove sono esposti i quadri di Revoltella per poi concludere la re l’artista anche a Pirano affi- re, destinato per il 22 luglio in Dell’Acqua a Trieste: nella Sala visita al Castello di Miramare ggendo una targa commemora- cui ricorre la data della sua na- del Consiglio del Palazzo Muni- dove sono esposti dipinti cele- tiva sulla sua casa natale (oggi scita. Per quel giorno abbiamo cipale Prosperità commerciale brativi per l’arciduca Massimili- in via Vidali al numero. 11). pianificato una visita guidata di Trieste ( 1877), nella chiesa di ano d’Austria( 1857-1867). dal prof. Firmiani nei luoghi San Nicolò dei Greci, nel Museo Sarebbe bello poter ricorda- 46 ITALIJANSKA SKUPNOST COMUNITÀ DEGLI ITALIANI SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Gli alunni della Scuola elementare Vincenzo e Diego de Castro a teatro per “Frankenstein and the Myth”

lel obuditi mrtvo bitje, a je žal prej I'm not that kind of person who umrl. Njegovo poslanstvo je pre- likes going to the theatre or watches vzel zaročenec njegove hčere Viktor performances, but this time I loved Frankenstein. Temu je s pomocjo it. grobarja Igorja uspelo obuditi mr- A small group of people came tvega človeka. Izkazalo se je,da je to the city of Isola from London to Viktor ustvaril pošast in ne človeka. present a play called “Frankenstein Pošast je z grožnjo o smrti Viktorjeve and the Myth”. At the beginning I zaročenke zahtevala oživitev še ene thought it won’t be anything special, njemu enake pošasti, ki bi postala but then when they started acting I njegova zaročenka in s katero bi lah- couldn’t believe my eyes and my ears. ko delil ljubezen. Na koncu mestni It was brilliant, interesting, and fun- Il 16 febbraio abbiamo assistito Frankenstein, che fu perciò tenuto in prodajalec klobas ustreli Viktorjevo ny. ad una commedia su Frankenstein. arresto, ma la sua creatura accorse a zaročenko. Viktor misli, da jo bo z I hope we will meet these guys La scena iniziò con il dottor salvarlo. obujenjem pridobil, a ga le-ta zavrne again next year with another ama- Frankenstein, la sua fidanzata Eliza- La creatura, cominciando a sen- in izbere pošast. Viktor od žalosti na- zing story. It was one of the best beth e il padre di Elizabeth che sta- tire il peso della solitudine, chiese al redi samomor. interpretations I have ever seen. vano cercando di far rivivere alcuni dottor Frankenstein una sposa. In un Misliva, da je bila predastava ve- (Hana, VIII, Sicciole) animali. Hanno tentato di rianimare primo momento il dottor Franken- činoma vsem všeč, saj je imela zani- una scimmia, ma non hanno avuto stein gliela rifiutò, ma il mostro lo miv preplet komičnih elementov in Today our school went to a the- successo. Quindi sono riusciti a far minacciò e fu costretto a crearla. drame pa tudi zato, ker so igralci so- atre in Isola, where we saw the play ritornare in vita un serpente, che Alla fine Elizabeth venne uccisa, delovali s publiko. Z veseljem se bova “Frankenstein and the Myth“. I real- dopo esser stato rianimato, uccise il ma il dottor Frankenstein riuscì a ri- naslednje leto ponovno udeležili ly enjoyed it and I'm sure everybo- padre di Elizabeth. darle vita. Dovendo poi scegliere tra predstave American Drama Group- dy else did so, too. I really liked the Il dottor Frankenstein desidera- il mostro o Frankenstein, lei alla fine -a. (Nika in Tiara, 9. razred, Piran) actors' British accent because it was va più di ogni altra cosa di far rivi- scelse il mostro. (Matteo, VIII classe, funny and interesting. For those who vere un altro uomo con l'ausilio di Sicciole) La rappresentazione al teatro di don't understand English quite well, un fulmine, ma Elizabeth non era Isola “Frankenstein and the Myth” è this was a great opportunity to learn d'accordo. Dopo numerosi tentativi, V ponedeljek 16.2.2015 smo se stata molto interessante. La cosa che some new words and expressions. il dottor Frankenstein, con l'aiuto di učenci obalnih osnovnih šol udeležili mi è piaciuta più di tutte è che ho sen- I'm impressed that some actors from un'altra persona, riuscì nell'intento di predstave v angleškem jeziku “Fran- tito per la prima volta parlare l'inglese England actually came to Slovenia to far ritornare in vita un essere umano. kenstein and the Myth“. da inglesi veri. Mi ha affascinato la do their play. (Erik, IX, Sicciole) Questi commise diversi omicidi, Zgodba se začne z prihodom loro pronuncia perché è un po’ parti- ma tutti diedero la colpa al dottor norega profesorja v razred. Ta je že- colare. (Lorenzo, VII, Sicciole) Invito alla riflessione sul nostro bilinguismo quotidiano

Se ne è parlato in sede di Consi- non volerlo parlare. Non è l’unico smo che vige in chi rappresenta proprio. La Legge ( e penso a tutte le glio della Comunità locale di Pirano, caso, poiché addirittura si è buscato l’amministrazione pubblica locale normative riguardanti l’argomento) poi in sede di Consiglio della CAN una brutta risposta in sloveno con è dunque un concetto molto limi- è vaga e poco definita. Permette comunale, poi in sede di CAN costi- etichetta di “prokleti fašist” anche tativo. In poche parole possiamo proprio che si possa reinterpretare e era, ed è stato uno degli argomenti un commesso sloveno, che per “er- chieder di usare la nostra lingua nei adattare ai vari casi e ai diversi con- trattati anche dalla trasmissione rore” dopo un cliente italiano ha tribunali e in servizi pubblici non testi. Non c’è un buon senso di base, Meridiani di TV Capodistria. Parlo chiesto al successivo “prego” invece meglio identificati in quanto sembra non c’è un rispetto vero e paritetico di bilinguismo, della sua messa in di “prosim”, ed ha perso il cliente. che il negozio, il super-market non della minoranza.. L’Autorità si mette pratica, dell’italiano una delle nostre Poi è successo, e vado indietro nel sia un esercizio pubblico, deduco sulla difensiva, ma dello sloveno: in- lingue quotidiane, ma alla quale la tempo, anche in altri esercizi pub- nemmeno la farmacia, nemmeno vece di prendere le parti di chi è in Costituzione attribuisce il medesi- blici, altri grossi negozi e addirittura il medico privato, nemmeno…., condizione di “inferiorità” e di im- mo status della lingua ufficiale slo- in una farmacia del nostro Comune. invece ci mettono uno sportello am- plementare in senso positivo, arri- vena.(Naturalmente limitatamente Non sulla Luna quindi, ma qua, a ministrativo solo per noi, dovrebbe cchendo la Legge, riconoscendo che alle zone bilingui, non sia mai che casa nostra. essere garantito il bilinguismo visivo più si parla anche l’italiano meglio tutto il territorio rispetti questo civi- Al Comune, su richiesta della ( e ci sarebbe parecchio da scrivere è per il nostro Comune, per tutti i lissimo principio di parità). Comunità locale hanno risposto in sul tema), ma….non è così. suoi cittadini, e naturalmente per il Tutto nasce da una domanda se modo salomonico cioè un pò si e un Tutto ciò mi ha messo una turismo e tutte le altre attività eco- conosce l’italiano, fatta in un nego- pò no: tu parla italiano, io ti rispon- grande tristezza e anche rabbia. Chi nomiche…. zio, e da una risposta da parte della do in sloveno. dovrebbe applicare le normative si Sbaglio? commessa di sapere l’italiano ma di Il concetto di bilingui- permette di reinterpretarle a modo D. P. 47 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO SOLINE

Na območju Naravnega rezervata Strunjan našli kar 70 vrst rib Piše · Krajinski park Strunjan Dobre prakse pri soupravljanju z ribolovnimi viri Javni zavod Krajinski park Strunjan je partner omrežja MedPAN, ki združuje več kot 80 institucij in nevladnih organizacij. Te so bodisi neposredno odgovorne za upravljanje morskih zavarovanih območij v Sredoze- mlju bodisi vključene v njihov razvoj. Gre za upravljanje z več kot 90 morskimi zavarovani- mi območji v 18 sredozemskih državah. Jav- ni zavod je leta 2014 na projektnem razpisu organizacije MedPAN sodeloval s projektom Trajnostno upravljanje priobalnega ribolova v Krajinskem parku Strunjan. Projekt so predstavili na seminarju, ki je v sredo, 18. februarja, potekal v Kulturnem domu Izola. Na seminarju o dobrih praksah pri soupravljanju z ribolovnimi viri je spregovoril prof. dr. Lo- vrenc Lipej z Morske biološke postaje Piran. Kot je pojasnil, želijo z monitoringom ulova in prilova ugotoviti, katere vrste se ulovijo v ribiške mreže na določenih lokacijah v rezervatu. Samo na območju Naravnega rezervata Strunjan so namreč našli kar 70 vrst rib. Po končanju projekta bodo s pridobljenimi podatki ugotovili, ali se s takšnim nači- nom na določenih lokacijah naravi povzroča škoda ali ne. To bo osnova za boljše načrto- vanje upravljanja z morskim zavarovanim območjem glede prilagoditve režima lova, možnosti podaljšanja ribolovnega obdobja, lokacij in načina lova. Po koncu projekta si bodo prizadevali še naprej pridobivati podatke od ribičev in tako pridobiti dolgoročno sliko o trendu, saj je to tisto, kar je v zavarova- nem območju pomembno. Javni zavod Krajinski park Strunjan si prizadeva podpisati sporazum s poklicnimi ribiči glede izvajanja gospodarskega ribolova v naravnem rezervatu Strunjan. Sporazum bo opredeljeval namen, pogoje za ribolov, ribolovno obdobje, izvajanje monitoringa in način sodelovanja z upravljavcem. Z načrtom upravljanja želijo predvideti režim, po katerem lahko v rezervatu lovijo le tisti ribiči, ki sklenejo dogovor z upravljavcem. V okviru izmenjave dobre prakse so gostje iz Španije (Susana Sainz-Trápaga in Mauricio Pulido) v sklopu svetovnega sklada za naravo WWF predstavili svoj uspešni projekt, v katerem javni, ribiški in raziskovalni sektor sodelujejo pri soupravljanju ribištva. Roberto Odorico iz italijanskega Miramara pa je predstavil njihov način varovanja morja v sodelovanju z ribiči s ciljem ohranjanja ugodnega stanja morskih zavarovanih območij. 48 SOLINE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

KPSS Sečovlje Pišeta · Andrej Sovinc in Iztok Škornik; karto izdelal · Iztok Škornik Pravila za izvajanje ribolova v morju s skalometa pred Sečoveljskimi solinami Zavarovana območja, med njimi vse, ki lovijo na skalometnem obrež- tudi krajinski parki in območja Na- ju pred morjem, saj je obrežje še del tura 2000, so namenjena ohranjanju parka; pravila obnašanja so natisnje- in vzpostavljanju čim bolj ugodnih na v informacijski zgibanki KPSS, ki razmer za živi svet. Tu so zadnja je na voljo na vhodu na Leri ali na ohranjena naravna območja števil- spletni strani parka http://www.kpss. nih rastlin in živalskih vrst, ki smo si/si/obiskovanje/pravila-obnasanja. jim ljudje – zaradi naših vse večjih Ribe je dovoljeno loviti le v času, potreb po prostoru in naravnih vi- ko je park odprt za obiskovalce, kar rih – zasedli življenjska okolja. V ta- pomeni, da ribolov ponoči ni dovo- kšnih naravnih “oazah” poskušamo ljen. Park je za obiskovalce odprt le na manjših površinah zagotoviti pre- v času, ko je na vhodu na Lero tam živetje čim večjemu številu vrst. V prisoten receptor, odpiralni čas par- KPSS k temu v veliki meri prispeva ka pa se med letom spreminja v od- projekt LIFE MANSALT, ki je pred- visnosti od dolžine dneva. V zimski vsem z ukrepi za nadzor in uravna- polovici leta receptorja na vhodu na vanje vodnega režima pripomogel, Fontanigge ni, vendar tudi za Fon- da se številnost ogroženih vrst ptic tanigge velja enak odpiralni čas kot in drugih živali ter obseg slanih za Lero; oba vhoda v KPSS (Lera in življenjskih okolij na solinah ne Fontanigge) sta pod stalnim video- zmanjšujeta. Z etičnega stališča sta nadzorom. zato lov in ribolov v zavarovanih ob- Ribe lahko lovimo le s predpi- močjih nezaželeni aktivnosti. Pravne sano opremo in na predpisan način, podlage, na osnovi katerih je ustano- kot to določa Pravilnik o športnem, vljen Krajinski park Sečoveljske soli- podvodnem športnem in rekrea- ne, lova in ribolova znotraj parka ne cijskem ribolovu na morju. Po 27. dovoljujejo. Je pa obiskovalcem par- členu ZRM-2 je med drugim prepo- ka, ki želijo loviti ribe v morju pred vedano dajati ulov v promet, nabirati Sečoveljskimi solinami, omogočen školjke in uporabljati trnek trojček prehod, če pri tem spoštujejo varna poteg. stvene režime in predpise, ki veljajo v Obiskovalci lahko do mest za KPSS, in pravna določila za izvajanje ribolov prihajajo le po označenih ribolova s skalometa v morje. Spodaj poteh (tj. po makadamski poti ob je povzetek teh podlag. Dragonji); zapuščanje teh poti, zadr- Po določilih Zakona o morskem ževanje ob opuščenih solinarskih hi- Karta Sečoveljskih solin. Z oranžno barvo je označeno območje skalometa, s ribištvu ZMR-2 (UL RS 115/06), šah, objektih, zapornicah in nasipih katerega je v KPSS dovoljen ribolov. Zakona o sladkovodnem ribištvu je v nasprotju z varstvenimi režimi v (UL RS 25/76 in 42/86), Odloka o KPSS, na kar lahko kršitelje opozori morskem ribištvu (Uradne objave tudi naravovarstveni nadzornik. Kot »Projektna sredstva zagotavljata LIFE finančni instrument Evropske skupnosti Primorskih novic 42/87), Pravilnika vsi obiskovalci KPSS (razen tistih, in Vlada Republike Slovenije.« o športnem, podvodnem športnem ki se podajo na Pot zdravja in prija- in rekreacijskem ribolovu na morju teljstva – Porečanko), morajo plačati LIFE+ je finančni instrument EU, ki je namenjen (UL RS 69/03), Uredbe o KPSS (UL vstopnino za park (dnevna ali letna izključno varstvu okolja. Podpira izvajanje okoljske RS 29/2001) ter Uredbe o Načrtu vstopnica; kupiti jih je možno vse politike EU, vzpodbuja projekte, ki prispevajo k upravljanja Krajinskega parka Sečo- dni v letu na vhodu na Lero, kjer sta trajnostnemu razvoju in tiste, ki predstavljajo dodano veljske soline za obdobje 2011–2021 izobešena tudi urnik parka in cenik vrednost v smislu ohranjanja okolja in narave v državah EU. Je tudi glavni finančni mehanizem za izvajanje projektov v območjih (št. 00719-26/2011) je dovoljen pro- vstopnic). Natura 2000, kamor so uvrščene tudi Sečoveljske soline. stočasni ribolov v morje samo vzdolž Obiskovalci parka pustijo mo- skalometnega obrežja med izlivom torna vozila na parkirišču pred za- reke Dragonje in kanalom Curto. pornico na vhodu v park; do mest Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih V ustju reke Dragonje, vodoto- za ribolov se lahko odpravite peš ali območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost kih Jernejev kanal, Drnica in Drago- s kolesom. V času med aprilom in za bodoče rodove. nja in v solinskih kanalih (Pichetto, novembrom si je na vhodu na Fon- Curto, Giassi, Lera …) ribolov ni tanigge možno izposoditi kolo. dovoljen. Obiskovalci ohranjajo park čist, Vsak, ki vstopi v KPSS, je obi- tako da odpadke (tudi ostanke hrane skovalec parka, kar pomeni, da pra- ali ribiškega pribora) odnesejo do- vila obnašanja v KPSS veljajo tudi za mov ali do najbližjega zabojnika. 49 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO KULTURNA DEDIŠČINA / ZDRAVJE

Dialektologinja Suzana Todorović je na knjižne police poslala svoje drugo delo Narečje ne umira, se samo spreminja »Obstoj narečij je odvisen od avtorice ključno, da gredo njena vsakega posameznika in njegove dela za med. Prvo knjigo, Narečno želje, da bi to narečje prenesel na besedje piranskega podeželja, ki jo potomce, ti pa na svoje nadaljnje je objavila skupaj z znano istrsko rodove. Narečje ne umira, se samo etnologinjo Rožano Koštial, so spreminja,« je v do zadnjega ko- pred letom dni bralci razgrabili. tička napolnjeni Knjižnici Lucija Podobno navdušenje vlada nad uvodoma povedala Suzana To- drugim delom, v katerem je To- dorović. Dialektologinja je prav v dorovićeva obravnavala narečne teh dneh na knjižne police poslala govore, ki jih najdemo v Dragonji, svoje drugo delo – monografijo Sečovljah in Strunjanu. V pole- Šavrinsko in istrskobeneško be- tnih mesecih, ko smo se sončili sedje na Piranskem, predstavitev na plaži, zvečer pa se sprehajali po pa je potekala 14. januarja v lucij- promenadi, je avtorica obiskovala jo, vsi informanti pa so si bili na rektor Univerze na Primorskem ski knjižnici. svoje informante, zapisovala bese- predstavitvi enotni: »Naša Suzana Dragan Marušič. V sklepnem Monografija je nastala v času, de in dolgo v noč proučevala graje sladka kot bonbonček!« delu srečanja v lucijski knjižnici ko se ljudje radi vračamo k svo- divo, ki ga je dobila na terenu. Ob Delo bo po mnenju avtorice je poudaril, da Suzana Todorović jim koreninam in se spominjamo rednem delu se je v popoldanskih dobilo pravo vrednost, ko bo pre- opravlja pomembno delo; ohranja trenutkov, ki so zapisani v zgo- in večernih urah družila z vašča- vedeno v italijanski jezik, podpo- nekaj, kar čez 20 let morda ne bo dovino. Ravno to je po mnenju ni, ki so soustvarili to monografi- ro pri prevodu pa je obljubil tudi več živo.

Prijazno človeku, družbi in okolju Piše · Valentina Klemše; foto · Rdeči križ Piran Delavnica ustvarjalcev – kreativnost brez meja

Na sedežu piranskega Rdeče- novo formo, estetiko in uporabnost. ga križa (Župančičeva 14) bo z 19. Nekatere končne izdelke bomo v Marcem 2015 zaživela dolgo priča- pomladansko-poletnem času po- kovana Delavnica ustvarjalcev, ki nujali za prostovoljne prispevke na jo bosta skupaj vodili predstavnica dobrodelni stojnici. Rdečega križa Maja Špoljarič in Prepričani smo, da je medse- članica Šole zdravja Ema Perkovič. bojno druženje vseh treh generacij Seveda jima bodo pomagale še šte- nekaj, kar naši ljudje potrebujejo vilne druge Pirančanke in Piranča- skoraj tako zelo kot hrano in vodo! ni, ki jih že sedaj vabita medse vsak Je duševna hrana, ki poveča kvali- četrtek med 9.30 in 11. uro. teto življenja. Povezovanje in sode- Cilj delavnice je druženje ljudi lovanje sta vselej odlična preventiva vseh starosti, učenje novih ročnih proti splošni bivanjski praznini in spretnosti in spodbujanje čim ve- težavam, ki so povezane z različnimi čjega števila ljudi, da v vsakdanje vrstami odvisnosti in kar že dolgo ni življenje vpeljejo prakso ponovne več problem samo redkih posame- reciklaže in uporabe. V humani- Na fotografiji sta Maja Špoljarič in Ema Perkovič. znikov. Čeprav pričakujemo največ tarnem skladišču Rdečega križa, pa krajanov iz tretjega življenjskega tudi na domu vsakega izmed nas znanj in novih idej! Od čisto prak- kovosti vintage stila. obdobja, smo prepričani, da lahko najdemo veliko odsluženih oblačil tičnih šiviljskih opravil, kot sta kraj- Ob tej priložnosti naprošamo tudi srednja in mlada generacija od- in drugih predmetov. Tem starim šanje predolgih hlačnic in krpanje trgovine z metrski blagom, kot tudi krijeta, da je tovrstna ustvarjalnost stvarem lahko vdihnemo novo obli- raztrganih nogavic, s čimer lahko vse posameznike, da nam na naš daleč proč od zdolgočasenega in ko in dušo z osupljivo uporabnostjo. prihranimo marsikateri evro, pa do sedež dostavijo kose različnega bla- odtujenega vsakdanjika z večurnim Ustanoviteljice želijo biti navdih čisto nenavadnih novih predmetov. ga, sukancev, trakov, gumbe, zadr- gledanjem televizije in »ukvarja- vsem, ki jim ni vseeno za onesna- Ko nekaj nastane čisto na novo ali ge, igle ipd. ter vse druge zanimive njem« z računalnikom. O vsem tem ževanje okolja, kajti prav z reciklažo pa, nasprotno, star in skoraj odslu- predmete, ki jih ne potrebujejo več. pa morda kdaj drugič! in neizmerno ustvarjalnostjo lahko žen predmet dobi novo vrednost in Veseli bomo tudi kakega še delujo- Vljudno vabljeni vsi, ki vas pre- odslužene predmete preoblikuje- mesto v našem ambientu … Novo čega šivalnega stroja. Tam bomo vsi bujajoča se pomlad navdihuje s sve- mo v nadvse lepe in koristne stvari. bo imelo drugačno kakovost kot zato, da z navdihom ali z zavestno žo, zeleno ustvarjalnostjo! Naj si do- To bo prava izmenjevalnica starih reciklirano, ki bo zažarelo v višji ka- odločitvijo predmetu vdahnemo mišljija in kreativnost podata roke! 50 ZDRAVJE SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Vabilo Šole zdravja Piše · Magda Kezunovič, Šola zdravja Za zdravje! Vem. Vzdihnili boste, oh, že spet o zdravju. Pa vendar o njem vsak dan govorimo, in tudi če nismo bolni, si vselej že- limo in najprej voščimo dobrega zdravja sebi in drugim. Zato še en prispevek na to temo. Šole zdravja mi ni treba na novo pred- stavljati, saj se je začela že pred osmimi leti v Piranu in se razširila po vsej Slo- veniji. Njeni učenci smo predvsem upo- kojenci, primerna pa je tudi za vse osta- le, če si le vzamejo pol ure časa za tisoč gibov. Gibe je od glave do peta povezal ruski zdravnik dr. Nikolaj Grishin. Ker se vse vaje dela stoje, je najboljša »telovadna dvorana« prostor pod odprtim nebom: travnik, park, vrt, za nas, Pirančane, pa pomol! Svež zrak, neutesnjenost, osvobaja- joča odprtost, pogled vse do obzorja! Vsako jutro se prične ob 7.30 in konča ob osmih. Piranski šolarji Šole zdravja imamo poseben privilegij: po telovadbi – hop v morje! Ko je toplo plavamo, ko je hladno si namakamo le noge. Potem pa v Čakolo na jutranjo kavico in vesel klepet ali pa vsak po svojih opravkih. Ta šola nam omogoča tudi medsebojno spoznavanje in druženje, kar je za sta- rejše še nadvse pomembno, da ne postanejo 20 €, ni pa obvezna. V skupini smo veseli Vsak dan se po pozdravu soncu prešer- zapečkarji. vsakega, ki se nam želi pridružiti in telo- no nasmejemo vicu, ki ga pove nekdo od Vsaki obstoječi skupini se lahko ve- vaditi z nami! prisotnih. Dan se pozna po jutru, če je že dno priključijo novi učenci. Piranska Omogočamo pomočSPONZOR naših strokovno KRIŽANKE to polno vedrine, vam je še tako turoben skupina se poleti skoraj podvoji, saj se usposobljenih vaditeljic, prostovoljk, ki dan ne izbriše! nam pridružijo mnogi, ki pridejo k nam bodo prišle k vam, v vaš kraj, ter usposo- Dobre izkušnje želimo deliti s čim šir- na počitnice iz drugih krajev Slovenije, bile nove vaditelje za vašo skupino, da bo šim krogom zainteresiranih, kjer koli v pa turisti iz Avstrije, Italije, Češke, Finske lahko nemoteno in redno delovala. Ker je mestih ali na podeželju. in še katere od evropskih držav. In kar je v vseh skupinah manj moških kot žensk, Naš kontakt je GSM: 031 569 465, go- najlepše – ob letu se z njimi zopet vidimo! je zaželeno, da jih prijazno in prepričljivo spa Ema PERKOVIČ. Vadba v skupini Šole zdravja je brez- povabite, da se vključijo in okrepijo po- Oglejte si tudi našo stran http://www. plačna, vedno jo vodi ena od usposoblje- zitivno energijo, da bo še bolj zakrožila srce-me-povezuje.si/solazdravja. nih vaditeljic, ki so prostovoljke. Ker je med nami. Vaje učinkovito izboljšujejo Veselimo se vašega povabila, prinaša- Šola zdravja društvo, se lahko – ampak le naše počutje, imamo odlične izkušnje! mo vam optimizem, veselje in boljše po- če želite – tudi vpišete. Letna članarina je Smo razgibane, predihane in dobre volje! čutje! 51 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ZDRAVJE

Rižanski vodovod Koper Piše · Sara Milenkovski, Rižanski vodovod Koper Življenje se skriva v kapljici vode

Za človeka in naravo je voda vir res. Voda je vir, ki žal ni neusahljiv življenja. O njej pogosto razmišlja- in tudi ne enakomerno razporejen. mo kot o nečem samoumevnem, Zato poskrbimo, da bomo z njo kot o univerzalni, vsem enako do- ravnali premišljeno in jo ohranili stopni dobrini, kar pa še zdaleč ni tudi za prihodnje generacije!

Voda je del nas nosti telesa pred strupenimi snov- mi, prenaša informacije po telesu Voda, ti nisi le potrebna za življenje. in uravnava telesno temperaturo. Ti si življenje! (A. de Saint-Exupery) Voda je osnovna sestavina celic, tkiv in telesnih tekočin. Pre- Voda v telesu opravlja podob- prečuje trenje med površinami no funkcijo, kot jo ima morje na tkiv in vzdržuje vlažnost sluznic Kako je razporejena voda v človeškem telesu? našem planetu. Njena naloga je, v telesu. da odplavlja odpadne snovi, ki Voda predstavlja približno 60 človeški organ delež vode (v %) nastajajo pri presnovi, preko krvi do 75 odstotkov človekove telesne zobje in kosti 10–13 oskrbuje celice s hranili in kisi- teže. Pri otrocih je delež večji in se rdeče krvničke okoli 68 kom, povečuje obrambne sposob- s starostjo zmanjšuje. jetra okoli 70 mišičevje 75 pljuča in možgani 80 kri in plazma okoli 90 limfa in slina 94–96

Vodi posvečene pesmi Eko koledar Voda je res prisotna povsod, 2. februar svetovni dan mokrišč omogoča izražanje in udejstvo- 22. marec svetovni dan voda vanje različnih športnih disciplin 23. marec svetovnimeteorološki Koliko vode moramo popiti na dan? ter umetnikov vseh vrst. Vsakič dan znova navdihuje, je živa, nas poo- 22. april svetovni dan zemlje Odrasel človek mora za nor- klimatskih pogojev, kulture, zdra- seblja, čuti, kot v pesmi: 15. maj dan podnebnih sprememb malno delovanje organizma stalno vstvenega stanja in starosti posa- 5. junij svetovni dan okolja nadomeščati izgubljeno vodo – za meznika. Kaj čuti voda? 11. julij dan svetovnega prebival- osnovne fiziološke potrebe mora Pomanjkanje vode je za telo stva popiti od 2 do 3 litre vode na dan. bolj kritično kot pomanjkanje Ljubezen do proda. 16. september mednarodni dan To pomeni, da mora v enem dnevu drugih hranil, saj je izguba vode Ljubezen do trave, varstva ozonske plasti popiti približno 35 g vode na kilo- za več kot 15 odstotkov telesne do kamna, peska, 31. oktober dan varčevanja gram telesne teže. Za otroke do 10 teže lahko že smrtno nevarna! celotne narave. 29. december svetovni dan biotske kg naj bi bila ta količina 1 liter vode Je vesela, kadar dela. raznovrstnosti na dan. »Pitje vode je izredno Če stoji, se žalosti, Količina vode, ki jo moramo pomembno. Pitna voda saj lenobe ne trpi. Odjemalcem na voljo zaužiti dnevno, se od posameznika na območju obalnih Se radostno smeje, do posameznika razlikuje. Odvisna občin je varna Rižanski vodovod Koper vabi ko sonček jo greje. je od fizične aktivnosti, telesne teže, in pitna brez na ogled spletnega portala www. omejitev Na glas se krohoče, rvk-jp.si, kjer so med drugim do- neposredno ko Sara v kad noče. stopne informacije o skladnosti Pri normalni telesni aktivnosti lahko iz domače pipe. Tudi vpije in sovraži, pitne vode, obvestila o načinih z znojenjem izgubimo do 1 liter kadar kdo jo onesnaži. in frekvenci obveščanja o dogod- vode dnevno, pri enourni intenzivni Postrezite si s kozarcem vode kih, ki lahko vplivajo na kakovost vadbi ali visoki zunanji temperaturi Iz knjige pravljic Nelde Štok - pitne vode, in še in še. Prijazno pa več kot 1 liter na uro. iz pipe!« Vojska, Čarodejka voda vabljeni. 52 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Mladi umetniki vse pogosteje razstavljajo v Apollonijevi palači Piše in foto· Janez Mužič Priložnost za mlade domačine

Tine Dekorti razmišlja o profesionalni karieri Otvoritev razstave mladih obalnih fotografov. likovnika. V razstavnem prostoru Apollonijeve pa- Brenko, Jaka Varmuža in Tina Umer, na otvo- cij, ki so odvisne tako od dojemanja sveta s lače se vedno kaj dogaja in v zadnjem času ritvi pa je avtorje in njihova dela, ki ne skriva- strani avtorja kot gledalca, pa so dokazovala se je v njem predstavila že cela vrsta mladih jo obilice raziskovalnega pristopa, predstavila tudi dela Sare Vidmar in Ivice Čendak. lokalnih umetniških ustvarjalcev. Verjetno Maja Bjelica. Tea Bernik je tako dala na ogled Te dni v Apollonijevi palači razstavlja je odveč poudarjati, kako veliko jim pomeni fotografije, ki so nastale v sklopu večjega pro- Portorožan Tine Dekorti z deli iz zadnjih taka priložnost za skupinsko ali samostojno jekta o grafitih v urbanem okolju. Tino Umer dveh letih v tehniki risanja s svinčnikom in razstavo. je poneslo v raziskovanje vpliva preteklih kredo. Ne skriva, da sta mu blizu tetoviranje Konec lanskega leta sta se tako na skupni doživetij na razumevanje in videnje našega in grafitarstvo, a pravi, da se zadnje čase vse razstavi predstavila Pirančana Evgen Čopi prostora, pri čemer je kot izrazno sredstvo bolj nagiba k realizmu in celo nadrealizmu. Gorišek in Vasko Vidmar. Do začetka febru- uporabila fotografijo v kombinaciji z risbo. Vsekakor je avtor, ki ustvarja z veliko truda arja je sledila razstava mladih obalnih foto- Martin Peca je predstavil študijo strukture in potrpežljivosti. Sicer pa smelo pravi: »Raz- grafov, ki sta jo omogočila Krajevna skupnost granatnega jabolka in Jaka Varmuž je s prav mišljam o profesionalni karieri likovnika, saj Piran in KUD Esko, do začetka marca pa tam neverjetnim smislom za dokumentiranje tre- sem vse bolj odločen, da v življenju ne bom razstavlja Portorožan Tine Dekorti. nutkov in brez kakega posega v poze igralcev delal nič drugega. To je moj cilj.« Na fotografski razstavi so razstavljali Ivi- lovil trenutke njihovega počitka v zaodrju. Da ca Čendak, Sara Vidmar, Martin Peca, Teja vsaka fotografija ponuja množico interpreta-

Javnosti se je prvič predstavil na skupinski razstavi Spopran Piran Piše in foto · Janez Muži Gregor Žitko razstavljal v Ljubljani

Piran je znan kot mesto slikarjev in karstvu. Tako se po končani gimnaziji že med mlajšimi obetavnejšimi je tudi gim- intenzivno pripravlja na študij slikanja na nazijski maturant Gregor Žitko, ki je svoje ljubljanski likovni akademiji. Gregor Žitko tri oljnate slike prvič predstavil javnosti se je do 4. februarja predstavljal s samo- pred dobrimi štirimi leti na skupinski raz- stojno likovno razstavo v Kristalni palači v stavi Spopran Piran. Ker je takrat vzbudil Ljubljani. Na otvoritvi je likovna kritičarka zanimanje stroke in širše javnosti, se je Nives Marvin poudarila, da zlasti v najno- podal na samostojno pot vztrajnega uče- vejših Žitkovih delih izstopajo njegove vse nja osnovnih likovnih znanj. Odmevi na bolj suverene poteze s čopičem in da mu njegove naslednje tri samostojne in tri je ljubljanska razstava najboljša popotnica skupinske razstave ter opazen razvoj iska- na darežljivi, a tudi zelo zahtevni poklicni nja novih izraznih poti so potrdili njegovo poti profesionalnega likovnika. Otvoritev razstave Gregorja Žitka v ljubljanski odločitev, da bo svoje življenje posvetil sli- Kristalni palači. 53 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Mestna galerija Piran, 7. 2.–24. 5. 2015 Piše in foto · Obalne galerije Piran Razstava Franka Vecchieta: LIMINA, multimedija 6. februarja smo ob slovenskem kulturnem prazniku v Obalnih galerijah Piran odprli pregledno multimedijsko razstavo Limina enega vodilnih tržaških umetnikov, Franka Vecchieta. Beseda limina v latinšči- ni pomeni pragovi, a tudi meje, vendar ne tistih med državami, temveč notranje, kakr- šna je meja med vrtovoma. Naslov se tako naslanja na spremembe, ki so nastale v tem delu Evrope in Evropi nasploh s širitvijo Evropske unije, s katero se institut meje ni odpravil. Razstava tako postavlja provoka- tivno vprašanje, kaj je s kulturo, v kateri je eden od odločilnih dejavnikov prav limina. Razstavo sestavlja več tematskih sklo- pov: Grafike iz cikla Tri šole za umetnost, Temni stolpi in drugi objekti, Slike iz solin, osrednje razstavno delo je instalacija Meje prisotnosti, v katero je vključeno zvočno delo Si, mi, la, re, ki govori o posledicah korenitih sprememb v institucionalnem ži- vljenju slovenske narodne skupnosti v Trstu zaradi znanih geopolitičnih dogodkov po padcu berlinskega zidu. Instalacija je anti- spomenik, ki opominja na ukinitev in pre- nehanje delovanja Tržaške knjigarne, Radia Občine, Galerije Tržaške knjigarne, televi- zijske postaje Alpe Adria, Tržaške banke, zgodovinskega oddelka Narodne in študij- ske knjižnice Trst in drugih ustanov. Naslov Si, mi, la, re, ki ga sicer sestavljajo latinske besede za štiri note, se prebere kot similare (it. simile = sorodno, podobno). Umetnik z naslovom generalizira konkretno situacijo v Trstu s podobnimi usodnimi primeri sprememb, ki jih je spoznal, doživel ali opazil v skupnostih drugje po svetu, ki se sicer ne povezujejo po nacionalnih, temveč po eko- nomskih ali razrednih značilnostih. Trst po- stane simbol za globalno dogajanje. V času razstave bo izšla knjiga umetni- Malo je likovnih ustvarjalcev, kot je ment in odziv na družbeno dogajanje, ki jih kov, pri kateri sodelujeta kustosinja razstave Franko Vecchiet (1941, Trst), ki se od pr- je umetnik neposredno spoznal pri svojem Nives Marvin in Igor Pison. Z njo Franko vih razstav uvršča med najpomembnejše tržaškem učitelju Avgustu Černigoju. Tako Vecchiet nadaljuje prepoznavno ustvarjanje in vodilne likovnike obmejnega prostora Vecchietov opus zaznamuje neprekinjeno v tej umetniški zvrsti. sosednje Italije in soustvarja italijansko in raziskovanje likovne govorice in izraza, v Prav tako bodo med razstavo Obalne ga- slovensko umetnostno sceno, hkrati pa je katerega je vtkana individualna in osebna lerije Piran pripravile pogovor s pripadniki priznan širše, zlasti v mednarodni grafič- nota ne glede na zvrst izražanja – od raz- tržaških Slovencev, ki bodo izpostavili vpra- ni sredini. Njegov likovni opus zaznamuje ličnih tehnik grafike, risbe, slikarstva, insta- šanje, kaj je slovenska skupnosti v Trstu da- posebna, diskretna rdeča nit med nosilci lacij in konceptualno zastavljenih objektov nes, kaj so njene inherentne značilnosti in tržaškega modernizma, ki so bili aktivni v do oblikovanja avtorskih grafičnih map in ali te sploh obstajajo. To so danes v Evropi petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega knjig umetnika. Pri tem je treba dodati, da in drugje aktualna vprašanja za vse pripa- stoletja, in sočasno likovno produkcijo v je Franko Vecchiet tudi pedagog in pisec te- dnike narodov, ki ne živijo znotraj matične najširšem pomenu besede. V umetnikovem oretskih besedil. države. V kontekstu praznovanja kulture so pristopu do ustvarjanja se odražajo tudi še toliko pomembnejša. avantgardna načela, kot so igrivost, eksperi- 54 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Naraščajoča poraba plastike je vse bolj resen okoljevarstveni problem Piše in foto · Janez Mužič Da v morju ne bomo plavali med odpadki

Gotovo ste že slišali, da je kar opozorila razstava Morski odpad- do 80 % odpadkov v morju iz pla- ki, ki je bila na ogled v avli občinske stike, ki potrebuje stoletja, da se palače v Piranu. Nastala je v sklopu razgradi, in da na primer v morje evropskega projekta Marlisco, ki odvržen cigaretni ogorek onesnaži ga za Slovenijo vodi Regionalni ra- 40 l vode. Žal se najbolj opaznih zvojni center Koper, in je bila že na posledic onesnaženja s plastiko ogled v Kopru ter Izoli. Poučila je o zavemo šele, ko opazimo večje tem, kaj vse so morski odpadki, od predmete, naplavljene na obalo. A kod prihajajo, in s poudarjanjem strokovnjaki vse bolj glasno opo- posledic najpogostejših odpadkov zarjajo, da je še večja težava tako predstavila razsežnost te morske imenovana plastična juha, to so s problematike. Polona Kovačič, Ana prostim očesom nevidni delci pla- Jug in Urša Skumavc so razstavljale stike. Teh ne moremo odstraniti iz izdelke, narejene iz odpadnih ma- morja. Preko morskih živali, ki jih terialov, kot so plastenke, steklo in nehote zaužijejo, se zdravju nevar- gume. Pokazale so, kako lahko iz ne kemikalije vračajo na vrh pre- njih nastanejo koristni predmeti, hranske verige, kar vpliva tudi na s čimer se posledično zmanjšujejo zdravje človeka. odpadki, pa tudi potrebe po novih Na to problematiko je januarja nakupih.

Projekt ARTDOWNUP Za otroke in odrasle z Downovim sindromom in z drugačnimi potrebami ponovno v Piranu

Center za korekcijo sluha in govora Portorož, Obalne galerije Piran, Pomorski muzej S. Mašera Piran, prvi slovenski razvojnoraziskovalni center za mladino z Downovim sindromom v Koštaboni – Planet 47 in Sklad Mitje Čuka iz Opčin pri Trstu že drugič organiziramo humanitarni projekt Art- DownUp v Piranu. V Mestni galeriji Piran in v Galeriji Herman Pečarič Pi- ran bodo v ponedeljek in torek, 2. in 3. marca, potekale celo- dnevne likovne ustvarjalnice: mentorica slikarske bo akad. slikarka Mira Ličen Krmpotić, projekta je vzpodbujanje krea- v Galeriji Sklada M. Čuka na Kontakt: keramične pa Apolonija Kre- tivnosti in zlasti senzibiliziranje Opčinah pri Trstu. Marko Strle, ravnatelj CKSG jačič. Udeleženci bodo osebe z najširše javnosti v preseganju Sponzorja projekta Art- Portorož, 040 223 830 drugačnimi potrebami različ- predsodkov do drugačnosti. DownUp sta Občina Piran in Nives Marvin, kustosinja OGP, nih starostnih skupin iz vse Slo- Ustvarjene slike in kerami- DEGAL Lucija, udeležence bo 041 630 689 venije in zamejstva, letos se jim ko bomo v marcu predstavili na sprejel tudi g. Peter Bossman, bodo prvič pridružili še piran- razstavi v Pomorskem muzeju župan Občine Piran. ski gimnazijci iz GEPŠ. Namen S. Mašera Piran ter jo gostili še 55 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Primorski Slovenec, ki je bil domoljub, mornar in pustolovec Piše in foto · Janez Mužič Kitolovec Franc Žele

je avtobiografsko delo, ki se prebere na mah. in Braziliji se je začel drugi del njegovega pusto- Kot je poudarila muzejska svetovalka Bogdana lovskega življenja, v katerem je v pragozdu sekal Marinac, je knjiga tudi pomemben prispevek k drevesa, se spopadal z nevarnimi živalskimi vr- spoznavanju naše pomorske zgodovine. stami, z lakoto, neugodno klimo in med drugim O knjigi in Želetu sta poleg nje spregovorila delal tudi v klavnici. še direktor muzeja Franco Juri in vodja domo- Iz Buenos Airesa ga je julija 1924 kar za dve znanskega oddelka piranske mestne knjižnice leti potegnilo proti Južnemu tečaju. Na otoku Ksenija Petaros Kmetec. Z avtorjevo vnukinjo Georgia del Sud je v deželi večnega ledu in vi- in izdajateljico knjige Flory Banovac se je pogo- harjev s svojimi bogatimi izkušnjami mornarja varjal glavni urednik revije Val navtika Julijan ter še zlasti topničarja postal cenjen kitolovec Višnjevec, sodeloval pa je tudi avtorjev vnuk, oziroma harpunar. Portorožan Franjo Žele. Žele je v svojih spominih podrobno opisal Želetova življenjska zgodba se po dogodi- tovarno kitolovske družbe Espenson Viktor na vščinah lahko primerja s slovitimi deli Jacka tem otoku, kjer so daleč od kake civilizacije iz Londona. Polna je že skoraj sto let starih pripo- kitov pridelovali slanino, meso, olje, maščobo vedi o avanturistično zanesenjaških doživetjih, ki ter ne nazadnje umetna gnojila iz njihovih ko- jih pri Slovencih nismo ravno vajeni. Iz ljubezni sti. Vse to so z ladjami vozili v Severno in Južno do morja in radovednosti do tujih pomorskih Ameriko ter celo na Norveško in Nizozemsko. dežel je zapustil svoj domači kraj v gimnazijskih Na kite so se odpravljali s štirimi močno graje- letih, ko je odšel na šolanje v avstro-ogrsko mor- nimi 24-metrskimi ladjami, lovili pa so jih s har- narico v Pulj. Služil je na bojni ladji in spoznal punami, izstreljenimi iz topa kalibra 9 cm. Žele mornarje različnih narodov avstro-ogrske moje bi strelec na topu kitolovca Albatros in zaradi narhije, sredozemske dežele. Leta 1918 je zaho- izkušenj, ki jih je imel kot topničar ter mornar Življenjska zgodba Franca Želeta je polna avan- dno od otoka Premuda preživel potopitev težke avstro-ogrske mornarice, je bil močno cenjen turističnih doživetjih, ki jih pri Slovencih nismo oklepnice Szent Istvan, ki je bila ena največjih med kolegi. ravno vajeni. vojnih ladij tistega časa. Krčeviti boj mornarjev Kot kitolovec si je v dveh letih v tem ne- Pomorski muzej Sergej Mašera Piran, Me- za preživetje mu je za vedno ostal v spominu. varnem poklicu in v ekstremnih vremenskih stna knjižnica Piran in revija Val navtika so ob Po prvi vojni in razpadu Avstro-Ogrske se je pogojih ter kot edini Slovenec v družbi Angle- 100. obletnici začetka 1. svetovne vojne prije- vrnil v Ilirsko Bistrico, ki je bila takrat pod ita- žev, Norvežanov in Nizozemcev prigaral toliko, tno presenetili vse piranske zagreteže za našo lijansko oblastjo. Kot šolanega ladijskega topni- kot bi doma na kmetiji zaslužil v desetih letih. S pomorsko zgodovino. Ti so novembra do za- čarja so ga vabili v italijansko mornarico, a se jim prihranki, ki so končno zadostovali za prežive- dnjega kotička napolnili dvorano pomorskega ni prodal in je raje postal gostilničar ter trgovec z tje njegove družine, se je leta 1926 vrnil domov. muzeja, kjer so predstavili knjigo Franca Želeta lesom. Posel ni šel in leta 1923 se je v Trstu vkrcal Leta 1986 se je preselil v Portorož, kjer je umrl (1896–1971) Mornar, pustolovec, kitolovec. To na ladjo ter odšel v Južno Ameriko. V Argentini leta 1971.

Po 500 letih spet dirigiral Slovenec Na Prešernov dan je znamenita Hofmusikkapelle gostila slovenskega dirigenta Dunajska Hofmusikkapelle je znamenita (1756–1791), predstavili pa so njegovi deli Mis- evropska glasbena institucija. Njena tradicija sa brevis in C-Dur KV 258 Piccolomini ter Kir- sega v leto 1498, ko jo je ustanovil cesar Maksi- chensonate in C KV 278. milijan I., in je še vedno aktivna. Njen prvi glas- Janko Kastelic je slovenski dirigent, ki se je beni direktor pred približno 500 leti je bil Slove- glasbeno izobraževal v Kanadi. Doslej je služ- nec, nadškof Jurij Slatkonja, ki je takrat dirigiral boval v Evropi in Severni Ameriki, med drugim Dunajskim dečkom. tudi v Dunajski državni operi, ljubljanski in ma- Na Prešernov dan, 8. februarja 2015, je zna- riborski Operi, v Italiji, Španiji in drugod ter na- menita Hofmusikkapelle ponovno gostila Slo- stopal na številnih festivalih, tudi na prestižnem venca; ob slovenskem kulturnem prazniku je Festivalu v Salzburgu. namreč tam dirigiral Janko Kastelic. Glasbeni Pirančankam in Pirančanom se je predstavil program, v katerem so nastopili člani Dunajskih lani poleti, ko je na vrtu Georgios pripravil ci- filharmonikov, člani moškega zbora Dunajske kel koncertov klasične glasbe, župniji pa podaril državne opere ter znameniti Dunajski dečki, je koncertni klavir. bil posvečen Wolfgangu Amadeusu Mozartu 56 UMETNOST SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

V vse bolj svetovno uspešni glasbeni skupini je tudi Pirančan Aleš Lavrič Piše in foto · Janez Mužič Minotauro na vrhu svetovnih lestvic

področju aranžiranja ter or- pridružili pa so se mu člani kestriranja. nekdanje primorske skupine Skupina je bila s svojo Heat, bas kitarist Davor Pa- skladbo Hero na omenjeni le- velić, solo kitarist Peter Pahor stvici kar 17 tednov, in to celo (kasneje ga je zamenjal Da- na osmem mestu, sedaj pa je mjan Caharija), bobnar Ema- s skladbo The Taste of Free- nuele Petrucci in Aleš Lavrič. dom že tretji teden na dese- K svojemu glasbeno nadvse tem mestu, v družbi zvenečih inovativnemu ustvarjanju so imen, kot so Pink Floyd, AC/ pritegnili še vrhunskega ita- DC in Lenny Kravitz. Čeprav lijanskega metal pevca Ru- so band z nizkim proraču- dyja Berginca, kitarista Bora nom, so se bliskovito povzpeli Zuljana, švedskega pevca med glasbene legende in tudi Gorana Edmanoma, kitarista s svojim prvim albumom Ma- skupine Primal Fear Toma ster Of The Sea v glasbenih Naumana in godalni orkester Minotauro osvaja svet s svojim skrbno negovanim symphonic power metalom. revijah pobirajo same odlič- IstriaPhonic Orchestra pod ne ocene. Lani so nastopili vodstvom dirigenta Denisa Slovensko obarvan med- 100 vztrajno vzpenja proti na nekaj festivalih v Nemčiji Modrušana. Njihov album narodni Minotauro band se s vrhu. Precej zaslug za to ima in Italiji, trenutno pa snemajo Master Of The Sea je izšel v kombinacijo metala in klasike tudi Pirančan Aleš Lavrič, ki drugi album. Evropi, Ameriki in Aziji. na eminentni evropski glas- v skupini igra na klaviature in Band je leta 2010 sestavil beni lestvici Hit-Tracks Top ima nemalo izkušenj tudi na pisec glasbe Roko Smajlagič,

Mestna galerija Piran obujala zlata filmska leta Pirana Statisti s honorarji prenavljali stanovanja Mestna galerija Piran že mine pa so nanizali še drugi od oktobra vabi na razstavo statisti, ki so nasmejali do Piran v filmu, s katero obuja- zadnjega kotička napolnjeno jo zlata filmska leta, ko so se sobo mestne galerije. Pogovor v naše mesto zgrnili igralci, je od honorarjev, s katerimi scenaristi, režiserji … Film- so dijaki odšli na tedenska ske ekipe so spreminjale nje- potovanja, družine pa so pre- govo podobo skladno s sce- navljale kuhinje in kopalni- narijem, v mnogih filmih pa ce, navzoče popeljal celo do so nekaj minut slave doživeli nočnega življenja. Pirančani tudi Pirančanke in Pirančani. so se včasih zbudili v mestu Da so filmski časi Pirana iz srednjega veka, spet dru- prebivalcem ostali v prije- gič je mimo njihovih vrat te- tnem spominu, smo se lahko kla četa oboroženih vojakov. prepričali 11. januarja dopol- Nedvomno pa so ti zlati časi dan v Mestni galeriji Piran. snemanj Piranu prinesli večjo Na sproščeni okrogli mizi so prepoznavnost in posledič- sodelovali mnogi, ki so bili no več turistov, so se strinjali soudeleženi ali se spominja- udeleženci okrogle mize. jo filmskih snemanj. Mode- Zbrani so ob koncu strnili se je spomnimo le občasno. filmski utrinki; tudi z name- rator Slobodan Simič - Sime misli in soglašali, da filmska Nanizali so kar nekaj predlo- nom, da bi tovrstno dogajanje je z anekdotami že uvodoma dediščina ne sme biti poza- gov in soglasno pritrdili ideji, v Piranu obvarovali za priho- sprostil ozračje, svoje spo- bljena, prav tako ni dovolj, da da bi piranske ulice zasedli dnje rodove. 57 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO UMETNOST

Glasbeno šolo predstavili v zabavnih odtenkih Piše · Mirko Orlač, pomočnik ravnatelja Glasbene šole Koper Tolkalno-trobilni predbožični koncert Učenke in učenci trobilnega in zabaven in poslušalcem prijazen. 14 tolkalnega oddelka Glasbene šole Tuba Božičkov iz kranjske glasbene Koper s podružnicama v Izoli in šole je v obeh delih koncerta postre- Piranu so skupaj s svojimi učitelji glo z venčkom zimzelenih božičnih v torek, 16. decembra, v kulturnem skladbic, ki so bile v izvedbi tub prav domu v Izoli ustvarili resnično pra- posebna poslastica. Oder je z vsako znično vzdušje. Oder se je dobri dve naslednjo točko postajal vse manjši uri svetil v zlato-srebrnih odtenkih in manjši, dokler niso na odru stali trobil in tolkal vseh oblik in veliko- prav vsi predstavniki mlajše gene- sti. Ne samo mladi glasbeniki, ki so racije trobilcev in tolkalcev. V tako bili vseh velikosti in lahko bi rekli imenovanem Junior Brass Bandu in tudi starosti, tudi publika, ki je za- s skladbo Let's rock so zaključili prvi radi velikega povpraševanja, komaj del koncerta. Za zaključek drugega vstopila v nabito polno dvorano, je dela je poskrbela njihova starejša zastopala prav vse generacije, od različica BrassBand KIP, ki je pod malčkov pa vse do babic in dedkov. jemno energijo ritmov skladbe Beat tako pisan in priložnostno dobro vodstvom Borisa Benčiča s prired- Bilo je pisano in naravnost čarobno. street in s svojim samozavestnim izbran. Skladbe iz renesanse so na- bami skladb Pirati s Karibov, West Zaradi izjemnega interesa so nastopom vse navzoče dobesedno stopajočim in poslušalcem pričara- Side Story in Ghostbusters za tro- se organizatorji odločili, da iz ene- dvignilo s stolov. Sledile so manjše le božično vzdušje v zeleno-rdečih bilno-tolkalni ansambel poskrbel za ga koncerta naredijo dva. Tako so in večje komorne skupine enakih svetlikajočih se odtenkih, ki ga po- veliki finale enkratnega glasbenega prav vsem, ki so želeli biti prisotni, ali različnih trobil. Učitelji Boris znamo z novoletnih voščilnic. Sliša- prazničnega dogodka. omogočili pester in nadvse zabaven Benčič, Mitja Bobič, Andraž Cen- ti pa je bilo tudi romantične skladbe Učitelji in učenci tolkal in trobil večer v veselem decembru. cič, Valter Čondič, Mirko Orlač in in priredbe otroških pesmic vedno obalnih glasbenih šol so v sodelo- Prvi del glasbenega dogodka, Rok Vilhar so med seboj domiselno aktualnega Janeza Bitenca. V dru- valnem duhu, ki je nadvse primeren ki je bil namenjen predvsem mlaj- pomešali trobente, rogove, pozavne gem delu so skupaj s svojimi učite- za predbožični čas, predstavili glas- ših trobilcem, je otvorila Bobnarska in tube. Nastopila sta tudi zanimiv lji nastopili starejši učenci osnovne beno šolo tudi v zabavnih odtenkih. skupina iz Kopra, v okviru katere duo in trio na vibrafonu ter marim- stopnje in dijaki Umetniške gimna- In znova dokazali, da se vlaganje je osem bobnarjev pod vodstvom bi, za kar je poskrbel učitelj Tomi- zije Koper. Program je bil temu pri- truda ter vse bolj dragocenega časa učitelja Gorana Moskovskega z iz- slav Hmeljak. Program je bil ravno merno zahtevnejši, vendar še vedno v take projekte izplača.

Druženje ob glasbi v Caffe Galeriji Piše in foto · Nataša Fajon Prvo tradicionalno srečanje pevskih zborov in glasbenikov Konec januarja so v piranski tradicije povedal Marko Jezernik, Caffe Galeriji ponovno pričeli z član organizacijskega komiteja večeri v znamenju glasbe. V pe- srečanja. tek, 23. 1. 2015, so pripravili Prvo Priprave so stekle, in kot bi tradicionalno srečanje pevskih mignil, je bilo vse nared. Kot se za zborov in glasbenikov, ki je v ta tradicionalne dogodke spodobi, priljubljeni lokal na nekdanjem se je tudi srečanje v Caffe Galeri- Ribiškem trgu s prelepim pogle- ji začelo z uvodnim pozdravnim dom na piranski mandrač priva- govorom, katerega rdeča nit je bila bilo številne ljubitelje druženja ob kratkost in jedrnatost. Adi Sead glasbi. Behadini, prav tako član organi- »Ideja za organizacijo se je po- zacijskega komiteja, je pozdravil rodila v začetku decembra 2014 in zbrane goste in jim zaželel dobro ploskalo, pa najsi je to bil Mešani valcev iz tujine. je bila že v samem začetku tradi- počutje. pevski zbor Giuseppe Tartini iz Pi- Ob zaključku uradnega dela cionalno naravnana. Vprašali smo Svoj nastop je zaključil z be- rana, Moški pevski zbor Pergula iz srečanja je dirigent šupetrskega se, zakaj ne bi poskusili v Piranu sedami: »Naj vas glasba združuje Svetega Petra, Mešani pevski zbor zbora razblinil tudi morebitne organizirati neformalnega sreča- tudi v bodoče!« Georgios iz Pirana, Kvartet Riba iz dvome o tradicionalnosti dogod- nja pevcev in glasbenikov. Sre- Izole, Duo Explosion ali pa kakšen ka, saj je na vprašanje: »Ali se že čanje vseh, ki imajo radi glasbo, Osrednji del srečanja so pre- novonastali duo, trio ali skupina. ve, kdaj bo 2. tradicionalno sreča- ki ne pozna meja, združuje in ne vzeli zbori in glasbeniki, ki so Srečanje je potrdilo, da glasba nje?«, dobil jasen in glasen odgo- razdvaja ter spravlja ljudi v dobro prihajali ter odhajali z odra, ob- res združuje, saj je med gosti mr- vor: »V soboto, 22. 1. 2016, ob 18. voljo,« je o nenavadnem pričetku činstvo pa je jim je neutrudno golelo tako domačinov kot obisko- uri!« 58 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Podelitev priznanj najbolj zaslužnim športnicam in športnikom, športnim kolektivom in športnim delavcem za leto 2014 Športnici Občine Piran sta Tina Mrak in Veronika Macarol

V petek je v Avditoriju ma športnima delavcema Veri Portorož potekala podelitev Maraspin Čarman in Albisu priznanj najbolj zaslužnim Petretiču ter najodmevnejšima športnicam in športnikom, športnima dogodkoma v pi- športnim kolektivom in špor- ranski občini. tnim delavcem za leto 2014. A vedno je nekdo, ki s svo- Športnici leta sta postali Tina jimi dosežki še bolj izstopa. Mrak in Veronika Macarol, za Letos sta športnici piranske ekipo leta pa so razglasili Ro- občine postali jadralki Tina kometni klub Piran. Mrak in Veronika Macarol. »V naši občini nimamo le Slednja je ob prevzemu nagra- ene vodilne športne panoge, de povedala: »Tekmovalna se- imamo ogromno izjemnih klu- zona 2014 je bila za naju zelo bov, igralcev in trenerjev. Z ve- uspešna. Glavni cilj sva osvoji- seljem in ponosom spremljam li z normo za poletne olimpij- vaše dosežke in se z vami ve- ske igre v Riu de Janeiru 2016. selim prav vsakega uspeha. Vi Poleg tega sva se v vseh rega- Nagrado za športnici leta sta dobili Veronika Macarol (levo) in Tina Mrak, trener ste naši glasniki v svetu! Zunaj tah svetovnega pokala uvrstili leta pa je postal njun trener Tomaž Čopi. meja ste prav vi tisti, ki širi- v deseterico najboljših ekip v te dober glas o naši občini in razredu 470 na svetu. Po re- turistični destinaciji Portorož gatah svetovnega pokala je bil - Piran. Svet nas spoznava tudi najin največji uspeh osvojitev skozi vaše uspehe in zmage,« bronaste kolajne na evrop- je uvodoma povedala podžu- skem prvenstvu v Atenah. Na panja Občine Piran Meira Hot. najpomembnejši regati sezo- V sproščenem vzdušju, pope- ne, na svetovnem prvenstvu v strenem z glasbo in športnimi Santanderju, kjer so letos po- vložki, sta Športni in mladinski delili prve vozovnice za OI Rio center Piran in Občina Piran 2016, sva se uvrstili na skupno podelila še posebna prizna- 5. mesto ter osvojili olimpijsko nja, priznanja za dosežke v normo. Skozi sezono sva bili neolimpijski športni discipli- na regatah uvrščeni zelo viso- ni, obetavnim mladim špor- ko, zato trenutno zasedava 3. tnikom, državnim prvakom v mesto na svetovni jadralni ja- olimpijskih in neolimpijskih kostni lestvici.« Podžupanja občine Piran Meira Hot je nagrado za ekipo leta podelila Rokome- športnih disciplinah, zaslužni- tnemu klubu Piran. 59 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

Dekleti sta zabeležili najboljšo slovensko uvrstitev na tej pomembni regati Piše · Jakica Jesih ISAF Sailing World Cup Miami: Tina Mrak in Veronika Macarol zaključili na odličnem četrtem mestu

V začetku februarja se je v prvi letošnji regati svetovnega Miamiju na Floridi z regato za pokala,« sta po koncu regate mi- odličja za deset najboljših v vsa- sli strnili Tina Mrak in Veronika kem jadralnem razredu zaklju- Macarol. čila prva letošnja regata ISAF Dekleti sta s tem zabeležili svetovnega pokala v olimpijskih tudi najboljšo slovensko uvr- razredih. Nekaj minut po osmi stitev na tej pomembni regati, uri zvečer po slovenskem času sta ki sta se je poleg njiju udeležila s četrtega mesta v regato za me- še Vasilij Žbogar v finnu in Žan dalje, kjer se točke štejejo dvojno, Luka Zelko v laserju. zajadrali tudi naši Tina Mrak in Po pričakovanjih sta slavili Veronika Macarol (JK Pirat) v Novozelandki Jo Aleh in Olivia ženskem olimpijskem dvosedu Powrie (15 točk), ki sta bili tr- 470. Regato sta končali na odlič- dno v vodstvu skozi vso regato. nem tretjem mestu, kar je bilo Britanki Hannah Mills ter Sa- dovolj za skupno četrto mesto skia Clark sta drugi (42 točk), (51 točk) in izenačitev lanskega »Žal se nama ni izšlo po na- ki, ki bi ju morali prehiteti, da bi na tretje mesto pa se je s tokra- rezultata, a v bistveno močnejši črtih. Medal race sva odjadrali lahko stopili na stopničke. Tako tno zmago povzpela japonska konkurenci kar 29 posadk, med dobro, tako kot sva si zamislili, sva bili v medal raceu tretji in posadka Ai Kondo Yoshida in njimi tudi večine najboljših. vendar sta zmagali prav Japon- sva skupno osvojili 4. mesto na Miho Yoshioka (46 točk).

Šestdnevna regata se je odvijala v zelo spremenljivih vetrovnih pogojih Branko Brčin letošnjo sezono v J70 začel z zmago

Med 18. in 23. januarjem se li na tretjem mestu; na obali smo je v Key Westu na Floridi odvijal izvedeli, da smo bili preko startne tradicionalni Quantum Key West črte (OCS), po radiu pa nas o tem Race Week, na katerem se je v 13 niso obvestili in tudi prvotni rezul- jadralnih razredih pomerilo skoraj tati niso kazali na diskvalifikacijo. 150 jadrnic. Najbolj množičen je Vložili smo protest, ki pa je bil po bil razred J70, v katerem je jadralo treh urah zavrnjen. Drugi dan smo 54 jadrnic, v kategoriji Corinthian ga ponovno odprli in ga podprli z pa še nadaljnjih 20. Regate se je z videoposnetkom, a sodnikov vsee- italijansko ekipo Calvi Network no nismo prepričali, da smo bili ob (lastnik in krmar Carlo Alberini) startu za startno črto (vsi starti so udeležil tudi Branko Brčin (JK se odvijali na zastavo P, kar pome- Pirat) in na mestu taktika poma- ni, da si lahko čez startno linijo tudi gal ekipi do skupne zmage. Ekipa v zadnji minuti, le na 0 moraš biti Calvi Network je sicer aktualna za linijo). Zadnja dva dneva sta bila evropska in italijanska državna pr- Poleg zmage v razredu J70 smo pre- je zadovoljen Branko Brčin. vetrovno ugodnejša, pihalo je med vakinja v svojem razredu, k obema jeli tudi naziv 'Boat of the Week', ki Šestdnevna regata se je odvijala 12 in 18 vozli, v petek v sunkih še dosežkoma pa je na mestu taktika pripade najboljši jadrnici v razredu v zelo spremenljivih vetrovnih po- nekoliko več, pa tudi val se je po- doprinesel naš Brčin. Občasno eki- z najmočnejšo konkurenco, in se gojih. Branko pripoveduje: »Prve javil zaradi konfiguracije terena in po dopolni še en slovenski jadralec, tako za vedno vpisali na prehodni tri dni smo imeli nestabilen in šibek globine vode ter toka. Konstantni Karlo Hmeljak, ki je z njimi jadral pokal. Na Florido se vrnemo v veter moči od 2 do 7 vozlov, precej dobri rezultati so nas pripeljali do tudi v Key Westu. začetku marca na svetovno znano je obračalo, pa še z dvema različni- zmage. Zadnji dan je bilo kar na- »Zmage smo zelo veseli, saj regato Bacardi, s katero bomo zama tokoma smo se spopadali, saj peto, saj si nismo mogli privoščiti smo premagali svetovne prvake in ključili ameriško avanturo. Potem je bilo naše regatno polje ravno na prehitrega starta ali diskvalifikacije. taktike svetovnega slovesa. Zmaga se vračamo v Evropo, kjer nas ča- meji med kanalom in Atlantikom Nismo imeli več kaj odbijati, zato je na Key Westu pomeni toliko, kot kajo regate evropskega pokala ter na drugi strani. Velik problem je bilo treba res paziti, da ne bi prišli v da bi tenisač zmagal na US Open. evropsko in svetovno prvenstvo,« bila 3. regata, ki smo jo zaključi- situacijo za take probleme.« 60 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

Plavalni klub Biser Piran Piše in foto · PK Biser Piran Plavalke in plavalci uspešni na zimskih državnih prvenstvih

Kot vsako zimo je bilo tudi Koncilja in Martin Leščešen, ka- ŠTAFETA (kategorija mladinke) v postavi Mateja Švonja, Sonia letos prvo na vrsti Absolutno deti Matteo Kersikla, Marcel Pri- Bajramović, Urša Kveder, Kim Zabukovec državno prvenstvo v plavanju za možič, Matic Benčič, kadetinja 4x100 m kravl 3. mesto 4:19,18 kadete, mladince in člane. Prven- Astra Babnik ter mladinke Urša stvo je potekalo v Ljubljani od Kveder, Mateja Švonja, Sonia 22. do 25. 1. 2015 v 25-metrskem Bajramović in Kim Zabukovec. bazenu Tivoli. Državnega prven- Plavalke in plavalci PK Biser Pi- stva se je udeležilo 27 klubov iz ran so dosegli naslednje uvrstitve Slovenije. Iz PK Biser Piran so se med najboljših 10 v svojih kate- prvenstva udeležili: člana Patrick gorijah:

PATRICK KONCILJA (kategorija člani) 100 m mešano 8. mesto 1:00,08 50 m prsno 8. mesto 0:30,56 200 m mešano 6. mesto 2:09,69 400 m mešano 7. mesto 4:38,64 200 m prsno 4. mesto 2:20,34

MATIC BENČIČ (kategorija kadeti) 100 m prsno 4. mesto 1:10,36 Naslednje državno prvenstvo valce. 100 m kravl 8. mesto 0:57,18 v plavanju je bilo za najmlajše Zadnje državno prvenstvo, ki 50 m prsno 6. mesto 0:32,81 plavalce, torej za kategorijo mlaj- smo se ga udeležili, je potekalo od 50 m kravl 7. mesto 0:25,84 še deklice/mlajši dečki. Potekalo 6. do 8. 2. 2015 v Kranju za kate- 200 m prsno 5. mesto 2:31,66 je v Mariboru 31. 1. 2015 in 1. 2. gorijo deklice/dečki. Prvenstva se 2015. Tekmovalo je 24 plavalnih je udeležilo 24 plavalnih klubov iz MARCEL PRIMOŽIČ (kategorija kadeti) klubov iz Slovenije, iz plavalnega Slovenije, barve plavalnega kluba kluba Biser Piran so se ga udele- Biser Piran so zastopale plavalke 400 m kravl 2. mesto 4:10,98 žili Žiga Remec, Maj Pribac in Val Taša Vižman, Eli Filipčič in Dina 200 m delfin 3. mesto 2:14,71 Benčič. Za Maja in Vala je bilo to Vernot ter plavalca Enei Krumpak 100 m kravl 3. mesto 0:54,09 prvo državno prvenstvo. Vsi tri- in Jaša Benčič. Vse plavalke in pla- je so odlično plavali in izboljšali valci so si priborili nastope v po- 50 m delfin 3. mesto 0:26,82 svoje osebne rekorde, kar je naj- poldanskih finalih ter so izboljšali 200 m kravl 2. mesto 1:56,33 pomembnejše za tako mlade pla- svoje osebne rekorde. 50 m kravl 2. mesto 0:24,84 ENEI KRUMPAK 200 m mešano 8. mesto 2:21,27 50 m prsno 16. mesto, finale B 0:37,49 100 m delfin 3. mesto 0:58,78 JAŠA BENČIČ MATEJA ŠVONJA (kategorija mladinke) 200 m prsno 4. mesto, finale A 2:44,92 (3. mesto 50 m hrbtno 10. mesto 0:32,46 letnik 2002) 200 m hrbtno 7. mesto 2:31,58 50 m prsno 5. mesto, finale A 0:34,48 100 m hrbtno 6. mesto 1:08,33 100 m mešano 12. mesto, finale B 1:11,81 KIM ZABUKOVEC (kategorija mladinke) 100 m prsno 4. mesto, finale A 1:15,59 (2. mesto letnik 2002) 200 m mešano 8. mesto 2:37,38 ELI FILIPČIČ URŠA KVEDER (kategorija mladinke) 50 m delfin 8. mesto, finale A 0:35,20 800 m kravl 7. mesto 10:26,61 50 m prsno 10. mesto, finale B 0:40,56 SONIA BAJRAMOVIĆ (kategorija mladinke) 50 m kravl 3. mesto, finale A 0:29,95 800 m kravl 5. mesto 10:08,86 100 m prsno 3. mesto, finale A 1:31,13 61 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

TAŠA VIŽMAN 200 m kravl 13. mesto, finale B 2:36,96 50 m kravl 7. mesto, finale A 0:32,37

DINA VERNOT 100 m hrbtno 15. mesto, finale B 1:27,12 50 m kravl 9. mesto, finale B 0:32,88 100 m kravl 14. mesto, finale B 1:13,09

Plavalke in plavalci so na dr- Vodstvo Plavalnega kluba žavnih prvenstvih ponovno po- Biser Piran si aktivno prizadeva kazali, da so z rednimi in dobri- svojim plavalcem zagotoviti pri- mi treningi, ki jih vodita odlična meren bazen, v katerem bodo trenerja Tadej Bačelić in Dušan lahko tudi v bodoče nadaljevali Danilović, sposobni odplavati nizanje dobrih rezultatov. Še tako odlične rezultate. aktivno in dolgoletno prizadeva- Če bo PK Biser Piran imel nje članov Plavalnega kluba Biser možnost treningov v primernem Piran pa brez sodelovanja Občine bazenu, pričakujemo, da bo s Piran ne more in ne bo obrodilo tako številnim in obetavnim pod- sadov, kar lahko kaj hitro privede mladkom dobrih rezultatov v bodo počasnega »umiranja« tako doče še več. uspešne športne zgodbe.

Priznanja Gimnastične zveze Slovenije Piše · ŠK Flip Piran Piranski Flip že trinajstič zapored najboljši klub v Gimnastiki za vse

na državnih prvenstvih v gim- v absolutni kategoriji 2. mesto nastiki, akrobatiki in skokih z priborila Ilaria Grižon iz Flipa. male prožne ponjave, skokih Do 10. mesta pa so se uvrstili še na trampolinu ter na pokalu naslednji Primorci: med dekleti Slovenije, z organizacijo dveh je 5. mesto zasedla Ula Simšič, državnih prvenstev in pokala 6. Rebeka Grižon, 9. Neža Sim- Slovenije ter s sodelovanjem čič, vse Flip Piran. Med fanti na festivalu Eurogym na Šved- je na 5. mestu Tim Mozetič, 6. skem in festivalu Golden age v Jan Ferjančič, oba iz Renč, na 9. Franciji. Med primorskimi klu- mestu Borut Gregorič iz Salta bi se je na 2. mesto uvrstilo ŠD in na 10. Miha Pregelj iz Renč. iz Renč, na 4. Salto Piran, na 7. Posebno priznanje »Trener Capris iz Kopra, na 9. GGD, na leta« je prejel trener ŠK Flip Pi- 12. Twist in na 19. GIM, vsi tri- ran Danimir Azirovič. je so iz Nove Gorice. S to podelitvijo je Flip uspe- Med posamezniki zmago- šno zaključil tekmovalno sezo- valci Odbora za akrobatiko v no 2013/2014, prav tako pa tudi disciplinah skoki z MPP in na zastopanje Slovenije na gimna- Konec januarja je Gimna- priznanje kot najboljši sloven- VPP ter akrobatika je v abso- stičnih festivalih v letu 2014, stična zveza Slovenije na kon- ski klub v programu Gimnasti- lutni kategoriji med fanti 1. predvsem s pomočjo Gimna- gresu razglasila naj športnike ka za vse. mesto zasedel Daniel Golenač, stične zveze Slovenije, Sokolske za leto 2014. Že trinajstič zapo- Točke je Flip pridobil z Flip Piran, 2. mesto David Pe- zveze Slovenije, Občine Piran, red je Piranski klub Flip dobil zmagami ekip in posameznikov ras ŠD Renče. Med dekleti si je Omnis in Verbum 8 iz Kopra. 62 ŠPORT SOLNI CVET / L'AFIORETO Februar 2015

ŠK Flip Piran Piše · Stasja Mehora; foto · ŠK Flip Piran Športno, gledališko in pevsko uspešno leto

Zaključilo se je še eno uspešno Kopru, z več kot 400 tekmovalci v leto članov Športnega kluba Flip vseh starostnih kategorijah. Flip je v Piran. Preživeli smo ga resnično de- to število prispeval preko osemdeset lovno in hkrati tudi uspešno. Svoje svojih tekmovalcev, ki so uspešno za- delovno obdobje smo pričeli že janu- stopali klub in se ob zaključku tekme arja z več zmagami na državnem pr- postavili pred fotoaparat s številnimi venstvu v skokih z male prožne po- medaljami in enajstimi pokali, med njave, kjer smo na podlagi rezultatov katerimi smo bili najbolj ponosni na prejeli tudi prehodni pokal. Nadalje- prehodni pokal. vali smo na podelitvi priznanj Gim- Decembrski koledar je vsako nastične zveze Slovenije, kjer je bil leto delovno napolnjen do zadnjega Flip ponovno razglašen za najboljši Minke Lavrič in Flipovega mlajšega festivalu Raspjevane pahuljice v Bo- kotička. Že v prvih dneh decembra klub v Sloveniji v Gimnastiki za vse zbora smo zasedli 1. mesto med slo- sni in kljub rosnim letom zasedla 3. so se naši člani preko svojih šol v ve- za leto 2013, Rebeka Grižon in Ana venskimi izvajalci ter dobili povabilo mesto. likem številu udeležili DP v akrobati- Janko pa sta kot posameznici pre- za sodelovanje na otroškem pevskem Konec septembra je dvanajst čla- ki za osnovne in srednje šole. jeli priznanje za 1. in 2. mesto med festivalu v Bosni. nic Flipove senior skupine s trenerko Otroci so imeli zaslužene no- najboljšimi športnicami. Uspehi so Julija smo s petdesetimi člani od- Gino Gržinič odpotovalo v Francijo, voletne počitnice, trenerji Danimir se nadaljevali na tekmah na veliki potovali na Eurogym v Helsingborg kjer so v Toulousu sodelovale na fe- Azirovič, Stasja Mehora, Ilaria Gri- prožni ponjavi, pokalu Slovenije na na Švedsko, kjer smo bili srebrni. stivalu za starejše Golden age. Pri- žon, Nika Kogoj, Gregor Šimac, Da- MPP in DP v gimnastiki ter na DP Že dva dni po vrnitvi se je mlaj- reditev si je ogledala tudi delegacija niel Golenač, Maja Flego in vaditelji v cheerleadingu, kjer smo zasedli več ša selekcija udeležila izmenjalnega GZS, ki bo na podlagi izbora UEG v pa so že pripravljali načrte za novo prvih in drugih mest posamezno, športnega tabora v Padovi v Italiji, letu 2016 festival organizirala v Por- tekmovalno sezono, nove nastope, naša mlajša navijaška ekipa, ki je tek- kjer smo sodelovali z gimnastično torožu. novo gledališko predstavo in pred- movala prvič, pa je bila 3. skupino Blukippe iz Padove. Avgusta V oktobru so se naši mladi vsem za sodelovanje na festivalih na Največji uspeh sta dosegla naša pa smo delovno poletje zaključili v akrobati srečali z akrobati iz Tanza- Kefaloniji in Japonskem gimnastič- trenerja in tekmovalca Danimir Azi- Škofji Loki v Gimnastičnem centru nije in na skupnem treningu spletli nem festivalu v Tokiu, kamor smo rovič in Ilarija Grižon, ki sta postala našega gimnastičnega prvaka Saše prijateljske vezi. Kot vsako leto se povabljeni v novembru 2015. dvakratna državna prvaka v partner- Bertonclja, kjer so se v gimnastičnih je preko sto naših članov s sorodni- Brez pomoči seveda ne gre. Brez skih dvigih, v aprilu in maju pa tudi in akrobatskih prvinah, mali in veliki ki in prijatelji pogumno odpravilo prijateljev, ki klubu stojijo ob strani dvakratna evropska prvaka v Angliji prožni ponjavi, plesu, baletu, che- na tradicionalni pohod na Slavnik. in pomagajo, da lahko tako uspe- in Nemčiji. erleadingu in atletiki urili najmlajši Malo zaradi kondicije, še bolj pa za- šno zastopa Slovenijo tudi v tujini, V aprilu je sedem Flipovih tek- člani kluba, ki so se preskusili tudi na radi palačink, ki so jih naši vrli očetje bi težko dosegli vse cilje, ki smo si movalcev sodelovalo v reprezentan- klubski tekmi. pripravili na vrhu. Po nekaj krajših in jih zastavili: Odbor kluba s predse- ci Slovenije, ki je v Ameriki osvojila Septembra smo, polni zagona in daljših nastopih na prireditvi za ob- dnico Jernejo Tratnik Lacovich, Gi- srebrni pokal na svetovnem prven- novih moči, začeli trenirati na štirih činski praznik in srečanju invalidov mnastična zveza Slovenije, Občina stvu v cheerleadingu. lokacijah: v Piranu, Luciji, Kopru v Avditoriju, obletnici AMZ v Stru- Piran, Javorka Križman, Egoist Shop Po vsakoletnem uspešnem ve- in Postojni, kjer je veselo napolnilo njanu, Supernovi v Kopru, odprtju iz Pirana, Omnis in Verbum 8 iz Ko- likem show nastopu v Avditoriju telovadnice preko 200 članov. Tre- sobe za umirjanje v Divači in pode- pra, Medis Ljubljana, Sokolska zveza Portorož in Flipovem družinskem nerji so pripravili kar nekaj srečanj litvi priznanj športnikom Slovenske Slovenije, Tintter, RID in Kavarna pikniku na plaži v Portorožu smo z mladimi ljubitelji gimnastike v vojske v Kopru smo v novembru iz- Kapitanija iz Kopra, Avditorij, Pice- konec junija sodelovali na Fens fe- akcijah Odprimo vrata gimnastič- vedli klubsko tekmo v akrobatiki za rija Santa Lucija, Restavracija Prego, stivalu v Kopru. S pesmijo Anbot nih dvoran. Šestletna Minka pa je s mlajše tekmovalce in pričeli priprave Slaščičarna Maja in Elmarkt iz Por- u Perane avtorjev Aleša Lavriča spremljevalnim Flipovim zborčkom na organizacijo DP v akrobatiki, ki toroža, Vinarstvo Černe Ankaran, in Mojke Mehora Lavrič v izvedbi navdušila žirijo na mednarodnem smo ga izvedli v dvorani Bonifika v Dubravko Marčeta in drugi. 63 Februar 2015 SOLNI CVET / L'AFIORETO ŠPORT

V spretnosti izdelovanja in metanja papirnatih letal se je pomerilo 30 tekmovalcev Piše in foto · Janez Mužič Portorož je gostil tekmovanje letal iz papirja

Portorož je vse pogosteje prizorišče najrazlič- nejšega nevsakdanjega in zato toliko bolj atrak- tivnega dogajanja. V začetku januarja je tako na »letališču« v telovadnici Elektro in pomorske šole Portorož potekala kvalifikacijska tekma s papirna- timi letali za slovenski finale. Pri Red Bullu so na- mreč to igrivost s tekmovanjem »Red Bull Paper Wings« že leta 2006 dvignili na tekmovalno raven in po tekmah v več kot 80 državah sveta bo maja v Salzburgu svetovno prvenstvo. V Portorožu se je v spretnosti izdelovanja in metanja letal, ki jih tekmovalci naredijo sami iz navadnega A4-lista, pomerilo 30 tekmovalcev. Brezplačno se je lahko prijavil vsak, pri čemer za to zabavo ni potrebno nič drugega kot malo domi- šljije, nekaj ročne spretnosti in moči v rokah. Med sila zabavnimi in družabnimi udeleženci so bili skoraj izključno študenti in morda kar malo pre- senetljivo ni manjkalo deklet. Omenimo, da je na zadnjem svetovnem prvenstvu zmagal »letalec«, čigar papirnato letalo je letelo kar 50,37 metra, najdlje trajajočemu letu pa so izmerili 10,68 se- kunde. V Portorožu se takim rezultatom niso kaj posebej približali, najbolje pa so se izkazali Dejan V spretnosti izdelovanja in metanja papirnatih letal se je v Portorožu pomerilo 30 tekmovalcev. Kocjančič, Matic Bahor in Jasmin Ibriševič.

Nagrada za prizadevno delo Piše in foto · Stasja Mehora Flipov Nodi s prijatelji v Gardalandu

Ves december je Otroška in mladinska gledališka skupina Športnega kluba Flip Piran razveseljevala otroke na Obali in v Ljubljani s predstavo Nodi v deželi igrač. Petdeset mlaj- ših in starejših igralcev je odigralo sedemnajst predstav, ki so nasmejale tako otroke kot odrasle, razveselili pa so se seveda tudi Dedka mraza, ki je ves čas spremljal mlade igralce, ki so, prav tako kot gledalci, uživali ob igranju in so včasih kar pozabili, da niso Nodi, Medika, Policaj Pisk, opica Marta, Din in Don in nju- ni dekleti ter Muca Rozika, ampak Davor in Maja, Daniel ali Tinkara, Erika in Nina ali Taja in Vita in Beverly ali Zala. V svoje vloge so se vživeli tako dobro, kot bi bili že pravi igralci in ne le otroški igralci, pevci in akrobati. Konec decembra so za nagrado za svoje prizadevno delo skupaj obiskali Gardaland, kjer jih je pričakal nepozaben sončen dan. Veseli so bili tudi tega, da so s svojimi nastopi že zbrali delček sredstev za sodelovanje Flipove prve in druge selekcije na Japonskem gimnastičnem festivalu v Tokiu in gimnastič- nem festivalu v Grčiji. Prijetna Flipova skupina ob Peteršiljčku na vhodu v Gardaland. NAGRADNA KRIŽANKA iz Solnega cveta št. 33 Izžrebani nagrajenci iz 33. številke Solnega Cveta so: Tanja Vincelj iz Portoroža, Milena Mihalič iz Pirana in Tomaž Kozlar iz Portoroža. Vsak od nagrajenih prejme: bon za kemično čiščenje, torbo za oblačila in par elegantnih nogavic Levante. Obvestilo o nagradi so dobili po pošti. Čestitamo! Naš sponzor MARE – Več kot čistilnica, d.o.o., je tudi tokrat pripravil komplete praktičnih nagrad za ugankarje. Če se želite potegovati za eno od nagrad, pošljite rešeno križanko do 15. marca 2015 na naslov: Mare – Več kot čistilnica, Liminjanska 78, 6320 Portorož, s pripisom »nagradna križanka«. V tokratni nagradni križanki vas sprašujemo po nazivu priznanja, ki ga občina Piran podeljuje ob slovenskem kulturnem prazniku in ga je letos prejela Ksenija Petaros Kmetec. Ne pozabite pripisati svojega imena in priimka ter naslova! Pri žrebanju bomo upoštevali samo po eno poslano pravilno rešeno križanko. Obilo ugankarskih užitkov!