PRIPRAVLJAVEC:

OBČINA ŠENTILJ Maistrova ul. 2, 2212 Šentilj

PRIKAZ STANJA PROSTORA

TEKSTUALNI DEL

OBVEZNA PRILOGA K OBČINSKEMU PROSTORSKEMU NAČRTU OBČINE ŠENTILJ (faza OPN: dopolnjen osnutek)

Župan občine Šentilj Mag. Štefan Žvab

Šentilj, julij 2016

IZDELOVALEC:

ZUM urbanizem planiranje, projektiranje d.o.o., Grajska ul. 7, 2000 Maribor Št. naloge: 9036-2

Direktorica: Marinka Konečnik Kunst, univ. dipl. ekon.

PRIKAZ STANJA PROSTORA

OBVEZNA PRILOGA K OBČINSKEMU PROSTORSKEMU NAČRTU OBČINE ŠENTILJ (faza OPN: dopolnjen osnutek)

Izdelovalec:

ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o.

Nosilec naloge: Jože Kos Grabar, univ. dipl. inž. geod.

Sodelavke in sodelavci: Marinka Konečnik Kunst, univ. dipl. ekon. mag. Zoran Živec, univ. dipl. inž. str. Vesna Polanc Marinič, univ. dipl. inž. arh. Sebastijan Borko, univ. dipl. geog. Alenka Sever Keršinar, univ.dipl. geog. Nada Živec, inž. grad. Andreja Korade, abs. geod. Jožica Motaln, tehn. ris.

Štev. naloge: 9036-2

v Mariboru, julij 2016

2 PRIKAZ STANJA PROSTORA

OBVEZNA PRILOGA K OBČINSKEMU PROSTORSKEMU NAČRTU OBČINE ŠENTILJ (faza OPN: dopolnjen osnutek)

TEKSTUALNI DEL

PREGLED VSEBINE:

1. Osnovni podatki za območje prostorskega akta 2. Bilance površin namenske in dejanske rabe 3. Bilance površin in seznami v zvezi z varstvenimi režimi 4. Opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov grafičnega dela prikaza stanja prostora 5. Viri za pripravo prikaza stanja prostora 6. Sestavni deli grafičnega dela prikaza stanja prostora

3 1. Osnovni podatki za območje prostorskega akta

Površina območja Občinskega prostorskega načrta Občine Šentilj (kratko: OPN), ki je hkrati površina celotne občine, znaša: (a) glede na uradno mejo občine v registru prostorskih enot (GURS, stanje 14. 8. 2008): 65.012.432,57 m2 (tj. 6501,24 ha); (b) glede na mejo občine, usklajeno z zemljiško katastrskim prikazom na dan 15. 12. 2009 in upoštevaje potek meje iz veljavnega prostorskega plana občine iz leta 2004: 65.010.351,8 m2 (tj. 6501,04 ha).

Razlika med prvo in drugo površino znaša -2080,77 m2 (tj. 0,21 ha ali 0,0032 % od zgoraj navedene površine (a)).

Spričo zgornjih navedb se v pričujočem tekstualnem delu PSP kot izhodišče za izračune oz. bilance površin upošteva zgoraj navedena površina pod (b).

Število prebivalcev na območju Občine Šentilj je na dan 1. 6. 2015 znašalo 8391, gostota poselitve pa je bila takrat 129,1 preb./km2. Skupno število gospodinjstev po podatkih leta 2015 je bilo 3238.

Na območju občine so 4 krajevnih skupnosti.

IME KARAJEVNE SKUPNOSTI Ceršak Šentilj Velka

Na območju občine je 22 naselij (mišljena so 'statistična oz. administrativna' naselja iz registra prostorskih enot).

IME NASELJA Ceršak Plodršnica Sladki Vrh Kozjak pri Ceršaku Svečane Zgornji Dražen Vrh Kaniža Šentilj v Slov. goricah Stara Gora pri Šentilju Štrihovec Spodnja Velka Šomat Zgornje Dobrenje Zgornje Gradišče

Število stavb na območju občine po podatkih katastra stavb iz leta 2013 je bilo 5992.

4

Skupno število kmetijskih gospodarstev v začetku leta 2010 je bilo 578.

2. Bilanca površin namenske in dejanske rabe

V grafičnem delu PSP je prikazana namenska raba prostora (NRP), povzeta iz veljavnih prostorskih aktov, ki sta jih sprejeli bodisi občina bodisi država. Pri tem je NRP prikazana oz. v PSP povzeta tako, kakor je v teh prostorskih aktih (PA) najpodrobneje določena. Ker je ta določitev zapopadena v zvrstno in časovno heterogenih PA, so posledično tudi poimenovanja vrst NRP v njih heterogena. Spričo te okoliščine so bila pri pripravi PSP poimenovanja sorodnih vrst NRP, navedenih v veljavnih PA, smiselno poenotena - v nasprotnem primeru bi namreč bil nabor vrst NRP preširok in s tem premalo pregleden. V okviru omenjenega poenotenja so bili smiselno uporabljeni pojmi za posamezne vrste NRP iz veljavnega pravilnika za pripravo OPN.

Bilanca površin glede na NRP v grafičnem delu PSP je navedena v dveh tabelah v nadaljevanju.

VRSTA NAMENSKE OZNAKA NAMENSKE POVRŠINA ODSTOTEK UVRSTITEV V RABE PROSTORA RABE PROSTORA (ha) OD AGREGIRANO POVRŠINE SKUPINO RABE OBČINE (%) PROSTORA ZA PRIMERJAVO Z DEJANSKO RABO ZEMLJIŠČ Najboljša kmetijska K1 2962,92 45,58 1 zemljišča Druga kmetijska zemljišča K2 672,05 10,34 1 Območja gozdov G 2119,09 32,60 2 Ureditvena območja UON 14,41 0,22 3 naselij Stanovanjske površine SS 123,98 1,91 3 Osrednja območja CU 30,56 0,47 3 centralnih dejavnosti Druga območja centralnih CD 5,93 0,09 3 dejavnosti Površine za industrijo IP 31,79 0,49 3 Gospodarske cone IG 5,01 0,07 3 Površine drugih območij BD 6,91 0,11 3 Druge urejene zelene ZD 15,03 0,23 3 površine Površine za oddih, ZS 21,87 0,34 3 rekreacijo in šport Parki ZP 0,17 0,00 3 Pokopališča ZK 2,13 0,03 3 Območja prometne I 94,26 1,45 3 infrastrukture Območja prometnih P 0,76 0,01 3 površin Površine cest PC 6,31 0,10 3 Površine železnic PŽ 2,39 0,04 3 Ostale prometne površine PO 27,99 0,43 3

5 VRSTA NAMENSKE OZNAKA NAMENSKE POVRŠINA ODSTOTEK UVRSTITEV V RABE PROSTORA RABE PROSTORA (ha) OD AGREGIRANO POVRŠINE SKUPINO RABE OBČINE (%) PROSTORA ZA PRIMERJAVO Z DEJANSKO RABO ZEMLJIŠČ Območja okoljske O 0,73 0,01 3 infrastrukture Stavbna zemljišča izven RG 277,74 4,27 3 ureditvenih območij za poselitev Območja zemljišč s PR 18,55 0,30 4 posebnimi naravnimi razmerami Območja vodne VI 1,01 0,02 7 infrastrukture Vodna zemljišča celinskih VC 59,45 0,91 7 voda SKUPAJ 6501,04 100,000 /

V zvezi z zgoraj navedeno kategorijo "stavbna zemljišča izven ureditvenih območij za poselitev" (RG) je treba opozoriti, da ne predstavlja razpršene gradnje, kakor je ta opredeljena v Zakonu o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), pač pa gre pri tem za 'združeno kategorijo' (po ZPNačrt) "razpršena gradnja in razpršena poselitev".

Agregirana bilanca površin za osnovne vrste NRP, izhajajoča iz zgornje tabele, je za potrebe primerjave z dejansko rabo zemljišč (DRZ) navedena v tabeli v nadaljevanju.

VRSTA (OSNOVNE) UVRSTITEV V SKUPINO POVRŠINA ODSTOTEK OD NAMENSKE RABE RABE PROSTORA ZA (ha) POVRŠINE OBČINE PROSTORA (agregirano za PRIMERJAVO Z DEJANSKO (%) potrebe primerjave z RABO ZEMLJIŠČ dejansko rabo zemljišč) KMETIJSKA ZEMLJIŠČA 1 3634,97 55,91 (najboljša in druga) GOZDOVI 2 2119,09 32,60 STAVBNA ZEMLJIŠČA ipd. 3 667,98 10,25

OSTALA ZEMLJIŠČA (območja 4 18,55 0,31 zemljišč s posebnimi naravnimi razmerami) VODNA ZEMLJIŠČA 7 60,45 0,93 Skupaj: 6501,04 100,00

6 V nadaljevanju je prikazana bilanca površin, izhajajoča iz podatkov o dejanski rabi kmetijskih in gozdnih zemljišč (kratko: DRZ) za območje Občine Šentilj (MKGP, stanje 24. 12. 2010).

DEJANSKA RABA ZEMLJŠČ OZNAKA POVRŠINA ODSTOTEK OD UVRSTITEV V DEJANSKE (ha) POVRŠINE AGREGIRANO RABE OBČINE (%) SKUPINO RABE ZEMLJIŠČ PROSTORA ZA PRIMERJAVO Z NAMENSKO RABO PROSTORA Njiva 1100 817,98 12,59 1 Trajne rastline na njivskih 1180 1 površinah 0,55 0,00 Rastlinjak 1190 0,22 0,00 1 Vinograd 1211 142,11 2,19 1 Intenzivni sadovnjak 1221 69,03 1,06 1 Ekstenzivni oz. travniški 1222 1 sadovnjak 192,25 2,98 Ostali trajni nasadi 1240 0,89 0,00 1 Trajni travnik 1300 1874,03 28,84 1 Kmetijsko zemljišče v zaraščanju 1410 152,20 2,35 1 Plantaža gozdnega drevja 1420 0,40 0,00 Drevesa in grmičevje 1500 94,03 1,45 1 Neobdelano kmetijsko zemljišče 1600 14,25 0,22 1 Kmetijsko zemljišče, poraslo z 1800 1 gozdnim drevjem 4,35 0,01 Gozd 2000 2542,71 39,14 2 Pozidano in sorodno zemljišče 3000 530,58 8,17 3 Ostalo zamočvirjeno zemljišče 4220 0,42 0,00 4 Voda 7000 64,25 1,00 7 SKUPAJ / 6500,25 100,00 /

VRSTA DEJANSKE RABE UVRSTITEV V POVRŠINA ODSTOTEK OD ZEMLJIŠČ (agregirano za AGREGIRANO (ha) POVRŠINE OBČINE potrebe primerjave z SKUPINO RABE (%) namensko rabo prostora) PROSTORA ZA PRIMERJAVO Z NAMENSKO RABO PROSTORA kmetijska zemljišča 1 3362,29 51,72 gozd 2 2542,71 39,12 pozidana in sorodna zemljišča 3 530,58 8,16 ostala zemljišča 4 0,42 0,00 vode 7 64,25 1,00 Skupaj: / 6500,25 100,00

7 V nadaljevanju je prikazana primerjalna tabela z agregiranimi in zvrstno primerljivimi podatki o površinah osnovne namenske rabe prostora (NRP) in osnovne dejanske rabe zemljišč (DRZ).

VRSTA RABE AGREGIRANA NAMENSKA RABA DEJANSKA RABA RAZLIKA PROSTORA SKUPINA PROSTORA (NRP) - ZEMLJIŠČ (DRZ) - NRP - DRZ RABE POVRŠINA (ha) POVRŠINA (ha) * (ha) PROSTORA KMETIJSKA 1 3634,97 3362,70 272,27 ZEMLJIŠČA GOZDOVI 2 2119,09 2543,02 - 423,93 STAVBNA ZEMLJIŠČA 3 667,98 530,64 137,34 / POZIDANA ZEMLJIŠČA

OSTALA ZEMLJIŠČA 4 18,55 0,42 18,13 VODNA ZEMLJIŠČA / 7 60,45 64,26 - 3,81 VODE Skupaj: / 6501,04 6501,04 0,00 * površine so korigirane s faktorjem 1,00012 za potrebe uskladitve s skupno površino občine 6501,04 ha oz. za smiseln izračun razlik površin

Zgoraj ugotovljene razlike v osnovni namenski (NRP) in dejanski (DRZ) rabi prostora oz. zemljišč si lahko pojasnimo na naslednji način: - razlika glede kmetijskih in gozdnih zemljišč izhaja povečini iz pojava zaraščanja kmetijskih zemljišč, delno pa tudi iz tega, ker so v evidenci DRZ med kmetijska zemljišča všteta tudi zemljišča, ki so delno porasla z gozdnim drevjem; - razliko glede stavbnih oz. pozidanih zemljišč si lahko pojasnimo s tem, da nekatera plansko opredeljena stavbna zemljišča (še) niso pozidana in da (nižje kategorizirane in nekategorizirane) ceste in poti v NRP in DRZ niso zapopadene na primerljiv način; - delno si lahko nekatere razlike pojasnimo tudi z različnimi kriteriji ('metodologijo') za uvrstitev zemljišč v eno ali drugo osnovno skupino rabe (to zlasti velja za skupino "ostala zemljišča").

Zgoraj omenjene razlike med dejansko in namensko rabo so v grafičnem delu prikaza stanja prostora prikazane za območja razlik, ki so večja od 5000 m2

V zvezi z razlikami med NRP in DRZ so potrebna dodatna pojasnila. Ta se ne nanašajo samo na v grafičnem delu PSP prikazane razlike (površinsko večje od 5000 m2), pač pa tudi na površinsko manjše razlike. Te so ilustrativno prikazane na dveh slikah v nadaljevanju.

8

Prikaz razlik med namensko in dejansko rabo za (planska) stavbna zemljišča (obarvana modro) in (dejanska) pozidana zemljišča (obarvana rdeče)

Prikaz razlik med namensko in dejansko rabo za (planska) gozdna zemljišča (obarvana temno zeleno) in (dejanska) gozdna zemljišča (črno obrobljena in šrafirana)

9 Na zgornjih dveh slikah prikazane razlike med NRP in DRZ so posledica tako tehničnih kot vsebinskih razlogov.

Tehnični razlogi za položajna razhajanja NRP-DRZ koreninijo v geodetski podlagi obeh grafično-podatkovnih nizov oz. slojev. Medtem ko meje območij iz NRP 'temeljijo' na digitalnem katastrskem načrtu (DKN) oz. zemljiško katastrskem prikazu (ZKP), so meje območij iz DRZ nastale na osnovi topografske geodetske podlage (digitalni ortofoto načrti). Kot je znano, položajno ti dve geodetski podlagi nista usklajeni in posledično to velja za vse grafično-podatkovne sloje, ki nastajajo na njuni osnovi. V hribovitih predelih so lahko omenjena položajna razhajanja dokaj velika (pribl. 5 m do 10 m), v nižinskih predelih so običajno med pribl. 2 in 5 m.

Vsebinski razlogi za razlike med NRP in DRZ so naslednji: - NRP prikazuje 'stanje' v času njegovega sprejema (leto 2004), naknadno pa je prišlo do novih posegov v prostor oz. sprememb v prostoru (legalna ali tudi nelegalna gradnja stavb, cest, poti, zaraščanje kmetijskih zemljišč, prestavitve oz. ureditve potokov, ureditve ribnikov...); - NRP ne vključuje nekaterih stavb, ki so stale v prostoru že v času priprave in sprejema plana v letu 2004; - NRP ne opredeljuje ustrezno vodnih zemljišč in cest, ker te v času priprave in sprejema plana v letu 2004 niso bile ustrezno evidentirane in posredovane občini kot predlog za spremembo NRP (oz. za 'ažuriranje' planskega stanja); - dejanska raba med pozidana zemljišča ponekod neustrezno vključuje tudi začasne objekte in objekte, ki nimajo zidanih temeljev; - pri pripravi dejanske rabe zemljišč je mestoma prišlo do napak ali netočnosti (npr. spričo neustrezne generalizacije oz. preširoke zamejitve območja pozidanih površin, priključitve odseka vodotoka k območju pozidanih zemljišč, priključitve necestnega ali cestno-obrobnega strmega zemljišča k cesti ipd.).

Spričo zgoraj omenjenega ni možno dejanske rabe zemljišč brezrezervno oz. nekritično upoštevati pri vrednotenju ustreznosti (delov) namenske rabe prostora po planu iz leta 2004.

10 3. Bilance površin in seznami v zvezi z varstvenimi režimi

V grafičnem delu prikaza stanja prostora so prikazana tudi varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja s posebnim pravnim režimom, vzpostavljenim na podlagi predpisov. V nadaljevanju so v zvezi z njimi navedene bilance površin in ustrezni seznami.

Vodovarstvena območja (VVO), ki se nahajajo na območju Občine Šentilj, so opredeljena v: - Odloku o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje zalog pitne vode črpališča Ceršak (MUV, št. 38/99).

VVO_ID KATEGORIJA VGO_IME POVRŠINA (ha) DELEŽ OBČINSKEGA TERITORIJA (%) 296 3 MARIBOR 24,25 0,37 297 2 MARIBOR 17,04 0,26 298 4 MARIBOR 66,83 1,03 299 1 MARIBOR 0,06 0,001

Naravne vrednote na območju občine so opredeljene v: - Uredbi o posebnih varstvenih območjih – območjih Natura 2000 (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13-popr., 3/14); - Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13); - Pravilniku o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/04, 70/06, 58/09, 93/10, 23/15).

Natura 2000:

SDF_ID OBMOCJE SKUPINA POVRŠINA (ha) DELEŽ OBČINSKEGA TERITORIJA (%) SI3000215 Mura POV 535,3 8,2 SI5000010 Mura pPOO, 247,4 3,8 POO

Ekološko pomembna območja:

ID_STE IME POVRŠINA DELEŽ OBČINSKEGA TERITORIJA (ha) (%) 42.100 Mura-Radmožanci 535,38 8,23 42.600 Slovenske gorice-osrednji del 218,32 3,36 44.200 Ščavniška dolina 605,45 9,31

Naravne vrednote - pojavi točkovnega značaja:

EVIDSTEV IME ZVRST POMEN 7557 Škergetova lipa drev lokalni 7561 Romičeva hrasta drev lokalni 7562 Šentilj - javor drev lokalni 7563 Kožuharjeva lipa drev lokalni 7564 Kajbičeva lipa drev lokalni 7566 Cmurek - lipa drev lokalni

11 Naravne vrednote - pojavi območnega značaja:

EVIDSTEV IME ZVRST POMEN POVRŠINA DELEŽ OBČINSKEGA (ha) TERITORIJA (%) 4424 Mura - reka 1 hidr, ekos državni 75,11 1,16 7288 Mura - mrtvi rokav 1 bot, ekos, zool državni 2,96 0,05 7413 Ščavnica - zgornji tok hidr, zool državni 1,63 0,03 7436 Sladki vrh - gramoznica ekos, zool, bot državni 10,40 0,16 7469 Mura - loka 1 hidr, ekos državni 108,85 1,67

Kulturna dediščina

Za področje kulturne dediščine so v grafičnem delu prikaza stanja prostora prikazani podatki iz Register nepremične kulturne dediščine (stanje na dan 20. 11. 2015).

ZVRST KULTURNE ŠTEVILO POVRŠINA DELEŽ OBČINSKEGA DELEŽ KULTURNE DEDIŠČINE OBMOČIJ OBMOČIJ (ha) TERITORIJA (%) DEDIŠČINE (%) Arheološka dediščina 6 36,90 0,57 56,7 Stavbna dediščina 52 26,8 0,41 42,1 Memorialna dediščina 1 0,1 0,001 0,2

Enote nepremične kulturne dediščine po podatkih registra:

ESD IME TIP 69 Trate - Grad Cmurek profana stavbna dediščina 69 Trate - Grad Cmurek profana stavbna dediščina 3020 Šentilj v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Ilja sakralna stavbna dediščina 3020 Šentilj v Slovenskih goricah - Cerkev sv. Ilja sakralna stavbna dediščina 3154 Zgornja Velka - Cerkev Marije Snežne sakralna stavbna dediščina 3154 Zgornja Velka - Cerkev Marije Snežne sakralna stavbna dediščina 7757 Sladki Vrh - Rimskodobno gomilno grobišče arheološka dediščina 7758 Novine - Gradišče arheološka dediščina 7759 Novine - Prazgodovinsko gomilno grobišče arheološka dediščina 7764 Selnica ob Muri - Gomila arheološka dediščina 7765 Trate - Rimskodobna gomila arheološka dediščina 7774 Trate - Dvorec Novi Kinek profana stavbna dediščina 7776 Cirknica - Kapelica na Berlogi sakralna stavbna dediščina 7781 Ceršak - Vaška kapela sakralna stavbna dediščina 7782 Ceršak - Znamenje sakralna stavbna dediščina 7787 Zgornja Velka - Jožefova kapelica sakralna stavbna dediščina 7791 Zgornji Dražen Vrh - Domačija Zgornji Dražen Vrh 36 profana stavbna dediščina 7799 Jurjevski Dol - Hiša Jurjevski Dol 7 profana stavbna dediščina 7801 Kresnica - Hiša Kresnica 34 profana stavbna dediščina 7807 Plodršnica - Hiša Plodršnica 10 profana stavbna dediščina 7816 Šentilj v Slovenskih goricah - Hiša Šentilj 146 profana stavbna dediščina 7817 Šentilj v Slovenskih goricah - Štrudlova vila profana stavbna dediščina 7823 Zgornja Velka - Domačija Sviligoj profana stavbna dediščina 7828 Spodnja Velka - Partizanska postojanka Mihov izvir memorialna dediščina

12 ESD IME TIP 12293 Šentilj v Slovenskih goricah - Hiša Slovenska 24 profana stavbna dediščina 18934 Kozjak pri Ceršaku - Rakovo znamenje sakralna stavbna dediščina 22095 Kresnica - Znamenje sakralna stavbna dediščina 22096 Spodnja Velka - Pezdičkovo znamenje sakralna stavbna dediščina 22097 Selnica ob Muri - Marijino znamenje sakralna stavbna dediščina 22147 Selnica ob Muri - Zafošnikova kapelica sakralna stavbna dediščina 22148 Stara gora pri Šentilju - Florijanova kapelica sakralna stavbna dediščina 22149 Šentilj v Slovenskih goricah - Jožefova kapelica sakralna stavbna dediščina 22150 Šentilj v Slovenskih goricah - Renerjeva kapelica sakralna stavbna dediščina 22151 Šentilj v Slovenskih goricah - Vračkova kapelica sakralna stavbna dediščina 22152 Trate - Brdonslova kapelica sakralna stavbna dediščina 22153 Zgornja Velka - Kapelica Marije Snežne sakralna stavbna dediščina 22154 Zgornja Velka - Kodričeva kapelica sakralna stavbna dediščina 22155 Zgornja Velka - Lubejeva kapelica sakralna stavbna dediščina 22156 Zgornja Velka - Zemljakova kapelica sakralna stavbna dediščina 22157 Zgornja Velka - Znamenje v Žabji vasi sakralna stavbna dediščina 22238 Spodnja Velka - Aršičeva kapelica sakralna stavbna dediščina 24229 Sladki Vrh - Hiša Sladki Vrh 11 profana stavbna dediščina 24230 Sladki Vrh - Hiša Sladki Vrh 2a profana stavbna dediščina 24233 Šentilj v Slovenskih goricah - Hiša Slovenska 1 profana stavbna dediščina 24234 Šentilj v Slovenskih goricah - Hiša Slovenska 19 profana stavbna dediščina 24235 Šentilj v Slovenskih goricah - Slovenski dom profana stavbna dediščina 24236 Šentilj v Slovenskih goricah - Hiša Mariborska 40 profana stavbna dediščina 24238 Zgornja Velka - Hiša Zgornja Velka 40 profana stavbna dediščina 24241 Kresnica - Domačija Ornik profana stavbna dediščina 24253 Cirknica - Domačija Može profana stavbna dediščina 24360 Spodnja Velka - Hiša Spodnja Velka 59 profana stavbna dediščina 24680 Trate - Petkov mlin profana stavbna dediščina 25249 Zgornji Dražen Vrh - Vogrinova kapelica sakralna stavbna dediščina 25519 Malna - Domačija Rotar profana stavbna dediščina 27896 Šentilj v Slovenskih goricah - Štelcerjeva kapela sakralna stavbna dediščina 620266 Spodnja Velka - Radohov vrh profana stavbna dediščina 29133 Cirknica – Arheološko najdišče Berloga arheološka dediščina 650098 Trate – Grajska kašča profana stavbna dediščina 650099 Trate – Hiša Trate 1 profana stavbna dediščina

Gozdovi

Gozdni rezervati na območju občine so v grafični del prikaza stanja prostora povzeti po podatkih: - Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom (Ur. list RS, št. 88/05, 56/07, 29/09, 91/10, 1/13, 39/15)

Gozdni rezervati:

ZAP_STEV NAZIV POVRŠINA (ha) DELEŽ OBČINSKEGA TERITORIJA (%) 1201 Dobrenje 8,20 0,13

13 Zaradi potrebe po celovitosti prikaza varstvenih in njim sorodnih območij so v grafični del prikaza stanja prostora vključena tudi naslednje območja: - poplavna območja; - območja veljavnih prostorskih aktov izvedbenega značaja; - druga ureditvena območja (območja sanacij); - varovalni pasovi in koridorji pomembnejših vodov gospodarske javne infrastrukture.

Podrobnejši podatki o teh območjih so navedeni v nadaljevanju.

Poplavna območja

Podatki o poplavnih območjih so v PSP povzeti po več virih: - Obvladovanje poplavne ogroženosti, Atlas voda, MOP-ARSO, junij 2015, url naslov: http://gis.arso.gov.si/evode/profile.aspx?id=atlas_voda@Arso - Hidrološko – hidravlična študija za objekt Sanitarna kanalizacija naselij Štrihovec in Kaniža v občini Šentilj (št. naloge 977/14, maj 2014) - v okviru izdelave projektne dokumentacije za sanitarno kanalizacijo naselij Štrihovec in Kaniža je bila izdelana hidrološko hidravlična presoja, ki obravnava celoten odsek potoka Cirknica - Zadrževalnik visoke vode na Šentiljskem potoku v naselju Šentilj v Slovenskih Goricah. Idejni projekt. Št. 952/11. Higra d.o.o., Maribor, november 2011. - Hidrološko hidravlična presoja za Trgovski objekt v naselju Sladki Vrh (OPPN za trgovski objekt v naselju Sladki Vrh (MUV št. 12/2013)), (št. naloge 975/12, november 2012) - izdelana hidrološko hidravlična presoja za celotno območje naselja Sladki Vrh. Vključuje tudi omilitvene ukrepe in karto razredov poplavne nevarnosti ob izvedenih ukrepih. Predvideni protipoplavni ukrepi so bili izvedeni v letu 2014, večinoma v obliki nasipov višine 120 cm in to v skupni dolžini 658 m. Na podlagi tega dejstva so v PSP prikazana območja poplavne nevarnosti za fazo po izvedenih ukrepih.

V okviru izdelave DPN za železniško progo Maribor – Šentilj je v teku izdelava hidrološko-hidravlične študije, katere rezultati še niso znani.

Na območju veljavnih rezultatov integralne karte poplavne nevarnosti so prikazana območja poplav v skladu z rezultati izvedenih hidrološko – hidravličnih analiz. Izven teh območij pa so območja katastrofalnih in redkih poplav povzeta po razpoložljivih podatkih, ki jih zagotavlja MOP-ARSO.

Območja katastrofalnih poplav in območja redkih poplav:

POP_ID POP_VRSTA KODA POVRŠINA DELEŽ (ha) OBČINSKEGA TERITORIJA (%) 356 katastrofalne poplave katastrofalne poplave 5 13,85 0,21 1285 katastrofalne poplave katastrofalne poplave 9 23,07 0,35 1713 redke poplave redke poplave 3 10,67 0,16 1711 redke poplave redke poplave 3 2,72 0,04 2393 redke poplave redke poplave 9 11,67 0,18 2441 redke poplave redke poplave 9 0,03 0,00 2392 redke poplave redke poplave 9 6,04 0,09

14 Območja poplav po razredih poplavne nevarnosti

POP_VRSTA POVRŠINA DELEŽ (ha) OBČINSKEGA TERITORIJA (%) Območja velike poplavne nevarnosti 25,67 0,39 Območja srednje poplavne nevarnosti 38,06 0,59 Območja majhne poplavne nevarnosti 15,05 0,23 Območja preostale poplavne nevarnosti 29,33 0,45

Veljavni prostorski akti izvedbenega značaja

Občinski prostorski akti (stanje 11. 12. 2015):

OZNAKA NAZIV ODLOKA O PROSTORSKEM AKTU OBJAVA V AKTA V MUV, št. GRAFIČNEM PRIKAZU Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za proizvodno cono in čistilno napravo v OPA 28.00 Ceršaku v občini Šentilj 12/2006 Odlok o lokacijskem načrtu za dela območij C3 in S6 (Dimnikovo) v Šentilju v OPA 27.03 Slovenskih goricah 11/2004 Odlok o lokacijskem načrtu za čistilno napravo odpadnih voda podjetja Paloma OPA 19.00 - Sladkogorska in kraja Sladki Vrh 17/2005 Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta za del naselja Sladki OPA 23.04 vrh v občini Šentilj 19/2007 Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja PPE ŠE 13 v Šentilju v OPA 29.00 Slovenskih goricah 23/2005 Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za del območja PPE M2 v Šentilju v OPA 29.01 Slovenskih goricah 23/2005 Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za območje stanovanjske gradnje S7 v OPA 33.00 naselju Šentilj v Slovenskih goricah 16/2008 OPA 23.01 Odlok o ureditvenem načrtu za del naselja Sladki vrh 7/2002 OPA 34.00 Odlok o OPPN za trgovski objekt v naselju Sladki Vrh 12/2013

Državni prostorski akti – sprejeti (stanje 11. 12. 2015):

OZNAKA V NAZIV ODLOKA O PROSTORSKEM AKTU OBJAVA V UR. L. GRAFIČNEM RS št. PRIKAZU DPA 98 Državni prostorski načrt za vzporedni plinovod M 1/3 od merilno- 98/08-4180 regulacijske postaje Ceršak do slovensko-avstrijske meje DPA 5 Lokacijski načrt za magistralno cesto - avtomobilsko cesto Šentilj- 1/91, 110/02, 33/07 Pesnica DPA 84 Državni lokacijski načrt za plinovod M 1/1 na odseku Ceršak - Kidričevo 27/07, 33/07

15 Državni prostorski akti – v pripravi (stanje 11. 12. 2015):

OZNAKA V NAZIV ODLOKA O PROSTORSKEM AKTU DATUM in FAZA GRAFIČNEM V POSTOPKU PRIKAZU DPN - 349 Državni prostorski načrt za železniško progo Maribor - Šentilj 9. 6. 2010; osnutek

V Dolgoročnem in srednjeročnem planu Občine Maribor Pesnica za obdobje 1986 - 2000, za območje Občine Šentilj, prostorske sestavine, spremembe in dopolnitve 2002 (MUV, št. 11/04, 19/04, 32/10) so med drugim opredeljena tudi nekatera območja, ki jih je treba pojmovati kot območja s posebnim režimom varovanja. Pri tem gre za: - območja sanacije opuščenega tovarniškega kanala.

Značilnost tega območja je, da v sprejetem prostorskem planskem aktu občine ne predstavlja vrste namenske rabe prostora, pač pa ima v planu konotacijo »varstvenega« območja.

VRSTA VARSTVENEGA OBMOČJA ŠTEVILO POVRŠINA DELEŽ OBČINSKEGA OBMOČIJ OBMOČIJ (ha) TERITORIJA (%) Sanacija opuščenega tovarniškega kanala - 1 5,79 0,09 zasipavanje z inertnim materialom

Varovalni pasovi in koridorji (pomembnejših) vodov gospodarske javne infrastrukture

Spričo prostorskih omejitev, ki jih predstavljajo zlasti longitudinalni objekti oz. vodi gospodarske javne infrastrukture, so v grafičnem delu prikaza stanja prostora vrisani varovalni pasovi za pomembnejšo gospodarsko infrastrukturo, in sicer konkretno za: - železnico (glavna proga); - prenosne daljnovode 10/20 kV, 110 kV, 220 kV in 400 kV; - prenosne plinovode (4, 8 in 16 barov).

V nadaljevanju so poleg širin varovalnih pasov zgoraj omenjenih vrst oz. objektov infrastrukture navedeni še podatki o širini varovalnih ipd. pasov drugih vrst oz. objektov infrastrukture.

Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:  pri avtocestah 40 m,  pri hitrih cestah 35 m,  pri glavnih cestah 25 m,  pri regionalnih cestah 15 m,  pri državnih kolesarskih poteh 5 m.

Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 metrov v naselju oziroma 8 metrov zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;  varovalni progovni pas je zemljiški pas na obeh straneh proge, širok 200 metrov, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge;  ob industrijskem tiru je 80 m širok varovalni pas, merjeno od osi skrajnih tirov (varovalni pas).

Če ni s posebnimi predpisi določeno drugače, znaša varovalni pas posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture na vsaki strani:

16  prenosnega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 400 kV 25 m, nazivne napetosti 220 kV 20 m in nazivne napetosti 110 kV 15 m ter prostozračnega distribucijskega elektroenergetskega voda nazivne napetosti 10/20 kV: 10 m, merjeno od osi skrajnih vodov;  prenosnega plinovoda z obratovalnim tlakom 16 bar in več 100 m, distribucijskega plinovoda z obratovalnim tlakom manjšim od 16 bar in večjim od 1 bar 30 m in drugega distribucijskega plinovoda, manjšega od 1 bar: 5 m, merjeno od osi voda;  vodovoda, kanalizacije, toplovoda oziroma vročevoda, voda, namenjenega telekomunikacijskim storitvam, vključno s kabelskim razdelilnim sistemom in drugih vodov, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pomena oziroma so v javno korist, razen priključkov nanje: 1,5 m, merjeno od osi posameznega voda.

4. Opis kvalitete in opozoril o primernosti in zanesljivosti uporabe posameznih delov grafičnega dela prikaza stanja prostora

V grafičnem in tekstualnem delu prikaza stanja prostora so upoštevani podatki in informacije, ki so bili izdelovalcu prikaza stanja prostora (PSP) na voljo okvirno (do) dne 22. 4. 2010.

Po izdelavi osnutka OPN in pred njegovim sprejemom bodo zelo verjetno sprejeti akti, ki bodo uveljavili dodatna območja varstvenih režimov, kakor so (zvrstno) prikazani v priloženem grafičnem delu PSP za fazo osnutek OPN (npr. sprejem odlokov o novih prostorskih aktov izvedbenega značaja ipd.). Vsebino (predloga) OPN bo treba z vidika tovrstnih novih aktov preveriti in jo po potrebi spremeniti oz. tem novim aktom prilagoditi.

V zvezi s položajno natančnostjo podatkov, ki so prikazani v grafičnem delu PSP, je treba upoštevati dvoje: - položajno natančnost uporabljene geodetske podlage; - položajno natančnost v PSP prikazanih 'vsebinskih' podatkov.

V zvezi s položajno natančnostjo uporabljene geodetske podlage, tj. zemljiško katastrskega prikaza (ZKP, 2009) in katastra stavb (2009), je treba opozoriti na njuno (manjšo ali večjo) položajno nekoincidenco, izhajajočo iz različno natančnih postopkov evidentiranja podatkov v njiju. Medtem ko izhaja kataster stavb iz merskih metod, ki zagotavljajo relativno dobro položajno natančnost podatkov (do 1 m, kar pomeni 0,2 mm na izrisih v merilu 1 : 5000), pa to ne velja za zemljiško katastrski prikaz. Za slednjega velja, da je položajna natančnost dokaj heterogena in se razlikuje od ene do druge katastrske občine. Tako je položajna natančnost, ocenjena na podlagi zemljiškokatastrskih točk, na območju k. o. Sladki vrh 3,79 m, v k. o. Zg. Velka 6,01 m, v k. o. Štrihovec 5,26 m, v k. o. Kresnica 4,86 m, v k. o. Zg. Dražen vrh 3,76, v k. o. Ceršak 3,98 m, v k. o. Šomat 5,42 itd.

Tudi za položajno natančnost prikazanih 'vsebinskih' podatkov grafičnega dela PSP velja, da je notranje heterogena. Položajna natančnost posameznih sestavin grafičnega dela PSP je seveda pogojena z izvorno položajno natančnostjo evidentiranih podatkov. Tako so v splošnem podatki o trasah plinovoda položajno natančnejši od podatkov o kanalizacijskih vodih.

Podatki o mejah območij Natura 2000 in ekološko pomembnih območij so položajno dokaj 'generalizirani' in je v samih uredbah o teh območjih navedeno, da jih je treba položajno izboljšati.

Podatki o kulturni dediščini in dejanski rabi prostora so bili opredeljeni na podlagi topografske geodetske podlage (DOF ali TTN5) in zato pri prikazu na ZKP nujno pride do 'položajnega zamika', ki je značilen že za razmerje med ZKP in topografskimi geodetskimi podlagami.

Nekatere sestavine grafičnega dela PSP (npr. načrtovani 400 kV in 20 kV daljnovodi, načrtovani cevovodi za pitno vodo...) so bile privzete iz kartografskega dela prostorskega planskega akta v M 1 : 25.000 in je zato njihova položajna natančnost pri prikazu v merilu 1 : 5.000 temu ustrezna (tj. položajno 'groba').

17 5. Viri za pripravo prikaza stanja prostora

Meja občine: - Register prostorskih enot, GURS, 14. 8. 2008; - Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986 - 2000, za območje Občine Šentilj, prostorske sestavine, spremembe in dopolnitve 2002, MUV, št. 11/04, 19/04, 32/10;

Število prebivalcev:  Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve - Centralni register prebivalstva; http://www.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0570202S&ti=Skupni+prirast+prebivalstva%2C+ob%E8ine% 2C+Slovenija%2C+letno&path=../Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/05_gibanje_preb_teritorij/10_05702_s kupni_prirast/&lang=2; sneto dne 22. 4. 2011;

Krajevne skupnosti in naselja: - Register prostorskih enot, GURS, december 2009;

Število gospodinjstev: - Statistični urad RS, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002;

Stavbe, zemljiško katastrski prikaz, register zemljepisnih imen: - Kataster stavb, GURS, 28. 10. 2009; - zemljiško katastrski prikaz, GURS, 28. 10. 2009; - register zemljepisnih imen (REZI5), GURS, 28. 10. 2009;

Dejanska raba kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetijska gospodarstva: - spletna stran MKGP, http://rkg.gov.si/GERK/Za_OB/ ; stanje 24. 12. 2010;

Vodovarstvena območja: - Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986 - 2000, za območje Občine Šentilj, prostorske sestavine, spremembe in dopolnitve 2002, MUV, št. 11/04, 19/04, 32/10;

Naravne vrednote: - spletni portal ARSO, http://gis.arso.gov.si/; stanje 29. 7. 2008, 25. 9. 2008 in 7. 10. 2008; - podatki za prvi prikaz stanja prostora za občinske prostorske akte; MOP in drugi državne organi; september 2008;

Kulturna dediščina: - Pravni režimi varstva kulturne dediščine (eVrD), Register nepremične kulturne dediščine (Rkd), Ministrstvo za kulturo, stanje na dan 20. 11. 2015; Gozdovi: - spletna stran Zavoda za gozdove Slovenije; http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/o-gozdovih- slovenije/gozdnatost-in-pestrost/index.html; stanje na dan 11. 11. 2010;

Območja sanacij, načrtovani 110 kV in 400 kV daljnovod, načrtovani 8 in 16 bar plinovodi, načrtovana kanalizacija, načrtovane elektronske komunikacije, načrtovane transformatorske postaje,: - Dolgoročni in srednjeročni plan Občine Maribor – Pesnica za obdobje 1986 - 2000, za območje Občine Šentilj, prostorske sestavine, spremembe in dopolnitve 2002, MUV, št. 11/04, 19/04;

Poplavna območja: - spletni portal ARSO, http://gis.arso.gov.si/; stanje 29. 7. 2008;

18 Območja prostorskih aktov izvedbenega značaja: - odloki o teh aktih, objavljeni v Medobčinskem uradnem vestniku (MUV) Štajerske in Koroške regije, in elaborati teh aktov iz arhiva Občine Šentilj; - spletna stran Ministrstva za okolje in prostor; http://www.mop.gov.si/si/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_postopke_priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/; stanje na dan 15. 11. 2010;

Obstoječe ceste, železnice, (razdelilne) transformatorske postaje, elektroenergetski vodi, plinovodno omrežje, vodooskrbno omrežje, kanalizacijsko omrežje, komunikacijsko omrežje: - zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, GURS, stanje na dan 27. 7. 2009.

Zakon o javnih cestah (Ur. l. RS, št. 29/1997, 18/2002, 50/2002 Odl.US: U-I-224/00-15, 110/2002-ZGO-1, 131/2004 Odl.US: U-I-96/02-20, 92/2005, 33/2006-UPB1, 33/2006 Odl.US: U-I-325/04-8, 45/2008, 57/2008- ZLDUVCP, 42/2009)

Zakon o varnosti v železniškem prometu (ZVZP) (Ur. l. RS, št. 85/2000, 110/2002-ZGO-1, 45/2004, 102/2004- UPB1, 61/2007-ZVZelP)

Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS, št. 114/2003, 130/2004, 100/2005, 37/2008)

Ocena kakovosti podatkov zemljiškega katastra; GURS, http://e- prostor.gov.si/index.php?id=105&no_cache=1&tx_simpltabs_pi1[tab]=341#tabs; dostopno dne 3. 8. 2010;

19 6. Sestavni deli grafičnega dela prikaza stanja prostora

- Pregledna karta Občine Slovenska Bistrica z razdelitvijo na liste M 1 : 35.000 - Grafični prikaz namenske rabe prostora M 1 : 5000 - Grafični prikaz gospodarske javne infrastrukture in M 1 : 5000 grafični prikaz varstvenih režimov - Legenda

20