DOCSLIB.ORG

Vpliv Organiziranosti Športa Na Doseganje Vrhunskih Športnih

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Vpliv Organiziranosti Športa Na Doseganje Vrhunskih Športnih UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO Magistrsko delo VPLIV ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA NA DOSEGANJE VRHUNSKIH ŠPORTNIH REZULTATOV Darko Repenšek Ljubljana, junij 2011 UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA UPRAVO MAGISTRSKO DELO VPLIV ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA NA DOSEGANJE VRHUNSKIH ŠPORTNIH REZULTATOV Kandidat: Darko Repenšek Vpisana številka: 04039701 Študijski program: magistrski študijski program Uprava Mentor: doc. dr. Janez STARE Ljubljana, junij 2011 IZJAVA O AVTORSTVU magistrskega dela Podpisani Darko REPENŠEK, študent magistrskega študijskega programa UPRAVA na Fakulteti za upravo v Ljubljani, z vpisno številko 04039701, sem avtor magistrskega dela z naslovom: VPLIV ORGANIZIRANOSTI ŠPORTA NA DOSEGANJE VRHUNSKIH ŠPORTNIH REZULTATOV S svojim podpisom zagotavljam, da: • je predloženo delo izključno rezultat mojega lastnega raziskovalnega dela, • sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu, navedena oz. citirana v skladu s fakultetnimi navodili, • sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela in je zapisan v skladu s fakultetnimi navodili, • sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v predloženo delo in sem to tudi jasno zapisal v predloženem delu, • se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih pravicah, Ur. list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za upravo v skladu z njenimi pravili, • se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za upravo, • je elektronska oblika identična s tiskano obliko magistrskega dela ter soglašam z objavo dela v zbirki »Dela FU«. Magistrsko delo je lektorirala: Miriam Stanonik, prof. Ljubljana, junij 2011 Podpis avtorja: iii POVZETEK V magistrskem delu smo proučevali vpliv organiziranosti športa na doseganje vrhunskih športnih rezultatov. Ciljna skupina preučevanja je vrhunski šport in upravljanje športa skozi načine upravljanja in organizacijske oblike. V prvem delu smo opravili analizo organiziranosti športa z vidika vrhunskega športa, predstavili smo izvajalce športa in opredelili vlogo športa v sodobni družbi. Predstavljena je pravno formalna in posebej institucionalna vloga države. Opravljena je tudi analiza organiziranosti in povezanosti civilne sfere športa. Posebna pozornost je namenjena analizi financiranja športa in športne infrastrukture kot dveh pomembnih vidikov organiziranosti dejavnosti. Z vidika organiziranosti področja in športnih dosežkov smo, kljub nekaterim posebnostim, povsem primerljivi z državami članicami EU, kar smo posebej proučili in z raziskavo potrdili postavljeno podhipotezo: »organiziranost športa v Sloveniji je primerljiva z organiziranostjo športa v izbranih evropskih državah.« Z vidika rezultatov in organiziranosti smo proučevali in analizirali obdobje od leta 1991, oziroma od časa samostojen države Slovenije, podrobneje od sistemske ureditve športa z Zakonom o športu (1998) in Nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji 2000- 2010. V analiziranem obdobju se povečuje število športnih panog, število vrhunskih športnikov in tudi število osvojenih medalj na velikih tekmovanjih. Za preveritev postavljene hipoteze smo uporabili metodo anketiranja vrhunskih športnikov, ki so osvojili olimpijske medalje. Vzorec zajema 16 anketirancev, polovica jih še aktivno tekmuje. Kar 86,7 % (13) jih je, oziroma jih je bilo, zaposlenih v državni upravi, kar je pomemben vidik športnikove socialne varnosti, in potrjuje smiselnost sprejetega ukrepa države o zaposlovanju vrhunskih športnikov v organih državne uprave. Kot dejavnike uspešnosti športniki prepoznavajo predvsem ustrezne pogoje za vadbo, vrhunske trenerje in športno infrastrukturo, nekoliko manj pa vpliv državnih institucij in pomena organiziranosti. Postavljeno hipotezo: »Organiziranost športa vpliva na doseganje vrhunskih športnih rezultatov«, so rezultati raziskave v tem delu potrdili. Z regresijsko analizo pa smo dodatno proučili, v kolikšni meri izbrani dejavniki (število športnih društev, število vrhunskih športnikov, višina javnofinančnih sredstev, namenjenih športu in višina javnofinančnih sredstev, namenjenih vrhunskemu športu) vplivajo na osvajanje medalj slovenskih vrhunskih športnikov. Ugotovili smo pomembno medsebojno povezanost oziroma odvisnost. Pričujoče delo dopolnjujejo številni predlogi za prakso. Ključne besede: šport, organizacija, organiziranost v športu, izvajalci športa, vrhunski šport, vrhunski športnik, vrhunski športni rezultat, uspešnost v športu. v SUMMARY IMPACT OF SPORT ORGANISATIONAL STRUCTURE ON HIGH LEVEL SPORTS RESULT In our Master's Thesis we studied the impact of sports organisational structures on achieving high level sport results. The target group of our research was top level (elite) sport and sports management through various types of administrative management and organisational structures of sport. In the first part we completed the analysis of sports organisational structures from the point of view if elite sport; we introduced sport providers and determined the role of sport in the contemporary society. We also laid out the legal, formal and above all institutional role of a state. We have accomplished the analysis of civil sport movement organisational structures. We paid special attention to the analysis of financing of sport and sports structures as two of the most important aspects of how activities are organised. From the perspective of the organisational structures and high level sporting results we are entirely comparable, despite certain particularities, to other EU member states; that was one of the special aims of our study. From the point of view of results and organisational structures we studied and analysed the period of time from 1991 onwards; in other terms, from the beginning of the independence of the Republic of Slovenia, and in more details after the systematic organisation of sport by the introduction of the Law on Sport (1998) and the National Programme of Sport in the Republic of Slovenia 2000-2010. In the analysed period the number of sports disciplines, the number of elite athletes and also the number of won medals at big sports events had increased. For the verification of our hypothesis we implemented the method of questionnaire survey on high level athletes who won Olympic medals. The sample covered 16 questioned athletes; half of them are still actively competing. Up to 86,7 % (13) are (or were) employed in the state administration, which represents an important aspect of athlete’s social security and confirms the reasonableness of the measures adopted by the state regarding employment of elite athletes in the state administration. Among the factors of success the athletes had recognised above all the adequate conditions for training and preparations, high level trainers and coaches, and a bit less the impact of state institutions and the importance of organisational structures. Our hypothesis: »Organisational structures of sport have an impact on top sports results«, was in that part confirmed by the results of the research. By applying the regression analysis we additionally studied to what extent the selected factors (number of sport associations, number of top (elite) athletes, the amount of public funds allocated for sport and the amount of public funds specially allocated for elite sport) have an influence on winning medals of Slovenian top level athletes. We have found out that there is an important mutual connection and interdependence. The thesis is complemented with several practical proposals. Key words: sport, organisation, organisational structures in sport, sports providers, top level (elite) sport, top level (elite) athlete, top sport results, success in sport. vi KAZALO IZJAVA O AVTORSTVU .............................................................................................. III POVZETEK ................................................................................................................ V SUMMARY ................................................................................................................ VI KAZALO .................................................................................................................. VII 1 UVOD ................................................................................................................. 1 2 TEORETIČNA IN POJMOVNA IZHODIŠČA ............................................................... 9 2.1 Šport ............................................................................................................. 9 2.2 Organiziranost športa ..................................................................................... 11 2.3 Športna organizacija ....................................................................................... 11 2.4 Izvajalci športa .............................................................................................. 13 2.5 Vrhunski šport ............................................................................................... 14 2.6 Vrhunski športnik ........................................................................................... 15 2.7 Športni dosežek in vrhunski športni dosežek ....................................................
Load more

Recommended publications
  • Slovenia: Mature, Self-Confident, Lively, Modern, Brave, Developing and Optimistic
    SPORTS TWENTY-FIVE YEARS Slovenia: mature, self-confident, lively, modern, brave, developing and optimistic If some things seemed beyond our reach 25 years ago, they are now a clear reality. On a global scale, we can pride ourselves on high-quality and accessible public health care, maternity care, early childhood education, the pre-school sys- tem, a healthy environment etc. Of course, there is also a negative side. The economic and financial crisis, poor management of banks and com- panies, and finally also of the state. Nevertheless, we are celebrating the anniversary with pride. 80 Government Communication Office LAYING THE FOUNDATIONS EFFICIENT COHESION POLICY SYSTEM After the declaration of independence, it was necessary to first lay healthy foundations and secure in- An efficient system for implementing cohesion policy enables the drawing of European funds earmarked ternational recognition for the newly established country, which has been a full member of the EU and for development. The progress achieved with these funds can be seen in every Slovenian municipality. NATO since 2004. In the field of economic and educational infrastructure, 71 projects were implemented between 2007 and 2013, which contributed to the creation of jobs in business zones across Slovenia. Slovenia became financially independent in October 1991 through The majority of environmental projects involved the construction and renovation of water supply and one of the fastest and most successful currency conversions, with a municipal networks. Over 400 projects were co-financed, and more than 122,000 citizens obtained con- nections to sewage systems in agglomerations with less than 2,000 p.e., and over 170,000 people were 1:1 exchange rate that took a mere three days to establish, and Slo- provided with access to better quality and safer water supply systems with these funds.
    [Show full text]
  • Vloga Športa V Družbi
    -konec petdesetih let 20. stoletja Komisija za telesno kulturo in predvojaško vzgojo -univerzitetni svet aprila 1963 razpravljal o poročilu Zavoda za zdravstveno varstvo študentov in Komisije za telesno kulturo: ..»da se največ 17 % rednih slušateljev ukvarja z neko obliko telesne aktivnosti« pa še med temi so mnogi »takoimenovani kvalitetni športniki«. Preostali del »slušateljev univerze pa je verjetno brez pozitivnih vplivov, ki jih ima redna telesna vzgoja na osebnost nastajajočega izobraženca in so izpostavljeni kvarnim vplivom enostranske obremenitve.« ... »S pravilno razporeditvijo umskega dela in aktivne rekreacije pa bi dosegli celo dvig zmogljivosti za strokovno delo« in s tem zmanjšali možnost »za nastajanje neurotičnih bolezni«, kajti »zanemarjanje telesne vzgoje« lahko predstavlja »glavno komponento v razvojnem mehanizmu neurotičnih bolezni«. -aprila 1963 priporočilo, »naj uvedejo vse fakultete v svoj učni načrt v I. letniku predmet 'telesna vzgoja', ki naj bo enakovreden ostalim predmetom; podobno tudi za višje letnike -Univerza, študenti in šport: LASK, 1920, ASK Primorje 1920(1925) Gimnastika/turnen/telovadba →telesna vzgoja ↓ v drugi polovici 19. stoletja prestopi šolski prag v večini evropskih dežel; v Avstro-Ogrski 1869 nov šolski zakon, ki je v osnovne šole uvedel obvezni predmet “telesno vzgojo” in vplival na oblikovanje prvih strokovnih šol za učitelje novega predmeta; vzporedno so telovadne organicaije organizirale strokovna usposabljanja ali “vaditeljske tečaje”, ki so bili tudi kvalifikacija za poučevanje predmeta
    [Show full text]
  • Časopis December 2014
    24. december 2014 1001- solkanski ~asopis 1 24. december 2014 solkanski časopis Leto XXI, številka 83 Iz vsebine Drage Solkanke in Solkanci! December velja za najlepši mesec v letu, ko pisana umetna KS Solkan svetloba preganja temo, ko se poslavljamo od starega in v sebi Novi se je slikal, stari je podal poročilo nosimo upanje, ki nam ga podarja novo leto. Smo na pragu o opravljenem delu. Zraven še o volilnih sprememb za katere vemo, da morajo priti, sprememb, ki nam izbirah Solkancev. bodo vrnile sodelovanje, poštenje, zaupanje, tovariško pomoč Na straneh 2 - 3 in višji nivo zavesti. To je obdobje, ko si podarimo čas in pozornost, v današnjem Fotozgodba hitrem tempu življenja dragoceno darilo. Je čas poglabljanja Nov član uredniškega odbora Jure vase in tihega obračuna z življenjem v preteklem letu. Je tudi čas Batagelj je zadolžen za pisanje zgodb daril in veselja, je čas dobrote in zavesti o minljivosti. s fotoaparatom. Tokrat jo je pisal na Člani sveta KS Solkan, tega tako starosvetnega kraja, se bomo desnem bregu Soče, kjer nastaja trudili po svojih najboljših močeh, da bomo imeli posluh za kolesarska pot Solkan-Plave. potrebe kraja, delali v dobro vseh krajanov in krajank v skladu Na straneh 11 s svojimi pooblastili in možnostmi. Božič, praznik rojstva in družine, naj vam prinese notranji mir, Intervju ljubezen do sebe in drugih ter prijateljstvo. Ne ravno vsega, toda marsikaj tega, Dan samostojnosti in enotnosti Slovenije, naše edine domovine kar je dobro vedeti o kruhu, tudi res ve. nad katero smo zaradi sprevrženih dejanj tistih, ki bi nam Naš sogovornik je Karel Arenšek, ki nas morali biti za zgled, razočarani in tudi jezni, je vendar praznik, bo mimogrede naučil predeleti domačo ki bi moral biti svetel in ponosen.
    [Show full text]
  • Zapisnik 25. Seje Mestnega Sveta Mestne Občine Nova Gorica, Ki Je
    Številka: 900-3/2013-77 Nova Gorica, 21. februar 2013 Z A P I S N I K 25. seje Mestnega sveta Mestne občine Nova Gorica, ki je bila 21. februarja 2013 v veliki dvorani Mestne občine Nova Gorica, s pričetkom ob 14.00 uri. Sejo je vodil do 12. točke Matej Arčon, ţupan mestne občine, v nadaljevanju pa Mitja Trtnik, podţupan. Zapisnik je vodil Miran Ljucovič, podsekretar za področje mestnega sveta. Poročilo o prisotnosti svetnikov na seji je podal ţupan, Matej Arčon. Od 32 svetnikov je bilo na seji prisotnih 30 svetnikov, in sicer: Dejana Baša, Tomaţ Belingar, mag. Beseničar Pregelj Lara, mag. Mirjam Bon Klanjšček, Bojan Bratina, Kaja Draksler, Oton Filipič, Tomaţ Horvat, mag., Aleš Jakin, Miro Kerševan, mag. Darinka Kozinc, Miran Müllner, Anton Peršič, Anton Petrovčič, Ana Marija Rijavec, Boris Rijavec, mag. Tomaţ Slokar, Vida Škrlj, Črtomir Špacapan, Patricija Šulin, Tomaţ Torkar, Srečko Tratnik, Marko Tribušon, Mitja Trtnik, Milojka Valantič, Gregor Veličkov, Valter Vodopivec, Tomaţ Zarifa, Robert Ţerjal in Stanko Ţgavc. Opravičeno odsoten: mag. Uroš Saksida Odsoten: dr. Robert Golob Seji so prisostvovali: mag. Vesna Mikuţ, direktorica občinske uprave Simon Klaut, vodja kabineta ţupana Martina Remec-Pečenko, načelnica oddelka za gospodarstvo in gospodarske javne sluţbe Metka Gorjup, načelnica oddelka za druţbene dejavnosti Niko Jurca, načelnik oddelka za okolje, prostor in javno infrastrukturo Lučila Hvala, predstavnica Zavoda za zaposlovanje RS, Območna sluţba Nova Gorica Rajko Leban, direktor zavoda GOLEA, Nova Gorica. Za overitelja zapisnika sta bila izvoljena svetnika: - mag. Tomaţ Slokar - Tomaţ Belingar Od 28 svetnikov jih je 20 glasovalo za. ZA so glasovali: Dejana Baša, Bojan Bratina, Oton Filipič, Darinka Kozinc, Miran Müllner, 1 Anton Peršič, Anton Petrovčič, Boris Rijavec, Tomaţ Slokar, Vida Škrlj, Črtomir Špacapan, Patricija Šulin, Tomaţ Torkar, Marko Tribušon, Mitja Trtnik, Milojka Valantič, Valter Vodopivec, Tomaţ Zarifa, Robert Ţerjal, Stanko Ţgavc.
    [Show full text]
  • Diplomsko Delo MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
    UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za izobraževanje trenerjev DIPLOMSKO DELO DANIJEL ŠTRAUS Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za izobraževanje trenerjev Diplomsko delo MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Mentor: Doc. dr. Edvard Kolar Kandidat: Danijel Štraus Somentor: Sebastijan Pileti č, prof. ŠVZ Maribor, 2009 Lektorica: Nina Polanec, prof. slovenš čine Prevajalka: Saša Majceni č, prof. angleš čine UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju, doc.dr. Edvardu Kolarju in somentorju Sebastijanu Pileti ču, prof. ŠVZ, za nasvete in kriti čne pripombe pri nastajanju moje diplomske naloge. Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge. Posebna zahvala gre moji družini, ki me je ves čas študija spodbujala. UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA IZJAVA Podpisani Danijel Štraus, rojen 25.03.1961, študent Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Trener izbrane športne panoge – Športna gimnastika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Moška športna gimnastika pri mentorju docentu dr. Edvardu Kolarju in somentorju Sebastijanu Pileti ču, prof. ŠVZ, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorja. Podpis študenta: ____________________ Maribor, ________________ POVZETEK V diplomski nalogi z naslovom Moška športna gimnastika sem nalogo razdelil na ve č sklopov, ki zajemajo kratek zgodovinski pregled, organizacijo v mednarodnem in doma čem prostoru, zna čilnosti moške športne gimnastike, pravila za ocenjevanje in kriterij za uvrstitev na olimpijske igre ter tekmovalne uspehe slovenskih telovadcev. Gimnastiko so poznala že ljudstva starih civilizacij in šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje je pri čela dobivati podobo moderne športne gimnastike. Najbolj zaslužen za to je nemški pedagog Friedrich Ludwig Jahn (1778-1852), ki velja za o četa sodobne športne gimnastike.
    [Show full text]
  • Alpsko Smučanje Alpsko Smučanje Biatlon Smučanje Z Zarezno Tehniko - Carving Smučanje Invalidov
    Telemark smučanje ZUTS Slovenije Deskanje na snegu Alpsko smučanje Alpsko smučanje Biatlon Smučanje z zarezno tehniko - carving Smučanje invalidov Smučanje prostega sloga Smučarski kros Skoki - nova šola Smučanje po grbinah Nordijsko smučanje Smučarski skoki Smučarski tek Nordijska kombinacija Nordijsko rolkanje in rolanje d ni izvo č a l rezp b SSN 1855-0460 SSN I ZUTS Telemark smučanje Telemark Biatlon Deskanje na snegu sloga prostega Smučanje kros Smučarski šola nova - Skoki grbinah po Smučanje Rolkanje in rolanje in Rolkanje Nordijska kombinacija Nordijska Smučarski tek Smučarski Smučarski skoki Smučarski Nordijsko smučanje Nordijsko Alpsko smučanje Alpsko smučanje Smučanje z zarezno tehniko carving Smučanje invalidov naslovnica-koncna.indd 1 5.10.2009 8:58:17 www.sloski.si Naša uradna spletna stran. Vaš zanesljiv vir informacij. Ustvarjalci spletne strani: [email protected] - alpsko smučanje - telemark [email protected] - tek na smučeh - biatlon - deskanje na snegu [email protected] - smučarski skoki in nordijska kombinacija - prosti slog CREATIM RŽIŠNIK PERC d.o.o. MAG. STANISLAV VALANT predsednik Smučarske zveze Slovenije Olimpijska sezona je za športnike in športnice bo pomembna tudi vloga države. Le-ta mora movališča, tako da smo veliko časa prebili na ter za vse, ki so v različnih vlogah povezani s razumeti, da je v tako majhni državi število cestah, in za odtenek slabša organizacija. Zaradi športnim dogajanjem, vedno nekaj posebnega. podjetij, ki so sposobna sorazmerno velikih skakalnega odličja se rad spominjam Salt Lake Verjamem, da tokrat ne bo prav nič drugače, sponzorskih prispevkov, zelo majhno. V takšnih Cityja 2002, kjer je bilo z gručo prostovoljcev dejstvo pa je, da bo to pot rezultatsko breme razmerah je resnično težko gojiti profesionalen za organizacijo dobro poskrbljeno, žal pa so bili – gledano skozi prizmo iztekajočih se pogodb šport.
    [Show full text]
  • IU-CG.2013.01.Pdf
    IGRA USTVARJALNOSTI TEORIJA IN praKSA UREJANJA PROSTOra CREATIVITY GAME THEOry AND Practice OF SpatiaL PLANNING Št. 1. / 2013 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning KAZALO CONTENTS I. UVOD EDITORIAL Alma Zavodnik Lamovšek, Alenka Fikfak: ROJSTVO NOVE REVIJE THE BIRTH OF A NEW JOURNAL 8 Matjaž Mikoš: REVIJI NA POT ON THE FIRST ISSUE 10 Peter Gabrijelčič: (RAZIS)KOVANJE PROSTORA SPATIAL STUDIES REVISITED 12 Andrej Pogačnik: INTEGRALNO NAČRTOVANJE INTEGRATED PLANNING 16 Miha Dešman: ČeMU SPLETNA REVIJA ZA razISKOVANJE IN TEORIJO V ARHITEKTURI IN URBANIZMU? WHY HAVE AN ELECTRONIC JOURNAL ON RESEARCH AND THEORY IN ARCHITECTURE AND URBAN DESIGN? 19 Mojca Golobič: LE V USTVARJALNOSTI JE PRIHODNOST VARSTVA kraJINE THE ONLY FUTURE OF LANDSCAPE PROTECTION LIES IN CREATIVITY 24 II. RAZPRAVA DISCUSSION Maurizio Bradaschia: TEORIJA IN PRAKSA V ARHITEKTURI, refleksija THEORY AND PraCTICE IN ARCHITECTURE, A REFLECTION 30 III. ČLANKI ARTICLES Cristian Suau: MINIMALNA PRAVILA IGRE: OKOLJSKO PRIMERNA ZASNOVA IN NIZKOTEHNOLoška IZDELAVA V BIROJIH MINIMUM GAME PLANS ECo-DesiGN AND Low-TECH FABRICATION IN STUDIOS 34 Živa Deu: VLOGA IN POMEN DELAVNIC V razVOJNEM VAROVANJU DEDišČINE ROLE AND IMPORTANCE OF WORKSHOPS IN THE DEVELOPMENT OF HERITAGE PROTECTION 40 Tadeja Zupančič: PRIDOBIVANJE OBČUTKA ZA PROSTORSKA RAZMERJA Z MODELIRANJEM IN IZVAJANJEM OBJEKTOV NA TERENU ENHANCEMENT OF SCALE-RELATED SENSITIVITY THROUGH FIELD-WORK PROTOTYPING AND MATERIALIZATIONS 46 Tomaž Krušec: PREDNOSTI IN POMANJKLJIVOSTI RAZLIČNIH OBLIK štuDENTSKIH DELAVNIC: PRIMER DELAVNICE V KRIŽEVCIH PRI LJUTOMERU IN ARHITEKTURNE DELAVNICE JELOVICa COMPARISON OF THE ARCHITECTUral AND URBAN DESIGN WORKSHOP: IN THE TOWN OF KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU AND THE JELOVICA ARCHITECTUral WORKSHOP 54 4 IGRA USTVARJALNOSTI – teorija in praksa urejanja prostora | THE CREATIVITY GAME – Theory and Practice of Spatial Planning No.
    [Show full text]
  • P L a N in Sko Dru Š T
    RU D ŠT O V K O S N I A N C A I L P R O G NOVA 2018 2 PLANINSKO DRUŠTVO Spoštovane članice, člani in ostali ljubitelji gora! Turno kolesarstvo je vse bolj priljubljena dejavnost članov Planinske zveze Slovenije (PZS). Tako se je po mnogo letih dela in raziskav na terenu, ki ga je opravila Komisija za turno kolesarstvo (KTK) PZS, junija 2016 uradno odprla 1.800 km dolga krožna Slovenska turno kolesarska pot (STKP). Pot vodi po vseh pomembnejših gorskih skupinah, obišče 109 kontrolnih točk, skupni vzpon pa znaša skoraj 50.000 višinskih metrov. Osnovna trasa STKP tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok krog turnih kole- sarjev, je pa mestoma naporna, ponekod bo treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nosi- ti. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bodo postopoma dodajali kratke zahtevnejše različice, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želijo spodbu- diti obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom. Kolesarji na poti spoznajo pestrost slovenske vzpete pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine, kot so: Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Tren- ta, korita reke Soče, dolino Lepene, Šunikov gaj, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija, kakor tudi Lju- bljanski grad, Sečoveljske soline, Grad Snežnik, Grad Podsreda, Puhov muzej v Juršincih, Hiša Stare trte itd.
    [Show full text]
  • 181 2012 Poπtnina Plaëana Pri Poπti Ljubljana
    Letnik 20 • πtevilka 181 • 10/2012 • revijo izdaja Zavod za šport RS Planica 181 2012 Poπtnina plaËana pri poπti Ljubljana TRibuna© pORT MLAdih ambasadorka Športa mladih GretaLuka Vatovec, v akciji Marko Milič Greta Vatovec, športna pedagoginja na Osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli, kjer vzgaja za šport skupaj z Jožetom Zadnikom in Gorazdom Novakom, je prava ambasadorka revije Šport mladih. Učencem in učenkam, ki se opravičijo za športno dejavnost, jim da v roke Šport mladih. Greta ceni svoje delo in delo kolegov pri športni vzgoji, zato športne uspehe učencev vselej predstavijo na spletni strani svoje šole. Zadnja vest je bila s šolskega državnega prvenstva v akrobatiki, kjer je nastala tudi naša fotografija. Geslo: Prostovoljec Greta Vatovec s svojimi telovadkami na šolskem DP v akrobatiki Mednarodni dan gora Generalna skupščina Združenih narodov Zanimivo je sporočilo, da bo Marko Milič, nekoč izvrsten košarkar in je leta 2003 razglasila 11. december za reprezentant, ambasador prostovoljcev na EP v košarki 2013. »Igral mednarodni dan gora. Zakaj? Da opozarja sem na šestih evropskih in enem svetovnem prvenstvu s slovensko na pomen gora za življenje in za ohranjanje reprezentanco in spomnim se, da so bili pika na i vedno ljudje, ki biotske raznolikosti ter da opozori na pomen so delali tam. Vedno so bili najmanj obremenjeni in v zelo veliko varovanja in na trajnostni razvoj gorskih območij. Vsako leto je MDG pomoč, poleg tega pa so znali povedati tudi marsikatero anekdoto. posvečen drugi temi. Lanski december je bil življenju v gorah. Gore so Zato rade volje pomagam na tem pomembnem področju za EP v dom za 12 % svetovnega prebivalstva.
    [Show full text]
  • E Serviserji-26-6-2021 Do 1702.Xlsx
    Seznam serviserjev s spričevali za dejavnost : zajem fluoriranih toplogrednih plinov iz klimatskih naprav v motornih vozilih - E spričevala za nedoločen čas. Evidenco serviserjev vodi Ministrsvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, v skladu s 33. členom Uredbe o uporabi fluoriranih toplogrednih plinov in ozonu škodljivih snovi (Ur.l.RS 60/16). „Zajem“ pomeni zbiranje in shranjevanje fluoriranih toplogrednih plinov iz izdelkov, vključno z vsebniki, in iz opreme med vzdrževanjem ali servisiranjem ali pred odlaganjem teh izdelkov ali opreme. Posodobljeno: 28. 9. 2021 Številka Zap. št. Ime in priimek Naslov Datum izdaje spričevala 1 JANKO SVET Savinjsko nabrežje 22, 3313 Polzela E/06-0001 26.02.2018 2 BLAŽ PREMRL Zibiška vas 17, 3253 Pristava pri Mestinju E/06-0002 26.02.2018 3 JERNEJ JERŠINOVIČ Voljčeva 11, 1360 Vrhnika E/06-0003 26.02.2018 4 VERA KITAK Sp. Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina E/06-0004 26.02.2018 5 SREČKO ŽGAJNER Sp. Sečovo 14, 3250 Rogaška Slatina E/06-0005 26.02.2018 6 ALEKSANDER GRAJŽL Kovinarska ulica 4a, 3000 Celje E/06-0007 26.02.2018 7 BOŠTJAN MEH Laze 19, 3320 Velenje E/06-0008 26.02.2018 8 BRANIMIR OGRIS Movže 33, 2382 Mislinja E/06-0009 26.02.2018 Številka Zap. št. Ime in priimek Naslov Datum izdaje spričevala 9 DAVID HOTKO Vinterjeva 2a, 3212 Vojnik E/06-0010 13.03.2017 10 STANISLAV LINDIČ Spodnji Rudnik 1/20, 1000 Ljubljana E/08-0011 14.04.2017 11 JERNEJ JELEN Velika Pirešica 9 c, 3310 Žalec E/02-0012 22.09.2017 12 IVAN TOJNKO Romihova 5, 3230 Šentjur E/08-0013 11.4,2017 13 TOMAŽ LUŠTREK Ladja 30, 1215 Medvode
    [Show full text]
  • Glasilo Udruženja Građana Porijeklom Iz Sandžaka U Bih • Godina III • Broj 13• Novembar 2017. Godine • Izlazi Period
    Glasilo Udruženja građana porijeklom iz Sandžaka u BiH • Godina III • Broj 13• Novembar 2017. godine • Izlazi periodično Ukoliko želite da podržite projekat časopisa „Damar“, svoje donacije možete uplatiti na transakcijske račune Udruženja građana porijeklom iz Sandžaka: Račun u konvertibilnim markama: PRIVREDNA BANKA SARAJEVO D.D. SARAJEVO 1011010000129531 Devizni račun: SWIFT: PBC CBA 22 PRIVREDNA BANKA SARAJEVO D.D. SARAJEVO OBALA KULINA BANA 18, 71 000 SARAJEVO, BOSNA I HERCEGOVINA IBAN: BA39 1011010000129531 PRIMAOC: UDRUŽENJE GRAĐANA PORIJEKLOM IZ SANDŽAKA NOVA 2, 71 000 SARAJEVO, BOSNA I HERCEGOVINA www.ugsandzakubih.ba IZ SADRŽAJA Umjesto uvodnika Sto godina od Sjeničke 4konferencije (1917 – 2017.) SVJETIONICI SANDŽAČKE Dobri ljudi ISTORIJE druženje građana porijeklom iz U biti, pravo na obrazovanje je jed- Ekonomija Sandžaka u BiH pokrenulo je no od temeljnih ljudskih prava i stub je 14MEĐUSOBNI UTICAJ i vodi brojne projekte kako bi ostvarivanja brojnih drugih prava sva- MJERA EKONOMSKE POLITIKE U BOSNE I HERCEGOVINE I našim članovima pomogli da riješe svo- kog čovjeka. Nećemo pogriješiti ako ja statusna pitanja te kako bi došlo do kažemo da je obrazovanje pokretačka PLANOVA RAZVOJA PRIVREDE kvalitetnog uvezivanja diljem svijeta u snaga društva kroz pravo pojedinca da U ZEMLJI oblasti privrede, kulture, sporta... Ipak, putem obrazovanja oblikuje budućnost, Ekonomija nekako sam ljudski najviše ponosan na uzme učešće u svim segmetima zajedni- 20KAKO DOĆI DO SREDSTAVA dodjeljivanje stipen- ce, izađe iz siromaštva, PREDPRISTUPNIH FONDOVA dija uspješnim i talen- postane stub napretka. tiranim učenicima i Zbog svega navede- Ekonomija studentima slabog ma- nog društvo je to koje bi 22PRENOS KEŠA PRI terijalnog stanja, kako moralo preuzeti obavezu PRELASKU DRŽAVNE GRANICE iz Sandžaka, tako i iz da se svakom pruži pra- Novi Pazar dozivao Erdogana, BiH.
    [Show full text]
  • KOVAČI HRVATSKIH OLIMPIJSKIH ODLIČJA NAKLADNIK Hrvatski Olimpijski Odbor Trg Krešimira Ćosića 11 10 000 Zagreb
    Jurica Gizdić KOVAČI HRVATSKIH OLIMPIJSKIH ODLIČJA NAKLADNIK Hrvatski olimpijski odbor Trg Krešimira Ćosića 11 10 000 Zagreb ZA NAKLADNIKA Josip Čop, glavni tajnik AUTOR Jurica Gizdić GLAVNI I ODGOVORNI UREDNIK Ante Drpić RECENZENTI Danira Bilić Darko Dujmović Igor Kramarsich Robert Kučić Jura Ozmec Vedran Pavlek LEKTURA Marija Gizdić OBLIKOVANJE I PRIPREMA ZA TISAK Točka.design, Solin TISAK Denona d.o.o., Zagreb NAKLADA 500 primjeraka ISBN 978-953-7912-01-7 CIP zapis dostupan u računalnome katalogu Nacionalne i sveučilišne knjižnice u Zagrebu pod brojem 891065 Projekt je u cijelosti financiran potporom Hrvatskog olimpijskog odbora Podatci uneseni zaključno s 3. studenim 2014. Jurica Gizdić KOVAČI HRVATSKIH OLIMPIJSKIH ODLIČJA Zagreb, 2014. PREDGOVOR Dragi športski prijatelji, ljubitelji športa, velika mi je čast napisati predgovor za još jednu knjigu autora Jurice Gizdića, istraživača hrvatske športske povijesti. Nakon što se u svojoj knjizi „Hrvatska i olimpijska odličja“ u cijelosti posvetio športašima, knjiga „Kovači hrvatskih olimpijskih odličja“ predstavlja svojevrsni nastavak tog djela i odaje počast trene- rima i izbornicima - onima koji su utkali svoje znanje, iskustvo, rad i trud u uspjeh svakog olimpijskog medaljonoše, onima bez kojih bi olimpijska odličja bila nemoguća. Ponosan sam na činjenicu da smo u Hrvatskom olimpijskom odboru prepoznali značaj i važnost trene- ra u stvaranju olimpijskih medalja. Zato već dugi niz godina sufinanciramo rad trenera, trenutno njih 77, kako bi im stvorili uvjete u kojima se nesmetano mogu posvetiti „kovanju“ odličja, oblikovanju športskih talenata. Ponosan sam i što smo kroz Komisiju za informiranje i izdavačku djelatnost dali svoj doprinos realizaciji ove vrijedne knjige koja će spriječiti da se zaborave neka velika trenerska imena, ali nas i ponovo podsjeti- ti na neke majstore trenerskog zanata koji nisu više među nama.
    [Show full text]