Univerza na Primorskem; Pedagoška fakulteta Koper Univerza na Primorskem; Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerza v Ljubljani; Pedagoška fakulteta
6. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij the 6th international scientific and expert symposium Portorož 2010
SODOBNI POGLEDI NA GIBALNI RAZVOJ OTROKA
CONTEMPORARY VIEWS ON THE MOTOR DEVELOPMENT OF A CHILD prispevki O T RO K contributionsproceedings V
G
I uredili B
A edited by
N
N
J
O
U Rado Pišot
I
T
Vesna Štemberger
O
Boštjan Šimunič A
M
C
N
I Petra Dolenc H
I L
Ronald Malej D
UNIVERZA NA PRIMORSKEM Znanstveno-raziskovalno središče Koper UNIVERSITY OF PRIMORSKA Science and Research Centere of Koper Koper 2010
6. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij the 6th international scientific and expert symposium
SODOBNI POGLEDI NA GIBALNI RAZVOJ OTROKA CONTEMPORARY VIEWS ON THE MOTOR DEVELOPMENT OF A CHILD Portorož 2010
zbornik prispevkov proceedings
uredili / edited by: Rado Pišot, Vesna Štemberger, Boštjan Šimunič, Petra Dolenc, Ronald Malej izdala in založila / published by: UNIVERZA NA PRIMORSKEM, Znanstveno-raziskovalno središče Koper; UNIVERSITY OF PRIMORSKA, Science and Research Centre of Koper za izdajatelja / for the publisher: Darko Darovec sedež / adress: Garibaldijeva 1, 6000 Koper oblikovanje in prelom / DTP: Tina Jerabek, Rasto Furlan
© 2010
Izdajo zbornika je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Proceedings of scientific contributions has been financially supported by the Slovenian Research Agency
Avtorji jamčijo za avtorstvo ter prevzemajo vso odgovornost za objavljene prispevke in njihove prevode. Authors pledge for authorship and take full responsability for published proceedings and their translations.
CIP - Kataložni zapis o publikaciji Univerzitetna knjižnica Maribor
37.015.31:796(082) 796.012-053.2:373.2/.3(082)
MEDNARODNI znanstveni in strokovni simpozij Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka (6 ; 2010 ; Portorož) Zbornik izvlečkov [Elektronski vir] = Abstracts / 6. mednarodni znanstveni in strokovni simpozij Sodobni pogledi na gibalni razvoj otroka = 6th International Scientific and Expert Symposium Contemporary Views on the Motor Development of a Child, Portorož 2010 ; uredili, edited by Rado Pišot ... [et al.]. - El. zbornik. - Koper : Znanstveno-raziskovalno središče = Science and Research Centre, 2010
ISBN 978-961-6328-84-5 1. Dodat. nasl. COBISS.SI-ID 65657089
ORGANIZATORJI / ORGANIZERS
Univerza na Primorskem; Pedagoška fakulteta Koper; Univerza na Primorskem; Znanstveno-raziskovalno središče Koper; Univerza v Ljubljani; Pedagoška fakulteta
ZNANSTVENI SVET / RESEARCH COUNCIL
prof. dr. Rado Pišot, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Slovenija doc. dr. Vesna Štemberger, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Slovenija prof. dr. Stuard J. H. Biddle, Univerza Loughborough, Velika Britanija prof. dr. David L. Gallahue, Univerza Indiana, Združene države Amerike prof. dr. Petro di Prampero, Univerza v Vidmu, Italija izr. prof. dr. Julia Athena Spinthourakis, Division of Pedagogy, Univerza Patras, Grčija izr. prof. dr. Inger Karlefors, Tehnična Univerza Lulea, Švedska prof. dr. Ksenija Bosnar, Univerza v Zagrebu, Kineziološka fakulteta, Hrvaška prof. dr. Franjo Prot, Univerza v Zagrebu, Kineziološka fakulteta, Hrvaška prof. dr. Milan Žvan, Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Slovenija doc. dr. Boštjan Šimunič, Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper in Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Slovenija izr. prof. dr. Rajko Vute, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Slovenija prof. dr. Adolf Rajtmajer, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Slovenija prof. dr. Jurij Planinšec, Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Slovenija mag. Jernej Završnik, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Mariboru, Zdravstveni dom Adolfa Drolca, Maribor, Slovenija
ORGANIZACIJSKI ODBOR / ORGANISATION COMMITTEE
dr. Rado Pišot - predsednik dr. Vesna Štemberger - podpredsednica Ronald Malej dr. Boštjan Šimunič dr. Nejc Šarabon dr. Franc Krpač dr. Rajko Vute dr. Tjaša Filipčič dr. Jera Zajec mag. Petra Dolenc mag. Alenka Cemič Saša Pišot, mag. Giuliana Jelovčan Tadeja Volmut Mitja Gerževič Matej Plevnik Urška Čeklić
RECENZENZIJA / REVIEW
Vsi prispevki so bili predhodno pregledani in recenzirani. All contributions were pre-screened and reviewed.
VSEBINA – Contents
UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH ...... 17 David L. GALLAHUE LEVELS AND STAGES OF MOVEMENT SKILL LEARNING: PRACTICAL IMPLICATIONS FOR PARENTS, TEACHERS, COACHES AND THERAPISTS ...... 23 NIVOJI IN STOPNJE UČENJA GIBALNIH SPRETNOSTI: PRAKTIČNE IMPLIKACIJE ZA STARŠE, UČITELJE, TRENERJE IN TERAPEVTE ...... 23 David L. GALLAHUE Child in motion or not in motion? What factors are associated with physical activity and sedentary behaviour in children? ...... 27 Otrok v gibanju ali sedeč otrok? ...... 27 Kateri so dejavniki povezani z gibalno/športno aktivnim in sedentarnim obnašanjem otrok? ...... 27 Stuart J.H. BIDDLE URA ŠPORTNE VZGOJE VSAK DAN ...... 31 A DAILY PHYSICAL EDUCATION LESSON ...... 31 Dušan BAJEC NESTRUKTURIRAN MATERIAL KOT POMAGALO PRI GIBANJU NA PROSTEM . . . 34 NON-STRUCTURED MATERIAL AS AN INSTRUMENT WITH OUTDOOR EXERCISES ...... 34 Marjeta BARBER SPOZNAVANJE SMUČANJA SKOZI IGRO ...... 36 GETTING TO KNOW SKIING BY PLAYING ...... 36 Renata BEGUŠ RADOSTI NA SNEŽNI BELINI ...... 39 JOY ON THE SNOW WHITENESS...... 39 Bojana BENKOVIČ GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V DRUŽINI KOT PREVENTIVNI DEJAVNIK ODVISNOSTI OD ALKOHOLA PRI MLADIH ...... 41 SPORT ACTIVITIES IN THE FAMILY AS A PREVENTIVE FACTOR OF ALCOHOL ADDICTION IN YOUTH ...... 41 Berčič HERMAN NARAVOSLOVNI TABOR SOČA ...... 44 NATURE CAMP SOČA ...... 44 Bernardka BERNARD ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI GIBANJE ...... 46 EARLY FOREIGN LANGUAGE LEARNING THROUGH MOVEMENT ...... 46 Alenka BRANC DEMŠAR STRATEGIJE UPORABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI POUČEVANJU DIJAKOV ŠPORTNIKOV ...... 49 STRATEGIES OF APPLYING INFORMATION TECHNOLOGY IN EDUCATION FOR STUDENTS, TALENTED FOR SPORTS ...... 49 Maja BREZNIK KUKLEC
5 VSEBINA – CONTENTS
ŠPORTNA VZGOJA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI BREZ TELOVADNICE – PREDNOSTI IN SLABOSTI ...... 52 PHYSICAL EDUCATION AT A SUBSIDIARY ELEMENTARY SCHOOL WITH NO GYM - ADVANTAGES AND DISADVANTAGES ...... 52 Anica BRVAR KOORDINACIJA NAVPIČNEGA SKOKA 4-LETNIH OTROK ...... 55 Gregor CANKAR, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT ŠPORTNA VZGOJA PRVOŠOLCEV – POSTAVLJANJE TEMELJEV ZA DEJAVNO ŠPORTNO-GIBALNO UDEJSTVOVANJE POSAMEZNIKA ...... 57 PHYSICAL EDUCATION OF THE FIRST - YEAR PUPILS – SETTING UP THE BASES FOR PHYSICAL ACTIVITIES OF AN INDIVIDUAL ...... 57 Ema CERAR MODEL CELOSTNEGA PRISTOPA UČENJA IN POUČEVANJA PRI MATEMATIČNI VSEBINI MERJENJE V POVEZAVI S ŠPORTNO VZGOJO ...... 60 THE MODEL OF HOLISTIC APPROACH TO LEARNING AND TEACHING OF THE MATHAMTICAL CONTENTS OF MEASURING IN RELATION TO PHYSICAL EDUCATION ...... 60 Mara COTIČ, Marina IVANIČ, Amalija ŽAKELJ ZAPLAVAJ V JEZIKE – SPODBUJANJE UČENJA JEZIKOV SKOZI ŠPORT . . . . 64 SWIM THE LANGUAGE – PROMOTING LANGUAGE LEARNING THROUGH SPORTS ...... 64 Ariela CUK ANALIZA ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV – PLAZENJA, 4-LETNIH OTROK . 65 ANALYSIS OF ELEMENTARY MOVEMENT PATTERNS OBSERVED IN 4-YEAR- OLDS WHILE CRAWLING ...... 65 Urška ČEKLIĆ, Matej PLEVNIK, Rado PIŠOT VEČJA UČINKOVITOST V IGRAH Z ŽOGO PRI OTROCIH MED 6. IN 10. LETOM STAROSTI...... 68 MORE EFFICIENCY IN BALL GAMES WITH CHILDREN BETWEEN 6 AND 10 YEARS OLD ...... 68 Davorin ČELEŠ GLEDALIŠČE in GIB ZA USTVARJANJE KOT MOTIVACIJA ZA DELO . . . . . 71 THEATRE AND MOTION FOR CREATION AS MOTIVATION FOR WORK ...... 71 Andreja ČERNEL ANALIZA VAJ ŠPORTNEGA PROGRAMA ZLATI SONČEK V 3. RAZREDU ...... 74 ANALYSIS OF THE SPORTS PROGRAM – THE GOLDEN SUN IN THE 3RD CLASS ...... 74 Ristana DABIČ POTEP SREČE KOT MOŽNOST VKLJUČEVANJA GIBANJA NA PROSTEM V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE ...... 77 WALK OF HAPPINESS AS THE POSSIBILITY OF INCLUDING OUTDOOR ACTIVITIES IN THE FIRST GRADE OF PRIMARY SCHOOL ...... 77 Simona DELOPST ANKSIOZNOST IN SPOPRIJEMANJE S STRESOM PRI MLADOSTNICAH ŠPORTNICAH IN NEŠPORTNICAH ...... 79 ANXIETY AND COPING WITH STRESS AMONG ADOLESCENT FEMALE ATHLETES AND NON-ATHLETES ...... 79 Petra DOLENC
6 VSEBINA – CONTENTS
PRILOŽNOSTI ZA UVAJANJE GIBANJA MED ŠOLSKO UČNO URO ...... 82 OPPORTUNITIES FOR PHYSICAL ACTIVITY DURING CLASS ...... 82 Andreja DREV, Mojca BEVC STANKOVIČ, Vika KUŠTRIN POCRNIČ Damir KARPLJUK, in Mojca GABRIJELIČ BLENKUŠ GIBALNE MOTNJE V NAJZGODNEJŠEM RAZVOJNEM OBDOBJU ...... 85 MOVEMENT DISORDERS IN INFANCY AND EARLY CHILDHOOD ...... 85 Janja DROBEŽ RAZVOJNA MOTNJA KOORDINACIJE ...... 87 DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDER ...... 87 Janja DROBEŽ GIBANJE JE VESELJE – MOVE IS A JOY ...... 89 Irena FAJT- ŠLOSER Konceptualizacija sodobnega učnega okolja za kakovosten gibalni razvoj otroka s primeri iz pedagoške prakse ...... 91 Conceptualization of contemporary learning environment for quality physical education; case studies ...... 91 Mojmir FLISEK Z GIBANJEM V POMLADNI DAN ...... 94 WITH MOTION INTO A SPRING DAY ...... 94 Vesna FLUHER GIBALNI IZZIVI ZA OTROKEPRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA ...... 97 MOTION CHALLENGES FOR CHILDREN IN THE FIRST LIFE PERIOD (BABYHOOD) ...... 97 Andreja FRIDRIH Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje . . . . 100 Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK UČENJE PLAVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V VELENJU ...... 103 Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje . . . . 103 Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK STALIŠČA VZGOJITELJEV DO PLESA KOT POMEMBNEGA DEJAVNIKA V OTROKOVEM SOCIALNEM RAZVOJU ...... 105 PRESCHOOL TEACHERS’ VIEWPOINT ON DANCE AS AN IMPORTANT FACTOR IN CHILDREN’S SOCIAL DEVELOPMENT ...... 105 Vesna GERŠAK USTVARJALNI GIB KOT UČNI PRISTOP PRI LIKOVNI VZGOJI ...... 108 CREATIVE MOVEMENT AS TEACHING APPROACH IN ART EDUCATION ...... 108 Vesna GERŠAK in Mojca PRUNK GIBALNE DEJAVNOSTI NA SNEGU ...... 111 SPORTS ACTIVITIES IN THE SNOW ...... 111 Petra GRZETIČ, Vesna KERŠTAJN, Franja KREVZEL PREVENTIVNI VIDIKI VADBE ZA MOČ PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH ...... 114 PREVENTIVE ASPECTS OF STRENGTH TRAINING FOR CHILDREN AND ADOLESCENTES ...... 114 Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON IŠČEMO VARNO POT – video prispevek, čas trajanja: 8 min 10 sek...... 119 SEARCHING A SAFE ROAD – video clip, duration: 8 minutes 10 seconds 119 Irma GOLOB PROJEKT MOJCA SE GIBA ...... 120 PROJECT MOJCA EXERCISES ...... 120 Mojca GROJZDEK, Petra AVBELJ
7 VSEBINA – CONTENTS
ABC GIBANJA: OCENJEVANJE GIBALNIH VEŠČIN PRI OTROCIH Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE V KLINIČNI PRAKSI ...... 122 MOVEMENT ABC: MOTOR SKILLS ASSESSMENT FOR CHILDREN WITH DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDERS IN CLINICAL PRAXIS ...... 122 Katja GROLEGER SRŠEN, Simona KORELC RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MIŠLJENJA UČENCEV Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Z METODO USTVARJALNEGA GIBA IN PLESA ...... 124 DEVELOPING CREATIVE THINKING IN CHILDREN WITH MODERATE DEVELOPMENTAL DISABILITIES THROUGH THE METHOD OF CREATIVE MOVEMENT AND DANCE ...... 124 Stanka GRUBEŠIČ PLES KOT IZZIV ZA UČENJE ...... 128 DANCE AS A CHALLENGE FOR LEARNING ...... 128 Mojca GÜNTNER-KRULEC UTRJEVANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN NARAVNIH OBLIK GIBANJA PREDŠOLSKIH OTROK V POVEZAVI S PRAVLJICO ...... 130 STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE ...... 130 Jolanda HAPPE STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE . 132 Jolanda Happe, OŠ Janka Glazerja – Vrtec Ruše POVEZAVA MED GIBALNIMI SPOSOBNOSTMI IN ZNANJEM PLAVANJA . . . . 134 RELATION BETWEEN MOTOR ABILITIES AND SWIMMING ABILITY ...... 134 Katja HOJSAK, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY ...... 138 GIBALNI RAZVOJ OTROK S CEREBRALNO PARALIZO ...... 138 Maja JEKOVEC-VRHOVŠEK, Matevž J. KRŽAN, David GOSAR, David NEUBAUER ABC GIBANJE – BATERIJA ZA OCENO OTROKOVEGA GIBANJA ...... 142 PREDSTAVITEV TESTIRANJA V VRTCIH MESTNE OBČINE KOPER ...... 142 ABC – MOVEMENT ASSESSMENT BATTERY FOR CHILDREN ...... 142 PRESENTATION OF TESTING PRESCHOOLERS IN MUNICIPALITY OF KOPER . 142 Giuliana JELOVČAN, Tina ŠETINA, Rado PIŠOT DVODNEVNI TABOR NA PLANINI ROVTARICA ...... 146 A TWO-DAY CAMP AT THE ROVTARICA MOUNTAIN PASTURE ...... 146 Andreja JENSTERLE JOGA ZA OTROKE ...... 147 YOGA FOR CHILDREN ...... 147 Barbara JUDEŽ Oddelki z dodatno športno ponudbo - spodbuda zdravemu otrokovemu gibalnemu razvoju ...... 150 Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children ...... 150 Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ RAZVOJ MOTORIČNEGA SISTEMA ...... 156 DEVELOPMENT OF MOTOR SYSTEM ...... 156 Mihaela JURDANA, Rado PIŠOT Sport as Integration ...... 159 Dr. Inger KARLEFORS, Dr. Krister HERTTING
8 VSEBINA – CONTENTS
PROGRAM GIBALNE SPODBUDE ZA OTROKE Z DOWNOVIM SINDROMOM . . . . 163 MOVEMENT STIMULATION PROGRAMME FOR CHILDREN WITH DOWN SYNDROME ...... 163 Robert KAŠTRUN, prof. športne vzgoje ŠPORTNI ODDELEK V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU ...... 165 SPORTS DIVISION IN THE PRIMARY AGE PERIOD ...... 165 Janja KELHAR, dipl. vzg. PROJEKT DELA ŠPORTNEGA PEDAGOGA V VRTCU KRŠKO ...... 167 WORK PLAN OF THE GYM TEACHER IN KINDERGARDEN KRŠKO ...... 167 Janja KELHAR, dipl. vzg. Naravne oblike gibanja - Primer dobre prakse v vrtcu Mozirje . . . . 170 (Natural Forms of Movement - A Good Practice Example in Preschool Mozirje) ...... 170 Tanja KLEMENŠEK ORGANIZACIJA PLANINSKIH IZLETOV ...... 173 THE ORGANIZATION OF MOUNTAIN EXCURSIONS ...... 173 Marina KMET VANDROVČEK - PLANINSKI PROJEKT ZA PREDŠOLSKE OTROKE ...... 175 VANDROVČEK - ALPINE PROJECT FOR PREESCHOOL CHILDRENS ...... 175 Tomaž KOCMAN GIBALNI IZZIVI RAZLIČNO STARIH OTROK V ENOTI PIKAPOLONICA . . . . . 177 MOTOR ABILITY CHALLENGES OF DIFFERENT AGED CHILDREN IN THE PIKAPOLONICA NURSERY ...... 177 Suzana KOCMUR, Barbara BOBN NARAVA KOT SPODBUDNO OKOLJE ZA GIBANJE OTROK ...... 180 NATURE AS SUPPORTIVE ENVIROMENT FOR MOVEMENT OF THE CHILDREN ...... 180 Marjana KOLAR DELO Z MEDICINKO ZA OTROKOVE TELESNE SPOSOBNOSTI, POČUTJE IN UČINKOVITOST: OD ZABAVE DO PRIPRAVLJENOSTI ...... 182 YOUTH MEDICINE BALL TRAINING FOR FITNESS, WELLNESS AND PERFORMANCE: FROM FUN TO FIT...... 182 Vladislav Lado KONC RAZMIŠLJANJE UČENCEV O ŠPORTNI VZGOJI ...... 185 Angelca KOPRIVNIKAR ŠPORTNI PRIPOMOČKI IZ ODPADNE EMBALAŽE ...... 187 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE ...... 187 Nuša KOSTANJŠEK GIMNASTIČNA ABECEDA V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE . . . . 194 Gymnastic alphabet in the first and the second triad of primary school ...... 194 Urška KOTNIK NASTAJANJE KOSOBRINOVE ČUTNE POTI ...... 198 CREATING THE SENSE TRAIL IN KOSOBRIN KINDERGARTEN ...... 198 Jana KOVAČ, Iva KOCJAN VPLIV ŠPORTNO TERAPEVTSKIH AKTIVNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI POTREBAMI V CUDV DOBRNA ...... 200 IMPACT OF THERAPEUTIC SPORT'S ACTIVITY IN PERSONS WITH SPECIAL NEEDS IN CUDV DOBRNA ...... 200 Mag. Tine KOVAČIČ, Pavel KURALT
9 VSEBINA – CONTENTS
ŠOLSKA PLESNO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSNOVNI ŠOLI VELIKA NEDELJA ...... 201 A DANCING SCHOOL PLAY IN ELEMENTARY SCHOOL VELIKA NEDELJA . . . 201 Božena KRIVEC POVEZANOST AKTIVNEGA ODMORA IN POZORNOSTI ...... 204 CONNECTION BETWEEN ACTIVE BREAK AND PUPILS’ ATTENTION SPAN ...... 204 Franjo KRPAČ, Janez JERMAN, Nika KOS KONCEPT HALLIWICK - VEČ KOT METODA UČENJA PLAVANJA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI ...... 206 HALLIWICK CONCEPT - MORE THAN JUST A MEANS OF TEACHING SWIMMING CONCERNING PEOPLE WITH SPECIAL NEEDS ...... 206 Klavdija KRUŠEC VPLIV SPECIALNE ŠPORTNE VADBE NA NAJVIŠJO HITROST, MOČ IN GIBLJIVOST MLADOSTNIKOV Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU IN VPLIV SPECIALNE ŠPORTNE VADBE NA RAZVOJ HITROSTI, MOČI IN GIBLJIVOSTI MLADOSTNIKOV Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU ...... 208 IMPACT OF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES AND IMPACT OF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON DEVELOPMENT OF MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES ...... 208 Pavel KURALT, Tine KOVAČIČ POLHKOV GIBALNI POLIGON ZA OTROKE OD 1-6 LET ...... 212 Dormouse motion ground for children from 1 to 6 years ...... 212 Urška LAH CICIKROS ...... 216 CHILDREN'S RUN CICIKROS ...... 216 Urška LAH POMEN RAZVOJA SOCIALNIH KOMPETENC VZGOJITELJA ZA KAKOVOSTEN GIBALNI RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA ...... 219 Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK THE IMPORTANCE OF DEVELOPING SOCIAL COMPETENCES OF EDUCATORS FOR QUALITY MOTOR DEVELOPMENT OF PRE-SCHOOL CHILDREN . . . . . 222 Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK GIBALNE DEJAVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK Z UČITELJEM ŠPORTNE VZGOJE ...... 225 MOTIVE ACTIVITIES FOR PRESCHOOL CHILDREN WITH A PE TEACHER ...... 225 Tatjana LESKOVEC ANALIZA PREHRAMBNIH NAVAD IN GIBALNIH AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK V MESTU IN NA PODEŽELJU ...... 228 The analysis of alimentary habitude and motor activities of pre-school children in urban and rural environment ...... 228 Brigita LIČEN, Alenka CEMIČ THE INTEGRATION OF MOVEMENT AND THE ARTS INTO THE CURRICULUM: . . 230 PREPARING IN-SERVICE AND PRE-SERVICE TEACHERS ...... 230 INTEGRACIJA GIBANJA IN UMETNOSTI V ŠOLSKI KURIKULUM ...... 230 Sandra B. LOUGHRAN PESTROST PLESNIH DEJAVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI ...... 232 THE VARIETY OF DANCE ACTIVITIES IN ELEMENTARY SCHOOL ...... 232 Simona LOZINŠEK
10 VSEBINA – CONTENTS
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO V SREDNJI ŠOLI ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO CELJE ...... 234 SCHOOL SPORTS CLUB IN SECONDARY SCHOOL FOR SERVICE ACTIVITIES AND LOGISTICS CELJE ...... 234 Igor LUPŠE HIPERAKTIVNOST OTROK KOT ZGREŠEN POJEM? ...... 237 HYPERACTIVITY IN CHILDREN - A MISUNDERSTOOD CONCEPT? ...... 237 Dušan MACURA, Mojca DOUPONA TOPIČ, Blanka MEKINDA SODELOVANJE PEDAGOŠKE, ŠPORTNE IN ZDRAVSTVENE STROKE . . . . . 238 NA PODROČJU GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA ZDRAVJE ...... 238 COOPERATION OF EDUCATIONAL, SPORT AND HEALTH PROFESSIONALS . . 238 IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH ...... 238 Ksenja MAROLIN KUZMA POVEZANOST INDEKSA TELESNE MASE IN DOSEŽKOV V EUROFIT TESTIH PRI OTROCIH ...... 244 RELATIONSHIP BETWEEN BODY MASS INDEX AND EUROFIT TESTS RESULTS OF CHILDREN ...... 244 Črtomir MATEJEK, Jurij PLANINŠEC RAZISKOVALNE NALOGE IZ ŠPORTA ...... 247 RESEARCH TASKS IN SPORT ...... 247 Katja MEDIJA OBISK AMERIŠKIH KOŠARKARJEV NA OŠ JURIJA VEGE ...... 249 VISIT OF AMERICAN BASKETBALL PLAYERS AT JURIJ VEGA PRIMARY SCHOOL ...... 249 Katja MEDIJA SKRB ZA GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA PRI OTROCIH Z MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA ...... 251 CARING FOR PHYSICAL EXERCISE AND PSYSICAL EDUCATION OF CHILDREN WITH AUTISM SPECTRUM DISORDER ...... 251 Branka MEDVED KO GIB PRIPOVEDUJE ...... 253 WHEN THE MOVEMENT SPEAKS ...... 253 Darka MIKULANDRA IGRE BREZ MEJA – ŠPORTNE IGRE VESELJA IN ZABAVE ...... 256 GAMES WITHOUT FRONTIERS – GAMES OF FUN AND ENTERTAINTMENT . . . 256 Darka MIKULANDRA UGOTAVLJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROK ...... 259 DETECTION OF MOTOR SKILLS OF FIVE YEARS OLD CHILDREN ...... 259 Miran MUHIČ ELEMENTARNE GIBALNE IGRE KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK ...... 262 ELEMENTARY SPORT GAMES AS MEANS FOR DEVELOPMENT OF CHILD MOTOR ABILITIES ...... 262 Miran MUHIČ RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI IN SPRETNOSTI 5 DO 6 LETNIH OTROK PRI HOJI NA BLIŽNJI HRIB ...... 264 THE DEVELOPMENT OF ENDURANCE AND SKILLS IN 5 TO 6 YEAR OLD CHILDREN DURING A WALK TO A NEARBY HILL ...... 264 Urška MULEJ, Slavka PRAPROTNIK
11 VSEBINA – CONTENTS
STANDARDS FOR DEVELOPMENT AND LEARNING OF EARLY-AGED CHILDREN ...... 267 STANDARDI ZA ZGODNJI RAZVOJ IN UČENJE OTROK V ZGODNJEM OBDOBJU ...... 267 Ms Snezana NIKOLIC, Ms Danijela ILIC – STOSOVIC, Ms Snezana ILIC VPLIV GLASBENIH ZVRSTI NA TEK OTROK OD 5. DO 10. LETA ...... 271 INFLUENCE OF MUSIC GENRE ON CHILDREN'S RUNNING ...... 271 Sašo OBERSKI ELEMENTARY GAMES IN FUNCTION OF REACTION SPEED DEVELOPMENT OF YOUNG MALE AND FEMALE TEAM HANDBALL PLAYERS ...... 274 ELEMENTARNE IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA REAKTIBILNOSTI MLADIH RUKOMETAŠA I RUKOMETAŠICA ...... 274 Katarina OHNJEC, Maja HORVATIN – FUČKAR, Igor GRUIĆ POVEZANOST UČNIH TEŽAV NA PODROČJU BRANJA IN PISANJA TER RITMIČNIH SPOSOBNOSTI ...... 278 SPECIFIC LEARNING DIFFICULTIES AND RHYTHMIC ABILITIES ...... 278 Martina OZBIČ, Tjaša FILIPČIČ, Damjana KOGOVŠEK, Igor STARC IGRANJE GLASBIL – MOTORIČNI IZZIV? ...... 281 PLAYING INSTRUMENTS – A MOTOR CHALLENGE? ...... 281 Martina OZBIČ, Igor STARC DVODNEVNI POHOD NA NANOS V TRETJEM RAZREDU OŠ MIROSLAVA VILHARJA ...... 285 TWO-DAY HIKE TO NANOS IN THE THIRD CLASS OF MIROSLAVA VILHARJA PRIMARY SCHOOL ...... 285 Dolores PALINKAŠ MATEMATIKA Z GIBANJEM PRI NAJMLAJŠIH ...... 288 MATHEMATICS THROUGH MOVEMENT WITH YOUNG CHILDREN ...... 288 Marjetka PANČUR S TEKOM ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE ...... 290 RUNNING FOR HEALTH AND WeLL-BEING ...... 290 Vera PATERNUŠ ANALIZA MNENJ ŠTUDENTK PREDŠOLSKE VZGOJE V LJUBLJANI IN NA REKI O ZNANJU IN POMENU GIBANJA ...... 292 COMPARISON OF STUDENT'S OPINION ABOUT MOTOR ACTIVITIES OF PRE-SCHOOL POPULATION IN LJUBLJANA AND RIJEKA ...... 292 Martina PILAT SIROTIĆ, Alenka CEMIČ ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA S POMOČJO IGRE IN GIBA ...... 295 EARLY LANGUAGE LEARNING THROUGH GAMES AND MOVEMENT . . . . . 295 Dominika PIRJEVEC PRISTOPI K UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU ...... 298 APPROACHES IN ANALYSIS OF ELEMENTARY MOTOR PATTERNS IN EARLY CHILDHOOD ...... 298 Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Nejc ŠARABON, Giuliana JELOVČAN, Matej PLEVNIK, Urška ČEKLIČ, Saša PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Petra DOLENC, Mitja GERŽEVIČ Primerjava rezultatov objektivnega in subjektivnega merjenja količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok . . . . 301 Comparison of subjectively and objectively measured time spent on children’s physical activity ...... 301 Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
12 VSEBINA – CONTENTS
KO ULICA NI VEČ IGRIŠČE - SPREMENJENA DRUŽBENA VLOGA OTROKA IN OTROKOVA GIBALNA / ŠPORTNA AKTIVNOST ...... 306 WHEN A STREET IS NO LONGER A PLAYGROUND - CHANGING SOCIAL ROLE OF THE CHILD AND CHILD'S PHYSICAL ACTIVITY ...... 306 Saša PIŠOT, Julia Athena SPINTHOURAKIS NEKATERE ZNAČILNOSTI GIBALNEGA VZORCA PLEZANJA 4- LETNIH OTROK . 310 SOME CHARACTERISTICS OF CLIMBING MOVEMENT PATTERN OF 4 YEARS OLD CHILDREN ...... 310 Matej PLEVNIK, Iris GERBEC, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT EFFECTS OF GROWTH AND MATURATION ON MAXIMAL AEROBIC RUNNING PERFORMANCES ...... 313 VPLIV RASTI IN ZORENJA NA MAKSIMALNO AEROBNO TEKAŠKO UČINKOVITOST ...... 313 Pietro Enrico di PRAMPERO VODNE AKTIVNOSTI MATP ...... 314 WATER ACTIVITIES MATP ...... 314 Tanja PRINCES PLEŠIMO DANES, DA BOMO PLESALI TUDI JUTRI ...... 316 LET´S DANCE TODAY, THAT WE´LL BE ABLE TO DANCE TOMORROW, TOO . . 316 Claudia RABUZA ŠPORTNA AKTIVNOST IN NEMŠČINA ...... 318 SPORT ACTIVITY AND THE GERMAN LANGUAGE ...... 318 Claudia Rabuza NELINEARNOST V DIDAKTIKI ŠPORTA ...... 320 NONLINEARITY IN SPORTS DIDACTICS ...... 320 Dolfe RAJTMAJER UPRAVLJANJE KAKOVOSTI NA PODROČJU PROGRAMOV ŠPORTNEGA RAZVOJA OTROK ...... 323 QUALITY MANAGEMENT PROGRAMMES IN THE FIELD OF CHILDREN SPORT DEVELOPMENT ...... 323 Iztok RETAR VPLIV OBRAVNAVE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI NA GIBALNI RAZVOJ . . 326 THE INFLUENCE OF TREATMENT OF CHILDREN WITH SPECIAL NEEDS ON MOTOR DEVELOPMENT ...... 326 ROGIČ OŽEK VPLIV OKOLJA NA PSIHO-SOCIALNE PODLAGE V GIBALNEM RAZVOJU OTROKA S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI ...... 329 THE INFLUENCE OF THE ENVIRONMENT ON PSYCHO-SOCIAL BASE IN PHYSICAL DEVELOPMENT ...... 329 OF THE CHILD WITH EMOTIONAL AND BEHAVIOURAL DIFFICULTIES . . . . . 329 Marjana ROJNIK GIBALNI MOTIV VZGOJITELJIC V PROSTEM ČASU IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE V VRTCU ...... 331 PHYSICAL ACTIVITY OF KINDERGARDEN TEACHERS IN THEIR FREE TIME AND ITS INFLUENCE ON PRE-SCHOOL CHILDREN ...... 331 Mojca ROSTOHAR, Miran MUHIČ ŠPORTNI PEDAGOGI IN TERAPEVTI KOT SODELAVCI ...... 333 TRAINERS AND THERAPISTS AS COLLABORATORS ...... 333 Neda ROTAR
13 VSEBINA – CONTENTS
DVD KOT PRIPOMOČEK PRI OCENJEVANJU ZNANJA PRI ŠPORTNI VZGOJI V PRVI TRIADI DEVETLENE OSNOVNE ŠOLE ...... 335 DVD AS AN AID FOR ASSESSMENT OF PHYSICAL EDUCATION KNOWLEDGE IN THE FIRST THREE YEARS OF THE NINE-YEAR PRIMARY SCHOOL . . . . . 335 Kristina RUPRET, Vesna ŠTEMBERGER INTERPERSONAL RELATIONSHIPS AND INFLUENCE OF FOOTBALL ON THE CHILD SOCIAL DEVELOPMENT IN THE DEVELOPING COUNTRIES ...... 338 MEDOSEBNI ODNOSI IN VPLIV NOGOMETA NA OTROKOV SOCIALNI RAZVOJ V DRŽAVAH V RAZVOJU ...... 338 Simona SAFARIKOVA GIBANJE V VRTCU JE ZABAVNO ...... 339 A MOVEMENT IN KINDERGARTEN IS FUN ...... 339 Marija SARDOČ, Olga TONAČEVA Z GIBANJEM DO ZNANJA: KIBERNETIČNA METODA ...... 342 LEARNING THROUGH MOVEMENT: THE CYBERNETIC METHOD ...... 342 Nataša SCHELL BRATINA Z GIBANJEM DO POZORNOSTI ...... 345 PHYSICAL ACTIVITIES FOR ATTENTION ...... 345 Marjeta SEBANC Open-air school in the 5th class of the elementary school ...... 347 Letna šola v naravi v petem razredu osnovne šole ...... 347 Mojca SLIVNIK SPODBUJANJE OTROK (TUDI TISTIH S PREKOMERNO TELESNO TEŽO) H GIBALNI AKTIVNOSTI Z INTERESNO DEJAVNOSTJO AEROBIKE ...... 349 Aerobics as a motivation for children (including overweight children) to attend physical activities ...... 349 Anita SMOLE VADBENE URICE ZA OTROKE OD 2 DO 6 LETA ...... 351 OUTDOOR LESSONS ACTIVITIES FOR CHILDREN FROM 2 TO 6 YEARS ...... 351 Tanja SMUKAVEC PROCES, KI SE NIKOLI NE KONČA ...... 353 THE PROCESS THAT NEVER ENDS ...... 353 Barbara STANČEVIĆ SPODBUJANJE GIBANJA IN ZDRAVE PREHRANE NA ŠOLI ...... 356 ENCAURAGEMENT OF MOVEMENT AND HEALTHY EATING AT BREŽICE ELEMENTARY SCHOOL ...... 356 Ivanka STOJANOVIĆ SODOBNEJŠI PRISTOPI PRI POUČEVANJU ŠPORTNE VZGOJE NA LITIJSKI GIMNAZIJI ...... 359 MODERN APPROACHES TO P.E. TEACHING AT LITIJA HIGH SCHOOL . . . . 359 Mitja STRMEC DIFFERENCES BETWEEN PRESCHOOL GIRLS AND BOYS IN MOTOR CREATIVITY ...... 363 Nataša STURZA-MILIĆ POVEZANOST STATIČNE MOČI NOG IN DINAMIKE VERTIKALNEGA SKOKA PRI ŠTIRILETNIH OTROCIH ...... 366 RELATIONSHIP BETWEEN STATIC STRENGTH OF THE LOWER EXTREMITIES AND VERTICAL JUMP DYNAMICS IN FOUR YEARS OLD CHILDREN ...... 366 Nejc ŠARABON, Mitja GERŽEVIČ, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
14 VSEBINA – CONTENTS
SPIRALOMETRIJA IN MOŽNOSTI NJENE UPORABE PRI PROUČEVANJU MOTORIČNEGA RAZVOJA FINIH GIBOV ...... 370 ROKE PRI OTROKU / SPIRALOMETRY AND ITS POTENTIAL IN STUDIES OF MOTOR DEVELOPEMENT OF FINE HAND MOVEMENTS IN CHILDREN . . . . 370 Nejc ŠARABON POMEN GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA REGULACIJO MAŠČOBNE MASE PRI 6- DO 8-LETNIH OTROCIH ...... 374 PHYSICAL ACTIVITY VALUE FOR FAT MASS REGULATION IN 6-8 YEAR OLD CHILDREN ...... 374 Tina ŠETINA, Rado PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Boštjan ŠIMUNIČ Z MERILNIKOM POSPEŠKA IZMERJENA GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST SLOVENSKIH OTROK MED 5. IN 8. LETOM STAROSTI ...... 377 PHYSICAL ACTIVITY IN SLOVENIAN CHILDREN FROM 5 TO 8 YEARS MEASURED WITH ACCELEROMETER ...... 377 Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT RAZVOJ, POMEN IN VADBA AHILOVE TETIVE PRI OTROCIH ...... 381 DEVELOPMENT, SIGNIFICANCE AND EXERCISE OF ACHILLES TENDON IN CHILDREN ...... 381 Boštjan ŠIMUNIČ, RADO PIŠOT MNENJA UČENCEV O TESTIRANJU ZA ŠPORTNO-VZGOJNI KARTON . . . . . 384 PUPIL'S OPINION ABOUT PE CARDS TESTING ...... 384 Vesna ŠTEMBERGER, Keli PAJEK ŠPORT V VRTCU - ZAKAJ PA NE? ...... 387 SPORT IN PRESCHOOL – WHY NOT? ...... 387 Mateja ŠTIH, Marko URBAS SAMOSTOJEN DVOLETNIK? ...... 388 AN INDEPENDENT TWO YEAR? ...... 388 Lea ŠTRUKELJ HOPPY ŽOGE – NOV IZZIV ZA MEDPREDMETNO POVEZOVANJE ...... 393 HOP BALLS – A DEVICE FOR PHYSICAL AND OTHER ACTIVITIES ...... 393 Sabina TAUSES Z GIBANJEM DO IZŠTEVANK ...... 395 THE MOVEMENT TO COUNTING - RHYME ...... 395 Janja URBANC VARNI IN ODGOVORNI V PROMET ...... 398 Svetlana VESIČ, Irma GOLOB SAFE AND RESPONSIBLE IN THE TRAFFIC ...... 400 Svetlana VESIČ, Irma GOLOB GIBANJE OB HARMONIKI ...... 403 MOVING AT ACCORDION ...... 403 Vesna VIDOVIČ RAZLIKE V GIBALNI/ŠPORTNI AKTIVNOSTI OTROK GLEDE NA MAŠČOBNO MASO ...... 405 PHYSICAL ACTIVITY DIFFERENCES IN CHILDREN WITH NORMAL AND INCREASED FAT MASS ...... 405 Tadeja VOLMUT, Urška ČEKLIĆ, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ PREGLED INTERVENCJI ZA DVIG GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI OTROK . . 408 OVERVIEW OF PHYSICAL ACTIVITY INTERVENTIONS IN CHILDREN ...... 408 Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ
15 VSEBINA – CONTENTS
GIBALNI RAZVOJ OTROKA Z VIDIKA SODOBNE DRUŽBE IN USTREZNA INFRASTRUKTURA ...... 412 MOTOR DEVELOPMENT IN TERMS OF MODERN SOCIETY AND AN ADEQUATE INFRASTRUCTURE ...... 412 Nataša VREČEK VARNOST PRI UČENJU PLAVANJA IN DEJAVNOSTIH V VODI MLADIH S POSEBNIMI POTREBAMI ...... 414 SAFETY AND WATER ACTIVITIES FOR YOUTH WITH SPECIAL NEEDS ...... 414 Rajko VUTE STARŠI KOT ZGLED OTROKOM ZA POGOSTOST UKVARJANJA Z GIBALNIMI/ ŠPORTNIMI DEJAVNOSTMI ...... 417 PARENTS AS ROLE MODELS TO CHILDREN FOR THE FREQUENCY OF DEALING WITH MOTOR/SPORTS ACTIVITY ...... 417 Jera ZAJEC, Mateja VIDEMŠEK, Jože ŠTIHEC, Boštjan ŠIMUNIČ ŽIVLJENJSKI SLOG BODOČIH VZGOJITELJEV ...... 420 LIFESTYLE OF FUTURE PRESCHOOL TEACHERS ...... 420 Jera ZAJEC, Alenka CEMIČ DINAMIKA RAZVOJA MOTORIČNEGA PROSTORA OSEB Z NEVROLOŠKO SIMPTOMATIKO ...... 423 Dynamics at motoric space development of person with neurological symptomatics ...... 423 Erna ŽGUR Aerobika na prostem ...... 425 Outdoor Aerobics ...... 425 Andreja ŽNIDAR VLOGA GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI MLAJŠIH OTROK ...... 427 THE ROLE OF PHYSICAL / SPORTS ACTIVITY ON YOUNG CHILDREN ...... 427 Martina ŽNIDARŠIČ PLANINSKO PLANŠARSKI TABOR NA ŠIJI ...... 431 ALPINE CAMP AND DAIRY-FARMING ON THE ŠIJA MOUNTAIN MEADOW ...... 431 Ana Marija ŽOHAR PLEZANJE KOT INTERESNA DEJAVNOST ZA NAJMLAJŠE ...... 435 CLIMBING FOR ELEMENTARY LEVEL AS AN EXTRA - CURRICULAR ACTIVITY . . 435 Ana Marija ŽOHAR
16 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH
David L. GALLAHUE Indiana University Bloomington, Indiana USA
In its simplest form the term development refers to the mechanisms that underlie motor development provide change in function over time. As such, development us with specific explanations of why change occurs as it encompasses all change throughout the life span in does in children. the cognitive, affective and motor domains of human Although our focus is on the motor development of behavior. Understanding the motor development of children, it is important to note that change in movement children and youth is of keen interest to parents and skill acquisition is a progressive process resulting in educators, as well as scholars, physicians and therapists. measurable products and that it begins during the pre- Motor development may be defined as adaptive natal period and extends throughout life. Although we can change toward competence in motor behavior across depict motor development hierarchically in a phase-stage the life span. As such, motor development is studied sequence, as in Table 1, it is important to emphasize both as a product and as a process. Knowledge of the that the age sequence of movement skill acquisition products (i.e., the outcomes) and the processes (i.e., the becomes increasingly variable as one advances from underlying mechanisms) of changes in motor behavior phase to phase namely the reflexive movement phase over time provide us with information that is vital to of early infancy to the rudimentary movement phase of understanding the individual particularly during a time of infancy and toddler hood, the fundamental movement rapid developmental change – the period of childhood. phase of early childhood, and finally to the specialized In terms of “product,” understanding the motor movement phase of later childhood and beyond (Gallahue development of children provides us with descriptive & Ozmun, 2006). As movement skills become increasingly profiles of developmental change in the motor behavior complex they become differentially influenced by the of normally developing children, thereby providing us specific requirements of the movement task itself, the with information about the “what” of motor development. biology of the individual and the specific conditions of Namely: (a) What are the typical phases and stages of the learning environment. As such the notion that there motor development during childhood? (b) What are the is a maturationally determined universal unfolding of approximate age-periods associated with typical markers fundamental movement skills is not supported by fact of motor behavior in young children? and (c) What do (Haywood, & Getchell. 2009). we know about predictable patterns of change in motor The reflexive movement phase typically extends from behavior that are typically seen in normally developing the fourth or fifth month of the prenatal period well into children as compared to those who may be either the first year of post natal life. Primitive reflexes such developmentally delayed, or developmentally advanced? as the Moro reflex, asymmetrical tonic neck reflex and In short, descriptive views of motor development equip Babinski reflex, as well as postural reflexes such as the us with a better understanding, in general terms, of what body righting reflex, crawling reflex, and primary stepping lies ahead in terms of anticipated change. Historically, reflex appear and are inhibited on a universally predictable descriptive profiles of developmental change have schedule in normally developing infants. yielded rather specific “appropriate” age-markers for During the rudimentary movement phase typical of a desired behavior. Caution needs to be exercised in infancy, a variety of movement patterns are established placing emphasis on these markers beyond what they that involve control of the head, neck and trunk (body may reveal in general terms. For example, although the stability), controlled reaching, grasping and releasing developmental sequence for acquisition of rudimentary (object manipulation) and proficiency in creeping and and fundamental movement skills is highly similar in crawling (purposeful locomotion). Although the sequence normally developing children, the rate of development of acquisition of these rudimentary movement tasks tends is highly variable and context specific. Children raised to follow a sequential progression from simple to more in different ecological and cultural settings may be complex, the rate of their acquisition may vary by a matter significantly ahead or behind their age-mates in terms of of several months among infants who are developing movement skill acquisition and physical development. So normally. too are children with various developmental disabilities, or On the average, normally developing children are who have been exposed to certain kinds of gross and fine generally seen as being at the fundamental movement motor activities such as skateboarding or violin playing phase of motor development during the preschool and not generally available to others. primary school years. This is the period of time during In terms of “process,” understanding the motor which young children experiment and explore their development of children helps us address the movement potential in a variety of movement tasks that mechanisms that underlie developmental change. As form the building blocks for the more complex movement such we gain information about the “how” and “why” of skills at the fifth and final phase. During this phase there is development. Namely: (a) How does change occur as marked variability in the rate of movement skill acquisition it does? (b) Why is developmental change a nonlinear, ranging from a few months to several years. Later in this self-organizing dynamic process? (c) How do heredity chapter we will focus our discussion on the fundamental and the environment interact with the requirements of the movement phase of motor development. motor task as one strives for greater motor control and At the specialized movement skill phase more complex movement competence? In short, better understanding movement skills are refined and mastered. Variability
17 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE in the rate and extent of skill acquisition is determined movement experiences in active play settings, of both a by a wide variety of environmental as well as biological gross motor and fine motor variety, children have a wealth factors. For example, learning how to play the game of of information on which to base their perceptions of basketball, tennis or golf with sufficient skill to be able to themselves and the world. participate at a recreational or competitive level will vary Fundamental movement skill development is not widely among individuals due to the extent to which they specifically concerned with developing high degrees have been exposed to these activities, received quality of skill in a limited number of movement situations, but instruction and have among other things the physical, rather with developing acceptable levels of proficiency psychological and perceptual attributes necessary for and efficient body mechanics in a wide variety of success. movement patterns. As such a fundamental movement Our focus here is only on one of the aspects of motor only involves the basic elements of a particular movement behavior studied in the context of developmental change task. It does not include such things as the individual’s during childhood: Namely the Acquisition of Fundamental style or personal peculiarities in performance. It does not Movement Skills. What the available research tells us emphasize the combining of a variety of fundamental about this aspect of motor behavior during childhood is movements into more complex skills such as the presented along with a synthesis of findings in table form. lay-up shot in basketball or a floor exercise routine in gymnastics. Each fundamental movement skill is first considered in relative isolation from others, and ACQUISITION OF FUNDAMENTAL MOVEMENT then as skill develops linked with others in a variety of SKILLS combinations. The locomotor movements of running, jumping, and leaping, or the manipulative movements of As children approach their second birthdays, marked throwing, catching, kicking, and trapping, are examples of changes can be observed in how they relate to their fundamental movement abilities first mastered separately surroundings. By the end of the second year, most have by the child. These basic skills are then gradually mastered the rudimentary movement abilities of infancy. combined and enhanced in a variety of ways to become These movement abilities form the basis on which children more complex and specialized movement skills that are develop and refine the fundamental movement skills of used in daily living, recreational and sport early childhood and the specialized movement skills of The basic elements of fundamental movements later childhood and beyond. Young children are no longer have been found to be essentially the same for normally immobilized by their basic inability to move about freely or developing children. In the 1960’s and 70’s several scales by the confines of their crib or playpen. They are now able appeared in the North American literature that illustrated to explore the movement potential of their bodies as they a relationship between chronological age and motor move through space (locomotion). They no longer have to performance. Although several decades have elapsed maintain a relentless struggle against the force of gravity since these studies, they remain as classics in providing but are gaining increased control over their musculature in us with broad descriptive profiles of age-related changes opposition to gravity (stability). They no longer have to be in fundamental movement skill acquisition. They are not, content with the crude and ineffective reaching, grasping, however, sensitive to ecological differences that may be and releasing of objects characteristic of infancy but are expressed in varying cultures, racial and ethnic groups, rapidly developing the ability to make controlled and and socio-economic strata. precise contact with objects in their environment (object Early normative studies of motor development are manipulation). interesting in that they provide valuable descriptive Children are involved in the process of developing insights about performance variables throwing for and refining their movement skills in a wide variety distance (“how far,”), running for speed (“how fast),” of fundamental stability, locomotor and manipulative and performing a number of repetitions (“how many”). movements (Gabbard, 2003; Gallahue & Ozmun, 2006; They fail, however, to provide information about Haywood & Getchell 2009; Payne & Isaacs, 2002). qualitative change that occurs as the child progresses This means that they should be involved in a series of toward a more mature form. As a result, a number of coordinated and individually appropriate experiences investigators, all using film and computer techniques to designed to enhance knowledge of their body and its analyze the intraskill aspects of a variety of fundamental potential for movement. Development of fundamental movement patterns, began to collect data leading to movement skills is basic to the motor development of a stage concept of motor development during early young children. By engaging in a wide assortment of childhood. Several researchers conducted important
Table 1: Gallahue’s Phases of Motor Development (2006) Typical Age Period Movement Characteristics Movement Phase of Development of Phases Reflexive In Utero to 4 month Information encoding stage 4 months to 1 year Information decoding stage Rudimentary Birth to 1 year Pre-control stage 1-2 years Reflex inhibition stage Fundamental 2-3 years Initial stage 4-5 years Elementary stage 6-7 years Mature stage Specialized 7-10 years Transition stage 11-13 years Application stage 14 years and beyond Lifelong utilization stage
18 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
Table 2A Sequence of Emergence of Selected Stability Abilities Approximate Age Movement Pattern Selected Abilities Range of Onset Dynamic Balance Dynamic balance involves Walks 1-inch (2.5 cm) straight line 2-4 years maintaining one’s equilibrium Walks 1-inch (2.5 cm) circular line 3-5 years as the center of gravity shifts Stands on low balance beam 2-3 years Walks on 4-inch (10 cm) wide beam for a short 2-4 years distance 3-5 years Walks on same beam, alternating feet 3-5 years Walks on 2- or 3-inch (5.1 or 7.6 cm) beam 2-5 years Performs basic forward roll 5-7 years Performs mature forward roll* Static Balance Static balance involves Pulls to a standing position 7-10 months maintaining one’s equilibrium Stands without handholds 9-11 months while the center of gravity Stands alone 10-12 months remains stationary Balances on one foot 3-5 seconds 3-5 years Supports body in basic 3-point inverted positions 4-6 years Axial Movements Axial movements are static Axial movement abilities begin to develop early 2 months-6 years postures that involve bending, in infancy and are progressively refined to a point stretching, twisting, turning, where they are included in the emerging manipulative and the like patterns of throwing, catching, kicking, striking, trapping, and other activities
* The child has developmental “potential” to be at the mature stage. Attainment will depend on factors within the task, individual, and environment. Used with permission: Gallahue, D. L. & Ozmun, J. C. (2006). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, and Adults. Boston: McGraw-Hill. investigations into the intraskill sequences of a variety of individual, group, or class is performing a specific fundamental movement tasks. Out of these investigations fundamental movement skill. If the movement is have come three popular methods of charting the stage observed to be at the mature or sport skill stage, classification of children in observational settings. The further diagnostic observational assessment is not systems originally devised by Roberton (1978a; 1978b; necessary. If, however, the fundamental movement skill 1982), McClengahan and Gallahue (1978), and Seefeldt is observed to be at the initial or elementary stage in a and Haubenstricker (1976; 1982) set the stage for the general sense, then further assessment is warranted. use of observational assessment as a reliable method for At this time a segmental assessment is conducted to screening the development of fundamental movement specifically identify those body parts that are lagging skills for instructional purposes. The Roberton method behind. This method recognizes the differential rates of expands stage theory to an analysis of the separate development within fundamental movement patterns as components of movement within a given pattern and well as the need for an easy-to-apply practical tool for is commonly referred to as the segmental assessment daily teaching situations. approach (also known as the component approach). The Seefeldt method assigns an overall stage classification (stage 1 through stage 5) and is referred to as a total Development Differences body assessment approach (also known as the total body configuration approach). When observing fundamental movement skills whether In their book Developmental Physical Education using a segmental assessment approach, a total body for All Children (2003) Gallahue and Cleland offer assessment approach or a combination of the two, it a practical, easy-to-use, and reliable system for soon becomes apparent that there are between-child classifying individuals at the “initial”, “elementary”, differences, between-pattern differences, and within- “mature” or “sport skill” stages along with a wide pattern differences (Gallahue & Ozmun 2006). A movement variety of developmentally appropriate movement “pattern” differs from a movement “skill” in terms of experiences for each stage in twenty-three fundamental emphasis. That is, a pattern of movement is focused movement skills. This method encourages use of simply on the underlying biomechanics or process for the both the total body assessment and segmental action, whereas a movement skill is focused more closely analysis approaches to informally assess fundamental on the results, or product, of the action. movement pattern development for instructional Between-child differences highlight the principle of purposes. First, the examiner observes the movement individuality in all learning. The sequence of progression task using a total body assessment approach. This through the initial, elementary, and mature stages is provides a general picture of the stage at which the generally the same for most children. The rate, however,
19 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
Table 2B Sequence of Emergence of Selected Locomotor Abilities Approximate Age Range of Movement Pattern Selected Abilities Onset Walking Walking involves placing one foot in Rudimentary upright unaided gait 09-15 months front of the other while maintaining Walks sideways 13-16 months contact with the supporting surface Walks backward 14-17 months Walks upstairs with help 18-20 months Walks upstairs alone—follow step 20-24 months Walks downstairs alone—follow step 22-25 months Running Running involves a brief period of no Hurried walk (maintains contact) 14-18 months contact with the supporting surface First true run (nonsupport phase) 2-3 years Efficient and refined run 4-5 years Speed of run increases, mature run* 4-6 years Jumping Jumping takes three forms: Steps down from low objects 14-18 months (1) jumping for distance; Jumps down from object with one-foot lead 18-24 months (2) jumping for height; and Jumps off floor with both feet 24-28 months (3) Jumping from a height. Jumps for distance (about 3 ft/1 m) 4-5 years It involves a one- or two-foot takeoff Jumps for height (about 1 ft/30 cm) 4-5 years with a landing on both feet Mature jumping pattern* 5-6 years Hopping Hopping involves a one-foot takeoff Hops up to 3 times on preferred foot 2-3 years with a landing on the same foot Hops from 4 to 6 times on same foot 3-4 years Hops from 8 to 10 times on same foot 4-5 years Hops distance of 50 feet (15 m) in about 11 4-5 years seconds 5-6 years Hops skillfully with rhythmical alteration, mature pattern* Galloping The gallop combines a walk and Basic but inefficient gallop 3-5 years a leap with the same foot leading Gallops skillfully, mature pattern* 5-6 years throughout Skipping Skipping combines a step and a hop One-footed skip 3-4 years in rhythmic alteration Skillful skipping (about 20 percent) 5-6 years Skillful skipping for most* 5-7 years * The child has developmental “potential” to be at the mature stage. Attainment will depend on factors within the task, individual, and environment. Used with permission: Gallahue, D. L. & Ozmun, J. C. (2006). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, and Adults. Boston: McGraw-Hill. may vary considerably, depending on a combination Play opportunities and instructional experiences will of both environmental and biological factors (Malina, greatly influence the rate of development of fundamental Bouchard & Bar-Or, 2004). Whether a child reaches locomotor, manipulative, and stability skills). the mature stage depends primarily on the ecological Within-pattern differences are an interesting and often context of the environment including factors such curious phenomenon. Within a given movement pattern, as instruction, encouragement and opportunities for a child may exhibit a combination of initial, elementary, practice, and biological factors such as perceptual- and mature elements. For example, in the throw, the motor maturity and various anatomical and physiological arm action may be at the elementary stage while the considerations. leg action is at the mature stage and the trunk action Between-pattern differences are seen in all children. at the initial stage. Developmental differences within A child may be at the initial stage in some movement movement patterns are common and usually the result tasks, the elementary stage in others, and the mature of one or more of the following: (a) incomplete modeling stage in still others. Children do not progress evenly in of the movements of others, (b) initial success with the the development of their fundamental movement skills. inappropriate action, (c) failure to require an all-out effort,
20 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
Table 2C Sequence of Emergence of Selected Manipulative Abilities Approximate Movement Pattern Selected Abilities Age Range of Onset Reach, Grasp, Release Reaching, grasping, and Primitive reaching behaviors 2-4 months releasing involve making Corralling of objects 2-4 months successful contact with an Palmer grasp 3-5 months object, retaining it in one’s Pincer grasp 8-10 months grasp, and releasing it at will Controlled grasp 12-14 months Controlled release 14-18 months Throwing Throwing involves imparting Body faces target, feet remain stationary, ball 2-3 years force to an object in the general thrown with forearm extension only direction of intent Same as above but with body rotation added 3 ½ - 5 years Steps forward with leg on same side as the 4-5 years throwing arm 5 years and over Boys exhibit more mature patterns than girls 4-6 years Mature throwing pattern* Catching Catching involves receiving Chases ball; does not respond to aerial ball 18-24 months force from an object with the Responds to aerial ball with delayed arm 2-3 years hands, moving from large to movements 2-3 years progressively smaller balls Needs to be told how to position arms 2-5 years Basket catch using the body 3-5 years Fear reaction (turns head away) 3-5 years Catches using the hands only with a small ball 5-6 years Mature catching pattern* Kicking Kicking involves imparting force Pushes against ball; does not actually kick it 14-18 months to an object with the foot Kicks with leg straight and little body movement 18-36 months (kicks at the ball) Flexes lower leg on backward lift 3-4 years Greater backward and forward swing with definite 4-5 years arm opposition Mature pattern (kicks through the ball)* 5-6 years Striking Striking involves sudden contact Faces object and swings in a vertical plane 2-3 years to objects in an over arm, Swings in a horizontal plane and stands to the side 4-5 years sidearm, or underhand pattern of the object Rotates the trunk and hips and shifts body weight 4-6 years forward Mature horizontal pattern with stationary ball* 5-7 years * The child has developmental “potential” to be at the mature stage. Attainment will depend on factors within the task, individual, and environment. Used with permission: Gallahue, D. L. & Ozmun, J. C. (2006). Understanding Motor Development: Infants, Children, Adolescents, Adults. Boston: McGraw-Hill.
21 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
(d) inappropriate or restricted learning opportunities, REFERENCES or (e) incomplete perceptual-motor integration. Children exhibiting within-pattern differences should be Gabbard, C. (2003). Lifelong Motor Development. Boston: assessed using the segmental analysis approach. This Addison-Wesley. will permit the observer to accurately determine the Gallahue, D.L. (1982). Developmental Movement Experiences for stage of development of each body segment. With this Children. New York: Wiley. knowledge, appropriate intervention strategies can be Gallahue, D.L., & Cleland, F. (2003). Developmental Physical Education for All Children. 4th ed. Champaign, IL: Human mapped out. Kinetics. Gallahue, D.L., & Ozmun, J.C. (2006). Understanding Motor Development: Infants, children, adolescent and adults 5th ed. SUMMARY Boston: McGraw-Hill. Haywood, K.M., & Getchell, N. (2009). Life Span Motor In summary, the period of childhood, particularly early Development. Champaign, IL: Human Kinetics. childhood, is a time for the development and mastery of a Malina, R.M., Bouchard, C. & Bar-Or, O. (2004). Growth, variety of basic movement skills. Although most normally Maturation and Physical Activity. Champaign, IL: Human developing children have the potential to be at the mature Kinetics. McClenaghan, B.A., & Gallahue, D.L. (1978). Fundamental stage in most fundamental skills, it is critically important Movement: Observation and Assessment. Philadelphia: W. B. that they have ample opportunities for practice and quality Saunders. instruction in a caring and nurturing environment. As such McKenzie, T.L. (2004). Environment, Youth and Physical Activity. a developmentally based physical education program 13th Annual Raymond A. Weiss Lecture. Annual Convention should be a central component of their education. of the American Alliance for Health, Physical Education, Children who are skillful movers have the basic building Recreation and Dance. New Orleans. blocks necessary for an active way of life that maximizes Payne, V.G. & Isaacs, L.D. (2002). Human Motor Development: A their individual potential in terms of physical fitness and Lifespan Approach. Boston: McGraw-Hill. regular participation in physical activity. Rickard, K.A., Gallahue, D.L., Gruen, G.E., Tridle, M., Bewley, N., & Steele, K. (1995a). The play approach in the context of Never before has the physical education profession families and schools: An alternative paradigm for nutrition and been so strategically positioned and so vitally needed fitness education for the 21st century. Journal of the American to make a difference in the lives of children in terms of Dietetic Association, 95, 1121-1126. promoting increased levels of physical activity and sport Rickard, K., Gallahue, D.L. Bewley, N., & Tridle, M. (1995b). The participation. Unfortunately, no large-scale studies exist play approach to learning: An alternative paradigm for healthy with children that demonstrate the efficacy of physical eating and active play. Pediatric Basics, 76, 2-7. education programs that emphasize increasing physical Roberton, M.A. (1978a). Stability of stage categorization in motor activity. A number of studies have been conducted with development. In D. M. Landers & R. W. Christina (Eds.), elementary school-aged children have yielded varying Psychology in Motor Behavior and Sport-1977. Champaign, IL: Human Kinetics. degrees of success. None, however, have looked at Roberton, M.A. (1978b). Stages in motor development. In M.V. younger populations. There is a clear need to examine Ridenour (Ed.). Motor development: Issues and Applications. the effects of physical activity programs on preschool Princeton, NJ: Princeton Book Company. and primary grade children not only in terms of improved Roberton, M.A. (1982). Describing “stages” within and across physical fitness but also in terms of fundamental motor tasks. In J.A.S. Kelso & J.E. Clark (Eds.). The movement skill acquisition. Development of Movement Control and Co-ordination (pp. The acquisition of fundamental stability, locomotor 294-307). New York: Wiley. and manipulative skills provides children with the tools for Seefeldt, V., & Haubenstricker, J. (1976). Developmental an active way of life. These basic skills form the building Sequences of Fundamental Motor Skills. Unpublished research, Michigan State University. blocks for the more complex specialized movement skills Seefeldt, V., & Haubenstricker, J. (1982). Patterns, phases, or used in sport and recreational and daily living activities of stages: An analytic model for the study of developmental ones culture. Fundamental movement skill development movement. In J.A.S. Kelso & J.E. Clark (Eds.). The is too important to be left to chance if we are truly Development of Movement Control and Co-Ordination, pp. concerned about increasing young children’s level of 309-318. New York: Wiley. physical activity.
22 LEVELS AND STAGES OF MOVEMENT SKILL LEARNING: PRACTICAL IMPLICATIONS FOR PARENTS, TEACHERS, COACHES AND THERAPISTS David L. GALLAHUE
LEVELS AND STAGES OF MOVEMENT SKILL LEARNING: PRACTICAL IMPLICATIONS FOR PARENTS, TEACHERS, COACHES AND THERAPISTS NIVOJI IN STOPNJE UČENJA GIBALNIH SPRETNOSTI: PRAKTIČNE IMPLIKACIJE ZA STARŠE, UČITELJE, TRENERJE IN TERAPEVTE
David L. GALLAHUE Indiana University Bloomington, Indiana USA
Izvleček Učenje nove gibalne spretnosti poteka torej na predvidljiv način. Pri tem je naloga učitelja prepoznati Postopno napredovanje pri učenju novih gibalnih stopnjo, na kateri je učenec, in njej ustrezno strukturirati spretnosti se lahko klasificira v več nivojev in stopenj. učno okolje. Prva sta tri stopnje predlagala Paul Fitts in Michael Posner: na prvi, kognitivni stopnji, si učenec skuša The sequential progression in the learning of a new narediti zavestni mentalni načrt izvedbe giba. Na drugi, movement skill may be classified into general levels or asociativni stopnji, je učenec sposoben zavestno stages. Paul Fitts and Michael Posner proposed a three- uporabljati signale iz okolja in jih povezati z zahtevami stage model for movement skill learning that centers on gibalne naloge. Na tretji, avtonomni stopnji, postane the cognitive state of the individual along the learning izvedba gibalne naloge podzavestna. continuum. Ann Gentile proposed a two-stage model Za njima je Ann Gentile predlagala alternativni, based on the goals of the learner. David Gallahue’ s three dvostopenjski model učenja nove gibalne spretnosti. Na levels model with accompanying sub-stages incorporates prvi stopnji, imenovani stopnja zbiranja vtisov, se učenec elements from both Fitts and Posner and Gentile, but also zave osnovnih zahtev za uspešno izvedbo spretnosti. Na proposes specific responsibilities for the instructor (i.e. tej stopnji zna nalogo izvesti le v točno določenih pogojih. parent, teacher, coach, and therapist) along the learning Na drugi, stopnji fiksacije in diverzifikacije, je cilj učenca continuum. doseči konsistentnost izvedbe in sposobnost prilagajanja na spreminjajoče se pogoje. Model Gallahueja in sodelavcev s tremi nivoji, Fitts and Posner’s Cognitive Stages in Learning a razdeljenimi na stopnje, vključuje elemente obeh New Movement Skill predhodnih modelov, ob njih pa poudarja pomen učitelja v učnem kontinuumu: začetni nivo - nivo začetnika - se Fitts and Posner (1967) were the first to propose that deli na tri stopnje. Na stopnji zavedanja učenec razvije learning a new movement skill occurs in stages. Their osnovno zavestno spoznavanje osnovnih značilnosti three-stage model still forms the basis for research today naloge. Gre za stopnjo zbiranja vtisov. Na drugi, stopnji (Magill, 2010). Fitts and Posner viewed movement skill poskušanja, se učenec zaveda osnovnih značilnosti learning from the standpoint of the cognitive state of the naloge in poskuša izvesti nalogo na različne načine. Na learner and contend that the learner gradually progresses tej stopnji je velika variabilnost v izvedbi naloge, z veliko along a continuum of change from the cognitive stage, to napakami. Na tretji, stopnji odkrivanja, učenec išče the associative stage, and finally to the autonomous stage. uspešne načine izvedbe naloge. Učitelj se mora zavedati During the cognitive stage, the learner tries to form zavednih kognitivnih zahtev nivoja začetnika in učencu a conscious mental plan for performing the skill. For nuditi nazorne informacije in možnost poskušanja izvedbe example, an individual learning how to snowboard down naloge. a mountain slope might ask the following questions: “How Na srednjem praktičnem - nivoju na prvi stopnji, do I stand on the board without falling?” “What do I do stopnji kombinacije, učenec združuje gibe v različnih when my board starts to slide downhill?” “Where is my kombinacijah; najprej v parih in nato v vedno bolj balance point?” “How do I change directions?” and most kompleksnih oblikah. To počne z vedno manj zavedne importantly: “How do I stop?” pozornosti. Na drugi stopnji, stopnji aplikacije, učenec The second stage is called the associative stage usmeri pozornost k rafinaciji naloge in njeni aplikaciji v because at this point the learner is able to make conscious neki obliki v vsakdanjem življenju. Učitelj, ki dela z učenci use of environmental cues and associate them to the na srednjem nivoju, se mora osredotočiti na razvijanje requirements of the movement task. Our snowboarder, for večje spretnosti pri izvedbi naloge. example, is now able to associate changes in the boards Na naprednem nivoju – nivo natančne izvedbe - si speed and direction with the slope of the hill, the conditions sledita dve stopnji. Prva, stopnja uspešnosti, je stopnja of the snow, and the angle of the board. natančnosti. Na tej stopnji učenec nalogi posveti zelo During the autonomous stage performance of malo ali nič zavedne pozornosti. Zadnja stopnja učenja the movement task becomes habitual with little or no nove gibalne spretnosti je stopnja individualizacije. Na tej conscious attention given to the elements of the task stopnji učenec prilagodi izvedbo gibalne naloge lastnim during performance. At this stage our snowboarder močnim in šibkim točkam. Učitelj učencev na naprednem streaks down the mountain, deftly changing speeds nivoju se mora osredotočiti na nadaljnjo rafinacijo and directions with slight changes in body posture and izvedbe, ohranjanje spretnosti in dajanje ustreznih pressure on the snowboard, and without consciously povratnih informacij. attending to the task.
23 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
Gentile’s Goal Stages in Learning a New of learning at the beginning/novice level, intermediate/ Movement Skill practice level, and advanced/fne tuning level of learning a new movement skill. Gentile proposed an alternative two-stage model for At the beginning/novice level of learning a learning a new movement skill in 1972 and has since new movement skill the learner tries to develop a expanded it to view the process from the perspective of consciousness mental plan of the essential requirements the goals of learner (2000). Gentile’s two stages are called of the task. Because of the conscious attention given by the getting the idea stage, and the fxation/diversifcation the learner to the task, performance is highly variable, stage. generally erratic, and with lots of errors. Fatigue often At the getting the idea stage the primary goal of sets in early because the learner tries to pay attention the learner is to get a basic awareness of the essential to all of the elements of the task and is unable to screen requirements for successful performance of the skill. out relevant information from that which is unimportant. During this first stage in learning a new movement skill The beginning level of learning a new movement skill has the learner establishes the basic movement patterns three accompanying stages: the awareness stage, the for executing the task and begins to make crude exploratory stage, and the discovery stage. discriminations in how it is performed. The learner At the awareness stage the cognitive state of the at this stage learns how to complete the task under learner is one of being naïve and literally ignorant about highly specific conditions. For example, the goal of our the very nature of the task, its basic requirements, and snowboarder in getting the idea of how to move downhill appropriate terminology used to describe the task. while balancing with both feet strapped to the snowboard The goal of the learner is to develop a basic conscious is to be able to do so under specific conditions involving awareness of the general characteristics of the task. This the slope of the hill and the surface conditions. Should the is a “getting the idea” stage. For example, when learning snow conditions change from powder, to packed snow or how to do a forward roll the learner first develops an to ice, or from a gentle slope to a steep one, the learner awareness of the essential requirements of the task (i.e. will not be able to regulate this new and radically different to tuck and roll forward), and an understanding of how environment without once again “getting the idea” of how the terms “tuck your chin” “push off with your hands” and it is done under these new and different conditions. “stay in a small ball” are all used in performing the task. During Gentile’s second stage, the fixation/ At the exploratory stage the learner has a conscious diversification stage, the goal of the learner is to achieve awareness of the basic requirements of the task and consistency of performance and the ability to adapt to now experiments with performing the task in a variety changing conditions and to the task being an open or of ways. The cognitive state of the learner is typified closed skill. If it is a closed movement task, the learner by knowing what the body is suppose to do, but being works for consistency from trail to trial (i.e. “fixation”) as unable to do so with consistency. The goal of the learner in shooting free throws in basketball. If the movement is is to experiment with the many varied possibilities of open the learner strives for fluidity and adaptability (i.e. how the task may be performed. This is a viewed as a “diversification”) under constantly changing environmental “precontrol” stage in which there is great variability and conditions, as in snowboarding. gross errors in performance. For example, when learning to do a forward roll, our learner may explore the many and varied rolling possibilities by experimenting with the Gallahue’s Levels and Stages in Learning a New movement concepts of rolling with different amounts of Movement Skill effort, occupying various amounts of space, and rolling in relationship to different objects and people (Gallahue In 1972 Gallahue and colleagues first proposed a & Cleland-Donnelly 2003). At this stage our forward roller model for movement skill learning based on elements explores the movement concepts of how the body can of both the Fitts and Posner, and the Gentile models move. (Gallahue, Werner, Luedke, 1972) that has since been At the discovery stage of learning a new movement modified and expanded (Gallahue, 1982, 1996, 2003, skill the cognitive state of the learner is one of consciously 2006). Gallahue’s view of learning a new movement skill forming a mental plan of how the task should be adapts elements from the previous two models in that it performed. The goal of the learner is to find more efficient recognizes both the cognitive state of the learner and the ways of performing the task. This is a “coordinating and goals of the learner. Additionally, it proposes appropriate controlling” stage in which the learner begins to gain actions on the part of the instructor in being a facilitator greater motor control and “discovers” how to perform the task. At this stage our forward roller begins to internalize the skill concepts of how the body should move. For individuals at the beginning/novice level of learning a new movement skill, the instructor needs to be aware of the conscious cognitive requirements of this stage. The intent, at this level, is to provide the learner with the gross generral framework of the task. To do so the instructor needs to: • Provide for visual demonstrations of the skill in order to promote cognitive awareness. • Introduce the major aspects of the skill only (be brief). • Permit the learner to try out the skill early. • Provide plenty of opportunity for exploration of the skill and self-discovery of its general elements. • Recognize that this is primarily a cognitive stage and that the learner needs only to get the general idea of the skill.
24 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
• Compare the new skill, when possible, to similar of skill learning. skills with which the learner may be familiar. • Focus attention on the whole skill whenever • Provide immediate, precise, and positive feedback possible. concerning general aspects of the skill. • Set up practice sessions that simulate the • Avoid situations that place emphasis on the intensity and demands of the real-life daily living, product of one’s performance, focus instead on recreational or competitive situation. the process. The advanced/fine tuning level is the third and final The intermediate/practice level is the second level in learning a new movement skill. The cognitive state level of learning a new movement skill. At this level the of the learner at this stage is one of having a complete learner has a general understanding and appreciation understanding of the skill. The mental plan for the skill is for the requirements of the task and is able to perform highly developed and little or no conscious attention is in a manner approximating the final movement skill. given to the cognitive elements of the task. The individual Additionally, the learner now has a better understanding is able to screen out irrelevant information and is not of the requirements of the skill and a mental plan for bothered by distractions. There is excellent timing and performing it under both static and dynamic conditions. anticipation of movements and the action appears almost There is diminished conscious attention to the elements automatic. The learner at this level is frequently said to be of the task at this level, but greater attention is given “in the grove” or in a “zone” when performing the task. At to the goal of the task itself. The poorly coordinated the advanced/fine-tuning level there are two stages, the movements of the beginning level disappear and the performance stage and the individualized stage. learner now begins to get the “feel” for the skill as At the performance stage of learning a new kinesthetic sensitivity becomes more highly attuned. At movement skill the learner is further involved in refining this level the learner relies more on muscle sense and less and applying the elements of the movement task but with on the verbal and visual cues of the beginning level. The emphasis on utilizing it in specific performance situation. intermediate/practice level of learning a new movement The cognitive state of the learner is one in which little or skill has two accompanying stages: the combination no conscious attention is given to the task, and the goal of stage, and the application stage. the learner is to perform with increased accuracy, control At the combination stage the learner begins to put and efficiency. This is a “precision” stage. Using our movement skills together into different combinations, rolling example, the performer in the sport of gymnastics first in pairs then into increasingly complex forms. The now performs a floor exercise routine using a variety cognitive state of the learner is one of trying to combine of rolling movements. The attempt at this stage is to skills with decreasing conscious attention to the elements do so with considerable precision by pointing the toes, of the task. The goal of the learner is to integrate multiple positioning the arms just so, and tucking the body in a skills into a fluid sequence of events in both time and manner that exudes both power and grace. space. Our forward roller now practices doing a roll from The individualized stage is the final stage in learning a squat to a squat position, then from in progressively a new movement skill. At this stage the cognitive state more complex forms; from a stand, from a walk, and of the learner is one of making fine-tuning adjustments finally over an object. This is a stage of “integrating” in skill performance based on unique strengths or and “utilizing” movement skills in combination with one weaknesses, and attributes or limitations. The goal of the another. learner is to modify performance to maximize success At the application stage more attention is give based on such things as body size, physical conditioning, to refining the task and applying it as a specialized emotional control, and the cognitive requirements of the movement skill to some form of daily living, recreational or task. This is a “personalizing” stage. For example, our introductory sport related activity. The cognitive state of gymnast when incorporating rolling moves into a floor the learner is one of refining the skill, and the goal of the exercise routine will have to take his height, weight, learner is to utilize the skill or combination of skills in some strength, endurance and injury status into consideration form of activity. Attention is given to smoothing out the when performing. In short, to be successful he will have task and using it in an applied sense. For example, our to personalize his routine. forward roller now adapts her rolling skills to introductory Instructors of individuals at the advanced/fine tuning forms of various martial arts and gymnastics activities. level of movement skill learning must focus on additional This is a “refining” and “applying” stage. refining, maintenance of the skill, and providing selected The instructor working with learners at the feedback. It is important to remember not to require intermediate/practice level of learning a new movement the learner to consciously attend to the skill as a whole. skill needs to focus on greater skill development. Practice Therefore, instructors should: conditions should promote skill refinement and maximize • Structure practice sessions that promote intensity feedback. To accomplish this, the instructor needs to: and enthusiasm. • Provide numerous opportunities for practice. • Be available to provide encouragement, • Provide opportunities for skill refinement in a motivation, and positive support. supportive, nonthreatening environment. • Offer suggestions and tips on strategy. • Devise practice situations that progressively focus • Structure practice sessions that duplicate real-life on greater skill refinement. situations. • Provide short, fast-paced practice sessions with • Help the learner anticipate her or his actions in frequent breaks before implementing longer game like situations. sessions with fewer breaks. • Know the learner as an individual and be able to • Help the learner self-analyze the task, and provide adjust methods to meet individual needs. constructive feedback. • Provide feedback that focuses on specific aspects • Structure quality practice sessions that focus on of the skill. quality performance (i.e. “perfect practice makes • Avoid asking the learner to think about perfect”). performance of the skill, which might result in • Accommodate for individual differences in the rate “analysis paralysis”.
25 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH David L. GALLAHUE
In summary, the learning of a new movement skill Gallahue, D.L., & Ozmun, J.C. (2006). Understanding Motor occurs in a predictable manner that involves specific Development: Infants, Children, Adolescents, Adults. Boston, cognitive activities on the part of the learner and MA: McGraw-Hill. identifiable goals that change as the skill becomes better Gallahue, D.L., & Cleland-Donnelly, F. (2003). Developmental learned. As such it is the responsibility of the instructor Physical Education for All Children. Champaign, IL: Human Kinetics. (parent, teacher, coach, and therapist) to recognize these Gallahue, D.L., Werner, P.H., & Luedke, G.C. (1972). A stages and to structure the learning environment in a Conceptual Approach to Moving and Learning. Dubuque, IA: manner that is developmentally appropriate. This includes Kendall-Hunt. providing opportunities for practice, encouragement and Gentile, A. (1972). A working model for skill acquisition with instruction in an ecologically appropriate environment that application to teaching. Quest, 17, 3-23. matches where the learner is in terms of learning the new Gentile, A.M. (2000). Skill acquisition: Action, movement and skill. neuromotor processes. In J.H. Carr and K.B. Shepherd (Eds.). Movement Science: Foundations for Physical Therapy. Rockville, MD: Aspen. McGill, R.A. (2010). Motor Learning and Control: Concepts and REFERENCES Applications. Boston, MA: McGraw-Hill. Fitts, P.M., & Posner, M.I. (1967). Human Performance. Belmont, CA: Brooks/Cole.
26 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH Stuart J.H. BIDDLE
Child in motion or not in motion? What factors are associated with physical activity and sedentary behaviour in children? Otrok v gibanju ali sedeč otrok? Kateri so dejavniki povezani z gibalno/športno aktivnim in sedentarnim obnašanjem otrok?
Stuart J.H. BIDDLE Professor, School of Sport, Exercise & Health Sciences, Loughborough University, UK. [email protected]
Izvleček Interventions in the Community: Schools
V okviru raziskovanja zdravega vedenjskega sloga Interest in how schools promote physical activity otrok se strokovnjaki ukvarjajo z razlago posameznikovih is longstanding with estimates that over one-third ravnanj in možnostmi za njegovo spreminjanje. Med of children’s physical activity will occur at schools slednje sodi predvsem preučevanje vedenjskih značilnosti (Stratton, Fairclough, & Ridgers, 2008). A central part of gibalne/športne aktivnosti otrok in mladostnikov. Če a school that is identified with the promotion of physical želimo razvijati strategije za povečanje zdravja in načrtovati activity is physical education (PE). Studies vary from učinkovite intervencijske programe za dvig gibalno/športne extensive increases in time, such as through daily PE aktivnosti in zmanjšanje sedentarnega načina življenja, je interventions, to relatively minor changes in emphasis potrebno poznati in upoštevati dejavnike, ki so povezani in existing curriculum time (Almond & Harris, 1998). z gibalnim vedenjem otrok in mladostnikov. Ti dejavniki Two comprehensive reviews have addressed physical so demografski, biološki, psihološki, socialni, kulturni activity interventions in schools (Kahn et al., 2002; Stone, in okoljski; delujejo pa lahko kot posredniki (mediatorji) McKenzie, Welk, & Booth, 1998). Kahn et al. found 13 sprememb gibalnega vedenja ali kot moderatorji teh studies suitable for review that addressed the issue of sprememb. increasing time spent in PE lessons in moderate-to- Prispevek predstavlja pregled izsledkov na področju vigorous activity. Results showed a). consistent increases intervencij za spodbujanje aktivnega življenjskega sloga in physical activity in lessons when such changes were otrok in mladostnikov na različnih ravneh in na različnih targeted, e.g. through modified activities, or changing the ciljnih skupinah. length or frequency of PE classes, and b). no evidence for harming academic achievement when increasing time Health behaviour researchers are interested in allocated to PE. understanding and changing behaviour. Those focusing Overall, Kahn et al. (2002) concluded “there is strong on physical activity need to have knowledge concerning evidence that school-based PE is effective in increasing the factors associated with physical activity, including levels of physical activity and improving physical fitness” variables that may be inhibiting participation. Such (p. 81). An earlier review by Stone et al. (1998) concluded factors are often labelled ‘correlates’ or ‘determinants’ that the strongest evidence base was for those in the later of physical activity (Biddle & Mutrie, 2008). These factors years of primary school and for changes to the school affect, or are thought to affect, participation in physical environment. Moreover, they found inconsistent evidence activity. With the identification of correlates of behaviour, for changes in physical activity outside of school. In other interventions to change physical activity can be tested words, some interventions designed to increase activity and should be based on sound theoretical foundations. in PE lessons had a positive effect on activity elsewhere, Therefore, there are three key issues to consider: whereas other studies either showed no effect or a • What are the key correlates that might act as decrease in activity. A more recent review by van Sluijs mediators of successful physical activity behaviour et al. (2007) concluded that interventions designed to change? That is, what correlates can be changed increase physical activity and conducted in schools were in order to affect physical activity? inconclusive for both children and adolescents, although • What are the key correlates that might act the results were much more positive when a community as moderators of successful physical activity or family element was added for adolescents. behaviour change? That is, what correlates might There are a number of studies that have addressed differentially affect the success of the intervention? the issue of decreasing sedentary behaviour rather than • What theories should underpin the intervention? increasing physical activity itself (Biddle & Gorely, 2005). Space does not allow for discussion concerning Some are laboratory based while others have used psychological theories. educational interventions, including the school classroom (Gortmaker et al., 1999; Robinson, 1999). Kahn et al. Non-psychological correlates might include those (2002), in reviewing three studies where reductions in TV that are demographic, biological, social, cultural, or viewing and video game playing were targeted, concluded environmental. Moreover, interventions can take place at that there was insufficient evidence to suggest that different levels, with targeting possible at the level of the such strategies increased physical activity, thus being individual (e.g., counselling), small group (e.g., community consistent with meta-analytic data from Marshall et al. exercise class), community (including specified settings, (Marshall, Biddle, Gorely, Cameron, & Murdey, 2004). such as schools), or whole populations (e.g., via mass Promoting walking or cycling to school has a number media). of advantages, including a large potential population
27 UNDERSTANDING MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN AND YOUTH Stuart J.H. BIDDLE
(Faulkner, Buliung, Flora, & Fusco, 2009). However, documented (Collins & Wechsler, 2008). Kahn et al (2002) there are very few studies providing guidance on the concluded that there was insufficient evidence that mass motivational influences of walking to school. Travelling to media campaigns, when used alone, effectively changed school by foot is likely to be strongly influenced by social- physical activity. environmental, rather than just psychological factors, although the social psychology of the parent may be important. The key social-environmental factors appear Interventions after school to be work patterns of the parents, convenience of driving children to school prior to going on to work, proximity of After-school is a critical period in the physical activity school to home, and degree of parental consent to allow and sedentary behaviour patterns of young people, children to travel independently to school. therefore we reviewed interventions to promote physical Finally, the context of the school break time (‘recess’) activity during these hours (Atkin, Gorely, Biddle, Foster, is an important one for physical activity in schools. A & Cavill, in press). Eight papers, reporting seven studies, brief review of studies indicates that environmental met inclusion criteria. Two studies reported positive changes to the school playground, or the introduction of changes in physical activity and five indicated no change. extra equipment, can enhance activity levels (Stratton, Evidence suggests that single-behaviour interventions Fairclough, & Ridgers, 2008). may be most effective during these hours. Limitations in study design, lack of statistical power and problems with implementation have likely hindered the effectiveness Interventions for the Whole Population: Mass of interventions in the after-school setting to date and Media further work is required to develop interventions during this critical period of the day. For example, cross- Interventions can be delivered at various levels. The sectional evidence shows that the ‘critical hours’ window ‘highest’ or most abstract level is through targeting after school might be important for physical activity the whole population via mass media. Much of this is and sedentary behaviour choices (Atkin, Gorely, Biddle, based on the premise that mass media messages will Marshall, & Cameron, 2008). at least change ‘attitude’ and maybe even behaviour. Unfortunately, often campaigns have been based on a simplistic and atheoretical understanding of the nature Interventions using new technologies of attitude and its relationship with behaviour or on the meaning of messages (Finlay & Faulkner, 2005). Fjeldsoe and colleagues (2009) reviewed research Many physical activity campaigns have simply listed concerning the use of mobile phones for text (SMS) the potential positive outcomes that may accrue from messages designed for health behaviour change. This participation, such as weight loss, improved aerobic type of intervention has very wide population reach due fitness and an improved figure/physique. McGuire’s to the high ownership of such phones over the past few (1969) well known sequence of cognitive responses, or years, including young people. In addition, the authors ‘chain of persuasion’, suggests that for a message to claimed that messages can be tailored and delivered influence behaviour, it must involve message exposure, instantly. The review analysed 14 studies across diverse attention, comprehension, yielding (where the recipient health behaviours. Positive behaviour change outcomes is persuaded by the content of the message), retention, were seen in all but one study. This now needs extending retrieval, decision to act, and acting in accordance with to physical activity research. the message itself. Meeting all of these stages suggests Eakin et al. (2007) reviewed interventions designed to that it is not easy to move from mass media message to change physical activity and nutrition that used telephone behaviour. delivery in adults. Of the 16 studies on physical activity, 11 A ‘social marketing’ approach to community reported positive outcomes, with effect sizes calculated physical activity promotion has been advocated and from 8 studies. These effects ranged from small to large. this is consistent with some of the notions discussed. Moreover, all six studies that assessed physical activity Donovan and Owen (1994) define social marketing as “the over 6 months showed sustainability of the positive applications of the principles and methods of marketing effects. Most of the studies in the review also used adjunct to the achievement of socially desirable goals” (p. 250). intervention methods, such a printed materials. However, Drawing on McGuire’s ‘chain of persuasion’, Donovan the review suggests that the telephone can be an effective and Owen propose that mass media advertising may method for delivering physical activity behaviour change work best in the early stages of this chain (e.g., exposure, but this needs testing with younger participants. attention, comprehension) rather at the level of behaviour Interventions to increase physical activity delivered via change. This may account for the observation that mass a website were reviewed by Vandelanotte et al. (2007). media campaigns are not that successful at behaviour Fifteen studies were reviewed, with increases in physical change (Redman, Spencer, & Sanson-Fisher, 1990). activity being reported in eight. Outcomes were better The most extensive review of the impact of mass when interventions had more than five contacts with media on physical activity was conducted by Marcus, et participants and when the time to follow-up was less al. (1998). They located 28 studies, including experimental than 6 months. This may reflect the nature of internet use and quasi-experimental designs. They concluded that whereby excessive contact may be seen as intrusive or the recall of messages was high, but little impact was simply a time barrier. detected on physical activity itself. A more optimistic conclusion about mass media campaigns in health more generally was made by Noar (2006), although this Sedentary Behaviour: Do we sit too much? was based on the recommendation that mass media campaigns be targeted and well executed. Indeed, We see many examples of ‘opportunities’ to be the VERB campaign in the USA is consistent with this sedentary today, with ubiquitous sedentary pursuits and was designed to raise physical activity levels in being even more accessible and often highly desirable. It children. The campaign showed success and is now well seems that sedentarianism is a highly desired commodity.
28 Kateri so dejavniki povezani z gibalno/športno aktivnim in sedentarnim obnašanjem otrok? Stuart J.H. BIDDLE
One recent trend in the study of physical activity and that interventions aimed at decreasing sedentary health is the identification of ‘sedentary behaviour’ as an behaviour in young people may result in successful independent topic. This has now been studied in children, behaviour change, and may also lead to increased adolescents and adults, Given the rise in paediatric physical activity. However, the mechanisms for achieving obesity, as well as the on-going interest in young people’s successful sedentary behaviour change require further lifestyles, coupled with contemporary trends in screen- study. There is also the issue that reducing one sedentary based entertainment and motorised transport (but not just behaviour will simply lead to a displacement of time into these sedentary behaviours), the area is indeed topical. another sedentary pursuit. Sedentary behaviour as a term in the past has been used rather loosely. Essentially, it has either been used to describe people (e.g., “sedentary youth”) when they References fail to meet a criterion level of physical activity, or it has been used to describe a behaviour or set of behaviours Almond, L., & Harris, J. (1998). Interventions to promote health- that actually reflect sedentary tasks, such as playing a related physical education. In S. J. H. Biddle, N. Cavill & J. computer game, ‘screen time’, doing homework, or just F. Sallis (Eds.), Young and Active? Young people and health- sitting. It is the latter definition that much more accurately enhancing physical activity: Evidence and implications (pp. 133-149). London: Health Education Authority. describes ’sedentary behaviour’ and is the operational Atkin, A. J., Gorely, T., Biddle, S. J. H., Foster, C., & Cavill, N. definition used here (see Marshall & Welk, 2008). That (in press). Interventions to promote physical activity in young is not to say that assessing ‘sedentary behaviour’ isn’t people conducted in the hours immediately after school: possible using a very low cut-off with accelerometers, A systematic review. International Journal of Behavioural for example, but such a method does not tell us what Medicine. behaviours are being done, and this is an important Atkin, A. J., Gorely, T., Biddle, S. J. H., Marshall, S. J., & limitation. Cameron, N. (2008). Critical hours: Physical activity and There is rather limited evidence on the relationship sedentary behavior of adolescents after school. Pediatric between sedentary behaviour and health outcomes Exercise Science, 20, 446-456. Biddle, S. J. H., & Gorely, T. (2005). Couch kids: Myth or reality? because researchers have tended to restrict their work The Psychologist, 18(5), 276-279. to TV viewing and body weight/fat. The commonly held Biddle, S. J. H., & Mutrie, N. (2008). Psychology of physical view is that TV viewing in young people is clearly (even activity: Determinants, well-being and interventions (2nd ‘causally’ in some eyes) related with overweight and Edition). London: Routledge. obesity. However, the picture is more complex than one Collins, J. L., & Wechsler, H. (2008). The VERB Campaign. might think. There are studies showing an association, American Journal of Preventive Medicine, 34(6, Supplement although our own meta-analysis of mainly cross-sectional 1), S171-S172. studies showed the strength of this association to be Donovan, R. J., & Owen, N. (1994). Social marketing and very small (Marshall, Biddle, Gorely, Cameron, & Murdey, population interventions. In R. K. Dishman (Ed.), Advances in Exercise Adherence (pp. 249-290). Champaign, IL: Human 2004). Moreover, the European Youth Heart Study has Kinetics. shown that TV viewing is associated with some markers Dunstan, D. W., Salmon, J., Owen, N., Armstrong, T., Zimmet, P. of metabolic risk but the association is mediated by Z., Welborn, T. A., et al. (2005). Associations of TV viewing and adiposity (Ekelund et al., 2006). Although this field is still physical activity with the metabolic syndrome in Australian in its infancy, data with adults does show a relationship adults. Diabetologia, 48(11), 2254-2261. between sedentary behaviour and metabolic indicators, Eakin, E. G., Lawler, S. P., Vandelanotte, C., & Owen, N. (2007). although the association seems stronger for women than Telephone interventions for physical activity and dietary men (Dunstan et al., 2005). Although a good case has behavior change: A systematic review. American Journal of been made for the importance of ‘inactivity physiology’ Preventive Medicine, 32(5), 419-434. Ekelund, U., Brage, S., Froberg, K., Harro, M., Anderssen, S. A., (Hamilton, Healy, Dunstan, Zderic, & Owen, 2008), and Sardinha, L. B., et al. (2006). TV viewing and physical activity sedentary behaviour more generally (Owen, Healy, are independently associated with metabolic risk in children: Matthews, & Dunstan, 2010), more needs to be known, The European Youth Heart Study. PLoS Medicine, 2(12), especially for young people. 2449-2456. Assuming there is some evidence that makes the Faulkner, G. E. J., Buliung, R. N., Flora, P. K., & Fusco, C. (2009). study of sedentary behaviour worthwhile for health Active school transport, physical activity levels and body behaviour researchers, we need to understand what weight of children and youth: A systematic review. Preventive factors might be associated with sedentary behaviour. As Medicine, 48(1), 3-8. with physical activity, these might be socio-demographic, Finlay, S.-J., & Faulkner, G. E. (2005). Physical activity promotion through mass media: Inception, production, transmission and psychological, behavioural, social, or environmental. consumption Preventive Medicine, 40, 121-130. Again, the bias has been towards TV viewing rather than a Fjeldsoe, B. S., Marshall, A. L., & Miller, Y. D. (2009). Behavior broader range of sedentary behaviours. What we do know change interventions delivered by mobile telephone short- about correlates of TV viewing is that many are socio- message service. American Journal of Preventive Medicine, demographic, meaning that they are not readily open to 36(2), 165-173. modification. For example, higher TV viewing is seen in Gortmaker, S. L., Peterson, K. E., Wiecha, J., Sobol, A. M., Dixit, lower SES groups. However, more modifiable correlates S., Fox, M. K., et al. (1999). Reducing obesity via a school- include having a TV in the bedroom (associated with more based interdisciplinary intervention among youth: Planet viewing), and the after-school and weekend periods. This Health. Archives of Pediatric and Adolescent Medicine, 153, 409-418. suggests that rather target TV viewing or other sedentary Hamilton, M. T., Healy, G. N., Dunstan, D. W., Zderic, T. W., & behaviour reduction in a blanket way, it might be better Owen, N. (2008). Too little exercise and too much sitting: to seek reductions during ‘critical hours’, such as after Inactivity physiology and the need for new recommendations school, in leisure-time, at weekends, or in daylight hours on sedentary behavior. Current Cardiovascular Risk Reports, (Atkin, Gorely, Biddle, Marshall, & Cameron, 2008). 2, 292-298. Can we reduce sedentary behaviour in young people? Kahn, E. B., Ramsey, L. T., Brownson, R. C., Heath, G. W., There are lab- and community-based interventions that Howze, E. H., Powell, K. E., et al. (2002). The effectiveness have shown effects for reduced sedentary behaviour. We of interventions to increase physical activity: A systematic have just reviewed intervention studies and concluded review. American Journal of Preventive Medicine, 22(4S), 73-
29 Kateri so dejavniki povezani z gibalno/športno aktivnim in sedentarnim obnašanjem otrok? Stuart J.H. BIDDLE
107. A critical appraisal of two models. Health Promotion Marcus, B. H., Owen, N., Forsyth, L. H., Cavill, N., & Fridinger, International, 5, 85-101. F. (1998). Physical activity interventions using mass media, Robinson, T. N. (1999). Reducing children’s television viewing to print media, and information technology. American Journal of prevent obesity: A randomized controlled trial. Journal of the Preventive Medicine, 15, 362-378. American Medical Association, 282(16), 1561-1567. Marshall, S. J., Biddle, S. J. H., Gorely, T., Cameron, N., & Sallis, J. F., Prochaska, J. J., & Taylor, W. C. (2000). A review of Murdey, I. (2004). Relationships between media use, body correlates of physical activity of children and adolescents. fatness and physical activity in children and youth: A meta- Medicine and Science in Sports and Exercise, 32, 963-975. analysis. International Journal of Obesity, 28, 1238-1246. Stone, E. J., McKenzie, T. L., Welk, G. J., & Booth, M. L. (1998). Marshall, S. J., & Welk, G. J. (2008). Definitions and Effects of physical activity interventions in youth: Review and measurement. In A. L. Smith & S. J. H. Biddle (Eds.), Youth synthesis. American Journal of Preventive Medicine, 15, 298- physical activity and sedentary behavior: Challenges and 315. solutions (pp. 3-29). Champaign, IL: Human Kinetics. Stratton, G., Fairclough, S. J., & Ridgers, N. D. (2008). Physical McGuire, W. J. (1969). The nature of attitudes and attitude activity levels during the school day. In A. L. Smith & S. J. H. change. In G. Lindzey & E. Aronson (Eds.), Handbook of social Biddle (Eds.), Youth physical activity and sedentary behavior: psychology: Vol III (pp. 136-314). Reading, MA: Addison- Challenges and solutions (pp. 321-350). Champaign, IL: Wesley. Human Kinetics. Noar, S. M. (2006). A 10-year retrospective of research in health van Sluijs, E. M. F., McMinn, A. M., & Griffin, S. J. (2007). mass media campaigns: Where do we go from here? Journal Effectiveness of interventions to promote physical activity in of Health Communication, 11, 21-42. children and adolescents: Systematic review of controlled Owen, N., Healy, G. N., Matthews, C. E., & Dunstan, D. W. (2010). trials. British Medical Journal, 335, 703-707 Too much sitting: The population health science of sedentary Vandelanotte, C., Spathonis, K. M., Eakin, E. G., & Owen, N. behavior. Exercise and Sports Science Reviews, 38(3), 105- (2007). Website-delivered physical activity interventions: 113. A review of the literature. American Journal of Preventive Redman, S., Spencer, E. A., & Sanson-Fisher, R. W. (1990). The Medicine, 33(1), 54-64. role of mass media in changing health-related behaviour:
30 Kateri so dejavniki povezani z gibalno/športno aktivnim in sedentarnim obnašanjem otrok? Dušan BAJEC
URA ŠPORTNE VZGOJE VSAK DAN A DAILY PHYSICAL EDUCATION LESSON
Dušan BAJEC Osnovna šola Miroslava Vilharja Postojna, Slovenija
POVZETEK življenju, ki so ga prinesle različne naprave in pripomočki v vsakodnevni uporabi. Gibalna/športna aktivnost ima zaradi Za človeka so gibalne/športne aktivnosti zelo tega velik vpliv na razvoj psihomotoričnih sposobnosti pomembne. Zato je že dolgo pedagoški izziv vprašanje, in zdravje. Gibalna/športna aktivnost ima vpliv samo kako naučiti in privzgojiti navade za gibalne/športne tedaj, kadar se redno izvaja skozi vse življenje. Zato ima aktivnosti in kako predstaviti in ponuditi čim več vsebin vzgojno-izobraževalni proces nalogo, da omogoča razvoj in aktivnosti, ki omogočajo udejstvovanje čim večjemu psihomotoričnih sposobnosti in oblikovanje vedenjskih številu ljudi različnih starosti. Pri doseganju končnega cilja vzorcev in navad, ki pripeljejo do vseživljenskih gibalnih pomaga izbira primernih vsebin in organizacijskih modelov aktivnosti. Prav to je glavni razlog, da se športni pedagogi za posamezna starostna obdobja in postopno prehajanje in druge sorodne strokovne skupine zavzemamo za večje na zahtevnejše dejavnosti. število ur gibalne/športne aktivnosti. Namen prispevka je V procesu devetletnega šolanja smo želeli na naši predstaviti organizacijo in vsebino aktivnosti, s katerimi šoli pripraviti program, ki bo omogočil učencem uro poskušamo doseči gibalne/športne aktivnosti otrok vsak športne vzgoje vsak dan. Z uvedbo ur ŠVZ vsak dan in dan in s tem razvijanje različnih sposobnosti in izkušenj organizacijo različnih tečajev in šol v naravi smo zagotovili ter pridobivanje različnih znanj, ki so potrebna za razvoj dovolj veliko število ur in izpolnili omenjeni kriterij. S otroka. posredovanjem različnih znanj so učenci pridobili dovolj znanja, izkušenj, navad in motoričnih sposobnosti, da so dosegli zastavljene cilje našega programa. FINANCIRANJE DODATNE URE ŠVZ IN OSTALIH Ključne besede: redne gibalne/športne aktivnosti, ŠPORTNIH AKTIVNOSTI pridobivanje izkušenj in navad, vsak dan ura športne vzgoje Ko razmišljamo o vsakodnevni uri ŠVZ, moramo vedeti, da sistemskega denarja za dodatne ure športa ni. To je eden od kriterijev, ki smo ga morali upoštevati pri ABSTRACT uvajanju dodatnih aktivnosti. Potrebno je bilo predvideti možne vire financiranja Physical/sports activities are very important for an programa, ki ga želimo izvajati. Možnosti plačil je več: individual. That is why the question of how to teach and sponzorji, donatorji, različni razpisi, starši itd. Ta del smo impart habits of engaging in physical/sports activities pripravljali istočasno z vsebinsko pripravo. V praksi se and how to present and provide various contents and je kot dobro izkazalo dejstvo, da starši sodelujejo pri activities that would enable as large a number of people pridobivanju sponzorjev in donatorjev programa. of different ages as possible to take part in them has been a pedagogical challenge for a long time. The choice of appropriate contents and organization models for different PRIPRAVA PROGRAMA IN NAČRTOVANJE age periods as well as the gradual pass-through to more KADRA demanding activities help in achieving the final objective. During the nine-year primary school process we Podlaga za pripravo vsebine programa je Učni načrt wanted to prepare a programme in our school that would za osnovno šolo (Kovač in Novak, 1998) in Cilji šolske enable the pupils a lesson of physical education every športne vzgoje (Cankar in Kovač, 1994). Pri pripravi so day. By the introduction of daily physical education sodelovali športni pedagogi, vodstvo šole, razredni učitelji, lessons and by the organization of various courses and predmetni učitelji, strokovni delavci in računovodstvo. outdoor school programmes we have provided a sufficient V šoli smo se vključili v projekt delavci, ki smo izrazili number of lessons and met the above-mentioned željo po tovrstnem delu. Načrtovali smo tudi sodelovanje criterion. By passing on different knowledge to the pupils z zunanjimi sodelavci iz različnih društev, ki delujejo v they have acquired enough knowledge, experience, habits okolju. and motoric abilities to achieve the set objectives of the programme. Key words: regular physical/sports activities, CILJI DODATNIH UR ŠVZ IN DODATNIH acquiring of experience and habits, a daily physical ŠPORTNIH VSEBIN education lesson • Nadgraditev vsebin iz učnega načrta, ki se izvajajo na rednih urah ŠVZ. UVOD • Seznanitev s športi, ki jih v osnovnem programu ne moremo izvajati (lokostrelstvo, kolesarstvo, Živimo v času sprememb, zato sta prilagajanje in veslanje – kajak, orientacija, jahanje, jadranje itd.). hitrost odzivanja na spremembe zelo pomembna. Ena • Navajanje na samostojno organizacijo in izvajanje od pomembnih sprememb je spremenjen slog življenja, določenih aktivnosti v naravi. ki prinaša veliko negativnih učinkov za ljudi. Pogost • Izvajanje aktivnosti v naravi z minimalnim vplivom dejavnik je premalo dnevne telesne aktivnosti v našem na okolje.
31 A DAILY PHYSICAL EDUCATION LESSON Dušan BAJEC
• Medpredmetno povezovanje in prepletanje S programom v 5. razredu učenci izvedejo na letni znanja različnih predmetnih področij (biologija, ravni naslednje število ur športnih aktivnosti in ur ŠVZ v gospodinjstvo, slovenščina, geografija, športna urniku vzgoja …). VSEBINA ur/teden ur/leto • Razvijanje pozitivnega socialnega in psihološkega učinka skupine na posameznika in obratno. ura športne vzgoje 5 175 • Motivacija učenca in družine za športno aktivnost. 5 športnih dni 20 planinski tabor 3 dni 18 jamarstvo in kolesarski izlet 5 UČNE METODE dvodnevni izlet na tekaških 12 smučeh (taborniška koča Pri izvajanju vsebin nam izbiro učnih metod narekujejo Mačkovec) postavljeni cilji. Pomembno vlogo pri njihovi izbiri ima prostor, kjer vsebine izvajamo (gore, morje, jame, jahalnice Športna značka Krpan 6 …). Športna akademija 3 • Razlaga in pogovor sta vedno uporabljena v SKUPAJ 242 kombinaciji z ostalimi metodami. • Demonstracije (učitelj, učenec, video …) se pri nekaterih vsebinah nujno dopolnjujejo (npr. PRIMERJAVA REZULTATOV varovanje pri plezanju). ŠPORTNOVZGOJNEGA KARTONA • Metoda igre, kjer učitelj v igralnih situacijah prikaže neko rešitev, je potrebna zaradi višjega nivoja Pri vključevanju otrok v dodatni program športnih znanj. aktivnosti ne izvajamo nobene selekcije na podlagi športnih rezultatov. Edini pogoj je želja otrok in staršev za omenjeni program. UČNE OBLIKE Iz tabel 1, 2, 3, 4 je razvidno, da je trend rezultatov v večini testov pozitiven v korist učencev, ki sodelujejo v Izvajanje tako različnih vsebin privede do uporabe programu športnih oddelkov in imajo vsak dan eno uro vseh učnih oblik. Različne športne vzgoje. Na rezultate vpliva tudi športna aktivnost starostne skupine zahtevajo različne pristope, kar tudi otrok v družinskem okolju in društvih. Večina učencev vpliva na izbiro učnih oblik. je aktivnih v različnih trenažnih procesih, ki jih ponujajo Pri delu tako uporabljamo naslednje učne oblike: društva in klubi v kraju. frontalno, individualno, skupinsko, vadbo po postajah, obhodno vadbo, poligon, štafeto, delo v igralnih skupinah, Tabela 1: Primerjava XT vrednosti dečkov po delo z vrsto, kolono, delo s kartoni, delo z dopolnilnimi posameznih testih in povprečna XT razreda nalogami, delo z dodatnimi nalogami, delo s homogenimi Tabela 2: Primerjava XT vrednosti deklic po in heterogenimi skupinami, kombinirano delo. posameznih testih in povprečna XT razreda Tabela 3: Primerjava absolutnih vrednosti dečkov po posameznih testih IZVEDBA DODATNEGA ŠPORTNEGA Tabela 4: Primerjava absolutnih vrednosti dečkov po PROGRAMA posameznih testih
Predstavil bom primer programa za 5. razred. V ostalih Program ni toliko storilnostno usmerjen, temveč razredih je kvantiteta vsebin primerljiva. stremi bolj k predstavitvi posameznih športnih aktivnosti, učenju športnih veščin in oblikovanju vedenjskih vzorcev VSAK DAN in navad, ki pripeljejo do vseživljenskih gibalnih aktivnosti. • 1 ura športne vzgoje, kjer sta prisotna dva učitelja Zato predvidevamo, da je to razlog, da razlike v motoričnih (razredničarka in športni pedagog = 5 ur/teden), sposobnostih niso večje. Iz ciljev, ki smo si jih postavili pri klasični oddelki 3 ure/teden – z enim učiteljem) izvajanju programa ura športa vsak dan, je pomembnejši • 5 športnih dni: višji nivo športnih znanj, navad in izkušenj. kros, orientacija planinski izlet zimske aktivnosti ZAKLJUČEK atletika igre brez meja Redna gibalna/športna aktivnost pomembno vpliva k telesnemu, duševnemu in socialnemu zdravju. Večja ENO- DO TRIDNEVNE AKCIJE verjetnost je, da se bodo vzorci gibalne/športne aktivnosti, • Tridnevni planinski tabor (Vršič) pridobljeni v zgodnjem obdobju našega življenja, ohranili Jamarstvo in kolesarski izlet (dopoldne) vse življenje in zagotovili osnovo za kakovost življenja • Dvodnevni izlet na tekaških smučeh (taborniška sedaj in kasneje. Šola ima pri tem pomembno vlogo. S koča Mačkovec) projekti in programi, kot je naš, lahko dejavno vpliva tudi na vlogo družine, ki jo ta ima pri oblikovanju zdravega Športna značka življenskega sloga. • Športna akademija Mozaik gradimo z majhnimi delci. Tudi mi smo sistem • Udeležba na šolskih, občinskih, … tekmovanjih gradili z majhnimi koraki: pred petnajstimi leti en oddelek, danes pa devet oddelkov ali 33% učencev šole. ŠOLA V NARAVI Sedemdnevna šola jadranja v Piranu z izpopolnjevanjem potapljanja in seznanitev s smučanjem na vodi
32 A DAILY PHYSICAL EDUCATION LESSON Dušan BAJEC
LITERATURA
Cankar, F., Kovač, M. (1994). Cilji šolske športne vzgoje. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport. Kovač, M., Novak, D. (1998). Osnovna šola – Učni načrt – Športna vzgoja. Ljubljana: Urad za šolstvo. Peternelj, B. (2007). Vpliv osemletnega vzgojno-izobraževalnega programa z dodatno športno ponudbo na izbrane motorične in psihosocialne dimenzije ter učni uspeh učencev. Zbornik 20. strokovnega posveta športnih pedagogov Slovenije. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str.177–183. Strel, J. s sod. (1996). Športno vzgojni karton. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
33 NESTRUKTURIRAN MATERIAL KOT POMAGALO PRI GIBANJU NA PROSTEM Marjeta BARBER
NESTRUKTURIRAN MATERIAL KOT POMAGALO PRI GIBANJU NA PROSTEM NON-STRUCTURED MATERIAL AS AN INSTRUMENT WITH OUTDOOR EXERCISES
Marjeta BARBER Vrtec »Otona Župančiča« Slovenska Bistrica, enota Čebelica »Oton Župančič« kindergarten Slovenska Bistrica, unit Čebelica
Povzetek: Uvod
V prispevku predstavljam možnost uporabe Otroke spremljam že drugo leto, torej od njihovega nestrukturiranega materiala za gibanje na prostem. Iz prvega leta starosti. Skupina otrok je homogena-oddelek kartonskih škatel, tulcev in časopisnega papirja smo 2 -3 leta. Skozi vso to obdobje so se otroci imeli možnost naredili različna orodja za gibanje ter izvedli vadbeno srečevati z nestrukturiranimi materiali, vendar predvsem uro na igrišču vrtca. Otroci so preizkušali svoje gibalne v igralnici pri ostalih področjih iz kurikuluma. Strmim za sposobnosti, osvajali različna znanja in utrjevali čustveno tem, da izhajam iz otrok, upoštevam njihove želje, potrebe socialno raven. Ob tem sem upoštevala otrokove gibalne in ideje. sposobnosti (prvo starostno obdobje), cilj je bil, da se To sem jim tudi omogočala in bila pozorna na razna otroci preizkušajo v premagovanju ovir iz drugačnega dogajanja in dajala otrokom izzive, izkušnje. In ravno materiala, na drugačnem terenu, zunaj, na hribu, v vse to me je spodbudilo, da skupaj z otroki prenesemo drugačnih pogojih, sonce, veter. Po analizi sem ugotovila, nestrukturiran material v gibanje na igrišču. da je uporaba nestrukturiranega materiala pozitivno Kar nekaj časa smo zbirali različne kartonske škatle, vplivala na otroke, kar se ja kazalo v dolgotrajni motivaciji tulce. Preko oglasne deske sem k sodelovanju-zbiranju pri dejavnosti ter njihovih željah, po še več takšnih embalaže povabila starše. Otroci so sodelovali pri pripravi dejavnostih. oz. izdelavi novih orodji in rekvizitov. Pomagali so pri Ključne besede: nestrukturiran material, gibanje, lepljenju, rezanju, sestavljanju - sodelovalno učenje. Iz elementarne igre, gimnastične vaje, vadbena ura. večjih škatel, ki smo ji zlepili, je nastal tunel. Različno visoke škatle so bile kot ovira, pri hoji oz. stopanju vanje in ven. Večji karton smo uporabili za tobogan. Tulci so bili Summary: palice, s katerimi so otroci vodili žoge iz papirja. Pri načrtovanju sem upoštevala zmogljivosti otrok za In the article I represented the possibility of using to starostno obdobje in njihove spretnosti. Načrtovala non-structured material for outdoor exercises. We made sem naloge na višjem nivoju za katere sem predvidevala different instruments for exercising from cardboard daljši čas trajanja dejavnosti. boxes, cylinders and newspaper and we carried out Metodične enote: hoja, tek, plazenje, poskoki. a training hour at the kindergarten playground. The Učne metode: razlaga, demonstracija, pogovor, children tested their movement abilities, learnt different posnemanja, vodenja. things and reinforced emotionally social level. I took into Učne oblike: frontalno, skupinsko, individualno. consideration children’s movement abilities (first age Pripomočki: časopisni papir, škatle različnih velikosti, bracket). The aim was to test the children in hurdle racing karton, tulci.
Glavni cilj vadbene ure: Otroci se preizkušajo v premagovanju ovir iz nestrukturiranega materiala. CILJI: 1. Gibalne sposobnosti: Otroci • razvijanje koordinacije oz. skladnosti gibanja (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), ravnotežja, • pospešitev dihanja in krvnega obtoka, • razvijanje moči, hitrosti in gibljivosti 2. Osvajanje različnih znanj: • uporabljanje naravnih oblik gibanja kot načina gibanja, • seznanjanje s telovadnimi pripomočki 3. Čustveno – socialna raven: • prepoznavanje vrstnikov, razvijanje sposobnosti opazovanja, • razvijanje samozavesti, odločnosti in vztrajnosti, • razvijanje veselja do gibalne dejavnosti, • spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi.
(where hurdles are made of different material, on different UVOD terrain, outside, on a hill, in different conditions - sunshine, wind). After analysis I discovered that the use of non- Z otroki naredimo krog. Otrokom povem, kaj bomo structured material has a positive effect on children, which delali pri gibalni dejavnosti. Dam navodila za nadaljnje can be seen from their long-lasting motivation for an delo. activity and from their wish for more such activities. Key words: Non-structured material, exercises, elementary games, gymnastic exercises, training hour.
34 NON-STRUCTURED MATERIAL AS AN INSTRUMENT WITH OUTDOOR EXERCISES Marjeta BARBER
1. SPLOŠNO OGREVANJE ANALIZA
Elementarna igra: Koga pogrešate? Po gibalni dejavnosti, smo z otroki naredili skupno Otroci prosto tekajo po določenem delu igrišča. analizo. Otroci so povedali, da se dobro počutijo; čutilo Na znak vzgojiteljice (plosk) počepnejo in zamižijo. Ko se je veselje in zadovoljstvo. Najbolj vešč jim je bil tunel in vzgojiteljica vpraša: »Koga pogrešamo?«, odprejo oči in spust po toboganu ter igra za ogrevanje. V samem poteku skušajo ugotoviti kdo je pod večjo plastjo časopisnega igre, je želelo bit skritih večina otrok. papirja. Med tem, ko so otroci mižali, je vzgojiteljica Sama sem opazila, da so bili otroci zelo aktivno nekoga pokrila oz. skrila. Pomaga jim s tem, ko pove kako motivirani za dejavnost. Pri vajah s časopisnim papirjem je ta otrok oblečen oz. katerikoli lastnosti, po kateri je so sodelovali in se trudili, da bi posnemali mojo pokritega otroka mogoče spoznati (prirejeno po Videmšek demonstracijo vaje. To metodo sem izbrala zaradi starosti in Stančevič, 2004). otrok. Bila pa je neposredna in posamična. Pri vodenju žoge iz papirja, s tulcem do ciljne točke in to dosledno po označeni poti, so bili vztrajni in natančni 2. SPECIALNO OGREVANJE – GIMNASTIČNE pri ciljanju v škatlo. Hitri pri teku med ovirami. Dovolj VAJE močni in gibljivi pri plezanju skozi tunel, kateri je bil zaradi samega materiala tudi malo spolzek. Nekoliko težav je bilo mahanje s časopisom: pri stopanju iz škatel, predvsem višjih, kje je bilo potrebno • pred telesom (obe roki) paziti na obe nogi. • ob telesu (desno, levo, izmenično) Otroci so vaje na poligonu izvedli večkrat in vsakokrat • nad glavo (obe roki); je bilo videti izboljšanje same izvedbe vaje in hitrosti predkloni, odkloni, zasuki; izvedbe. Otroci so takoj uporabili imena za nastala orodja poskoki na časopis naprej, nazaj, desno, levo; (tunel, tobogan), čeprav so bila samo podobna. uporaba časopisa za podlogo: Za zaključek smo skupaj pospravili in zapustili igrišče • sede dvigovanje nog (levo, desno) čisto. Iz časopisnega papirja, katerega smo uporabljali pri • sede dvigovanje obeh nog naenkrat gimnastičnih vajah, smo naredili čake. • vozimo kolo. ZAKLJUČEK Nestrukturiran material je ob uporabi v gibanju na GLAVNI DEL URE prostem, dobil novo pripisano lastnost in sicer kot ovira in učno pomagalo. Vadba poteka v frontalni obliki dela. Glavni cilj sem že v sami pripravi zastavila tako, da je Poligon: bil otrokom dosegljiv. Kljub temu, pa so osvajali določena • otrok se plazi skozi tunel iz škatel, po hribu znanja, spretnosti, razvijali sposobnosti, privzgajali navade navzgor; in se sprostili. Enako glavni cilj vadbene ure narekuje • otrok stopa v različno visoke škatle, z eno nogo in izbiro metod, način dela in oblik. obema nogama, po hribu navzgor; Posredni cilji so se v vsakem trenutku prepletali • otrok se spusti po toboganu iz kartona; in so jih otroci dosegali. Tako se je s pomočjo • otrok vodi žogo iz časopisnega papirja, s pomočjo nestrukturiranega materiala njihova telesna pripravljenost tulca, po določeni stezi iz tulcev, do cilja – škatla: dvignila na višji nivo. • otrok teče med postavljenimi škatlami.
Literatura: 3. ZAKLJUČNI DEL URE Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Otroci pospravijo vse pripomočke. Slovenije za šolstvo. Iz časopisnega papirja, katerega smo uporabljali za Videmšek, M., Strah, N. in Stančevič, B. (2001). Igrajmo se gimnastične vaje, naredimo čake. skupaj. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
35 SPOZNAVANJE SMUČANJA SKOZI IGRO Renata BEGUŠ
SPOZNAVANJE SMUČANJA SKOZI IGRO
GETTING TO KNOW SKIING BY PLAYING Renata BEGUŠ Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, Vrtec Radovljica
IZVLEČEK demonstration and conversation in reflection of the participants we discovered that this year has been a V prispevku želimo osvetlili primer iz prakse, ki se je concrete familiarization of skiing threw play was fun, spontano razvil v igralnici in se nadgradil na smučišču educative an physiological very congruent. All children, Viševnik na Rudnem polju. Čar zimskih olimpijskih iger their parents, brothers and sisters, grandmothers and nam je dal izhodišče za razvijanje konkretnega primera grandfathers actively participated and have been satisfed v skupini otrok, starih od 5 – 6 leta. Z ustrezno izbranimi with the course and realization of the program of the športnimi aktivnostmi, oblikami in metodami dela v okviru skiing competition in Pokljuka. We achieved all the goals, predšolske športne vzgoje, smo vplivali na celostni razvoj we even exceeded some of them. We achieved all this otroka. Gibanje je potreba in pravica otroka, ki mu jo because of the process of work and the way that was moramo zagotoviti, ne glede na okoliščine in trenutne walked together with the children and not only because razmere. Z gibanjem na svežem zraku omogočamo of the achieved successes and goals that we have set to otrokom utrjevanje njihovega zdravja kot tudi razvijanja ourselves. občutka do spremembe okolja in narave. Na spontan, Key words: aridly skiing, athlete Jure Franko, play nevsiljiv način sproščeno sprejmejo novo vrsto gibanja in (game, competition), medal, skiing competition se prilagodijo novim razmeram (Pišot, Videmšek, 2004). Otroci morajo sprejemati katerokoli športno aktivnost z zanimanjem, veseljem, navdušenjem, da bi lahko ob UVOD tem razvijali dobro počutje. S tem bogatijo svojo gibalno ustvarjalnost, jo asimilirajo z izkušnjami in jo nadgrajujejo Znano je, da so otroci ob primerni motivaciji, z z novimi spoznanji. Z metodo opazovanja, demonstriranja, upoštevanjem predhodnih izkušenj veliko bolj dovzetni razgovora in refleksij sodelujočih smo ugotovili, da je za sproščeno gibanje na snegu kot brez nje. In če bilo letošnje konkretno spoznavanje smučanja skozi igro imajo hkrati še kompetentne strokovnjake, se njihova zabavno, poučno in fziološko zelo kongruentno. Vsi usvajanja smučarskega znanja še bolj poglobljena. Ker se otroci, njihovi starši, bratci, sestrice, babice in dedki so otrok uči celostno je ključnega pomena, kako pridobiva aktivno sodelovali in bili zelo zadovoljni s potekom ter nove izkušnje v spoznavnem procesu. Pri vsem tem naj samo izvedbo oz. programom smučarskega tekmovanja izpostavim proces dela otrok in odraslih, s katerim smo na Pokljuki. Dosegli smo vse cilje, nekatere celo presegli. prišli do doseženih uspehov, ki smo si jih zastavili. Uspelo nam je zaradi procesa dela, prehojene poti, ki smo jo naredili z otroki do konca in ne le zaradi doseženih uspehov, ciljev, ki smo si jih zastavili… PREDMET OBRAVNAVE Ključne besede: suho smučanje, športnik Jure Franko, igra, medalja, smučarsko tekmovanje. Prvo seznanjanje z različnimi športnimi aktivnostmi, ki so sestavni del otrokovega celostno gibalnega razvoja, se začne že v zgodnjem predšolskem obdobju. Odrasli, ABSTRACT starši, vzgojitelji spremljamo otroka na njegovi razvojno gibalni poti na način, da ga pripeljemo do tam, do koder In this segment we wish to enlighten a practice case sam ne bi nikoli prišel. Hkrati ga ob tem spodbujamo, that developed spontaneously in a playroom and has mu nudimo bogato učno okolje, da bo lahko razvijal grown in the slopes of Viševnik at Rudno feld. The procesno – razvojno učenje, se ob tem zabaval in magnifcence of the Olympic games gave us the starting pridobival nove izkušnje. Ker je bil čas Olimpijskih iger, point to develop the concrete case in a group of children so bili vsi otroci v skupini navdušeni nad različnimi športi. age 5 to 6. With carefully selected sporting activities, Vsakodnevno smo se pogovarjali o smučanju, drsanju, forms and methods of work inside a preschool system teku na smučeh, smučarskih skokih, ipd. Vendar največ we influenced the integrated development of a child. zanimanja je vedno ostajalo pri smučanju. Idejo oz. Movement is a need and a right of a child which we have navdušenje otrok smo realizirali v konkretno smučarsko to assure the child this possibility no mater what the aktivnost. Kdaj začeti in kako začeti je težko reči, vendar circumstances or current conditions. We strengthen their smo upoštevali individualne potrebe kot interes otrok. health and develop the sense of the environment and Otroci so bili notranje in zunanje zelo motivirani, zato smo nature changing with being and moving in the fresh air. In skupaj načrtovali kot realizirali njihov koncept dela. Ker a spontaneous and unobtrusive way they spontaneously so otroci stari od 5-6 let imajo veliko predhodnih izkušenj except a new way of movement and they adapt to the o najrazličnejših gibalnih igrah, kot so: spusti, drsenje, new living conditions (Pišot, Videmšek, 2004). Children skakanje na različnih površinah kot so trava, pesek, blato, have to except every way of sport activity with interest, sneg, led,… Hkrati so ob tem pridobili konkretne izkušnje joy, enthusiasm so that they could meanwhile develop spoznavanja različnih podlag v povezavi z gibanjem, ki so comfortable being. With this they enriched their motional jih osvajali skozi igro. V procesu izvedbe vseh aktivnosti, creativity, assimilate it with past experience and upgrade se prepleta močno sodelovanje s starši, medsebojno it with new fndings. With the method of observation, sodelovanje, strpnost med otroki, pomoč drugemu, da bo
36 GETTING TO KNOW SKIING BY PLAYING Renata BEGUŠ zmogel, veliko zabave (notranja in zunanja motivacija), ki je Uporabili smo naslednje metode raziskovanja: prispevala k nadgradnji celotne športne aktivnosti. Vse to • opazovanje s popolno udeležbo, je predvsem vplivalo na uspešno premagovanje strahu, ki • delo s fotografijo, ga otroci ob koncu niso več imeli. Nasprotno dogovarjali • delo s snemanjem, so se celo za naslednje smučarsko tekmovanje…. • neformalnimi razgovori s starši, otroki in soudeleženci aktivnosti.
OPERATIVNI CILJI REZULTATI IN RAZPRAVA • Spodbujanje razvijanja motoričnih gibalnih sposobnosti (koordinacija, ravnotežje, moči, V nadaljevanju predstavljamo športno aktivnost s preciznosti, hitrosti, gibljivosti in vztrajnosti) po športnikom Juretom Frankom. zmogljivostih posameznega otroka. Za izvedbo športne aktivnosti smo se dogovorili s • Spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, športnikom Juretom Frankom. Vsak otrok je pred tem medsebojne pomoči in športnega obnašanja. izdelal par smuči iz odpadnega materiala. V nadaljnjem • Spoznavanje in usvajanje za smučanje pomembnih razmišljanju kdo nam bo pokazal, naučil, kako se smuča, gibalnih znanj. nam je deklica Maya predlagala svojega očka – športnika. Ob prihodu ga je zanimalo, če so že kdaj smučali, koliko vedo o smučanju oz. kakšne izkušnje so imeli do sedaj HIPOTEZI ipd.. Za ogrevanje jim je pokazal nekaj športnih iger, vaj in jih usmeril na športna pravila. Na kaj morajo biti pozorni, • Menimo, da so otroci v predšolskem obdobju kako se gibljemo, vijugamo in jih kasneje spodbudil na ob »primerni motivaciji« navdušeni za sproščeno konkretno igro - suhega smučanja. Bilo mu je zelo všeč, gibanje na snegu, ki jim omogoča navdušenje, kako so otroci izdelali vsak svoje smuče in bil hkrati doživljanje veselja, zabave in jih vodi k novim presenečen, ker jih je dobil tudi on (ker brez smučk ne motoričnim izkušnjam. more demonstrirati). Ob improvizaciji postavitve plastičnih • Menimo, da otroci pomen športa z aktivnim stožcev, proge za veleslalom v igralnici, so otroci aktivno sodelovanjem športnika v igralni skupini konkretno sodelovali in predlagali, kje bi lahko bil start in kje cilj. Prvi doživljajo drugače, ker sooblikujejo izvedbo in , ki je preizkusil progo je bil Jure. Otrokom je še povedal, pridobijo dobro izhodišče za nadgrajevanje. če se zgodi nesreča in če kdo izgubi smučko; jo popravi, če ne gre, jo vzame v roke in pride z njo do cilja. Otroci so bili neverjetni. Tekmovali so vsi, bili RAZISKOVALNI PROBLEM navdušeni, navijali za prijatelje in se hkrati veseli ponovnega tekmovanja. Tako smo se »vsi skupaj z otroki« Osvetliti želimo načrtovano športno aktivnost za dogovorili o konkretnem tekmovanju na Pokljuki. skupino otrok, ki se je zaradi dobre športne aktivnosti Tam smo izvedli smučarsko tekmovanje v veleslalomu. nadgradilo v nadaljevanje oz. nadgradnjo pridobljenih V sodelovanju s starši in kolektivom Vadbenega centra izkušenj. Pokljuka se nam je želja uresničila…
Slika 1: Postavitev proge za Slika 2: Suho smučanje v igralnici. Slika 3: Srebrna medalja. veleslalom.
Slika 4: Postavitev zastavic. Slika 5: Smučarsko tekmovanje/veleslalom. Slika 6: Uživanje na snegu.
37 GETTING TO KNOW SKIING BY PLAYING Renata BEGUŠ
SKLEP nadgrajujejo. In ravno tovrstna zaporedja usvajanja teh stopenj ima na poti do znanja smučanja poseben pomen Potrjujemo hipotezo, da so otroci v predšolskem (Pišot, Videmšek, 2004). obdobju ob »primerni motivaciji« resnično navdušeni za Zimsko športni dan na Pokljuki kot športna aktivnost v sproščeno gibanje na snegu, ki jim omogoča navdušenje, igralnici ter vse sorodne dejavnosti so bile zelo zabavne, veselja, zabavo in jih vodi k novim motoričnim izkušnjam. poučne in hkrati kongruentne za vse sodelujoče. Vsi Potrditev medsebojnega sodelovanja s športnikom, starši, strokovnjaki, organizatorji, ki so nam popestrili športne otroki, je dobro izhodišče za nadaljnje uresničevanje aktivnosti, so pripomogli k razvijanju celovite gibalne športnih aktivnosti na prostem in hkrati uspeh, da je osebnosti otrok. vključevanje vseh sodelujočih temelj pomena v razvijanju trajnostnega športnega razvoja oz. vseživljenjskega učenja otrok. Cilje smo dosegli, mogoče v nekaterih aktivnostih LITERATURA celo presegli, vendar je to dokaz, da so bili otroci pri tem aktivno vključeni in pridobili zaupanje v našega učitelja Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. (2002). Maribor: in se hkrati otresli strahu, da tega ne bi zmogli. Pri tem Založba Obzorja. so pomembne stopnje usvajanja smučarskega znanja in Pišot, R., Videmšek, M. (2004). Smučanje je igra. Ljubljana: predvsem upoštevanja otrokovih predhodnih izkušenj. Narodna in univerzitetna knjižica. Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Pri učenju smučanja skozi igro je otrok v spoznavnem Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. procesu, v katerem si pridobiva nova znanja in si s Videmšek, M., Drašler, A., Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot tem bogati svoj gibalni spomin ob sočasnem razvijanju sredstvo za seznanjanje s tujim jezikom v zgodnjem otroškem pripadajočih gibalnih sposobnosti. Ob tem opazimo obdobju. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. določene stopnje na poti znanja smučanja, ki se smiselno
38 RADOSTI NA SNEŽNI BELINI Bojana BENKOVIČ
RADOSTI NA SNEŽNI BELINI JOY ON THE SNOW WHITENESS.
Bojana BENKOVIČ Vrtci Občine Moravske Toplice
POVZETEK: Družina namreč s svojimi odnosi izredno močno oblikuje otrokovo osebnost, še posebno v predšolskem obdobju. V Vrtcih Občine Moravske Toplice nudimo otrokom Pri izpeljavi športnih programov, zlasti za predšolske izmed več ponudb, ki pripomorejo k vsestranski in otroke je sodelovanje staršev nedvomno zelo pomembno. celoviti osebnosti, tudi dodatno plačljivo dejavnost, to je In tako v Vrtcu Občine Moravske Toplice otrokom izmed zimovanje. več ponudb, ki pripomorejo k vsestranski in celoviti V dogovoru s starši, so otroci s strokovnimi delavkami osebnosti, nudimo tudi dodatno plačljivo dejavnost, to je odšli na zimovanje na Pohorje. Osnovno vodilo je bilo zimovanje za otroke. V pogovoru z otroki sem najprej med gibanje, saj je gibalni razvoj pomemben v prvih letih njimi naredila ustno anketo o tem, kaj mislijo o zimovanju življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja v novem okolju, brez staršev, vendar s strokovno delavko do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. Z iz vrtca. Nekaj otrok je bilo takoj pripravljenih na nove gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje okolice, prostora, dogodivščine, nekateri otroci so dejali, da morajo vprašati časa in samega sebe. Za otroke je bil to izziv, začenjali starše, peščici otrok pa ta oblika ni ustrezala. so čutiti veselje, varnost, ugodje, dobro so se počutili, V nadaljevanju pogovora sem ugotovila, da bi tudi pridobili so si samozaupanje in samozavest. Zato so vse ostali otroci radi šli na zimovanje, če bi bilo v domačem aktivnosti v naravi v zimskem času prijetna in koristna kraju, če bi bili z njimi starši in bi prenočili doma. poživitev. To je način, kako otroci z radostjo, veseljem in sproščenostjo na nevsiljiv način vzljubijo novo vrsto gibanja in se prilagodijo na nove življenjske razmere. GLOBALNI CILJ ALI NAMEN: Uresničevali smo cilje: spoznavanje zimskih dejavnosti, spoznavanje vloge narave v povezavi z gibanjem v naravi, Potrebi po gibanju in igri sta primarno otrokovi spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje pri izvajanju gibalnih dejavnosti, ter ozaveščanje o skrbi za okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok lastno varnost in varnost drugih. začne obvladovati svoje roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, ugodje, dobro se počuti, pridobi si samozaupanje in samozavest. Zanimalo me je kako se ABSTRACT bodo otroci odzivali na dano situacijo izven poznanega okolja. In kindergartens of commune Moravske Toplice Cilji: we tender children many offers that contribute to a • Spoznavanje zimskih dejavnosti na snegu pri development of comprehensive and integrated personality. sankanju. Additionally we also offer charge activity – wintering. • Spoznavanje vloge narave v povezavi z gibanjem In agreement with parents, children with the v naravi. professional staff went to the on Pohorje. The • Razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju basic guidance was movement , because exercise telesa in izražanju z gibanjem. development is important in the frst years of life. • Spoznati in znati ravnati s športnimi rekviziti (sani). It is passing from the natural and simple forms of • Spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki exercise to the complex and demanding sports. so potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnosti v Movement of the body helps to detect ambient of ozaveščanju skrbi za lastno varnost in varnost surroundings, space, time and a person himself. drugih … For children, that was a challenge. They started to feel joy, safety and comfort. They feel that they gained self-trust and self-confdence. Therefore HIPOTEZE: all outdoor activities in winter are nice and helpful reanimation. This is how children with joy, happiness Menim, da lahko otroke tudi v mrzlih, nekoliko and on a relaxed and unobtrusive way enjoy a new vetrovnih in zasneženih vremenskih razmerah na kind of moving and adjust to new living conditions. zimovanju, v novem okolju usmerim v gibanje, jih We realized goals such as: learning about winter navdušim in usmerim v aktivnosti, ki jim bodo omogočile activities, recognizing the role of nature in relation doživljanje veselja in navdušenja. S svojim vedenjem to the movement in nature, basic security measures in ravnanjem bom otrokom zgled. Navajala jih bom na that are necessary for the implementation of physical kulturen odnos do narave, da ne smemo odmetavati activity, and raising concerns for their own safety smeti, ne smemo povzročati hrupa. Dosledna bom, da and the safety of others. se bodo otroci po vsaki aktivnosti na snegu preoblekli Key words: winter camp, plays in snow, children v primerna oblačila in dali sušit zimski kombinezon, šal, kapo, rokavici in zimsko obutev.
OPREDELITEV PREDMETA IN PROBLEMA METODOLOGIJA Zimovanje je celovit vzgojni proces. S svojo več smotrno naravnanostjo pripomore k oblikovanju celovite Največji pogumneži-marsikdo izmed njih prvič za otrokove osebnosti. Kljub hitremu tempu življenja se nekaj dni ločen stran od staršev so se podali novim družina zopet vrača v središče otrokovega razvoja. dogodivščinam naproti. Ob prihodu z avtobusom na
39 JOY ON THE SNOW WHITENESS. Bojana BENKOVIČ
Pohorje so otroci iz kovčkov vzeli kombinezone in so čakali, da so lahko šli ven na sneg in kot prvi pustili sledi preostalo zimsko opremo, se oblekli ter se napotili na v brezmadežni belini, naredili snežene može, se obmetavali sankališče. Tam so se otroci spremenili v najhitrejše, s kepami ali se na saneh spuščali po hribu. Otroci so najpogumnejše in najbolj korajžne junake. Ni bilo ovir, merili s kepami v deblo drevesa. Med sabo so tekmovali, ne zaprek, da jih otroci ne bi zmogli. Gor po bregu, dol kdo zadene največkrat in kdo ni prestopil črte, ki smo jo po ta zadnji-ali na saneh, in spet, gor po bregu, dol po označili. Na bližnjo klop smo naredili nekaj večjih kep. Z ta zadnji…., dokler se niso oglasili trebuščki, ki so nas manjšimi kepami so merili vanje z določene razdalje ter jih spomnili, da je čas kosila. Ob prihodu v toplo kočo smo skušali zadeti in zrušiti. Najlepša igra, po pripovedovanju kosili. otrok pa jim je bila, ko so iskali barvno žogico v snegu. Po napornem in aktivnem sankanju, z vsemi Otrok, ki jo je našel, jo je smel ponovno skriti. zadovoljenimi primarnimi potrebami so v nekaj minutah Otrokom pa smo posredovali tudi druge možnosti, ki trdno zaspali v toplih posteljah. Popoldne, po malici, jih prinaša sneg, npr. opazovanje, kaj počnejo živali, ki smo se napotili na sprehod po bližnjih zasneženih poteh. puščajo v snegu zgovorne sledi. V snegu smo puščali ne Otroci so med potjo, po navodilih vzgojiteljic, ter ob le odtise nog ampak hkrati nog in rok, legli na hrbet in z kratkih postankih veselo izpolnjevali dane naloge. V rokami mahali po snegu, da smo v snegu ustvarili angele. zimskih razmerah, ko je običajno mrzlo, so za začetek Zimovanje se je bližalo h koncu, otroci so se s polnimi najprimernejše živahne igre, s katerimi smo se najprej vtisi, po pripovedovanju s pozitivnimi, in tudi njihova drža ogreli in otroke pripravili za izvajanje določene aktivnosti. je bila taka, vračali domov obogateni z novo, prijetno Tako pridobljena znanja, vaje preko iger, se otrokom izkušnjo. vtisnejo globoko v spomin. Pri tem pa moramo prilagajati igro starosti, sposobnostim, številu in predhodnemu znanju otrok in okoliščinam, kjer se nahajamo. Ker je rahlo REZULTATI snežilo, smo z otroki izvedli igro Lovljenje snežink. Vsak otrok je dobil kozarec iz plastike in vanj lovil snežinke. Vzgoja otrok je zelo pomemben del zimovanja. Hodili smo po svežem snegu. Otroci so hodili in opazovali, Navzoča je ves čas, ko potekajo aktivnosti. S svojim kakšne sledove napravijo njihove noge. vedenjem in ravnanjem sem bila otrokom zgled, saj sem Naslednja vaja je bila enaka prejšnji, le da so otroci jih navajala na kulturen odnos do narave, da skrbijo za tokrat tekli in opazovali sledi. Zatem smo naredili eno svojo opremo, da se po bivanju na prostem, na snegu gaz. Vzgojiteljica je šla prva, otroci za njo drug za drugim. preoblečejo in dajo sušit stvari, katere so imeli oblečene, Naredili smo lepo gaz. Na bližnjem hribu, kjer še ni bilo obute, in rekvizite, ki so jih uporabljali pospravijo na sledi v snegu, je vsak otrok naredil svojo gaz z navodilom, določeno mesto. da poskušajo narediti ravno gaz. Nato so se postavili v Otroci so v času zimovanja prevzemali odgovornost vrsto z navodilom, da do določenega drevesa poskušajo za svoje delo, razvijali so socialne spretnosti, pri sebi in narediti čim manj korakov. Otroci so delali dolge korake in drugih odkrivali nove sposobnosti in spretnosti. Prav to pa šteli stopinje. otrokom v času bivanja v drugem okolju omogoči hitrejše Zadnjo vajo, ki smo jo izpeljali ta dan, so pozorno in kakovostnejše napredovanje, prijetnejše in sproščeno poslušali navodila in jih upoštevali. Vzgojiteljica je šla ozračje in posledično večje veselje do zimskega športa. naprej in kar je naredila ona, so naredili otroci za njo, npr. Otroci so pridobili občutek varnosti in samozaupanje, hoja s kratkimi koraki, hoja z dolgimi koraki, skoki sonožno spoznali so kako ravnati z rekviziti in jih uporabljati. naprej, hoja po prstih, s prstom so naredili luknjo v sneg ob strani ipd. Naslednjega dne so bili otroci zgodnji, sneg jih je kar ZAKLJUČEK vabil na snežne strmine, kjer smo nadaljevali z igro. Ne da bi se otroci zavedali, samo na primeren način jim je Otroci naj bivajo na prostem tudi pozimi. Gibanje bilo posredovano, smo se igrali igro Vlečenje sani. Otroci na svežem zraku vpliva tudi pozimi ugodno na otrokov so vlekli prazne sani. Večji so vlekli tudi sanke, na katerih splošni razvoj in njegovo zdravje. Paziti pa moramo, da je sedel otrok. Skupaj z otroki smo naredili večje število bodo primerno oblečeni, tudi obutev je važna: ta morajo kep, ter jih postavili v ravni črti. Otroci so kepe prestopali biti trdna, da ne bodo imeli mokrih nog. Kadar gredo na drug za drugim. Pazili so, da se niso dotaknili kep, jih sprehod, naj bo obleka topla, kadar pa se igrajo na snegu, zrušili. Nato smo kepe poskušali preskočiti. V skupini obleka ne sme biti preveč debela. po trije so otroci gradili stolp tako, da so polagali velike Vzgojiteljica mora paziti na to, da ne bo noben otrok kepe drugo vrh druge. Na koncu smo pogledali, katera na snegu stal in čakal, da pride npr. na vrsto za sankanje. skupina je zgradila najvišji vrh. Iz kep smo naredili velikega Zavedati se moramo, da sta potrebi po gibanju in igri sneženega moža, ter ga pozneje narisali na razglednice, ki temeljni otrokovi potrebi. Večina otrok uživa v gibanju smo jih poslali domačim. in se z veseljem vključuje v spontane vodene športne Otroke smo peljali k ne prestrmemu in ne predolgemu dejavnosti. K motivaciji za njihovo izvajanje odločilno bregu. Določili smo prostor, kjer se bomo spuščali in vpliva prijetno in zaupno ozračje. pokazali stezo, kjer se bomo vračali na vrh. Vsak mora paziti, da se ne bo zadel ob sprednjega. Najprej smo se sankali sedeč na sankah po eden. Kasneje dva otroka LITERATURA sedeta na sanke in se spustita po bregu navzdol; manjši sedi zadaj, spredaj je večji in spretnejši. Ker so otroci Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad upoštevali navodila in pravila, smo lahko zahtevnost vaj Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana. stopnjevali, in sicer: vzgojiteljica je v sneg v primerni Pistotnik, B., (2004). Vedno z igro. Univerza v Ljubljani, Fakulteta razdalji zasadila dvoje palic, in otroci so skušali s sankami za šport, Inštitut za šport. Pišot, R., Videmšek, M., (2004). Smučanje je igra. Združenje voziti med njima. Ko so to vajo usvojili, je bila vaja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije. podobna prejšnji, vendar smo zgoraj na rogovile položili Trdina, J., (1961). Telesna vzoja predšolskega otroka. Državna palico in nastal je most. založba Sloveniije Skozi noč je zapadlo nekaj centimetrov snega, veselje Videmšek, M., Strah, N., Stančevič, B., (2001) Igrajmo se skupaj. za otroke in izpeljavo novih, dodatnih iger za otroke. Komaj Fakulteta za šport. Ljubljana.
40 GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V DRUŽINI KOT PREVENTIVNI DEJAVNIK ODVISNOSTI OD ALKOHOLA PRI MLADIH Berčič HERMAN
GIBALNO/ŠPORTNE AKTIVNOSTI V DRUŽINI KOT PREVENTIVNI DEJAVNIK ODVISNOSTI OD ALKOHOLA PRI MLADIH
SPORT ACTIVITIES IN THE FAMILY AS A PREVENTIVE FACTOR OF ALCOHOL ADDICTION IN YOUTH
Berčič HERMAN Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani Izvleček je prav v zgodnjem otrokovem obdobju mogoče najučinkoviteje vplivati na njegov celostni razvoj, še Uživanje in čezmerna poraba alkohola med mladimi zlasti pa na njegov motorični oziroma gibalni razvoj. postaja danes vse večji problem, zato naj bi na nacionalni Redno športnorekreativno udejstvovanje v družini tudi ravni sprejeli ustrezne strategije in ukrepe. Ti naj bodo pomembno prispeva k oblikovanju otrokovega odnosa skladni s sodobnimi spoznanji medicine, kineziologije in do športa nasploh in njegovega kasnejšega udejanjanja drugih strokovnih in znanstvenih področij, ki obravnavajo v življenju. Športnorekreativna dejavnost v družini pa razvoj in zorenje mladih. V prispevku želimo opozoriti na ni namenjena le otrokom in mladostnikom, marveč problem uživanja alkohola v družini in pri mladih. Rezultati vsem članom. To pomeni, da naj bi se s posameznimi posameznih raziskav, ki so bili dobljeni s pomočjo športnorekreativnimi dejavnostmi ukvarjala tako mati anketiranja odraslih in mladine, kažejo, da ima družina v kot oče oziroma roditelji nasploh. Pravo podobo športne preventivnem smislu lahko zelo pomembno vlogo. Pri tem družine moramo torej iskati med tistimi, ki v vsakodnevno ima na voljo raznolike športne programe in aktivnosti, ki (ali večkrat tedensko) družinsko življenje vnašajo različne vodijo otroke in mladostnike v zdrav življenjski slog in jih športne aktivnosti in si dneve bogatijo z razvedrilnim odvračajo od uživanja alkohola in drugih psihoaktivnih športom (Berčič, Sila, Tušak, Semolič, 2001). snovi. Tak družinski življenjski slog pa je hkrati preventiva Ključne besede: gibalno/športne aktivnosti, družina, pred različnimi negativnimi pojavi, ki spremljajo razvoj preventiva, alkohol mladih, še zlasti pred pojavi različnih odvisnosti, med katerimi je alkoholna odvisnost na prvem mestu. Prav zlorabi alkohola med mladimi je v zadnjem obdobju dana Abstract večja pozornost, ne le pri nas, marveč tudi v širšem evropskem prostoru. Na evropski ravni so bile pripravljene Drinking and excessive use of alcohol among the različne strategije za preprečevanje in zmanjševanje young people today is becoming a growing problem. zlorabe alkohola med mladimi kot npr.: Evropski akcijski Therefore proper strategies and measures on the national načrt na področju alkohola 2000 – 2005, Strategija EU za level should be accepted, which should be accordant podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi with the contemporary comprehensions of medicine, uživanja alkohola 2006 in projekt »The building capacity«, kinesiology and the other professional and scientific ki predstavlja podporo Strategiji EU za zmanjševanje areas, which deal with development and maturing of the škode, ki jo povzroča alkohol, zlasti pri mladih. Tudi young people. In this paper we want to draw attention »Strategija razvoja Slovenije 2005, je bila pripravljena z to the problem of alcohol consumption in the family and namenom »prepoznavanja problema (zlo)rabe alkohola young people. The results of some studies that have been med mladimi in soočanje z njim ter vzpostavljanje obtained through adult and youth surveys show that the konkretnih programov in metod preventive (Zalta, Kralj, family of the preventive effects can be a very important Zurc, Lenarčič, Medarič, Simčič, 2008). role. In this sense for the family different sports programs and activities are available, leading children and teenagers into a healthy life-style and diverting them from alcohol Problem - Današnje stranpoti družinskega consumption and use of other psychoactive substances. življenja v povezavi z alkoholom Key words: sport activities, family, prevention, alcohol. Kot sredstvo omamljanja in opijanja je alkohol žal vključen v številne slovenske družine, kjer ga uživajo tudi mladi in je vsakodnevno mogoče ugotavljati njegove Uvod razdiralne učinke. Opijanje in zloraba alkohola pri odraslih ima negativne posledice tudi pri mladih, zato si najprej Družina je v sleherni družbeni skupnosti osnovna oglejmo nekaj tovrstnih izsledkov. celica družbenega življenja in najmanjša ter hkrati Na osnovi raziskave (Zaletel-Kragelj, Čebašek-Travnik, najpomembnejša organska enota in oblikovalka otrokove Hovnik-Keršmanc, 2004), je bilo ugotovljeno, da 13,4% celovite osebnosti. Je mikrokozmos človeškega odraslih prebivalcev Slovenije v starosti od 25 do 65 makrokozmosa (Tušak&Tušak, 2003). Številni strokovnjaki let redno uživa alkoholne pijače v čezmernih količinah. opozarjajo na pomemben vpliv družine pri razvoju Od tega je 23% moških in 6% žensk. Ženske sicer otroka in mladostnika, saj dobita otrok in mladostnik v tvegano vedenje (tudi pitje alkoholnih pijač) bolj skrivajo navedenem mikrosocialnem okolju prve, osnovne in tudi kot moški. Med posameznimi populacijskimi skupinami nadaljnje izkušnje o telesnem, čustvenem, duševnem, so za čezmerno pitje alkoholnih pijač najbolj ogroženi socialnem in duhovnem razvoju. Veliko tega lahko otrok predvsem moški v starosti 30 do 50 let in tudi starejši in kasneje mladostnik pridobi prav z različnimi športnimi nad 60 let, z relativno nizko izobrazbo, brez aktivne aktivnostmi oziroma z raznolikim športnorekreativnim zaposlitve, ki izhajajo iz vaškega okolja vzhodnoslovenske udejstvovanjem. regije. Čezmerne porabe alkohola in s tem povezanega Športne aktivnosti imajo pri zorenju otrok in mladih alkoholizma je pri nas veliko preveč. Zato je glede na v družini izjemno pomembno mesto. Znano je, da razširjenost tovrstna zasvojenost še vedno na prvem
41 SPORT ACTIVITIES IN THE FAMILY AS A PREVENTIVE FACTOR OF ALCOHOL ADDICTION IN YOUTH Berčič HERMAN mestu. Tako zelo je del naše kulture da je zelo težko Cilji določati mejo, do katere naj bi bila uporaba alkoholnih pijač še družbeno sprejemljiva (Rozman, 2004). Alkohol V prispevku želimo posebej izpostaviti: je v bistvu dostopen na vsakem koraku tudi mladini in • družino kot temeljni dejavnik otrokovega kljub »alkoholnemu zakonu« se družinski alkoholizem ne biopsihosocialnega razvoja zmanjšuje. • alkohol kot sredstvo omamljanja v slovenskih Posebej pa je zaskrbljujoče uživanje alkohola pri družinah mladih. Zato si na tem mestu oglejmo rezultate raziskave • čezmerno uživanje in zlorabo alkohola pri odraslih »Mladi in alkohol v Sloveniji« (Zalta, Kralj, Zurc, Lenarčič, in mladini Medarič, Simčič, 2008), ki so jo imenovani raziskovalci • izsledke posameznih raziskav, ki govorijo o opravili v okviru Znanstvo-raziskovalnega središča Koper, uživanju alkohola pri odraslih in mladini Univerze na Primorskem. Izsledki kažejo, da se mladi • vzroke uživanja alkohola med mladimi najpogosteje s prvo alkoholno pijači srečajo doma, torej • športne aktivnosti v družini kot preventivni dejavnik v družini. Prva opijanja mladih pa se pojavijo v starosti odvisnosti od alkohola med 13 in 15 leti, pri čemer prednjačijo fantje. Tako je • redno in sistematično vključevanje športnih bilo v osnovnošolski populaciji že pijanih 35,8% šolarjev programov v zdrav življenjski slog slovenskih in v srednješolski 87% srednješolcev. Pitje alkohola družin nasploh uvrščamo med socialne dejavnike, zato mladi najpogosteje uživajo alkohol s prijatelji ob vikendih. Vendar pa tudi med tednom 12,4% osnovnošolcev in Metode dela 36,6% srednješolcev občasno uživa alkohol. Alkohol je kljub sprejetemu zakonu razmeroma lahko dostopen. V okviru metod dela s pomočjo katerih so bili dobljeni Največkrat dobijo osnovnošolci alkohol doma na potrebni podatki in informacije pri posameznih izbranih družinskih praznovanjih, vendar pa jih 13,5% kupi alkohol in uporabljenih raziskavah je bila uporabljena metoda tudi v trgovini, 43,2% srednješolcev pa v gostilni ali baru. anketiranja na reprezentativnih vzorcih odraslih in mladine. Rezultati ene zadnjih raziskav alkoholizma med Prav tako so bili uporabljeni dostopni podatki iz navedene osnovnošolci kažejo, da je delež otrok, ki se opijajo, zelo in dostopne literature. velik (Zdenka Čebašek Travnik,2009). Zaskrbljujoče je, da večina otrok alkohol dobi od staršev. Alkohol je sicer že poskusilo 89,3 odstotka osnovnošolcev. Športne aktivnosti in športnorekreativno Mladi pijejo alkoholne pijače predvsem zaradi udejstvovanje v družini kot preventivni dejavnik zabave, sprostitve, boljše komunikacije, dajo jim občutek odraslosti in zaradi družbe. Pomemben vpliv na uživanje Danes vemo, da morajo različne športne oz. alkohola pri mladih imajo tudi skupine, v katerih preživljajo športnorekreativne aktivnosti že v mladi družini postati mladi del svojega prostega časa in kjer zavrnitev alkoholne sestavina kakovosti njenega življenja. S prvimi gibalnimi pijače lahko izzove nelagodje, občutek manjvrednosti izkušnjami moramo zato poseči v najbolj zgodnje obdobje in izobčenosti. Po mnenju mladih so učinki alkohola razvoja otroka in v njemu najbolj prijaznem okolju. To je tako negativni kot tudi pozitivni. Med negativnimi učinki v družini. Družina naj bo torej spodbujevalka otrokovega prekomernega pitja navajajo slabost, bruhanje, »maček«, razvoja in gibanja. Z gibanjem moramo zapolniti velik del agresivnost, pretepe, glavobole, moralni »maček« pa tudi otrokove biti, tako telesne kot tudi duhovne in čustvene nesreče, bolezni jeter in ledvic, alkoholizem in probleme, ki ter velik del otrokovega sveta. To pa naj kasneje v zorenju so povezani z razpadom družin. K pozitivnim pa prištevajo velja tudi za mladostnika. Odnos do gibanja in športnih boljšo zabavo, komunikativnost, lažje sklepanje novih aktivnosti se najbolje in najhitreje oblikuje prav v družini. znanstev, večjo samozavest, večjo sproščenost, boljšo Družina lahko v začetnem obdobju najbolj oblikuje otroka zabavo, dobro voljo, vzbujanje pozornosti in odobravanje in kasneje mladostnika ter mu pomaga pri pridobivanju okolice, hkrati pa s pitjem alkoholnih pijač začasno potrebnih gibalnih izkušenj. Če rast in razvoj otroka odpravljajo različne probleme. Rezultati dalje kažejo, oziroma mladostnika v družini potekata normalno in če je da glede uživanja alkoholnih pijač obstoje statistično vsak njegov dan zapolnjen z veliko raznovrstnega gibanja, pomembne razlike med osnovnošolci in srednješolci ter potem z veliko verjetnostjo lahko trdimo, da bo otrok in med dekleti in fanti. Fantje pogosteje pijejo alkoholne zatem mladostnik take izkušnje sprejel kot način življenja. pijače in se tudi pogosteje opijajo. Verjamemo, da si bo na ta način lažje izoblikoval pozitiven Reševanje problema družinskega alkoholizma, kjer so odnos do gibanja in športa in ga postopno dvignil na vključeni tudi mladi in alkoholizma nasploh v Sloveniji ni le raven vrednote (Berčič, 2000). To pa je hkrati tudi pot k v zdravljenju, marveč predvsem v preventivnem delovanju. preventivi in odvračanju mladih od uživanja različnih drog Le to naj bi potekalo na različnih ravneh (Zaletel-Kragelj, (tudi alkohola) in posledično različnih odvisnosti. Čebašek-Travnik, Hovnik-Keršmanc, 2004). Preventivne Dejstvo je, da sta oče in mati v začetku nosilca vsega akcije naj bi usmerili predvsem v smeri preprečevanja dogajanja v družini, vsak od njiju pa naj bi prispeval uživanja alkohola med otroci in mladostniki. Kolikor je to svoj delež tudi h gibalnemu razvoju svojega otroka in mogoče naj bi prestavili začetek uživanja alkohola (ker ga kasneje mladostnika. Kaj in koliko bo otrok oziroma preprosto ne moremo preprečiti), v čimbolj zrelo obdobje. mladostnik sprejel je seveda odvisno od tega, kakšno To naj bi storili tudi tako, da bi med mladimi vplivali na “gibalno mavrico” sta mu starša nudila in kaj sta od njega spremembe vrednot v zvezi z alkoholom in organizirali zahtevala. Ali z drugimi besedami starši morajo svojim številne zabave mladih brez alkohola. V to naj bi vključili otrokom nuditi čim več znanj in izkušenj s področja tudi številne športne oziroma športnorekreacijske športa in čim več tega imajo, več bodo lahko dajali svojim programe, dejavnosti in prireditve. Hkrati s tem pa naj bi otrokom (Berčič, Tušak, Karpljuk, 2003). v preventivnem smislu posebno pozornost namenili tudi Kako bo otrok ali mladostnik sprejel ali prevzel gibanje družinam. oziroma šport kot eno “življenjskih vodil”, je odvisno tudi (ali predvsem) od tega, koliko so se starši ukvarjali s športnimi aktivnostmi oziroma s športom in koliko svojih znanj in izkušenj so posredovali svojim otrokom
42 SPORT ACTIVITIES IN THE FAMILY AS A PREVENTIVE FACTOR OF ALCOHOL ADDICTION IN YOUTH Berčič HERMAN in mladostnikom. Povsem jasno je, da so starši prvi 4. Zaključek spodbujevalci otrokovega gibalnega oziroma motoričnega razvoja in tisti ki dajejo svojemu otroku osnovna gibalna Družina je temelj, v kateri mora biti dana možnost, znanja. Posebej moramo naglasiti, kako pomembne so za da mladostnik pridobi osnove za zdrav življenjski slog, ki doraščajočega otroka skrbno izbrane in otroku prilagojene mu bo pomagal, da se bo učinkovito uprl prekomernemu gibalne dejavnosti. Odsotnost tovrstnih dejavnosti je pitju in zlorabi alkoholnih pijač. Zdrav življenjski slog v kasneje v razvoju adolescenta ali mladostnika zelo težko družini med drugim vključuje tudi različne športne oz. nadoknaditi, nekateri strokovnjaki pa celo menijo, da športnoekreativne aktivnosti, ki imajo pri tem pomembno to skoraj ni več mogoče. Zaradi navedenih razlogov naj preventivno vlogo. Ker mladi že zelo zgodaj segajo po bi bilo doma v družini čim več različnih in predvsem alkoholu in se prekomerno opijajo, kar kažejo raziskave, uporabnih športnih rekvizitov za pridobivanje različnih je vloga različnih preventivnih programov še toliko večja. motoričnih znanj in izkušenj. Tako naj bi otroci spoznali Ob prizadevanjih za zagotavljanje kar se da dobrih čim več gibalnih in športnih aktivnosti. Prav je da vemo, pogojev in možnosti za redno in sistematično družinsko da morajo otroci sprejemati prva gibalna in športna znanja športno rekreacijo z vključenimi športnimi programi pa na igriv in sproščujoč način, z veliko zabave, veselja in moramo zaustaviti trende, ki so povezani s čezmernim smeha. Vsaka drugačna pot je manj, če ne celo povsem pitjem alkoholni pijač pri mladini in posledično s neprimerna. pojavom odvisnosti. Pri tem pa naj bi v okviru izvedbenih V družini je torej dana možnost, da v otrokov čustveni preventivnih projektov tekla prizadevanja na različnih svet, v njegovo telesno zavedanje, v porajajoči se duh, ravneh, kjer pa mora biti v zadnji posledici najbolj v njegovo druženje z drugimi družinskimi člani vključimo pomembna družina ter otroci in mladostniki ki zorijo v njej. gibalne dejavnosti in športne vsebine, ki se bodo vanj neizbrisno vtisnile in v njem tudi ostale. Znano je, da je mogoče z različnimi kineziološkimi aktivnostmi oziroma s 5. Literatura športom učinkovati tudi na vedenjske vzorce otrok, hkrati pa je mogoče s športom spodbujati pozitivna čustva Berčič, H. (2000). Vse se začne v družini. V: Turk, J. (ur.), Sila, oziroma vplivati na otrokova čustvovanja ter postopno B. (ur.), Pinter, S. (ur.), Ihan, A. (ur.), Lepota gibanja tudi za izgrajevati njegov sistem vrednot. zdravje (str. 15). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in ožilja Otroci imajo gibanje in šport praviloma radi. Tudi v Slovenije. družini. Zato je mogoče s pomočjo športa že v najbolj Berčič, H., Sila, B., Tušak, M., Semolič, A. (2001). Šport v obdobju zrelosti. Ljubljana, Fakulteta za šport, Inštitut za šport zgodnjem obdobju otroka oblikovati in postaviti temelje Berčič, H., Tušak, M., Karpljuk, D. (2003). Šport, droge in za kasnejše športno oziroma športnorekreativno zdravje odvisnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za udejstvovanje mladostnika in odraslega človeka. To lahko kineziologijo, Inštitut za šport poleg drugega tudi osmišlja njegovo življenje. Otrok s Doupona Topič, M. (2000). Družina in šport. V: Turk, J. (ur.), Sila, pomočjo gibanja in športa najprej začuti samega sebe B. (ur.), Pinter, S. (ur.), Ihan, A. (ur.), Lepota gibanja tudi za in s tako obogatenim vsakodnevnih življenjem tudi svoje zdravje (str. 209-211). Ljubljana: Društvo za zdravje srca in vrstnike in prijatelje. Redno gibanje oziroma športno ožilja Slovenije. udejstvovanje v družini tako pomembno prispeva tudi Rozman, S. (2004). Sprememba v srcu. Ljubljana: Studio k postopnemu oblikovanju otrokovega vedenja in ga Moderna, Revija Viva Rugelj, J. (2000). Pot samouresničevanja. Ljubljana: usmerja k dejanjem, ki so povezana z zdravim življenjskim Samozaložba. Slovensko društvo terapevtov za alkoholizem, slogom. To pa vodi k oblikovanju trajnih ter koristnih druge odvisnosti in pomoč ljudem v stiski. navad za naravno in s športom obogateno družinsko Tušak, M., Tušak, M., Tušak, M. (2003). Vloga družine in staršev v življenje. Izbran zdrav življenjski slog pa med drugim športu. Zalog: Klub MT Zalog odvrača otroke in mladostnike od različnih stranpoti, Zaletel-Kragelj, L., Čebašek-Travnik, Z., Hovnik-Keršmanc, kamor spada čezmerno uživanje alkohola in najprej M. (2004). Čezmerno pitje alkoholnih pijač (str. 341-426). V občasno ter kasneje pogosto opijanje, na osnovi česar Zaletel-Kragelj, Fras, Maučec-Zakotnik (Ur.), Tvegana vedenja mladostnik vse globlje drsi v različne vedenjske konflikte, povezana z zdravjem in nekatera zdravstvena stanja pri v družinska nesoglasja, v slabšanje učnega uspeha ter odraslih prebivalcih Slovenije. II. Tvegana vedenja. Ljubljana: Cindi Slovenija. v številne probleme, ki spremljajo alkoholizirana stanja Zalta, A., Kralj,A., Zurc, J.,Lenarčič, B., Medarič, Z., Simčič, mladih ljudi. B. (2008). Mladi in alkohol v Sloveniji. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno –raziskovalno središče Koper.
43 NARAVOSLOVNI TABOR SOČA Bernardka BERNARD
NARAVOSLOVNI TABOR SOČA
NATURE CAMP SOČA
Bernardka BERNARD POVZETEK Šola v naravi je resnično vsebinsko večrazsežnostna tako glede razmerja med vzgojo in izobraževanjem kot na Naravoslovni tabor Soča ponuja povezovanje in prisotnost različnih učnih področij (Kristan,1998). dopolnjevanje različnih predmetnih vsebin skozi različne dejavnosti. Naravoslovne vsebine o gibanju vetra in značilnostih 2 PREDMET IN PROBLEM reke spoznavamo in doživljamo s pomočjo gibanja. Hkrati V prispevku bom predstavila dejavnosti, ki potekajo na se gibalne aktivnosti vpenjajo v okolje, ki nas obdaja. taboru. Dejavnosti smo v letih dopolnjevali in spreminjali. Dan začnemo z jutranjo telovadbo, ga po delčkih Čeprav so medsebojno povezane in se dopolnjujejo, sem izpolnjujemo s tekanjem, z igrami z žogo in igranjem na jih poskušala razdeliti in opredeliti kot: igralih. Vmes se odpravimo na planinski pohod in se • naravoslovne vsebine, povezane z gibanjem (veter, preizkusimo v vožnji s kajaki. Zvečer postanemo taborniki reka); ob tabornem ognju ali se odpravimo na mali nočni sprehod • gibalne vsebine, povezane z naravoslovjem s svetilkami. (taborništvo, veslanje, pohodništvo); Vse nam prinaša vrsto novih spoznanj in zanimivih • dnevne gibalne dejavnosti (jutranja telovadba, igra odkritij. na igralih, igre z žogo) in Ključne besede: naravoslovni tabor, povezovanje, • gibalno posebnost (nočni sprehod s svetilkami). naravoslovje, gibalne aktivnosti Cilji posameznih dejavnosti se uresničujejo zlasti z metodami igre, preizkušanja in praktičnega dela. Naravoslovne vsebine iz učnega načrta, zajete v ABSTRACT učbeniku za spoznavanje okolja praktično preizkusimo. Tako uresničujemo metodo učenja o naravi v naravi. Nature camp Soča offers content integration and Učenci rešujejo tudi delovni zvezek sestavljen za potrebe complement of various contexts throught different tabora. V njem praktične izkušnje, pridobljene v naravi activities. zabeležijo, uredijo in analizirajo. Learning about the motion of the wind is experienced through physical activities in the natural environment around us. 3 OBLIKE DELA Our day starts with some morning exercise and continues with running, playing ball and other games. After 3.1 NARAVOSLOVNE VSEBINE, POVEZANE Z that it is time for mountaineering and kayak boat riding. GIBANJEM In the evening everybody becomes a girl or a boy scout 3.1.1 VETER sitting round the camp fre. Or we venture on a night walk CILJI NARAVOSLOVJA: with lamps. • spoznavajo vpliv vetra na vsakdanje življenje, The adventure brings a lot of new experiences and • spoznavajo gibanje vetra in smeri gibanja vetra. interesting discoveries. GIBALNE DEJAVNOSTI: Key words: nature camp, content integration, natural • otroci pihajo milne mehurčke, sledijo njihovemu science, physical activity gibanju, tekajo za njimi in jih lovijo; • v teku spuščajo papirnate zmaje in 1 UVOD • s papirnatimi trakovi tečejo in spremljajo smeri gibanja vetra. Otroke zlasti pritegnejo milni mehurčki s svojo Šola v naravi je posebna vzgojno-izobraževalna oblika, igrivostjo in to dejavnost večkrat ponavljajo. V igri razvijajo kjer cel razred za nekaj dni odide v naravno okolje izven vztrajnost, moč, hitrost in spretnost. kraja bivanja in tam nadaljuje smotrno pedagoško delo Papirnati zmaji in trakovi od otrok zahtevajo različno pod posebnimi pogoji. Pri šoli v naravi gre torej za strnjen intenzivnost teka. večdnevni celosten pedagoški proces (Kristan,1998). Na šoli smo to šolo v naravi poimenovali naravoslovni tabor. 3.1.2 REKA Naravoslovni tabor Soča na šoli izvajamo dvanajsto leto. Vedno se ga udeležijo učenci v tretjem razredu CILJI NARAVOSLOVJA: oziroma v starosti osmih let. Učenci vsakega razreda • spoznavajo gibanje reke, doživljajo tabor sami, z dvema spremljevalcema in ob • spoznavajo življenje v njej, pomoči družinskih članov turistične kmetije. Naravoslovno • spoznavajo vpliv reke na okolico (struga in bregovi) doživetje traja pet dni v mesecu maju. in Tabor smo uvedli, da bi povečali zanimanje in veselje • spoznavajo pojme: reka, struga, levi in desni breg, za naravoslovje v prvih letih šolanja. Naravoslovne vsebine pritok. pa so se že na začetku močno dopolnjevale z gibalnimi in GIBALNE DEJAVNOSTI: športnimi vsebinami ter vsebinami drugih izobraževalnih • otroci brodijo po mirnem delu reke, področij. • ponazarjajo premikanje reke in njen tok z različnimi Izredno pomembna je tudi vzgojna plat tabora, saj se oblikami gibanja in otroci navajajo na samostojnost in se povežejo s skupino • preskakujejo potoček, pritok reke. vrstnikov.
44 NATURE CAMP SOČA Bernardka BERNARD
Otroke spodbujamo k hoji proti toku in tako 3.3 DNEVE GIBALNE DEJAVNOSTI premagujejo moč vode. Na travniku ob strugi tečejo v 3.3.1 JUTRANJA TELOVADBA: smeri toka in proti njemu. Tok reke ponazarjajo z vrtenjem (vrtinci), poskoki (brzice) in mirovanjem (protitok). Otroci • otroci se prebudijo, razgibajo in aktivno pričnejo razvijajo moč in spretnosti. dan ter • se medsebojno vzpodbujajo.
3.2 GIBALNE VSEBINE, POVEZANE Z NARAVOSLOVJEM 3.3.2 IGRANJE NA IGRALIH: 3.2.1 TABORNIŠTVO • razvijajo spretnost, moč in ravnotežje ter CILJI GIBALNE DEJAVNOSTI: • razvijajo sproščen odnos z vrstniki. • učijo se osnovne orientacije v okolju, • pripravijo in zakurijo ogenj ter • spoznavajo osnove preživetja v naravi. 3.3.3 IGRE Z ŽOGO NARAVOSLOVNE VSEBINE: • oblikujejo preproste načrte, KOŠARKA ali NOGOMET: • skrbijo za varnost ob ognju in spoznavajo • oblikujejo igralni prostor na dvorišču oziroma nevarnost požara, pokošenem travniku; • spoznavajo užitne rastline, • učijo se dogovarjanja in samostojno oblikujejo • pripravijo si večerjo ob pomoči gospodinje. ekipe; Del vsebin taborništva vključimo v zadnji večer. Ob • oblikujejo pravila igre in jih upoštevajo ter ognju se otroci zabavajo tudi z gibalnim prikazovanjem • razvijajo moč, koordinacijo, vzdržjivost in različnih pesmi in izštevank. vztrajnost. V dnevne dejavnosti se učenci vključujejo po lastni izbiri. Časovno so omejene, saj predstavljajo daljši ali 3.2.2 VESLANJE krajši odmor med vodenimi dejavnostmi. Za otroke so izredno sproščujoče. CILJI GIBALNE DEJAVNOSTI: • razvijajo moč, ravnotežje in koordinacijo; • spoznavajo opremo, potrebno za veslanje; 3.4 GIBALNA POSEBNOST • spoznavajo in preizkušajo tehnike veslanja v kajaku; 3.4.1 NOČNI SPREHOD: • razumejo pomen varnosti v športu in • poleg hoje kot gibalne dejavnosti ima večji • razumejo odzivnost telesa na drugačne pogoje doživljajski pomen, (plovnost). • otroci premagujejo strah in napetost, NARAVOSLOVNE VSEBINE : • krepijo medsebojno povezanost in • opazuje reko z drugega zornega kota in • se znajdejo v naravi v manj znanih pogojih. • spoznavajo naravno moč vode in njen vpliv na Na sprehod se odpravimo v mraku. Na travniku ob dejavnosti človeka, saj spoznavajo različne vodne igrah lovljenja, Slepe miši, Podam ti predmet in zabavnih športe. bansih počakamo temo. Zaplešemo še skupinski ples Obišče nas rekreativni kajakaš, ki nam predstavi svetilk. Na poti domov opazujemo nočno nebo. opremo in njen pomen. Izbere miren del reke, kjer otroci v varovanem kajaku preizkušajo njim neznani šport. Na koncu tabora vsak otrok dobi priznanje s svojo fotografijo 5 ZAKLJUČEK v kajaku. Dejavnosti in njihovi cilji se na taboru nenehno prepletajo. Težko jih je strogo ločiti. Bogastvo je v 3.2.3 POHODNIŠTVO celostnem sprejemanju gibanja, narave, ki nas obdaja, in ljudi, s katerimi to doživljamo. Dejavnosti so v medsebojni CILJI GIBALNE DEJAVNOSTI: povezanosti od opazovanja, preko posplošitev, • razvijajo vzdržljivost, vztrajnost in moč, preverjanja do novih izkušenj otrokom prinesla resnično • razumejo pomen počitka in zadostnega uživanja znanje. Preizkusili so model izkustvenega učenja, tekočine med pohodom, prilagojenega njihovi starostni stopnji. • učijo se osnov bontona v gorah, Ob intenzivnih dejavnostih, ki potekajo vse dni, me • razvijajo občutek za pomoč vrstniku in vedno znova navdušuje velika mera energije, s katero se • občutijo zadovoljstvo ob osvojitvi cilja. otroci lotijo vsake dejavnosti. Razveseljuje me njihovo NARAVOSLOVNE VSEBINE veselje ob novih spoznanjih. • spoznavajo gozd kot življenjski prostor rastlin in Vsakokrat ugotovim, da narava kot učilnica ponuja živali, več, kot od nje pričakujemo. Nevsiljivo nam dodaja svoje • spoznavajo užitne rastline, izobraževalne in vzgojne vsebine. • iščejo bivališča živali in njihove sledi, • opazujejo različne vrste gozdov in • spoznajo življenje v gorskem jezeru. 6 VIRI IN LITERATURA Pohod je zahteven, saj je cilj Krnsko jezero. Zaradi zahtevnosti je občutek zadovoljstva še večji. Po prvih Kristan, S.(1998), Šola v naravi, Radovljica: Didakta minutah počitka se otroci preizkušajo v plezanju na Vrščaj D. et.al.(2006), Opazujem, raziskujem, razmišljam 3, manjše balvane. V senčnem delu odkrijemo sneg in se učbenik za spoznavanje okolja v tretjem razredu osnovne šole, zabavamo s kepanjem. Otrokom predstavlja neverjetno Prenovljena izdaja, Ljubljana: DZS Delovni zvezek(1998), izdelan za potrebe tabora, namenjen interni zabavo brodenje po plitvini jezera in spoznavanje z uporabi, Bled njegovimi prebivalci – ribicami.
45 ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI GIBANJE Alenka BRANC DEMŠAR
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA SKOZI GIBANJE EARLY FOREIGN LANGUAGE LEARNING THROUGH MOVEMENT
Alenka BRANC DEMŠAR OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled Podružnica Bohinjska Bela
V današnjem času je znanje jezikov izredno cenjeno in 1. UVOD še več, tudi potrebno za komuniciranje tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. Številne raziskave dokazujejo, da V sodobnem času je znanje jezikov cenjeno in iskano, je otrok v zgodnjem obdobju izredno dojemljiv za osvajanje predvsem zaradi vse večje potrebe po tekoči komunikaciji tujega jezika. Pri tem je zelo pomembna kontinuiteta, saj v tujem jeziku tako v poklicnem kot v zasebnem življenju. se kakršno koli prekinjanje učenja pozna. Prvi stik s tujim Številne raziskave dokazujejo, da je otrok v obdobju od jezikom v šoli je za učenca zelo pomemben predvsem tretjega do osmega leta optimalno dojemljiv za osvajanje zato, da jezik vzljubi, in da se v njem prebudi želja, da bi tujega jezika. Srečanje s tujim jezikom v tem obdobju naj se ga učil. V tem obdobju je zelo pomembna tudi gibalna bi po mnenju strokovnjakov ugodno vplivalo na otrokov aktivnost otroka. Učenje tujega jezika skozi gibanje pa umski razvoj, na sposobnost govornega izražanja ter spodbuja tako otrokovo naravno potrebo po gibanju kot otroka pripravilo tudi na uspešnejše srečanje z učenjem tudi njegovo vedoželjnost. tujega jezika pri rednem pouku. Pri tem je zelo pomembna Na Podružnici Bohinjska Bela organiziramo v okviru kontinuiteta, saj se kakšno koli prekinjanje učenja pozna. interesnih dejavnosti že peto leto Angleške urice. Zaradi To kontinuiteto v osnovnih šolah omogočajo tudi interesne manjšega števila učencev je skupina kombinirana tako pri dejavnosti. pouku, kot tudi pri interesni dejavnosti. Letos jo obiskujejo Na Podružnici Bohinjska Bela, ki spada pod učenci drugega in tretjega razreda. Že vsa leta spremljam Osnovno šolo Bled, že peto leto organiziramo Angleške navdušenje učencev, ko prepletam angleške vsebine z urice kot interesno dejavnost, ki poteka enkrat tedensko gibanjem. Urice so poimenovali kar »športna angleščina«. po eno šolsko uro. Zaradi manjšega števila učencev so Preko praktičnih primerov zgodnjega učenja angleščine oddelki kombinirani tako pri pouku kot pri Angleških skozi gibanje, ki sem jih opisala v nadaljevanju, ugotavljam, uricah. V letošnjem šolskem letu jo obiskujejo učenci da so učenci bolj motivirani, bolj spontani, izražajo drugega in tretjega razreda. navdušenje in zadovoljstvo, radi prihajajo, učijo se hitreje Prvi stik s tujim jezikom v šoli je za otroka pomemben in lažje, snov aktivno doživljajo, počutijo se bolj varno, predvsem zato, da jezik vzljubi in da se v njem prebudi izražajo zaupanje, krepi se tudi samozavest ter povezanost želja, da bi se ga učil (Zorman, 2000). Otrok je po naravi s skupino. radoveden, vedoželjen in močno motiviran za vse, kar Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, gibanje, poteka na njemu zabaven in zanimiv način, kar gibanje praktični primeri brez dvoma omogoča, saj je to otrokova naravna potreba. Še več, gibanje je pravica otrok in dolžnost odraslih Nowadays, foreign language skills is highly valued and (Štemberger, 2005). Gibalna aktivnost otroka je v tem also necessary for communication at work as well as in obdobju zelo pomembna, saj omogoča vključevanje private life. Many researches have shown that children vseh področij otrokovega izražanja – od motoričnega, at an early age are very receptive to foreign languages. kognitivnega, konativnega pa do čustveno –socialnega Continuity is of high importance as each break in the (Pišot, 2000). Gibanje razvija otrokove telesne in learning has a negative effect. The frst contact with a intelektualne sposobnosti. Učenje tujega jezika skozi foreign language at school is very important primarily gibanje spodbuja tako otrokovo naravno potrebo po because it should make a child like the language and gibanju kot tudi njegovo vedoželjnost. Otroci se hitreje, trigger a desire to learn it. At this stage, physical exercising lažje in bolj spontano učijo prav ob gibanju. Na tak is also important for children and learning a foreign način razvijajo tudi vztrajnost, gibljivost, moč, hitrost in language through motion encourages their natural desire podobno ter pridobivajo osnovno znanje tujega jezika na for both exercising and learning. popolnoma nevsiljiv in spontan način. As part of optional classes curriculum, Branch School Pomembno je, da se učenci naučijo uporabljati jezik Bohinjska Bela has been offering English classes for the za komunikacijo v vsakdanjem življenju. Gibanje nam ffth year this year. Due to a small number of children they ponuja veliko možnosti. Na podlagi zastavljenih ciljev are mixed at both regular and optional classes. This year poiščem določene učne vsebine in dejavnosti, ki tem the latter are attended by second and third year pupils. vsebinam ustrezajo. Z ustreznimi didaktičnimi pristopi, kot Combining English classes with exercising, I have been npr. gibalne igre, didaktične igre, dejavnosti popolnega observing their enthusiasm all these years. Pupils started telesnega odziva, rime, izštevanke, igre vlog, petje, ples… to refer to the lessons as »Sports English«. Through (Brumen, 2004), jih posredujem učencem. Učenci tako na practical examples of early English learning through aktiven način pridobivajo, ponavljajo, utrjujejo, preverjajo motion, explained later on, I have observed that children in vrednotijo svoje znanje tujega jezika. Otrok mora snov are more motivated and more spontaneous, they express najprej doživeti in sprejeti, da jo nato na intelektualni ravni their enthusiasm and satisfaction, they like coming to the lahko asimilira in kasneje razume, abstrahira. Gibanje classes, they learn faster and more easily, they actively feel je nezavedno vtkano v vse dogajanje pri pouku. Na nek the subject matter, they feel safer, they express their trust način govorica telesa podkrepi tudi verbalno komunikacijo while their self-confdence and attachment to the group in jo včasih popolnoma nadomesti. increase. Zgodnje poučevanje tujega jezika je tudi svojevrsten Key words: early learning, movement, practical izziv za učitelja, saj je koncentracija mlajših otrok krajša. examples V praksi se mi vedno znova potrjuje, da koncentracijo
46 EARLY FOREIGN LANGUAGE LEARNING THROUGH MOVEMENT Alenka BRANC DEMŠAR z menjavanjem različnih dejavnosti, predvsem gibalnih, izpostavljeni, hkrati pa učitelj lahko enostavno presodi, lahko podaljšamo. Spontano in igrivo ozračje nudi koliko vaje bo še potrebno za zastavljen nivo znanja. otrokom varnost in zaupanje, krepi samozavest in CLOTHES SHOP AND FASHION SHOW smo realizirali pripomore k socializaciji, kar je dobra popotnica za po obravnavi oblačil. Besedišče ter strukture morajo biti nadaljnje učenje tujih jezikov. že dobro utrjene. Oblačila smo prodajali in kupovali, jih pomerjali in nato izvedli še mini modno revijo. Ura je bila zelo razgibana in kot taka učencem tudi zelo všeč. 2. PREDSTAVITEV PRAKTIČNIH AKTIVNOSTI WHAT'S THE TIME, MR. WOLF? je igra, ki smo se jo igrali v telovadnici ali na igrišču. Majhna skupina V naslednjem delu prispevka bom opisala nekaj omogoča, da lahko vsak učenec pride večkrat na vrsto praktičnih primerov zgodnjega učenja angleščine skozi tudi kot vodja, v tem primeru kot volk. Igra je primerna gibanje, ki so se izkazali za zelo uspešne. za začetno utrjevanje, saj učenci ob korakih tudi štejejo. FAMILY MEMBERS je prstna igra. Učenci ob Kasneje smo števila utrjevali še tako, da so učenci po govorjenju besedila kažejo določen prst na roki: This is navodilu, npr. Show me six fingers, s prsti pokazali število mama, kind and dear (palec). This is papa, standing near brez štetja. (kazalec). This is brother, see how tall (sredinec)! This is TOUCH A FLASHCARD je gibalna igra, ki smo sister, not so tall (prstanec). This is baby, sweet and small se jo igrali kar naprej. Za vsako enoto smo izdelali (mezinec). These are the family, one and all (vsi prsti). slikovne karte, ki smo jih pobarvali ter plastificirali. TWEENIES: COPY ME! je pesem, ki jo učenci Karte so nepogrešljiv pripomoček pri zgodnjem učenju obožujejo. Besedilo je enostavno: Copy, copy, copy tujega jezika. Uporabljam jih pri obravnavi, utrjevanju me do. I do this… and you do it too. Liki, ki v pesmi in preverjanju znanja. Učenci so uživali, ko sem karte nastopajo, izmenično kažejo gibe, ki jih učenci posnemajo; razporedila po telovadnici, potem pa so vsi skupaj, v najprej ob projekciji, kasneje pa samostojno. Učence paru ali posamično stekli do imenovane karte ter se je dodatno motiviram tako, da sami določijo gibe, ki jih dotaknili. Ob tem naj poudarim, da so se učenci vedno sošolci posnemajo. Gibanje lahko poimenujemo (clapping, zelo razveselili, ko smo imeli športno angleščino, kot so jo waving, marching, jumping, dancing…) (povzeto po: letos sami poimenovali. Svetovni splet, 2010). BALLOONS so pripomočki, s katerimi smo spoznavali THE WHEELS ON THE BUS (King, 1985) je pesem, in utrjevali barve. Naj na tem mestu omenim še to, da se ki razgiba učence na majhnem prostoru. Stole postavijo je za zelo dobro izkazalo tudi to, da učencem vedno dam tako, kot so razvrščeni sedeži v avtobusu. Ob petju nekaj minut tudi za samo igro. Po njej so še bolj pozorni in posnemajo dejavnosti. Pesem je lahko motivacija za pripravljeni za učenje. obravnavo vozil, utrjevanje struktur, kot drive a bus, a ABRACADABRA, YOU'RE A TEDDY BEAR je aktivna car, a fire engine, a train, fly a plane, ride a bike, slowly, deklamacija. Učitelj učence »začara« v medvedke, quickly, stop. deklamira, učenci pa kot medvedki izvajajo navodila. DRUMS je zelo aktivna in razgibana igra, s katero smo Besedilo je enostavno in nam kasneje omogoča tudi utrjevali števila do dvanajst. Vsak učenec ima pred seboj razvijanje otrokove ustvarjalnosti in domišljije. Ker so na podstavku hoppy žogo, v roki pa palici, s katerima priporočene zlasti metode, ki vključujejo čim več čutov udarja po žogi. Igra naj poteka v telovadnici, saj zaradi (Kogoj, 2001), sem to tudi upoštevala. Otroci so v krogu varnosti potrebujemo več prostora. Učitelj pove število najprej držali v rokah svojega medvedka. Poslušali so npr. four, učenci pa tolikokrat udarijo po žogi. Vsak udarec moj glas, ki se je spreminjal glede na besedilo, npr. turn pomeni eno enico. Desetica je udarec palic nad glavo. around sem povedala glasno in kar hitro, say Good night Tako število twelve ponazorijo z enim udarcem nad glavo pa tiho in počasi. Učenci so gledali drug drugega in se ob ter dvema po žogi. tem nasmejali tudi izvirnim ponazoritvam. Ključno pa je TOTAL PHYSICAL RESPONSE – TPR (dejavnosti gibanje, ki ga besedilo ponuja kar samo od sebe. Kasneje popolnega telesnega odziva): so dejavnosti, ko otroci sem besedilo, tudi zaradi motivacije, spreminjala. Učenci poslušajo in sledijo celemu zaporedju navodil in delajo, pa so uživali tudi, ko sem jih »začarala« v živali, vozila, kar učitelj reče. To je zelo dober način za uvajanje igrače ipd. komunikacije v angleškem jeziku. Najprej učencem z jasno Teddy bear, teddy bear, touch your nose. izgovorjavo ter naravno intonacijo povem navodilo. Lahko Teddy bear, teddy bear, touch your toes. jim pomagam s kretnjami, npr. come here – povabim Teddy bear, teddy bear, turn around. učence z roko, ali pa s ponazoritvijo aktivnosti, npr. jump Teddy bear, teddy bear, touch the ground. – ponazorim skakanje. Učenci navodila pazljivo poslušajo Teddy bear, teddy bear, turn off the light. in uživajo v aktivnostih. Le-te lahko ponazorimo najprej Teddy bear, teddy bear, say Good night (Napotnik, skupaj, kasneje pa v paru in tudi samostojno. Ob tem jim 2005). še ni treba govoriti, čeprav jih spodbujam, da navodila Deklamacija je bila »number one« v celem šolskem ponavljajo za menoj (povzeto po: Slattery in Willis, 2001). letu. Z njo smo nastopili tudi na prednovoletnem srečanju Če ima učitelj možnost, kot jo imam jaz, da učence s starši. spremlja pri angleščini od prvega do petega razreda, postanejo gibalne dejavnosti, ki jih postopoma uvaja, na nek način del prijetne rutine. Na tak način lahko v tuj jezik 3. ZAKLJUČEK vnesemo tudi razvedrilni element. SIMON SAYS je zelo popularna in enostavna igra. Ob koncu bi rada strnila svoje izkušnje pri zgodnjem Učence navaja na pozorno poslušanje. Če učitelj pred poučevanju angleškega jezika v naslednje misli. Interesna navodilom reče Simon says, učenci rečeno storijo, dejavnost je lahko učitelju izziv, da pripravi tak program, drugače pa ne. Npr. Simon says: Touch your toes. Učenci kjer se bodo združile tri poti. Učitelj bo pot tlakoval z se dotaknejo prstov na nogi. Če učitelj reče samo Touch doseganjem zastavljenih ciljev, učenec z uresničitvijo your toes, pa so učenci pri miru. Ta igra je primerna svojih pričakovanj, starši pa s podporo tako svojemu tako za utrjevanje kot za preverjanje znanja. Učenci, ki otroku kot učitelju. Gibanje je na poti kot darilo, v katerem še ne znajo dobro, dobijo podporo pri tistih, ki snov že so zaviti motivacija, vedoželjnost, sprostitev, pozornost, dobro obvladajo, saj jih posnemajo. Tako učenci niso umirjanje, osredotočanje, ustvarjalnost, dinamičnost…
47 EARLY FOREIGN LANGUAGE LEARNING THROUGH MOVEMENT Alenka BRANC DEMŠAR
LITERATURA: posveta Otrok v gibanju. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Slattery, M. in Willis, J. ( 2001). English for Primary Teachers. Brumen, M. (2004). Didaktični nasveti za začetno poučevanje Oxford: Oxford University Press. angleškega in nemškega jezika. Ljubljana: ZRSŠ. Svetovni splet (2010). BBC, Cbeebies, Song Time. Pridobljeno 15. King, K. (1985). Oranges & Lemons. Oxford: Oxford University 5. 2010 s svetovnega spleta: http://www.bbc.co.uk/cbeebies/ Press. tweenies/songs/copyme/ Kogoj, B. (2001). Angleščina v drugem triletju devetletne osnovne Štemberger, V. (2005). Kakovost športnovzgojnega procesa v šole. V: Razredni pouk. Ljubljana: ZRSŠ. nižjih razredih osnovne šole. V: Razredni pouk. Ljubljana: Napotnik, L. (2005). Angleščina za cicibane, priročnik za učitelja ZRSŠ. in delovni zvezek. Šoštanj: Lingua. Zorman, A. (2000). Stičnosti zgodnjega učenja drugih in tujih Pišot, R. (2000). Didaktika gibalno / športne vzgoje v funkciji jezikov ter športno – gibalne vzgoje. Gozd Martuljek: Zbornik celostnega razvoja otroka. V: Zbornik 1. mednarodnega prispevkov s 1. mednarodnega posveta Otrok v gibanju.
48 STRATEGIJE UPORABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI POUČEVANJU DIJAKOV ŠPORTNIKOV Maja BREZNIK KUKLEC
STRATEGIJE UPORABE INFORMACIJSKO-KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE PRI POUČEVANJU DIJAKOV ŠPORTNIKOV STRATEGIES OF APPLYING INFORMATION TECHNOLOGY IN EDUCATION FOR STUDENTS, TALENTED FOR SPORTS
Maja BREZNIK KUKLEC Gimnazija Šiška, Ljubljana
Izvleček of organized materials in electronic format for individual work. Last but not least important aspect of IT is distance V prispevku je predstavljena vloga uporabe learning. informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) pri IT helps us to enable students-athletes to deal with izvedbi pouka ter pri poučevanju in učenju na daljavo za the school more effectively and to be able to give more populacijo dijakov, ki so kategorizirani športniki. attention to sports. Navedene so posebne potrebe in značilnosti dijakov, ki Key words: Information technology, special needs, se ukvarjajo s tekmovalnim športom in so pri tem uspešni, athletes, teaching methods. perspektivni ali celo vrhunski. Te značilnosti so bistveni dejavnik pri načrtovanju šolskega dela, saj je nujno, da se šola prilagaja dijakom športnikom, če želimo, da šolanje ne Opredelitev problema: bo škodilo njihovi športni poti. Pri tem je lahko IKT v veliko pomoč, če jo znamo izkoristiti. Na Gimnaziji Šiška v športnih oddelkih poučujemo V skoraj vseh fazah pouka lahko prilagajamo aktivnosti dijake, ki so kategorizirani športniki. To pomeni, da se s pomočjo IKT. Spletne povezave in predogled testov v ukvarjajo s tekmovalnim športom in so pri tem uspešni, elektronski obliki za uvodno motivacijo, ki jo potrebujemo perspektivni ali celo vrhunski. Na šoli so z dvema zaradi večje ciljne naravnanosti športnikov. Demonstracija oddelkoma začeli leta 1992, zadnjih osem let se vpišejo na z IKT, ki omogoči večjo zgoščenost razlage zaradi nujnosti šolo vsako leto vsaj po štirje športni oddelki. Ker je naša varčevanja s časom zaradi daljših odsotnosti športnikov. populacija zelo specifična, moramo prilagoditi temu svoj Obisk računalniške učilnice, kjer je ob uporabi primernih način dela. programskih orodij izrazita možnost individualizacije in notranje diferenciacije, ki je pri športnikih še posebno pomembna. Zelo uporabna je tudi hitra dostopnost Cilji: urejenih gradiv v elektronski obliki za individualno delo. Zadnji, a ne najmanj pomemben vidik uporabe IKT je Šolanje moramo prilagoditi dijakom športnikom, poučevanje in učenje na daljavo. saj ne želimo, da bi šolanje škodilo njihovi športni poti. IKT torej uporabljamo tako, da pomaga pri omogočanju V tem času so mnoge različne izkušnje vplivale na dijakom športnikom, da s šolo opravijo učinkoviteje in da izoblikovanje novih načinov dela, ki so za našo populacijo se lahko bolj posvetijo športu. primernejši, kot pa tradicionalne oblike šolanja. Pri tem Ključne besede: Informacijsko-komunikacijska je informacijsko komunikacijska tehnologija (IKT) v veliko tehnologija, posebne potrebe, športniki, metode pomoč, če jo znamo izkoristiti. poučevanja. Metode dela: Abstract Preučitev značilnosti populacije z namenom This paper presents the application of Information prilagajanja pouka populaciji. Technologies (IT) in classroom teaching and distance Prva in najočitnejša značilnost večine dijakov learning to the population of students who are categorized športnikov je manjša prisotnost pri rednem pouku. Do athletes. tega prihaja zaradi tekem, športnih priprav, rednih ali Some of the specifc needs and characteristics of izrednih treningov ter poškodb, in se od športa do športa, our students are listed. Our athletes are engaged in a tudi od dijaka do dijaka, razlikuje. To značilnost učitelji competitive sport, are successful, promising, or even top- seveda takoj prepoznamo in jo znamo kompenzirati, saj je level. These characteristics are an essential element in the odsotnost dijakov športnikov od pouka dejstvo, ki je ena planning of school work. In this, IT can be of great help if od osnovnih posledic ukvarjanja s tekmovalnim športnim. you know how to use it. Tej najočitnejši značilnosti sledi več psiholoških In almost all phases of teaching we can adjust activities lastnosti, ki lahko delujejo v nasprotju z željami ali v through IT. We use Web Links and preview electronic skladu z željami učitelja in dijaka, če znamo pravilno izbrati tests for the initial motivation, which we need in order to način dela. Psihološki lastnosti, ki najbolj vplivata na improve targeting of athletes. We use demonstration with šolsko delo, sta višja storilnostna motivacija in – kot smo IT to allow more concentrated interpretation, given the opazili na šoli pri stalnem delu z dijaki športniki – psihična urgency of saving time due to increased absence. We usklajenost s športno panogo, ki jo dijak trenira. visit computer lab, where the use of appropriate software Povezanost udejstvovanja v tekmovalnem športu tools gives us a strong possibility of internal differentiation in višje stopnje storilnostne motivacije utemeljujejo and individualization, which is especially important with številne raziskave (npr. Horvat, Zupančič, 1995). athletes. We also fnd very useful the rapid availability Na povsem učnem področju se to kaže kot ciljna
49 STRATEGIES OF APPLYING INFORMATION TECHNOLOGY IN EDUCATION FOR STUDENTS, TALENTED FOR SPORTS Maja BREZNIK KUKLEC naravnanost, zmožnost slediti učnemu cilju ne zaradi in ga pokazati pri ocenjevanju znanja. Kljub alternativnim same radovednosti, potrebe po znanju, temveč predvsem metodam ocenjevanja je trenutno še vedno zelo zaradi želje ustreči zahtevam izobraževalnega programa, pomembno ocenjevanje znanja; tako je občasno primerno ki ga mora dijak športnik zaključiti. Šolsko izobrazbo oz. dijakom že nekaj ur vnaprej pokazati nalogo, ki jo bodo študij izven športne smeri imajo nekateri dijaki športniki znali rešiti. To lahko sicer storimo tudi na čisto klasičen celo le za zasilni izhod, če jim v športu ne bi uspelo. To se papirni način, vendar je možno predstavitev izpeljati morda večkrat pojavi v nižjih letnikih, v višjih letnikih pa so učinkoviteje (dolgoročno ceneje in zaradi časovnega ti primeri redkejši: populacija se deli na redke, ki so bliže izkoristka učne ure bolje), če uporabimo projekcijo, to pa športnemu uspehu, in ostale, ki ugotovijo, da bodo morali je spet enostavneje z IKT. v življenju početi še kaj drugega. Sledi uporaba IKT za demonstracijo, ki omogoči večjo Ciljna naravnanost pomeni še nekaj drugega in ta zgoščenost razlage nove snovi, ne da bi pri tem trpela drugi del lahko v šoli s pridom izkoristimo. Znotraj vsake jasnost; nasprotno, ta se celo poveča. Večja zgoščenost ure pouka – pa tudi za vsako daljše učno obdobje – je razlage, ki ji sledi daljše obdobje vaj in utrjevanja, se je potrebno dijaku športniku pokazati cilj, ki ga želimo pri športnikih izkazala za boljšo od izrazite postopnosti doseči. Če cilja ne vidi ali se mu ne zdi dosegljiv, se bo razlage, ki se v zelo kratkih intervalih prekinja z vajami. dela lotil zelo površno ali le z obilno zunanjo motivacijo. Morda to izhaja iz večje pripravljenosti, da se soočijo z Če bo cilj videl in ga vzel za svojega, se bo njegova izzivi, da se ne pustijo prestrašiti novi snovi. Oerter (1995) stopnja pripravljenosti za delo zelo povečala. To sicer navaja raziskave, ki so pokazale značilno povezanost ne velja le za vsakega dijaka, temveč za skoraj vsakega med motorično učinkovitostjo in osebnostnimi potezami, človeka, vendar je ta značilnost pri športnikih izrazito kot sta hladnokrvnost in samozavest. Morda pa k temu potencirana in je zato učinek v eno ali v drugo smer pripomore zaupanje, ki ga lahko imajo dijaki v učitelja. bistveno pomembnejši, čemur se na Gimnaziji Šiška Tukaj morda pride do pozitivnega transferja iz odnosa prilagodimo in izkoristimo za boljše delo športnikov. športnika do svojega trenerja – temu namreč večinoma Psihično usklajenost s športno panogo, ki jo dijak zelo zaupajo. trenira, opažamo laično na šoli. Znanstvene študije niso Naslednji način uporabe IKT je obisk računalniške jasno pokazale oz. različni avtorji prihajajo do različnih učilnice. Tukaj je verjetno najmanj razlike med športniki ugotovitev o medsebojnih vplivih dveh dejavnikov: izbire in ostalimi dijaki, saj so današnji mladostniki večinoma športa glede na posameznikove značilnosti in psihološke enostavno radi pred računalnikom, to je njihovo precej prilagoditve, ki se zgodi med procesom treninga. Le delno »naravno« stanje. Torej se vsekakor splača to izkoristiti. potrditev prvega dejavnika najdemo pri Šturmu (1995). Na Morda je pozitivni učinek pri športnikih dodatno še Gimnaziji Šiška praviloma opažamo razliko med ekipnimi večja naravnanost za zadano nalogo oz. pripravljenost športniki in športniki, ki tekmujejo sami. Ekipni športniki za učinkovito delo, zato jih manj vleče na druge – potrebujejo več žive komunikacije v primerjavi s športniki, njim zanimive – spletne strani in to ne predstavlja ki tekmujejo v individualnih disciplinah, zato uporabljamo motnje pri delu. Pri delu v računalniški učilnici je ob metode, prilagojene sestavi dijakov v oddelku. Prilagajanje uporabi primernih programskih orodij izrazita možnost je še posebej izraženo v homogenih oddelkih, v katerih individualizacije in notranje diferenciacije, kar je za so dijake ene same športne panoge, na primer nogomet športnike nujnost. Tu lahko vsak dijak s svojim tempom ali rokomet. Včasih opazimo tudi večjo vztrajnost pri sledi navodilom, ki so na računalniku ali na delovnem listu, samostojnem učenju pri športnikih »dolgoprogaših«, ki se ki je usklajen z uporabo ustreznega računalniškega orodja. ukvarjajo s športi, ki prav tako zahtevajo dolgotrajnejše Tako lahko delajo v svojem ritmu tako dolgoprogaši, kot enakomerne napore, npr. plavalci ali smučarski tekači. tudi špinterji. Pri njih bolje delujejo metode, ki vključujejo ponavljanje in Z IKT si lahko pomagamo tudi pri posebni obliki postopno dodajanje nove snovi. Pri dijakih »šprinterjih«, ki šolskega dela z dijaki športniki, to je pri individualni uri. se ukvarjajo s športi, za katere je značilen kratkotrajnejši Ta je namenjena predvsem dijakom, ki so bili zaradi intenziven napor, kot so na primer tekači na kratke potreb, ki izhajajo iz športa, toliko odsotni od pouka, da proge, skakalci v daljavo in podobno, pa bolje delujejo ne morejo več samostojno nadoknaditi zamujene šolske metode, ki so sestavljene iz krajših, bolj raznolikih delov snovi. Vsebinsko jo prilagodimo trenutnemu znanju dijaka, pouka. Seveda zaradi individualne variabilnosti teh potez ki ga sproti ugotavljamo. Za to je najprimernejši seveda posameznik lahko precej odstopa od splošnih značilnosti, klasični razgovor, vendar pride zelo prav, da lahko sproti, zato je potrebno k vsakemu pristopiti individualno. ko ugotovimo potrebnost dodatnih vaj iz določenega področja, te dobimo ne le iz rednega učbenika, temveč tudi preprosto natisnemo iz zaloge vaj, ki smo jih prej Rezultati: Upoštevanje različnih značilnosti uredili v elektronski obliki. Pri tem namreč nismo omejeni populacije pri uporabi IKT pri pouku. na vsebine iz tekočega letnika, saj se občasno pokaže potreba po dograjevanju znanja iz preteklih let. Vrhunski Najprej se osredotočimo na pouk v običajni učilnici, športniki včasih zaradi potreb, ki izhajajo iz njihove časovno omejen s šolskim urnikom. Tu imamo, če je vse športne kariere, gimnazijo opravljajo več kot štiri leta. Pri po sreči, na voljo računalnik s projektorjem in s povezavo tem eno leto nekaterih predmetov ne obnavljajo, zato se na splet. zaradi pozabljanja pojavijo vrzeli, ki jih je pri ponovnem Splet je uporaben zlasti v uvodni uri v novo poglavje: srečanju s predmetom potrebno zapolniti. Včasih pa veliko motivacije, ki je obvezna za naše ciljno naravnane predmet opravljajo v bolj zgoščeni obliki, na primer za dva športnike, imamo pripravljene na spletnih povezavah. Tu letnika v enem letu. Tudi to je ena od prilagoditev šolanja, lepo vidimo uporabo »v življenju«, od npr. paraboličnih ki se je pri športnikih pokazala za zelo uspešno. anten pri krivuljah drugega reda do kreditnih pogojev pri Zadnji, a ne najmanj pomemben vidik uporabe IKT različnih bankah pri obrestnem računu. Poleg tega lahko je vsekakor poučevanje in učenje na daljavo. To pride med uro s skokom na splet razbijemo monotonost, kar je prav predvsem pri zimskih športnikih ali pa pri drugih še posebej dobrodošlo pri »šprinterjih«. vrhunskih športnikih, ki so dlje ali celo večino časa Marsikdaj se pri športnikih pozna, da ni tako zelo odsotni od rednega pouka. Pri tem je pomembno pomembna oddaljena možnost uporabe v prihodnosti, pravilno kombiniranje rednega pouka, individualnih ur »v temveč bolj operativni učni cilj, ki ga bo moral dijak doseči živo« v šoli, komuniciranja preko elektronske pošte ali
50 STRATEGIES OF APPLYING INFORMATION TECHNOLOGY IN EDUCATION FOR STUDENTS, TALENTED FOR SPORTS Maja BREZNIK KUKLEC videopogovora, spletnih učilnic in uporabe elektronskega Literatura: interaktivnega gradiva. Tu je neprecenljiva pomoč pedagoških koordinatorjev, ki skupaj z učitelji planirajo vse Horvat, L., in Zupančič, M. Psihološko spremljanje osebnostnega učne aktivnosti za posameznega dijaka. razvoja dijakov športnikov. V Športni oddelek v gimnaziji: Možnosti za delo z dijaki, nadarjenimi za šport. Uredili: Cankar, A., in Kovač, M. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za Zaključki: šolstvo, 1995, (246–272). Oerter, R. Razvojnopsihološki vidiki športa otrok in mladine. V Športni oddelek v gimnaziji: Možnosti za delo z dijaki, Dijak športnik je predvsem športnik. Zato smo nadarjenimi za šport. Uredili: Cankar, A., in Kovač, M. šolanje prilagodili njegovemu pogledu na svet. Uporaba Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1995, (17–27). informacijsko komunikacijske tehnologije je ena od Strasser, Š., in Emberšič, D. Ugotavljanje stresa s pomočjo uspešnih strategij, saj je ta tehnologija tudi sicer zelo merilnikov srčnega utripa pri pisnem in ustnem delu mature. V prisotna v življenju mladih. Z njeno pomočjo se lažje Vzgoja in izobraževanje na Gimnaziji Ljubljana Šiška. Uredila približamo idealnemu načinu šolanja za vsakega Likar, L. Ljubljana: Gimnazija Ljubljana Šiška, 2000, (85–90). posameznika in tako dijakom športnikom omogočimo, da Šturm, J. Izbor in usmerjanje otrok in mladine, nadarjene za šolo opravijo uspešno in predvsem učinkoviteje, tako da šport. V Športni oddelek v gimnaziji: Možnosti za delo z dijaki, nadarjenimi za šport. Uredili: Cankar, A., in Kovač, M. se lahko bolj posvetijo svoji prvi ljubezni, to je športu. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 1995, (57–74). Več avtorjev. Polinomi in racionalne funkcije. Gimnazija Šiška, 2007, obnovljeno 2008. Dostopno na svetovnem spletu: http:// www.gimnazija-siska.si/mat/
51 ŠPORTNA VZGOJA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI BREZ TELOVADNICE – PREDNOSTI IN SLABOSTI Anica BRVAR
ŠPORTNA VZGOJA NA PODRUŽNIČNI ŠOLI BREZ TELOVADNICE – PREDNOSTI IN SLABOSTI PHYSICAL EDUCATION AT A SUBSIDIARY ELEMENTARY SCHOOL WITH NO GYM - ADVANTAGES AND DISADVANTAGES
Anica BRVAR Osnovna šola Gradec, Podružnična šola Kresnice
POVZETEK hall, in the playground and in the local sports hall is described. The meaning and assuring of safety at this kind V prispevku predstavljam načrtovanje in izvedbo of work is also described. The equipment of a subsidiary športne vzgoje na Podružnični šoli Kresnice. Šola je, tako elementary school and main school is compared. kot veliko podružnic po Sloveniji, brez telovadnice. Za The results of a questionnaire are presented and it is kakovostno poučevanje športne vzgoje je potrebno delo ascertained that P. E. is as popular at the main school as prilagoditi tako, da je otrokom omogočeno zadovoljevanje it is at the subsidiary elementary school with no gym. The potrebe po gibanju ter vzgajanje vrednot za kakovostno results show that the reasons for the popularity of P. E. preživljanje prostega časa v mladosti in kasneje v odrasli are similar at both schools. dobi. The lack of sports equipment and props and worse Opišem izvedbo športne vzgoje v učilnici in na spatial conditions are – to the class teacher, who teaches šolskem hodniku, na šolskem igrišču ter v krajevni športni P. E. – sometimes the cause for bad mood, but mostly dvorani. Opišem pomen in zagotavljanje varnosti pri takem they are an initiative and challenge for bigger creativity. delu. Primerjam opremljenost podružnične šole z matično Key words: a subsidiary elementary school, P. E. šolo. (physical education) Predstavim rezultate vprašalnika in ugotavljam, da je športna vzgoja enako priljubljena na matični šoli kot na podružnični šoli, ki nima telovadnice. Ugotavljam, da so UVOD vzroki za priljubljenost športne vzgoje podobni na obeh šolah. V Sloveniji je več kot 300 podružničnih šol. Pogoji dela Pomanjkanje športne opreme in rekvizitov ter slabši so specifični, posebno tam, kjer imajo kombinirani pouk, prostorski pogoji so za razrednega učitelja, ki poučuje kar pomeni poučevanje več programov istočasno v eni športno vzgojo, včasih vzrok za slabo voljo, največkrat pa učilnici z enim učiteljem. so spodbuda in izziv za večjo kreativnost. Položaj podružničnih šol se je v zadnjem času precej izboljšal, kako kakovosten je, pa je odvisno od odnosa matične šole, lokalnih skupnosti in ustanovitelja. SUMMARY Najpogostejše težave podružničnih šol so prostorske, novejše so sicer zgledno urejene, starejše pa so brez The planning and implementation of the P.E. lessons kuhinje, telovadnice, pripomočkov za športno vzgojo. at the subsidiary elementary school in Kresnice is Naša matična šola OŠ Gradec v Litiji ima štiri presented in this article. This school is, as are many other podružnične šole: Hotič, Jevnica, Kresnice in Vače. Vače subsidiary schools in Slovenia, without a gymnasium. To imajo celotno devetletko, in tudi telovadnico, ostale ensure a qualitative teaching of P. E., the teaching needs podružnice pa so brez nje. to be adapted in a way that the fulfilment of the need for exercise is made possible as well as raising values for Podružnična šola Kresnice, na kateri poučujem že qualitative spending of one’s free time in their youth and in petnajst let, stoji v prijetnem zelenem okolju, krajevna their adulthood later on. cesta tik ob šoli je manj prometna. Ob sami šoli je šolsko A P. E. lesson carried out in a classroom, in the school igrišče.
Priljubljenost učnih predmetov na PŠ Kresnice in OŠ Gradec (5. razred)
11 10 9 8 7 6 Podružnična šola 5
Učenci Matična šola 4 3 2 1 0
Družba
Matematika Slovenščina Likovna vzgoja Gospodinjstvo Športna vzgoja Glasbena vzgoja
Tuji jezik angleščina Naravoslovje in tehnika
52 PHYSICAL EDUCATION AT A SUBSIDIARY ELEMENTARY SCHOOL WITH NO GYM - ADVANTAGES AND DISADVANTAGES Anica BRVAR
PRILJUBLJENOST ŠPORTNE VZGOJE NA premajhen, da bi vanj postavili nizko gred, le-ta stoji na PODRUŽNIČNI ŠOLI IN NA MATIČNI ŠOLI šolskem hodniku, kar je neustrezno.
Predstavljam rezultate, pridobljene s pomočjo PŠ OŠ Gradec vprašalnika. Na vprašanje, kateri učni predmet imajo Oprema/rekviziti Kresnice razredna stopnja najraje in zakaj, so odgovorili učenci 5. razreda Žoge za malo odbojko 5 20 Podružnične šole Kresnice (15 učencev) in učenci 5. a razreda Osnovne šole Gradec Litija (16 učencev). Žoge za košarko 4 10 Čeprav je število anketiranih učencev majhno, so rezultati Obroči 10 20 pričakovani in prepričana sem, da bi bili podobni, če bi Stojala 4 / vprašalnik izpolnilo več učencev. Športna vzgoja je daleč Loparji za badminton 4 10 najbolj priljubljen učni predmet na obeh šolah. Učenci Podružnične šole Kresnice imajo športno Švedska klop / 1 vzgojo v drugih prostorih, ne pa v telovadnici. Učenci 5. a Blazine/tanke/debele 2 4 razreda pa imajo športno vzgojo v telovadnici, uporabljajo Plezalna vrv / / več športne opreme in športnih rekvizitov. Plezalni drog / / Zanimivo je, da so na obeh šolah vzroki za priljubljenost zelo podobni. Zapisala sem nekaj Koza 1 1 komentarjev učencev. Nizka gred / 1 Podružnična šola Kresnice: Pritrjeni letvenik / 4 • Rad imam športno vzgojo, ker gremo pogosto ven, Koš 1 1 se žogamo in delamo v skupinah. • Pri športni vzgoji ni nikoli domače naloge. Kolebnice 10 20 • Plešemo, se igramo, lovimo in se žogamo. Švedska skrinja 1 1 • Športno vzgojo imam rada, ker imam rada šport. Kiji 6 10 • Všeč so mi igre z žogo: košarka, odbojka, Žogice za met v daljino / / nogomet. Osnovna šola Gradec: Okolica šole ponuja veliko možnosti za vadbo na • Ko telovadim, se sprostim. prostem in »naravne« rekvizite in predmete, ki niso • Pri športni vzgoji se veliko gibljemo. namenjeni športu, a se z nekaj iznajdljivosti spremenijo v • Rad imam šport. predmete, ki omogočajo vadbo: • Pri športni vzgoji se ni treba učiti. • plezamo na drevo pred šolo, • Rada sem zunaj. • letvenik je bližnji kozolec, ki ga uporabljamo z Razredni učitelji spodbujamo in razvijamo otrokove dovoljenjem lastnika, potenciale, poskrbimo za pestrost učnih ur ter vsebin, • žogice za met v daljino so lahko tudi snežene kepe metod in oblik dela. Vadba je intenzivna in hkrati ali žogice za tenis, prilagojena starostni stopnji otrok. Niso pomembni • namesto mreže za igre z žogo uporabljamo le dosežki in storilnost, pač pa je ključni cilj pozitivno elastiko, doživljanje in veselje do športa. Uspešnost ni le v • elastika je uporabna tudi kot ovira za preskoke, za centimetrih in sekundah, saj meter in štoparico uporabljam plazenje in za lazenje, le takrat, ko je to nujno potrebno. Učna ura je dobra, ko so • steza za tek pa je pri nas gozdna pot in steza na učenci po končani uri zadihani, prepoteni in zadovoljni. travniku, • namesto koša uporabimo plastično posodo, ki jo z lepilnim trakom pritrdimo na šolsko klop. POGOJI ZA DELO
V učnem načrtu za športno vzgojo v osnovni šoli piše, VARNOST da za izvedbo programa športne vzgoje šola potrebuje telovadnico, zunanje športne površine, ustrezna športna Pomembno je, da učitelj pri športni vzgoji poskrbi za orodja in rekvizite. Vendar to ne velja za podružnične varnost učencev med vadbo. Če pa je športna vzgoja v šole, saj večina nima niti ustreznih prostorov niti ustrezne prostorih, ki niso namenjeni le tej dejavnosti, je ta skrb še opreme in rekvizitov. večja. Pohištvo in predmete, ki jih ne moremo odstraniti iz V Kresnicah imamo športno vzgojo v učilnici, na učilnice, je potrebno umakniti ob stene. Ob stene najprej šolskem hodniku, v športni dvorani in na šolskem igrišču. umaknemo stole, nato še mize. Ker nimamo dovolj blazin, Poučujem v učilnici, ki je dolga in široka 8 m, šolski hodnik s katerimi bi zaščitili vse ostre robove v učilnici, z njimi je dolg 27 m ter širok 3 m. Imamo tudi možnost uporabe zaščitimo samo najbolj izpostavljena mesta. Navodila krajevne športne dvorane. in pravila pri takem delu morajo biti jasna in natančno določena ter morajo ostati enaka celo šolsko leto. Pred vsako učno uro jih je potrebno ponoviti. Če že pregovorno OPREMA IN REKVIZITI rečemo, da eno stvar povemo stokrat, to pri naših urah športne vzgoje res drži. Učenci pravila poznajo in nikoli V preglednici je predstavljena opremljenost za športno se ne zgodi, da pravil ne bi upoštevali. Upam, da bo še vzgojo na Podružnični šoli Kresnice in opremljenost male naprej tako. telovadnice na naši matični šoli Osnovni šoli Gradec. Iz preglednice je razvidno, da je opremljenost podružnične šole slabša kot na matični šoli. Na naši VSAKODNEVNI REKREATIVNI ODMOR podružnici tudi nimamo prostora za shranjevanje športnih rekvizitov. Pred leti smo pregradili šolski hodnik z drsnimi Učenec se lahko zdravo razvija samo tako, da se vrati. Tako smo pridobili prostor, v katerem so spravljene redno giblje, se druži z vrstniki in uživa v igri, ki je lahko žoge, stojala, koza, blazine, kiji in kolebnice. Ker je prostor
53 PHYSICAL EDUCATION AT A SUBSIDIARY ELEMENTARY SCHOOL WITH NO GYM - ADVANTAGES AND DISADVANTAGES Anica BRVAR včasih tudi spontana in jo lahko izbere po lastni volji. hodniku skačemo čez kozo, se plazimo, lazimo, kotalimo Vse zgoraj našteto uresničujem med rekreativnim in valjamo. Hkrati izvajamo več različnih nalog, delo je odmorom, ki že več let vsakodnevno poteka na šolskem organizirano tako, da je le pri eni potrebna pomoč učitelja, igrišču. Igrišče je tako veliko, da so naenkrat na njem ostale dejavnosti pa lahko učenci opravijo samostojno. lahko vsi učenci podružnice. Med glavnim odmorom, ko Tako so učenci dalj časa aktivni in ne čakajo predolgo, da učenci že pojedo malico, gremo na šolsko igrišče, ki je gibalno nalogo opravijo še ostali. tik pred šolo. Učenci se v garderobi preobujejo in lahko hitro zapustijo šolo. Redko se odločim, da po malici ne zapustimo učilnice, to se zgodi le, če je deževno vreme ZAKLJUČEK ali so temperature res zelo nizke. Trdim, da je pouk po rekreativnem odmoru veliko boljši, učenci so uspešnejši Otroštvo in mladost sta odločilna za oblikovanje pri vseh aktivnostih, ki jih morajo v tistem dnevu opraviti podobe odrasle osebe. Že v prvih letih šolanja je potrebno sede v učilnici. otroku zagotoviti športno vzgojo, ki bo kakovostna in To je prednost naše podružnične šole, saj marsikatera primerna njihovi starosti. Ne smemo iskati izgovorov, mestna šola stoji ob prometni in hrupni ulici ali cesti da na podružnični šoli tega ni mogoče realizirati. Kljub in nima dovolj zunanjih površin, na katerih bi se lahko drugačnim pogojem mora razredni učitelj poiskati rešitve zadrževali učenci. in prilagoditve prostora, orodij in rekvizitov, načine zagotavljanja varnosti, da je športna vzgoja kakovostna. Naloga razrednega učitelja je, da pomanjkljivosti spremeni ŠPORTNA VZGOJA V UČILNICI v prednosti ali pa vsaj v sprejemljivo realnost.
Učilnica je široka in dolga 8 metrov. V njej so poleg miz in stolov tudi omare in klavir. Šolske torbe med uro LITERATURA: športne vzgoje nesemo na hodnik v garderobno omaro. Stole in mize postavimo ob stene, najprej stole in nato Štemberger, V. (2005). Kakovost športnovzgojnega procesa v še mize. Prostor, kjer so omarice s policami, še dodatno nižjih razredih osnovne šole. V Razredni pouk, letnik 7, št. 3. zaščitimo z blazinami. Tako nastane na sredini učilnice 35-40. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. prostor za vadbo. Štemberger, V.(2007). Športna vzgoja na podružnični šoli. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Dostop do vira: www.pef.uni- V učilnici ne izvajamo hitrih tekov, pri igrah z žogo pa lj.si/.../Vesna_Stemberger_PODRUZNICNE-SOLE-13-2-07. uporabljamo mehke žoge in balone. pdf. Kovač, M., Novak, D. (2001). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: ŠPORTNA VZGOJA NA ŠOLSKEM HODNIKU Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Zavod RS za šolstvo.
Šolski hodnik je dolg 31 metrov. Zelo primeren je za vse naravne oblike gibanja in atletsko abecedo. Na
54 KOORDINACIJA NAVPIČNEGA SKOKA 4-LETNIH OTROK Gregor CANKAR, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
KOORDINACIJA NAVPIČNEGA SKOKA 4-LETNIH OTROK
Gregor CANKAR, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
POVZETEK da so gibalno aktivnejši otroci, bolj spretni od njihovih sedentarnih vrstnikov (Medekova, Zapletalova in Havliček, Otroci že v zgodnjem otroštvu izpopolnjujejo svoje 2000; Wrotniak, Epstein, Dorn, Jones in Kondilis, 2006). gibalne sposobnosti z igranjem, ter izvajanjem različnih Redna, dovolj intenzivna in primerna gibalna/športna gibalnih aktivnosti med katere spada tudi skakanje in aktivnost je v otroštvu pomemben dejavnik razvoja, saj posledično navpični skok. V naši raziskavi smo ugotavljali varuje in krepi zdravje, ohranja primerno raven telesne koordinacijo navpičnega skoka 4- letnih otrok in njen pripravljenosti in pomembno prispeva k oblikovanju pomen na učinkovitost navpičnega skoka. Ugotovili smo, takšnih navad in vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo da otroci, ki skačejo s pravilnim zamahom (35,1%) skačejo aktivnost skozi celotno življenjsko obdobje (Gallahue in višje 1,5 ± 1,7 cm, kot pa otroci (64,9%), ki zamahujejo Ozmun, 2006; Malina, 1996; Strong in sod., 2005). Deli, nepravilno le 0,7 ± 1,5 cm višje. Zaključimo lahko, da je Bakle in Zachopoulou (2006) so ugotovili, da 10 tedenski koordinacija navpičnega skoka zelo pomembna že pri program treninga, na predšolskih otrocih, pozitivno vpliva 4-letnih otrocih in se njen vpliv na gibalno učinkovitost le na izboljšanje nekaterih osnovnih gibalnih spretnosti, kot še stopnjuje s starostjo, kar bomo v nadaljevanju projektu so tek in poskakovanje. tudi še preverili. Eden izmed EGV je tudi skok, ki ima več izvedbenih Ključne besede: tenziometrijska plošča, vrtec oblik. Veliko število biomehanskih raziskav je že bilo narejenih na odrasli populaciji, ter na populaciji osnovnošolcev in mladostnikov, le malo pa je narejenih na ABSTRACT predšolski populaciji, navkljub veliki pomembnosti tega razvojnega obdobja. Children develops their motor skills at playing as well Prav vsak otrok se po usvojenem vzorcu hoje in as with physical activities incorporating many different teka sreča tudi s skakanjem in poskakovanjem po elements where jumping is one of them. In our research obeh nogah in kasneje po eni nogi. Otrok pri skakanju we focused on the analysis of vertical jump coordination preizkuša svoja že usvojena znanja, jih testira in s tem and performance in 4-year old children. We found that ugotavlja, kje so njegove meje. V prvih petih letih naj bi 35.1% of children are jumping with coordinated hand and se otrok naučil poskakovati enonožno, sonožno, skakati leg movement. Furthermore, those children are jumping v daljino in globino. Še največ problemov pa se pojavi higher than those that have lower or even no hand/leg pri navpičnem skoku, saj se pojavlja problem s stališča coordination. We could conclude that coordination of koordinacije zgornjega in spodnjega dela telesa (Neelly in vertical jump signifcantly effect jumping performance Zebas, 2002). Avtorja sta razdelila otroke na dve skupini, already in 4-year olds. We hypothesize that in later ages glede na izkoristek kinetične energije pri skoku z uporabo the effect increases which will be analysed in later stages in brez uporabe rok. Ugotovila sta, da otroci z boljšim of this project. izkoristkom, skačejo 19% višje z uporabo rok, medtem Keywords: tensiometric plate, kindergarten ko razlik pri tistih, s slabšim izkoristkom ni bilo. Prav tako sta ugotovila, da skupina z boljšim kinetičnim izkoristkom skače 30% višje, kot skupina z slabšim izkoristkom. UVOD Harrison in Gaffney (2001) pa sta ugotovila da 6 letni otroci že odrivajo tako učinkovito, kot odrasli. Riddiford- Gallahue in Ozmun (2006) izpostavljata, da je zgodnje Harland, Steele in Baur (2006) so ugotovili, da skačejo otroštvo občutljivo obdobje razvoja in izpopolnjevanja osem letni otroci s prekomerno telesno maso značilno elementarnih gibalnih sposobnosti, ter da je vrednotenje nižje, kot njihovi vrstniki z normalno telesno maso. elementarnih gibalnih vzorcev (EGV) nujno iz vsaj treh V naši raziskavi smo ugotavljali koordinacijo razlogov: ugotavljanja globalnega vpliva sprememb navpičnega skoka 4- letnih otrok in njen pomen na življenjskega sloga; povečanja gibalnih kompetenc; učinkovitost navpičnega skoka. in možnosti njihove nadgradnje – motorično učenje. Daviesova (2003) in Gallahue (1996) ugotavljata, da so elementarne gibalne sposobnosti in znanja nujno METODE zahtevane pri nadaljnjem življenju. Že v zgodnjem otroštvu, otroci izpopolnjujejo svoje gibalne sposobnosti Vzorec otrok. V vzorec je bilo zajetih 107 otrok starih z igranjem, ter izvajanjem različnih gibalnih aktivnosti, od štiri do pet let. Povprečna telesna višina 107,9 ± 4,5 cm, katere kasneje v odraslosti omogočajo normalno življenje, telesna masa 18,5 ± 2,6 kg. Vsi merjeni antropometrični kot na primer vzdrževanje ravnotežja v avtobusu, plezanje podatki so prikazani v Preglednici 1. Pred pričetkom po lestvi in ne nazadnje tudi ukvarjanje z različnimi meritev smo pridobili soglasje Komisije Republike Slovenije gibalnimi/športnimi aktivnostmi. Dobro usvojeni EGV so za medicinsko etiko in pisna soglasja staršev. prav tako temelj za kasnejše ukvarjanje s tekmovalnim Organizacija meritev. Meritve so bile izvedene športom (Gallahue in Ozmun, 2006). Prav tako pa sta 2009/2010 v laboratoriju Inštituta za kineziološke količina in tip gibalne/športne aktivnosti povezana z raziskave, Univerze na Primorskem, Znanstveno- dobro usvojitvijo EGV (Cools, De Martelaer, Vandaele, raziskovalnem središču Koper. Testiranja so bila Samaey in Andries, 2009). Mnogi raziskovalci so ugotovili, opravljena v dopoldanskem času.
55 KOORDINACIJA NAVPIČNEGA SKOKA 4-LETNIH OTROK Gregor CANKAR, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
Preglednica 1: Osnovni antropometrični podatki otrok. DEČKI DEKLICE SKUPAJ P N 52 55 107 Telesna masa (kg) 18,5 ± 2,5 18,5 ± 2,8 18,5 ± 2,6 0,937 Telesna višina (cm) 107,6 ± 4,7 108,2 ± 4,3 107,9 ± 4,5 0,546 Indeks telesne mase (kg/m2) 16,0 ± 1,5 15,7 ± 1,4 15,9 ± 1,5 0,466 Mišična masa (%) 31,3 ± 0,8 27,7 ± 0,9 29,5 ± 2,0 0,000 Maščobna masa (%) 15,0 ± 2,8 16,8 ± 2,8 15,9 ± 2,9 0,002 Rezultati so prikazani kot povprečna vrednost ± standardni odklon; P = statistična značilnost razlik med spoloma.
Merski postopki. Osnovne antropometrične podatke vzorcev in adaptacija skeletni mišičnega sistema na (telesna višina in masa) smo pridobili s standardnim nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga orodjem. Odstotek maščobne in mišične mase (v %), smo otrok med 4. in 7. letom starosti«. Hvaležni smo vsem izmerili s štiri- točkovnim bioimpedančnim merilnikom otrokom in njihovim staršem, ki so dovolili izvedbo (Maltron BioScan 916S, UK). Biomehaniko navpičnega tako pomembnega projekta. Nenazadnje hvala lepa skoka smo merili z pritiskovno ploščo AMTI. Kinematiko tudi ostalim raziskovalcem in študentom za pomoč na pa z uporabo visokofrekvenčne kamere v bočni ravnini. projektu. Vsak otrok je izvedel 3 navpične skoke z nasprotnim gibanjem (z in brez uporabe rok) od katerih je bil najvišji LITERATURA vzet v nadaljnjo obdelavo. Cools, W., De Martelaer, K., Vandaele, B. Samaey, C in Andries, Statistične metode obdelave podatkov. Podatki C. (2009). Fundamental movement skill development of four to so bili obdelani s programom za statistično obdelavo six year-old pre-school children in Flanders. V Contemporary podatkov SPSS 17.0 za Windows. Izračunane so bile Sport, Leisure and Ergonomics. Routlege, New York, 335-352. nd aritmetične sredine (AS), standardni odkloni (SD). Davies, M. (2003). Movement and dance in early childhood (2 Koordinacijo dela rok smo ocenili kvalitativno iz posnetkov ed.). Paul Chapman publishing, London. Deli, E., Bakle, I in Zachopoulou, E. (2006). Implementing visokofrekvenčne kamere. Statistično pomembnost razlik intervention movement programs for kindergarten children. smo potrdili na stopnji tveganja p<0,05. Journal of Early Childhood Research, 4 (1), 5-18. Gallahue, D.L. (1996). Developmental Physical Education for Today’s Children (3rd ed.). Brown & Benchmark Publisher. REZULTATI IN DISKUSIJA Gallahue, D.L. in Ozmun, J.C. (2006). Understanding Motor Development. Infants, Children, Adolescent, Adults. V Tabeli 1 so opisani osnovni antropometrični podatki International edition. McGraw-Hill Companies, Inc. za vzorec. V telesni masi, telesni višini in indeksu telesne Harrison, A.J. in Gaffney, S. (2001). Motor development and mase nismo opazili značilnih razlik med dečki in deklicami, gender effect on stretch shortening cycle performance. pojavile pa so se značilne razlike pri odstotku mišične in Journal of Science and Medicine in Sport, 4, 406-415. maščobne mase. Medeková, H., Zapletalová, L. in Havlíček, I. (2000). Habitual Physical Activity in Children according to their Motor Analiza med spoloma ne ugotavlja statistično značilnih Performance and Sports Activity of their Parents. Acta razlik v višini skoka z in brez uporabe rok. Kot pravilen Universitatis Palackianae Olomucensis. 2000(1), 21-24. zamah smo kvalitativno ovrednotili vsak zamah, kjer so Malina, R. (1996). Tracking of physical activity and fitness across roke potovale naprej ob fazi odriva. Kot nepravilne zamah the lifespan. Research Quarterly for Exercise and Sport, 67, smo klasificirali vsak zamah pri katerem so roke potovale 48-57. nazaj ali so obmirovale. Ugotovili smo, da le 35,1% otrok Neelly, R. K. & Zebas, J.C. (2002). Vertical jump kinetics in young naredi pravilen zamah rok, medtem ko kar 64,9% otrok children. 2002 Annual metting. Ohio: American Society of nepravilno. Ugotovili smo, da otroci s pravilnim zamahom biomechanics. skočijo 1,5 ± 1,7 cm višje, medtem ko otroci z nepravilnim Riddiford-Harland, D.L., Steele, J.R. in Baur, L.A. (2007). Upper zamahom skočijo le 0,7 ± 1,5 cm višje. and lower limb functionality: Are these compromised in obese children? International Journal of Pediatric Obesity, 1(1), 42 – 49. Strong, W.B., Malina, R.M., Blimke, C.J., Daniels, S.R., Dishman, ZAHVALA R.K., Gutin, B., et al., (2005). Evidence based physical activity for school-age youth. Journal of Pediatrics, 146, 732-737. Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno Wrotniak, P.T., Epstein, L.H., Dorn, J.M., Jones, K.E. in Kondilis, dejavnost Republike Slovenije za financiranje V.A. (2006). The relationship between motor proficiency and raziskovalnega projekta »Analiza elementarnih gibalnih physical activity in children. Pediatrics, 118, 1758-1765.
Preglednica 2: Analiza pojavnosti pravilnosti zamaha in vpliv pravilnosti zamaha na doseženo višino skoka PRAVILEN ZAMAH NEPRAVILEN ZAMAH SKUPAJ P N 33 63 96 Pravilnost odriva (%) 35,1 64,9 100 Višina skoka brez pomoči rok (cm) 10,0 ± 3,6 8,5 ± 2,3 9,0 ± 2,9 0,014 Višina skoka s pomočjo rok (cm) 11,4 ± 3,8 9,2 ± 2,3 10,0 ± 3,1 0,001 Razlika (cm) 1,5 ± 1,7 0,7 ± 1,5 1,0 ± 1,6 0,029 Rezultati so prikazani kot povprečna vrednost ± standardni odklon. P = statistična značilnost.
56 ŠPORTNA VZGOJA PRVOŠOLCEV – POSTAVLJANJE TEMELJEV ZA DEJAVNO ŠPORTNO-GIBALNO UDEJSTVOVANJE POSAMEZNIKA Ema CERAR
ŠPORTNA VZGOJA PRVOŠOLCEV – POSTAVLJANJE TEMELJEV ZA DEJAVNO ŠPORTNO-GIBALNO UDEJSTVOVANJE POSAMEZNIKA
PHYSICAL EDUCATION OF THE FIRST - YEAR PUPILS – SETTING UP THE BASES FOR PHYSICAL ACTIVITIES OF AN INDIVIDUAL
Ema CERAR Osnovna šola Rodica
POVZETEK rezultati na naši dislocirani enoti, v kateri se nahaja po en oddelek do petega razreda in na kateri poučujem tudi K načrtnejšemu in celovitejšemu delovanju pri športni sama kot vzgojiteljica v prvem razredu. vzgoji, v povezavi z ostalimi predmeti v času pouka in Rezultati sami so nas prepričali, da moramo pouk podaljšanega bivanja, smo pred nekaj leti pristopili ob športne vzgoje zasnovati in izpeljati drugače, kot smo to predstavitvi rezultatov športno-vzgojnega kartona – le-ti delali do takrat. so bili na naši šoli v primerjavi s slovenskim povprečjem V nadaljevanju predstavljam, v kakšni smeri in na pri posameznih meritvah slabši, predvsem na dislocirani kakšen način poteka delo v prvem razredu, kjer otroke enoti. Športno vzgojo smo zasnovali tako, da se vzpodbujamo, vzgajamo in učimo, kratkoročno predvsem medsebojno redno povezujemo vzgojiteljica, razredna za skladen psihofizični in socialni razvoj, dolgoročno pa učiteljica, športni pedagogi in ob priložnostih tudi starši. privzgajamo koristne navade za večjo kakovost življenja. Ugotavljamo ustrezne premike v pozitivno smer. Predvsem nas veseli, da smo iz športa, kjer so veljali le rezultati ali pa je bilo vseeno, če ga ni bilo, prešli na šport za CILJI veselje in spreminjanje življenjskega sloga družin, ki se veselijo skupaj preživetega časa na igralih, ob plavanju, Najpomembnejše se mi zdi, da otrok optimalno sprehodih, planinarjenju, tekanju, vrtnarjenju, primernejšem razvije svoje sposobnosti in da šport doživlja kot nekaj prehranjevanju ... Veseli smo, da ne slišimo vzdihov, ko zanimivega, privlačnega, zabavnega in prijetnega. se je potrebno preobleči za športno vzgojo in so obrazi Pri tem pridobiva: nasmejani, ko se rdečih lic in zadihani vračamo v razred. • mnogovrstna športna znanja, Ključne besede: prvošolci, športna aktivnost, športna • se uči sodelovanja, vzgoja, motivacija za športno vzgojo • pridobiva določene navade, stališča in vrednote ter • se potrjuje.
ABSTRACT ŠPORTNA VZGOJA V PRVEM RAZREDU The decision to take an active part in lessons of physical education, in connection with other subjects and Pouk športne vzgoje izvajamo tako, da so vanj aktivno daily extension classes, was based on the fact that a few vključeni vsi s povprečnimi zmožnostmi, otroci, katerih years ago our pupils achieved worse results in certain sposobnosti so (še) nekoliko nižje (razvite) ali pa ne kažejo measurements for the physical education card, compared velike lastne težnje po aktivnem gibalnem delovanju, kot to the Slovenian average, especially at a branch. Now, tisti, katerih zanimanje ali/in fizične sposobnosti so visoke. a pre-school teacher, a class teacher, PE teachers and, Že ob pričetku šolskega leta otroke navdušujemo, occasionally, parents cooperate during the lessons of the staršem pa razložimo, kako pomembno je, da se otrok physical education. Signs of positive movements have poleg vseh ostalih aktivnosti, vključi tudi v vsaj eno already been seen. We are glad that the importance of športno interesno dejavnost na šoli ali izven nje (na šoli sport is not measured by the results only or that sport potekajo športne interesne dejavnosti za učence 1. is of no importance at all, but that sport is for fun. In vzgojno–izobraževalnega obdobja: gimnastika, atletika, addition, the whole families have changed their lifestyles, nogomet, košarka, ples, judo, poleg tega pa tudi gibalne with spending their free time at children’s playgrounds or urice za otroke, za katere se je prav preko testiranja za going swimming, walking, hiking, running, gardening and ŠVK ugotovilo, da bi potrebovali usmerjeno dodatno eating healthier food... We are happy not to hear pupils’ tedensko uro športa). sighs when they have to change clothes for their physical Ob rednih urah se otroci spoznavajo s športnimi education classes, and to see their smiling faces and red zvrstmi, kot so: gimnastika, atletika, igre z žogo in ples. cheeks when we, breathless, come back to the classroom. Predvsem v prvem razredu vidimo, da so sposobnosti Keywords: frst –year pupils, physical activity, physical učencev dokaj različno razvite. Odvisne so tudi od okolja education, motivation v katerem otrok živi (pri tem se mi zdi zanimivo, da aktivno športno udejstvovanje staršev ni zagotovilo, da bodo tako nagnjenje čutili tudi otroci, niti, da bodo starši ta način UVOD življenja prenašali na svoje otroke). Razvitost fizičnih spretnosti je poleg prirojenih Pred nekaj leti je sodelavka, športna pedagoginja, sposobnosti in spodbud okolja odvisna tudi od otrokove na eni od sej učiteljskega zbora poglobljeno predstavila lastne aktivnosti. Ker gre za mlajše otroke, je delež le-te rezultate testiranj za športno-vzgojni karton v primerjavi s manjši. slovenskim povprečjem. V primerjavi z že sicer ne najbolj Nekateri otroci imajo zadržke, ker še nimajo spodbudnimi rezultati, so bili ti pri določenih meritvah posameznih pozitivnih izkušenj, lahko celo izražajo na naši šoli še nekoliko slabši. Izstopali pa so predvsem zelo močan strah. Le-ta se pogosto izrazi pri naslednjih
57 PHYSICAL EDUCATION OF THE FIRST - YEAR PUPILS – SETTING UP THE BASES FOR PHYSICAL ACTIVITIES OF AN INDIVIDUAL Ema CERAR nalogah: naskok na določeno oviro, preskok, preval, imajo otroci v času šolskih počitnic in določenih vikendov plazenje oz. lazenje skozi oviro, seskok v globino, hoja možnost proste ure preživeti pod strokovnim vodstvom pri po gredi, preskoki ovir, lovljenje žoge … Pri tem otroci aktivnostih v telovadnici in v naravi. govorijo o strahu pred padci, bolečino, posmehom drugih Veseli smo, da k skupnemu, športno-aktivnemu in lastnih občutkih nesposobnosti. preživljanju prostega časa, privabljamo tudi starše. Sodelavec opaža zelo dober odziv na pohodih, organiziranih v okviru zgoraj omenjenega programa Hura, PRIDOBIVANJE GIBALNIH IZKUŠENJ IN prosti čas. Že vsa leta pa v našem oddelku ob zaključku PREMAGOVANJE STRAHU šolskega leta izvedemo srečanje, ki je vedno polno rdečeličnih, zadihanih in nasmejanih obrazov. Ker sama dobro vem, kakšna »past« lahko postane Kaj smo v tem letu še počeli? Že drugič smo aktivno strah, ko se posledično začne otrok/oseba umikati pred spremljali zimske olimpijske igre. Pripravili smo pripravili kakršnimikoli novimi gibalnimi izzivi ter izogibati že znanim zvezek, v katerem smo medpredmetno predstavili neprijetnim, skušam otrokom, ki izrazijo ali kažejo znake zgodovino, prizorišče, športe in športnike zimskih iger. strahu, pri učenju nuditi maksimalno podporo. Drugi del zvezka pa je bil namenjen lastnemu športnemu Po naših izkušnjah ugotavljam, da je zelo pomembno, udejstvovanju, saj so otroci sestavili spremljajoče športne da dovolj zgodaj in hkrati ob pravem času otrokom naloge, ki so jih vsakodnevno opravili, zraven pa povabili nudimo prave spodbude za učenje novih športnih še nekoga. Tako so igre postale aktivne tudi za nas, vsebin (po tem ključu že v prvem razredu izvajamo npr. dodatno pa smo mimogrede pridobili še najrazličnejša naskok na kozo in raznožko čez njo). Pri tem je odločilen znanja in spretnosti. občutek varnosti, ki ga zaznava otrok. Sem ob njem, mu Na naši šoli so letos maja že peto leto potekale pomagam, poskrbim, da bolečina ob morebitnem padcu šolske športne igre, na katerih poleg atletskih ne bo prevladala nad željo naučiti se nekaj novega itd. tekmovanj, v katerih sodelujejo posamezni učenci vseh Malenkosti, kot so znižanje višine, dodatna blazina, oddelkov, pripravimo šaljive igre za učence 1. vzgojno- moja roka, včasih pa le spodbudna beseda, nasmeh in izobraževalnega obdobja, igro med dvema ognjema za kdaj tudi skupni aplavz, naredijo izjemno veliko. drugo triado in najrazličnejše športne in druge aktivnosti Ravno tako lahko spodbudimo otroke, ki jim npr. tek za otroke, njihove starše in ostale obiskovalce. Z nami na daljšo progo pomeni velik in neprijeten zalogaj. Skupen so tudi znani športniki, ki s svojo prisotnostjo spodbudijo tek, prilagojen tistim zadnjim, prijeten klepet, opazovanje prisotne k različnim dejavnostim. Odziv ljudi je vedno okolice, spodbude, včasih postavljanje izzivov, omogočijo večji, hkrati pa na igrah vlada zelo sproščeno in aktivno otroku, da kljub temu, da njegov rezultat na testiranju ne vzdušje. Opazen je trud animiranja učencev za udeležbo blesti, dobi izkušnjo, da je šport prijetna aktivnost. v športni aktivnosti, aktiven način preživljanja prostega časa, zdrav način življenja, čemur se pridružijo tudi starši in drugi. Veseli nas, da pri tem vzpodbujamo zavest RAZNOVRSTNOST AKTIVNOSTI pomembnosti medsebojnega druženja in sodelovanja. Navijanje za sošolce, ki tekmujejo v štafetnem teku in teku Pouk športne vzgoje skoraj vedno izvajamo v dveh na 60 m, žareče oči vseh ob podelitvi kolajn, čestitke in skupinah (ko ima ena skupina športno vzgojo, ima druga objemi kažejo, da se iskreno veselijo uspeha drugih in da z učiteljico pouk drugega predmeta, nato se zamenjamo), jim pripadnost skupini veliko pomeni. kar je dobro tudi zato, ker je aktivnost v skupini povprečno dvanajstih otrok večja, primernejša pa tudi zaradi majhne telovadnice. Vedno imamo srečo, da lahko na urnik TEKMOVANJE ALI SODELOVANJE uvrstimo predmet tako, da vsaka skupina aktivno telovadi vsaj 35 minut (v ta čas ni všteto preoblačenje). Ko smo Ljudem je boj za preživetje in temu posledična lahko zunaj, temu pogosto namenimo še precej več časa. tekmovalnost v veliki meri prirojena, sodelovanja pa se je Poleg rednih atletskih in gimnastičnih vsebin, potrebno naučiti. Ker so družine, iz katerih otroci prihajajo, različnih aktivnosti z žogo, plesa, redno vključujemo tudi večinoma majhne in imajo otroci od doma malo izkušenj s elementarne igre, pri čemer uporabljamo najrazličnejše prilagajanjem in dialogom v večji skupini, imamo vzgojno- pripomočke. izobraževalne institucije pri tem največji delež. Ko smo ob dnevu zdravja v času pouka, izvajali Zagotovo bi morali pri delu z mlajšimi učenci v pretežni dodatno uro športa in so otroci od doma prinesli meri razvijati sodelovanje, pripadnost skupini in znotraj najrazličnejše športne pripomočke, nas je razveselila tega razvoj samoizraznosti in samoaktualizacije. Zrelost za pestrost pripomočkov, predvsem pa idej, kaj vse je lahko to odpira vrata tudi za tekmovalnost. športna aktivnost in kaj vse nam lahko služi za popestritev le-te. Pri tem so izkazali veliko mero ustvarjalnosti. V času podaljšanega bivanja gibalne aktivnosti – ZAKLJUČEK samoiniciativne in vodene - potekajo na prostem, enkrat tedensko pa tudi v telovadnici. Zagotovo imamo zaradi specifike dela v prvem V okviru pouka izvajamo vsem znani program Zlati razredu, kjer delava v času pouka vsaj dve uri skupaj dve sonček, ki ga po zmožnostih popestrimo z načinom osebi, pogosto pa vzgojiteljice svoje delo nadaljujemo z izpeljave aktivnosti, da ne gre le za preverjanje, (kar je isto skupino v podaljšanem bivanju, večje možnosti za včasih zaradi pogojev dela – manjšega števila ur pri uveljavljanje dodatnih možnosti razvoja različnih spretnosti določeni dejavnosti ali pripomočkov, po mojih izkušnjah v in sposobnosti pri posameznem otroku in skupini kot šoli težje kot v vrtcu) temveč za pridobitev novih izkušenj celoti. V kolikšni meri bomo to izkoristili, je seveda odvisno in znanj (npr. rolanje poteka skozi cel teden). od nas samih, obeh sodelavcev v prvem razredu, širšega Med letom je izvedenih tudi pet športnih dni, kamor kroga sodelavcev v kolektivu in splošne naravnanosti šole že nekaj let uvrščamo dva pohoda, aktivnosti na snegu, in okolja, v katerem ta deluje. plavalni dan in atletski troboj. Na naši šoli spodbud za razvoj športnih znanj, Sodelavec, športni pedagog, skozi leto izvaja spretnosti in sposobnosti zagotovo ne bi smelo programa Hura, prosti čas in Odprimo telovadnice, ko primanjkovati.
58 PHYSICAL EDUCATION OF THE FIRST - YEAR PUPILS – SETTING UP THE BASES FOR PHYSICAL ACTIVITIES OF AN INDIVIDUAL Ema CERAR
Na prvem mestu je tu zagotovo angažiranost učitelja. razredu načrtovali pouk športa tako, da se rezultati dela Vzgojiteljeva oz. učiteljeva lastna aktivnost in veselje kažejo kot zelo uspešni tudi ob prehajanju v višje razrede. do dela, ki ga izvaja, srčnost pri tem, da lastna vedenja Tako ugotavljam, da so učenci večinoma gibalno- in spretnosti deli s svojimi učenci, je vedno učinkovita športno aktivni in prenašajo vzorce aktivnega preživljanja formula, ki privablja. časa v lastne družine in okolje. Manj je tudi posameznih Naj ob zaključku zapišem še nekaj o motivaciji obolenj (kar smo ugotovili ob preštevanju ur odsotnosti vzgojitelja oz. učitelja za aktivno delovanje na področju zaradi bolezni) in kaže se pripadnost oddelku. športne vzgoje. Vsak učni predmet je zelo pomemben in prav za vsakega se je potrebno potruditi, da učenec v okviru pridobivanja vsakršnih znanj razvije največ, kar LITERATURA lahko. Zagotovo je to naporno delo za poučevalca. Sama kot poglavitni motor pri vlaganju energije v Cankar, F., Kovač, M., Horvat, L., Zupančič, M., Strel, J. (1994). izpopolnjevanje lastnega dela, pridobivanju novih znanj, Cilji šolske športne vzgoje. Uvodna izhodišča. Ljubljana: Zavod iskanju novih in dodatnih možnosti, vidim pedagoške Republike Slovenije za šolstvo in šport. delavce, s katerimi »razpredamo« strokovna vprašanja, Gasparič, Z., Jeromen, J., Jeromen, M. (2009). Šport: priročnik za športno vzgojo za tretje triletje osnovne šole. Ljubljana: predvsem pa so mi pri tem v pomoč kolegi s šole, ki Millennium. pokrivajo določena strokovna področja. Kristan, S. (1997). Športni program Zlati sonček: priročnik. Ekipa športnih sodelavcev na naši šoli je izredno Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod za šport aktiven in odprt tim za sodelovanje in pomoč. Oni nosijo Slovenije. levji delež, da smo naredili premike h kvalitetnejšemu Pistotnik, B. (2004). Vedno z igro. Ljubljana: Fakulteta za šport, pouku športne vzgoje tudi v oddelkih 1. vzgojno- Inštitut za šport. izobraževalnega obdobja, kar so hitro pokazali tudi Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: rezultati športno-vzgojnega kartona. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Ob kvalitetni podpori in skrbno pripravljenim in Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta. izvajanim delom, smo tudi na dislocirani enoti že v prvem
59 MODEL CELOSTNEGA PRISTOPA UČENJA IN POUČEVANJA PRI MATEMATIČNI VSEBINI MERJENJE V POVEZAVI S ŠPORTNO VZGOJO Mara COTIČ, Marina IVANIČ, Amalija ŽAKELJ
MODEL CELOSTNEGA PRISTOPA UČENJA IN POUČEVANJA PRI MATEMATIČNI VSEBINI MERJENJE V POVEZAVI S ŠPORTNO VZGOJO THE MODEL OF HOLISTIC APPROACH TO LEARNING AND TEACHING OF THE MATHAMTICAL CONTENTS OF MEASURING IN RELATION TO PHYSICAL EDUCATION
Mara COTIČ, Marina IVANIČ, Amalija ŽAKELJ Univerza na Primorskem, Pedagoška Fakulteta Koper University of Littoral (Univerza na Primorskem), Faculty of Education Koper (Pedagoška Fakulteta Koper)
POVZETEK mathematics, measuring, fifth grade.
V prispevku predstavljamo model celostnega pristopa učenja in poučevanja pri vsebinah merjenja v povezavi UVOD s športno vzgojo. Preverili smo ga z vidika učinka kakovosti in vrste znanja. Gre za celostni pristop učenja in Kot pri poučevanju različnih predmetnih področij je poučevanja, pri katerem učenec skozi gibalne dejavnosti tudi pri začetnih otrokovih korakih v svet matematike razvija gibalne in kognitivne sposobnosti. Izražanje nujna nepretrgana povezava s poukom drugih disciplin in ustvarjanje z gibanjem poglablja doživljanje, to pa oziroma področji razvoja otrokovih sposobnosti. povečuje motivacijo in posledično olajšuje razumevanje. Tako naj bi novi programi za matematiko poudarjali Da bi preverili učinkovitost modela z vidika dosežkov interdisciplinarnost, ki prehaja od matematike k drugim učencev, smo izvedli empirično raziskavo na vzorcu 88 disciplinam in obratno: od drugih disciplin k matematiki” učencev eksperimentalne skupine in 91 učencev kontrolne (Cotič & Hodnik, 1995, Žakelj A. at. all, 2009a). Skozi skupine. S teoretično zasnovo testov, ki smo jih priredili pristope učenja in poučevanja naj bi učenci sistematično kot merski instrument, smo ob izbranih vsebinah testirali pridobivali izkušnje z medpredmetnim povezovanjem znanja na različnih taksonomskih ravneh. Dobljene ter imeli priložnosti za uvid v soodvisnost različnih rezultate smo interpretirali s stališča učinka modela matematičnih in nematemtičnih vsebin (Žakelj A., 2009b). celostnega pristopa učenja in poučevanja. Ugotovili smo, da obstajajo med eksperimentalno in kontrolno skupino statistično pomembne razlike v znanju merjenja količin v RAZISKOVALNI PROBLEM IN CILJ RAZISKAVE korist eksperimentalne skupine. Ključne besede: model celostnega didaktično- OPREDELITEV PREDMETA IN PROBLEMA metodičnega pristopa, medpredmetno povezovanje, športna vzgoja, matematika, merjenje, peti razred. Otrok je v zgodnjem obdobju šolanja zelo dojemljiv za vse, kar se dogaja okrog njega. Zato sodobni teoretiki poudarjajo, da se v tem času najbolje uči v naravnem ABSTRACT okolju in o vsem kar je povezano s tem okoljem. V konkretnem vsakdanjem življenju, “kjer se vse dogaja”, In our article we are presenting the model of the lahko dobi učitelj mnogo idej za spodbujanje razvoja holistic approach to learning and teaching of the mišljenja, govorjenja, čustvovanja ter gibalnega, mathematical contents of measuring in relation to physical moralnega in socialnega razvoja. education. We have verified it from the aspect of the Celostno učenje, ki je v igri predšolskega otroka impact on quality and types of knowledge. It is a matter samo po sebi umevno, vstopa danes tudi v šolski of holistic approach to learning and teaching, where pupils razred. Strokovnjaki poudarjajo, da se najbolj učinkovito through their physical activities develop their motion učimo, če poleg vida, sluha in govora vključujemo tudi and cognitive abilities. Expression and creativity through gibalno aktivnost. “Izražanje in ustvarjanje z gibanjem physical activity deepen experiences, which then increase poglablja doživljanje, to pa povečuje motivacijo, olajšuje motivation and consequently make understanding easier. razumevanje in izboljšuje zapomnitev” (Kroflič, & Gobec In order to check the efficiency of the model from the 1995, str.7). aspect of the pupils’ results we carried out the empirical Izhajajoč iz navedenega, smo oblikovali model research on the sample of 88 pupils of the experimental celostnega pristopa učenja in poučevanja, ki smo ga group and on 91 pupils of the control group. By the preverili na vsebinskem sklopu merjenje v 5. razredu theoretical concept of the tests which were designed as osnovne šole v povezavi s športno vzgojo. Namen a measuring instrument we, through specially selected naše raziskave je bil, preveriti, ali učenci, ki so deležni contents, tested knowledge at different taxonomic levels. celostnega učenja in poučevanja vsebin o merjenju, bolje The obtained results were interpreted from the point of poznajo in razumejo pojem merjenja ter so uspešnejši view of the effectiveness of the model of holistic approach pri reševanju enostavnih in zahtevnejših matematičnih to learning and teaching. We found out that there were problemov iz merjenja, kot učenci, ki so se merjenja statistically significant differences in the knowledge of učili zgolj pri pouku matematike, nepovezano z drugimi measuring contents between the experimental and control disciplinami. group in favour for the experimental group. Model je zasnovan na osnovi teoretskih spoznanj Key words: model of holistic didactic-methodological empiričnih študij, ki so dokazale, da lahko problemsko approach, inter-subject connections, physical education, zahtevna gibalna aktivnost neposredno vpliva na
60 THE MODEL OF HOLISTICAPPROACH TO LEARNINGAND TEACHING OFTHE MATHAMTICAL CONTENTS OF MEASURING IN RELATIONTO PHYSICAL EDUCATION Mara COTIČ, Marina IVANIČ, Amalija ŽAKELJ spremembo kognitivnih sposobnosti pri otrocih. O faktorja, smo poimenovali eksperimentalna skupina, povezanosti gibalne aktivnosti in kognitivnega razvoja so skupino učencev, ki ni bila deležna eksperimentalnega pisali že Platon, Locke, Comenius, Rosseau Pestalozzi faktorja, pa kontrolna skupina. Eksperimentalna skupina je ter kasneje Montessori, Dewey in Piaget. Verjeli so, da bila deležna popolnega eksperimentalnega tretmaja, ki je je gibalna aktivnost osnova intelektualnemu razvoju. vključeval dejavnosti modela celostnega pristopa učenja Kasnejše raziskave so temu pritrdile, saj so dobljeni in poučevanja pri vsebinah merjenja v povezavi s športno rezultati pokazali, da obstajajo statistično značilne vzgojo. Učenci so pri športni vzgoji merili čas, dolžino, povezave med intelektualnimi sposobnostmi in maso… Kontrolna skupina je pri pouku uporabljala gibalno aktivnostjo oziroma motoričnimi sposobnostmi tradicionalna didaktična sredstva za merjenje različnih (Zaichkowsky, Zaichkowsky, & Martinek, 1980). Poleg količin. navedene neposredne povezave med gibalnim in kognitivnim razvojem pa ima gibalna aktivnost neposreden VZOREC vpliv tudi na ostala področja otrokovega razvoja. Skozi V raziskavo je bilo vključenih 179 učencev petih gibalno aktivnost izraža otrok svoja čustva in se uči, da razredov iz štirih osnovnih šol v Sloveniji, in sicer jih je tudi drugi izražajo podobna čustvovanja. bilo 88 vključenih v eksperimentalno skupino, 91 pa v Vpeljevanje vsebin po modelu celostnega pristopa kontrolno. učenja in poučevanja pri vsebinah merjenja v povezavi s športno vzgojo poteka izkustveno, v naravnem okolju, SPREMENLJIVKE izven matematične učilnice, kar je za mnoge učence tudi motivacijski element. Učenci pri različnih aktivnostih Neodvisne spremenljivke pri športni vzgoji (tek, skok v daljino, skok v višino idr.) Neodvisna spremenljivka je bila eksperimentalni z merjenjem dolžin pri skoku v daljino, višino, pri teku dejavnik. idr., zberejo podatke in jih obravnavajo z vidika vsebin Odvisne spremenljivke o merjenju. Raziskujejo zakaj, kako in kaj meriti. Pri tem Z odvisnimi spremenljivkami smo preverjali znanje v učitelj vodi učni proces tako, da dobijo učenci vpogled eksperimentalni skupini (ES) kontrolni skupini (KS), in sicer v celotni postopek merjenja. Skozi različne dejavnosti dosežke učencev pri sklopu merjenja na različnih ravneh merjenja učenci razmišljajo o pomenu nestandardne in znanja po Gagnejevi taksonomiji. standardne enote, opisujejo uporabo standardnih merskih enot, odločajo se o izbiri merilnega instrumenta in enote, MERSKI INSTRUMENTARIJ zapisujejo oz. beležijo meritve, pri čemer so pogovorijo Test znanja o načinu beleženja z vidika nadaljnje obdelave podatkov, Začetno in končno znanje merjenja količin razvrščajo, primerjajo in ocenjujejo rezultate pridobljene eksperimentalne in kontrolne skupine smo preverili z z merjenjem ter jih v zadnji fazi obdelajo z orodji za začetnim in končnim testom znanja. Oba testa smo obdelavo podatkov. Dobljene ugotovitve predstavijo z sestavili sami. vidika matematike in se pogovorijo o športnih dosežkih. POSTOPEK Začetni test znanja sta kontrolna in eksperimentalna RAZISKOVALNE HIPOTEZE skupina reševali na začetku eksperimenta, končni test znanja, pa po koncu eksperimenta. Splošna raziskovalna hipoteza Učenci petih razredov osnovne šole, deležni pouka OBDELAVA PODATKOV po modelu celostnega pristopa učenja in poučevanja pri vsebinah merjenja v povezavi s športno vzgojo, so Za ugotavljanje razlik na vseh ravneh znanja med uspešnejši pri reševanju matematičnih nalog merjenja kot učenci eksperimentalne in kontrolne skupine na začetku učenci, deležni klasičnega transmisijskega pristopa učenja eksperimenta smo uporabili t-preizkus. Ob koncu matematike, brez elementov interdisciplinarnosti. eksperimenta pa smo v obdelavo podatkov vključili analizo Specifčne raziskovalne hipoteze kovariance z eno kovariablo (rezultati začetnega testa). H1: Med eksperimentalno skupino (ES) in kontrolno skupino (KS) ne bo opaznih razlik v poznavanju in REZULTATI IN INTERPRETACIJA razumevanju osnovnih pojmov iz merjenja. Rezultate smo interpretirali v skladu z zahtevo po H2: Med eksperimentalno (ES) in kontrolno skupino preglednosti in logiki dokazovanja postavljenih hipotez. (KS) bodo opazne razlike v reševanju enostavnih Vsaka interpretacija rezultatov je dopolnjena s tabelo z problemov iz merjenja. rezultati. Pri preizkusu hipotez smo upoštevali pravilo, da H3: Eksperimentalna skupina (ES) bo uspešneje kot je največje dopustno tveganje za zavrnitev hipotez 5 % kontrolna skupina (KS) reševala zahtevnejše probleme iz napaka. merjenja, ki so zastavljeni medpredmetno. Analizirajmo razlike v znanju geometrije na vseh treh taksonomskih ravneh znanja med učenci eksperimentalne METODOLOGIJA (ES) in kontrolne (KS) ob koncu eksperimenta. Model eksperimenta je bil enofaktorski, s V spodnji preglednici so zajete aritmetične sredine šolskimi oddelki kot primerjalnimi skupinami z dvema in standardni odkloni na treh taksonomskih ravneh na modalitetama. Za primerjalne skupine smo vzeli obstoječe končnem testu znanja. oddelke na osnovnih šolah. To pomeni, da ni bila pred Če primerjamo razlike v rezultatih spremenljivk med eksperimentom opravljena izenačitev oddelkov do ES in KS, vidimo, da je ES bila pri reševanju nalog iz slučajnostih razlik, radomizacije ni bilo. Zaradi notranje merjenja uspešnejša na vseh treh ravneh znanja. veljavnosti smo na začetku kontrolirali najrelevantnejše Poglejmo si še, ali se rezultati med ES in KS statistično dejavnike (učni uspeh v lanskem šolskem letu, oceno iz pomembno razlikujejo (analiza kovariance). slovenščine in matematike, socialno-ekonomski status, odnos do matematike in matematično znanje), ki so vezani na učence kot posameznike, z metodo analize variance. Skupino učencev, ki je bila deležna eksperimentalnega
61 THE MODEL OF HOLISTICAPPROACH TO LEARNINGAND TEACHING OFTHE MATHAMTICAL CONTENTS OF MEASURING IN RELATIONTO PHYSICAL EDUCATION Mara COTIČ, Marina IVANIČ, Amalija ŽAKELJ
Tabela 1: Osnovni statistični parametri končnega testa pri geometriji z merjenjem Dosežki učencev pri merjenju (končni test) Aritmetična Standardni Test Skupina n sredina Dosežki v % odklon Min Max Merjenje 1. raven Eksper. 88 11,38 87,54% 2,00 5,00 13,00 Kontrolna 91 10,29 79,19% 2,99 1,00 13,00 Merjenje 2. raven Eksper. 88 1,10 55,00% 0,94 0,00 2,00 Kontrolna 91 0,85 42,70% 0,96 0,00 2,00 Merjenje 3. raven Eksper. 88 0,99 49,43% 0,88 0,00 2,00 Kontrolna 91 0,62 31,11% 0,82 0,00 2,00
Tabela 2: Prikaz razlik v znanju geometrije z merjenjem na vseh ravneh znanja v končnem stanju po parcializaciji rezultatov začetnega stanja (analiza kovariance) Dosežki učencev pri geometriji z merjenjem (končni test) Prostostne Raven statistične Vir variacije Vsota kvadratov stopnje Varianca F pomembnosti Merjenje V skupini 5,088 1 5,088 1,174 0,270 1. raven Med skupinama 758,558 176 4,335 Merjenje V skupini 3,301 1 3,301 4,006 0,046 2. raven Med skupinama 145,102 176 0,824 Merjenje V skupini 2,462 1 2,462 4,070 0,042 3. raven Med skupinama 105,874 175 0,605
Iz zgornje preglednice (tabela 2) je razvidno, da spodbuja motivacijo ter posledično spodbuja učenje za se skupini statistično pomembno razlikujeta na II. in razumevanje. III. taksonomski ravni znanja. Iz preglednice osnovnih Dejstvo je, da so posamezna področja bio-psiho- statističnih parametrov (tabela 1) razberemo, da je ES somatskega statusa med seboj neločljivo povezana. uspešneje reševala tudi naloge prve taksonomske ravni, Napredek na enem pomeni napredek tudi na drugem in vendar razlika med skupinama ni statistično pomembna. zaostanek na enem področju pomeni hkrati zaostanek Na podlagi dobljenih rezultatov in njihove analize na vseh ostalih. Ob tem predstavlja gibalni razvoj, ki je v moramo našo prvo specifično hipotezo (H1) potrditi: tesnem stiku s telesnim razvojem, osnovo za razvoj ostalih H1: Med eksperimentalno skupino (ES) in kontrolno področij bio-psiho-somatskega statusa. Počasen in skupino (KS) ne bo opaznih razlik v poznavanju in neuravnotežen gibalni razvoj, kateremu sta najpogosteje razumevanju osnovnih pojmov iz merjenja. vzrok nepravilna rast in neustrezna razvitost živčnega Kot smo že ugotovili, je enostavne in zahtevnejše sistema, ima lahko za posledico razne čustveno-socialne probleme iz merjenja bolje reševala ES, med skupinama je primanjkljaje ali pa zakasnel intelektualni razvoj (Pišot, bila razlika statistično pomembna tako pri nalogah druge 2000). Zato moramo pri otroku razvoj gibalnih sposobnosti kot tretje taksonomske ravni. Tako lahko potrdimo tudi jemati bolj splošno in ne le v povezavi s telesnimi drugo in tretjo hipotezo: dejavnostmi, temveč ob upoštevanju vseh vrst spoznavnih H2: Med eksperimentalno skupino (ES) in kontrolno operacij (Gardner, 1995). skupino (KS) bodo opazne razlike v reševanju enostavnih problemov iz merjenja. H3: Eksperimentalna skupina (ES) bo uspešneje kot LITERATURA kontrolna skupina (KS) reševala zahtevnejše probleme iz merjenja, ki so zastavljeni medpredmetno. Cotič, M., & Hodnik, T. (1995). O pouku matematike na začetku šolanja v novi osnovni šoli. Matematika v šoli 3(3), 143-157. Gardner, H. (1995). Razsežnost uma: teorija o več inteligencah SKLEP [Frames of mind: The theory of multiple intelligences]. Ljubljana: Tangram Jacobs, H. (1989). Interdisciplinary curriculum: design and Z raziskavo smo potrdili hipoteze, da so učenci implementation. ASCD, Alexandria Virginia. petih razredov osnovne šole, ki so bili deležni pouka Kroflič, B., & Gobec, D. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: po modelu celostnega pristopa učenja in poučevanja Znanstveno in publicistično središče pri vsebinah merjenja v povezavi s športno vzgojo, bili Strmčnik, F. (2001). Didaktika: osrednje teoretične teme. bolj uspešni pri reševanju matematičnih problemov iz Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, str. 217. merjenja kot učenci, deležni klasičnega transmisijskega Nacionalno preverjanje znanja (2008). Letno poročilo o izvedbi pristopa. Učenci eksperimentalne skupine so bili v šolskem letu 2007/2008. Ljubljana: Državni izpitni center. za delo motivirani; vzporedno s pojmi povezanimi z Pišot, R. (2000). Dejavniki celostnega razvoja otroka kot izhodišče specialnih didaktik na razredni stopnji osnovne merjenjem so razvijali gibalne sposobnosti ter razvijali šole. V M. Kramar, & M. Duh (ur.), Didaktični in metodični veščine sodelovanja, izražanja, odločanja, poslušanja idr. vidiki nadaljnjega razvoja izobraževanja: zbornik prispevkov z Izražanje in ustvarjanje z gibanjem poglablja doživljanje, mednarodnega znanstvenega posveta v Mariboru, 25. in 26.
62 THE MODEL OF HOLISTICAPPROACH TO LEARNINGAND TEACHING OFTHE MATHAMTICAL CONTENTS OF MEASURING IN RELATIONTO PHYSICAL EDUCATION Mara COTIČ, Marina IVANIČ, Amalija ŽAKELJ
novembra 1999 (str. 215-221). Maribor: Pedagoška fakulteta, za šolstvo, 2009. http://www.mss.gov.si/fileadmin/mss.gov. Oddelek za pedagogiko, psihologijo in didaktiko. si/pageuploads/podrocje/os/devetletka/predmeti_obvezni/ Učni načrt – Matematika (1998). Ljubljana: Nacionalni Matematika_obvezni.pdf. kurikularni svet. Področna kurikularna komisija za osnovno Žakelj, A., Cankar, G., Bečaj, J., Dražumerič, S., Rosc- šolo. Predmetna kurikularna komisija za matematiko. Leskovec, D. (2009b). Povezanost rezultatov NPZ pri Zaichkowsky, L.D., Zaichkowsky, L.B., & Martinek, T.J. (1980). matematiki in slovenščini s socialno-ekonomskim statusom Growth and development: The child and physical activity. St. učencev : poročilo o raziskavi. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo, Louis, Toronto, & London: The C. V. Company. 2009. Žakelj, A. at. all. (2009a). Učni načrt, Matematika : osnovna šola. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS
63 ZAPLAVAJ V JEZIKE – SPODBUJANJE UČENJA JEZIKOV SKOZI ŠPORT Ariela CUK
ZAPLAVAJ V JEZIKE – SPODBUJANJE UČENJA JEZIKOV SKOZI ŠPORT SWIM THE LANGUAGE – PROMOTING LANGUAGE LEARNING THROUGH SPORTS
Ariela CUK
Zaplavaj v jezike je platforma za računalniško podprto Swim the Language is an e-learning platform to učenje jezikov, katere namen je spodbuditi jezikovno promote language learning through sports. The project izobraževanje skozi športno aktivnost. Projekt gradi na was supported by the EU LINGUA PROGRAM and predpostavki, da lahko strast za športno udejstvovanje builds on students passion for sport to motivate their mladih pomeni pomemben motiv za usvajanje novih interest in languages. jezikov. The aim of the project was to develop e-learning Cilj projekta je bil razviti in ponuditi elektronsko language material in four languages (Finnish, gradivo (jezikovne igre, kvizi,…) za učenje štirih jezikov Hungarian, Italian and Slovenian) in the contest of (finskega, madžarskega, italijanjskega in slovenskega) swimming. We designed a virtual pool formed by ter omogočiti uspešno sporazumevanje na mednarodnih four lanes corresponding to the language needs of a plavalnih dogodkih. V ta namen smo oblikovali virtualni potential swimmer to the European Championships: bazen s štirimi progami oziroma področji, ki ustrezajo Visiting, Socialising, Swimming and Meeting the jezikovnim potrebam potencialnega plavalca na culture of the hosting country. Language swimmers evropskih prvenstvih: Gostovanje, Druženje, Plavanje in could enter the pool, choose their avatar and, as they Spoznavanje kulture gostujoče dežele. “Jezikovni plavalci” do in sports, train by doing language exercises and so se tako potopili v virtualni bazen in se preizkušali v activities. When they were ready they could go for the različnih jezikovnih vajah in aktivnostih. Prvi štirje najboljši “Qualification race”, a language test through which so bili povabljeni na finale izziva Zaplavaj v jezike v Malagi they gained scores and admittance to the following (2008), kjer je potekalo evropsko prvenstvo v vaterpolu. lane. Končni zmagovalec pa je kot nagrado prejel potovanje The first 4 best “language swimmers” were invited na finale tekmovanja v plavanju na olimpijskih igrah v to take part in the Final Challenge, held during the Pekingu 2008. European Water polo Championship in Malaga (2008). Projekt Zaplavaj v jezike je bil nadvse uspešen: The final winner was awarded an accreditation jezikovnega tekmovanja se je udeležilo več kot 450 to the Swimming Final Competitions at the Olympic udeležencev, maja 2010 pa je v Baceloni prejel priznanje Games in Beijing. za enega boljših praks v okviru LINGUA PROGRAM-a. Swim the language was a very successful Ključne besede: plavanje, jeziki, medkulturni dialog project: the language competition had more then 450 registered participants and in May 2010 it was nominated in Barcelona among the best practices of the LINGUA PROGRAM. Swim the Language originated the Languages meet Sport Conference which is developing a Network of European projects that promote language learning and intercultural Dialogue through sports. Keywords. Sports, swimming, languages, intercultural dialogue
64 ANALIZA ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV – PLAZENJA, 4-LETNIH OTROK Urška ČEKLIĆ, Matej PLEVNIK, Rado PIŠOT
ANALIZA ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV – PLAZENJA, 4-LETNIH OTROK
ANALYSIS OF ELEMENTARY MOVEMENT PATTERNS OBSERVED IN 4-YEAR-OLDS WHILE CRAWLING
Urška ČEKLIĆ, Matej PLEVNIK, Rado PIŠOT
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
IZVLEČEK UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA
V prispevku predstavljamo rezultate raziskave, Razvoj otrok je potrebno spremljati od rojstva dalje, v kateri smo proučevali pojavnost različnih vzorcev saj nam številne smernice iz različnih obdobij nakazujejo plazenja štiri letnih otrok, morfološke značilnosti ter skladen, zdrav razvoj otrok. Otrokov gibalni razvoj poteka njihovo medsebojno povezanost. Vzorec merjencev je večsmerno in hkrati na različnih področjih, kar pomeni, zajemal otroke iz vrtca Koper in vrtca Škofije (N= 107; da je tesno povezan s telesnim, kognitivnim, čustvenim 52 dečkov in 55 deklic), in je bil obravnavan kot del štiri in socialnim razvojem. Zato je razvoj otroka potrebno letnega projekta »Analiza elementarnih gibalnih vzorcev spremljati celostno (Videmšek in Pišot, 2007). Ustrezna in adaptacija skeletno mišičnega sistema na nekatere usvojitev elementarnih oblik gibanja pripomore k bolj dejavnike sodobnega življenjskega sloga med 4. in 7. skladnem razvoju otroka. letom starosti«, ki je potekal pod vodstvom Univerze na Ugotovitve številnih avtorjev (Richards in Rader, Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, 1981; v Adolph in sod., 1998) kažejo, da se pri otrocih v Inštitut za kineziološke raziskave. Po podrobni analizi zgodnjem obdobju, razlike med dečki in deklicami še ne dobljenih podatkov smo ugotovili, da hitrejši otroci na pojavljajo ter, da se spola v zgodnjem otroštvu v gibalnih enaki razdalji naredijo značilno manj ciklov plazenja kot sposobnostih bistveno ne razlikujeta, oziroma so te razlike počasnejši. Prav tako pogosteje uporabljajo pravilen nepomembne (Pišot in Planinšec, 2005). način diagonalne recipročne inervacije, njihov pogled Iz analize plazenja živalskih plazilcev je razvidno, da pa je pogosteje usmerjen v cilj. Pri obravnavi plazenja se ti začno najprej plaziti okorno in počasi, šele kasneje v odvisnosti od morfoloških značilnosti smo ugotovili, postaja plazenje ritmično in tekoče. Tako gibanje jim da mišična masa statistično vpliva na hitrost plazenja, omogoča, da se premikajo učinkovito (hitro in skladno) medtem ko ostale morfološke značilnosti nimajo in uravnoteženo, kar jim zadostuje za obrambo in lov ter pomembnega vpliva oziroma povezanosti s hitrostjo končno za preživetje. Prav tako kot plazenje živalskih plazenja. plazilcev, tudi plazenje otrok poteka po vzorcu diagonalne Ključne besede: otrok, plazenje, morfološke recipročne inervacije, ki je filogenetsko pogojen in prirojen značilnosti, vzorec (Gallahue & Ozmun, 2005). To pomeni, da se nasprotna noga in roka skladno premikata v smeri naprej. Tako gibanje zagotavlja uravnoteženo premikanje po prostoru, ABSTRACT enakomeren, bilateralni razvoj, hkrati pa krepi proksimalne mišice trupa. Vzorec plazenja, kot enega izmed This paper presents the results of a study in which elementarnih gibalnih vzorcev (Adolph, 2003), uvrščamo we observe the morphological characteristics of four poleg sedenja ter hoje med tri mejnike razvoja skladne year-olds, the frequency of different patterns of crawling telesne drže in ravnotežja. Novorojenčki se sili gravitacije and their interactions. The sample consisted of children še ne morejo upirati, pri dveh mesecih pa se začno coming from the kindergarten of Koper and Škofije (N zoperstavljati težnosti z dvigovanjem glave. Prvo gibanje, = 107; 52 boys and 55 girls), and has been assessed ki otroku omogoča samostojno premikanje po prostoru, as part of a four year project “Analysis of fundamental je ravno plazenje. Dokazan je že bil vpliv na morfološke motor pattern, skeletal and muscle adaptation on specific značilnosti in na pričetek plazenja. Prevelika telesna teža, sedentary lifestyle factors amongst 4 to 7 years old povečan odstotek maščevja in zmanjšan odstotek mišic, children”, which took place under the leadership of the negativno vplivata na skladno in ekonomično gibanje University of Primorska, Scientific Research Centre of otroka (Adolph, Verejiken in Denny, 1998). Koper, Institute for Kinesiology Research. The research results showed a significant correlation between speed and cycles in crawling. That means that children which Cilji in hipoteze crawled faster also used less cycles. Further more, they V naši raziskavi smo si zastavili kot cilj proučiti used correct diagonal reciprocal innervations and their nekatere značilnosti plazenja štiri letnih otrok, znotraj look was focused on the target. At the end, based on elementarnih gibalnih vzorcev (EGV) plazenja, ter njihovo morphological components we can conclude that only razlikovanje po spolu in morfoloških značilnostih. muscle mass has statistically an influence on the speed of Predvideli smo, da se bolj skladno plazijo otroci, ki crawling. imajo večji delež mišične mase in manjši delež maščevja Key words: child, crawling, morphological ter, da so otroci, ki so med plazenjem uporabljali vzorec characteristics, pattern diagonalne recipročne inervacije, hitrejši. Ker na otrokov razvoj vedno vpliva več dejavnikov, ga moramo vedno tudi celostno obravnavati.
65 ANALYSIS OF ELEMENTARY MOVEMENT PATTERNS OBSERVED IN 4-YEAR-OLDS WHILE CRAWLING Urška ČEKLIĆ, Matej PLEVNIK, Rado PIŠOT
METODE hitrejši. (p<0.05). Prav tako imajo pri tej starosti dečki statistično več mišične mase (p<0.01), ki pa se statistično Analiza plazenja otrok je del obširnega tri letnega pomembno povezuje s hitrostjo plazenja, s čimer lahko temeljnega projekta ARRS J5 – 2397 »Analiza delno pojasnimo njihovo hitrost. Ostale morfološke elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletno značilnosti in hitrost plazenja, niso statistično značilne mišičnega sistema na nekatere dejavnike sodobnega povezanosti. življenjskega sloga med 4. in 7. letom starosti«. Projekt Analiza povezanosti med načinom plazenja in hitrostjo izvaja Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno je pokazala, da uporaba skladne tehnike izboljšuje čas središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave s plazenja, prav tako na hitrost vpliva število opravljenih številnimi partnerji. ciklov plazenja (Tabela 1). Velike, tudi značilne razlike v hitrosti plazenja so pri tistih otrocih, ki vzorec DRI med Vzorec merjencev plazenjem uporabljajo vedno (28,6%) in med tistimi, ki se V vzorec merjencev je bilo vključenih 107 otrok iz vrtca plazijo popolnoma neskladno (26,8%), kar je prikazano v Koper in vrtca Škofije, od tega je 52 dečkov in 55 deklic. spodnjem grafu (Graf 1). Izkazalo se je tudi, da se otroci, ki Otroci so bili izbrani po kriteriju kronološke starosti, v letu imajo večji odstotek maščobne mase, značilno pogosteje 2009 so dopolnili štiri leta. Vključeni so prostovoljno na plazijo tako, da je trup v stiku s podlago (p<0.05). podlagi soglasja staršev.
Vzorec spremenljivk: Spremenljivke, s katerimi smo opredelili skladnost in predstavljajo vzorce plazenja, smo opisali kot diagonalno recipročno inervacijo (DRI), držo glave med plazenjem ter stik trupa s tlemi. Vsak otrok je nalogo plazenja opravljal 2 krat, upoštevali smo boljši čas. Otroci so se plazili na 8 metrov dolgi podlagi. Za izračun telesne sestave smo uporabili merilnik bioimpendance Maltron, s katerim smo izmerili odstotek maščevja in mišične mase. Otrokom smo predhodno izmerili telesno višino in težo. Metode obdelave podatkov: Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS 17.0 za Windows. Uporabili smo standardno metodo opisne statistike, χ2 test za Graf 1: Prikaz skladnosti plazenja v odvisnosti od časa S χ2 testom smo preverili razlike v načinih plazenja med spoloma. Preverjali smo skladnost plazenja z vzorcem diagonalne recipročne inervacije, dotik trupa s tlemi, držo glave in usmerjenost pogleda ter število opravljenih ciklov med nalogo plazenja. ugotovili smo, da se v načinih plazenja spola statistično značilno ne razlikujeta. Zaključimo lahko, da so boljši otroci hitrejši, plazijo
Slika 1. Pravilen vzorec plazenja – uporaba diagonalne recipročne inervacije ugotavljanje razlik med načini plazenja ter analizo variance za ugotavljanje razlik v času plazenja. Ocenjevanje posnetkov smo izvedli 3 ocenjevalci, koeficient zanesljivosti smo izračunali po metodi Cronbach Alfa.
REZULTATI IN RAZPRAVA
Zanesljivost ocenjevanja po metodi Cronbach Alfa se je izkazala za zelo visoko. Koeficienti zanesljivosti opisnih spremenljivk so za diagonalno recipročno inervacijo 0.98, Slika 2. Nepravilen vzorec plazenja dotik trupa s tlemi 0.97, držo glave 0.80 ter število ciklov 0.99. se zelo skladno, pogled imajo usmerjen v cilj pred seboj. Gibanje po tleh jim ne predstavlja nobene težave, je Ugotovili smo, da so dečki med plazenjem statistično tekoče ter naredijo manj ciklov med plazenjem. Nasprotno
Tabela 1: Povezanost morfoloških značilnosti s hitrostjo plazenja število ciklov telesna teža telesna višina mišična masa maščobna masa uporaba DRI plazenja Čas -0,095 0,037 -,209* 0,159 -,353** ,731** plazenja *p<0.05, **p<0.01
66 ANALYSIS OF ELEMENTARY MOVEMENT PATTERNS OBSERVED IN 4-YEAR-OLDS WHILE CRAWLING Urška ČEKLIĆ, Matej PLEVNIK, Rado PIŠOT velja za tiste, ki se plazijo nekoliko slabše. Plazenje je ZAHVALA okorno, vzorec plazenja se med izvajanjem pogosto spreminja, večkrat se tudi ustavijo. Taki otroci se zvirajo Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno iz boka na bok, ne najdejo opore na podlagi. Gibanje dejavnost Republike Slovenije za financiranje je nekoordinirano, uporabljajo celo samo roke ali noge, raziskovalnega projekta »Analiza elementarnih gibalnih dvigujejo zadnjico. Pogled jim beži po prostoru, redko je vzorcev in adaptacija skeletni mišičnega sistema na celo usmerjen v tla. nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga otrok med 4. in 7. letom starosti«. Hvaležni smo vsem otrokom in njihovim staršem, ki so dovolili izvedbo tako ZAKLJUČEK pomembnega projekta. Nenazadnje hvala lepa tudi ostalim raziskovalcem in študentom za pomoč na projektu. Plazenje je elementarni gibalni vzorec, s katerim se dojenčki začnejo samostojno premikati v prostoru. Poleg sedenja in stoje je eden izmed treh mejnikov razvoja LITERATURA ravnotežja ter skladne telesne drže. S plazenjem dojenčki razvijajo mišice trupa ter izboljšujejo lokomotorne Adolph, K. E. (2003). Learning to keep balance. V Kail, V. R. (ur.), spretnosti. Izsledki raziskave so pokazali, da se spola v Advances in child development and behavior, volume 30, 1-40. hitrosti plazenja v starosti 4 let značilno razlikujeta. Eden Amsterdam: Elsevier. izmed razlogov za to je tudi, da imajo dečki značilno višji Adolph, K. E., Vereijken, B. in Denny, M. A. (1998). Learning to odstotek mišične mase, ki je v povezanosti s hitrostjo crawl. Child Development, 69 (5), 1299-1312. Gallahue, D.L & Ozmun, J.C. (2005). Understanding motor plazenja. Na uspešnost izvedbe naloge plazenja vpliva development : infants, children, adolescents, adults. New York predvsem tehnika plazenja, v kateri pa se spola ne : McGraw-Hill Higher Education, London : McGraw-Hill. razlikujeta. Osnovni vzorec plazenja je prirojen. Žal pa se Pišot, R. & Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem v današnjem času zaradi pomanjkanja gibalnih izkušenj otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v pogosto izgubi. Zaskrbljujoče je, da kar 27% otrok v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa starosti 4 let. Nujno je, da pri plazenju predvsem starši, otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- vzgojiteljice in učitelji, otrokom nudijo dovolj možnosti raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, plazenja. Popravljanje napačne tehnike plazenja bo Založba Annales. otrokom v pomoč pri popolnem usvajanju elementarnega Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. gibalnega vzorca, ki je eden ključnih za razvoj ravnotežja in skladne telesne drže.
67 VEČJA UČINKOVITOST V IGRAH Z ŽOGO PRI OTROCIH MED 6. IN 10. LETOM STAROSTI. Davorin ČELEŠ
VEČJA UČINKOVITOST V IGRAH Z ŽOGO PRI OTROCIH MED 6. IN 10. LETOM STAROSTI. MORE EFFICIENCY IN BALL GAMES WITH CHILDREN BETWEEN 6 AND 10 YEARS OLD
Davorin ČELEŠ Osnovna šola Murska Sobota.
Povzetek kjer obstajajo formalna pravila. Odraslim je igra beg v mladost in pomeni trenutek sreče, svobode, beg od Kot učitelj športne vzgoje ugotavljam pomanjkljivosti vsakodnevnih skrbi. v gibalnem razvoju otrok. V svojem članku se bom osredotočil na največkrat uporabljeno športno igro v tem obdobju otrok – med dvema ognjema. Na podlagi izkušenj Predmet ugotavljam, da zaradi karakteristik in načina igranja te priljubljene igre prihaja do pomanjkljivosti v gibalnem Starostno obdobje otrok med 6. in 10. letom je razvoju mlajšega šolarja, katere je kasneje težko odpraviti. gotovo ugodno obdobje, v katerem naj bi dobili korektne Poleg tega obstaja slab in celo negativen transfer gibalnih motorične informacije, katere lahko v nadaljnjem razvoju izkušenj iz te športne igre (pri večini otrok) na ostale igre z s pridom uporabljajo kot pozitivni motorični transfer žogo, predvsem v začetnem obdobju razvoja teh iger. Moj gibalnih znanj tudi na druga športna področja. Pomembno cilj je ponuditi alternativne možnosti izvajanja športnih iger je, da so »prve« informacije razumljive, enostavne in z žogo za otroke v tem starostnem obdobju z nekaterimi predstavljene skozi igro. modifikacijami, ki nedvomno bolje vplivajo na gibalni Športna faza gibalnega razvoja otrok se običajno razvoj otroka ter povečajo njegovo aktivnost. pojavi po 7. letu starosti. V tem obdobju se osnovna Ključne besede: Gibalni razvoj otroka, motorični lokomotorna, stabilnostna in manipulativna gibanja transfer, gibalne izkušnje, med dvema ognjema, igre s vedno bolj izpopolnjujejo, prečistijo in sestavljajo v prirejenimi pravili, športna aktivnost. zahtevnejše oblike gibanja, ki so značilne za posamezne športne dejavnosti. Zato gibanje postane sredstvo, ki ga uporabljamo v različnih športih. Ta faza razvoja je Summary razdeljena na tri stopnje: prehodno (7–10 let), specifično (11–14 let) in specializirano (po 15 letu). As a sports teacher I noticed some insufficiencies in V prehodni stopnji gibalnega razvoja začnejo otroci children’s movement development. In my article I focus uporabljati in sestavljati temeljna gibanja, ki sestavljajo mostly on a common ball game in this stage – dodgeball. različne športne dejavnosti. V gibanjih lahko opazimo Based on the characteristics of the game and the way it is večjo natančnost in učinkovitejše uravnavanje. Otroci so played I established some insufficiencies in the movement zelo dejavni v odkrivanju in sestavljanju številnih gibalnih development of young pupils, that are hard to set right vzorcev in spretnosti. as they get older. There is a bad or even negative motor Otroci kažejo izredno močan interes za šport. Radi transfer of movement experiences from dodgeball to all imajo skupinske igre, želijo tekmovati, zmagovati, reševati ball games by most pupils. The purpose of the paper is in izvajati nove naloge (Dežman, 2006). to present some alternative ball games for young pupils. Ko se osredotočimo na zgodnji razvoj otroka, se Those games have a better effect on children’s movement soočimo z nenehnim prepletom igre, gibanja in učenja. development and increase their active role in the game. Spoznanje, da vsaka igra v zgodnjem obdobju vsebuje Key words: Children’s movement development, motor gibanje in vsako gibanje pomeni učenje, nam razjasni transfer, movement experiences, dodgeball, alternative posebne razsežnosti in možnosti za prepoznavanj in ball games, sports activity. vplivanje na razvojne procese – učenje. Pri otroku se mora to dogajati na spontanem nivoju, pri pedagogu pa na zavestnem (Cemič, 2003). Uvod Na podlagi opazovanj sem že kot učenec, dijak, študent in učitelj, prišel do spoznanja, da v Sloveniji zelo Kiphart vidi izhodišče človekove biti v gibanju. radi, v starostnem obdobju otrok med 6. in 10. letom, Pravi: »Vedenje se razvije iz telesne dejavnosti in tako ponujamo igro med dvema ognjema. Igro običajno igramo imenovane višje vedenjske oblike so odvisne od nižjih z eno žogo, kjer otroci ob prvem zadetku iz igre izpadejo, oblik vedenja.« V nadaljevanju navaja, da je »mišica pred le rezerva, ki je ponavadi najboljši igralec moštva, ima živcem in živec pred zavestjo,« s čimer skuša prepričati, možnost napake, saj ima tri življenja. da je človekov obstoj odvisen od gibanja; tudi mislimo s pomočjo naših mišic. (Kremžar, Petelin, 2001) Tudi v igri se gibamo. Igra je skupni imenovalec otrok, Problem mladostnikov ter odraslih in je vseživljenjska. Igra je v zgodnjem otroštvu glavna vsebina otrokovega življenja. Igra med dvema ognjema, je sama po sebi zelo Otrok se igra, ker se razvija in otrok se razvija, ker se zanimiva, a se mi ob tem poraja kar nekaj vprašanj: igra. Obdobje zgodnjega otroštva lahko z vso pravico 1. Za koga je igra zanimiva? imenujemo obdobje igre, saj igračke in igra otroku 2. Kdo je v igri aktiven in na kakšen način? pomenijo vse in tudi izpolnjujejo njegove želje in težnje 3. Kaj je najbolj pogosto dejanje otrok v igri in kaj se (Toličič, 1966). Mladostnik se skozi igro sprošča, dokazuje otroci v tej igri naučijo? in kljubuje. Od spontane igre prehaja k organizirani igri, 4. Katera znanja bodo lahko iz te igre prenesli na druge
68 MORE EFFICIENCY IN BALL GAMES WITH CHILDREN BETWEEN 6 AND 10 YEARS OLD Davorin ČELEŠ
športne igre z žogo? zahteva neprestano premikanje. Problem takšnega načina igranja je, da igra večini 3. Ekipa dobi točko le za uspešno ulovljeno žogo. S ni zanimiva, vsaj ne v smislu doprinosa vseh učencev tem pravilom spodbujamo poskuse lovljenja tudi pri za skupno zmago ali dober rezultat. Večina učencev v otrocih, ki se običajno žogi izmikajo, saj z napako posamezni ekipi se zanaša na posameznika, ki velja za ne vplivajo na slab rezultat lastne ekipe. Potrebno najboljšega in ima tudi največ življenj. Ta učenec je v igri je dodati pravilo, da se žogo meče v višini, kjer jo je aktiven od začetka do konca. Učenci v polju se večino mogoče uloviti. časa izmikajo žogi, redki so tisti, ki jo skušajo ujeti, saj 4. Ekipa dobi točko za zadetek in za uspešno ulovljeno nimajo možnosti napake. Učenci, ki izpadejo, se sicer žogo. Tu so učenci primorani opraviti selekcijo in se pridružijo rezervi na drugi strani, a je večina pasivna; odločati, katere žoge bodo lovili in katerih ne bodo. radi se tudi usedejo, saj se počutijo nekoristne oz. se 5. Pri mlajših otrocih in velikih skupinah razdelimo ekipe zavedajo, da bo najboljši igralec v moštvu verjetno bolje na 3 do 4 predstavnike, ki igrajo na manjšem igrišču. opravil delo od njih. Otroci se v taki igri naučijo izmikati Tu lahko določimo pravila glede metov. Vsi učenci žogi, kar pomeni bežati stran od nje, to pa je v nasprotju lahko mečejo tudi s slabšo roko ali soročno. Lahko pa z vsem, kar kasneje učimo. Tako imajo učenci težave z določimo, da boljši posamezniki mečejo s slabšo roko gibanjem pri odbojki, saj niso navajeni pristopiti k žogi, ali soročno, ostali pa z boljšo roko. Tako izenačimo težave se kažejo rudi pri rokometu in košarki. Na podlagi možnosti za uspešnost v igri. izkušenj pri delu z učenci ugotavljam, da je transfer gibalnih izkušenj iz klasične igre med dvema ognjema na Poleg modificiranih oblik igre med dvema ognjema, ostale igre z žogo slab oz. je celo negativen, kajti učenci predstavljam še dve igri, ki približata igralno situacijo v ne samo da žoge ne lovijo, ampak se ji celo izmikajo. odbojkarski (a) in rokometni igri (b). a) Zadeni polje. Dve ekipi igrata med seboj. Igrišče razpolavlja odbojkarska mreža, velikost igrišča pa Cilji je odvisna od števila igralcev (9 m x 9 m, 6 m x 9 m …). Cilj igre je, doseči več točk kot nasprotnik. Točke 1. Izbrati takšne športne igre z žogo, pri katerih bodo lahko dosežeš na podoben način kot pri odbojki – z učenci bolj aktivni. napako nasprotnika ali z lastno uspešno akcijo – le 2. Izbrati takšne športne igre z žogo, pri katerih bodo da žoge ne odbijamo, temveč jih mečemo in lovimo. učenci pridobljeno motorično znanje pozitivno Igramo lahko z eno, dvema ali tremi žogami. Če žoga prenesli na športne igre (odbojka, rokomet, košarka, pade v polje nasprotnika, osvojimo točko. V kolikor nogomet). žogo izpustimo v lastnem polju, ali jo vržemo v avt, 3. Izbrati takšne igre s prirejenimi pravili, da bodo učenci točko osvoji nasprotna ekipa. Igra se do 25. točke. S tekli proti žogi in ne stran od nje. tako igro prisilimo otroke, da ocenijo, kam bo žoga 4. Izbrati takšne igre s prirejenimi pravili, da bodo učenci padla in se tja tudi premaknejo. Temu sledi lovljenje žogo večkrat lovili in jo tudi ujeli. ter metanje žoge. Predvsem gibanje k žogi predstavlja 5. Izbrati takšne igre s prirejenimi pravili, da bodo učencem velik problem. Sklepam, da se zaradi učenci bolj aktivni in bodo imeli večjo vlogo za skupni izkušenj s klasične oblike igre med dvema ognjema, rezultat moštva. kjer se večina otrok žogi izmika in beži stran od nje, 6. Izbrati takšne igre s prirejenimi pravili, da bo vpliv otroci tudi pri ostalih športnih igrah v začetku ne na ostale igre z žogo večji, kar pomeni hitrejše znajdejo najbolje, saj so navajeni teči stran od žoge napredovanje. namesto k njej. Z večjim številom žog povečujemo 7. Izbrati takšne igre s prirejenimi pravili, da bodo aktivnost vseh učencev, jim razvijamo periferni učencem bolj zanimive. vid ter spodbujamo medsebojno komunikacijo in sodelovanje. b) Rokoogenj. Igra je izpeljanka igre med dvema Metodologija in rezultati (argumenti) ognjema, kjer je postavitev igralcev enaka. Izjema je pravilo, da morajo, preden žogo vržejo, narediti Med opazovanjem osnovnošolskih otrok pri igri med tri korake. V kolikor so preblizu mejni črti igrišča in dvema ognjema in ob zgoraj omenjenih ugotovitvah, sem teh treh korakov ne morejo narediti, morajo žogo uvedel nekatere modifikacije te igre. s tremi koraki podati soigralcu, kateri predhodno 1. Igra z dvema žogama. Dodatno žogo sem dodal oceni, da bo dobil podajo in se zato umakne od predvsem iz dveh razlogov. Prvi razlog je krajši čas mejne črte igrišča, saj mora po ulovljeni žogi čim prej igranja, kar pomeni več iger in večjo aktivnost. Tudi narediti tri korake naprej in metati. Igra je primerna učenci, ki hitreje izpadejo dobijo drugo priložnost, na za učence, ki že poznajo osnove rokometa in lahko katero ni potrebno čakati predolgo. Drugi razlog je takšno znanje pripomore k boljšemu rokometnemu bolj zahtevna igralna situacija, v kateri morajo učenci gibanju (predvsem gibanju brez žoge). Ta igra krepi spremljati obe žogi. S tem se jim razvija periferni vid, tudi moštveni duh in prisili igralce, da premišljujejo kateri je potreben v kasnejšem obdobju pri športnih v naprej – predvidevajo. Hkrati se razvija rokometno igrah za boljši pregled nad igro, kar pomeni tudi večjo gibanje z in brez žoge. Igramo z eno ali dvema uspešnost pri teh igrah. žogama in glede na znanje otrok določimo pravila 2. Igra na točke. Učenci iz igre ne izpadejo, ampak (met s tal, met v skoku …). za uspešno akcijo dobijo točko. Tudi pri tej igri je bolje igrati z dvema žogama iz že zgoraj omenjenih razlogov. Dobro je tudi, da na strani rezerve igrata Zaključek dva igralca, zaradi hitrejšega vračanja žoge v igro. Ob tem dovolim enkratno menjavo z igralci v polju. Zaradi V obdobju mlajšega šolarja moramo pri športni igri tega, ker igralci ostajajo v igri, lahko naredijo več postaviti določena pravila. S spreminjanjem pravil, lahko napak, so bolj sproščeni in uspešneje sodelujejo pri igri spreminjamo senzorno, gibalno, spoznavno, čustveno lovljenju žog. Tudi, če ne želijo loviti, so bolj aktivni že in socialno obremenitev (Cemič, Dolenc, Mohorič, 2002). S s samim gibanjem po prostoru, saj igra poteka hitro in pravili jo naredimo formalno – organizirano, a se moramo
69 MORE EFFICIENCY IN BALL GAMES WITH CHILDREN BETWEEN 6 AND 10 YEARS OLD Davorin ČELEŠ potruditi, da jo otroci sprejmejo za svojo. Tako so lahko, nam zgodi, da ne bomo uspešni. Opažamo, da so zgoraj znotraj formalne igre s pravili, čim bolj spontani. Ker se opisane igre s prirejenimi pravili večini otrok bolj zanimive. ravno skozi igro največ naučijo, je pomembno, da so pravila igre postavljena tako, da lahko otroci v njej najbolj napredujejo. Tako pridobijo gibalne izkušnje, katere bodo Literatura lahko kasneje uporabili v drugih športih igrah. To jim bo olajšalo učenje novih športnih iger, predvsem pa bo Cemič, A., Dolenc, N., Mohorič G. (2002). Igra – gibanje in skrajšalo čas učenja. razvoj. Otrok v gibanju, 90–94. Ljubljana: Pedagoška fakulteta Zgoraj opisane igre s prirejenimi pravili so zastavljene Univerze v Ljubljani. tako, da učence usmerjajo k želenim ciljem (tek k žogi, Cemič, A. (2003). Gibanje – igra in vzgojno-izobraževalni proces v prvem razredu. Zbornik referatov/16. strokovni posvet Zveze večja aktivnost in pomembnost posameznika, več društev športnih pedagogov Slovenije, Nova Gorica, 20. do 22. poskusov lovljenja in več ulovljenih žog). Glede na dejstvo, november 2003. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica da smo učence usmerili k aktivnostim in dejanjem, za Ljubljana. katere smo ugotovili, da so pri klasični igri med dvema Dežman, B. (2006). Vsebinska zasnova in dolgoročni cilji večletne ognjema pomanjkljivi in tako slabo ali negativno vplivajo priprave košarkarjev in košarkaric starih do 14 let. Trener na motorični transfer gibalnih izkušenj na športne igre, ZKTS, 6, 1:9–12. opažamo, da so pravila posameznih iger otroke prisilila k Dežman, B. (2006). Košarka za igralce in igralke stare do 10 let. drugačnemu odzivanju v igralnih situacijah. Trener ZKTS, 6, 1:13–15. Splošno znano je, da radi počnemo tiste stvari, v Dežman, B. (2006). Vadba košarke za igralce in igralke stare 11 in 12 let. Trener ZKTS, 6, 2:5–7. katerih smo uspešni, neradi pa delamo tiste, kjer nismo Kremžar, B., Petelin, M. (2001). Otrokovo gibalno vedenje. uspešni – česar ne razumemo. Naš cilj je povečati Ljubljana: Društvo za motopedagogiko in psihomotoriko. uspešnost in učinkovitost posameznika v igrah s Pogačnik-Toličič, S. (1966). Otrok in igra. Ljubljana: Cankarjeva prirejenimi pravili. Vendar pa obstajajo otroci, ki se neradi založba. gibajo. Take bomo zelo težko navdušili za igro. Lahko se
70 GLEDALIŠČE in GIB ZA USTVARJANJE KOT MOTIVACIJA ZA DELO Andreja ČERNEL
GLEDALIŠČE in GIB ZA USTVARJANJE KOT MOTIVACIJA ZA DELO
THEATRE AND MOTION FOR CREATION AS MOTIVATION FOR WORK
Andreja ČERNEL Pedagoška fakulteta v Ljubljani
POVZETEK: osnovne potrebe življenja. Kljub vsej sodobni tehnologiji, je človek še vedno bitje, ki potrebuje hrano, zavetje, V prispevku sem predstavila pomen gibanja pri ljubezen in zmožnost gibanja, da bo vse to lahko dosegel. gledališkem ustvarjanju v skupini otrok, v starosti 6 do 10 Pretirana zaščitniškost staršev dela otroka »invalida« let, v Kulturno umetniškem društvu Vitomarci. Na osnovi in slabi njegov sistem«preživetja«. Zmožnost gibanja študije primera v šolskem letu 2009/2010 sem ugotovila in omogoča človeku premagovanje razdalj, spreminjanje potrdila hipotezo, da gibalne aktivnosti pozitivno vplivajo stanj, komuniciranje, ustvarjanje… Vsaka sprememba, ki na otrokov celostni razvoj in na celostni razvoj skupine jo ustvari človek, je posledica njegove fizične aktivnosti. v kateri posamezniki delujejo. Otroci se skozi gibalne In ta je toliko uspešnejša, če je ustrezno motivirana. aktivnosti lažje vključijo v skupino, hkrati pa nevede Dejavnosti, ki jih izvajajo otroci, so najlaže in najbolje osvajajo elemente gledališkega ustvarjanja, ki jih kasneje motivirane z raznimi oblikami gibanja. uporabljajo v reprodukcijah. Gledališče kot dejavnost Do koder mi seže spomin, se že ukvarjam z je nemogoče obravnavati brez elementov igre, giba, gledališkimi dejavnostmi. Sprva sem kot otrok sodelovala ustvarjanja zgodbe z gibanjem. Gotovo pa je, da je količina v raznih predstavah, gledaliških igrah, kasneje sem počasi gibov v posameznih elementih gledališkega ustvarjanja prehajala med »vloge« igralke in režiserke, danes pa je različna in je odvisna od mentorja gledališkega ustvarjanja moje mesto predvsem pri režiji otroških in mladinskih ter njegovega pogleda na pomen gibalnih aktivnosti. lutkovnih in gledaliških skupin. Idealne možnosti za spodbujanje otrokovega celostnega Ko smo se kot otroci srečevali na gledaliških vajah, razvoja skozi ustvarjanje z gibom, ki otroka osvobaja nam je bila prva in najpomembnejša stvar odmor, čas mnogih spon in težav, ima gotovo učitelj ali mentor, ki se za igro. Takrat smo se vsi zapodili na dvorišče, se igrali povezuje z otroci z metodami in oblikami vseživljenjskega gumitvist, ristanc, se lovili, vrteli, plezali po drevesih in se učenja. igrali še mnogo drugih igric. Bili smo med seboj povezani. Ključne besede: gib, gledališče, motivacija, celostni Dandanes psihologi in pedagogi priznavajo »igro« razvoj, vseživljenjsko učenje kot osnovo, začetek rastoče osebnosti, brez katere si kakršnegakoli nadaljnjega specifičnega in širšega učenja ne da zamisliti (Starfeldt, Mathiasen, 1999, v Bredikyte, ABSTRACT 2002). Čas se je zavrtel naprej, otroška želja po gibanju pa je še vedno ostala ista, le igre so se nekoliko spremenile. In this article I presented the importance of creating »Hiter razvoj tehnologije tudi šolarja potiska v gibalno movement in the theatre in a group of children at age 6 to okorelo »sedečo civilizacijo« s šibkim, neprožnim 10 years in the Cultural Arts Society Vitomarci. Based on a mišičjem, slabo držo, povečano telesno težo, čedalje case study in the school year 2009/2010, I found out and slabšo telesno kondicijo in vedno večjim številom telesnih confrmed the hypothesis that physical activities have a poškodb« (Ščuka, 2007, str. 118). Iz tirnice življenja je positive impact on the child's holistic development and on nemogoče izstopiti, lahko pa obogatimo vožnjo ter vanjo integral development of the group in which the individuals vnašamo kakovosti življenja. are active. Through physical activities children more »Inštrument človekovega gibanja je njegovo telo« easily integrate into the group, while they unknowingly (Kroflič, 1999, str. 16). S spontanim in naravnim gibanjem acquire the elements of theatre, which they later use in otroci najbolje spoznavajo svet okoli sebe, na žalost pa reproductions. It is impossible to consider theatre as je z vstopom v šolo ta način neverbalne komunikacije an activity without the elements of the game, move and potisnjen v ozadje. Poleg športne vzgoje najdemo creating stories with movement. It is common ground elemente gibanja, najsi bo to ples ali druge gibalne that the amount of movements in individual elements of dramske igre, pri pouku jezikoslovja in glasbene vzgoje. theatre is different and it depends on the mentor of the »Gibanje razodeva različne reči. Je rezultat želje po theatre creation and his view of the importance of motion nečem, kar naj bi imelo neko vrednost ali pa stanje duha« activities. Ideal opportunities to promote children's holistic (Laban, 2002, str. 15). V gledališču želimo gledalcem z development through the creation with motion, which raznimi oblikami gibanja sporočiti zgodbo, ki se je že frees the child of restraints and many problems, certainly nekoč zgodila. Gledališče pa je živo, če so gibi dovolj has a teacher or a mentor who is associated with children prepričljivi, spontani. Igralca moramo na nevsiljiv način with the methods and forms of lifelong learning. pripeljati do produkcije, ki je približek originalni zgodbi. Key words: motion, theatre, motivation, holistic development, lifelong learning 2.0 GIB ZA USTVARJANJE, VRSTNIKI IN POMEMBEN ODRASLI 1.0 UVOD Vrstniška skupina, skupina otrok enakega Starši želijo iz svojega otroka narediti najboljše, družbenoekonomskega statusa, etničnega porekla, pogosto težijo do nemogočih, težko dosegljivih ciljev. ponavadi enakih let, je kot pomemben segment pri Primerjajo ga z neprimerljivim in pozabljajo na njegove oblikovanju otrokove osebnosti poznan že kar nekaj
71 THEATRE AND MOTION FOR CREATION AS MOTIVATION FOR WORK Andreja ČERNEL
časa in spada med pomembne vplive okolja na otroka vsebovala tako zabavo kot delo. Potek smo zabeležili (Papalia, 2002). Z vključevanjem v razne skupine otroci (narisali) na plakat, ki je usmerjal vsako naše srečanje. V izpolnjujejo svoje znanje o družbi, odnosih med ljudmi in tem času so se otroci najprej igrali razne športne, druge med skupinami in si izgrajujejo socialne in komunikacijske socialne igre, igre vlog. Sama sem bila opazovalka z spretnosti potrebne za dejavno sodelovanje v družbi (Gril, udeležbo. Igrala sem se z njimi, se vključevala v reševanje Klemenčič, Autor, 2009). Z opazovanjem svojih prijateljev sporov, drugih nesoglasij. se otroci učijo obnašanja, ki je sprejemljivo za njihovo V začetku se je skupina poznala s šolskih hodnikov ali kulturo (Rich Harris, 2007). z ulice. Med njimi ni bilo globljih prijateljskih vezi, radi so Otroci pretežen del svojega časa preživijo v igri. V sodelovali. Že samo druženje ob igrah je bilo motivacijsko. njej vstopajo v različne interakcije. Sociodramska igra in Skozi leto sem postopoma vnašala v srečanja razne igra vlog spadata med simbolne igre. Otrok prevzame oblike socialnih iger, iger vlog, sociodramskih iger. Vse določeno vlogo in se pretvarja, da je nekdo drug. Vsebuje pa so imele skupno gibanje, ki je zmanjševalo napetosti, posnemalne in domišljijske prvine (Smilansky in Shefatya, nestrpnosti ter večalo koncentracijo ter poglabljalo 1990 v Marjanovič Umek, 2004). V tovrstnih igrah otroci pripadnost skupini. Otroci so skozi šolsko leto postajali uživajo, saj se pogosto poistovetijo z vlogo ali likom, ki vedno bolj povezani, vloge gledaliških predstav so bile jim je v realnem življenju všeč. Pri vsem tem pa seveda kakovostno odigrane, radi so prihajali na vaje. Svoja obstaja nevarnost, da bi močnejši vrstnik šibkejšemu, občutja o sodelovanju v gledališki skupini so opisovali kot vedno vsiljeval vloge poraženca, negativca. Zato pa izjemno pozitivna, štirje od dvanajstih so ugotovili, da v E. Wood in J. Attfield (1996 v Marjanovič Umek, 2004) skupini sedaj lažje prisluhnejo prijateljem ter jim pustijo do poudarjata vlogo odraslega v otrokovi igri, ki jo vidita v besede kot so to zmogli v začetku leta. Po zaključku naših podpiranju procesa pogajanja med otroki ter v pomoči srečanj v mesecu maju, juniju in še danes, me skupinice oblikovanja različnih igralnih tem skozi daljše časovno otrok, posamezniki ali njihovi starši sprašujejo, kdaj obdobje. Vloga odraslega, učitelja, mentorja pa ni zgolj imamo zopet vaje. To pa ne pomeni le priprave na novo nadzorovanje in usmerjanje, pač pa tudi vpogled v stopnjo gledališko igro, pač pa predvsem druženje ob gibalnih otrokovega razvoja ter tako posredno dvigovanje stopnje igrah, pa naj bo to ples ali druge športne igre. zahtevnosti različnih področij razvoja otrokove osebnosti. To pa lahko mentor doseže z ustvarjanjem ustreznih Skupina B pogojev v katerih se igra odvija. Srečanja v skupini B so bila omejena na 35 ur, kolikor »Bistvo vsake igre je premikanje, gibanje. V kreativni predvideva krožek. Srečanja so bila namenjena predvsem otroški igri, enako kot v umetnosti, nastajajo nove vaji za gledališko predstavo, t.j. končni produkciji. oblike, nove poteze, kombinacije gibov, nova pravila… Učenci so prihiteli po končanih učnih aktivnostih ali igra postaja popolnejša« (Ivon, 2009, str. 9). Zagotovo podaljšanega bivanja, kar pa je zahtevalo od njih veliko pa postaja tudi zanimivejša, s tem pa dobiva vlogo psihičnih aktivnosti. Krožek smo imeli v popoldanskem motivacije. Že sama gibalna aktivnost spada med času. Učenci so bili utrujeni, zato sem potrebovala precej pozitivne dejavnike za učenje in delo. Ščuka (2007, str. časa, da sem jih zmotivirala za delo. Dva učenca sta se 178) pravi, da je »gibalna dejavnost za učinkovitejšo med letom izpisala, ker se jima je zdelo prenaporno. Ta učljivost izjemno pomembna, saj so položajni dražljaji iz srečanja so bila res utrujajoča in neučinkovita. Potrebovali sklepnih ovojnic in mišičnih vreten odličen vzdrževalec smo mnogo več časa, da smo se naučili enostavnejšo budnosti možganov«. Kot učitelji, mentorji… se moramo predstavo kot jo je imela skupina A. Prihajalo je do tega dobro zavedati, ter uporabiti igre in druge gibalne drobnih nesoglasij, nezadovoljstev , ki so samo še aktivnosti otrokom v prid, saj jih bomo skozi igro stopnjevala neefektivnost skupine. Ob pogovoru so se uspešneje pripeljali do uresničitve kurikularnih ciljev na mi potrdila predvidevanja, da imajo premalo časa za kateremkoli področju poučevanja. igro, dva učenca sta se mi potožila, da jima ni všeč, ker sta v skupini tudi njuna »neprijatelja«, eden je rekel, da drugo leto ne bi več hodil, vzrok je videl dolgočasnem 3.0 METODA ponavljanju prizorov… V skupini B sem skušala biti kot opazovalka z udeležbo čim bolj nevtralna. Vzorec. Vzorec predstavlja 12 otrok otroške gledališke Ostati nevtralen ob delu, ki ga želiš opraviti dobro skupine Kulturno-umetniškega društva Vitomarci v starosti pa je skoraj nemogoče. Tudi sama sem čutila veliko od 6 do 9 let, v nadaljevanju skupina A, ter 14 učencev nezadovoljstvo s samim vzdušjem v skupini kot tudi s gledališkega krožka na Osnovni šoli Cerkvenjak Vitomarci končno produkcijo. v starosti 6 do 10 let, v nadaljevanju skupina B. Metodologija in postopek. V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda študije primera. Izvedeno 4.0 ZAKLJUČEK je bilo opazovanje ter krajši strukturirani intervju o občutjih in doživljanju skupin ter interakcij v njih. Opazovanje je bilo Gledališče je ena izmed dejavnosti, ki ima kot izvajano v šolskem letu 2009/2010 v dvorani gasilskega obvezni del oz. element gib, gibanje. Aktivnost gledališke doma v Vitomarcih ter v njegovi okolici ter v prostorih OŠ dejavnosti je del umetnosti, ki se jo mora začutiti ter Cerkvenjak-Vitomarci. ponotranjiti, šele takrat dobi svojo pravo podobo. S hitenjem ne dosežemo ničesar. Sprostitev ob igri ali drugih zabavnih fizičnih aktivnostih otroka pripelje do 3.1 GIB ZA USTVARJANJE KOT MOTIVACIJA ZA bistva- začutiti prostor, soigralce, vlogo, ki jo izvaja. DELO-izsledki opazovanj in intervjujev Gibanje v igri otroka sprosti, odvzame mu vsa bremena, ga osvobodi ter mu daje večje in boljše možnosti za Skupina A osvajanje novih znanj (učenje vloge), skratka, motivira ga V skupini A je delo potekalo veliko bolj sproščeno. za delo. Tako je otrok zadovoljen, sprejema sam sebe ter Otroci so bili razigrani, s časom nismo bili strogo omejeni. postaja sprejet od okolice. Umetnost gibanja lahko učitelji Skupaj smo preživeli več kot 100 ur. Srečevali smo se dva umeščamo na različna področja poučevanja ter tako do trikrat na teden po dve uri. Na prvem srečanju smo učencem nudimo bolj sproščeno šolsko okolje, sebi pa se dogovorili o približnem poteku naših srečanj, ki naj bi olajšamo delo, saj bodo učenci bolj motivirani. Vse to pa
72 THEATRE AND MOTION FOR CREATION AS MOTIVATION FOR WORK Andreja ČERNEL je gotovo dobra popotnica za vsežiljenjsko učenje otrok, Marjanovič Umek, L. …rt al. (2004): Razvojna psihologija. saj jim daje videti in zaznati sebe ter odnose z drugimi. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. Papalia, D. E., Wendkos Olds, S., Duskin Feldman, R. (2002): Otrokov svet: Otrokov razvoj od spočetja do mladostništva, Ljubljana: Educy. LITERATURA: Rich Harris, J. (2007): Do pals matter more than parents. Pridobljeno, 2.5.2010, s http://proquest.imi.com.nukweb.nuk. Gril, A., Klemenčič, E., Autor, S., (2009): Udejstvovanje mladih v uni-lj.si družbi, Ljubljana: Pedagoški inštitut. Bredikyte, M. (2002). Dialogical drama with puppets (DDP) as Ivon, H. (2009). Dječja igra- dječja umjetnost. V Djeca i mladež u method of fostering childrens verbal creativity. V Lutka iz vrtca svijetu umjetnosti (7-19). Split: Filozofski fakultet Sveučilišta v šolo (9-30).Ljubljana: Pedagoška fakulteta. Kroflič, B. (1999): Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka, Ščuka, V. (2007): Šolar na poti do sebe, Radovljica: Didakta. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Laban, R. (2002): Mojstrstvo gibanja, Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko.
73 ANALIZA VAJ ŠPORTNEGA PROGRAMA ZLATI SONČEK V 3. RAZREDU Ristana DABIČ
ANALIZA VAJ ŠPORTNEGA PROGRAMA ZLATI SONČEK V 3. RAZREDU ANALYSIS OF THE SPORTS PROGRAM – THE GOLDEN SUN IN THE 3RD CLASS
Ristana DABIČ Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled
V prispevku želim predstaviti, koliko učencev je podlaga za uspešno nadaljnje zorenje« (Kristan, 1997, str. uspešno opravilo vaje športnega programa zlati sonček 10). v 3. razredu po prvi izvedbi, koliko ponovitev je bilo treba Programu sem bila naklonjena. Moja vloga je bila narediti, da so bili uspešni, če vaj niso naredili po prvi organizacijska in spodbujevalna. Praktično sem osebno izvedbi, in s kakšnimi težavami so se spopadali pri izvajanju sodelovala pri dveh izletih, teku in plavanju. Na izletih sem nalog. bila spremljevalec; pri plavanju sem sodelovala kot vaditelj V prispevku sem tudi zapisala, kako sem pred izvedbo plavanja; pri teku sem tekla z učenci. posamezne vaje poskrbela za varnost učencev in v pogovoru z njimi ozavestila pomen varne izvedbe nalog. Ključne besede: športni program, varnost. 2. PREDMET RAZISKOVANJA, PROBLEMI, CILJI
The article presents a number of students who have Moj namen je prikazati, koliko učencev je uspešno successfully completed the 3rd grade Golden Sun sports opravilo vaje športnega programa zlati sonček v 3. program after the frst exercise and how many times it had razredu v šolskem letu 2008/2009 po prvi izvedbi, koliko to be repeated to be successful and what were the most ponovitev je bilo treba narediti, da so bili uspešni, če vaj common obsticles. niso naredili po prvi izvedbi, in s kakšnimi težavami so se I also mentioned the safety and how I diseussed it with spopadali pri izvajanju nalog. children before each exercise. Key words: sports program, safety. 3. METODE RAZISKOVANJA
1. UVOD 3.1. VZOREC OTROK Zajetih je bilo 10 deklic in 10 dečkov, skupaj 20 Naloge programa D, ki jih učenci izvajajo v 3. razredu, učencev 3. razreda v šolskem letu 2008/2009. pokrivajo vse gibalne razsežnosti (moč, hitrost, skladnost, natančnost in ravnotežje) razen gibljivosti. Skrb za gibljivost v tej starosti še ni potrebna, ker so otroci že po 3.2. OPAZOVANI POJAV naravi praviloma bolj in dovolj gibljivi. V tem obdobju je Opazovala sem število ponovitev pri posameznih glavnega pomena gibalno znanje, vendar pa tudi skrb za nalogah, ki so bile potrebne za dosego cilja, in težave, s aerobno in anaerobno zmogljivost ne sme biti popolnoma katerimi so se spopadali učenci pri izvajanju nalog. zanemarjena (Kristan, 1997). »Z različnimi gibalnimi dejavnostmi pa otrok tudi pozitivno doživlja svoje telo in prek pozitivnega doživljanja 3.3. PROTOKOL ZBIRANJA PODATKOV svojega telesa gradi pozitivno predstavo o sebi. Dobra Podatke sem zbirala s pomočjo opazovanja učencev. predstava o sebi povečuje samozavest, le-ta pa je Zapisala sem jih med vajami ali po opravljenih vajah. Tabela 1.1.0 Učenci, ki so Učenci, ki so Učenci, ki so dvakrat ali večkrat bili uspešni Učenci, ki vaje niso naredili – Naloga enkrat ponovili ponovili vajo/ po prvi Vajo sem vseeno priznala. vajo. Težave pri izvajanju naloge. izvedbi. sonožno 17 1 2 – Težave sta imela s časovno 2 – Težava ni bila odpravljena. preskakovanje neusklajenostjo skokov s kratke kolebnice krožečo vrvico. plezanje po žrdi 18 0 2 – Slab oprijem žrdi z nogami 1 – Slab oprijem žrdi z zaradi prevelike telesne teže. nogami zaradi prevelike – Oprijem previsoko z iztegnjenimi telesne teže; težava ni bila komolci. odpravljena.
plavanje 18 0 0 2 – Zaradi bolezni nista sodelovala na plavalnem tečaju; starši so priložili potrdilo o opravljenem plavalnem tečaju. spretnost z 17 1 2 – Met z obema rokama. 0 žogo tek na 300 m 20 0 0 0
74 ANALYSIS OF THE SPORTS PROGRAM – THE GOLDEN SUN IN THE 3RD CLASS Ristana DABIČ
Pri zapisovanju sem si pomagala s posebno izdelano v šoli (Kristan, 2008). Učenci so jih pregledovali pred preglednico z imeni vseh učencev. Preglednice nisem začetkom priprave na opravljanje posamezne naloge, pri izobesila na vidno mesto. vadbi in po vadbi. Nalepko so dobili takoj, ko so opravili kakšno nalogo. V knjižico so nalepke lepili sami. Ker sem sama ali s sodelavci ustrezno poskrbela za 4. REZULTATI IN RAZPRAVA varnost, med izvedbo nalog ni prišlo do nobene poškodbe (Dabič, 2008/2009). Število učencev, ki so po prvi izvedbi uspešno opravili nalogo, kaže, da sem pripravljalnim vajam posvetila dovolj časa. 5. ZAKLJUČKI Učencem, ki so imeli težave, sem posvetila več pozornosti. Vaje so lahko izvajali do konca šolskega leta »Otroci, ki že v najnežnejših letih ne dobijo dovolj (Kremžar, 1977). Učencem, ki kljub vadbi niso popolnoma spodbude za razvoj svojih gibalnih spretnosti, se navadno zadostili zahtevi, sem nalogo vseeno priznala. Pri tem tudi v poznejših starostnih obdobjih v športu držijo ob sem upoštevala trud in sorazmeren napredek. (Kremžar- strani. Zato je prav obdobje pred vstopom v šolo in v prvih Petelin, 1978). V razgovoru s sošolci sem dosegla, razredih osnovne šole največkrat odločilnega pomena da so takšno rešitev sprejeli z razumevanjem (Dabič, za pozitivnejši odnos do ukvarjanja s športom v prostem 2008/2009). času. In tudi s tega zornega kota je treba gledati na Knjižice sem uporabila kot motivacijo in sem jih hranila program zlati sonček« (Kristan, 1997, str. 11).
Tabela 1.2. NALOGA VARNOST PRI IZVEDBI NALOGE sonožno Poskrbim za: preskakovanje – pravšnjo dolžino in težo vrvice, kratke kolebnice – vozel na koncu vrvice, – dovolj prostora za izvajanje naloge. plezanje po žrdi Opozorim na: – obuvalo, ki ne drsi in omogoča dobro oporo z nogami, – primerna oblačila, ki ne drsijo, – počasno in nadzirano spuščanje po žrdi z obrnjenim vrstnim redom gibov rok in nog. Pazim, da: – plezala obložim z blazinami in stojim v bližini. plavanje Poskrbimo, da: – učence pred vstopom v vodo ogrejemo, – se vsakič, ko pridejo iz vode, obrišejo in preoblečejo, – prostor za učenje ločimo od drugih kopalcev, – jih poučimo o redu na kopališču, – so neprestano pod nadzorom. spretnost z žogo Vadbo organiziram tako, da učenci ne dobijo žoge v glavo.
tek na 300 m Navajam jih: – na smotrno razporeditev moči po vsej progi. Dirko preprečim tako, da tečem z njimi v gruči. dva izleta Z učenci se pogovorim: – kako se je treba obleči, obuti, kaj pijemo, kdaj pijemo, kako so označene poti, zakaj hodimo vsi skupaj, o potrebni opremi, – kako naj v nahrbtnik shranijo živila. Pazim, da: – med hojo ne pijejo preveč in da opremo nosijo na hrbtu, – gredo na izlet v visokih čevljih, ki so jih že dobro znosili, in da imajo čevlji gumijaste podplate ter da so jim nogavice ravno prav, – jih opozorim na obvezne dolge hlače in pokrivalo. Pomembna je tudi vsebinska priprava: – poskrbim, da učencem med hojo ni dolgčas; če bi jim bilo dolgčas, bi kmalu začeli tarnati, da so utrujeni, in preverim vremensko napoved.
Med hojo: – učenci hodijo v formaciji, ki ustreza vrsti poti, – se ravnam po najmanj zmogljivem učencu, – počitke prilagodimo utrujenosti učencev in značilnosti pokrajine, – pazim, da od začetka do konca izleta skupina ostane ves čas skupaj, – na nevarnejših mestih nadzor in ukrepe še povečam, – na cilju otroke opozorim, da se ogrnejo, – obvezna je torbica prve pomoči. Otroke je pred izletom treba dobro spoznati, da izvemo, če morda kdo boleha za kronično boleznijo. Po izletu se je treba temeljito pregledati.
75 ANALYSIS OF THE SPORTS PROGRAM – THE GOLDEN SUN IN THE 3RD CLASS Ristana DABIČ
Ugotovila sem, da v 3. razredu športni program zlati Kremžar-Petelin, B. (1978). Telesna vzgoja gibalno motenih otrok. sonček učencem že predstavlja tekmovanje v pravem Ljubljana. Državna založba Slovenije. pomenu besede. Res, da so bili med dejavnostmi veseli in Kremžar, B. (1977). Pomoč nerodnemu učencu. Ljubljana: razigrani, vendar jih je tudi bremenil rezultat. Mladinska knjiga. Pri izvajanju športnega programa zlati sonček Kristan S. s sodelavci. (1997). Športni program Zlati sonček; priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za potrebujemo tudi podporo staršev. Če jih ne vpišejo na šport Slovenije, 10. tečaje in tabore, ki so organizirani v okviru šole, imajo ti Kristan S. s sodelavci. (1997). Športni program Zlati sonček; otroci skromne možnosti, da naloge naredijo. priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za šport Slovenije, 11. Kristan, S. s sodelavci. (2008). Športni program Zlati sonček; LITERATURA IN VIRI: knjižica. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije.
Dabič, R. (2008/2009). Evalvacija posameznih vaj. Bled. Neobjavljeno delo.
76 POTEP SREČE KOT MOŽNOST VKLJUČEVANJA GIBANJA NA PROSTEM V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE Simona DELOPST
POTEP SREČE KOT MOŽNOST VKLJUČEVANJA GIBANJA NA PROSTEM V PRVEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE WALK OF HAPPINESS AS THE POSSIBILITY OF INCLUDING OUTDOOR ACTIVITIES IN THE FIRST GRADE OF PRIMARY SCHOOL
Simona DELOPST I. OŠ Žalec POVZETEK Učiteljice prvih razredov na I. OŠ Žalec smo se odločile, da bomo še večji poudarek dale sprehodom – Spontano gibanje otrok je naravna potreba, povezana hoji. Hoje ne učimo, saj hoditi učenci že znajo. Želimo z njihovimi biološkimi in socialnimi potrebami. Razumljivo pa hojo izboljšati, saj je pravilna hoja racionalnejša (na je, da je gibanje, s katerim te potrebe zadovoljujemo, sprehodih se manj utrudimo) in lepša. starosti primerno. Učiteljice prvih razredov na I. OŠ Žalec Hoja je racionalna in lepa, če: se tega zavedamo, zato našim prvošolcem poskušamo • hodimo sproščeno, vendar pokončno, omogočiti čimveč njim primernih in ustreznih dejavnosti • postavljamo stopala na tla skoraj vzporedno, in sicer od elementarnih oblik gibanja do zahtevnejših • se skupno težišče telesa giblje čimbolj premočrtno. športnih dejavnosti. Menimo, da je treba učencem Za pokončno hojo naj se učenci držijo vzravnano in omogočiti predvsem dovolj gibanja na prostem, ne poskušajo biti čim višji. Za pravilno postavljanje stopal pa glede na letni čas in vremenske razmere. V pričujočem damo učencem nalogo, da hodijo po ravni črti in gledajo prispevku predstavljamo »potep sreče«, ki je nastal kot naravnost. odgovor potrebe po gibanju na prostem. Gre za sklop Hoja je preprosto in naravno gibanje. Ob primerni sprehodov, ki so postajali vedno daljši, zahtevnejši in intenzivnosti je udobna in varna. Ne zahteva nobene zanimivejši. S prispevkom želimo pokazati primer dobre posebne opreme, razen udobne obutve in vremenu prakse vključevanja sprehodov in navdušiti bralce, da tudi primernih oblačil. Od hoje imata največ koristi srce in sami uvedejo tedenske sprehode v njihovi šoli, vrtcu ali pljuča. S hojo tudi mišice dobijo več krvi, saj le-ta poživlja družini. krvni obtok in sicer na uravnotežen način. Možnost Ključne besede: otrok, gibanje, sprehod, družina poškodb pri hoji je minimalna. Prav tako hoja deluje sproščujoče. Vsa ta dejstva so nas vodila pri odločitvi za redne ABSTRACT sprehode v okviru pouka v 1. razredu. Le učenci, ki jih bomo uspeli navdušiti za katerokoli športno dejavnost, A spontaneous physical activity of children is a bodo z njo nadaljevali tudi kasneje, ko ne bodo vodeni. natural need linked to their biological and social needs. Zavedamo se, da moramo biti učencem za vzgled, ki je The art of physical activity needed to meet this need še vedno najmočnejše vzgojno sredstvo in prav skupni depends on the child's age. The teachers of the first tedenski sprehodi so odlična priložnost za to. grades of Žalec Primary School are well aware of this fact, that is why we try to provide as many suitable activities as possible for our schoolchildren, ranging from elementary 2 PRIMER IZ PRAKSE: POTEP SREČE forms of physical activity to more demanding forms of sports activities. In our opinion the children should be Učiteljice prvih razredov naše šole se teh dejstev primarily enable to have enough outdoor exercise without zavedamo. Prvošolcem poskušamo omogočiti čimveč njim regard to seasons and weather conditions. In this paper primernih in ustreznih dejavnosti – od elementarnih oblik we present »Walk of Happiness«, which was developed gibanja do zahtevnejših športnih dejavnosti. Pomembno in response to the need for outdoor activities. It is a set of se nam zdi, da otrokom omogočimo gibanje na prostem, walks, which became longer and longer, more demanding ne glede na letni čas in vremenske razmere. and more interesting. With this contribution we wants to Odločile smo se, da se bomo z učenci prvih razredov show an example of good practise of walking and inspire vsak petek zadnjo šolsko uro odpravili na sprehod. readers to introduce themselves to weekly walks in their Vodili so nas naslednji cilji: school, nursery or family. • Omogočiti otrokom, da povečajo kakovost in Key words: child, movement, walk, family količino gibalne aktivnosti. • Spodbujanje otrok k redni gibalni aktivnosti, ki naj bo njihov življenjski stil in ne obveznost. 1 UVOD • Ozaveščanje o pomembnosti hoje za zdravje. • Spoznavanje in osvajanje osnovnih prvin različnih Spontano gibanje otrok je njihova naravna potreba, športnih zvrsti. povezana z biološkimi in socialnimi potrebami. Razumljivo • Spodbujanje aktivnega življenjskega sloga. je, da je gibanje s katerim te potrebe zadovoljujemo, • Spodbujanje prijateljstva, medsebojnega starosti primerno. Že iz učnega načrta za športno vzgojo razumevanja in sodelovanja. razberemo, da so za celostni razvoj otrok v prvem triletju • Prenos pozitivnega vzorca z otrok na starše. osnovne šole najprimernejše dejavnosti, ki nudijo temelje, Začeli smo meseca septembra. V začetku so bili na katerih je mogoče razvijati različna športna znanja. naši sprehodi kratki, sčasoma pa so postajali vedno Zaželeno je, da izbiramo vsebine s katerimi vzpodbujamo daljši, zahtevnejši in zanimivejši. Otroci so se na in razvijamo koordinacijo gibanja, ravnotežje, moč in sprehodih sprostili, bili so jim všeč. Med sprehodi smo se gibljivost. Učence moramo primerno vzpodbujati ter »poigravali« s hitrostjo med hojo in tekom, preskakovali pozornost posvetiti pravemu razmerju med obsegom in smo naravne ovire, luže… Med postanki smo se preizkusili intenzivnostjo obremenitve. v metanju kamenčkov, vejic... Vse te vrste gibanja so
77 WALK OF HAPPINESS AS THE POSSIBILITY OF INCLUDING OUTDOOR ACTIVITIES IN THE FIRST GRADE OF PRIMARY SCHOOL Simona DELOPST osnove atletike – kraljice športa in otroci so jih osvajali cilj je bil dosežen. nevede, v obliki igre, kar je za njih najprimernejše in tudi Vendar pa s tem rednih petkovih sprehodov še ni bilo najbolj zanimivo. konec. Z njimi smo nadaljevali do konca šolskega leta. V mesecu decembru pa smo izvedli prav poseben Otroci so se jih tako navadili, da so bili kar slabe volje, sprehod, na katerega smo se dobro pripravili. Praznični če smo kakšen petek izpustili. Nekateri pa so tudi med dnevi so zasijali v tisočerih lučkah, lesketajočih obeskih in prostimi dnevi navduševali starše za hojo. S tem pa je bil okrašenih drevesih. Tudi otroci so si v šoli izdelali lučko – dosežen naš glavni cilj, da smo združili starše in otroke v »lanterno« in sicer kar iz steklenih kozarcev za vlaganje, skupni gibalni dejavnosti. ki smo jih obarvali in jim dodali ročaj. Veseli december V naslednjem šolskem letu nameravamo »petkove smo si pričarali s preprostimi stvarmi ter s prijaznim in sprehode« uvesti tudi v drugem razredu. Ideja o pravljičnim vzdušjem. Vse to smo želeli deliti tudi s starši, tematskih, daljših sprehodih se še razvija. Naša rdeča starimi starši, brati, sestrami naših učencev. Odločili smo nit bodo letni časi, prazniki, praznovanja, življenjska se, da jih povabimo v šolo in se skupaj odpravimo na okolja, nagrada za dobro opravljeno delo. Možnosti je poseben sprehod, ki smo ga poimenovali POTEP SREČE. veliko, le izkoristiti jih je potrebno. Sproščeni sprehodi Na prvi zimski dan, 21. decembra smo se ob 16.30 zbrali s sošolci, družino in prijatelji nam lahko nudijo prijetne za šolo, kjer smo se najprej okrepčali z zeliščnim čajem. trenutke sprostitve in druženja hkrati. Hoja je svojevrstno Sledilo je prižiganje lučk, ki so jih otroci izdelali. Tudi starši odkrivanje stvari, ki nas obdajajo. Le kadar pešačimo, si so prinesli lučke – nekateri so jih naredili tudi doma s vzamemo čas, da stvari vidimo v celoti. Vidimo drevesa, svojimi otroki. Nato smo se skupaj sprehodili po praznično gozd, ljudi in tudi množico. Sprehod je tako preprost in okrašenem Žalcu, mimo dvorca v Novem Celju in se sproščujoč in vendar zagotavlja toliko koristi in užitka. vrnili do cerkve sv. Nikolaja v Žalcu. Tam smo prisluhnili Poskusite, ne bo vam žal! koncertu otroškega in mladinskega zbora I. OŠ Žalec. Od enourne hoje po zasneženih poteh so bili otroci prijetno utrujeni, predvsem pa zelo srečni, saj so s starši preživeli LITERATURA prijeten, drugačen večer. Zaželeli smo si še zdravja in miru ter se vrnili v okrilje praznično okrašenih domov. Sluga, S. (1981). Telesna Vzgoja za nižje razrede osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga. Tome, J. (1972). Atletika v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod za 3 ZAKLJUČEK šolstvo SRS. Učni načrt Športna vzgoja. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo znanost in šport, Zavod za šolstvo. S POTEPOM SREČE smo uspeli združiti prijetno druženje in zdravo hojo. Preživeli smo prijetne urice. Naš
78 ANKSIOZNOST IN SPOPRIJEMANJE S STRESOM PRI MLADOSTNICAH ŠPORTNICAH IN NEŠPORTNICAH Petra DOLENC
ANKSIOZNOST IN SPOPRIJEMANJE S STRESOM PRI MLADOSTNICAH ŠPORTNICAH IN NEŠPORTNICAH ANXIETY AND COPING WITH STRESS AMONG ADOLESCENT FEMALE ATHLETES AND NON-ATHLETES
Petra DOLENC Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta, Inštitut za kineziološke raziskave Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Slovenija
Izvleček s stresom (angl. coping) lahko opredelimo kot aktivni proces, s katerim posameznik poskuša obvladati, Namen prispevka je bil ugotoviti raven anksioznosti zmanjšati oziroma vzdržati notranje in/ali zunanje zahteve, in različne strategije spoprijemanja s stresom pri ki jih ocenjuje kot izčrpavajoče oziroma presegajo njegove mladostnicah športnicah in njihovih vrstnicah, ki se s zmožnosti. Gre za kompleksen proces, ki je pod vplivom športom ne ukvarjajo aktivno. tako situacijskih dejavnikov kot osebnostnih lastnosti V raziskavo je bilo vključenih 150 slovenskih (Folkman in Moskowitz, 2004). Mladostniki se lahko mladostnic med 15. in 18. letom (M = 16,64; SD = 1,16). poslužujejo različnih strategij in stilov spoprijemanja, Uporabili smo Vprašalnik spoprijemanja s težavami pridobljenih na podlagi lastnih izkušenj in v procesih za mladostnike in Spielbergerjevo lestvico poteze socialnega učenja – najprej v interakciji s starši, kasneje anksioznosti. Rezultati so pokazali, da se športnice pa z vzgojitelji, učitelji, vrstniki in tudi preko medijev od nešportnic razlikujejo v nekaterih spoprijemalnih (Ireland, Boustead in Ireland, 2005). strategijah, medtem ko se skupini nista pomembno Spoprijemanje s stresnimi situacijami je pomemben razlikovali v potezi anksioznosti. pokazatelj psihološke prilagojenosti in duševnega zdravja Učinkovito spoprijemanje s stresom je pomemben mladostnikov (Compas, Connor-Smith, Saltzman, pokazatelj psihološke prilagojenosti mladostnikov, k temu Thomsen in Wadsworth, 2001; Skinner in Zimmer- pa lahko pripomore tudi redna gibalna/športna aktivnost. Gembeck, 2007). Med aktivne načine spoprijemanja s Ključne besede: mladostniki, gibalna/športna stresom nekateri avtorji uvrščajo tudi telesno pripravljenost aktivnost, psihološke značilnosti in gibalno/športno aktivnost (Guszkowska, 2005; Hoeger in Hoeger, 2009). Številne raziskave tudi navajajo, da imajo mladi športniki glede na sedentarne vrstnike pogosto višje Abstract samospoštovanje in nižjo potezo anksioznosti (Calfas in Taylor, 1994; Strauss, Rodzilsky, Burack in Colin, 2001). The aim of the present study was to evaluate anxiety Koristni učinki gibalne/športne aktivnosti za zdravje level and different coping strategies among adolescent mladostnikov so danes dobro znani in dokazani (Strong female athletes and non-athletes. idr., 2005), kljub temu pa se zlasti v razvitih deželah beleži The study included 150 Slovenian girls between 15 pomemben upad gibalne aktivnosti, predvsem v obdobju and 18 years (M = 16,64; SD = 1,16). The Adolescent poznega otroštva in zgodnje adolescence. To naj bi bilo Coping Scale and the Spielberger Trait Anxety Inventory še izrazitejše pri dekletih (Biddle, Whitehead, O’Donovan were used to assess anxiety and coping, respectively. in Nevill, 2005). Zato smo želeli v raziskavi osvetliti različne Results showed that some differences between female načine soočanja s težavami in stopnjo anksioznosti athletes and non-athletes exist in expression of coping slovenskih mladostnic v povezavi z vključenostjo v športno behaviour, while the two groups did not differ in trait vadbo. anxiety level. Effective coping with stress is an important indicator of psychological adaptation in adolescents. METODE Regular physical/sport activity can also contribute to reduced stress sensitivity and provides the use of more Udeleženci constructive coping strategies. V raziskavi je sodelovalo 150 slovenskih mladostnic Key words: physical activity, adolescents, med 15. in 18. letom (M = 16,64; SD = 1,16), različnih psychological characteristics mestnih občin (Koper, Ljubljana, Maribor), od tega je bilo 75 aktivnih športnic, ki so redno in organizirano trenirale v različnih športnih klubih in društvih in 75 mladostnic, PREDMET IN PROBLEM ki se aktivno niso ukvarjale s športom. Pred aplikacijo vprašalnikov smo mladostnice in starše seznanili z Mladostništvo predstavlja obdobje, v katerem se namenom raziskave in pridobili njihovo pisno soglasje k posameznik sooča s številnimi razvojnimi nalogami, sodelovanju. izzivi in vprašanji. Izpolnjevanje normativnih nalog Pripomočki pomeni prehod iz otroštva v odraslost ob istočasnem STAI-X2 (State Trait Anxiety Inventory; Spielberger, 1983) dogajanju fizioloških, telesnih, socialnih, čustvenih in v prevodu T. Lamovec (1988) je pri nas med najpogosteje kognitivnih sprememb ter oblikovanju novih socialnih vlog uporabljenimi instrumenti za merjenje anksioznosti. in pričakovanj. Vse navedene spremembe in dogodki Lestvica ugotavlja anksioznost kot osebnostno potezo, to predstavljajo tudi večjo izpostavljenost stresnemu je nagnjenost k anksioznemu reagiranju v večjem številu doživljanju. Stres je prisoten vseskozi, je splošna situacij. Sestavlja jo 20 trditev, ki jih udeleženec oceni na značilnost življenja, ki se ji ne moremo izogniti, lahko jo 4-stopenjski lestvici (1 – skoraj nikoli do 4 – skoraj vedno). poskušamo obvladati in se z njo spoprijeti. Spoprijemanje Razpon rezultatov je od 20 do 80, pri čemer visoko število
79 ANXIETY AND COPING WITH STRESS AMONG ADOLESCENT FEMALE ATHLETES AND NON-ATHLETES Petra DOLENC točk pomeni visoko izraženo anksioznost in obratno. REZULTATI Pripomoček je na različnih vzorcih pokazal ugodne merske karakteristike in je zato pogosto uporabljen v raziskovalne Notranja zanesljivost je bila izračunana za celoten namene. vzorec udeleženk. Koeficient Cronbach alfa je za lestvico STAI-X2 znašal 0,89, kar kaže na visoko zanesljivost Z Vprašalnikom o spoprijemanju s težavami za pripomočka. Koeficienti alfa za lestvice VSTM pa so mladostnike – VSTM (Frydenberg, Lewis, Koštal in Boben, se gibali od 0,46 (iskanje sprostitve) do 0,86 (iskanje 2001) smo preverjali različne strategije spoprijemanja strokovne pomoči), z mediano vseh lestvic zanesljivosti s stresom pri mladostnicah. Vprašalnik je primeren za 0,70. mladostnike med 12. n 18. letom. Rezultati vprašalnika Na osnovi rezultatov celotnega vzorca lahko nam opišejo 18 spoprijemalnih strategij (podpora drugih ugotovimo, da so povprečne vrednosti na lestvici STAI-X2 ljudi, usmerjenost k reševanju težave, veliko delati in sicer nekoliko pod povprečjem, vendar je razpršenost nekaj doseči, skrbeti, dobri prijatelji, iskanje pripadnosti, ocen precejšnja, kar pomeni, da so mladostnice doživljale zidanje gradov v oblakih, neobvladovanje, zmanjševanje različno raven anksioznosti (M = 42,29; SD = 9,67). napetosti, dejavnosti v širši družbi, ignoriranje težave, Nadalje ugotavljamo, da se udeleženke najpogosteje samoobtoževanje, zapiranje vase, iskanje duhovne nagibajo k uporabi naslednjih strategij spoprijemanja s podpore, usmerjenost k pozitivnemu, iskanje strokovne težavami: usmerjenost k reševanju težave (M = 18,77; pomoči, iskanje sprostitve, telesna rekreacija, ki jih lahko SD = 2,64), veliko delati in nekaj doseči (M = 17, 93; SD združimo v dva osnovna stila spoprijemanja: paliativno = 2,75), iskanje pripadnosti (M = 17, 03; SD = 2,73) in ali blažilno spoprijemanje in instrumentalno-interaktivno podpora drugih ljudi (M = 17,02; SD = 3,22). Prav tako spoprijemanje. Mladostniki ocenjujejo svoje spoprijemalno se pri mladostnicah v večji meri izražata strategiji zidanje vedenje na 79 postavkah s pomočjo 5-stopenjske Likertove gradov v oblakih (M = 16,39; SD = 3,40) in skrbeti (M = lestvice (od 1 = ne velja zame do 5 = uporabljam skoraj 15,49; SD = 3,67). Strategije spoprijemanja, ki so bile pri vedno); zadnja postavka pa je odprtega tipa, namenjena mladostnicah najmanj zastopane, pa so bile: dejavnosti temu, da posameznik opiše vedenje, ki morda v predhodnih v širši družbi (M = 5,47; SD = 1,69), iskanje strokovne postavkah ni bilo omenjeno. Slovensko priredbo vprašalnika pomoči (M = 6,18; SD = 2,28) in iskanje duhovne podpore so naredili na Centru za psihodiagnostična sredstva leta (M = 6,80; SD = 3,19). 2001. V preglednici 1 so navedene aritmetične sredine in standardne deviacije v proučevanih spremenljivkah za Postopek športnice in nešportnice in statistične pomembnosti razlik Podatke smo obdelali s pomočjo statističnega med skupinama, ki smo jih preverjali z Mann-Whitneyevim programa SPSS 17.0. Poleg osnovnih opisnih statistik testom. Ugotavljamo, da se mladostnice športnice in smo notranjo konsistentnost lestvic ugotavljali s Cronbach nešportnice ne razlikujejo značilno v potezi anksioznosti alfa koeficientom. Za ugotavljanje razlik v anksioznosti (U = 2601,5; p = 0,095). Skupini pa se statistično in načinih spoprijemanja s stresom med športnicami in pomembno razlikujeta v nekaterih spoprijemalnih nešportnicami smo uporabili ustrezen neparamerični strategijah, merjenih z vprašalnikom VSTM. Športnice test, ker so nekatere nekatere proučevane spremenljivke dosegajo v primerjavi z nešportnicami statistično višje nekoliko odstopale od normalne porazdelitve podatkov. vrednosti v strategijah telesna rekreacija (U = 287; p
Preglednica 1: Osnovna opisna statistika spremenljivk in statistična pomembnosti razlik med skupinama športnic in nešportnic ŠPORTNICE NEŠPORTNICE (N = 75) M ± SD (N = 75) M ± SD P ANKSIOZNOST 40,95 ± 9,24 43,63 ± 9,97 0,095 Spoprijemalne strategije PODPORA DRUGIH 17,08 ± 3,43 16,96 ± 3,01 0,686 REŠEVANJE TEŽAV 18,66 ± 2,75 18,88 ± 2,54 0,769 VELIKO DEALTI 18,11 ± 2,83 17,75 ± 2,69 0,641 SKRBETI 14,83 ± 3,75 16,17 ± 3,49 0,036 DOBRI PRIJATELJI 15,75 ± 3,33 14,65 ± 3,20 0,069 PRIPADNOST 17,07 ± 2,79 17,00 ± 2,69 0.906 ZIDANJE GRADOV 16,16 ± 3,47 16,63 ± 3,33 0,644 NEOBVLADOVANJE 11,46 ± 2,90 12,57 ± 3,13 0,026 ZMANJŠANJE NAPETOSTI 12,01 ± 2,90 12,41 ± 3,63 0,951 DEJAVNOSTI V DRUŽBI 5,64 ± 1,63 5,29 ± 1,73 0,098 IGNORIRANJE TEŽAV 8,45 ± 2,48 8,13 ± 2,40 0,350 SAMOOBTOŽEVANJE 12,16 ± 2,67 12,27 ± 2,81 0,879 ZAPIRANJE VASE 9,88 ± 3,16 10,40 ± 3,28 0,466 DUHOVNA PODPORA 6,41 ± 3,10 7,20 ± 3,25 0,065 POZITIVNA USMERJENOST 13,61 ± 2,77 12,68 ± 2,60 0,007 STROKOVNA POMOČ 6,64 ± 2,45 5,71 ± 2,01 0,011 SPROSTITEV 11,99 ± 2,08 11,39 ± 2,07 0,063 TELESNA REKREACIJA 13,37 ± 1,66 8,55 ± 2,36 0,000 Spoprijemalni stili INSTRUMENTALNI 137,89 ± 15,13 128,85 ± 12,78 0,000 PALIATIVNI 91,36 ± 14,20 95,79 ± 14,84 0,104 P – statistična pomembnost razlik med skupinama (Mann-Whitneyev test)
80 ANXIETY AND COPING WITH STRESS AMONG ADOLESCENT FEMALE ATHLETES AND NON-ATHLETES Petra DOLENC
= 0,000), usmerjenost k pozitivnemu (U = 2129,5; p mladostnicah. Proučevanje načinov spoprijemanja s = 0,007) in iskanje strokovne podpore (U = 2183; p = stresom v povezavi z gibalno/športno aktivnostjo zasluži 0,011), medtem ko se nešportnice pogosteje od športnic nadaljnje poglobljeno raziskovanje, predvsem v smislu poslužujejo strategij skrbeti (U = 2288,5; p = 0,036) in vpliva različnih oblik, vrst in količine športne aktivnosti na neobvladovanje (U = 2254,5; p = 0,026). Opazimo tudi, obvladovanje stresnih situacij. da se razlike med skupinama v strategijah dobri prijatelji, iskanje duhovne podpore in iskanje sprostitve približujejo statistični pomembnosti. LITERATURA Pri preverjanju razlik z vidika osnovnih spoprijemalnih stilov lahko ugotovimo, da športnice navajajo pogostejšo Biddle, S. J. H., Whitehead, S. H., O’Donovan, T. M. in Nevill, M. uporabo instrumentalno-interaktivnega spoprijemanja v E. (2005). Correlates of participation in physical activity for primerjavi z nešportnicami (U = 1664,5; p = 0,000). adolescent girls: A systematic literature review and update. Journal of Physical Activity and Health, 2, 423–434. Calfas, K. J. in Taylor, W.C. (1994) Effects of physical activity on psychological variables in adolescents. Pediatric Exercise RAZPRAVA Science, 6, 406–423. Compas, B. E., Connor-Smith, J. K., Saltzman, H., Thomsen, Zastopanost spoprijemalnih strategij, ki jih mladostnice A. H. in Wadsworth, M. E. (2001). Coping with stress during uporabljajo, je primerljiva s tistimi, ki jih navaja tudi childhood and adolescnece: Problems, progress, and potential Frydenbergova (2008), ko povzema izsledke različnih in the theory and research. Psychological Bulletin, 127 (1), študij, v katerih so za preverjanje spoprijemanja s stresom 87–127. pri mladostnikih uporabili vprašalnik VSTM. Guszkowska, M. (2005). Physical fitness as a resource in coping Rezultati naše raziskave sicer kažejo, da mladostnice with stress among high school students. Journal of sports medicine and physical ftness, 45 (1),105–111. športnice izražajo v povprečju manjšo stopnjo Hoeger, W. W. K. in Hoeger, S. A. (2009). Fitness and wellness. anksioznosti glede na njihove vrstnice, ki se s športom Cengage Learning. ne ukvarjajo redno, čeprav nam razlik med skupinama ni Folkman, S. in Moskowitz, J. T. (2004). Coping: pitfalls and uspelo dokazati. Ob upoštevanju precejšnje razpršenosti promise. Annual Review of Psychology, 55, 745–774. odgovorov in glede na to, da se razlike med skupinama Frydenberg, E. (2008). Adolescent coping: Advances in theory, približujejo statistični pomembnosti, lahko predpostavimo, research and practice. London: Routledge. da bi s povečanjem velikosti vzorca razlike med Frydenberg, E., Lewis, R., Koštal, R. in Boben, D. (2001). športnicami in nešportnicami v potezi anksioznosti najbrž Vprašalnik o spoprijemanju s težavami za mladostnike – VSTM. potrdili. Priročnik. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva. Ireland, J. L., Boustead, R. in Ireland, C. A. (2005). Coping style Pomembne razlike med skupinama so se pokazale and psychological health among adolescent prisoners: a study v nekaterih strategijah spoprijemanja s stresom. of young and juvenile offenders. Journal of dolescence, 28, Ugotavljamo, da se športnice v primerjavi z nešportnicami 411–423. pri obvladovanju težav pogosteje usmerjajo v gibalno/ Lamovec, T. (1988). Priročnik za psihologijo motivacije in emocij. športno aktivnost in vzdrževanje telesne kondicije, Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. izražajo bolj pozitiven in optimističen pogled na življenje Merc, H. (1996). Podobnosti in posebnosti slovenskih dijakov – ter večjo pripravljenost k iskanju strokovne podpre in aktivnih športnikov in nešportnikov – v osebnostnih potezah, pomoči v težavnih situacijah. Nešportnice pa kažejo večjo strukturi in načinih spoprijemanja v stresnih situacijah. zaskrbljenost glede svoje sedanjosti in prihodnosti, pa Neobjavljeno magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. tudi več negotovosti in psihosomatskih znakov v zvezi s Skinner, E. A. in Zimmer-Gembeck, M. J. (2007). The problemi, s katerimi se morajo spopasti. Naše ugotovitve development of coping. Annual Review of Psychology, 58, so primerljive z nekaterimi izsledki raziskav, ki so bile v 119–144. preteklosti opravljene med slovenskimi mladostniki (Merc, Spielberger, C. D. (1983). Manual for the State-Trait Anxiety 1996; Zupančič in Justin, 1998) – športniki obeh spolov so Inventory (STAI). CA: Palo Alto: Consulting Psychologists v primerjavi z nešportniki izražali aktivnejše spoprijemanje Press. s stresom, bili bolj usmerjeni v rešitev problema in Strauss, R. S., Rodzilsky, D., Burack, G. in Colin, M. (2001) racionalno ponovno oceno stresne situacije, medtem Psychosocial correlates of physical activity in healthy children. ko so nešportniki večkrat uporabili strategijo umika Archives of Pediatrics and Adolescent Medicine, 155, 897– 902. (Merc, 1996). V sodobnejši raziskavi, ki je vključevala Strong, W. B., Malina, R. M., Blimke, C. J., Daniels, S. R., starejše mladostnike, sta Kamtsios in Filaktakidou (2008) Dishman, R. K., Gutin, B. idr. (2005). Evidence based physical ugotovila značilno pozitivno povezanost med aktivnim activity for school-age youth. Journal of Pediatrics, 146, spoprijemanjem s stresom, zmerno gibalno aktivnostjo in 732–737. samoučinkovitostjo. Zupančič, M. in Justin, J. (1998). The Slovene model of sports Sklenemo lahko, da ima redna športna aktivnost classes in grammar schools: Psychological and educational point pomembno vlogo pri zmanjševanju psihičnih obremenitev of view. Educational research and Evaluation, 4, 42–56. in pripomore k učinkovitemu soočanju s težavami pri
81 PRILOŽNOSTI ZA UVAJANJE GIBANJA MED ŠOLSKO UČNO URO Andreja DREV, Mojca BEVC STANKOVIČ, Vika KUŠTRIN POCRNIČ Damir KARPLJUK, in Mojca GABRIJELIČ BLENKUŠ
PRILOŽNOSTI ZA UVAJANJE GIBANJA MED ŠOLSKO UČNO URO OPPORTUNITIES FOR PHYSICAL ACTIVITY DURING CLASS
Andreja DREV, Mojca BEVC STANKOVIČ, Vika KUŠTRIN POCRNIČ Damir KARPLJUK, in Mojca GABRIJELIČ BLENKUŠ Inštitut za varovanje zdravja RS, Osnovna šola Cirila Kosmača, Fakulteta za šport
nedejavnost oz. sedeč življenjski slog samostojni dejavnik tveganja za zdravje. Skupno breme bolezni, ki ga v Evropski regiji povzroča telesna nedejavnost, je ocenjeno Izvleček: na 3,5 %. Delež smrti, ki jih lahko pripišemo telesni nedejavnost, pa znaša v Evropski regiji 5 – 10 odstotkov Redna in zadostna telesna/ gibalna dejavnost ima (WHO, 2007). vrsto pozitivnih koristi za otoke in mladostnike. Vendar Da bi dosegli pozitivne koristi za svoje zdravje in raziskave za Slovenijo kažejo, da le 40 % otrok in razvoj, bi se morali otroci in mladostniki po smernicah mladostnikov dosega priporočila o 60 minutni telesni/ Svetovne zdravstvene organizacije zmerno do intenzivno gibalni dejavnosti večino dni v tednu. Po drugi strani pa gibati vsaj 60 minut na dan vse dni v tednu (WHO, 2007). se povečujejo vedenja sedečega življenja. Šola – kjer Novejše študije (Završnik in Pišot, 2007) pa priporočajo še otroci preživijo velik del časa - je prepoznana kot eno več telesne/ gibalne dejavnosti na dan, in sicer za deklice izmed ključnih okolij, ki lahko vpliva na gibanje otrok in z normalno težo 120 minut, za fante pa 150 minut. mladostnikov. S kvalitativno metodo razgovora v skupini Po podatkih raziskave Z zdravjem povezano vedenje v smo raziskovali odnos otrok in učiteljev do gibanja šolskem obdobju – HBSC Slovenija 2006 (Jeriček, Lavtar nasploh in do gibanja v šolskem okolju, pri čemer nas in Pokrajac, 2006) priporočila o enourni telesni/ gibalni je še posebej zanimal odnos do gibanja med šolsko dejavnosti na dan vsaj pet dni v tednu dosega le slabih uro. Želeli smo prepoznati ključne priložnosti in ovire za 40 % otrok in mladostnikov, starih 11, 13 in 15 let. Hkrati vključevanje gibanja v šolsko uro. Ugotovili smo, da tako se povečujejo vedenja sedečega življenja. Kot ugotavljata učenci kot učitelji prepoznavajo potrebo po uvajanju Završnik in Pišot (2005, str. 39), otroci, stari okoli 10 let, gibanja med šolsko uro, vendar pri tem vidijo različne med šolskim tednom presedijo v šoli in za šolsko delo ovire. doma skupaj v povprečju že okoli 9 ur. Ključne besede: gibanje, otroci in mladostniki, šola, Kot ugotavljajo Gabrijelčič, Drev, Rok Simon, Kofol pouk Bric in Jeriček (2009), zdravstveni podatki kažejo, da pri otrocih in mladostnikih naraščajo ključni zdravstveni problemi, ki so povezani tudi s telesno (ne)dejavnostjo, in sicer prekomerna telesna teža in debelost, obolenja Abstract: kostno mišičnega sistema, težave na področju duševnega zdravja ter akutna obolenja dihal in astma. Regular physical activity is very beneficial for children Vrsta različnih dejavnikov vpliva na to, ali se bo and adolescents. But, data for Slovenia shows that only otrok gibal ali ne ter v kolikšni meri. Poleg otrokovih 40% children and adolescents meet recommended level predispozicij, je pomembno tudi njegovo zanimanje in of 60 minutes physical activity per day. On the other veselje do gibanja, občutek, da je sposoben izvajati hand sedentary activities are increasing. School settings določene gibe, pomembno pa je tudi okolje, ki lahko – where children spent a lot of time - are one of crucial otroka spodbuja ali pa zavira pri gibanju. Po ekološkem environments regarding the influence on physical activity modelu promocije zdravja, ki so ga razvili McLeroy of children and adolescents. We used qualitative method in sodobniki (v Haug, 2008), tudi institicije vplivjo na of focus groups to investigate the relationship of children vedenja povezana z zdravjem in torej gibanjem. Booth and teachers regarding physical activity and especially in sodobniki (v Haug, 2008) pa šolo prepoznavajo kot regarding physical activity during class. We were eno izmed ključnih okolij oz. institucij, ki lahko vplivajo interested to find out what are the main opportunities and na telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Šolsko obstacles for introducing physical activity during class. okolje, v katerem otroci preživijo velik del dneva, lahko z According to results of our research, both, children and ustrezno opremljenostjo, ponudbo različnih aktivnosti in teachers expressed the need for physical activity during z možnostjo enakega dostopa za vse – ne glede na spol, class, but they differentiate in identifying the obstacles. starost in socialno ekonomski razred – vsem učencem Key words: physical activity, children and nudi možnosti za gibanje in jih k temu tudi spodbuja. Po adolescents, school, class drugi strani pa študije (Zurc, 2008) tudi kažejo, da lahko gibanje pozitivno vpliva na kognitivne sposobnosti otrok, pa tudi učinkovitost poučevanja, ki vključuje metodo giba, Uvod in opredelitev problema je večja kot pri klasičnem načinu.
Različni raziskovalci (Zurc, 2008; NICE, 2007; Bouchard, Blair in Haskell, 2007; Karpljuk, Videmšek in Določitev ciljev in hipotez Zajc, 2003; WHO, 2007; WHO, 2007a) navajajo vrsto dokazov o številnih pozitivnih koristih redne in zadostne Z raziskavo smo želeli ugotoviti stališča učencev in telesne/ gibalne dejavnosti za otroke in mladostnike. učiteljev do gibanja nasploh, katere ovire in spodbude Tako pozitivno vpliva na celostni razvoj otrok, na imajo največji vpliv na njihovo gibanje, še posebej nas njihovo splošno dobro počutje in zdravje ter varuje pred je zanimal njihov odnos do vključevanja gibanja v šolske razvojem različnih odvisnosti. Po drugi strani pa je telesna ure. Prepoznati smo želeli ključne priložnosti in ovire, ki jih
82 OPPORTUNITIES FOR PHYSICAL ACTIVITY DURING CLASS Andreja DREV, Mojca BEVC STANKOVIČ, Vika KUŠTRIN POCRNIČ Damir KARPLJUK, in Mojca GABRIJELIČ BLENKUŠ učenci in učitelji vidijo v povezavi z vključevanjem gibanja Ž: »Js se zlo rad gibljem, da si oblikujem telo, da v šolsko uro. Poleg tega smo želeli identificirati predvsem skrbim za zdravje.« tiste oblike gibanja med šolsko uro, ki jih kot koristne in/ M: « Ja, meni je to zabava in druženje s prijatelji.« ali potrebne prepoznajo tako učitelji kot učenci. Izhajali K: »Js največkrat, ko nimam časa, pa sem ful utrujena.« smo iz predpostavke, da bodo učenci občutili več koristi H: » Ja včasih, če se rabim učit za šolo in tudi, če se mi in manj ovir glede vključevanja gibanja v šolsko uro, ne da.« učitelji pa ravno obratno. Otroci in mladostniki so naklonjeni različnim oblikam gibanja v šolskem okolju, večina ima pozitiven odnos do športne vzgoje, radi se gibajo tudi med rekreativnimi Metodologija odmori. Čeprav mnogi menijo, da bi bilo tudi gibanje med šolsko uro potrebno in koristno – izpostavljajo predvsem V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo prekinjanje sedenja in bolj razgiban pouk - pa nekateri razgovora v skupini (fokusnih skupin), ki je po Klemenčič vidijo tudi ovire. Tako mlajše učence skrbi predvsem in Hlebec (2007, str. 7) namenjena zbiranju, analizi in možnost poškodb, starejše učence pa skrbi, da bi manj interpretaciji podatkov. Gre za izvedbo vodenih skupinskih časa ostalo za snov, ki jo je treba predelati in da bi imeli pogovorov na vnaprej znano temo in po določenem več domače naloge. načrtu. Metoda fokusnih skupin omogoča poglobljeno A: »Ja, jest v bistvu pogrešam to, da hodmo ven, pa obravnavo določenega problema, interpretacijo stališč gledamo mal naravo pri biologiji. To da bi blo tko, da (identificiranje motivov) in odkrivanje novih tem. Fokusno hodmo ven, pa pač se tko učimo.« skupino sestavlja poseben tip skupine ljudi določenega E: »Mogoče bi bilo dobro, ker 45 minut sedet na onem števila in sestave, zbrane po določenem postopku in stolu ni lih tko lahko…« glede na določene kriterije. Optimalno število skupine je M: »Če bi rekla učiteljica, igrajte se in bi se igrali lovit, 6-8 udeležencev. Izvedbe fokusnih skupin se ponavljajo, se bi udarli močno na stov ali mizo.« dokler se ne prenehajo pojavljati novi podatki oz. dokler I: »… bi blo koristno, ampak zdej, ko slišim, mi ni lih, se ne doseže teoretična zasičenost. Izvedba fokusne zato ker bi potem, če bi delali to med rednim poukom, bi skupine poteka v 4-ih korakih: načrtovanje, pridobivanje mi verjetno vzelo tudi več časa za domače naloge…” udeležencev, izpeljava srečanj fokusnih skupin, analiza in poročanje. Učitelji Kvalitativna raziskava je bila izvedena v šestih fokusnih Tudi odnos učiteljev do gibanja je zelo pozitiven, skupinah, v katerih je sodelovalo 48 učencev in učenk iz menijo da posamezniku in seveda tudi njim gibanje prinaša treh osnovnih šol, starih 8 do 9 let in 13 do 14 let. Izbrani vrsto koristi. Med koristmi so za njih najpomembnejše: so bili s pomočjo metode snežne kepe, ki je prispevala boljše počutje, dodatna energije in boljše zdravje. k zadostni pestrosti in naključnemu izboru udeležencev. C:»Če se gibljem, se telesno veliko boljše počutim… Mnenja 30-tih ključnih informatorjev (učiteljev) pa smo imam več energije, zdržim več…« pridobili z izvedbo fokusne skupine ter anketnega B:»Tudi recimo se pozna na zdravju ne, če se gibljem vprašalnika. Podatki, zbrani s pomočjo anketnega tudi nisem prehlajena in tudi dlje zdržiš tak tempo ne…« vprašalnika, so bili deskriptivno obdelani s Statističnim Za gibanje se najpogosteje odločajo zaradi druženja in paketom za družbene vede – SPSS 11.0. sprostitve od vsakodnevnih skrbi, da imajo trenutek zase, do opuščanja gibanja pa pride predvsem zaradi časovne stiske in slabe samodiscipline. Rezultati K: »…ko smo hodile k pilatesu in smo se strašno dobro mele, se pravi, da hodim, ker pogrešam družbo Otroci in mladostniki svojih kolegic, tam se tud pohecamo razen tega, da tam Večina otrok in mladostnikov gibanje razume kot potelovadimo in skratka imamo se lepo.« ukvarjanje z različnimi športi ali kot dejavnost, ob kateri M:«…tempo življenja je tak, da mislim, da večina nas je aktivno njihovo telo. Tako za primere gibanja naštevajo težko najde tisti trenutek zase ne. Včasih nimaš časa niti različne športe, hojo oz. sprehod, tekanje, igranje, pa tudi jesti, kaj šele, da boš šel za eno uro tečt.« pospravljanje stanovanja. Večina ima zelo pozitiven odnos Šolsko okolje učitelji prepoznavajo kot prostor, ki do gibanja; označujejo ga kot dejavnost ob kateri se ima ključno vlogo pri spodbujanju otrok in mladostnikov sprostijo, zabavajo, se počutijo dobro, s pomočjo katere h gibanju, saj nudi tako ustrezne prostore kot opremo, koristno zapolnijo svoj prosti čas, naredijo nekaj zase, poleg tega lahko vsem učencem daje enake možnosti in spoznavajo naravo. spodbude za gibanje. Poleg športne vzgoje in rekreativnih A: »Zame je gibanje, da neki delaš, da ne ležiš pač in odmorov prepoznavajo tudi potrebo po uvajanju gibanja da se ne dolgočasiš, šport in tko.« v čas med učno uro. Rezultati anketnega vprašalnika M:« Ja, men je dober, če greš ven, včasih, ko ti je so pokazali, da učitelji kot posebej koristne in potrebne dolgčas, al pa ko nimaš nč za delat, greš vsaj na sprehod prepoznavajo kratke gibalne vaje za boljšo koncentracijo, al pa tečt, tko da je kr dober, če se ukvarjaš, se jest kr za sproščanje in za pravilno telesno držo, ki bi se lahko dober počutim.« po potrebi izvajale med poukom. Tudi učenje z metodo Otroci in mladostniki menijo, da ima gibanje za giba ocenjujejo kot koristno in za učence bolj zanimivo posameznika vrsto pozitivnih koristi; najpogosteje od klasičnega poučevanja. Ključne ovire za uvajanje omenjajo vpliv gibanja na zdravje, na kondicijo ali na gibanja med šolsko uro pa so po njihovem predvsem v telo, na počutje ter tudi na razmišljanje/ učenje. Druženje preveč nasičenem učnem načrtu in v tem, da bi bilo treba s prijatelji, skrb za zdravje in zabavo navajajo kot tiste ob vključevanju gibanja krčiti vsebine, skrbi pa jih tudi razloge, zaradi katerih se najpogosteje odločajo za nedisciplina starejših učencev. telesno/ gibalno dejavnost. Gibanje najpogosteje opustijo J: »Mislim, da je učenje z gibanjem bolj razgibano, da zaradi šolskega dela ali opravil, ki jih morajo opraviti je bolj zanimivo, ugodno, da ni zato več učnih ur, da bolj doma, zaradi utrujenosti in zaradi lenobe – ker se jim ugodiš s tem učencem, ni dolgočasno in tko naprej. S tem preprosto »ne da«. pa mora vsak potem pazit tudi glede na karakter samega B:»Pa, če se gibaš, si tko bolj zdrav pa to, lahko kaj razreda, morš pazit, da to ne preide v nek nemir. Da je to doživiš pa tko in se maš lepo.« še vedno pouk, ne.«
83 OPPORTUNITIES FOR PHYSICAL ACTIVITY DURING CLASS Andreja DREV, Mojca BEVC STANKOVIČ, Vika KUŠTRIN POCRNIČ Damir KARPLJUK, in Mojca GABRIJELIČ BLENKUŠ
M: »…če ti poslušaš, je eno, ko gledaš, je že drugo,če Drev, A. (2010) Odnos otrok in mladostnikov do gibanja. Izsledki pa ti še fzično probaš, potem pa res vsestransko osvojiš fokusnih skupin. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. neko snov.« Gabrijelčič, M., Drev, A., Rok Simon, M., Kofol Bric, T., Jeriček, K: »Učni načrt je tak ne, moraš to pa to pa to pa to, ne H. (2009) Zdravje in z zdravjem povezan življenjski slog otrok dopušča ne vem koliko samega gibanja.« in mladostnikov. V: Konda, B., Mišmaš, T. Pečar, M. (ur) 4. Fit mednarodni kongres. Vloga gibalne/športne aktivnosti pri preprečevanj bolezni in zdravljenju. Zbornik prispevkov. Rogaška Slatina: Zavod Fit. Zaključki Glover, D. in Andreson, L. (2003) Character Education. United States: Human Kinetics. Tako učenci kot učitelji imajo do gibanja pozitiven Haug, E. (2008) Multilevel correlates of physical activity in the odnos, prepoznavajo ga kot dejavnost, ki ima vrsto school setting. Norway: University of Bergen, Faculty of pozitivnih učinkov na njihovo zdravje in počutje. Druženje, Psychology, Research Centre for Health Promotion. zabava, sprostitev so ključni spodbudni dejavniki, zaradi Jeriček, H., Lavtar, D. in Pokrajac, T. (ur) (2007) HBSC Slovenija katerih se učenci in učitelji odločajo za telesno/ gibalno 2006. Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju. Poročilo o raziskavi. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja dejavnost, medtem ko so pomanjkanje časa, utrujenost RS. in slaba samodisciplina najpogostejši vzroki za opuščanje Karpljuk, D., Videmšek M. in Zajc, M. (2003) Možnosti gibanja. povezovanja športnih in zdravstvenih vsebin v osnovni šoli. Učitelji prepoznavajo ključno vlogo šolskega okolja Ljubljana: Fakulteta za šport. pri spodbujanju gibanja otrok in mladostnikov, naklonjeni Klemenčič, S. in Hlebec, V. (2007) Fokusne skupine kot metoda so tudi uvajanju dodatnih oblik gibanja. Med šolsko uro presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja. Ljubljana: si želijo oblike gibanja, ki bi izboljšale učinkovitost dela Andragoški center Slovenije. ter prispevale k boljši klimi v razredu; zato so naklonjeni Koprivnikar, H. (2008) Telesna dejavnost pri mladih v Sloveniji in v poučevanju z metodo giba, kratkim gibalnim vajam za svetu. V: Kostanjevec, S., Torkar, G., Gregorič, M., Gabrijelčič, M. (ur.) Zdrav življenjski slog srednješolcev. Priročnik za izboljšanje koncentracije, za sproščanje ter za pravilno učitelje. (str. 48-54) Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. telesno držo. Ministrstvo za zdravje RS (2007) Nacionalni program spodbujanja Učenci gibanje med šolsko uro prepoznajo predvsem telesne dejavnosti za krepitev zdravja 2007 - 2012. Ljubljana: v vlogi razbijanja monotonosti klasičnega poučevanja in Ministrstvo za zdravje RS. prekinjanja sedenja, zato lahko zgoraj omenjene oblike NICE (2007). Physical Activity and Children. Review 1: zadovoljijo tudi njihova pričakovanja. Descriptive Epidemiology. NICE Public Health Collaborating Kot ključne ovire za gibanje med šolsko uro učitelji Centre – Physical Activity. Pridobljeno 2. 4. 2009 s navajajo predvsem učni načrt, ki ne dopušča vključevanja spletne strani: (http://www.nice.org.uk/media/C7C/80/ novih vsebin, ter možnost, da bi gibanje vodilo v nemir. PromotingPhysicalActivityChildrenReview1Epidemiology.pdf) Ward, D., Saunders, R. P. in Pate, R. R. (2007) Physical Activity Učenci pa navajajo možnost poškodb, krčenje vsebin med Interventions in Children and Adolescents. United States: šolsko uro in posledično več domače naloge. Human Kintetics. Naša predpostavka, da bodo učenci v povezavi z WHO (2007) Step to health A European Framework to promote vključevanjem gibanja v šolsko uro občutili več koristi in physiacal activity for health. Copenhagen: WHO Regional manj ovir kot učitelji, se na podlagi kvalitativnega pristopa Office for Europe. ni potrdila, saj oboji občutijo približno enako število koristi WHO (2006) Telesna dejavnost in zdravje v Evropi: dokazno in ovir. gradivo za ukrepanje. Zavod za zdravstveno varstvo Maribor, Zbrani podatki kažejo, da je področje raziskovanja Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in zanimivo in bi ga bilo v prihodnosti dobro nadgraditi s promocijo zdravja. WHO (2007a) The challenge of obesity in the WHO European poglobljenim kvantitativnim raziskovanjem. Poznavanje Region and the strategises for response. Copenhagen: WHO potreb ciljnih skupin je namreč ključni element priprave Regional Office for Europe. promocijskih aktivnosti za povečevanje gibanja v šolskem WHO (2004) Global Strategy on Diet, Physical Activity and Health. prostoru. Pridobljeno 14. 4. 2009 s spletne strani http://www.who.int/ dietphysicalactivity/strategy/eb11344/strategy_english_web. pdf Literatura: Završnik, J. in Pišot, R. (ur.) (2005) Gibalna/športna aktivnost za zdravje mladostnikov. Koper:Univerza na Primorskem, Bada, E., Sokou, K., Lee, Z. D. A., Flashberger, E., Buijs, G. Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke (2009) HEPS advocacy Guide, Arguments and strategies raziskave, Založba Annales. towards a school health policy. NIGZ. Završnik, J. in Pišot, R. (2007) Priporočila za zdravo gibalno/ Bouchard, C., Blair, S. N. in Haskell, W.L. (2006) Physical Activity športno dejavnost otrok. V:Zgodnje odkrivanje in celostna and Health. United States of America: Human Kinetics. obravnava otrok in mladostnikov, ki jih ogrožajo kronične nenalezljive bolezni, v osnovni zdravstveni dejavnosti. Zbornik
84 GIBALNE MOTNJE V NAJZGODNEJŠEM RAZVOJNEM OBDOBJU Janja DROBEŽ
GIBALNE MOTNJE V NAJZGODNEJŠEM RAZVOJNEM OBDOBJU MOVEMENT DISORDERS IN INFANCY AND EARLY CHILDHOOD
Janja DROBEŽ Zdravstveni dom Ljubljana – enota Šiška
Povzetek novorojenčka, katere evolucijski pomen je bil najti izvor hrane. Zdrav in donošen novorojenček izkazuje refleksne gibe Abnormnosti ali izpad ene ali več omenjenih funkcij in spontano gibanje. Okrog tretjega meseca se pričnejo predstavljajo osnovo za motnjo v gibalnem razvoju. pojavljati prvi zavestni gibi. Motnje gibanja, ki vplivajo Motnje, ki neugodno vplivajo na gibalni razvoj na gibalni razvoj novorojenčka, dojenčka in malčka, so: dojenčka ekstenzijski vzorci gibanja, mišična hipertonija, mišična 1. Ekstenzijski vzorci gibanja, pogosto združeni s hipotonija, asimetrija položaja in gibanja telesa, zaostanek sočasno asimetrijo drže in gibanja, lahko nastanejo v gibalnem razvoju, odsotnost recipročnosti gibanja, zaradi motnje regulacije posturalnega mišičnega aberantni načini premikanja po prostoru, motnja na tonusa na nivoju možganskega debla (primarno nivoju notranje motivacije za gibanje, in abnormni vzorci zvišan ekstenzorni mišični tonus), ali pa kot posledica hoje. Vsi dojenčki oziroma malčki z motnjami gibanja prezgonjega in dolgotrajnega držanja dojenčka v potrebujejo pregled pri razvojnem pediatru, ki oceni pokončnem položaju (sekundarno zvišan ekstenzorni otrokovo motnjo in ga po potrebi napoti na diagnostiko na mišični tonus). kliniko in/ali v program nevrofizioterpaije po Bobathu. 3. Mišična hipertonija, ki pomeni zvišan mišični tonus Ključne besede: motnje gibanja, dojenček, malček celotnega mišičja, je pomemben znak možganske okvare ali disfunkcije in zahteva dodatno medicinsko diagnostiko. Abstract 3. Mišična hipotonija, ki pomeni znižan mišični tonus, je lahko posledica motnje na nivoju osrednjega Healthy and term neonate exhibits reflex and živčevja (mišična hipotonija centralnega tipa) ali na spontaneous movements. At about three months of age nivoju hrbtenjače, živčno-mišičnega stika ali mišice conscious movements emerge. Movement disorders (mišična hipotonija perifernega tipa). V obeh primerih je which may influence gross motor development are: potreban diagnostična obravnava. hypertonus of extensor muscles, muscular hypertonia, 4. Asimetrija položaja in gibanja telesa in okončin je muscular hypotonia, asymmetry of posture and lahko samostojna nepravilnost, lahko pa je združena z movements, hypotonia of axial muscles appearing drugimi motnjami gibanja. Asimetrija je odraz neenake during the process of verticalisation, delay in the field funkcije vseh lateraliziranih struktrur osrednjega of gross motor development, absence of reciprocity of živčevja. movements, aberrant patterns of locomotion, insufficient 5. Aksialna hipotonija je hipotonija trupa, vratu in glave, internal motivation to move and abnormal gait patterns. ki se značilno pojavi v procesu vertikalizacije otroka All infants and toddlers that exhibit movement disorders in povzroča zaostajanje otroka v gibalnem razvoju in must be examined and evaluated by developmental slabo kvaliteto že osvojenih gibalnih vzorcev. pediatrician who selects those that must be referred to 6. Zaostanek v gibalnem razvoju pomeni časovno the clinic for investigations and treatment and those who zapoznelo osvajanje gibalnih veščin ali pa gre za need physiotherapy based on Bobath method. opočasnjen tempo osvajanja mejnikov v gibalnem Key words: movement disorders, infant, toddler razvoju. Lahko predstavlja izolirano motnjo ali pa spremlja zaostanek tudi na drugih razvojnih področjih, lahko pa je znak znane ali še neodkrite nevrološke Uvod motnje. V zadnjem primeru je potrebna diagnostična obravnava. V prvem letu starosti je razvojni napredek otroka 7. Odsotnost recipročnosti gibanja se kaže kot največji na področju grobe motorike, zato lahko prvo leto nezmožnost otroka, da bi osvojil izmenično premikanje življenja upravičeno imenujemo leto gibalnega razvoja. Iz okončin, kar mu onemogoča kobacanje po štirih in povsem horizontalnega položaja ob rojstvu otrok v enem ga prisili v aberantne vzorce premikanja po prostoru. letu osvoji vertikalni položaj telesa. V tem času osvoji Ko otrok shodi, sprva izkazuje okorno in trdo hojo motorične vzorce kotaljenja prek boka, nerecipročnega in z nesigurnostjo in/ali pogostim padanjem, neredko recipročnega plazenja po trebuhu, kobacanja po štirih in prične šele po začetku pokončne hoje kobacati po samostojne hoje. štirih. S tem nadomesti izpadlo fazo recipročnosti Največji delež dojenčkov, ki so napoteni v razvojno gibanja in popravi vzorec pokončne hoje. ambulanto, ima motnje v gibalnem razvoju. 8. Aberantni načini gibanja po prostoru so tisti načini, Pri zdravem in donošenem novorojenčku opazujemo: ki jih otrok osvoji kot nadomestek za normalno fazo 1. antigravitacijski mišični tonus (vse štiri okončine so od recipročnega gibanja po štirih. Gre bodisi za različne podlage, usta so zaprta, oči so odprte), načine drsanja po ritki ali pa nerecipročno prenašanje 2. fleksijski vzorec drže (v vseh položajih so okončine teže iz spodnjega dela telesa na obe roki istočasno. V flektirane), obeh primerih gre za odsotnost recipročnosti gibanja, 3. posturalno stabilnost v legi na hrbtu, kar predstavlja pomembno abnormnost. 4. refleksne gibe in za starost normalni vzorec 9. Motnja na nivoju notranje motivacije za gibanje se spontanega gibanja (zvijanje), kaže kot pasivnost, statičnost in adinamičnost otroka. 5. refleksno plazenje, ki je edini način lokomocije Otrok ne kaže želje po gibanju, ob spodbudah pogosto
85 OPPORTUNITIES FOR PHYSICAL ACTIVITY DURING CLASS Janja DROBEŽ
ne sodeluje ali pa se upira. Gre za motnjo na nivoju je vzrok cerebralna paraliza, redkeje kongenitalna eksekutivnih funkcij. miopatija. Pri habitualni hoji po prstih pa otrok 10. Abnormni vzorci hoje se pojavijo takoj, ko otrok shodi v osnovi hodi normalno plantigradno, vmes pa ali pa še kasneje. se pojavljajo epizode hoje po prstih, ki jo otrok a) Hoja pijanca je abnormen vzorec hoje, ki je odraz spontano ali na opozorilo prekine. Habitualna hoja motnje ravnotežja in koordinacije. Če se pojavi, ko po prstih je lahko prehoden in benigen pojav, lahko otrok shodi, se bo v naslednjih mesecih ta vzorec pa je pomemben znak abnormnosti vedenja, ki hoje postopoma izboljšal. Če pa se pojavi kasneje, se pojavlja zlasti pri otrocih z avtistično razvojno po nekem obdobju, ko je otrok hodil normalno, motnjo. predstavlja hudo abnormnost in je znak na novo nastale nevrološke bolezni, kar zahteva takojšnji diagnostični postopek. Zaključek b) Trda in okorna hoja se pojavi kot vzorec hoje otroka, ki je v obdobju dojenčka imel mišično hipertonijo Dojenčki in otroci z motnjami gibanja potrebujejo ali ekstenzijske vzorce gibanja, lahko pa se pojavi pregled pri razvojnem pediatru, ki z natančno anamnezo, pri otroku, ki ni recipročno kobacal po štirih. Ta telesnim pregledom in razvojno-nevrološkim pregledom vzorec hoje se v naslednjih mesecih od začetka hoje oceni verjeten vzrok motnje in s tem potrebo po dodatni postopoma popravi oziroma omili. diagnostiki in vključitvi v program nevrofizioterapije po c) Ohlapna in zibajoča hoja nastane pri otroku, ki je v Bobathu. Ker predstavljajo motnje gibanja pomembna obdobju dojenčka izkazoval mišično hipotonijo. Če odstopanja od normativnega razvoja, je potrebno nadaljne gre za centralno mišično hipotonijo, se bo vzorec sledenje razvoja teh otrok v razvojni ambulanti. hoje v naslednjih mesecih postopoma popravil, če pa gre za periferno mišično hipotonijo z okvaro spodnjega motoričnega nevrona, živčno-mišičnega Literatura stika ali mišice, se vzorec hoje praviloma ne izboljša, pač pa ostaja nespremenjen oziroma se poslabša v Fenichel, G.M. (1997). Clinical pediatric neurology: A sign skladu z napredovanjem osnovne bolezni. and symptoms approach. (3rd Edition). Philadelphia: W.B. d) Hoja po prstih je vzorec hoje, ki je prisoten trajno Saunders Company. (perzistentna hoja po prstih) ali občasno (habitualna Aicardi, J. (1998). Diseases of the nervous system in childhood. (2nd Edition). London: Mac Keith Press. hoja po prstih). Pri perzistentni hoji po prstih otrok Menkes, J.H., Sarnat H. B. in Maria B. L. (2006). Child neurology. ni zmožen normalne plantigradne hoje. Največkrat Philadelphia: Lippincott Williams & Wilkins.
86 RAZVOJNA MOTNJA KOORDINACIJE Janja DROBEŽ
RAZVOJNA MOTNJA KOORDINACIJE DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDER
Janja DROBEŽ Zdravstveni dom Ljubljana – enota Šiška
Povzetek jo uvrstil v skupino drugih razvojnih motenj v otroštvu. V 60. letih 20. stoletja so se v literaturi pojavili Razvojna motnja koordinacije (developmental številnejši opisi te motnje, ki so jo označevali kot »razvojna coordination disorder - DCD) je specifična razvojna motnja nerodnost« (clumsiness) ali kot »sindrom nerodnega gibalnih funkcij, ki se pojavlja pri sicer zdravih otrocih otroka«. z normalnimi intelektualnimi sposobnostmi in obsega Gubbay je leta 1975 opredelil to stanje kot kombinacijo izrazite težave na področju koordinacije in izvedbe gibov razvojne apraksije in agnostične ataksije. ter statičnega dinamičnega ravnotežja. Diagnostični V 80. letih 20. stoletja so se pričeli oblikovati sodobni kriteriji za DCD so v veljavi od leta 1994. Vzroki za pogledi na to motnjo. Med raziskovalci v tem času je nastanek so: genetska predispozicija, spremenjena izstopala Sheila Henderson, ki je razvila dober, zanesljiv struktura in/ali funkcija možganov ter prenatalne in in standardiziran test za oceno motoričnih funkcij pri postnatalne gibalne izkušnje. DCD se pogosto kombinira otrocih različnih starosti, ki je danes mednarodno z drugim razvojnimi motnjami. Motnja neugodno vpliva na sprejet in uveljavljen kot diagnostična metoda. To je otrokovo samopodobo in socialno funkcioniranje. Težje MABC test (MOVEMENT ASSESSMENT BATTERY oblike DCD predstavljajo gibalno oviranost, zaradi katere for CHILDREN). Šele od poznih 80. let dalje je motnja je potrebno prilagoditi pouk športne vzgoje. Prevalenca je jasno opredeljena v DSM-III. (Diagnostic and Statistical visoka, različni avtorji ocenjujejo, da se pojavlja pri 5-10% Manual of Mental Disorders III., 1987) in imenovana vseh otrok. DEVELOPMENTAL COODRINATION DISORDER (DCD) Ključne besede: razvojna motnja koordinacije, gibalna – razvojna motnja koordinacije. Ta termin je zdaj splošno oviranost sprejet v mednarodni strokovni javnosti, kljub temu, da vsebuje določene pomanjkljivosti. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO – World Health Organization) pa je v Abstract svoji 10. mednarodni klasifikaciji bolezni (ICD – 10) leta 1992 opredelila motnjo kot »specifično razvojno motnjo Developmental coordination disorder is used to gibalnih funkcij« (SPECIFIC DEVELOPMENTAL DISORDER refer to the difficulty in movement skills that is not due OF MOTOR FUNCTION - SDDMF). to general intellectual, sensory or motor neurological Še tretji izraz za opredelitev motnje so predlagali impairment. DCD is defined as the specific developmental določeni raziskovalci, to je izraz »razvojna dispraksija«. disorder of motor function, affecting motor coordination Ta izraz pa ne obsega celotnega spektra motorične as well as static and dynamic equilibrium. Diagnostic disfunkcije pri DCD, zato ni ustrezen. Dispraksija je criteria have been established in 1994. Possible causes namreč le ena od (možnih) komponent DCD. of DCD are: genetic predisposition, altered brain V zadnjih nekaj letih se je poleg izrazov DCD, structure and/or function, prenatal and postnatal motor SDDMF in razvojna dispraksija, pojavil nov pojem – experiences. DCD may be isolated disorder but commonly MOTNJA MOTORIČNEGA UČENJA (MOTOR LEARNING overlaps with other developmental disorders. DCD may DISABILITY – MLD), saj je ravno motnja motoričnega adversely affect child’s self-esteem and psychosocial učenja in motena integracija na različnih nivojih živčevja functioning. DCD may represent motor impairment that tisto, kar je skupno vsem trem zgornjim poimenovanjem requires adjustments at physical education at school. tako heterogene motnje kot je DCD. Na podlagi tega Prevalence of DCD is estimated to be as high as 5-10%. koncepta bi bil termin MLD vsekakor boljši kot uveljavljeni Key words: developmental coordination disorder, termin DCD, toda zaenkrat DCD ostaja, saj se je motor impairment globoko zakoreninil med raziskovalci in kliniki že od 1. mednarodnega kongresa o DCD leta 1995.
Uvod Opredelitev pojma DCD Razvojna motnja koordinacije (DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDER – DCD) je motnja, ki Razvojna motnja koordinacije (developmental se pojavlja pri sicer zdravih otrocih z normalnim coordination disorder - DCD) je specifična razvojna motnja intelektualnim razvojem in obsega izrazite težave na gibalnih funkcij, ki se pojavlja pri sicer zdravih otrocih področju koordinacije in izvedbe gibanja ter vzdrževanja z normalnimi intelektualnimi sposobnostmi in obsega statičnega in dinamičnega ravnotežja. izrazite težave na področju koordinacije in izvedbe gibov Prvi opisi gibalne nespretnosti, ki se je pojavljala kot ter statičnega dinamičnega ravnotežja. motnja v posameznih družinah, segajo v začetek 20. DCD je motnja motoričnega funkcioniranja (tako na stoletja. Pomemben raziskovalec Orton je v 30. letih področju grobe kot tudi fine motorike), ki ima neugodne 20. stoletja že postavil koncept, da gre pri teh otrocih posledice na vsakodnevno funkcioniranje, na učno za specifično motnjo motoričnih funkcij. Opazil je tudi uspešnost in izobrazbeni nivo, ter na socialno integracijo posledice, ki jih ima ta motnja na socialno funkcioniranje ter psihosocialno adaptacijo. otroka. Orton je to motnjo imenoval razvojna dispraksija in
87 DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDER Janja DROBEŽ
Diagnostični kriteriji Vpliv DCD na samopodobo in oblikovanje osebnosti DCD ima že v predšolskem obdobju zelo neugoden Danes je v strokovnih krogih prevladala definicija vpliv na razvijajočo se otrokovo osebnost. V tem obdobju DCD, kot jo je predlagalo Ameriško psihiatrično združenje otroci vrednotijo sebe in svoje vrstnike ravno po stopnji (American Psychiatric Asociation, 1994) in obsega štiri doseženih gibalnih veščin. Otroci, ki so gibalno spretni in kriterije: dobro obvladajo različne gibalne veščine, ter so zmožni KRITERIJ A: Stopnja gibalnih veščin, ki zahtevajo hitro in dobro osvajati nove, so v očeh vrstnikov deležni motorično koordinacijo, je značilno znižana glede na občudovanja in se visoko rangirajo v skupini. Obratno pa kronološko starost in inteligenčni nivo. otroci, ki so nespretni, ne obvladajo starosti primernih KRITERIJ B: Motnja motorike pomembno vpliva gibalnih veščin in se niso zmožni naučiti novih, ostajajo na šolsko uspešnost in stopnjo dosežene izobrazbe ter povsem na obrobju skupine in imajo o sebi in svojih predstavlja pomembno oviro pri dnevnih aktivnostih. sposobnostih zelo slabo mnenje. Zaradi odrinjenosti KRITERIJ C: Diagnoza DCD se lahko postavi le od skupine se pogosto začnejo uveljavljati med vrstniki ob izključitvi bolezni živčevja ( npr. cerebralna paraliza), na negativne načine, a se ti poskusi končajo s še večjo živčno-mišičnih bolezni ( npr. mišična distrofija ) in odrinjenostjo in nepriljubljenostjo med vrstniki. Tako splošnih bolezni, ki imajo vpliv na motoriko, ter ob gibalno nespreten otrok že od ranih otroških let gradi izključitvi pervazivne razvojne motnje. slabo samopodobo, kar ima zelo neugodne posledice na KRITERIJ D: Če je prisotna mentalna retardacija, se motivacijo, psihosocialno adaptacijo, učno uspešnost in diagnoza DCD lahko postavi le, če je nivo gibalnih veščin na stopnjo dosežene izobrazbe, s tem pa tudi na njegov bistveno nižji, kot bi ustrezalo stopnji retardacije. položaj na družbeni lestvici.
Vzroki za nastanek DCD Vpliv DCD na uspešnost šolarja in mladostnika pri pouku DCD je motnja, ki nastane zaradi težav v integraciji športne vzgoje senzorike in motorike na nivoju možganske skorje in s DCD je motnja, ki je posledica trajne možganske skorjo povezanih subkortikalnih struktur. Senzorična disfunkcije in je ni mogoče odpraviti s terapevtsko integracija vestibularnih, somatosenzoričnih in vidnih intervencijo ali medikamentoznim zdravljenjem. Ko informacij nastaja v parietalnem multimodalnem se zahtevnost pouka športne vzgoje tekom šolanja asociacijskem področju (Brodmanova area 7). Iz tega povečuje, se razkorak med gibalnimi zmožnostmi otroka z področja informacija doteka v premotorične predele normativnim razvojem in otroka z DCD progresivno veča. frontalnega režnja ter v prefrontalno skorjo in motorične V prvi triadi šolanja se pri pouku športne vzgoje pojavijo predele limbičnega sistema, od tam pa v primarno prve težave, ki se v drugi triadi povečajo do te mere, da motorično skorjo. je treba otroku z DCD zagotoviti prilagojeno izvajanje in Vzrok DCD še ni identificiran in zelo verjetno ni ocenjevanje športne vzgoje. V tretji triadi šolanja pa je en sam, pač pa gre za medsebojno učinkovanje treh zlasti pri težjih oblikah DCD neredko edina rešitev popolna dejavnikov: oprostitev pouka športne vzgoje ob tem, da si mora otrok 1. genetska predispozicija oziroma mladostnik izbrati vsaj eno športno dejavnost, pri 2. spremenjena struktura možgan kateri je uspešen kljub svoji motnji. Težja oblika DCD torej 3. pre- in postnatalne izkušnje predstavlja gibalno oviranost, ki je povsem primerljiva z Raziskovalce je zanimalo, ali je DCD trajna motnja. gibalno oviranostjo pri cerebralni paralizi. Študije kažejo različne rezultate. Če je DCD blago izražena, še zlasti če ni povezana z dodatnimi motnjami, in predstavlja le motnjo dozorevanja oziroma razvojni Zaključek zaostanek na področju motorične kontrole, bo z odraščanjem zelo verjetno izzvenela ali se znatno omilila. DCD je specifična razvojna motnja gibalnih funkcij, Če pa je DCD povzročena z nepravilnostmi v strukturi ki zaradi sorazmerno visoke prevalence zasluži vso možgan, zlasti če je kombinirana z še drugimi motnjami, pozornost tako pedagoških kot tudi medicinskih bo zelo verjetno ostala trajna motnja. strokovnjakov. Motnja pomembno vpliva na šolsko uspešnost, samopodobo in socialno vključevanje DCD – motnja, ki se pogosto kombinira z drugimi razvojnimi otroka oziroma mladostnika. Z medicinskega vidika je motnjami pomembno izključiti nevrološke bolezni in motnje, s DCD je redkeje izolirana motnja, pogosteje pa ima pedagoškega vidika pa je pomembna zgodnja prepoznava otrok tudi znake disfunkcije drugih možganskih predelov. in ustrezen načrt pomoči otroku oziroma mladostniku. DCD se pojavlja pogosto z drugimi motnjami: • ADHD (Attention Deficit Hyperactivity Disorder ) • DAMP (Deficits in Attention , Motor control and Viri in literatura Perception) • razvojna dispraksija Dewey, D. in Tupper, D. E. (2004). Developmental motor • disleksija disorders: A neuropsychological perspective. New York: The • specifična govorno-jezikovna motnja Guilford Press. Cermak, S. A. in Larkin, D. (2002). Developmental coordination • specifične učne težave disorder. New York: Delmar Thomson Learning. • motnje psihosocialne adaptacije Sugden, D. in Chambers, M. (2005). Children with developmental coordination disorder. London: Whurr Publishers Ltd.
88 GIBANJE JE VESELJE – MOVE IS A JOY Irena FAJT- ŠLOSER
GIBANJE JE VESELJE – MOVE IS A JOY
Irena FAJT- ŠLOSER OŠ Janka Glazerja – vrtec Ruše
POVZETEK: naravnega, večkrat veselega in igrivega učenja. Vzgojitelji nudimo otrokom ustrezne izzive in jim omogočamo, da Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega se dejavnosti udeležujejo sproščeno in brez strahu pred razvoja. Otrokove dejavnosti v prvih letih življenja so neuspehom in zavrnitvijo, podlaga za kasnejše športne dejavnosti. Hkrati pa vplivajo (Kurikulum – Gibanje, 1999 str. 29). na razvoj in oblikovanje njegovih sposobnosti, lastnosti, zmožnosti in značilnosti. Večina otrok uživa v gibanju in Športna vzgoja in prvo seznanjanje s športnimi se z veseljem vključuje v spontane ali vodene dejavnosti. aktivnostmi v predšolskem obdobju je bistveni sestavni Vzgojitelji nudimo otrokom različne gibalne izzive in jim del skupne predšolske vzgoje. Otrokom moramo v tem omogočamo, da se v dejavnosti vključujejo sproščeno in času omogočiti številne gibalne dejavnosti, ki morajo biti brez strahu. Zanimive in raznovrstne gibalne izzive ponuja strokovno vodene. Ena najpomembnejših plati športne tudi športni program »Zlati sonček« - tako otrokom kakor vzgoje, katere vpliv sega v globino in širino, je dejstvo, da tudi vzgojiteljem in staršem. ravno gibalna aktivnost v največji meri omogoča otrokom V svojem video prispevku podajam svoj pogled glede učenje in razumevanje sveta, ki ga obdaja. Motorične izvajanja različnih gibalnih dejavnosti, katere omogočamo, izkušnje so koristne tako za zdravje in dobro počutje kot ponujamo in izvajamo v vrtcu Ruše – s poudarkom na tudi za bogatenje otrokove ustvarjalnosti. (Videmšek, športnem programu »Zlati sonček«. 2003, str.5) Ključne besede: gibanje, gibalni razvoj otroka, veselje, športne dejavnosti. V vrtcu Ruše se lahko pohvalimo s lepimi, travnatimi igrišči v bližini vrtca, z različnimi igrišči pri OŠ Janka Glazerja (košarkarsko, odbojkarsko, igrišče z umetno SUMMARY travo) – vsa ta igrišča ponujajo in omogočajo našim otrokom mnoge možnosti različnih gibalnih izzivov. Skozi Pre-school period is a basic motor development. vso šolsko leto pa imamo možnost souporabe šolskih Children's activities during the first years of life are the telovadnic. Bližnji hribi pa otrokom v zimskem času basis for later physical activity. At the same time influence ponujajo obilo sankaških in smučarskih užitkov, v ostalih the development and establishment of its capabilities, letnih časih pa imamo neizmerne možnosti spoznavanja in characteristics, abilities and characteristics. Most children raziskovanja bližnjih gozdov na skupnih krajših in daljših enjoy movement and is happy to engage in spontaneous izletih. Pokrit ruški bazen pa omogoča otrokom prve or guided activities. Educators offer children various plavalne »korake«. physical challenges and enable them to involve in activities in a relaxed and without fear. Interesting and Leta 1996 smo v vrtcu Ruše pričeli izvajati športni varied physical challenges also offers sports program program »Zlati sonček«, saj smo vzgojitelji želeli ponuditi »Golden Sun« - both children as well as educators and otrokom obogatitvene gibalne dejavnosti. parents. V okviru tega športnega programa: In my video contribution gives mine views on the • otroci načrtno urijo svoje motorične spretnosti, implementation of various motor activities, which enable, • osvajajo različna znanja, offer and implement Ruse in kindergarten - with an • imajo možnosti sodelovanja in spoznavanja emphasis on the sports program, »Golden Sun«. različnih zunanjih sodelavcev (policist, športni Key words: Movement, movement development of pedagog, planinec, smučarski vaditelj, plavalni children, joy, sports activities. vaditelj…), • k sodelovanju in izvajanju tega programa so vabljeni tudi starši naših otrok. PREDSTAVITEV RAZLIČNIH DEJAVNOSTI S V vrtcu izvajamo začetni »A« program. Otroci morajo PODROČJA GIBANJA V VRTCU RUŠE opraviti naslednje športne naloge: • 5 izletov (v različnih letnih časih), Predšolska ustanova v Rušah je bila leta 2000 • plavanje (izvajajo vzgojiteljice v ruškem bazenu), organizacijsko priključena k OŠ Janka Glazerja . V • drsanje ali smučanje, tem šolskem letu obiskuje naš vrtec 165 otrok, kateri • kolesarjenje ali kotalkanje, oziroma rolkanje so vključeni v 10 oddelkov otrok prvega in drugega (izvajamo na ploščadi pred vrtcem ali v atriju OŠ ali starostnega obdobja. na ploščadi pred OŠ), Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi • različne spretnostne naloge z žogo (izvajamo na potrebi. Z gibanjem telesa je pogojeno zaznavanje vrtčevem ali na šolskem košarkarskem igrišču ali v okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko otrok začne šolski telovadnici). obvladovati svoje roke, noge, trup, sčasoma začenja čutiti Omeniti velja tudi pestro planinsko dejavnost, katero veselje, varnost, ugodje, dobro se počuti, pridobi si izvajata dve vzgojiteljici našega vrtca. Tudi te dejavnosti samozaupanje in samozavest. potekajo v okviru športnega programa »Zlati sonček«. Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje in v povezavi s PD Ruše. Omenjeno društvo ima bogato v spontane in vodene dejavnosti. K motivaciji za njihovo planinsko tradicijo, saj deluje že od davnega leta 1901. izvajanje odločilno vpliva prijetno vzdušje, v katerem imajo Planinske izlete prizadevni vzgojiteljici vodita ob sobotah, otroci možnost izbire, raziskovanja in odkrivanja izvirnih nanje starši radi pospremijo svoje otroke. rešitev nalog ter sprejemanja neuspelih poskusov kot del Poleg splošnih vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki jih ima
89 GIBANJE JE VESELJE – MOVE IS A JOY Irena FAJT- ŠLOSER gibalna oziroma športna vzgoja otrok, ima ta program ZAKLJUČNE MISLI naslednje namene: • obogatiti program redne gibalne oziroma športne Sodelovanje v športnem programu »Zlati sonček« vzgoje s sodobnimi športnimi vsebinami, lahko opišem kot pozitivno izkušnjo, saj ta program • s privlačnimi vsebinami, privlačno likovno podobo spodbuja: in zanimivim načinom izvedbe motivirati kar največ • medsebojno sodelovanje med otroki, otrok, staršev in vzgojiteljev, • vzgojitelji, • privzgojiti v otroško zavest željo, navado, potrebo • starši, po podobnem delovanju v naslednjih starostnih • med vrtcem kot celoto, obdobjih, (Kristan, 1977, str. 12). • medsebojno nas tudi bogati. V vseh teh letih izvajanja različnih gibalnih dejavnosti Gibalne dejavnosti ustrezno povezujemo tudi z drugimi je bilo v posameznih šolskih letih v športni program »Zlati kurikularnimi področji: sonček« povprečno vključenih okoli 50 – 60 otrok vrtca • z jezikom, Ruše (od 5 – 6 leta). • z matematiko, Kot koordinatorica programa »Zlati sonček« za • z družbo, predšolsko dejavnost, dajem precejšen poudarek slovesni • z naravo. podelitvi malih modrih kolajn in internih priznanj, ki Pri vseh gibalnih dejavnostih smo vzgojitelji odgovorni jih otroci prejmejo za svoj športni trud. Ta dan v prvem glede varnosti otrok, zato jih navajamo na varnost junijskem tednu je vedno slovesen za ves vrtec, otroci pri izvajanju športnih nalog, uporabe rekvizitov ter jih so silno ponosni na svoje pridobljene kolajne. Naše ozaveščamo o pomenu varnosti in sprejemanju osebne športne podelitve in prireditve potekajo na prostem: na odgovornosti zanjo. igrišču vrtca ali OŠ, ob neugodnem vremenu pa v šolski Glede na vsebinsko bogat program, pri katerem je telovadnici. V vseh teh letih izvajanja športnega programa sodelovanje pomembnejše od storilnosti in je zanimiv tudi nas je na naših zaključkih »Zlatega sončka« obiskalo za gibalno manj zmogljive otroke velja poudariti, da bomo mnogo znanih športnikov (odbojkarica, alpska smučarka, dolgoletno tradicijo izvajanja športnega programa »Zlati košarkar, policist na kolesu, nogometaš, športni pedagog, sonček« v vrtcu Ruše ohranjali tudi v bodoče. planinec, plavalec, košarkarica..) in občinskih športnih delavcev. Naši gostje otrokom predstavljajo različne športe s Literatura katerimi se ukvarjajo, jih spodbujajo k nadaljnjim športno - gibalnim dejavnostim, otroci pa imajo možnosti in Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in priložnosti različnih oblik komunikacij z njimi. šport: Zavod RS za šolstvo. Priročnik športni program Zlati sonček. (1997). Ljubljana. Ministrstvo za šolstvo in šport in Zavod za šport Slovenije. Videmšek, M. (2001). Igrajmo se skupaj. Ljubljana. Fakulteta za šport. Inštitut za šport.
90 Konceptualizacija sodobnega učnega okolja za kakovosten gibalni razvoj otroka s primeri iz pedagoške prakse Mojmir FLISEK
Konceptualizacija sodobnega učnega okolja za kakovosten gibalni razvoj otroka s primeri iz pedagoške prakse Conceptualization of contemporary learning environment for quality physical education; case studies Mojmir FLISEK Ensico S d.o.o., Ljubljana
Izvleček saj na področju športne rekreacije ni pravzaprav nobene sistematičnosti in strokovnega nadzora. Na področju Dejanske potrebe na področju gibalne/športne predšolske gibalne/športne vzgoje pa v prvi vrsti lahko vzgoje v predšolskem obdobju so v velikem razkoraku z izpostavimo problem materialnih/kadrovskih/vsebinskih objektivnimi možnostmi tako z vidika arhitekture, športne pomanjkljivosti, zaradi katerih sistem ni prilagojen tehnologije, kurikuluma, kadrovskega področja kot z današnjim potrebam predšolskih otrok. vidika pristopov, ciljev in interesov samih otrok, zato je skrajni čas da to zelo pomembno področje za celosten Gibalno/športne dejavnosti v predšolskem obdobju v luči in kakovosten razvoj otroka in njegovih potencialov aktualnih problemov v praksi z različnih vidikov posodobimo v duhu časa in prostora v katerem živimo, Izhajajoč iz gornjih ugotovitev lahko povzamemo, kajti gibanje in zdrav način življenja sta soodvisno da je skrb za oblikovanje novih vsebin in pristopov povezana. zelo pereč problem znotraj vseh pojavnih oblik športa. Ključne besede: športna tehnologija, športni Problem nastane, ker je potrebno začrtati nove smernice inženiring, didaktika, kurikulum, kakovost, motorično znotraj katerih pa morajo dogovor doseči tako športna učenje, gibalne kompetence, športna igralnica filozofija, športna industrija, arhitektura, kot tudi vse druge dejavnosti, ki se ukvarjajo z problematiko gibanja, zdravja in človeka kot celote. Torej je področje zelo široko Abstract interdisciplinarno, prepleteno in soodvisno (Flisek, Hosta in Videmšek, 2008). The real needs of the preschool physical education Otrok naj bi v predšolskem obdobju pridobil čim bolj are stepping behind the contemporary solutions široko in kakovostno paleto gibalnih izkušenj in znanj, ki and achievements of the architecture, design, sport so predpogoj za kasnejša postopna usvajanja posameznih technology, curriculum, and human resources. The športnih znanj v različnih starostnih obdobjih (Videmšek in approach and the best interests of the children are to be Flisek, 2007). Ali se posameznik v dobi odraslosti ukvarja faced with all sensitivity and complexity in order to reach s športno dejavnostjo ali ne je močno odvisno od vzorcev the potentials of the zeitgeist. Movement, being the core obnašanja, ki se oblikujejo že v otroštvu in ostajajo natural law, has to be respected and fulfilled as a need, relativno stabilni v življenju posameznika (Doupona which constitutes our health to a large degree. Topič, 2009). Ista avtorica poziva, da je potrebno v večji Key words: sport technology, sport engineering, meri prilagoditi programe in da je premalo storjenega na didactics, curriculum, quality, motor learning, movement področju izobraževanja in ozaveščanja ljudi o pozitivnih competence, sport playhall učinkih gibanja na človeka, še zlasti če upoštevamo dejstvo, da so izdatki za zdravljenje nekajkrat višji (do sedemkrat), od sredstev za zdrav način življenja. UVOD Znotraj izobraževalnih ustanov od vrtca, osnovne in srednje šole pa vse do fakultete zasledimo resnično Človek kot bio-psiho-socialno bitje v sebi »nenehno potrebo po koreniti prenovi in prilagoditvi obstoječih neguje in ohranja« genetsko sposobnost brezčasnega programov, pristopov in infrastrukture. Dandanašnji otroci prilagajanja okolju. Zaradi negativnih dejavnikov ne sprejemajo več športa takšnega kot je bil oblikovan družbenega razvoja je vse več ljudi v različnih starostnih pred časom. Želijo si gibalnih dejavnosti, ki so pestre in obdobjih (od vrtca, preko šole do upokojencev) verjetno zanimive. Več vsebin, ki jih sami izbirajo in poglabljajo. v največji meri na podzavestni ravni, začelo opuščati Pričakujejo, da se spremenijo tudi stili vodenja, potrebo po gibanju. Lahko rečemo, da je tehnološki razvoj poučevanja in vrednotenja (ocenjevanja), itd. (Flisek, človeštva prehitel sodobnega človeka v njegovi biološki Hosta, Videmšek in Doupona Topič, 2008). stopnji razvoja in nas vse skupaj spravil v stanje ne Na področju materialnih pogojev (športna tehnologija) ravnovesja in nepripravljenosti (Pišot, 2009). je potrebno opredeliti najprej standarde in normative za Sodoben šport kot tak ima v svojih pojavnih otroke, ki vstopajo v svet športa (od treh let dalje), saj oblikah (športna vzgoja, rekreacija, tekmovalni šport) ugotavljamo, da je to globalni problem, ker ne obstajajo dandanes poleg pozitivnih tudi celo vrsto negativnih (Flisek, 1990). Nadalje jih moramo opredelit tudi za vsako predznakov (Flisek, 1993; Hosta, Videmšek, Pinter, Štih in pojavno obliko posebej, saj je nesmiselno, da otroci v Štemberger, 2008; Petrovič,1989 in drugi). osnovni šoli odbojko igrajo z tekmovalno žogo, ki sodi na Znotraj vrhunskega športa mnogi avtorji ugotavljajo, svetovna prvenstva in olimpijske igre (Flisek, 2002). Še da je »rezultat ključen produkt« in da je skrb za človeka zlasti pa ne gre vztrajati, da se v predšolskem obdobju kot bio-psiho-socialno bitje zapostavljena. Na področju zadovoljimo z neustreznimi arhitekturnimi rešitvami, športne rekreacije lahko »že zasledimo trend dveh neustrezno športno tehnologijo in didaktičnimi pripomočki, struj; prva struja teži po aktivnem preživljanju prostega itd. časa s sredstvi športa in gibanja ter druga, ki teži po V razmislek in v inovativno posodobitev morajo t.i. tekmovalni športni rekreaciji. Mnogi strokovnjaki vstopiti tudi didaktično-metodična načela in postopki za ugotavljajo, da je ta druga struja na nek način še bolj vse pojavne oblike in podskupine. Zelo pomemben pa je »nevarna sama sebi« kot skupina iz vrhunskega športa, proces izobraževanja in izmenjave dobrih praks znotraj
91 Conceptualization of contemporary learning environment for quality physical education; case studies Mojmir FLISEK same podskupine kot tudi med skupinami različnih slabo uresničevanje široke palete dejavnosti (pestrost) od pojavnih oblik športa. gibalne abecede do holističnega spoznavanja prilagojenih Človek kot posameznik, ki naj bi imel izoblikovano osnov športov (Flisek, 2004). pozitivno samopodobo in visoko notranjo motivacijo pa je v tem pogledu najpomembnejši člen, saj se nahaja v Področje pedagoškega kadra: središču spleta znotraj učnega okolja (Cecić Erpič, 2009). Znotraj pedagoškega kadra opažamo predvsem Spoznavanje in učenje mora biti posodobljeno v duhu pomanjkljivosti v smislu pestrosti znanj in izkušenj iz časa in prostora, v katerem živimo ter mora prežemati različnih športov ter dejstvo, da je premalo sodelovanja etična in moralna stališča 21. stoletja. Temeljiti mora na vzgojiteljic in športnih pedagogov (Videmšek in Pišot, uspešnosti, postopnosti, sistematičnosti in načelu, da 2007; Flisek idr., 2004). Opažamo tudi, da programi naj vsak posameznik izbira sebi lastno dejavnost in nivo izobraževanja niso dovolj prilagojeni zlasti za starejši udejstvovanja (rekreativni in/ali vrhunski šport, šport za kader v pedagoški praksi. zdravje, sprostitev,…), ugotavljata Flisek,in Hosta, 2008. Da bi lahko v popolnosti uveljavili nove smernice ter drugi avtorji. kakovosti gibalne/športne dejavnosti v predšolskem Sodoben pristop k oblikovanju kakovosti motoričnega obdobju moramo v prvi vrsti odpraviti sistemske učenja zahteva vrhunska specialistična znanja in izkušnje, ovire uresničevanja novih miselnih stilov in pristopov ki so hkrati nujno usmerjena v celovitost pedagoškega med katere uvrščamo (Flisek, 2008): zastareli nabor procesa ter so multidisciplinarno naravnana (Flisek, 2009), športne tehnologije kot pravno veljavni popisi; zastarela zato je povsem logično, da moramo sodobno učno okolje zakonodaja vezana na objekt, prostor in opremljenost zasnovati na holističnem principu, ki upošteva otroka, vrtca; ne zavedanje strokovnega pedagoškega kadra vrtca pedagoški kader, starše, materialne pogoje, učne metode, po sodobni celostni zasnovi; nepoznavanje problematike cilje, pristope, itd. Le tako zasnovano učno okolje lahko zasnove in opremljenosti z vseh vidikov, tudi z vidika prispeva h kakovostnem razvoju otroka. Vsak otrok ima športne tehnologije in didaktične učinkovitosti; pretiran v sebi določen motoričen potencial, v kakšni meri ga bo strah ljudi v projektu, da kakovost pomeni več težav razvil v smislu pestrosti (širine) in stopnje znanja (nivo), kot koristi; osebno in družbeno tiho načelo, da je lažje pa je odvisno predvsem od kakovostnega učnega okolja delovati po ustaljeni poti kot iskati in uresničevati boljše (Flisek, 2001; Hosta, 2007; Videmšek, 2008), v katerega v (kakovostnejše) rešitve; itd. grobem uvrščamo športno igralnico, pedagoga, športno tehnologijo in otroka. V prvi vrsti mora učno okolje in motorično učenje biti resnično prilagojeno razvojni stopnji Konceptualizacija novih rešitev in pristopov otroka in motoričnemu znanju otroka. Znotraj celotne zasnove zunanjih in notranjih Izhajajoč iz zgornjih spoznanj lahko uvidimo, da je površin za gibalne/športne dejavnosti moramo izhajati za uresničitev sodobnega koncepta gibalne/športne iz temeljnega stališča, da vsebine narekujejo zasnovo dejavnosti potrebno bistveno več družbene domiselnosti in ne obratno (Flisek, 2006), zato moramo na nek način in energije kot se to zdi na prvi pogled. Pa vendar to ni »algoritem načrtovanja obrniti na glavo«, v kolikor želimo opravičilo, da bi bili zadovoljni z obstoječim stanjem, saj resnično približati potrebam otrok. Znotraj posameznih večkrat poudarjam, da je kakovost sinergijska energija zasnov v praksi v grobem zasledimo naslednje pomanjkljivosti:
Področje arhitekture: Znotraj tega področja zasledimo predvsem naslednje pomanjkljivosti: neustrezna zasnova zunanjih in notranjih površin; površina športne igralnice je premajhna; skladiščni prostor v športni igralnici je neustrezne velikosti in opremljenosti; neustrezna zasnova in izvedba prezračevanja, osvetlitve in akustične zaščite prostora; neustrezna izbira materialov zlasti z vidika refleksije in funkcionalnosti v luči otroka; varnost znotraj športne igralnice je večkrat vprašljiva; športno igralnico ni možno funkcionalno vključiti v lokalno okolje; itd.
Področje športne tehnologije: Na področju športne tehnologije znotraj katere uvrščamo celotno opremo za potrebe gibalne/športne dejavnosti praktično nimamo ustreznih pravnih podlag za resnično prilagojenost otrokom (Flisek, 1993) zato se v glavnem srečujemo z neustrezni naborom didaktičnih pripomočkov in športnih rekvizitov. Med te pomanjkljivosti uvrščamo zlasti: neustrezen nabor in kakovost izdelkov; nefunkcionalnost izdelkov; športni pod ni prilagojen otrokom; neustrezen nabor in razvrstitev tehnične športne opreme (vešala, plezalna stena, letveniki, itd), preskromen nabor izdelkov; itd.
Področje kurikuluma: Znotraj tega področja so pomanjkljivosti tesno Slika 1, 2 zunanja in notranja zasnova sodobne povezane predvsem s slabimi materialnimi pogoji in športne igralnice (idejni projekt Nova Gorica ter Vrtec kadrovsko zasedbo. V osnovi lahko opredelimo predvsem Šentvid, Ljubljana)
92 Conceptualization of contemporary learning environment for quality physical education; case studies Mojmir FLISEK
• Starosti otroka (večina igral je namenjena starostnemu obdobju 2-8 let starosti), • Celostnega pristopa z vidika gibanja (plezanje, guganja, ravnotežje, vese, »dričanje«, tekanje, plazenje, skoki in seskoki, itd), • Vzdrževanja in garancijske dobe (visoko kakovostna obdelava in zaščita materialov, garancijska doba je od 2-10 let odvisno od tipa in dela igrala), • Znanja in izkušenj otrok (enostavnejša in kompleksnejša igrala), • Medpredmetnega povezovanja in socialnih veščin (telesna in razumska izkustvenost, druženje, pomoč, otroci kot učitelji sovrstnikom…), • Organizacije pedagoškega dela (druženje po skupinah, interesih, področjih,…), Slika 3 . konceptualna razporeditev, Bolgarija, 2009 • Internih smernic kakovosti (primerna strokovna konceptualna zasnova, materiali, življenjska doba, časa in prostora, v katerem živimo (Flisek, 2004), ta varnost, cena, itd.). prostor pa sooblikujejo tudi ljudje ki v njem delujejo, torej mi vsi. Tukaj in zdaj je torej čas za novo, etično kakovost. To je kakovost, ki je prilagojena otrokom pedagoškemu Zaključek kadru in staršem. Koncept ureditve zunanje igralne površine v vrtcu Potrebe sodobne družbe narekujejo korenito sledi sinergijski povezanosti teorije, pedagoške prakse spremembo na področju gibalne/športne dejavnosti otrok in športne industrije, katere značilnost je urejena celota v predšolskem obdobju, zato je neoziraje se na finančne, z najrazličnejših vidikov (arhitekture, urejanja krajine, zakonodajne in druge vidike potrebno najti skupno pot zasnove in nabora igral, funkcionalnih barv, možnosti uresničitve sodobnejših rešitev na tem področju. Vsak izgrajevanja socialnih in čustvenih komponent otroka, razvojni ciklus se nekje enkrat začne in družba kot taka itd.). Le tako zasnovan koncept lahko pozitivno vpliva na vsake toliko časa »mora skočiti v kvantni skok razvoja«, kakovosten vsestranski razvoj otroka. zato je morda prav čas svetovne vsesplošne gospodarske Nova konceptualizacija gibalne/športne dejavnosti krize najbolj primeren trenutek!? v predšolskem obdobju upošteva prostor, vsebine Temeljne smernice zasnov vrtcev izhajajo iz pred in pristope. Tako imamo celovito zasnovano športno časa takoj po drugi svetovni vojni, zato je že skrajni čas, igralnico, kar prikazuje slika 1 in slika 2 ter zunanje da sooblikujemo nove, na podlagi katerih bodo nastale površine, ki vključujejo večnamensko igralno ploščad, nove rešitve v praksi. Ta spoznanja je najbolj zaokrožila zunanja igrala in smiselno urejene poti med posameznimi nedavna mednarodna konferenca OECD (CELE- Centre dejavnostmi, kar je razvidno iz slike 3. for Learning Enviroments) v Ljubljani leta 2009. Konceptualna razporeditev zunanjih površin upošteva Otroci se bodo z veseljem, zanosom in predanostjo naslednja načela: ukvarjali z gibalno/športnimi dejavnostmi, če bodo v Razporeditev igral sledi konceptualni zasnovi zlasti vsej svoji razsežnosti resnično njim prilagojene, zato gre z vidika funkcije otroške igre, socializacije, varnosti in vztrajati v vsakem na videz, še tako majhnem detajlu, didaktično vzgojne učinkovitosti. Upoštevan je tudi ki prispeva h dvigu kakovosti motoričnega učenja. Pri vidik celostnega pristopa do lokomotornega aparata tem pa je vsaka ideja, invencija in inovacija vredna zlata in igre otroka v najširšem smislu, zato nabor igral sledi v kontekstu izoblikovanja kakovostnih izobraževalnih temu algoritmu nujnosti. Celotno zunanjo površino smo konceptov, ki naj bi imeli pozitiven vseživljenjski učinek opredelili v tri conska območja in sicer: (Flisek, 2009). Modra cona = skupna površina dejavnosti tako za malčke (2-4 let) kot tudi za večje otroke (4-6 let), Rdeča cona = površina in igrala za mlajše otroke od Literatura 2-4 leta starosti; Roza cona = površina in igrala za starejšo kategorijo Flisek M., Metoda odprte spirale kot ena izmed komponent 5-6 leta starosti. trajnostnega inovativnega razvoja sistema kakovosti motoričnega učenja, Zbornik 19. strokovnega posveta športnih Celotno območje okrog vrtca zagotavlja kakovostno pedagogov Slovenije, Murska Sobota 2006, gibanje, ki je smiselno opredeljeno skozi samo strukturo Flisek M., Pinter S., Videmšek M., Goričan V., Štih M., Razvojni gibalnih dejavnosti kot tudi glede na prostor celotnega model motoričnega učenja kot celostni pristop do spoznavanja vrtca ter starostne kategorije otrok v vrtcu. Znotraj in usvajanja športnih vsebin, 4. Mednarodni posvet »Otrok v koncepta so razvidne smernice po celoviti vključenosti gibanju«, Portorož, 2006, Flisek M., Štemberger V., Etična kakovost kot resnična in različnih starostnih kategorij, sposobnosti in izkušenj smiselno prilagojena športna tehnologija v predšolskem otrok ter različnimi tematskimi sklopi (gibanje, druženje, obdobju in prvem triletju osnovne šole, 4. Mednarodni posvet učenje,…). »Otrok v gibanju«, Portorož, 2006, Nabor igral sledi konceptualni ureditvi z vidika: Flisek M., Sodobna športna tehnologija, Moskva 2008, Flisek M., Sistem kakovosti motoričnega učenja, Moskva 2009
93 Z GIBANJEM V POMLADNI DAN Vesna FLUHER
Z GIBANJEM V POMLADNI DAN
WITH MOTION INTO A SPRING DAY
Vesna FLUHER Vrtec Murska Sobota
Izvleček Kakovost gibalnih dejavnosti lahko dosegamo samo s skrbnim načrtovanjem, ki upošteva razvojne značilnosti, Gibanje je otrokova osnovna potreba. V vrtcu z sposobnosti, interese ter potrebe otrok. Osnova za različnimi dejavnostmi spodbujamo in razvijamo gibalne pridobivanje in razvijanje gibalnih izkušenj ter spretnosti sposobnosti otrok. Osnova za pridobivanje in razvijanje otrok je igra. Skozi igro otrok spoznava in odkriva sebe in gibalnih izkušenj je igra. Pri načrtovanju gibalnih dejavnosti vse kar ga obdaja. »Otroci se učijo skozi lastno aktivnost moramo upoštevati razvojne značilnosti, sposobnosti, z neposredno interakcijo med učnim okoljem in odraslim – interese in potrebe otrok. Prav tako je potrebno otroku učiteljem, ki jih vodi na odgovoren način. Slednjemu mora nuditi gibalno pestro okolje, ki bo otroka motiviralo in pred biti cilj otroku ponudi kakovosten proces, ki ga bo pripeljal njega postavljalo izzive ob katerih bo doživljal uspeh in do cilja, ki ga sam ne bi nikoli dosegel (Pišot, Jelovčan, zadovoljstvo. Pri vsem tem pa ima pomembno vlogo tudi 2006).« družina, saj se skupaj z vrtcem dopolnjuje in prepleta v V skrbi za njihovo zdravje, dobro počutje in optimalen skrbi za otrokov razvoj. razvoj strokovni delavci v vrtcu sistematično in načrtno Področje gibanja je tema tega prispevka, ki bi ga vnašamo različne gibalne dejavnosti. Prav vsa področja rada predstavila kot obliko sodelovanja z družinami. razvoja ( spoznavno, čustveno, socialno in gibalno ) so S predstavljeno obliko sodelovanja s starši sem med seboj tesno povezana in se skozi otrokov razvoj uresničevala cilje s področja gibanja in krepila povezanost dopolnjujejo in prepletajo. Spremembe in napredek na institucionalne in družinske vzgoje, ki sta temelja za enem področju vplivajo na spremembe in napredek na skladen in optimalen razvoj otrok. vseh ostalih področjih otrokovega razvoja. Hkrati poteka Ključne besede: otrok, gibanje, igra, gibalna usvajanje znanj in razvijanje sposobnosti ter nasprotno ( dejavnost, družina Pišot, Jelovčan 2006 ). Z načrtovanjem pestrih in zanimivih vsebin ter dejavnosti otroke pritegnemo in jim nudimo izzive, ko se Abstract znajdejo v novih situacijah in morajo sami iskati rešitve za gibalne probleme. Pri tem je zelo pomembno, da Motion is one of the child's basic needs. Kindergarten pripravimo gibalno spodbudno učno okolje, ki otrokom employs a number of different activities to encourage nudi možnosti, da so gibalno aktivni na različne načine. and develop children's movement abilities. The basic V oddelku 3-4 letnih otrok v Vrtcu Murska Sobota, for the acquisition and development of motor skills is enota Ringa raja področju gibanja namenjamo potrebno play. Planning movement activities should take into pozornost. Ob upoštevanju načel predšolske vzgoje consideration the developmental characteristics, abilities, uresničujemo tako globalne kot konkretne cilje s področja interests and needs of children. A child must also be gibanja. Dejavnosti na tem področju povezujemo z provided with an engaging movement environment to drugimi področji predšolske vzgoje : jezik, narava, družba, motivate and present them with challenges through umetnost in matematika. which they experience success and satisfaction. Family plays an equally important role in this, as it complements and interacts with the kindergarten in the care for the Gibalna dejavnost »Z gibanjem v pomladni dan« child's development. The subject of this article is the field of movement, which I wish to present as a form of Izhodišče za sprotno načrtovanje dejavnosti in ciljev cooperation with families. With the presented form of je letni delovni načrt oddelka, ki upošteva značilnosti cooperation with parents I have realized goals from the otrokovega razvoja, individualne posebnosti otrok v area of movement and strengthened the bond between oddelku ter njihove potrebe in interese. Ob začetku institutionalized and family upbringing, which are šolskega leta smo se skupaj s starši tudi dogovorili o fundamental for a harmonious and optimal development oblikah sodelovanja z družinami. of the child. Tako smo letos v mesecu maju realizirali eno izmed Keywords: child, movement, play, movement dogovorjenih oblik sodelovanja s področja gibanja. Skupaj activities, family z otroki smo s pisnim vabilom povabili starše, da se nam v popoldanskem času pridružijo pri gibalni dejavnosti » Z GIBANJEM V POMLADNI DAN ». Uvod Z gibalno dejavnostjo, ki smo jo izvedli na igrišču našega vrtca, sem želela staršem predstaviti na Vzgoja najmlajših otrok se začenja z gibanjem. » Z igro kakšen način v vrtcu uresničujemo načrtovane cilje za se uči gibati, uči pa se tudi z gibanjem« (Tancig, 1979 v posameznega otroka in kako poteka dejavnost s področja Ratmajer 1988). Gibalna dejavnost je primarno vzgojno- gibanja v vrtcu. izobraževalno področje preko katerega si predšolski otroci V celoti ali deloma smo z gibalno dejavnostjo razvijajo poleg motoričnih tudi intelektualne sposobnosti, uresničevali naslednje globalne in konkretne cilje: se v sklopu nje socializirajo in uravnavajo svoj čustveni • omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti odnos do okolja in svojih lastnih ravnanj. otrok, zavedanje lastnega telesa in doživljanje
94 WITH MOTION INTO A SPRING DAY Vesna FLUHER
ugodja v gibanju, • razvijanje gibalnih sposobnosti, • usvajanje osnovnih gibalnih konceptov, • spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti; • razvijanje koordinacije oziroma skladnosti gibanja, • sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja, • razvijanje moči, natančnosti, gibljivosti, vztrajnosti, • iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov (Kurikulum za vrtce, 1999). Uvodoma smo se ogreli s tekalno igrico Vsi domov. Nato smo se razgibali z gimnastičnimi vajami s trakovi ob glasbi. V nadaljevanju gibalne dejavnosti je potekalo delo po postajah. V ta namen smo oblikovali manjše skupine, ki so se po zaključenem delu na posamezni postaji pomikale naprej v smeri urinega kazalca. Delo na posamezni postaji, ki je bila opremljena s slikovno ponazoritvijo posamezne gibalne dejavnosti, je bilo časovno omejeno (4 minute). Gibalne dejavnosti na posameznih postajah so bile naslednje: • sonožno preskakovanje vrvi na tleh, • gibalna naloga s padalom,
• »pajkova mreža« (reševanje gibalnega problema), • podajanje in lovljenje žoge,
• zadevanje koša z žogami, • kotaljenje žoge med ovirami, • preskakovanje (prestopanje) plastičnih palic na različnih višinah in z različno razdaljo med palicami, • hoja po hlodu,
95 WITH MOTION INTO A SPRING DAY Vesna FLUHER
• zadevanje v koš z žogo, • kotaljenje žoge med ovirami. Po končanem delu na postajah smo se umirili z igrico » Zajček«. Ob samem zaključku gibalne dejavnosti » Z gibanjem v pomladni dan « so vsi udeleženi - tako otroci kot njihovi starši - pridobili medaljo z marjetico, ki jih bo lahko še dolgo spominjala na prijetno, aktivno preživeto popoldne. Pred odhodom domov smo vsi skupaj pospravili rekvizite in športne pripomočke, se odžejali s čajem in okrepčali z jabolkom.
Zaključek
Menim, da sem s ponujeno obliko sodelovanja zagotovila vključenost staršev in uspela vzbuditi zanimanje staršev za telesni in gibalni razvoj otrok, saj se odgovornost za razvoj otroka prepleta med vrtcem in družino. Otroci so bili nad gibalno dejavnostjo, ki so jo doživljali skupaj s starši navdušeni, kar me navdaja z upanjem, da se bodo vsi skupaj še pogosteje vključevali v gibalne aktivnosti tudi v svojem prostem času.
VIRI IN LITERATURA
Bahovec, E. D. idr. (1999). Kurikulum za vrtce, Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju, Koper: Annales. Rajtmajer, D. (1988). Metodika telesne vzgoje, predšolska vzgoja – 1.knjiga, Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor.
96 GIBALNI IZZIVI ZA OTROKEPRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA Andreja FRIDRIH
GIBALNI IZZIVI ZA OTROKEPRVEGA STAROSTNEGA OBDOBJA
MOTION CHALLENGES FOR CHILDREN IN THE FIRST LIFE PERIOD (BABYHOOD)
Andreja FRIDRIH OŠ Janka Glazerja, vrtec Ruše
POVZETEK where they can test their moving capabilities – without help of an adult Že najmlajšim otrokom moramo ponuditi čim več Key words: Babyhood, movement motivation, solving gibalnih spodbud. Pri tem pogosto naletijo na gibalne movement problems, help probleme, s katerimi se še niso srečali. Želela sem ugotoviti, kako se otroci odzivajo na različne gibalne spodbude, koliko so pri reševanju gibalnih UVOD: problemov samostojni, kako presojajo svoje sposobnosti, koliko pomoči pričakujejo, koliko jo resnično potrebujejo Ob naključnem opazovanju staršev in drugih odraslih, in kako se odzivajo nanjo. ki se ukvarjajo z otroki, me je pogosto zmotilo njihovo S sodelavko sva jim ponujali različne gibalne poseganje v otroško igro, predvsem v gibalne aktivnosti. spodbude, jih opazovali ob samostojni aktivnosti na V skrbi, da bi se jim kaj zgodilo ali pa zato, ker jim različnih igralih in njihove odzive na najino pomoč. hočejo biti vedno v oporo, odrasli otrokom pogosto Otroci so se nalog lotili na različne načine. Ugotovila ponujajo več pomoči, kot jo otroci potrebujejo. sem, da tudi najmlajši otroci dobro presojajo, kaj zmorejo Želela sem ugotoviti: in česa ne. Pri tem so jim v pomoč igrala, ki so izdelana • kako se otroci odzivajo na različne gibalne tako, da se manjši otroci ne morejo povzpeti nanje. spodbude, Nekateri otroci so pričakovali pomoč, ko pa je niso • koliko so pri reševanju gibalnih problemov dobili, so se naloge lotili samostojno, na način, ki jim je samostojni, ustrezal. Če sva ponudili asistenco, je ta v večini primerov • kako presojajo svoje sposobnosti, otroke odvrnila od lastnega truda in tudi od presoje. Otroci • koliko pomoči pričakujejo, so se zanašali na pomoč odraslega, kar je zaviralo gibalni • koliko pomoči resnično potrebujejo napredek. • in kako se odzivajo nanjo. Ko otrokom ponujamo gibalne dejavnosti, moramo S sodelavko sva jim ponujali različne gibalne le te skrbno izbrati. Otroci najbolj napredujejo, če jim spodbude, jih opazovali ob samostojni aktivnosti na ponudimo take rekvizite in igrala, na katerih lahko brez različnih igralih in njihove odzive na najino pomoč. fizične pomoči odraslega preizkušajo in razvijajo svoje gibalne sposobnosti. Ključne besede: prvo starostno obdobje, gibalne POMEN GIBANJA ZA PREDŠOLSKEGA OTROKA spodbude, reševanje gibalnih problemov, pomoč. Gibanje krepi odpornost organizma in tako pripomore k boljšemu zdravju. Otrok, ki je gibčen, spreten, SUMMARY odziven in hiter, je uspešnejši in bolj dojemljiv tudi na vseh ostalih področjih. Otrok, ki se nauči sam reševati gibalne Already very young children must be offered as much probleme, se bo v otroštvu in tudi kasneje v življenju bolje as possible of moving motivation. With that they often znašel v različnih situacijah in se tako izognil marsikateri meet the difficulties they have never met before. nezgodi ali poškodbi. My issue was to find out how children react on »Predšolsko obdobje je temelj gibalnega razvoja, different movement challenges, how independent they otrokov organizem je namreč najbolj dovzeten za vplive are – solving them, how they estimate their own skills, how okolja prav takrat. V tem obdobju naj otrok pridobi much help they expect, how much help – they really need čim bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj, ki and how they response on the offered help. so osnova kasnejšim zahtevnejšim gibalnim vzorcem. My college and I – we offered to the children different Zavedati se namreč moramo dejstva, da kar zamudimo movement challenges, we were observing them playing v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje težko and responding on the offered help of one of usChildren nadoknadimo.« (Videmšek, Stančevič, Sušnik, 2006, str. reactions were different. I found out, that also very young 5) children –judge their own capabilities very well. A great range of playing objects- that prevent very little children to climb on – were a great help by that! VLOGA VZGOJITELJA PRI NAČRTOVANJU IN Some children expected help. As they didn't get IZVAJANJU GIBALNIH one – they started to »solve the problem« independent and correct. If the help was offered – it usually turned DEJAVNOSTI them away from their own effort and judgement. They Strokovni delavci v vrtcih imamo pomembno vlogo were counting on the adult's help and that obstructed pri razvoju gibalnih spretnosti otrok. Te razvijamo načrtno movement progress. in sistematično, tudi v skupini najmlajših otrok. Movement challenges must be selected very carefully Večina otrok je rada gibalno aktivna, saj otroci čutijo – when they are offered to the children. The progress is naravno potrebo po gibanju. the biggest – when children get such playing objects –
97 MOTION CHALLENGES FOR CHILDREN IN THE FIRST LIFE PERIOD (BABYHOOD) Andreja FRIDRIH
Naloga strokovnih delavcev je, da jim ponudimo drugo igro. Dobro je, da so igrala načrtovana in izdelana primerne gibalne spodbude. tako, da sama naredijo izbor, kdo se lahko igra na njih. Te morajo otroku omogočiti, da doživi uspeh, vendar Na primer, prvi oprimki na plezalni steni so tako visoko, pa se mora zanj potruditi. da jih manjši otroci ne dosežejo, zato ne morejo začeti s »Če hočemo, da bi otroci v predšolskih ali varstvenih plezanjem. Seveda bi bilo nesmiselno, da bi odrasli otroku programih inteligentno reševali probleme, je najbolje, da v takem primeru pomagal doseči oprimke, saj bi ga moral jim damo čim več priložnosti za ukvarjanje s problemi, nato ves čas varovati, otrok pa bi se zanašal na pomoč, ki jih zanimajo – torej s problemi, ki izvirajo iz njihovih ne na lastne sposobnosti. Otrok naj se preizkuša na zanj poskusov razumeti svet.« ( Hohmann, Weikart, 2005, str. primernih igralih. 17 ) V skupini so tudi otroci, ki se ne gibljejo tako radi in V tem šolskem letu s sodelavko vodiva skupino otrok sproščeno. K igri na bibi in na plezalu jih nisva posebej prvega starostnega obdobja, od enega do dveh let. V spodbujali, povabili pa sva jih k hoji po stopnicah in brvi. skupino so vključeni otroci, rojeni od januarja do oktobra Otrokom, ki so negotovi in se aktivnosti izogibajo, je na 2008. začetku smiselno pomagati tudi tako, da jih držimo za Pri načrtovanju in izvajanju gibalnih dejavnosti me roko. Seveda pa moramo poiskati primeren trenutek, ko vodita želja, pri otrocih razviti čim več gibalnih spretnosti, se umaknemo in otroku dovolimo, da nalogo samostojno in kurikuralni cilj: »Iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih opravi in pri tem občuti zmagoslavje. problemov.« (več avtorjev, Kurikulum za vrtce, 1999, stran Včasih je interes otrok za igro na nekem igralu zelo 26). velik. V tem primeru se fizično vključim v dejavnost tako, Pomembno je, da imamo strokovni delavci v da otroke postavljam v vrsto in jih spuščam na igralo v vrtcih pozitiven odnos do gibanja, saj ga le tako lahko primernih intervalih ter tako zagotovim vsakemu otroku privzgajamo tudi otrokom. prostor in čas za nemoteno izvajanje dejavnosti. Predvsem se gibalnim dejavnostim ne smemo Nezgode in padci so sestavni del urjenja in ne smemo izogibati zaradi strahu, da bi se otrokom kaj zgodilo. se truditi, da bi jih na vsak način preprečili. Padec S tem bi otroke prikrajšali za nujno potrebne gibalne otroku pomeni novo izkušnjo in ga spodbudi, da se izkušnje in zavirali njihov gibalni razvoj. Ob upoštevanju naslednjič naloge loti drugače. Mi pa moramo poskrbeti, vseh varnostnih ukrepov smo lahko ob otrokovi gibalni da aktivnosti ponudimo na takih igralih in podlagi, da aktivnosti sproščeni, vendar pa oprezni. Če smo ob morebitni padci ne povzročijo poškodb. otrokovi aktivnosti zaskrbljeni in napeti, otrok to začuti, Nikakor pa ne smemo opustiti varovanja, kjer je to kar tudi v njem zbudi negotovost in strah. To ga lahko potrebno, na primer na visokih igralih, kjer bi padec lahko odvrne od aktivnosti. Če pa jo vseeno izvaja, je več povzročil poškodbo. Sama takih dejavnosti otrokom ne možnosti za nesrečo in poškodbe, saj lahko strah otroka ponujam pogosto (izjema je tobogan na igrišču). Raje jim ohromi, povzroči zakrčenost in nesproščeno gibanje. ponudim izzive, ki so jim lahko sami kos. Rada izbiram igrala in dejavnosti, ki od otrok zahtevajo razmišljanje, poskušanje in reševanje gibalnih problemov. Odrasli radi otrokom prehitro ponudimo pomoč in dajemo ZAKLJUČEK: nasvete, kako premagati neko oviro. Trudim se, da ne posegam v otrokovo prizadevanje, da bi sam rešil gibalni Ob pestri ponudbi gibalnih dejavnosti so otroci v najini problem. To je hkrati tudi varovalo, saj bo otrok, ki je sam skupini dobili dovolj priložnosti za gibalni razvoj. Izkoristili našel način, kako priti na igralo, bolj verjetno tudi sam so jih različno, glede na svoje sposobnosti, izkušnje in ugotovil, kako priti z njega. želje. Z napredkom vsakega posameznika sva lahko Pomembno je, da otroku pri gibanju nudimo ravno zadovoljni. Predvsem sem vesela, da so se pri gibalnih pravšnjo mero in način pomoči. Sama se fizične pomoči dejavnostih sprostili tudi tisti otroci, ki so bili sprva do njih (asistence) raje izogibam. Predvsem pri aktivnostih za zadržani, saj to obeta napredovanje v prihodnjem letu. razvijanje ravnotežja menim, da je nepotrebna, saj se otrok, ki ga držimo za roko, na nas opira in zato ne razvija ravnotežja. Raje ponudim igralo, na katerem lahko otrok O VIDEO PRISPEVKU razvija ravnotežje brez strahu, da bi se mu kaj zgodilo, če pade z njega. Prikazati želim nekaj gibalnih dejavnosti, ki sva jih s Otrokom sem ponudila tudi igrala, ki so od njih sodelavko ponudili otrokom, starim od enega, do dveh let. zahtevala več spretnosti. Opazila sem, da se otroci Otrokom sva vsak dan ponudili igrače in igrala, ki so jih zavedajo zahtevnosti naloge, ki se je lotijo. Ko so se spodbujala h gibanju. Ob njih so razvijali različne gibalne spoprijemali z gibalnimi izzivi na bibi (igralo) in lesenem spretnosti in sposobnosti. Z zanimanjem sem opazovala, plezalu, sem se umaknila iz neposredne bližine in otroke kako so se lotevali različnih gibalnih problemov. pri igri opazovala ter po potrebi usmerjala z navodili za Uporabila sem posnetke, ki so nastali že pred najavo varno izvajanje, ne pa za reševanje gibalne naloge. Ko so prispevka in so namenjeni interni uporabi in staršem, bili na igralu sami, so bili zelo previdni, saj so se zavedali, nekaj pa sem jih posnela prav v ta namen. da jim ne bo nihče pomagal. Plezali so počasi in zelo Snemala sem sama (ali sodelavka) s fotoaparatom, ki previdno. S sodelavko sva naredili preizkus, kako bližina je vedno pripravljen. odrasle osebe vpliva na ravnanje otrok. Stopila je poleg 1. DEJAVNOST: plezanje čez sestav elementov Ajda. bibe in otroci so pričakovali, da jim bo pomagala zlesti Že v septembru sva ga sestavili z namenom, da bi nanjo. Izkazalo se je tudi, da jih je njena prisotnost fizično se otroci plazili pod njim. Ker pa so začeli plezati nanj, ovirala, saj je zasedala prostor, ki so ga potrebovali za in še niso imeli podobnih izkušenj, nama ni preostalo gibanje. Nato se je usedla na stol, nekoliko stran. Otrok, drugega, kot da jih naučiva, kako varno priti čezenj. Prve ki je pred tem samostojno splezal na igralo in se varno dni sva nudili asistenco vsem otrokom, kasneje le še spustil z njega, se je tokrat z vrha vrgel v njeno naročje. posameznikom. Zdaj že vsi otroci samostojno prečkajo Umaknila se je, otroci pa so nadaljevali s samostojno sestav. aktivnostjo. Čez sestav, postavljen ob postelje z namenom, da Mlajši otroci so bili fizično premajhni, da bi se lahko bi se pod njim plazili, so začeli otroci hoditi, držeč se za povzpeli na bibo, zato so kmalu odnehali in si izbrali postelje. Tega nisem načrtovala, ker pa so po njem hodili
98 MOTION CHALLENGES FOR CHILDREN IN THE FIRST LIFE PERIOD (BABYHOOD) Andreja FRIDRIH spretnejši otroci in se pri tem držali za postelje, sem kot na konju. Otroci so začeli nanjo stopati in hoditi po presodila, da je aktivnost primerna in sem jih le opozarjala njej. Da bi bila dejavnost primerna za vse otroke, sem brv na previdnost. postavila ob postelje, da so imeli oporo, kasneje pa tudi 2. DEJAVNOST: plezanje čez igralo »biba«. na sredino igralnice. Na njej so se uspešno preizkusili tudi Z bibo smo si krajšali čas v zimskih mesecih, ko je najmlajši otroci. bilo manj možnosti za gibanje na prostem. Že prvi dan Starejšim otrokom sem kocke postavila v vrsto s so otroci, poleg tega, da so pod njo lazili, poskušali tudi presledkom. Tudi te sem sprva postavila ob posteljice, ki splezati nanjo. Nekaterim je uspelo takoj, nekateri pa so so služile otrokom za oporo, nato še na sredo igralnice. se trudili več dni, preden so našli svoj način , kako priti Preko njih so hodili vsak na svoj način. na bibo. Na posnetku se vidi, da so uporabljali različne Na posnetku sta dva primera, ko je otrok pričakoval načine in sposobnosti – od premišljene uporabe lukenj, fizično pomoč, ko pa je ni dobil, je oviro ob besednih do prijemanja za oporo in moči, s katero so se nanjo spodbudah premagal sam. potegnili. 5. DEJAVNOST : igra z žogami. 3. DEJAVNOST: lazenje pod posteljami. V igralnici imamo koš za shranjevanje, poln različnih Otroci so se pogosto splazili pod posteljice. Če sem žog. Prav žoge so največkrat potolažile in razvedrile na kateri spustila ograjo, se jim je zdelo še bolj zabavno. otroke v uvajalnem mesecu. Z njimi se vedno radi igrajo. Ker je lazenje zelo priporočljivo za krepitev hrbtnih mišic, Izpod stropa na elastični vrvici visi mehka žoga, ki otroke sem pripravila daljšo pot, po kateri so lazili po kolenih. nenehno preseneča in jih spodbuja k hitrim reakcijam. Pod eno od postelj je bilo nekoliko temno, kar je otrokom Radi se igrajo tudi z žogo velikanko. Na naslednjem pomenilo še dodaten izziv. posnetku je primer spontane igre z žogami, kjer sta se 4. DEJAVNOST: hoja po stopnicah, brvi in kockah, dečka urila v metanju, na zadnjem pa primer spodbujene sestavljenih iz velikih kock. dejavnosti: metanje žog čez igralo– bibo. Stopnice iz kock sva ponudili že konec jeseni. Postavili 6. DEJAVNOST: plezanje po lesenem plezalu. sva jih ob posteljice, da so se otroci med hojo lahko držali. Plezalo sem ponudila šele v maju. Zagotovila sem Starejši in gibalno spretnejši otroci so z veseljem sprejeli manjše število otrok pri dejavnosti, vidi pa se tudi, da izziv in se spopadli z njimi, medtem ko nekateri otroci so se otroci že navadili čakati na vrsto. Pri plezanju zanje sploh niso pokazali zanimanja. Čez nekaj dni, ko je sem jih opozarjala na previdnost in spodbujala. Igralo dejavnost za večino sodelujočih postala prelahka, sem so preplezali na različne načine. Otroci, ki se niso čutili zahtevnost stopnjevala tako, da sem stopnice premaknila sposobne, niso plezali preko plezala. stran od posteljic in so jih otroci morali premagati brez opore. Ponovno sva stopnice ponudili spomladi. Po nekaj LITERATURA sprehodih preko njih, starejšim otrokom niso bile več zanimive, zato sem jim nalogo otežila. Preko stopnic so Več avtorjev (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za prenašali predmete in hodili preko njih v paru, držeč se za šolstvo in šport in Zavod RS za šolstvo. roke. S stopnicami so se tokrat spopadli tudi mlajši otroci, Videmšek, M., Stančevič, B., Sušnik, N. (2006). 1,2,3, igraj se tudi ki se jeseni niso zmenili zanje (dva še nista hodila), zdaj pa ti! Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. na njih doživljajo prve uspehe. Hohmann, M., Weikart, D. P., (2005). Vzgoja in učenje predšolskih Brv smo sprva sestavili zato, da smo na njej jezdili, otrok. Ljubljana: DZS.
99 Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK
UČENJE PLAVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V VELENJU Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje
Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK CVIU Velenje, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec
IZVLEČEK and recreational activities, the inclusion in the surrounding environment were achieved. The results show that Plavanje je primerna dejavnost za osebe s posebnimi anyone regardless of their physical and mental ability, potrebami, saj krepi telesno sposobnost, vpliva na who regularly attends practice, and through use of the duševno počutje, socialno vključenost in s tem na appropriate methods of learning swimming can participate zdravje. Namen plavanja v Velenju po prilagojeni in this important skill. Halliwickovi metodi je bila vključitev otrok in mladostnikov Key words: people with special needs, swimming, s posebnimi potrebami v športno-rekreativno vadbo Halliwick swimming method, sport and recreation activity ter po 10 mesecih preveriti napredek. Delo v pokritem bazenu je bilo organizirano po principu 1 vaditelj na 1-2 vadeča in je potekalo v bazenu globine 0'8m in 1'2m. 1. UVOD Udeleženci so posredno skozi igro dosegali zastavljene cilje samostojnosti, gibanja v vodi, nekateri so pridobivali Plavanje je primerna dejavnost za otroke in osnovni plavalni slog. Športno-rekreativna vadba je odrasle osebe s posebnimi potrebami, saj krepi potekala dvakrat na teden po 60 minut. V oktobru 2008 telesno sposobnost, vpliva na duševno počutje, se je vpisalo 12 oseb, s povprečno starostjo 16,75 let. socialno vključenost in s tem tudi na zdravje. Gibanje Med letom se je vpisalo še 7 otrok s povprečno starostjo v vodi in plavanje je aktivnost, ki jo lahko izvajamo od 5,8 let. Med njimi je bilo prilagojenih na vodo 13 in 6 najzgodnejšega obdobja do pozne starosti. neprilagojenih na vodo. Udeleženci so imeli različne sposobnosti in potrebe, 3 otroci niso imeli posebnih PREDSTAVITEV HALLIWICKOVE FILOZOFIJE UČENJA potreb. Junija 2009 smo preverili napredek udeležencev PLAVANJA z značkami. Največ, 7 plavalcev, je doseglo zeleno Program učenja plavanja za osebe s posebnimi značko, so samostojni pri gibanju v vodi. Zastavljeni cilj, potrebami je v letu 1949 razvil James McMillan iz Anglije to je vključitev v športno-rekreativno vadbo in s tem v (London). Program učenja je metodično oblikovan na širše družbeno okolje, smo dosegli. Rezultati kažejo, da principih hidrodinamike oziroma hidrokineziologije, so pri gibanju v vodi napredovali udeleženci, ki so redno ki je znan po imenu Halliwickova metoda. Značilnost obiskovali vadbo. Z uporabo primerne metode prilagajanja Halliwickove metode je individualnost programa na vodo se lahko vsakdo vključi v vadbo. učenja, kjer vsak učitelj vadi z le enim vadečim, če tudi Ključne besede: osebe s posebnimi potrebami, je v bazenu cela skupina. Pri učenju ne uporabljamo plavanje, metoda Halliwick, športno-rekreativna vadba rekvizitov, ki povečujejo plovnost (kot so plavalni obroč ali plavalna deska), pa tudi plavalna očala niso priporočljiva. Učenje poteka v sproščenem in prijaznem okolju. ABSTRACT Najpomembnejša učna metoda je metoda igre.
Swimming is a suitable activity for people with special IZBRAŽEVANJE UČITELJEV PO HALLIWICKOVI METODI needs, strengthening their physical ability, with the impact Pred 5 leti je bilo v Slovenije še zelo malo učiteljev on mental well-being, social inclusion, and health. The in pomočnikov, ki so končali izobraževanje za učenje purpose of adjusted Halliwick Swimming Method in plavanja po Halliwickovem konceptu. Začetnika Velenje is the inclusion of children and youth with special vpeljevanja te metode pri nas sta Neda Rotar in Rajko needs in the sports and recreational activities. After 10 Vute. Vsa izobraževanja sta morala opraviti v Londonu. months of swimming program we had checked progress. Danes pa lahko prenašata znanje na druge. Tako so bili The work at Velenje’s indoor pool was based on the prvi Halliwickovi učitelji iz vrst nevrofizioterapevtov in principle of 1 instructor to 1 or 2 participants. Work was staršev otrok s posebnimi potrebami ter študentov in carried out in pool with the depth between 0'8m and študentk Pedagoške fakultete, pri predmetu Prilagojena 1'2m. Students had gain independence of rudimentary športna dejavnost. movement in the water and some of them basic swimming V okviru Fakultete za šport, na katedri za plavanje in techniques. These objectives are indirectly achieved v okviru Plavalne zveze Slovenije smo začeli orati ledino through games. Sport and recreational exercise takes šele pred štirimi leti. Uspeli smo izobraziti preko 60 place twice a week for 60 minutes. In early October of vaditeljev plavanja. Novačimo jih s kratko predstavitvijo na 2008 12 persons enter the program with an average age licenčnih seminarjih in jih nato povabimo na izobraževanje. of 16.75 years. During the year 7 children more with an Ker metoda dela zahteva enega vaditelja na vadečega je average age of 5.8 years entered the program. Within the seveda potreba po kadrih velika. group 13 members were already adjusted to water and Pred dvema letoma smo uspeli tudi s prijavo seminarja remaining 6 were not. At the end of program in June of v Katalog stalnega strokovnega izpopolnjevanja za 2009 we check the progress of the swimmers and further učitelje (sodelovanje učiteljem omogoča zbiranje točk motivated them by awarding badges. Seven swimmers in napredovanje), ki je finančno dobro podprt s strani have mastered the basic style of swimming. Collected Ministrstva za šolstvo in šport. Tudi tu je bila udeležba results show that the set goals that are the inclusion of presenetljiva. children and adolescents with special needs in the sports
100 Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK
Hkrati smo vpeljali to izobraževanje tudi v Katalog programa učenja plavanja ter preverjanje napredka. Cilji, obveznih izbirnih vsebin, ki je namenjen srednješolcem. ki smo si jih zastavili so bili individualizirani in so zajemali: Prosto lahko izberejo med dejavnostmi v katalogu. prilagajanja osebe na vodo, učenje gibanja v vodi do Povezali smo se s šolami v okolju, oz. z mentorji, ki učenja osnovnih plavalnih tehnik, vključevanje (inkluzija) v spodbujajo prostovoljno delo. Tudi s prostovoljnim delom, širše okolje s podobnimi interesi (sklepanje prijateljstev s lahko dijaki opravijo Obvezne izbirne vsebine. V letošnjem plavalci na bazenu) ter poglobitev socialne interakcije med letu je tako dijak prostovoljec prejel tudi priznanje udeleženci. predsednika države g. Danila Turka v sklopu projekta Naj prostovoljec, ki ga je pripravil Mladinski svet Slovenije. V letu 2008 smo pridobili finančna sredstva tudi od Fundacije za invalide in za animatorje iz cele Slovenije 3. METODE IN POTEK DELA prav tako že izpeljali izobraževanje za animatorje. Delo v pokritem bazenu v Velenju je bilo organizirano ORGANIZACIJA CENTROV IN DRUŠTVA V SLOVENIJI po principu 1 vaditelj na 1-2 vadeča in je potekalo Sprva so plavalni centri nastajali le v okviru zavodov, ki v bazenu globine 0’8m in 1’2m, kjer so udeleženci vključujejo otroke in mladostnike s posebnimi potrebami pridobivali samostojnost pri gibanju v vodi, vse do (Črna, Kamnik, Vipava). Danes so poleg njih plavalni usvojitve osnovnega plavalnega sloga. centri v Ljubljani (v okviru Plavalnega društva Halliwick) Z igrami smo posredno dosegali zastavljene cilje. in na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu republike Uporabljali smo igre, ki so zasnovane ali vključujejo Slovenije - Soča, v Velenju (Plavalni klub Velenje), v elemente pravljic, športnih iger, zgodb iz živalskega sveta, Mariboru, Ptuju, Celju, Kranju, Radovljici Tudi nekatere glasbene igre, igre štetja ipd. Prilagajali smo jih starosti toplice imajo v svoji ponudbi za goste Halliwickovo udeležencev: za otroke so poznane in preproste rajalne, metodo učenja plavanja. Z nastajanjem plavalnih za mladostnike tekmovalne in raziskovalne, za odrasle Halliwickovih centrov še nismo zadovoljni. Želimo, da bi miselne ali jih po obvladanju osnovnega plavalnega sloga se otroci in mladostniki z vadbo v vodi in plavanjem, lahko postavimo kot tutorje mlajšim. V letošnjem letu so se ukvarjali tudi v popoldanskem času. nekateri, ki vadijo več kot 3 leta ali hitreje napredujejo že učili osnovnih plavalnih tehnik (hrbtno, prsno, kravl in UČENJE PLAVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI delfin s plavutkami) v velikem bazenu (globina 1,8 metra). Športno-rekreativna vadba je potekala dvakrat na teden Prvi cilj učenja je varnost in popolna gotovost ter po 60 minut. zaupanje plavalca v vodo, čemur kasneje sledi učenje gibanja v vodi ter nato plavalnih tehnik. Čas, ki ga oseba potrebuje za osvojitev prvega cilja je popolnoma 4. OPIS VZORCA nepomemben. Posamezniku moramo omogočiti nehotno aktivno prilagajanje na dinamične sile vode s pomočjo kontrole učitelja. Garf 1 Prilagojenost na vodo pred obiskovanjem vadbe skupine Program učenja plavanja obsega zaporedje 10-ih Delfinèki (Velenje) aktivnosti (prilagajanje, rotacije, preprosto premikanje), ki 14 jih mora vadeči postopoma obvladati, preden preidemo 13 12 11 na učenje plavalnih tehnik. Postopno osvajanje plavalnih 10 9 deklice veščin lahko ovrednotimo s sistemom podeljevanj 8 7
število 6 deèki plavalnih značk rdeče, rumene, zelene in modre. Možnost 5 4 3 osvojitve plavalne značke povečuje motivacijo vadečega, 2 1 preverja ključne točke učenja in omogoča načrtno 0 spremljanje napredka. Poudarjamo, da je posamezna da ne plavalna značka le stopnja v procesu učenja in ni sama prilagojenost na vodo sebi namen. Osebe s posebnimi potrebami potrebujejo praviloma V začetku, oktobra 2008 se je vpisalo 12 oseb, s individualen pristop, ki je prilagojen njihovim razvojnim povprečno starostjo 16,75 let. Med letom se je vpisalo sposobnostim. Program dela z otrokom mora podpirati še 7 otrok s povprečno starostjo 5,8 let. Med njimi je bilo pravilen razvoj otroka na vseh področjih do končne prilagojenih na vodo 13 in 6 neprilagojenih na vodo. Graf rasti in razvoja. Med učenjem je pomembna ustrezna 1 prikazuje prilagojenost na vodo vseh dečkov in deklic, ki komunikacija z vadečim (navodila so jasna, enostavna, so vadili. obrnjeni smo k naslovniku), demonstriramo vajo ali fizično vodimo plavalca do zavzetja položaja, individualizirano Graf 2 Uèenci plavanja plavalne skupine Delfinèki (Velenje) napredujemo po programu 10 točk (sistematičnost), smo dosledni in predvidljivi, negujemo spoštljiv in prijateljski Lažja MDR odnos. S poglobitvijo v posebnosti posameznika 3 je mogoče uspešno izpeljati učenje plavanja in ga 4 zmerna MDR nadgraditi s športno-rekreativnim in tudi tekmovalnim Dow nov sy. udejstvovanjem (Gala igre, vodne igre,..) in celo plavalna 1 tekmovanja. Dow nov sy.,lažja MDR 1 Dow nov sy., zmerna MDR
2. NAMEN IN CILJI 3 Dow nov sy., težja MDR 2 Namen plavanja v Velenju po prilagojeni Halliwickovi Motnja avtistiènega spektra metodi je bil vključitev otrok in mladostnikov s posebnimi 1 1 Cerebralna paraliza potrebami v športno-rekreativno vadbo v okviru plavalne 3 skupine Delfinčki, PK Velenje in individualizirano izvajanje Vadeèi nima posebnih potreb
101 Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK
Udeleženci, ki so se vključili v vadbo plavanja po dosegli. Vadba namreč poteka sočasno z drugimi Halliwickovi metodi ali so nadaljevali z učenjem plavalnih plavalci. Marsikateri so med seboj spletli prijateljske vezi. tehnik so imeli različne sposobnosti in potrebe, 3 Pripravljali in udeležili smo se 1. in 2. Halliwick vodnega otroci nimajo posebnih potreb. Na grafu 2 je prikazana festivala v Ljubljani, kjer so sodelovali plavalci iz centrov porazdelitev posebnih potreb med vadečimi. po Sloveniji in tako vključili udeležence v širše okolje, med osebe s podobnimi interesi. Zgodaj spomladi smo organizirali in izpeljali družabni zimski vikend na Rogli 5. REZULTATI za vadeče, kjer smo plavali, poglabljali socialne stike in čustven razvoj. Pozitivno je, da se učenje plavanja Junija 2009, ob koncu vadbe smo preverili napredek popularizira med osebami s posebnimi potrebami in se udeležencev in jih dodatno motivirali z značkami. Graf s tem širi pomen aktivnega preživljanja prostega časa. 3 prikazuje usvojene plavalne značke skupine Delfinčki. Predvsem je pomemben socialni razvoj otrok in najstnikov Rdečo značko sta pridobili 2 deklici (deklica z Downovim s posebnimi potrebami, da se družijo s sebi enakimi ter sindromom in deklica s s spektro avtistično motnjo), ki sta drugimi, ki sledijo normalnemu razvoju. Pri tem pride do se vključi k vadbi med letom in deček, ki je tudi vadil ½ nenačrtnega učenja, socialnih momentov, ki jih šolsko leta in je otrok s spektro avtistično motnjo (SAM). Vadbo okolje zaenkrat ne more ponuditi. Ob ponudbi izvenšolske v skupini Delfinčki, že drugo leto obiskuje deklica, ki dejavnosti se lahko uresničuje inkluzija. Ob tem prihaja redko in je otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju izpostavljamo še drugi cilj, to je individualizirano izvajanje (MDR) in je tudi usvojila rdečo značko. Deklica postopoma programa učenja plavanja (osvajanje nove gibalne pridobiva na samostojnosti v vodi, se prilagaja na vodo. spretnosti) s katerim lahko vsak posameznik doseže Največ, 7 plavalcev, je doseglo zeleno značko in so uspeh. Rezultati kažejo, da so napredovali učenci, ki so med letom osvojili osnovni plavalni slog, so samostojni v redno obiskovali vadbo. Tako je v letošnjem letu deček, vodi, k naslednjemu koraku jih bomo vodili v drugem letu. ki smo ga prve ure komaj spravili v vodo že sodeloval Zeleno značko je usvojila deklica z Downovim sindromom na državni specailni olimpiadi in dosegel 2. mesto. in zmerno MDR, 2 dečka z lažjo MDR, deček, ki nima Najbolj razveseljivo pa je, da je njegova tehnika plavanja težav v razvoju in moški z Downovim sindromom. Med odlična. Z uporabo primerne metode učenja plavanja njimi sta bila deček s spektro avtistično in deklica z lažjo lahko vsakogar, ne glede na njegove telesne in duševne motnjo v duševnem razvoju, letošnje leto prvič vključena, sposobnosti, vključimo v vadbo in učenje te pomembne ki sta napredovala od rdeče do zelene značke. veščine.
Graf 3 Plavalne znaèke jun. 09 skupine Delfinèki (Velenje) 7. LITERATURA 8
7 6 Damjan, H. (2003 ). Posebnosti (re)habilitacije v otroški 5 deèki dobi. V M. Štefanič (Ur.), Osnove fizikalne medicine in 4
Število deklice 3 rehabilitacije gibalnega sistema (423-444). Ljubljana: 2 DZS. 1 Filipčič, T. (1997). Učenje plavanja pri osebah z motnjami 0 ni osvojil rdeèa rumena zelena modra v duševnem razvoju. Naš zbornik, 30 (3), 32-35. plav alna znaèka Praznik, K. (2001). Plavanje: osnove učenje plavanja. Velenje: Plavalni klub. 6. ZAKLJUČEK Vute, R. (1999). Izziv drugačnosti v športu. Ljubljana: Debora. Zbrani rezultati so pokazali, da smo zastavljeni cilj, to www.halliwick.ork.uk je vključitev otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami www.halliwick-slovenija.si/ v športno-rekreativno vadbo in s tem vključitev v širše www.eswimming.eu družbeno okolje ob spodbujanju konativnega razvoja
102 UČENJE PLAVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V VELENJU Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK
UČENJE PLAVANJA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMI V VELENJU Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje
Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK CVIU Velenje, Srednja zdravstvena šola Slovenj Gradec
1. INTRODUCTION Disabled and other contributors from all over Slovenia, and have already carried out education programs. Swimming is a suitable activity for people with special needs, strengthening their physical ability, with the impact ORGANIZATION OF CENTERS AND SOCIETIES IN SLO on mental well-being, social inclusion, and health. The Swimming centers initially existed initially only as a part movement in water and swimming is an activity that can of various institutes that include children and adolescents be exercised from the earliest stages of life to older age. with special needs (Črna, Kamnik, Vipava). In addition today there are swimming centers in Ljubljana: Swimming PRESNETATION OF THE PHILOSOPHY HALLIWICK Society Halliwick and University Rehabilitation Institute, SWIMMING METHOD Republic of Slovenia, Velenje (Velenje Swimming Club), in Educational swimming program for disabled persons Maribor, Krško Celje, Kranj. Some spas also offer to their was developed in 1949 by James McMillan in London guests the courses in Halliwick Swimming Method. We are England. The teaching methodology is based on the not yet satisfied, even with the emergence of the Halliwick principles of hydrodynamics and hydrokinesis, and it swimming centers. We want the children and young people is known by the name of Halliwick Method. Important to be able to engage in water activities and swimming characteristic of the Halliwick Method is individual during the day as suppose to evening hours only. approach to teaching, where each teacher works with only one student, regardless of group size. Props that increase TEACHING SWIMMING TO PERSONS WITH SPECIAL NEEDS the buoyancy such as swimming rings, flotation board, The first objective is the swimmers’ safety, the as well as swimming goggles are not recommended or complete trust and confidence in water, which is later used during the teaching process. Learning takes place followed by learning of swimming techniques. The in a relaxed and friendly environment. The most important required time it takes the person to adopt the first teaching method is teaching through game. objective is completely irrelevant. The individual must be allowed for automatic involuntary active adaptation TEACHER TRAINING THROUGH HALLIWICK METHOD to the dynamic forces of water through the control of the Five years prior to today there was a small number of teacher. trainers and assistants who had complete training in the The swimming learning program consists of 10 points Halliwick Method. Neda Rotar and. Rajko Vute originally (alignment, rotation, ease of motion), to be gradually established the Halliwick Swimming Method in Slovenia. mastered by the student before moving on to learning They completed their entire training in London and today swimming techniques. Learning progress is evaluated by posses all the necessary qualification to pass on the a system of swimming badge awards: red, yellow, green training to others. The first Halliwick Method teachers and blue. The possibility of being awarded a swimming where from the ranks of neuro-therapists, parents of badge increases students’ motivation, allows for tracking children with special needs and the Faculty of Education of the key learning points and enables the systematic students. the subject Adapted sporting activity. monitoring of progress. It is important to note that the We have begun to break new ground three years ago individual badges are a part of the learning process and with the Faculty of Sport, Department of Swimming, and not an end in itself. the Swimming Association of Slovenia, educating over Persons with special needs typically require individual 60 swimming instructors. They are recruited with brief approach that is tailored to their developmental abilities. presentations during licensed seminars, after which they The work program for children must support proper are invited to training. Since the method of work requires development of the child in all areas until the final stages one instructor per trainee is there is an obvious need for of growth. While learning to communicate with students large staff. instructions are given clearly, simply and directly; In the past year we have also managed to establish exercises are demonstrated and if necessary swimmers the seminar into the course catalogue for continuous are physically lead to assume proper swimming professional improvement for teachers (cooperation positions; progress is achieved though 10 systemic allows the teachers for collection of points and activities; we exhibit consistent, predictable, respectful progression), which is financially well supported by the care and friendly attitude. With the ability to adjust the Ministry of Education and Sport. Again, participation was teaching methods to individual’s abilities it is possible to astounding. We have also introduced the seminar in the successfully carry out teaching and award the participants mandatory course catalogue intended for the secondary with recreational sport activity, participation in various schools. We connected with schools and mentors in competitive activities, and even in swimming competition. the surrounding areas who encourage voluntary work. Voluntary work can also be used by students towards fulfilment of the mandatory course content. This year 2. PURPOSE AND OBJECTIVES both the student volunteers also received recognition of the President Mr Danilo Turk for the project “Lets The purpose of adjusted Halliwick Swimming Method Volunteer” prepared by the Youth Council of Slovenia. is the inclusion of children and youth with special needs This year we obtained funding from the Foundation for the in the sports and recreational activities, implementation
103 Swimming Lessons for People with Special Needs in Velenje Maja GARBAJS, Katarina PRAZNIK
of individualized swimming program, and tracking of individual progress. The objectives we have set have been individualized from method’s adaptation to the learning of basic swimming techniques, the integration into the wider social environments with similar interests (initiation of friendships with other swimmers in the pool) and the deepening of social interaction between participants.
3. METHODS AND COURSE WORK
The work at Velenje’s indoor pool was based on the principle of 1 instructor to 1 or 2 participants. Work was carried out in a small pool with the depth between 0'8m and 1'2m. There students can gain independence of rudimentary movement in the water all the way to the acquisition of basic swimming techniques. These swimmers achieved the green badge in the course of the objectives are indirectly achieved through games. Games year, and have mastered the basic style of swimming, that are used include elements of stories, animal motives, proceeding with the next stages of learning in the second music games, counting games, etc... Games are tailored year. Two swimmers progressed from red badge to green to age: for children the games are familiar and easy to badge. Disorders present within the group are Autism remember; for young people they are competitive and Spectrum Disorders (ASD), Down syndrome, and different exploratory, for the adults they are puzzle based. This year stages of mental and social developmental disorders. students who have been for practicing for the past three years and the ones who are exhibiting rapid progress are learning basic swimming techniques (back, free, butterfly, andbreast) easy in toa largeremember; swimming for youngpool (depth people 1.8 they meters). are competitiveSport and exploratory, for the adults theyand recreationalare puzzle based.exercise This takes year place students twice a whoweek have for 60 been for practicing for the past three yearsminutes. and Parents the onescan register who are children exhibiting at any time rapid during progress are learning basic swimming techniquesthe year, having (back, previously free, butterfly completed, breast) the inentry a large form. swimming pool (depth 1.8 meters). Sport and recreational exercise takes place twice a week for 60 minutes. Parents can register children at4. any GROUP time during SAMPLE the year, DESCRIPTION having previously completed the entry form.
In early October of 2008 12 persons enter the program 4.with GROUP an average SAMPLE age of 16.75 DESCRIPTION years. During the year 7 children more with an average age of 5.8 years entered the program. Within the group 13 members were already Inadjusted early October to water of and 2008 remaining 12 persons 6 were enter not. tCharthe program 1 with an average age of 16.75 years. Duringshows adjustment the year 7 to children water between more with males an and aver females.age age of 5.8 years entered6. the CONCLUSION program. WithinStudents the group that were 13 membersincluded in were the swimming already adjprogramusted to water and remaining 6 were not. Chartaccording 1 shows to the adjustment Halliwick Method to water or between continued males learning and females.Collected results show that the set goals that are the inclusion of children and adolescents with special Grapf 1 Adjustment to water between males and females, group needs in the sports and recreational activities, the Delfinčki (Velenje) inclusion in the surrounding environment, encouraging the development cognitive development were achieved. 14 13 It is important to spread positive results of swimming and 12 deklice 11 10 popularize it among persons with special needs in order 9 8 dečki 7 to promote importance of active lifestyle. In particular it 6 5 is an important for people with special needs to socialize number 34 2 with equals and others in order for them to follow a normal 1 0 development process. Swimming allows for learning of da ne social interactions and social inclusion that the school cannot offer. We also emphasise the implementation of the individualized swimming learning method (mastering Students that were included in the swimming program accordingthe new to motor the Halliwick skills) through Method which or each individual can continuedof swimming learning techniques of swimming had different techniques abilities hadand needs,different abilities and needs, while 3 children while 3 children did not have special needs. Graph 2 shows achieve success and be included in the group. The results didthe notdistribution have special of the special needs. needs Graph amongst 2 shows students. the distributionshow of thethat sanyonepecial needsregardless amongst of their physical and mental students. ability, who regularly attends practice, and through use of the appropriate methods of learning swimming can 5. RESULTS master this important skill. We already participated in Graph 2 Students of swimming program group Delfinčtheki (Velenje) first and second Halliwick water festival in Ljubljana At the end of program in June of 2009 we check the attended by swimmers from many centers in Slovenia and progress of the swimmers and further motivated them by Lažjaother MDR people with similar interests. E participate with one awarding badges. Chart 3 shows awarded badges in the boy in the national special olimpic. He was on the second zmernaplace, MDR Amazing, because on the very first day he stroigled Dolphin swimming group.3 Red badges were obtained by 2 girls that joined in during the year.4 Practice sessions were with fear aginst the water a lot. Early in the spring, we Downovorganized sy. and carried out a weekend course for instructor also rarely attended1 by a girl with mild case of impaired social development that managed to earn the red badge at Rogla, further developing social contacts. 1 Downov sy.,lažja MDR for gradually gaining independence in water. Seven 3 2 Downov sy., zmerna MDR
1 1 104Downov sy., težja MDR 3
Motnja avtističnega spektra
Cerebralna paraliza
Vadeči nima posebnih potreb
5. RESULTS
Stran 8 MOTION CHALLENGES FOR CHILDREN IN THE FIRST LIFE PERIOD (BABYHOOD) Vesna GERŠAK
STALIŠČA VZGOJITELJEV DO PLESA KOT POMEMBNEGA DEJAVNIKA V OTROKOVEM SOCIALNEM RAZVOJU PRESCHOOL TEACHERS’ VIEWPOINT ON DANCE AS AN IMPORTANT FACTOR IN CHILDREN’S SOCIAL DEVELOPMENT
Vesna GERŠAK UP Pedagoška fakulteta Koper in UL Pedagoška fakulteta
Izvleček 2008-2013« at the Faculty of Education, University of Ljubljana. Questionnaires on the integration of dance Pedagoški pristop Reggio Emilia (RE) ne daje content in work with children and the use of dance prednosti besednemu izražanju. Poudarja celosten razvoj activities in kindergarten for various purposes were filled- otroka in spodbujanje vseh oblik otrokovega izražanja. in in the survey. The processing of data we performed Med izhodišči RE pristopa je »kakovostna interakcija by means of basic statistics and frequency distributions, in komunikacija« v smislu druženja, povezovanja in which were graphically illustrated by means of histograms. sodelovanja med vsemi udeleženci v vzgojnem procesu The results showed that most (87,9%) pre-school (Malaguzzi, 1993). Socialni vidik razvoja otroka je teachers were aware of the importance of dance activity zagotovo tudi eden izmed pomembnejših vidikov uvajanja for the child's social development. On the other hand, plesa v predšolsko obdobje. V raziskavi nas je zanimalo, it was alarming that 45,5%1 teachers rarely used dance kakšna so stališča vzgojiteljev do plesa kot dejavnika activities in kindergarten. We hope that the education v socialnem razvoju otroka in kako pogosto vzgojitelji of pre-school teachers according to the principles of izvajajo socialne plesno-gibalne dejavnosti v vrtcu. V RE approach will result in an improved quality of dance raziskavi je sodelovalo 810 vzgojiteljev izobraževanja activities in kindergarten and in raising the awareness of »Profesionalno usposabljanje strokovnih delavcev za the importance of dance for the child’s development. izvajanje elementov posebnih pedagoških načel koncepta Key words: preschool education, Reggio Emilia RE na področju predšolske vzgoje v letih 2008-2013« approach, creative movement, dance, children’s social na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani. Udeleženci development izobraževanja so v anketnem vprašalniku odgovarjali na vprašanja o vključevanju plesnih vsebin pri delu z otroki in o uporabi plesnih dejavnosti v vrtcu. Za Uvod obdelavo podatkov smo uporabili osnovno statistiko in frekvenčne porazdelitve, ki smo jih grafično ponazorili s Pomen nebesedne interakcije skozi gib oziroma ples in histogrami. Rezultati so pokazali, da se večina (87,9%) komunikacija skozi dotik in gibanje sta ključnega pomena vzgojiteljev zaveda pomembnosti plesno-gibalnih v zgodnjem otroškem obdobju. Predšolskega otroka dejavnosti za otrokov socialni razvoj. Zaskrbljujoče pa je, spodbujamo za plesno izražanje s pomočjo organizirane da kar 45,5% vzgojiteljev redko izvaja socialne plesno- igre in lastnega raziskovanja. Na ta način s sodobnimi gibalnih dejavnosti v vrtcu. Upamo, da bo izobraževanje plesno-vzgojnimi prijemi vplivamo na celostni osebnostni vzgojiteljev po načelih pristopa RE doprineslo k razvoj otroka na vseh področjih: čustveno – socialnem, kvalitetnejšim plesnim dejavnostim v vrtcu in zavedanju psihomotoričnem in kognitivnem (Kroflič, 1999, Griss, pomembnosti plesa za otrokov celostni razvoj. 1998, Geršak, 2007). Ob plesnih dejavnostih otroci krepijo Ključne besede: predšolska vzgoja, pedagoški pristop izražanje in komuniciranje, ustvarjalnost, stike z drugimi Reggio Emilia, ustvarjalni gib, ples, otrokov socialni razvoj otroki, razvijajo pozitivne odnose v skupini, doživljanje, višje spoznavne funkcije, lažje razumejo nove pojme in pojave, krepijo samopodobo ter ozaveščajo telo. Otrok Abstract skozi gibalno-plesno izkušnjo lažje razume svet okrog sebe. The Reggio Emilia (RE) pedagogical approach does Koncept Reggio Emilia (RE) je sodoben koncept not emphasize the verbal expression. It promotes the predšolske vzgoje, katerega cilj je vzgojiti otroke v holistic development of children and all forms of child kritične mislece in varuhe demokracije (Malaguzzi, 1998 expression. Among the fundamental principles of RE is v Thornton, Brunton, 2007). V pedagoškem pristopu RE the concept of »quality interaction and communication« ne dajejo prednosti besednemu izražanju. Menijo namreč, in terms of socializing and collaboration among all da so druge oblike izražanja v tradicionalni predšolski participants in the educational process (Malaguzzi, 1993). pedagogiki zapostavljene, zato je otrok prikrajšan za The social aspect of child’s development is certainly one svoje doživljanje in razlaganje sveta. Pristop, ki sloni na of the most important aspects of integrating dance into Malaguzzijevi teoriji o »100 jezikih« otroškega izražanja preschool period. In our study we were investigating (Thornton, Brunton, 2007), poudarja celosten razvoj otroka opinion of pre-school teachers about dance as a factor in in spodbuja vse oblike otrokovega izražanja. Otrokovo social development of a child. We were also interested in vedoželjnost prebuja neposredno doživetje, ki je vir how often dance is implemented in a form of social dance 1 Projekt z naslovom »Profesionalno usposabljanje activity in kindergarten. The study included 810 pres- strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih school teachers involved in the project titled »Professional pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju training of education professionals to implement the predšolske vzgoje v letih 2008-2013«, ki ga je pridobila elements of special pedagogical principles of the Reggio Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, fnancirata Emilia concept in pre-school education during the years Evropski socialni sklad in Ministrstvo za šolstvo in šport.
105 PRESCHOOL TEACHERS’ VIEWPOINT ON DANCE AS AN IMPORTANT FACTOR IN CHILDREN’S SOCIAL DEVELOPMENT Vesna GERŠAK otrokovega izražanja na likovnem, glasbenem, govornem Postopek zbiranja podatkov in opis inštrumenta in na telesnem (plesnem) izražanju (Špoljar, 1999). S tem Udeleženci izobraževanja so že pred izobraževanjem predšolskemu otroku omogočamo, da lahko na različne iz plesnega področja po načelih pedagogike Reggio v načine izrazi odnos do sebe, drugih, narave, prostora in anketnem vprašalniku odgovarjali na 3 vprašanja zaprtega časa, v katerem živi. Vrtec je razumljen kot prostor, ki tipa in sicer o vključevanju različnih plesnih vsebin pri delu izraža in ustvarja kulturo, v kateri otroci živijo (Malaguzzi, z otroki ter njihovih učinkih na otroke, o medpodročnem 1993). Rinaldijeva (2008) poudarja pomen socialnega povezovanju plesa in o uporabi plesnih dejavnosti v vrtcu razvoja otroka v pedagogiki Reggio. v različne namene. Vprašanja, ki so se nanašala na plesno Prevladujoči pozitivni učinek plesnega izražanja je področje, so bila del širšega anketnega vprašalnika, s vsekakor socialni vidik. katerimi smo zbirali podatke v okviru širše zastavljene Z načrtnim impliciranjem ustvarjalnega giba in plesa raziskave v okviru projekta »Profesionalno usposabljanje namreč otrokom omogočamo samoizražanje, sodelovanje, strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih reševanje problemov v skupini, upoštevanje drug drugega, pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju različnost, strpnost in prijateljske odnose. Tudi Boydova predšolske vzgoje v letih 2008-2013« na Pedagoški (2003) poudarja, da je učenje skozi ustvarjalni gib in ples fakulteti v Ljubljani. je aktivna izkustvena metoda učenja, ki otrokom omogoča doživljati netekmovalne, sodelovalne in ustvarjalne Obdelava podatkov izkušnje. Za obdelavo podatkov smo uporabili osnovno statistiko in frekvenčne porazdelitve, ki smo jih grafično ponazorili s Opredelitev problema histogrami. Vključevanje plesa v predšolsko obdobje vpliva na različna področja otrokovega razvoja, na kognitivno, Rezultati in interpretacija čustveno-socialno in psihomotorično. Raziskave na V raziskavi smo preverili stališča vzgojiteljev o vplivu področju osnovne šole kažejo, da je največji vpliv plesnih dejavnosti na otrokov socialni razvoj. Rezultati so ustvarjalnega giba in plesa na socialnem področju (odnosi pokazali, da 87,9% vzgojiteljev meni, da imajo plesno- med otroki, sodelovanje v skupini, skupno reševanje gibalne dejavnosti velik oziroma zelo velik vpliv na otrokov problema, upoštevanje drug drugega, odnos med socialni razvoj (graf 1). Hipotezo 1 lahko potrdimo. učiteljem in otrokom (Geršak, 2007). Pomembno je, da se Na vprašanje, kako pogosto izvajajo socialne plesno- vzgojitelji zavedo pomembnosti plesnega področja, ki ne gibalne dejavnosti v skupini, je sodi samo v telovadnico, ampak je odlično integracijsko 13,5% vzgojiteljev odgovorilo, da jih izvajajo sredstvo za povezovanje različnih vsebin in področij vsakodnevno, 38,5 % vzgojiteljev tovrstne dejavnosti kurikuluma in ima velik vpliv na socialni razvoj otroka. izvaja večkrat tedensko. Kar 36% vzgojiteljev pa Zaradi potrebe po gibanju se otroci učijo o okolju, ki jih socialne plesno-gibalne dejavnosti izvaja samo nekajkrat obdaja; zaradi potrebe po učenju se gibljejo v danem mesečno. (graf 2). Iz rezultatov sicer sklepamo, da se okolju. Z gibanjem torej otroci pridobivajo izkušnje, ki 87,9 % vzgojiteljev zaveda pomembnosti plesno-gibalnih predstavljajo temelj njihovega razvoja; tudi na socialnem dejavnosti za otrokov socialni razvoj, obenem pa jih področju. polovica vzgojiteljev izvaja le redko. Hipotezo 2 sicer lahko potrdimo, saj pogosto izvaja socialne plesno-gibalne Cilji raziskave dejavnosti 52,0% vzgojiteljev. Zaskrbljujoč je podatek, Z empirično raziskavo smo želeli preveriti, kakšna so da kar 9,4% vzgojiteljev praktično ne izvaja socialnih stališča vzgojiteljev do plesa kot pomembnega dejavnika plesno-gibalnih dejavnosti v svoji skupini otrok in so v socialnem razvoju otroka in kako pogosto vzgojitelji mnenja, da imajo omenjene dejavnosti le majhen oziroma izvajajo socialne plesno-gibalne dejavnosti v njihovi srednji vpliv na socializacijo, pozitivne vrstniške odnose skupini. oziroma stike z drugimi otroki in sprejetost v skupini, ki so temelji predšolske vzgoje in zapisani tudi v Kurikulumu Hipoteze: za vrtce (1999). Zaskrbljujoč je tudi rezultat, da kar 36% H1: Vzgojitelji menijo, da imajo plesne dejavnosti, ki jih vzgojiteljev socialne plesno-gibalne dejavnosti izvaja samo izvajajo v skupini, velik vpliv na otrokov socialni razvoj. nekajkrat mesečno. Tovrstne dejavnosti namreč vsekakor H2: Vzgojitelji pogosto izvajajo socialne plesno-gibalne sodijo v dnevno rutino skupine. Z načrtnim vključevanjem dejavnosti v svoji skupini otrok. plesno-gibalnih aktivnosti otrokom omogočamo samoizražanje, neverbalno komunikacijo, sodelovanje,
Raziskovalna metoda 60
V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni
50
pristop. 47,53086 40,37036
Vzorec 40 Vzorec sodelujočih v raziskavi je bil neslučajnostni, namenski. Sodelovalo je 810 vzgojiteljic in vzgojiteljev iz 30
vrtcev različnih regij Slovenije. Sodelovali so udeleženci odstotek 1. kroga izobraževanja »Profesionalno usposabljanje 20
strokovnih delavcev za izvajanje elementov posebnih
10,6173 pedagoških načel koncepta Reggio Emilia na področju 10
predšolske vzgoje v letih 2008-2013« na Pedagoški
0,864198 0,493827 fakulteti v Ljubljani. Raziskava je bila izvedena v letu 2009. 0,123457
0
ne vpliva mali vpliv srednji vpliv velik vpliv zelo velik vpliv manjkajoèi podatki
Graf 1: Stališča vzgojiteljev o vplivu plesnih dejavnosti na otrokov socialni razvoj.
106 PRESCHOOL TEACHERS’ VIEWPOINT ON DANCE AS AN IMPORTANT FACTOR IN CHILDREN’S SOCIAL DEVELOPMENT Vesna GERŠAK
45 so sicer pokazali, da večina vzgojiteljev (87,9%) meni,
40
38,5185 da imajo plesno-gibalne dejavnosti velik oziroma zelo 36,0494 velik vpliv na otrokov socialni razvoj. Hipotezo 1 smo
35 potrdili. Večina vzgojiteljev (52%) pogosto (vsakodnevno 30 oziroma večkrat tedensko) izvaja socialne plesno-gibalne dejavnosti v svoji skupini; tudi hipotezo 2 smo potrdili.
25 Zaskrbljujoč pa je podatek, da kar 36% vzgojiteljev 20 socialne plesno-gibalne dejavnosti izvaja samo nekajkrat
odstotek mesečno, oziroma 9,4% vzgojiteljev praktično ne 15
13,4568 izvaja socialnih plesno-gibalnih dejavnosti v vrtcu in
10 8,39506 so mnenja, da imajo omenjene dejavnosti le majhen
oziroma srednji vpliv na socializacijo. Čas, v katerem
5
2,469135 živijo naši predšolski otroci poudarja individualizem, ki je
1,11111
0 vpet v vse pore našega življenja, zato lahko pri plesu v
nikoli veèkrat meseèno vsakodnevno
veèkat tedensko manjkajoèi podatki nekajkrat na leto vrtcu potegnemo vzporednice s komunitarijansko etiko, ki v ospredje postavlja značilnosti posameznika kot Graf 2: Pogostost izvajanja socialnih plesno-gibalnih pripadnika skupine in vrtca kot izkustvenega prostora dejavnosti v skupini. socialnega učenja in/ali moralne vzgoje (Kroflič, 2002). Na tej osnovi lahko v vrtcu krepimo pozitivne vrstniške reševanje problemov v skupini, upoštevanje drug drugega, odnose oziroma stike z drugimi in sprejetost v skupini, ki različnost, navajanje na strpnost in prijateljske odnose. so temelji predšolske vzgoje, saj z načrtnim vključevanjem Rinaldijeva (2008) poudarja pomen socialnega razvoja plesno-gibalnih aktivnosti otrokom omogočamo otroka v pedagogiki Reggio, ki poudarja vpetost vrtca v samoizražanje, neverbalno komunikacijo, sodelovanje, kulturno okolje, različnost otrok, razvoj in uporabo vseh reševanje problemov v skupini, upoštevanje drug drugega, čutov v spoznavnem procesu, spodbujanje in omogočanje različnost, navajanje na strpnost in prijateljske odnose, ki različnih oblik izražanja, prednost učenja pred so tudi pomembni vidiki Reggio Emilia pedagogike. poučevanjem, kakovostno interakcijo in komunikacijo, timsko delo vzgojiteljev in drugih delavcev vrtca, projektno delo in dokumentiranje izdelkov in življenja ter dela v vrtcu. Literatura Neverbalna komunikacija je še posebej pomembna v zgodnjem času, ko ima otrok skopo besedišče ali za Boyd, K. (2003). Kids on the move. Creative movement izražanje vsebin, ki so težko ubesedljive ali zelo intimne/ for children of all ages. Flower Mound, Texas: Creative skrite (Kurikulum za vrtce, 1999). V zgodnjem otroškem Publishing. obdobju se tako socializacija vrši skozi neverbalno Geršak, V. (2007). Pomen poučevanja in učenja s plesno- gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodobna komunikacijo, ki jo lahko krasno izrazimo skozi ustvarjalni pedagogika, 58 (3), 128–143. gib oziroma ples, skozi dotik in prijetno vzdušje v skupini, Griss, S. (1998). Minds in motion. Portsmouth: Heinemann Books. ki ga plesne aktivnosti omogočajo. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. Urad RS za šolstvo. Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Zaključek Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Kroflič, R. (2002). Šola – izkustveni prostor socialnega učenja in / Vzgajanje s plesom v predšolskem obdobju je zelo ali moralne vzgoje?. Sodobna pedagogika, let. 53/119, št. 5. kompleksno, saj se povezuje z različnimi vzgojnimi Malaguzzi, L. (1993). For an education based on relationship. Young Children, let. 49, št. 1, str. 9-12. področji in vpliva na otrokov čustveno-socialni, Rinaldi, C. (2008). The Hundred Languages of Children. The psihomotorični in kognitivni razvoj. Je aktiven izkustveni reggio Emilia Approach – Advanced reflections. London: Ablex pristop učenja in poudarja netekmovalne in sodelovalne publishing. dejavnosti s poudarkom na socializaciji otrok. Zaradi Špoljar, K. (1999). Predšolska vzgoja v Reggio Emilii. Vzgoja in tega menimo, da so stališča vzgojiteljev do plesa kot izobraževanje XXX 2. pomembnega dejavnika v socialnem razvoju otroka Thomas, M. R. (1992). Comparing Theories of Child development. ključna, ko preverjamo, kako pogosto vzgojitelji izvajajo Belmont, California: Wadsworth Publishing Company. socialne plesno-gibalne dejavnosti v vrtcu. Rezultati Thornton, L., Brunton, P. (2007). Bringing the Reggio Approach to your Early Years Practice. London: Routledge.
107 USTVARJALNI GIB KOT UČNI PRISTOP PRI LIKOVNI VZGOJI Vesna GERŠAK in Mojca PRUNK
USTVARJALNI GIB KOT UČNI PRISTOP PRI LIKOVNI VZGOJI CREATIVE MOVEMENT AS TEACHING APPROACH IN ART EDUCATION
Vesna GERŠAK in Mojca PRUNK UP Pedagoška fakulteta Koper in UL Pedagoška fakulteta Osnovna šola Sežana
Izvleček movement). The results indicated that movement as a creative teaching approach can be successfully integrated Ustvarjalni gib (UG) je aktiven celostni učni pristop, pri in artistic field of sculpturing. Pupils from experimental katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo in ustvarjajo group were highly motivated and understood art concepts različne učno-vzgojne vsebine. V slovenskih šolah se better as compared to the ones of the control group. The ne uporablja v veliki meri, saj za tovrstni pristop pri nas approach also showed positive effects on creativity. še nimamo razvitega sistematičnega izobraževanja za Key words: teaching approach, art lessons, good učitelje. Raziskava (Geršak, Tancig in Novak, 2005) je practise, creative movement, sculpturing pokazala, da učitelji UG v najmanjši meri vključujejo v pouk likovne vzgoje, zaradi tega so Prunkova, Tacolova in Geršakova (2008) raziskovale, ali je UG kot učni Uvod pristop učinkovit pri realiziranju nalog na različnih likovnih področjih (risanje, slikanje, grafika, kiparstvo, arhitekturno Ustvarjalni gib je aktiven pristop poučevanja in učenja oblikovanje). raznih vsebin s pomočjo telesa. Opredelimo ga kot V pričujočem prispevku predstavljamo del omenjene pristop, oziroma način dela, pri katerem otroci z gibanjem raziskave. Na primeru dobre prakse prikazujemo izražajo, oblikujejo in ustvarjajo različne učno-vzgojne integracijo UG kot učnega pristopa pri likovnem pouku v vsebine (Griss, 1998, Kroflič, 1999, Lerman, 2002, Geršak, 3. razredu OŠ na likovnem področju kiparstvo. Likovna 2007). Ustvarjalno učenje skozi gib vključuje ponazarjanje naloga je bila oblikovanje razgibanega kipa iz mehkega z gibanjem, gibalne didaktične igre, gibalne ritmične igre, materiala. gibalno dramatizacijo, plesno izražanje, gibalno-rajalne Za raziskovanje uspešnosti UG kot učnega pristopa pri igre in gibalne sprostitvene dejavnosti. pouku likovne vzgoje smo izvedli eksperiment. V izvedbo Pri utemeljevanju pomena gibanja za učenje se raziskave so bili vključeni učenci dveh tretjih razredov naslanjamo na različne teorije razvoja. Piaget (1952) je Osnovne šole Sežana in sicer 20 v eksperimentalno utemeljeval pomen gibanja za razvijanje kognitivnega in skupino (poučevani z UG) in 20 v kontrolno skupino psihomotoričnega področja. Gibalno aktivnost označuje (poučevani brez uporabe UG). kot primaren dejavnik v razvoju kognitivnih procesov Na podlagi podanega primera smo lahko zaključili, – predvsem v predšolskem obdobju. Feldenkraisova da se UG kot učni pristop uspešno integrira v izvajanje (1990) teorija ozaveščanja skozi gibanje poudarja likovne naloge iz likovnega področja kiparstvo. Učenci pomen gibanja kot celostnega učenja, ki ga opredeli eksperimentalne skupine so bili bolj motivirani pri izvajanju kot senzomotorični proces, ki vključuje celotno telo kot likovne naloge, so bolje razumeli likovne pojme in bolj somatopsihično enoto. Učenje z gibanjem razlaga kot ustvarjalno izvedli likovno nalogo v primerjavi z učenci holistični proces, ki poteka skozi delovanje (»learning kontrolne skupine. by doing«) in je globinsko izkustven proces. Poudariti Ključne besede: učni pristop, pouk likovne vzgoje, je potrebno tudi medsebojno učinkovanje duševnega primer dobre prakse, ustvarjalni gib, kiparstvo in telesnega delovanja, holistični »mind-body« oziroma »body-mind« proces (Serlin, 1997). Na področju kognitivne znanosti je Gibbs (2006) zbral in opisal veliko Abstract: število empiričnih dokazov iz različnih področij (npr. percepcija, predstavljivost, mišljenje in komunikacija, Creative Movement is an active holistic learning kognitivni razvoj, čustva, zavest), ki podpirajo utelešenje approach by means of which children use movement to – »embodiment« človekovega uma – tesno povezanost express, form and create various educational contents. med človekovo telesno, gibalno dejavnostjo in psihičnimi In Slovenian schools the approach is not well known, procesi. Uporaba ustvarjalnega giba kot učnega pristopa because there is no systematic training for teachers in se naslanja tudi na teorijo mnogoterih inteligenc (Gardner, this field. According to the research by Geršak, Tancig 1995). and Novak in 2005, this approach has been the least Raziskave ustvarjalnega giba so v svetu redke, integrated into Art lessons of the all school subjects. predvsem pa del pomoči z umetnostjo – plesne terapije. Consequently Prunk, Tacol and Geršak in 2008 described Ustvarjalni gib se opredeljuje predvsem kot umetniško creative movement effectiveness in various Art fields izražanje, manj pa kot kinestetični pristop za učenje (drawing, painting, graphics, sculptures, architecture splošnih kurikularnih področij. Breda Kroflič (1999) design). je raziskovala učinke plesa in ustvarjalnega giba kot Our study is presenting part of this research on the celostne metode poučevanja in učenja na razredni integration of creative movement as a learning approach stopnji osnovne šole. Rezultati so pokazali statistično in Art classes of the third grade of elementary school in pomembne učinke na ustvarjalno mišljenje otrok. Učinke the art field of sculpturing. The task was creating a statue uporabe ustvarjalnega giba so raziskovali tudi Gurley, from soft material. Neuringer in Massee (1984), Lerman, 2002, Cotič in Zurc The research was preformed as an experiment (2004), Geršak, Novak in Tancig (2005) in drugi. Teorije in involving two classes of Elementary School Sežana raziskave potrjujejo pomembnost uporabe ustvarjalnega - 20 pupils in the experimental group (using creative giba kot učnega pristopa za otrokov celostni razvoj, movement) and 20 in the control group (without creative pozitivni učinki se kažejo na vseh področjih otrokovega
108 CREATIVE MOVEMENT AS TEACHING APPROACH IN ART EDUCATION Vesna GERŠAK in Mojca PRUNK razvoja, na psihomotoričnem, kognitivnem in čustveno- oči z rutico, “modeli” pa so se postavili v poljuben socialnem, saj ima ustvarjanje skozi gib pomembno vlogo položaj. “Kiparji” so nato otipali, v kakšen položaj so se pri izoblikovanju pojmovanja samega sebe, pri razvoju postavili “modeli”, ter poskušali iz “gline” oblikovati čim vrstniških odnosov in sodelovanju v skupini ter lažjemu in bolj podobno skulpturo. Učenci so s svojimi gibi izražali trajnejšemu razumevanju učne snovi. sproščenost in izvirnost. Nekateri posamezniki pa so bili poleg tega tudi presenetljivo ustvarjalni. Med gibalno Opredelitev problema dejavnostjo je bilo zelo sproščeno razredno vzdušje. Ustvarjalni gib kot učni pristop se v slovenskih šolah Učenci so bili pri gibalni dejavnosti aktivni, ustvarjalni ne uporablja v veliki meri, saj za tovrstni pristop pri nas še in sproščeni. Po končani igri so si učenci sneli rutice nimamo razvitega sistematičnega izobraževanja za učitelje. in pogledali, v kakšne položaje so se postavljali. Pri Rezultati raziskave (Geršak, Tancig in Novak, 2005) so opazovanju je učiteljica izpostavljala učence, ki so se pokazali, da se ustvarjalni gib v največji meri vključuje v postavili v bolj razgibane položaje, ter pojem razgibanost pouk slovenskega jezika in glasbene vzgoje, najmanj poudarjala, da so ga učenci večkrat slišali. Gibalno igro pa v pouk likovne vzgoje. Glede na pričujoče stanje, so so še enkrat ponovili, vendar tokrat z navodilom, naj se Prunkova, Tacolova in Geršakova (2008) želele preveriti, ali učenci postavljajo v čim bolj razgibane položaje (npr. je ustvarjalni gib kot učni pristop učinkovit pri realiziranju tek, brcanje žoge, plezanje). Učenci so se tudi tokrat nalog na različnih likovnih področjih. Izkazalo se je, da se izkazali. Trudili so se postavljati v čim bolj razgibane ustvarjalni gib uspešno integrira na vsa likovna področja: položaje. Preko gibalnih dejavnosti in pogovora o njih slikanje, risanje, prostorsko oblikovanje, kiparstvo in so osvojili osrednji likovni pojem razgibanost. Sledila grafiko. Prav tako so rezultati pokazali, da učenci s pomočjo je napoved likovne naloge in pogovor o tem, kaj je to ustvarjalnega giba lažje razumejo nove likovne pojme in razgiban kip. Učiteljica je posredovala navodila o izdelavi ustvarjalno rešujejo likovne probleme. V prispevku kot kipa ter opozorila na to, da mora biti kip tudi stabilen, ter primer dobre prakse predstavljamo integracijo ustvarjalnega skupaj z učenci gibalno ponazorila, kako to doseči. Pri giba kot učnega pristopa pri likovnem področju kiparstvo v likovnem izražanju so bili učenci zelo ustvarjalni, motivirani 3. razredu osnovne šole.
Cilj Preveriti učinkovitost vključevanja ustvarjalnega giba kot učnega pristopa pri pouku likovne vzgoje v 3. razredu osnovne šole.
Primer dobre prakse V prispevku prikazujemo primer dobre prakse - možnosti integracije ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v 3. razredu OŠ na likovnem področju kiparstvo. Likovna naloga: oblikovanje razgibanega kipa iz mehkega materiala Likovni motiv: športnik/športnica Cilji učne ure Učenci: razlikujejo med razgibanim in nerazgibanim kipom, • izoblikujejo razgiban kip iz mehkega materiala, • razvijajo prostorske predstave, Slika 1: Izdelek učenca KS • opredelijo pojem trdnost in razgiban kip. in sproščeni, k čemur so glede na opazovanje otrok Postopki in potek pripomogle gibalne aktivnosti, ki so jih izvajali na začetku Za raziskovanje uspešnosti ustvarjalnega giba kot učne ure. Pri izdelovanju kipov so učenci kazali izjemne učnega pristopa pri pouku likovne vzgoje smo izvedli rešitve problema razgibanosti. Motiviranost učencev eksperiment. je bila med učno uro zelo visoka. K takemu vzdušju v V izvedbo raziskave so bili vključeni učenci dveh tretjih razredov Osnovne šole Sežana v starosti 8 let. Učencev je bilo 40, in sicer 20 v eksperimentalni skupini (ES) in 20 v kontrolni skupini (KS). ES je bila deležna poučevanja skozi ustvarjalni gib pri likovni vzgoji. KS ni bila poučevana skozi omenjeni pristop. Podatki za analiziranje uspešnosti so se zbirali med učno uro in po zaključitvi likovne naloge. Z opazovanjem učencev in analizo likovnih izdelkov smo ugotavljali razumevanje obravnavanih likovnih pojmov in ustvarjalnost učencev pri likovnem izražanju.
Opis faz primera dobre prakse V ES smo uporabili ustvarjalni gib kot sredstvo za razlaganje likovnega pojma. Za gibalno ponazoritev likovne naloge so se učenci eksperimentalne skupine igrali igro “Kipar, model, glina”. Pri tej gibalni dejavnosti so se učenci razdelili v trojice. Prvi učenec je predstavljal kiparja, drugi model in tretji glino. “Kiparji” so imeli zavezane Slika 2: Izdelek učenca ES
109 CREATIVE MOVEMENT AS TEACHING APPROACH IN ART EDUCATION Vesna GERŠAK in Mojca PRUNK razredu so zagotovo pripomogle gibalne dejavnosti, saj temveč je uspešno povezovalno sredstvo različnih so prispevale k bolj dinamični in zanimivi izvedbi učne ure. področij v šoli. Pričujoči rezultati so vsekakor spodbuda Pozitiven vpliv ustvarjalno-gibalnih dejavnosti se je izkazal za vključevanje gibalnih dejavnosti tudi v pouk likovne tudi na področju ustvarjalnosti, saj so obilo le-te pokazali vzgoje. Sistematično formalno izobraževanje na tem že pri gibalnih dejavnostih, kot tudi pri izdelovanju likovnih področju za učitelje pri nas se sicer še ne izvaja, vendar izdelkov. Iz njih je razvidno, da so učenci eksperimentalne odzivi iz prakse in izsledki raziskav kažejo na pomembnost skupine likovne pojme ter likovno nalogo bolje razumeli vključevanja ustvarjalnega giba kot učnega pristopa v in se bolj ustvarjalno likovno izražali glede na kontrolno izobraževalni sistem učiteljev. skupino učencev (slika 1, 2).
Sklepne ugotovitve in spoznanja podanega primera Literatura Na primeru dobre prakse, ki smo ga predstavili, ugotavljamo, da je ustvarjalni gib v veliki meri pripomogel Cotič, M., Zurc, J. (2004). Vloga gibalnih aktivnosti pri razvijanju matematičnih pojmov v prvem vzgojno-izobraževalnem k boljšemu razumevanju likovnih pojmov in ustvarjalnemu obdobju osnovne šole. V: Otrok v gibanju. Koper: Univerza na izvajanju likovne naloge pri učencih eksperimentalne Primorskem. skupine v primerjavi z učenci kontrolne skupine. Feldenkrais, M. (1990). Awareness through Movement. San Učenci eksperimentalne skupine so zadovoljili potrebo Francisco: Harper Collins Publishers. po gibanju, s čimer smo omogočili lažje učenje tudi Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Ljubljana: Tangram. učencem s kinestetičnim zaznavnim stilom učenja in Geršak, V., Novak, B., Tancig S. (2005). Ustvarjalni gib pri omogočili pestro učenje vzgojno zahtevnejšim učencem. pouku – še vedno neznanka za mnoge učitelje. V: Partnerstvo Posledično je to vplivalo na večjo motiviranost pri izvajanju fakultete in vzgojno-izobraževalnih zavodov. Ljubljana: likovne naloge. Po ustvarjalno-gibalnih dejavnostih so Pedagoška fakulteta. Geršak, V. (2007). Pomen poučevanja in učenja s plesno- učenci postali sproščeni, povečala se jim je koncentracija, gibalnimi dejavnostmi v vrtcu in osnovni šoli. Sodobna kar je pripomoglo k temu, da so bili pri izvajanju likovne pedagogika, 58 (3), 128–143. naloge ustvarjalni. Likovno nalogo kot tudi likovne pojme Gibbs, R.W. Jr. (2006). Embodiment and cognitive science. so učenci v celoti razumeli. Tako je uporaba ustvarjalno- Cambridge, MA: Cambridge University Press. gibalnih dejavnosti pripomogla tudi k uspešnejšemu Griss, S. (1998). Minds in motion. Portsmouth: Heinemann Books. reševanju likovnoteoretičnega problema. Gurley, V., Neuringer, A., Massee, J. (1984). Dance and sport compared: effects on psychological well-being. Journal of sports medicine, 24, 58–68. Sklep Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Piaget, J. (1952). The origins of intelligence in children. New York: Na podlagi podanega primera in ostalih raziskav Int. Univ. Press. na tem področju je razvidno, da se ustvarjalni gib kot Serlin, I. (1997). Root images of healing in dance therapy. učni pristop uspešno izvaja na različnih predmetnih Somatic, 11 (2), 4–9. področjih. Prav tako lahko pristop uspešno integriramo Lerman, M. Z. (2002). Using dance, Drama and Animation in v izvajanje likovnih nalog iz različnih likovnih področij. Chemical Education for the Global Population. New strategies Na učence deluje motivacijsko in pripomore k boljšemu for Chemical Education in the New Century. Proceedings. razumevanju likovnih pojmov. Učenje skozi ustvarjalni China: International Conference on Chemical Education. gib ima pozitivne učinke na ustvarjalno izvajanje likovnih Prunk, M., Tacol, T., Geršak, V. (2008). Ustvarjalni gib in izvedba likovnih nalog v učnem procesu likovne vzgoje. Diplomsko nalog. Omenjeni pristop vsekakor ne sodi le v telovadnico, delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
110 GIBALNE DEJAVNOSTI NA SNEGU Petra GRZETIČ, Vesna KERŠTAJN, Franja KREVZEL
GIBALNE DEJAVNOSTI NA SNEGU SPORTS ACTIVITIES IN THE SNOW
Petra GRZETIČ, Vesna KERŠTAJN, Franja KREVZEL Vrtec pri Osnovni šoli Josipa Vandota Kranjska Gora
IZVLEČEK Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v predšolskam obdobju. Otrok naj pridobi čim V predšolskem obdobju so posamezna področja bolj pestro paleto gibalnih izkušenj. Ta temelj mora biti otrokovega razvoja: telesno, gibalno, spoznavno, kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na kasnejše čustveno in socialno tesno povezana. Z gibanjem otrok vključevanje v različne športne zvrsti in na to, da postane zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, šport človeku ena izmed pomembnih sestavin kakovosti doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih življenja v vseh starostnih obdobjih. in spretnostnih ter gradi zaupanje vase. Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v ospredju predvsem v PREDMET IN PROBLEM predšolskem obdobju. Otrok naj pridobi čim bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj. Ta temelj mora biti Potrebi po gibanju in igri sta osnovni otrokovi potrebi. kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na kasnejše V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim bolj pestro vključevanje v različne športne zvrsti. Tako otroku postane in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim šport ena izmed pomembnih sestavin kakovosti življenja zahtevnejšim gibalnim vzorcem. Zavedati se moramo, ne glede na letni čas in je dobra naložba za vsa življenjska da kar zamudimo v najzgodnejšem razvojnem obdobju, obdobja. V pričujočem prispevku predstavljamo tri primere kasneje ne moremo več nadoknaditi. Otroci prihajajo dobre prakse gibalnih dejavnosti na snegu. iz različnih družin in njihove možnosti za pridobivanje Ključne besede: deskanje, alpsko smučanje, tek na gibalnih izkušenj se zelo razlikujejo. Da bi zagotovile smučeh vsem otrokom, ki obiskujejo vrtec, enake možnosti, smo strokovne delavke vrtca pripravile kvalitetne športne programe, ki jih izvajamo v okviru vrtca. Poleg dejavnosti, ABSTRACT ki se odvijajo skozi vse leto, so zaradi okolja v katerem živimo, v ospredju predvsem dejavnosti na snegu. During the preschool period of the children development there is a tight connection among different PRIMERI DOBRE PRAKSE areas, such as: physical, motorical, cognitive, emotional Ker večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem and social area. While moving around a child senses and vključuje v spontane in vodene gibalne dejavnosti in ker discovers his own body, he tests his body to find out živimo v okolju, ki nam nudi neposredni stik z naravo, je what it is capable of, he experiences joy and gets proud področje gibanja v našem vrtcu močno področje. Poleg noticing the development of his own skills and capabilities naravnih oblik gibanja (med drugimi tudi program Ciciban- and that is the way he builds his own self-confidence. planinec), ki se izvajajo skozi vse leto, izvajamo tudi bolj Motorical development is very important, especially during specifične oblike gibanja, kot so: zimski športi ( alpsko the preschool period. That is why the child should obtain smučanje, tek na smučeh, deskanje, drsanje), plavanje, as wide and diverse range of motorical experiences, as obiski fitnesa, kolesarjenje, rolanje. Živimo v kraju z possible. A qualitative basis of the child`s motorical skills dolgimi zimami. Zato je razumljivo, da se v našem okolju should be built, since it influences his future integration daje več poudarka zimskim športom. into various sports genres. This way the child accepts Strokovne delavke, ki smo se odločile aktivno sport as one of the important elements of the quality life, sodelovati na tem področju, smo sestavile organizacijski regardless to a year season, and is, at the same point, a načrt, ki je vseboval organizacijo izvedb teh gibalnih perfect life investment. dejavnosti, izobraževanje na področju teh športov, In our reports we are going to present you three predvsem na področju teka na smučeh in alpskega examples of a good practice, dealing with motorical skills smučanja. Ker se zavedamo pomembnosti gibanja on the snow. otrok tudi pozimi, smo na občini Kranjska Gora zaprosili Key words: snow boarding, alpine skiing, cross za finančno podporo in pomoč. Razumemo specifiko country skiing športnih dejavnosti naših otrok, zato smo v šolskem letu 2002/03 kupili tekaško opremo (7 kompletov), leto kasneje tudi deske za deskanje (5 kompletov). Za nakup opreme UVOD za alpsko smučanje in drsanje se nismo odločili, saj večina otrok to opremo že ima. Tistim otrokom, ki je nimajo, pa V predšolske obdobju so posamezna področja jo brezplačno posodijo v Ski servisu Bernik v Kranjski otrokovega razvoja: telesno, gibalno, spoznavno, Gori. Vsem otrokom pred vstopom v šolo (od 5. leta dalje) čustveno in socialno tesno povezana. Z gibanjem otrok nudimo program deskanja, drsanja, za kar najamemo zaznava in odkriva svoje telo, preizkuša, kaj telo zmore, tudi vaditelje, brezplačno (Smučarska šola Bernik, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih Drsalni klub Jesenice in člani Športnega društva Kranjska in spretnostih ter gradi zaupanje vase. Hkrati gibanje Gora), saj nam denarno pomaga občina. Pri programu otroku zagotavlja dobro počutje. V gibalnih dejavnostih je alpskega smučanja sodelujemo z Alpskim smučarskim telo izhodiščna točka za presojo položaja, smeri, razmerja klubom Kranjska Gora, ki nam vsa ta leta nudi brezplačno do drugih strokovno pomoč oziroma učitelje smučanja. V zadnjem
111 SPORTS ACTIVITIES IN THE SNOW Petra GRZETIČ, Vesna KERŠTAJN, Franja KREVZEL obdobju izobražujemo v tej smeri tudi našo strokovno zavedajo svoje vloge pri tem. Obe aktivnosti se namreč delavko, ki se že uspešno vključuje v to športno aktivnost. odvijata zunaj vrtca, na smučišču, ki iz vidika varnosti Pri teku na smučeh sodelujejo že otroci od 3. leta starosti predstavlja večje tveganje za morebitne poškodbe. V vrtcu dalje, saj je ena od naših strokovnih delavk usposobljena smo se zato odločili, da stopimo v stik tudi s policijsko tudi za to športno dejavnost, imamo pa tudi opremo in postajo Kranjska Gora. Vsako leto nas na smučišču tekaško progo čez cesto. Vse naštete športne aktivnosti obišče policist, ki skrbi za varnost na smučišču in otrokom se izvajajo v dopoldanskem času, za vse otroke so predstavi alpsko smučanje in deskanje tudi iz varnostnih brezplačne in v okviru kurikuluma. Strokovne delavke vidikov. Otroci se ob tem naučijo 10 FIS pravil, ki se jih smo in jih še bomo izobraževale v okviru naše delovne potem tudi držijo. organizacije.Vse naštete športne aktivnosti se na tak Seveda pa tukaj ne moremo mimo staršev, ki so zelo način in v takem obsegu ne bi dogajale, če ne bi bilo volje pomemben člen pri uresničevanju naših ciljev. Starši so strokovnih delavk našega vrtca in finančne podpore naše tisti, ki otrokom kupijo opremo in poskrbijo za to, da so občine. vsak dan primerno oblečeni. Pomagajo nam pri pripravi na smučanje in deskanje, pri obuvanju smučarskih čevljev in nošenju opreme. Ob koncu pa jih njihovi otroci razveselijo ALPSKO SMUČANJE IN DESKANJE z navdušenimi in nasmejanimi obrazi, ko pridejo skozi Alpsko smučanje in deskanje sta športni aktivnosti, ki cilj na tekmi. Vidijo in razumejo naš trud in nas pri tem sta, poleg sankanja, najbolj priljubljeni zimski aktivnosti podpirajo. na snegu. Otroci v našem vrtcu praktično živijo z njima, saj jih že kot majhne (okoli 2 – 3 leta) starši postavijo TEK NA SMUČEH na smučke. Tako so nekateri v tej starostni skupini že vključeni v smučarski klub. Le majhen je odstotek tistih Okolje, v katerem deluje naš vrtec, nam ponuja otrok, ki ne znajo smučati. Z deskanjem je sicer nekoliko neskončne možnosti zimskih iger in dejavnosti na snegu. drugače. Zaradi svoje zahtevnosti se otroci pred petim Tek na smučeh je ena od njih. Za razliko od alpskega letom ne ukvarjajo z njim, kar pa ne pomeni, da o njem smučanja tek na smučeh, vsaj pri otrocih, ni tako nič ne vedo. Prav nasprotno. Le prvi »koraki« z desko se popularen. Otroci se na tečaju teka na smučeh prvič na snegu začnejo kasneje. Pri deskanju je tako odstotek srečajo s to športno panogo. Začela sem z željo, da otroke tistih, ki že znajo deskati, bistveno nižji kot pri alpskem seznanim s to gibalno dejavnostjo. Predvsem sem želela smučanju. Veliko otrok se z deskanjem prvič sreča prav v delček svoje ljubezni do tega športa prenesti na otroke. našem vrtcu. Ob načrtovanju se je pojavilo kar nekaj težav. Potrebno je Glede na vsa ta predhodna znanja, spretnosti in bilo zagotoviti opremo za otroke, urediti ustrezne smučine, sposobnosti otrok strokovne delavke vrtca pripravimo prilagoditi metode dela starosti otrok. Kot vzgojiteljica in načrt za izpeljavo dveh športnih tednov, namenjenih prav učiteljica teka na smučeh sem s svojim znanjem našla približevanju alpskega smučanja in deskanja otrokom. ustrezen način, kako otroke seznaniti z osnovami teka na En športni teden je tako namenjen alpskemu smučanju, smučeh. Najboljši učitelji so bili in so še vedno otroci, ki drugi pa deskanju. Ker se zelo dobro zavedamo pomena želijo biti vsestransko aktivni. Za prvi tečaj smo si opremo pravilnega zgodnjega pristopa k spoznavanju in osvajanju izposodili, sedem kompletov opreme za tek na smučeh veščin omenjenih športnih aktivnosti, je naša prva skrb, pa smo dokupili kasneje. Z upravljalcem snežnega otrokom zagotoviti kakovostne pogoje in usposobljeni teptalca smo našli primerno mesto v bližini vrtca, kjer kader, ki so ključ do njihovega zadovoljstva. Le zadovoljen nam vsako leto uredijo tekaške smučine.Začeli smo otrok je lahko uspešen pri svojem napredovanju. Zato z enotedenskim tečajem letno za najstarejšo starostno že nekaj let sodelujemo z Alpskim smučarskim klubom skupino (6 let). Po nekaj letih se lahko pohvalimo, da Kranjska Gora, ki nam za pomoč pri športnih tednih vsako leto izvedemo tri enotedenske tečaje, in sicer v treh zagotovi kakovostne učitelje alpskega smučanja in starostnih skupinah (3-letniki, 4-letniki in otroci stari 5 do deskanja. Le-ti nam zadnji dan pripravijo tudi tekmo 6 let). Vsaka skupina otrok zahteva svoj pristop. Potrebno v veleslalomu in podelijo medalje ter diplome. Prav je upoštevati starost otrok, prilagajati vaje posameznikom tako ne smemo pozabiti na naše strokovne sodelavke, in skozi igro skrbeti za vsestransko razvijanje motoričnih vzgojiteljice, ki s svojim dodatnim izobraževanjem sposobnosti. Najbolj pa otroci potrebujejo vzpodbudo na športnem področju veliko lažje in z večjo mero in pozitivno motivacijo. Z otroki se najprej razgibamo z strokovnosti pomagajo pri samem načrtovanju in kasneje vajami, ki so zanimive in raznolike. Da se počutijo dobro in pri izpeljavi športnega tedna. Da se v našem vrtcu z da so uspešni pri izvajanju nalog, mora biti igra prilagojena načrtovanjem in izpeljavo teh dveh zimsko-športnih starosti in sposobnosti otrok. Postopno stopnjujemo aktivnosti sploh ukvarjamo v tako širokem spektru, so v zahtevnost, dodajamo nove elemente ter skrbimo za prvi vrsti zaslužni otroci sami. Brez njihovega navdušenja, raznolikost in vsestranskost vadbe. Z upoštevanjem ki ga ob smučanju in deskanju doživljajo, se projekta prav naštetega in nekajletnimi izkušnjami vsako leto izvedemo gotovo ne bi lotili na takšen način. Tako pa nam njihova tri enotedenske tečaje, kjer se otroci igrajo, zabavajo, razigranost in želja po osvajanju športnih spretnosti preizkušajo svoje sposobnosti, se seznanjajo s tekom odpirata ideje predvsem za pestrejše in zanimivejše na smučeh (klasična tehnika) in, kar je najvažnejše, zelo izvajanje aktivnosti. Sledimo njihovim navdihom, željam uživajo. in pričakovanjem, ki jih vključimo že v samo pripravo Triletniki se skozi igro, petje, ples navajajo na gibanje na oba športna tedna. Tako se čutijo kompetentne na smučeh. Spoznavajo tekaške smuči in na koncu tečaja pri sooblikovanju dejavnosti in jih kar »vleče« v visoko samostojno hodijo na smučeh na posebej pripravljenem, motiviranost za aktivnost. Cilj in namen obeh športnih dvestometrskem poligonu. Tam pobirajo žoge, menjavajo tednov je, da bi ju otroci doživljali na igriv in sproščen smučini, samostojno vstanejo, se sklonijo pod oviro in način in da bi osvojili tiste osnovne spretnosti, ki so jih, podobno. Tri leta stari otroci palic še ne uporabljajo, na glede na lastne predhodne izkušnje in sposobnosti, njihovo željo pa jih po nekaj dnevih občasno vključimo v zmožni doseči. igro. Ob vsem tem se strokovne delavke zavzemamo Štiriletniki se veliko gibljejo po neizdelani smučini ali tudi za to, da otroke navajamo na odgovornost ter po celem snegu. Z njimi se navajamo na različne načine samostojnost pri pripravi na aktivnost in na to, da se gibanja na smučeh. Prav tako pa jih seznanimo tudi že z različnimi igrami, plesi v krogu, itd. Otroci so na smučeh
112 SPORTS ACTIVITIES IN THE SNOW Petra GRZETIČ, Vesna KERŠTAJN, Franja KREVZEL bolj stabilni, nekateri se spustijo po blažji strmini. Tisti, bogati tudi naš program. Z zagotovostjo lahko rečemo, najbolj dojemljivi, lahko osvojijo že tudi koordinacijo hoje da naši otroci čas, ki ga namenjamo izpeljavi programa, na smučeh s palicami. preživijo kvalitetno in kar je najvažnejše, zadovoljno. In Pri 5 do 6-letnikih so razlike največje, saj so se na takšnem programu, ki prinaša našim otrokom toliko nekateri šele pri tej starosti vključili v vrtec. Čeprav so napredka in celovitega razvoja osebnosti, je pomembno razlike velike, pa je pri otrocih z boljšimi motoričnimi graditi. Tu se potem kažejo rezultati našega dela, ki sposobnostmi tudi napredek lahko zelo bliskovit. Velika mnogokrat niso merljivi, saj rastejo z otroki v vsak nov dan razlika je že pri obuvanju, zapenjanju smuči in pravilnem njihove prihodnosti. nameščanju palic, saj vse znajo sami. Otroci skozi igro Plod celotnega našega dela smo se zato odločile spoznavajo in osvajajo soročni odriv, dvotaktni diagonalni predstaviti tudi izven vrtca. V vseh vrtcih po Sloveniji je korak, prežo v spustu, pluženje. Na koncu tečaja otroci prisotna morda zelo podobna oblika gibalnih dejavnosti, samostojno pretečejo kilometrski krog z blažjimi spusti vendar pa ima vsak svojstven pogled in pristop do njih. in vzponi. Glede na konfiguracijo terena samostojno Z izkušnjami, ki smo jih strokovne delavke pridobile z prilagajajo osvojene elemente klasične tehnike. lastnim udejstvovanjem in iz katerih smo kakovostno Viktor Krevsel v svoji knjigi Teme in Dileme športa dopolnjevale svoje delo, želimo spodbuditi tudi druge piše: »Sreča akterja prihaja od ljubezni do športa. Sreča k ideji za pripravo podobnih gibalnih aktivnosti. Same je produkt veselja in zadovoljstva in je naravni sadež se zelo dobro zavedamo, kakšno okolje nam je dano mladosti. Ni važno, če so otroci aktivni v plavanju, za predstavljene gibalne dejavnosti na snegu in smo akrobatiki, atletiki, smučanju, košarki, rokometu, odbojki, lahko spodbuda za tiste strokovne delavce, ki morda najvažnejše je, da so v akciji srečni.« ne najdejo rešitev v svojih okoljih. Primeri dobre prakse In so. Vsako leto na tečajih doživljam neizmerno lahko rešujejo tudi dileme, ki se pojavljajo v zvezi s tem navdušenje otrok. Navdušenje ob gibanju, nad gibanjem in s tem se želimo soočiti. Prav s predstavitvijo našega in z gibanjem na snegu in na tekaških smučeh. dela smo pripravljene na vprašanja, ki jih bomo pomagale rešiti drugim. Obenem pa bodo diskusije o našem delu, za nas tudi povratna informacija o primernosti in kakovosti ZAKLJUČEK gibalnih dejavnosti, ki jih izvajamo v našem vrtcu. Zagotovo pa drži dejstvo, da če si v eni stvari dober, Okolje v katerem živimo, našemu vrtcu nudi izvrstne tega ne skrivaš. Prav je, da vse dobre prakse pridejo pogoje za gibanje na svežem zraku v stiku z naravo. Ko skupaj in da z njimi pripravimo dobre programe, ki jih zapade sneg, za nas to ne pomeni manj aktivnosti zunaj bodo imeli na voljo naši otroci. Vsi si želimo, da sodobne vrtca, pač pa nam ponuja neštete užitke in doživetja, ki jih gibalne aktivnosti pridejo do vseh otrok in predvsem do znamo izkoristiti. Zato smo se že pred leti podali v projekt vseh kvalitetno. In če si bomo strokovni delavci na tem Zlati sonček, ki poleg letnih vključuje tudi zimsko-športne področju podali roke in sodelovali, potem bodo izpod aktivnosti. Z namenom, da bi otroci že v zgodnjem naših rok nastali programi, ki si jih otroci zaslužijo. obdobju pridobili pozitiven odnos do športa, gibanja in zdravega načina življenja, smo strokovne delavke vrtca pripravile kvalitetne športne programe za uresničevanje le- tega. Povezale smo se s strokovnjaki iz športnih področij Literatura: alpskega smučanja, deskanja in teka na smučeh in se tudi same začele izobraževati v tej smeri. Pridobile pa smo Krevsel, V.: Teme in dileme športa, Jesenice, 2002 tudi posluh šole in občine. Z vso potrebno podporo smo Kroflič, R.,... (et.al.): Otrok v vrtcu, Maribor, 2001 nato začele iskati interes pri otrocih. Njihovo navdušenje Pustovrh, J., B. Jošt, R. Močnik: Nordijsko smučanje v šoli v nad tem nas je pripeljalo do uresničevanja načrtovanega. naravi, Ljubljana, fakultete za šport, 1996 Iz leta v leto se tako naše izkušnje bogatijo in s tem se
113 PREVENTIVNI VIDIKI VADBE ZA MOČ PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON
PREVENTIVNI VIDIKI VADBE ZA MOČ PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH PREVENTIVE ASPECTS OF STRENGTH TRAINING FOR CHILDREN AND ADOLESCENTES
Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Koper Slovenija; Znanstveni licej France Prešeren, Trst, Italija
IZVLEČEK planned, individually adapted and supervised training program. It is always important to bear in mind also the Raziskave pri nas in v svetu opozarjajo na padanje developmental specifics of children and adolescents, their količine gibalno/športne aktivnosti otrok in mladostnikov physical and emotional maturity and some principles of a in posledično tudi na upad gibalnih sposobnosti, safe and effective strength training that are discussed in zlasti vzdržljivosti in moči. Moč je ena od pomembnih the paper. gibalnih sposobnosti (poleg gibljivosti), s katero lahko Key words: strength, preventive activity, growth, v veliki meri zmanjšamo možnost pojava negativnih development, methodics posledic preveč enostranskega športnega udejstvovanja (poškodbe mišic, vezi, kit in sklepov). Cilj tega prispevka je pregled značilnosti vadbe za moč pri otrocih in UVOD mladostnikih v povezavi z ustrezno izbiro vsebin, sredstev, organizacijskih oblik in metod dela, izhajajoč iz značilnosti Celovitost procesa vadbe je izredno pomembna razvojne stopnje otrok. Poseben poudarek je posvečen lastnost, ki se kaže tako na ravni amaterskega oz. preventivnim vidikom tovrstne vadbe. Pregled literature rekreativnega športnega udejstvovanja, kot tudi na ravni s tega področja je pokazal, da je moč pri otrocih in tekmovalnega/vrhunskega športa. mladostnikih mogoče povečati tudi za več kot 40%, kar je posledica izboljšanja živčno-mišične aktivacije in Ob razvoju posameznih gibalnih sposobnosti, ki so koordinacije, bolj kot hipertrofije. Pozitivni učinki vadbe podvržene biološkim zakonitostim posameznika – otroka za moč se kažejo tudi v izboljšanju lokalne vzdržljivosti, ali mladostnika – vsekakor ne gre spregledati pristopa, ki pozitivnem vplivu na sestavo telesa z manj adipoznega ga izbiramo za skladen in uravnovešen razvoj sposobnosti tkiva, izboljšanju stabilnosti sklepov, moči celega telesa mladega, šele učečega in razvijajočega se športnika. in preventivi pred poškodbami. Vse to je seveda možno Ta naj bi bil naravnan dolgoročno, s poudarki na tistih doseči le z ustrezno prilagojenim in nadzorovanim vidikih vadbe (metodološke, vsebinske in tudi etične), ki programom vadbe, ob upoštevanju razvojnih posebnosti omogočajo skladen, predvsem pa varen razvoj gibalnih otrok in mladostnikov, njihove telesne in čustvene zrelosti sposobnosti otroka, kasneje mladega športnika. ter nekaterih principov varne in učinkovite vadbe za moč, ki jih v tem prispevku tudi opisujemo. Raziskave pri nas in v svetu opozarjajo na padanje Ključne besede: moč, preventivna vadba, rast, razvoj, količine gibalno/športne aktivnosti pri otrocih in metodika mladostnikih in posledično tudi na upad gibalnih sposobnosti, zlasti na področju moči in vzdržljivosti (Hardman, 2007; Strel idr., 2003; Tremblay idr. 2010). ABSTRACT S tem se oblikujejo pogoji za nastajanje težav najprej s telesno držo, posledično pa s poškodbami različne Studies in Slovenia and in the World are warning narave, ki se ob tem neizbežno pojavljajo. about the decreasing amount of physical/sport activity of children and adolescents, and consequently also about Moč je ena od pomembnih gibalnih sposobnosti the decline of motor abilities, especially endurance and (poleg gibljivosti), s katero lahko v veliki meri zmanjšamo strength. Strength is one of the most important motor možnost pojava negativnih posledic preveč enostranskega skills (beside flexibility) for prevention of injuries of (in zato ne dovolj celovitega) športnega udejstvovanja, kot muscles, joints, tendons and ligaments. The aim of this so npr. poškodbe mišic, vezi, kit in sklepov (Abernethy in paper was to review the characteristics of strength training Bleakely, 2007; Fleck in Kraemer, 1997; Webb, 1990). Zato for children and adolescents, concerning the appropriate bo osrednja tema in cilj pričujočega prispevka pregled choice of type, methods and organizational forms, issuing značilnosti vadbe za moč pri otrocih in mladostnikih v from the characteristics of the developmental stages of a povezavi z ustrezno izbiro vsebin, sredstev, organizacijskih child. A special emphasis was given on preventive aspects oblik in metod dela, izhajajoč iz značilnosti razvojne of strength training. The review of the literature from this stopnje otrok, s posebnim poudarkom na preventivnih field indicates that strength can be increased more than vidikih vadbe. 40% in children and adolescents. Such improvements are a consequence of enhanced neuro-muscular activation and coordination, more than a consequence RAST IN RAZVOJ OTROK of hypertrophy. Positive effects of strength training are shown also as improved local endurance, positive V splošnem imajo otroci zelo podoben trend razvoja influence on body composition with less adipose tissue, svojih telesnih in gibalnih lastnosti, značilnosti in improved joint stability and improved strength of the sposobnosti. Vendar pa dekleta dozorijo veliko hitreje whole body and also in its preventive effects. Of course od fantov. Pospešena rast deklic se začne že pred 10. all this effects could be achieved only with a properly letom, z največjim letnim prirastkom med 12. in 13. letom,
114 PREVENTIVE ASPECTS OF STRENGTH TRAINING FOR CHILDREN AND ADOLESCENTES Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON medtem ko se pri fantih začne po 11. letu, z največjim Rast in razvoj mišic letnim prirastkom med 12. in 15. letom (Kraemer in Fleck, 1993; Strel idr., 2003). Izrazito medletno pridobivanje Mišična masa otrok v predpubertetnem obdobju, tako telesne mase se pri deklicah pojavi med 8. in 13., pri fantih dečkov kot deklic s starostjo narašča vzporedno s telesno pa med 8. in 15. letom starosti, ko je letni prirastek tudi maso že zaradi razvojnih procesov, ki so predvsem pod več kot 10%. Največje letno povečanje telesne mase je vplivom rastnega hormona. Razlike med spoloma se pri deklicah v 12. in pri fantih v 15. letu (Strel idr., 2003). pojavijo z nastopom pubertete, ko fantje, zaradi vpliva Razlike v telesni višini se med spoloma, v korist fantov, testosterona, ki se v tem obdobju poveča kar za 10-krat začnejo pojavljati po 13., v telesni masi pa po 14. letu (Bar-Or, 1996), začenjajo pospešeno pridobivati na mišični starosti (Strel idr., 2003). Ravno ta obdobja pospešenega masi (Malina in Bouchard, 1991). Dekleta v tem času pridobivanja telesne višine in telesne mase so pomembna, dosežejo svoj plato, kar je ravno posledica hormonskih kadar govorimo o športni vadbi otrok in mladostnikov. razlik med spoloma (Malina in Bouchard, 1991). Z začetkom skokovite rasti namreč, začnejo kosti rasti V otroštvu, tako fantje kot dekleta ne proizvajajo večjih nekoliko hitreje kot se temu lahko prilagajajo mišice. To količin spolnih hormonov, ki bi lahko vplivale na razlike v obdobje sovpada tudi s številnimi športnimi izzivi otroka pridobivanju mišične mase. Njeno pospešeno pridobivanje kot je npr. specializacija v športno panogo, prva resnejša se pri fantih začne šele v obdobju po 10.-12. letu starosti. tekmovanja, večja tekmovalnost med spoloma itd., kar Pri dekletih se po 8.-10. letu koncentracija estradiola je lahko še posebej obremenjujoče za hitro razvijajoči se (najmočnejšega ženskega spolnega hormona) začne organizem. Posledica tega je zmanjšana gibljivost, zlasti povečevati, kar vpliva na spremembo oblike telesa, vpliva mišic zadnjega predela stegna in mišic vzdolž hrbtenice, na kosti in sklepe, nalaganje maščobe in strukturo kože ki jim velja v tem obdobju posvetiti posebno pozornost. (Malina in Bouchard, 1991). Tako je poleg vaj za moč potrebno v program vadbe otrok Ravno zaradi nizke količine testosterona pri otrocih in mladostnikov nujno vključevati tudi vaje za povečanje je vadba za moč, z vidika povečanja mišične mase gibljivosti (Sprague, 1996). (hipertrofije), v predpubertetnem obdobju manj učinkovita, čeprav raziskave kažejo, da gibalna/športna aktivnost pred puberteto v večji meri stimulira rast mišične kot Rast in razvoj kosti tudi kostne mase v primerjavi z normalno razvijajočimi, gibalno/športno neaktivnimi otroki (Vicente-Rodríguez, Velika večina kosti v skeletu se izoblikuje iz hrustanca 2006). že pred rojstvom in postopno zakosteneva nekje do srede 20-ih let starosti (Wilmore in Costill, 2005; Malina in Bouchard, 1991). Začetek in zaključek procesa Razvoj živčnega sistema zakostenevanja (osifikacije), s spremembo velikosti in oblike kosti, nam daje osnovno informacijo za določanje Za obdobje otroštva je značilno živčno-mišično zorenje zrelosti skeleta in biološke starosti človeka. Korelacije in razvoj velike palete temeljnih gibalnih vzorcev, ki se med časom pojava osifikacijskih centrov in starostjo, pri pri večini otrok izoblikujejo do 6.-7. leta starosti. S tem kateri se osifikacija zaključi, kažejo na večinoma negativno je povezan razvoj koordinacije, ravnotežja in agilnosti, povezavo (Malina in Bouchard, 1991). To pomeni, da so kot tudi povečanje moči. Frekvenca in hitrost prevajanja sekundarni centri, ki se v posameznih kosteh pojavijo živčnih impulzov vpliva na mišično silo in med 3. in 8. prej, tudi zadnji, ki zaključijo s procesom zakostenitve, kar letom starosti doseže nivo odraslega človeka. Odziv posledično pomeni kasnejši zaključek rasti. vadbe za moč v otroštvu je torej posledica adaptacije Pomembna lastnost kosti je tudi ta, da predstavljajo živčnega sistema, predvsem zaradi izboljšanja živčno- sile na kost (vplivi mišičnih sil, raztezne sile, kompresijske mišične aktivacije in koordinacije (Guy in Micheli, 2001; sile, udarci) bistveni dražljaj za njihovo formacijo in rast. Ramsay idr., 1990). Predvsem prekinjajoči se dražljaji, kot so pritiski in udarci Poleg tega tudi biomehanski dejavniki, kot so na rastne ploščice ter lokalni učinki mišičnih kontrakcij sprememba kota penacije mišic, raven spretnosti in ob pripojih mišic na kosti očitno vplivajo na njihovo rast koordinacije, uravnotežena aktivnost sinergistov in (Enoka, 1994; Vicente-Rodríguez, 2006). To potrjujejo antagonistov, povečane zaloge ATP/CP (adenozin- tudi primerjalne študije (Malina in Bouchard, 1991), trifosfata/kreatin fosfata), izboljšanje glikolitičnih kapacitet ki kažejo, da imajo športniki višjo mineralno gostoto in povišana motivacija, vse to lahko vpliva na izboljšanje kosti v primerjavi s športno neaktivno populacijo. Še moči (Rowland, 2005). več, tudi med športniki, vključenimi v različne športne panoge se pojavljajo razlike. Panoge, kjer so (mladi) športniki podvrženi večjim obremenitvam na telo kot je VADBA ZA MOČ PRI OTROCIH IN npr. gimnastika, nogomet, rokomet ali dvigovanje uteži MLADOSTNIKIH spodbujajo rast kostne mase (Vicente-Rodríguez, 2006), ki se odvisno od panoge poveča na različnih delih skeleta. Začetki raziskovanja na področju vadbe moči in Tako je redna in ustrezna športna vadba, predvsem njenih vplivov na otroke segajo v leto 1976 (Hetherington) vadba za moč, tudi v otroškem obdobju pomembna in 1978 (Vrijens). V tem času so nasprotniki tovrstne za normalno rast in razvoj kosti. Dokazov, da bi redna vadbe pri otrocih trdili, da je pred puberteto težko ali vadba vplivala na rast kosti v dolžino sicer ni (Wilmore in celo nemogoče doseči prirastek v moči in mišični masi, Costil, 2005; Fleck in Kraemer, 1997; Malina in Bouchard, zaradi nedozorelosti hormonskega sistema otrok (Fleck 1991), s poskusi na živalih pa je bilo dokazano, da lahko in Kraemer, 1997), da morebitno izboljšanje ne vpliva na prevelike obremenitve povzročijo njihovo krivo rast športni rezultat in da lahko trening moči poveča število (Malina in Bouchard, 1991). Ravno zato je še toliko bolj poškodb. Po obdobju precejšnje metodološke nejasnosti pomembno, da športno vadbo ustrezno prilagodimo (nekorektno načrtovane eksperimentov itd.) so leta 1980 razvojnim posebnostim ter individualnim telesnim in Nielsen in sodelavci prišli do novih spoznanj s tega gibalnim lastnostim, značilnostim in sposobnostim otrok in področja, ko so s 5-tedensko eksperimentalno vadbo mladostnikov. razvoja izometrične moči dokazali prirastek v izometrični moči deklet. Od tega leta dalje so se vrstile mnoge
115 PREVENTIVE ASPECTS OF STRENGTH TRAINING FOR CHILDREN AND ADOLESCENTES Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON
študije, ki so ugotavljale in pojasnjevale pozitivne učinke Vadba za moč v obdobju pubertete vadbe za moč otrok ter preverjale različne programe vadbe, sredstva in metode razvoja ter prednosti, ki jih Za to obdobje je značilno spolno dozorevanje in s tem tovrstna vadba prinaša. Med prednosti lahko zanesljivo povezano pridobivanje mišične mase, kar je izraziteje pri uvrstimo izboljšanje največje moči in lokalne vzdržljivosti fantih. Pripravljajo se torej ustrezni fiziološki pogoji za (Webb, 1990; Guy in Micheli, 2001; Faigenbaum idr., povečanje moči, tudi na račun povečanja mišične mase, 2001), zmanjšanje možnosti poškodb med športno vadbo kljub temu, da se vsi razvojni procesi še niso povsem (Webb, 1990; Fleck in Kraemer, 1997), izboljšanje športnih zaključili. Za začetek pravega treninga moči je zato zlasti rezultatov in tehnike gibanja (Fleck in Kraemer, 1997) pomembna otrokova biološka starost. Ob tem je dobro ter veliko varnost vadbe ob ustrezni tehniki izvedbe vaj upoštevati t. i. »pravilo treh let« splošne (osnovne) vadbe in ustrezno načrtovanim in nadzorovanim programom moči (Zatsiorsky, 1995). 16-letnike in starejše se uvaja (Webb, 1990; Guy in Micheli, 2001; Barrett, 2004). v program vadbe odraslih, vendar samo takrat, ko so Mehanizmi povečanja moči v otroštvu so vezani bile izpolnjene vse zahteve predhodnih stopenj (Fleck in predvsem na učinkovito gibalno učenje, boljšo živčno- Kraemer, 1997). mišično aktivacijo ter znotraj-mišično in med-mišično koordinacijo. Dinamična vadba s premagovanjem lastne ali partnerjeve teže in odpora, kot tudi vadba na trenažerjih Smernice vadbe za moč v obdobju pred in med in s prostimi utežmi se je med vsemi metodami oz. načini puberteto izvajanja izkazala kot najbolj učinkovita. Ena od raziskav, ki jo je opravil Barrett (2004) na otrokom prilagojenih fitnes American Academy of Pediatrics (AAP), American napravah (trenažerjih) je pokazala statistično značilno College of Sports Medicine (ACSM), American povečanje moči v testih suvanja težke žoge, skoku v Orthopeadic Society for Sports Medicine (AOSSM) in daljino, sklekih in teku na 30 m, kot tudi v grobi in fini National Strength and Conditioning Association (NSCA) motoriki ter kombinaciji obeh. Nihče od 53-ih otrok, so oblikovale splošne smernice vadbe za moč otrok in vključenih v to raziskavo se med vadbo ni poškodoval, kar mladostnikov s posebnim poudarkom na preventivnih kaže na veliko varnost tovrstne vadbe. Tudi Faigenbaum vidikih. Osnovni koncepti so (povzeto po: Benjamin in idr. (2001) so v eni od svojih raziskav uporabljali otrokom Glow, 2003): prilagojene trenažerje in od ena do dva in pol kilograma • Vadba za moč naj predstavlja pomemben del težke žoge ter ugotovili, da je v začetnem, prilagoditvenem uravnoteženega programa kondicijske priprave. obdobju vadbe moči in lokalne vzdržljivosti bolje uporabiti • Vadbo za moč naj bo na programu od 2 do 3-krat protokole z večjim številom ponovitev. tedensko z najmanj enim dnevom počitka med vadbenimi enotami. • Vadba naj zajema vse večje mišične skupine s Vadba z utežmi, da ali ne? poudarkom na ohranjanju mišičnega ravnovesja (med agonisti in antagonisti). Uporabo uteži in raznih trenažerjev (gravitacijskih, • Vaje za moč naj se izvajajo v celotni amplitudi giba, pnevmatičnih, hidravličnih, …) so v raziskavah obravnavali tako da se s sočasnim razvojem moči ohranja tudi različni avtorji (Sewall in Micheli, 1986; Weltman idr., gibljivost. 1986; Ramsay idr., 1990). Zaključki so sicer spodbudni, • Spodbuja naj se primeren način prehranjevanja za vendar je uporaba uteži in trenažerjev v praksi pri otrocih doseganje čim večjega učinka vadbe. še vedno vprašljiva. Niti ne toliko z vidika varnosti in Več avtorjev je ugotovilo, da moč zgornjega dela učinkovitosti, temveč z vidika omejevanja gibalnih telesa otrok upada, tako pri fantih, kot pri dekletih (Fleck in čustvenih izkušenj otrok in mladine. Kakorkoli že, in Kraemer, 1997; Strel idr., 2003; Tremblay, 2010). Po raziskave kažejo, da so eksperimentalni vadbeni protokoli njihovem mnenju zmanjšana moč zgornjih ekstremitet z utežmi, ob ustreznem nadzoru, relativno varni in omejuje športno-rekreativno udejstvovanje, zato naj gre ne kažejo negativnega vpliva na rast in razvoj mladih poudarek predvsem krepitvi zgornjega dela telesa. V zvezi športnikov (Malina, 2006). s tem predlagajo prej omenjene ustanove (AAP, ACSM, AOSSM in NSCA) predpripravo mišic ramenskega obroča in trupa (povzeto po: Benjamin in Glow, 2003): Vadba za moč pred puberteto • Vadbo naj se začne z minimalnim odporom (obremenitev z lastno težo proti gravitaciji ali Otroci so zaradi razvojnih značilnosti v palice/drogovi/ročke brez dodatnih bremen); po predpubertetnem obdobju zelo dojemljivi za gibalno potrebi breme postopno povečujemo po 0,5 kg. učenje. Tako se priporoča mnogostranost in pestrost • Vadba naj bo usmerjena v razvoj moči globokih vadbe z vključevanjem tako splošnih oz. osnovnih vaj mišic ramena, zlasti sprednjemu, srednjemu in za moč v kombinaciji s športno specifičnimi vajami kot zadnjemu delu mišice deltoideus, notranjim in tudi dvoboji in borilne igre, štafetne in moštvene igre, zunanjim rotatorjem ter mišici supraspinatus. poligoni s poudarkom na razvoju moči ter naravne oblike • Poudarek naj gre obenem zgornjim hrbtnim gibanja. Pri tem je potrebno upoštevati, da se zaradi hitre mišicam (stabilizatorjem lopatice), ki naj se rasti in razvoja pred puberteto tudi moč hitro spreminja, razvijajo s sledečimi vajami: dvig ramen, odmik učinki pridobljeni z vadbo pa prav tako hitro izginjajo ramen v različnih položajih, veslaški poteg v (Fleck in Kraemer, 1997). Zato je rednost in pogostost različnih položajih ter vertikalni poteg pred glavo in vadbe izrednega pomena. Veliko pozornost je potrebno za glavo. posvetiti tudi ustrezno dolgim odmorom, ki omogočajo • Poleg tega pa še spodnjim hrbtnim in trebušnim popolno obnovo in regeneracijo med samo vadbo ter med mišicam s pomočjo vaj upogibanja, rotacije posameznimi vadbenimi enotami, kot tudi dopolnilnim in iztegovanja trupa, vključno z raztezanjem vsebinam kot so raztezanje in sproščanje. ledvenega dela hrbtenice. V zvezi s tem Sprague (1996) in Zatsiorsky (1995) ugotavljata, da lahko nezadostna moč mišic trupa (trebušnih in spodnjih hrbtnih mišic) med rastjo in razvojem negativno
116 PREVENTIVE ASPECTS OF STRENGTH TRAINING FOR CHILDREN AND ADOLESCENTES Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON
vpliva na križni del hrbtenice. Ustrezen tonus in ZAKLJUČEK nivo moči mišic trupa poveča pritisk v trebušni votlini. Slednji razbremenjuje ledveni del hrbtenice Vadba za moč je med mladimi športniki postal in varuje posameznika pred poškodbami tega dela. eden najpopularnejših in hitro razvijajočih se načinov Glede na organizacijsko-operativni vidik vadbe pa so izboljšanja športnega nastopa. Tudi do 40% povečanje AAP, ACSM, AOSSM in NSCA pripravili naslednje osnovne moči pri otrocih in mladostnikih je posledica predvsem metodične napotke (povzeto po: Benjamin in Glow, 2003): izboljšanja živčno-mišične aktivacije in koordinacije, bolj • Ustrezno ogrevanje pred in ohlajanje (raztezanje) kot hipertrofije. Pozitivni učinki vadbe za moč se kažejo na koncu vsake vadbe. tudi v izboljšanju lokalne vzdržljivosti, pozitivnem vplivu • V okviru specialnega ogrevanja naj se opravi na sestavo telesa (manj adipoznega tkiva), izboljšanju najprej eno lažjo serijo po 10-15 ponovitev in 6-8 stabilnosti sklepov, izboljšanju moči celega telesa in različnimi vajami zaporedno. preventivi pred poškodbami. Vse to je seveda moč • V glavnem delu vadbene enote naj se nato doseči le z ustrezno načrtovanim in prilagojenim ter opravi od 1 do 3 serije različnih enosklepnih in strokovno vodenim in nadzorovanim programom vadbe, večsklepnih vaj glede na čas, cilje in potrebe. ob sočasnem upoštevanju telesne in čustvene zrelosti • Spodbuja naj se otrokova uspešnost, pozitivno mladega športnika. Neupoštevanje osnovnih principov doživljanje vadbe oz. emocionalno angažiranost in načel tovrstne vadbe pogosto vodi do poškodb, kar z ustreznim individualnim izborom vaj in predstavlja omejitveni dejavnik nadaljnjega dela in razvoja obremenitev. športnika. S tem prispevkom smo med drugim želeli • Prednost naj se daje otrokovemu aktivnemu preseči mnogokrat prisotno skrb v povezavi z vadbo za sodelovanju v procesu vadbe in ustrezni tehniki moč pri otrocih in mladostnikih, še zlasti tisto, pri kateri se izvedbe, bolj kot velikosti bremena. uporabljajo dodatna bremena. • Otroke naj se pri napačni izvedbi opozarja in asistira. • Nauči naj se jih tudi uporabe vadbenih kartonov LITERATURA in rednega spremljanja napredka vadbe. Sewall in Micheli (1986) ter Sprague (1996) navajajo, da Abernerhy, L., & Bleakely, C. (2007). Strategies to prevent injury lahko v prvih 3-4 tednih otroci v moči občutno in adolescent sport: a systematic review. British Journal of napredujejo (za več kot 20%) že zaradi usvajanja Sports Medicine, 41(10), 627-638. pravilne tehnike izvedbe vaj. V 8-14 tednih vadbe Bar-Or, O. (1996). The child and the adolescent athlete. London: pa se njihova moč lahko poveča tudi za več kot Blackwell Science. Barrett, D., D. (2004). Effect of child-sized weight machine-trained 40%. children on motor performance. Medicine & Science in Sport & • Program vadbe za moč naj se občasno spremeni Exercise, 36(5), dodatek: S68. zaradi večje optimizacije in zoper enoličnosti. Benjamin, H., J., & Glow, K., M. (2003). Strength training for V primeru, da otrok, ob ustrezno usvojeni tehniki children and adolescents: What can physicians recommend? izvedbe vaj, v eni seriji ne zmore opraviti vsaj 10 ponovitev The Physician and Sportsmedicine, 31(9), 21-28. z določenim bremenom, pomeni, da je breme pretežko in Enoka, R., M. (1994). Neuromechanical basis of kinesiology. ga je potrebno zmanjšati. Ko serija 15 ponovitev postane Champaign: Human Kinetics. prelahka, breme povečamo (običajno se priporoča 5-10% Faigenbaum, A., Loud, R., O'connell, J., Glover, S., & Westcott, povečanje). Šele ko je otrok sposoben izvesti 3 serije po W. (2001). Effects of different resistance training protocols on upper-body strength and endurance development in children. 15 ponovitev posamezne vaje v treh zaporednih vadbenih Journal of Strength and Conditioning Research, 15(4), 459- enotah, se odločimo za povečanje bremena (AAP, ACSM, 465. AOSSM in NSCA, povzeto po: Benjamin in Glow, 2003). Fleck, S., J., & Kraemer, W., J. (1997). Designing resistance training programs. Champaign: Human Kinetics. Guy, J., & Micheli, L. (2001). Strenght training for children and DODATNI PREVENTIVNI NAPOTKI PRI VADBI ZA adolescents. Journal of the American Academy of Orthopeadic MOČ Surgeons, 9(1), 29-36. Hardman, K. (2007). Current situation and prospects for physical AAP priporoča, da se pri otrocih izogibamo dvigovanja education in the European Union. European parliament: Policy Department Structural and Cohesion Policies, Culture and maksimalnih bremen vsaj do 16. leta starosti, ko je education. doseženih 99% njihove telesne višine in je skokovita Hetherington, M. (1976). Effects of isometric training on the elbow rast zaključena. Zato se je potrebno pri vadbi in flexion force torque of grade five boys. Research Quarterly, testiranjih izogibati največjim bremenom, ekscentričnim 47(1), 41-47. obremenitvam, dvigom bremen nad glavo (Kraemer idr., Kraemer, W., J., & Fleck, S., J. (1993). Strenght training for youth 1989; Sprague, 1996), pač pa uporabljati obremenitve, ki athletes. Champaign: Human Kinetics. jih otrok lahko premaga vsaj šest- ali večkrat (Sprague, Kraemer, W., Fry, A., Frykaman, P., Conroy, B., & 1996) Hoffman, J. (1989). Resistance training in youth. Pediatric Otrokom in mladostnikom je potrebno omogočiti 2-4 exercise science, 1, 336-350. tedne prilagajanja oz. uvajanja v osnovno vadbo moči. Malina, R., M., & Bouchard, C. (1991). Growth, ponovitevTo je pomembno takrat, ko posameznik prvič maturation, and physical activity. Champaign, Illinois: stopi v stik z vadbo za moč, kakor tudi takrat, ko z vadbo Human Kinetcs. za moč začenja po več tedenski ali več mesečni prekinitvi Malina, R. (2006). Weight training in youth-growth, (Kraemer idr., 1989; Tolfrey, 2007). maturation and safety: an evidence-based review. Clinical Najprimernejša organizacijska oblika za otroke in Journal of Sport Medicine, 16(6), 478-487. mladostnike je vsekakor obhodna vadba, ki naj obsega Nielsen, B., Nielsen, K., Behrendt-Hansen, M., & 8-12 vaj oz. postaj. Izvajanje vaje naj traja od 15-30 Asmussen, E. (1980). Training of ''functional'' muscular sekund, z odmorom v razmerju do dela 1:1 do 1:3, 3-5 strength in girls 7-19 years old. In K. Berg and B. D. obhodi in odmorom med obhodi od 3-6 minut. Ericksson (Eds.), Children and Exercise IX. Human Kinetics (p. 68-69). Champaign, Ilinois. Ramsay, J., A., Blimkie, C., J., Smith, K., Garner, S., MacDougall,
117 PREVENTIVE ASPECTS OF STRENGTH TRAINING FOR CHILDREN AND ADOLESCENTES Mitja GERŽEVIČ, Miloš TUL, Nejc ŠARABON
J., D., & Sale, D., G. (1990). Strength training effects in 003-X. Health Reports. prepubescent boys. Medicine & Science in Sports & Exercise, Vicente-Rodríguez, G. (2006). How does exercise affect bone 22(5), 605-614. development during growth? Sports medicine, 36(7), 561-569. Rowland, T. (2005). Children's exercise physiology. Champaign: Vrijens, J. (1978). Muscle strength development in the pre- and Human Kinetics. post-pubescent age. Medicine & Science in Sport & Exercise, Sewall, L., & Micheli, L., J. (1986). Strength training for children. 18, 629-638. Journal of Pediatric Orthopedics, 6(2), 143-146. Webb, D. (1990). Strenght training in children and adolescent. Sprague, K. (1996). More muscles. Champaign: Human Kinetics. Pediatric clinics of North America, 37(5), 1187-1210. Strel, J., Kovač, M., Starc, G., & Jurak, G. (2003). Spremembe v Weltman, A., Janney, C., Rians, C., B., Strand, K., Berg, B., motoričnem razvoju otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990- Tippitt, S., Wise, J., Cahill, B., R., & Catch, F., I. (1986). The 2000. Šport, 51(2), dodatek 3-10. effects of hydraulic resistance strength training in pre-pubertal Tolfrey, K., (2007). Responses to training. In A. N. Churchill (Ed.), males. Medicine & Science in Sports & Exercise, 18(6), 629- Paediatric exercise science: Advances in sportand exercise 638. science series (p. 213-234). Livingstone, Edinburgh. Wilmore, J., H., & Costill, D., L. (2005). Physiology of sport and Tremblay, M., Shields, M., Laviolette, M., Craig, L.C., Janssen, exercise. Champaign: Human Kinetics. I., & Connor, S. (2010). Fitness of Canadian children and Zatsiorsky, V., M. (1995). Science and practice of strength youth: Results from the 2007-2009 Canadian Health Measures training. Champaign: Human Kinetics. Survey. Component of Statistics Canada Catalogue no. 82-
118 IŠČEMO VARNO POT – video prispevek, čas trajanja: 8 min 10 sek. Irma GOLOB
IŠČEMO VARNO POT – video prispevek, čas trajanja: 8 min 10 sek. SEARCHING A SAFE ROAD – video clip, duration: 8 minutes 10 seconds
Irma GOLOB Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik ali krajše »CIRIUS Kamnik«. Children and Adolescents, Kamnik, hereinafter called “CIRIUS Kamnik”.
Film prikazuje izsek iz dejavnosti prometne vzgoje, ki The film shows a section from traffic education poteka v Cirius Kamnik že tretje šolsko leto. Trije otroci in activities that have been taking place in the centre Cirius delovna terapevtka iščejo varno pot v neposredni bližini Kamnik for the third school year now. Three children and centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje an occupational therapist are searching a safe road in the gibalno oviranih otrok in mladostnikov. Vsak od otrok near vicinity of the Centre for Education and Rehabilitation ima različno prevozno sredstvo: voziček na ročni in of Physically Handicapped Children and Adolescents. elektromotorni pogon ter terapevtsko kolo. Načrtovano Each child has its own means of transport: a manual pot dobro poznajo, kljub temu pa se še vedno srečujejo wheelchair, an electric wheelchair and a therapeutic z novimi ovirami. Ovire, s katerimi se srečujejo v filmu, so bicycle. Even though well familiar with the planned route, tudi najpogostejše ovire oseb, ki uporabljajo invalidske they still face new obstacles. The obstacles shown in the vozičke: film are also the most common obstacles to people using • ni pločnika, wheelchairs: • zaparkirani pločniki, • lack of pavements, • ni klančin za dostop na pločnik in sestop z njega, • fully parked pavements, • preozki pločniki, • lack of access ramps for pavements, • klančine so prestrme ali neprimerne, • narrow pavements, • površina pločnika je poškodovana, neprimerno • access ramps are too steep or improper, nagnjena. • pavement surface is damaged or much inclined. Video posnetek dopolnjuje pisni prispevek »Varni in odgovorni v promet«. The video clip supplements the article “Safe and Ključne besede: prometna vzgoja gibalno oviranih responsible in the traffic.” otrok, ovire v prometu, iskanje varnih rešitev. Key words: traffic education of physically disabled children, obstacles in the traffic, searching safe solutions.
119 PROJEKT MOJCA SE GIBA Mojca GROJZDEK, Petra AVBELJ
PROJEKT MOJCA SE GIBA PROJECT MOJCA EXERCISES
Mojca GROJZDEK, Petra AVBELJ Vrtec Domžale
POVZETEK prepared suggestions and ideas to variegate and change the nursery school premises and add new activities V Vrtcu Domžale se že dlje časa zavedamo, kako which would serve as additional motivation for enhanced pomembno je za otroka gibanje. Ker smo želeli na tem exercise of the children. področju napraviti še več, smo se vključili v inovacijski In collaboration, we have chosen the best suggestions projekt z naslovom Mojca se giba. Pri projektu je for variegation of the indoor and outdoor nursery school sodelovalo vseh osem enot Vrtca Domžale. Glede na space. The performance scheme was prepared. The next obstoječi prostor in materialne pogoje smo želeli otroke na stage was realisation and testing. različne načine spodbuditi k še večji gibalni aktivnosti. We watched children performing their activities and Projekt Mojca se giba želimo predstaviti kot primer recorded their innovative solutions. »dobre prakse« v vrtcu. In the next phase, we tried to upgrade these activities Projekt je imel naslednja cilja: Poiskati nove gibalne by adding new incentives, changing the resources and možnosti na igrišču in v vrtcu za spodbujanje kreativnih in means and amending the rules. This way, the activities gibalnih zmožnosti otrok ter obogatiti obstoječi prostor za continued at an even higher level. večjo gibalno aktivnost otrok. The conclusion is that both goals were realised in Strokovne delavke smo skupaj z otroki pripravile whole, since the enriched space enhanced the children’s predloge in ideje, s katerimi bi popestrili in spremenili original movement activity enormously. Throughout the prostore ter dodali nove aktivnosti, ki bi otroke dodatno experiment, the rate of creativity and own activity of the spodbudile k gibanju. workers was very high. Skupaj smo izbrali najboljše predloge za popestritev Key words: innovation project Mojca se giba, nursery notranjega in zunanjega prostora vrtca. Pripravili smo school, exercise, own activity, indoor space, outdoor načrt za izvedbo. Sledila je realizacija in preizkušanje. nursery school space Otroke smo opazovali pri njihovi aktivnosti in si beležili njihove inovacijske rešitve. V naslednjem krogu smo skušali aktivnosti nadgraditi OPREDELITEV PROBLEMA še z novimi spodbudami, zamenjavo sredstev in spremembo pravil. Dejavnosti so se tako nadaljevale na Enote v vrtcih so večinoma majhne, nimajo še višjem nivoju. večnamenskih prostorov in telovadnic. Zavedamo se, da Ugotovili smo, da sta bila oba cilja projekta realizirana se v tem hitrem tempu življenja in v dobi računalnikov vse v celoti, saj se je z obogatenim prostorom zelo povečala premalo gibamo. S to problematiko se v vrtcih konstantno izvirna gibalna aktivnost otrok. Vseskozi je bilo prisotno soočamo. Tudi dobro sodelovanje z osnovnimi šolami, ki veliko ustvarjalnosti in lastne aktivnosti strokovnih delavk. tedensko odstopajo telovadnice, sodelovanje v projektu Na podlagi projekta, smo prišli do spoznanja, da so Zlati sonček, izvajanje obogatitvenih dejavnosti z lastnimi se otroci pogosteje vključevali v lastno gibalno aktivnost, ali zunanjimi izvajalci: zimovanja in letovanja, igre na snegu da so pri izvirnosti in spodbudi gibanja sodelovali tudi in učenje smučanja, plavalni tečaji, tečaji rolanja, plesne starši in da se je način dela v vrtcu s področja gibanja bolj šole, izvajanje popoldanskih gibalnih aktivnosti, ne reši obogatil. vprašanja po ustrezni vsakodnevni gibalni aktivnosti otrok Ključne besede: inovacijski projekt Mojca se giba, v vrtcu. Izzivov za izboljšanje in obogatitev obstoječih vrtec, gibanje, lastna aktivnost notranji prostor, zunanji prostorov v vrtcu in na igrišču za večjo vsakodnevno prostor vrtca gibalno aktivnost otrok, je veliko, vsekakor pa je vezano na obstoječe stanje vrtca, na strokovne delavke vrtca, ter na ostale udeležence procesa v vrtcu. ABSTRACT
The awareness about the importance of exercise CILJ for the children has been an ever present idea at Vrtec Domžale (Domžale Nursery school) for quite some time Predstaviti želiva projekt vrtca Domžale Mojca se giba, now. Since we wanted to do even more in this area, kot zgled dobre prakse, kako se lahko na inovativen način we got involved in an innovation project titled Mojca izboljšajo pogoji za vsakodnevno gibalno aktivnost otrok. exercises (Mojca se giba). The project involved all eight units of Vrtec Domžale. Bearing in mind the existing space and material conditions we had at our disposal, we PREDSTAVITEV PROJEKTA Mojca se giba wanted to motivate the children in a variety if ways to get involved in even more physical activities. Z projektom smo želeli priti do odgovorov na We have set the following two goals: Search for new vprašanje: Kako lahko v vrtcu pripravim prostor, ki bo exercising possibilities at the playground and inside otroke spodbujal h gibanju? the nursery school to promote creative abilities and movement abilities of the children, while simultaneously 3.1. Cilji projekta enrich the existing space to invite greater movement • Poiskati nove gibalne možnosti na igrišču in v vrtcu activity of the children. za spodbujanje kreativnih gibalnih možnosti otrok. The expert workers together with the children • Obogatiti obstoječi prostor za večjo gibalno
120 PROJECT MOJCA EXERCISES Mojca GROJZDEK, Petra AVBELJ
aktivnost otrok. • otroci so imeli možnost iskanja lastnih poti k reševanju problema, 3.2. Opis faz izpeljave projekta od načrta do rešitve • pojavila se je velika ustvarjalnost in lastna aktivnost Vodja projekta iz posamezne enote je problem otrok, izpostavila v svoji enoti. Vsaka enota je pripravila svojo • povečalo se je število obogatitvenih dejavnosti s vizijo rešitve problema in uresničitve cilja glede na področja gibanja, prostorske in materialne pogoje. Nekaterim strokovnim • izkoristili smo prostore vrtca in okolico, delavcem se je pojavljal dvom o realizaciji ciljev, saj so • aplikacije, nalepljene na tleh in stenah, so se skupine zelo številčne in prostori zelo majhni. izkazale za zelo dobro motivacijo k samostojnemu Sledilo je ponovno srečanje ožjega Teama s gibanju otrok, konzulentko Nives Zore, ki nam je posredovala še svoje • nastalo je več možnosti za individualno delo in predloge in pogled na projekt. opazovanje otrok, Naše raziskovalno delo smo razdelili na dva dela: • upoštevali smo ideje otrok, izboljšava notranjega prostora in izboljšava zunanjega • strokovni delavci smo sami izdelali veliko gibalnih prostora. Vsaka enota je predstavila svojo vizijo rešitve rekvizitov in pripomočkov, problema in uresničitve cilja glede na prostorske in • udeležili smo se več izobraževanj s področja materialne pogoje. Predloge in ideje smo pripravili in gibanja in pripravili interna izobraževanja za uskladili skupaj z idejami in predlogi otrok. Sledila je strokovne delavce in starše. realizacija idej in preizkušanje. Projekt je bil konec šolskega leta 2008/2009 Otroke smo opazovali pri njihovi gibalni aktivnosti zaključen. Projekt nas je spodbudil k temu, da si še vedno ter si beležili njihove izvirne inovacijske rešitve. Po prvi prizadevamo iskati nove gibalne možnosti in spodbude, ki refleksiji smo ugotovili, kje prihaja do težav. Te smo potem bodo otroke vodile k čim večji vključitvi v gibanje. s spremembo pravil, spremembo razporeditve prostora ali Rezultat je bil uspešen zaradi izredno velike lastne sredstev, nadgraditvijo dejavnosti ali zamenjavo sredstev motivacije in lastne odločitve strokovnih delavcev. Vsi odpravili. S tem se je gibalna aktivnost razvijala na smo se osredotočili na projekt, vsi smo si želeli sprememb drugačen način. za izboljšanje obstoječega prostora in za večjo gibalno Informacije, pridobljene po enotah, smo si posredovali aktivnost otrok. na sestankih vodij projekta, kjer smo razglabljali o novih idejah in prostorskih rešitvah. Vodje projekta so te ideje prenesle v enote, ki so jih uporabile v praksi. S tem so 4. ZAKLJUČEK se razvile nove gibalne aktivnosti. Ob zaključku projekta smo izdali interni zbornik idej in fotografij novih gibalnih Projekt Mojca se giba se je izkazal kot zelo dober aktivnosti vsake enote. Vse zbrane ideje je pomočnica inovacijski projekt, ki bi se lahko vpeljal v vsakdan ravnateljice ga. Vilma Hrovat predstavila tudi na zadnjem vsakega vrtca, saj je izpeljava takega projekta enostavna, strokovnem aktivu delavcev vrtca. zahteva le voljo, ideje in ustvarjalnost, ki pa ni pogojena z materialnimi sredstvi. 3.3. Sklepne ugotovitve in spoznanja projekta Ugotavljamo tudi, da je vsaka novost na začetku zelo zanimiva, nato pa zanimanje upade in se pojavi zopet, ko Otroci so si izbrali gibalne aktivnosti kot tudi gibalne otroke spodbudimo k določeni aktivnosti. pripomočke za igro po lastni želji. Pri igri so bili ustvarjalni V vrtcu Domžale s projektom nismo zaključili, saj ga še tudi na drugih področjih (govor, logično mišljenje, nadgrajujemo in s tem uspešno vpeljujemo v vsakodnevno socializacija…). Izmišljali so si nove igre, nova pravila, bivanje otrok v vrtcu. izdelovali so nove pripomočke in igrače, nove gibalne spodbude pa so reševali na zelo svojevrsten način. V gibanje so se vključevali po lastni želji in časovno 5. LITERATURA neomejeno. Projekt nas je pripeljal do mnogih pomembnih Hrovat V. idr. (2009). Interno gradivo: Inovacijski projekt MOJCA ugotovitev: SE GIBA. Domžale: Vrtec Domžale • gibalna aktivnost otrok se je povečala, • otroci dajejo sami pobude za gibalne dejavnosti,
121 ABC GIBANJA: OCENJEVANJE GIBALNIH VEŠČIN PRI OTROCIH Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE V KLINIČNI PRAKSI Katja GROLEGER SRŠEN, Simona KORELC
ABC GIBANJA: OCENJEVANJE GIBALNIH VEŠČIN PRI OTROCIH Z RAZVOJNO MOTNJO KOORDINACIJE V KLINIČNI PRAKSI MOVEMENT ABC: MOTOR SKILLS ASSESSMENT FOR CHILDREN WITH DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDERS IN CLINICAL PRAXIS
Katja GROLEGER SRŠEN, Simona KORELC Univerzitetni rehabilitacijski inštitut RS – Soča
Povzetek should be fulfilled (2). Many studies were run to get more detailed information on children with DCD. It looks that Razvojna motnja koordinacije (RMK) je motnja there are quite some disagreements even at the point of gibanja, ki vpliva na izvedbo veščin, ki jih otrok izvaja v diagnosis. Geuze et al (3) published a review of clinical vsakodnevnem življenju. Test ABC gibanja je najpogosteje and research diagnostic criteria. Concerning the criteria uporabljen test za ocenjevanje gibalnih veščin pri otrocih A, they concluded that quantitative tests that cover motor z RMK. Želeli smo raziskati pri koliko otrocih, ki so bili coordination tasks should be used. At the moment The napoteni na Univerzitetni rehabilitacijski inštitut – Soča Movement Assessment Battery for Children (4) is closest zaradi specifičnih motenj gibanja, je bilo te težave mogoče to the demands (3). ovrednotiti s testom ABC gibanja in postaviti diagnozo RMK. Otroci so opravili testiranje s testom ABC gibanja, dosežke smo analizirali. Od 66 otrok, ki so bili napoteni, The Movement Assessment Battery for Children je bilo 28 takih, ki so dosegli rezultat pod 15. percentilo. (MABC) Šest od teh je bilo ponovno testiranih po obdobju od šest mesecev do 3,5 let. Vsi so ponovno dosegli rezultate pod It is one of the most widely used assessment tools 15. percentilo, kar predstavlja kriterija za RMK. Povprečna by many professionals (5). Its purpose was to identify starost napotenih otrok je bila višja od 6 let. Test ABC children between 4 and 12 years of age who are at risk of gibanja je uporaben v klinični praksi, bilo pa bi zaželeno, a motor impairment. It consists of the Performance Test da se otroke na testiranje napoti bolj zgodaj, saj je to and the Checklist. Test consists of 32 tasks that increase pogoj za bolj zgodnjo in uspešno obravnavo teh otrok. in difficulty across four age bands. Normative data were Ključne besede: otrok, razvojna motnja koordinacije, added. The Checklist is used to provide information ABC gibanja, ocenjevanje about a child’s motor skill difficulties from his/her parents’ perspective. At the University Institute for rehabilitation – Soča Abstract (URI-Soča) we started to use MABC in 2004 and Slovene version in 2005 (6). We wanted to explore how many Developmental coordination disorder (DCD) is a children who were referred to the URI-Soča for having motor impairment that affects a child’s ability to perform specific motor problems could be identified by MABC. It the skilled movements necessary for daily living. The was once assumed that children with DCD would “grow Movement Assessment Battery for Children (MABC) is out” of their difficulties (7). We now know that their motor most widely used tool for assessment of motor skills in problems often continue into adulthood (8), so we decided DCD group of children. The aim of study was to explore to follow-up some of the children. how many children who were referred to the University Rehabilitation Institute - Soča were having specific motor problems which could be identified by MABC. Children Methods were tested by MABC, data were analyzed. Out of 66 children 28 scored below 15th percentile. Six of them were In the period from January 2004 to December 2009 retested after 6 months to 3.5 years. They all remained there were 66 children referred to URI Soča for different below the limit set for DCD. MABC is useful test in a specific movement disorders (mild neurological disorder, regular clinical praxis. It would be an important step mild developmental delay, low muscular tone, poor forward, if all at risk children would be checked earlier, postural control and poor feet alignment) and suspected which would be prerequisite for inclusion in specific to have DCD. They were all examined by physical therapy programs. and rehabilitation medicine specialist and referred to Key words: child, developmental coordination occupational therapist. All were tested by MABC. Data disorder, Movement Assessment Battery for Children, were collected on gender, age and results of testing with assessment MABC (scores at specific domains were calculated and compared to normative data).
Introduction Results Developmental coordination disorder (DCD) is a motor impairment that affects a child’s ability to perform the 66 children were tested by occupational therapist. skilled movements necessary for daily living, including the There were 36 boys and 30 girls, with mean age of 6.1 performance of academic and self-care tasks (1). With years (SD 2.0 years). 28 children (19 boys and 9 girls) a prevalence rate of 5-6% of school-aged children (1), scored below 15th percentile, on MABC, 18 of them even there is potentially a child with DCD in every classroom. below 1st percentile. Mean age of this subgroup of children In the diagnostic process four criteria for DCD (DSM IV) was 6.2 years (SD 2.0 years). 15 children were tested before 6th birthday. Scores on subscales Manual Dexterity,
122 MOVEMENT ABC: MOTOR SKILLS ASSESSMENT FOR CHILDREN WITH DEVELOPMENTAL COORDINATION DISORDERS IN CLINICAL PRAXIS Katja GROLEGER SRŠEN, Simona KORELC
Aiming and Catching, and Balance for children with DCD Conclusion are presented in graph 1. 11 children were tested more than once. In the group of DCD children 3 were tested MABC is useful test in a regular clinical praxis. It twice, 3 children three times (each time after half of year). would be an important step forward, if all at risk children Even after a longer period of time and engagement in would be checked earlier, which would be prerequisite for different sport programs, they remained in the range inclusion in specific therapy programs. We should collect below 15th or 1st percentile. In the group of children with also more precise data on ADL, so we plan to introduce results above 15th percentile there were 5 tested again. instruments such as Canadian Occupational Performance At the second test they scored three scored higher, two Measure. scored lower as at the first testing, but they all remained above the limit for 15th percentile.
Graph 1: Scores on three subscales for each single child from DCD group
Discussion Literature
We wanted to explore how many children who were American Psychiatric Association (APA) (2000). Motor Skill referred to URI-Soča for having specific motor problems Disorder 315.40. In Author (Ed.), Diagnostic and statistical could be identified by MABC. It was a rather small sample, manual of mental disorders (4th ed. - text rev., pp. 53-55). but there are no data on larger studies or even a routine Washington, DC. screening system for DCD children in Slovenia. Children American Psychiatric Association. 1994. Diagnostic and th Statistical Manual of Mental Disorders, 4th Edition. with scores below the 15 percentile were included, since Washington, DC, USA: APA; 886. those are at risk of social and emotional difficulties (9,10). Geuze RH, Jongmans MJ, Shoemaker MM, Smits-Engelsman Less than one half of referred children scored below 15th BCM. Clinical and research diagnostic criteria for DCD: a percentile. We might conclude, that children were not review and discussion. Human Movement Science, 2001; 20: recognized well enough just based on parental or teacher 7-47. report. Henderson, S. E., & Sugden, D. A. (1992). Movement assessment In reviewed studies on DSM-IV criteria by Geuze, battery for children. Kent, UK: The Psychological Corporation. criterion B was mainly used without attention to the Barnett AL, Henderson SE. (1998). An annotated bibliography causal relationship between the motor impairment and of studies using the TOMI/Movement ABC: 1984–1996. London, UK: The Psychological Corporation/Harcourt Brace & its consequences for academic achievement and daily Company Publishers. life activities (3). More precise assessment of activities Henderson SE, Sugden DA. Baterija za oceno otrokovega of daily living (ADL) is needed (3). We agree we should gibanja: priročnik [prevod: Mikuž A, Kodrič J]. Ljubljana, 2005: collect more precise data on ADL, so we plan to introduce Center za psihodiagnostična sredstva. Canadian Occupational Performance Measure in our Fox AM, Lent B. Clumsy children. Primer on developmental future work. coordination disorder. Canadian Family Physician, 1996; 42: Just half of DCD children were referred to URI-Soča 1965-71. before entering school. We could assume that quite Rasmussen P, Gillberg C. Natural outcome of ADHD with DCD some were not recognized soon enough. It is known that at age 22 years: A controlled, longitudinal, community-based study. Journal of American Academy of Child and Adolescent children with DCD score lower in the domains of global Psychiatry, 2000; 39:1424. self-worth, physical appearance, social acceptance, and Dewey D, Kaplan BJ, Crawford SG, Wilson N. Developmental athletic competence (11). We should be more active in coordination disorder: Associated problems in attention, screening for DCD children. By missing the early periods learning and psychosocial adjustment. Hum Movem Sci, of development, we could also miss the period in which 2002); 21: 905–918. we could help children. Teachers should be educated to Dunford C, Missiuna C, Street E, Sibert J. Children’s perceptions use Checklist part of MABC. of the impact of developmental coordination disorder on A few of children, that were followed-up, remained at activities of daily living. British Journal of Occupational the same level of performance, which is in an agreement Therapy, 2005; 68: 207–14. Miyahara M, Piek J. Self-esteem of children and adolescents with with the fact, that children don´t outgrow their problems physical disabilities: Quantitative evidence from meta-analysis. (7). J Dev & Phys Disab, 2006; 18: 219–234.
123 RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MIŠLJENJA UČENCEV Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Z METODO USTVARJALNEGA GIBA IN PLESA Stanka GRUBEŠIČ
RAZVIJANJE USTVARJALNEGA MIŠLJENJA UČENCEV Z ZMERNIMI MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU Z METODO USTVARJALNEGA GIBA IN PLESA DEVELOPING CREATIVE THINKING IN CHILDREN WITH MODERATE DEVELOPMENTAL DISABILITIES THROUGH THE METHOD OF CREATIVE MOVEMENT AND DANCE
Stanka GRUBEŠIČ Osnovna šola Helene Puhar Kranj The Helena Puhar Primary School in Kranj
POVZETEK ith moderate developmental disabilities and is thus in line with the vision for modern teaching. V prispevku želim predstaviti razvijanje ustvarjalnega Keywords: people with moderate developmental mišljenja učencev z zmernimi motnjami v duševnem disabilities; method of creative movement and dance; razvoju s pomočjo metode ustvarjalnega giba in plesa. movement and dance workshops; creative thinking; Z uporabo te metode sem namreč spoznala povsem creativity; social skills; educatio nov pristop v poučevanju, ki je popolnoma spremenil način mojega dela in spoznanj o ustvarjalnem mišljenju učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. V raziskavo sem vključila 6 učencev, ki obiskujejo 1. OPREDELITEV PROBLEMA Oddelek vzgoje in izobraževanja v OŠ Helene Puhar Kranj. Napredek v razvoju ustvarjalnega mišljenja sem Dolgo je veljalo prepričanje, da so učenci z zmernimi proučevala s pomočjo akcijskega raziskovanja v času motnjami v duševnem razvoju (v nadaljevanju ZMDR) izvajanja gibno-plesnih dejavnosti, s pomočjo preizkušnje neustvarjalni. Vzgoja in izobraževanje sta temeljila za ustvarjalno mišljenje – risarska izvedba ( Klaus K. izključno na urjenju njihovih spretnosti in navad. Urban in Hans G. Jellen, 1986, 1996) in preizkušnje V procesu vzgoje in izobraževanja učencev z ZMDR že »Mislimo ustvarjalno v gibanju« ( Torrance, 1981). nekaj let uporabljam metodo ustvarjalnega giba in plesa S pomočjo akcijskega raziskovanja in uporabljenih in jo povezujem z vsemi področji vzgoje in izobraževanja, preizkušenj sem ugotovila, da metoda ustvarjalnega giba ter z njo razvijam ustvarjalno mišljenje teh učencev, in plesa pozitivno vpliva na razvoj ustvarjalnega mišljenja istočasno pa tudi mnoge njihove socialne spretnosti, ki jim učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju. omogočajo uspešno vključevanje v ožje in širše družbeno Istočasno pa tudi na razvoj njihovih socialnih spretnosti. okolje. Z vključevanjem ustvarjalnega giba in plesa v Uporaba metode ustvarjalnega giba in plesa tako proces vzgoje in izobraževanja učencev z ZMDR dobi omogoča v vzgoji in izobraževanju učencev z zmernimi pouk celosten pristop in značilnosti sodobnega pouka, saj motnjami v duševnem razvoju celosten pristop, ter tako povezuje telesno z duševnim. uresničuje značilnosti sodobnega pouka. Danes postaja ustvarjalnost vse večja potreba Ključne besede: učenci z zmerno motnjo v vsakega posameznika. Proučevanja ustvarjalnosti, so duševnem razvoju; metoda ustvarjalnega giba in plesa bila pogosto v ospredju številnih psiholoških raziskovanj. – MUGP; gibno-plesne delavnice; ustvarjalno mišljenje; Trstenjak, Kvaščev, Pečjak, Torrance so se še posebno ustvarjalnost; socialne spretnosti; vzgoja in izobraževanje veliko ukvarjali z ustvarjalnostjo in ustvarjanjem (Grubešič, 2001, str. 25). Ugotovili so, da je ustvarjalnost dejavnost, lastnost mišljenja, način mišljenja, sposobnost, ABSTRACT osebnostna lastnost oz. poteza. Ustvarjanje je delovanje, odpiranje problemov, preoblikovanje situacije v okolju, My research is aimed to present the development izvirno preoblikovanje informacij. V ustvarjalnem procesu of creative thinking in students with moderate mental je pomembna izvirnost (originalnost). impairments through the method of creative movement Za ustvarjalni proces je značilna spontanost, ko and dance. naključne zunanje vzpodbude učinkujejo na podzavest, se The use of this method has completely changed my uskladiščijo v spominu in se spontano preoblikujejo v nove approach to teaching and consequently my way of work domislice in probleme. Fiziološka osnova ustvarjalnosti and understanding of creative thinking in students with je v različno delujočih možganskih hemisferah, od katerih moderate developmental disabilities. je leva specializirana za razumske, besedne, analitične Six students of the Education Department at the procese, desna pa za prostorske, vizualne, čustvene, Helena Puhar Primary School in Kranj participated in sintetične procese. Delovanje slednje je tudi osnova the study. The method of action research was used ustvarjalni dejavnosti, vendar ne brez povezave z levo to carry out various movement and dance activities in razumsko hemisfero order to assess the developmental progress of their Ustvarjalnost ni enovita lastnost. S pojmom creative potential. The research was also based on tests ustvarjalnost označujemo več različnih sposobnosti oz. introduced in the Test of Creative Thinking – Drawing faktorjev ustvarjalnega mišljenja, ki so pri posameznikih Production (TCP-DP) by Klaus K. Urban and Hans R. različno razviti. Ti so po Guillfordu naslednji: fleksibilnost Jellen (1996) and Thinking Creatively in Action and – prožnost mišljenja, iznajdljivost, fluentnost – tekočnost, Movement (TCAM) by E. Paul Torrance (1981). bogastvo zamisli, originalnost – izvirnost, elaboracija – With the help of action research and the two tests, način izvedbe zamisli (Guillford, v Kroflič, 1992, str. 20). I came to the conclusion that the method of creative m Za ustvarjalno mišljenje je potrebna določena stopnja
124 DEVELOPING CREATIVE THINKING IN CHILDREN WITH MODERATE DEVELOPMENTAL DISABILITIES THROUGH THE METHOD OF CREATIVE MOVEMENT AND DANCE Stanka GRUBEŠIČ inteligentnosti, ki pa ni edini pogoj ustvarjalnega mišljenja. razvrščene v skupino oseb z ZMDR. Motivi ustvarjalnega mišljenja so: radovednost, potreba po raziskovanju in manipuliranju, potreba po dosežkih, Instrumentarij zadovoljstvo ob reševanju kreativnih nalog, potreba po samopotrjevanju. To spoznanje, da je za ustvarjalno mišljenje potrebna 3.1. Pogovor s starši pred izvedbo in po izvedbi gibno-plesnih dejavnosti določena stopnja inteligentnosti, ki pa ni edini pogoj, potrjuje tudi moje ugotovitve, da so osebe z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, čeprav imajo zmanjšane 3.2. Metoda opazovanja: intelektualne sposobnosti, v ustvarjanju lahko tudi zelo a) Odkrito opazovanje brez udeležbe – učence sem uspešne. S pravilno izbranimi motivi, ki vzpodbujajo seznanila, da bom zapisovala določene spretnosti med njihovo radovednost, potrebo po raziskovanju in gibno–plesnimi dejavnostmi. manipuliranju z različnimi materiali, potrebo po doživljanju b) Odkrito opazovanje z delno udeležbo med izvajanjem uspehov in zadovoljstvu ob ustvarjanju, dosežemo programa gibno-plesne dejavnosti – določene napredek v njihovem ustvarjalnem mišljenju. aktivnosti sem delala skupaj z učenci, ki so bili Metoda ustvarjalnega giba in plesa (Kroflič, 1999, str. vključeni v raziskavo. 127) je način dela, pri katerem otroci z gibanjem izražajo, oblikujejo, ustvarjajo različne učno-vzgojne vsebine. 3.3. Skupinski pogovori ob zaključku vsake gibno–plesne Oblika dela je lahko frontalna, skupinska ali individualna. V dejavnosti: poštev pridejo vsi učni in vzgojni predmeti v predmetnem Ob zaključku vsakega srečanja smo se pogovarjali in integriranem pouku. Gibanje, ki služi izražanju, o doživljanju gibno-plesnih dejavnosti. Skupinski komuniciranju, oblikovanju, ustvarjanju, je naravno pogovor sem izbrala zato, ker imajo učenci z ZMDR človekovo gibanje, zato potrebuje učitelj metodično težave v sporočanju svojih doživljanj in občutij, saj niso znanje, iznajdljivost in izvirnost. Učitelj otroke na ustrezen navajeni, da bi jih sploh kdo spraševal, kako se počutijo, način animira in spodbuja. Pri odločitvah in sprejemanju kaj jim je všeč, kaj jim ni všeč. Zato sem te pogovore odgovornosti sodelujejo učenci, s čimer je poudarjena izbrala z namenom, da se tudi ti učenci usposobijo v aktivna vloga učencev v učnem procesu in obojestranska pripovedovanju in sporočanju svojih počutij in opisovanju komunikacija med učiteljem in učencem. svojih doživetij. Ob tem pa je tudi pomembno, da se Cropley ( 1994) opozarja, da se v šolah vedno bolj naučijo poslušati sogovornika in mu strpno dopustijo, poudarja enostransko, striktno logično, ciljno usmerjeno da pove svoje mnenje. Namen skupinskega pogovora mišljenje, zanemarja pa socialne in emocionalne procese, ob zaključku vsakega srečanja pa je bil tudi v tem, da skozi katere učenci pridobivajo izkušnje v izražanju se naučijo samostojnega odločanja za dejavnosti, ki občutij lastnih čutov in odnosov do drugih ljudi. Potrebno jim je bila v posameznih srečanjih najbolj všeč. To je za je uravnoteženje ene in druge strani, sicer bo razvoj te učence zelo pomembno, saj je za njih značilno, da ustvarjalnosti, ki potrebuje intelektualne, emocionalne, so pogosto labilni, se težko samostojno odločajo in pri motivacijske in socialne dejavnike, resno ogrožen odločitvah zapadejo pod vpliv vodilnih posameznikov v (Cropley, v Kroflič, 1999, str. 80). skupini.
3. 4. Preizkušnja s pomočjo katere sem ugotavljala 2. CILJI IN HIPOTEZE ustvarjalno mišljenje na začetku in ob koncu srečanj – Test for Creative Thinking Drawing Prodaction (TCT-DP), avtorjev Klaus K. V raziskavi sem postavila naslednje cilje: Urban in Hans G. Jellen, 1996. • razvijanje gibalne ustvarjalnosti in ustvarjalnega Obe preizkušnji, na začetku in ob zaključku srečanj, mišljenja učencev z zmernimi motnjami v sem izvedla tako, da so bili učenci med seboj oddaljeni duševnem razvoju, toliko, da niso mogli opazovati drug drugega in prerisovati. • razvijanje socialnih veščin: vodenje, podrejanje, Vsem sem razdelila liste in svinčnike brez radirk. Razločno delitev pozornosti, upoštevanje navodil, in zelo počasi sem jim povedala navodilo. Če je učenec vzdrževanje in podaljševanje pozornosti, povedal, kaj je narisal, sem zraven napisala tudi naslov. inciativnost, sodelovanje v skupinskih aktivnostih, Preizkušnja zajema 14 kriterijev za ocenjevanje risb. Na doživljanje uspeha in zadovoljstva, graditev preizkušnji je možno doseči 72 točk. pozitivne samopodobe, strpnost v medsebojnih odnosih, 3. 5. Preizkušnja » Mislimo ustvarjalno v gibanju « - Thinking • izražanje čustev in domišljije skozi oblikovanje s Creatively in Action and Movement ( TCAM), avtorja E. P. telesom, Torrance, 1981. • graditev pozitivne samopodobe z doživljanjem Oprema za izvedbo testa je zelo enostavna – papirnati uspešnosti. kozarci, koš za papir, dva samolepilna trakova, ustrezen prostor. RAZISKOVALNO VPRAŠANJE: Ali metoda ustvarjalnega giba in plesa vpliva na razvoj Obrazložitev preizkušnje ustvarjalnega mišljenja in socialnih spretnosti učencev z Otroci se lahko kreativno vedejo na nešteto načinov, zmernimi motnjami v duševnem razvoju? zato je težko sistematizirati njihove sposobnosti ustvarjalnega mišljenja. Da bi rešil ta problem, je avtor izbral štiri dejavnosti, za katere je bil prepričan, da bodo 3. METODOLOGIJA osebe v njih uporabile svoje sposobnosti ustvarjalnega mišljenja. Te štiri vrste dejavnosti je poimenoval: V raziskavo sem vključila 6 učencev (5 deklet in 1 1. Na koliko načinov? fanta) z zmerno motnjo v duševnem razvoju (ZMDR), 2. Se lahko giblješ kot ...... ki so obiskovali razvojne stopnje Oddelka vzgoje in 3. Na katere druge načine še? izobraževanja v OŠ Helene Puhar Kranj. Stari so bili 15 4. Kaj bi lahko to bilo? do 21 let. Po Pravilniku o razvrščanju so bile vse osebe
125 DEVELOPING CREATIVE THINKING IN CHILDREN WITH MODERATE DEVELOPMENTAL DISABILITIES THROUGH THE METHOD OF CREATIVE MOVEMENT AND DANCE Stanka GRUBEŠIČ
Vrednotenje odgovorov Tabela 1 - Primerjava rezultatov začetne in končne V dejavnostih 1, 3 in 4 vrednotimo fluentnost in preizkušnje TCT-DP – risarska izvedba originalnost, v dejavnosti 2 vrednotimo imaginativnost (predstavljivost, domišljijo, empatijo). Začetna Končna OSEBE preizkušnja preizkušnja POSTOPEK Melita 18 31 • Ustvarjalnost, ustvarjalno mišljenje in socialne Lucija 6 30 spretnosti sem razvijala s pomočjo gibno–plesnih delavnic. Iza 8 21 • S srečanji smo pričeli v mesecu marcu, končali Tadeja 12 16 pa v juniju. Potekala so 2 krat tedensko, ob Ana 10 26 ponedeljkih in sredah od 11.45 do 12h. Matej 8 30 • Po vsakem srečanju sem opravila natančno analizo in beležila socialne spretnosti. Iz tabele je razvidno, da so vsi učenci dosegli • Na začetku in ob zaključku srečanj sem opravila pomemben napredek v preizkušnji – risarska izvedba. obe preizkušnji. Z njima sem ugotavljala napredek Največji napredek je dosegla Lucija. Velik napredek je v razvoju ustvarjalnega mišljenja. dosegel tudi Matej, bil je tudi edini od skupine, ki je v 2. • Med izvajanjem programa gibno–plesnih preizkušnji razširil mejo svoje risbe, ki je bila odvisna od dejavnostih sem po potrebi, glede na doseganje fragmenta in tudi zunaj določenega okvirja. postavljenih ciljev, prilagajala gibno-plesne Iz tabele napredka v preizkušnji Mislimo ustvarjalno v dejavnosti. gibanju - TCAM je razvidno, da je v fluentnosti pokazala
Tabela 2 – Primerjava rezultatov začetne in končne preizkušnje TCAM Začetna preizkušnja Končna preizkušnja OSEBE Fluent. Original. Domišlj. Fluent. Original. Domišlj. MELITA 93 49 30 112 89 34 LUCIJA 67 72 23 97 71 30 IZA 67 51 19 87 76 29 TADEJA 50 34 21 75 64 26 ANA 84 51 27 97 60 29 MATEJ 70 55 25 87 99 30
največji napredek Lucija, za njo sledijo Tadeja, Iza, Melita, Matej, Ana. V originalnosti je pokazal največji napredek Matej, sledijo Melita, Tadeja, Iza, Ana, Lucija je za 1 točko 4. REZULTATI dobila nižji rezultat v originalnosti kot v 1. preizkušnji. Lucija je pokazala sicer največji napredek v številu gibalnih S pomočjo akcijskega raziskovanja, metode idej. V domišljiji je največji napredek pokazala Iza, sledijo opazovanja, pogovorov s starši, skupinskimi pogovori z Lucija, Tadeja, Matej, Melita in Ana (Grubešič, 2001, učenci ob vsaki gibno-plesni delavnici, z uporabo obeh str.198). preizkušenj, sem ugotovila, da metoda ustvarjalnega giba in plesa pozitivno vpliva na razvoj ustvarjalnega mišljenja učencev z zmernimi motnjami v duševnem razvoju in 5. ZAKLJUČEK na razvoj socialnih spretnosti. Izboljšala se je njihova prostorska orientacija, sposobnost opazovanja. Gibalne Z akcijskim raziskovanjem sem ugotovila: aktivnosti so zelo pozitivno vplivale na njihovo pozornost, • metoda ustvarjalnega giba in plesa (MGUP) ki je postajala vedno daljša, na razumevanje navodil, omogoča razvijanje ustvarjalnega mišljenja skozi upoštevanje pravil, pomnenje, na sposobnost vodenja, gib in igro. podrejanja. Vse te spretnosti so v celoti zelo pozitivno • MUGP je soben pristop v vzgoji in izobraževanju, vplivale na njihovo izražanje čustev, svobodo v gibalnem saj kinestetičen način poučevanja potrjuje izražanju in ustvarjanju. Izmišljali so si lastne korake in multisenzoričen način poučevanja, ki se vedno bolj se predajali svojemu ritmu, v katerem se je pretakala uvaja in podpira v slovenski šoli. njihova energija. Tako so imeli dovolj priložnosti, da so se • Učenci soustvarjajo učno-vzgojne vsebine. prepuščali lastnemu gibanju, plesu in dovolili, da so se iz Specialni pedagog je tako spodbujevalec in njih izlile vsebine njihove notranjosti in dosegli kot pravi usmerjevalec v procesu vzgoje in izobraževanja. Cropley (1994) uravnoteženje socialnih in emocionalnih • MUGP je visoko motivacijska metoda, saj dejavnikov (Cropley, v Kroflič, 1999, str. 80). Tako jih je omogoča sorazmerno hitro doživljanje uspeha, gib in ples odpeljal v njihov svet ustvarjalnosti. Vse to zadovoljstva in samopotrjevanja. pa je zelo pozitivno vplivalo na njihovo samopodobo in • MUGP omogoča sproščanje, radost, veselje, medsebojne odnose. doživljanje zadovoljstva s samim seboj. Omogoča Imena so zaradi varovanja osebnih podatkov kakovostno dopolnitev osebnostne rasti in izmišljena. izboljšanje samopodobe učencev. Dosežene točke prve in druge preizkušnje – Test for • MUGP pozitivno vpliva na zadovoljstvo Creative Thinking Drawing Production avtorjev Klaus K. specialnega pedagoga, ki ga bogati in dviguje v Urbana in Hans G. Jellena njegovi preobrazbi ter osebnostni rasti.
126 DEVELOPING CREATIVE THINKING IN CHILDREN WITH MODERATE DEVELOPMENTAL DISABILITIES THROUGH THE METHOD OF CREATIVE MOVEMENT AND DANCE Stanka GRUBEŠIČ
6. LITERATURA Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – tretja razsežnost pouka. Ljubljana. Znanstveno publicistično središče. Grubešič, S. (2001) Vzpodbujanje ustvarjalnosti in socialnih Pečjak, V. (1987). Misliti, delati, živeti ustvarjalno. Ljubljana. Jože spretnosti z metodo ustvarjalnega giba in plesa pri osebah z Moškrič. zmerno motnjo v duševnem razvoju. Specialistična naloga. Torrance, E. P. (1981). Thinking creatively in action and Ljubljana. Univerza v Ljubljani. Pedagoška fakulteta. movement. Bensenville, Illinois:Sholastic Tesing Service, Inc. Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana. Znanstveno in Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana. DZS. publicistično središče. Urban, K. K & Jellen, H: G. (1996). Test for creative thinking – Kroflič, B., Godec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Drawing production (TCT- DP). Frankfurt: Swets Test Services. Ljubljana. Pedagoška obzorja.
127 PLES KOT IZZIV ZA UČENJE Mojca GÜNTNER-KRULEC
PLES KOT IZZIV ZA UČENJE DANCE AS A CHALLENGE FOR LEARNING
Mojca GÜNTNER-KRULEC I. OŠ ŽALEC
POVZETEK učiteljem v prijetnem vzdušju. Skozi plesno – gibalne dejavnosti se krepijo socialni odnosi v skupini. (Vogelnik, Razvijanje ustvarjalnega giba (ples) v osnovni šoli 1994, str. 6) pomaga pri oblikovanju celostne podobe vsakega človeka, deluje pa tudi preventivno in terapevtsko pri različnih vedenjskih in drugih motnjah, socialni neprilagojenosti, učnih težavah..., ki jih povzročajo obremenitve mladih med PLESNE IGRE – PLES šolanjem. Hkrati si otroci preko plesa pridobijo možnosti telesnega izražanja, ki je enako pomembno kot verbalno Ples je govorica telesa, je gibanje ob zvoku, ritmu, izražanje, poleg tega pa je pomemben spodbujevalec govoru, glasbi in tudi tišini. Že tisočletja je del človeške doživljanja, razmišljanja in ustvarjalnosti vsakega človeka. kulture, saj ga pozna vseh več kot 3.000 doslej znanih Med številnimi načini kako v naše delo vnesti ples, sem kultur na svetu. Skozi svoje gibanje, skozi pesem in se odločila za didaktične plesne igre. Didaktične plesne glasbo je človek izražal svoje hrepenenje, žalost, veselje, igre so pomembne pri usvajanju ciljev s področja športne bolečino, bojevitost,... Ples je vedno znak življenja, ki vzgoje, glasbene vzgoje, likovne vzgoje, družboslovja, izhaja iz telesa in iz njegovega gibanja. Gibanje prebuja naravoslovja, slovenjskega jezika, matematike,... Njihov življenje v nas. glavni namen je postopno usvajanje ciljev. Ko so otroci Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli – prvo triletje I. usvojili vse zastavljene cilje, smo se z didaktičnimi Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. plesnimi igrami predstavili na prireditvi. Ključne besede: ples, celostna podoba, plesno didaktična igra IGRE KOT SPODBUDA ZA OTROKOVO USTVARJALNOST
ABSTRACT Igre nas pritegnejo v veliko večji meri kot delo. Vanje človek vloži več energije, sposobnosti, razuma in Developing the creative move (dance) in primary pozornosti. Tudi otrok se skozi igro znajde v povsem school contributes to personal integrity of every individual drugem svetu. Pravzaprav je že vsako ustvarjanje z gibom and has preventative and therapeutic effects for those zanj igra, ki ne pozna svojega konca. Seveda je načinov with behavioural and other disorders, for children who igranja zanj izredno veliko, na nas pa je, da damo otrokom suffer from the lack of social intergration, have learning možnost, da skozi igro bogatijo gibalna znanja, povečujejo problems caused by the pressure to which schoolchildren svojo spontanost in sposobnost improvizacije. Igre vedno are exposed during school years. Through dance children prilagodimo starostni stopnji otrok, upoštevamo, da ne explore the possibilities of body expression which is smejo trajati predolgo in da se tudi sami večkrat znajdemo as important as verbal expression. Moreover, dance v igralnem prostoru. encourages one's way of experiencing the world, thinking Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – Tretja razsežnost and creative processes of an individual. As a way of pouka. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče introducing dance into the lessons I chose didactic dance games. Didactic games are important to achieve goals in sports, music, art classes, social sciences classes, natural NAČRTOVANJE IN IZVEDBA PROJEKTA sciences , Slovene language and maths classes etc. The main aim of didactic games is to achieve goals step V celoletnem projektu so aktivno sodelovali učenci I. by step. After children achieved the planned goals they triade z njihovimi učiteljicami. Načrtovanje je bilo skupno presented didactic dance games to their parents. in posamezno po skupinah. Otroci so spoznavali različna Key words: dance, personal intergrity, didactic dance ljudstva – kavbojce, indijance, afričane, eskime, gusarje. game Učili so se pesmice v domačem in tujem jeziku, spoznavali ljudi, se pogovarjali o različnosti. Preko spoznavanja različne glasbe, kultur in gibanja smo otrokom omogočali UVOD spoznavanje različnosti, privzgajali strpnost in sprejemanje drugačnosti. Otroci se razvijajo celostno, in ne razvijajo se zgolj ob branju, pisanju, računanju in podobnem, ampak se razvijajo in krepijo svojo osebnost tudi s plesno in plesni NAČRTOVALA SEM NASLEDNJE DEJAVNOSTI: sorodno – gibno vzgojo (Kroflič B.(1992). Ustvarjanje skozi gib, Ljubljana: ZPS). Zato sem se odločila, da v svoje JEZIK: Prebirali in brskali smo po literaturi, knjigah, se delo vpletem didaktične plesne igre. Didaktično plesne pogovarjali in ugotavljali razlike in podobnosti med ljudmi, igre so pomembne pri usvajanju ciljev s področja športne ob spontanih pogovorih in knjigah so otroci spoznavali, da vzgoje, glasbene vzgoje, likovne vzgoje, družboslovja, je vseeno kje kdo živi, kako govori, kakšne barve je,... prav naravoslovja, slovenjskega jezika, matematike,... vsak potrebuje ljubezen, varnost, sigurnost, socialno in Didaktično plesne igre nudijo občutek pripadnosti skupini, čustveno stabilnost, se pogovorjali omogočajo sodelovanje med otroki ter med otroki in o načinih praznovanja. Otroci so poslušali različne
128 DANCE AS A CHALLENGE FOR LEARNING Mojca GÜNTNER-KRULEC zgodbice, nato pa so zgodbice prikazali z gibanjem, ena od oblik kako lahko aktivno preživimo prosti čas, ki dramatizirali s plesom. ga ni veliko, zato je še toliko bolj pomembno, kako ga DRUŽBA: Pogovorjali smo se o tem, kje smo doma, preživimo. Otroci potrebujejo, da z njimi uživamo, ne le da kje živimo (Slovenija), iskali države na zemljevidu, globusu jih vzgajamo. S tem krepimo odnose v družini, poskrbimo – pogovorjali se o tem kaj vse je prikazano na globusu, za otroke, zase, za svoje potrebe in dobro počutje cele gledali knjige, video posnetke, ugotavljali različnosti in družine. podobnosti ljudstev. z gibanjem smo se vživljali v življenje različnih ljudstev ter krepili odnose. MATEMATIKA: Utrjevali like: postavili smo se v ZAKLJUČEK krog, hopsali v trikotniku, hodili v pravokotniku, plazili v kvadratu. Delali smo sklenjene in nesklenjene kroge, Spodbujanje gibalne ustvarjalnosti otroke zadovoljuje, spoznavali pojme znotraj/zunaj, levo/desno, ravne in krive osrečuje in pozitivno vpliva na njihovo samopodobo črte, spoznavali denar. in krepi njihovo samozavest. Še posebej ustvarjalno LIKOVNA: Izdelovali smo maske, klobuke, kostume in gibanje pomaga k integraciji uma, čustev, telesa in duha. plesali. Gre za razvijanje domišljije, pomnenja, predstavljanja, GLASBENA: Gibali smo se ob petju pesmic, mišljenja. Vendar pa smo učitelji odgovorni za to, da ponazarjali različne vrste glasbe, igrali na instrumente ter otrokom dajemo možnosti, da lahko gibalno ustvarjajo se ob ritmu gibali, razvijali pojme, kot so ritem, tempo, in raziskujejo načine gibanja, pomagamo jim odkrivati jakost,... Ob različni glasbi smo rajali, se razgibavali in njihove gibalne zmožnosti, da iščejo nove, lastne ustvarjali plese. rešitve. Učitelji otroke vodimo in usmerjamo, da naredijo PLESNA: Otroci so postopoma usvajali posamezne nekaj svojega, da lahko svobodno gibalno ustvarjajo, z gibalne naloge. Gibalne naloge so bile prilagojene ustreznimi vajami ter z ustvarjanjem ugodne vzpodbudne njihovim sposobnostim.Pred pričetkom izvajanja gibalnih klime spodbujamo razvoj ustvarjalnosti. Nenazadnje nalog so se otroci samostojno gibali ob glasbi. Skušala nam ples zadovoljuje potrebe po simbolični govorici, po sem ustvariti prijetno in zaupno ozračje, v katerem so neverbalnem izražanju, ki je otrokom najbljižja. Ples je se lahko otroci sprostili in preizkusili svojo domišljijo. govorica telesa, ki jo razumejo po celem svetu. Med samostojnim gibanjem otrok sem opazovala kako Zagorc, M. (2006). Ples – ustvarjanje z gibom in je razvita njihova osnovna motorika telesa, rok in nog ter ritmom. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. kakšna je njihova domišljija. Nato smo prešli v naslednjo Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: fazo, kjer so učenci določene gibalne naloge ponavljali za Znanstveno in publicistično središče. mano. Faza je temeljila predvsem na sproščenem učenju, kjer nisem izpostavljala posameznika. Preko plesnih iger sem učence učila gibati se ob glasbi, usklajenega gibanja LITERATURA v skupini, plesa v paru, plesa v krogu in različnih plesnih korakih. Razvijali so gibalne sposobnosti, orientacijo Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana: Znanstveno in v prostoru, navajali se na razumevanje in upoštevanje publicistično središče. navodil. Ugotovila sem, da je plesno didaktična igra, ki se Kroflič, B. (1999). Ustvarjalni gib – Tretja razsežnost pouka. izvaja v skupini, za otroke zabavnejša in spodbudnejša Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče. Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli – prvo triletje I. Ljubljana: kot individualna. Ob plesno didaktičnih igrah so se otroci Fakulteta za šport, Inštitut za šport. zabavali, igrali, sproščali, usvajali zastavljene cilje. Ko so Zagorc, M. (2006). Ples – ustvarjanje z gibom in ritmom. Ljubljana: otroci usvojili vse zastavljene cilje, smo se z didaktičnimi Fakulteta za šport, Inštitut za šport. plesnimi igrami predstavili na prireditvi. V samem projektu Vogelnik, M. (1994). Ustvarjalni gib. Ljubljana: Zveza kulturnih in na prireditvi so aktivno sodelovali tudi starši. To je le organizacij Slovenije.
129 UTRJEVANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN NARAVNIH OBLIK GIBANJA PREDŠOLSKIH OTROK V POVEZAVI S PRAVLJICO Jolanda HAPPE
UTRJEVANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI IN NARAVNIH OBLIK GIBANJA PREDŠOLSKIH OTROK V POVEZAVI S PRAVLJICO STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE
Jolanda HAPPE OŠ Janka Glazerja – Vrtec Ruše
POVZETEK Gibanje je eden temeljnih elementov otrokovega razvoja, saj vpliva tudi na ostala področja (socialno, Gibanje, igra in igrala imajo velik pomen za utrjevanje psihološko, intelektualno, duševno področje, …). Zelo gibalnih sposobnosti in naravnih oblik gibanja. Otroka pri pomembno je, da navajamo otroka na gibanje oziroma tem spodbujamo, da iščejo rešitve gibalnih problemov in šport v zgodnji mladosti, ko lahko v največji meri vplivamo preizkušajo športne rekvizite, pripomočke in orodja. Pri na razvoj njegovih gibalnih sposobnosti (Henigman, 2008). vsem tem pa je potrebno upoštevati, da moramo izhajati Gibalne sposobnosti so v osnovi odgovorne za iz igre, lahko pa tudi iz njim znane pravljice. Vsekakor pa izvedbo naših gibov. Določajo gibalno stanje človeka. Z mora vse biti prilagojeno njihovi starosti in sposobnostim. njihovo pomočjo lahko opravljamo točno določeno nalogo V prispevku predstavljam vadbeno uro, katere cilj je (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003). utrjevanje gibalnih sposobnosti in naravnih oblik gibanja Poznamo šest primarnih pojavnih oblik gibalnih v povezavi s pravljico Kdaj bo prišla pomlad? (Catherine sposobnosti: Walters). Vadbena ura je bila izvedena na igrišču. Otroke – moč, je način izvedbe močno motiviral. – hitrost, Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, – gibljivost, gibalna športna dejavnost, naravne oblike gibanja. – koordinacijo, – ravnotežje, – natančnost in ABSTRACT – vzdržljivost kot funkcionalno sposobnost. Naravne oblike gibanja sestavljajo različne oblike hoje, Movement, play and playing equipment are of great teki, skoki, poskoki, plezanja, plazenja, lazenja, valjanja, importance for the development of movement skills visenja, nošenja, kotaljenja in potiskanja. Z izvajanjem le- and natural forms of movement. Thereby we encourage teh otroci zadovoljujejo potrebo po gibanju. a child to seek solutions to motion problems and test sports equipment, appliances and tools. In all this, it should be noted that we arise from a game or also from METODOLOGIJA a well-known fairytale. However, all should be adapted to their age and abilities. The paper presents an exercise V našem vrtcu nam igrišče, ki je opremljeno z igrali, hour, which aims at strengthening of movement skills nudi veliko možnosti za zdravo gibanje. Gibalne dejavnosti and natural forms of movement in connection with a na igrišču so različno organizirane, med njimi so tudi fairytale When Will It Be Spring? by Catherine Walters. vadbene ure. Vsebine vadbene ure navezujemo na Exercise hour was carried out on the playground of the tematske vsebine v skupini. kindergarten. Children were highly motivated by the Primer vadbene ure po pravljici: za cilj smo si postavili performance. utrjevanje izbranih gibalnih sposobnosti, (moč, gibljivost, Key words: preschool children, development of koordinacija, ravnotežje, natančnost, vzdržljivost) in movement skills, movement skills in a sport activity, naravne oblike gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek, skoki, natural forms of movement. poskoki). Uporabljali smo orodja, igrala na igrišču, rekvizite po postajah, naslikane živali otrok, male težke žoge, tobogan, UVOD obroče, plezalo, mrežo, pritrjeno na igralu, plezalo z gumami, stožce, leseni vlak, klopi. Če kdaj opazujemo otroke na otroškem igrišču, potem 1. del: V ogrevanju se igramo igro »Prišla je pomlad«. vemo, da se radi premikajo, pa naj bo to plezanje po Otroke z izštevanko razdelim na medvede, ptičke, plezalih, vožnja po toboganu, tek po zelenici ipd. pikapolonice in metulje. Otroci imajo na tleh obroče, ki Večina otrok uživa v gibanju in se z veseljem vključuje ponazarjajo domove živali. Ko zakličem »prišla je pomlad«, v spontane in vodene dejavnosti. K motivaciji za njihovo otroci, ki ponazarjajo živali, tekajo po označenem igrišču. izvajanje odločilno prispeva prijetno in zaupno vzdušje, Ko zakličem »pojdite domov«, vsak otrok poišče svoj dom- v katerem imajo otroci možnost izbire, raziskovanja in obroč. Preden igro ponovimo, odvzame dva obroča moja odkrivanja izvirnih rešitev nalog ter sprejemanja napak in pomočnica. Tista dva otroka, ki ostaneta brez doma, se neuspelih poskusov kot naravni, večkrat tudi veseli, igrivi nama priključita in navijata za ostale otroke. Zmagovalec del učenja (Kurikulum za vrtce, 2004). je tisti, ki obdrži svoj dom. Gibalna aktivnost postaja nesporno ena od 2. del: V razgibalnem delu se medvedek prebudi in najpomembnejših razsežnosti, ki nam zagotavljajo pretegne, razgleda po prostoru in si po zimskem spanju kakovostno življenje. Številne sodobne raziskave razgiba telo. Otroci se razgibajo: dokazujejo, da predstavlja redna gibalna aktivnost v • s sukanjem glave v obe smeri 4x, otroštvu izjemno razvojno spodbudo, hkrati pa je koristna • zamahi z rokami 10x, za krepitev in varovanje zdravja ter ohranjanje primerne • kroženjem z rameni (naprej, nazaj) 4x, ravni telesne pripravljenosti (Videmšek in Pišot, 2007). • predkloni 5x,
130 STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE Jolanda HAPPE
• kroženjem z boki v obe smeri 4x, • zamahi z nogami 4x, 4. Postaja: MEDVEDI. Družina medvedov gre na • sonožnimi poskoki (levo, desno) 10x. skupen sprehod v naravo, kjer naletijo na razne ovire: 3. del: Otroci iz vrečke izžrebajo sličico, ki so jo narisali podrta drevesa, skalovje, kamne ipd. Ovire morajo sami. Na sličicah so ptički, pikapolonice, metulji, medvedi. premagati. Sličica otroku pove, na katero postajo mora iti. Pred vsako Na postaji so postavljene klopi in lesen vlak. Otroci postajo na poligonu pripovedujem zgodbo. po klopi hodijo, se vlečejo, na vlaku stopajo gor in dol, stopajo na višje ali nižje dele. 1. Postaja: PTIČKI. Medved je po zimskem počitku v 4. del: V umirjenem delu so otroci izvedli inovativno naravi zagledal ptičke, ki so hodili po vejah dreves gor in igro «Medved in med«. Otroci so medvedki, ki iščejo med. dol. Nabirali so tudi material za svoja gnezda. Material so Ko ga najdejo, ga poližejo (nakažejo s kretnjo rok), dokler nosili, ga polagali in pletli v gnezda. Bili so zelo zadovoljni, ga ne zmanjka. Ko ga zmanjka, gredo spat v svoj brlog (se zato so veselo letali in nabirali tako dolgo, dokler gnezda usedejo na klopi pod toboganom). niso bila končana. Na postaji je (igralo) tobogan s plezalom. Otroci (ptičke) splezajo na igralo, hodijo po deskah (drevesu) in ZAKLJUČEK se na drugi strani spustijo po toboganu. Po prostoru okoli igrala so razporejeni različni rekviziti (material za gnezdo). Otroci v skupini so stari tri do pet let. Vsebina zgodbe Otrok vzame enega in ga s tekom (letajo) nese v obroč jim je bila znana, ker so jo že gibalno izvajali za starše. Ker (gnezdo). Obročev je toliko, kolikor je otrok na postaji. smo zgodbo večkrat igrali, smo se odločili, da jo izvedemo Otrok to nalogo ponavlja, dokler niso vsi rekviziti v obročih še v vadbeni uri. Otroci so ves čas sodelovali pred (gnezda so spletena). izvedbo. Skupaj smo se dogovorili za uporabo rekvizitov, risali so majhne in velike slike živali za postaje, sami 2. Postaja: PIKAPOLONICE. Medved je srečal tudi sestavili inovativno igro za umiritev. Pri postajah nismo pikapolonice, ki so hodile po listih in rožicah. izvajali vseh štirih postaj hkrati, ampak po dve postaji, Na postaji je igralo, na njem pa mreža in plezalo. Otroci zaradi varnosti otrok na igralih. Vsak otrok je bil izbran z se po eni strani vzpenjajo, po drugi strani pa spuščajo izštevanko živali. (hoja po listih). Otroci, ki čakajo, hodijo po mreži (hoja po V uvodni igri sem morala določene otroke večkrat rožicah). opozoriti, da so v celoti osvojili pravila igre. Razgibavanje (pripovedovanje zgodbe) je otroke zelo motiviralo. To 3. Postaja: METULJI. Mimo medveda letajo pisani lahko potrdim z željami otrok, da bi to še kdaj ponovili. metulji. Letajo s cveta na cvet. Sledil je glavni del. Otroci so bili veseli svojih risb na Na igralu so razporejene gume (cvetovi), po katerih igrišču, ki so označevale postaje. Bilo jim je izjemno otroci hodijo iz ene na drugo. Drugi del postaje so zanimivo. Pritegnili so jih tudi rekviziti, ki so bili pripravljeni. postavljeni stožci, med katerimi otroci tečejo slalom Z velikim zanimanjem so prisluhnili, kaj sledi. V glavnem (metulji letajo med cvetlicami). delu vadbene ure sem ugotovila, da večjih razlik med
131 STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE Jolanda HAPPE dečki in deklicami ni, so pa tudi mlajši otroci, ki so bolj Literatura: spretni od starejših. Nekateri otroci so za določeno vajo (na primer hoja po mreži) opazovali druge otroke, kako Henigman, M. (2008). Organizirana vadba za mlajše – Kdaj je to izvajajo, in so jih posnemali. Težave so se pojavile na pravi čas? Pridobljeno 30. 09. 2009, s http://www.ringaraja. lestvi, in sicer na prestopu iz ene na drugo stran. net/otrok/organizirana-vadba-za-najmlajse--kdaj-je-pravi- Vadbena ura je bila uspešno izvedena, kar lahko cas_1021.html potrdim z nasmejanimi obrazi otrok in njihovo željo po Kurikulum za vrtce: Predšolska vzgoja v vrtcih. (2004). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. ponovitvi. Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. S pravljico si je otrok na zabaven, vesel način, z Ljubljana: Fakulteta za šport. drugačnim pristopom pridobival zaupanje v svoje gibalne Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: sposobnosti. Fakulteta za šport.
STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE
Jolanda Happe, OŠ Janka Glazerja – Vrtec Ruše
INTRODUCTION METHODOLOGY
If we ever watch kids on a playground, then we know Playground in our kindergarten, which is equipped that they want to move, whether it is climbing on the with playing equipment, offers many opportunities for climbing sets, going down the slide, running on the grass, healthy exercise. Each physical activity on the playground etc. is organized differently; among them there is also an Most children enjoy movement and are happy exercise hour. The content of the exercise hour is related to engage in spontaneous and guided activities. A to the themes of the group. decisive contribution to the performance motivation is An example of the exercise hour after a fairytale: a comfortable and confidential atmosphere in which our aim was to strengthen the chosen movement skills children have the option to explore original solutions of (strength, flexibility, coordination, balance, accuracy, the tasks and making mistakes and failures as a natural, endurance), and natural forms of movement (crawling, often a happy, playful part of learning (Curriculum for creeping, walking, running, jumping, leaping). kindergarten, 2004). We used tools, playing equipment on the playground, Physical activity is becoming indisputably one of station props, children’s painted pictures of animals, little the most important dimensions that provides a good harder balls, slide, rings, climbing set, nets attached to quality of life. Many modern studies show that a regular climbing sets, climbing set with tires, cones, wooden movement activity in early childhood sets a remarkable trains and benches. developmental stimulation; meanwhile it is helpful for strengthening and protecting health and maintaining an 1st part: The motivation is playing the game “Spring adequate level of fitness (Videmšek and Pišot, 2007). has come.” Children are divided into groups: bears, birds, Movement is one of the basic elements of the child’s butterflies and ladybirds by the counting(-out) rhyme. development and it also affects other areas (social, Children have the rings on the floor which illustrate the psychological, intellectual, mental area, etc.). It is very animals’ homes. When I shout “spring has come,” children important that we accustom the child to the movement that imitate animals run on the marked fields. When I and sport in early childhood, when we can influence the shout “go home” every child finds his home-ring. Before development of his movement skills the most (Henigman, the game is repeated, two rings are taken away by my 2008). assistant. The two children left homeless join us and cheer Movement skills are primarily responsible for the the other children. The winner is the one who keeps a performance of our movements and they determine our home. physical condition. With their help we can perform a specific task (Videmšek, Berdajs and Karpljuk, 2003). 2nd part: In the exercise part the teddy bear awakens There are six basic forms of movement skills: and stretches, looks around and it moves its body after - strength, the winter sleep. Children move by: - speed, – rotating their head in both directions – 4 times, - mobility, – swinging with their hands – 10 times, - coordination, – rotating their shoulders (forward, backward) - 4 – 5 - balance, times, - accuracy and – forward bend – 5 times, - endurance as a functional capacity. – rotating of the hips in both directions – 4 times, Natural forms of movement consist of different forms – swinging their legs – 4 times, of walking, running, jumping, leaping, climbing, crawling, – leaping with both legs at the same time (to the left and creeping, rolling, hanging, carrying, rolling and pushing. to the right) – 10 times. By doing all these forms children satisfy their need for movement. 3rd part: Children take out one picture they have drawn themselves from a bag. On the pictures are birds, ladybirds, butterflies and bears. The picture tells the child
132 STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE Jolanda HAPPE which station to go to. In front of each station I tell a story. Children were constantly involved before the performance. Together, we arranged what props to use; they drew 1. The station: birds. After the winter break the bear small and large pictures of animals for the stations and sees some birds in the nature that walk up and composed the innovative game for the calming part. We down the branches in the trees. They also gather did not practice all four stations at the same time but material for their nests. The materials are worn, only two of them due to the safety of children on the laid and knitted in the nests. The birds are so playground. Each child was selected by a counting(-out) happy that they fly joyfully as long as the nest is rhyme. not completed. In the opening game I had to repeatedly point out the At the station is a slide with climbing gear. Children rules of the game so that the children were fully familiar (the birds) climb on the climbing gear, walk on the boards with them. Exercises and storytelling highly motivated (the tree) and slide down to the other side. Various props children. This could be confirmed by the children’s wishes (nesting material) are arranged around the slide. Each to repeat them. The main part followed. The children were child takes one and runs (fly) with it to the ring (the nest). happy about their drawings, which were marking the There are so many rings as the number of children at the stations. It was extremely interesting to them. Also the station. Children repeat this task until all props are in the prepared props were attractive. With great interest they rings (nests are made). listened to what will come next. In the main part of the 2. The station: ladybirds. The bear also meets exercise hour I realised that that there are no significant ladybirds which walk on the leaves and flowers. differences between boys and girls or that there are also There is playing equipment with nets and climbing younger children who are more capable than older ones. gear at the station. Children climb up the ladder on Some children have observed the other children how to one side and go down on the other side (walking on carry out a specific task (e.g. walking on the nets) and the leaves). Children who are waiting walk on the nets then imitated them. Problems have arisen on the ladder, (walking on the flowers). namely the shift from one to the other side. 3. The station: butterflies. Colourful butterflies fly Exercise hour has been implemented successfully, around the bear. They fly from one flower to what we can confirm from the children’s smiling faces and another. On the playing equipment are arranged their desire to repeat it. rubbers (flowers) where the children walk from The children gained confidence in their physical one to another. The cones are placed on the abilities in a fun, happy way, with a different approach - second part of the station where children run with the help of the fairytale. slalom (butterflies fly among the flowers). 4. The station: bears. A family of bears walks together in nature, where they encounter various THE SKETCH: obstacles: fallen trees, rocks, stones etc. Barriers need to be overcome. 1. THE STATION: BIRDS Some benches and a wooden train are at this station. PROPS Children walk on the benches, pull each other, go up and TOBOGGAN – SLIDE down on the train, step to a higher or lower parts. TRANSITION TO THE SLIDE 4th part: In the calming part, the children perform an STAIRS innovative game “The Bear and Honey.” Children are the RINGS bears in search of honey. When they find it, they lick it (they move hands as they would lick honey) until they run 2. THE STATION: LADYBIRDS out of it. When it runs out, they go to sleep in their dens NEST (they sit on a bench under the slide). TRANSITION TO THE CLIMBING SET
3. THE STATION: BUTTERFLIES CONCLUSION CLIMBING SET WITH TIRES CONES Children in the group are of age three to five. Content of the fairytale was known, because they performed it 4. THE STATION: BEARS physically for parents. As the story was played several A WOODEN TRAIN times, we decided to conduct it also in the exercise hour. BENCH
133 POVEZAVA MED GIBALNIMI SPOSOBNOSTMI IN ZNANJEM PLAVANJA Katja HOJSAK, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
POVEZAVA MED GIBALNIMI SPOSOBNOSTMI IN ZNANJEM PLAVANJA RELATION BETWEEN MOTOR ABILITIES AND SWIMMING ABILITY
Katja HOJSAK, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
IZVLEČEK vnesemo tudi čas za gibalno/športno aktivnost. Številne raziskave navajajo, da imajo otroci, ki so Namen raziskave je bil ugotoviti povezanost med redno gibalno/športno aktivni boljše gibalne sposobnosti. gibalnimi sposobnostmi in znanjem plavanja pri mlajših Raziskava Juraka s sodelavci (2004), ki je na 328 učencih, šolskih otrocih. V raziskavo je bilo vključenih 50 otrok, starih starih od sedem do deset let, navaja, da učenci, ki od 6 do 8 let, ki obiskujejo plavalno šolo. V prvem delu obiskujejo program športnih oddelkov, dosegajo boljše smo s pomočjo ocenjevalne lestvice predstavili otrokovo rezultate pri premagovanju ovir nazaj, dvigovanju trupa in znanje plavanja, nato pa še otrokov gibalni razvoj, ki se ga teku na 600m. Turkova in Trebižanova (2004) pa v svoji v Sloveniji, na vseh osnovnih šolah, spremlja s pomočjo raziskavi navajata, da učenci, ki imajo športno vzgojo športno vzgojnega kartona (ŠVK). Prišli smo do ugotovitev, vsak dan v tednu dosegajo boljše rezultate pri športno da obstajajo pomembne pozitivne povezave med hitrostjo vzgojnem kartonu, kot tisti, ki imajo le tri ure na teden. izmeničnih gibov in eksplozivno močjo z znanjem plavanja. Gibalne sposobnosti so merljive in jih zato lahko Ključne besede: Mlajši šolar, šola plavanja, znanje spremljamo z različnimi gibalnimi testi. V Sloveniji že od plavanja, gibalni razvoj, povezanost leta 1986 s pomočjo športno vzgojnega kartona (ŠVK) spremljamo morfološke značilnosti in gibalne sposobnosti otrok. Meritve se izvajajo po vseh slovenskih osnovnih ABSTRACT in srednjih šolah. To nam omogoča longitudinalno spremljanje in vpogled v morfološke značilnosti in gibalne In this degree we were researching connection between sposobnosti otrok. motor and swimming ability of children from age six to eight. V raziskavi želimo podrobneje preučiti v kakšni meri Research included 50 pupils who attend swimming school. so gibalne sposobnosti povezane z znanjem plavanja In first part of degree is presented child’s swimming ability. otrok v prvem triletju osnovne šole. Kot vemo se gibanje Later is presented child’s motor ability wich is monitored v vodi bistveno razlikuje od drugih oblik gibanja zaradi in chart of physical education. This practice is introduced specifičnega okolja, v katerem se izvaja. Kljub temu, da in all Slovenian elementary and high schools. In research se otrok od samega spočetja razvija v tekočini, mu voda we discovered important connections between speed of kasneje v razvoju predstavlja posebno okolje in se mora alternate movements, fast reactions and swimming ability. gibanja v njej naučiti. Keywords: pupils, swimming school, swimming ability, motor development, correlation METODE
UVOD Vzorec merjencev: V vzorec merjencev so bili vključeni učenci in učenke od prvega do tretjega razreda osnovnih Vsak posameznik si želi vzgojiti zdravega, normalno šol na območju Obale. Vsi otroci so v času raziskave razvitega in primerno izobraženega otroka, zato je obiskovali šolo plavanja. V raziskavo je bilo tako vključenih potrebno, da mu v mladosti, ki je odločilna za oblikovanje 50 mlajših osnovnošolskih otrok, in sicer 23 (46%) dečkov osebnosti, zagotovimo specifično gibalno/športno in 27 (54%) deklic. Od tega je bilo 34% 6-letnikov, 38% aktivnost (Pišot in Jelovčan, 2006). Žal pa živimo v 7-letnikov in 28% 8-letnikov. Povprečna starost merjencev času, ki so ga zaznamovali veliki napredki v tehnologiji je 7,2 leti. in poleg mnogih pozitivnih stvari vnesli tudi negativne. Merska inštrumenta: Za merski inštrument znanja Današnji način življenja spodbuja čustveno, telesno in plavanja smo uporabili devet stopenjsko ocenjevalno duševno napetost, sedentarno preživljanje prostega lestvico plavanja (Kapus idr., 2002), ki nam je omogočila časa ter pogostejše poseganje po hitri prehrani. Da bi vpogled v otrokovo znanje plavanja. Otrokovo znanje se obvarovali negativnih posledic, ki nam jih prinaša se ocenjuje preko različnih nalog, ki jih mora opraviti, današnje življenje, je potrebno, da v svoj vsakdanji urnik da napreduje, ob napredovanju pa prejme priznanje. S
Tabela 1: Lestvica za ocenjevanje znanja plavanja in plavalnih sposobnosti (Kapus idr., 2002). ŠTEVILČNA OCENA OPIS OCENE NAZIV 0 Neplavalec, neprilagojen na vodo 1 Neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 1 Bronasti morski konjiček 2 Neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 2 Srebrni morski konjiček 3 Neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 3 Zlati morski konjiček 4 Neplavalec, stopnja prilagojenosti na vodo 4 Delfinček 5 Plavalec, stopnja znanja plavanja 5 Bronasti delfin 6 Plavalec, stopnja znanja plavanja 6 Srebrni delfin 7 Plavalec, stopnja znanja plavanja 7 Zlati delfin 8 Plavalec, stopnja znanja plavanja 8 Delfin reševalec
134 STRENGTHENING OF MOVEMENT SKILLS AND NATURAL FORMS OF MOVEMENT OF PRESCHOOL CHILDREN IN CONNECTION WITH A FAIRYTALE Katja HOJSAK, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT pomočjo že pridobljenih podatkov v okviru meritev (ŠVK) jo izvleči iz vode. pa smo dobili vpogled v morfološke značilnosti in gibalne Obdelava podatkov: Najprej smo naredili deskriptivno sposobnosti otroka. analizo vzorca, nato analizo gibalnih testov glede na Ocena 0: učenec, ki ni zmožen drseti na vodi. spol po posamezni starosti. Primerjali smo tudi podatke Ocena 1: učenec, ki drsi na vodi 5 sekund. gibalnih testov dečkov in deklic našega vzorca s Ocena 2: učenec, ki poljubno preplava 8 metrov pod povprečnimi vrednostmi slovenskih otrok za šolsko leto ali nad vodo. 2007/2008. Izračunali smo z-vrednost vsake gibalne Ocena 3: učenec, ki poljubno preplava 25 metrov. sposobnosti posebej in s pomočjo povprečne vrednosti na Ocena 4: učenec, ki poljubno preplava 35 metrov. nacionalni ravni prišli do rezultatov, ki nam pokažejo vpliv Ocena 5: učenec, ki poljubno preplava 50 metrov in na teh na znanje plavanja otrok. Prav tako smo izračunali polovici razdalje izvede varnostni obrat. povezanost vsake spremljane gibalne sposobnosti z Ocena 6: učenec, ki neprekinjeno plava 10 minut in znanjem plavanja. preplava 50 ali 100 metrov kravla v določenem času. Statistična analiza: Zbrane podatke smo obdelali s Ocena 7: učenec, ki preplava 150 metrov mešano v statističnim paketom SPSS verzije 18.0 za Windows. določenem času. Tabela 2: Primerjava gibalnih testov šestletnih dečkov in deklic našega vzorca s povprečnimi vrednostmi slovenskih šestletnih otrok za šolsko leto 2007/2008. POVPREČNE VREDNOSTI GIBALNIH SPOSOBNOSTI P ŠESTLETNIH DEČKOV/ - MED SPOL/GIBALNI TEST DEKLIC DEČKI DEKLICE SPOLOMA N 8 9 17 Dotikanje plošče z roko (pon/min) 22 ±4.3 / 22 ±4.1 17,7 ±4,8 28 ±2,8 0,02* Skok v daljino z mesta (cm) 120 ±17 / 112 ±16 114 ±19 109 ±17 0,54 Premagovanje ovir nazaj (s) 213 ±64 / 238 ±72 262 ±118 266 ±93 0,94 Dviganje trupa (pon/s) 25 ±7 / 24,6 ±7 26,4 ±9 25 ±11 0,78 Predklon na klopci (cm) 41,3 ±6 / 43,2 ±6 42,1 ±3 39,6 ±14 0.61 Vesa v zgibi (s) 19,5 ±17 / 18,7 ±16 13 ±8 12 ±10 0,69 Tek na 60 (m/s) 134 ±15 / 137 ±14 140 ±7 142 ±30 0,87 Tek na 600 (m/s) 209 ±34 / 220 ±34 213 ±40 232 ±33 0.31 P = statistična značilnost
Ocena 8: učenec, ki 200 metrov preplava v 5 minutah, REZULTAT IN RAZPRAVA plava 15 metrov pod vodo, iz globine treh metrov prinese na površje dvokilogramsko utež, z utapljajočim preplava Ugotovili smo, da se rezultati ŠVK mlajših šolskih 25 metrov in s 5 meti poskuša v 3 minutah zadeti žogo ter otrok z leti izboljšujejo, kar lahko pripišemo normalnemu
Tabela 3: Primerjava gibalnih testov sedemletnih dečkov in deklic našega vzorca s povprečnimi vrednostmi slovenskih sedemletnih otrok za šolsko leto 2007/2008.
POVPREČNE VREDNOSTI GIBALNIH SPOSOBNOSTI P ŠESTLETNIH DEČKOV/ - MED SPOL/GIBALNI TEST DEKLIC DEČKI DEKLICE SPOLOMA N 10 9 19 Dotikanje plošče z roko (pon/min) 24,4 ± 4,3 / 24,6 ± 4,3 24,9 ± 3,5 23,6 ± 5,7 0,5 Skok v daljino z mesta (cm) 128,4 ± 18,6 / 120,3 ± 17,7 131,8 ± 20 131,3 ± 22 1 Premagovanje ovir nazaj (s) 188,8 ± 57,3 / 209,7 ±64,6 188,8 ± 46 209,7 ± 72 0,5 Dviganje trupa (pon/s) 28,6 ± 7,9 / 27,9 ± 7,6 36,9 ± 7,2 25,4 ± 11,3 0,02 Predklon na klopci (cm) 41,6 ± 6.2 / 43,9 ± 6 43,1 ± 5,3 44,2 ± 4,2 0,6 Vesa v zgibi (s) 23,5 ± 19,7 / 22,4 ± 19,5 27,3 ± 14 19,2 ± 18 0,3 Tek na 60 (m/s) 126,5 ± 13,9 / 129,8 ± 13,5 124,9 ± 8 129,1 ± 24 0,6 Tek na 600 (m/s) 196,2 ± 33,4 / 208,5 ± 33,6 190,9 ± 12 225,7 ± 49,2 0.06 P = statistična značilnost
135 RELATION BETWEEN MOTOR ABILITIES AND SWIMMING ABILITY Katja HOJSAK, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT razvoju, vse bolj usklajenemu in učinkovitemu gibanju ter bilo statistično pomembnih razlik kajti njihovo gibanje povezanosti gibalnih spretnosti. postaja vse bolj usklajeno in učinkovitejše, njihove gibalne Najprej smo primerjali gibalne teste šest (Tabela 1), spretnosti pa vse bolj povezane (Videmšek in Pišot, 2007). sedem (Tabela 2) in osem (Tabela 3) letnih dečkov in Iz Slike 1 lahko opazimo, da je pri mlajših osnovno deklic. Ugotovili smo statistično pomembne razlike med šolskih otrocih bila najpogostejša ocena znanja plavanja spoloma: 6 in 5, nato pa si sledijo še ostale. To pa pomeni, da je • Pri šestletnikih: deklice imajo značilno več večina otrok plavalcev, saj v poljubni tehniki preplava ponovitev dotikanja plošč z rokami (P = 0,02); 50 metrov in na polovici razdalje izvede varnostni obrat • Pri sedemletnikih: dečki imajo značilno več (njihova stopnja znanja plavanja je 5) oziroma neprekinjeno ponovitev pri gibalnem testu Dviganje trupa plava 10 minut in preplava 50 ali 100 metrov kravla v (P=0,02). določenem času (njihova stopnja znanja plavanja je 6). Pri osemletnikih pa pri primerjavi gibalnih testov ni bilo statistično pomembnih razlik med deklicami in dečki. Tabela 5: Povezava hitrosti izmeničnih gibov z znanjem Statistično značilno večje število ponovitev pri gibalnem plavanja. testu Dotikanje plošče z roko imajo šestletne deklice, v GIBALNE SPOSOBNOSTI R P primerjavi z dečki (p=0,02). Raziskave, v katerih so primerjali razvoj gibalnih sposobnosti pri dečkih in deklicah, ponujajo Dotikanje plošče z roko (pon/min) 0,296 0,037 podobne zaključke. Deklice v osnovnošolskem obdobju Skok v daljino z mesta (cm) 0,258 0,07 dosegajo višjo vrednost hitrosti izmeničnih gibov kot dečki (Starc, Strel in Kovač, 2010; Pišot in Završnik, 2005). Premagovanje ovir nazaj (s) -0,250 0,08 Statistično značilno večje število ponovitev pri gibalnem testu Dviganje trupa imajo sedemletni dečki, Dviganje trupa (pon/s) -0,035 0,808 v primerjavi z deklicami (P=0,02). Razloge za slabšo Predklon na klopci (cm) -0,01 0,944 vzdržljivost v moči trupa pri deklicah, lahko najdemo v manjši količini gibalne/športne aktivnosti, ki se predvsem Vesa v zgibi (s) -0,02 0,888 pri dekletih prvič pojavi prav v tem starostnem obdobju (Šetina, Pišot, Volmut in Šimunič, 2010). Prav tako pa bi Tek na 60 (m/s) -0,167 0,245 lahko razloge pripisali majhnemu vzorcu ali pa nezadostni Tek na 600 (m/s) -0,252 0,078 motivaciji deklic pri izvajanju gibalnih testov. Iz tabele 3 lahko razberemo, da pri primerjavi R=koeficjent povezanosti, P=statistična značilnost gibalnih testov med osem letnimi dečki in deklicami ni Pri ugotavljanju povezanosti med gibalnimi sposobnostmi z znanjem plavanja smo prišli do ugotovitev, da med njimi ne obstaja statistična pomembna povezanost, kar lahko pripišemo premajhnemu vzorcu, nemotiviranosti otrok pri izvajanju gibalnih testov ali pa starosti otrok, saj si šele bogatijo svoje izkušenjsko gibalno okolje. Zavedati se moramo tudi dejstva, da se določene strukture centralnega živčnega sistema, ki so odgovorne za najzahtevnejše oblike človekovega delovanja, kamor uvrščamo tudi motoriko, v obdobju otroštva še vedno razvijajo, in obstaja možnost, da upoštevani model gibalnih sposobnosti povzet po odraslih za otroke ne velja v celoti. Pri nas je bilo opravljenih nekaj Slika 1: Rezultati plavanja. raziskav, ki so obravnavale latentno strukturo in razvojne
Tabela 4: Primerjava gibalnih testov osemletnih dečkov in deklic našega vzorca s povprečnimi vrednostmi slovenskih osemletnih otrok za šolsko leto 2007/2008. POVPREČNE VREDNOSTI P GIBALNIH SPOSOBNOSTI - MED ŠESTLETNIH DEČKOV/ SPOLOMA SPOL/GIBALNI TEST DEKLIC DEČKI DEKLICE N 10 9 19 Dotikanje plošče z roko (pon/min) 27,4 ± 4,4 / 27,8 ± 4,5 28,2 ± 1,9 27,6 ± 6,7 0.8 Skok v daljino z mesta (cm) 139,1 ± 19,3 / 130 ± 18,1 129,6 ± 22 131,9 ± 17,7 0.8 Premagovanje ovir nazaj (s) 168 ± 50,8 / 185 ± 56 176 ± 40 183 ± 76,5 0.9 Dviganje trupa (pon/s) 32,6 ± 7,9 / 31,5 ± 7,7 31,4 ± 3,8 35,1 ± 12,8 0.5 Predklon na klopci (cm) 41,8 ± 6,4 / 44,2 ± 6,2 41 ± 10,5 42,7 ± 4,9 0.7 Vesa v zgibi (s) 27,6 ± 22,5 / 24,3 ± 20,3 14,4 ± 8,2 29,7 ± 16,8 0.1 Tek na 60 (m/s) 119,7 ± 13,3 / 123 ± 12,6 122,6 ± 16 123,6 ± 10,8 0.9 Tek na 600 (m/s) 185 ± 32,8 / 196,9 ± 32 191,8 ± 61 204,8 ± 35,1 0.6 P = statistična značilnost
136 RELATION BETWEEN MOTOR ABILITIES AND SWIMMING ABILITY Katja HOJSAK, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT značilnosti gibalnih sposobnosti mlajših otrok (Pišot in prihodnje nameni več raziskovalne pozornosti, kot smo ji Planinšec, 2005). Te so pokazale, da pri otroku težko namenili do sedaj. Ker je bil raziskovalni vzorec majhen in natančno opredelimo gibalne sposobnosti, vendar pa geografsko omejen, se zdi smiselno in potrebno v bodoče na osnovi rezultatov lahko trdimo, da je latentni prostor vzorec ustrezno razširiti in sistematično spremljati gibalne motorike mlajših otrok že delno diferenciran ter se še sposobnosti otrok ter jih povezati z znanjem plavanja. nekoliko razlikuje od gibalnega prostora odraslih. Ne Nujno pa bi bilo v bodoče tudi izbrati baterijo testov, ki moremo namreč pozabiti na dejstvo, da so ključnega so otrokom te starosti bolje prilagojeni ter v raziskavo pomena pri realizaciji gibalnih nalog med gibalnimi vključiti sodobne merilne inštrumente s katerimi lahko sposobnostmi predvsem koordinacija gibanja, moč in objektivnejše izmerimo gibalne zmožnosti otrok. Le tako bi ravnotežje. Predvsem slednje je največkrat odločujoče lahko primerjali rezultate med seboj in prišli do bolj jasnih v podpori realizacije gibalnih znanj, saj v primeru, da ga zaključkov. otrok uspe vzpostaviti ali ohraniti, omogoča realizacijo. V nasprotnem primeru pa izvedbo gibanja onemogoča oziroma otežuje (Videmšek in Pišot, 2007). LITERATURA: To dejstvo ima tako pri učenju prvih, enostavnih gibalnih nalog kot v procesu spoznavanja in usvajanja Jurak, G. (2002). Analiza povezav med nekaterimi motoričnimi osnovnih elementov različnih športnih zvrsti velik pomen sposobnostmi in agresivnostjo učencev, starih 11, 13, 15 in 17 (Pišot in Planinšec, 2005). Razlike med spoloma so let. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. v obdobju zgodnjega otroštva v povprečju majhne, Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber Pincolič, D., Vute, R. idr. (2002). Plavanje, učenje. Slovenska šola plavanja izrazitejše so v poznejših obdobjih. V določenih pogledih za novo tisočletje. Učbenik za učence-študente, učitelje- dosegajo nekoliko višjo raven gibalne učinkovitosti deklice profesorje, trenerje in starše. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, (npr. pri koordinaciji gibanja rok, ravnotežju), v drugih pa Fakulteta za šport, Inštitut za šport. dečki (npr. pri koordinaciji gibanja vsega telesa, agilnosti, Malina, R., Bouchard, C. in Bar-Or, O. (2004). Growth, Maturation moči, vzdržljivosti), sicer pa so razlike nepomembne and Physical activity -2nd Edition. Human kinetics. (Malina, Bouchard in Bar-Or, 2004; Planinšec, 2001; Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje Videmšek, Posedi, Karpljuk in Štihec, 2006; Pišot in v predšolskem obdobju. Koper: Znanstveno-raziskovalno Planinšec, 2005). Zato so dečki nekoliko uspešnejši pri središče. izvajanju gibalnih spretnosti, ki zahtevajo moč in hitrost, Pišot, R. in Planinšec J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper. Znanstveno-raziskovalno središče. kot so skoki, meti in teki – manipulacija z lastnim telesom, Pišot, R. in Završnik, J. (2005). Gibalna/športna aktivnost za deklice pa uspešneje izvajajo spretnosti, ki zahtevajo zdravje otrok in mladostnikov. Koper: Znansvetno-raziskovalno natančnejše gibanje z rokami – manipulacija z rekviziti, središče. ravnotežje in ritem, kot so npr. plesi. Z analizo izsledkov Planinšec, J. (2001). The qualitative changes of human motor različnih raziskav, ki so proučevale otroka, je mogoče dimensions in boys between the ages of 10 and 14. Collegium zaključiti, da je raven diferenciacije gibalnih sposobnosti Antropologicum, 25(2), 561-571. pri deklicah višja od tiste pri dečkih. To potrjuje tudi Starc, G., Strel, J., in Kovač, M. (2010). Telesni in gibalni razvoj dejstvo, da se deklice v tej starosti hitreje razvijajo kot slovenskih otrok in mladine v številkah za šolsko leto 2007/08. njihovi vrstniki moškega spola (Pišot in Planinšec, 2005). Ljubljana. Fakulteta za šport. Šetina, T., Pišot, R., Volmut, T. in Šimunič, B. (2010). Objektivno izmerjena količina gibalne/športne aktivnosti predšolskih in mlajših šolskih otrok. Pedagoška obzorja, 25(1), 77-88. ZAKLJUČEK Videmšek, M., in Pišot, R.(2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Kljub vsem opravljenim raziskavam na tem področju, Videmšek, M., Posedi, B., Karpljuk, D. in Štihec, J. (2006). Analiza še vedno obstaja nepojasnjeno, kakšna je povezanost izbranih morfoloških značilnosti in funkcionalnih sposobnosti med znanjem plavanja in gibalnim sposobnostim mlajših petinpolletnih dečkov in deklic. Šport, 54(3), 46-52. otrok, zato bi bilo smiselno, da se temu problemu v
137 MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY Maja JEKOVEC-VRHOVŠEK, Matevž J. KRŽAN, David GOSAR, David NEUBAUER
MOTOR DEVELOPMENT IN CHILDREN WITH CEREBRAL PALSY GIBALNI RAZVOJ OTROK S CEREBRALNO PARALIZO
Maja JEKOVEC-VRHOVŠEK, Matevž J. KRŽAN, David GOSAR, David NEUBAUER Klinični oddelek za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, Pediatrična klinika, UKC-Ljubljana
ABSTRACT frequent (Shapiro, 2004; Enkelaar, Ketelaar and Gorter, 2008). Motor function for children with CP can be validly Medical files of 98 children with CP from the Quality predicted by Gross Motor Function Clasification Scale control registry of the Slovene Medical Chamber, who (GMFCS) (Bodkin, Robinson and Perales, 2003; Wood and visited our outpatient clinic in a one-year period were Rosenbaum, 2000) or by qualitative motor function scales reviewed. Gross motor function was analyzed at ages (Rice, Russo, Halbert, Van Essen and Haan, 2009) . one, three and twelve years. The influence of possible risk factors during the prenatal period, delivery and in the first month of life as well as early developmental AIM intervention was assessed. There was strong correlation between motor disability and gross motor function at the The aim of the study was to determine the influence of ages of one, three and twelve years. Epilepsy and speech risk factors, comorbidity and early intervention on gross disorders in our group of children with CP were connected motor function in children with CP. to higher levels of functional motor impairment. Benefits of early neurodevelopmental intervention could not be proven due to small number of comparable patients but a METHOD trend to improvement was noted. KEY WORDS: cerebral palsy, children, motor function, We reviewed medical files of 98 children and disability adolescents who were included in the Quality control registry of CP children of the Slovene Medical Chamber and who visited our outpatient clinic in a IZVLEČEK one-year period. We looked for data on family history, pregnancy, EPH gestosis during gestational period, Pregledali smo medicinsko dokumentacijo 98 otrok s delivery, anesthesia during pregnancy, birth weight cerebralno paralizo, ki so bili pregledani v naši ambulanti and length, head circumference, Apgar score as well v obdobju enega leta in so vpisani v Register otrok s as brain injury, traumatic delivery, brain infection in one cerebralno paralizo pri Zdravniški zbornici Slovenije v month following birth. All were included in a qualitative okviru projekta kakovosti. Gibalni razvoj smo ocenili v risk score. We assessed early therapeutic intervention starosti enega, treh in dvanajstih let. Ocenili smo vpliv (neurophysiotherapy) and its frequency. The influence možnih dejavnikov tveganja v obdobju pred rojstvom, of comorbidity (vision and hearing impairment, speech, ob rojstvu in v prvem mesecu življenja, ter zgodnji sleep and psychiatric disorder as well as epilepsy) on motorični razvoj. Ugotovili smo pomembno povezavo functional motor impairment at age one, three and med motorično oviranostjo in gibalnim razvojem v starosti twelve years was assessed using non-parametric tests enega, treh in dvanajstih let. Epilepsija in motnje govora (Mann-Whitney U, Kurskall-Wallis H). Functional motor so bile povezane z izrazitejšo motorično prizadetostjo. impairment was expressed by means of a qualitative scale Učinka zgodnje razvojnonevrološke obravnave zaradi (no impairment, slight, moderate, severe and very severe premajhnega števila primerljivih pacientov nismo mogli impairment) and GMFCS. Using a logistical regression dokazati, potrdili pa smo težnjo k izboljšanju gibalnih model based on generalized estimating equations we also sposobnosti pri otrocih z zgodnjo obravnavo. examined if the degree of impairment in terms of motor KLJUČNE BESEDE: cerebralna paraliza, otroci, gibalne function and disability changed thru time as a function of sposobnosti, oviranost the early risk assessed using the qualitative risk score. All statistical calculations were performed using SPSS 17.0.
INTRODUCTION RESULTS Cerebral palsy (CP) is a chronic disorder of movement and posture caused by a nonprogressive brain lesion The study included 37 males (37.8 %) and 61 females preterm or infant brain (Mesterman et al.. ,2010) (62.2 %). Mean age at the time of survey was 7.86 years manifesting as spastic, dyskinetic, dystonic, ataxic or (SD was 5.2). Family history of motor disorders was mixed palsies. (Russman, 1998 ; Colver et al. 2000). It is positive in 10.2%. Pregnancy was normal in 89.6 %. EPH in many ways the prototype for developmentaldisabilities. gestosis was diagnosed in 87.8 %. The mode of delivery Neurological deficit is the result of injury to the brain was spontaneous in 75 % with the delivery course normal before, during, or shortly after birth, depending on extent in 73 %. Possible risk of brain damage estimated by and location of the lesion and the timing of the lesion in means of risk factors was slight in 29.3 % and moderate the developing central nervous system (Stanley, Blair and in 20.4 %. Risk of severe damage was 11.2 % and 4.1 % Alberman, 2000). People with CP are considerably more for very severe damage. Almost four fifths of the evaluated likely to have functional difficulties unrelated to movement children (79.4 %) were examined during the first year of such as sensory, behavioural, and related impairment life by a neuropediatrician or pediatrician with additional (Breau, Camfield, McGrath and Finley, 2004). Among knowledge of child neurology. Neurodevelopmental them epilepsy and learning disability (LD) are the most intervention was introduced in 92.9 % of patients.
138 GIBALNI RAZVOJ OTROK S CEREBRALNO PARALIZO Maja JEKOVEC-VRHOVŠEK, Matevž J. KRŽAN, David GOSAR, David NEUBAUER
Table 1: Age at start of neurodevelopmental intervention. Table 2: Frequency of neurodevelopmental intervention. Frequency % Frequency % no intervention 2 2.0 < 1 per week 17 17.3 1st to 3rd month 29 29.6 1 per week 56 57.1 3rd to 6th month 17 17.3 2 per week 13 13.3 6th to 12th month 29 29.6 3 ≤ per week 5 5.1 after 1st year 16 16.3 total valid 91 92.9 total valid 93 94.9 missing 7 7.1 missing 5 5.1 total 98 100.0 total 98 100.0
Among additional disorders vision impairment was in 54.1 % of children (slight (IQ>80) in 28.6 %, moderate found in 15.3 %. Only 6.1% suffered from hearing (50>IQ>80) in 16.3 %, severe (IQ<50) in 9.25 %; no disorders. Speech disorder was noted in 48 %. Epilepsy LD was detected in 40.8%). Behavioural, sleep and was diagnosed in 49 %. LD of various degree were seen psychiatric disorders were rarely reported (4-5 %).
Table 3. Correlation between the qualitative risk score and motor function impairment. Motor function Motor disability N Spearman r p N Spearman r P in 1st year 104 .577 .001 105 .560 .001 to 3rd year 102 .399 .001 100 .467 .001 to 12th year 69 .277 .021 67 .314 .010 The correlation between the qualitative risk score, motor function and disability was moderate in the first year of life and declined thereafter.
Table 4. Correlation of both measures of functional motor impairment in time. Motor function in 1st year to 3rd year to 12th year Motor disability in 1st year .896 .790 .702 to 3rd year .821 .891 .802 to 12th year .750 .850 .881 Note: all p < .01 for Spearman r. Average motor function (c2 = 2.48, df = 2, p = .300, N = 70) and motor disability scores (c2 = 0.42, df = 2, p = .809, N = 68) showed no relevant change in time and were highly correlated (see Table 4 above.).
Table 5: Correlation of total comorbidity and functional motor impairment. Motor function Motor disability N Spearman r p N Spearman r P in 1st year 75 .633 .001 76 .663 .001 to 3rd year 75 .598 .001 74 .621 .001 to 12th year 45 .450 .002 44 .498 .001 The total number of comorbid disorders showed moderate correlation with the degree of impairment in terms of motor function and disability through the first 12 years of life.
Table 6: The impact of comorbid disorders on motor function and disabiltiy in time. Motor function Motor disability Mann-Whitney U p N Mann-Whitney U p N Vision impairment 241.5 .650 68 245.0 .760 67 Hearing impairment 61.0 .267 67 71.0 .475 65 Speech disorder 167.0 .001 66 149.0 .001 64 Epilepsy 285.0 .001 70 270.5 .001 68 Psychiatric disorder 88.5 .960 63 72.0 .603 61 Behavioural disorder 50.0 .123 49 73.5 .622 47 Sleep disorder 109.0 .639 67 105.5 .640 65
139 GIBALNI RAZVOJ OTROK S CEREBRALNO PARALIZO Maja JEKOVEC-VRHOVŠEK, Matevž J. KRŽAN, David GOSAR, David NEUBAUER
The presence of a speech disorder and/or epilepsy CONCLUSION was associated with higher level of functional motor impairment and motor disability. In addition the Kurskall- Cerebral palsy, primarily a chronic disorder of Wallis H test also showed that the degree of LD correlated movement and posture, in our group of patients showed with higher level of motor function (c2 = 26.63, df = 3, p strong correlation between motor disability and gross = .001, N = 67) and motor disability (c2 = 27.76, df = 3, motor function. Both were highly influenced by risk factors p = .001, N = 65). Neurodevelopmental intervention was in prenatal and early neonatal life. They remained relatively introduced earlier and was more frequent in more affected stable in children with CP that is comparable to previous patients (Kurskall-Wallis H 27.28, df = 4, p < .001). The studies (Bodkin, Robinson and Perales, 2003; Wood and logistical model predicting motor function indicated a Rosenbaum, 2000). Children with epilepsy and speech significant effect of the qualitative risk score (Waldc 2 = disorders as well as more severe LD had higher functional 12.06, df = 1, p = .001) and the interaction between the motor impairment. More affected patients received earlier qualitative r2isk score and age (Wald c2 = 10.24, df = and more frequent neurodevelopmental intervention. 2, p = .006), but not age alone (Wald c2 = 1.95, df = 2, A trend in these children towards improvement was p = .376). Although children with severe or very severe observed. The study, due to its small number of patients risk had higher degrees of motor function impairment with various etiologies and levels of impairment, was not than children with moderate risk or lesser levels of designed to evaluate benefits of early neurodevelopmental risk, their impairment tended to decrease in time. The intervention. Further studies with higher number of children opposite trend was seen in children with no risk or slight, included in the database will be facilitated through the mild or moderate risk. The logistical model predicting Slovenian participation in the European CP registry under motor disability also indicated a significant effect of the the patronage of Surveillance of Cerebral Palsy in Europe qualitative risk score (Wald c2 = 13.81, df = 1, p = .001) -Project IV.(SCPE) (Cans, 2000). and a statistical trend towards an interaction between the qualitative risk score and age (Wald c2 = 4.58, df = 2, p = .101). Age however did not have a significant effect (Wald REFERENCES c2 = 1.61, df = 2, p = .447). The interaction between age and level of motor disability was similar to that found for Bodkin, A. W., Robinson, C. and Perales, F. P. (2003). Reliability motor function impairment (Figure 1). Oposite trends were and validity of the gross motor function classification system seen in the two risk groups. for cerebral palsy. Pediatric Physical Therapy, 15, 247-252. Breau, L. M., Camfield, C. S., McGrath, P. J. and Finley, G. A.
(2004). Risk factors for pain in children with severe cognitive Figure 1. Degree of motor disability in children with impairments. Developmental Medicine & Child Neurology, 46, different qualitative risk scores. 364-371. Cans, C. Surveillance of cerebral palsy in Europe: a collaboration of cerebral palsy survey and registers. (2000) Developmental Medicine & Child Neurology, 42 , 816-824. Colver, A., Gibson, M., Hey, E. N., Jarvis, S. N., Mackie, P. C. and Richmond S. (2000). Increasing rates of Cerebral palsy across the severity spectrum in north-east England 1964-1993.
140 GIBALNI RAZVOJ OTROK S CEREBRALNO PARALIZO Maja JEKOVEC-VRHOVŠEK, Matevž J. KRŽAN, David GOSAR, David NEUBAUER
The North of England Collaborative Cerebral Palsy Survey. in the South Australian population.. Developmental Medicine & Archives of disease in childhood. Fetal and neonatal edition. Child Neurology , 51, 497-498. 83(1), F7-F12. Russman, B. S.,(1998). Disorders of Motor Execution I. cerebral Enkelaar, L., Ketelaar, M. and Gorter, J.W. (2008). Association palsy. In: R. B. David (ed) Child and Adolescent Neurology. (pp between motor and mental functioning in toddlers with 453-468). St. Louis: Mosby. cerebral palsy. Developmental Neurorehabilitation , 11, 276- Shapiro, B. K. (2004). Cerebral palsy: A reconceptualization of the 282. spectrum.. The Journal of Pediatrics,145, S3-S7.. Jan, M. M. (2006) Cerebral Palsy: Comprehensive Reveiw and Stanley, F. J., Blair, E. and Alberman, E. (2000) Cerebral palsies: Update. Annals of Saudi Medicine, 26, 123-132. epidemiology and causal pathways. London: Mac Keith. Mesterman, R., Leitner Y., Yifat, R., Gilutz G., Levi-Hakeini, O., Wood, E. and Rosenbaum, P. (2000). The gross motor function Bitchonsky, O. et al. Cerebral Palsy - Long-Term Medical, classification system for cerebral palsy: a study of reliability Functional, Educational and Psychosocial Outcomes. (2010). and stability over time. Developmental Medicine & Child Journal of Child Neurology, 25 (1), 36-42. Neurology, 42, 292-296. Rice, J., Russo, R., Halbert, J., Van Essen, P. and Haan, E. ( 2009) Motor function in 5-year-old children with cerebral palsy
141 ABC GIBANJE – BATERIJA ZA OCENO OTROKOVEGA GIBANJA Giuliana JELOVČAN, Tina ŠETINA, Rado PIŠOT
ABC GIBANJE – BATERIJA ZA OCENO OTROKOVEGA GIBANJA PREDSTAVITEV TESTIRANJA V VRTCIH MESTNE OBČINE KOPER ABC – MOVEMENT ASSESSMENT BATTERY FOR CHILDREN PRESENTATION OF TESTING PRESCHOOLERS IN MUNICIPALITY OF KOPER
Giuliana JELOVČAN, Tina ŠETINA, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper; Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče Koper; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper; Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno središče Koper
POVZETEK we used modern instruments to analyze and observe the incidence of selected FMP - walking, running, V prispevku bomo predstavili rezultate testiranja 15 crawling, climbing, jumping and analyzed evaluation of dečkov in 15 deklic starosti 4 – 4.5 let s testno baterijo questionnaire for parents and ABC questionnaire with ABC gibanja. V okviru širšega temeljnega raziskovalnega ABC movement assessment battery. projekta Inštituta za kineziološke raziskave, Znanstveno- After analyzing the first ABC results we found that two raziskovalnega središča, Univerze na Primorskem: Analiza girls accomplished a total score under 5 percentiles. One elementarnih gibalnih vzorcev in adaptacija skeletno girl has a total score 26, the other 17. Both girls are in the – mišičnega sistema na nekatere dejavnike sodobnega same group and have also difficulties in other fields. One življenjskega sloga otroka med 4. in 7. letom, smo boy accomplished a total score of 13.5 - testing was very opravili testiranje s testnim inštrumentarijem ABC gibanja slow due to repeated demonstrating of the exercises. (Henderson in Sugden, 2005). S projektom želimo Key words: children, motor competences, ABC izpostaviti pomen pravilnega usvajanja elementarnih movement assessment battery, comparison gibalnih vzorcev (EGV), ki je pomembna osnova za nadaljnji razvoj gibalnih kompetenc otrok. V projekt je vključenih 107 otrok obalnih vrtcev. Vzorec otrok bomo PREDMET IN PROBLEM longitudinalno spremljali skozi trikratno testiranje (oktober 2009, 2010, 2011). Na osnovi izbrane baterije testiranj Otrokov razvoj je celovit proces. V zgodnjem otroštvu smo s pomočjo sodobnih instrumentov ugotavljali je razvoj zelo dinamičen in celosten, zato je ravno v tem prisotnost in analizirali pojavnost izbranih EGV - hoja, tek, obdobju gibalna/športna aktivnost izjemnega pomena, plazenje, plezanje in skok ter analizirali oceno vprašalnika saj omogoča otroku celovito spoznavanje sveta. Področja za starše in vprašalnika ABC gibanja s testno baterijo ABC razvoja: socialno, emocionalno, motorično, morfološko, gibanja. konativno in kognitivno so tesno povezana. Otrokov Po analizi rezultatov prvega testiranja ABC smo razvoj ter s tem povezane spremembe enega področja ugotovili, da sta dve deklici dosegli skupno oceno pod vplivajo tudi na formiranje in preobrazbo drugih. Pri 5. percentili. Pri eni deklici je skupna ocena 26, pri razvoju in vzgajanju otroka skozi gibalno/športno aktivnost drugi 17. Deklici sta v isti skupini in imata težave tudi na ima izreden pomen spoznavanje in usvajanje različnih drugih področjih. Skupno oceno 13,5 je dosegel deček. načinov gibanja, ki so v večini filogenetsko pogojena (hoja, Testiranje je potekalo zelo počasi, saj mu je bilo potrebno tek, lazenje, plazenje, plezanje,...). vsako nalogo večkrat tudi pokazati. Začetki elementarnih gibalnih vzorcev, segajo v Ključne besede: otroci, gibalne kompetence, testna zgodnje otroštvo in njihov razvoj je bistvenega pomena baterija ABC gibanja, primerjave za prihodnjo gibalno/športno aktivnost (Cools idr., 2009). Predšolsko obdobje je »občutljivo« glede razvoja elementarnih gibalnih vzorcev (Gallahue in Donnely, 2003). INTRODUCTION Večina predšolskih otrok je naravno zvedava, se rada igra in odkriva, zato se EGV naučijo zelo enostavno oz hitro, so In this article we are presenting the results of ABC pa slednji predpogoj za delovanje v vsakdanjem življenju movement assessment battery of 15 boys and 15 in delovanje v kasnejših fizičnih ali gibalnih/športnih girls aged 4 – 4.5. The present study was conducted aktivnostih. as a part of the research project, coordinated by Različna orodja za ocenjevanje uspešnosti v gibanju v the Institute of Kinesiology Research, Science and zgodnjem otroštvu so na voljo. Večina teh je namenjenih Research Centre of Koper, University of Primorska, specifičnim ciljnim skupinam s specifično vsebino. called »Analysis fundamental motor pattern, skeletal Čeprav obstaja veliko instrumentov/načinov, obstaja malo and muscle adaptation on specific sedentary lifestyle dogovorov o tem, kaj se lahko pričakuje v zvezi z razvojem factors amongst 4 to 7 years old children«. In the study otrovih EGV (Haywood in Getchell, 2005). Za ABC teste we performed the ABC movement assessment battery (Henderson in Sugden, 2005) velja, da so pogosto for children (Henderson and Sudgen, 2005). With this uporabljeni testi za oceno motoričnih sposobnosti pri project we want to emphasize the importance of correct otrocih s težavami s koordinacijo. Povezava dosežkov learning of fundamental motor patterns (FMP), which na testu ABC gibanja z dosežki na številnih drugih form important basis for further development of children’s inštrumentih, namenjenih merjenju sorodnih konstruktov, motor competences. There were 107 preschool children je dobra (Henderson in Sugden, 2005). from Slovenian coast involved in the project. Children Značilnosti sodobnih razvojnih teorij kažejo, da poteka will be monitored through testing three times (October razvoj na motoričnem, telesnem, kognitivnem, čustvenem 2009, 2010, 2011). Based on the selected battery of tests in socialnem področju usklajeno in celostno, da razvoj ni
142 PRESENTATION OF TESTING PRESCHOOLERS IN MUNICIPALITY OF KOPER Giuliana JELOVČAN, Tina ŠETINA, Rado PIŠOT vedno le kontinuiran, temveč občasno tudi diskuntinuiran ali staršem v pomoč pri načrtovanju ustreznih načinov proces, ter da poteka v značilnih stopnjah, ki se pojavijo v pomoči. Pri razmišljanju o prispevku testa ABC gibanja približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno k procesu ocenjevanja dosledno ločujemo dva načina tipično vedenje otrok (Gallahue in Ozmun, 2006). testiranja. Zelo formalno, kjer številčnih dosežkov sicer ne Gibalni razvoj predstavljajo dinamične in večinoma zanemarimo, vendar imajo enako težo kot kvalitativni vidik kontinuirane spremembe v motoričnem vedenju, ki se ocene. kažejo v razvoju motoričnih sposobnosti (koordinacija, moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost, natančnost, Testni rezultat in njihova interpretacija (Henderson in vzdržljivost) in gibalnih spretnosti (lokomotorne, Sugden, 2005) manipulativne in stabilnostne) (Videmšek in Pišot, 2007). Ocena zajema učinkovitost na celotnem testu in je Vpliv motorične komponente v celostnem razvoju seštevek dosežkov pri osmih nalogah, ki jih otrok izvede otroka so preučevali in ga poudarjali tudi vsi vidnejši med formalnim testiranjem. Interpretiramo jo s pomočjo psihologi. Številni med njimi (S. Freud, E. Erikson, A. percentilnih norm. Percentili označujejo delež otrok nad in Gesell, R. Havighurst, J Piaget; povzeto po Rajtmajer, pod določenim surovim dosežkom. Na testu ABC gibanja 1997) poudarjajo, da so gibanje, igra in motorični razvoj višji dosežek pomeni manjšo učinkovitost, torej bo rezultat pomembni dejavniki v celovitem otrokovem razvoju. na drugem višji od rezultata na desetem percentilu. Otrok, Gibalni razvoj dojenčkov, malčkov in otrok je tesno ki doseže 25 od 40 možnih točk, je torej precej manj povezan s hitro rastjo možganov in ostalih področji učinkovit kot otrok, ki jih doseže 12. centralnega živčnega sistema v tem času. Ta hitra rast omogoča intenzivno živčno-mišično zorenje, ob tem pa Tabela 1: Natančne percentilne norme za skupno so pomembni tudi dejavniki okolja, ki ob sovplivanju z oceno oškodovanosti po starosti (v letih) (Henderso in biološkimi procesi vplivajo na potek gibalnega razvoja Sugden, 2005) (Pišot in Planinšec, 2005). Zaradi neustreznih in otroku neprilagojenih razmer za Skupna Percentilni rang Skupna Percentilni rang skladen otrokov razvoj se je tudi v naši družbi povečalo ocena 4 – 5 6 – 12+ ocena 4 – 5 6 – 12+ število otrok in mladine z neustrezno težo in težavami oškodo- oškodo- lokomotornega aparata. V prvih letih življenja otrok vanosti vanosti postopno obvladuje svoje gibe, jih usklajuje in s tem razvija fine gibalne sposobnosti. Vendar razvoj od otroške 0 93 96 13 10 6 okornosti do spretnosti ne poteka pri vseh otrocih enako 0.5 86 93 13.5 9 5 hitro. Nespretnost lahko daje vtis, da je otrok počasen v svojem umskem razvoju, ker vedno ostaja zadnji v 1 80 89 14 9 5 skupinskih dejavnostih. Nespretni otroci niso otroci z 1.5 72 84 14.5 8 4 lokalizirano možgansko okvaro, temveč so intelektualno 2 67 79 15 7 3 na ravni svojih »zdravih« vrstnikov (Kalar, Videmšek in 2.5 62 70 15.5 7 3 Karpljuk, 2005). Nespretnemu otroku je treba le dati ustrezno kakovost in količino gibalnih izkušenj, da lahko 3 56 65 16 6 2 postopno gradi svoje gibalne kompetence. Upoštevati pa 3.5 50 60 16.5 6 2 je treba, da se tak otrok težje uči gibalnih veščin kot drugi. 4 46 54 17 5 2 4.5 42 49 17.5 5 1 METODE DELA 5 38 45 18 5 1 5.5 34 40 18.5 4 1 Vzorec merjencev 6 32 36 19 4 Vzorec obsega 107 otrok obalnih vrtcev in je del 6.5 29 32 19.5 4 širšega temeljnega raziskovalnega projekta, ki je 7 26 29 20 4 sofinanciran s strani ARRS in poteka v koordinaciji Inštituta za kineziološke raziskave, Znanstveno- 7.5 24 26 20.5 3 raziskovalnega središča, Univerze na Primorskem. Starost 8 22 22 21 3 otrok, ki so bili vključeni v prve meritve, je od 4 – 4.5 let. 8.5 21 20 21.5 3 V članku bomo predstavili samo rezultate testiranja ABC 9 19 18 22 3 gibanja 30 naključno izbranih otrok. 9.5 18 16 22.5 2 Metode zbiranja podatkov 10 16 15 23 2 Podatke smo zbirali s testnim inštrumentarijem 10.5 15 13 23.5 1 ABC gibanja (Henderson in Sugden, 2005). Za vse 11 14 11 24 1 otroke smo izbrali enotne testne naloge, in sicer osem 11.5 13 9 24.5 1 iz prve starostne skupine 4-6 let: 3 za spretnost rok, 2 12 12 8 25+ 1 za spretnosti z žogo, 1 za statično ravnotežje in 2 za dinamično ravnotežje. Testiranje smo opravili v prostorih 12.5 11 7 vrtcev. Opis testov Test ABC gibanja kot standardiziran diagnostični Vstavljanje kovancev (VK): otrok z eno roko drži inštrument (Henderson in Sugden, 2005) hranilnik, z drugo pa prime kovanec. Na znak začne Strokovnjaki otrokovo učinkovitost ocenjujejo otrok čim hitreje metati po en kovanec v režo hranilnika. iz različnih razlogov. Včasih so testi del procesa Testiramo obe roki. potrjevanja suma, da ima otrok posebne izobraževalne ali zdravstvene potrebe. Namen testiranja je tudi pridobivanje Nizanje kock (NK): otrok drži v eni roki vrvico, z drugo diagnostičnih informacij, ki bodo učiteljem, terapevtom prime kocko (sam izbere roko s katero bo držal vrvico) in
143 PRESENTATION OF TESTING PRESCHOOLERS IN MUNICIPALITY OF KOPER Giuliana JELOVČAN, Tina ŠETINA, Rado PIŠOT na znak začne čim hitreje nizati kocke na vrvico. Tabela 2: Skupna ocena vseh opravljenih testov naključno Sledenje kolesarski stezi (KS): otrok s tankim rdečim izbranih otrok. flomastrom sledi kolesarski stezi na listu oz. predlogi Spol - Sku- za sledenje, pri čemer ne sme prečkati robov poti. Sam Številka Spol - Skupna Številka dekli- pna izbere roko. otroka deček ocena otroka ca ocena Lovljenje vrečke s fižolom (VF): z razdalje 2 metrov vržemo vrečko na doseg otrokovih rok, otrok pa jo ujame S81 1 8 S25 2 9.5 z obema rokama. Pri metu se moramo prilagoditi otrokovi višini, mečemo v višino med otrokovimi ramami in pasom. S23 1 7.5 S76 2 8.5 Zapišemo število uspešnih poskusov od desetih. S86 1 7.5 S11 2 3 Kotaljenje žoge v gol (KŽ): otrok kleči pred črto, ki je oddaljena 2 metra od sprednjega dela podstavka, ki S07 1 7.5 S63 2 3 predstavlja gol (ta pa je postavljen v 40 cm razmiku). Ko je otrok pripravljen, položimo žogo na črto, da lahko sam S61 1 5 S53 2 26 izbere, katero roko bo uporabil. Žogo zakotali po tleh med podstavka, da zadane »gol«. Zapišemo število golov od S112 1 13.5 S111 2 12.5 desetih testnih poskusov. S59 1 5 S60 2 6 Ravnotežje na eni nogi (RN): otrok 20 sekund stoji na eni nogi. Roke sproščeno visijo ob telesu. Noga, ki je ne S93 1 5 S94 2 11.5 uporablja, je v kolenu pokrčena nazaj. Ni potrebno, da je ves čas pod kotom 90 stopinj, ne sme pa se dotikati tal ali S34 1 2 S31 2 5 druge noge. Dovoljeno je zibanje, roke se lahko oddaljijo od telesa. Merjenje se začne, ko otrok najde uravnotežen S39 1 11 S37 2 8 položaj. Zapišemo koliko sekund (do 20) otrok vzdržuje S103 1 3 S108 2 12.5 ravnotežje, ne da bi naredil napako v postopku. Preskakovanje vrvi (PV): otrok sonožno preskoči S82 1 4 S62 2 17 vrvico, ki je v višini spodnjega roba njegove pogačice. Vrvica je napeta med dvema podstavkoma, postavljena v S57 1 0 S75 2 4.5 širini otrokovih ramen. S21 1 3 S40 2 5 Hoja po prstih (HP): otrok po prstih naredi 15 korakov po na tleh nalepljenem 4.5 m dolgem kosu lepilnega traku. S12 1 6 S80 2 5 Zapišemo število pravilnih zaporednih korakov (do 15), ne da bi otrok naredil napako v postopku. igrati z drugimi rekviziti). Pri ponovnem testiranju smo imeli v prostoru samo rekvizit trenutnega testiranja. Deček Metode obdelave podatkov je občasno kričal in se pačil, vendar je bilo testiranje v Uporabili smo zbirno tabelo percentilne norme za celoti opravljeno. skupno oceno oškodovanosti. En deček je dosegel skupno oceno na 93 percentilnem rangu, dve deklici pa skupno oceno oškodovanosti - 3. Otroci redno obiskujejo različne gibalno-športne delavnice REZULTATI IN RAZPRAVA (atletika, plavanje, ples). Avtorici uporabljenega testa ABC opozarjata, da Rezultati merjenih otrok po analizi podatkov moramo biti pri opisu otrokovega gibalnega statusa na pridobljenih s testno baterija ABC gibanja kažejo podlagi dosežka na testu previdni. Nižji dosežek lahko naslednje: skupna ocena dečkov je 5.8, kar nakazuje ubesedimo kot »gibalne težave«, »gibalna oviranost«, na višjo učinkovitost pri opravljanju testov, kot je to pri »gibalna oškodovanost«, »gibalni zaostanek« ali »razvojne deklicah, ki skupno dosegajo oceno 9.1. motnje koordinacije«, ne moremo pa na podlagi dosežka Kot posebnost navajamo primer dveh deklic, ki sta postavljati medicinskih diagnoz. dosegli skupno oceno pod 5. percentili. Pri eni deklici je Pri nalogi, ki vključuje delo rok, delujejo roka, trup in skupna ocena 26, pri drugi 17. Deklici sta v isti skupini oči povezano. V literaturi, ki obravnava razvoj funkcije in imata težave tudi na drugih področjih. Deklici, ki je roke, je dobro dokumentiran nabor prijemov, ki se dosegla skupno oceno 26, smo morali testen naloge pojavljajo pri določeni starosti, in kako jih otrok uporablja. večkrat demonstrirati. Besedne razlage ni razumela. Opaziti in zabeležiti moramo nezrele ali neobičajne Pri vseh testnih nalogah smo deklici asistirali (ali z prijeme. Prav tako je pomembno, kako otrok sedi, saj je držanjem za roko ali z izvajanjem ustreznega giba z našim nadzor v sedečem položaju osnova za primerno seganje telesom). Deklica, ki je dosegla skupno oceno gibanja 5. po stvareh, prijemanje in ravnanje s predmeti. Naloge percentilnega ranga je bila med celotnim časom testiranja v tem delu testa so namenjene odkrivanju otrokove zelo nemirna. Navodila za izvedbo nalog je razumela, zmožnosti izpolnjevanja prostorskih in časovnih zahtev vendar je vse naloge izvajala hitro in površno. Skupno nalog, ki vključujejo delo rok. oceno 13.5 je dosegel deček - testiranje je potekalo zelo počasi, saj mu je bilo potrebno vsako nalogo večkrat tudi pokazati. Testiranje smo morali večkrat prekiniti, saj je ZAKLJUČEK deček kazal znake utrujenosti in na trenutke zelo slabo koncentracijo (med izvajanjem posameznih testnih nalog Koordinacija gibanja je tista gibalna sposobnost, ki je se je usedel, ulegel na tla, pričel teči po prostoru ali se pri motoriki živih bitij najbolj značilna za človeško vrsto. Tabela 3: Skupna ocena pri posamezni nalogi za deklice in dečke. Testna naloga VK NK KS VF KŽ RN PV HP DEČKI 6 17 0 3 7 13 3,5 28,5 DEKLICE 11,5 24 0 3 9 24,5 27 34
144 PRESENTATION OF TESTING PRESCHOOLERS IN MUNICIPALITY OF KOPER Giuliana JELOVČAN, Tina ŠETINA, Rado PIŠOT
Več avtorjev je koordinacijo gibanja oziroma določen Fleishman, E. A. (1964). The structure and measurement of segment koordinacije gibanja poimenovalo tudi motorična Physical Fitness. New York: Prentice-Hall, Engelwood Cliffs. inteligenca (Fleisman, 1964; povzeto po Magill, 1998; Gallahue, D. in Donnely, F. (2003) Developmental physical Gredelj idr., 1975; Strel, 1981; Pišot, Planinšec, 2005). education for all children. Human Kinetics, Champaign. Razvoj koordinacije se prične že v fetalnem obdobju, Gallahue, D. L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor development (sixth edition). New York: The McGraw-Hill saj plod že v materinim telesu pridobiva prve gibalne Companies. izkušnje. V največji meri pa lahko otroci te izkušnje Gredelj, M., Metikoš, D., Hošek, A. in Momirovič, K. (1975). pridobivajo do približno šestega leta starosti. To je Model hierarhijske strukture motoričkih sposobnosti. Rezultati obdobje, v katerem so najbolj dojemljivi za sprejem dobiveni primjenom jednog neoklasičnega postupka za raznovrstnih gibalnih informacij in njihovo združenje v procjeno latentnih dimenzija. Kineziologija, 5 (1-2), 11-81. gibalne strukture na višjem nivoju. Zaradi pomanjkanja Haywood, K. M. in Getchell, (2005). Life span motor development primernih razmer za skladen otrokov razvoj se je tudi v (4th ed.). Champaign: Human Kinetics. naši družbi povečalo število otrok in mladine s težavami. Henderson, S.E. in Sugden, D.A. (2005). Baterija za oceno V prvih letih življenja otrok postopno obvladuje svoje gibe, otrokovega gibanja: priročnik [prevod Mikuž, A in Kodrič, J.]. Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva. jih usklajuje in s tem razvija fine gibalne sposobnosti. Kalar, Ž., Videmšek in M., Karpljuk, D. (2005). Okornost pri Vendar razvoj od otroške okornosti do spretnosti ne predšolskih otrocih. Šport, 53 (2), 8-12. poteka pri vseh otrocih enako hitro. Mnogi nerodno Magill, R. A. (1998). Motor learning: concepts and applications. otroci so nesamostojni, nekateri se iz previdnosti ne Dubuque: Mc-Graw-Hill. vključujejo v skupino, dokler si ne najdejo prijatelja, pa Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem ostajajo osamljeni. Nespretnemu otroku je potrebno otroštvu. Motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v ponuditi priložnost, da postopno razvija svoje spretnosti. interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa Otroka moramo podpreti, razumeti in mu ponuditi pot do otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- ustreznih gibalnih izkušenj. raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave Rajtmajer, D. (1997). Diagnostično-prognostična vloga norm nekaterih motoričnih sposobnosti pri mlajših otrocih. Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor. LITERATURA Strel, J. (1981). Analiza relacij med koordinacijo in morfološkimi dimenzijami. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za Cools, W., De Martelaer, K., Samaey, C. in Andries, C. (2009). telesno kulturo. Movement skill assessment of typically developing preschool Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: children: A review of seven movement skill assessment tools. Fakulteta za šport, inštitut za šport. Journal of Sports Science and Medicine, 8, 154-168
145 DVODNEVNI TABOR NA PLANINI ROVTARICA Andreja JENSTERLE
DVODNEVNI TABOR NA PLANINI ROVTARICA A TWO-DAY CAMP AT THE ROVTARICA MOUNTAIN PASTURE
Andreja JENSTERLE
OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Enota Vrtec Bohinj
Povzetek na to, da postane šport človeku ena izmed pomembnih stvari v vseh starostnih ubdobjih. V okviru projekta – gibanje, ki smo ga izvajali v vrtcu Bohinj, smo s skupino otrok odšli na dvodnevni tabor na planino Rovtarica. METODE (PREDSTAVITEV) Na taboru smo doživeli veliko novega. Ob različnih opravilih smo se navajali na samostojnost, solidarnost in Na dvodnevni tabor smo odšli junija ob zaključku iznajdljivost. šolskega leta. Otroci so bili stari od 5 do 6 let. Poleg že poznanih gibalnih nalog, nam je narava Čakalo nas je veliko neobičajnih gibalnih nalog, ki jih ponudila tudi take, ki jih v mestnem okolju ni mogoče otroci niso vajeni. izvajati: hoja po hlodih, plezanje na drevesa, ograjo, igro v Sami smo nanosili drva v hišo, da smo lahko zakurili v lužah... Vsi smo ob tem uživali. peči in v štedilniku. Uredili smo okolico hiše, tako da smo Tabor nam je ponudil nove izkušnje ne samo iz pokosili in pograbili travo. področja gibanja, ampak tudi z vseh ostalih področij, ki jih Odhajali smo na daljše sprehode v gozd, kjer smo otrok potrebuje za osebnostni razvoj. premagovali različne ovire: hlode, ograje, luže,...Ugotavljali Ključne besede: gibanje, predšolski otrok, dvodnevni smo razliko med hojo po nizki in visoki travi. tabor, narava Prtljago smo znosili v zgornje nadstropje in si pripravili postelje za spanje. Mize smo urejali in pripravili za obroke ter po obrokih Abstract tudi pospravili. V gozdu smo iskali zaklad. Nekatere naloge smo Some Bohinj kindergarten teachers with a group of morali prirediti dečku s posebnimi potrebami. pre-school children decided to go on a two-day camp Tudi večerna zabava je bila polna gibanja. Po njej smo to the Rovtarica mountain pasture at the end of the se umili in odpravili v postelje. year. This was done within the project called Gibanje Drugi dan smo pospravili svoje stvari v nahrbtnike in (Movement) for which we had been preparing for the počistili hišo. whole year.The children experienced many new things. Dež nas ni motil. Oblečeni v pelerine, obuti v škornje in They were getting used to independence, solidarity and z dežniki smo raziskovali okolico. resourcefulness. They had to take care for hygiene, Pred kosilom smo si naredili rakete iz odpadnega cleanliness and tidiness by themselves. They helped materiala in se neutrudno podili za njimi. with the preparation of food, firewood and keeping the S skupnimi močmi smo skuhali kosilo in pospravili surroundings tidy.Besides the familiar motor activities za seboj, ter ob opazovanju mravljišča, večjih in manjših nature offered them also those which are not possible to luž,...pričakali starše. be carried out in an urban environment such as walking on Vikend na planini Rovtarica je bil poln gibanja in še the logs, climbing the trees, fence, playing in puddles … dolgo ga ne bomo pozabili! The children enjoyed themselves a lot.They were offered new experiences not only from the area of movement but also from all the other areas a child needs for a personality ZAKLJUČKI development.All the participants were excited at the end of the two-day staying at the Rovtarica mountain pasture. V dveh dnevih so otroci sproščeno izvajali vse Key words: movement, pre-school child, two-day camp, naravne oblike gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, natur… plezanje,...). Sami so iskali lastne poti pri reševanju gibalnih problemov ter spoznavali vlogo narave in UVOD čistega okolja v povezavi z gibanjem v naravi. Spoznali so tudi pomen sodelovanja, spoštovanja in upoštevanja Gibalni razvoj je v otroštvu eno najpomembnejših različnosti. razvojnih področij. Gibanje, predvsem na svežem zraku, Vikend na planini je bil poln užitkov, tako s strani otrok, je koristno za krepitev in varovanje zdravja. Otroke se staršev in nas, izvajalcev. mora že zgodaj navajati na aktiven in zdrav življenjski slog. Otrokovo doživljanje in dojemanje sveta temeljita na informacijah, ki izvirajo iz njegovega telesa, zaznavanja LITERATURA okolja, izkušenj, ki jih pridobi z gibalnimi dejavnostmi in gibalno ustvarjalnostjo v različnih situacijah. Mnoge 1. D. Bahovec, Eva…et al…(2008) Kurikulum za vrtce. Ljubljana: gibalne dejavnosti od otroka zahtevajo, da se zaveda Ministrstvo za šolstvo in šport. drugih otrok in odraslih, da z njimi deli prostor in stvari, Kristan, S.,Dolenc,S.,Pečenko,T.,Šink,I. (19997) Športni program da sodeluje. V predšolskem obdobju naj otrok pridobi čim Zlati sonček-priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in bolj pestro in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova šport. M. Videmšek, R. Pišot (2007): Šport za najmlajše. Ljubljana: kasnejšim, zahtevnejšim gibalnim vzorcem. Kar zamudimo Fakulteta za šport. v najzgodnejšem razvojnem obdobju, težko nadoknadimo. J. Cornell : Približajmo naravo otrokom. (1994) Celjska Mohorjeva Ta temelj pomembno vpliva na otrokov celostni razvoj ter družba.
146 JOGA ZA OTROKE Barbara JUDEŽ
JOGA ZA OTROKE YOGA FOR CHILDREN
Barbara JUDEŽ Ustanova: Vrtec Vrhovci, enota Rožnik
POVZETEK The aims, which with the children go by at yoga are: developing exercisable abilities, strength, persistency, Joga je starodavna disciplina, ki uči kako poiskati identifying different positions and the relationships in ohranjati ravnovesje znotraj sebe. Tekmi s časom, z between body parts, expressing with motion, developing vrstniki in s samim seboj so izpostavljeni že otroci, zato jih sensual experience with directing attention to the feeling je potrebno naučiti ustreznega soočanja s tovrstnimi izzivi. of the body, observing and listening to oneself, getting to Na urah joge spoznavajo svoje telo in preko obvladovanja know a healthy lifestyle, getting to know the similarities telesa urijo obvladovanje notranjih procesov – diha, and differences between people. The meaning of yoga miselnega toka in čustvenih stanj. Učijo se sproščenega is presented to the children with the method of talking, sprejemanja življenjskih izzivov in učinkovitejšega demonstrating and explaining. odzivanja nanje. Zaradi igrivosti in ne-tekmovalne narave To the children, in comparison to the other sport joge otroci pri uri niso obremenjeni z rezultati in se activities, yoga is presented in a different way of physical sproščeno predajo procesu raziskovanja in učenja. activity. They describe yoga as something pleasant and Cilji, katerim z otroki pri jogi sledimo so: razvijanje fun. They are motivated by the non – competing and gibalnih sposobnosti, moči, vztrajnosti, spoznavanje playfulness. The parents are noticing the good feeling and različnih položajev in odnosov med deli telesa, izražanje the positive attitude in their children after yoga classes z gibi, razvijanje čutnega doživljanja z usmerjanjem and most of them are very pleased with the fact that their pozornosti v občutenje telesa, opazovanje in poslušanje children can join them in their yoga exercises and that the samega sebe, seznanjanje z zdravim načinom življenja, different elements of yoga became a part of children’s spoznavanje telesnih podobnosti in razlik med ljudmi. spontaneous game. Jogijske vsebine so otrokom predstavljene z metodo Key words: children, movement, yoga, relaxation, pogovora, demonstracije in razlage. balance,… Otrokom joga v primerjavi z ostalimi športnimi aktivnostmi predstavlja drugačen način telesne aktivnosti. OBJECT Jogo opisujejo kot nekaj prijetnega in zabavnega. In the article I had wanted to demonstrate how can Motivirata jih ne-tekmovalnost ter igrivost, ki ju nudijo be the principles of yoga drawn closer to children and ure joge in možnost lastne kreativnosti. Starši po uri pri therefore to offer them valuable tools with which they get otrocih opažajo dobro počutje in pozitivno naravnanost, to know themselves from more subtle side. Beside the veliko pa jih je navdušenih nad tem, da se jim otroci potentials of their own bodies they are getting to know pridružijo pri njihovi lastni praksi joge oziroma da so their inner processes (breathing, mind flow, different elementi joge postali del otrokove spontane igre. emotions). With yoga, they get to learn how they can Ključne besede: otroci, gibanje, joga, sprostitev, move the limits of their own action with will and activity ravnovesje… and can therefore confront everyday challenges with even better effectiveness. CILJ V prispevku sem želela predstaviti, kako lahko principe joge približamo otrokom in jim tako ponudimo dragocena OPREDELITEV JOGE orodja s katerimi sebe spoznavajo z bolj subtilne plati. Poleg potencialov svojega telesa se ozaveščeno spoznajo Joga je pet tisoč let stara veda, ki prihaja z Daljnega s svojimi notranjimi procesi (dih, miselni tok, različna vzhoda. Njena filozofija opredeljuje človeka kot celoto čustvena stanja). Z jogo se naučijo, da lahko z lastno voljo iz njegovih vidnih in nevidnih delov: telesa, diha, uma in in aktivnostjo premikajo meje svojega delovanja in se tako duha. Nastala je kot duhovna disciplina, njen razvoj pa še bolj učinkovito soočajo z vsakodnevnimi izzivi. je sledil potrebam sodobnega človeka. Joga nam skozi učenje obvladovanja telesa pomaga spoznavati globlje plasti samega sebe. SUMMARY Današnji način življenja zahteva veliko psihofizične kondicije za soočanje z vsakodnevnimi izzivi in Yoga is an ancient discipline which is teaching us obremenitvami. Dnevna izpostavljenost delovanju how to find and preserve the balance within ourselves. negativnega stresa ter neustrezen način spopadanja z Even as a child, individuals are exposed to the race with njim se kažeta v porastu psihosomatskih obolenj tako time, peers and with themselves, which is why we have pri odraslih kot pri otrocih. Otroci se soočajo z vedno to teach them how to effectively deal with these kinds večjimi zahtevami vzgojno izobraževalnega sistema ter z of challenges. While practicing yoga, they are getting to neustrezno družbeno klimo, ki spodbuja tekmovalnost in know their bodies and through body controlling they are boj za prevlado, na drugi strani pa so otroci pogosto tarča practicing how to control inner processes – breathing, pretirane ambicioznosti staršev. Da bi otroka čim bolje mind flow and emotions. They learn how to take upon »opremili« za življenje, ga vpisujejo v številne interesne life challenges with ease and how to affectively respond popoldanske dejavnosti, ki nemalokrat presežejo meje to them. Because of playfulness and non – competing otrokovih psihofizičnih sposobnosti. Otrok pri tem izgublja nature of yoga, children are not concerned with the results stik s sabo in priložnost za spoznavanje svojih želja in and can therefore relax and give in to the process of potreb. discovering and learning. Ugotovitve o medsebojnem vplivu telesa in uma
147 YOGA FOR CHILDREN Barbara JUDEŽ potrjujejo številne znanstvene raziskave. Joga je PRIMER DOBRE PRAKSE – POTEK URE razvila orodja, ki so učinkovita pri celostni skrbi zase tudi v današnjem času. Z asanami (telesnimi položaji) • Metode: -pogovor povečujemo moč in gibljivost telesa, s pranajamami – demonstracija (tehnikami vodenja diha) dosegamo večji sprostilni – razlaga odziv telesa in uma ter povečujemo kapaciteto diha, z • Cilji: meditacijo (tehniko obvladovanja uma) pa z jasnejšim GIBANJE - razvijanje gibalnih sposobnosti, moči, zavedanjem opazujemo in usmerjamo tok svojih misli. gibljivosti in vztrajnosti, - osvajanje zavedanja prostora in različnih načinov gibanja, spoznavanje različnih položajev in odnosov med JOGA ZA OTROKE deli lastnega telesa, JEZIK - izražanje s kretnjami in gibi Zaradi sodobnega načina življenja je pomanjkanje UMETNOST - spodbujanje in razvijanje čutnega gibanja postalo družbeni problem. Že pri najmlajših se doživljanja z usmerjanjem pozornosti v občutenje telesa, kažejo posledice pomanjkanja telesne aktivnosti: slaba opazovanje in poslušanje samega sebe gibljivost, zmanjšana vzdržljivost, težave s koordinacijo, DRUŽBA - seznanjanje z zdravim načinom življenja nepravilen razvoj telesa, težave s hrbtenico, itn. Igro NARAVA - spoznavanje sebe (svojega telesa, njegovih v naravi ter druženje z vrstniki sta zamenjala televizija delov in njihove funkcije) ter telesnih podobnosti in razlik in računalnik. Takšen način preživljanja prostega časa med ljudmi nima slabega vpliva samo na fizični ravni, ampak tudi MATEMATIKA - spoznavanje prostora in učenje na mentalni in se odraža v zmanjšani sposobnosti orientacije v prostoru osredotočanja in umiritve. Ker so otrokova čutila dnevno stimulirana z različnimi dražljaji iz okolja, mu stanje miru Uvodni del je namenjen telesni in mentalni umiritvi in tišine vzbuja nelagodje in v njem nemalokrat izzove še ter usmeritvi k skupni praksi joge. Sede v krogu in zaprtih večji nemir. Umirjenost je torej nekaj, česar se mora otrok oči se z dotikom dlani drug drugega (Pošlji pozdrav) in naučiti, in je ključnega pomena za zdrav, uravnotežen z zvokom (petje mantre aum) povežemo kot skupina in psihofizični razvoj. Le v stanju mirovanja telesa in uma se tako prek čutnih zaznav (dotik in zvok) povežemo s lahko otrok najde pristen stik s sabo, s svojimi čustvi in sedanjim trenutkom. Nato vsak otrok s skupino podeli in miselnimi procesi. pri tem podoživi eno prijetno izkušnjo tistega dne. Če si Otroštvo je čas, ko so ustvarjalna energija, tega ne želi, je lahko samo poslušalec. radovednost ter želja po učenju in pridobivanju novih V glavnem delu pripravimo in ogrejemo telo. izkušenj brez meja. To je optimalen čas za razvoj otrokovih Preproste gibalne igre (različni načini lovljenja, ples, potencialov. Z vadbo joge otrok pridobi večjo gibljivost Zaupaj mi, Gora, Kipar, Zrcalo, …) otroke vodijo k čim bolj in moč telesa, poleg tega pa se izboljša tudi njegova kreativnemu načinu uporabe telesa. V tem delu otroke sposobnost umiritve in koncentracije. Ponudi se mu spodbujam k temu, da občutijo svoje telo v interakciji z priložnost, da z drugačnega zornega kota spozna svoje drugimi telesi, da prepoznajo svoj prostor in prostor drugih psihofizične sposobnosti in možnosti za njihov razvoj. ter da občutijo sebe kot posameznika in kot del skupine. Menim, da so to pomembna orodja, ki otroku pomagajo, Sledi kratka umiritev. da se lažje in uspešneje sooča z vsakodnevnimi izzivi. Glavni del je namenjen individualnemu delu. Otroci se razporedijo po blazinah. Spoznavamo in utrjujemo asane, pri katerih otroke spodbujam k izražanju svojih občutkov URA JOGE ZA OTROKE V STAROSTI OD 8 DO 10 in zaznav, ki jih lahko izrazijo z besedami ali z risbo. LET Asane izvajamo tako na statičen kot tudi na dinamičen način, ki ga je pri jogi z otroki več kot pri jogi za odrasle. Ure joge pripravljam tako, da otroci na ne-tekmovalen Aktivnejšemu delu sledi kratka umiritev z opazovanjem in igriv način raziskujejo izrazno sposobnost svojega diha (lastnega diha in diha prijatelja – polaganje rok na telesa in preizkušajo njegove meje, spoznavajo svet predel trebuha, polaganje rok na hrbet prijatelja, dotik čutil in njihovo vlogo v vsakdanjem življenju, odkrivajo hrbta s hrbtom, …). moč diha ter se ozaveščeno srečujejo s svojimi občutki V zaključnem delu se z igrami za umiritev (Pajek in čustvenim svetom. Skozi zgodbe spoznajo različne in muhe, Duhci, Plastelin, Pantomima, …) ponovno jogijske položaje, prilagojene tehnike diha, z vizualizacijo, povežemo kot skupina. Včasih se prepustimo domišljiji, ki podpira razvoj njihove kreativnosti, pa se učijo usmerjati ko otroci ob poslušanju kratke zgodbe razvijajo slikovno svojo pozornost. Otroci raziskujejo vso svojo bit, ne da predstavljivost (vizualizacijo), ali pa miselni tok s slušno ali bi bili obremenjeni z rezultatom svoje aktivnosti. Na urah vidno zaznavo usmerjamo k izbranemu objektu (plamen joge spoznavajo, da lahko z lastno aktivnostjo, voljo sveče, cvet, zvok zvončka, tišina). Uro zaključimo na enak in željo po odkrivanju novega presežejo meje svojega način, kot jo začnemo, to je sede v krogu zaprtih oči (Pošlji delovanja. pozdrav) in s petjem mantre aum. Preden se poslovimo, Delo na urah joge poteka individualno, v parih in se drug drugemu zahvalimo z besedo in očesnim stikom. skupinsko. Otroci se na ta način učijo tudi sobivanja, zato Jogijske vsebine uspešno vnašam tudi v svoje delo z na urah ni nikoli dolgočasno. otroki v vrtcu (starost 3-5 let). Ker sposobnost ohranjanja Ure joge niso črno-bele in med uro nikoli ne koncentracije pri predšolskih otrocih še ni tako razvita, uporabljam besed prav/narobe. Otroci lahko svobodno je tudi čas izvajanja jogijskih vaj temu primerno krajši. izražajo sebe in tisto, kar jih v danem trenutku opredeljuje. “Minutke za sprostitev” imamo 2-3 krat tedensko po Za osebo, ki vodi uro joge z otroki, je pomembno, da 15 minut. Ta čas je tako kot na urah joge za šolske se predhodno umiri, poišče dober stik s sabo in jasno otroke namenjen izvajanju različnih telesnih položajev, ki postavi cilj svoje ure. Koncept ure mora biti skrbno ponazarjajo živali (mačka, krokodil, pes, lev, metulj, kača, načrtovan, vendar pa je pomembno tudi to, da je učitelj …), predmete in objekte iz narave (čajnik, čolniček, stol, odprt za pobude otrok in da zna prepoznati njihove miza, šivanka, most, sveča ob steni, drevo, gora, …), trenutne potrebe. Ohraniti mora torej tudi ustrezno mero zavedanju različnih naravnih pojavov (Pozdrav soncu, fleksibilnosti. Pozdrav luni), opazovanju diha (Moj trebušček je lahko
148 YOGA FOR CHILDREN Barbara JUDEŽ balon, Gugalnica, Odpihni muho z nosa) ali pa kateri od otroci pridružijo pri njihovi lastni praksi joge oziroma da so skupnih iger za umiritev – Zvonček, Duhci, Plastelin, … elementi joge postali del otrokove igre doma.
Zaključek Literatura:
Z opazovanjem otrok sem prišla do spoznanja, da Bahovec D. E. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo otrokom joga v primerjavi z ostalimi športnimi aktivnostmi za šolstvo in šport in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. predstavlja nov, drugačen način gibalne aktivnosti in Bertoncelj, B. (2007). Joga. Transformacija telesa in uma. spoznavanja sebe. Odpira jim pot v zaznavanje bolj Ljubljana: Devi. Gibbs, B. (2003). Yoga for children. Stretching and strengthening subtilnega sveta, ki je del vsakega izmed nas. Otroci exercises for 3-11 year Olds. London: Lorenz Books. (šolarji) opisujejo jogo kot nekaj prijetnega in zabavnega. Jelovčan, G., Pišot, R. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje Menim, da otroke motivirata ne-tekmovalnost in igrivost, v predšolskem obdobju. Koper: Univerza na Primorskem, ki ju nudijo ure joge, pa tudi možnost lastne kreativnosti Znanstveni raziskovalno središče, Založba Annales: na teh urah. Tudi odzivi staršev so zelo pozitivni. Temeljijo Pedagoška fakulteta na njihovih opažanjih v zvezi z dobrim počutjem otrok Pegrum, J. (2004). Children‘s yoga. Fun with a twist. London: neposredno po uri ter navdušenostjo otrok za obiskovanje Cico books. joge. Nekateri starši pa pripovedujejo tudi o tem, da se jim
149 Oddelki z dodatno športno ponudbo - spodbuda zdravemu otrokovemu gibalnemu razvoju Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ
Oddelki z dodatno športno ponudbo - spodbuda zdravemu otrokovemu gibalnemu razvoju Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children
Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport
POVZETEK UVOD
Na podlagi pregleda izvedenih študij smo pripravili Spoštovanje različnosti otrok je ena od temeljnih analizo dela v osnovnošolskih oddelkih z dodatno športno vrednot in hkrati eno od ključnih konceptualnih izhodišč ponudbo z organizacijskega, vsebinskega in finančnega organizacije šolskega pouka. Šola bi naj zaščitila in vidika. Ugotavljamo pozitiven vpliv tovrstnih oddelkov upoštevala avtonomijo otrok z vsemi njihovimi različnimi na telesni in gibalni razvoj otrok. Glede na ugotovljene zmožnostmi; to velja tudi za področje športne vzgoje. značilnosti organiziranja in financiranja teh oddelkov, V svetu so že pred štirimi desetletji začeli z upoštevanju sprememb dnevnega družinskega ritma, ki ga eksperimenti in uvedbo športnih razredov in športnih šol, narekujejo popoldanske delovne obveznosti staršev, ter ki delujejo bodisi v vzgojno-izobraževalnih ustanovah ali vse večjih zahtev po vsakodnevni športni dejavnosti zaradi pri nacionalnih športnih zvezah (Güllich, 2004; Jurak idr., spremenjenih življenjskih slogov otrok in mladine smo 2005; Metsä-Tokila, 2002). Posebne oblike izobraževanja pripravili mogoče dopolnitve in spremembe organizacije so organizirali najprej v državah vzhodne (Vzhodna tovrstnih oddelkov. Nemčija, Madžarska, Sovjetska zveza, Češka) in severne Za nadaljnji razvoj oddelkov z dodatno športno Evrope (Švedska, Finska), danes pa jih imajo v številnih ponudbo je pomembna pobuda staršev za organizacijo evropskih državah: Belgiji (Flandrija), Danski, Finski, športnih oddelkov v določeni šoli, finančna podpora Franciji (samo v srednjih šolah), Izraelu, Luxemburgu, lokalne skupnosti in države, morebitni finančni prispevek Poljski in Švedski (Güllich, 2004), seveda pa tudi v staršev za nadstandardne storitve ter primerna prožnost Sloveniji (Jurak idr., 2005). Njihov namen je uskladiti modela, ki omogoča različne organizacijske rešitve glede športno in izobraževalno pot predvsem tistih športnikov, na značilnosti šolskega okolja. ki so vključeni v procese treninga v športih, ki zahtevajo Ključne besede: telesni razvoj otroka, osnovna šola, zgodnejši izbor (plavanje, športna gimnastika, smučanje, športna vzgoja, športni oddelek, organizacija pouka smučarski skoki ipd.). Bogatejšo ponudbo za tiste, ki si želijo le več ur športne vzgoje v šolah, ne pa usmeritve v vrhunske ABSTRACT športne programe, nekatere države rešujejo tako, da je izbira števila ur, ki jih šole namenjajo določenim The review of previously conducted studies has led to predmetom, prepuščena šoli ali ožji regiji. Za večje število analysis of work in primary school classes with additional ur športne vzgoje se tako odločajo ali v tistem okolju, kjer sports activities from the aspect of their organisation, je športna tradicija zelo močna, ali pa se v določeni regiji topics and finances. Positive influence of these classes dogovorijo, kakšna bo ponudba posamezne šole. Vse has been revealed on physical and motor development pogostejša je ponudba dodatnih ur v okviru projektov, of children. Potential modifications and changes in the v katere se vključijo določene šole (vpr. v Anglija in na organisation of classes with additional sports activities Nizozemskem). have been prepared on the basis of demonstrated Pri nas se je usmeritvam o pomoči športnikom najprej characteristics in their organisation and financing, whilst odzval vzgojno-izobraževalni sistem. Tako so se sicer at the same time considering changes in the daily pace »ilegalno« pojavili prvi plavalni športni oddelki v Krškem of families, which originate from the afternoon work in smučarski v Tržiču že v sedemdesetih letih, nato pa so obligations of parents, and the increasing demands for jim leta 1985 sledili še gimnastični oddelki v Brežicah in everyday sports activity, which are a result of changes in leto kasneje tudi na osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha lifestyle of children and youth. v Ljubljani (Kovač, 1991). Prvotni namen je bil izbrati že Further development of classes with additional najmlajše športnike, stare šest let, in jim prilagoditi šolanje sports activities depends on the initiative of parents od prvega razreda naprej. Ker je zgodnji izbor z različnih for organising sports classes in individual schools as vidikov problematičen (Šturm, 1995; Strmčnik, 1995), well as on financial support of local community and se je že kmalu spremenil osnovni namen vključevanja the government, on prospective financial contribution športno nadarjenih otrok v osnovnošolske športne of parents for above-standard services and on the oddelke. Oddelki so se preimenovali iz športnih v oddelke reasonable flexibility of a model, which would permit z dodatno športno ponudbo. various organisational solutions according to the Njihov današnji namen za razliko od gimnazijskih characteristics of school environment. športnih oddelkov ni prilagoditev pouka zaradi Key words: physical development of children, primary usklajevanja šolskega dela in procesa treninga, temveč school, physical education, sports classes, organisation of le ponudba bogatejše športne vzgoje za tiste otroke lessons in njihove starše, ki želijo, da so otroci v šoli deležni sistematične vsakodnevne strokovno vodene športne vadbe (Kovač, 1991; Kovač in Novak, 2001).
150 Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ
VPLIV ŠOLANJA V ODDELKIH Z DODATNO Peternelj (2007) je na vzorcu 68 učencev treh ŠPORTNO PONUDBO NA OTROKOV RAZVOJ generacij, ki so obiskovali oddelke z dodatno športno ponudbo in jih je spremljal celotno šolsko obdobje, Nekatere slovenske raziskave kažejo na pozitivne ugotovil, da so bili ti učenci uspešnejši od kontrolne vplive šolanja v oddelkih z dodatno športno ponudbo na skupine (66 učencev v običajnih oddelkih) v gibalnih testih, telesni in gibalni razvoj otrok. imeli so ugodnejše razmerje telesnih dimenzij (sestavo Jurak, Kovač in Strel (2006) so z longitudinalno telesa) in boljši učni uspeh. Nekatere razlike v motorični študijo v obliki pedagoškega poskusa, v katero je bilo učinkovitosti so posledica tudi razlik iz začetka šolanja. vključenih 328 učencev, preučevali vpliv dodatnega Statistično pomembne razlike med obema skupinama programa na telesni in gibali razvoj sedem- do desetletnih obstajajo tudi v posameznih kazalnikih socialnega statusa otrok. Podatki so bili zbrani v okviru podatkovne zbirke družine (največji vpliv na razlike ima spremenljivka Športnovzgojni karton. Ugotavljajo, da je dodatni športni izobrazba staršev) in nekaterih dimenzijah stališč do program dobro vplival na razvoj gibalnih sposobnosti, športnih dejavnostih, ni pa značilnih razlik v motivacijski posebej še zato, ker se rezultati v večini sposobnosti pri orientaciji in vrednotah. Ugotavlja, da program z dodatno otrocih te starosti v zadnjih desetletjih slabšajo (Strel, športno ponudbo vpliva drugače na učenke kot učence. Kovač in Jurak, 2007; Starc, Strel in Kovač, 2010). Ob Avtor zaključuje, da v družinskem okolju, kjer sta znanje izločitvi vpliva različnega izhodiščnega stanja se je in izobraženost višja in prepoznavna kot vrednota, obstaja izkazalo, da obstajajo statistično značilne razlike med večji interes in skrb staršev za šolanje in vzgojo njihovih poskusno (učenci oddelkov z dodatno športno ponudbo) otrok za zdrav način življenja. in kontrolno skupino (tisti, ki so obiskovali običajne oddelke) v testih: premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa in tek na 600 m. Do podobnih ugotovitev so prišli že S ČIM SE SOOČAJO ŠOLE PRI ORGANIZACIJI Novakova, Petrović, Tušak in Kovačeva (1990), pa tudi ODDELKOV Z DODATNO ŠPORTNO PONUDBO Peternelj (2007). Poleg tega se fantje statistično značilno razlikujejo v telesni teži. Večji napredek učencev oddelkov Obširna analiza dela v osnovnošolskih športnih z dodatno športno ponudbo v navedenih spremenljivkah oddelkih je bila narejena leta 1990 (Novak, Petrović, Tušak kaže na bolj kakovostno voden pouk z bogatejšo paleto in Kovač, 1991). Po več kot desetletju smo ob izteku gibalnih spretnosti, ustreznejšo organizacijo dela ter programa osemletne osnovne šole analizirali, kako poteka večjo količino vadbe. Na podlagi ugotovitev so predlagali delo v oddelkih z dodatno športno ponudbo v osnovni skupno poučevanje športnega pedagoga in razredne šoli z organizacijskega, vsebinskega in finančnega vidika učiteljice pri urah športne vzgoje, pripravo primernih (Jurak idr., 2005). Rezultate analize lahko strnemo v programov dodatnega strokovnega izpopolnjevanja za naslednje ugotovitve. razredne učiteljice, prilagodljivo organizacijo oddelkov z dodatno športno ponudbo ter bolj sistematično –– Večina šol vpisuje otroke v oddelke z dodatno športno načrtovanje pouka v teh oddelkih. ponudbo na podlagi soglasja staršev, ki potem
Slika 1. Trend rezultatov v testih telesna teža (ATT), premagovanje ovir nazaj (PON), dvig trupa (DT) in tek na 600 m (T600) učencev splošnih oddelkov in oddelkov z dodatno športno ponudbo od prvega do četrtega razreda OŠ, ločeno po spolu (Jurak, Kovač in Strel, 2006). Skupine: 0_F = fantje v splošnih oddelkih; 1_F = fantje v oddelkih z dodatno športno ponudbo; 0_D = dekleta v splošnih oddelkih; 1_D = dekleta v v oddelkih z dodatno športno ponudbo;
151 Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ
plačajo nadstandardno storitev. Pri tem se večinoma igralnico idr.). ne soočajo s tem, da bi se želelo vpisati preveliko –– Financiranje izvajanja programa v oddelkih z dodatno število otrok. Če je vpis prevelik, se šole največkrat športno ponudbo poteka zelo različno. Nekatere odločijo za organizacijo dodatnega oddelka. šole pokrijejo stroške izvajanja programa v celoti s –– Če učenec ne želi več obiskovati oddelka, šole sredstvi lokalnega in državnega proračuna, sponzorji večinoma rešujejo takšne primere tako, da učenec in svojimi viri, tako da je program za učence oziroma ostane v oddelku, vendar se ne udeležuje dodatnih ur njihove starše brezplačen, druge med te vire vključijo športne vadbe. prispevke staršev, tretje pa v celoti izvedejo program s –– Šole izvajajo program dodatnih ur športne vzgoje prispevki staršev. večinoma tako, da oblikujejo oddelke s povečano –– Povprečni mesečni prispevek staršev za izvajanje ponudbo športnih vsebin ali pa ponujajo dodatne ure programa oddelkov z dodatno športno ponudbo je učencem vseh oddelkov, ki se po določenem urniku bil v šolskem letu 2002/2003 11,4 €. Šole menijo, združujejo v »športne skupine« in imajo dodatne ure da višina mesečnih prispevkov staršev ni previsoka športne vzgoje v zadnjih urah pouka. in je cenovno dostopna vsem učencem. Program –– Večina šol organizira dodatni program v oddelkih je za starše celo cenejši od vadbe v društvih ali pri od 1. do 4. razreda osemletke oz. 1. do 3. razreda zasebnikih, hkrati pa ne smemo zanemariti časovnega devetletke. prihranka, saj staršem ni treba voziti otrok na vadbo v –– Šole, ki so prenehale z vpisovanjem v oddelke z popoldanskih urah. dodatno športno ponudbo, navajajo kot vzrok Ob upoštevanju sprememb dnevnega družinskega za prenehanje predvsem v finančnih in ne v ritma, ki ga narekujejo popoldanske delovne obveznosti organizacijskih zahtevah. Pri izpeljavi programa staršev, ter vse večjih zahtev po vsakodnevni športni ne vidijo težav glede socialnega razslojevanja dejavnosti zaradi spremenjenih življenjskih slogov otrok učencev. Nekatere od šol so kljub temu, da so in mladine (Mišigoj idr., 2003; Strel idr., 2007), navedene prenehale z organizacijo oddelkov z dodatno športno ugotovitve dajejo ustrezna izhodišča za oblikovanje ponudbo, z nekaterimi organizacijskimi ukrepi zvišale nadstandardnih programov v osnovni šoli, ki bi se lahko raven športne vzgoje na šoli (npr. skupno poučevanje uspešno nadaljevali tudi v prihodnjem desetletju. športnega pedagoga in razredne učiteljice na razredni Država bi morala spodbujati šole, ki želijo učencem in stopnji). Tako šole, ki še vedno vpisujejo učence v njihovim staršem ponuditi višjo kakovostno raven šolskih oddelke z dodatno športno ponudbo, kot tiste, ki so programov (pouka in dodatnih vsebin), kar vsekakor z vpisovanjem prenehale, menijo, da pouk športne predstavljajo oddelki z dodatno športno ponudbo. Za vzgoje v tako organiziranih oddelkih pomembno nadaljnji razvoj oddelkov z dodatno športno ponudbo je pozitivno vpliva na gibalni in socialni razvoj otroka. potreben tudi interes staršev, ki so plačniki prispevkov –– Na razredni stopnji v oddelkih z dodatno športno za nadstandardne storitve, podpora lokalne skupnosti ponudbo najpogosteje skupaj poučujeta športni in države ter primerna prožnost modela, ki omogoča pedagog in razredna učiteljica, na predmetni stopnji posebno obravnavo glede na značilnosti šolskega okolja. pa največkrat dva športna pedagoga. V nadaljevanju so predstavljene mogoče dopolnitve in –– Na razredni stopnji so učenci oddelkov z dodatno spremembe organizacije oddelkov z dodatno športno športno ponudbo deležni več ur športne vzgoje kot ponudbo. Zaradi vse bolj zaskrbljujočih posledic sedečega učenci predmetne stopnje. V povprečju imajo nekaj načina življenja in naraščajoče debelosti (Brettschneider manj kot eno šolsko uro športne vzgoje na dan. in Naul, 2007; Lobstein, Baur in Uauy, 2004) postaja v Šole, ki organizirajo ali so organizirale oddelke z današnjem času vsakodnevna športna vadba nujna in ne dodatno športno ponudbo, menijo, da naj bi država nadstandardna storitev. oz. lokalna skupnost vsem učencem zagotovila uro športa dnevno. Taka so tudi priporočila športnih strokovnjakov svetovnih asociacij (ICSSP, Unesco, PREDLOG DELOVANJA ODDELKOV Z DODATNO Svet Evrope). ŠPORTNO PONUDBO –– Ure športne vzgoje, ki potekajo v šoli, so umeščene v urnik večinoma na sredini pouka. Športne Pravna podlaga dejavnosti, ki jih šole izvajajo v tečajni obliki, večinoma Od ustanovitve prvih športnih oddelkov pa do organizirajo med poukom, redkeje pa v podaljšanem današnjih oddelkov z dodatno športno ponudbo se bivanju ali med počitnicami, vikendi ali popoldan. Kljub je v marsičem spremenilo pravno okolje. Oddelki z navedeni organizaciji športnih vsebin šole menijo, da dodatno športno ponudbo so v veljavni zakonodaji izpeljava dela v oddelkih z dodatno športno ponudbo trenutno opredeljeni posredno v zakonu v osnovni šoli ne posega v udejanjanje vsebin drugih šolskih kot nadstandardna storitev, ki jo lahko ponudijo šole ob predmetov. soglasju sveta staršev in ob umestitvi v letni delovni načrt –– Šole v okviru razširjenega programa športne vzgoje šole, neposredno pa v dveh strokovnih dokumentih: enem izvajajo kar 29 različnih športnih dejavnosti, s področja šolstva (učni načrt za športno vzgojo v osnovni najpogosteje plavanje, pohodništvo ter alpsko šoli) in enem s področja športa (Nacionalni program smučanje in deskanje na snegu. Večina dodatnih športa, 2000; Predlog Nacionalnega programa športa, športnih dejavnosti poteka v strnjeni časovni obliki – 2010). prevladujejo enotedenski športni tečaji. Pri vključitvi učencev v nadstandardne programe –– Največ dodatnih športnih dejavnosti poteka v 4. je odgovornost šole zelo velika. Zlasti v fazi priprave razredu osemletke. na uvedbo zahteva polno angažiranost šol tako pri –– Šole, ki ponujajo vpis v oddelke z dodatno športno informiranju staršev kot pri pridobivanju njihovih soglasij ponudbo, imajo dobre prostorske možnosti za oziroma prijav za vključitev njihovih otrok v dejavnosti, ki izvajanje športne vzgoje, saj imajo veliko telovadnico jih šola izvaja kot nadstandard (Okrožnica MŠŠ šolam, in zunanje asfaltirane ali travnate površine, večina 2010). pa jih ima tudi male telovadnice in druge specialne Osnovna šola z letnim delovnim načrtom določi športne površine (atletske steze, bazen, fitnes kabinet, vsebino, obseg in razporeditev vzgojno-izobraževalnega skakališče, dvorano za estetiko, trimsko stezo, in drugega dela, med drugim tudi nadstandardne in
152 Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ druge programe. Uvedbo nadstandardnih dejavnosti športne vzgoje in drugih športnih dejavnosti. lahko predlaga ravnatelj, učiteljski zbor ali svet staršev. Svet staršev mora k ravnateljevemu predlogu za uvedbo Število ur nadstandardnih storitev dati soglasje, preden svet šole Predlagamo, da šole izvajajo najmanj pet šolskih odloča o njegovi uvedbi. Letni delovni načrt sprejme svet ur športne vadbe tedensko (tri po predmetniku in osnovne šole v skladu z 31. členom Zakona o osnovni šoli dve dodatni uri kot nadstandardni program), vsebine (Ur. l. RS, št. 81/06 – UPB in 102/07) najkasneje do konca pa obogatijo z dodatnimi športnimi dejavnostmi, meseca septembra v vsakem šolskem letu. opredeljenimi v učnem načrtu. Glede na trditev šol, da naj bi učencem vsaka šola Način organizacije zagotavljala vsaj uro športa dnevno, velja podrobneje Oddelki z dodatno športno ponudbo nadgrajujejo preučiti to problematiko. Ugotoviti je treba, koliko obstoječi šolski program tako vsebinsko kot ur tedensko so učenci dejansko športno dejavni organizacijsko. Kljub temu, da večina šol ponuja takšne na posamezni šoli in zunaj nje, zakaj se nekateri ne oddelke le v nižjih razredih, izkušnje nekaterih šol in vključujejo v športne dejavnosti in pripraviti nekatere primeri iz tujine kažejo, da bi lahko ob določenih pogojih programe, ki bi zagotavljali dodatne ure športne vadbe. šole uspešno organizirale tak program v celotnem Vsebinsko dobro zasnovana programa Zlati sonček obdobju devetletnega obveznega šolanja. in Krpan sicer zagotavljata ponudbo razvojni stopnji V prvem in drugem triletju je smiselno obdržati primernih športnih vsebin, v večini primerov pa ne podoben model kot do sedaj, ki pa bi bil lahko nekoliko zagotavljata dodatnih ur vadbe, kajti program izpeljejo bolj prožen. Šole naj se glede na možnosti izvajanja šole med rednim poukom in na športnih dnevih. pouka odločijo za enega ali oba predstavljena načina Dobrodošel bo leta 2010 razpisan program Zdrav organizacije. življenjski slog, ki bo ponujal dodatne ure za učence Prvi način je oblikovanje oddelkov, ki izvajajo osnovne šole. (Zavod za šport RS Planica, 2010). Zgled nadstandardni športni program; drugi način pa je takega programa je nemški program Sport nach eins, oblikovanje skupin iz več oddelkov za izvajanje kjer ob primernem sofinanciranju države ponujajo dodatni nadstandardnega športnega programa. Ob dobrih dve uri tedensko vsem učencem (Kolar, Jurak in Kovač, pogojih na šoli priporočamo prvi način izvedbe, saj 2010). Programe pripravijo nacionalne panožne zveze, omogoča boljše načrtovanje vadbenega procesa in večjo ki pomagajo zagotoviti tudi ustrezen strokovni kader, homogenost vadbenih skupin, kar zagotavlja učinkovitejše izvedbo pa koordinira ministrstvo, zadolženo za šport. usvajanje športnih znanj, razvijanje gibalnih sposobnosti Za počitniški čas je sistemsko poskrbljeno s in utrjevanje socialnih vezi, zato so lahko učinki takšnega programom Hura, prosti čas. Počitniški programi naj bodo pouka boljši. Priporočamo, da se dodatne ure s športnimi strokovno vodeni, cenovno dostopni in namenjeni vsem vsebinami (poleg treh obveznih ur športne vzgoje po učencem, ne le tistim, ki so posebej nadarjeni za šport. predmetniku) izvajajo po pouku ali izjemoma pred poukom, če to omogoča urnik. Tako lahko šole dodatne Potek ur ure ponudijo tudi drugim učencem, ki ne obiskujejo Zaradi večje prožnosti obiskovanja dodatnih ur oddelka z dodatno športno ponudbo. Taka organizacija športne vzgoje in principa prostovoljnosti pri obiskovanju tudi omogoča nemoten potek pouka za tiste učence, teh ur naj se le ure izvajajo po pouku (zadnjo uro pouka, katerih starši se med šolskim letom odločijo, da njihovi med podaljšanim bivanjem) ali prvo uro pouka oziroma otroci ne bodo več obiskovali dodatnih ur športne vzgoje. izjemoma pred poukom. Drug možen način je podobna organizacija oddelkov Dodatne športne programe, z izjemo šol v naravi, z dodatno športno ponudbo kot v prvem in drugem kjer lahko uspešno izvajamo medpredmetne povezave, triletju, le da učenci v zadnjem triletju poleg dveh rednih naj šole organizirajo zunaj časa pouka: tečajne oblike ur športne vzgoje tedensko (ki jih določa predmetnik) zunaj kraja šole in športne tabore v času počitnic in med obiskujejo še eno ali dve uri izbirnih predmetov s področja vikendi, tečajne oblike v kraju šole in določene časovno športa (Šport, Plesne dejavnosti) ter dodatne ure športne krajše dejavnosti pa načeloma popoldan po pouku (tudi vadbe. Ob tem bi veljalo razmišljati o nadgradnji vsebin med podaljšanim bivanjem) in med vikendi. Najbolje predmeta Šport – izbrani šport iz enoletnega v triletni je, če temu namenijo točno določen dan v tednu. Če program. dodatni športni programi potekajo med poukom, naj Šole morajo pri izvajanju oddelkov z dodatno šole poskušajo udejanjati medpredmetne povezave s športno ponudbo kot dodatnega (nadstandardnega) projektnim delom. programa v javni osnovni šoli upoštevati dejstvo izbire in prostovoljnosti učencev. Plačnik takšnega programa Prehajanje so lahko starši, lokalna skupnost, sponzorji ali pa šola sredstva pridobi iz donacij. Z izpeljavo dodatnih ur športne vzgoje na začetku in ob koncu pouka šole ob upoštevanju normativov in Vpisovanje v oddelke z dodatno športno ponudbo pokritju stroškov programa omogočijo obiskovanje vsem učencem, hkrati pa omogočajo nemoteno izvajanje Projekt oddelkov z dodatno športno ponudbo je pouka za tiste učence, katerih starši si med šolskim letom lahko uspešen le ob primernem interesu staršev za premislijo in ne želijo, da njihov otrok še obiskuje dodatne izvajanje takšnega programa. Šole morajo pri izvajanju ure športne vzgoje. oddelkov z dodatno športno ponudbo kot dodatnega (nadstandardnega) programa v javni osnovni šoli Kader upoštevati dejstvo izbire in prostovoljnosti učencev. Predlagamo, da šole ob večjem povpraševanju in V prvem triletju priporočamo skupno poučevanje primernih možnostih organizirajo dodaten oddelek. Če je športnega pedagoga in razredne učiteljice pri treh povpraševanja več, kot ima šola vpisnih mest, hkrati pa urah, ki so v šolskem programu po predmetniku, in šola nima možnosti za odprtje novega oddelka, učence, skupno poučevanje športnega pedagoga in razredne ki želijo dodatno športno ponudbo, vključi v običajen učiteljice ali dveh športnih pedagogov za dodatne ure oddelek, vendar učencem nudi obiskovanje dodatnih ur nadstandardnega programa. V drugem in tretjem triletju priporočamo poučevanje dveh športnih pedagogov enega
153 Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ oddelka učencev pri vseh urah športne vzgoje. skupnost financirata eno dodatno uro, starši ali lokalna Predlagamo, da redne ure in ure nadstandardnega skupnost pa drugo oz. vse naslednje dodatne ure. programa poučuje isti kader, saj bo s tem omogočeno Kot varovalko pred socialnim razslojevanjem bi moral dobro načrtovanje dela, boljše poznavanje učencev in model financiranja spodbujati tudi pokrivanje stroškov nadgrajevanje vsebin rednega programa. programa iz lastnih sredstev šole za socialno ogrožene otroke ali iz sredstev, ki jih temu namenja lokalna Vsebine skupnost. V dodatnih urah športne vzgoje in z dodatnimi športnimi programi šole nadgrajujejo šolski program s Izvajanje dodatnih športnih programov kakovostnega in/ali količinskega vidika. Šole se glede Šole imajo v veliki meri sofinancirane dodatne športne na tradicijo šolskega okolja, interese otrok in njihovih programe (interesni programi) iz sredstev državnega staršev, materialne možnosti in podnebne razmere lahko proračuna. Drugi viri financiranja teh programov so starši, odločijo za poglabljanje določenih vsebin učnega načrta šole, lokalne skupnosti in drugi financerji (sponzorji, in/ali širjenje programa z novimi športnimi vsebinami. donatorji, društva, zasebniki, ki ponujajo športne Vse to omogoča tudi Učni načrt za športno vzgojo programe). Lokalne skupnosti lahko prispevajo predvsem (Kovač in Novak, 2001), ki je zasnovan tako, da poudarja s subvencioniranjem najema športnih površin za izvajanje avtonomnost šol pri izbiri dodatnih dejavnosti. dodatnih programov, saj so te večinoma v njihovi lasti.
Financiranje Materialne možnosti za izpeljavo pouka Plačnik takšnega programa so lahko starši, lokalna Šole, ki organizirajo oddelke z dodatno športno skupnost, sponzorji ali pa šola sredstva pridobi iz ponudbo, bi morale imeti prednost pri kandidiranju na donacij. Zardi pozitivnih učinkov pa bi ministrstvo sredstva lokalnega in državnega proračuna za reševanje lahko pripravilo model financiranja, ki bo šole in lokalne prostorske problematike in zagotavljanje drugih skupnosti spodbujal k izpeljavi oddelkov z dodatno materialnih možnosti pouka. športno ponudbo. Hkrati pa naj Direktorat za šport poveča sredstva, ki jih namenja za sofinanciranje programa Obveščanje o možnem financiranju oddelkov z dodatno športno ponudbo v zadnjih letih Glede na razmeroma skromen odziv šol na razpisana (Kolar idr., 2010). Svoja sredstva bi moralo ministrstvo sredstva za organizacijo oddelkov z dodatno športno pogojevati s prispevki staršev, šole (npr. sredstva od ponudbo (Kolar idr. 2010) bi moralo ministrstvo predhodno oddaje telovadnice) in lokalne skupnosti. Model bi moral obvestiti šole o javnem razpisu za sofinanciranje tovrstnih upoštevati trenutni način financiranja, različne pogoje programov. Najprimernejši način obveščanja bi bila izvajanja oddelkov in različno število takšnih oddelkov, informacija o tem v okviru uveljavljenih elektronskih ki jih organizirajo posamezne šole. Glede na vsebino okrožnic, ki jih ministrstvo pošilja vsem šolam. in značilnosti izvajanja programa oddelkov z dodatno športno ponudbo (prepletanje šolskega in športnega Redna spremljava in strokovna pomoč šolam prostora) predlagamo, da se oddelki financirajo s strani: staršev, lokalnega proračuna, dodatnih sredstev, ki jih Da se šole ne bi počutile osamljene v svojih strokovnih pridobi šola, državnega proračuna za šport, državnega prizadevanjih, bi morale dobiti redno strokovno pomoč proračuna za zdravje, državnega proračuna za osnovno - svetovanje ustreznih institucij (Zavod RS za šolstvo), šolstvo in morebitnih drugih financerjev. Zaradi pomena v okviru stalnega strokovnega spopolnjevanja pa bi bilo športne vzgoje v začetnem delu šolanja za zdrav otrokov treba ponuditi strokovnjakom, ki poučujejo v teh oddelkih, razvoj bi se moral v prihodnosti predvsem povečati delež vsaj en tematski seminar letno (izvajalca sta lahko Zavod sredstev iz proračuna za zdravje, ki sedaj za šolske RS za šolstvo ali Fakulteta za šport). Prav tako bi bilo program ne prispeva finančnih sredstev. Za učinkovitejše smiselno redno spremljati tak način dela (z evalvacijskimi pridobivanje sredstev staršev in lokalnih skupnosti bi študijami vsake tri leta) in vsebinsko zasnovo ter morale šole več in bolje predstavljati učinke svojega dela. organizacijsko izvedbo sproti prilagajati družbenim spremembam.
MODEL ORGANIZACIJE ODDELKOV Z Sodelovanje s starši DODATNO ŠPORTNO PONUDBO Ker so starši pomemben dejavnik pri uspešnosti takega dela, saj so običajno hkrati pobudniki in Prikazujemo model, kako lahko šole zagotovijo sofinancerji programa, bi jih bilo smiselno seznaniti z dodatno financiranje in strokovno poskrbijo za kakovost možnostmi, ki jih ponujajo šole, jih seznanjati z učinki dela v oddelkih z dodatno športno ponudbo: dela v oddelkih z dodatno športno ponudbo in ponujati dodatno informiranje in svetovanje glede telesnega ter Izvajanje rednih ur športne vzgoje gibalnega razvoja njihovih otrok, usvajanja športnih znanj Dodatno finančno obremenitev enega pedagoga pri in usmerjanja v vadbo zunaj šole. Zato predlagamo, skupnem poučevanju športnega pedagoga in razrednega da šole programe podrobneje predstavijo v publikaciji učitelja pri rednih urah športne vzgoje v prvem triletju za starše, na roditeljskih sestankih in svetih staršev, oz. dodatnega športnega pedagoga v 4. in 5. razredu v Zavod RS za šolstvo oziroma Zavod za šport RS drugem triletju naj pokrijejo lokalne skupnosti in/ali državni Planica (program Zdrav življenjski slog) pa oblikujeta proračun za osnovno šolstvo in državni proračun za predstavitveno spletno stran. Šole naj v okviru programa zdravje. oddelkov z dodatno športno ponudbo organizirajo v drugem razredu predavanje za starše o vplivu športa na Izvajanje dodatnih ur športne vzgoje rast in razvoj otroka, učinkih redne vadbe in primernosti vsebin za to razvojno stopnjo. Prav tako lahko koristno Stroške kadra za izpeljavo dodatnih ur športne vzgoje, uporabijo podatke že uveljavljenih spremljav telesnih ki jih vodita dva pedagoga, naj financirajo starši, državni značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev in s pomočjo proračun za šport in/ali lokalne skupnosti. Mogoč je računalniških programov, ki obstajajo v slovenskem model, po katerem državni proračun za šport ali lokalna
154 Classes with additional sports activities – encouragement for a healthy motor development of children Gregor JURAK, Marjeta KOVAČ prostoru, dodatno svetujejo staršem glede vadbe njihovih [Physical activity and health]. Ljubljana: Zveza društev športnih otrok. Zato je primerno organizirati mesečne govorilne ure pedagogov Slovenije, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, o tej tematiki. Kineziološka fakulteta Univerze v Zagrebu, Zavod za šport Slovenije. Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (2000). Uradni list RS, št. 24/00. LITERATURA Novak, D., Petrović, K., Tušak, M., Kovač, M. (1990). Športni razred z motoričnega, socialno-demografskega, psihološkega Brettschneider, W. D. in Naul, R. (2007). Obesity in Europe: in mikrosociološkega vidika. Ljubljana: Inštitut za kineziologijo. young people's physical activity and sedentary lifestyles. Sport Okrožnica MŠŠ šolam. (2010). Številka 6034-6/2010/16 z dne 5. sciences international, št. 4. Frankfurt am Main: Peter Lang. 3. 2010. Güllich, A. (ur.) (2004). Education in elite sport in Europe. Peternelj, B. (2007). Vpliv osemletnega vzgojno-izobraževalnega Saarbrücken: Deutscher Sportbund. programa z dodatno športno ponudbo na izbrane motorične Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2006). Impact of the additional in psiho-socialne dimenzije ter učni uspeh učencev in učenk. physical education lessons programme on the physical and Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. motor development of 7- to 10-year-old children. Kinesiology, Starc, G., Strel, J., Kovač, M. (2010). Telesni in gibalni razvoj 38(2), 105–115. slovenskih otrok in mladine v številkah. Šolsko leto 2007/08. Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Starc, G., Žagar, D., Cecić Erpič, Ljubljana: Fakulteta za šport. S. idr. (2005). Športno nadarjeni otroci in mladina v slovenskem Strel, J., Kovač, M., Jurak, G. (2007). Physical and motor šolskem sistemu. Koper: Annales, Univerza na Primorskem, development, sport activities and lifestyles of Slovenian Znanstveno-raziskovalno središče Koper. children and youth – changes in the last few decades. Chapter Jurak, G. (ur.) (2010). Predlog Nacionalnega programa športa v 13. V: W. D. Brettschneider in R. Naul (ur.), Obesity in Europe: Republiki Sloveniji 2011-2020 (2010). Šport 63(1-2): 139-179. young people's physical activity and sedentary lifestyles (str. Kovač M. (ur.). (1991). Možnosti za delo s športno nadarjenimi 243–264). Sport sciences international, št. 4. Frankfurt am učenci - športni oddelek v osnovni šoli. Ljubljana: Zavod Main: Peter Lang. Republike Slovenije za šolstvo in šport. Strmčnik, F. (1995). Skrb za razvoj nadarjenih učencev. Vzgoja in Kovač, M., Novak, D. (2001). Učni načrt: program izobraževanje, 1: 3–11. osnovnošolskega izobraževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: Šturm J. (1995). Izbor in usmerjanje otrok in mladine, nadarjene Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport in Zavod RS za za šport. V: A. Cankar in M. Kovač (ur.), Športni oddelek v šolstvo. gimnaziji (str. 57–74). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport Lobstein, T., Baur, L. in Uauy, R. (2004). Obesity in Children and in Zavod RS za šolstvo. Young People: A Crisis in Public Health, Obesity Reviews, 5, Zakon o osnovni šoli (2006). Uradni list RS, št. 81/06. priloga 1, 1–104. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli Metsä-Tokila T. (2002). Combining competitive sports and (ZOsn-F) z dne 9. 11. 2007. Pridobljeno 16. 8. 2010 iz: http:// education: how top-level sport became part of the school www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007102&stevilka=5073 system in the Soviet Union, Sweden and Finland. EPER, Zavod za šport RS Planica. (2010). Razpisna dokumentacija 8:196–205. za program Zdrav življenjski slog. Pridobljeno 27. 8. 2010 Mišigoj-Duraković, M., Bednarik, J., Berčič, H., Duraković, Z., iz: http://www.zsrs-planica.si/2010/07/15/najava-razpisne- Findak, V., Heimer, S. et al. (2003). Telesna vadba in zdravje. dokumentacije-za-program-zdrav-zivljenjski-slog/
155 RAZVOJ MOTORIČNEGA SISTEMA Mihaela JURDANA, Rado PIŠOT
RAZVOJ MOTORIČNEGA SISTEMA DEVELOPMENT OF MOTOR SYSTEM
Mihaela JURDANA, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem Visoka šola za zdravstvo Izola; Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave.
Povzetek 1. Delovanje motoričnega sistema Motorični sistem omogoča telesu izvajanje hotenih Pregledni prispevek opisuje osnove nevrofiziološkega in nehotenih gibov. Pri organiziranju gibanja sodelujejo ozadja motoričnega razvoja otrok, ki predstavlja trije med seboj tesno povezani sistemi: osrednje pomemben proces učenja, kjer se otrok nauči uporabljati živčevje, periferno živčevje in skeletna mišičnina. Za mišice za gibanje telesa. Razvoj učenja motoričnih koordinirano delovanje motoričnega sistema in celotnega spretnosti poteka postopoma, od refleksnih gibov do živčevja je ključnega pomena uravnavan in natančno kompleksnejših gibov, ki so pod nadzorom naše volje, usmerjen prenos informacij s pomočjo signalov- sam proces motoričnega razvoja pa je odvisen od akcijskih potencialov. Prenos informacij omogočajo dozorevanja centralnega živčnega sistema in skeletne visoko specializirane strukture, imenovane sinapse. V mišičnine. motoričnem sistemu komunicirata dva tipa celic: nevroni Motorični razvoj otroka poteka v predvidenih fazah, in skeletno mišična vlakna. Celici komunicirata med sabo čeprav otroci osvojijo določene motorične spretnosti prek kemične sinapse, ki se imenuje živčno mišični stik individualno, v različnih starostnih obdobjih. Svetu zelo (ŽMS). Nastanek ŽMS je kompleksen proces, ki vključuje poznan raziskovalec, ki se ukvarja z motoričnim razvojem razvoj motoričnih nevronov, ki nastajajo z delitvijo in otrok, Arnold Gessel je s svojimi študijami dokazal, da se diferenciacijo progenitorskih celic, prvi živci začnejo razvoj ne vrši enakomerno, temveč se upočasni ali hitreje izraščati v šestem tednu embrionalnega razvoja, in proces napreduje v obdobjih počasne ali hitre rasti. Dozorevanje se nadaljuje vse do desetega tedna (Moore, 1998). Proces in delovanje motoričnega sistema pa je povezano z mielinizacije, ki se prične v četrtem mesecu fetalnega endokrinim sistemom, saj hormoni skupaj z geni in razvoja, pri nekaterih živcih traja tudi do šestega leta nekaterimi drugimi faktorji omogočajo organizmu pravilen postnatalnega življenja (Moore, 1998). razvoj od rojstva naprej. Ključne besede: Motorični razvoj, nevroni, skeletna 1.1 Razvoj skeletne mišičnine mišičnina, možgani Razvoj mišic od izvornih satelitskih celic do mišičnega vlakna poteka v več stopnjah, kjer se postopoma vključujejo različni geni. Predstopnjo v Abstract razvoju skeletnih mišičnih celic imenujemo mioblast, ki po obdobju množičnih delitev prehajajo v proces fuzije, This review article focuses on child motor pri katerih nastajajo večjedrne mišične cevčice, katere development, the process of learning how to use muscles se postopoma razvijajo in zorijo do mišičnega vlakna. in the body to move. The progression of acquiring motor Del mioblastnih celice pa ne preide v fuzijo in so vse skills goes from simple to complex. In most children motor življenje povezane z mišičnim vlaknom. To so satelitske system develops in predictable phases, but in individual celice (Mauro, 1961), ki ohranjajo možnost delitve in each child varies in age when each skill is mastered. imajo pomembno vlogo pri obnovi mišičnih vlaken v The process of motor development depends heavily on primeru različnih poškodb, kot so travme ali intenzivna the maturation of the central nervous system and the telesna aktivnost (Bischoff, 1994). V primeru poškodbe se muscular system. Arnold Gesell, a noted researcher in the satelitske celice aktivirajo in namnožijo, del celic migrira field of child development, indicated through his studies na poškodovano vlakno ter ga obnovi, ostale satelitske that development does not proceed straightforward. celice pa se združijo in tvorijo nova mišična vlakna. Instead, it swings back and forth between periods of rapid Satelitske celice so v življenju posameznika odgovorne and slower maturation. za postnatalni razvoj mišice, za povečanje mišične The endocrine system promotes child motor mase, za regeneracijo degenerativnih in travmatskih development in interaction with hormones, genes and poškodb skeletne mišičnine. Satelitske celice se v other factors and plays a crucial role in a child postnatal življenju posameznika neprestano obnavljajo, s staranjem growth. organizma pa začnejo upadati po številu in sposobnosti Key words: Motor development, neuron, skeletal delitve. Novorojenčki imajo od 3-10% vseh jeder, ki jih muscle, brain predstavljajo satelitske celice, starostniki pa le 1-2 %, kar pomeni, da se s staranjem poškodbe skeletne mišičnine težje obnavljajo. Upad satelitskih celic s starostjo je Uvod povezan tudi z izgubo mišične mase, ki se po 25. letu starosti zmanjša do 4% letno. Ne-patološko upadanje Motorični sistem tvorijo skeletne mišice skupaj z živci mišične mase, mišične moči in kakovosti mišičnih vlaken, (motorični nevroni), ki s svojim delovanjem omogočajo ki poteka s starostjo, strokovno imenujemo sarkopenija premikanje telesa, zaščito notranjim organom, dajejo (Mishra in Misra, 2003). Na sarkopenijo vplivajo številni oporo kostem in sklepom ter omogočajo gibanje. dejavniki in mehanizmi, ki vključujejo spremembe v Pokončna drža človeka je odvisna od skeletnih mišic. skeletni mišici in centralnem živčnem sistemu, hormonske Funkcijska raznolikost skeletnih mišic, ki omogoča, da spremembe (padec testosterona in estrogena), prisotnost vsaka mišica prispeva specifični delež k izvedbi giba, je citokinov (beljakovine, ki delujejo kot posredniki med odraz raznolikosti mišičnih vlaken, ki mišico sestavljajo, ter elementi imunskega sistema) ter dejavniki življenjskega motoričnih nevronov, ki mišico oživčujejo.
156 DEVELOPMENT OF MOTOR SYSTEM Mihaela JURDANA, Rado PIŠOT sloga, kot sta prehrana in telesna aktivnost (Burgos, 2006). so možgani odrasle osebe težji za približno 1000 gramov, Ena od poglavitnih lastnosti skeletne mišice je so nagubani in mielinizirani. prilagajanje na različne spremembe, tudi tiste, ki nastopijo V razvoju možganov potekajo časovna obdobja, ki s starostjo. omogočajo najbolj optimalen razvoj določenega področja možganov. Npr. prefrontalna skorja možganov enoletnih otrok predstavlja sedež mišljenja in logike, živčne celice 2. Razvoj živčnega sistema tega področja silovito tvorijo med seboj stike. Taka obdobja imenujemo tudi kritična obdobja, saj lahko pomenijo 2.1 Embrionalni razvoj zamujeno obdobje za hitro in temeljito učenje. Proces nastajanja živčnega sistema imenujemo nevrulacija in poteka od četrtega tedna po oploditvi 2.4 Mali možgani ter predstavlja ključno obdobje za razvoj možganov Mali možgani predstavljajo drugi vzporedni motorični (www.pednevro.pedkl.si, 2007). Nevralna cev se oblikuje sistem, ki prejema informacije iz vseh nivojev motorične v mehurčke, ki bodo pozneje veliki in mali možgani, kontrole; hrbtenjače, možganskega debla in možganske podaljšana hrbtenjača in hrbtenjača. Od šestega tedna skorje (Prechtl in Hopkins, 1986). Tudi mali možgani so embrionalnega razvoja poteka proliferativno obdobje, se v evoluciji dograjevali. Najstarejši del malih možganov, t.j. obdobje nastajanja nevronov in podpornih celic, in je vestibulocerebelum je zelo dobro razvit ob rojstvu, ta ključnega pomena za končno število celic v dvajsetem omogoča človeškemu plodu, da v času intrauterinega tednu. Obdobje migracije, ki poteka od osmega do razvoja diha z materinimi pljuči. Po rojstvu, ko se otrok štiriindvajsetega tedna, pa določa naselitev celic. Od iz vodnega spremeni v kopenskega sesalca, se začnejo štiriindvajsetega tedna dalje poteka organizacija nevronov, velike spremembe v srčno-žilnem sistemu, dihalnem njihovo brstenje in intenzivno povezovanje v sinapse, sistemu in pojavi se vpliv zemljine gravitacije. S prehodom začne se proces mielinizacije, od šestintridesetega tedna živih bitij iz vodnega okolja na kopno, kjer deluje sila dalje pa odlaganje mielina, kar omogoča prenos živčnih težnosti, so se morali razviti mehanizmi, ki vzdržujejo dražljajev in hitre komunikacije (Moore, 1998). Proces posturalni tonus-držo telesa proti sili težnosti. To ureja razvoja možganov je ves čas pod nadzorom posebnih paleocerbelum, ki vzdržuje ustrezen mišični tonus in molekul, hormonov in rastnih faktorjev. položaj telesa v prostoru proti sili težnosti, omogoča statično in dinamično ravnotežje, ter modulira stereotipne 2.2 Sinapse gibe pri lokomociji. Ta predel malih možganov prejema Osnovna naloga živčnega sistema je odvisna od živčnih obilen somatosenzorični, proprioceptivni dotok iz celic ali nevronov. Živčne celice začenjajo svoj razvoj v hrbtenjače, zato ga imenujemo spinocerebelum in je embrionalnem stadiju. Število živčnih celic -nevronov, ki jih povezan z redečim jedrom ter sistemom spodnjih oliv ali človek dobi ob rojstvu, ostaja v času življenja konstantno, nevronskim krogom, ki je pomemben za motorično učenje. zato so živčne celice najstarejše in najdaljše celice v telesu. Filogenetsko najmlajši del možganov je neocerbelum, ki Možgani so sestavljeni iz bilijonov živčnih celic s je povezan s kortikalnimi motoričnimi predeli, omogoča specifičnimi funkcijami. Živčne celice si med seboj učenje in izvedbo nestereotipnih, kompleksnih, posredujejo informacije v obliki elektrokemičnih signalov, koordiniranih in preciznih gibov, ki so naučeni in se z vajo kar nam omogoča različne procese, kot so mišljenje, izboljšujejo. učenje, gibanje in obnašanje. Nevroni so v živčnem sistemu med seboj povezani s sinapsami. Po definiciji je sinapsa najpogosteje stik med dvema sosednjima 3. Razvoj in nadzor gibanja nevronoma oz. natančneje med koncem aksona (živčnimi končiči) na eni strani ter dendriti ali telesom Otrok takoj po rojstvu izkazuje številne avtomatizme drugega nevrona na drugi. Sinapsa je lahko tudi stik in refleksne odgovore, ki so odraz filogenetskih predelov med nevronom in drugo vzdražno celico, npr. žlezno ali osrednjega živčevja, ki so nam omogočili preživetje in mišično. Že v prvem mesecu življenja se število sinaps zaščitno vlogo. Sem spadajo sesalni refleks, prijemalni znatno poveča. Ob rojstvu ima vsak nevron možganske in Morijev refleks ter refleks plazenja. Refleksno in skorje 2500 sinaps, do tretjega leta starosti se število ritmično gibanje nastajata na nivoju možganskega debla poveča na 15000. Sinapse, ki jih uporabljamo pogosteje in hrbtenjače in sta filogenetsko najstarejša vzorca. se ohranijo in krepijo, tiste, ki jih ne uporabljamo, pa Refleksna aktivnost izgine z aktivacijo kompleksnejših, izginejo (Kandel in sod., 2000). Nastajanje, krepitev in filogenetsko mlajših struktur, ki omogočajo razvoj izginjanje sinaps, ki poteka vse življenje, imenujemo zavestnega gibanja. Gibalni razvoj dojenčka od rojstva sinaptična plastičnost (Martin in sod., 2000). do pokončne hoje in razvoj zavestnih gibov poteka v Značilnost živčnih celic je nezmožnost obnavljanja, več fazah (Prechtl in Hopkins, 1986): 1. Faza - razvoj čeprav nekatere raziskave navajajo, da obstajajo področja obvladovanja telesa na hrbtu, 2. faza - razvoj sedenja, v možganih, ki so nagnjena k tvorbi novih nevronov. 3. Faza - obvladovanje telesa na trebuhu, 4. Faza - obvladovanje telesa v pokončnem položaju, 5. Faza 2.3 Možgani - razvoj roke in 6. Faza - razvoj refleksa prvinskega plazenja. Nekateri otroci izpustijo fazo plazenja po trebuhu Človeški možgani so najbolj razvit del živčnega in se pričnejo kobacati, gre za specifičen gibalni vzorec, ki sistema. Razvoj možganske skorje in velikost možganov je zapisan v genih. Otrok iz kobacanja prehaja v sedenje sta v veliki meri odvisna od genov, saj polovica in klečanje, kmalu za tem obvlada bočno prestopanje, človeškega genoma uravnava nastanek, razvoj in ki je pomemben element učenja pokončne hoje. Stoječ delovanje možganov (www.pednevro.pedkl.si, 2007). položaj je pomemben za bodočo hojo otrok, ker se nauči Zaradi značilnosti samega živčevja in človeških možganov obvladovati svoje telo v pokončni legi. To mu omogoča je njihovo delovanje odvisno od vplivov okolja. razvoj statičnega ravnotežja, ob bočnem prestopanju pa Otroški možgani se od odraslih razlikujejo po teži, se otrok nauči pokončne hoje (www.dlogs.org). Osnova videzu, anatomskih in biokemičnih značilnostih kot tudi lokomocije pri človeku je motorični vzorec stopanja ali po odvijajočih se procesih. Tako možgani novorojenčka avtomatska hoja, to je izmenično prenašanje teže telesa iz tehtajo 300 gramov, so gladki in nemielinizirani, medtem ko enega na drugo stopalo, ki nastaja na nivoju hrbtenjače.
157 DEVELOPMENT OF MOTOR SYSTEM Mihaela JURDANA, Rado PIŠOT
Precizna in zavestna, adaptivna hoja pod vizualno kontrolo okolice, ampak tudi za razvoj senzoričnih sistemov in je motorični vzorec kompleksnega zaporedja mišičnih njihove integracije na nivoju osrednjega živčevja. Otroci, krčenj, ki obsega krčenje agonističnih mišic ter istočasno ki so gibalno spretni in dobro obvladajo različne gibalne inhibicijo antagonističnih mišic pod nadzorom ustreznih veščine, so zmožni hitrega in učinkovitega osvajanja novih, predelov možganske skorje v sodelovanju z bazalnimi specifičnih veščin. Zato je pomembno omogočiti otrokom gangliji in malimi možgani in se nadaljuje po piramidni dovolj gibanja. progi do ustreznih mišic, ki izvedejo gib. Pomembno vlogo pri tem ima vidna informacija, ki s senzomotorično integracijo na različnih nivojih osrednjega živčevja LITERATURA nadzoruje izvedbo gibov. Gibe, ki jih poznamo pri človeku, razvrščamo v tri skupine (Marš in Grubič, 1999): Moore, K. (1998). Developing human-clinical orientated 1. Hoteni gibi npr. pisanje, branje, igranje klavirja so, ki jih embryology. 6 izd. Philadelphia: Saunders. izvajamo s svojo voljo in z določenim namenom. Ti gibi Mauro, A. (1961). Satellite cell of skeletal muscle fibers. J Biophys so v glavnem naučeni, v začetku jih izvajamo s težavo, Biochem Cytol., 9, 493-495. Bischoff, R. (1994). The satellite cell and muscle regeneration. V: s prakso pa postajajo spretnejši in avtomatizirani. Engel AG, Franzini-Armstrong C, eds. Myology (37 str. 23-35). Organizacija teh gibov se začnem v višjih možganskih 2nd urd. New York: McGraw Hill. centrih, kot so bazalni gangliji in v nekaterih predelih Mishra, S.K., Misra, V. (2003). Muscle Sarcopenia: an over-view. možganske skorje; signali se nato prenesejo v Acta Myol., 22, 43-47. primarno motorično skorjo, od koder se po piramidni Burgos, P.R. (2006). Global therapeutic approach to sarcopenia. progi prenesejo do motonevronov ustreznih motoričnih Nutr Hosp., 3, 51-60. enot, ki izvedejo gibanje. Drobež, J. (2005). Gibalni razvoj otroka in razvojna motnja 2. Refleksni gibi so organizirani na ravni hrbtenjače in koordinacije. Pridobljeno 2007, iz http://pednevro.pedkl.si/. ne potrebujejo višjih motoričnih centrov. Živahnost Kandel, E.R., Schwartz, J.H., Jessel, T.M. (2000). The organization of Movement. Principles of Neural Science (str. refleksnih odgovorov pa je odvisna tudi od prilivov iz 653-673). 4th international ed. New York: McGraw Hill. višjih motoričnih centrov. Martin, S.J., Grimwood, P.D., Morris, R.G. (2000). Synaptic 3. Gibi z ritmičnimi vzorci so mešani gibi, hoteni so le plasticity and memory: an evaluation of the hypothesis. Annu gibi, ki omogočajo začetek in zaključek premikanja, vsi Rev Neurosci., 23, 649-711. ostali pa so avtomatizirani. Prechtl, H.F.R., Hopkins, B. (1986). Developmental transformations of spontaneous movements of eraly infancy. Early Hum Dev, 14, 233-238. ZAKLJUČEK Bregant, T. (2007). Nova spoznanja o razvoju možganov. Pridobljeno 2005, iz http://www.pednevro.pedkl.si/. Marš, T. in Gubič, Z.(1999). Motorični sistem. M. Bresjanac M Gibalne veščine v otroškem razvoju so pomembne (ur.) in M. Rupnik (ur.). Patofziologija s temelji fziologije (str. ne le za raziskovanje in spoznavanje svojega telesa in 125-131). Ljubljana: Inštitut za patološko-fiziologijo.
158 Sport as Integration Dr. Inger KARLEFORS, Dr. Krister HERTTING
Sport as Integration
Dr. Inger KARLEFORS, Dr. Krister HERTTING Department of Education, Luleå University of Technology, Sweden
Abstract also have to understand our own culture. Learning about others demands according to Rizvi (2006) also learning Competitive sport is a global phenomenon with about ourselves. Rizvi (ibid) means that we as members a common language, but at the same time locally in both a local and global changing society also have to embedded in the national culture. The global character create meaningful meetings with other cultures, histories, gives competitive sport an attraction, which can create religions and ethnic backgrounds. By enlightening and an important arena for integration when people arrive learn more about other cultures we can also learn to meet to a new country. Problems can rise when diverse these in meaningful ways, instead of objectifying and try expectations and images meet. To create understanding to control foreign cultures meeting our own culture. and facilitate integration for children and youth from Sport is a global movement with a common language, different countries it is important to understand which but at the same time sport is also locally embedded in images of sport that is present. The competitive sport is the dominating culture where it appears. By the global high valued in Sweden and sport for children is central character there is however an attraction, which could in the Swedish youth politics. Swedish sport relies on make sport an important arena for integration when voluntary commitment. Approximately 650 000 people (of someone arrives in a new country. But sport is also a 9 million inhabitants) are voluntary engaged as leaders possessor of national culture and identity. What in a in sport in Sweden and 70% of children between 7 and first glimpse seems to be similar is not similar in reality. 14 years compete in sports clubs. The purpose of this Therefore it is important to understand which images study is to give an understanding of the images that newly of sport that appears between cultures, and how these arrived children and youth to Sweden have on sport and images are supposed to meet. sports activities. We will conduct the study by letting the children make drawings and talk to them about what their thoughts were when they created the drawings. This will Aim of the study be analysed through a phenomenological perspective. We will discuss the results in correspondence with which The purpose of this study is to problemize and give an implications they can have on the efforts of integration of understanding of the images that newly arrived children other cultures in Sweden. and youth to Sweden have on sport and sports activities. What conditions are needed to create interpersonal encounters between newly arrived immigrants and leaders Povzetek and participants in the Swedish sport movement?
Tekmovalni šport lahko razumemo kot globalni fenomen z univerzalnim jezikom, ki je hkrati lokalno vpet v nacionalno The Swedish context kulturo. Ravno ta globalni značaj daje tekmovalnemu športu privlačnost, ki lahko vzpostavlja pomembno mesto integracije za Swedish sport started to develop in the beginning of vse, ki pridejo v novo okolje. Navadno so to imigranti iz različnih 1900 when influences from England was brought over kultur, kjer zaradi različnih pričakovanj in predstav o športu lahko to Sweden. The public interest for sports was growing pride do nerazumevanj in problemov. Zato je tudi pomembno, da after 1912, when Stockholm was the host of the Olympic za lažje razumevanje in zagotavljanje integracije otrok in mladih iz Games but it was not until the 1930´s that competitive drugih držav v šport, predhodno ugotovimo in razumemo kakšno sports started to grow to the mass movement it is predstavo o športu sploh imajo. Na Švedskem je tekmovalni today, a people´s movement (folkrörelse). Together with šport visoko cenjen, šport otrok pa je glavna prioriteta nacionalne competitive sports there was also physical activities politike za mlade. Tu šport temelji na prostovoljni zavezanosti, saj je približno 650.000 ljudi (od 9. milijonov prebivalcev) prostovoljno without competition that was popular in Sweden at that vključenih kot vodilnih delavcev v športu in kar 70% otrok med 7 time as groupgymnastics based on the Linggymnastics in 14 letom tekmuje v športnih klubih. and friluftsliv (outdoor activities). There was a conflict Namen te študije je razumeti predstave, ki jih imajo between the two different views of physical activity, but tuji otroci, ki pridejo na Švedsko, o športu in aktivnostih. today the main organisations work together under the Študija je bila izvedena preko fenomenološke perspektive same national confederation. This unity is one reason why z analizo risb ter pogovorom o tem kaj so narisali oz. sports both with competitive and recreational purpose kakšno je njihovo razmišljanje. Študija je bila izvedena are so important in the Swedish society both for the v avgustu in septembru 2010 tako, da bodo rezultati ter people and their leaders “there is a political agreement njihove možne implikacije prvič predstavljeni ravno na on the value of sports for the society (Sjöblom, 2003, s. konferenci Otrok v gibanju. 278). So competitive sport is high valued in Sweden and sport for children and youth are central in the Swedish youth politics. Approximately 650 000 people (of 9 million Introduction inhabitants) are voluntary engaged as leaders in sport in Sweden and 70% of children between 7 and 14 years Even though the world becomes more globalized the compete in sports clubs. local is still the primary context for our experiences. If we The Swedish Sport Confederation (RF) organised want to understand other peoples and their cultures, we the different sport associations from the beginning and
159 Sport as Integration Dr. Inger KARLEFORS, Dr. Krister HERTTING has become a both powerful and influential organisation. integration there is a critique that many of these projects Lindroth (2003) argues that the reason why RF has are uncritical about the values of sport and its conditions become so important is that it has never been steered (Larsson & Svender 2007; Fundberg & Pripp 2007; by political, religious or other ideological arguments. The Lundvall 2007). The Swedish sport is seen as something ideas uniting the different sportassociations within the RF self-evident that the participant has to understand and are characteristic for the kind of organisations in Sweden accept. For someone not raised in Sweden that attitude that is called “peoples movements”. can be an obstacle for participation. Lundvall (2007) The aim of the Swedish sport movement is to welcome means that: everybody to the sport clubs (Norberg, 2003) but different studies have shown that there are differences in the A significant part of the integration in sport is involvement in sports between different socio-economic managed in accordance with an exercise of power groups in Sweden ”… it cannot be denied that elements a la Foucault. There is already a given structure as socio- economical status, economy and cultural of power that is supposed to be transmitted and traditions influences peoples choice to be involved in internalized by others (p. 9), sports and in what kind of sports “ (Norberg, 2003. p. 49). People with better socio-economical standard are more involved in sports than people with less socio-economic where the girls have an even more difficult situation standard. (Larsson, 2008). We therefore mean that there is a One explanation is that childrens´ and youths´ significant relevance and meaning to scientifically deepen involvement in sport demands commitment, time and the questions about sport as integration, where different money (ibid.) and parents don’t have the same resources horizons and alternative perspectives can be opened. (Hertting, 2010). Another is that different sports attract people with different “taste”, due to their habitus to use the terminology of Bourdieu. So sport attracts some Interpersonal encounters people and discourages others. For an immigrant who arrives to Sweden it can be hard to understand the hidden A theoretical concept being used in this study agenda that is taken for granted by those who already are is interpersonal encounters, from Martin Buber’s involved, as well as understand and accept the Swedish perspective. Buber (1994) thinks that every I presupposes view of physical activity, individualisation and exposure of a thou or an it. The character of the relation determines the body i.e. “The performing self” (Featherstone, 1991). whether it is an I-thou relation or an I-it relation. It is a matter of our attitude in the relation. According to Buber (ibid.), the thou-world is the profound and genuine Sport and integration in Sweden relations where we are directly turned towards each other, while the it-world is represented by what is superficial Sport as people’s movement is thus deeply rooted and instrumental. Interpersonality requires that I turn among Swedes. It is there, invisible and taken for to the other just as the kind of person s/he is, take her/ granted, but most people who has grown up in it knows him seriously and refrain from forcing on the other its essence. For other people coming to Sweden this something of my own or of myself (Buber 2002). The invisibility and taken for grantedness can mean an social and the interpersonal areas are two essentially obstacle for participation. They miss an image or carries different entities in a human being’s life. The social area another image of sport and physical activity from their is the close connection among people that leads to country and culture – an image that is invisible for people common experiences and actions. Even if the solidarity engaged in the Swedish sport. The idea with this project in a social group may lead to personal relations, this is to create a meeting between these images. Official does not automatically imply that these exist, only the documents from RF (2005) states that sport can “… common existence. The personal relation is superseded through the sports clubs contribute to integration of by the collective one and there is an obvious risk of being immigrants to in the Swedish society.” (p. 6) regarded as an object. In the interpersonal encounter There is a limited amount of research in Sweden in people meet as they are on their own terms (Hertting, the area of sport and integration. There are some studies 2010). That makes it possible for the individual to step showing that children and youth with a background forward and take advantage of the potential of oneself as from another country are less physical active and not as well as the potential of the environment. present as Swedes in sports clubs (Norberg, 2002). But These mutual meetings within sport as an integration children and youth participating are more goal-oriented arena is enlightened by Peterson (2000), and Fundberg and successful than Swedish youth (ibid). Fundberg (2004) (2004) means that these meetings are very dependent on has also seen this goal-oriented attitude and means that leaders, youth, parents and others around the sport club. poorer conditions is an obstacle for some to participate He means from an integration perspective that it is not a in sport, but when you enter sport as an immigrant the matter of quantity in meetings; it is a matter of how the strength to succeed can be greater. However Larsson meetings can be cross-boundary and developing for all. (2008) argues that ethnicity alone cannot explain By using Buber’s concepts we will analytically interpret membership in a sports club. There also has to be an the prerequisites for meetings, deriving from the children’s analysis of context, where other aspects are apparent, pictures and perspectives. such as gender and local sport traditions. The common theme from the studies presented above is that the voices come from already active youth in sports Cultural identity and body culture clubs, and some of them are already successful. We want to voice newly arrived and their expectations in this study, The meetings appear on a common arena – in the and analyze it in accordance with the Swedish context of Swedish sport clubs. The identity of an individual is sport. We want to study integration in sport from the very according to Wenger (1998) interwoven in the social beginning. practices and the discourses in these contexts. But it is In the evaluations made on the RF projects concerning also close to the personal history (ibid.). To build bridges
160 Sport as Integration Dr. Inger KARLEFORS, Dr. Krister HERTTING between social practices is basically a social process, several needs expressed from both the sports clubs and but at the same time a deep personal process. There the school. There were voices from the clubs stating; is thus a double-ness between identity and the social “The leader does not know what to do when he gets a practices – they shape and are being shaped by each new arrived kid who doesn’t know neither the language other. Peterson (2000) elucidates this possibility that nor the culture, the kid must be lucky and meet a good immigrant children and youth not only are being adjusted leader.” Another problem was immigrant childrens lack of to the Swedish sport, but they are also active in the economic resources to invest in equipment and journeys. process of reshaping and developing it. But for many But we also heard positive stories; “He started to play with coming to Sweden the double-ness in cultural identities us and became one in the team and made a lot of friends, becomes real when trying to shape one identity. Eriksen and after a while he went on to a club higher up in the (2004) means that identification is created in the interface system. We are proud of him”. between person and context and in that interface there is a struggle between choice and compulsion. The interfaces are numerous; religious, ethnic, gender, family. How do Collection and analysis of data I create an identity in this double-ness? Fundberg (2004) makes an important point – one should differ between The methodological basis in this study can be identity by choice and ascribed identity. The ascribed explored as consisting of two parts; (i) the methods identity is about the way the surroundings talk about a used to collect the empirical material, (ii) the method for group of people, and it can many times be in conflict with analysing the empirical material. The empirical material ones own image of the self-identity. in this study consists of drawings produced by the Nilsson (1998) means that the body is an important children, combined with the children’s subsequent oral medium of expression of the dominating cultural order, comments, and the analysis of the drawings, which takes and Shilling (2003) sees the body as the source to the phenomenology of the life-world as a foundation, understand societies. The body is situated and through attempts to elucidate the meaning of the experiences to the body we both create and are being created by the which the children gave form. contexts in our lives, through our body-ness we are Children arriving to Sweden and the municipality of enclosed and excluded from communities. It is thus not Luleå begin preschool or school at the school Välkomsten possible to separate the body from society and through (The Welcome). The children remain at Välkomsten as our body movements we are simultaneously constituting long as everyone needs and until they speak the language and being constituted by society: sufficiently well. After this they are being integrated in the ordinary school. The children at Välkomsten come … the inner and the outer body do not occupy from many different cultures, and have very different separate realms; neither is the individual and conditions. Depending on these conditions the reception social body amenable to sensible analysis as appears different. It is in this context the study will be distinct entities … it is precisely the interaction conducted. of all four of these dimensions of the body in We must be sensitive in the choice of method, culture and nature that is the specific interest of a since the age-group in this study is children between sociology of the body. (Kirk, 1993.p. 58). 10-15 years of age, with a great variety of expressing themselves in speaking and writing. To do traditional The view on the body and physical activity has interviews or surveys can mean difficulties in language historically changed hand in hand with changes in society. which make it problematic for the children to express The body can accord Kirk (1993) be seen from political their thoughts within the questions of the project. To and historical aspects, and is also according to Eichberg facilitate the communication we decided to use drawings (1998) an object for cultural and historical aspects. and oral comments to these (by the aid of an interpreter) Different ideologies create different views on the body, as to gain an understanding about the children’s thoughts. in the Swedish history of gymnastics, where the body was Each child will be asked what he or she was thinking disciplined and subordinated the soul (Lindroth, 1993). when making the drawing. It is essential to note that the The competitive sport contributes to a colonialisation of question was not what they had drawn, but what they the body and a separation from its natural environments were thinking about when the drawings were made. (Eichberg, 1998). Eichberg (ibid.) means that the body These oral comments will be written down verbatim by becomes a product of the industrial society and its us as researchers. We plan in the first step to do this with separation between work and leisure time. Today in the approximately 30 children. modern society when the body even physically can be Van Manen (1997) claims that, in a sense, the “reshaped”, the body no longer expresses who you are, products of art can be seen as lived experiences that but what you are (Nilsson, 1998). But the body have are transformed into transcended configurations. That different meanings in different cultures which have to means that a child making a drawing is involved in be taken into consideration in the integrating process. giving shape to his or her lived experience. Van Manen We want to emphasize that identity, body, contexts (ibid.) also argues that an object of art can be seen as and society must be viewed as an interwoven ongoing a text. This text does not consist of a verbal language, process, which has consequences for our interpretation of but nevertheless it is a language with its own grammar, the data in the study. and therefore a drawing can tell us something. As a consequence of this, Alerby (2000, 2003) argues for using drawings as one methodological implement when Voices from the field attempting to grasp people’s experiences concerning different phenomena. This project has grown from a need for more research The analysis of the drawings, including the oral as well as for more knowledge among sports clubs and comments, will elucidate the meaning of the experiences schools. All basketball clubs and football clubs in the to which the children give form. During the analysis municipality of Luleå were invited to a development the drawings and the subsequent oral comments project, which deals with these questions. There are will be viewed as a whole, and henceforth, when the
161 Sport as Integration Dr. Inger KARLEFORS, Dr. Krister HERTTING concept of drawings is used, thus includes the oral Fundberg, J. (2000). Invandrare och idrott. Om att skapa comments (Hertting & Alerby, 2009). It is, according to kategorier och normalitet. [Immigrants and sport. To create van Manen (1997), the different themes which make the categories and normality] In: Idrottens själ. Nordiska museets phenomenon what it is, and the phenomenon in this och Skansens årsbok 2000. [The soul of sport. The yearbook case is newly arrived children’s experiences of sport. of Nordic Museum and Skansen year 2000] Stockholm: Nordiska museets förlag. During the analysis it is a matter of forming themes of Hertting, K. (2010). Leading with Pedagogical Tact – a Challenge the children’s experiences, but it is essential to stress in Children’s Sports in Sweden. Sport Science Review, Vol that this process should not be regarded as governed by XIX, No. 1-2, 2010, p. 127-147. certain predetermined rules. Instead this process involves Hertting, K. (2009). Riksidrottsförbundet FoU Rapport 2009:4. allowing the phenomenon to appear precisely as it is, a Valuta för pengarna – om föräldrars kostnader för barnens free act of ‘seeing’ according to van Manen (1997), and deltagande i tävlingsidrott. Stockholm: Riksidrottsförbundet. not a rule-bound process. Hertting, K., Alerby, E. (2009). Learning without Boundaries: To According to Swedish law concerning ethical conduct Voice Indigenous code (SFS 2003:460) participation in a research study is Children’s Experiences of Learning Places. The International Journal of Learning, Vol. 16, sid 633-648 voluntary, confidential, must be approved by parents if Kirk, D. (1993). The body schooling and culture. Geelong, under aged and the participants are free to withdraw at Australia: Deakin University Press. any time without giving a reason why. The research study Larsson, B. (2008). Ungdomarna och idrotten. Tonåringars is designed in accordance with the law and has been idrottande i fyra skilda miljöer. [Young People and Sport. approved by the Regional Board of Ethical Vetting (Dnr Teenagers´ Sporting Practices in Four Different Environments] 2010-7-31) in Sweden. (Doctoral thesis). Stockholm: Stockholm University. This study will be conducted in August and September Larsson, H. & Svender, J. (2007). Som hand i handsken - en 2010, and we will present some preliminary results at the satsning på flickors idrott eller på idrottens flickor.(As the conference. hand in the glove- a focus on girls sport or the sport girls) . Stockholm: Riksidrottsförbundet Lindroth, J. (2003). Idéer och debatter. [Ideas and debates]. pp. 139-179. In: Lindroth & Norberg (eds). Ett idrottssekel [A Conclusion Century of Sport]. Stockholm: Informationsförlaget. Lundvall, S. (2007).Handslagets Speciella insatser med inriktning We mean that sport can be a powerful tool in the mot mångfald och integration. [The Handshake’s special process of integrating new arrived children and youth to efforts directed to diversity and integration] Stockholm: a country. But it is necessary to build more knowledge Riksidrottsförbundet. about these questions, in order to be able to meet Nilsson, P. (1998). Kroppen och samtiden – några noteringar kring new arrivals and make sport a more effective tool for kropp och identitetsskapande. [The body and contemporary time – some notes about body and creation of identity] In: integration. Fagrell, B. & Nilsson, P. (eds). Talet om kroppen. En antologi om kropp, idrott och kön. [The speech about the body. An antalogy about body, sport and gender] Stockholm: HLS References Förlag. Norberg, J. (2003). Idrottsrörelsens hegemoni. [The hegemony of Alerby, E. (2003). ’During the breaks we have fun’: a study Sport]. In: Lindroth & Norberg (eds). Ett idrottssekel [A Century concerning pupils´ experiences of school. Educational of Sport]. Stockholm: Informationsförlaget. pp. 59-94 Research, Vol 45, No 1, Spring 2003, p. 17-28. Peterson, T. (2000). Idrotten som integrationsarena? [Sport as an Buber, M. (1994). I and thou. Edinburgh: T&T Clark. arena of integration] In: G. Rydstad & S. Lundberg (eds) Att Buber, M. (2002). Between man and man. London: Routledge. möta främlingar [To meet strangers]. Lund: Arkiv. Eichberg, H. (1998). Body cultures. Essays on sport, space and Riksidrottsförbundet [The Swedish Sports Confederation] (2005). identity. London: Routledge. Idrotten vill. Verksamhetsidé och riktlinjer för idrottsrörelsen Eriksen, T. H. (2004). Rötter och fötter. Identitet i en föränderlig in i 2000-talet. [The sport wants. Activity ideas and guidelines tid. [Roots and feet. Identity in a changing time] Nora: Nya for the sport movement into the 2000th century] Stockholm: Doxa. Riksidrottsförbundet. Featherstone, J. (1991). Consumer, Culture and Consumerism. Riksidrottsförbundet (2002). Idrott och integration. En London:Sage. kunskapsöversikt. [Sport and integration. An Overwiev of Fundberg,J.& Pripp,O. (2007). Idrottens mittcirkel. Om mångfald Knowledge]Stockholm: Riksidrottsförbundet. och normalitet inom några Handslagetprojekt. [The centre Shilling, C. (2003). The Body and Social Theory, 2nd ed. London: circle of sport. About diversity and normality in some Sage publications. Handshake-projects] Stockholm: Riksidrottsförbundet. Sjöblom, P. (2003). Idrottsrörelsen och kommunen. [The Sport Fundberg, J. (2004). Idrott och integration: pojkar och flickor movement and the berättar om sina erfarenheter inom fotboll och basket. [Sport Municipality] pp. 233-280. In: Lindroth & Norberg (eds) and integration: boys and girls tells about their experiences Ett idrottssekel [A Century of Sport]. Stockholm: in football and basketball] In: Föreningsliv, makt och Informationsförlaget. van Manen, M. (1997). Reserarching lived integrationrapport från Integrationspolitiska maktutredningens exprerience. Human science for an action sensitive pedagogy. forskningsprogram [Associations, power and integration London (Canada): The Althouse Press. report from the research program of power investigation of Wenger, E. (1998). Communities of practice. Learning, meaning Integration policy] 2004, p. 261-288 and identity. Cambridge: University Press.
162 PROGRAM GIBALNE SPODBUDE ZA OTROKE Z DOWNOVIM SINDROMOM Robert KAŠTRUN
PROGRAM GIBALNE SPODBUDE ZA OTROKE Z DOWNOVIM SINDROMOM
MOVEMENT STIMULATION PROGRAMME FOR CHILDREN WITH DOWN SYNDROME
Robert KAŠTRUN, prof. športne vzgoje ESIC Kranj
Povzetek Podrobnejša predstavitev programa
Program gibalne spodbude za otroke z downovim 1. Osnovna strokovna izhodišča: sindromom je nastal v želji, da otrok do vstopa v osnovno šolo ne ostane brez ustrezne stimulacije gibalnih –– ko se zaključi nevrofizioterapevtska obravnava otroka sposobnosti, saj je to pomembna osnova na katero se je potrebno nadaljevati s programom gibalnega navezujejo tudi ostala področja (fine motorike, govora, spodbujanja; razumevanja, socialnih spretnosti). Zaradi pozitivnih –– široka paleta gibalnih struktur in izkušenj pozitivno izkušenj je bil program predstavljen tudi staršem in vplivajo na celostni razvoj otroka; učiteljem. –– izhajamo iz individualnih zmožnosti in potreb otroka; Program se načrtuje za vsakega otroka posebej, v –– vadba je usmerjena prvenstveno k razvijanju osnovnih domačem okolju ga izvajajo starši in 1x na teden učitelj v motoričnih sposobnosti in gibalnih znanj; Centru za downov sindrom Kranj. –– interdisciplinarnost (program se izvaja v dogovoru V prvem delu članka je podrobneje opisan program z logopedom, specialnim pedagogom in gibalne spodbude. fizioterapevtom). Članku je dodan video film s posnetki gibalnih vaj v starosti otroka 4 - 5 let in 6 - 7 let. Ključne besede: Otroci s posebnimi potrebami, 1.2. Okvir delovanja zajema: downov sindrom, program gibalne spodbude za otroke z downovim sindromom –– vključitev otroka v redno vadbo enkrat na teden, –– ocenjevanje motoričnega vzorca otroka, –– izdelava individualnega učnega programa vadbe, Abstract –– pomoč staršem pri izvajanju učnega programa doma, –– seminarji in predavanja. Movement stimulation programme for children with down syndrom was created to keep the child in touch with the proper movement ability stimulation till they 2.3 Cilji gibalne spodbude: enter primary school, becase it is an important base with which other skills closely connected (fine motor skills, –– izboljšanje ravnotežja, speech, understanding, social skills). Because of positive –– okrepitev vseh glavnih mišičnih skupin, experiences this programme was also presented to the –– izboljšanje koordinacije gibanja, parents and teachers. –– izboljšanje funkcionalnih sposobnosti, Program is planned for each chaild individualey, at –– spoznavanje plesnih in ritmičnih struktur, home parents can do it and once per week a teacher in –– pridobivanje novih motoričnih izkušenj, the Centre for down syndrom Kranj. –– razvoj spomina, In the first part of the article this programme of –– izboljšanje samopodobe, movement stimulation is described more specifically. A –– navajanje na sodelovanje v skupini, video film with the clips of exercies for children aged 4 – 5 –– vplivanje na pravilno držo telesa, and 6 – 7 is added. –– vključevanje v vadbo elemente ostalih obravnav Key words: children with special neds, Down's (logopedske, specialno pedagoške). syndrome, Movement stimulation programme for children with Down syndrome 3. Program obravnav
Uvod Program obravnav zajema dve starostni obdobji: –– zgodnja gibalna obravnava za otroke z DS (od 2. leta Z opisanim programom gibalne spodbude pričenjamo starosti), okoli 3. leta otrokove starosti oziroma ko se zaključi –– obravnava za šoloobvezne otroke z DS (od 7. leta fizioterapevtska obravnava. Z njim se želi preprečiti, da naprej). otrok z DS nebi v obdobju ko je zelo dovzeten za vse dražljaje ostal brez strokovnega vodenja in spodbude. Gibalni program Čebelica, ki poteka v Centru za DS 3.1. Ocenjevanje gibalnih sposobnosti Kranj, je bil s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v letu 2005 izbran za inovacijo na področju Obravnava otrok zahteva pogostejša ocenjevanja usposabljanja, življenja in dela invalidov. in individualni pristop. Standardni motorični testi, ki se izvajajo pri večinski populaciji otrok, niso primerni za otroke z DS, saj zaradi prezahtevnosti ne moremo
163 MOVEMENT STIMULATION PROGRAMME FOR CHILDREN WITH DOWN SYNDROME Robert KAŠTRUN ugotoviti dejanskega stanja, kaj otrok zmore narediti. 4. Zaključek Testi so individualizirani, hkrati pa zajemajo ves motorični prostor. Ocenjevanje gibalnih sposobnosti se Program gibalne spodbude za otroke z downovim izvajajo vsake tri mesece. Na osnovi dobljenih ocen se za sindromom je nastal zaradi potrebe staršev, da ima njihov vsakega otroka izdela individualni vadbeni program. otrok do vstopa v šolo redno gibalno spodbudo. Zaradi pozitivnih izkušenj je bil program predstavljen ostalim staršem in se ga že sedmo leto izvaja v Centru za DS 3.2. Individualni program in sodelovanje s starši Kranj. Vse vaje potekajo v igralni obliki, zato otroci zelo radi sodelujejo. Na vsaki vadbeni uri, pripravljalnemu delu, sledijo vaje za motoriko govoril. V glavnem delu ure se na čim bolj pestre načine izvajajo vaje za razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti. V zaključnem delu so na vrsti vaje za razvoj Literatura: ravnotežja na specialnih ravnotežnih gugalnicah in drugih ravnotežnih rekvizitih. Pučnik – Pernek, (2003). Ocena ravnotežja pri otrocih z Primeri gibalnih vaj so na priloženem video posnetku. Downovim sindromom. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza Osnovna motorika je baza za razvoj vseh ostalih v Ljubljani , Visoka šola za zdravstvo. veščin, zato je starše potrebno ozaveščati, zakaj je to Piterse, Trelosar, Cairns Sue (2000). Majhni koraki. Macquarie področje nujno potrebno redno dodatno spodbujati. University, Sydney. Starši so na vseh vadbenih urah prisotni, opazujejo Cunningham, (1999). Poskušajmo razumeti Downov sindrom. delo učitelja, odzive otrok, sodelujejo in se učijo. Učitelj Vodnik za starše. Sekcija za Downov sindrom. in starši skupaj beležijo opravljeno delo in analizirajo Konferenca (2005). Izobraževanje otrok s posebnimi potrebami. vadbeno uro. Od dobre teorije k učinkoviti praksi. Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. Vidovič, Srebot, Cerar, Puhan, Markun, (2003). Hopla, en, dva, tri zame! Zavod Republike Slovenije za šolstvo
164 MOVEMENT STIMULATION PROGRAMME FOR CHILDREN WITH DOWN SYNDROME Janja KELHAR
ŠPORTNI ODDELEK V PRVEM STAROSTNEM OBDOBJU SPORTS DIVISION IN THE PRIMARY AGE PERIOD
Janja KELHAR, dipl. vzg. Vrtec Krško
Izvleček respect and consider all varieties. Key words: preschool child, physical activities, child's Predšolsko obdobje je obdobje, ki ga moramo čim development, health, children's activities, parental role, bolj izkoristit. Otroku moramo nuditi čim več izkušenj, play. povezanih z gibanjem. Razvoj poteka od naravnih oblik gibanja do celostnih in skladnostno zahtevnejših dejavnosti, v interakciji med „ŠPORTNI“ ODDELEK PRVEGA STAROSTNEGA zorenjem, učenjem in posameznikovo lastno voljno OBDOBJA (2-3 leta) aktivnostjo. V predšolskem obdobju otrok pridobiva raznovrstne izkušnje zlasti z igro (Videmšek, Berdajs in Prešolsko obdobje obsega čas od otrokovega rojstva Karpljuk, 2003). do sprejema v šolo. Aktivnost otroka v prvih letih življenja Otroku največ pomeni igra. Igra ga razveseljuje in je podlaga za kasnejše gibalne dejavnosti, hkrati pa vpliva sprošča. Povezuje se z gibanjem celega telesa. Igra je na razvoj njegovih spoznavnih procesov, na socialni in največji ustvarjalni potencial, ki je skrit v vsakem otroku. emocionalni razvoj. V tem obdobju moramo zato poskrbeti Ta pa se nikoli ne bo razvil, če ga ne bomo pri temu za optimalni razvoj gibalnih sposobnosti, sistematično spodbujali ali ga celo zavirali. posredovati osnovna gibalna znanja, z ustreznimi vsebinami Ker se vsi zavedamo, da je gibanje otrokova in oblikami športne vzgoje pa spodbuditi otrokovo aktivnost osnovna potreba, mu to tudi omogočamo in s skrbnim in ustvarjalnost in omogočiti razvoj njegove osebnosti (UR načrtovanjem dejavnosti, skrbimo za njegov razvoj. Večina RS. 13.3.2000) otrok v gibanju uživa in se rada vključuje tako v spontane, V vrtcu Krško se zavedamo, da je predšolsko obdobje kot tudi vodene dejavnosti. V ponujenih dejavnostih imajo temelj gibalnega razvoja, zato smo se odločili za oblikovanje otroci možnost izbire, raziskovanja in odkrivanja izvirnih „športnega“ oddelka. rešitev nalog, spremljanja napak in neuspelih poskusov, V tem obdobju bi moral otrok pridobiti čim bolj pestro kot del naravnega in igrivega učenja. Otrok se s pomočjo in široko paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim različnih dejavnosti začne zavedati samega sebe, oblikuje zahtevnejšim gibalnim vzorcem. lastno identiteto in samospoštovanje. Spoznava določena Z določenimi dejavnostmi v „športnem“ oddelku pa pravila v igri, pomen sodelovanja v skupini in spoštovanje sodelujemo tudi s starši, saj imajo v predšolskem obdobju ter upoštevanje različnosti. vodilno vlogo. Ključne besede: gibanje, gibalne dejavnosti, otrokov K cilju teživa obe strokovni delavki v oddelku. Da pa bi razvoj, zdravje, aktivnost otrok, vloga staršev, igra. bil učinek še večji, sva k sodelovanju povabili tudi starše in športnega pedagoga. Celotno izvajanje gibalno-športnih aktivnosti v oddelku Abstract bo temeljilo na igri in ne na tekmovalnosti in športnem rezultatu. Preschool period is a period that has to be used the most. We must offer our children more experiences relating physical activity. The development comes from natural form of movement to totality and accordantly pretentious activities in interaction during growing up, studying and the individual free will activity (Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003). To the child, the play is most important. It makes him happy and calms him down. It is connected with the whole movement of the body. Play is the most creative potential, hidden in every child and which will never fully develope, if we do not encourage the child or try to prevent the growth. Because we all know that physical activity is the child's basic need, we enable him possibility and ANALIZA STANJA V ODDELKU with carefull planning of the activity we nurture his development. Most children enjoy physical activities and V skupini imamo 6 deklic in 8 dečkov. Starostni razpon they are happy to include themselves into spontaneous or med najstarejšim in najmlajšim otrokom je več kot eno leto. guided activities. Pri otroku v prvem starostnem obdobju, se napredek na In offered activities the children have the possibility of motoričnem področju pozna iz meseca v mesec. choosing, researching and finding new solutions to the Potrebno je upoštevati njihove zmožnosti, sposobnosti tasks, to observe the mistakes and failed experiments in znanje. as a part of natural and playful learning. The child gets acquainted with the rules of play, the meaning of the cooperating and working in the group and he learns to
165 SPORTS DIVISION IN THE PRIMARY AGE PERIOD Janja KELHAR
ORGANIZACIJSKE OBLIKE DEJAVNOSTI SODELOVANJE S STARŠI
• vsakodnevno jutranje razgibavanje (vsako Z določenimi dejavnostmi poskušamo v okviru jutro pred zajtrkom namenimo nekaj minut „športnega“ oddelka sodelovati tudi s starši, bodisi razgibavanju), posredno ali neposredno. Le-ti lahko otroka nenehno • vadbena ura (na igrišču ali in v telovadnici – spodbujajo h gibanju in mu omugočajo, da postopoma izvajano jo enkrat tedensko), sprejme gibalno-športno dejavnost kot trajno vrednoto, • sprehodi (po bližnji in dalnji okolici vrtca), ki mu bo pomagala ohranjati zdravje in ga sproščala ob • vsakodnevno bivanje na svežem zraku psihičnih napetostih vse življenje. Spodbudno družinsko • aktivnosti po želji otrok, okolje pozitivno vpliva na oblikovanje vrednot in otrokove • izleti (v dopoldanskem in popoldanskem času), osebnosti! • jesenski športni dan (s športnim pedagogom), Srečanja s starši na nivoju „športnega“ oddelka: • zimske radosti na snegu (sankarijada), • vadbena ura, • telovadimo skupaj s športnim pedagogom (obišče • aerobika za otroke, nas v vrtcu in mi njega v veliki športni dvorani, kjer • joga za malčke, skupaj izvajano športne dejavnosti), • plesne urice, • plesne urice (enkrat tedensko), • izlet, • aerobika, • kolesarjenje, • joga za malčke (izvaja jo vaditeljica joge, ki je v • sankarijada. našem vrtcu zaposlena kot vzgojiteljica), • vsi na kolo za zdravo telo (pridruži se nam športni pedagog na kolesu in v popolni kolesarski opremi), OBLAČILA IN OBUTEV PRI IZVAJANJU • pomladni športni dan treh generacij (povabimo GIBALNIH DEJAVNOSTI otrokove starše in stare starše), • materinski dan (mamica in očka zaplešimo in Za učinkovito in varno izvajanje gibalnih dejavnosti potelovadimo skupaj), mora biti otrok oblečen v primerno oblačilo in obutev. Pri • obisk in vadbena ura v športni dvorani ŠC Krško- izvajanju vnaprej določenih oblik dejavnosti (vadbena ura, Sevnica (na povabilo športnega pedagoga), športno dopoldne..) poskušam starše in otroke navaditi • zaključna prireditev na Trški gori (orientacijski na prinašanje športne opreme oz. otroci imajo lahko pohod). športno opremo vedno spravljeno v vrtcu. Pri priložnostnih oblikah dejavnosti (gibalna minuta, gibalni odmor, jutranje razgibavanje...) otroku slečemo topla in neudobna GIBANJE V POVEZAVI Z DRUGIMI PODROČJI oblačila. (Kurikulum za vrtce, 1999)
JEZIK: ZAKLJUČEK • Otrok razvija sposobnost rabe jezika v povezavi z mišljenjem pri oblikovanju predpojmovnih Zaposleni v vrtcu Krško imamo gibanje radi in se struktur (število, količina, teža, prostor, čas ), pri zavedamo njegovega pomena za predšolske otroke. To medosebnih odnosih. se odraža v vsakodnevnem delu z otroki, pri iskanju novih načinov in možnosti za izvajanje različnih oblik gibanja. UMETNOST: Vse izkušnje, ki si jih otrok v predšolskem obdobju razvija, • Uporaba in razvijanje spretnosti; spoznavanje, vse spretnosti in znanja, ki jih v tem času pridobi, v raziskovanje, eksperimentiranje z umetniškimi kasnejših letih le nadgradi. Povrhu vsega pa si otrok v tem sredstvi (telesom, glasom, materiali, predmeti, obdobju poleg spretnosti pridobi tudi vztrajnost, izvirnost, instrumenti, tehnikami in tehnologijami) in njihovimi samozavest in pozitivno samopodobo, ki je za življenje v izraznimi lastnostmi, današnji družbi nujno potrebna. Otroštvo je tisto obdobje, • spodbujanje splošne ustvarjalnosti pri pripravi, ki odpira možnosti oblikovanja odrasle osebnosti in je organizaciji in uporabi sredstev in prostora. ključno pri oblikovanju človekovih navad za vsa življenjska obdobja. DRUŽBA : • Otrok se seznanja s pravili v skupini in vrtcu in jih sooblikuje na osnovi razumevanja razlogov LITERATURA: zanje ter posledicami ob prekršitvi sprejetih pravil sprejemljivega vedenja, utemeljenega v Videmšek,M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: neomejevanju pravic drugih. Fakulteta za šport, Inštitut za šport. • Otrok se seznanja z varnim vedenjem in se nauči Videmšek, M., Berdajs, P., Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. živeti in ravnati varno v različnih okoljih : v vrtcu, Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Bahovec, E. idr.(1999). Kurikulum za vrtce, MŠŠ, Ljubljana. pri igri, športu, na sprehodu itn.
NARAVA: • Otrok odkriva različna gibanja glede na trajanje in hitrost. • Otrok odkriva in spoznava lastnosti predmetov.
MATEMATIKA: • Otrok klasificira in razvršča. • Rabi izraze za opis geometrijskih in fizikalnih lastnosti ter položaja ( barva, oblika, površine, velikost ).
166 SPORTS DIVISION IN THE PRIMARY AGE PERIOD Janja KELHAR
PROJEKT DELA ŠPORTNEGA PEDAGOGA V VRTCU KRŠKO WORK PLAN OF THE GYM TEACHER IN KINDERGARDEN KRŠKO
Janja KELHAR, dipl. vzg. Vrtec Krško
Izvleček 1. POMEN ŠPORTNEGA PEDAGOGA V VRTCU
V današnjem času se zaradi uporabe vrhunskih Z gibanjem v zgodnjem obdobju otroci hitro razvijajo tehnologij in vse bolj sedečega življenskega sloga, gibalna osnovno motoriko in fizične sposobnosti. Poleg osnovne aktivnost vse bolj zmanjšuje, ponekod in pri posameznih motorike pa zgodnja vadba in elementarne igre pozitivno skupinah pa dobesedno izginja. vplivajo tudi na razvoj intelektualnih, socialnih in drugih Otrokovo okolje, v katerem živi, največkrat ne ustreza sposobnosti. njegovim telesnim značilnostim, zato se lahko že v Otrokov organizem je namreč najbolj dovzeten za otroštvu pojavijo številne bolezni in zdravstvene težave. vplive okolja prav v predšolskem obdobju. V tem obdobju Gibalna aktivnost postaja nesporno ena od bi moral otrok pridobiti čim bolj pestro in široko paleto najpomembnejših razsežnosti, ki nam zagotavljajo gibalnih izkušenj, ki so osnova kasnejšim zahtevnejšim kakovnstno življenje. Številne sodobne raziskave gibalnim vzorcem. Zavedati se moramo dejstva, da kar dokazujejo, da predstavlja, redna gibalna aktivnost zamudimo v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje v otroštvu, izjemno pomembno razvojno spodbudo, težko nadoknadimo. hkrati pa je koristna za krepitev in varovanje zdravja ter Z določenimi dejavnostmi pa bi sodelovali tudi s starši, ohranjanje primerne ravni telesne pripravljenosti. Ker ki imajo v predšolskem obdobju zelo pomembno vlogo. je obdobje otroštva ključno pri oblikovanju navad za Za uresničitev teh ciljev pa je potreben tudi pristop vseživljensko gibalno aktivnost, je potrebno pravočasno športnega pedagoga, ki je strokovno usposobljen o načinu poskrbeti, da se bodo otroci navajali na aktiven in zdrav izbora primernih vaj za določeno starostno stopnjo otroka. življenjski slog (Videmšek, Pišot 2007, str.3). Športni pedagog bo poskrbel za enostavnost vaj in gibov Življenjski slog vakega posameznika se razvija vse s katerimi bo vplival na skladen razvoj otrokovih mišic in življenje. Najprej se ta slog razvija in oblikuje v otrokovem živcev. Znal bo izbirati vadbo, ki bo vsestranska in kjer ožjem družinskem krogu, kasneje pa v okolju v katerem se bo otrokovo telo gibalo na vse možne načine. Njegova otrok odrašča. Zato moramo predšolsko obdobje čim inovativnost in znanje mnogih elementarnih iger, bo vadbo bolj izkoristit. Otroku moramo nuditi čim več izkušenj, naredilo zelo pestro. Pester izbor različnih vaj pa bo vplival povezanih z gibanjem. na kakovostnejše delo in preprečeval dolgočasenje ali upad Ključne besede: gibanje, gibalne dejavnosti, otrokov zbranosti otrok. Pri svojem delu bo znal izbirati pravilno pot razvoj, zdravje, aktivnost otrok, športni pedagog, pomen do osvojitve nekega giba ali naloge, tako, da bo začel z gibanja. najlažjimi vajami in šele, ko bodo otroci te dobro razumeli in obvladali, bo postopno prestopil k težjim. Vsekakor pa je poleg športnega pedagoga nujno Abstract potrebna pomoč vzgojiteljice. Ta bi s svojo prisotnostjo pomagala športnemu pedagogu pri ohranjanju discipline, Nowadays because of the use of high technology and pa tudi kot asistenca pri določenih gibalnih nalogah. inactive life-style physical activity decreases and in some groups literally disappears. The child's environment in which he lives in mostly 2. CILJI VADBE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU does not suit his physical charasteristics, therefore he can develope numerous diseases and health problems in the –– Razvijanje koordinacije oz. skladnost gibanja early childhood. (koordinacija gibanja celega telesa, rok in nog), Physical activity is undesputedly one of the most ravnotežje, important extensions, which assure us a better life. –– sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, tek, Numerous modern researches point out that regular skoki, poskoki, valjanje, plazenje, plezanje itn.), physical activity in the early childhood is extremely –– osvajanje osnovnih gibalnih konceptov: zavedanje important for the evolvement of the child and it helps to prostora (kje se telo giblje), način (kako se telo giblje), built up and protect our health and keeps us in form. spoznavanje različnih položajev in odnosov med deli Childhood is crucial when it comes to developing lastnega telesa, med predmeti in ljudmi, habits for all life physical activity, therefore it is necessary –– spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih gibalnih that children get accustom to an active and heathy life- iger, style (Videmšek, Pišot 2007, str.3). –– iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, It takes a life time of every individual to develope –– spoznavanje zimskih dejavnosti, a certain life-style. Firstly this life-style forms and –– osvajanje osnovnih prvin ljudskih rajalnih in drugih developes in a child's inner family circle and later on plesnih iger, in the environment in which the child is being brought –– uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila, up. Therefore we must take advantage of the preschool –– spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, period. We must provide our child with more experiences medsebojne pomoči in „ športnega obnašanja'', related to physical activity. –– spoznavanja različnih športnih orodij in pripomočkov, Key words: exercise, physical activities, child's njihovo poimenovanje in uporaba, development, health, children's activities, a gym teacher, –– spoznavanje osnovnih načel osebne higiene, the importance of exercise –– spoznavanje oblačil in obutve, ki so primerne za
167 WORK PLAN OF THE GYM TEACHER IN KINDERGARDEN KRŠKO Janja KELHAR
gibalne dejavnosti, športnih aktivnostih pa lahko vplivamo z ustvarjalnostjo –– spoznavanje vloge narave in čistega okolja v povezavi športnega pedagoga in z ustreznimi in privlačnimi z gibanjem v naravi, športnimi rekviziti. –– spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnosti, ter ozaveščanje skrbi za lastno varnost in varnost drugih 5.1. ZGRADBA VADBENE URE (Kurikulum za vrtce,1999). Pripravljalni del: uvod traja praviloma od 3 do 5 minut. V pripravljalnem delu poživimo otrokov krvni obtok 3. OBLIKE IN VSEBINE VADBE in ustvarimo veselo razpoloženje. Izberemo enostavne dejavnosti (hoja, tek, poskoki...), pri katerih so ves • različni kompleksi gimnastičnih vaj, čas dejavni vsi otroci. Sledijo gimnatične vaje, ki se • naravne oblike gibanja (poligoni, štafete...), morajo izvajati po nekem logičnem zaporedju: od glave, • ohranjanje ravnotežja na mestu in v gibanju, preko ramenskega obroča do stopal. Z njimi vplivamo • elementarne in druge igre (lovljenja, skrivanja, na pravilno držo telesa v mirovanju in v gibanju, na štafetne igre, igre hitre odzivnosti...), ravnotežje, na boljšo gibljivost hrbtenice, na oblikovanje • osnovne dejavnosti z žogo (poigravanje z žogo, mišičnih skupin celotnega telesa in na bolj koordinirano nošenje, kotaljenje, metanje, podajanje, lovljenje gibanje. Za popestritev izvajanja gimnastičnih vaj lahko žoge, zadevanje...), vključimo glasbeno spremljavo in uporabimo različne • hoja in tek v naravi, športne pripomočke (žoge, kolebnice, raztezne trakove, • sprostitvene dejavnosti, balone...) • preproste ljudske rajalne igre, Glavni del: traja približno 20 minut, kjer izbiramo • spretnostne vaje z rokami, prsti, nogami, stopali, poleg naravnih oblik gibanj (hoja, tek, plazenje, lazenje...) • vaje za razvoj preciznosti, tudi kompleksne športne dejavnosti (dejavnosti z žogo, • igra in gibanje na snegu (brez in s smučmi), kolesarjenje, drsanje, rolanje, smučanje...). V glavnem delu • igre na ledu, drsanje, lahko izvedemo tudi tekmovanje, vendar naj bo le to zgolj • vožnja s kolesom, za popestritev. • kotalkanje ali rolanje, Sklepni del: v sklepnem delu uporabimo igre, ki otroke • igra v vodi s prilagajanjem na vodo in učenjem umirijo. Sklepni del pa je lahko tudi pospravljanje športnih plavanja, pripomočkov in rekvizitov.
6. DRUGE ORGANIZACIJSKE OBLIKE 4. ANALIZA STANJA V VRTCU KRŠKO Poleg tedenske vadbene ure pa lahko uporabimo tudi Starostni razpon med najstarejšim in najmlajšim naslednje organizacijske oblike katerih skupno načelo otrokom je več kot pet let, zato moramo biti pri izbiri vaj še je – GIBANJE in posledično tudi razvoj psiho-fizičnih posebej pozorni. Potreben bo načrten izbor ustreznih vaj sposobnosti. z upoštevanjem otrokovih fizičnih sposobnosti, zmožnosti 1. ŠPORTNO DOPOLDNE in ŠPORTNO POPOLDNE in znanj. 2. IZLETI 3. ORIENTACIJA VRTEC KRŠKO obsega v šolskem letu 2009/2010 24 4. TEČAJI oddelkov. Pogostost teh organizacijskih oblik je različna. Lahko • vrtec CICIBAN – 15 oddelkov se izvajajo samo enkrat letno ali pa večkrat tedensko. • enota PRAVLJICA – 3 oddelke • enota DOLENJA VAS – 2 oddelka • enota ZDOLE – 1 oddelek 7.1. ŠPORTNO DOPOLDNE in ŠPORTNO • enota GRIČ – 1 oddelek POPOLDNE: • enota KEKEC – 2 oddelka Za posamezen oddelek vrtca ali več oddelkov hkrati, Vadbena ura bi se tako v novem šolskem letu izvajala bi se lahko enkrat mesečno izvajala dejavnost – športno za vsak oddelek enkrat tedensko. Skupaj 24 ur na teden. dopoldne ali športno popoldne. Zaradi dnevnega počitka bi se vadba, za otroke 1. Vsebina športnega dopoldneva je lahko različna. starostnega obdobja, izvajala med 8.30 in 11.00 uro, za • Atletski mnogoboj otroke 2. starostnega obdobja pa med 8.30 in 12.00 uro. • naravne oblike gibanja Zaradi homogenosti otrok med fanti in dekleti v • kolesarsko dopoldne zgodnjem starostnem obdobju, se bi vadbena ura lahko • mnogoboj v spretnostih z žogo izvajala za oba spola skupaj. • mnogoboj v igrah na snegu • mnogoboj v igrah na ledu • mnogoboj v igrah v vodi 5. VADBENA URA Cilj športnega dopoldneva je razvijanje gibalnih in Vadbeno uro, ki bi se izvajala, bi pripravil športni funkcionalnih sposobnosti preko igre in tekmovanja. pedagog. Vsebina športnega popoldneva je podobna ali enaka Priporočeno je naj ura športne vzgoje za predšolske vsebini špornega dopoldneva otroke, zaradi slabše oziroma krajše sposobnosti le da tu vključimo tudi starše, ki bi s svojimi otroki koncentracije, traja od 20 do 45 minut. Za mlajše otroke izvajali različne elementarne igre in z njimi tekmovali v praviloma pripravimo krajšo vadbeno uro kot za starejše. različnih spretnostih. Starše pa bi lahko uporabili tudi kot V primeru, da je interes otrok po 20 – ih minutah še pomoč pri osvajanju različnih športnih znanj (kolesarjenje, vedno velik, pa uro podaljšamo. Na boljši interes otrok pri rolanje...).
168 WORK PLAN OF THE GYM TEACHER IN KINDERGARDEN KRŠKO Janja KELHAR
7.2. IZLETI o naravi. Da opravičimo namen in cilje orientacije, mora ta potekati v gozdu,na travniku ali v parku in vključevati Splošno znano je, da se morajo otroci čim več gibati v elemente športne vzgoje (hitra hoja, tek, skoki, poskoki, naravi, na svežem zraku, soncu, ob vodi in daleč stran od metanje zadevanje, plezanje, prenašanje bremen, igre...). mestnega trušča. Izleti so najbolj cenena oblika rekreacije, Orientacija je zelo spodbudna in zanimiva organizacijska katerih namen je poleg telesne dejavnosti tudi opazovanje oblika vadbe, ki pritegne skoraj vsakega otroka. naravnih lepot, rastlinstva in živalstva v različnih letnih časih. Čas trajanja izleta moramo prilagoditi starostni stopnji 7.4. TEČAJI otrok in njihovim sposobnostim. Za otroke do 3. leta starosti izbiramo izlet po ravnem ali Tečaji so pomembni z vidika osvajanja različnih športnih blagem klancu, ki naj bo dolg od 1 – 2 uri. zvrsti. Zelo dobro je, če ga vodi športni pedagog, ki ima Za otroke od 3. - 6. leta starosti pa naj bo izlet po poglobljena znanja z vidika elementarne športne vzgoje. srednje strmem terenu in dolg od 2 - 3 ure. Za starejše Za vrtec so primerni naslednji tečaji: otroke lahko izvedemo tudi poldnevni izlet, ki ga pričnemo –– tečaj plavanja, zjutraj, domov pa se vrnemo do konca delovnega dne. –– tečaj rolanja, Pri takem izletu morajo imeti otroci tudi ustrezno opremo –– tečaj smučanja, (čevlji, nahrbtnik, malica, pijača...) –– tečaj kaj veš o prometu.
7.3. ORIENTACIJA LITERATURA:
Orientacija je dopolnjena oblika izleta kjer otroke z Videmšek M., Pišot R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: določenimi nalogami usmerjamo po v naprej določeni poti. Fakulteta za šport Lahko ima tudi tekmovalen značaj. Otroci pri orientaciji na Videmšek M., Berdajs P., Karpljuk D. (2003). Mali športnik. prijeten in poučen način v naravnem okolju razvijajo gibalne Ljubljana. Fakulteta za šport Trdina J. (1975). Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: DZS in funkcionalne sposobnosti ter osvajajo različna znanja Bahovec
169 Naravne oblike gibanja - Primer dobre prakse v vrtcu Mozirje Tanja KLEMENŠEK
Naravne oblike gibanja - Primer dobre prakse v vrtcu Mozirje
(Natural Forms of Movement - A Good Practice Example in Preschool Mozirje)
Tanja KLEMENŠEK JVIZ Mozirje OE vrtec Mozirje
Povzetek telo, preizkuša kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi Gibanje je za otroka in njegov razvoj ključnega zaupanje vase. Hkrati daje gibanje otroku občutek ugodja, pomena. Otrok pri gibanju išče samostojne poti in varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. Z gibanjem reševanje gibalnih problemov. Pri tem pa nemalokrat otrok raziskuje, spoznava in dojema svet okrog sebe. naletimo na povezovanje različnih področij Kurikula. (Otrok v vrtcu, 2001, str. 57) V današnjem času je povezovanje dejavnosti zelo aktualna tema, saj različne aktivnosti bolje pripomorejo k celostnemu razvoju otroka. Nemalokrat npr. težka in 2. Opredelitev problema nerazumljiva matematika postane v gibanju zabavna in lahka, temu pa se pridruži še glasba, ki predstavlja Igra na prostem predstavlja vsakodnevno priložnost, univerzalni jezik gibalnih dejavnostih. Tako kot z glasbo, da se otroci vključijo v živahno, glasno igro na prostem. ki jo lahko poslušamo in se med sabo razumemo tudi, Otroci nadaljujejo svojo igro v bolj prostranem okolju, če smo jezikovno različni, je s športom in športnimi raziskujejo naravno okolico, jo spoznavajo ter doživljajo aktivnostmi. Že otroke na ravni predšolske vzgoje lahko spremenljive vremenske razmere in letne čase. (Hohmann, združuje prav šport in z njim povezana gibanja, ki ne Weikart, 2005, str. 282) služijo zgolj kot orodje rekreacije ampak tudi za učenje in Ker imamo v vrtcu Mozirje idealne pogoje, da bi učinkovitejši razvoj predšolskih otrok. uresničili zgoraj zapisano, smo bili že v začetku leta Ključne besede: športne aktivnosti, Kurikulum, mnenja, da premalo izkoriščamo vse to, kar nam naša predšolski otrok. okolica ponuja. Neokrnjena narava, številne aktivnosti za otroke, rekviziti in nenazadnje tudi velika športna dvorana, ki nam je tedensko na razpolago. Abstract
Exercise is of utmost importance for the development 3. Skupine naravnih oblik gibanja of children. By exercising they develop individual solutions and solve movement related problems. If we analize the 2.1 Pedipulacije oziroma lokomocije field of exercise development, we can conclude it involves Pedipulacije oz. lokomocije so gibanja, ki predstavljajo all areas of the curriculum. Interdisciplinary research these različna osnovna premikanja telesa v prostoru. Mednje days plays an important role as it improves the overall spadajo: plazenja, lazenja, hoja, tek, padci, plezanja in development of children. For instance; a generally hard skoki (v daljino, višino in globino) ( Pistotnik, Pinter in to understand field of mathematics can be simplified and Dolenc, 2002). easier to cope with if we involve exercise games and 2.2. Manipulacije even more interesting if we involve music, that can also So gibanja, pri katerih gre za opravljanje osnovnih be interpreted as a universal tool for exercise activities. gibalnih operacij s posameznimi telesnimi segmenti. Sem Furthermore, music as well as exercise games can serve spadajo: meti in lovljenja predmetov, udarci in blokade as a primitive means to communicate even if the parties udarcev ter prijemi (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002). involved do not know each others language. This is very 2.3 Sestavljena gibanja important for young children where the movement games Tu se lokomocije in manipulacije izvajajo hkrati. Sem do not serve only as a tool to exercise but also as a tool pa prištevamo: potiskanja, vlečenja, dviganja in nošenja for more effective learning and development of preschool (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002). children. . Plazenja in lazenja Key words: sport activities, curriculum, preschool Plazenja so gibanja, pri katerih se za premikanje v child. prostoru uporabljajo roke, noge in trup, pri čemer je trup v stiku s podlago (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002, str. 30). Lazenja so gibanja, pri katerih se vadeči premikajo 1. Uvod s pomočjo rok in nog, trup je dvignjen od podlage. (Pistotnik, Pinter in Dolenc, 2002, str. 38). Naravne oblike gibanja so pri človeku prisotne celo . Hoja in tek življenje. Že kot dojenčki se pričnemo plaziti, to pa nas Hoja je osnovna oblika gibanja, ki jo uporabljamo spremlja do prvih korakov. Prvim korakom sledijo padci, ki za premikanje po prostoru. Hitrejše gibanje je tek, pri pa se kasneje pokažejo kot uspešno orodje učenja na poti katerem zaradi močnejših in hitrejših odzivov od podlage življenja. pojavi brez podporna faza, t.j. faza leta (Pistotnik, Pinter in Naravne oblike gibanja sodijo med najtrdnejša gibanja Dolenc, 2002). v našem življenju in so hkrati tudi pomemben del športne . Plezanja vzgoje. So primarno sredstvo za nadgradnjo našega . Skoki (v daljino, višino, globino) gibanja in že v rani dobi predšolskega otroka izjemno . Padci pomembna. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje • Kadar ohranjanje ravnotežnega položaja ni več
170 (Natural Forms of Movement - A Good Practice Example in Preschool Mozirje) Tanja KLEMENŠEK
možno uravnavati s kompenzacijskimi gibi, pride nadaljnjem razvoju. Dečki so sicer nekoliko bolj uspešni do izravnoteženja telesa, ki posledično povzroči pri izvajanju gibalnih spretnosti, ki vključujejo hitrost in bolj ali manj trd stik s tlemi (Pistotnik, Pinter in moč – skoki, meti, teki, deklice pa uspešneje izvajajo Dolenc, 2002, str. 60). gibanja z rokami, ravnotežje in ritem – plese (Pišot in . Potiskanja in vlečenja Planinšec, 2005). . Dviganja in nošenja . Meti in lovljenja predmetov (Pistotnik, Pinter in Dolenc, Tekalne sposobnosti 2002).
4. Cilji in hipoteze DEČKI
ENAKE V začetku šolskega leta smo si v vrtcu Mozirje zastavili Spol BOLJŠE z letnim delovnim načrtom cilje, da bomo bolj gibalno aktivni. Naša pričakovanja so bila visoka in s tem smo želeli DEKLICE spodbuditi sebe, otroke in starše k napredku, ki bi bil viden ob koncu šolskega leta. V opazovanje smo vključili vzorec 24 otrok starih od 5 - 6 let. Od tega je bilo 12 fantkov in 12 0 5 10 15 20 25 30 deklic. Z izvajanjem naravnih oblik gibanja smo pričeli že v Število otrok mesecu septembru in zaključili v mesecu maju. Naši cilji so bili na področju športnih znanj: Graf1: Tekalne sposobnosti. –– procesno izvajanje naravnih oblik gibanja skozi celotno šolsko leto, –– pravilno izvajanje naravnih oblik gibanja, H1: To hipotezo smo potrdili, saj so vsi otroci –– uporabljanje pravilnih izrazov in napredovali. Težje pa ocenjujemo tiste otroke, ki so v –– spoznavanje vloge narave ter čistega okolja v povezavi skupino prišli šele aprila, zato smo njihovo znanje ocenili, z gibanjem v naravi. kot brez napredka. Pri razvoju funkcionalnih in gibalnih sposobnosti, smo si zadali cilj razvijati moč, hitrost, natančnost, ravnotežje, Hopsanje gibljivost in nenazadnje tudi vzdržljivost. Tretje področje pa je prav tako pomembno in zajema socialno - čustveno raven. Tu pa smo si zastavili naslednje SLABŠE cilje:
–– razvijati pozitivne vzorce športnega obnašanja, DEKLICE SREDNJE –– navajati otroke na upoštevanje navodil in DEČKI –– spodbujati delovanje v skupini. Cilje pa predstavljamo še v obliki dveh hipotez. ODLIČNO
H1: Ob koncu šolskega leta se bodo tekalne sposobnosti Stopnjesposobnosti otrok izboljšale. H2: Ob koncu šolskega leta bodo vsi otroci znali 0 2 4 6 8 10 12 hopsati. Število otrok
Graf 2: Razvrstitev otrok glede na znanje hopsanja v eno izmed treh skupin. 5. Metode dela Iz grafa 2 je razvidno, da smo skozi leto z otroki izvajali Pri samem izvajanju smo uporabljali: tudi hopsanje. Pri tem je prišlo do težav predvsem pri –– metodo razlage za opisovanje ali tolmačenje ob otrocih, ki so mlajši in pri tistih, ki so v skupino prišli tekom uvajanju novitet, leta. Ti se hopsanja niso povsem naučili ali pa še vedno –– metodo pogovora, ob morebitnih neuspehih, delajo več napak. –– metodo demonstracije, ki smo jo uporabili ob načelu Otroci naredijo pri izvajanju testov relativno nazornosti, saj smo želeli čimbolj pravilno prikazati veliko število napak. Dejstvo pa je, da se pri mlajših postopek gibanja, otrocih določenim problemom, ki so povezani z izvajanjem –– metodo opazovanja, saj smo le tako lahko opazili motoričnih nalog, enostavno ni mogoče izogniti, kar razlike med otroki, ugotavljajo tudi drugi avtorji (npr. Zimmer, 1981). Do napak –– metodo igre - preko katere smo najlažje znanje tudi prihaja predvsem pri izvajanju informacijsko zahtevnejših utrdili. nalog (Pišot in Planinšec, 2005). H2: To hipotezo smo delno potrdili. Predvsem smo od otrok pričakovali preveč. Pri tem bi lahko izpostavili 6. Rezultati cilj procesnega izvajanja, ki je na trenutke izostajal, saj smo imeli skozi leto še mnogo drugih obveznosti. Če smo V vrtcu smo izvajali vse naravne oblike gibanja. želeli, da bi vse potekalo tako, kot smo si zamislili, smo Posebno pozornost pa smo skozi leto namenili prav morali urnik naših športnih udejstvovanj prilagajati in tako tekalnim sposobnostim in hopsanju. Za ti dve smo medpodročno povezovati področje gibanja. področji smo se odločili, ker smo menili, da bo tu napredek pri otrocih izjemno viden. Izkazalo se je, da so razlike med spoloma v zgodnjem otroštvu dokaj majhne, 7. Sklep kar potrjujemo z opažanjem posameznikov, povzetem v grafu 1. Celoletno delo in trud se pri predšolskih otrocih vedno Razlike med obema spoloma pridejo bolj do izraza v obrestuje. V vrtcu Mozirje se poleg vzgojiteljic in njihovih
171 (Natural Forms of Movement - A Good Practice Example in Preschool Mozirje) Tanja KLEMENŠEK pomočnic mnogokrat v naš vsakdanjik vključijo tudi druge okviru družinske vzgoje. Ciljamo na Luno, če zgrešimo, ustanove s katerimi zelo uspešno sodelujemo. Tako so ostajamo med zvezdami. otroci v letu 2009/2010 bili deležni tudi smučanja, plavanja in popoldanske telovadbe s strokovnjaki iz športnega področja. Cilji, ki smo si jih zastavili so bili tako v celoti 8. Literatura izpolnjeni, zato smo že pričeli razmišljati o novih izzivih za prihodnje leto. Z uspešnim sodelovanjem s Pedagoško Hohmann, M., Weikart, P. D. (2005). Vzgoja in učenje predšolskih fakulteto, z Zavodom RS za šolstvo, s srednjimi šolami, otrok. Ljubljana: DZS. ki izobražujejo bodoči vzgojno - izobraževalni kader, Otrok v vrtcu: priročnik h kurikulu za vrtce: (2001). Maribor: s permanentnih izobraževanjem, z nadaljevanjem Založba Obzorja. Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem izobraževanja posameznic na podiplomskem študijskem otroštvu. Motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v programu dokazujemo, da smo na pravi poti. Imamo interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatskega statusa pa dokaj visoko zastavljene cilje tudi za prihodnost in otroka. Koper: Annales. stremimo k izpolnjevanju gibalnih kompetenc otrok, saj Pistotnik, B., Pinter, S. , Dolenc, M. (2002): Gibalna abeceda. so nujno potrebne glede na zaznavanje pomanjkljivosti v Ljubljana: Fakulteta za šport.
172 ORGANIZACIJA PLANINSKIH IZLETOV Marina KMET
ORGANIZACIJA PLANINSKIH IZLETOV THE ORGANIZATION OF MOUNTAIN EXCURSIONS
Marina KMET OŠ NHR Hrastnik, Slovenija
Povzetek (2010) ter navajajo, da je gibalno športna aktivnost: » … izrazito zdravstveno preventivna dejavnost v biološkem Sodoben način življenja ima negativne posledice za (z vidika skeletno-mišičnega in srčno-dihalnega sistema, celosten razvoj otrok. Vse te posledice lahko omilimo vzdrževanja energijskega ravnovesja ter preprečevanja ali pa jih preprečimo z rednim gibanjem. Pomembno srčno-žilnih bolezni), psihološkem in socialnem smislu.« vlogo pri motiviranju otrok za gibanje imajo starši, šola (Šetina, idr., 2010, str. 77). pa lahko s pestro ponudbo športnih dejavnosti nadgradi Otroke je zato potrebno spodbujati k aktivnemu prizadevanja staršev za ustrezen gibalni razvoj otrok. preživljanju prostega časa. Starši in družina so tisti, ki Planinski izleti so ena izmed dejavnosti, kamor se lahko dajo otrokom temeljno podlago za kasnejše ukvarjanje vključi vsak otrok. Naloga mentorjev pa je, da izlete s športom in z rekreacijo. »Otroštvo je namreč tisto organizirajo tako, da so jih sposobni opraviti vsi učenci in življenjsko obdobje, ko lahko s široko paleto naravnih da jim hkrati predstavljajo izziv. oblik gibanja še v največji meri vplivamo na razvoj gibalnih Ključne besede: otroci, športne dejavnosti, planinski sposobnosti …« (Pistotnik idr., 2002, str. 14). V šolah in izleti, mentorji društvih pa moramo aktivnosti staršev dopolnjevati in nadgrajevati tako, da otrokom ponudimo možnost udejstvovanja pri različnih Abstract športnih aktivnostih. Tudi Škof (2007) meni, da: » … najpomembnejšo vzpodbudo mladim za dejavno športno A modern way of life has negative consequences on življenje dajejo družinsko okolje, šola in šolska športna the overall development of children. All these effects can vzgoja, športna društva« (str. 35). be prevented by regular exercise. Parents have got an Rekreacija, s katero se lahko ukvarja vsak in ki ima important role in motivating children to exercise while the številne pozitivne učinke na razvoj otrok, je hoja. »Z bolj school can offer a variety of sports activities which can dinamičnimi oblikami hoje, predvsem s hojo navkreber in assist the parents' efforts. Mountain tours are activities in navzdol po strminah, lahko vplivamo na krepitev nog in which every child can participate. The important role or spodbudimo k delovanju na višji ravni večje funkcionalne mentors is to organize mountain tours which are suitable sisteme, kot sta krvožilni in dihalni.« (Pistotnik idr., 2002, for all children while at the same time offering challenge. str. 49). Poleg tega pa otroci s hojo krepijo tudi vzdržljivost Key words: children, sports activities, mountain tours, in vztrajnost. Krožki mladih planincev so torej idealna mentors možnost, kjer lahko učence motiviramo za dejavno športno življenje.
1. Uvod 2. Organizacija planinskih izletov v okviru krožka Vsi, ki delamo z mladimi, se zavedamo vpliva Mladi planinci sodobnega načina življenja, ki ne deluje motivacijsko na ustrezen gibalni razvoj otrok. Večina štiriletnih otrok Krožek mladih planincev je organizirana športna že obvlada daljinski upravljalnik in računalniško miško. dejavnost, pri kateri lahko sodelujejo Koliko med njimi pa je takšnih, ki znajo brcniti ali uloviti vsi učenci, ne glede na svoje sposobnosti. Paziti je žogo? Pistotnik, Pinter in Dolenec (2002) ugotavljajo, potrebno samo na to, da so okoliščine, oblike in načini da je potrebno mladostnike naučiti že marsikatere od dela prilagojeni njim, njihovim značilnostim in potrebam naravnih oblik gibanja, saj jih v vsakdanjem življenju (Škof, Bačanac, 2007, str.39). To pomeni, da je potrebno srečujejo redkeje ali pa sploh ne. Tudi učiteljice v prvih pred vsakim planinskim izletom skrbno načrtovati pot, razredih ugotavljajo, da je vse več otrok, ki imajo težave s izbrati primerno zahtevnost in predvideti možne zaplete. koordinacijo in njihov gibalni razvoj ni ustrezen. Poleg tega Učence je potrebno za hojo v hribe ustrezno motivirati. rezultati sistematskih pregledov otrok kažejo na povišan Poleg ustrezne izbire izleta deluje zelo motivacijsko tudi holesterol in druge težave, povezane z nezdravim načinom Dnevnik mladega planinca, v katerem učenci zbirajo žige življenja (Uršič-Bratina, idr., 2003). z osvojenih vrhov. Za določeno število osvojenih vrhov Sodoben način življenja ima negativne posledice tudi pa so nagrajeni z bronastim, srebrnim in zlatim znakom. na psihično zdravje otrok. »Pri telesno neaktivni mladini Glede na to, da lahko otroci žige zbirajo tudi, kadar se pogosteje pojavljajo tesnoba, depresije in nevrotična gredo v hribe s starši, ima takšen dnevnik precejšnjo stanja, slabšanje samopodobe, kar lahko vodi v težja motivacijsko vrednost. psihotična stanja, tudi samomor« (Tomori, Zalar v Škof, 2007, str. 32). Če želimo, da se bodo otroci zdravo razvijali, moramo 3. Delo krožka mladi planinec v OŠ NHR Hrastnik poiskati protiutež negativnim učinkom sodobne družbe. in opis izleta Gibanje je dejavnost, s katero lahko preprečimo ali vsaj omilimo vse zgoraj navedene težave. Pozitivne učinke V osnovni šoli NHR Hrastnik v začetku šolskega leta gibalno-športne aktivnosti na celostni razvoj otrok in mentorji krožka Mladi planinec poberemo prijave. H mladostnikov poudarjajo Šetina, Pišot, Volmut in Šimunič krožku se običajno prijavi med 50 in 60 učencev od 1. do
173 THE ORGANIZATION OF MOUNTAIN EXCURSIONS Marina KMET
9. razreda. Izletov pa se v povprečju udeleži od 35 do 45 naredijo kakšen požirek pijače. Po približno eni uri hoje učencev. Zraven vedno povabimo tudi starše. Opažamo, se ustavimo in pomalicamo. Nadaljnje postanke za pijačo da se izletov iz leta v leto udeležuje tudi vse več staršev. delamo po potrebi. Na vsakem izletu učence opozarjamo, Program izletov, ki jih bomo organizirali, mentorji da morajo smeti spraviti v nahrbtnik, in jih tako navajamo naredimo skupaj. Pri tem so nam v pomoč številni na skrb za čisto okolje. priročniki, v katerih so opisani izleti, njihova zahtevnost in Ko prispemo na vrh, se z učenci dogovorimo za tudi, kateri letni čas je najbolj primeren za obisk določene pravila. Običajno najprej pomalicamo in spijemo topel planinske točke. Pri načrtovanju upoštevamo različne čaj. Učenci si hitro obnovijo energijo in si želijo dodatnih dejavnike: izleti ne smejo biti prezahtevni, hoje mora biti aktivnosti. Kadar so pri koči igrala, mentorji organiziramo za 2-3 ure, morajo biti primerni za učence vseh starostnih uporabo teh igral. Nikoli ne pustimo, da bi otroci obdobij; nekateri izleti so izvedeni v bližini domačega uporabljali igrala brez nadzora. Če igral ni, pridejo v poštev kraja, drugi pa so bolj oddaljeni in so vezani na prevoz. igre, pri katerih se lovijo, skačejo in brcajo žogo. Vsako leto se udeležimo tudi dveh tradicionalnih izletov: Pred odhodom v dolino preverimo, če so učenci za kostanjevega piknika, ki ga organizira domače planinsko sabo pospravili vse smeti, če so pobrali svoje stvari, in se društvo, ter srečanja zasavskih in posavskih mladih ponovno preštejemo. Na povratku običajno niso potrebni planincev. pogosti postanki, kar pa je seveda odvisno od zahtevnosti Najpomembnejši dejavnik, ki ga moramo upoštevati poti. Učenci bi po poti nazaj tekli, zato jih je potrebno pa je zagotovitev varnosti. Najprej je potrebno zagotoviti umirjati, da ne pride do poškodb. Ko se vrnemo na šolsko zadostno število spremljevalcev. Pri tem se ne držimo dvorišče, mentorji počakamo toliko časa, da pridejo zgolj normativa, ampak zagotovimo tudi dodatno starši po učence 1. triade in tudi starejše, če je bilo tako spremstvo. To je še zlasti pomembno, ker imamo veliko dogovorjeno. mlajših učencev, tudi 6-letnikov, in 1 učitelj na 15 učencev je bistveno premalo. Menim, da bi morali na Ministrstvu za šolstvo in šport razmisliti o trenutnih normativih za takšne 4. Zaključek dejavnosti, kot je hoja v hribe. Peljati skupino otrok v hribe, kjer gre hitro lahko kaj narobe, je zahteven projekt in Glede na množično udeležbo na planinskih izletih na tistih šolah, kjer ravnatelji tega ne razumejo, so učitelji predvidevam, da se organizacije lotevamo pravilno. postavljeni pred zelo zahtevno nalogo. Na naši šoli krožek Otroci radi hodijo, kar pomeni, da jih mentorji znamo mladih planincev vodimo trije mentorji. Poleg tega se izleta motivirati. Starši pa so tudi ugotovili, da so otroci varni, vedno udeleži tudi član PD in vsaj nekaj staršev. in nam zaupajo. Naš namen je torej dosežen, sedaj pa je Preden se odpravimo na posamezen planinski izlet, naša naloga, da s takšnim delom nadaljujemo in mlade preverimo vremensko napoved, in če je le-ta ugodna, spodbujamo k udeležbi na pohodih ter s tem prispevamo
V soboto, 15. 5. 2010, se bomo udeležili srečanja zasavskih in posavskih planincev, ki bo letos na Magolniku pri Radečah. Odhod bo ob 8.00 s šolskega dvorišča. Oblecite in obujte se vremenskim razmeram primerno. Za učence krije avtobusni prevoz PD Hrastnik, prispevek za starše pa je 5 EUR. Kot vedno se boste starši lahko peljali, če bo na avtobusu prostor, drugače računajte na lasten prevoz. Vračamo se predvidoma ob 16.00. Prijavnice vrnite mentorjem do petka, 14. 5. 2010 (pred poukom). Mentorji mladih planincev
PRIJAVNICA
Spodaj podpisani ______prijavljam svojega otroka, ______, učenca ______razreda, na pohod na Magolnik. Telefonska številka, na kateri sem dosegljiv/a v času izleta: ______Hrastnik, ______Podpis staršev: ______poberemo prijave. Učenci vedno dobijo obvestilo, na delček k njihovemu zdravemu načinu življenja in s tem k katerem so bistveni podatki o izletu, priložena pa je njihovemu razvoju. tudi prijavnica, ki jo izpolnijo starši. Kot primer navajam prijavnico na srečanje zasavskih in posavskih planincev. Po pobranih prijavah ugotovimo, ali smo za spremstvo LITERATURA: dovolj trije mentorji, v nasprotnem primeru pa ravnateljica odobri še četrtega spremljevalca. Če se odpravimo na Pistotnik, B., Pinter, S. in Dolenc M. (2002). Gibalna abeceda. izlet izven domačega kraja, je potrebno naročiti tudi Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za avtobus in obvestiti Policijsko postajo, da policisti na dan šport. izleta opravijo obvezen pregled avtobusa. Šetina, T., dr. Pišot, R., Volmut, T., in dr. Šimunič, B. (2010). Objektivno izmerjena količina gibalne/športne aktivnosti Na dan izleta s seznami preverimo, če so prisotni predšolskih in mlajših šolskih otrok. Pedagoška obzorja = vsi učenci. Kadar je vožnja daljša, so potrebni vmesni Didactica Slovenica, 25 (1), 77-88. postanki, da se otroci lahko nadihajo svežega zraka. Škof, B. (ur.). (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Po prihodu na izhodišče mentorji otroke preštejemo in Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. se odpravimo na pot. Držimo se pravila, da so spredaj Uršič-Bratina, N., idr. (2003) Presejalno določanje holesterola pri vedno tisti učenci, ki hodijo počasneje. Ko se učenci pet let starih otrocih v Sloveniji. Zdravstveni vestnik, 72 (1), ogrejejo, se ustavimo, da si slečejo odvečna oblačila in 7-10.
174 THE ORGANIZATION OF MOUNTAIN EXCURSIONS Tomaž KOCMAN
VANDROVČEK - PLANINSKI PROJEKT ZA PREDŠOLSKE OTROKE
VANDROVČEK - ALPINE PROJECT FOR PREESCHOOL CHILDRENS
Tomaž KOCMAN Vrtec Jelka
Izvleček cenovno ugodno, vsem dostopno ter, glede na vsakega posameznika in objektivne razmere, prilagodljivo Planinstvo je najverjetneje ena izmed najbolj razširjenih dejavnost v naravi (Kristan, 1993: 33–42). in priljubljenih prostočasnih dejavnosti, ki omogoča Planinstvo doživljamo kot gibalno dejavnost v naravi, cenovno ugodno, vsem dostopno ter, glede na vsakega saj pozitivno vpliva na razvoj otrokovega organizma, prav posameznika in objektivne razmere, prilagodljivo tako pa tudi na izoblikovanje otrokovega čustvenega dejavnost v naravi. Planinstvo pozitivno vpliva na razvoj odnosa do narave in ponuja mnoge vzgojne učinke (prav otrokovega organizma, prav tako pa tudi na izoblikovanje tam, 1993: 253). otrokovega čustvenega odnosa do narave in ponuja Prijateljstvo, medsebojna pomoč in netekmovalnost mnoge vzgojne učinke. Prijateljstvo, medsebojna so lastnosti, ki jih poskušamo v predšolskem obdobju pomoč in netekmovalnost so lastnosti, ki jih poskušamo spodbujati pri vseh športnih dejavnostih, planinstvo pa v predšolskem obdobju spodbujati pri vseh športnih omogoča razvoj le teh tudi v ostalih obdobjih življenja. dejavnostih, planinstvo pa omogoča razvoj le teh tudi v ostalih obdobjih življenja. S planinskim projektom Vandrovček poskušamo v Namen planinskega projekta Vandrovček vrtcu Jelka otrokom na igriv in zabaven način približati planinstvo kot del slovenske kulture ter s tem spodbujati V vrtcu Jelka že več let uspešno poteka gibalno zdravo in aktivno gibanje v naravi in planinskem svetu v športni projekt Gibalček, katerega namen je otrokom krogu prijateljev in družine. To poskušamo doseči skozi ponuditi vsakodnevno zdravo in aktivno gibanje, kvaliteten raznovrstne izlete, akcijo Ciciban planinec, planinskimi razvoj ter kakovostno preživljanje prostega časa skozi uricami, internimi izobraževanji, obiski priznanih športnikov različne športne zvrsti, med katere spada tudi planinstvo. s področja planinstva ter tesnim sodelovanjem s starši in Vendar pa je, zaradi izredno širokih vsebin in sorodnimi organizacijami. dejavnosti, ki jih planinstvo ponuja, nastal v vrtcu Jelka Ključne besede: Vandrovček, planinstvo, gibanje, samostojen planinski projekt Vandrovček. Ta ostaja v tesni narava, zdravje povezavi z gibalno športnim projektom Gibalček, njegove vsebine pa se prepletajo tudi z mnogimi drugimi projekti, ki se izvajajo v vrtcu Jelka (Eko vrtec, Zdravje v vrtcu Summary ...) ter zunanjimi organizacijami s katerimi sodelujemo (Slovenska policija, Turistična zveza Slovenije, Mladinska Mountaineering is probably one of the most common komisija PZS, planinsko društvo ...). and popular leisure activities, which is affordable and Glavni namen Vandrovčka je otrokom na igriv in accessible to everyone, it is adoptable activity in nature zabaven način približati planinstvo kot del slovenske flexible to each individual and to objective conditions. kulture ter s tem spodbujati zdravo in aktivno gibanje Mountaineering has a positive impact on development v naravi in planinskem svetu v krogu prijateljev in of the child's body, as well as on the formation of družine. To poskušamo doseči skozi raznovrstne izlete, child's emotional relationship to nature and offers many akcijo Ciciban planinec, planinskimi uricami, internimi educational benefits. Friendship, mutual assistance and izobraževanji, obiski priznanih športnikov s področja absence of competition are values that we are trying to planinstva ter tesnim sodelovanjem s starši in sorodnimi promote in preschool period for all sports activities, but organizacijami. mountaineering allows us development of these values in every period of life. With mountaineering project “Vandrovček” we are in Družinski planinski izleti kindergarten Jelka trying to introduce mountaineering to children in playful and fun way as a part of Slovenian Aktivno preživljanje prostega časa v naravi dosegamo culture. With the project we are encouraging healthy s sobotnimi planinskimi izleti. Poleg druženja v krogu and active movement in nature and in mountains with družine, tovrstni izleti ponujajo tudi medsebojno friends and family. We are trying to achieve our goals povezovanje in druženje družin otrok iz iste skupine, through various hiking trips, Ciciban planinec project, sosednjih skupin ter vseh enot vrtca Jelka. mountaineering workshops, educational mountaineering Pri organizaciji izletov se opiramo na misel Nejca courses, visits of well known athletes in the Zaplotnika: ''Važna je pot, ne cilj.'', zaradi česar je izlet mountaineering field and in close cooperation with parents zanimiv že na poti sami. Tako nas med vzpenjanjem and related organizations. pogosto čakajo pisemca, ki nam jih vztrajno pušča Key words: Vandrovček, mountaineering, movement, ''gozdni škrat'' ter nas skozi njih spodbuja in uči sobivanja nature, health z ljudmi in naravo. Na poti na Veliko planino nas je, vse do svojega domovanja, v svoji značilni opravi spremljal planšar. Počitke pogosto izkoristimo za to, da prisluhnemo Uvod petju ptic in zgodbam, ki nam jih pripoveduje šelestenje drevesnih krošenj ali pa gozdnim prebivalcem zapojemo Planinstvo je najverjetneje ena izmed najbolj razširjenih kakšno otroško pesem. in priljubljenih prostočasnih dejavnosti, ki omogoča Narava je lepa prav v vsakem vremenu. To smo
175 VANDROVČEK - ALPINE PROJECT FOR PREESCHOOL CHILDRENS Tomaž KOCMAN dokazali že na veliko izletih, ki nam jih ni uspelo vrtčevski ali lastni organizaciji, pa otroci s svojimi risbami, odpovedati, saj so bili ravno otroci tisti, ki so skupaj s dobljenimi žigi, lepljenjem nabranih listov in plodov ter svojimi starši, navkljub slabemu vremenu, želeli oditi na fotografij redno beležijo v knjižice Ciciban planinec. planinski izlet, katerega so že dolgo težko pričakovali. Danes v akciji Ciciban planinec sodelujejo skoraj vsi Tako smo se ob spremljavi dežnih kapelj in goste megle oddelki drugega starostnega obdobja, vključno z nekaj povzpeli na vrh Svetega Jakoba. Za naš pogumen vzpon oddelki iz prvega obdobja. V šolskem leti 2006/07 je v na Rašico, smo bili nagrajeni celo s toplimi sončnimi žarki. akciji sodelovalo 120 otrok. V šolskem letu 2007/08 jih Družinski planinski izleti so pri starših naleteli na je sodelovalo 203, v šolskem letu 2008/09 pa 274 otrok. zelo pozitiven odziv in mnogim pokazali prijetne in Letos v akciji sodeluje 271 otrok. Od jeseni 2006 do otrokom prijazne planinske cilje, ki se nahajajo nedaleč spomladi 2010 je bilo podeljenih 285 našitkov Ciciban od njihovega doma. Izleti so mnoge spodbudili tudi planinec (za opravljenih 5 planinskih izletov), 186 znakov k samostojnemu raziskovanju in odkrivanju bližnjih Ciciban planinec (za opravljenih 8 planinskih izletov), planinskih ciljev. Kljub vsemu pa otroci in starši vneto 85 pesmaric (za opravljenih 12 planinskih izletov) in 37 sprašujejo, kdaj se bomo znova skupaj podali v hribe ter dnevnikov Mladi planinec (za 15 opravljenih planinskih se nato vsakokrat z veseljem in v velikem številu izleta izletov). udeležijo. Tako imamo na planinskih izletih tudi do sto udeležencev. Izobraževanje odraslih in planinske urice za najmlajše Lov na medveda V šolskem letu 2006/07 je v vrtcu Jelka ob sodelovanju Lov na medveda je bil planinski izlet, izpeljan v obliki s Planinskim društvom Onger Trzin za zaposlene potekala orientacijskega pohoda, s katerim smo poskušali doseči Planinska šola v sklopu katere so si udeleženci pridobili kar največ ciljev našega projekta. Družine so se na pot, osnovna planinska znanja. Posamezne teme Planinske označeno z medvedjimi šapami, odpravile same, s čimer šole so izvajali izkušeni vodniki PZS, gorski reševalci, smo poskušali omogočiti aktivno preživljanje prostega geografi in ostali strokovnjaki s področja planinstva. časa v ozkem družinskem krogu. Tako družine niso bile Izvedeno je bilo tudi srečanje 'Z otroki v gore' pod vezane na ostale udeležence ter so se lahko gibale v vodstvom Urške Stritar ter poučni delavnici 'Igre v naravi' skladu s svojimi željami ter zmožnostmi in motivacijo in 'Družabnost v gorah'. otrok. Pot se je odvijala po robu Črnuškega gozda ter je Skupaj s starši je bilo izvedeno pogovorno srečanje, na s svojo razgibanostjo otrokom ponujala mnoge gibalne temo planinstva v predšolskem obdobju, v sklopu razvoja izzive. Na poti so bile organizirane različne postaje, kjer vizije vrtca. Skupaj s starši smo si ogledali dejavnosti so otroke čakale raznovrstne naloge. Z recikliranjem projekta ter določili nadaljnji razvoj projekta. ter iskanjem predmetov, ki ne sodijo v naravo, so Prejeto znanje vzgojiteljice in vzgojitelji redno otroci razvijali svojo ekološko zavest in spoštljiv odnos uporabljajo pri izvajanju planinskih vsebin v oddelku. do narave. S štetjem različnih barv in zvokov narave, Otroci tako spoznavajo planinstvo ne le skozi planinske slepim tipanjem in vonjanjem dreves, opazovanjem in izlete, temveč tudi skozi petje, ustvarjanje, naravoslovne raziskovanjem gozdnih tal ter nabiranjem plodov pa so poizkuse, pravljice in pogovor v okviru planinskih uric. otroci z uporabo različnih čutov doživljali in spoznavali Planinske urice popestrijo tudi obiski priznanih naravo. Navodila, napisana pri posameznih postajah, so alpinistov in plezalcev kot so Tomaž Jakofčič, Miha otrokom podajali starši, kar je omogočilo, da so ti vsebino Valič in Tina Di Batista. Ti so nas s prikazom planinske prilagodili razumevanju in sposobnostim svojih otrok. Tako opreme ter skozi lastne prezentacije seznanili o svojem starši kot otroci so bili nad pripravljeno potjo navdušeni, planinskem udejstvovanju. otroke pa je še posebej motiviralo sprotno sestavljanje medveda, katerega so s pomočjo iluzije tudi spravili v kletko. Sklepni del
Izjemno zadovoljstvo otrok in staršev, veliko število Akcija Ciciban planinec vključenih oddelkov ter naraščajoče vključevanje v akcijo Ciciban planinec so pokazatelji, da smo s planinskim Planinski izleti se odvijajo tudi v posameznih skupinah projektom Vandrovček na pravi poti. Po zastavljenih poteh kot del dnevnega programa. Tako se skupine glede bomo hodili tudi v prihodnje ter poskušali ob sodelovanju na starost, zmožnosti in trenutne vsebine odpravljajo s starši in sorodnimi organizacijami narediti projekt še na različne planinske točke v bližnji in daljni okolici bogatejši. vrtca. Povzpeli smo se do Mengeške koče na Gobavici, na Rašico, Debni vrh, Rožnik, Krim, Stari grad nad Smlednikom, Ljubljanski grad, Slivnico, Golovec, Janče, Literatura: Sveti Urh, Sveto Ano, Limbarsko goro, se podali na Pot ob žici in še kam. Kristan, S. (1993). V gore. Radovljica: Didakta. Vse planinske izlete, vključno z družinskimi izleti v
176 VANDROVČEK - ALPINE PROJECT FOR PREESCHOOL CHILDRENS Suzana KOCMUR, Barbara BOBN
GIBALNI IZZIVI RAZLIČNO STARIH OTROK V ENOTI PIKAPOLONICA MOTOR ABILITY CHALLENGES OF DIFFERENT AGED CHILDREN IN THE PIKAPOLONICA NURSERY
Suzana KOCMUR, Barbara BOBN Vrtec Ivančna Gorica
Povzetek activitiy in the nature. With a help of a fairy tale we took our children inside the world of physical activities. Gibalni razvoj je eno izmed najpomembnejših področij In our research we used the method called play in the otrokovega razvoja, ki ima v predšolskem obdobju veliko nature. The main goal that we wanted to achieve was to vlogo. Današnji otrok kar precej časa preživi v vrtcu develop moving skills. The results have shown that there in je več časa ločen od staršev, kar pomeni, da mnogi are developmental differences between younger and older v popoldanskem času nimajo priložnosti za aktivne children, which is characteristic for their development. dejavnosti na prostem. Zato meniva, da se moramo Our goal was realized with both groups, since we were vzgojitelji zavedati problema ter načrtovati tako, da developing moving skills in the natural environment and čimbolj poudarimo področje gibanja. spent this time for active learning while having fun. Vzporedno z otrokovo rastjo se običajno nadgrajujejo KEY WORDS: physical activities in the nature, moving tudi njegove gibalne sposobnosti. Postaja spretnejši, skills, play method, child’s development. močnejši, vzdržljivejši, bolj je orientiran v prostoru ipd. Zanimalo naju je, kako se odzivajo na iste gibalne izzive različno stari otroci. Za primerjavo sva vzeli otroke iz dveh UVOD starostnih skupin: 3-4 let in 5-6 let. Enota Pikapolonica v Ivančni Gorici se nahaja v zelo Sodoben način življenja nam poleg napredne lepem naravnem okolju, kjer imamo otroci in vzgojiteljice tehnologije in hitrejšega komuniciranja prinaša tudi zelo veliko priložnosti za izkoriščanje naravnih možnosti manj časa za aktivno preživljanje trenutkov z družino, (gozd, travniki, polja …). Ravno zaradi teh značilnosti še posebej v naravi. Večina prebivalcev Ivančne Gorice sva se odločili, da izvedeva privlačno gibalno dejavnost je zaposlenih v Ljubljani, kar pomeni vsakodnevno v naravi. Otroke sva s pomočjo pravljice popeljali v svet vožnjo tja in nazaj, zato jim to vzame še dodaten prosti gibanja. čas. Tako večino časa preživijo bolj ali manj v sedečem V raziskavi sva uporabili metodo igre v naravi. položaju in nimajo možnosti aktivnega gibanja. Današnji Glavni cilj, ki sva ga želeli doseči, je razvijanje gibalnih življenjski slog posameznika je vezan na zaprte prostore. sposobnosti. Rezultati so pokazali, da so med mlajšimi Že predšolski otroci zelo veliko časa preživijo pred in starejšimi otroci razvojne razlike, kar je značilno za televizorjem in računalnikom, zato nimajo tolikšne njihov razvoj. Najin cilj pa je bil dosežen, saj smo pri obeh možnosti seznanjanja z naravnimi materiali kot včasih, kar skupinah razvijali gibalne spretnosti v naravnem okolju in predstavlja slabo razvite motorične sposobnosti in celo se pri tem aktivno učili in veselili. nekatere nerazvite naravne oblike gibanja. Vse to lahko KLJUČNE BESEDE: gibanje v naravi, gibalne privede do stalne izpostavljenosti različnim nevarnostim in sposobnosti, metoda igre, otrokov razvoj. tudi poškodbam (Konda 2003). Otroci, ki so vključeni v naš vrtec, so pogosto v vrtcu do poznega popoldneva. Zato se moramo vzgojitelji Abstract zavedati odgovorne naloge, ki jo imamo in otrokom omogočiti, da v tem času zadovoljijo naravno potrebo po Motor ability development is one of most important gibanju. Ponuditi moramo otrokom privlačne in primerne areas in the child’s development with great influence gibalne dejavnosti, s katerimi spontano rešujejo gibalne already in the preschool period. Nowadays children spend naloge. Meniva, da naravno okolje ponuja odlične pogoje a lot of time in the nursery and are seperated from their za spodbujanje otrokovih gibalnih sposobnosti, saj v njem parents, which points out that many of them do not have vsakdo lahko najde sebi primeren izziv. S tem otroka tudi an opportunity to spend afternoons outside by doing navajamo na reševanje gibalnih problemov v njegovem some active free-time activities. Therefore it is our opinion nadaljnjem življenju. that childcare workers should be aware of this problem Zadostna in primerna gibalna dejavnost ugodno vpliva and plan their activities in order to emphasise the area of na nadaljnji razvoj človeka tudi v poznejšem obdobju. physical activities. Aktiven otrok postane aktiven odrasel človek, ki ga v Side by side with a child’s growth, usually there is an primerjavi z neaktivnim odraslim vrstnikom bistveno manj upgrade of his moving skills. He/She is becoming more ogrožajo različne bolezni (Videmšek 2007). agile, stronger, more persistant, better space oriented Gibalni razvoj otroka poteka v zgodnejših letih življenja etc. We wanted to find out how children of different age od naravnih oblik gibanja do kompleksnejših in bolj react to the same moving challenges. We were comparing zahtevnih, kasneje pa tudi do športnih dejavnosti. Vrtec children of two age groups: 3-4 years and 5-6 years. bi moral vsakodnevno zagotoviti in omogočiti različne Our nursery Pikapolonica in Ivančna Gorica is situated dejavnosti notri in na prostem, da bi otroci lahko spoznali in a really beautiful natural surroundings, which offers in razvili gibalne sposobnosti (Kurikulum 2004). plenty of opportunities to take advantage in nature (forest, Ker želiva otrokom dati najboljše možnosti za njihov meadows, fields …). These characteristics were also the gibalni razvoj, sva se odločili, da jim omogočiva čim več reason for our decision to carry out an attractive moving prijetnih gibalnih trenutkov v naravi. Zanimalo naju je,
177 MOTOR ABILITY CHALLENGES OF DIFFERENT AGED CHILDREN IN THE PIKAPOLONICA NURSERY Suzana KOCMUR, Barbara BOBN kakšne so gibalne značilnosti otrok različnih starostnih 7. KRAVE NA TRAVNIKU skupin pri istih gibalnih nalogah. Krave z dolgim repom so morale odgnati muhe. Otroci so si rutico zatlačili za hlače in z boki gibali levo in desno ter hodili naprej in zadenjsko. CILJI 8. VLEČENJE REPE Ugotavljanje razlik med dvema različno starima Otroci so dedku, babici in živalim pomagali vleči repo. skupinama predšolskih otrok pri izvajanju različnih gibalnih Vlečenje vrvi kot tekmovanje dveh skupin (moč celega izzivov telesa in hitrost reakcije).
9. SKOK – POK HIPOTEZE Babica, dedek in živali so izvlekli repo in padli na tla. Otroci so skočili s štora na tla. H01: Starejši otroci so bolj spretni pri gibalnih nalogah kot mlajši. 10. ZABAVA H02: Mlajši otroci porabijo več časa za izvajanje istih nalog. Na koncu je bila zabava s padalom. Navodilo igre je H03: Tako starejši kot mlajši otroci prdejo do cilja in bilo, da se otroci pod padalom izmenjajo na klic in se pri uspešno opravili vse naloge. tem gibajo kot določena žival. Na koncu so otroci pregledali vse zbrane liste in jih uredili po vrstnem redu. Za nagrado jim je zadovoljna METODE DELA miška prinesla sadje. Sodelovali so otroci iz dveh skupin, in sicer 19 otrok, Izbrali sva metodo pedagoškega eksperimenta. starih 3-4 leta in 24 otrok, starih 5-6 let. Dejavnost sva Podatke sva zbirali s pomočjo načrtnega raziskovanja izvajali posamezno, vsaka s svojo skupino. Preden smo vzročno posledičnih odnosov med različno zahtevnimi se podali na pot, sva pripravili vse potrebne rekvizite na gibalnimi izzivi in skupinama različno starih otrok. Gibalni postajah v gozdu. izzivi so stremeli k razvoju gibalnih sposobnosti otrok. Le- te pa sva si zastavili kot uresničevanje spodnjih ciljev: –– otrok razvija koordinacijo in ravnotežje, RAZPRAVA PO HIPOTEZAH –– otrok razvija moč, hitrost, gibljivost, vztrajnost, –– otrok sproščeno izvaja naravne oblike gibanja (hoja, HIPOTEZA 1 tek, skoki, kotaljenje, plezanje …) Rezultati metode pedagoškega eksperimenta so –– otrok spoznava vlogo narave in čistega okolja v pokazali, da so starejši otroci bolj spretni pri izvajanju povezavi z gibanjem v naravi. gibalnih nalog kot mlajši otroci, torej je prva hipoteza Najine hipoteze pred izvajanjem gibalnih dejavnosti se potrjena. Iz posnetka je razvidno, da so starejši otroci bolj nanašajo zgolj na primerjavo med otroki obeh skupin. natančno, izpopolnjeno in vztrajno izvajali naloge. Pri hoji Za otroke sva pripravili gibalno dejavnost v naravi v čepu so starejši otroci bolj intenzivno posnemali gibanje na temo Repa velikanka. Najprej jim je lutka miška kokoši, pri skoku s štora so samostojno splezali na štor in prebrala pravljico A. Tolstoja Repa velikanka, nato pa skočili na tla, pri hoji po štirih pa so bolj prenesli težo na jih je odpeljala na pot po gozdu, kjer je bilo pripravljenih roke. 10 postaj z različnimi gibalnimi nalogami. Naš cilj je bil pomagati miški zbrati vse liste, ki jih je veter raznesel po HIPOTEZA 2 gozdu in jih urediti v pravi vrstni red. List so otroci dobili Hipoteza le delno drži. Nekatere naloge so bile za šele po opravljeni nalogi. mlajše otroke bolj zahtevne, zato so pri njih porabili več Opis postaj: časa. Pri nalogi »POK SKOK« so otroci pri plezanju in skoku s štora potrebovali pomoč vzgojiteljice, zato je 1. JUTRO PRI BABICI IN DEDKU izvajanje naloge potekalo dlje. Pri ostalih nalogah so bili Otroci so imeli nalogo, da z gibanjem pokažejo, kako večinoma samostojni, starejši otroci pa so bili pri vseh se babica in dedek razgibavata, ko se zbudita. Delali smo nalogah v celoti samostojni. raztezne vaje za ramenski obroč, roke, noge in vrat.
2. OBDELOVANJE ZEMLJE IN SEJANJE SEMEN HIPOTEZA 3 Okopavali smo zemljo in jo zrahljali – razkorak in To hipotezo v celoti potrjujeva, saj je obema predklon naprej, desno in levo, zaklon, dvigovanje rok in starostnima skupinama uspelo opraviti vse naloge. Otroci trupa. Nato smo posejali semena. so pri tem uživali, bili zadovoljni z uspehom in to tudi pokazali z veselimi vzkliki. 3. MAČKA NA KMETIJI Posnemali smo gibanje mačke – hoja po vseh štirih. ZAKLJUČEK 4. NA KMETIJI SO ŽIVELE BELE GOSKE Zabavale so se s plezanjem čez ovire. Otroci so plezali Z metodo pedagoškega eksperimenta sva ugotavljali čez skale. razlike v gibalnem izražanju dveh starostnih skupin predšolskih otrok. Ugotovili sva, da so starejši otroci 5. KOKOŠI NA KMETIJI spretnejši od mlajših ter da oboji pridejo do cilja. Ni pa Otroci so posnemali gibanje kokoši – hoja v čepu z nujno, da so starejši tudi vedno hitrejši pri opravljanju istih dvigovanjem in spuščanjem rok. nalog. Poleg omenjenih hipotez pa bi poudarili še nekatere 6. PUJSKI V BLATU ideje, ki so se nama pri tem porodile. Med potjo so si Otroci so se kotalili po polivinilu. otroci pomagali, kar pomeni, da so poleg gibanja razvijali
178 MOTOR ABILITY CHALLENGES OF DIFFERENT AGED CHILDREN IN THE PIKAPOLONICA NURSERY Suzana KOCMUR, Barbara BOBN tudi socialni čut in timsko delo. Med samo dejavnostjo LITERATURA in še posebej na koncu je bila prisotna tudi matematična aktivnost (urejanje slik). Velik, predvsem pa spontan, Bahovec D., E. (2004): Kurikulum za vrtce. Ljubljana. Zavod RS poudarek je bil tudi na področju družbe, narave, jezika in za šolstvo. umetnosti (lutka). S tem sva dokazali, da smo z gibanjem Konda, B. (2003): Pomen gibanja za predšolske otroke I. del. usvajali tudi vsa ostala področja otrokovega razvoja. Videmšek, M.; Pišot, R. (2007): Šport za najmlajše. Ljubljana. Fakulteta za šport, Inštitut Za šport.
179 NARAVA KOT SPODBUDNO OKOLJE ZA GIBANJE OTROK Marjana KOLAR
NARAVA KOT SPODBUDNO OKOLJE ZA GIBANJE OTROK
NATURE AS SUPPORTIVE ENVIROMENT FOR MOVEMENT OF THE CHILDREN
Marjana KOLAR Vrtci Občine Moravske Toplice
POVZETEK povabimo v vrtec in popoldne preživimo aktivno v naravi. Nikakor ni dovolj gibanje samo v vrtcu. Aktivno preživljanje V prispevku želim predstaviti, kako v našem vrtcu popoldneva prispeva k dobremu počutju otrok. izkoristimo naravno okolje za otrokovo osnovno potrebo - Naš vrtec je v vaškem okolju in nas obdaja veliko gibanje. zelenja in raznolikega terena. Sistematično načrtujemo gibalne dejavnosti, ki nam V naravi sem želela ugotoviti, kaj otroci počnejo in jih nudi okolje, bližnja okolica. Ves naravni material kako se zaigrajo brez ponujenih rekvizitov v gozdu, ob izkoristimo za učno gibalno okolje. Otrokom nudimo gozdu, na travniku. možnost spoznanja, da za gibalne dejavnosti lahko Otroci nekako niso našli primernih rekvizitov za igro izkoristimo bližnji hrib, gozd, poljsko pot. in razgibavanje. Ob igri in spodbudi so začeli iskati med Otroci večino časa doma preživijo v zaprtih prostorih vejami in palicami. Na osnovi tega sem se odločila in ob televizorjih, računalnikih. Tedensko izvajanje gibalnih načrtovala gibalne dejavnosti v naravi. dejavnosti v naravi daje otrokom občutek zadovoljstva, razigranosti, sproščenosti in razgibanosti. Otrokova lastna aktivnost in iskanje različnih načinov za razgibanje nudi GLOBALNI CILJ ALI NAMEN otrokom ugodje in pozitivno samopodobo. Prav tako, si otroci z gibanjem razvijajo intelektualne sposobnost. • Približati otrokom naravo kot primarno okolje za Otroci pridobijo zaupanje v svoje telo in gibalne izvajanje gibalnih dejavnosti. sposobnosti, spoznavajo pomen sodelovanja in upoštevanje različnosti. CILJI Ključne besede: otroci in gibanje, narava, spodbudno • sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja (hoja, okolje tek, skoki, poskoki, valjanje, plezanje, plazenje itd.), • spoznavanje in izvajanje različnih elementarnih ABSTRACT iger, • iskanje lastnih poti pri reševanju gibalnih In this contribution I would like to present, how we problemov, take advantage of natural environment for children’s basic • spoznavanje osnovnih varnostnih ukrepov, ki so need – movement in our kindergarten. We systematically potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnostih, ter plan physical activities, offered by the environment ozaveščanje skrbi za lastno varnost in varnost of surrounding areas. We use all natural materials for drugih, teaching and performing physical activities. We want to • spoznavanje vloge narave in čistega okolja v give children the knowledge that a near hill, forest or a povezavi z gibanjem v naravi. field path is enough for physical activity. Children spend most of their time indoors, watching TV Korelacija z drugimi področji: or playing computer. Weekly implementation of motor activity in the nature, gives children a sense of pleasure, • matematika, playfulness, relaxation and vibrancy. Children's own • narava, activity in searching for different ways of exercise, offer • jezik. children comfort and positive self-esteem. By doing exercise children also develop intellectual ability. Children HIPOTEZE gain confidence in their body and physical ability, they learn about the importance of cooperation and gain • otroci uživajo v elementarnih igrah, respect for diversity. • hoja v naravi in sprostitvene dejavnosti prispevajo Key words: children in movement, nature, supportive k zdravemu načinu življenje, environment • gibanje v naravi nudi veliko možnosti razvijanja intelektualnih sposobnosti.
OPREDELITEV PROBLEMA METODOLOGIJA Dejavnosti sem načrtovala na otrokom zanimiv in Potreba po gibanju je primarna otrokova potreba in je zabaven način. Redno ukvarjanje s športom in rekreacijo zelo pomembna za otrokov celostni razvoj. V vsakdanjem bi moral biti način življenja vsakega človeka in posledično hitenju starši premalo časa posvetijo otrokom in gibanju. tudi otroka. Zato je izjemno pomembno, da na redno Prosti čas preživljajo zelo neaktivno. Vse več otrok preživi gibanje navadimo že naše najmlajše ne glede na letni čas. preveč časa za računalnikom in televizorjem. Lep dan nas odpelje na sprehod, pa naj bo to v gozd, v V vrtcu poskušamo z gibalnimi dejavnostmi to hribe, na travnik, v bližino potoka ali na kolesarsko stezo. nadomestiti tako, da otrokom omogočamo čim več Vse gibalne dejavnosti, ki se jih da prenesti na prosto gibanja. Staršem na sestankih predstavimo pomen in izvajamo s pripomočki, ki ih najdemo v naravi. koristnost gibanja za otrokov razvoj. Večkrat letno jih Moj namen je, da se otrok pri gibanju v naravi tudi prijetno zabava, sprosti energijo in se nadiha svežega
180 NATURE AS SUPPORTIVE ENVIROMENT FOR MOVEMENT OF THE CHILDREN Marjana KOLAR zraka. V gozdu nismo imeli športnih rekvizitov in smo sodelovati in sta ta čas navijala in vzpodbujala ostale. uporabili domišljijo. UMIRITEV SKRB ZA VARNOST: Poiskali smo najdebelejše drevo in okrog sklenili krog. Naprej smo se dogovorili, kako bo potekala igra v Zaplesali smo okrog drevesa zajček dolgoušček. Nato gozdu. Upoštevati moramo navodila, pozorni smo na naše je vsak otrok poiskal listek in na njega narisal s prstkom prijatelje in jim pomagamo. Palice uporabljamo samo za svojo željo. Listek smo odnesli do potoka in vsak je razgibavanje. odvrgel listek v potok. Tega je voda odnesla in tudi naše želje na njem. Čas v gozdu smo izkoristili tudi za opazovanje UVOD prebujajoče se narave, poslušanje različnih zvokov.
Igrica Ptički v gnezda REZULTATI IN UGOTOVITVE Vsak otrok je poiskal drevo in ga prijel z obema Takšne oblike gibanja v naravi otroke motivirajo in rokama. To je bil njegov dom. S pogledom so poiskali so se z veseljem vključujejo. Ob tem so bili glasni in so vejo, kjer so doma. Ob prepevanju pesmice so otroci sproščali energijo. Kljub temu so se držali navodil. – ptički - letali od drevesa do drevesa. Ko sem nehala Večkrat so vajo ponovili, bolj so bili uspešni in rajši jo peti so odleteli do svojega gnezda – drevesa. Ob tem so ponavljali. morali biti pozorni na veje in se jim izogibati, izogibati so se morali drugim otrokom in pozorno spremljati petje. Nalogo smo stopnjevali z dodatnimi zadolžitvami. Ob ZAKLJUČEK petju o lisici je eden izmed otrok posnemal lisico in otroci so se je izogibali, ob petju o zajčku so ptički prileteli v Navdušenje otrok je bilo ob koncu gibalne igre v njegovo bližino in ko sem nehala peti so odleteli v svoja gozdu nepopisno, in ko sem jih povprašala ali bomo gnezda. Otroci so sami predlagali katere živali še naj naslednjič telovadili na igrišču ali v gozd, je bil odgovor vnesem v pesmico. v gozdu. Športna aktivnost ugodno vpliva na psiho- socialni razvoj otrok. Naučili so se medsebojno pomagati, OGREVANJE sodelovati, kritično razmišljati in odločati. Naučili so se V gozdu smo našli manjši hrib in ga izkoristili za tek športnega obnašanja in dajanja pozitivne spodbude navkreber in navzdol. Pri tem smo morali paziti tudi na ostalim otrokom. Skrbeli so za svojo varnost in varnost drevesa, katerim smo se morali nekako izogniti in pri tem drugih otrok. nehote izvedli še tek med ovirami. Poleg tega, da so otroci v športno-gibalni aktivnosti neizmerno uživali, so ob tem spoznali da sta gibanje in RAZGIBAVANJE zdrav način življenja pomembni vrednoti. Vsak otrok je poiskal palico, ki ni smela biti daljša od Strokovni delavki sva nudili otrokom ustrezne izzive in njegove roke. Tako smo imeli ob iskanju še merjenje. jim omogočile, da so se dejavnosti udeležili sproščeno, Starejši otroci so mlajšim pomagali. Vsak je očistil palico brez strahu pred neuspehom ali padcem. Otroci so bili in je služila za orodje, ki je nadomestilo kupljeno v vrtcu. uspešni, ker sva upoštevali značilnosti posameznika. Prva sem pokazala vajo, ki smo jo po predhodnem Otroci so zaznali napredek in ga doživeli kot uspeh. dogovoru pet krat ponovili. Otroke sem motivirala in Opisala sem eno dejavnost, ki smo jo ponavljali z je vsak posameznik pokazal drugačno vajo. Ko so vsi različnimi dodatki. Vsaka je bila zanimiva. Starši so tisti, pokazali vajo smo pripravili naravni poligon. ki nam stojijo ob strani in se razveselijo vabila v vrtec za popoldansko druženje v naravi. Prav tako se nam radi POLIGON pridružijo tudi stari starši. Ta je vseboval tek do jamice, preskok jamice, OTROCI SO POVEDALI: vijuganje med drevesi, preskok veje, prenos storža in odlaganje storžev v vrsto in hoja po podrtem drevesu v Zakaj nisem ptička, tudi jaz bi živela na drevesu. odročenju. Sam sem prehodil celo drevo, joj kako sem vesel. Tek do jamice je vseboval 10 korakov. Pred jamico Nisem padel v jamico, preskočil sem jo, pa ti tudi. Zdaj se je moral otrok ustaviti in sonožno preskočiti jamico. sva pa velika. Mlajšim sem pomagala pri preskoku. Če so želeli so lahko Naslednjič zopet gremo telovadit v gozd. ponovili preskok. Mamo in očka me bosta tudi peljala sem, pokazala Vijugali so med šestimi drevesi različnih velikosti. jima bom kako smo telovadili. Začeli so na strani, ki je poraščena z mahom do Vzgojiteljica povej, kje smo včeraj telovadili in kako naslednjega drevesom. Po potrebi je pomagala strokovna sem hodil po drevesu. delavka in pokazala pot naprej. Za šestim drevesom je bila na tleh večja veja, ki so jo lahko poljubno preskočili ali stopili preko nje. LITERATURA Pod naslednjim drevesom so bili storži. Tukaj je vsak otrok pobral storž, se vzravnal in odnesel storž do Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad ležečega drevesa, kjer je storž postavil v vrsto ob steblo. Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana Rajtmajer, D., (1990). Metodika telesne vzgoje, predšolska telesna Naprej je bilo podrto drevo po katerem so otroci vzgoja – I. knjiga, 2.izdaja. Pedagoška fakulteta. Maribor. hodili z odročenimi rokami. Tukaj je bila ves čas prisotna Videmšek, M., Strah, N., Stankovič, B., (2001) Igrajmo se skupaj. strokovna delavka in skrbela za varnost. Fakulteta za šport. Ljubljana. Poligon so otroci prehodili dvakrat. Na njihovo Videmšek, M., in Kovač, M., (2001). Gibanje. Otrok v vrtcu: željo smo ponovili še dvakrat. Dva nista želela drugič priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja
181 DELO Z MEDICINKO ZA OTROKOVE TELESNE SPOSOBNOSTI, POČUTJE IN UČINKOVITOST: OD ZABAVE DO PRIPRAVLJENOSTI Vladislav Lado KONC
DELO Z MEDICINKO ZA OTROKOVE TELESNE SPOSOBNOSTI, POČUTJE IN UČINKOVITOST: OD ZABAVE DO PRIPRAVLJENOSTI YOUTH MEDICINE BALL TRAINING FOR FITNESS, WELLNESS AND PERFORMANCE: FROM FUN TO FIT.
Vladislav Lado KONC Srednja Upravno Administrativna Šola
Summary settings. Standard 6: Values physical activity for health, The aim of this particular presentation is to enhance enjoyment, challenges, self-expression, and/or social health, fitness and performance through medicine ball interaction. training of all children and adolescents by providing health/physical education teachers, youth coaches, and 8 domains of Coaching Competencies: strength and conditioning professionals with training Domain 1: Philosophy and Ethics concepts and creative program ideas that can be used in Domain 2: Safety and Injury Prevention schools, fitness centers and sports training facilities. Domain 3: Physical Conditioning Domain 4: Growth and Development Domain 5: Teaching and Communication Izvleček Domain 6: Sport Skills and Tactics Domain 7: Organization and Administration Cilj tega prispevka je izboljšati telesne sposobnosti, Domain 8: Evaluation dobro počutje in učinkovitost vseh otrok in odraščajoče mladine s tem ko ponudim zdravstvenim delovcem/ Background information: športnim pedagogom, trenerjem, ki delajo z mladino, Although some observers have argued that early kondicijskim trenerjem namige za trening z medicinko, ki participation is the key to athletic success, it now bi bili lahko uporabljeni pri pouku športne vzgoje v šolah, appears that broadly based sports participation along fitness centrih in športnih površinah. with the development of what some call FUNdamental fitness abilities is related more to later sports success than early sports specialization. Instead of focusing our Introduction efforts entirely on the development of sports-specific skills, we need to redirect our efforts toward enhancing I believe that Slovenia envisions a society in which FUNdamental fitness abilities and having fun. Aspiring all individuals are physically educated and participate in young athletes should enhance their strength, power, lifelong physical activity. agility, balance and coordination before they compete I also believe that the mission, of many Slovenian in sports. Focusing on sport-specific skills over institutions, is to enhance knowledge, improve FUNdamental fitness abilities not only discriminates professional practice, and increase support for high against youth whose motor skills are not as well quality physical education, sport, and physical activity developed, but it may also lead to a sport-related injury programs through research, development, and and burnout. In short, a youngster’s participation in dissemination of information. sport need not start with competition, but rather evolve Physical activity is critical to the development and out of instructional practice sessions and preparatory maintenance of good health. The goal of physical conditioning which includes resistance training. While the education is to develop physically educated individuals total elimination of youth sport injuries is unrealistic goal, who have knowledge, skills, and confidence to enjoy a some health care providers suggest that 50% of overuse lifetime of healthful physical activity. injuries sustained by young athletes could be prevented if “Ironically the childhood obesity epidemic has more emphasis was placed on the development of basic coincided with dramatic increase in children’s organized fitness abilities prior to sports practice and competition. sport. This does not mean that organized sports contribute to obesity, but that an over- scheduled, over- Enhancing Athleticism organized childhood may”. Over the past few years, I have noticed a significant change in the level of athleticism that many young A physically educated person: athletes exhibit in elementary and secondary school. Standard 1: Demonstrates competency in motor skills While most parents believe that their children possess and movement patterns needed to perform variety of superior athletic ability, it has become obvious that in a physical activities. growing number of cases many young athletes are unable Standard 2: Demonstrates understanding of to handle the rigors of sports training and competition. movement concepts, principles, strategies, and tactics While some parents and coaches believe the solution to as they apply to the learning and performance of physical this problem is to provide sport opportunities foe boys activities. and girls starting at age four, I believe it is in the interest Standard 3: Participates regularly in physical activity. of all youth to engage in less structured and spontaneous Standard 4: Achieves and maintains a health- movements associated with play during childhood. Unlike enhancing level of physical fitness structured sports practice, free play seems to enhance Standard 5: Exhibits responsible personal and social physical abilities and develop fluid movement patterns behavior that respects self and other in physical activity that are essential for athletic success. Great athletes
182 YOUTH MEDICINE BALL TRAINING FOR FITNESS, WELLNESS AND PERFORMANCE: FROM FUN TO FIT. Vladislav Lado KONC all made it look easy since their movements appeared Medicine ball training for sports involves modifying natural, automatic and effortless. If an athlete needs to selected medicine ball exercises in order to create stop and think even for a split second, movement speed techniques and applications that are consistent with the slows down and the action appears less graceful and at needs of athletes. While children and adolescents of all times awkward. One goal of this particular presentation abilities can benefit from our Medicine Ball program, is for young athletes to learn to be automatic in their I designed specific medicine ball technique and movements. applications for enhancing athleticism in aspiring young Proper approach to building young and healthy athletes. We use 1kg to 3kg rubber and leather medicine athletes involves the development of athleticism and balls in order to add a new dimension to the general the establishment of lifelong healthy habits. While movements that occur in specific drills. For example, young athletes who only participate in sports programs medicine balls can be used as props for throwing and will develop sports-specific skills and enhance their dribbling as well as challenging the components of understanding of game strategy, they likely exhibit signs balance and coordination. One of our most challenging of developmental gaps in their FUNdamental fitness exercises involves standing on a leather medicine ball abilities. While this young athletes tend to suffer more while attempting for puck handling, doing over head injuries and seem to drop-out more often than youth squats or to swing a racket, or catching other tools. This spend more time enhancing athleticism during their drill brings whit it a whole new experience and series developmental years. To become a truly great athlete, an of challenges to medicine ball training. This type of individual must have some remarkable innate qualities. movement requires a young athlete to maintain proper However, with age-appropriate training, sensible body position, low center of gravity and strong core. progression and a commitment to become the best one can be, all athletes can maximize their performance and An example of our preparatory fitness is noted below: feel good about their efforts. Station 1: Shuttle gasser run. Sprint 5m and return to With all demands, limitations and restrictions of the start line then sprint 10m and finish the drill by sprinting school pr sport environment, how can physical education past the start line. teacher or youth coach develop a safe, effective and Station 2: Jumps and toss. From a standing position challenging conditioning program that enhances holding a ball near chest, toss the ball forward and jump athleticism in aspiring young athletes? One approach forward as far as possible at the same time. Repeat three would be Medicine Ball program that can be modified to times. meet the needs, goals and abilities of all aspiring young Station 3: Hurdle step over. while holding ball athletes, including those with superior athletic ability. overhead, step over a 25 do 50cm hurdle by moving While the exercise, sets and repetitions may vary in a forward, backward and laterally. program for athletes, the underlying goal is to enhance Station 4: Forward/backward run. Set up four to eight athleticism. Regardless of individual sport requirement , balls in a row spaced about 1m apart. Run in and out “Medicine Ball” program includes functional movement between balls as quickly as possible. and FUNdamental skills that are transferable to allsports. Station 5: Lateral balance beam shuffle. Stand on balance beam or 2 x 4 board. Shuffle laterally across board as a ball is passed to a partner and returned. Program Design Considerations For Young Station 6: Forward cone run. Set up 10 cones in a row Athletes 1m apart. Run in and out of cones as fast as possible shifting a ball from right to left as the cone is touched with Depending upon practice time, lesson objective and the free hand. the athlete’s fitness abilities, youth coaches/or physical Station 7: Plyo push-ups. Start in the push-up position education teachers can modify their practice plan in order with a leather med ball under chest and both hands on the to incorporate some type of medicine ball training into floor. Push upwards as fast as possible and place hands each training session. Since enhancing athleticism is an on ball. Return hands to starting position and repeat. important objective, every sport practice session should Station 8: Dot drill combinations. Perform a series of not be devoted entirely to the technical aspects of sport pre-determined dot drill combinations while catching and s training. We activate sports practice by incorporating returning a ball to a partner. sport-specific medicine ball exercises into the first 10 Station 9: Wall ball slam. Stand about 3 to 3,5m from to 20 minutes of most training sessions. During this the wall. Hold a rubber med ball near right hip then rapidly time participants perform a variety of medicine ball release the ball toward wall and recover after one bounce. exercises that progress from simple to complex as their Repeat on other side. competence and confidence improve. Prior to all training Station 10: Jog and catch. Jog at the comfortable sessions athletes perform a pre-event dynamic warm- pace for four minutes while tossing to self. up routine which is characterized by body weight and Station 11: Soccer dribble. Dribble a ball ( med ball or medicine ball drills volleyball ) through a course of cones. The phrase “athlete’s don’t play sitting down” Station 12: Spatial Orientation. Spin and catch. Toss describes the general philosophy of what I am trying to ball about 1.5m over head, spin 360° and then catch the accomplish in this presentation for youth sport program. ball before it touches the floor. While all of the medicine ball exercises in literature can Station 13: Quickness: Get up and catch. Sit on the be modified for young athletes, in the following section floor with knees bent and hold a med ball against chest. I described a few examples that can be incorporated Toss ball overhead and quickly stand up and catch ball into the sports-specific training programs of athletes. before it lands on the ground. Most notably, standing core movements on one leg are characteristic of all sports programs that I have designed Medicine ball stand. Stand on the leather med ball with for different athletes in different sports since this is the both feet. Practice throwing and catching a tennis ball, most common position while running, jumping and foot ball, med ball ( 1kg ), at various levels. Variations: ¾ playing. If both feet are on the ground, athletes are not squat stance and full squat stance. moving and therefore are not playing. Single leg stand. Stand on the leather med ball with
183 YOUTH MEDICINE BALL TRAINING FOR FITNESS, WELLNESS AND PERFORMANCE: FROM FUN TO FIT. Vladislav Lado KONC one leg. Practice swinging a racquet or stick and hitting a (e.g. power, strength, etc.). A good periodization schedule sport ball tossed by a coach or partner. allows continuous and safe progression throughout the Sitting throw and catch. Sit on the leather ball with year. A guiding principle is to use a resistance that allows both feet off the ground. Practice swinging a club and you to compete the number of repetitions your program hitting a sport ball. calls (e.g., 8-20 reps for hypertrophy, 2-6 reps for Sitting push throws. Sit on the leather med ball while strength, 2-3 reps for power, and 1-3 reps for peaking). holding a 2 to 4kg med ball. Practice single and two hand When your strength allows you to complete the maximum push throws. number of reps prescribed, increase the load by 5% to 10%. This will automatically drop the reps back down to the lower range. Never advance to the next level of Conclusion training intensity before you are ready. Building a proper foundation is one of the most important safety measures Medicine ball training has the potential to be an you must observe. enjoyable and beneficial experience for young athletes provided that age-specific training guidelines are followed. Resting In addition to positively influencing several measurable Rest is necessary to repeatedly perform high- indices of health and fitness, regular participation in a intensity movements. I recommend taking 60 second medicine ball training program may enhance athleticism, (or less) of rest between sets if your goal is to improve improve sports performance and reduce the incidence of your endurance. If your emphasis is strength an power sport-related injuries in youth athletes. development, taking 2 to 5minutes of rest between sets is more appropriate. As far as resting between resistance and power training days is concerned, 24 to 72 hours Kids Training Tips of rest between working a body part is acceptable. The amount of rest needed depends greatly on the training Warm-up and Pre-Exercise Stretch intensity. Proper restoration is key to improving Perform 5 minutes of the light aerobic activity ( e.g. athletic performance. running in place, calisthenics ) followed by static and dynamic stretching. The warm-up and pre-exercise Safety starches prepare the body for exercise. They increase The primary safety measure is to obtain medical blood flow, increase muscle temperature and pliability, clearance before starting any fitness or conditioning and speed up chemical processes involved energy program. Other safety measures include the following: production. Stretch after a brief warm-up. • Constantly replenish fluids before, during and after workouts (drinking water is best for the first Proper Form of 45 minutes of workouts, after that time isotonic Enough cannot be said abut proper form. Beginners beverages are better). This is especially critical tend to want to progress too rapidly, usually at the when training in hot an humid weather. expense of safety. During resistance training, movements • Never push yourself to pain or total exhaustion- should be deliberate, controlled, and executed through a more is not better! full range of motion. Never lock out or hyperextend any • If pain develops, stop exercising, notify the joint, especially when it is being compressed by a weight. physical educator or coach immediately, and Before beginning a plyometric program, make sure you consult a physician. have developed a sufficient training base. Under most circumstances plyometric and power exercises should be performed before weight training or other workouts. References This allows you to perform them at maximum intensity and therefore achieve maximum results. Never execute Chu, D. Faigenbaum, A., Falkel, J.Progressive Plyometrics for plyometric exercises to fatigue or while fatigued. Kids. Monterey, CA: Healthy Learning, 2006. This is especially true when performing high-skill Drabik, J. Children & Sports Training. Island Pond, VT: Stadium movements. Think quality not quantity when it comes to Publishing, 1996. Faigenbaum A., J. McFarland: Guidelines for implementimg a power training dynamic warm up protocol for physical education. JOPERD. 78: 25-28. Breathing Faigenbaum, A., et al. Youth resistance training: Position many beginners to resistance training have problems statement paper and literature review. SCJ. 18: 62-75, 1996. coordinating this rather simple task. The rule of thumb is Faigenbaum, A. and P. mediate. The effects of medicine ball to exhale during the exertion phase of the exercise and to training in physical ftness in high scool physical education inhale during the relaxation phase ( e.g. when performing students, The Physical Educator. 63(3):161-168,2006. a push-up, exhale when pushing your body off the Faigenbaum, A. & Westcott, W. Strength and Power Training for ground and inhale when lowering it back to the floor Young Athletes. Champaign, IL: Human Kinetics Publishers, 2000. ). Never hold your breath while exercising. This can Mediate, P. & A. Faigenbaum, A. “Medicine Ball for All” Training reduce blood flow to the brain (producing dizziness and Handbook. Montery, CA: Healthy Learning, 2004. fainting) and increase blood pressure. When exercising National Asociation for Sport and Physical Education. Physical aerobically, take deep, continuous, and rhythmic breath. Education for Lifelong Fitness, 2nd ed. Champaign, IL: Human Kinetics, 2–12, 2005. Determining Training Load and Progression Strong, W., et al. Evidence based physical activity for school-age The training load must be consistent with your goal youth. Journal of Pediatrics. 146, 732-737, 2005.
184 YOUTH MEDICINE BALL TRAINING FOR FITNESS, WELLNESS AND PERFORMANCE: FROM FUN TO FIT. Angelca KOPRIVNIKAR
RAZMIŠLJANJE UČENCEV O ŠPORTNI VZGOJI
Angelca KOPRIVNIKAR Osnovna šola Gradec
POVZETEK Key words: doing exercise, physical education (P. E.), state of health Namen raziskave je bil pridobiti mnenje učencev o športni vzgoji in o gibanju na različnih površinah. Šolska športna vzgoja je nenenhen proces bogatenja Uporabljena je bila anketa za učence. V anketi je znanja, razvijanje sposobnosti in lastnosti ter pomebno sodelovalo 120 učencev podružničnih šol in 76 učencev sredstvo za oblikovanje osebnosti in odnosov med matične šole. posamezniki(UN za ŠVZ str.5). Razumevanje tega citata Rezultati so pokazali, da se večina učencev rado iz učnega načrta za športno vzgojo sem hotela preveriti v giblje, razen treh. Najraje imajo igre z žogo. Športna mali raziskavi z učenci. Ne da bi učenci vedeli za ta citat, vzgoja jih veseli, ker se radi gibljejo, da so na svežem so s svojimi odgovori potrdili, da se pri športni vzgoji to zraku, ker se radi igrajo, ker se zabavajo, ker se igrajo dejansko uresničuje. med dvema ognjema, ker je šport najboljši. Na vprašanje Poučujem na podružnični šoli, kjer nimamo : S kom se najraje giblješ? je odgovorilo 13,66 % sam, telovadnice. V lepem vremenu imamo ŠVZ na šolskem 58,38 %v skupini, 27,95 % v dvoje. Iz tega sklepam, da igrišču. Teh ur športne vzgoje imamo največ. V zimskem je skupina največja motivacija gibanja, sledi v dvoje in času hodimo v športno dvorano Kresnice. Občasno najtežje se pripravijo za gibanje sami. telovadimo v učilnici in v avli šole. Za sprehode in teke pa Po gibanju se počutijo odlično, zdravo, lepo, se podamo na bližnji travnik, gozd ali polje. Gibalne vaje utrujeno, sproščeno, veselo... vključujem tudi pri drugih učnih predmetih. Npr. Pri MAT Največ učencev se rado giblje na igrišču, nato na merimo kilometer v naravi. Pri SPO hodimo na poučne travniku. Manj jih je izbralo športno dvorano in dva sprehode v okolico šole. Tečemo z vetrnicami. Mečemo učilnico. Zunanji prostori jih privlačijo, ker je zunaj več padala v zrak. Pri opazovanju snega delamo kepe in jih prostora in sveži zrak. Notranji prostori pa jim nudijo več mečemo v daljino. Potok preskočimo z zaletom. Če je možnosti različnega gibanja in imajo manj problemov drevo primerno, splezamo nanj. Če pri učencih opazim z oblačenjem. Učenci pravijo, da je gibanje potrebno posebne gibalne sposobnosti, jih vzpodbujam. Ker za zdravje, za dobro počutje, da nisi preveč debel, da imam v razredu dva dobra tekača, sem jih poslala na krepimo mišice. Ljubljanski maraton. Dobri smučarji sodelujejo v društvih. Ključne besede: gibanje, športna vzgoja, počutje. Kar nekaj učencev se intenzivno ukvarja z nogometom. V Kresnicah ima nogomet že dolgo tradicijo.Tekmujejo pri gasilcih. Ker živimo na podeželju, imajo učenci dovolj SUMMARY možnosti za naravno gibanje kot sta hoja in tek. Gibanje je zelo pomembno in potrebno. Otroke je potrebno za The purpose of this research was to gain the students’ to motivirati. Veliko naredi pri tem šola in seveda starši. opinions on physical education (P. E.) and exercising on Starši naj bi bili zgled svojim otrokom. different types of surface. A questionnaire was used for V šoli je pomebno, da učence naučimo raznovrstnih the students; 120 students from subsidiary elementary gibalnih spretnosti in osnov različnih športov. Te schools and 76 students from the main school took part in dejavnosti bodo lahko izvajali v nadaljnem življenju. Skrb this research. vsakega posameznika naj bi bilo zdravo življenje. Gibanje The results showed that the majority of students like to je dihanje, spoznavanje zunanjega sveta, medsebojno do exercise, except three students. They like the games komuniciranje, učenje, hranjenje, delo... Skratka, gibanje with a ball the most. They like P. E., because they like je vtkano v vsak najmanjši delček človekovega življenja. to move, to be out in the fresh air, like playing, having Gibati se pomeni živeti in življenje je gibanje.( Šport po fun and play dodge ball and because sport is the best. meri otrok in mladostnikov – str.183) Answering the question “Who do you like to do exercise V mali raziskavi sem želel izvedeti kaj razmišljajo with the most?” 13.66% of students said ‘alone’, 58.38% učenci o gibanju, vrstah gibanja, prostoru, počutju in said in a group and 27.95% said in a pair. This leads to športnih krožkih zunaj šole. the conclusion that a group is the biggest motivation for Za učence sem pripavila naslednjo anketo. doing exercise, followed by a pair and that they do it alone the hardest. After doing exercise the students feel great, healthy, ANALIZA ANKETE nice, tired, relaxed, happy... The majority of students like to do exercise in the 1. Od 196 učencev so samo trije odgovorili, da se ne playground, the next is the lawn. A smaller number of veselijo športne vzgoje. students chose a sports hall and two students chose the 2. Učenci imajo najraje igre z žogo. classroom. The places outdoors appeal to them, because 3. Na vprašanje: Zakaj se veseliš športne vzgoje, so there is more space and the air is fresh. The rooms učenci odgovorili z naslednjimi odgovori.»Se rad gibljem. indoors offer them more options of different exercises and Sem na svežem zraku. Se zabavam. Ni mi treba pisati they have fewer problems with getting dressed properly. v zvezke. Ostanem v kondiciji. Mi je všeč. Obožujem The students say that exercises are important for health, športne igre. Grem ven. Nimamo naloge. Se igramo. Ni wellness, to keep one’s figure and to strengthen one’s pouka. Lahko shujšam. Veliko tečemo. Zelo rad telovadim. muscles. Se sprostim. Se igramo med dvema ognjema. »
185 RAZMIŠLJANJE UČENCEV O ŠPORTNI VZGOJI Angelca KOPRIVNIKAR
ANKETA ZA UČENCE (sestavila Angelca Koprivnikar,prof.) 1. Ali se rad giblješ?(obkroži) DA NE 2. Kakšno gibanje imaš najraje? (okroži eno) a) hoja b) tek c) igre z žogo č) plavanje d) smučanje e) ples f) preskakovanje kolebnice 3. Zakaj se veseliš športne vzgoje?
4. Rad se gibljem: (obkroži) a) sam b) dvoje c) v skupini 5. Kako se počutiš, kadar se veliko giblješ?______6. Kje najraje telovadiš? (obkroži) a) na igrišču b) v športni dvorani c)na travniku č) v učilnici d) v avli šole 7. Zakaj si izbral-a ta prostor?______
8. Zakaj misliš, da je gibanje potrebno?______
9. Kateri športni krožek obiskuješ v šoli ali izven nje? ______
10. Kaj te bolj utruja? (obkroži) a)dolgotrajno sedenje b) igra s sošolci
Obiskujem ______razred. HVALA ZA SODELOVANJE.
4. Na vprašanje s kom se rad giblješ je odgovorilo 60 7. Učencem je bolj priljubljen zunanji prostor, ker je % skupini, v dvoje 27 %, in 13 % sam. Iz tega sklepam, tam več prostora. Travnik jim je všeč, ker se na njem ne da je skupina največja motivacija gibanja, sledi v dvoje in udarijo, je velik in so na svežem zraku. najtežje se pripravijo za gibanje sami. To potrjuje, da je 8. Največ učencev pravi, da je gibanje potrebno za športna vzgoja pomebna za socializacijo človeka. zdravje in dobro počutje. Nekaj jih je mnenja, da nisi 5. Za počutje po gibanju so učenci izražali z besedami preveč debel. Ugotavljajo, da si krepimo mišice. Imamo zelo dobro, zdravo, lepo, utrujeno, sproščeno, veselo, več energije in bolje mislimo. Smo dobre volje. Se odlično, izmučeno, prijetno, polno življenja, brez skrbi, nadihamo svežega zraka. Smo aktivni. Se sprostimo. vroče, žejen, zadihano, lahkotno, močan...Prevladujejo Lažje hodimo. pozitivne misli. 52% učencev je izjavilo, da se počutijo 9. Učenci matične šole so našteli veliko več različnih zelo dobro. 13,15 % so srečni in veseli. 13,15% so športnih dejavnosti kot učenci podružničnih šol. V utrujeni.1,31% se počuti slabo in žejen. Močan sem 2,6%, mestu imajo otroci več možnosti obiskovati različne sproščen 5,2%, odlično 5,2%, brez skrbi 5,2%. športne dejavnosti. Na podeželju je manj dejavnosti. 6. Na podružničnih šolah nimamo telovadnic. ŠVZ Nekateri starši vozijo svoje otroke izven domačega na izvajamo na igrišču, na travniku, v avli šole, v učilnici. Na različne športne dejavnosti. Npr. na plavanje, nogomet, matični šoli imajo telovadnico. karate... Zato je potreben denar in čas. Kadar so te dejavnosti tekmovalnega značaja, pa so otroci večkrat % % preobremenjeni in težje sodelujejo pri pouku. Veliko lažje otroci obiskujejo dejavnosti v svojem kraju. Saj gredo na igrišče 32 42,11 igrišče 67 55,83 dejavnost lahko sami. Gibanje je potrebno, vendar brez pretiravanja. Kje naj- dvorana 22 28,95 dvorana 13 10,83 10. 120 (61,22%) učencev bolj utruja sedenje kot raje telo- igra s sošolci. 76 (38,77%) učencev pa bolj utruja igra s vadiš? travnik 22 28,95 travnik 38 30,83 sošolci kot sedenje. Torej je sedenje bolj utrujajoče kot učilnica 0 – učilnica 2 1,67 igra s sošolci. Igra s sošolci prinaša prijetno sproščujočo avla 0 – avla 0 – utrujenost.
Literatura
1. Škof,B. (2007) Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport 2. Kovač, M., Novak, D. (2003) Učni načrt športna vzgoja. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
186 ŠPORTNI PRIPOMOČKI IZ ODPADNE EMBALAŽE Nuša KOSTANJŠEK
ŠPORTNI PRIPOMOČKI IZ ODPADNE EMBALAŽE
SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE
Nuša KOSTANJŠEK Vrtec Dr. France Prešeren
Izvleček V nadaljevanju je predstavljen primer dobre prakse, kako zbirati odpadni material ter kako ga uporabiti kot Izbira športnih pripomočkov in igral je za otrokov pripomoček pri gibalnih dejavnostih. gibalni razvoj in doseganje številnih ciljev na področju gibanja, zelo pomembna. Največkrat pa nakup drage opreme, še ne pomeni, da bomo otroku omogočili tisto, Primer dobre prakse uporabe improviziranih kar bi resnično želeli. športnih pripomočkov Zato bi lahko v mnogih primerih izdelali in uporabili tudi materiale, katerih namembnost primarno ni bila Kot vzgojiteljica v vrtcu se zavedam, da je v družinah mišljena za različne gibalne dejavnosti. Otroci bi se na ta vedno bolj razširjen »sedeči« način življenja, otroci vedno način navajali na koristno uporabo odpadnih materialov, več časa preživijo doma pred televizijo in računalniki, hkrati pa bi se ozaveščali o varovanju okolja. starši pa pogosto pozabijo kako pomembno je gibanje Ključne besede: športni pripomočki, gibanje, otrok, in aktivno preživljanje prostega časa v naravi. In ravno odpadna embalaža, okoljska vzgoja narava, ter z njo povezan pereč problem onesnaženosti okolja, sta me spodbudila, da sem začela razmišljati kako bi otroke v skupini in hkrati njihove starše ozavestila o Summary pomenu varovanju okolja ravno preko igre in gibanja. Za začetek sem starše seznanila, da v skupini zbiramo The selection of sports accessories and playground različno odpadno embalažo (jogurtovi lončki, kartonske equipment, which we use, is very important for child's škatle različnih oblik in velikosti, plastenke, časopisni movement development and the achievement of many papir, kartonske tulce papirnatih brisač), raztrgana oblačila goals in the field of movement. In most cases, purchasing (rutke, nogavice, majice), posteljnino, stare rjuhe,… iz expensive equipment does not mean that we will enable a katere bomo izdelali zanimive športne pripomočke za child what he really needs. vsakdanje gibalne dejavnosti v vrtcu. Ko smo zbrali Therefore in many cases we could produce and use dovolj stvari, sem otroke spodbudila k sodelovanju in also materials whose primary purpose was not meant for preoblikovanju zbranih odpadkov v uporabne pripomočke various physical activities. in jim na ta način hkrati omogočila razvijanje domišljije. In this way children would get used to the practical Otroci so tako pripomočke pobarvali, porisali ali polepili use of waste materials, while they would also be aware of z različnimi motivi, odvisno od tega za kaj smo jih environmental protection. uporabljali. Dejavnosti, ki smo jih izvedli so bile prilagojene Key words: sports accessories, movement, child, razvojni stopnji otrok, starih od 3 do 4 leta. packaging waste, environmental education Poleg spontane uporabe materiala pri vsakodnevni igri, sem gibalne dejavnosti z improviziranimi pripomočki tudi skrbno načrtovala. Cilj uporabe le-teh je bil, da otroci Uvod sproščeno izvajajo naravne oblike gibanja (hoja, tek, skoki, poskoki, valjanje, plazenje, plezanje,…), osvajajo osnovne Da bi se otrok zdravo razvijal, potrebuje že v začetku gibalne koncepte (zavedanje prostora, načina kako se telo svojega razvoja veliko gibalnih izzivov. Z gibanjem giblje), da se uvajajo v igre kjer je treba upoštevati pravila, zaznava in odkriva svoje telo, si pridobiva izkušnje v zvezi spoznavajo in izvajajo različne elementarne gibalne igre, s prostorom in časom, gradi zaupanje vase ter razvija razvijajo fino motoriko in spoznavajo različne položaje in odnose s sovrstniki. odnose med predmeti in ljudmi. Hkrati pa je šlo tudi za Poleg skrbno načrtovanih gibalnih dejavnosti in medpodročno povezavo, saj smo izdelali najrazličnejše doseganja številnih ciljev na področju gibalne vzgoje je predmete, ki smo jih uporabljali tudi za druge dejavnosti prav tako pomembna tudi izbira športnih pripomočkov. ter ekološko ozaveščanje. Le-te lahko iz odpadne embalaže izdelamo sami. S skupnim in vestnim zbiranjem, ter malo domišljije, Za izdelavo in uporabo improviziranih športnih so nastali različni pripomočki, ki so jih otroci z veseljem pripomočkov je pomembna vzgojiteljeva domišljija in uporabili pri različnih dejavnostih. Tako smo iz jogurtovih sposobnost usmerjanja otroka, da z lastno domišljijo in lončkov izdelali: občutkom za gibanje rešuje gibalne naloge. • Ropotulje: v lonček smo dali riž, ga pokrili z Uporaba improviziranih pripomočkov je mogoča na drugim lončkom in ju zlepili. Otroci so lončke tudi nešteto načinov. Kljub vsemu pa moramo upoštevati pobarvali in okrasili. Ob igranju na ropotuljo so izbiro ciljev (razvoj gibalnih sposobnosti, učenje gibalnih se otroci gibali po prostoru (hodili, tekli, plazili, konceptov), trajanje (gibalne minutke, vadbena ura), skakali,…). vsebine (premagovanje orodij, elementarne igre, igra), • Lovilce: lončke smo uporabili za igro v parih – en prostora (notranji: igralnica, hodnik; zunanji: igrišče, otrok drži v roki lonček, drugi poskuša vanj vreči terasa), časa (vnaprej določene, priložnostne) in vlogo žogico. otroka (spontane in vodene dejvnosti). • Klobučke: v lonček smo naredili dve luknji, skozi
187 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE Nuša KOSTANJŠEK
kateri smo napeljali elastiko. Na klobuček so • Rutke za prekrivanje oči. prilepili narisane in izrezane živali. Le- ti so nam • Riževe vrečke: iz blaga smo sešili vrečke in jih služili razdeljevanju v skupine. napolnili z rižem. Služile so nam kot pripomoček • Ovire: otroci so prestopali jogurtove lončke, ki so pri sprostitvenih dejavnostih in pri spodbujanju bili postavljeni na klopi. Paziti so morali, da se jih medsebojne komunikacije – kdor ima v rokah ne dotaknejo. riževo vrečko pripoveduje. S pomočjo otrok smo tudi plastenke naredili Danes otroci samostojno ločujejo odpadke, v skupini privlačnejše na pogled. Ob tej priliki smo se z otroki imamo koš za zbiranje papirja, plastenke in ostalo plastiko pogovarjali tudi o ločenem zbiranju odpadkov, spoznali vedno ločeno zberemo v vrečko, otroci pa tudi sami smo, da spadajo plastenke med posebne odpadke, ki predlagajo, da bi lahko iz te embalaže kaj tudi naredili. se ponovno predelajo in da moramo plastenko predno Material, ki ga zberemo, je otrokom ves čas na voljo v jo odvržemo zmečkati, saj tako zavzame manj prostora. kotičku z nestrukturiranim materialom in vsakič znova me Izdelali smo: preseneti dejstvo, da otroci zelo kreativno sami iščejo • Uteži: pollitrske plastenke smo napolnili s peskom možnosti za uporabo le teh. in jih uporabili pri dejavnostih za razvijanje moči rok. • Kije in keglje: plastenke smo napolnili z vodo, ki Zaključek smo jo obarvali z akrilnimi barvami. Plastenko smo zaprli z zamaškom, ki smo ga prilepili na V prispevku je predstavljeno le nekaj primerov grlo plastenke. Uporabili smo jih tako, da smo kako zbirati, izdelati in tudi uporabiti različne športne jih razspostavili po prostoru in so otroci vijugali pripomočke iz odpadne embalaže. Možnosti je nešteto, med njimi ali pa so drug za drugim metali žogo od vzgojitelja samega pa je odvisno ali bo s svojim in skušali podreti čim več kegljev. Ta igra je bila znanjem in ustvarjalnostjo izkoristil možnosti uporabe le- najbolj priljubljena med otroki. teh ter povezovanja področja gibanja z drugimi področji, v • Lovilce: zgornji del 4 literske plastenke od praška tem primeru predvsem z okoljsko vzgojo. Vsekakor je tak smo odrezali skupaj z delom ročaja in zavarovali način dela dodatna popestritev športno-gibalni aktivnosti rob. Uporabili smo jih za igro v parih – en otrok drži za otroke v predšolskem obdobju, tako v vzgojno- v roki plastenko, drugi poskuša vanjo vreči žogico. izobraževalnem procesu, kot tudi v prostem času. Otroci so prinašali od doma različne škatle – za čevlje, Z izdelovanjem improviziranih pripomočkov in njihovo zdravila, od gospodinjskih aparatov, bonbonov,.... Iz njih uporabo dosežemo, da začnejo otroci »ekološko« smo izdelali: razmišljati, hkrati pa še bolj uživati v gibanju, saj ravno • Tarče: v škatlo smo izrezali geometrijske like, dejstvo, da sami izdelajo pripomočke za gibalne izrezane like shranili, otroci pa so jih metali v dejavnosti povzroči bolj sproščeno okolje ter s tem škatlo skozi pripadajočo odprtino. Cele škatle smo prijetno počutje otrok. Otroci tako izvajajo gibalne naloge uporabili tudi za ciljanje papirnate žoge v škatlo. še z večjo vnemo in zanimanjem. • Lutkovno gledališče: v večjo kartonsko škatlo smo Ker živimo v času, ko je nujno potrebno, da se zavemo izrezali odprtino, skozi katero so otroci animirali nevarnosti onesnaženja okolja in to spoznanje prenesemo lutke in bili tako ustvarjalni tudi na področju jezika. tudi na najmlajše, sem se odločila, da bom otrokom Pri zbiranju starega papirja nismo imeli nobenih težav, približala, kako lahko z majhnim dejanjem, kot je uporaba saj se v vsakem gospodinjstvu najde star in prebran odpadnega materiala, pripomoremo k varovanju okolja ter časopis ali pa reklamna sporočila. Iz papirja smo naredili: popestrimo igro in gibalne dejavnosti. • Papirnate žogice: časopisni papir smo zmečkali in Prav otrok je tisti v katerem moramo videti še ga oblikovali v žogice. Z njimi smo ciljali v tarče, jih neizkoriščene možnosti za ustvarjanje boljšega in bolj lovili z lovilci, si jih podajali,… zdravega okolja. Zdravo okolje je nujno potrebno, da • Pokrivala (čepice), ki smo jih uporabili za bodo otroci svojo igro in gibalne dejavnosti izvajali brez označevanje oseb v igri. nevarnosti in v lepem okolju. Zato je vzgoja otrok na tem • Časopis smo uporabili tudi na najbolj preprost področju posebej pomembna saj vemo, da so otroci način tako, da smo ga prenašali na glavi, med prihodnji skrbniki okolja in bodo v prihodnosti odločali oni. nogami, pod brado,…in tudi v paru (med rameni, med čeloma, med zadnjicama,…). Z volno so otroci med mizami in stoli spletli pajkovo Literatura mrežo. Nato so se po prostoru premikali tako, da so lezli pod in preko mreže in se trudili, da se je ne dotaknejo. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in Nekateri otroci so v vrtec prinesli tudi blago in stare šport in Zavod RS za šolstvo. rjuhe, ki smo jih porabili za: Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: (2001). • Padala: otroci so stali okrog večje rjuhe in z Obzorje. Videmšek M., Tomazini P., Grojzdek M. (2007). Gibalne igre z rokama držali njen rob. Rjuho so dvigali in improviziranimi pripomočki. Fakulteta za šport, Inštitut za spuščali, na znak so stekli pod njo, odbijali so šport. žoge na padalu in se trudili, da ne padejo na tla. Videmšek M., Jovan N. (2002). Čarobni svet igral in športnih • Voziček: en od otrok se je usedel na rjuho, dva ali pripomočkov. Fakulteta za šport. Inštitut za šport. trije so prijeli za rob in ga vlekli.
188 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE Simona KOSTREVC
IGRE V VODI KOT OBOGATITVENA DEJAVNOST V VRTCU WATER GAMES AS AN ENRICHMENT ACTIVITY IN KINDERGARTEN
Simona KOSTREVC, dipl. vzg. predš. otr. OŠ Janka Glazerja Ruše – Vrtec Ruše, Slovenija
POVZETEK ugodje v smislu sprostitve, zabave, rekreacije in kar pozitivno vpliva na celotno telo. Plavanje je spretnost ali Voda je naravni element, ki pozitivno pliva na sposobnost, ki nam omogoči, da se varno gibamo ob, na vsestranski razvoj predšolskega otroka. S tem, ko otroke in v vodi in nam lahko tudi reši življenje. Prav zaradi vsega že zgodaj navajamo na vodo, igro v vodi in ob njej, naštetega, še posebej pa zaradi slednjega, je pomembno, pozitivno vplivamo na njihov telesni razvoj, širimo gibalne da spoznamo najrazličnejše možnosti gibanja v vodi in da sposobnosti in spretnosti ter prispevamo k socialnemu se naučimo plavati čim prej. Najlažje v otroški dobi. in spoznavnemu razvoju. Tudi v Kurikulumu za vrtce je Zato v vrtcu za petletnike organiziramo obogatitveno predvideno, da otroci spoznavajo vodo kot športni rekvizit, dejavnost igre v vodi. se v njej igrajo in se učijo plavati. V vrtcu organiziramo in izvajamo obogatitveno dejavnost igre v vodi za otroke stare 5 do 6 let. Ker je delo v vrtcu načrtovano tako, da IGRE V VODI Z VIDIKA KURIKULUMA ZA VRTEC se otrok razvija celostno, je tudi izvedba te dejavnosti načrtovana tako, da vzporedno z uresničevanjem ciljev Tako kot pri vseh dejavnostih, tudi pri načrtovanju iger s področja gibanja uresničujemo tudi cilje s področja v vodi sledimo načelom in ciljem kurikula za vrtce. narave in družbe. Pri izvajanju plavalnih nalog prvenstveno Igra je otrokova osnovna dejavnost, ki mu omogoča, sledimo cilju športnega programa zlati sonček – začetni da na prijeten način pridobiva nova spoznanja, spretnosti program „A“, ki ima za cilj pridobiti plovnost. in širi svoje kompetence. Igra je za predšolskega otroka Ključne besede: otrok, plovnost, kurikulum za vrtce, najuspešnejša metoda učenja. Tudi učenje plavanja, še medpodročno povezovanje, obogatitvena dejavnost posebej prilagajanje na vodo, poteka najuspešneje preko igre. Monotone, ponavljajoče se vaje, ki otroka hitro naredijo nezainteresiranega za sprejemanje in utrjevanje ABSTRACT novih znanj, je bolje zamenjati z različnimi igrami, ki imajo iste cilje, otroke pa motivirajo vedno z drugačno nalogo. Water is a natural element that has a positive impact Ob pravilni izbiri razlilčnih iger, kot učinkovitiem on the overall development of preschool children. By sredstvu učenja, je pomembno upoštevati tudi otrokovo early adaptation of the children to the water, playing in, individualnost. Otroci se med seboj razlikujejo po telesni and around the water it has a positive influence on their kostituciji in razvitosti motoričnih spretnosti, imajo physical development, we promote physical abilities and različen odnos do vode – nekateri se bojijo gibanja skills and contribute to social development. Even in the v velikih bazenih, škropljenja, potapljanja, spet drugi Curriculum for kindergarten is required that children learn uživajo v gibanju v plitvi vodi, čeprav še ne znajo plavati about water as a sport medium, play in it and learn to –, v predznanju plavalnih elementov ali spretnosti – otroci swim. We organize an enrichment programme of water hočejo v vodo le, če jim pri tem pomaga odrasla oseba games for the five-to-six-year-olds in kindergarten. oz. se v vodi gibljejo le s pomočjo plavalnega obroča, Since the work in kindergarten is designed to develop rokavčkov ali pa že imajo osvojene nekatere sposobnosti a comprehensive child, the implementation of these samostojnega gibanja v, zanje, globoki vodi. S primernim activities is also designed to achieve the objectives pristopom, uporabo pravih metod in načrtovanjem in the field of movement parallel to realization of the zanimivih iger dosežemo, da otrokom preženemo strah objectives in the field of nature and society. In performing pred vodo in omogočimo sproščeno gibanje v vodi, že of swimming tasks we primarily pursue the goal of the osvojena znanja in sposobnosti pa nadgradimo z novimi. zlati sonček (trans.: Golden sun, A.M.) sports program – Pomen iger v vodi je tudi v tesnem medpodročnem beginner‘s program “A”, in which the objective is to learn povezovanju, kar pomeni, da cilji dejavnosti ne zajemajo airworthiness. samo gibalnega razvoja, temveč segajo tudi na telesni, Key words: children, airworthiness, kindergarten socialni in spoznavni razvoj. curriculum, cross-sectoral integration, enrichment activities Gibalni razvoj Koliko možnosti nam daje igra v vodi in učenje plavanja, da s tem prispevamo k vsestranskemu UVOD - ZAKAJ IZVAJAMO DEJAVNOST IGRE V gibalnemu razvoju otroka, vidimo že s tem, ko ugotovimo, VODI da lahko z izvajanjem teh dejavnosti uresničujemo veliko globalnih ciljev in ciljev področja gibanja, ki so zapisani v Voda je naravni element, ki pozitivno pliva na Kurikulu za vrtce. vsestranski razvoj predšolskega otroka. S tem, ko otroke Globalni cilji: že zgodaj navajamo na vodo, igro v vodi in ob njej, –– omogočanje in vzpodbujanje gibalne dejavnosti otrok, pozitivno vplivamo na njihov telesni razvoj, širimo gibalne –– zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v sposobnosti in spretnosti ter prispevamo k socialnemu gibanju, razvoju. Logično nadaljevanje seznanjanja in navajanja –– razvijanje gibalnih sposobnosti, na vodo je učenje plavanja. Plavanje je spretnost ali –– pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnost, ki v današnjem času ne pomeni samo eno sposobnosti, izmed športnih disciplin. Ni samo nekaj, kar nam nudi –– spoznavanje in osvajanje osnovnih prvin različnih
189 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE Simona KOSTREVC
športnih zvrsti. znajdejo v vsakodnevni rutini v skrbi zase na tečaju. Za vse našteto lahko najdemo globalne cilje in cilje v Cilji: področju družbe: –– razvijanje koordinacije oz. skladnosti gibanja, Globalni cilji: –– sproščeno gibanje v vodi in osvajanje osnovnih –– oblikovanje osnovnih življenjskih navad, elementov plavanja, –– spoznavanje ožjega in širšega družbenega okolja, –– uvajanje v igre, kjer je treba spoštovati pravila, –– seznanjanje z varnim in zdravim načinom življenja. –– poznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, Cilji: –– spoznavanje različnih športnih orodij in pripomočkov, –– otrok se seznanja s pravili v skupini in v kopališču, –– spoznavanje osnovnih načel osebne higiene, –– otrok spoznava različne funkcije bližnjega družbenega –– spoznavanje osnovnih varstvenih ukrepov, ki so okolja, potrebni pri izvajanju gibalnih dejavnosti. –– otrok spoznava značilnosti okolja, ki so pomembne za lokalno skupnost, Telesni razvoj otrok se seznanja z varnim vedenjem in se nauči živeti Področje gibanja, telesni razvoj in otrokovo zdravje in ravnati varno v različnih okoljih. so tesno povezani. Vse oblike gibanja v vodi imajo veliko pozitivnih vplivov na otrokov telesni razvoj in posredno tudi na krepitev zdravja. S plavanjem vplivamo na skladen IGRE V VODI – NAČRTOVANJE IN IZVEDBA in pravilen razvoj telesa, še posebej pa na razvoj kolčnega sklepa in na pravilno oblikovanje hrbtenice. Krepimo V letnem delovnem načrtu zavoda načrtujemo igre mišice celotnega skeleta in na ta način preprečujemo v vodi kot obogatitveno dejavnost. Namenjena je otrokom slabo držo. Gibanje v vodi ugodno vpliva tudi na razvoj starim 5–6 let. Za izvajanje dejavnosti starši plačajo le dihalnih poti in ožilja ter na izboljšanje termoregulacije s vstopnino za kopališče, sicer pa je dejavnost brezplačna. čimer okrepimo imunski sistem. To področje opredeljujejo Igre v vodi izvajamo v domačem kraju, kar veliko globalni cilj in cilji iz področja narave: pripomore k lažjemu vključevanju dejavnosti v dnevno Globalni cilj: rutino vrtca in k lažji organizaciji poteka same dejavnosti. –– spoznavanje svojega telesa ter zdravega in varnega Vaditeljice smo vzgojiteljice, zaposlene v vrtcu, ki smo načina življenja opravile tečaj za vaditelja plavanja. Cilji: Skupine oblikujemo tako, da je v njih 10–12 otrok, –– otrok spoznava sebe, svoje telo, njegove dele in vodita jih dve vaditeljici. V kopališču sta dva bazena: njihovo funkcijo, manjši, v katerm večini petletnikov voda sega do višine –– otrok spoznava, kaj potrebuje za ohranjanje in krepitev pasu ali nekoliko višje, voda v njem pa je toplejša, in zdravja. 25-metrski bazen s prilagojenim dnom za plavalne tečaje začetnikov. V njem ima večina petletnikov dno, tako da Socialni in spoznavni razvoj lahko po njem hodijo, poskakujejo in ob učenju drsenja na vodi v vsakem trenutku stopijo na dno. Najlažje se otrok navaja na vodo v navzočnosti staršev Naš cilj dejavnosti igre v vodi ni, da bi otroke naučili in v skupini svojih vrstnikov. V skupini se otroci ob igri plavati. Za začetek je potrebno, da otroci zaupajo vodi učijo in posnemajo drug drugega, prihajajo do novih in spoznajo, da je lahko »prijazna do njih«, čeprav včasih spoznanj o sebi in drugih, se potrjujejo in si ustvarjajo pljuskne v obraz, v oči ali zaide v usta ali nos. Pri izvajanju čustven odnos do skupine in svojih dejanj. Z medsebojnim nalog prvenstveno sledimo cilju športnega programa zlati sodelovanjem in upoštevanjem pravil igre ali navodil sonček – začetni program „A“, v okviru katerega je osvojiti za izvajanje vaje se trudijo dosegati cilje skupine in plavalni cilj: otrok drsi na površini 5 sekund; glavo ima v individualne cilje. Ob doseganju uspehov se krepi vodi, roke pa stegnjene naprej. Da otroci ta cilj dosežejo, otrokova samozavest in zaupanje v samega sebe. izvajamo vaje in igre iz naslednjih sklopov: Ob igri v vodi, pridobivanju plovnosti in tudi učenju –– prilagajanje na vodo v bazenu, plavanja se na tečaju otroci seznanjajo tudi z značilnostmi –– prilagajanje na odpor vode, kopališča kot športnega objekta. Spoznajo, kaj –– potapljanje glave pod vodo in gledanje pod vodo, potrebujemo, da lahko vstopimo v bazen, kateri prostori –– izdihovanje zraka pod vodo, so v objektu in kako jih uporabljamo ter kdo poskrbi za –– vadba plovnosti, to, da se lahko nemoteno igrajo v vodi. Zelo pomemben –– vadba drsenja na vodi. del je tudi seznanjanje s pravili, ki jih moramo upoštevati Ker vemo, da imajo otroci različne plavalne izkušnje in za varno gibanje po objektu in v vodi ter za vzdrževanje spretnosti, o tem povprašamo pred pričetkom dejavnosti higiene tako telesa kot čistoče vode. njihove starše. Na podlagi podatkov oblikujemo skupine s približno enakimi spretnostmi: začetniki, ki plavajo Spodbujanje k samostojnosti v skrbi zase samo s pripomočki, in delni plavalci. Za vsako skupino Igre v vodi niso pomembne le za pridobivanje različnih naredimo dnevni načrt dela v malem in velikem bazenu, spretnosti gibanja v vodi. Enako pomemben del je tudi kar temelji na izboru primernih iger in tempa dela. Za priprava pred pristopom do bazena. V tem obdobju se popestritev izvajanja iger uporabimo tudi razne plavajoče otroci sicer že znajo samostojno obleči in sleči, značilno in potapljajoče se pripomočke (igrače, ping-pong pa je, da si pustijo pomagati. Takrat jih spodbujamo, da žogice, žoge, obroče, črve, plavajoče blazine, tobogan več ali manj samostojno poskrbijo zase, za urejenost ....), ki otroke stimulirajo pri izvajanju nalog – močenju oblačil in za to, da so zložena in pripravljena tako, da obraza, izdihovanju v vodo ..., pomagajo premagati strah se bodo ob koncu tečajne ure čim hitreje in čim bolj pred vodo, potopiti glavo pod vodo ali vzpodbujajo samostojno ponovno preoblekli v suha oblačila, medtem potapljanje na dno bazena. Igre izvajamo v malem in ko vzgojiteljice prevzamemo skrb za temeljito sušenje velikem bazenu. V obeh pa poskrbimo, da se vsi otroci las. Seveda pa smo posebej pozorne na tiste otroke, ki počutijo varne, tudi tisti, ki v velikem bazenu komaj se prvič srečujejo z obiskom bazena oz. na tiste, ki so dosežejo dno ali pa sploh ne. Prav za slednje še dodatno morebiti tudi sicer manj spretni. Takšni otroci potrebujejo prilagodimo delo, kar omogoča prisotnost dveh vaditeljic. v prvih dneh več pozornosti, dokler ne spoznajo in se Ena vaditeljica izvaja del iger z večjimi otroki v velikem
190 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE Simona KOSTREVC bazenu, medtem ko druga izvaja iste igre z manjšimi in zadržati položaj. Iz dneva v dan je bil viden napredek, otroki in tistimi, ki vodi še ne zaupajo povsem, v manjšem ki je otroke spodbujal k premagovanju novih nalog. bazenu (npr. pobiranje igrač z dna, katapult – odrivanje s Čeprav na koncu enotedenske obogatitvene dejavnosti čepečega položaja, krtova luknja – otrok se potopi pred niso vsi pridobili plovnosti, so vsi otroci postali »sončkovi obročem in pride iz vode v obroču, drsenje na vodni plavalci«. gladini...). To manjšim otrokom in tistim, ki se bojijo, vliva dodatno zaupanje v vodo in njihove lastne plavalne sposobnosti. Vsak plavalni dan zaključimo z igro pokaži SKLEP kaj znaš, ko lahko otroci drug drugemu pokažejo, kaj so se do tedaj naučili, oz. kaj najbolje znajo. Na ta način dobi Vsak otrok in tudi me, vaditeljice, smo bili ponosni na vsak posameznik potrditev za svoj napredek in se čuti v večjo ali manjšo novo spretnost, znanje ali »na tisto, kar skupini pomembnega. si upa«, kar se je naučil v tem tednu. Verjamem, da otroci pri dejavnosti igre v vodi pridobijo osnove prilagajanja na vodo in plovnosti, in da je do učenja tehnike plavanja le še NAŠE IZKUŠNJE korak, ki ga lahko s primernim pristopom naredijo starši ali vaditelji v osnovni šoli. Po triletnem spremljanju plavalnih izkušenj otrok pred izvajanjem dejavnosti ugotavljamo, da je vsako leto manj otrok, ki še nimajo izkušenj z obiskovanjem bazena Literatura: in ki bi čutili izraziti strah pred samostojnim gibanjem v vodi. Ocenjujemo, da mnogi starši izkoristijo prisotnost Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod kopališča v kraju in ga občasno z otrokom obiščejo. RS za šolstvo, Ljubljana Tako so otroci že vnaprej seznanjeni z vodo kot medijem, Kristan, S. (1997) Športni program Zlati sonček.. Ministrstvo za ki nam nudi drugačne možnosti za igro in gibanje kot šolstvo in šport: Zavod za šport Slovenije, Jurak, G., kovačič, M. (199). Morski konjiček. Ljubljana: Zavod za igrišče, z značilnostmi kopališča kot šprtnega objkekta šport Slovenjie, ter z bazenom in s pravili in možnostmi varnega gibanja Kapus, V. (2002). Plavanje: učenje: slovenska šopla plavanja v njem. Ti otroci tudi lažje izvajajo igre in prej pridobivajo za novo tisočletje: učbenik za učence-študente, učitelje- sposobnost plovnosti. profesorje, trenerje in starše. Fakulteta za šport, Inštitut za šport Predhodne pozitivne izkušnje večine otrok ob obisku Šajber, D. (2006). Plavanje od rojstva do šole. Radovljica: Didakta bazena, prisotnost njim znanih vzgojiteljic – vaditeljic, Upale, P.(2010). Plavanje predšolskih otrok. Pridobljeno 3.5.2010 skupna igra in učenje s prijatelji iz vrtca je prispevalo, da s so otroci, ki so se udeležili dejavnosti igre v vodi, v večini http://www.ringaraja.net/clanek/plavanje-predsolskih-otrok_1660. html?page=1 v vodi in pri izvajanju iger uživali. Kljub različnim plavalnim Šajber, D. (2006). Mala šola plavanja. Pridobljeno 3.5.2010 s sposobnostim so nam otroci zaupali in sledili našim http://www.bambino.si/mala_sola_plavanja navodilom. Vsi smo se veselili najmanjšega napredka V bazen z najmlajšimi. (2007). Klub Polet. Pridobljeno 3.5.2010 s in premaganega strahu. Za nekoga je bilo to že zmočiti http://www.klubpolet.si/index. php?Itemid=27&id= 281&option= si obraz, za drugega pogledati pod vodo in prešteti com_content&task=view iztegnjene prste, za tretjega iztegniti se na vodno gladino
WHY PERFORM WATER GAMES ACTIVITY WATER GAMES FROM THE VIEW OF KINDERGARTEN CURRICULUM Water is a natural element that has a positive impact on the overall development of preschool children. By early As with all the activities, even in planning of the games adaptation of the children to the water, playing in and in water, we follow the principles and objectives of the around the water, all these have a positive influence on curriculum for kindergarten. their physical development; we promote physical abilities The game is the child’s primary activity, which allows and skills, and contribute to social development. Logical him to acquire a nice way to new insights and skills and extension of acclimatisation to the water is learning to also expands his skills. The game is the most effective swim. Swimming is a skill or ability, which is nowadays method of pre-school child learning. Also swimming, not only one of the sports disciplines. It is not just especially adaptation to the water, takes place most something that gives us comfort in terms of relaxation, effectively through play. Monotonous, repetitive work, entertainment, recreation, and thus positively affecting which quickly makes a child uninterested to receive and the entire body. Swimming is a skill or ability that allows consolidate new knowledge, is better to be replaced with us to move safely beside, on and in the water and it can different games which have the same goals but children even save lives. Because of all these things listed above, are more motivated by different tasks. especially the latter, it is important to experience the With proper selection of different games as a means various possibilities of movement in the water and to learn of learning effectively, it is important to take into account to swim as soon as possible. The easiest way to do this the child’s individuality. Children differ in physical is in childhood. Therefore, we organize an enrichment construction and motor skills development, have different programme of water games for the five-year-olds in attitudes to water - some fear of movement in large pools, kindergarten. of spraying, diving, while others enjoy motion in the
191 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE Simona KOSTREVC shallow water, although they do not know how to swim –– the child learns what is needed to maintain and -, they differ in knowledge of the swimming elements or improve health. skills - children will go into water only if they are offered a help of an adult person or they move in the water with the help of a swimming ring or arm rings - or they already Social And Cognitive Development have learned some skills of independent movement in The best way to adapt children to the water is the deep water for them. By the proper approach, the use of presence of parents or a group of their peers. Children the right methods and planning of interesting games we in the group learn by playing and imitating each other, help children to distinguish fear of water and allow them come to new insights about themselves and others; to move in water relaxed or we upgrade already acquired they acknowledge themselves and develop emotional knowledge and abilities with the new ones. behaviour to the team and their actions. Through their The importance of games in water is also in close cooperation and compliance of the game rules or carrying cross-sectoral integration, which means that the goals out instructions for work they try to achieve the objectives go beyond the activities of motor development, and also of the group and individual goals. Achieving success extend to the physical, social and cognitive development. reinforces the child’s confidence and trust in him. Beside the games in water, acquisition of Motor Development airworthiness and learning to swim the swimming course How many options these water games and swimming provides the children to learn about the characteristics of give us so that we can contribute to the overall swimming pool as a recreational facility. They learn what development of the child’s movement we can see when they need to be able to enter the pool, which rooms are we determine that the implementation of these activities there in the facility and how we use them, and who makes realize a lot of global goals and aims on movement, that all the arrangements for them to play in the water safely. A are also written in the curriculum for kindergartens. very important part is also the acquisition of rules, which Global Goals: must be followed for safe movement around the facility –– facilitating and encouraging physical activity of and in water, and to maintain hygiene and cleanliness of children, both bodies and water. –– to understand their own bodies and experience pleasure of the movement, Promotion Of Autonomy In Care Of Oneself –– the development of motor skills, Water games are not only important to gain different –– getting confidence in their body and motor skills, movement skills in water. Equally important part is the –– understanding and ownership of the basic elements of prior preparation of accession to the pool. During this the various sports categories. period, the children already know how to dress and undress independently, although we are allowed to help Goals: them. Then we encourage them to care for themselves –– development of coordination, or consistency of more or less independently, to encourage orderliness of movement, their clothes, which should be folded and prepared so –– relaxed movement in water and conquer the basic that in the end of the course they could dress up into dry elements of swimming, clothes as quickly and independently as possible, while –– the introduction of the games where the rules must be we take care for drying hair. Of course, we pay particular respected, attention to those children who encounter the pool for the –– understanding the importance of cooperation in the first time or to those who otherwise may have been less game group, adaptable. These children need more attention the first –– learning about different sports gear and accessories, few days until they learn and find themselves in the daily –– learning about the basic principles of personal routine in the care of oneself in a course. hygiene, All these things listed above can be found the global –– learning about basic safety precautions that are goal and objectives from the field of society: necessary for the implementation of motor activities. Global Goals: –– creation of basic living habits, Physical Development –– learning about close and wider social environment, Scope of movement, physical development and –– provide safe and healthy lifestyle, children’s health are closely connected. All forms of exercise in water have many positive effects on the Goals: child’s physical development and, indirectly, on health –– the child is aware of the rules in the group and in the strengthening. Swimming influences consistent and swimming pool, coherent body development, especially the development –– children learn about various functions of the nearby of the hip joint on the proper development of the spine. social environment, By strengthening the entire skeletal muscles we prevent –– the child learns about the characteristics of the poor posture. The movement in water also facilitates the environment that are important for the local development of airways and blood vessels and improves community, thermoregulation that strengthens the immune system. –– a child takes note of a safe behaviour and learns to This area is determined by the global goal and objectives live and act safely in various environments. from the field of nature: Global Goal: –– learning about their body and a healthy and safe WATER GAMES - PLANNING AND lifestyle. PERFORMANCE
Goals: The Institute’s annual work plan includes water games –– children learn about themselves, their body parts and as an enrichment activity. It is aimed at children from 5 to their function, 6 years. For the implementation of the swimming course
192 SPORTS ACCESSORIES FROM PACKAGING WASTE Simona KOSTREVC parents only pay for the swimming pool entrance, but the crouching position, mole’s hole – a child dives into otherwise the activity is free of charge. Water games are water before the ring and comes out of the water inside conducted in their home town, which greatly contributes the ring, sliding on the water surface etc.). This gives small to a better integration of activities into a daily routine of children and those who fear water additional confidence in the kindergarten and to the easier organization of the water and their own swimming skills. Each swimming day activities. Swimming instructors are educators, working in is finished with the game „show what you know“, when kindergarten, that have passed the swimming instructors children can show each other what they have learned course. by then, or what is the best thing they can do. In this Groups are formed so that one group consists of 10– way everyone gets approval for their progress and feel 12 children and is led by two swimming instructors. There important in a group. are two pools in the swimming pool: a small pool in which the water reaches to the waist or slightly higher of the most 5-year-olds, it‘s water is warmer, and 25-meter pool OUR EXPERIENCE with a specially prepared bottom for beginners‘ swimming courses. The most 5-year-olds can reach the bottom After a three-year-follow-up of children‘s swimming and they are able to walk, jump and step on the bottom experience prior to implementation activities, we have whenever they want to while learning to swim. discovered that there are less children every year with Our goal of water games activities is not to teach the no swimming experience of without visiting the pool, and children how to swim. To begin with it is necessary that those that would express fear felt by the independent the children are entrusted to the water and realize that movement in water. We estimate that many parents take water could be “friendly to them”, although it sometimes advantage of the presence of the pools in the hometown splashes in the face or in the eyes or gets in mouth or and they occasionally visit it with their children. Thus, the nose. In performing of tasks we primarily pursue the children are previously informed about water as a medium goal of the zlati sonček (trans.: Golden sun, A. M.) sports that offers us different options for play and movement program – beginner‘s program “A”, in which the objective as a playground, with the feature of the pool as a sport is to learn these swimming goals: children can slide on the facility and a swimming pool itself. The children are surface for 5 seconds, their heads are meanwhile in the familiar with the safety rules and various possibilities of water and their hands are stretched forward. To achieve movement. These children also perform the games easier this goal children exercise and play in the following areas: and acquire the abilities of airworthiness earlier. –– adaptation to the water in the pool, Most children’s previous positive experience of visiting –– adjusting to the resistance of the water, the pool, the presence of known educators – swimming –– diving the head under water and underwater viewing, instructors, common play and learning with friends from –– exhale air under water, kindergarten, all these things have contributed that the –– exercise airworthiness, children, who took part in the activities of water games, –– exercise: floating on the water. have enjoyed the implementation of games. Despite Because we know that children have different the different swimming skills children trusted us and swimming experience and skills, we ask their parents followed our instructions. We were all looking forward to about that before the start of the activities. Based on the the smallest improvement they have made and defeated gathered data we form two groups with approximately the fear. For someone this improvement meant wetting his same skills: beginners that swim with the help of devices, face, for another looking under the water and counting the and partial swimmers. For each group we make a daily number of outstretched fingers or for someone else it was plan of work for small and large pool activities what is stretching his body on the water surface and retaining based on a selection of games and appropriate pace the position. Significant progress has been made from of work. To cheer up the implementation of the various day to day, and encouraged children to overcome new games we use different floating and sinking devices (toys, tasks. Although all the children did not reach airworthiness ping-pong balls, balls, rings, worms, floating cushions, completely after week-long activities, they all became slide etc.), which stimulate the children in the performance “sončkovi plavalci” (trans. A.M.: sun swimmers). - wetting the face, exhaling in water, sinking the head under water or encouraging diving to the bottom of the pool etc., helping them to overcome fear of water. CONCLUSION Games are carried out in the small and large pool. In both we make sure that all children feel safe, even those Every child and all the swimming instructors were who barely achieve a large pool bottom or not at all. We, proud of every big or small new skill, knowledge or “what especially for the latter, adjust the work what allows us one dares,” which everyone learned during that week. the presence of two swimming instructors. One of the I believe that children acquire basic adaptation to swimming instructors performs games with older children water and airworthiness with water games activities and in the large pool, while the other one performs the same that there is only one step to learning the art of swimming games with younger children and those who still do not which parents or coaches in elementary school with trust the water completely in the small pool (e.g. collection appropriate approach can reach. of toys from the bottom, catapult – pushing away from
193 GIMNASTIČNA ABECEDA V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Urška KOTNIK
GIMNASTIČNA ABECEDA V PRVEM IN DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE Gymnastic alphabet in the first and the second triad of primary school
Urška KOTNIK OŠ Šmartno v Tuhinju, Slovenija
Raziskovala pod mentorstvom dr. Vesne Štemberger, doc.
IZVLEČEK the phases of the teaching process and especially by introducing lecture. In a word the accessory would be Glavni cilj raziskovalnega dela je bil izdelati avdio- very useful in all the phases of the teaching process. The vizualni pripomoček s posnetimi metodičnimi postopki pri teachers also propose some constructive solutions to gimnastični abecedi. Njegovo ustreznost in uporabnost improve the accessory that would increase its value in the sem preverila z vprašalnikom, ki je obsegal tudi vprašanja teaching. o splošni uporabi avdio-vizualnih pripomočkov pri Key words: physical education, the first triad, the športni vzgoji. V raziskavo je bilo vključenih 25 učiteljev, second triad, audio-visual accessory, gymnastic alphabet, 20 razrednih učiteljev in 5 športnih pedagogov iz ene gymnastics with rhythmic expressiveness, preparatory osnovne šole. Vprašalnik, ki je obsegal deset vprašanj exercises, methodical instructions, help and protect, sem analizirala s pomočjo osnovne deskriptivne exercises for diversification. statistike; kjer to ni bilo mogoče, sem enake ali podobne odgovore razvrstila v vsebinske sklope in določila število ponavljanj posameznega odgovora. PREDMET IN PROBLEM Analiza vprašalnikov je pokazala, da učitelji pri športni vzgoji avdio-vizualnih pripomočkov skorajda Problem, ki sem ga zajela v raziskovalnem delu je ne uporabljajo, bi pa jih če bi jih imeli na voljo. Kakšen uporabnost mojega DVD posnetka pri športni vzgoji. pripomoček bi naj to bil, sem ugotavljala na primeru, ki so Zanimalo me je, v kolikšni meri učitelji sploh uporabljajo ga dobili skupaj z vprašalniki na vpogled učitelji. različne avdio-vizualne pripomočke pri športni vzgoji in ali Pripomoček so učitelji ocenili kot zelo uporaben,v vseh so jim v pomoč. fazah učnega procesa še zlasti pa pri podajanju novega Prav tako sem želela izvedeti, kako se bo razlikovalo znanja. Skratka pripomoček bi bil dobrodošel v vseh fazah mnenje glede uporabe teh pripomočkov pri učiteljih in učnega procesa. Predlagali so tudi nekatere konstruktivne učiteljicah razrednega pouka in pri učiteljih in učiteljicah rešitve, s katerimi bi pripomoček lahko izboljšali in še športne vzgoje. Cilj raziskave je bil izvedeti ali učitelji (tako povečali njegovo uporabno vrednost v praksi. eni kot drugi) sploh uporabljajo avdio-vizualne pripomočke Ključne besede: športna vzgoja, avdio-vizualni in ugotoviti njihovo mnenje glede mojega avdio-vizualnega pripomoček, gimnastična abeceda, pripravljalne vaje, pripomočka. metodična navodila, pomoč in varovanje, vaje za popestritev CILJI RAZISKAVE
ABSTRACT Skladno s predmetom in problemom sem si pri raziskavi postavila naslednje cilje: The main intention of my research work was to create 1. Izdelati DVD posnetek z metodičnimi postopki učenja the audio-visual accessory that will contain the recorded gimnastičnih vsebin. methodical procedure by gymnastic alphabet. The 2. Preveriti stanje uporabe avdio-vizualnih pripomočkov suitability and the usefulness of the accessory was tested pri športni vzgoji. by a questionnaire. The questions concerning the general 3. Zbrati mnenja o njegovi splošni uporabnosti pri izvedbi use of audio-visual accessories in physical education pouka športne vzgoje. were also included in the questionnaire. 25 teachers, 4. Zbrati mnenja o njegovi uporabnosti za namene 20 class teachers and 5 sport teacher from one primary poučevanja gimnastične abecede. school were involved in the research. The questionnaire 5. Zbrati konstruktivne predloge za izboljšanje contains ten questions. It was analysed mostly by general pripomočka. descriptive statistics. When the former way to analyse the results was impossible, the same or similar answers were HIPOTEZE arranged into content units and the number of repetitions H1: Večina učiteljev izbrane šole pri pouku športne of the same answer was determined. vzgoje ne uporablja avdio-vizualnih pripomočkov. The analyse of the questionnaire showed, that H2: Pri poučevanju gimnastičnih vsebin bo učiteljem teachers by teaching physical education almost never izbrane šole DVD posnetek v pomoč. use audio-visual accessories. However they would use H3: DVD posnetek bo konkretno podprl vaje napisane them if they could get them. The teachers got the sample v teoretičnem delu. accessory with their questionnaire, so that they could H4: Večina učiteljev izbrane šole ocenjuje avdio- imagine what it is like. vizualni pripomoček kot uporabno sredstvo pri The accessory was evaluated as very useful, in all poučevanju gimnastične abecede.
194 Gymnastic alphabet in the first and the second triad of primary school Urška KOTNIK
METODE DELA Učitelji so od naštetih primerov, zakaj DVD najpogosteje uporabljajo, zapisali: VZOREC MERJENCEV • Kadar ocenijo, da bodo s pomočjo posredne Vzorec je sestavljalo 25 učiteljev razrednega demonstracije na DVD-ju učenci lažje razumeli pouka in učiteljev športne vzgoje. Vzorec je neko gibalno nalogo (9) sestavljalo 23 žensk in 2 moška. Od tega je bilo 20 • Če imamo na šoli DVD z ustrezno vsebino(8) učiteljic razrednega pouka in 3 učiteljice športne • Kadar je lahko pripomoček takojšnja povratna vzgoje. Oba moška sta bila učitelja športne vzgoje. informacija za učence v smislu popravljanja napak v tehniki izvedbe (1) VZOREC SPREMENLJIVK Učitelji so od naštetih primerov, zakaj DVD NE Za pridobivanje podatkov sem izbrala vprašalnik, ki uporabljajo, zapisali: je bil anonimen. Vprašalnik je vseboval deset vprašanj, • V šoli nimamo na voljo tovrstnih pripomočkov. (8) od tega tri zaprtega tipa, štiri odprtega tipa in tri • Takšna demonstracija vzame veliko časa za kombiniranega tipa. pripravo.(3) • Učim in poučujem v PB kjer se še ni pokazala ORGANIZACIJA SNEMANJA priložnost za uporabo omenjenega pripomočka. (2) Snemanje je potekalo v OŠ Šmartno v Tuhinju, kjer • Poučujem komaj slabo leto in v tem času se še sem zaposlena. Deček, ki sem ga snemala je bil star nisem poslužila tovrstnih pripomočkov. (2) enajst let. Vsi posnetki so nastali s soglasjem staršev • Sam/sama zmorem ustrezno demonstrirati vse omenjenega otroka. predvidene gibalne naloge. (1)
METODE OBDELAVE PODATKOV Največ učiteljev bi želelo DVD uporabljati pri gimnastiki. Odgovore na vprašanja sem razvrstila v kategorije in Drugi najpogostejši odgovor je bil, da bi DVD želeli jih kvantitativno in kvalitativno interpretirala. Izračunala uporabljati pri atletiki. Na tretjem mestu je ples. Učitelji, sem frekvence posameznih odgovorov in izraženost v tako razredne učiteljice, kot učitelji športne vzgoje bi DVD odstotkih. Podatke sem prikazala tudi grafično. želeli uporabljali pri plesu. Četrto mesto si delita igre z žogo in plavanje. Na petem mestu sta odbojka in naravne oblike REZULTATI IN INTERPRETACIJA gibanja-izbor učiteljic razrednega pouka. Šesto mesto pa nogomet, košarka in badminton. Gimnastika je po mojem Vsem učiteljem se zdi uporaba avdio-vizualnih mnenju zasedla prvo mesto prav zaradi težavnosti izvajanja pripomočkov pri pouku smiselna. Učitelji so podali elementov. Nekateri gimnastični elementi so nevarni, zato naslednje vzroke: bi hoteli učitelji imeti več pripomočkov, ki prikazujejo • zaradi nazorne predstavitve/vizualizacije pravilno in varno izvedbo le teh postopkov in strokovne razlage (17), • pravilno in točno izvajanje vaj in pravilnega Vsem učiteljem so se zdele prikazane metodične varovanja, možnost večkratnega ponavljanja/ enote nazorno in natančno predstavljene. Podali ustavljanja posnetkov ( 5), so naslednje utemeljitve: • lažje razumevanje, pomoč učitelju (3), predvaje so temeljito predstavljene, • z nazorno demonstracijo prihranimo čas (2). • • vse vaje in predvaje so prikazane postopno z jasno razlago in končno izvedbo, Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov • jasna razlaga, nazorna demonstracija ter ODGOVORI RAZREDNI ŠPORTNA tudi nazoren prikaz varovanja, UČITELJEV POUK VZGOJA N % • na DVD-ju se dobro vidi vloga učitelja in DA 9 3 12 48 vloga učenca kot izvajalca. NE 11 2 13 52 Največ učiteljev je odgovorilo, da bi DVD uporabljali SKUPAJ 20 5 25 100 pri podajanju novega znanja (49,0%). Na drugem mestu
Graf 2: Učne vsebine, pri katerih bi uporabili DVD posnetek
25
20
15
10
5
0
Ples Atletika Plavanje Odbojka Nogomet Košarka Gimnastika Igre z žogo Badminton
Naravne oblike gibanja
195 Gymnastic alphabet in the first and the second triad of primary school Urška KOTNIK
Graf 3: V katerih etapah učnega procesa bi uporabili DVD
14,3%
20,4% 49%
Podajanje novega znanja Utrjevanje 16,3% Preverjanje Ocenjevanje
je odgovor pri preverjanju znanja (20,4%), na tretjem • olajšal bi delo učiteljem, ki jim ta disciplina ni mestu pri utrjevanju (16,3%) in nazadnje bi učitelji DVD najbolj domača uporabljali pri ocenjevanju (14,3%). Iz tega lahko sklepam, • vsebine nekaterih gimnastičnih prvin ne moremo da bi jim DVD služil kot pomoč predvsem na začetku demonstrirati sami (podajanje novega znanja), medtem ko bi preverjanje in • ogledaš si lahko samo del, ki ga pri uri dejansko ocenjevanje znanja priredili svojim kriterijem (minimalna/ potrebuješ in je bolj pregledno temeljna znanja) oziroma si z DVD-jem ne bi pomagali v tolikšni meri, kar je glede na različne populacije otrok in Učitelji so podali naslednje predloge za izboljšanje različne zahteve tudi smiselno. DVD posnetka • Kamera z bolj kvalitetno sliko. Vsem učiteljem bi avdio-vizualni pripomoček • Večji nabor predvaj posameznih prvin. olajšal delo pri podajanju novega znanja. • Obseg pouka in zahtevnost elementov glede na Pri tem so navedli naslednje trditve: starost in učni načrt. • kot metodični pripomoček za demonstracijo • Prikaz napačne izvedbe in korekcije. učenci bi si vajo najprej ogledali in jo nato po • Primeri dela z učenci, ki imajo na tem področju korakih izvedli (13), težave. • pomoč in osvežitev lastnega znanja pri prikazu • Izvedbe različnih otrok z različnim znanjem. metodičnih postopkov in varovanja(8), • Podnapisi elementov. • pri pripravi in obravnavi ter podajanju novih učnih • Predstavitev dela v parih, skupinskega dela, vsebin (6) individualizacije pri pouku in organizacija dela v • drugačna motivacija za učence/ poimenovanje učni skupini. položajev (5), • korekcija pri učencih (4) • dobrodošel pripomoček pri vajah, ki jih sama ne ZAKLJUČEK morem izvesti • ocenjevanje, saj učenci lahko očitajo nepravičnost, Glavni cilj raziskovalnega dela je bil izdelati avdio- tako pa jim lahko pokažeš kaj je prav in kaj ne vizualni pripomoček, ki bi bil učiteljem v pomoč pri poučevanju gimnastičnih vsebin. Mnenje o tem Vsem učiteljem bi takšen pripomoček olajšal delo pripomočku sem preverila z raziskavo, prav tako tudi pri pripravi na poučevanje športne vzgoje. Pri tem so stanje uporabe tovrstnih pripomočkov pri športni vzgoji navedli naslednje vzroke: nasploh. • pripomoček zagotavlja dodatno podporo o Ugotovila sem, da učitelji A-V pripomočke pri športni strokovnosti saj znanje osvežiš in se hitreje vzgoji uporabljajo zelo poredko. Učitelji, ki poučujejo v pripraviš, ker so vsebine prikazane nazorno (tudi prvi in drugi (4. in 5. razred) triadi, tovrstnih pripomočkov pomoč in varovanje), bi lahko v krajšem času v večini nimajo na razpolago, saj jih med ponudbo dosegli, da učenci usvojijo novo prvino (8) didaktičnih pripomočkov ni. Pri načrtovanju in izvajanju • pred poučevanjem bi si temeljito ogledali pouka se tako zanašajo na lastno znanje in informacije, ki DVD, da bi lahko učencem nazorno in pravilno jih pridobijo iz knjig. Te so mnogo bolj zastopane, čeprav demonstrirali, potrebno bi bilo manj učiteljeve tudi tu ne obstaja ena univerzalna knjiga za razredne razlage (7) učitelje, ampak je teorija razdrobljena v posameznih delih. • učencem lahko izvedbo najprej pokažeš in Kljub temu smo z raziskavo ugotovili, da potreba se vedno znova lahko prepričaš o pravilnosti po tovrstnih pripomočkih je in bi jih učitelji z veseljem varovanja (3) uporabljali, če bi jih imeli na voljo. • včasih je težavno brati in iskati opise vaj, tu bi si Tak pripomoček sem izdelala in ga dala v presojo jih preprosto ogledala, saj ni samo opisana je tudi učiteljem. Do njega so izrazili zelo pozitivno mnenje in ga izvedena (3) ocenili kot zelo nazornega, kvalitetnega in uporabnega
196 Gymnastic alphabet in the first and the second triad of primary school Urška KOTNIK v vseh etapah učnega procesa. Čeprav je bil prvotno Bolkovič, T., Čuk, I. (1994). Športna gimnastika v osnovni šoli. namenjen le učiteljem za pomoč pri podajanju novega Seminarsko gradivo za učitelje in profesorje športne vzgoje. znanja gimnastičnih vsebin. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Oddelek za Učitelji razrednega pouka si želijo še več takih permanentno izobraževanje. in podobnih izdelkov, ki bi jim bili v pomoč v vseh http://www2.arnes.si/~amrak3/SPORTNA%20VZGOJA/ gimnastika/gimnastika.htm etapah učnega procesa, saj velika večina učiteljic čuti Kristan, S.(1997). Športni program Zlati sonček, priročnik. primanjkljaje znanja na področju športne vzgoje še Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod za šport zlasti pri vsebinah ki potrebujejo ustrezno varovanje Slovenije. in pomoč. Novak, D., Kovač, M., Čuk, I.(2008).Gimnastična abeceda. Izkazalo se je, da je DVD strokoven, nazoren Ljubljana:Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. in ustrezen za uporabo pri pouku, z nekaterimi Novak, D. in Bolkovič, T. (1991). Akrobatika na razredni stopnji. dopolnitvami pa bi njegovo uporabnost lahko še Ljubljana. povečali. Novak, N. (1983). Osnovni preskoki. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo. Novak, D., Bolkovič, T., Čuk, I. (1995).Akrobatika v osnovni šoli. Seminarsko gradivo za učitelje in profesorje športne vzgoje. LITERATURA IN VIRI Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Oddelek za permanentno izobraževanje. Bolkovič, T. in Kristan, S.(1998). Akrobatika. Ljubljana.
197 NASTAJANJE KOSOBRINOVE ČUTNE POTI Jana KOVAČ, Iva KOCJAN
NASTAJANJE KOSOBRINOVE ČUTNE POTI Sodelovanje otrok, staršev in vzgojiteljic pri zamisli, načrtovanju in izdelavi čutne poti
CREATING THE SENSE TRAIL IN KOSOBRIN KINDERGARTEN Cooperation of children, their parents and teachers at designing, planning and building the sense trail.
Jana KOVAČ, Iva KOCJAN VVZ KEKEC GROSUPLJE
Izvleček se v njej aktivno gibamo in sproščamo, ter jo začutimo z vsemi čutili. Čutiti naravo je gotovo dar, ki bi ga želeli na Zavedamo se pomena gibanja v naravi za razvoj otrok. čim bolj varen in neposreden način vsakodnevno približati Zato smo se vzgojiteljice v vrtcu Kosobrin odločile za otrokom. gradnjo t.i. čutne poti. Sodelovali so tudi starši in otroci, ki so se ob tem zabavali, pridobivali nove spretnosti in znanja, ter se sproščali. Obenem pa so predvsem aktivno 3. Izhodišče in potek: razvijali svoje senzomotorične sposobnosti. Ključne besede: čutna pot, razvoj senzomotoričnih Ob vključitvi vrtca v mednarodni projekt FIT Slovenija spretnosti. smo se seznanili z možnostmi izdelave čutnih poti. Pregledovali in prebirali smo jih skupaj z otroki in prišli do zamisli, kako bi izdelali svojo čutno pot. Jeseni smo jo Abstract skušali izdelati sami - vzgojiteljice in otroci. Ugotovili smo, da to ne bo mogoče. We are aware of the importance of child movement Tako smo do pomladi izoblikovali idejo. Staršem smo in the outsides for their development. That was why the jo predstavili na roditeljskem sestanku. Otroci so oblikovali teachers in the Kosobrin kindergarten decided to build our svoje idejne skice. Merjenje dela igrišča, namenjenega own sense trail. In the progress of building the sense trail postavitvi čutne poti je skupaj z otroki izvedla mamica the parents and the children both cooperated. By that, the otroka iz skupine. Ob upoštevanju idej otrok, smo naredili children had a lot of fun, they were gaining new skills and načrt za izdelavo čutne poti v merilu. Starši, vzgojitelji knowledge and were relaxing. But most importantly, they in otroci smo v tem času aktivno iskali različne naravne were also actively developing their sensual and motorical materiale, ki smo jih predvideli v načrtu. Opeke smo šli skills, at the same time. skupaj z otroki iskat k družini, ki je nedavno podrla staro Key Words: sense trail, development of sensual and poslopje. Otroci so ob nalaganju in nošenju zelo uživali. motorical skills. Nato je stekla prva delovna akcija, ki so jo opravili kar starši in otroci sami. Vodila jo je mama, ki je sodelovala pri načrtu, izvedla pa sta jo starša, ki imata gradbeno 1. Cilji: podjetje. Odstranili so zemljo, položili podlogo, nasuli in steptali pesek ter pritrdili čoke. Sodelovalo je še nekaj • Otroke enakovredno in aktivno vključiti v vse faze zainteresiranih staršev. Otroci so uživali ob ogledovanju procesa izdelave čutne poti. dela s stroji in pomagali po svojih močeh. • Povezati vse udeležence vzgojno - Sledila je druga delovna akcija. Oblikovali smo izobraževalnega procesa (otroke, starše in pregrade med materiali s pomočjo betona in kamnov. vzgojitelje) v skupni akciji. Pripravili smo velike in male kamne in kamenčke različnih • Omogočati staršem, da se vključijo v vse stopnje barv in oblik, pripeljali in stresli sekance, ki so jih izdelali vzgojno - izobraževalnega procesa in začutijo starši sami in zvezali in položili šope vej. Otroci so vozili pomen sodelovanja in povezovanja z vrtcem. material s samokolnicami in ga stresali na dogovorjeno • Vsem udeležencem omogočiti konkretne izkušnje mesto. Nosili so tudi kamne. Mivko je ena od družin z naravnimi materiali. nabrala v Dobrepolju, kot naplavino reke. Velike kamne, • Otrokom približati aktivnosti za izdelavo in namenjene hoji, nam je iz reke Soče pripeljal eden od vzdrževanje čutne poti kot prijetno in zabavno očkov. Drugi starši in vzgojiteljice smo nabirali kamne dejavnost, kjer pridobivamo nove spretnosti in se ob Kolpi in Savi. Oblikovali smo kup z zemljo za zelišča sproščamo. in našli prostor, kamor bodo otroci prinašali spominske • Omogočati naravne oblike gibanja z materiali, kamne z izletov s starši. Mama, ki je prinesla zelišča, jih je ki razvijajo spretnosti, ravnotežje, preciznost ter tudi nasadila. Na del igrišča smo z otroki posadili smreko, spodbujati k aktivnemu preživljanju prostega časa. ki jo je darovala ena od družin. • Povezati gibanje z ostalimi senzornimi izkušnjami : Zdaj smo v fazi, ko vsakodnevno urejamo igrišče in tip, vid, sluh, okus in vonj. čutno pot: čistimo plevel, režemo travo, jo sušimo na soncu in obračamo, grabimo odvečno zemljo, s katero bomo oblikovali nasip ob potoku. Te aktivnosti nas sproščajo in nam omogočajo, da je naše bivanje v vrtcu 2. Utemeljitev: še bolj pestro in bogato z novimi izkušnjami. Enega od očkov smo prosili, da nam je oblikoval, po meri odžagal Sodobni način življenja otroke odtujuje od možnosti za in učvrstil hlod za hojo, hlod s koritom za vodo in gredo, neposredno doživljanje narave in materialov, ki nam jih ta ki jo bodo otroci zasadili in zasejali z zelenjavo in sadjem. ponuja. Omogoča nam, da jo opazujemo, preizkušamo, Hišnik nam bo postavil peskovnik in vanj nasul mivko, ter
198 CREATING THE SENSE TRAIL IN KOSOBRIN KINDERGARTEN Jana KOVAČ, Iva KOCJAN pripravil table za izdelavo obvestil. gibanja in igre naših otrok na igrišču, ki ga uporabljamo. Čaka nas še izdelava navodil za uporabo čutne poti, Dogovorjena in zabeležena pravila uporabe pa bodo poslikava tabel in otvoritev čutne poti. Nanjo bomo prispevala k varnosti. povabili tudi predsednika krajevne skupnosti, ki je prispevala sredstva za gradnjo. Literatura
4. Zaključek: Danks, F., 2007. Igrišča narave. Radovljica, Didakta, 192 str. Konda, B., 2003. Pomen gibanja za razvoj otroka. Ljubljana, FIT Izdelava čutne poti je bila za vse udeležence velik Slovenija. projekt. Potrebno je bilo združevati fizično in umsko Spletna stran vrtca Tezno: Čutna pot v vrtcu Mehurčki. URL: http://www.v-tezno.mb.edus.si/index.php?option=com_conte delo s povezovanjem sodelujočih, ki so vse delo opravili nt&task=view&id=206&Itemid=64. (citirano 15. 12. 2009) prostovoljno. Ugotavljava, da je bila večina zastavljenih Spletna stran vrtca Studenci: Čutna pot v vrtcu Stročja vas. ciljev dosežena. URL: www.vrtec-studenci.org/enota_poljane/dejavnosti/.../ Čutna pot bo gotovo trajen prispevek k obogatitvi CUTNA%20POT.doc. (citirano 15. 3. 2010)
199 VPLIV ŠPORTNO TERAPEVTSKIH AKTIVNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI POTREBAMI V CUDV DOBRNA Tine KOVAČIČ, Pavel KURALT
VPLIV ŠPORTNO TERAPEVTSKIH AKTIVNOSTI PRI OSEBAH S POSEBNIMI POTREBAMI V CUDV DOBRNA IMPACT OF THERAPEUTIC SPORT'S ACTIVITY IN PERSONS WITH SPECIAL NEEDS IN CUDV DOBRNA
Mag. Tine KOVAČIČ, Pavel KURALT CUDV Dobrna
IZVLEČEK ABSTRACT
Cilj:V video prispevku so prikazane različne športno The video shows the contribution of various sports rekreativne dejavnosti v CUDV Dobrna, ki so v osnovi and recreational activities in Training, occupation and zasnovane kot preventivna vadba in podpora osnovni care Center Dobrna, which are basically designed as medicinski rehabilitaciji uporabnikov z motnjo v duševnem a preventive exercises and support for basic medical razvoju (MDR) in kombiniranimi razvojnimi motnjami (KRM). rehabilitation of users with intellectual disabilities and Metodologija: V prispevku je poudarjena pomembnost combined developmental disorders. The video highlights tesnega interdisciplinarnega sodelovanja športnega the importance of close interdisciplinary cooperation of pedagoga in fizioterapevta, kot primer dobre in učinkovite sports teacher and a physiotherapist. prakse v CUDV Dobrna, pri zagotavljanju uspešnosti Key words: adapted sports activities MATP, Special raznovrstnih športno gibalnih programov, ki promovirajo Olympics, athletes with intellectual disabilities, active gibanje za zdravje in zdrav, aktiven življenjski slog. lifestyle, sport and people with special needs Rezultati: V video prispevku so prikazane športno gibalne aktivnosti v CUDV Dobrna kot dober pokazatelj zdravja in kvalitete življenja uporabnikov z MDR in KRM. Disciplina pri rednih treningih posameznih športnih disciplin specialne olimpiade (SO), je pokazala, da redna strokovno vodena vadba vodi k ciljem, ki so jih naši športniki želeli doseči. Redni športni treningi, pa med drugim zagotavljajo okolje, kjer lahko naši športniki koristno in varno preživljajo prosti čas (aktiven življenjski slog). Športnik z MDR se veseli vsakega svojega nastopa, ker vsakič tekmuje svojim sposobnostim primerno in uživa v tekmovanju z drugimi športniki-tekmeci v duhu fair playa, kar pomeni, da se pri prenašanju poraza in zmage vede predvsem dostojanstveno, spoštljivo in da ima do tekmecev, trenerjev in sodnikov in organizatorjev spoštljiv in prijateljski odnos. In tako so tudi naši športniki ob upoštevanju načel in v duhu fair playa dosegli v svoji športni karieri izredne rezultate, tako na lokalnem, državnem kot tudi svetovnem nivoju. Zaključek: Športni krožek SO z geslom: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu«, je primer dobre prakse, saj SO ni namenjena samo športu, ampak predstavlja način življenja, socialnega vključevanja in drugih vidikov, ki so pomembni za življenje športnikov z MDR. Ključne besede: prilagojene športne aktivnosti MATP, specialna olimpiada, športniki z motnjo v duševnem razvoju, aktiven življenjski slog, šport in osebe s posebnimi potrebami
200 ŠOLSKA PLESNO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSNOVNI ŠOLI VELIKA NEDELJA Božena KRIVEC
ŠOLSKA PLESNO-GLEDALIŠKA PREDSTAVA V OSNOVNI ŠOLI VELIKA NEDELJA A DANCING SCHOOL PLAY IN ELEMENTARY SCHOOL VELIKA NEDELJA
Božena KRIVEC Osnovna šola Velika Nedelja
POVZETEK 1. UVOD
K razmišljanju in uresničitvi šolske plesno gledališke Ples, petje in dramska igra so se razvijali in oblikovali predstave me je spodbudila trditev Frostigove (1989) ki skupaj s civilizacijo in so bili vedno pomembna sestavina pravi, da vzgajati s plesom, glasbo in besedo pomeni našega izražanja in kulture. Tako je tudi danes – ples, petje spodbujati razvoj telesnih, duševnih, čustvenih, socialnih in dramska igra so uporabljeni kot sredstva, ki povzročajo in intelektualnih sposobnosti. prijetna telesna in duševna doživetja. Še posebej je to V prispevku predstavljam razmišljanja in učinke dejstvo mogoče opaziti pri otrocih. vključevanja v projekt glede na interes otrok: s pomočjo Otroci večino svojega časa poskakujejo, tekajo, se gibanja, glasbe in govorjene besede. Verjamem, da vrtijo. Imajo prirojeno potrebo po gibanju. Razvoj umskih spodbujanje gibanja preko igre, zgodbic in medsebojnih sposobnosti se v veliki meri dogaja preko gibanja, ki je pogovorov v veliki meri vodi v ustvarjalno in domišljijsko obogateno s čutnim dojemanjem in medsebojnimi odnosi, doživljanje otrok, zato smo se na Osnovni šoli Velika zato verjamem, da je igra – predvsem tista igra, ki je Nedelja odločili, da povezanost med učenci, učitelji in povezana z gibanjem in glasbo – najpomembnejši dejavnik starši utrdimo s šolsko igro, ki bo predstavila pomembnost otrokovega razvoja. gibanja in pozitiven vpliv dobrih medsebojnih odnosov. Glasba in gib sta zagotovo neločljivo povezana. Cilj Z anketnim vprašalnikom sem skušala odkriti motive integracije plesno-glasbenih vsebin pa je otroku omogočiti za sodelovanje, razumevanje pomembnosti gibanja, doživljanje glasbe in gibanja na sproščujoč način. Različni razumevanje pomembnosti dobrih medsebojnih odnosov avtorji navajajo, da intenzivno glasbeno doživetje ustvari in zavedanje nujnosti medsebojnega povezovanja. pogoje za odziv v gibalno-plesnih aktivnostih. Glasba Šolska predstava je vsem sodelujočim ostala v otroka lahko sprosti, umiri, aktivira ali nudi možnost za prijetnem spominu, gledalcem pa pripravila nepozabno sodelovanje z drugimi otroki v skupini. doživetje. Pozitivna izkušnja, spoznanja in rezultati Projekt prinaša veliko novih izzivov in izkušenj za učence projekta kažejo pomembne dolgoročne učinke na vse in učitelje. Verjamemo namreč, da so skupni kulturni projekti sodelujoče: učence, učitelje in starše. pomembni za ohranjanje povezanosti med učenci in učitelji Ključne besede: ples, gibanje, medsebojni odnosi, na šoli, hkrati pa na ta način negujemo slovenski jezik, z šolska predstava odrsko igro premagujemo strah pred javnim nastopanjem in sočasno skozi sporočilo zgodbe pomagamo oblikovati celovito osebnost otrok. ABSTRACT
Frostig (1989) claims that education by the means of 2. HIPOTEZE IN CILJI dance, music and word encourages the development of physical, mental, emotional, social and intelectual abilities. • Plesno izražanje pomaga pri izražanju čustev in In the paper I present the observations and pozitivni samopodobi otroka. effects of participating in a project according to the • Povezanost glasbene in plesne vzgoje je nujna. children's interests: with physical movement, music and • Sodelovanje v šolski predstavi vpliva na razvijanje declamations. I believe that encouraging movement with pozitivnih medsebojnih odnosov tako med učitelji the aid of games, stories and conversation largely leads in učenci kot med učenci samimi. to a creative and imaginative experience of children. In elementary school Velika Nedelja we have chosen to strengthen the connections among pupils, teachers 3. METODOLOGIJA and parents with a school play which represents the importance of movement and the positive effect of good • Deskriptivna metoda relationships. • Metoda analize in sinteze With the use of the questionnaire we have tried to • Anketni vprašalnik za učence in učitelje reveal the motives for participation, and to what extent they are aware of the importance of movement, good mutual relationships and necessity of mutual connection. 4. ŠOLSKA PREDSTAVA: ples, petje in The school play remained in the beautiful memory of dramatizacija z roko v roki all the participants, and created a memorable experience for the audience. The positive response, the findings Vsebina predstave: Predstava skozi dogodivščine and the results of this project show important long- deklice, ki išče svojo babico, govori o pomembnosti term effects on all the participants: pupils, teachers and medsebojnega razumevanja in komunikacije, vrednosti parents. pravega prijateljstva, zaupanja, spoštovanja ter Key words: dance, movement, relationships, dancing samozaupanju. Tekst je napisan tako, da skozi komične school play situacije razgali resničnost vsakdanjih odnosov. Gibanje smo vpletli v celotni učno-vzgojni proces, saj je le-to odličen vir zadovoljstva in odpravljanja napetosti in stresa pri učencih v razmerah vsakdanjega pouka.
201 A DANCING SCHOOL PLAY IN ELEMENTARY SCHOOL VELIKA NEDELJA Božena KRIVEC
Preko zaznavanja, predstavljanja, presojanja, spomina in projektov v dvigu motivacije, pridobivanju izkušenj z jezika dosežemo predelavo oziroma izgradnjo izkušenj javnim nastopanjem in v dragocenem povezovanju z lastno miselnostjo. Otroci so skozi socialne interakcije učencev, učiteljev in staršev. Vsebino šolske predstave spoznavali svojo kulturo (predstava se je odigrala v lahko v pouk vključi 25 % vprašanih učiteljev. 70 % narečnem jeziku lokalnega okolja). Tukaj so pomembni vprašanim se zdi pomembno ohranjati tradicijo šolskih dialogi otrok z izkušenimi člani skupnosti (sociokulturna predstav. Učitelji opazijo pozitiven vpliv projekta na šolsko teorija Vigotskega). V tem kontekstu se kultura prenaša na klimo v 48 %. otroke s strani staršev in učiteljev, ki jih vodijo, motivirajo 65 % vprašanih učiteljev se je strinjalo, da ima šola in usmerjajo njihov razvoj (Woolfolk, 2002). Gre torej pomembno vlogo pri ohranjanju kulturnih vsebin v za aktivno ponotranjanje ob interakciji med otroki in lokalnem okolju. 35 % učiteljev se tudi v bodočnosti vidi pomembnimi drugimi (odraslimi). v podobnih projektih. Izkazalo se je, da učitelji zelo radi Drugi aspekt je povezava in odnos med vrstniki pomagajo pri pripravi šolske predstave in jim za to ni oziroma prijatelji. Ugotovili smo namreč, da so učenci, škoda prostega časa. ki so se prijavili k projektu, v močni prijateljski povezavi Šolska plesno-gledališka predstava ima torej številne med seboj. Menimo, da je samopodoba učencev boljša pozitivne učinke. Posamezniku prinaša zabavo, sprostitev v tistih razredih, kjer je večja vključenost učencev, kjer je in veselje, pomembno pa vpliva na izboljšanje odnosov med njimi več socialnih stikov, kjer učenci opazijo večjo med učenci in šolsko klimo, na pridobivanje veščin podporo učitelja in so posledično zadovoljnejši. javnega nastopanja in dvig samopodobe. Pri delu smo uporabili: 1. metodo vodenja, kjer smo z lastnim zgledom vodili in usmerjali otroke; 5. ZAKLJUČEK 2. metodo vodenja k izmišljanju, kjer so otroci ob spodbudi učiteljev samostojno ustvarjali svoj umetniški Sporočilo šolske predstave je izraženo z gibom, izraz (z gibanjem, govorjenjem in petjem). govorjenim besedilom, spremlja pa jo glasba. Pomembna pa ni sama predstava, ampak so pomembne vezi, ki so se V projektu je sodelovalo okoli 60 otrok od prvega do spletle okoli vseh sodelujočih in jih povezale v nepozabno devetega razreda in dvanajst učiteljev. Učencem so bile dogodivščino: učenci in učitelji so imeli priložnost pokazati naloge razdeljene glede na sposobnosti in veščine, ki jih svoj notranji izraz ter skrite veščine in sposobnosti. obvladajo. Nekateri učitelji so vsebino šolske predstave, Umetnost je močno sredstvo družbene komunikacije, glede na primernost, vključili v vzgojno-izobraževalni ki nam ponuja varen izrazni medij in dovolj svoboden proces. Ker nas je zanimalo, na kakšen način učenci in način za sporočanje naših misli, izkušenj ter čustev učitelji doživljajo šolsko predstavo, smo se odločili, da (Mackrell, 2005). izvedemo anketo. Hipotezi, zastavljeni na začetku prispevka, lahko v celoti potrdimo. Ugotovili smo veliko pozitivnih učinkov Povzetek ugotovitev z rezultati: na učence same in na šolsko klimo. Naj omenimo le Učencem smo zastavili 20 vprašanj in vprašalnik najpomembnejše: razdelili na tri sklope. Prvi sklop se je nanašal na • Učencu predstava nudi možnost, da pred ostalimi prijateljstvo in medosebne odnose, drugi na povezanost pokaže svoje spretnosti in sposobnosti. Otroci glasbe, petja, plesa in odrske igre, tretji pa na se želijo počutiti kot subjekt odobravanja in povezovanje in odnose z učitelji. Vprašali smo jih tudi, ali občudovanja pri svojih prijateljih, s tem se stimulira so razumeli sporočilo predstave. občutek samopotrjevanja. Pri tem je glasbena in Učitelji so odgovarjali na 20 vprašanj o pomembnosti plesna vzgoja odlično podporno polje učenja in tovrstnih projektov in povezovanju z lokalnim okoljem, pridobivanja veščin. Prav tako preko igre otroku o pomembnosti ohranjanja tradicije šolskih predstav, o nudi alternativni način vživljanja v vlogo drugega možnosti vsebinskega vključevanja predstave v pouk in in pomaga pri izražanju čustev. Učenci so preko o možnosti, da se preko predstave izboljša samopodoba vloge, ki so jo odigrali, razširili razumevanje učencev in javno nastopanje ter o primernosti sporočila nekaterih konkretnih družbenih in družinskih predstave. situacij. • Učenci: • Opaziti je bilo mogoče tudi, kako je sodelujoči Učenci si tudi v bodočnosti želijo takih projektov; učenec deloval na svoje prijatelje in sošolce – v smatrajo, da so koristni in potrebni. Vprašanja, ki so se smislu pozitivnega vpliva na vedenje v razredu pri nanašala na izboljšanje medosebnih odnosov in sklepanje pouku in drugih dejavnostih. Učenci-igralci so na novih prijateljstev, izkazujejo visok odstotek strinjanja. ta način pridobili pozitivno samopodobo, zaupanje Velika večina učencev ugotavlja izboljšanje odnosov med sošolcev in tudi učiteljev. sošolci med in po zaključku projekta. • Okrepila se je medsebojna povezanost v smeri Učencem igranje na odru praviloma predstavlja veselje učenec–učitelj pri tistih učiteljih in učencih, ki so in užitek. 58 % vprašanih se je strinjalo, da jim glasba in sodelovali pri šolski predstavi. Dialog, ki je potekal ples pomenita sprostitev in zabavo tudi v vsakdanjem med njimi med vajami, med poukom in pri drugih življenju. Na vprašanje o pomembnosti povezovanja dejavnostih, je bil na veliko kvalitetnejšem nivoju glasbe in plesa pa je 53 % vprašanih odgovorilo pritrdilno. kot pred igro. Glede odrske igre se je pokazalo, da učenci opažajo napredek pri javnem nastopanju. Sporočilo igre so Upoštevajoč vse ugotovitve, ki jih je pokazala anketa, razumeli vsi vprašani. Izkazalo se je tudi, da vživljanje v smo se odločili, da v prihodnje nadaljujemo s tovrstno vlogo pomaga pri razumevanju ljudi okoli sebe ter da ples, dejavnostjo. Za naslednje šolsko leto smo si zastavili petje in igra po mnenju učencev dobro vplivajo na njihovo temo, ki bo rdeča nit prihodnjega šolskega obdobja in samopodobo. šolska predstava bo krona umetniškega dogajanja na šoli. Učencem se je zdelo zabavno plesati, peti in vaditi vloge skupaj z učitelji. • Učitelji: Učitelji vidijo pomembnost in vrednost takšnih
202 A DANCING SCHOOL PLAY IN ELEMENTARY SCHOOL VELIKA NEDELJA Božena KRIVEC
6. VIRI IN LITERATURA Pergar Kuščer, M. (1999). Šola in otrokov razvoj – mlajši otrok v šoli. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Borota, B., Geršak, V., Korošec H., Majaron, E. (2006). Otrok v Sachs, C. (1997). Svetovna zgodovina plesa. Ljubljana: svetu glasbe, plesa in lutk. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno in publicistično središče, Zbirka Sophia. Pedagoška fakulteta Koper. Wolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy Frostig, M. (1998). Gibalna vzgoja. Ljubljana: Svetovalni center za Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli – prvo triletje. Ljubljana: otroke, mladostnike in starše Ljubljana. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Koban – Dobnik, M. (2005). Glasba in gib. Nova Gorica: Educa. Anketni vprašalnik za učence in učitelje (hrani arhiv osnovne šole Leksikoni Cankarjeve založbe: Ples. (1989). Ljubljana: Cankarjeva Velika Nedelja) založba. Žumbar, A. (2010). Boogi Voogi babica. Literarna predloga za Mackrell, J. (2005). Razumevanje plesa. Ljubljana: Forma 7. plesno-gledališko predstavo. Mikec, N. (1998). Sociologija plesa. Ljubljana: Časopis za kritiko znanosti, letnik XXVI, številka 188.
203 POVEZANOST AKTIVNEGA ODMORA IN POZORNOSTI Franjo KRPAČ, Janez JERMAN, Nika KOS
POVEZANOST AKTIVNEGA ODMORA IN POZORNOSTI CONNECTION BETWEEN ACTIVE BREAK AND PUPILS’ ATTENTION SPAN
Franjo KRPAČ, Janez JERMAN, Nika KOS Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Izvleček Metodologija Vzorec merjencev. V raziskavo smo zajeli 61 učencev Učenci našega vzorca so imeli po organiziranem obeh spolov četrtih razredov devetletne OŠ. Vzorec je aktivnem odmoru statistično visoko značilno boljšo priložnosten, saj je raziskovanje a.o. težavno. Zaradi pozornost kot pred njim. Aktivni odmor se je pokazal neizvajanja a.o. je zelo težko najti in pridobiti, vključiti šole kot pomemben dejavnik s katerim lahko prispevamo k v vzorec. izboljšanju pozornosti učencev pri pouku. Podatke o pozornosti smo pridobili s Testom pozornosti d2 (Rolf Vzorec spremenljivk. Brickenkamp). V vzorec smo vključili 61 učencev četrtih Spremenljivke so mere, ki smo jih določili s Testom razredov devetletne šole. pozornosti d2 (Brickenkamp,2008): Ključne besede: razredna stopnja, aktivni odmor, CŠ Kvantitativna spremenljivka, ki se nanaša na pozornost celotno število predelanih znakov, neodvisno od tega, ali so prečrtani t. i. relevantni znaki, ki morajo biti prečrtani ali irelevantni znaki, ki ne smejo biti prečrtani. Normalno Abstract porazdeljene CŠ vrednosti merijo količino predelanih znakov in so zanesljiv kriterij hitrosti predelave. 61 pupils of the fourth grade of the nine-year N Surova vrednost napak je vsota vseh napak. -long elementary school involved in our study showed N1 Napaka 1 ali napaka izpuščanja nastane, kadar statistically significant higher attention span after the so spregledani oz. neprečrtani relevantni znaki organize active break. The active break is thus an N2 Napaka 2 ali napaka zamenjave je pomotoma important factor in improving the pupil's attention span prečrtan irelevantni znak. during classes. The data on pupils' attention span have N% Odstotek napak kot kvalitativna mera opisuje been obtained through d2 Test of attention (by Rolf delež napak znotraj predelanega testa. Brickenkamp). P pravilno obdelani znaki Keywords: elementary school, active break, attention P1 pravilno označeni znaki span P2 pravilno neoznačeni neustrezni znaki MK Mera koncentracije se porazdeljuje normalno in je visoko zanesljiva ter odporna proti popačenju. Testiranec Opredelitev predmeta in problema s površnim, dekoncentriranim preskakovanjem delov testa, kot tudi slepim prečrtavanjem znakov ne more Povezanost aktivnega odmora (a.o.) s trenutnim doseči neupravičeno visokega rezultata v obliki visoke počutjem učencev je pri nas najpogosteje raziskovan MK-vrednosti. vidik. Sledi razredna klima. S to raziskavo smo odprli nov vidik, področje pozornosti in koncentracije. Zanimalo Način zbiranja podatkov. nas je, ali se pokažejo razlike v pozornosti pred in po izvedenem (a.o.). V raziskavo smo vključili osnovno šolo, ki izvaja Problem neprimernega obremenjevanja učencev s organiziran a. o., izvajali smo ga sami. šolskim delom je po naravi večplasten in kompleksen Test pozornosti d2 smo izvedli dvakrat: najprej pred pojav, ki učence vodi v stanje utrujenosti. Raziskovati aktivnim odmorom in nato še po njem. in reševati ga moramo celovito in ob sodelovanju raznih Metode obdelave podatkov. Hipoteze smo sprejemali strok (Novak, H. et.al. 1995). K razrešitvi opisanega s 5-odstotnim tveganjem. Podatke, dobljene s pomočjo problema daje svojstven prispevek izvajanje a.o. po 2. testa pozornosti d2, smo vnesli v program Microsoft Excel oziroma 3. šolski uri. Kljub dejstvu, da so raziskave (Krpač in jih nato obdelali s programom SPSS. S t-testom za & Kruvinovič, 2005) pokazale pozitivni učinek a.o. na odvisne vzorce smo ugotavljali razlike med skupinami. trenutno počutje učencev in boljšo razredno klimo, ostaja problem nezadostne popularizacije a.o. Poznavanje učinkov izvajanja a.o. prispeva k boljši Rezultati motivaciji učiteljev in drugih za izvajanje a.o. Ta motivacija naj bo predvsem notranja pa tudi zunanja. Upad CŠ Iz tabele 1 lahko razberemo, da so učenci v storilnostne krivulje po 2. oziroma 3. šolski uri pri učencih povprečju predelali večje število znakov po organiziranem namreč v prvi vrsti zahteva učiteljevo zaznavo in njegov aktivnem odmoru (366.90), kot pred njim (311.10). Razlika odziv na negativni dejavnik pedagoškega procesa. V tem v številu predelanih znakov je statistično pomembna t(60) času je potrebno poskrbeti za a.o. = - 10.859, Sig. < .05. P Učenci so po organiziranem aktivnem odmoru (353.31) v povprečju pravilno obdelali večje število znakov Cilji in hipoteze kot pred aktivnim odmorom (291.97). Razlika med obema meritvama je statistično pomembna t(60) = - 13.171, Sig. V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako sta povezana < .05. pozornost in koncentracija z izvajanjem a.o. Pričakovali N, N%, N1, N2 Iz tabele 1 je razvidno, da so učenci smo, da bo po a.o. pozornost večja kot pred odhodom na v povprečju delali po organiziranem aktivnem odmoru a.o.. manj napak (13.59) kot pred njim (19.13). Po aktivnem
204 CONNECTION BETWEEN ACTIVE BREAK AND PUPILS’ ATTENTION SPAN Franjo KRPAČ, Janez JERMAN, Nika KOS
Tabela 1: Razlike v pozornosti učencev pred in po organiziranem aktivnem odmoru. N M SD KV% t df Sig. pred 61 311,10 54,371 17,48 -10,859 CŠ po 61 366,90 67,089 18,29 60 ,000 pred 61 291,97 55,224 18,91 -13,171 P po 61 353,31 66,213 18,74 60 ,000 pred 61 14,43 13,468 93,33 2,874 N1 po 61 10,20 13,589 133,23 60 ,006 pred 61 4,70 4,394 93,49 1,175 N2 po 61 3,39 8,003 236,08 60 ,245 pred 61 19,13 16,534 86,43 2,316 N po 61 13,59 19,605 144,26 60 ,024 pred 59 6,26 5,27 84,19 3,897 N% po 59 3,70 4,75 128,38 58 ,000 pred 61 113,41 26,194 23,10 MK -11,448 60 ,000 po 61 141,03 29,753 21,10
Legenda: N – število učencev M – aritmetična sredina SD − standardni odklon t – t vrednost df – stopnja prostosti Sig. – statistična značilnost
odmoru so učenci naredili manj napak izpuščanja in manj dosedanjimi raziskavami Zavrlove (1996), Zupančičeve napak zamenjave kot pred aktivnim odmorom. Razlike (2005), Krovinovićeve (2005), Vorkapićeve (2006) in so statistično pomembne pri spremenljivkah napake Jerkičeve (2008), ki ugotavljajo, da organiziran aktivni izpuščanja t(60) = 2.874, Sig. < .05, vsota vseh napak t(60) odmor pozitivno vpliva na trenutno počutje učencev. = 2.316, Sig. < .05 in odstotek napak t(58) = 3.897, Sig. Če ugotovitve povežemo, lahko rečemo, da organiziran < .05, medtem ko pri spremenljivki napake zamenjave aktivni odmor izboljša trenutno počutje učencev, ki pa je razlike niso statistično pomembne t(60) = 1.175, Sig. > pogoj za boljšo in daljšo pozornost. .05. Primerjava dobljenih rezultatov s slovenskimi normami MK Zgoraj analizirane spremenljivke posledično pokaže, da imajo učenci z organiziranim aktivnim vplivajo tudi na mero koncentracije. Tako lahko odmorom, boljšo pozornost kot slovenski učenci in iz rezultatov razberemo, da je mera koncentracije učenke iste starosti. učencev v povprečju višja po organiziranem aktivnem odmoru (141.03) kot pred njim (113.44). Razlike v meri koncentracije učencev pred in po organiziranem aktivnem Sklep odmoru so statistično pomembne t(60) = - 11.448, Sig. < .05. Raziskava je statistično visoko značilno potrdila naše Na podlagi analize rezultatov ugotovimo, da je pričakovanje, da bo a.o. prispeval k boljši pozornosti organiziran aktivni odmor bistveno vplival na rezultate, ki koncentracije in pozornosti, ki sta pomembna dejavnika so jih učenci dosegali pri reševanju testa. Učenci so po uspešnega pouka. Je še posebej pomembna, saj vidika aktivnem odmoru hitreje reševali test kot pred aktivnim trenutnega počutja in razredne klime nista dosegla tako odmorom, in kljub hitrejšemu reševanju naredili tudi manj visoke značilnosti. napak. To pomeni, da so imeli učenci po organiziranem aktivnem odmoru višji tako kvantitativni kot kvalitativni dosežek pri reševanju testa. Navedene razlike med obema Literatura meritvama, pa se odražajo tudi pri spremenljivki, ki meri koncentracijo učencev (MK). Ugotovimo, da je organiziran Krpač F. M., Kruvinovič (2005). Vpliv programiranega aktivni odmor pozitivno vplival na koncentracijo učencev, in vodenega aktivnega odmora na trenutno počutje saj imajo učenci bistveno boljšo koncentracijo po učencev na razredni stopnji. Zbornik referatov / 18. organiziranem aktivnem odmoru kot pred njim. Te razlike strokovni posvet športnih pedagogov, Rogaška slatina. so statistično pomembne, zato lahko naša predvidevanja Novak, H. (et.al.). (1995). Obremenitve osnovnošolcev: v celoti sprejmemo. posledice in vzroki. Radovljica: Didakta. V raziskavi ugotavljam, da organiziran aktivni odmor Brickenkamp, R.(2008). Test pozornosti d2. Priročnik. pomembno vpliva na pozornost učencev pri pouku. Le-ta Ljubljana: Center za psihodiagnostična sredstva. se je na opisanem vzorcu učencev izkazal kot sredstvo, Kos, N (2008). Povezanost organiziranega aktivnega s katerim lahko izboljšamo pozornost učencev med odmora s pozornostjo učencev. Diplomsko delo. poukom. Pedagoška fakulteta. Ljubljana. Raziskavo o povezanosti organiziranega aktivnega odmora s pozornostjo učencev lahko povežemo z
205 KONCEPT HALLIWICK - VEČ KOT METODA UČENJA PLAVANJA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI Klavdija KRUŠEC
KONCEPT HALLIWICK - VEČ KOT METODA UČENJA PLAVANJA ZA OSEBE S POSEBNIMI POTREBAMI HALLIWICK CONCEPT - MORE THAN JUST A MEANS OF TEACHING SWIMMING CONCERNING PEOPLE WITH SPECIAL NEEDS
Klavdija KRUŠEC
Povzetek 1. Predmet in problem
Halliwickov koncept predstavja enega pomembnih Halliwickov koncept učenja plavanja za osebe s konceptov vodne terapije, posebno na področju posebnimi potrebami, v svoji filozofiji upošteva zamisel, nevrologije in pediatrije. Za posameznika, posebej za da je zelo pomembna izkušnja tista, ki jo posameznik gibalno oviranega, je pomembna tista izkušnje, ki jo v doživi v vodi kot zadovoljstvo, veselje in sproščenost. vodi doživi kot zadovoljstvo, veselje in sproščenost. Koncept opisuje primeren razvoj motoričnega učenja v Voda namreč omogoča svobodo gibanja, ki jo je na vodi in predstavlja več kot le plavalno tehniko. Predstavlja kopnem zelo težko ali pa sploh nemogoče doseči. Kot celovit koncept motoričnega učenja, celostnega učenja, fizioterapevt, želim predstaviti vrednost koncepta v izboljšanje kvalitete življenja in zelo pomembno integracijo smislu učenja plavanja kot tudi terapevtske učinke, ki zdravih ljudi in ljudi s posebnimi potrebami. se pokažejo pri posamezniku z gibalno oviranostjo. Temelji na principih hidrostatike, hidrodinamike Terapevtski učinki vodnih aktivnosti se kažejo kot in mehanizmov človeškega telesa. Voda je okolje z zmanjšanje vpliva patoloških vzorcev gibanja na otroka, drugačnimi fizikalnimi lastnostmi kot ozračje. Skozi vodo vzdrževanje in izboljšanje ravnotežja, koordinacije in drže, se težje premikamo, težje spreminjamo smer in ritem zmanjšanje bolečine in mišičnih krčev, vzdrževanje ali gibanja ter gibanje težje ustavimo. povečanje obsega gibljivosti v sklepih, krepitev oslabelih Ključni dejavniki, ki kažejo na razliko ali je telo v vodi mišic, izboljšanje cirkulacije, nadzora in globine dihanja, ali na kopnem: zaznavanja telesa, zavedanje prostora in smeri gibanja. –– vzgon – tiste osebe, ki se na suhem težje premikajo, Delo v vodi je zaradi pozitivnih terapevtskih in rekreativnih npr. osebe s cerebralno paralizo, spino bifido, z učinkov široko ogrodje za celostno rehabilitacijo oseb s mišično distrofijo, multiplo sklerozo, s hemiplegijo posebnimi potrebami. in paraplegijo… lahko v vodi dosežejo večjo stopnjo Ključne besede: Halliwick koncept, vodna terapija, svobode gibanja, gibalna oviranost, terapevtski učinki vodnih aktivnost –– svoboda v tridimenzionalnem gibanju – na suhem smo odvisni od površine, ki nas podpira, v vodi pa se lahko gibljemo brez dotikanja tal oz. fiksacije. To zahteva Abstract dobro motorično kontrolo. Zato je voda dober medij za trening občutenja različnih delov telesa, zavedanja Halliwick concept represents an important concept telesa, zavedanja položajev telesa in kontrole drže, of water therapy, especially in the field of neurology and –– majhna sprememba v obliki telesa ima pomemben pediatrics. Any water experience is to be remembered vpliv na stabilnost, ravnotežje in gibanje v vodi. To as something satisfactory, joyful and relaxing. For lahko uporabimo, če se hočemo izogniti nehotnemu an individual who is physically handicapped water gibanju (npr. pri atetozah) ali pa, da spodbudimo hotne experience is even more meaningful. Water enables the spremembe v drži in gibanju (npr. pri spastičnosti). freedom of movement which can rarely be achieved on V konceptu je poudarjeno tudi tesno sodelovanje the ground. As a physiotherapist, I would like to introduce med učenci in učiteljem, ki se kličejo po imenih. Pristop the value of concept in the sense of teaching swimming do dela in vsakega posameznika je pozitivno naravnan. as well as the therapeutic effects that show with a Upošteva se njegove sposobnosti, ne pomanjkljivosti, physically handicapped individual. The aforementioned znanje pa se nadgrajuje na osnovi že osvojenih spretnosti therapeutic effects of water activities prove as the in sposobnosti. Učenje plavanja po omenjenem konceptu lessening of the influence of pathological patterns on ne predvideva uporabe nikakršnih plavalnih pripomočkov. the child, maintenance and improvement of balance, Plavalcu je v pomoč le učitelj. Zelo zaželena pa je coordination and posture, lessening of pain and muscle uporaba različnih učnih pripomočkov, ki so prenosniki cramps, maintenance or increase of joint move-ability, informacij. Učni pripomočki niso predmet učenja, temveč strengthening of muscle weakness, improvement of samo pomagajo pri spoznavanju učnih vsebin. Povečajo circulation, breathing control and control over the depth pestrost vodnih aktivnosti in iger ter so v pomoč pri delu. of breathing, body perception, space awareness and Učenje plavalnih tehnik ni prednostna niti poudarjena movement direction. Work, related to water, is thus a naloga v konceptu vadbe po konceptu Halliwick (Black, wide framework for a wholesome rehabilitation of people 1992; Martin, 1981; Lambeck in Stanat, 2001a). with special needs due to its positive therapeutic and Kontrola dihanja je zelo pomembna zaradi varnosti recreation effects. plavalcev. Veliko ljudi pri potopitvi pod vodo instinktivno Key words: Halliwick concept, water therapy, physical vdihne. Da bi to preprečili, moramo plavalca naučiti, da handicap, therapeutic effects of water activities zavestno izdihne vsakokrat, ko mu voda pride do ust. To mora vaditi, dokler ta reakcija ne postane avtomatična. Zadrževanje diha povečuje napetost. Izdih nam pomaga, da se sprostimo in uravnotežimo.
206 HALLIWICK CONCEPT - MORE THAN JUST A MEANS OF TEACHING SWIMMING CONCERNING PEOPLE WITH SPECIAL NEEDS Klavdija KRUŠEC
2. Halliwickov program desetih točk –– spodbujanje aktivnega in neodvisnega gibanja, –– izboljšanje zavedanja prostora in smeri gibanja. Preko učenja desetih točk oz. štirih faz dobi otrok –– spodbujanje samostojne hoje. postopoma preko igre veliko izkušenj z vodo in vodnimi Koncept Halliwick, vodne aktivnosti in samostojno aktivnostmi. Aktivnosti v vodi in plavanje, naj bi bile premikanje v vodi se je pokazalo pri našem delu z otroki zabavne, zato je prva izkušnja z vodo zelo pomembna. s posebnimi potrebami izrednega pomena. Otrokom Plavalec potrebuje med procesom učenja plavanja vedno omogoča pomembno samostojnost v gibanju, nasploh manj pomoči ter postaja vedno bolj samostojen v vodi. krepi telesne sposobnosti in ugodno vpliva na duševno Za svobodo in neodvisnost plavalca v vodi, je potrebno, počutje ter oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev da obvlada vsa vrtenja in z lastno voljo prevzema kontrolo (Martin, 1981; Gjesing, 1998). nad njimi. Z pomočjo dela po Halliwick konceptu dosegamo Občutiti se uči da njegovo telo lebdi na vodi. Izgubiti pri otroku boljšo motivacijo, izboljšanje koncentracije, mora strah pred potapljanjem in pridobiti zaupanje, da ga podaljšanje pozornosti, pridobitve občutka ugodja, bo voda potisnila na površje. pridobitve samozavesti in spoštovanja. Lebdenje je dober ravnotežni položaj, v katerem plavalec varno diha in počiva. V tem položaju se počuti varnega in sproščenega. 4. Zaključek S pomočjo turbulence, ki jo s svojimi rokami ustvarja pod plavalcem učitelj, dobi plavalec občutek gibanja v Uporaba koncepta Halliwick v praksi se je pokazala vodi v določeni smeri, brez kakršnekoli hotene aktivnosti. za zelo učinkovito pri obravnavi otrok s posebnimi Za plavalca je to prva izkušnja premikanja skozi vodo brez potrebami, ker dvigne kakovost fizioterapevtske storitve in fizičnega kontakta z učiteljem. izboljša samostojnost posameznika. Gibalno oviran otrok, Osnovni plavalni stil predstavlja poenostavljen hrbtni se v vodi počuti sproščen, varen in v celotni meri lahko kravl, z ritmičnim gibanjem rok in nog. Plavalec na izkoristi svoje gibalne potenciale. Terapevtski učinki, ki so tej stopnji obvlada vse tiste elemente, ki zagotavljajo se pokazali preko naše dolgoletne prakse kažejo, da je samostojno, varno in sproščeno gibanje v vodi. Na tej uporaba koncepta nepogrešljiv del celostne rehabilitacije stopnji se plavalca lahko vključi v skupino tistih, ki lahko pri otrocih s posebnimi potrebami. uživajo v dejavnostih v vodi in ob njej (Lambeck in Stanat; 2001 a; Gjesing, 1998). Tabela 1: Učenje plavanja preko desetih točk in stopnje učnega procesa
TOČKE STOPNJE UČNEGA PROCESA 1. Duševna prilagoditev 1.Prilagoditev na vodo 2. Osamostvojitev 3. Prečno vrtenje (transferzalna rotacija) 2. Uravnoteženje 4. Sagitalno vrtenje 5. Vzdolžnovrtenje (longitudinalna rotacija) 6. Kombinirano vrtenje 7. Vzgon na vodi 3.Nadzorovanje gibanja v vodi 8. Uravnoteženje v mirovanju 9. Drsenje s turbulenco 10.Premikanje in osnovni plavalni zamahi 4.Vzpodbujanje gibanja - plavanje
3. Terapevtski cilji Literatura
Terapevtski cilji katerim sledimo pri delu po Halliwick Black, A.C. (1992). Swimming for People with Disabillities. (str. konceptu so naslednji: 9-127). London: Association of Swimming Therapy. –– razvoj kontrole ter izboljšanje rotacije glave in trupa, Martin, J. (1981). The Halliwick Metod. Physioterapy 67 (10), 288- –– spodbujanje aktivnega celostnega iztegovanja in 291. Lambeck, J., Stanat, F. (2001 a). The Halliwick concept, part I. krčenja telesa, Journal of Aquatic Physical Therapy, 8, 6–11. –– razvoj zavedanja končnih položajev in podobe telesa, Gjesing, G. (1998). Water- Activities as an O.T. Intervention to izboljšanje zaznavanja telesa, Children (and Adults) with Phisical and/ or Mental Disabilities. –– izboljšanje psihične prilagoditve, OT Newsletter, Aquatic Therapy Network for Occupational –– izboljšanje dihalne funkcije in boljša kontrola dihanja. Therapists, ZDA. –– izboljšanje ravnotežja in koordinacije,
207 VPLIV SPECIALNE ŠPORTNE VADBE NA NAJVIŠJO HITROST, MOČ IN GIBLJIVOST MLADOSTNIKOV Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU Pavel KURALT, Tine KOVAČIČ
VPLIV SPECIALNE ŠPORTNE VADBE NA NAJVIŠJO HITROST, MOČ IN GIBLJIVOST MLADOSTNIKOV Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU IN VPLIV SPECIALNE ŠPORTNE VADBE NA RAZVOJ HITROSTI, MOČI IN GIBLJIVOSTI MLADOSTNIKOV Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU IMPACT OF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES AND IMPACT OF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON DEVELOPMENT OF MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES
Pavel KURALT, Tine KOVAČIČ CUDV Dobrna
IZVLEČEK therapeutic exercise to maximum velocity, power and flexibility was validated by true experimental study design Cilj: Naraščajoča potreba po implementaciji dodatnih in order to be used as an integral part of competent, športno-rekreativnih treningov, ki bi poleg specializacije, comprehensive individualised programme for athletes obdržali tudi del vadbe za celostni razvoj športnikov z with ID. The convenience sample of 10 adolescents motnjo v duševnem razvoju (MDR), zahteva raziskovalni with ID were randomised to the experimental (N=5) and protokol, ki bi znanstveno ocenil njegov vpliv na najvišjo to the control group (N=5). Both groups received the hitrost, moč in gibljivost. Sekundarni namen te pilotske same physical education for 3 times per week, while the študije, pa je bil določiti izvedljivost prihodnje, večje experimental group additionally received regular special kontrolne klinične študije o vplivu in učinkih specialne sports training 3 times per week. Measures were obtained športno-terapevtske vadbe pri mladostnikih z MDR. after randomisation (pre test) in order to equalise both Metodologija: Veljavnost učinkovitosti intenzivne športno- groups and in the end of the study period (post test). terapevtske vadbe na najvišjo hitrost, moč in gibljivost je Results: The two groups did not differ in baseline scores bila raziskana in potrjena s pomočjo uporabe protokola for velocity, power and flexibility (P>0.05). Significant kontrolne klinične študije z namenom, da bi bila tovrstna differences were found between the experimental and specialna vadba v prihodnje vključena kot sestavni del control groups in velocity, power and flexibility scores individualiziranega programa športnikov z MDR. 10 over 4. months (P<0.05). Conclusion: The paper mladostnikov z MDR je bilo naključno razvrščenih v highlights the importance of close interdisciplinary študijsko (N=5) in kontrolno skupino (N=5). Skupini sta cooperation of sports teacher and a physiotherapist. bili deležni športne vzgoje, študijska skupina pa je bila Key words: intellectual disability, physical exercise, deležna še redne specialne športne vadbe 3 x tedensko. power, flexibility, maximum velocity, randomised Osnovne meritve so bile izvedene po randomizaciji, z controlled pilot study. namenom da bi preverili učinkovitost uravnoteženosti obeh skupin. Meritve smo izvedli pred začetkom raziskave (pre test) in po zaključku (post test). Rezultati: Skupini se OPREDELITEV PREDMETA IN PROBLEMA v začetnih meritvah nista razlikovali v rezultatih testiranja moči in gibljivosti (P>0.05). Statistično značilne razlike Zgodovinsko gledano je imela naša družba pogosto med skupinama so bile ugotovljene pri testih moči in tendence, da osebe z motnjo v duševnem razvoju (MDR) gibljivosti ter najvišje hitrosti po 4. mesecih (P<0.05). izolira in segregira in jih na en način tudi diskriminira, Zaključek: V prispevku je poudarjena pomembnost zato le te pogosto ne videvamo na športnih objektih (npr. tesnega interdisciplinarnega sodelovanja športnega atletskih stadionih) zgrajenih za normalno populacijo pedagoga in fizioterapevta. športnikov. Kot navajata avtorja Filipčič in Vute se Ključne besede: motnja v duševnem razvoju, športna šport za osebe z motnjo v duševnem razvoju pogosteje vadba, moč, gibljivost, najvišja hitrost, kontrolna klinična povezuje z rehabilitacijo, kinezioterapijo, rekreativno pilotska študija. dejavnostjo, terapevtsko rekreacijo, kot tekmovalnim športom (1, 2). Poleg redne prilagojene športne vzgoje otrok in mladostnikov z MDR, ki vpliva na njihov Abstract vsestranski razvoj, pa ima pomembno vlogo tudi obdobje specializacije športnikov z MDR. Ker pa je populacija Aim: The growing demand for implementation of športnikov z MDR izredno heterogena je potrebno celotno additional sports and recreational trainings, which in športno vadbo prilagajati njihovim sposobnostim (glede na addition to specialization, will keep a part of the exercise njihovo prizadetost in oviranost), da bi preko motoričnega for overall development of athletes with intellectual učenja dosegli spremembe motoričnih sposobnosti. Pri disabilities (ID), requires a research protocol to evaluate tem je nujno interdisciplinarno sodelovanje športnega scientifically its impact on the maximum velocity, pedagoga in fizioterapevta. V zadnjih 20. letih je power and flexibility. A secondary aim of this pilot veliko število avtorjev v preglednih člankih raziskovalo study was to determine the feasibility of conducting pomanjkljivosti in slabosti študij na področju motoričnega a future clinical trial on the impact and special effects učenja in njenega vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti of sports and therapeutic exercise in adolescents with pri osebah z MDR (3 - 7). Številni omenjeni avtorji so po ID. Methodology: The efficacy of intensive sports and sistematičnem pregledu številnih izsledkov raziskav na
208 HALLIWICK CONCEPT - MORE THAN JUST A MEANS OF TEACHING SWIMMING CONCERNING PEOPLE WITH SPECIAL NEEDS Pavel KURALT, Tine KOVAČIČ področju športa, terapevtske rekreacije in njenega vpliva celotne 4. mesečne raziskave. Kontrolna skupina pa je bila na motorične sposobnosti mladostnikov z MDR, bili deležna le športne vzgoje (2. x tedensko). Mladostniki z mnenja, da so zaradi neustreznih raziskovalnih protokolov MDR in raziskovalca so vedeli za razvrstitev, zato kontrola in metodologij, nereprezentativnih vzorcev oseb z MDR v obliki slepega poskusa ni bila možna. Medsebojnega in drugih slabosti tvegani zaključki glede same klinične vpliva med raziskovalcema in preiskovanci z MDR ni bilo implementacije specialnih športno-terapevtskih treningov možno omejiti. Da bi zmanjšali ta potencialen vir napak pri osebah z MDR. Povečana potreba po implementaciji (begavih spremenljivk), so bili treningi standardizirani. dodatnih specialnih športno-rekreativnih treningov, Specialna vadba (1. del tek na atletskem stadionu) je ki bi poleg specializacije, obdržali tudi del vadbe za potekala po naslednji shemi: 20 min. splošno ogrevanje, celostni razvoj športnikov z MDR, zahteva raziskovalni 10 min. specialno ogrevanje, 30 min. glavni del (tekaška protokol, ki bi znanstveno ocenil prilagojen program abeceda, 10 šprintov od 20 do 50 m v klanec; odmor takih treningov pri populaciji oseb z MDR. Številni avtorji med sprinti 2 - 3 min.,10 min. izteka in razteznih vaj. kot so Bowling, DePoy s sodelvci, Polgar s sodelavci Specialna vadba (2. del v fitnesu) je zajemala: 20 min. in Sim s sodelavci navajajo, da še vedno velja protokol splošno ogrevanje, vadba za vzdržljivost v moči (5 serij x randomizirane klinične študije za zlati standard na 40 ponovitev (maksimalna hitrost izvedbe) x 4 vaje (vaje področju raziskovalnega dela (8 - 10). za krepitev trebušnih, hrbtnih, stegenskih, mečnih mišic) obremenitev (lastna teža plus 20% lastne teže), odmor (3 min.) med serijami, 10 min. izteka in razteznih vaj. CILJI IN HIPOTEZE Trening gibljivosti (3. del spec. vadbe v telovadnici) je zajemal: Splošno ogrevanje (10 min. dinamičnih jogijskih Veljavnost učinkovitosti športno rekreativnega vaj po sistemu Joga v vsakdanjem življenju (JVVŽ)), treninga, kot dopolnila športni vzgoji mladostnikov z MDR specifično ogrevanje (10 min.), trening gibljivosti (20 je bila v tej pilotski študiji preiskana is pomočjo uporabe min. statičnih jogijskih vaj za raztezanje glavnih mišičnih protokola randomizirane kontrolne klinične študije. skupina), sproščanje in dihalne vaje ter tehnike dihanja Naraščajoča potreba po implementaciji dodatnih športno- po sistemu JVVŽ. Po zaključnih meritvah so mladostniki rekreativnih treningov, ki bi poleg specializacije, obdržali z MDR v kontrolni skupini dobili možnost vključitve v tudi del vadbe za celostni razvoj športnikov z motnjo v dodatne športno-terapevtske treninge v okviru športnega duševnem razvoju (MDR), zahteva raziskovalni protokol, krožka. Meritve so izvedli merilci (absolventi fizioterapije ki bi znanstveno ocenil njegov vpliv na najvišjo hitrost, in fakultete za šport), ki niso vedeli, kateri mladostniki z moč in gibljivost. Primarni cilj te pilotske študije je bil MDR so v kontrolni in kateri v študijski skupini in sicer: preveriti učinkovitost specialnega športno-terapevtskega pred samo vključitvijo v športno-rekreativne treninge v programa za izboljšanje maksimalne hitrosti, gibljivosti in kombinaciji s športno vzgojo in po 4. mesecih. Začetne moči mladostnikov s CP. Sekundarni cilj, pa je bil določiti meritve so bile izvedene po randomizaciji z namenom, da izvedljivost prihodnje, večje kontrolne klinične študije o bi preverili učinkovitost izenačenja oz. uravnoteženosti vplivu in učinkih specialne športno-terapevtske vadbe pri obeh skupin ter da bi dobili podatke o začetnem stanju. mladostnikih z MDR. Hipoteze: Testiranje mladostnikov z MDR je bilo izvedeno v Gibljivost/Ha 1: povprečne vrednosti gibljivosti standardiziranih pogojih, da so se lahko le-ti popolnoma hamstringov (merjene s pasivno ekstenzijo kolena s osredotočili na testiranje. kotomerom) bodo pri študijski skupini višje (boljša gibljivost) v primerjavi s kontrolno skupino po 4. mesecih. 2. Instrumenti Moč/Ha 2: povprečne vrednosti funkcionalnega testa Za preverjanje učinkovitosti specialnega športno- Timed-Stands Test (TST) za merjenej moči ekstenzorjev terapevtskega programa za izboljšanje maksimalne kolka in kolena bodo nižje pri študijski (izboljšanje moči) v hitrosti, gibljivosti in moči mladostnikov s CP smo primerjavi s kontrolno skupino po 4. mesecih. uporabili zanesljive in veljavne merilne instrumente, ki Maksimalna hitrost (tek na 100m)/Ha 3: povprečne so jih v svojih člankih objavili Fredriksen s sodelavci, vrednosti hitrosti teka na 100 m bodo nižje pri študijski Gajdoski s sodelavci ter Salem s sodelavci (12-15). Le (izboljšanje maksimalne hitrosti) v primerjavi s kontrolno na podlagi izsledkov omenjenega protokola je lahko le ta skupino po 4. mesecih. vključen kot sestavni del sodobne in celostne športno- Ha 0: Vsaka razlika v vrednostih podatkov med terapevtske obravnave oseb z MDR. Standardizirani študijsko in kontrolno skupino bo naključna. funkcionalni test in meritve gibljivosti s kotomerom, ter merjenje časa teka na 100 m s štoparico so bili izbrani zaradi potrebe po nevsiljivosti in minimalni prekinitvi rutine METODOLOGIJA rehabilitacije mladostnikov z MDR, vključenih v CUDV Dobrna ter zaradi njihove zanesljivosti, veljavnosti ter 1. Raziskovalni protokol nenazadnje primernosti za to raziskavo (12-15). 10 mladostnikov z MDR v CUDV Dobrna je bilo naključno razvrščenih (randomizacija) po načelu 3. Statistična obdelava stratificiranega vzorca (sloji so bili izbrani glede na Podatke smo statistično obdelali s pomočjo programa starost, vrsto diagnoze: Morbus Down (pridružena Statistical Package for Social Sciences (SPSS) verzija 17. diagnoza zmerna motnja v duševnem razvoju (ZMDR), Uporabljen test: Analiza variance (ANOVA) za ponovljene cerebralna paraliza (CP) s pridruženo diagnozo ZMDR, meritve za analizo sprememb kvantitativnih podatkov med ter hiperkinetični sindrom s pridruženo diagnozo ZMDR prvim testiranjem na začetku kontrolne pilotske klinične v študijsko (N=5) in kontrolno skupino (N=5) z namenom, študije in drugim testiranjem po 4. mesecih. da bi zagotovili uravnoteženost obeh skupin. Razvrstilno listo je pripravil statistik z uporabo naključno permutiranih blokov. Za vse preiskovance je bil izdelan individualiziran REZULTATI program športne vzgoje in posebnega športno- rekreativnega treninga. Študijska skupina je bila poleg 10 mladostnikov z MDR je ustrezalo študijskim redne športne vzgoje (2. x tedensko), deležna športno- kriterijem za vključitev. V kontrolni kot študijski skupini terapevtskih treningov (3 x tedensko po 1. uro) tekom
209 IMPACTOF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES AND IMPACT OF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON DEVELOPMENT OF MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES Pavel KURALT, Tine KOVAČIČ so bili 4. fanti in 1. dekle V vsaki skupini sta bila po 2 najvišje hitrosti v teku na 100 m po 4. mesecih. Najvišja mladostnika s CP (hemiplegija) s pridruženo diagnozo hitrost teka na 100m se pojavlja v cikličnih gibanjih, ki ZMDR, 2 mladostnika z diagnozo Mb Down in pridruženo morajo trajati vsaj od 3 do 6 sek., da se najvišja hitrost diagnozo ZMDR ter 2 mladostnika s hiperkinetičnim lahko sploh razvije. Pri šprintu je največja hitrost odvisna sindromom s pridruženo diagnozo ZMDR. V od hitre moči, medmišične koordinacije, sposobnosti spremenljivkah, ki so vključevale starost (t-test, p= 0.890), izkoriščanja energije v obremenjenih mišicah, hitrosti telesno višino (t-test, p= 0.896), indeks telesne mase črpanja goriv. Ti rezultati kažejo, da je bila udeležba na (ITM) (t-test, p= 0.974), med skupinama ni bilo statistično specialnih treningih atletike (tek) povezana z izboljšanjem značilnih razlik, kar kaže na relativno homogenost sestave posameznih psihomotoričnih sposobnosti za študijsko skupin. Nobena od distribucij ni statistično pomembno skupino mladostnikov z MDR. Kot navaja DeBuse s odstopala od normalne. Varianci primerjanih skupin se sodelavci in številni drugi avtorji (3-9, 14) je zaradi nikjer nista statistično pomembno razlikovali. ogromnih razlik v vzorcih oseb z MDR, komplianci, kliničnih raziskovalnih postopkih merjenja učinkovitosti, Gibljivost (pasivna ekstenzija kolena) raziskovalnem protokolu, težko primerjati različne ANOVA je pokazala, da po randomizaciji med študijsko raziskave med seboj. Motorično učenje ima tudi v obdobju in kontrolno skupino ni bilo statistično značilnih razlik športne specializacije oseb z MDR pomembno vlogo, (p=1,000) glede povprečnih vrednosti merjene gibljivosti saj je proces pridobivanja, izpopolnjevanja, stabilizacije pasivne ekstenzije kolena s kotomerom. Statistično in uporabe motoričnih programov, ki so v CŽS ali pa značilne razlike povprečnih vrednosti testa gibljivosti jih je potrebno s treningom zgraditi, kar predstavlja (F(1,6)=30.220, p=0.001) so bile opazne po 4. mesecih večdimenzionalen proces. Pri treningih športnikov z MDR športne vzgoje v kombinaciji s specialnimi športno- je fizioterapevtova vloga, poleg športnega pedagoga, terapevtskimi treningi, ki jih je bila deležna skupina enako pomembna, saj naj bi bila oba prisotna v vseh športnikov z MDR v študijski skupini. Pri kontrolni skupini okoljih športnikovega delovanja. Fizioterapevt je opremljen ni prišlo do nobenih statistično značilnih sprememb. z znanji s področja kineziologije športa, medicine in drugih specifičnih znanj, nenazadnje naj bi poznal Funkcionalni test moči ekstenzorjev kolena in kolka (Timed- kinetiko in kinematiko gibanja. Njuno skupno delovanje Stands Test) naj bi bilo usmerjeno predvsem pri preventivi poškodb in bolezni športnikov z MDR in v sodelovanje pri sami Statistična analiza je pokazala, da so začetne športni in kondicijski vadbi, pri čemer je nujno poznavanje povprečne vrednosti moči ekstenzorjev kolka in kolena športnikove tekmovalne zmogljivosti, ki jo je potrebno pri obeh skupinah povprečne. ANOVA je pokazala, da ocenjevati s pomočjo veljavnih in zanesljivih testov, so specialni treningi pomembno vplivali na povečanje meritev ter preiskav, s katerimi posledično nadzorujemo specifične moči ekstenzorjev kolka in kolena športnikov z sam proces individualno prilagojenih treningov. Dejstvo je, MDR v študijski skupini v primerjavi s kontrolno skupino da športniki-tekmovalci z MDR niso sposobni samostojno (F(1,6)=22.090, p=0.002). Povprečne vrednosti specifične opravljati tovrstnih treningov na varen in učinkovit moči so se pri mladostnikih z MDR v študijski skupini po način, zato je potrebna konstantna prisotnost obeh koncu raziskave statistično značilno izboljšale. strokovnjakov. Ker je to v Sloveniji ena prvih pilotskih študij (z uporabo protokola randomizirane klinične študije), Maksimalna hitrost (tek na 100m) je kakršnokoli prinašanje končnih zaključkov prezgodnje. Statistična analiza je pokazala, da po randomizaciji Klasična slabost sedanje raziskave je v tem, da je bil med skupinama ni bilo statistično značilnih razlik vzorec mladostnikov z MDR majhen, zato tudi pozitivnih (p=0.247). ANOVA je pokazala, da je intenzivna vadba rezultatov ne moremo posplošiti za celotno populacijo pomembno vplivala na povečanje maksimalne hitrosti mladostnikov z MDR. kljub temu, da imajo sedanji teka na 100 m pri študijski skupini v primerjavi s kontrolno rezultati jasne teoretične in metodološke implikacije, je ta skupino (F(1,6)=12.420, p=0.035). pilotska študija demonstrirala le kratkotrajno učinkovitost specialnih športno-rekreativnih treningov, ne pa tudi učinkovitosti na daljši rok. Slednje pa ostaja izziv za RAZPRAVA prihodnjo večjo študijo, v kateri bi bilo poleg omenjenega testiranja smiselno vključili tudi merjenje vpliva tovrstne Celostna obravnava športnikov z MDR lahko vadbe na dejavnike tekmovalne zmogljivosti športnikov z pomembno prispeva h kvalitetni večdimenzionalni MDR. habilitaciji in rehabilitaciji mladostnikov z MDR, izboljšanju motoričnih sposobnosti. ANOVA je pokazala, da so se pri mladostnikih z MDR v študijski skupini, ki so ZAKLJUČEK bili deležni športne vzgoje v kombinaciji s specialnimi športno-terapevtskimi treningi, vrednosti funkcionalnega Pri osebah z MDR bi bilo nujno nadaljevanje športno- testa moči ekstenzorjev kolka in kolena (specifična moč) terapevtskih treningov, da se jim zagotovi ustrezna statistično značilno izboljšale po 4. mesecih, kot sta kvaliteta življenja in vzdrževanje, ohranjanje ali izboljšanje v svojih raziskavah potrdila tudi avtorja Schaubert funkcionalnega stanja in motoričnih sposobnosti. Športni in Bohannon (2005). Predpostavljamo, da se je pedagogi in fizioterapevti lahko z interdisciplinarnim omenjena moč povečala specifično, zaradi spremembe sodelovanjem in skupnim načrtovanjem, izvedbo, v mišičnih skupinah, ki so bile vključene pri treningu, in nadzorom in oceno vadbenega procesa/specialnega v tistem obsegu gibov, ki je bilo uporabljeno v tekaški treninga nudijo učinkovito večdimenzionalno podporo abecedi oz. med posameznimi deli specialnega treninga. športnikom z MDR in jim na ta način omogočajo varno ANOVA je prav tako pokazala, da se je pri študijski pomikanje skozi proces športne vadbe. skupini gibljivosti hamstringov (pasivne ekstenzije kolena) statistično značilno izboljšala. Trening gibljivosti s pomočjo vaj iz sistema JVVŽ nam je omogočal skladnost med gibljivostjo in močjo hamstringov. ANOVA je pri študijski skupini pokazala statistično značilno izboljšanje
210 IMPACTOF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES AND IMPACT OF SPECIAL SPORT ACTIVITY ON DEVELOPMENT OF MAXIMAL VELOCITY, POWER AND FLEXIBILITY IN ADOLESCENTS WITH MENTAL DISABILITIES Pavel KURALT, Tine KOVAČIČ
Literatura measurement, Physiotherapy Theory and Practice, 21, 219 - 242. Filipčič, T. (2003) Delo z učenci s posebnimi potrebami pri športni Bowling, A. (2000) Research methods in health: investigating vzgoji, Center za stalno strokovno spopolnjevanje, Univerza v health and health services.1st ed. Open University Press, Ljubljani, 21 - 24. Philadelphia, USA. Vute, R. (1999) Izziv drugačnosti v športu, DEBORA Ljubljana, DePoy, E. & Gitlin, L.N. (1998) Introduction to research: 97-106 understanding and applying multiple strategies. 2nd ed. Mosby, USA. Vermeer, A., Bakx, V. (1990) Evaluating intervention research Polgar, S. & Thomas, S.A. (2000) Introduction to research in the with cerebral palsy children: a literature review. Journal of health sciences. 4th ed. Churchill Livingstone, London. Rehabilitation Science, 3, 7 - 15. Sim, J. & Wright, C. (2000) Research in health care: concepts, Reddihough, D.S. et al. (1998) Efficacy of programmes based on designs and methods.Stanley Thornes (Publishers) Ltd, UK. conductive education for young children with cerebral palsy, Fredriksen, H. et al. (1997) Passive knee extension test for Developmental Medicine and Child Neurology, 40, 763 - 770. assessing hamstring muscle length. Scandinavian Journal of Siebes, R. C. et al. (2002) Qualitative analysis of therapeutic Medicine & Science in Sports, 7, 779 – 282. motor intervention programmes for children with cerebral Gajdoski, R. L. et al (1993) Comparison of four clinical tests palsy: an update. Developmental Medicine and Child for assessing hamstring muscle length. The Journal of Neurology, 44, 593 - 603. orthopaedic and sports physical therapy, 18, 614 - 618. Palisano, R.J., et al. (2004) Recent advances in physical and Salem GJ, Wang MY, Young JT, Marion M, Greendale GA. (2000). occupational therapy for children in cerebral palsy. Seminars Knee strength and lower- and higher-intensity functional in Pediatric Neurology 66 - 77. performance in older adults. Med Sci Sports Exerc 32: 1679- Debuse, D. et al. (2005) An exploration of German and British 1684. physiotherapists' vAnttila, H. et al. (2006) Quality of reporting Schaubert KL, Bohannon RW. (2005). Reliability and Validity of of randomized controlled trials in cerebral palsy, Pediatrics, Three Strength Measures Obtained From Community-Dwelling 117, 2222 - 2230. View on the effect of hippotherapy and their Elderly Persons. J Strength Cond Res 19: 717-720.
211 POLHKOV GIBALNI POLIGON ZA OTROKE OD 1-6 LET Urška LAH
POLHKOV GIBALNI POLIGON ZA OTROKE OD 1-6 LET
Dormouse motion ground for children from 1 to 6 years
Urška LAH Vrtec Polhek, Osnovna šola heroja Janeza Hribarja
POVZETEK UVOD
Izmed vseh področji kurikuluma naj bi bilo gibanja v Gibanje je osnova, da se otroci razvijejo v zdrave, predšolskem obdobju največ, saj se otroci preko gibalnih samostojne in pozitivne osebnosti, ki bodo vsem nam v nalog naučijo največ. Z gibanjem v naravi lahko občutijo, veselje. Zato je pomembno, da gibanje otrok načrtujemo zaznajo, spoznajo svet okrog sebe v vsej polnosti. Če vsakodnevno in ga seveda tudi uresničujemo. Otrok opazujemo svet okrog sebe samo z očmi, zamujamo mora imeti neskončno mnogo gibalnih izkušenj, da bo zelo veliko. Vid je pomemben v vseh spoznavnih fazah, tako lažje premagoval vse prepreke, ki mu pridejo naproti vendar če narave ne začutimo, jo potipamo, jo pobožamo, v odraščanju. Zato je v vrtcu naša največja naloga, da se z njo rokujemo, smo v procesu spoznavanja čutno otrokom ponudimo čim več gibalnih problemov, ki jih prikrajšan. Ravno iz tega razloga smo začeli v našem vrtcu vsakodnevno rešujejo in se s tem razvijajo v celovite, izvajati gibalni poligon. V gibalni poligon so bili vključeni zdrave, samostojne in pozitivne osebnosti. Ravno zaradi prav vsi otroci iz vrtca. Izvajamo ga ob prihodu jeseni. teh razlogov smo v našem vrtcu prihod jeseni začeli s Rdeča nit je spoznavanje in doživljanje jeseni z naravnimi gibalnim poligonom, ki je bil izveden v naravi. oblikami gibanja in igre. Naš glavni namen je vključiti vse Otrok si z različnimi dejavnostmi na prostem ohranja in otroke iz vrtca in čim več časa preživeti v naravi. Otroci z krepi zdravje, seznanja se z lepoto ter vrednostjo narave in bivanjem v naravi postopoma pridobivajo željo po bivanju naravovarstvenim ravnanjem. (Videmšek in Visinski, 2001) v naravi. Imeli smo veliko možnosti za občutenje naravnih danosti, ki nam jih je nudila jesen. Vsak otrok si je sam Otrok je tudi ustvarjalen, ko išče svoje načine in poti izbiral smer poti, način gibanja in nalogo z naravnimi za rešitev različnih gibalnih nalog, z lastno domišljijo darovi, ki nam jih vsako leto pokloni jesen. Otroci so odgovarja na nove izzive ter izraža svoja čustva in občutja. se sami odločali kam gredo in kako se bodo določene ( Videmšek, Berdajs in Karpljuk, 2003) naloge lotili. Naš glavni namen je bila čim večja aktivnost vseh otrok, kar smo z omenjenim poligonom tudi dosegli. Dobra stran omenjenega poligona je bila tudi povezanost GIBANJE V NARAVI vseh strokovnih delavk vrtca, saj smo bile čisto vse vključene tako pri načrtovanju kot pri izvajanju. Potreba po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi. Ključne besede: gibanje, poligon, predšolski otrok, Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih življenja jesen. in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek,…) do sestavljenih in zahtevnejših športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otroci z igro ABSTRACT pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo. (Bahovec, 1999). Of all parts of kindergarden curriculum children's Naš glavni namen je, da otroci sproščeno izvajajo moving should be the most important as children learn gibalne naloge, ki jih pripravimo, in čim več časa preživijo the most from motive exercices. By moving in nature they v naravi. Vsak letni čas in vsak čas dneva imata svoje can feel, sense, and fully learn about the life. The sense of čare. Jesen nam ponuja pestre barve. Pozimi se lesketajo sight is important in every cognitive phase, nevertheless ledeni kristali. Spomladi nas prebuja ptičje petje. Poleti pa children may be deprived in the process of learning if so dnevi dolgi in obsijani s soncem. Vse to nam omogoča, they cannot feel, touch, or stroke the living nature. For da omenjene naravne danosti izkoristimo. Otroci že sami this purpose teachers in kindergarden Polhek introduced opazijo spremembe v naravi, ki jih prinaša letni čas. motion testing ground called Pohkov gibalni poligon in Igrišča narave imajo svoje čare vse leto in veliko iger which all the kindergarden children were included. It is in dejavnosti temelji na značilnostih posameznih letnih realized at the beginning of autumn with the focus of časov. Jesen potrka na vrata naše dežele skoraj neslišno. including every child and spending the majority of time Vročina poletja postopno pojenja, večeri postanejo in nature. Children thus experience and learn about hladnejši in dnevi se krajšajo. Namesto ostrega poletnega autumn and its natural forms of movement and play sonca zdaj sije mehkejša, nežnejša svetloba in v meglenih and gradually grow fond of staying outdoors. There are jutrih travo prikrije obilna rosa ali pa se kot drobni biseri numerous possibilities to experience the nature in this rich naniza na nitih pajčevine. Čas rasti se končuje in ob prvih and colourful season. Every child choses his or her own nizkih temperaturah listje začne spreminjati barvo in čez direction and way of movement and a play with gifts of čas odpade. (Danks in Schofield, 2005) nature. They also decide about the method of assignment. The main objective of the activity is to enable every child to be active, which is accoplished by the testing ground. POLIGON The advantage of the testing ground is also the involvment of kindergarden teachers in the planning and realizing of Otroci izvajajo gibalne naloge v koloni tako, da se the activity. postopoma neprekinjeno premikajo naprej po pripravljeni Key words: movement, testing ground, kindergarden stezi. Vsebina dela mora biti zelo preprosta oziroma children, autumn otrokom znana. Če poligon izvajamo dalj časa, lahko gibalne naloge vmes nekoliko spreminjamo. Otroci
212 Dormouse motion ground for children from 1 to 6 years Urška LAH praviloma začnejo vaditi na različnih mestih, s čimer se izognemo začetnemu zastoju.
POLHKOV GIBALNI POLIGON Za otroke prvega starostnega obdobja smo vzgojiteljice poligon pripravile na terasi vrtca. Za otroke drugega starostnega obdobja pa na šolskem igrišču.
POLIGON 1. STAROSTNEGA OBDOBJA Otroci so se z velikim navdušenjem odpravili na teraso in takoj začeli raziskovat, kaj vse je na terasi. –– HOJA PO LESENIH DEŠČICAH IN IGRA Z NJIMI Otroci so zelo spretno hodili po deščicah. Sami so jih –– IGRA Z LISTJEM znali tudi popraviti, če je med njihovo hojo katera padla Otroci so imeli v bazenčkih veliko količino jesenskega na tla. Ko so se hoje naveličali, so se začeli igrati in graditi listja. Razvila se je zanimiva igra. Nekateri so se ceste ter ograje za živali. obmetavali z listjem in opazovali, kako listje pada na tla, drugi so ga polnili v kanglice. Nekateri so ga poskušali odnesti na drugo stran terase kar na kuhalnici.
–– NOŠENJE KROMPIRJA NA ŽLICAH –– PLAZENJE POD PAJKOVO MREŽO Nošenje krompirja je od otrok zahtevalo zelo veliko Otroci so se spremenili v pajke in poskušali priti skozi stopnjo spretnosti in natančnosti. Starejši so bili že mrežo. Pri tej postaji so se zadrževali zelo veliko časa, saj nekoliko bolj spretnejši pri prenašanju. Mlajši pa so ga so neprestano iskali različne poti. Nekaj časa so se samo nosili v košaricah in kanglicah. plazili, kasneje pa so poiskušali priti na drugo stran kar stoje. Nekaterim je to celo uspelo.
–– PRENAŠANJE STORŽEV IN IGRA S STORŽI Otroci so imeli storže v bazenu, kjer se je odvijala igra. Nekateri otroci pa so storže prenašali iz košare v košaro.
213 Dormouse motion ground for children from 1 to 6 years Urška LAH
–– PLAZENJE IN PREMAGOVANJE OVIRE (GAJBICA) človek ne jezi se v naravi. Večina otrok si je želela igrati Otroci niso imeli nobenih težav z gajbicami. Enostavno tako velik človek ne jezi se, zato je bila ves čas vrsta, saj so se splazili na gajbico in skočili z nje. kot vemo ena igra traja dalj časa.
–– HOJA PO POLENIH –– PREMAGOVANJE OVIR: PAJKOVA MREŽA Otroci so imeli več različnih polen. Preizkusili so se v Otroci so se pri premagovanju ovir zadrževali največ hoji po polenih. Nekaj težav so imeli le mlajši otroci. časa, saj so imeli veliko možnih rešitev za premagovanje mreže. Lahko so šli stokrat v pajkovo mrežo, vendar niso šli dvakrat enako. Vsakokrat so iskali nove rešitve.
GIBALNI POLIGON ZA 2. STAROSTNO OBDOBJE
–– BOKSANJE VREČE Na golu sta bili navezani vreči, napolnjeni s senom. Otroci so jih z rokami boksali in sproščali energijo. Pri –– METANJE STORŽEV, KOSTANJA V LUKNJO vreči so se zadrževali veliko časa, saj navadno podobnih Vsak otrok si je vzel storž ali kostanj in ga poskušal aktivnosti nimajo. zadeti v luknjo na sredini plakata. Razdaljo smo spreminjali, glede na uspešnost zadetkov v luknjo.
–– HOJA PO HORIZONTALNEM PREREZU DEBLA DREVESA –– VIJUGANJE MED LESENIMI PALICAMI Na tleh so bili leseni krogci, po katerih so otroci hodili. Otroci so se preizkusili v vijuganju med palicami. Brez S to aktivnostjo niso imeli težav. težav so »smučali« med palicami.
–– IGRA ČLOVEK NE JEZI SE Vzgojiteljice smo iz obročev in plasten naredili velik
214 Dormouse motion ground for children from 1 to 6 years Urška LAH
ZAKLJUČEK LITERATURA
Otroke usmerjamo tako, da iščejo svoje načine za Bahovec D. E. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo rešitev neke naloge in z lastno domišljijo odgovarjajo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. na nove izzive ter s tem sproščeno izrazijo lastno Danks, F. , Schofield, J. (2005). Igrišča narave. Ljubljana: Didakta. ustvarjalnost in gibalno ekspresijo. (Videmšek in Visinski, Videmšek, M. , Visinski, M., (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport. 2001) Videmšek, M., Tomazini, P., Grojzdek, M., (2007). Gibalne igre Vedno bolj se zavedamo, da je predšolsko obdobje z improviziranimi pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport, zelo pomembno obdobje v človekovem življenju. Inštitut za šport. Predstavlja odskočno desko za nadaljnje življenje in človekov razvoj. Če otroka zgodaj seznanimo z gibanjem in športno aktivnostjo, je na dobri poti, da bo to počel tudi v prihodnosti. Nehote mu privzgajamo potrebo po gibanju in aktivnosti. (Videmšek, Tomazini, Grojzdek, 2007) Pomembni dejavniki za kakovostno izvajanje gibalnih aktivnostih so nedvomno primeren prostor ter ustrezno izbrani športni pripomočki in igrala. Brez njih je lahko vadba zelo suhoparna, zato je potrebno otroke dodatno motivirati. (Videmšek, Tomazini, Grojzdek, 2007)
Pustite otroka naj pleza po drevesih in če se boji, potem mu pomagaj. Stopi k njemu in ga nauči. Sam splezaj na drevo, pokaži mu kaj storiti, da ne pade z njega. Poleg tega pa sploh ni tako slabo,če kdaj pade z drevesa-bolje kakor da bi bil vse življenje prikrajšan za določene izkušnje. (Osho Rajneesh)
215 CICIKROS Urška LAH
CICIKROS
CHILDREN'S RUN CICIKROS
Urška LAH Vrtec Polhek, Osnovna šola heroja Janeza Hribarja
POVZETEK lastnosti. Z različnimi dejavnostmi pridobiva zaupanje v svoje telo in gibalne sposobnosti, si s tem gradi ustrezno V prispevku želim predstaviti »cicikros«, pomembnost predstavo o sebi, se potrjuje in si ustvarja čustveno vez z postopnega vključevanja krosa v predšolskem obdobju, okoljem. Potreba po gibanju je otrokova primarna potreba kot pripravo za kasnejše ukvarjanje s tekom. Vrtec Polhek in ko obvladuje svoje telo, občuti veselje, ugodje, varnost, je v ta namen začel z organizacijo »cicikrosov«, v katerega pridobi občutek samozaupanja in samozavesti. (Videmšek so bili vključeni otroci od 2 do 6 let starosti. Dodaten in Visinski, 2001) razlog za športno prireditev vrtca, je kros, ki ga izvajajo vsako jesen v šoli, katerega se udeležijo vsi učenci šole. Z organizacijo smo začeli leta 2007 in z njim tradicionalno TEK nadaljujemo. Prireditev navdušuje tako otroke, njihove starše, kot tudi športno društvo in strokovne delavke Otrokova hoja je v začetku zelo negotova. Iz dneva vrtca. Omenjeni prireditev izvedemo ob praznovanju v dan povečuje zanesljivost in nekako v osemnajstem »Tedna otroka«. Cicikros organiziramo v sodelovanju s mesecu starosti poskuša tekati (tek je le hitra hoja). Do Športnim društvom Nadlesk. Nanj povabimo tudi vrtec tretjega leta uspe osvojiti vse naravne oblike gibanja, iz sosednje občine. K aktivnem sodelovanju povabimo mednje spada tudi tek. Otroci omenjene starosti ta gibanja tudi starše, vse strokovne delavce in ravnateljico. Velika osvajajo počasi, negotovo in površno. motivacija za otroke so spominske medalje, ki jih dobijo V predšolskem obdobju, od tretjega do šestega vsi tekmovalci, ki so pretekli določeno razdaljo. Kljub leta, se v gibalnem razvoju otroka opazi velik napredek. temu, da otrok ne spodbujamo k tekmovanju, je ta Otrokova motorika se spreminja tako hitro, da postaja prireditev otrokom všeč. gibanje ne le spretnejše, ampak tudi bolj smotrno in Ključne besede: predšolski otrok, druženje, tek, gospodarno. tekmovanje. Tek triletnika je še vedno podoben hitri hoji, če pa otrok že steče, so to kratke razdalje. Po četrtem letu starosti postaja hoja že bolj enakomerna, tek bolj ABSTRACT dinamičen, število padcev pa se močno zmanjša. V tem času otrok že lepo hodi, njegov tek pa je podoben teku In the article I wish to present children's run »cicikros« odraslih. Otrok zdaj teče bolj sproščeno, prožno ter v and the importance of gradual incorporation of cross- določenem tempu in ritmu. Sposoben je hitro spreminjati country run in the preschool time in order to prepare smer. To je tudi obdobje, ko rad tekmuje s sovrstniki. children for running activities later on. For that reason Hoja in tek v različnih oblikah krepita predvsem mišice teachers of kindergarden Polhek decided to introduce nog, trupa, ramenskega obroča, vplivata na pravilno a »cicikros« to kindergarden children from 2 to 6 years. izoblikovanje stopalnega loka in sposobnosti razvijanja Kros, which is organized for all primary school children in ravnotežja. S kombinacijo hoje in teka otrok razvija autumn every year, is another reason for preparing this vzdržljivost (tek do 300 metrov). Hoja in tek vplivata tudi running event. It was first organized in 2007 and became na delovanje notranjih organov, dihal, prebavil in krvnega a traditional part of kindergarden curriculum. It is a great obtoka. (Videmšek in Visinski, 2001) success and pleasure to all who participate; children, Hitrost razvijamo vedno takrat, kadar je človek spočit. their parents, the local sports club, and kindergarden Načini in sredstva razvijanja hitrosti so zelo različni in teachers. »Cicikros« is organized together with the sports dokaj enostavni. Primer so elementarne igre, izvajanje club Športno društvo Nadlesk and realized as a part štarta (iz različnih položajev), ki ga nadaljujemo v kratke of celebrating the Children's week. Parents, teachers šprinte, ritmične poskoke, teki po strmini, štafetni teki. and the headmistress as well as the kindergarden from Vse te oblike tekov lahko uporabimo tudi pri predšolskih the neighbouring community are invited to actively otrocih in jih vključimo v igro. Otrokom ponudimo cooperate. For children a great motivational force are the priložnost, da spoznajo različne tekalne igre in se commemorative medals each child recieves for running poizkusijo v prvih oblikah tekmovanja. (Videmšek, Berdajs the appointed distance and although children are not in Karpljuk, 2003) specially encouraged to compete they enjoy the even very much. Key words: kindergarden children, keeping company, TEKMOVANJE running, competition V tekmi damo vse od sebe, se primerjamo z vrstniki, zato da dosežemo svoj cilj. UVOD Igre so zelo pomembno sredstvo športne vadbe, saj vsebuje nek specifični naboj, ki vadečega motivira Gibalna aktivnost je eno najpomembnejših področji v na tekem nivoju, da se je pripravljen za njihovo izvedbo otrokovem razvoju. Z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi si maksimalno angažirati. Zato morajo tudi tekmovalne igre otrok poleg gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija vsebovati elemente zabave. tudi spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti ter
216 CHILDREN'S RUN CICIKROS Urška LAH
CICKROS
Cicikros pripravljamo dalj časa. Tekmovanje izvedemo ob praznovanju tedna otroka, v dopoldanskem času. Pri izvedbi se nam vsako leto pridruži Športno društvo Nadlesk, ki poskrbi za progo, štartne številke, spominske medalje, stopničke in podelitev medalj. Na kros povabimo tudi vrtec iz sosednje občine. Tako otroci iz našega vrtca kot tudi otroci iz vrtca Nova vas že komaj čakajo cicikros. Na prireditev povabimo tudi starše. Za vse otroke je to prav posebna priložnost, saj postanejo pravi tekmovalci. Športno društvo določi tudi razdaljo, ki jo bo pretekla določena skupina. O razdalji se posvetujejo tudi z vzgojiteljicami, saj le-te najbolj poznajo njihovo skupino. Že takoj po zajtrku se odpravimo na šolsko igrišče, kjer dobimo štartne številke.
Najprej vsak otrok dobi štartno številko, nato se najprej dečki postavijo za črto in se pripravijo za tek. Deklice »navijajo« za dečke iz svoje skupine. Pri »navijanju« in V skupini, kjer so stari otroci dve leti, spodbujanju se pridružijo še vse ostale skupine. Ko tečejo deklice in dečki skupaj. odtečejo svojo progo dečki, se za tek pripravijo še deklice, ki jih vsi spodbujamo, da bi čim hitreje in brez padcev prispele do cilja.
Ko otroci vseh skupin pretečejo razdaljo, ki je določena zanje, se na tekmo pripravijo še starši, ki so
217 CHILDREN'S RUN CICIKROS Urška LAH prej spodbujali svoje otroke. Sedaj se otroci spremenijo Otroci se vsako leto razveselijo medalj. Kljub temu, da v »navijače« in spodbujajo svoje starše. Po uspešnem pred tekmovanjem ne vedo, da bodo dobili medalje. Vsi pretečenem teku staršev se za tek pripravijo še strokovne imajo zelo veliko stopnjo motivacije za tek in tekmovanje. delavke vrtca. Vedno je samo eden prvi, drugi, oziroma tretji, vsi Otroci z velikim veseljem spodbujajo svoje ostali pa zaradi tega niso žalostni, saj so imeli čisto vsi vzgojiteljice. Veseli so, ker vse vzgojiteljice prispemo na možnost tekmovati. Veseli smo, ker se nam vsako leto cilj. Glavno vodilo našega cicikrosa je sodelovanje in ne pridružijo tudi otroci in vzgojiteljice iz sosednje občine, zmaga, saj na koncu prejmejo vsi udeleženci spominske tako da omenjeno prireditev združimo še s medobčinskim medalje. Po končanem tekmovanju se vse skupine, srečanjem otrok, ki se po končani prireditvi igrajo na starši, športno društvo,vzgojiteljice in ravnateljica zbrali igrišču vrtca in se spoznavajo ter igrajo med seboj. pri stopničkah, kjer predstavniki športnega društva podelijo eno zlato, srebrno in bronasto medaljo. Ostali pa spominske medalje za udeležbo na cicikrosu. ZAKLJUČEK
O tekmovanju in tekmovanjih v vrtcu so zelo deljena mnenja. Naša tekmovalna prireditev je dosegla same pozitivne pohvale, zato postala že tradicionalna. Vsako jesen se z veseljem začnemo pripravljati nanjo in jo že vsi nestrpno čakamo. Ni nujno, da je vsaka igra tekma, čeprav naš čas to narekuje. V tekmi, da človek vse od sebe, primerja se z vrstniki zato, da doseže svoj cilj in preseže nasprotnika. Otroci radi tekmujejo in se v tekmi potrjujejo, toda zmagovalec je lahko en sam otrok, ena sama skupina. Današnji način življenja nas sicer usmerja v nenehen boj za prostor na zemlji, vendar nas ta boj ne sprošča, ne poživlja. Nasprotno, ustvarja notranje napetosti in zaostruje nestrpnost v odnosu do drugih. Igra s kančkom humorja je odrešujoča – napetosti sprošča, namesto da bi jih povzročala. Tudi tekma naj ostane igra. (Videmšek, Tomazini in Grojzdek, 2007)
LITERATURA
Videmšek, M. in Visinski, M., (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M., Tomazini, P. in Grojzdek, M., (2007). Gibalne igre z improviziranimi pripomočki. Ljubljana:Fakulteta za šport.
218 CHILDREN'S RUN CICIKROS Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK
POMEN RAZVOJA SOCIALNIH KOMPETENC VZGOJITELJA ZA KAKOVOSTEN GIBALNI RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA
Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Abstract 1. Uvod
The White Paper on Education in the Republic of Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (Krek, 1995) Slovenia emphasizes the importance of building a network poudarja pomen zagotavljanja mreže kakovostnih vrtcev, of quality kindergartens, which are accessible to all ki so dostopni vsem otrokom ter zagotavljanje ustreznega children, and providing an adequate environment and okolja in primernih razmer za varno in zdravo otroštvo. Po appropriate conditions for a safe and healthy childhood. ugotovitvah avtoric (Videmšek in Visinski, 2004) je gibalna In this paper, the authors focus on the development dejavnost eno najpomembnejših področij v otrokovem of educators’ social competences, in particular those razvoju, ki mu v vrtcu posvečajo veliko pozornosti, saj competences, which are required for a quality motor poleg gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija tudi development of pre-school children. Quality is an spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti in lastnosti. important element of the Curriculum for Kindergartens, Otrok si z različnimi dejavnostmi pridobiva zaupanje v which as the official and national document enables svoje telo in gibalne sposobnosti, s tem pa gradi ustrezno quality pre-school education that can develop and predstavo o sebi, se potrjuje in si ustvarja čustveno vez z change on the school curriculum level while taking into okoljem. account children’s direct responses, organisation of Velikega pomena je ob tem kakovost, ki je tudi life within kindergarten groups and in the kindergarten pomembna prvina Kurikula za vrtce (Bahovec in drugi, itself and integration of the kindergarten into the broader 1999), saj kot uradni in nacionalni dokument omogoča environment. Based on the descriptive method of kakovostno predšolsko vzgojo. Pri tem temelji na pedagogic research, the authors estimate that motor sodobnih teoretskih pogledih na zgodnje otroštvo in development of pre-school children strongly depends on učenje majhnih otrok. V njegovih temeljnih načelih in ciljih the child’s age, while quality motor education requires se prepoznava izhodišče, da otrok dojema in razume a child that is capable of active learning. In this context svet celostno in se uči preko lastne aktivnosti v okolju, some professionally argued expectations are offered in v katerem živi, ter da v interakciji z vrstniki in odraslimi regard to the children’s abilities and the role of educators hkrati razvija lastno individulanost in družbenost. Vse pa in the process of active learning. je pogojeno z otrokovo starostjo, zato predšolska vzgoja Key words: social competences, educator, pre-school v v rtcih poteka v dveh starostnih obdobjih, in sicer prvo child, motor development, quality, active learning. obdobje od 1 do 3 let in drugo obdobje od 3 do 6 let.
Povzetek 2. Metodologija
Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju poudarja pomen Članek je teoretična razprava o pomenu razvoja zagotavljanja mreže kakovostnih vrtcev, ki so dostopni socialnih kompetenc vzgojitelja za kakovosten gibalni vsem otrokom, ter zagotavljanje ustreznega okolja in razvoj predšolskega otroka, ki temelji na deskriptivni primernih razmer za varno in zdravo otroštvo. Avtorici se metodi neeksperimentalnega pedagoškega raziskovanja v prispevku osredotočita na razvoj socialnih kompetenc ter metodi analize. vzgojitelja v vrtcu, natančneje tistih, ki so potrebne za kakovosten gibalni razvoj predšolskega otroka. Kakovost je pomembna prvina Kurikula za vrtce, saj kot uradni in 3. Socialne kompetence vzgojitelja predšolskih nacionalni dokument omogoča kakovostno predšolsko otrok vzgojo, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in spreminja ter pri tem upošteva neposredno odzivanje Avtorji analize Eurydice pri razlagi pojma kompetenc otrok, organizacijo življenja v oddelku in vrtcu ter vpetost predlagajo, da se jih razume kot splošne sposobnosti vrtca v širše okolje. Na podlagi deskriptivne metode delovanja, ki temeljijo na znanju, izkušnjah, vrednotah in pedagoškega raziskovanja avtorici ocenjujeta, da je dispozicijah, ki jih je posameznik razvil ob vključevanju gibalni razvoj predšolskega otroka močno pogojen s v izobraževalne prakse, in kot specializiran sistem starostjo otroka, hkrati pa kakovostna gibalna vzgoja sposobnosti, izkušenost in obvladovanje spretnosti, predvideva otroka, ki je sposoben aktivnega učenja. V ki so potrebne za doseganje specifičnih ciljev (Key tem okviru so podana strokovno utemeljena pričakovanja Competences, 2002; povz. po Razdevšek-Pučko, glede sposobnosti otrok in vloge vzgojiteljev v procesu 2004). Evropska komisija je ob tem oblikovala ključne aktivnega učenja. kompetence za uspešno delovanje vzgojiteljev, kateri bi Ključne besede: socialne kompetence, vzgojitelj, morali biti sposobni delati z drugimi, delati z znanjem, predšolski otrok, gibalni razvoj, kakovost, aktivno učenje. tehnologijo in informacijami ter delati z družbo in v družbi. Za to so med drugim pomembne komunikacijske spretnosti in socialne veščine. Po mnenju nekaterih avtorjev (Guralnick, 1990, Katz &
219 POMEN RAZVOJA SOCIALNIH KOMPETENC VZGOJITELJA ZA KAKOVOSTEN GIBALNI RAZVOJ PREDŠOLSKEGA OTROKA Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK
McClellan, 1997), ki jih navajata Han in Kemple (2006) so 4. Gibalni razvoj predšolskega otroka socialne kompetence v zgodnjem otroštvu opredeljene kot spretnosti, ki se uresničujejo v interakcijah otrok z vrstniki Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih in odraslimi. Po mnenju avtoric med socialne kompetence življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik uvrščamo: gibanja (plazenje, lazenje, hoja, tek itn.), do sestavljenih –– sprejemanje družbenih vrednot; gre za učenje in zahtevnejših športnih dejavnosti. Ob vsakodnevnem pravičnosti, poštenosti, odgovornosti, zdravega izvajanju različnih dejavnosti v vrtcu si otrok razvija gibalne načina življenja in spolnega vedenja ter sposobnosti sposobnosti in usvaja nekatere gibalne koncepte oziroma prilagajanja; sheme, pri čemer je igra osnovna otrokova dejavnost –– veščine načrtovanja in sprejemanja odločitev, gre za (Bahovec idr., 1999). Vendar pa gibalnega razvoja po učenje sprejemanja pravih in pomembnih odločitev mnenju Woodfieldove (2004) ne moremo in smemo kje, kaj in kako ter s kom se igrati; razvijati in obravnavati ločeno od ostalih aktivnosti. –– pozitivna samopodoba, vključuje občutek sposobnosti, Poteka namreč vzporedno z emocionalnim, socialnim in osebne moči in lastne vrednosti; intelektualnim razvojem pri otroku oziroma (Woodfield, –– kulturne kompetence, vključujejo pridobivanje novih 2004; Bahovec idr., 1999) so gibalne sposobnosti, (samo) znanj, spoštovanje in spretnosti uspešne medosebne kontrola in kompetence pomembne za intelektualne komunikacije z ljudmi iz različnih etičnih in rasnih sposobnosti ter socialni in emocionalni razvoj vsakega območij; otroka. Hkrati pa močno vplivajo na zaupanje in interakcijo –– samokontrola, vključuje spretnosti nadzorovanje otroka z okoljem in ljudmi. »K hitrejšemu gibalnemu potreb, čustev; razvoju pripomorejo tudi ustrezne razmere: primeren –– medosebne spretnosti, vključujejo razumevanje sebe prostor; ustrezna obleka in obutev; dobra volja (negovan, in drugih ter sprejemanje osebnih potreb in čustev, sit, ne žejen otrok); športni pripomočki in igrala, ki ga sprejemanje potreb in čustev drugih ter sodelovanje spodbujajo h gibanju itn. Razvoj gibalnih funkcij je rezultat pri reševanju problemov, ki nastajajo v medosebnih otrokovega učenja in zorenja« (Videmšek in Visinski, 2001, odnosih. str. 19). Medtem ko otroci stopajo v interakcije z materiali, Na razvoj navedenih socialnih kompetenc vplivamo ljudmi, zamislimi in dogodki ter konstruirajo svoje odrasli (starši in vzgojitelji) z ustreznimi strategijami razumevanje realnosti, odrasli opazujejo in stopajo v podpore (prav tam): interakcijo z otroki, da bi odkrili, kako vsak posamezni –– ureditev okolja, gre za organizacijo prostora in časa; otrok razmišlja in sklepa. Vzgojitelji si prizadevajo –– naturalistične strategije, ki vključujejo situacijsko prepoznati posebne interese in sposobnosti posameznega učenje (učenje »tukaj in sedaj«) ter konfliktno otroka ter mu ponuditi primerno spodbudo. Taka vloga posredovanje, pri čemer gre za proces razvijanja odraslega je kompleksna in se razvija postopoma. Odrasli spretnosti reševanja konfliktov s pomočjo vodenega podpirajo otroke tako, da: razgovora; –– organizirajo okolje: igralne površine so jasno določene –– načrtovane dejavnosti, gre za strukturirane in založene z zanimivimi, starosti primernimi materiali; in premišljene strategije pomoči, ki jih odrasli –– vzpostavljajo ozračje za pozitivne socialne interakcije: vključujemo v interakcije z otroki z namenom, da bi razmerja med odraslimi in otroki so sproščena in otroci osvojili določene cilje. pozitivna; –– intervencije, ki vključujejo aktivnosti odraslih z –– spodbujajo otrokova namenska dejanja, reševanje namenom ustvariti pogoje za spreminjanje že problemov in verbalno razmišljanje: vzgojitelj se oblikovanih navad pri otrocih. osredotoči na otrokova dejanja in cilje; Vse to pride do izraza pri gibalni vzgoji predšolskega –– opazujejo in interpretirajo dejanja vsakega otroka v luči otroka v vrtcu. razvojnih načel: vzgojitelji se sestajajo in interpretirajo opazovanja; –– načrtujejo izkušnje, ki gradijo na otrokovih dejanjih in interesih: vzgojitelji načrtujejo obnovo dejavnosti, da bi gradili na otrokovih interesih.
Od 1. do 3. leta Od 3. do 6. leta Naravne oblike gibanja hoja, korakanje,tekanje, lazenje, galopiranje, skiping, tekalne igre plazenje, plezanje, skoki, poskoki, dvigovanje, nošenje, valjanje, potiskanje, vlečenje Izvajanje kompleksnih / brez športnih pripomočkov in s gimnastičnih vaj pripomočki (žoga, balon, rutica, obroč); samostojno, v parih Izvajanje elementarnih iger lovljenje, skrivanje, rajanje skupinski teki z menjavo mest, štafetne igre, igre ravnotežja Plesne igre preproste ljudske in ustvarjalne osnovni elementi ljudskih in rajalne igre družabnih plesov ter iger, plesna dramatizacija in uprizarjanje Osnovne dejavnosti z žogo nošenje, kotaljenje, metanje, vodenje, metanje v daljino odbijanje, podajanje, lovljenje Vožnja s kolesom kolesa brez pedal kolesa s pedali Hoja v naravi sprehodi v bližnjo okolico sprehodi v daljno okolico, orientacijski izleti
220 CHILDREN'S RUN CICIKROS Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK
Gibalni razvoj, v povezavi z ostalimi področji razvoja, in se odločajo, kaj z njimi početi, z vsemi čuti aktivno pa je močno odvisen od starosti otroka. Po ugotovitvah raziskujejo materiale, odkrivajo razmerja skozi neposredno avtoric (Videmšek in Visinski, 2004) se začne z gibi glave, izkušnjo s predmeti, preoblikujejo in kombinirajo materiale, rok in nog ter do šestega leta hitro napreduje, kar je uporabljajo starosti primerna orodja in opremo ter govorijo razvido iz priložene razpredelnice (nekateri primeri): o svojih izkušnjah. Vloga odraslih pa je po mnenju avtorjev (prav tam), da poskrbijo za vrsto materialov, s katerimi se otroci lahko 5. Aktivno učenje igrajo, dajo otrokom prostor in čas, da lahko uporabljajo materiale, spremljajo otrokove namene, prisluhnejo Kurikul (Bahovec idr., 1999, str. 10, 11) predpostavlja razmišljanju otrok in ga spodbujajo ter otroke spodbujajo, nekatera skupna načela glede razvoja in učenja v naj stvari naredijo sami. predšolskem obdobju, ki so med drugim izrednega pomena za aktivno učenje tako otroka kot vzgojitelja pri gibalni vzgoji. Le-ta so: 6. Sklep –– »predšolska vzgoja v vrtcu mora graditi na otrokovih zmožnostih in ga voditi k pridobivanju novih doživetij, V vrtcih poteka usmerjena gibalna dejavnost v vseh izkušenj, spoznanj, tako da predenj postavlja smiselne starostnih obdobjih otroka pod vodstvom vzgojiteljev, zahteve oz. probleme, ki vključujejo otrokovo aktivno ki težijo h kakovostnemu izvajanju le-te. Pri tem si učenje, mu omogoča izražanje, doživljanje ter ga prizadevajo za vsestranski razvoj oziroma povezovanje močno čustveno in socialno angažira; gibalne vzgoje s socialnim, emocionalnim in intelektualnim –– učenje predšolskega otroka temelji na neposredni razvojem. Tega so sposobni samo tisti vzgojitelji, ki aktivnosti s predmeti in pridobivanju konkretnih imajo razvite ustrezne socialne kompetence, katere jim izkušenj z ljudmi, stvarmi, razmisleku o dejavnostih omogočajo vzpostaviti ustrezno interakcijo z otrokom in ter oblikovanju predstav in predpojmovnih struktur pripraviti takšno okolje za gibalno dejavnost, ki otroke na osnovi prvih generalizacij, na notranji motivaciji spodbuja k aktivnemu učenje. Pri slednjem se odrasli in reševanju konkretnih problemov ter pridobivanju vključujejo v dejavnost tudi takrat, kadar je le-to predlagal socialnih izkušenj; otrok, hkrati pa je otrokom dopuščeno, da se tudi motijo, –– otroška igra je tista dejavnost, ki na najbolj naraven pri čemer odrasli njihovih napak ne popravljajo. Ob tem način združuje temeljna načela predšolske vzgoje in spodbujamo razvoj ključnih socialnih kompetenc tudi pri je v primeru, da je opredeljena dovolj široko v smislu otroku. preseganja svoje vpetosti v t.i.akademski ali razvojni pristop v predšolski vzgoji, razumljena kot način otrokovega razvoja in učenja v zgodnjem obdobju«. Literatura
V vzgojnem procesu je otrok aktivni udeleženec, saj Bahovec, D., E., idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: zbira informacije iz svoje okolice, skladno s svojo razvojno Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. stopnjo. Razvijajoč svoje sposobnosti, radovedno Han, H. S., Kemple, K. M. (2006). Components of Social obrnjen v okolje in svet, ki ga obdaja, otrok odkriva in Competence and Strategies of Support: Considering What to Teach and How. Early Childhood Education Jurnal, 34 (3), spoznava zakonitosti narave in družbe. Nova odkritja 241-246. in spoznanja izzivajo kvalitetno spreminjanje v njem Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje samem. Prav tako s svojim početjem spreminja okolje, predšolskih otrok : primeri aktivnega učenja za predšolske ki ga odkriva in v katerem živi. V vzgojnem procesu je otroke iz prakse. Ljubljana: DZS. torej otrok aktivni udeleženec, ki aktivira tudi svoje okolje Krek, J. (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki (Lepičnik Vodopivec, 2005). Otroka torej obravnavamo Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. kot aktivnega udeleženca vzgojnega procesa. Prav Lepičnik Vodopivec, J. (2005). Avtonomija vzgojiteljice in aktivnost pa je tisti dejavnik kakovostnega učenja, ki po vzgojitelja v odnosu s starši. V: Strokovna avtonomija mnenju Marentič-Požarnikove (2000) otroka celostno, vzgojitelja (str. 38-47). Ljubljana: Skupnost vrtcev Slovenije. Marentič-Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. miselno in čustveno aktivira, zato ga imenuje aktivno Ljubljana: DZS. učenje. Učenje je uspešnejše, če poteka s samostojnim Razdevšek-Pučko, C. (2004). Kompetence učiteljev. Pridobljeno iskanjem in razmišljanjem, s smiselnim dialogom v skupini, 20.6.2005, iz http: //www.pef.uni-lj.si/strani/bologna s preizkušanjem. Gre za aktivno ustvarjanje smisla in Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti povezovanje novega z že znanim, zaradi česar se izboljša predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za zapomnitev. šport. Hohmann in Weikart (2005) ocenjujeta, da otroci v Woodfield, L. (2004). Physical development in the early years. procesu aktivnega učenja: dajejo pobude za dejavnosti, ki London, New York: Continuum, cop. izvirajo iz osebnih interesov in namenov, izbirajo materiale
221 THE IMPORTANCE OF DEVELOPING SOCIAL COMPETENCES OF EDUCATORS FOR QUALITY MOTOR DEVELOPMENT OF PRE-SCHOOL CHILDREN Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK
THE IMPORTANCE OF DEVELOPING SOCIAL COMPETENCES OF EDUCATORS FOR QUALITY MOTOR DEVELOPMENT OF PRE-SCHOOL CHILDREN
Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Abstract: 1. Introduction
The White Paper on Education in the Republic of The White Paper on Education in the Republic of Slovenia emphasizes the importance of building a network Slovenia (Krek, 1995) emphasizes the importance of of quality kindergartens, which are accessible to all building a network of quality kindergartens, which are children, and providing an adequate environment and accessible to all children, and providing an adequate appropriate conditions for a safe and healthy childhood. environment and appropriate conditions for a safe In this paper, the authors focus on the development and healthy childhood. According to the authors of educators’ social competences, in particular those (Videmšek and Visinski, 2004) motor activity is one of competences, which are required for a quality motor the more important aspects of a child’s development, development of pre-school children. Quality is an which is given a lot of attention in the kindergarten, as important element of the Curriculum for Kindergartens, it, in addition to the motor and functional skills, also which as the official and national document enables helps develop cognitive, social and emotional skills quality pre-school education that can develop and and attributes. With various activities the child gains change on the school curriculum level while taking into confidence in his body and motor skills, which help him account children’s direct responses, organisation of build an adequate self-image, prove himself and forge an life within kindergarten groups and in the kindergarten emotional bond with the environment. itself and integration of the kindergarten into the broader In this case, quality is of great importance and is an environment. Based on the descriptive method of important element of the Curriculum for Kindergartens pedagogic research, the authors estimate that motor (Bahovec et al., 1999), the official and national development of pre-school children strongly depends on document that enables quality pre-school education. It the child’s age, while quality motor education requires is based on modern theoretic perceptions of the early a child that is capable of active learning. In this context childhood and learning of small children. One of its some professionally argued expectations are offered in fundamental principles and goals is the assumption that regard to the children’s abilities and the role of educators children comprehend and understand the world in a in the process of active learning. comprehensive and holistic way, that they learn through Key words: social competences, educator, pre-school their activities in the environment they live in and that in child, motor development, quality, active learning. their interaction with their peers and adults they develop their own individuality and social relationships. And all that is based on the child’s age, which is why pre-school Povzetek: education in kindergartens is carried out in two age phases; the first phase between ages 1 and 3 and the Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju poudarja pomen second phase between the ages 3 and 6. zagotavljanja mreže kakovostnih vrtcev, ki so dostopni vsem otrokom, ter zagotavljanje ustreznega okolja in primernih razmer za varno in zdravo otroštvo. Avtorici se 2. Methodology v prispevku osredotočita na razvoj socialnih kompetenc vzgojitelja v vrtcu, natančneje tistih, ki so potrebne za The article is a theoretical discourse on the importance kakovosten gibalni razvoj predšolskega otroka. Kakovost of developing educators’ social competences for a quality je pomembna prvina Kurikula za vrtce, saj kot uradni in motor development of pre-school children, which is based nacionalni dokument omogoča kakovostno predšolsko on the descriptive method of non-experimental pedagogic vzgojo, ki se na ravni izvedbenega kurikula razvija in research and on the analysis method. spreminja ter pri tem upošteva neposredno odzivanje otrok, organizacijo življenja v oddelku in vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje. Na podlagi deskriptivne metode 3. Social competences of pre-school educators pedagoškega raziskovanja avtorici ocenjujeta, da je gibalni razvoj predšolskega otroka močno pogojen s When explaining the term “competences”, the starostjo otroka, hkrati pa kakovostna gibalna vzgoja authors of the Eurydice analysis recommend that we predvideva otroka, ki je sposoben aktivnega učenja. V should perceive competences as general abilities to tem okviru so podana strokovno utemeljena pričakovanja function, which are based on knowledge, experience, glede sposobnosti otrok in vloge vzgojiteljev v procesu values and dispositions that the individual has developed aktivnega učenja. through integration into educational practices, and are Ključne besede: socialne kompetence, vzgojitelj, a specialised system of abilities, experiences and skill predšolski otrok, gibalni razvoj, kakovost, aktivno učenje. mastery, which is required for achieving specific goals (Key Competences, 2002; summarized according to Razdevšek-Pučko, 2004). Additionally, the European Commission developed key competences for successful educator work. Educators should be capable of working
222 THE IMPORTANCE OF DEVELOPING SOCIAL COMPETENCES OF EDUCATORS FOR QUALITY MOTOR DEVELOPMENT OF PRE-SCHOOL CHILDREN Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK with others, working with knowledge, technology and All this is important when it comes to the motor information, and working with the society and within the development of pre-school children in the kindergarten. society. Among others, this requires vital communication and social skills. According to certain authors (Guralnick, 1990, Katz 4. Motor development of pre-school children & McClellan, 1997), quoted by Han and Kemple (2006), social competences in early childhood are defined as Motor development is at the forefront, particularly in skills that are exercised through interaction of children the first few years of life, and proceeds from natural and with their peers and adults. According to the authors, simple forms of movement (climbing, crawling, walking, social competences are: running, etc.) to combined, and more complex athletic –– accepting social values; pertains to learning about activities. By daily performing various activities in the justice, honesty, responsibility, a healthy way of life, kindergarten the child develops motor skills and acquires sexual behaviour, and the ability to adapt; certain concepts or schemes, whereby play is the child’s –– planning and decision making skills, pertains to basic activity (Bahovec et al., 1999). However, according learning to make right and important decisions on to Woodfield (2004), motor development cannot and where, what and how to play with whom; should not be developed and considered apart from other –– positive self-image, includes the feeling of activities. It runs parallel to the child’s emotional, social competence, personal strength and self-value; and intellectual development, meaning (Woodfield 2004; –– cultural competences, include acquisition of new Bahovec et al., 1999) that motor skills, (self-) control and knowledge, respect and the ability to successfully competences are important for intellectual abilities and communicate with people with different ethical and for the social and emotional development of each child. ethnic backgrounds; At the same time they strongly affect trust and children’s –– self-control, includes the skill to control one’s needs interaction with the environment and other people. and emotions; “Adequate conditions can also contribute to faster motor –– interpersonal skills, include the understanding of development: adequate facilities; adequate clothes and the self and others, accepting personal needs and footwear; satisfaction (a cared for child that is not hungry emotions, accepting the needs and emotions of others or thirsty); sport props and playing facilities that motivate and cooperation in solving the problems that arise in the child to move, etc. The development of motor interpersonal relationships. functions is a result of a child learning and maturing”. (Videmšek and Visinski, 2001, pg. 19) Adults (parents and educators) also affect the While children interact with materials, people, ideas development of social competences with adequate and events, and construct their own understanding of the support strategies (ibid.): reality, adults observe and interact with children in order –– environmental regulation, organisation of space and to find out how each individual child thinks and deducts. time; Educators try to identify special interests and abilities of –– naturalistic strategies, which include situational each individual child and give them adequate support. learning (learning “here and now”) and conflict Such roles of adults are complex and develop over time. mediation, whereby it pertains to the process of Adults support children by: developing conflict solving skills with the help of –– organising the environment: playing surfaces are guided conversation; clearly defned and equipped with interesting, –– planned activities pertaining to structured and materials that beft the child’s age; thought-out assistance strategies that adults integrate –– establishing an atmosphere for positive social into their interactions with children with the purpose of interactions: relationships between adults and children helping the children achieve certain goals. are relaxed and positive; –– interventions that include adult activities with the –– encouraging the child’s purposive actions, problem purpose of creating conditions for changing the solving and verbal thinking: the educator focuses on already developed habits of children. the child’s actions and goals;
From the 1st to the 3rd year From the 3rd to the 6th year Natural forms of movement walking, marching, running, galloping, skipping, running crawling, clambering, climbing, games jumping, hopping, lifting, carrying, rolling, pushing, pulling Performing complex gymnastic / with and without sports props exercises (ball, balloon, scarf, hoop); individual and in pairs Carrying out fundamental games chasing, hiding, gaiety group running with changing of places, relay games, balance games Dance games simple folk and creative games basic elements of folk and social dances and games, dance dramatization and play-acting Basic activities with the ball carrying, rolling, throwing, ball handling, distance throwing bouncing, passing, catching Bicycle riding bicycles without pedals bicycles with pedals walks into the environment that is Walks in the nature walks into the nearby environment further away, orientation trips
223 THE IMPORTANCE OF DEVELOPING SOCIAL COMPETENCES OF EDUCATORS FOR QUALITY MOTOR DEVELOPMENT OF PRE-SCHOOL CHILDREN Jurka LEPIČNIK VODOPIVEC, Maja HMELAK
–– observing and interpreting the actions of each child in and on experimentation. It is about actively creating the light of the development principles: educators meet meaning and connecting the new with what is already with each other and interpret their observations; familiar, which in turn improves the child’s memory. –– planning experience that builds on the child’s actions Hohmann and Weikart (2005) estimate that children in and interests: educators plan a reconstruction of the the process of active learning give impetus for activities activity in order to build on the child’s interests. that originate in their personal interests and intentions, Motor development in relation to other fields of gather materials and decide what to do with them, actively development strongly depends on the child’s age. explore the materials with all their senses, discover the According to the findings of the authors (Videmšek and relationships through direct experience with objects, Visinski, 2004), it starts with movements of the head, arms shape and combine materials, use age-appropriate tools and legs and quickly progresses to the sixth year, which and props and talk about their own experiences. can be seen in the following table (certain examples): According to the authors (ibid.), the role of adults is to provide a series of materials for the children to play with, to give children the time and space to use the materials, 5. Active learning to monitor the children’s intentions, to listen to the children’s thinking and to motivate the children to think The Curriculum (Bahovec et al., 1999, pg. 10, 11) and thus motivate the children to act on their own. assumes that there are certain common principles pertaining to the development and learning during the pre-school stage, which are among others of utmost 6. Conclusion importance for active learning of the child as well as for the educator in regard to motor education. These are: In kindergartens, targeted motor activities are carried –– “pre-school education in the kindergarten must build out during all age stages of the child under the supervision on the child’s abilities and guide the child toward new of educators, who strive to ensure quality activities of this experiences and realizations, so that the child is faced type. Their goal is to achieve an all-round development with reasonable demands and problems that integrate that integrates motor development with social, emotional the child’s active learning, enable the child to express and intellectual development. However, this can only be and experience and that strongly motivate the child emotionally and socially; achieved by those educators who have developed certain –– teaching a pre-school child is based on the direct social competences that enable them to establish an activity with items and on acquiring actual experience appropriate interaction with the child and prepare such with people, things, on thinking about the activity and an environment for motor activities that would stimulate shaping the images and preconceptive structures children to active learning. In active learning, adults based on initial generalisations, on internal motivation, participate in the activity when it is suggested by the on solving concrete problems and on acquisition of child, while at the same time children are allowed to make social experience; mistakes, whereby adults do not correct their mistakes. –– child’s play is the activity that in the most natural This way we also stimulate the development of key social way combines fundamental principles of pre-school competences in a child. education and in case that it is defined broadly enough in the sense of surpassing its integration in the so called academic or developmental approach in Literature pre-school education, it can be understood as a way of child’s development and learning in the early stages Bahovec, D., E., idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: of infancy”. Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. The child is an active participant in the educational Han, H. S., Kemple, K. M. (2006). Components of Social Competence and Strategies of Support: Considering What process, as he gathers information from his surroundings to Teach and How. Early Childhood Education Jurnal, 34 (3), in accordance to the stage of his development. 241-246. Developing his abilities, with an inquisitive approach to Hohmann, M. in Weikart, D. P. (2005). Vzgoja in učenje the environment and the world that surrounds him, the predšolskih otrok : primeri aktivnega učenja za predšolske child discovers and learns the laws of nature and the otroke iz prakse. Ljubljana: DZS. society. New discoveries and realizations trigger a change Krek, J. (1995). Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki of qualities in the child. Additionally, the child’s activities Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. are changing his environment, which he is discovering Lepičnik Vodopivec, J. (2005). Avtonomija vzgojiteljice in and in which he is living. Thus in the educational vzgojitelja v odnosu s starši. V: Strokovna avtonomija process the child is an active participant that activates vzgojitelja (str. 38-47). Ljubljana: Skupnost vrtcev Slovenije. his own environment (Lepičnik Vodopivec, 2005). The Marentič-Požarnik, B. (2000). Psihologija učenja in pouka. child is therefore treated as an active participant in Ljubljana: DZS. Razdevšek-Pučko, C. (2004). Kompetence učiteljev. Pridobljeno the educational process. And activity is the factor of 20.6.2005, iz http: //www.pef.uni-lj.si/strani/bologna quality learning that according to Marentič-Požarnik Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti (2000) activates the child comprehensively, mentally and predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za emotionally, therefore she refers to it as active learning. šport. Learning is more efficient if it is based on individual Woodfield, L. (2004). Physical development in the early years. searching and thinking, on meaningful dialogue in a group London, New York: Continuum, cop.
224 THE IMPORTANCE OF DEVELOPING SOCIAL COMPETENCES OF EDUCATORS FOR QUALITY MOTOR DEVELOPMENT OF PRE-SCHOOL CHILDREN Tatjana LESKOVEC
GIBALNE DEJAVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK Z UČITELJEM ŠPORTNE VZGOJE
MOTIVE ACTIVITIES FOR PRESCHOOL CHILDREN WITH A PE TEACHER
Tatjana LESKOVEC OŠ heroja Janeza Hribarja Stari trg pri Ložu, vrtec Polhek
POVZETEK once a week. Besides the motive aims the children have the possibility of beeing acquanted with the use of V prispevku sem želela predstaviti primer dobre prakse gymnastic apparatus,which are not in the kindergarten. sodelovanja vrtca z osnovno šolo na področju gibanja. The children get to know new rooms and people who they Sodobna družba je v svojem hitrem razvoju z željo, da are going to meet later at school. bi posamezniku olajšala napore, tehnično res zmanjšala The teacher also cooperates in planing of the activities razdalje in naredila življenje prijaznejše. Ob tem pa je, and must consider the professional autonomy of the morda nehote, človeku odtujila življenjsko pomembno tutoress. vsebino. Pozabili smo na dejstvo, da sta gibanje in šport človeku pomemben vir zdravja in skladnega življenja. That kind of cooperation represents one of the Vsi, ki se ukvarjamo z predšolsko vzgojo, moramo important forms of the collaboration between the children, otroku nuditi čim več pozitivnih spodbud, kar bo kindergarten and outside environment, in our example zagotavljalo izkušenjsko bogato okolje. Več izkušenj bo with the school. imel kot odraščujoča oseba, lažje se mu bo odločati, kaj Key words: preschool child, motive activities, je zanj dobro in kaj ne, lažje bo razvijal in oblikoval lastno tutoress, teacher, collaboration, physical activities, health. identiteto. Vsi zaposleni vrtca nenehno iščemo nove, otrokom ustrezne izzive. Eden izmed njih je tudi izvajanje gibalnih CILJI PROJEKTA: dejavnosti izven vrtca, v šolski telovadnici in šolskem igrišču, ob pomoči učitelja športne vzgoje. Dejavnosti • Razvijanje gibalnih sposobnosti potekajo enkrat tedensko. Poleg gibalnih ciljev, ki jih • Postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvin uresničujemo preko teh dejavnosti, se otroci seznanjajo različnih športnih zvrsti z uporabo športnega orodja, ki ga v vrtcu nimamo, in • Spoznavanje pomena sodelovanja se navajajo na prostore in osebe, s katerimi se bodo • Seznanjanje s prostori, učenci in strokovnimi srečevali, ko zapustijo vrtec. delavci šole Učitelj sodeluje tudi pri načrtovanju dejavnosti, • Seznanjanje z različnimi športnimi rekviziti pri čemer mora upoštevati strokovno avtonomnost vzgojiteljice. Tako sodelovanje predstavlja eno izmed pomembnih UTEMELJITEV PROJEKTA oblik sodelovanja med otroki, vrtcem in zunanjim okoljem, v našem primeru s šolo. Ali bo šport postal sredstvo psihofizičnega razvoja in Ključne besede: predšolski otrok, gibalne dejavnosti, izkoristil svoj potencial že pri mlajših otrocih ali pa postal vzgojitelj, učitelj, sodelovanje, telesna aktivnost, zdravje. izvor negativnih izkušenj, stresa in pritiska, je odvisno predvsem od načinov vodenja programov (načrtovanja, izvajanja in spremljanja). ABSTRACT Ali bo šport služil otroku ali pa bo le sredstvo za zadovoljevanje osebnih potreb odraslih, ki so pogosto In my subscription I presented an example of the good lahko tudi preambiciozne in nerealne. cooperation in the kindergarten and primary school in the Le pedagog s širokim obzorjem in ljubeznijo do sphere of exercises. otrok lahko da znanje in izkušnje, ter zagotovi razvoj Contemporary society with its fast development of posameznika in njegovega talenta. Skratka, kot informational and communicational technology wished to pomemben vidik pri utemeljitvi projekta je njegov relieve efforts and technically it shortened the distances pedagoško – psihološki princip, ki odgovarja na vprašanja, and has made the life friendlier. But on the other hand, kako mlajšim otrokom narediti šport prijaznejši in s tem perhaps unconsciously, it estranged the lifes most humanejši. important contents. We forgot about the facts, that Delo z mlajšimi otroki temelji na čim bolj natančnem exercises and sport are a very important source for our spoznavanju njihovega spoznavnega, čustvenega health and accordant life in socialnega razvoja ter na oblikovanju pristnih All of us, who are occupied with preschool education medsebojnih odnosov in uporabi ustreznim metod in oblik must offer the child a lot of positive stimulation, which pedagoškega dela. assures a reach experience environment. The child will have more experiences than a growing person, it will be SOCIALNI RAZVOJ easier for him to decide what is good for him and what is V obdobju poznega otroštva postajajo vrstniki vse not. He will easier develop his own identity. bolj pomemben dejavnik v otrokovem socialnem razvoju. All employed in the kindergarten continuously search Z vstopom v šolo se otrokovo socialno okolje razširi in for new challenges suitable for children. One of them s tem vse več ljudi dobiva čedalje večji vpliv na razvoj is also the carrying out of motive activities outside the socialnega vedenja in oblikovanje otrokove osebnosti. kindergarten, in the school gymnasium and on the school Do tretjega leta se otrok najraje igra sam. Vendar se playground with a PE teacher. The actities take place
225 MOTIVE ACTIVITIES FOR PRESCHOOL CHILDREN WITH A PE TEACHER Tatjana LESKOVEC tudi triletniki že znajdejo v manjših skupinah in navadno ugotovitev, ki so naša predvidevanja oz. hipoteze potrdili posnemajo gibe, ki jih vidijo. oz. jih zavrgli. Od četrtega leta dalje pa se otroci zelo radi igrajo in gibljejo v skupinah. Ustvarijo si demokratična pravila in se jih strogo drže. Tistega, ki se jim ne prilagodi, izključijo HIPOTEZE iz igre. Vedno znova si moramo ponavljati, da otrok ni majhen odrasel človek, ampak drugačno bitje s svojimi 1. Rezultati gibalnih dejavnosti, ki jih vodi tandem posebnimi telesnimi in psihičnimi zahtevami. Otrok dela vzgojitelj – učitelj, so bistveno kvalitetnejši. pri hoji, teku, skakanju najrazličnejše gibe. Namesto, da bi 2. Otrok lažje premosti socialne in fizične elemente šel na vrt skozi vrata gre raje čez plot. Če se odrasli igra z prehoda iz vrtca v šolo. otrokom ali vadi z njim, se mu mora prilagoditi. Z njim naj 3. Pomemben vidik avtonomnosti vzgojitelja ali učitelja. teče, skače, meče razne predmete… 4. Pozitiven vidik sodelovanja z zunanjim okoljem – šolo.
TIMSKO DELO – vzgojitelj in učitelj športne vzgoje Le to naj temelji na njihovih strokovno in osebnostno REALIZACIJA HIPOTEZ V PRAKSI močnih področjih ob upoštevanju avtonomije. Priporočljivo je, da njuno skupno načrtovanje poteka po Ad, 1 - Hipoteza potrjena. naslednjih korakih: Prepletanje strokovne kompetence pedagogov je • izbira prostora, rezultiral višji in pestrejši nivo gibalnih dejavnosti. Otroci • izbira teme za delo z otroki, so bili spretnejši in iznajdljivejši pri nadgradnji določenih • oblikovanje glavnih vzgojno izobraževalnih ciljev, gibalnih nalog. • načrtovanje pedagoških situacij, aktivnosti Ad, 2 - Hipoteza potrjena obeh pedagogov z upoštevanjem v različnosti Na začetku sodelovanja s šolo v povprečju otroci niso pedagoških pristopov vzgojitelja in učitelja. dokazali socialne dozorelosti, po določenem časovnem obdobju ( 3 meseci ) pa je bila že razvidna socialna naklonjenost do drugačnih oblik in metod dela ter sestave PRAKTIČNI DEL skupin. Ad, 3 - Hipoteza zavrnjena Enkrat tedensko se gibalne urice izvajajo v oddelkih Delo z otroki v tandemu (vzgojitelj, učitelj) mora biti drugega starostnega obdobja. enakovredno in usklajeno. Vadba poteka pod mentorstvom vzgojiteljice in Ad, 4 - Hipoteza potrjena učiteljem športne vzgoje, ki skupaj določita metodologijo Časovna, prostorska, organizacijska ter metodično in in cilje. Ura gibalne dejavnosti poteka od 30 do 45 minut didaktična organizacijska oblika dvigujeta motivacijo pri v šolski telovadnici ali na šolskem igrišču. posameznikih in skupin otrok. Najpogosteje je v obliki vadbene ure, aktivnosti po želji otrok in športnega dopoldneva. Vadbena ura je že takrat, ko začnemo pripravljati ZAKLJUČEK prostor, otroke in sebe. Razdeljena je na pripravljalni del, na glavni in sklepni del. Tovrstne oblike gibalnih dejavnosti omogočajo celostni Vsebina športnega dopoldneva je lahko različna. pristop k otroku in vadbi s praktičnimi uporabnimi Npr.: naravne oblike gibanja, osnovne prvine športnih zaključki. zvrsti… Športno dopoldne omogoča integracijo otrok Omogoča: v šolski prostor in obratno, kajti pogosto so vključeni • Konkretnost tematike z usmerjenostjo v konkretno tudi prvošolci. Seveda je potrebna temeljita priprava, življenjsko situacijo kjer določimo cilje, število otrok, ki bodo sodelovali, • Interdisciplinaren pristop (sodelovanje otrok z prostorska in vsebinska razporeditev otrok ter časovna obema pedagogoma) razporeditev dejavnosti. • Odprtost ( ni strogo vezan na načrt ali časovno ali V praksi se je izkazalo, da se otroci iz vrtca primerjajo prostorsko definiran) s prvošolci in dosegajo bistveno višji nivo motivacije, kar • Izvedba poteka preko posameznih etap, ki sledijo se kaže v boljših rezultatih. Gibalno manj spretne otroke logičnemu zaporedju zaposlimo z nalogami, kjer dosežejo želene rezultate in Dejavnost poteka kot prožen didaktični proces, jih spodbudijo za športno dejavnost. Za te otroke so zelo ki temelji na celostnem osebnem razvoju otroka in se primerne aktivnosti po njihovih željah, kjer otroka vodijo razlikuje od tradicionalnih oblik gibalnih dejavnosti v vrtcu. v izbor aktivnosti trenutni nagibi, torej tisto, kar mu je Otroci si z različnimi metodami in oblikami dejavnosti v danem trenutku najbolj privlačno. Športni pedagog krepijo tako motorične kot vsebinske sposobnosti ter in vzgojitelj poskrbita, da imajo otroci na voljo športne poglabljajo: pripomočke, ki jih spodbujajo h gibanju. To so žoge, • športno gibalno znanje, obroči, kolebnice, različna plezala… • razvijajo svoje funkcionalne sposobnosti, Otroke v tem starostnem obdobju navajamo na • dviguje se pomen čustveno socialne ravni, elementarno pripravo za skupinske športe. Otrokom • poglobijo higiensko zdravstveni vidik. pomagajo pri usvajanju različnih športnih znanj, ki Z odprtostjo, ki je tako vsebinska, časovna in jim omogočajo tudi sprostitev in zabavo, seveda ob prostorska, omogoča visoko stopnjo ustvarjalnosti. sistematičnem pristopu. Otroci so na začetku potrebovali več pomoči, kasneje pa se je razvila njihova ustvarjalnost in želja po Literatura spoznavanju novih gibalnih dejavnosti. Projekt sodelovanja s šolo na področju gibanja poteka Trdina, J.: Tudi predšolski otrok telovadi: Ljubljana: že nekaj let. Ker je gibanje v našem vrtcu tudi prioritetna državna založba Slovenije, 1979. naloga, projekt ves čas sprotno evalviramo in analiziramo. Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Na podlagi podrobnih analiz smo prišli do zanimivih Univerza v Ljubljani: fakulteta za šport, 2007.
226 MOTIVE ACTIVITIES FOR PRESCHOOL CHILDREN WITH A PE TEACHER Tatjana LESKOVEC
Videmšek, M., Pišot, R.: Šport za najmlajše: Ljubljana: Univerza v Pisotnik, B., Pinter, S., Dolenc, M.; Gibalna abeceda: Univerza v Ljubljani, fakulteta za šport, Inštitut za šport, 2007. Ljubljani, fakulteta za šport, Inštitut za šport: Ljubljana, 2002 Marjanovič, l.: Otrok v vrtcu, Priročnik h Kurikulu za vrtce: Maribor: Obzorja, 2001.
PRILOGE:
VADBENA URA
AKTIVNOSTI PO ŽELJAH OTROK (nogomet)
ŠPORTNO DOPOLDNE
227 ANALIZA PREHRAMBNIH NAVAD IN GIBALNIH AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK V MESTU IN NA PODEŽELJU Brigita LIČEN, Alenka CEMIČ
ANALIZA PREHRAMBNIH NAVAD IN GIBALNIH AKTIVNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK V MESTU IN NA PODEŽELJU The analysis of alimentary habitude and motor activities of pre- school children in urban and rural environment
Brigita LIČEN, Alenka CEMIČ Faculty of Education, University of Ljubljana
POVZETEK zavedanje soodvisnosti med prehranjevanjem in gibanjem že v zgodnjem otroštvu. Gibanje in prehranjevanje predšolskih otrok sta v tesni povezavi in imata pomembno razvojno spodbudo. OPREDELITEV PROBLEMA Ni pomembno le koliko in kaj otroci s hrano vnesejo v telo, ampak predvsem, kakšno je razmerje med Pomen gibalnih aktivnosti kakor tudi vpliv zdrave vnosom in potrebnimi količinami hrane in pijače. Namen prehrane in sama promocija je v zadnjih dveh desetletjih raziskave je bil predstaviti prehrambne navade in gibalne pridobila na pomenu. Danes ni več sporno, da nezdrava aktivnosti otrok v vrtcih, ter analiza razlik med mestom in prehrana in nezadostna gibalna aktivnost spadajo med podeželjem. dejavnike, ki prispevajo k razvoju in napredku številnih Gibalno aktivnost in prehrambne navade otrok so bolezni ter debelosti tako pri otrocih kot pri odraslih. ocenjevali starši na podlagi anonimnega anketnega Šimunič je ugotovil, da imajo podeželski otroci statistično vprašalnika. V raziskavo je bilo zajetih 48 otrok iz značilno višjo telesno maso, višji indeks telesne mase podeželja in 44 otrok iz mesta. Za analizo podatkov sta in odstotek maščevja. V Sloveniji imamo s prekomerno avtorici uporabili osnovne statistične parametre ter hi- telesno težo in debelostjo približno od 15 do 20 % otrok, kvadrat test za ugotavljanje statistično pomembnih razlik. kar je tudi evropsko povprečje (Šimunič, 2008). Raziskava je potrdila ustreznost prehrane predšolskih V študiji o gibalni aktivnosti mlajših otrok, starih od otrok v mestu in na podeželju, na področju gibanja pa štiri do osem let, je bilo ugotovljeno, da so tako dečki kot smo ugotovili več razlik med mestom in podeželjem in tudi deklice dovolj gibalno aktivni. Povprečna dnevna zmerno več odstopanj od zaželene gibalne aktivnosti. do visoka intenzivna gibalna dejavnost pri dečkih znaša Ključne besede: gibalna aktivnost, prehrambne 92,9 minut, pri deklicah pa 109,2 minuti. Razlika je nastala navade, predšolki otrok, mesto, podeželje zaradi dejavnosti deklic v notranjih prostorih. Pri zunanjih dejavnostih so nekoliko bolj aktivni dečki, vendar ni bilo ugotovljenih večjih (pomembnih) razlik (Planinšec, 2003). ABSTRACT Študija o značilnosti prostočasne gibalne aktivnosti otrok glede na kraj bivanja je bila v Sloveniji narejena na Motor activities and alimentation habits of pre-school vzorcu 52 učencev mestnih osnovnih šolah in 66 učencev children are closely related and can be recognized as vaških osnovnih šol, je pokazala, da je kar 64 % mestnih important development factor. It is not only important otrok in samo 15 % vaških otrok vključenih v organizirano how much food and which substances children consume, prostočasno gibalno aktivnost (Zurc, 2008). but, primarily, what is correct ratio between consumed Potrebno se je zavedati, da ni pomembno le to, koliko and required quantities of food and drinks by individuals. energije otroci s hrano vnesejo v telo, ampak predvsem, Target of the research is analysis of alimentary habits and ali to energijo porabijo. Imamo otroke, ki pojedo veliko motor activities of kindergartners, as well as comparison več od priporočenih količin, vendar se moramo zavedati, between urban and rural areas. da so v neprestanem gibanju in so aktivni in to energijo Alimentary habits and motor activities were assessed porabijo. Torej če otrok nima prekomerne telesne mase, by parents, based on anonymous questionnaire. The mu ni potrebno manjšati obrokov (Battelino, 2000). research comprises 48 children from country side, and 44 children from the city. In addition to basic statistical methods, authors utilized hi-square test to determine CILJ statistical significance of parameters. The research confirmed appropriate alimentation in Osnovni cilj raziskave je bil analiza prehrambnih both areas, but also less-than-optimal and significantly navad in gibalnih aktivnosti predšolskih otrok ter different degree of motor activities in urban and rural pridobitev informacij o pojavljanju razlik med mestnimi in areas. podeželskimi otroki. Key words: motor activities, alimentation habits, pre- school child, urban area, rural area HIPOTEZE
H01 Otroci v mestu in na podeželju zaužijejo ustrezno UVOD število obrokov in ustrezno razmerje živil. H02 Večina otrok v mestu in na podeželju je vključenih Gibalne aktivnosti in prehrambne navade v v načrtno gibalno aktivnost v vrtcu od 1- do 2-krat predšolskem obdobju imajo pomemben vpliv na celostni tedensko. razvoj otroka. So pomembne razvojne spodbude ter H03 Otroci na podeželju so manj vključeni v aktivnosti oblikujejo navade in vedenjske vzorce - sooblikujejo zunaj vrtca kot mestni otroci življenski slog. Zaradi velikega pomena za zdravje in H 04 Otroci na podeželju imajo višji ITM, kot mestni oblikovanje zdravega življenskega sloga, je pomembno otroci.
228 MOTIVE ACTIVITIES FOR PRESCHOOL CHILDREN WITH A PE TEACHER Brigita LIČEN, Alenka CEMIČ
METODE DELA Tabela 3: Analiza vključenosti otrok v organizirano gibalno aktivnost izven vrtca Temeljna tehnika zbiranja podatkov je bila anketa za podeželje (f%) mesto (f%) starše. 3-4x na teden 6,25 0,00 V vzorec je vključenih 48 otrok iz podeželja in 44 otrok iz mesta. 1-2x na teden 20,83 54,55 Vzorec spremenljivk zajema del anketnega vprašalnika 1-2x na mesec 2,08 6,82 za starše: Vprašalnik o prehrambnih navadah in gibalni nekajkrat letno 25,00 11,36 aktivnosti predšolskih otrok. Nikoli 45,83 27,27 Pri obdelavi podatkov smo uporabili osnovne statistične parametre. Statistično značilnost smo preverjali x2 = 32,45 > x2 (g=4, p= 0,05) = 9,488 na podlagi hi-kvadrat testa in na ravni 5-odstotnega Vrednost hi-kvadrat preizkusa je statistično tveganja. pomembna, torej se med mestom in podeželjem pojavljajo statistično pomembne razlike glede vključenosti otrok v organizirano gibalno aktivnost izven vrtca. REZULTATI IN ANALIZA Naša predvidevanja so se potrdila, torej lahko hipotezo 3, da so otroci na podeželju manj vključeni v organizirane Tabela 1: Analiza števila obrokov, ki jih otrok poje na gibalne aktivnosti izven vrtca, potrdimo. Vzrok za tak dan rezultat lahko pripišemo dejsvu, da je v mestih več klubov in raznih društev, ki ponujajo in organizirajo razne gibalne podeželje (f%) mesto (f%) aktivnosti za predšolske otroke. 3 obroki 0,00 4,55 Tabela 4: ITM za otroke v mestu in na podeželju 4 obroki 16,67 15,91 Podeželje Mesto 5 obrokov 62,50 65,91 Najnižji ITM (kg/m) 15,08 14,4 6 obrokov 18,75 11,63 7 in več Najvišji ITM (kg/m) 23,78 18,9 obrokov 2,08 2,27 Povprečni ITM (kg/m) 16,73 17,62 2 2 x = 2,91 < x (g=4, p= 0,05) = 9,488 x2 2= 0,4 < x2 (g=2, p= 0,05) = 5,881 Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično Rezultati kažejo, da pri mestnih in podeželskih otrocih pomembna, kar pomeni, da se med mestom in ni statistično pomembnih razlik glede indeksa telesne podeželjem ne pojavljajo statistično pomembne razlike mase, zato smo hipotezo 4 zavrnili, čeprav se kažejo glede števila obrokov na dan. Našo hipotezo, da otroci na manjše razlike. Povprečni ITM na podeželju je 16,73kg/m podeželju in v mestu zaužijejo ustrezno število obrokov in v mestu pa 17,62kg/m, ta pa se vedno bolj nagiba k ustrezno razmerje živil, lahko potrdimo. previsokemu. Kljub temu, da smo dobili ustrezni ITM, je Vsak človek, tako otroci kot odrasli, naj bi na dan potrebno pogledati in se zavedati, da imamo kar nekaj imeli po pet obrokov, z našo raziskavo smo prišli do otrok, ki nimajo ustreznega ITM. ugotovitve, da ima večina otrok torej tako na podeželju kot v mestu pet obrokov na dan. Kar je seveda vsekakor vzpodbudno. ZAKLJUČEK
Tabela 2: Analiza vključenosti otrok v organizirano Oblikovanje življenskega sloga se prične zelo zgodaj, gibalno aktivnost v vrtcu je kontinuiran in spreminjajoči proces. Že pri otoku je podeželje (f%) mesto (f%) pomembno, da ga zavestno usmerjamo v oblikovanje zdravega življenskega sloga, ki se nesporno veže na več kot 4x na teden 8,33 0,00 pridobivanje prehranjevalnih in gibalnih navad. Na podlagi 3-4x na teden 8,33 4,55 ugotovitev raziskave smo lahko zadovoljni z ustreznostjo prehrane naših otrok v vrtcu, kar pa ne velja za njihovo 1-2x na teden 41,67 68,18 gibalno aktivnost. Na področju gibanja so se pokazale 1-2x na mesec 0,00 11,36 številnejše razlike med podeželjem in mestom, ter večja odstopanja od strokovnih priporočil, kar pomeni, da je v nekajkrat letno 12,50 4,55 bodoče, za dvigniti kvaliteto dela v vrtcih, smiselno vložiti nikoli 29,17 11,36 več prizadevanj na gibalo področje. x2 = 20,3 > x2 (g=5, p= 0,05) = 11,07 Iz rezultatov je razvidno, da se med mestom in LITERATURA podeželjem pojavljajo statistično pomembne razlike glede vključenosti otrok v organizirano gibalno aktivnost v vrtcu, Battelino, T. (Ur.). (2000). Debelost in motnje hranjenja. Ljubljana: kar se sklada s postavljeno hipotezo. Klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika klinični oddelek za Iz rezultatov je razvidno, da so mestni otroci pogosteje endokrinologijo, diabetes in presnove bolezni. vključeni v organizirane gibalne dejavnosti v vrtcu, v Planinšec, J. (2003). Ugotavljanje gibalne dejavnosti mlajših povprečju pa je večina otrok tako na podeželju kot v otrok. Zdravstveno varstvo, 42 (2), str. 58–65. mestu aktivna 1-2x tedensko, kar iz strokovnega vidika Šimunič, B. (2008). Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga – gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni ne zadošča, še bolj zaskrbljujoč pa je podatek, da kar status slovenskih otrok. Koper: Univerza na Primorskem, 29,17% podeželskih otrok in 11,36% mestnih otrok ni Znanstvenoraziskovalno središče. nikoli deležnih organizirane gibalne dejavnosti v vrtcu. Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta.
229 THE INTEGRATION OF MOVEMENT AND THE ARTS INTO THE CURRICULUM: Sandra B. LOUGHRAN
THE INTEGRATION OF MOVEMENT AND THE ARTS INTO THE CURRICULUM: PREPARING IN-SERVICE AND PRE-SERVICE TEACHERS INTEGRACIJA GIBANJA IN UMETNOSTI V ŠOLSKI KURIKULUM
Sandra B. LOUGHRAN Dowling College USA
Povzetek (Montessori, 1967, pp. 141-142) According to Montessori mental development was not only connected with Namen prispevka je spodbuditi integracijo gibalne movement but dependent on it. (Lillard, 2005.) We aktivnosti in umetnosti v šolski kurikulum. Avtorica poda continue to struggle with this concept of appropriately kratek pregled literature s področja gibanja in kreativnosti integrating movement into the classroom. otrok skozi umetniško ustvarjanje. Nadalje predstavi The CDC has recently published a report on the različne praktične možnosti, kako spodbuditi učitelje in association between school-based physical activity and bodoče učitelje, da z lastno ustvarjalnostjo in udeležbo academic performance. (CDC, 2010) Studies explored v gibalni/športni aktivnosti pripomorejo k uvajanju ways to introduce physical activity into learning activities učinkovitega integrativnega pouka. that were either designed to promote learning through Programi zgodnjega učenja pripisujejo gibalni/športni physical activity or provide students with a pure physical aktivnosti v otroštvu prav posebno mesto in jo razumejo activity break. None of the studies found negative kot temeljno za oblikovanje različnih spretnosti, znanj associations between the activities and academic in stališč, povezanih z aktivnim in zdravim življenjskim performance. This is not surprising information to slogom (NASPE, 2000). Pri tem avtorica izhaja iz teachers who witness the difference between students” pedagoških usmeritev Marie Montessori, ki so poudarjajo, ability to stay on task on days when outdoor recess is da je otrokov intelektualni razvoj ne le povezan, temveč available and on days when it is not. tudi odvisen od njegovega gibalnega razvoja in telesnih Current understanding of the key issues regarding zmožnosti. Omenjeni koncept pa je tudi podlaga za movement in the curriculum is centered around decisions uveljavljanje integracije gibalne aktivnosti v razredu, saj se about developmentally appropriate activities and content potrjujejo dognanja (CDC, 2010) o pozitivni povezanosti and more fully integrating movement activities into med gibalno/športno aktivnostjo in učnimi dosežki. existing curricula. (Gagen, et al, 2006; NAPSE, 2000). Ob gibalni aktivnosti se poudarja tudi problem This is the goal: to seamlessly make movement a part of ustvarjalnosti v kurikulumu, zato ju je je potrebno the core curriculum wherever it fits naturally. obravnavati kot dva komplementarna in soodvisna Similar to physical activity and movement within the koncepta. Kot enega izmed najboljših načinov uvajanja classroom and curriculum, creativity, and the question umetnosti in gibalne aktivnosti v kurikulum avtorica of its absence in the curriculum, is gaining recognition. izpostavi t.i. tematsko učenje. It is the thrust of this presentation to view the two concepts, movement in the classroom and creativity in the classroom, as two complementary and dependent Summary concepts. A common definition of creativity renders the The purpose of this presentation is to share the three “p’s” of the person involved in a creative practice of encouraging movement and creativity in process resulting in a creative product (Dust, 1999). the classroom through the integration of the arts and In an extensive review of the literature on developing movement in the curriculum. A brief review of the creativity through the arts, Sharp (2001) explains that literature of movement in schools and of creativity the characteristic of originality is part of this process. through the arts with young children will be explored. According to Sharp, “when considering young children, it Most specifically, a presentation on how to encourage is appropriate to adopt a broad, democratic definition of in-service and pre-service teachers to explore their creativity (p. 6). Each child is approached with the idea own creativity and participation in physical activities as that each has creative potential and is capable of creative well as develop newer instructional techniques in the expression (Meador, 1992). Examples of how to engage classroom will be demonstrated. The goal is to develop a children in the creative process will be presented. deeper understanding of the creative arts and movement Historically, in the 1960s in England the Plowden sciences in the education of young children. Report (1967) which fostered creativity in the currlculum The importance of physical activity in childhood as a child-centered, discovery-based pedagogical and across the lifespan continues to be recognized and approach which included integrating the arts became documented globally (US Department of Health and a hallmark in British education. It also became a very Human Services (CDC), 2010; Health Education Authority, popular extension in the United States but because of 1998). Early childhood programs are considered what some considered woeful implementation was soon the prime time for the “development of the skills, the replaced in both countries by subject-content-based knowledge and the attitudes that lead to active and curriculum (Alexander, 1995). healthy lifestyles.” (NASPE, 2000) The establishment of many early childhood programs One of the greatest proponents of movement in imitating the Reggio Emilia approach to education in the classroom was Maria Montessori, the first female the U.S. has drawn attention to the ability of very young to obtain a medical degree in Italy in the early 1900s, children to engage in artistic endeavors that are in depth later to become a reknowned educational theorist and graphic investigations and documentations ( Edwards practitioner. Decades ago, she considered one of the & Springate, 1995; Leach, 2001). For a comprehensive “greatest mistakes of our day is to think of movement review of literature of the research on creativity in the by itself, as something apart from the higher functions.” classroom refer to Anna Craft (2000).
230 INTEGRACIJA GIBANJA IN UMETNOSTI V ŠOLSKI KURIKULUM Sandra B. LOUGHRAN
One of the best ways to integrate the arts and Edwards, C.P. and Springate, K.W. (1995). Encouraging Creativity movement into the curriculum is through thematic in Early Childhood Classrooms (ERIC Digest). Urbana, IL: ERIC teaching (Loughran, 2005). Thematic teaching is the Clearinghouse on Elementary and Early Childhood Education process of integrating and linking many elements of a (ED389474). curriculum in an ongoing exploration of many different Gagen, J.M., McIntyre, L., Perkins, J., McAlister, J. (2006). Physical activity and basic movement development in early aspects of a topic or subject. It involves a constant childhood: A review of literature. Edinburgh: University of interaction between teacher and students and their Edinburgh classroom environment. For success, initiation of the Health Education Authority [Web site]. Available at: http://www. theme, the teacher’s role, group exploration, integration of hea.org.uk/. Accessed May 1998. the theme with the curriculum and learning centers, and Katz, L.G. and Cesarone, B. (Eds) (1994). Reflections on the building and maintaining spirit and enthusiasm are critical. Reggio Emilia Approach. Perspectives from ERIC/EECE Movement and the arts are at the core of success. (Monograph Series No.6). Urbana, IL: ERIC Clearinghouse on This presentation will highlight the different art forms Elementary and Early Childhood Education (ED375986). (story writing and telling, visual art media, construction Leach, J, ‘A hundred possibilities: creativity, community and new technologies’ in Craft, A, Jeffrey, B. & Leibling, M. Creativity and design, music, drama, dance, theater, technology) in education: current perspectives on policy and practice, as well as movement activities that support and sustain Continuum, London, 2001 the teacher role in initiating and integrating all subjects Lillard, A.S. (2005). Montessori: The science behind the genius. into the theme. A discussion of how in-service and New York: Oxford University Press. pre-service teachers are oriented to this process will be Loughran, S. (2005). Thematic teaching in action. Kappa Delta Pi reviewed. Record, 41(3). Meador, K.S. (1992). ‘Emerging rainbows: a review of the literature on creativity’, Journal for the Education of the Gifted, 15, 2, 163–81 References: Montessori, M. (1967). The absorbent mind (C.A. Claremont, Trans.). New York: Henry Holt. Alexander, R, Versions of primary education, Routledge, London, NAPSE (National Association for Sport and Physical Education) 1995 (2004). Physical activity for children: A statement of guidelines Center for Disease Control and Prevention (CDC).(2010). The for children ages 5-12. 2nd Ed. Reston, VA: McGraw-Hill. association between school-based physical activity, including Plowden Report (1967). Children and their primary schools, physical education, and academic performance. Atlanta, GA: Report of the Central Advisory Council for Education in U.S. Department of Health and Human Services. England, HMSO, London. Craft, A. (2000). Creativity Across the Primary Curriculum: Sharp, C. (2001). Developing young children’s creativity throught Framing and Developing Practice. London: Routledge. the arts: What does research have to offer? National Dust, K. (1999). Motive, Means and Opportunity: Creativity Foundation for Educational Research, London. Research Review [online]. Available: http://www.nesta.org.uk/ lowfat/kdust_rep.html (18 January, 2001).
231 PESTROST PLESNIH DEJAVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI Simona LOZINŠEK
PESTROST PLESNIH DEJAVNOSTI V OSNOVNI ŠOLI
THE VARIETY OF DANCE ACTIVITIES IN ELEMENTARY SCHOOL
Simona LOZINŠEK Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, Slovenija
Povzetek in s tem veselja nad doživljanjem samega sebe in nad postopnim obvladovanjem spretnosti, ki so zato potrebne. V prispevku želim predstaviti plesne dejavnosti, ki jih Ples že sam po sebi predstavlja ustvarjalnost in umetniško na OŠ Ljudski vrt Ptuj že vsa leta ponujamo učencem. izražanje, doživljanje in vrednotenje lepega in so zato prav V prispevku bo predstavljeno delo po posameznih pri plesnih dejavnostih estetski cilji najbolj izraženi. skupinah in naše stvaritve, ki jih ponavadi prikažemo na Ples v šoli je ples za vse. Učence zanj ni težko letni produkciji in na raznih prireditvah. Osredotočila sem motivirati, saj večina že v zgodnji mladosti večkrat se na dejavnosti, ki jih izvajam sama. Poučujem vse tri samodejno začenja z različnimi oblikami poskakovanja, oblike izbirnega predmeta ples v tretji triadi in folkloro kot skakanja in vrtenja v lastnih ritmih, ki vodijo k interesno dejavnost v prvi in drugi triadi. poplesavanju in plesu. S plesom razvijamo otrokove Ključne besede: osnovna šola, izbirni predmet, plesne zmožnosti navezovanja stikov tako z bližnjo kot z daljno dejavnosti, interesne dejavnosti okolico in jih navajamo na pravilen odnos do drugih ljudi.
Abstract PREDSTAVITEV
In this paper I would like to introduce dance Na OŠ Ljudski vrt že vrsto let poteka obilo plesnih activities that we have been offering to our students in dejavnosti. Včasih so bile v obliki interesnih dejavnosti, elementary school Ljudski vrt for many years now. This danes pa kot interesne dejavnosti in kot izbirni predmeti. paper presents work done by individual groups and V prvi triadi ponujamo učencem plesne urice in plesni our creations which we ussually show at our annual krožek, prvi in drugi triadi folkloro in v tretji triadi vse tri production and at various events. I focused on the oblike izbirnih predmetov ples. activities carried out by myself. I teach all three types of Posebej pa je potrebno poudariti, da plesne elective school subject called dancing in the third triad dejavnosti v šoli niso plesna šola in niso namenjene vzgoji and folklore as an interest activity in the first and second bodočih poklicnih plesalcev. Ta ostaja še vedno v domeni triad. posebnih strokovnih šol. Cilj plesnih dejavnosti je, da v Key words: elementary school, an elective šoli seznanjajo s plesom in njegovimi različnimi vejami. subject, dance activities, interest activities Folklora Na šoli delujeta dve folklori skupini v kateri so UVOD vključeni učenci prve in druge triade. Šolska folklorna skupina deluje že preko petdeset let. Za vsemi leti Ples je bil že od nekdaj del družbenega življenja, delovanja je nepreštevno število učencev, ogromno ki ga je moral vsakdo osvojiti že v rosno mladih letih. nastopov in koreografij. Glavi cilj je seznanjanje učencev z Ples nasploh je tista umetnostna zvrst, pri kateri učenci ljudskimi plesi, z ljudsko pesmijo, ter z igrami in običaji,ki lahko v največji meri sodelujejo z lastno aktivnostjo in so jih plesali zdaj že pradedki in prababice. Poudarek pa ustvarjalnostjo kot posamezniki in v skupini. Ples kot je na Štajerskih plesih. predmet osnovnošolske vzgoje pomaga pri oblikovanju Skupini obiskujejo učenci od 2. do 5. razreda. Skupini celostne podobe vsakega človeka, marsikdaj pa deluje sta heterogeni, saj nekateri plesalci plešejo že četrto leto, tudi preventivno in terapevtsko pri različnih motnjah, ki jih drugi spet so novinci. V urah našega druženja najprej povzročajo duševne obremenitve mladih med šolanjem. spoznamo osnovno varianto nekega plesa, nato ga Hkrati si učenci prek plesa pridobijo možnosti telesnega predelamo, prilagodimo, otežimo, odvisno kateri skupini izražanja, ki je enako pomembno kot besedno izražanje in plesalcev je namenjen. Učimo se znane in tudi manj še pomemben spodbujevalec doživljanja in razmišljanja znane ljudske otroške pesmi. Učencem je najbolj všeč, vsakega človeka. ko spoznamo kakšno staro igro. Ko vse to sestavimo v Vsak človek mora poznati umetnost in njene različne koreografije, jih predstavimo na raznih prireditvah v kraju, zvrsti. Zato si mora že v šolski dobi z védenjem o plesu na šolskih prireditvah, na revijah in še marsikje. (nekaj zgodovinskih podatkov, védenje o gibalnih možnostih človeškega telesa, ljudskih, družabnih plesih) Izbirni predmeti oblikovati svoja merila, ki mu bodo pozneje v pomoč pri opredeljevanju, odzivanju, primerjanju in presojanju Otrokom so ponujeni kar trije izbirni predmeti plesnih plesnih dogodkov, ki se jih bo aktivno ali pasivno (kot dejavnosti; ples, ljudski ples in družabni ples. V gledalec) udeleževal. sedmem razredu učencem ponudimo ples, v osmem Ples služi za razvijanje otrokovega občutka za družabni in v devetem ljudski ples. Ni nujno, da učenci disciplino in obvladovanje lastnega telesa, obvladovanje obiskujejo plesne skupine v tem zaporedju, je pa lažje posameznih delov telesa in njegovih gibalnih sposobnosti, zaradi organizacije pouka. Še vedno se najde kak vzgaja dobre reflekse, obvladovanje ritma in prostora in devetošolec pri predmetu plesu, ki je načeloma ponujen razvija celotne otrokove psihomotorične sposobnosti in sedmim razredom. spretnosti. Eden pomembnih ciljev tega predmeta je tudi Skupno vsem trem skupinam je, da se predstavijo na razvijanje otrokove domišljije, ustvarjalnosti, poetičnosti produkciji (seveda samo tisti, ki žele). Vse skupine imajo v letnem delovnem načrtu (LDN) ogled ene predstave ali
232 THE VARIETY OF DANCE ACTIVITIES IN ELEMENTARY SCHOOL Simona LOZINŠEK filma in vse skupine imajo v načrtu izdelavo seminarske leti plesnega ustvarjanja. Osnovne značilnosti (plesne, naloge. oblačilne, navade…) slovenskih pokrajin spoznavamo Ples preko seminarskih nalog. Učenci pripravijo seminarsko nalogo v elektronski obliki. Vsi dogovori in pomoč V prvem polletju se poigravamo z ritmi. Učenci potekajo preko e-pošte. Pri predstavitvi se naučimo en spoznajo korakanje in tek v prostoru v različnih tempih v skupinski ples posamezne pokrajine. Parne plese se različnih držah, gibe posameznih delov telesa, enostavne učimo pri urah, kadar nimamo predstavitev seminarskih ritmične vaje, različne načine skokov in poskokov, različna nalog. Učenci morajo ob koncu leta poznati razvrstiti vrtenja na mestu in v prostoru. V tem času vsak učenec posamezne plese po pokrajinah, poznati nekaj plesov, pripravi seminarsko nalogo iz tiste plesne zvrsti, ki mu ki se pojavljajo v večih pokrajinah in znati zaplesati en je najbližje. Ko se odloči za določeno temo, poiščemo Štajerski parni ples. literaturo, izdelamo osnutek. Seminarska naloga je lahko Skupina si ogleda revijo folklornih skupin. Ker pa v elektronski obliki ali na plakatu. Ob predstavitvi učenci ne moremo mimo improvizacije, pa se poizkusijo v tudi pripravijo učni list, ki ga ostali shranijo in ob koncu kombiniranju ljudskega plesa v moderni glasbi. leta imajo pri sebi učne liste vseh seminarskih nalog. Sestavljamo že prve krajše tematske koreografije v manjših skupinah (otroški plesi, plesi po besedilu, plesi z asociacijo v melodiji..) ZAKLJUČEK V drugem polletju imamo v LDN ogled ene plesne Mislim, da smo na pravi poti, saj so plesne skupine predstave, začnemo sestavljati lastne koreografije, vedno polne in učenci, ki se enkrat srečajo s plesom, pri s katerimi nastopimo pred sošolci. Za konec vedno njem tudi vztrajajo. Prav je, da učenci spoznajo različne ustvarimo eno koreografijo v katero vsak učenec prispeva plesne zvrsti. svoj delež. Rezultat je všečna, raznovrstna in zanimiva Največja naloga plesnega učitelja je, da ponudi koreografija. Ta je učencem najbolj všeč, ker vsak točno učencem možnost za ustvarjanje z gibanjem, ritmom ve kateri del je njegovo delo. in glasbo. Da ustvari pogoje v katerih bodo učenci našli vzpodbude za ustvarjanje. Ustvarjati se da prav z Družabni ples vsem. Pa četudi je to žoga, beseda, zgodba, besedilo, Družabni ples učenci poznajo z ur rednega pouka ritem, glasba, ali pa celo nič. Užitek je gledati otroke, ki športne vzgoje (ŠVZ), tako, da tukaj znanje pridobljeno sami nekaj ustvarijo. Včasih kar sami brez kakršnekoli pri ŠVZ nadgrajujemo in spoznamo še veliko drugih vzpodbude, drugič spet z natančnim vodenjem. standardnih plesov. Način dela je podoben kot pri plesu. Tudi tukaj učenci izdelajo seminarsko nalogo iz enega družabnega plesa po lastni izbiri. Predstavitev izvedejo LITERATURA tako, da vodijo učno uro. Jaz pred nastopom nalogo pregledam, tako, da lahko učence usmerjam. Na sami Enciklopedija Slovenije. zv. 3 (1989). Ljubljana: MK predstavitvi naloge pa jim pomagam predvsem pri korakih Lozinšek, S. (2008). Folklora. V S. Dežman (ur.). Oda moji šoli: in slikah. Poznati morajo korake za oba plesalca. 50 let Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj (str. 181 – 184). Ptuj: Naučimo se tudi nekaj skupinskih družabnih plesov Osnovna šola Ljudski vrt (Main mikser – koračnica, polka, Gay Gordon's, Pralni Neubauer, H. (1999). Učni načrt za izbirne predmete. Ljubljana: stroj, Meksikanski valček, Let kiss, Kavbojska polka, Nacionalni kurikularni svet, Področna kurikularna komisija za OŠ Medvedek Tedy, Rašpla). Tudi v tej skupini imamo v LDN Zagorc, M. (2006). Ples – ustvarjanje z ritmom in gibom. Ljubljana: ogled predstave ( ponavadi plesnega filma). Največje Fakulteta za šport, Inštitut za šport. veselje pa je učencem sestavljanje koreografij v manjših Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli – prvo triletje I. Ljubljana: skupinah. Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Ljudski ples Ljudski ples je učencem v začetku najmanj zanimiv. Običajno se vpišejo učenci, ki že imajo za seboj dve
233 ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO V SREDNJI ŠOLI ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO CELJE Igor LUPŠE
ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO V SREDNJI ŠOLI ZA STORITVENE DEJAVNOSTI IN LOGISTIKO CELJE
SCHOOL SPORTS CLUB IN SECONDARY SCHOOL FOR SERVICE ACTIVITIES AND LOGISTICS CELJE
Igor LUPŠE Srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko Celje (ŠC Celje)
Povzetek physical activities. A perfect example for this is our club. If we offer the teenagers an organised recreation, they will Telesna aktivnost otrok in mladine je danes zelo take a part in it. omejena. Večino prostega časa preživijo ob televiziji ali Key words: PE, physical activity, school sports club, računalniku. V šolo se pripeljejo z avtobusom ali vlakom, recreation, projects, sport, organised training, sailing. nato pa večino časa presedijo v šolskih klopeh. Športne vzgoje v šolah je le za vzorec. Nekatere dijake sicer usmerjajo v tekmovalni šport, vendar so ti v manjšini. 1. Opredelitev predmeta in problema Pozornost nas vseh morajo pritegnili dijaki, ki bi se s športom ukvarjali rekreativno, vendar za to ne najdejo Živimo v času televizije, računalništva in druge prave motivacije. Te dijake bi bilo potrebno navdušiti za zabavne elektronike. Telesna dejavnost ljudi, še posebej šport, da bi jim rekreacija postala sestavni del življenja. otrok in mladine je zelo omejena. V šolo se dijaki pripeljejo Ena izmed možnosti je ustanovitev šolskega z avtobusom ali vlakom, nato pa naslednjih sedem ur športnega društva, kar smo naredili tudi na naši šoli. V pretežno sedijo. Ko pridejo domov, naredijo domačo okviru le-tega smo organizirali več športnih programov. nalogo, se učijo, večino prostega časa pa preživijo pred Rezultati so presenetljivi, saj se programov jadranja, računalnikom. Malo starejši se odpravijo do najbližjih rekreacije, projekta »Hura, prosti čas« in »Šport po pouku« lokalov. Nič drugače ni ob vikendih. Telesna aktivnost udeležuje vedno več otrok in mladine. predstavlja napor, ki se ga večina mladostnikov izogiba. Telesnega napora se mladostniki največkrat izogibajo, Za normalen razvoj in zdravje otrok ter mladostnikov vendar vseeno obstajajo načini, kako mlade navdušiti za je potrebno najmanj 30 minut, priporočljivo pa je 1 ura športno-rekreativni način življenja. Premalo se zavedamo, zmerne intenzivne telesne dejavnosti dnevno (Škof 2007, da imamo tudi v danih okvirih kar precej možnosti, da 29). Znano je, da je duševni razvoj otrok tesno povezan navdušimo mlade za šport in jim tako tudi omogočimo več s telesnim razvojem in da neustrezen telesni razvoj lahko telesne dejavnosti. Lep primer za to je prav naše društvo. zelo prizadene tudi splošno duševno znanje (Svetina Če bomo otrokom in mladini ponudili organizirano v Ulaga 1996, 35). Kot pedagog v šoli opažam, da je rekreacijo, se je bodo ti tudi udeležili. učni uspeh dijakov v srednjih šolah slab, če že ne kar Ključne besede: športna vzgoja, telesna aktivnost, katastrofalen. Višji učni uspeh imajo praviloma dijaki, šolsko športno društvo, rekreacija, projekti, šport, ki so v prostem času bolj telesno aktivni (Zurc v Škof, organizirana vadba, jadranje. 2007). Veliko dijakov ima prekomerno težo, pojavljajo pa se tudi drugi znaki, kot so povišan holesterol, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen… Vse to kaže na nezdrav Abstract način življenja današnje mladine (Škof, 2007). Zaradi preobremenitve so velikokrat pod stresom. Ena izmed Physical activity of children and teenagers is very tehnik sproščanja pa so tudi različne telesne vaje limited nowadays. They spend the majority of their free (Girandon, 1999). Šolski sistem je v zadnjem času doživel time in front of the TV or a computer. They take the bus or veliko prenov, vendar nobena ni šla v smeri povečanja ur a train to school, and then they are sitting at their school športne vzgoje in s tem večje telesne aktivnosti dijakov. desks till the lessons are over. There is few sports activity at school. Some students are directed into a competitive sport, but these are in minority. Our attention must be 2. Določitev ciljev in hipotez attracted by the students, which are fond of sports as a recreation, but they cannot find the right motivation for it. Slaba telesna kondicija mladostnikov vodi v nezdrav These students should be inspired for sport in the way, so način življenja in posledično pripelje do raznih bolezenskih that recreation becomes an important part in their lives. stanj (Škof, 2007). Del mladine se ukvarja s športom. To The best option to inspire them is to find a school so predvsem dijaki, ki so usmerjeni v tekmovalni oziroma sports club, which we have organised at our school. In vrhunski šport. Mojo pozornost in pozornost sodelavcev the context of this association, we have organised many pa so pritegnili dijaki, ki bi se morali s športom ukvarjali sports activities. rekreativno, vendar za to ne najdejo prave motivacije. Naš The results are outstanding because more and more cilj je bil, da bi ravno te dijake navdušili za šport in da bi teenagers are taking part in the activities, such as sailing, jim rekreacija postala sestavni del življenja. project »Hooray, free time« and »Sport after school«. Hipoteza – če bi dijakom ponudili zanimive športno- The teenagers are most likely trying to avoid the rekreativne programe v njihovem prostem času, bi se jih physical effort, but still, there are ways to inspire them for le-ti udeležili. active life. We are not aware enough of the fact, that even in the given frames, we have plenty of options how to inspire the young ones for sports and enable them more
234 SCHOOL SPORTS CLUB IN SECONDARY SCHOOL FOR SERVICE ACTIVITIES AND LOGISTICS CELJE Igor LUPŠE
3. Metoda dela
Že Rimljani so vedeli, da je najbolje združiti zdrav duh z zdravim telesom. V svojem pedagoškem, vzgojno- izobraževalnem delu smo sledili temu staremu načelu in ustanovili šolsko športno društvo – Aktivni šolniki – ŠŠD 4.julij. Določili smo tri področja, na katerih bomo aktivni. • Jadranje – v okviru izbirnih vsebin organizirati jadranje tudi za dijake naše šole. • Rekreacija – ponuditi možnost rekreacije dijakom, kot tudi zaposlenim na šoli, v telovadnici šole v večernih urah, ko le-ta ni zasedena. • Ostale športne dejavnosti – za dijake in učitelje organizirati razne športne aktivnosti, kot so Slike 1, 2, 3 in 4: Izbirne vsebine - jadranje v okolici Pulja taborjenje, pohodi, plavanje… • Rekreacija – Trikrat tedensko poteka v telovadnici Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko 4. Rezultati Celje. Udeležujejo se je dijaki in tudi učitelji naše šole. Šola nam je zagotovila brezplačen najem. V komaj triletnem delovanju društva smo dosegli zavidljive rezultate. • Jadranje – vsako leto v okviru izbirnih vsebin na naši šoli izvedemo tečaj jadranja. Ker je dejavnost pogojena s kar velikimi finančnimi stroški, se teh izbirnih vsebin kljub velikemu zanimanju udeleži le manjša skupina dijakov.
Sliki 5 in 6: Rekreacija v šolski telovadnici
• Ostale športne aktivnosti – dejavni pa smo tudi na drugih področjih. Redno izvajamo pohode, organiziramo smučarske dneve… Uspelo nam je izvesti tudi nekaj projektov, med katerimi sta najodmevnejša »Hura, prosti čas« in »Šport po pouku«. • »Hura, prosti čas« je bil izveden med jesenskimi, novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob vikendih. Cilj projekta je bil organizirati športne programe za otroke in mladino v šolski telovadnici, ki je v tem času prazna oziroma neizkoriščena. Projekt je delno financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport RS.
235 SCHOOL SPORTS CLUB IN SECONDARY SCHOOL FOR SERVICE ACTIVITIES AND LOGISTICS CELJE Igor LUPŠE
zveze Celje in Zveze za šport otrok in mladine Slovenija. Z njihovo pomočjo lažje uresničujemo zastavljene cilje, saj nam pomagajo s svojim strokovnim znanjem.
5. Zaključek
Telesna aktivnost predstavlja napor, ki se ga mladostniki danes izogibajo. Obstaja več načinov, kako mlade navdušiti za športno-rekreativni način življenja. Najpomembnejšo vzpodbudo mladim za dejavno športno življenje daje družinsko okolje, šola in šolska športna vzgoja, športna društva (Škof 2007, 35). Zdi se, da vse prevečkrat pričakujemo od države oziroma od Ministrstva za šolstvo in šport RS določene ukrepe, ki bi prisililo mladino v bolj športen, s tem pa tudi bolj zdrav način življenja (v mislih imam povečanje števila ur športne vzgoje). Vse premalo pa se zavedamo, da imamo tudi v danih okvirih, kar precej možnosti, da mlade navdušimo in jim tudi omogočimo več telesne dejavnosti. Lep primer za to je prav naše društvo. Če bomo otrokom in mladini ponudili organizirano rekreacijo, se je bodo ti tudi udeležili. S tem smo hipotezo potrdili. Naj zaključim z mislijo znanega slovenskega popotnika Sliki 7 in 8: Otroci in mladina v projektu HPČ ob vikendih in psihologa. Človek, ki ima zdrav intelekt, ni pa dovolj telesno zdrav in razvit, ni dovolj čustveno uravnovešen in • »Šport po pouku« - Zaradi slabih prometnih tankočuten, je neke vrste okrnjenec, ki se ne more odzivati povezav in predolgega odmora je del dijakov na vse mogoče zahteve, ki jih prinaša življenje (Svetina v brezciljno preživljal čas, ko so čakali na prevoz Ulaga,1996, 35). proti domu. Odločili smo se organizirati vodeno športno vadbo v času po pouku in med glavnim odmorom. Projekt je delno financirala Mestna 6. Literatura občina Celje. Girandon, D. 1999. Tehnike sproščanja V: Gorenc, D. in M. (ur.), Šport – tvoja izbira, (str. 123 – 132). Ljubljana, 1999: Gyrus. Ulaga, D. 1996. Janez Svetina o mladinskem športu. Šport, ti si kakor zdravje (str. 35 – 36). Celje, 1996: Mohorjeva družba. Škof, B. 2007. Mladim več športa V: Škof, B. (ur.), Šport po meri otrok in mladostnikov (str. 28 – 37). Ljubljana, 2007: Fakulteta za šport, UL. Šugman, R. 2004. Hura, igrajmo se v prostem času. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije. AKTIVNI ŠOLNIKI – ŠOLSKO ŠPORTNO DRUŠTVO 4. JULIJ , Pridobljeno 10. 5. 2010 iz http://www2.arnes.si/~cesport/ Vse slike: arhiv AŠ-ŠŠD 4. JULIJ
Sliki 9 in 10: Profesorji in dijaki skupaj po pouku
• Postali smo tudi člani dveh organizacij: Športne
236 SCHOOL SPORTS CLUB IN SECONDARY SCHOOL FOR SERVICE ACTIVITIES AND LOGISTICS CELJE Dušan MACURA, dr. Mojca DOUPONA TOPIČ, Blanka MEKINDA
HIPERAKTIVNOST OTROK KOT ZGREŠEN POJEM? HYPERACTIVITY IN CHILDREN - A MISUNDERSTOOD CONCEPT?
Dušan MACURA, Mojca DOUPONA TOPIČ, Blanka MEKINDA Enajsta akademija, Ljubljana; Fakulteta za šport UL, Ljubljana
Za odraslega človeka, ki pretirava z aktivnostjo, An adult exaggerating with activity is usually se običajno reče, da je deloholik, medtem ko je characterised as a workaholic, while hyperactivity hiperaktivnost rezervirana za otroke. Ali je otrok zares remains a concept reserved for children. Can a child lahko hiperaktiven? Ali gre pri tem prej za hipoakativnost really be hyperactive? Or is this phenomenon in fact the staršev in okolja v katerem otrok odrašča? Ali je hyperactivity of parents and the environment in which socializacija možna mimo aktivacijskega »preoblikovanja«, a child is growing up? Is it possible to socialize a child kar z zornega kota »hiperaktivnosti« pomeni »krotenje, without the ”remodelling” through activation, which dresiranje in umirjanje«? Ali je to nujno potrebno že pred in terms of hyperactivity means »taming, training and zaključkom otrokovega fizičnega razvoja? calming down«? Is it absolutely necessary that this be Kakšni so možni in potrebni odgovori na ta, in iz teh done before the end of a child's physical development? izhajajoča, vprašanja, ko vemo: What are the possible and necessary answers to these a. da je otrok nujno vezan na igrivost in živost; b. and other related questions, if it has been established da je otrok omamljen od življenja oz. za svoje bodoče that: življenjsko okolje preveč živ (za razliko od odraslih, i) a child is absolutely dependant on playfulness and ki so omamljeni od česa drugega); c. da se otrokova liveliness; ii) a child is intoxicated from life, i.e. too lively »hiperaktivnost« izraža predvsem lokomotorično (gibalno); for his future living environment (in contrast to adults d. da otrok ni »hiperativen« kar tako, iz objestnosti, who are intoxicated from something else); iii) a child's temveč zaradi gibalnega nagona, ki mu omogoča ”hyperactivity” reveals itself foremost locomotively ustrezno/zadostno podlago za dokončen razvoj njegovih (through movement); iv) a child is not hyperactive without fizičnih danosti, ki so temeljna opora za nadaljnje a reason or from sheer mischievousness, but because of prenašanje življenjskih bremen; e. da je otrok esenčna the movement instinct, providing him with an adequate dobrina človeškega rodu, kar pomeni, da je ravnjanje s to basis for the complete development of his/her physical dobrino, ne le najbolj pomembno, temveč tudi usodno za abilities which constitute the fundamental support for človekov obstoj; f. da je »hiperaktivnost« možno definirati tacking life's challenges; v) children are the most essential tudi kot alergijo na mrtvilo, ki prevladuje v okolju v katero assets of the human race - how we treat these assets se otrok vrašča; g. da je gibalna aktivacija najbolj primeren is not only very important but also crucial for the human ukrep, ko gre za »hiperaktivnost«? existence; vi) ”hyperactivity” can be defined as an allergy V zvezi s temi vprašanji so enako starši kot vzgojne to the void dominating the environment in which a child is inštitucije ter družba v celoti, žrtve zahrbtnih spregledov, growing up; vii) movement activation is the most adequate katerih posledice so neopazne (sub-racionalne) measure when dealing with ”hyperactivity”? samoprevare, predvsem na ravni funkcionalne hierarhije Regarding these questions, parents as well as vrednotnega sistema (...). educational institutions and the society as a whole are Prispevek se ukvarja s premišljanjem podanih vprašanj victims of an insidious ignorance, the consequences of in zagat sodobnega časa, vezanih na odnos do otroka. which are imperceptible (sub-rational) self-deceptions, Ključne besede: hiperaktivnost, igrivost, živost, otrok, foremost at the level of the functional hierarchy of the okolje value system (...). The article discusses the above questions and dilemmas of modern times in relation to the attitude towards a child. Key words: hyperactivity, playfulness, liveliness, child, environment
237 SODELOVANJE PEDAGOŠKE, ŠPORTNE IN ZDRAVSTVENE STROKE Mateja MAJHEN, Rado PIŠOT
SODELOVANJE PEDAGOŠKE, ŠPORTNE IN ZDRAVSTVENE STROKE NA PODROČJU GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA ZDRAVJE COOPERATION OF EDUCATIONAL, SPORT AND HEALTH PROFESSIONALS IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH Mateja MAJHEN1, Rado PIŠOT2, 3 1Osnovna šola Šoštanj, Slovenija; 2Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, Slovenija; 3Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Slovenija
IZVLEČEK On the basis of the viewpoints and experience of participating professionals we drew a conclusion that they Pomena zdravja se največkrat začnemo zavedati consider cooperation in the sense of their contribution šele takrat, ko je ogroženo. Številne raziskave kažejo na to the contents of PSA, as a factor of quality of life and povezave med pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni development, important and necessary, although only a in elementi zdravju nenaklonjenega življenjskega sloga third of them - mostly from the fields of counseling and (prevladujoča sta gibalna/športna neaktivnost in nezdrava education - have such an experience. They list concrete prehrana). Problem zaradi svoje kompleksnosti zahteva proposals of cooperation at the level of state and local interdisciplinarni pristop – od analize do predlogov za institutions. The basis for cooperation is well prepared in preventivne ukrepe in oblikovanja ter izvajanja programov. relevant government documents. According to the survey Raziskava je usmerjena v proučevanje in oceno we have professionals who are aware of its meaning and možnosti sodelovanja med pedagoškimi, športnimi are prepared to cooperate. What remains to be done is in zdravstvenimi delavci ter sodelavci na področju the final step from theory to practice which, however, is promocije in ozaveščanja pomena gibalne/športne not possible without state support. aktivnosti (GŠA) za zdravje. Anketiranih je bilo 332 oseb Key words: physical/sport activity, interdisciplinarity, z območja Republike Slovenije, ki se poklicno ukvarjajo z education professionals, sports professionals, health uporabnikom na področju športa (športna in pedagoška professionals. stroka) ali zdravstva (zdravstvena stroka). Podatke smo obdelali s pomočjo SPSS-a. Na podlagi izhodišč, stališč in izkušenj anketiranih 1. UVOD ugotavljamo, da se jim zdi sodelovanje, v smislu prispevka k vsebini GŠA kot dejavniku kakovosti življenja in razvoja, Življenje, ki ga živimo danes, je zaradi tehnološkega pomembno in potrebno, čeprav ima takšno izkušnjo le napredka v marsikaterem pogledu lažje kot nekoč, prinaša tretjina vprašanih - predvsem na področju svetovanja in pa tudi pasti, ki škodujejo zdravju (The world health report, izobraževanja. Navajajo konkretne predloge sodelovanja 2002; Health and Development Through Physical Activity na ravni državnih in lokalnih institucij. V pomembnejših and Sport, 2003). Večino časa preživimo sede, opuščamo vladnih dokumentih so izhodišča za sodelovanje dobro gibanje v funkciji transporta, nepravilno se prehranjujemo, postavljena. Po raziskavi sodeč imamo strokovnjake, ki odtujeni smo od soljudi in narave, pogosto smo pod se zavedajo pomena le-tega in so pripravljeni sodelovati. stresom … in prevečkrat pozabljamo, da zdravje ni za Potreben je le še korak od teorije k praksi, ki pa brez zmeraj dana vrednota. podpore države ne bo mogoč. K zdravju in kakovosti življenja zagotovo prispeva Ključne besede: gibalna/športna aktivnost, GŠA, ki ima poleg razvijanja psihomotoričnih sposobnosti interdisciplinarnost, pedagoška stroka, športna stroka, in spretnosti vpliv na kognitivni in čustveno-socialni razvoj zdravstvena stroka. (Pišot in Završnik, 2001). Raziskave kažejo njen vpliv na boljše psihično zdravje, pomen pa ima tako pri preventivi kot kurativi. ABSTRACT V sklopu Ciljnega raziskovalnega projekta Gibalna/ športna aktivnost za zdravje, ki ga je izvajal Inštitut za We become aware of the meaning of our health kineziološke raziskave Univerze na Primorskem pod mostly when it is in danger. Numerous researches show okriljem Ministrstva za šolstvo, znanost in šport RS ter that there are links between chronic non-contagious Ministrstva za zdravje RS, smo raziskovali zdaj sistemsko diseases and elements of a lifestyle unfavourable to še neproučevano področje povezovanja pedagoške, health (physical/sport inactivity and unhealthy diet being športne in zdravstvene stroke – trenutno stanje in the main reasons). Due to its complexity the problem možnosti sodelovanja (Majhen, 2008). Menimo namreč, requires an interdisciplinary approach – from analyzing of da lahko sodelovanje omenjenih strok veliko prispeva k proposals for prevention measurements to forming and vsebini gibalne/športne aktivnosti kot dejavniku kakovosti carrying out of the programmes. življenja in razvoja. The research is oriented towards the study and estimation of possibilities of cooperation among educational, sport and health professionals as well as 2. METODE DELA professionals who promote and help raise awareness about the meaning of physical/sport activity (PSA) for Uporabili smo deskriptivno in kavzalno- health. 332 people from the Republic of Slovenia working neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega professionally in the fields of sport (sport and educational raziskovanja. Raziskovalni vzorec je neslučajnostni professionals) or health (health professionals) participated (nerandomiziran), namenski, in temelji na dveh kriterijih: in our survey. The data acquired was analyzed using the a) oseba se poklicno ukvarja z uporabnikom na področju SPSS. športa (trenerji, učitelji/profesorji športne vzgoje, drugi
238 IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH Mateja MAJHEN, Rado PIŠOT
športni delavci – športna stroka; učitelji razrednega anketirancev z drugimi strokami ni statistično značilna. pouka, ki poučujejo športno vzgojo - pedagoška stroka) ali Raziskava je tudi pokazala, da so vprašani nekatere na področju zdravstva (zdravniki, drugi zdravstveni delavci korake na področju sodelovanja med strokami že – zdravstvena stroka); b) oseba ima elektronski naslov. Ob naredili. Anketiranci omenjajo sodelovanje v vzgojno- upoštevanju omenjenih kriterijev smo dobili vzorec 332 izobraževalnem procesu (delavnice, obisk pri urah pouka, oseb z območja Republike Slovenije. Od tega je 138 (41,6 predavanja – tudi za starše), pri oblikovanju lokalne %) anketirancev športne stroke, 120 (36,1 %) pedagoške politike in v delavnicah za odrasle. Predlagajo tudi stroke in 74 (22,3 %) zdravstvene stroke. »uradno« vzpostavitev sodelovanja med strokami na ravni Do zastavljenih ciljev smo prišli s pomočjo anketnih državnih in lokalnih institucij, poleg tega pa tudi: vprašalnikov (v elektronski obliki), ki smo jih sestavili • skupna izobraževanja (dodatno strokovno posebej za to priliko. Vprašalnik se je po strokah izpopolnjevanje), razlikoval le v specifičnih vprašanjih. Anketirancem je • povezovanja v interdisciplinarne time (športna bil poslan po elektronski pošti. Podatki so obdelani z stroka vidi velik problem na področju računalniškim programom za statistično analizo SPSS in opravičevanja pri športni vzgoji in predlaga tabelarično prikazani z navedbo absolutnih (f) in odstotnih postavitev smernic, ki bodo učitelju/trenerju v (f %) frekvenc. Za preizkušanje odvisnih zvez med pomoč pri odločanju, kaj pri procesu učenec/ spremenljivkami smo uporabili П2–preizkus oz. Kullback- športnik, ki je bil poškodovan ali ima prirojeno ov test. bolezen, sme početi in česa ne), • pripravo in izvedbo delavnic, seminarjev, okroglih miz na temo gibalne/športne aktivnosti za zdravje 3. Rezultati in RAZPRAVA za državljane različnih starosti in struktur, • vključitev vsebin gibalne/športne aktivnosti za Rezultati raziskave kažejo, da je le tretjina vprašanih zdravje v dodiplomske in podiplomske študijske že sodelovala s strokovnjaki druge stroke (najmanj iz programe (predvsem tiste, kjer se izobražujejo zdravstvene stroke). Večina navaja, da sodelovanje zdravstveni delavci). poteka preko ustanov, v katerih so zaposleni, predvsem na področju svetovanja in izobraževanja, manj na Za doseganje ciljev, ki jih pred nas postavlja varovanje področju zdravljenja in spremljanja pripravljenosti in ohranjanje zdravja prebivalstva, potrebujemo več kot športnikov. Smisel sodelovanja vidijo predvsem v samo tehnologijo. Pojavijo se zahteve po razvoju novih promociji GŠA za zdravje. Prepričani so, da imajo od tega poklicnih pristojnosti, veščin in odnosov, novih tehničnih tudi uporabniki veliko koristi. virov ter enakopravnem sodelovanju v partnerstvu Sodelovanje je po mnenju anketirancev dobro. Večina z drugimi poklici – interdisciplinarnost, ki mora biti se je zanj odločila brez pomislekov in pri tem nimajo v prid tako uporabnikom kot strokovnjakom (Flaker, težav (omenjajo partnerski odnos). Težave najpogosteje 1997). S takšnim pristopom je zaradi pretoka znanja omenjajo predstavniki športne stroke, ki imajo občutek, med člani tima, delitve dela, dvigovanja motivacije ter da imajo zdravstveni delavci do njih podcenjujoč odnos porazdelitve moči in časa, ki je na voljo, zastavljene cilje in da na tem področju slednji niso dovolj usposobljeni. laže doseči. O interdisciplinarnosti in njenem pomenu Tudi nekateri anketiranci zdravstvene stroke so imeli govori tudi Svetovno zdravstveno poročilo iz leta 2002 pred sodelovanjem pomisleke, predvsem glede lastne (The world health report, 2002), nakazujejo pa jo tudi usposobljenosti s področja GŠA, kar je glede na količino nekateri pomembnejši dokumenti, ki se nanašajo na pridobljenih znanj s tega področja v času študija in po promocijo GŠA za zdravje v Sloveniji: Strategija vlade njem tudi pričakovati. Večina je mnenja, da bi moralo biti RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev sodelovanje redno in sistematično, vendar vidijo ovire v zdravja 2007–2012 (2007), Radenska deklaracija (2002), pomanjkanju časa, neprimernih urnikih in pomanjkanju Nacionalni program športa v RS (2000), Bela knjiga o financ oziroma slabih materialnih razmerah za delo. športu (2007) …
Preglednica 1: Frekvence (f) in odstotki frekvenc (f 4. Zaključni del %) anketirancev o medsebojnem sodelovanju glede 2 na stroko in izid П –preizkusa Z raziskavo smo pokazali, da se strokovnjaki s področja športne, pedagoške in zdravstvene stroke športna pedagoška zdravstvena skupaj kljub temu, da je sodelovanje še v povojih oziroma ga ni, zavedajo njegove pomembnosti, predvsem za korist f 46 44 21 111 uporabnikov (družbe) oziroma v splošnem pridobivanju da pomena promocije ohranjanja in krepitve zdravja z GŠA. f % 33,8 38,3 30,4 34,7 Na to sklepamo iz izkazane pripravljenosti za sodelovanje f 90 71 48 209 in iz konkretnih predlogov o možnostih sodelovanja. ne Torej, imamo pripravne ljudi in dobro postavljena f % 66,2 61,7 69,6 65,3 izhodišča, zapisana v Strategiji vlade RS na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja, sprejeti f 136 115 69 320 leta 2007. Potrebujemo le še posluh državnih ustanov, da skupaj bodo uvidele pomembnost interdisciplinarnega pristopa f % 100,0 100,0 100,0 100,0 na področju gibalne/športne aktivnosti za zdravje tudi v praksi in ga ustrezno (finančno) spodbujale. Menimo, da je Izid 2–preizkusa (Pearson): 2 = 1,244; g= 2; P = 0,537 П П naložba v ljudi, ki želijo zdravje ohranjati ali ga obnavljati, dolgoročna, vidna tudi v državnem proračunu. Podatki kažejo, da z drugimi najbolj sodelujejo anketiranci pedagoške stroke (38,3 %), sledijo anketiranci športne stroke (33,8 %), najmanj pa anketiranci zdravstvene stroke (30,4 %). Razlika v sodelovanju
239 IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH Mateja MAJHEN, Rado PIŠOT
Literatura: Nacionalni program športa v Republiki Sloveniji (2000). Pridobljeno 20. 8. 2007, iz http://www.dz-rs.si/index. Bela knjiga o športu (2007), pridobljeno 23. 12. 2007, iz http:// php?id=101&type=98&cl=N&mandate=-1&o=40&unid=SA ec.europa.eu/sport/ whitepaper /wp_on_sport_sl.pdf %7CC12563A4003380DAC12568 A9002 F57E0 &showdoc=1 Flaker, V. (1997). Timi kot način interdisciplinarnega sodelovanja. Radenska deklaracija (2002). Pridobljeno 23. 5. 2010, iz http:// Socialno delo, 36 (1), 3–13. www.mz.gov.si/ si/delovna_podrocja/javno_zdravje/sektor_ Health and Development Through Physical Activity and Sport za_krepitev_zdravja_in_zdrav_zivljenjski_slog/prehrana/ (2003). Geneva, Switzerland: WHO Document Production publikacije_in_druga_gradiva/ Services. Pridobljeno 15. 5. 2010 na http://whqlibdoc.who.int/ Strategija Vlade Republike Slovenije na področju telesne (gibalne) hq/2003 /WHO_NMH_NPH_PAH_03.2.pdf dejavnosti za krepitev zdravja 2007–2012. (2007). Pridobljeno Majhen, M. (2008). Medpanožnost promocije gibalne/športne 23. 5. 2010, iz http://www.mz.gov.si/ fileadmin/mz.gov. aktivnosti za zdravje. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/javno_ Ljubljani: Pedagoška fakulteta. zdravje/strategija_vlade_RS_podrocje_telesne_dejavnosti. Pišot, R. in Završnik, J. (2001). Gibalno/športna aktivnost v pdf otroštvu – osnova za oblikovanje zdravega življenjskega The world health report 2002 - Reducing Risks, Promoting Healthy sloga. V H. Berčič (Ur.), Zbornik slovenskega kongresa Life (2002). Geneva, Switzerland: World Health Organization, športne rekreacije. Prispevki in povzetki poročil, predavanj Pridobljeno 15. 5. 2010 na http://www.who.int/whr/2002/en/ in predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije z whr02_en.pdf mednarodno udeležbo (str. 21–23). Ljubljana: Športna unija Slovenije.
240 IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH Ksenja MAROLIN KUZMA
IZVAJANJE GLASBENO - GIBALNE DEJAVNOSTI OB MOZARTOVI GLASBI PHYSICAL ACTIVITY BASED ON MOZART’S MUSIC
Ksenja MAROLIN1 UVOD KUZMA I. OSNOVNAOtroci ŠOLA vsehŽALEC starostnih skupin se radi gibljejo ob glasbi. Gibanje je ena izmed osnovnih človekovih potreb. Glasba lahko otrokom ponuja dodatna vrata pri zanimanju za gibanje, ples. Otroštvo je odločilno za podobo odrasle osebe, saj tistega, kar zamudimo v rani mladosti, velikokrat ne moremo nadomestiti kasneje. To velja tudi za področje glasbe ter plesa. IZVLEČEK Kotvprašanje, mentorica kako interesne jo bodo dej avnostiučenci sprejeliOrffovega in seinstrument nanjo tudiarija dodobra spoznavam s straniodzvali. otrok gibalni, kakor tudi glasbeni potencial. Zanima nas kako otroci sprejemajo 1 UVOD klasično glasbo ter ali se je ob njej mogoče tudi gibalno izražati. Ker se glasbeni Glasba lahko otrokom predstavlja dodatna vrata, ki V oddelku podaljšanega bivanja želimo ponuditi Otroci vseh starostnih skupin se radi gibljejopedagogi ob glasbi.srečujejo Gibanje s čedalje je ena bolj izmed pereč imi problemi, ki se raztezajo od skopo odpirajo zanimanje za gibalno aktivnost, ples. V otrokovi kvalitetno in kakovostno gibalno – glasbeno dejavnost. osnovnih človekovih potreb. Glasba lahkoodmerjenega otrokom ponujačasa za dodatna njihov predmet, vrata pri do raznovrstne glasbe, ki nas obdaja v naravi je, pa naj bo to dojenček ali najstnik, da se ob Zato sem pri interesni dejavnosti ter pri pouku pričela zanimanju za gibanje, ples. Otroštvo je odlovsakdanjemčilno za življenju podobo in odrasle njenim osebe, močnim saj vplivom na otroke, se zato primeri, da ne glasbi giblje, in sicer vede ali nevede. V pričujočem z izvajanjem glasbenih del W.A. Mozarta. Njegova tistega, kar zamudimo v rani mladosti, velikokratuspejo ne uspešno moremo predstaviti nadomestiti bogastv kasneje.a, ki Toga v sebi nosi klasična glasba. prispevku predstavljam kako lahko to njihovo naravno glasbena dela sem priredila glede na njihovo razvojno velja tudi za področje glasbe ter plesa. Glede na vse bolj upadajoče zanimanje za klasično glasbo pri današnji šolski mladini danost izkoristimo in stopnjujemo pri interesni dejavnosti stopnjo, nato pa predstavila otrokom preko plesa, petja, Kot mentorica interesne dejavnosti Orffovegaje vsem instrument skupnoarija vprašanje, dodobra kako spoznavam jo bodo usč enci sprejeli in se nanjo tudi odzvali. in pouku podaljšanega bivanja. V prispevku predstavljam likovnega izražanja, igranja na lastne instrumente, igranja strani otrok gibalni, kakor tudi glasbeni potenV cial. oddelku Zanima podaljšanega nas kako otroci bivanja sprejemajo želimo ponuditi kvalitetno in kakovostno gibalno – na Orff-ov instrumentarij in ne nazadnje tudi z igro (karte). načrtovano, sproščenoklasično izvajanje glasbo glasbenih ter ali se primerov je ob njej mogoglasbenoče tudi gibalno dejavnost. izraža Zatoti. Ker sem se glasbeni pri interesni dejavnosti ter pri pouku pričela z V prispevku je predstavljen le delček tistega, kar sem Wolfganga Amadeusapedagogi Mozarta, sreč ujejoob katerih s čedalje se učenci bolj perečimiizvajanjem problemi, glasbenih ki se raztezajodel W.A. Mozarta. od skopo Njegova glasbena dela sem priredila glede izvajala z otroci in sicer le glasbene primere ob katerih gibalno izražajo. Ugotavljam,odmerjenega da č asaučencem za njihov gibanje predmet, ob dona raznov njihovorstne razvojno glasbe, stopnjo, ki nas nato obdaja pa v predstavila otrokom preko plesa, petja, smo se gibalno izražali. klasični glasbi ni tujevsakdanjem in da znajo življenju svojo sposobnost in njenim mo čnim vplivomlikovnega na izražanja, otroke, se igranja zato primeri,na lastne da instrumente, ne igranja na Orff-ov instrumentarij in gibalnega izražanjauspejo tudi pokazati.uspešno predstaviti Pozitiven odnosbogastv a, ki ga vne sebi nazadnje nosi klasi tudič naz igro glasba. (karte). V prispevku je predstavljen le delček tistega, kar sem učencev do glasbeGlede in plesa na vse je izpolnil bolj upadajo mojač pričakovanja,e zanimanje za klasiizvajalačno zglasbo otroci inpri sicer današnji le glasbene šolski mladini primere ob katerih smo se gibalno izražali. kar mi daje nov zagonje vsem za skupnonadgradnjo vprašanje, izvajanja kako te jo bodo učenci sprejeli in se nanjo2 tudiDELO odzvali. Z UČENCI dejavnosti. V oddelku podaljšanega bivanja želimo ponuditi kvalitetno in kakovostno gibalno – Ključne besede:glasbeno klasična dejavnost. glasba, gibalna Zato sem aktivnost, pri inte resni2 DELO dejavnostiPredstavljeni Z U Č terENCI so pri štirje pouku plesni prič primeriela z na glasbo ples, Wolfgang Amadusizvajanjem Mozart glasbenih del W.A. Mozarta. NjegovaW.A.Mozart-a, glasbena dela ki so sem prirejeni priredila za otrokeglede prve triade osnovne šole. na njihovo razvojno stopnjo, nato pa predstaPredstavljenivila otrokom so štirje prekoplesni primeri plesa, na petja, glasbo W.A.Mozart-a, ki so prirejeni za otroke likovnega izražanja, igranja na lastne instrumente,prve triade igranja osnovne na Orff-ov šole. instrumentarij in ne nazadnjeSUMMARY tudi z igro (karte). V prispevku je predstavljen le del2.1č Našaek tistega, mala nočnakar sem glasba izvajala z otroci in sicer le glasbene primere2.1 ob katerih Naša»Eine smo malakleine se noNachtmusik«gibalnočna izražali.glasba je serenada, ki je nastala leta Music can be an additional source of a child’s »Eine1787, kleine v obdobju Nachtmusik« vrhunca je Mozartove serenada, ustvarjalnosti. ki je nastala leta 1787, v obdobju vrhunca interest for physical activity, dance. Whether a baby or Po nekajkratnem poslušanju originalnega posnetka a teenager, it is in child’s nature to start moving upon Mozartove ustvarjalnosti. 2 DELO Z UČENCI Posmo nekajkratnem se z učenci poslušanju spontano gibalno originalnega izražali posnetka ob glasbi, smo nato se z učenci spontano listening to music, either consciously or unconsciously. pa so ponavljali gibe za mano. Za stimulativno vzdušje The article presents children’s planned and relaxed dance gibalno izražali ob glasbi, nato pa so ponavljali gibe za mano. Za stimulativno vzdušje Predstavljeni so štirje plesni primeri na glasbosmosmo W.A.Mozart-a, zatemnili zatemnili prostor prostor ki so in prirejenidodal in dodalii primerno za primernootroke prosojnico. prosojnico. performance to chosenprve triade works osnovne by Wolfgang šole. Amadeus (Serenada K. 525) Mozart. I noticed that dancing to classical music wasn’t (SerenadaRomanze K. 525) 2.st something utterly 2.1unfamiliar Naša for mala children noč whichna glasba they have Andante also demonstrate. I was surprised by children’s positive Romanze 2.st attitude and my expectations»Eine kleine were Nachtmusik« fulfilled. jeThis serenada, gave me ki Andante je nastala leta 1787, v obdobju vrhunca Mozartove ustvarjalnosti. even more enthusiasm to improve these activities. Legenda Key words: classicalPo nekajkratnem music, physical poslušanju activity, or iginalnegadance, Legenda posnetka smo se z učenci spontano Wolfgang Amadeusgibalno Mozart izražali ob glasbi, nato pa so ponavlja li gibe za mano. Za stimulativno vzdušje udarjanje roke po hrbtni strani smo zatemnili prostor in dodali primerno prosojnico. dvakratno zibanjezibanje levo levo in druge roke indesno desno s telesom s telesom (Serenada1 UVOD K. 525) tleskanje s prsti Romanze 2.st štirikratnoštirikratno zibanjezibanje ss telesom telesom Otroci vseh starostnihAndante skupin se radi gibljejo ob glasbi. ploskanje Gibanje je ena izmed osnovnih človekovih potreb. Glasba trkanjetrkanje po mizimizi lahko otrokom ponujaLegenda dodatna vrata pri zanimanju za glasno stopanje po tleh gibanje, ples. Otroštvo je odločilno za podobo odrasle udarjanje roke popo hrbtni hrbtni strani strani osebe, saj tistega, kar zamudimodvakratno v rani zibanje mladosti, levo in druge rokeroke velikokrat ne moremo nadomestitidesno kasneje.s telesom To velja tudi za področje glasbe ter plesa. tleskanjetleskanje s prsti Kot mentorica interesne dejavnosti štirikratno Orffovega zibanje s telesom instrumentarija dodobra spoznavam s strani otrok gibalni, ploskanjeploskanje kakor tudi glasbeni potencial. Zanimatrkanje ponas mizi kako otroci sprejemajo klasično glasbo ter ali se je ob njej mogoče glasnoglasno stopanje popo tlehtleh tudi gibalno izražati. Ker se glasbeni pedagogi srečujejo s čedalje bolj perečimi problemi, ki se raztezajo od skopo udarjanje križem rokrok po po taktiranje na dva odmerjenega časa za njihov predmet, do raznovrstne glasbe, ramenih ki nas obdaja v vsakdanjem življenju in njenim močnim rrr.. glas : rrr... vplivom na otroke, se zato primeri, da ne uspejo uspešno rokiroki nad glavo,glavo, pogledpogled predstaviti bogastva, ki ga v sebi nosi klasična glasba. navzgornavzgor s.... ritmična izgovorjava na Glede na vse bolj upadajoče zanimanje za klasično soglasnik s... glasbo pri današnji šolski mladini je vsem skupno roki inin glava,glava, pogledpogled navzdol navzdol
241 1.del (umirjen zibajoč) 1.del (živahnejše)
2.del (ponovitev prvega dela brez ponavljanja)
2.2 Bastien und Bastienne Otrokom je bila predstavljena tudi arija čarovnika Colasa iz spevoigre Bastien und Bastienne. Po razloženi vsebini je to delo učence zelo navdušilo, saj je Mozart to nemško spevoigro napisal, ko je bil star le 12 let. Učence sem seznanila z vsebino, nato smo poslušali arijo. V ariji čarovnik Colas izgovarja čarovniške besede. Naučili smo se gladko ritmično izgovarjati čarovnikove besede. Sledilo je ritmično in melodično izvajanje ter dinamična predstavitev. a) Sedimo v krogu. Učitelj ali učenec izgovori prvo besedo teksta, sosed drugo in tako naprej. b) Vsaka beseda se izgovori z drugim občutkom: skrivnostno, obtožujoče, šepetaje, boječe ... c) Ob čarovnikovih izrekih sodelujejo glasbila, ki smo jih naredili sami. Tako smo dobili čim bolj čarobne zvoke. d) Izgovarjajo čarobne besede in hkrati igrajo na glasbila. e) Učenec sedi sključen in skrit z glavo navzdol (lahko je pokrit s prtom). Odkriva se ob določeni čarovnikovi besedi in se spontano gibalno izraža. Ostali pa smo igrali na instrumente in izgovarjali čarovniške besede. f) Nato pa smo se vsi ob ariji spontano gibalno izražali Ta vsebina in delo je primerna predvsem za učence 1. razreda, kjer lahko za boljše vzdušje zatemnimo tudi prostor in damo na grafoskop barvno folijo. Če prostor ustrezno osvetlimo, imamo vključeno tudi sceno. udarjanje križem rok po taktiranje na dva ramenih IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH Ksenja MAROLIN rrr.. KUZMA glas : rrr... roki nad glavo, pogled udarjanje križem rok po taktiranjenavzgor na dva s....d) Izgovarjajo ritmi čarobnečna izgovorjava besede in hkrati na igrajo na ramenih glasbila. soglasnik s... rrr.. glas : rrr... e) Učenec sedi sključen in skrit z glavo navzdol (lahko rrr.. glas roki: rrr... in glava, pogled navzdol roki nad glavo, pogled je pokrit s prtom). Odkriva se ob določeni čarovnikovi navzgor s.... s.... ritmiritmičnačna izgovorjava na besedi in se spontano gibalno izraža. Ostali pa smo igrali soglasniksoglasnik s...s... na instrumente in izgovarjali čarovniške besede. roki in glava, pogled navzdol f) Nato pa smo se vsi ob ariji spontano gibalno izražali Ta vsebina in delo je primerna predvsem za učence
1. razreda, kjer lahko za boljše vzdušje zatemnimo tudi 1.del (umirjen zibajoč) 1.del (živahnejše) prostor in damo na grafoskop barvno folijo. Če prostor ustrezno osvetlimo, imamo vključeno tudi sceno. 1.del (umirjen zibajoč) 1.del (živahnejše) udarjanje križem rok po taktiranje na dva 2.3 Nemški ples K. 600 ramenih rrr.. glas : rrr... 2.delPles (ponovitev št.2 spada med prvega 6 nemških dela plesov brez (K.600), ki jih 2.del (ponovitev prvega dela brez ponavljanja)je Mozart napisal leta 1791 za karnevalski čas. Ti plesi udarjanjeroki nad glavo, križem pogled rok po ponavljanja) taktiranje na dva so lahkotni in so v 18. stoletju predhodniki valčka. Je navzgor s.... ritmična izgovorjava na zabaven, priložnostni ples, zato je primeren in dojemljiv ramenih za otroke, kajti Mozart je bil genialen za jasnost in rrr.. soglasnikglas : rrr... s... simetričnost oblike, ki jo je čutil instinktivno.
roki nadin glava, glavo, pogled pogled navzdol Ples je v tridobnem taktu z značilnim predtaktom in poudarkom na prvo dobo, kar je značilno za menuet.
navzgor s.... ritmična izgovorjava na Sestavljen je iz dveh delov, ki štejeta enako število taktov
( 32 ). Tretji del je ponovitev prvega, vendar polovično 1.del (živahnejše)soglasnik s... roki in glava, pogled navzdol skrajšan, ker nima ponovitev. Z enostavnimi gibnimi elementi sem oblikovala ples, 1.del (umirjen zibajoč) 1.del (živahnejše) kjer otroci sodelujejo v parih. Ples sem predstavila 2.,3. in 2.2 Bastien und Bastienne 4.razredom. Otrokom je bila predstavljena tudi arija čarovnika Colasa iz spevoigre Bastien und Bastienne. Po razloženi vsebini je to delo učence zelo navdušilo, saj je Mozart to 1.del (umirjennemško zibajo spevoigroč) napisal, ko je bil star le 121.del2.2 let. Bastien(živahnejše) und Bastienne Slika Opis Učence sem seznanila z vsebino, nato smoOtrokom poslušali je arijo. bila V pred ariji čstavljenaarovnik Colas tudi arija čarovnikaZačetna ColasaDečki in izdeklice spevoigre so postavljeni Bastien v ravni črti und in izgovarja čarovniške besede. Naučili smo 2.del se gladko (ponovitev ritmično izgovarjati prvega čarovnikove dela brez pozicija: gledajo drug proti drugim. besede. Sledilo je ritmično in melodično izvajanje2.delBastienne. ter (ponovitev dinami č Pona predstavitev. razloženi prvega dela vsebini brez je to delo učence zelo navdušilo, saj je Mozart to ponavljanja) 1(A del; a = 16 taktov a) Sedimo v krogu. Učitelj ali učenec izgovoriponavljanja)nemško prvo besedo spevoigro teksta, sosed napisal, drugo ko in takoje bil star le 12 let.32 taktov) Dečki stopijo 4 korake naprej proti deklicam. naprej. Učence sem seznanila z vsebino, nato smo poslušaliVsak arijo. korak traja V arijien takt. č arovnikPočakajo 3 Colastakte b) Vsaka beseda se izgovori z drugim ob2.delčutkom: (ponovitev skrivnostno, obtožujo prvegače, dela šepetaje, brez in se na 4. takt priklonijo deklicam. Pri boječe ... izgovarja čarovniške besede. Naučili smo se gladko ponovitvi ritmično naredijo izgovarjati podobno, č learovnikove da gredo c) Ob čarovnikovih izrekih sodelujejo glasbila,ponavljanja)besede. ki smo jih Sledilo naredili jesami. ritmi Takočno smo in dobilimelodi čno izvajanje ter dinami4 korakečna nazaj predstavitev. na začetno pozicijo. Z levo čim bolj čarobne zvoke. a) Sedimo v krogu. Učitelj ali učenec izgovori prvo besedonogo naprej,teksta, z desno sosed nazaj. drugo in tako d) Izgovarjajo čarobne besede in hkrati igrajo na glasbila. 2 b = 16 taktov e) Učenec sedi sključen in skrit z glavo navzdolnaprej. (lahko je pokrit s prtom). Odkriva se ob Ko se pojavi druga tema - nekoliko bolj b) Vsaka beseda se izgovori z drugim občutkom: skrivnostno,»ženska« isto obtožujonaredijo deklice,če, šepetaje,le da začnejo določeni čarovnikovi besedi in se spontano gibalno izraža. Ostali pa smo igrali na instrumente in izgovarjali čarovniške besede.boje če ... z desno nogo naprej in z levo nazaj. Prav f) Nato pa smo se vsi ob ariji spontano gibalno izražali tako po pavzi treh taktov na 4. takt naredijo Ta vsebina in delo je primerna predvsem zac) uObčence čarovnikovih 1. razreda, kjer izrekih lahko zasodelujejo boljše glasbila, ki smo jihpriklon. naredili sami. Tako smo dobili vzdušje zatemnimo tudi prostor in damo na grafoskopčim bolj barvnočarobne folijo. zvoke. Če prostor ustrezno 3 (B del; c = skupaj 16 taktov osvetlimo, imamo vključeno tudi sceno. d) Izgovarjajo čarobne besede in hkrati igrajo na32 glasbila.taktov) Dečki in deklice gredo istočasno 4 korake 2.2 Bastien und Bastienne naprej, tako da gredo drug proti drugemu in Otrokom je bila predstavljena tudi arija čarovnikae) Učenec Colasa sedi sklju iz č spevoigreen in skrit Bastienz glavo navzdol und (lahko jese pomešajopokrit s vprtom). eni vrsti (štirjeOdkriva takti ).se ob določeni čarovnikovi besedi in se spontano gibalno izraža. Ostali pa smo igrali na Bastienne. Po razloženi vsebini je to delo učence 2.2 zelo Bastien navdušilo, und Bastienne saj je Mozart to 4 Potem na 5. takt dečki gredo polkrog okoli 2.2nemško Bastien spevoigro und napisal, Bastienne ko je bil star le 12instrumente let. in izgovarjali čarovniške besede. deklic na levi strani tako, da so sedaj vsi f) NatoOtrokom pa je smo bila predstavljena se vsi ob artudiiji arija spontano čarovnika gibalno izražali obrnjeni v isto smer. Ta obrat naredijo v štirih OtrokomUčence sem je bila seznanila predstavljena z vsebino, tudi arija nato č smoarovnika poslušali Colasa arijo. iz spevoigre V ariji čarovnik Bastien Colas und taktih (štirje manjši koraki naprej). ColasaTa vsebina iz spevoigre in Bastien delo je und primerna Bastienne. Po predvsem razloženi za učence 1. razreda, kjer lahko za boljše Bastienne.izgovarja č arovniške Po razloženi besede. vsebini Nau ječ ili to smo delo vsebini se uč ence gladko je to delo zelo ritmi učence navdušilo,čno zelo izgovarjati navdušilo, saj saj ječ jearovnikove Mozart Mozart to to 5 V naslednjih štirih taktih zopet naredijo vzdušje zatemnimo tudi prostor in damo na grafoskop barvnopolkrog dečki,folijo. vendar Če prostor naredijo 4ustrezno korake pred nemškobesede. spevoigroSledilo je ritminapisal,čno inko melodi je bil starčno leizvajanje 12nemško let. ter spevoigro dinami napisal,čna predstavitev. ko je bil star le 12 let. osvetlimo,Učence sem imamo seznanila vklju z vsebino,čeno natotudi smosceno. poslušali deklico. Tako imamo isto pozicijo kot prej. Ua)č enceSedimo sem v krogu. seznanila Učitelj z ali vsebino, učenec nat izgovorio smoarijo. prvo V poslušali ariji besedočarovnik arijo. Colas teksta, izgovarja V arijisosed čarovniškečarovnik drugo besede. in Colas tako V osmih taktih torej naredijo cel krog okoli izgovarjanaprej. čarovniške besede. Naučili smo Naučili se gladko smo se gladko ritmič noritmično izgovarjati izgovarjati čarovnikovečarovnikove deklic, obrnjeni pa so v nasprotno smer kot b) Vsaka beseda se izgovori z drugim obbesede.čutkom: Sledilo skrivnostno, je ritmično in melodično obtožujo izvajanječe, šepetaje, ter deklice. besede. Sledilo je ritmično in melodično izvajanjedinamična ter predstavitev.dinamična predstavitev. 6 V naslednjih štirih taktih se na 1. dobo dečki a)boje Sedimoče ... v krogu. Učitelj ali učenec izgovori a)prvo Sedimo besedo v krogu. teksta, Učitelj ali sosed učenec drugoizgovori prvoin tako obrnejo v isto smer kot deklice. naprej.c) Ob č arovnikovih izrekih sodelujejo glasbila,besedo ki smoteksta, jih sosed naredili drugo insami. tako naprej. Tako smo dobili 7, 8 d = 16 taktov čim bolj čarobne zvoke. b) Vsaka beseda se izgovori z drugim občutkom: Sledi polkrog deklic okrog dečkov in to b) Vsaka beseda se izgovori z drugim obskrivnostno,čutkom: skrivnostno,obtožujoče, šepetaje, obtožujo boječeč ...e, šepetaje, na desno stran pred njih. Po polkrogu so bojed) Izgovarjajoče ... čarobne besede in hkrati igrajo nac) Obglasbila. čarovnikovih izrekih sodelujejo glasbila, ki smo obrnjene v drugo smer, zato nadaljujejo c)e) ObUč enecčarovnikovih sedi sklju izrekihčen in sodelujejoskrit z glavo glasbila, navzdoljih naredili ki (lahkosmo sami. jih je Tako naredilipokrit smo sdobili sami.prtom). čim Takobolj Odkriva čarobne smo zvoke.sedobili ob polkrog, da pridejo na isto pozicijo kot prej. čdoloim boljčeni č arobnečarovnikovi zvoke. besedi in se spontano gibalno izraža. Ostali pa smo igrali na d)instrumente Izgovarjajo in č izgovarjaliarobne besede čarovniške in hkrati besede. igrajo na glasbila. 242 e)f) NatoUčenec pa smosedi sesklju vsič enob inar ijiskrit spontano z glavo gibalno navzdol izražali (lahko je pokrit s prtom). Odkriva se ob doloTa vsebinačeni čarovnikovi in delo je besedi primerna in se predvsem spontano za gibalno učence izraža. 1. razreda, Ostali kjer pa lahko smo za igrali boljše na instrumentevzdušje zatemnimo in izgovarjali tudi prostor čarovniške in damo besede. na grafoskop barvno folijo. Če prostor ustrezno f)osvetlimo, Nato pa smoimamo se vsivklju občeno ariji tudispontano sceno. gibalno izražali Ta vsebina in delo je primerna predvsem za učence 1. razreda, kjer lahko za boljše vzdušje zatemnimo tudi prostor in damo na grafoskop barvno folijo. Če prostor ustrezno osvetlimo, imamo vključeno tudi sceno. IN THE FIELD OF PHYSICAL/SPORT ACTIVITY FOR HEALTH Ksenja MAROLIN KUZMA
Slika Opis Začetna pozicija 9 Sledi pogled ali obračanje glave na desno in e = stojimo z obrazom proti sredini kroga, kjer potem na levo stran. Dečki začnejo v desno, manjša skupina-notranji krog, dela s trakovi deklice pa v levo. Obračanje glave je na 1. in osmice. Pri ponovitvi isto naredi še druga 3. takt, na 2. in 4. takt pa gledajo naravnost. skupina-zunanji krog. 10 Štirje koraki naprej in obrat proti deklicam, f = pri zaključku se druga skupina približuje in kot v 1. poziciji, naredijo dečki. oddaljuje od prve na notranji strani, obe pa pri Obrnjeni so zopet drug proti drugim. tem mahata s trakovi. Prvo približanje traja 6 taktov, na sedmi takt se začenja oddaljevati 11 Ponavljamo prvo in drugo sliko,vendar gredo 7 taktov in zopet približevati 6 taktov, potem dečki 4 korake naprej in takoj nazaj ter se oddalji v 6-ih taktih in se zadnjih 6 taktov priklon. približa, dokler nista čisto skupaj in mahata s trakovi. To pomeni na kratko; trikrat se približa in 12 Kot zaključno sliko naredijo deklice 4 korake dvakrat oddalji. naprej in nazaj ter priklon.
2.4 Alla turca 3 ZAKLJUČEK Zelo velik interes in veselje so otroci pokazali za Rondo »Alla turca« je 3. stavek sonate v A duru gibalno-plesno predstavitev Mozartove glasbe. Učencev (K.331). Po obliki je rondo s codo. nisem naučila samo plesnih korakov oz. plesov, temveč Oblika tega stavka je : A c B c A c + sem jim omogočila, da so se ob glasbi tudi svobodno coda gibalno izražali, kar jim je tudi lepo uspelo. Pokazali so, Ples se lahko obdela v eni šolski uri samo kot A del, v da jim gibanje ob klasični glasbi v nikakršni meri ni tuje. drugi uri pa B del s codo. Zelo pomemben pa je tudi učiteljev pristop kako navdušiti Pred učenjem plesa smo poslušali posnetek večkrat. učence za to zvrst glasbe. Že vrsto let v svoj pouk, Naredila sem enostavne gibne elemente, da so primerni interesno dejavnost, vključujem gibalno aktivnost ob tudi za izvajanje v 1. razredu. Delo pa sem predstavila tudi klasični glasbi. Prepričana sem, da so otroci na tej stopnji višjim razredom nižje stopnje. razvoja (prva triada) sposobni poslušanja in gibalnega izvajanja klasične glasbe, čeprav je potrebno za to vložiti Oblikovanje gibanja veliko truda, časa in strokovnega znanja. Pozitiven odnos Učenci so razdeljeni v dve skupini in imajo barvne učencev me je navdušil in izpolnil moja pričakovanja. trakove. Naredijo dvojni krog. Prva skupina je manjša in je To pa mi je dalo nov zagon za nadgradnjo izvajanja te znotraj kroga ter gleda navzven. Druga skupina je večja in dejavnosti. gleda navznoter. Smotrno bi bilo nekoliko manj osebno napisati Gibni elementi po posameznih delih zaključek v smislu: V prispevku predstavljene gibalno- plesne dejavnosti lahko uporabimo kot pomemben Začetna pozicija doprinos k interesnim dejavnostim. Učencem take a = a1 počasne korake (4 takti) iz kroga in nato 8 hitrih dejavnosti omogočajo, da se … Zato menim, da bi otroci korakov nazaj v krog. Pri tem so počasni koraki v prvi triadi lahko … (nekaj v tem smislu) dolgi, hitrejši pa kratki. b = poudarjen stranski korak v desno ( 2 koraka), LITERATURA kjer se leva noga priključi desni in nato 2 koraka levo, kjer se desna priključi levi. To potem še Kern, W. (1991). Unterrichtspraxis Musik. Innsbruck: Edition enkrat ponovimo. Helbling c = refrenska tema, kjer 8 taktov hoje v smeri Denac, O., Ilič, O. (1993). Ko pojem, plešem – priročnik za urinega kazalca naredita obe skupini. Ko se metodiko glasbene in plesne vzgoje. Ljubljana: Didakta. prvikrat zaigra tema, maha s trakovi prva Kroflič, B., Gobec, D. (1989). Plesna vzgoja za najmlajše - priročnik za vzgojitelje predšolskih otrok in učitelje. Novo skupina, pri ponavljanju pa samo druga skupina, mesto: Pedagoška obzorja ki se nahaja na zunanji strani kroga. d = d1 8 taktov rahli tek v desno (smer urnega kazalca) in 8 taktov v nasprotni smeri urinega kazalca.
243 POVEZANOST INDEKSA TELESNE MASE IN DOSEŽKOV V EUROFIT TESTIH PRI OTROCIH Črtomir MATEJEK, Jurij PLANINŠEC
POVEZANOST INDEKSA TELESNE MASE IN DOSEŽKOV V EUROFIT TESTIH PRI OTROCIH
RELATIONSHIP BETWEEN BODY MASS INDEX AND EUROFIT TESTS RESULTS OF CHILDREN Črtomir MATEJEK, Jurij PLANINŠEC Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta
Povzetek development. The present findings suggest that health promoting intervention programs should begin early in life. Namen raziskave je bil ugotoviti ali obstaja povezanost Key words: physical fitness, physical activity, motor med gibalno učinkovitostjo in indeksom telesne mase development, pupils, motor competence pri otrocih. Vzorec je obsegal 627 otrok, od tega 317 deklet in 310 fantov, starih od 9 do 11 let (povprečje 10 ± 0,81 let). Za ugotavljanje gibalne učinkovitosti je bilo Introduction uporabljenih šest testov Eurofit testne baterije ter dodaten test Hoja skozi obroče nazaj. Na osnovi indeksa telesne Because of drastic changes in the lives of children mase so bili otroci razdeljeni v skupino z normalno telesno in modern industrialized society over the last few težo, skupino s prekomerno telesno težo in skupino z decades, the necessity for most children to engage debelostjo. Razlike v gibalni učinkovitosti med otroci iz in regular physical activity has disappeared. The lack skupin z normalno telesno težo, s prekomerno telesno of physical activity contributes to the burst of chronic težo in z debelostjo so bile izračunane z analizo variance, diseases, especially cardiovascular diseases, cancer and statistično pomembnost razlik pa smo ugotavljali na ravni obesity at adult population but also in children around tveganja α <0,05, ki so bile natančneje opredeljene s the world (Bouchard, Blair & Haskell, 2007). Chronic pomočjo Scheffe Post-hoc preizkusa. Rezultati kažejo, da diseases contribute approximately 60% of 56 million obstajajo med otroci iz skupin z normalno telesno težo, reported annual deaths in the world (WHO, 2002) It is s prekomerno telesno težo in z debelostjo statistično especially worrying that there has been a sharp increase značilne razlike v vseh uporabljenih testih, razen v tapingu in overweight and obesity among children all over the z roko in predklonu. Pričakovano je raven gibalnih world, which has become one of the major concerns sposobnosti najvišja pri otrocih z normalno telesno for public health (Lasserre, Chiolero, Paccaud & Bovet, težo, medtem ko je najnižja pri otrocih z debelostjo. Pri 2007). Obesity during childhood and adolescence has osnovnošolskih otrocih predstavljata prekomerna telesna both short-term and long-term consequences. The short- teža in debelost omejitveni faktor pri razvoju gibalnih term consequences are more physical and psychosocial sposobnosti. Otrokom je potrebno že v zgodnji starosti and can influence on the level of quality of life, lower ponuditi kakovostne programe gibalnih aktivnosti, da self-esteem and lower physical self-concept, behavioral preprečimo razvoj debelosti. problems, social isolation, and an increasing number of Ključne besede: motorične sposobnosti, gibalna asthma-related problems among children (Fonseca & dejavnost, gibalni razvoj, učenci, gibalna učinkovitost Gaspar de Matos, 2005). The long-term consequences of child obesity are connected to the possible risk of developing a life-long problem with obesity, which can Abstract lead to morbidity, such as cardio vascular disease, type 2 diabetes and certain types of cancer (Flegal, Graubard, The main aim of the research was to find out whether Williamson & Gail, 2005). One of many methods for there are any connections between physical fitness and measuring of body composition and obesity is body body mass index of children. The research has been mass index (Brettschneider & Naul, 2007). Physical carried out on 627 children, among which there were 317 fitness is generally understood as ability to perform girls and 310 boys aged from nine to eleven (AM=10.0; daily tasks without fatigue. Physical fitness consists of SD=0.810). In order to assess the physical fitness, six different components, which include cardio-respiratory Eurofit tests have been used. In addition, to assess whole- endurance, muscular endurance, strength, speed, body coordination Polygon backwards test was used. flexibility and balance (Adam, Klissouras, Ravazzolo, Children were classified as nonoverweight, overweight Renson & Tuxworth, 1993). For children, adolescents and obese according to age and sex specific body mass and adults, it is important to achieve and maintain a index (BMI) cut of point. ANOVA and Scheffe post-hoc suitable level of physical fitness. This allows them to test were used to assess the differences in physical successfully accomplish the numerous activities involved fitness between non-overweight, overweight and obese in school, work and free time. Many studies have found groups. Statistical significance was set at an α level of that overweight children are less physically fit than their 0.05. Differences between non-overweight, overweight non-overweight counterparts (Ross & Janssen, 2007). and obese children in all physical fitness tests, except Up till now, researchers in this field have mainly focused in Sit-and-reach and Plate tapping tests, are statistically on the effect body fat has on cardio-respiratory fitness significant (p<0.05). As expected, the level of physical activities (Deforche, Lefevre, Bourdeaudhuij, Hills, Duquet fitness is the highest in non-overweight group and vice & Bouckaert, 2003). versa, the lowest in obese group of children. This data suggests, that the level of physical fitness and weight status are closely related. In addition, overweight and obesity are limiting factors for children’s physical fitness
244 RELATIONSHIP BETWEEN BODY MASS INDEX AND EUROFIT TESTS RESULTS OF CHILDREN Črtomir MATEJEK, Jurij PLANINŠEC
Aims and hipoteses Results
The main aim of the research was to find out Table 1 shows the descriptive statistics of physical whether there are any connections between Eurofit fitness tests and the statistically significant differences tests performance and body mass index of children. We between the groups NOW, OW and O.
Table 1: Means, Standard Deviations (SD) of physical fitness tests, Results of One-way Analysis of ANOVA ANOVA Physical Fitness Tests BMI N Mean SD F p Non-overweight 394 7.38 1.61 Backward Polygon Overweight 151 8.90 2.27 110.898 .000 (sec) Obese 82 10.86 3.08 Non-overweight 394 33.30 4.87 Plate Tapping Overweight 151 33.48 4.95 1.456 .234 Obese 82 32.39 4.72 Non-overweight 394 29.42 5.28 VO2max prediction from 20 meters Overweight 151 26.32 3.95 46.881 .000 Endurance Shuttle Run (ml/kg/min) Obese 82 24.51 4.14 Non-overweight 394 18.17 6.82 Sit and Rich Overweight 151 17.76 6.75 .281 .755 (cm) Obese 82 17.76 5.96 Non-overweight 394 155.83 21.56 Standing Broad Jump Overweight 151 143.01 21.76 56.759 .000 (cm) Obese 82 130.96 16.83 Non-overweight 394 12.82 6.00 Flamingo balance Test Overweight 151 15.96 6.27 33.769 .000 Obese 82 18.40 7.45 Non-overweight 394 19.16 4.25 Sit-ups 30 seconds Overweight 151 17.75 3.54 17.015 .000 Obese 82 16.57 4.03 hypothesized that there is strong connection between The results of the backward polygon test show that children’s weight status and physical fitness test there are statistically significant differences (p<0.05) performance. between all three weight-groups in the category of whole body coordination. The most successful children in this test were NOW. OW group were a bit less successful Methodology and those from the O were the least successful. Post- hoc analysis revealed that there exist statistically The sample consisted of 627 children, aged from significant differences in coordination between NOW 9 to 11 years (AM=10.0; SD=0.810). Participants were and O, between NOW and OW and also between OW recruited from various primary schools of north-eastern and O children. The results of the 20 meters endurance Slovenia. In order to assess the physical fitness, six Eurofit shuttle run test show that there are statistically significant tests have been used: 20 meters Endurance Shuttle differences (p<0.05) between all weight-groups in the run, Standing Broad Jump, Flamingo test, Sit-ups 30 cardiorespiratory endurance. In this test the children seconds, Plate Tapping, Sit and Rich, in addition Polygon from NOW had the highest predicted maximal oxygen
Backwards test was used. Standing height was measured consumption (VO2max). The children from the OW had a with Martin’s anthropometer used, with the accuracy of bit lower VO2max than NOW and the O scored the lowest 0.1 cm, with shoes removed, feet together, and head in VO2max. Post-hoc analysis shows that there are statistically the Frankfort horizontal plane. Body mass was measured significant differences in VO2max between NOW and O, with a calibrated Seca Beam Balance 710, with the between NOW and OW and OW and O children. The accuracy of 0.1kg, with shoes, sweaters, coats, and results of the standing broad jump test show that there jackets removed. On the basis of obtained measures body are statistically significant differences between all three mass index (BMI; kg/m2) was calculated to determine groups in explosive leg-power. NOW children jumped the overweight and obesity of children. In our research, the farthest. OW children jumped a bit less far and those from criterion proposed by Cole et al. (2000) was used. Cut-off the O group jumped the least distance. Post-hoc analysis point for definition of non-overweight (NOW), overweight shows that there are statistically significant differences in (OW) and obese (O) groups is calculated according to the standing long jump between the NOW and O, between age of the children with one month accuracy. SPSS was NOW and OW and between the OW and O children. The used for data processing. Analysis of variance (ANOVA) results of the flamingo test show that there are statistically was used to examine differences in physical fitness significant differences (p<0.05) between all the groups in between non-overweight, overweight and obese groups balance. The most successful were NOW children. OW of children. Statistical significance was set at anα level of children scored a bit less successfully and those from the 0.05. O group were the least successful. It should be stressed that standard deviations in this test were all high, which
245 RELATIONSHIP BETWEEN BODY MASS INDEX AND EUROFIT TESTS RESULTS OF CHILDREN Črtomir MATEJEK, Jurij PLANINŠEC show that the results have a wide distribution. Also for this researching the relationship between physical activity, test a lower result translates to better achievement. Post- physical fitness and obesity is definitely defining the hoc analysis shows that there were statistically significant causality of the connection between them (Twisk, Kemper differences in balance test between the groups NOW & Van Mechelen, 2000). It is a fact that suitably intense and O, OW and O, and NOW and OW. The results of the and regular physical activity is necessary to maintain sit-up 30 seconds test revealed that there are statistically adequate level of physical fitness and also prevents significant differences between all three groups in trunk from appearance of obesity. In the future studies would strength. The most successful in this test were NOW be encouraging to include children’s physical fitness, children. OW Children were a bit less successful and the weight status as well as socio-cultural factors, such as least successful were O children. Post-hoc analysis shows family income, parental education, residence and child’s that there are statistically significant differences in trunk physical activity. strength between the NOW and WO and the NOW and O groups. There were no statistically significant differences for this test between OW and O children. There were References no statistically significant differences between all three groups in plate tapping and sit and rich tests, by which Adam, C., Klissouras, V., Ravazzolo, M., Renson, R., & Tuxworth, speed of limb movement and flexibility are assessed. W. (1993). Euroft: European Tests of Physical Fitness, 2nd edn. Strasbourg: Council of Europe, Committee for the development of sport. Bouchard, C., Blair, S.N., & Haskell, W.L. (2007). Why study Discussion physical activity and health? In C. Bouchard, S.N. Blair, & W.L. Haskel (Ed.). (2007). Physical Activity and Health (pp. 3-19). The purpose of this study was to determine the Champaign, IL: Human Kinetics. differences in the physical fitness of children with different Brettschneider, W.D., & Naul, R. (2007). Obesity in Europe. Young weight status. In five out of seven tests of physical fitness people’s physical activity and sedentary lifestyle. In W.D. the differences between non-overweight children, children Brettschneider, & Naul, R. (Eds.). (2007). Obesity in Europe. who are overweight and children who are obese were Young people’s physical activity and sedentary lifestyle (pp.7- statistically significant. Our findings are in consistence 26). Frankfurt am Main: Peter Lang. with some other studies, that the differences between Christodoulos, A.D., Flouris, A.D., & Tokmakidis, S.P. (2006). Obesity and physical fitness of pre-adolescent children those tree groups are significant in some but not in all during the academic year and the summer period: effects of tests (Deforche, Lefevre, Bourdeaudhuij, Hills, Duquet & organized physical activity. Journal of Child Health Care, 10(3), Bouckaert, 2003). It should be stressed that this study pp. 199-212. used BMI and sum of skinfolds as a criterion for defining Cole, T.J., Bellizzi, M.C., Flegal, K.M., & Dietz W.H. (2000). children’s weight status. The most physically fit were Establishing a standard definition for child overweight and non-overweight children, overweight children were less obesity worldwide: international survey. British Medical physically fit, while obese were the least physically fit. Journal, 320, pp. 1-6. Our findings are in agreement with other authors who Deforche, B., Lefevre, J., Bourdeaudhuij, I., Hills, A.P., Duquet, have discovered that obese children are less physically W., & Bouckaer, J. (2003). Physical fitness and physical activity in obese and nonobese Flemish youth. Obesity active and less physically fit than children who are non- Research, 11, pp. 434-441. overweight (Christodoulos, Flouris & Tokmakidis, 2006). In Flegal, K.M., Graubard, B.I., Williamson, D.F., & Gail, M.H. (2005). this study the same criterion for defining children’s weight Excess deaths associated with underweight, overweight, and status as in our study was used. Additional analysis has obesity. Journal of the American Medical Association, 293(15), revealed that non-overweight children are statistically pp. 1861-1867. significantly better than obese children and overweight Fonseca, H., & Gaspar de Matos, M. (2005). Perception of children in body coordination, endurance, explosive leg overweight and obesity among Portuguese adolescents: An power, balance and trunk strength. It should be stressed overview of associated factors. European Journal of Public out that body coordination, endurance, explosive leg Health, 15(3), pp. 323-328. Lasserre, A.M., Chiolero, A., Paccaud, F., & Bovet, P. (2007). power and balance are better performed in overweight Worldwide trends in childhood obesity. Swiss Medical Weekly, children than in obese children. This is in accordance with 137(9-10), pp. 157-158. the findings of other authors who have shown that obese Okely, A.D., Booth, M.L., & Chey, T. (2004). Relationships children had poorer performances on weight-bearing between body composition and fundamental movement skills tasks (Deforche, Lefevre, Bourdeaudhuij, Hills, Duquet among children and adolescents. Research Quarterly for & Bouckaert, 2003) and that there is a much higher Exercise and Sport, 75(3), pp. 238-247. possibility that children who are overweight achieve a Ross, R., & Janssen, I. (2007). Physical Activity, Fitness and lower level of physical fitness than children who are non- Obesity. In C. Bouchard, S.N. Blair, & W.L. Haskel (Ed.). overweight (Okely, Booth & Chey, 2004). Really worrying (2007). Physical Activity and Health (pp. 173-189). Champaign, IL: Human Kinetics. is the lower level of physical fitness of obese and also Twisk, J.W., Kemper, H.C., & Van Mechelen, W. (2000). overweight children. The reason for lover physical fitness Tracking of Activity and Fitness and the Relationship with level can be found in additional body weight, which can Cardiovascular Disease Risk Factors. Medicine and Science in be too much of a physical burden. On the other hand, our Sports and Exercise, 32(8), pp. 1455-1461. results support the prediction of other authors that lower Ward, D.S., Trost, S.G., Felton, G., Saunders, R., Parsons, M.A., physical fitness level is one of the reasons for appearance Dowda, M., & Pate, R.R. (1997). Physical activity and physical of obesity (Ward, Trost, Felton, Saunders, Parsons, fitness in African-American girls with and without obesity. Dowda & Pate, 1997). On the other hand, this could also Obesity Research, 5(6), pp. 572-577. mean that obese children lack of experiences and are World Health Organization. (2002). The world health report 2002-Reducing risk, promoting healthy life. Geneva: World therefore not so successful; witch could also be a reason Health Organization. for avoiding physical activity. The biggest challenge in
246 RAZISKOVALNE NALOGE IZ ŠPORTA Katja MEDIJA
RAZISKOVALNE NALOGE IZ ŠPORTA RESEARCH TASKS IN SPORT
Katja MEDIJA OŠ Jurija Vege Moravče
Povzetek vključenih v raziskavo, tehnik zbiranja podatkov in metod obdelave podatkov, Prispevek obravnava opis interesne dejavnosti, pri • zbiranje podatkov, kateri so se učenci učili pisanja raziskovalne naloge. • obdelava podatkov in razlaga ali interpretacija ter Cilja interesne dejavnosti sta bila motiviranje učencev • pisno poročilo in/ali govorna predstavitev za raziskovanje ter učenje pisanja raziskovalnih nalog. raziskave. Ugotovitve kažejo na to, da so bili učenci motivirani za pisanje naloge, naučili pa so se tudi sistema pisanja naloge. S pisanjem in raziskovanjem so se učenci veliko 2 Cilji naučili, postali so še bolj vedoželjni in samozavestnejši. Hkrati pa smo tudi ostale učence navdušili za Kakšni so bili cilji raziskovalnega krožka? raziskovanje. Cilji so bili sledeči: Ključne besede: raziskovalna naloga, motiviranje, –– motivirati učence za raziskovanje in pridobivanje novih raziskovanje, učenci. informacij (znanj), –– naučiti učence pisanja raziskovalne naloge.
Abstract 3 Način dela This paper covers the description of an interest activity in which pupils were learning how to write research V šolskem letu 2009/10 sem pričela z izvajanjem papers. The goals of this activity were to motivate pupils interesne dejavnosti – raziskovalni krožek. V prvi uri smo to explore and to learn how to write research papers. se z učenci pogovorili o temah, ki jih zanimajo. Že takrat Findings show that pupils were motivated for writing smo okvirno razčlenili, kaj v zvezi z izbrano temo želijo research papers and they learned how to write such raziskati. Do naslednje ure sem jim dala čas za razmislek papers. Pupils learned a lot by writing and doing research. o vsebini raziskovanja. V drugi uri sem učencem pripravila They also became more curious and self-confident. With učni list, na katerega so zapisali: this activity we also inspired other pupils to do some –– temo raziskovanja, research. –– cilje raziskovanja – kaj želijo z raziskovanjem ugotoviti, Key words: research paper, motivation, research, –– hipoteze. pupils. Najprej smo se z učenci pogovorili o ciljih in hipotezah. Nato so samostojno zapisali svoje ideje, nato smo se o njih pogovorili in dodali še manjkajoče podatke. 1 Uvod Svetovala sem jim, kje lahko najdejo gradivo za svoje delo. Učenci so doma (s pomočjo staršev) in tudi v šoli Otroci so zelo radovedna in vedoželjna bitja. Včasih (z mojo pomočjo) dopolnjevali teoretični del. Glede se zgodi, da nam zaradi prenatrpanih učnih vsebin na teoretični del in cilje smo oblikovali hipoteze oz. in dejavnosti v šolah učencem ne uspe omogočiti raziskovalna vprašanja, ki smo jih z različnimi tehnikami raziskovanja ali pridobivanja informacij (znanja) na preverjali. Učenci so ugotovitve razčlenili po hipotezah oz. drugačen način. Raziskovanje različnih tem je pisano na raziskovalnih vprašanjih. Na koncu so zapisali še sklep in kožo predvsem nadarjenim učencem in učencem, ki želijo zaključek ter navedli literaturo. vedeti kaj več o določeni temi. Učenci so izbrali raznovrstne teme, opisala pa bom Raziskovalni krožek je priložnost za učence, ki želijo dve raziskovalni nalogi, ki sta jih opravila dva učenca iz raziskati temo, ki jih zanima. Pri interesni dejavnosti športnih vsebin. Oba dečka obiskujeta 4. razred. Anže je spoznajo način pisanja raziskovalne naloge in iskanja izbral temo košarka, Žan pa nogomet. različnih informacij. V začetku učenci potrebujejo ogromno usmeritev, pomoči in tudi spodbude. Večkrat se zgodi, da so na začetku učenci navdušeni nad pisanjem 4 Raziskovalna naloga – Košarka raziskovalne naloge, kmalu pa se izkaže, da temu še niso kos in nad pisanjem in raziskovanjem obupajo. Anže je navdušen športnik, ki ga zanimajo različni Od učenčeve motivacije, delavnosti in sposobnosti športi. Izbral si je temo košarka. Določila sva se, katera pa je odvisno, ali bo ob naši spodbudi nadaljeval z poglavja bo vključil v svojo nalogo. Odločil se je za opis raziskovanjem ali pa bo s pisanjem naloge počakal še in pravila igre, opis opreme, zgodovino košarke, opis kakšno leto. Pomembno je, da si učenec izbere temo, ki slovenske in NBA lige ter se dotaknil evropskega in ga resnično zanima. svetovnega prvenstva v košarki. Raziskovanje poteka po določenih stopnjah, ki smo Za raziskovalni del je uporabil delno strukturirani jih upoštevali pri našem delu. Te stopnje so (po Cencič, intervju – kvalitativno raziskovanje. Mesec (1998) 2007): opredeljuje kvalitativno raziskavo kot raziskavo, pri • tema ali raziskovalni problem, kateri sestavljajo osnovno izkustveno gradivo, zbrano v • študij virov in literature, raziskovalnem procesu, besedni opisi ali pripovedi, in v • načrtovanje raziskave: načrtovanje metod, vzorca kateri je gradivo tudi obdelano in analizirano na besedni
247 RESEARCH TASKS IN SPORT Katja MEDIJA način brez uporabe merskih postopkov, ki dajejo števila in med dečki in deklicami. Svoje ugotovitve je predstavil brez operacij nad števili. Z izrazom kvantitativna raziskava po raziskovalnih vprašanjih. Ugotovil je, da se med dečki označimo raziskavo, pri kateri sestavljajo osnovno in deklicami ne pojavljajo večje razlike v spremljanju izkustveno gradivo podatki, pridobljeni s standardiziranimi nogometa. Njegova hipoteza, da učenci slabo poznajo merskimi postopki. V okviru kvalitativnega pristopa zgodovino nogometa, je bila potrjena. Anketa je pokazala, ne proučujemo večjega števila oseb z namenom, da da fantje bolje poznajo nogometna pravila kakor deklice, raziščemo posamezni primer ali manjše število primerov. kar je potrdilo njegovo hipotezo; odgovor pa je bil Posamezen primer ponuja bogastvo različnih vidikov, pričakovan, saj več dečkov kakor deklic trenira nogomet. dimenzij, pojmov. Učenci srednje dobro poznajo slovenski nogomet, dobro Delno strukturirani intervju je odprti intervju, pa poznajo vodilne klube v ligi prvakov. Najljubši igralec je pri katerem ne uporabljamo vnaprej do potankosti tako pri dečkih kot pri deklicah L. Messi. pripravljenega vprašalnika, ampak samo vodilo, ki spraševalca usmerja. Spraševalec je z osebo, ki jo intervjuja v neposrednem stiku (Mesec, 1998). Sagadin 6 Sklep (1995) pravi, da je v primerjavi s standardiziranim (strukturiranim) nestandardizirani intervju bolj fleksibilna Interesna dejavnost se je izkazala za odlično pogovorna in poizvedovalna situacija. Pri njem je vnaprej priložnost, da učence seznanimo z raziskovanjem. določen le cilj poizvedovanja. Tovrstno delo je učence spodbudilo k drugačnem Po prebrani literaturi je Anže napisal teoretični del iskanju informacij. Poleg tega so se učenci naučili naloge, katerega sva skupaj prebrala, pregledala in pisanja raziskovalne naloge – vemo, da imajo učenci dopolnila. Na podlagi teorije in zanimanja sva oblikovala težave s pisanjem raziskovalnih nalog, saj jih nihče ne vodila za intervju. Za intervju sva se domenila z dvema nauči sistematičnega pisanja le-teh, morajo pa jih znati košarkarjema KK Helios Domžale – Domnom Lorbkom in pisati – če ne prej, pa v srednji šoli ali na fakulteti v Alvinom Snowom. Pogovor je potekal v dvorani KK Helios obliki seminarskih nalog. Moja opažanja kažejo na to, Domžale. Po intervjuju je glede na raziskovalna vprašanja da so učenci pri delu uživali – saj jim je bilo omogočeno zapisal ugotovitve in zaključek. Tako je nastal opis teh pridobivanje informacij na različne načine. Ker so bile dveh igralcev – opisal je njun »košarkarski začetek«, naloge odlično narejene in predstavljene, so postali kariero, dosežke, idole, želje ter tudi osebne značilnosti in samozavestnejši. Pokazali so tudi željo po ponovnem podatke. raziskovanju, za raziskovanje smo navdušili še ostale učence. Moji cilji so bili več kot preseženi. Z interesno dejavnostjo bom nadaljevala, saj opažam veliko zanimanje 5 Raziskovalna naloga – Nogomet in tudi dobre rezultate.
Žan je nadobuden nogometaš, zato ni bilo dileme, kateri naslov si bo izbral. Njegova naloga vsebuje 7 Literatura naslednje teme: opis igre, pravila, zgodovino nogometa, nogomet v Sloveniji, Evropi in svetu. Opisal pa je še svoj Cencič, M. (2007). Pedagoško raziskovanje. Kvantitativna najljubši klub in igralca. Na podlagi teorije je oblikoval empirična neeksperimentalna raziskava. Delovno gradivo. raziskovalna vprašanja ter hipoteze, ki jih je preverjal s http://www.pef.upr.si/MARA/SKRIPTA/Kvantitativno%20 pomočjo ankete, ki jo je razdelil med učence 4. razredov. raziskovanje-2007-1.pdf (2. 5. 2010). Mesec, B. (1998). Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem Z anketo je preverjal poznavanje nogometa, njegovih delu. Ljubljana: Visoka šola za socialno delo. pravil, zgodovine; želel pa je ugotoviti tudi priljubljenost Sagadin, J. (1995). Nestandardizirani intervju (1. del), Sodobna tega športa in njegovih igralcev. Raziskoval je tudi razlike pedagogika, letnik 46, št. 7–8, str. 311–322.
248 OBISK AMERIŠKIH KOŠARKARJEV NA OŠ JURIJA VEGE Katja MEDIJA
OBISK AMERIŠKIH KOŠARKARJEV NA OŠ JURIJA VEGE VISIT OF AMERICAN BASKETBALL PLAYERS AT JURIJ VEGA PRIMARY SCHOOL
Katja MEDIJA OŠ Jurija Vege Moravče
POVZETEK 2 CILJI IN HIPOTEZE
V prispevku in z video posnetkom želim predstaviti Cilji obiska so bili naslednji: učno uro košarke, ki sta jo izpeljala dva profesionalna –– izvedba zanimive učne ure, pri kateri bodo učenci ameriška košarkarja. Cilj obiska je bil popestritev športne spoznali osnove košarke, vzgoje in popularizacija košarke na naši šoli. V učni –– motiviranje učencev za gibanje in igranje košarke, uri so učenci izvajali različne elemente (male) košarke. –– popularizacija košarke na šoli. Ugotovitve glede na opazovanje učinka kažejo na to, da Glede na cilje sem postavila hipoteze, s katerimi sem tovrstne popestritve pozitivno vplivajo na šolsko delo in ugotavljala uspešnost obiska. motivacijo učencev, večjega učinka na popularizacijo H1: Učenci bodo za delo zelo motivirani. športa in gibanja pa čez čas ni bilo zaznati. H2: Učenci bodo po obisku bolj motivirani za igranje Ključne besede: košarka, popestritev, motivacija, košarke, posledično tudi za gibanje. učenci H3: Priljubljenost košarke na šoli se bo po obisku zvišala.
ABSTRACT 3 OPIS DEJAVNOSTI With paper and video clip I wish like to present a basketball lesson which was taught by two professional 7. aprila 2009 sta nas na OŠ Jurija Vege Moravče American basketball players. The goal of the visit was obiskala dva ameriška košarkarja, ki sta v sezoni 2008/09 to bring some diversity to Physical Education and to igrala v KK Zagorje. Joshua Johson in David Paris sta make basketball more popular at our school. During the učence 3. razreda najprej obiskala v razredu. Sledil je lesson pupils were performing various elements of (mini) pogovor in obvezno dajanje podpisov. Nato smo se basketball. According to my observations I find that these preselili v telovadnico, kjer smo skupaj izvedli dve šolski kinds of entertaining activities during P.E. have a positive uri. Dejavnosti s treninga sta košarkarja prilagodila otroški effect on school work and pupils’ motivation. Basketball starosti in sposobnostim. as a sport, however, did not become more popular, Kakšne so temeljne značilnosti učenja tehnike gibanja neither was there seen any increase in the interest for v košarki? Starostno obdobje od 9. do 12. leta je idealno further physical activities. za usvajanje različnih gibalnih vzorcev. Mala košarka Key words: basketball, diversity, motivation, pupils se kot vsebina pojavlja v 4. razredu, vendar sem glede na učenčeve gibalne sposobnosti presodila, da lahko uvedem tovrstno uro že v 3. razredu. Nova gibanja 1 UVOD učimo s temeljnimi tehničnimi vajami, ki ne smejo biti predolge in suhoparne. Gibanja naj bodo enostavna, da Športna vzgoja je vzgojno-izobraževalna dejavnost, ki se učenci osredotočijo ne le na nalogo, ampak tudi na vpliva na razvoj gibalnih, spoznavnih in čustveno-socialnih njeno pravilnost. Ko učenci v grobem obvladajo temeljna lastnosti otrokove in mladostnikove osebnosti ter ustrezne gibanja, vključimo dejavnosti in igre, s katerimi popestrimo odnose med njimi (Dežman, C. in B., 1998; Dežman, vadbo (Erčulj in Dežman, 2008). 2000). Eden izmed namenov in ciljev športne vzgoje Gibanja, ki se pojavljajo v košarki, so naravne oblike je vsekakor navdušiti oz. pripraviti otroka za nadaljnje gibanja, ki jih učenci poznajo že iz prejšnjih let: hoja, ukvarjanje s športom. To dosežemo s tem, da znamo tek naprej, prisunski koraki, meti; dodamo pa lahko še športno dejavnost učencu prikazati na njemu zanimiv zahtevnejša gibanja z vidika koordinacije, orientacije … način in ga pri dejavnosti spodbujati z različnimi prijemi. V In kako so potekale naše dejavnosti v teh dveh urah? učnih situacijah namreč bolj motivirani učenci uporabljajo Dejavnosti so potekale po frontalni učni metodi. To višje in kompleksnejše spoznavne procese in se zato tudi pomeni, da vsi učenci vadijo hkrati. Delo lahko poteka več in bolj kakovostno nekaj naučijo v primerjavi z manj individualno, v paru ali skupinah. Učenci so razporejeni motiviranimi učenci (Jetton in Aleksander, 2001; Pintrich, v kolone, vrste, kroge in podobno. Izbiramo lahko med 2003). zaporednim in vzporednim načinom dela – pri prvem Košarka je eden izmed priljubljenih športov. Vključena načinu učenci v manjših skupinah opravljajo vsako je v učne načrte športne vzgoje osnovnih in srednjih nalogo zaporedno določen čas ali z določenim številom šol ter tudi fakultet. Dežman (2000) navaja, da košarka ponovitev. Pri vzporednem načinu so posamezniki oz. predstavlja najbolj množično in kakovostno interesno skupine razporejeni po celotnem prostoru, vsako nalogo športno dejavnost v omenjenih šolah. Na naši osnovni opravljajo vsi hkrati nek določen čas ali z določenim šoli sem opazila manjše zanimanje za ta šport (največje številom ponovitev (Dežman, 2000). zanimanje predstavlja nogomet). Zato sem se odločila, da Pričeli smo z ogrevalnim tekom in izvajanjem v goste povabim dva košarkarja z namenom popestritve in gimnastičnih vaj. Sledile so vadbene naloge, s katerimi popularizacije tega športa na šoli. vplivamo na razvoj določenih gibalnih in psihičnih sposobnosti, ter urimo, utrjujemo in izpolnjujemo gibalno- taktične navade, spretnosti in veščine kot tudi košarko v celoti (Dežman, 2000).
249 VISIT OF AMERICAN BASKETBALL PLAYERS AT JURIJ VEGA PRIMARY SCHOOL Katja MEDIJA a) Vodenje žoge –– Zabijanje Vodenje žoge uporabljamo pri prenosu žoge in v Učenci s pomočjo Joshue in Davida zabijajo na koš. napadalnih akcijah. Telo je vzravnano in nagnjeno nekoliko –– Podajanje žoge v paru naprej. Pozorni smo, da učenci po žogi ne udarjajo, Učenca si med gibanjem podajata žogo. Obrnjena sta ampak jo potiskajo k tlom z iztegovanjem roke v komolcu eden proti drugem. Žogo si podajata izpred prsi. in upogibanjem v zapestju. Navajamo jih tudi na to, da je –– Podajanje žoge v trojkah in met na koš glava dvignjena in pogled usmerjen naprej. Učenci si v trojkah podajajo žogo ter med podajami b) Meti na koš menjajo položaje. Eden izmed učencev zaključi akcijo z O metih govorimo takrat, kadar učenci mečejo v loku. metom na koš. Zanje je značilno, da sila, s katero učenci vržejo proti cilju, ni –– Igra prevelika – ne sme biti pa tudi premajhna (kar se dogaja na Igranje košarke po skupinah. V naši uri sta se Joshua razredni stopnji, ker učenci še nimajo dovolj moči) (Dežman in David pomerila s šolsko košarkarsko ekipo. C. in B., 1998). Na koš lahko mečemo na več načinov (met z obema rokama – pogost način pri mlajših učencih, met z obema rokama izpred prsi ali brade, met z obema rokama 4 UGOTOVITVE IN SKLEP iznad glave …). Izbira meta je odvisna od moči igralcev, igralnih okoliščin in oddaljenosti od koša (Dežman, 2000). Kakšen je bil učinek obiska, sem spremljala nekaj časa. c) Lovljenje in podajanje žoge Prvo hipotezo, da so bili učenci zelo motivirani za Lovljenje žoge in podajanje omogočata sodelovanje delo, lahko potrdim. Učenci so v teh dveh učnih urah zelo med učenci. Ali bo podajanje oz. lovljenje uspešno, je uživali. Za delo so bili zelo motivirani. Izrazili so željo po odvisno od podajalca in spremljevalca žoge. Lovimo lahko ponovnem obisku. Tovrstne popestritve resnično pozitivno z eno ali obema rokama. Lovljenje predstavlja začetni vplivajo na delo in tudi rezultate šolskega dela. element vsake akcije z žogo. Tesno je povezano z ostalimi Drugi dve hipotezi – da bodo učenci po obisku bolj elementi z žogo: z vodenjem, s podajo ter z metom na koš. motivirani za igranje košarke, posledično tudi za gibanje Na začetku bo žoga učencem pogosto padala na tla. Zato ter da se bo priljubljenost košarke na šoli po obisku je pomembno, da najprej izvajamo vaje, kjer učenci žogo zvišala, lahko le delno potrdim. Nekaj časa po obisku se lovijo na mestu, nato šele v gibanju (Dežman, C. in B., je priljubljenost košarke zvišala – učenci so večkrat izrazili 1998; Dežman, 2000). željo po igranju. Vendar, ko smo to šolsko leto za učence Podajamo lahko na več načinov (z obema izpred prsi in pripravili interesno dejavnost košarka, ki bi jo izvajali iznad glave, podaje z eno roko …). Biti morajo natančne, trenerji KK Helios Domžale, za dejavnost ni bilo večjega hitre ter pravočasne (Dežman, 2000). zanimanja. Prav tako tudi ne za šolsko košarkarsko ekipo. Verjetno bi se pokazalo večje zanimanje, če bi dejavnost vpeljali takoj po obisku. Dejavnosti z žogo: Če povzamem dogajanje in navdušenje, ki je vladalo tisti dan, lahko zatrdim, da tovrstne popestritve resnično –– Met žoge z obema rokama izpred prsi oz. iznad pozitivno vplivajo na delo, počutje učencev. Če je le glave z zaletom mogoče, različne popestritve – obiske, nove dejavnosti, Učenec v prvi skupini teče proti košu in skuša zadeti pripomočke čim večkrat vključimo v šolsko delo. Te stvari koš z metom z obema rokama. Učenec iz druge skupine učencem ostanejo v spominu. žogo ulovi in jo poda naslednjemu učencu v prvi skupini. Vlogi skupin se zamenjata. –– Vodenje žoge z eno roko 5 LITERATURA Učenci vodijo žogo z eno roko do črte in nazaj. Paziti morajo, da vodijo žogo z eno roko in da jim le-ta ne uide. Dežman, C. in B. (1998). Motorika z žogo v prvem triletju osnovne Pomembno je pravilno in tudi hitro izvajanje. šole. Ljubljana: Fakulteta za šport. –– Vodenje z eno roko in met na koš Dežman, B. (2000). Košarka za mlade igralce in igralke. Ljubljana: Vodenju žoge dodamo met na koš. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Erčulj, F., Dežman, B. (2008). Novosti pri poučevanju male –– Met na koš z mesta izpred prsi košarke in malega rokometa s primeri dobre prakse: Učenci mečejo na koš z mesta izpred prsi. Žogo interno gradivo za udeležence seminarja permanentnega ujamejo in jo podajo naslednjemu v skupini. izobraževanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, center za stalno –– Spretnosti z žogo strokovno izpopolnjevanje. Učenci si podajajo žogo med nogami – žoge ne smejo Jetton, T. L. in Aleksander, P. A. (2001). Interest assessment and kotaliti, ampak si jo morajo podajati iz roke v roko. Žoga the content area literacy environment: Challenges for research mora čim hitreje potovati od prvega do zadnjega v koloni. and practice. Educational Psychology Review, 13 (3), 303-318. Učenci menjajo položaje. Pintrich, P. R. (2003). A motivational science perspective on the –– Vodenje žoge med stožci in met na koš role of student motivation in learning and teaching contexts. Journal of Educational Psychology, 95 (4), 667-686. Učenci vodijo žogo med stožci z eno roko. Met na koš. Vodenje žoge do skupine.
250 SKRB ZA GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA PRI OTROCIH Z MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA Branka MEDVED
SKRB ZA GIBANJE IN ŠPORTNA VZGOJA PRI OTROCIH Z MOTNJAMI AVTISTIČNEGA SPEKTRA
CARING FOR PHYSICAL EXERCISE AND PSYSICAL EDUCATION OF CHILDREN WITH AUTISM SPECTRUM DISORDER
Branka MEDVED Center za sluh in govor Maribor
IZVLEČEK dosegajo skoraj vse splošne cilje športne vzgoje.
V prispevku sem želela predstaviti svoja gledanja na poučevanje učencev z motnjami avtističnega spektra POMEN ŠPORTNE VZGOJE ZA UČENCE Z MAS (MAS), saj se je treba zavedati, da je vedno več otrok s to in podobnimi motnjami vključenih v redne programe Za otroke z MAS bi lahko rekli, da se nahajajo v nekem osnovne šole. Učiteljeva vztrajnost pri delu s temi otroki posebnem stanju, ki je še vedno zelo nerazumljivo. Vemo ne sme poznati meja. Ustvarjanje situacij, da bodo učenci pa, da imajo težave pri pridobivanju znanja in razumevanju z MAS motivirani narediti nekaj, prav tako ne. S primernim ljudi ter sveta, ki je okoli njih. Tako kot smo posamezniki in prilagojenim izvajanjem pouka športne vzgoje moramo med seboj različni, so različni med seboj tudi otroci z MAS težiti k temu, da se bodo učenci z MAS razvili v čim bolj - vsak tak otrok je zgodba zase. Tega se moramo zavedati samostojne in neodvisne osebnosti. tudi učitelji, ki s temi učenci delamo. Pozorni moramo biti Ključne besede: avtizem, motnje avtističnega spektra, na stopnjo razvoja njihovih duševnih in gibalnih funkcij športna vzgoja, gibanje ter upoštevati morebitno zaostajanje ali prehitevanje v razvoju. Za otroka je zelo pomembna tudi socialna zrelost. ABSTRACT Za socialno zrelega smatramo otroka, ko primerno in neodvisno izvaja vsakodnevne aktivnosti. Poskrbeti je The article objective was to present my views on potrebno, da bo veščine in spretnosti, ki jih potrebuje, teaching school children with ASD since an increasing obvladal ter da bo svojim letom primerno samostojen. number of children with ASD or other disorders are Učitelj športne vzgoje bo takšnega učenca lažje pripeljal included in regular school programmes. Teacher’s do različnih novih izkušenj; udeležili se bodo izletov v persistence when working with these children should naravo, obiskovali plavalni tečaj, vključili se bodo v šolo v be infinite. Creating situations to motivate children with naravi, ogledali športna tekmovanja … ASD to do an activity or not to do it is essential. It is also imperative to adjust the programme of physical education to their needs enabling them to become as independent SPECIALNO PEDAGOŠKI NAPOTKI IN and self-supporting personalities as possible. PRILAGODITVE ZA DELO Z UČENCI Z MAS Key words: Autism, autism spectrum disorder, physical education, physical exercise. Motorika je navadno močnejši element pri otrocih z MAS, pa vendar prihaja včasih do velikih odstopanj v njenem razvoju. Učitelj športne vzgoje bi moral biti OPREDELITEV PROBLEMA seznanjen s težavami, ki se najbolj pogosto pokažejo pri teh otrocih na področju motorike. Pred petimi leti sem kot športni pedagog začela Lahko so preveč ali premalo občutljivi oz. dojemljivi za poučevati učence z MAS. Na poučevanje teh učencev gibanje in premikanje. Učitelj mora to upoštevati pri urah sem se vnaprej pripravila, prebrala veliko strokovne športne vzgoje. literature s tega področja, vedela, da bo delo drugačno, Pri hipoaktivnih učencih je ta problematika povezana vendar si nisem predstavljala, da se bo tako zelo s strahom pred višino, premikanjem gor ali dol (npr. po razlikovalo od mojega dotedanjega dela. Kmalu se je stopnišču). Učenec se nam zdi negotov, ne želi se gibati pokazalo, da so učenci bolj posebni od najbolj posebnega v naravi ali na igrišču, lahko pa se tudi upira iti k uram in da si med seboj v skupini petih učencev niti dva nista športne vzgoje. podobna. Skupinskega dela ni bilo, razen skupnega Nasprotje je hiperaktiven učenec; pravimo, da ga je prihajanja v telovadnico in iz nje. Celo uro športne vzgoje povsod polno, nenehno se premika, se vrti, poskakuje, sem delala individualno, malo z enim, malo z drugim, maha z rokami, teka po namišljeni liniji in podobno. trudila sem se spraviti jih v skupino, vendar vse skupaj ni Ponavadi ima tudi težave z ravnotežjem; pri vseh bilo podobno ničemur. Ves čas sem bila nezadovoljna s ravnotežnostnih nalogah potrebuje pomoč učitelja. Učitelj svojim delom in rezultati, kljub temu, da sem se veliko več naj učencu pomaga na tak način, da mu v začetku nudi pripravljala na ure in bolj naporno delala. popolno pomoč. Tako bo vedel, da mu je učitelj v oporo Ugotovila sem, da se moram tudi jaz drugače in se bo počutil pri izvajanju naloge varno. V nasprotnem organizirati, kot sem bila vajena do sedaj. Klasične oblike primeru naloge ne bo želel izvajati. Učitelj je tisti, ki mora ure, sestavljene iz treh delov, s temi učenci ni bilo mogoče začutiti, kdaj je učenec na stopnji, ko mu pomoč ni več izvajati, zato sem se prilagajala njim, trenutni situaciji in potrebna, oziroma mu je potrebna le delno. poskusila izkoristiti vsak njihov trenutek pripravljenosti za Navadno so otroci bolj spretni, kadar izvajajo vadbo. Počasi sem začela ugotavljati, da pravzaprav niso enostavne motorične aktivnosti, s sestavljenimi pa imajo vse ure tako neuspešne, da učenci pravzaprav dosegajo težave ali pa jih sploh niso sposobni izvesti. Učitelj naj določene cilje … danes pa sem prepričana, da počasi vedno osmisli izvajanje aktivnosti, saj bodo takrat učenci z
251 CARING FOR PHYSICAL EXERCISE AND PSYSICAL EDUCATION OF CHILDREN WITH AUTISM SPECTRUM DISORDER Branka MEDVED
MAS veliko bolj uspešni. Učencem naj tudi pojasni, zakaj Učiteljeva naloga v procesu vzgoje in izobraževanja na je dobro, da neko aktivnost izvajajo in kaj bodo s tem področju športne vzgoje je tudi ugotavljanje, spremljanje pridobili. in vrednotenje gibalnih sposobnosti ter telesnih značilnosti Učitelj športne vzgoje bi naj bil kot kakšna naprava, ki vsakega otroka. Pomemben naj nam bo predvsem osebni skozi vadbeni proces ugotavlja, kaj posameznega učenca napredek otroka, ki ga je dosegel v določenem časovnem straši, kaj ga navdušuje, s čim se pomiri in tudi, kaj ga obdobju. pušča ravnodušnega. Te značilnosti si učitelj zapisuje, to Pri delu z učenci z MAS verjetno velja, da ni enega pa mu pomaga pri načrtovanju prihodnjih dejavnosti. samega pristopa, ki bi bil učinkovit za vse, pa tudi ni Težava pri komuniciranju z učenci z MAS je tudi nujno, da je učinkovit pri enem otroku ves čas le en in isti vzpostavljanje očesnega kontakta. Učitelj lahko za pristop. »pridobivanje pogleda« izvaja namesto klasičnega začetnega pozdrava ob začetku in koncu ure posedanje učencev v krog, prijem za roke (če ga odklanjajo, ga ZAKLJUČEK uvaja kdaj kasneje) in navodilo »poglejmo se«. Potem se prijazno pozdravi z učenci. Moja dosedanja oblika dela na področju športne Učiteljeva vztrajnost pri delu s temi učenci ne sme vzgoje z učenci z MAS se je pokazala za uspešno. Vključili poznati meja. Ustvarjanje situacij, da bodo motivirani so se tudi v zimsko šolo v naravi in nam dokazali, da so, narediti nekaj, prav tako ne. Zato pa učitelj pri če jim to omogočimo in ne rečemo že vnaprej »z njimi se izobraževanju in vzgoji učencev z MAS ne sme ostati sam. pa to ne bo dalo«, v individualnih aktivnostih, smučanju in Delo naj bo timsko, kar pomeni, da bo v obravnavo in delo teku na smučeh enako uspešni kot njihovi vrstniki. z učencem vključenih več različnih strokovnjakov - učitelj, Tudi aktivnosti, v katere se vključujejo starši in psiholog, logoped, defektolog, fizioterapevt, delovni učenci, so lahko oblika dela, s katero bo učitelj pridobival terapevt in seveda starši. nove informacije o športnih vsebinah, ki so učencem Za učitelja športne vzgoje je zelo dobrodošlo v zadovoljstvo in bo tako lažje načrtoval svoje delo v sodelovanje s fizioterapevtom in delovnim terapevtom, prihodnje. kadar sta na razpolago. Vsi skupaj sodelujejo pri Športna vzgoja je predmet, kjer lahko učitelj ustvarja obravnavi učenčevega gibalnega področja in njegovi pogoje, da se bodo učenci z MAS počutili varno in skrbi za samega sebe. Tako se enake dejavnosti lahko prijetno, hkrati pa dosegali cilje športne vzgoje. Ponudi ponavljajo pri več različnih učnih ali terapevtskih urah, jim lahko vsebine, s katerimi se bodo telesno in duhovno kar pomeni, da iste cilje poskušajo doseči različni razvijali, nauči ji lahko uživati v gibanju, omogoči jim, strokovnjaki in seveda so možnosti za uspeh pri otroku da jim le-to pomeni veselje in zdrav način življenja. Naj takoj večje. Pomembno pa je, da otrok dobiva od vseh, ki bo tudi športna vzgoja tista, ki bo doprinesla k njihovi z njim delajo, enaka navodila, kako naj nekaj naredi (npr. samostojnosti in neodvisnosti v življenju. oblačenje majice). Učencem z MAS je velikokrat potrebno časovno omejiti določene dejavnosti; nekaterim traja igra predolgo, LITERATURA drugi pa si ne želijo prekiniti dejavnosti. Učitelj lahko uporabi glasbo kot spremljevalni element igre in ko je Attwood, T. (2007). Aspergerjev sindrom. Radomlje: Megaton. glasbe konec, to pomeni tudi konec neke dejavnosti. Jurišić, B. (1992). Avtizem. Ljubljana: Zavod republike Slovenije Glasbo kot časovno omejitev lahko uporabimo tudi pri za šolstvo. oblačenju športne opreme. Glasba naj bo vedno ista, tako Štemberger, V. (2004). Otroci in gibanje. Za srce, 12 (3). Kaj je avtizem? Center za avtizem. Pridobljeno 16.4.2010 s učenci že vnaprej vedo, koliko časa imajo za oblačenje. http://www.avtizem.org/kaj_je_avtizem.html Telovadnica je prostor, kjer je navadno glasno in Glavne značilnosti avtizma. Center za avtizem. Pridobljeno hrupno, še posebej, če sta v njej dva razreda hkrati 16.4.2010 s http://www.avtizem.org/glavne_znacilnosti_ (pogosta situacija v šolah, zaradi prostorske stiske). avtizma.html Takrat lahko učitelj prostor razdeli na dva dela, učencem Poučavanje učenika s autizmom. Agencija za odgoj i obrazovanje. povemo, kje se lahko gibajo in organiziramo vadbo tako, (2008). Pridobljeno 20.4.2010 s http://www.azoo.hr/ da jih bo druga skupina čim manj motila. Pri učencih admin/fckeditor/File/Poucavanje%20ucenika%20s%20 z MAS lahko prihaja do zapiranja vase, do različnih autizmom,%20Prirucnik.pdf vedenjskih težav, ker jih preprosto moti okolje. Učitelj je Jurišić, B. (2006). Učenje otrok s spektroavtistično motnjo za čim bolj samostojno življenje in delo. Pridobljeno 20.4.2010 s tisti, ki se bo odločil, ali bo spreminjal otroke, da se bodo http://ss1.spletnik.si/000/000/0ed/06b/jurisic_23.pdf prilagodili okolju ali pa bo vsaj delno spremenil okolje, da bo bolj prijazno in ustrezno za otroka ter se na ta način izognil vedenjskim težavam.
252 KO GIB PRIPOVEDUJE Darka MIKULANDRA
KO GIB PRIPOVEDUJE WHEN THE MOVEMENT SPEAKS
Darka MIKULANDRA Osnovna šola Tržič
»Ni pomembno kaj plešemo, ampak kako plešemo.« (Iko Otrin)
POVZETEK Ples ima v otrokovem svetu več pomenov. Je gibanje ob zvoku, ritmu, glasbi, govoru ali tišini. Izhaja iz telesa Ples je del človekovega delovanja in bivanja. Z njim in njegovega gibanja. Telo je večni instrument, skozi oblikujemo, izražamo in ustvarjamo gibanje. Z gibom katerega se zrcali naš odnos do sebe, do drugih in do se otrok zaveda svojega telesa, doživlja ugodje, razvija sveta. (Zagorc, 1992) gibalne sposobnosti in pridobiva zaupanje v svoje telo. Ples je prosto gibalno ustvarjanje in izražanje ob Z gibalnim izrazom prikažemo občutke, počutja, spodbudi. Spodbuda je lahko zunanja (glasba, predmet, dogodke in različne vsebine. plesalec) ali pa notranja (iz notranje predstave predhodnih Gibalne izraze lahko strnemo v plesno dramatizacijo. doživetij). Otroci s pomočjo naravnega gibanja iščejo svoj Ta je otrokom blizu, saj ob pripovedovanju na začetku plesni izraz, razvijajo umetniško ustvarjalnost in se kot sami iščejo ustrezne gibalne motive, ki jih kasneje posamezniki uveljavljajo in potrjujejo. oblikujemo v smiselno celoto. Tako aktivno sodelujejo, Pri plesni dramatizaciji izhaja gibalni izraz v doživljanju razvijajo ustvarjalnost, izraznost, se potrjujejo kot člani zgodbe in iz medsebojnih vlog v zgodbi. skupine, razvijajo strpnost in pozitivne medčloveške Plesna dramatizacija je skupek vseh zvrsti plesnih odnose. dejavnosti, ki so oblikovane v celoto. Vodimo jo s In prav to že nekaj let uspešno spodbujam v skupinah pripovedjo o dogajanju. Besedno izražanje je v naravni otrok prve triade, ki rezultate svojega dela z veseljem povezavi z gibanjem, zato je bolj doživeto, otroci si lažje prikažejo tudi publiki. zapomnijo. Tej obliki pravimo naravno učenje. (Kroflič, Ključne besede: ples, gibanje, gibalni izraz, plesna Gobec, 1995). dramatizacija, odnosi S plesno dramatizacijo spodbujamo individualno in skupinsko ustvarjanje. »It's not important what we dance, but how we dance.« Vzgajanje s plesom postaja uspešno motivacijsko (Iko Otrin) sredstvo, sprostitvena tehnika za spodbujanje ustvarjalnega mišljenja, uveljavljanje posameznika kot tudi njegovega vključevanja in sodelovanja v skupini.
ABSTRACT PLESNA DRAMATIZACIJA: ČAROBNI GOZD Dance is a part of human activity and habitation. With dance we form, express and create movement. Otroci preko šolskega leta spoznajo veliko pravljic. Children get aware of their bodies when they move; Vživljajo se v junake in preko različnih dejavnosti they experience pleasure, develop their motor skills and interpretirajo vsebino. Pripovedujejo, slikajo, oblikujejo acquire confidence in their body. lutke, odigrajo razredne predstave. Pri tem v veliki meri With motion expressions we can show different uporabljajo govor in gib. Poseben izziv pa je pravljico feelings, emotions, events, actions and different contents prikazati le z gibom, na način, da vsebino vsi razumejo. of the story. Movement expressions can be summed up Tega izziva smo se lotili v obeh skupinah prvega in a dance dramatization. Dance dramatization is close razreda Osnovne šole Tržič, kjer z učiteljicami gibanju in to children because they try to find their own movements izraznosti posvečamo veliko pozornosti. Kot spodbuda which are later created to a meaningful whole. Their nam je bila tudi bližajoča prireditev Pozdrav pomladi, ki je active participation, creativity and expressions confirm bila tematsko vezana na pravljice. themselves as members of the group and develop Ideja se je utrnila v trenutku. Strniti nekaj pravljic v tolerance and positive interpersonal relationships. celoto in jo povedati z gibom. Izbrala sem pravljice in This issue is promoted in the first triad groups poslušala veliko skladb različnih zvrsti glasbe. Izbrala of students for several years and the results of sem klasično skladbo Johanna Straussa Na modri our work are with all the pleasure presented to the Donavi. Izluščila sem bistvene detajle in gibalne motive, audience. koreografijo pa v grobem skicirala na papir. Keywords: dance, movement, movement expression, Globalni cilji so bili jasni (Kurikulum za vrtce, 1999): dance dramatization, relationships –– zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju, –– razvijanje gibalnih sposobnosti in razvijanje zaupanja, UVOD –– usvajanje osnovnih gibalnih konceptov, –– spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in Vsaka prava vzgoja, kot poudarjajo v znanosti o upoštevanja različnosti. vzgojno-izobraževalnih programih v svetu in pri nas, teži k razvijanju človeka v vsestransko, svobodno in ustvarjalno Cilji v plesnih dejavnostih: osebnost, sposobno za vzpostavljanje resničnih odnosov s seboj, z drugimi in vsem, kar obstaja. Gibalni:
253 WHEN THE MOVEMENT SPEAKS Darka MIKULANDRA
–– vživljanje v vloge; –– usklajenost gibanja posamezno, v paru, skupini; –– razvijanje koordinacije, navajanje na enakomernost –– razvijanje čuta pripadnosti drug drugemu. gibov; –– spoznavanje različnih vrst gibov, navajanje na različne Estetski: nivoje, položaje, držo telesa in utrjevanje smeri (gor, –– razvijanje ubranosti in skladnosti, mehkobe in dol, obrati, vijuganje po prostoru); povezanosti gibanja. –– uvajanje in utrjevanje novih gibalnih motivov.
Glasbeno-plesni: IZVEDBA –– razvijanje sposobnosti skladnega gibanja v ritmu glasbe; Z učiteljicama in učenci smo se dela lotili projektno. –– primerno odzivanje na karakter glasbe, stopnjevanje Otroci so spoznali glasbo, med katero sem jim predstavila gibanja; vsebino. Sledila je improvizacija ob glasbi in pripovedovanju. –– ustvarjanje prijetnega vzdušja ob poslušanju glasbe in Bili so motivirani. Vživljali so se v vloge. Vsebinski motivi gibalnem prikazovanju. so spodbujali gibalne. Opazovali so se, se dopolnjevali, ustvarjali. Učiteljice smo jih spodbujale, beležile zanimive Intelektualni in socialni: gibalne rešitve in jih primerjale z zamišljenimi. –– osvajanje različnih linij in formacij v prostoru; Osnove plesa in gibanja so otroci spoznavali preko –– upoštevanje drug drugega v skupnem gibanju; igre v telovadnici. Usvojili so različne vrste hoje, poskokov,
VSEBINSKI MOTIV GIBALNI MOTIV GLASBENI MOTIV Drevesa v čarobnem gozdu imajo moč, da Hoja in poplesavanje v ritmu naprej po 1. glasbeni motiv se lahko premikajo. A le, če ni nikogar, ki prostoru, obrati, zasuki telesa levo in desno; (do 50. sekunde) bi jih motil. Če le koga začutijo, se takoj umiritev v prostoru, gibanje zgornjega dela »ukoreninijo«, stojijo na mestu in le nemo telesa. opazujejo. Pridejo palčki v vrsti drug za drugim. Poskakovanje – hopsanje naprej, z 2. glasbeni motiv Pogledajo sem in tja, pokopljejo s krampi, enakomernim presledkom; polkrožni gib (51. sek. – 1, 13 min.) se začudijo, ker nekdo prihaja in naredijo nad glavo v levo, trije kratki udarjajoči gibi, prostor obiskovalcema čarobnega gozda. polkrožni gib nad glavo v desno, ponovitev kratki 3x; hoja okoli krampa, umik nazaj, gib roke na čelo. Po gozdu priplešeta Sneguljčica in princ. Koraki v ritmu valčka, z obrati in s 3. glasbeni motiv Palčki uživajo v opazovanju in se gibajo v pomikanjem naprej; palčki – gibanje (1, 14 min. – 1, 55 min) ritmu valčka. Sneguljčica in princ odplešeta, levo-desno na mestu; poskoki naprej, za palčki odidejo. Sneguljčico in princem. V gozd priteče Rdeča kapica. Ne hodi po Lahen tek, pete brcajo nazaj in navzgor, 4. glasbeni motiv potki, kot ji je bilo naročeno. Teka levo in predklon v klek, zamah z desno roko v (1, 56 min. – 2, 28 min.) desno, okoli dreves, sem ter tja. desno; tek v drugo stran, ponovitev giba. Rdeči kapici se pridruži volk. Radoveden je Telo rahlo sklonjeno, roke naprej, izmenično 5. glasbeni motiv in prav prijazen. Pogleda v košarico, pokaže gibanje, štirje koraki naprej, obrat; gib proti (2, 29 min. – 2,57 min) rože, ki rastejo v gozdu in jih ji pomaga trgati. košarici, nakazovanje z roko pred sabo; Skupaj odideta iz gozda. počepi, prožni gibi – izdelava šopka. Počasi prihajata Janko in Metka. Metka je Hoja naprej - korak naprej, druga noga 6. glasbeni motiv prestrašena, Janko jo tolaži in stresa na tla podrsa zadaj, zastoj; korak naprej; (2, 58 min. – 3, 31 min.) drobtinice. Metka naredi gib roke ob čelo; Janko z gibom roke naprej in vstran nakaže metanje. Priletijo ptice. Letijo visoko in nizko, levo Drobljenje po prstih; počasni, polni zamahi 7. glasbeni motiv in desno. Spuščajo se na tla in zobajo rok gor, dol; počep, gibanje rok, drobljenje v (3, 31 min. – 4, 33 min.) drobtinice. Nato odletijo vesele in site. drugo stran; drobljenje v formaciji kroga, leva roka obrnjena v krog; ponovitev v drugo stran, »odlet« s prizorišča. V gozdu so tudi otroci. Utrujeni so. Počasna hoja po taktu, sezuvanje copat, 8. glasbeni motiv Razmečejo copate in ležejo na gozdna tla. nakazovanje meta levo in desno, copat (4, 34 min. – 4, 56 min.) odložijo v bližini; gibi pretegovanja, lega na bok. Muca pride zelo potiho. Pobere copate v Mehko stopanje, sklanjanje, pobiranje – 9. glasbeni motiv košaro in odide v svoj dom na robu gozda. izraziti gib roke, umik na rob, pričakovanje z (4, 57 min. – 5, 15 min.) nežnimi gibi po taktu. Otroci se zbudijo, se pretegujejo, iščejo Dviganje v sed, gib rok navzgor. 10. glasbeni motiv copate, sprašujejo drug drugega, če jih je Gibanje, hoja drug do drugega, dvigovanje (5, 16 min. – 5, 54 min.) kdo videl, iščejo za drevesi in grmički in rok z ramenskega obroča; hoja v parih, gredo poiskat mucin dom. sklanjanje, gib iskanja, odmikanja. Poiščejo muco, jo prosijo za copate, Prihod, iztegovanje rok od telesa navzven; 11. glasbeni motiv se obujejo in veselo rajajo. Nato skupaj prevzem, natikanje copat; formiranje kroga, ( 5, 55 min. – 6, 28 min.) zapustijo čarobni gozd. poskakovanje v levo in desno stran po taktu.
254 WHEN THE MOVEMENT SPEAKS Darka MIKULANDRA formacijo kroga, različne linije, nivoje in hitrosti gibanja, k skupnemu cilju kar največ, glede na njegove zmožnosti samostojnega gibanja in gibanja v skupini. in interese. S svojim delom in sodelovanjem med seboj Pri delu smo se posluževale metode improvizacije in so dosegli skupni cilj - pripravili so plesno dramatizacijo metode od improvizacije k vodenju. za starše in ostalo občinstvo prireditve Pozdrav pomladi, Skupaj smo ustvarili koreografsko sliko, iz katere so kasneje pa zaplesali tudi na proslavi ob dnevu državnosti. bili razvidni vsebinski, gibalni in glasbeni motivi. Vztrajnost, samoiniciativnost, odgovornost, Sledil je izbor oseb in vaje posameznih delov upoštevanje idej in pripravljenost za sodelovanje otrok, koreografije kot tudi celote. izkušnje tima učiteljic in nenazadnje tudi pomoč staršev Posvetili smo se tudi kostumografiji. Nekaj kosov so obrodile lep sad, čudovito plesno predstavo, močan oblačil smo izdelali v šoli, na pomoč pa so nam priskočili aplavz gledalcev, zadovoljstvo in željo po novem tudi starši. ustvarjanju. Prav veselje je bilo spremljati trud in željo po PRILOGA: Video posnetek nastopanju. Nerodnosti in težave smo skušali čim prej prebroditi, kakšen neuspeli gib tudi spregledati. Poglavitno je bilo gibanje, veselje, zadovoljstvo, izražanje LITERATURA: in uživanje ob glasbi in gibu. In cilj: Pripraviti plesno dramatizacijo in nastopiti pred občinstvom. Kroflič, B. (1992). Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. Kroflič, B., Gobec, D. (1995). Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Novo ZAKLJUČEK mesto, Pedagoška obzorja. Zagorc, M. (1992). Ples – ustvarjanje z gibanjem. Ljubljana, Fakulteta za šport. Zastavljene naloge in cilje smo uresničili. Pravljice smo Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo in povedali na prav poseben način s pomočjo giba. Otroci so šport in Zavod republike Slovenije za šolstvo. bili motivirani. Vsak se je po svojih močeh trudil doprinesti
255 IGRE BREZ MEJA – ŠPORTNE IGRE VESELJA IN ZABAVE Darka MIKULANDRA
IGRE BREZ MEJA – ŠPORTNE IGRE VESELJA IN ZABAVE GAMES WITHOUT FRONTIERS – GAMES OF FUN AND ENTERTAINTMENT
Darka MIKULANDRA Osnovna šola Tržič
POVZETEK competition, tolerance and respect for the sport behaviour; Otroci imajo prirojeno potrebo po gibanju, zato jim –– positive experience of sport that enriches the moramo omogočiti raznovrstne aktivnosti. Teh so v naši individual. šoli deležni vsakodnevno preko gibalnih minut, iger na Entertaining racing games are enriched by igrišču ter sprehodov v bližnjo okolico. Še posebej pa se accompanying programme, led by the teacher moderator. potrudimo pri organizaciji športnih dni, ki so raznoliki, The final result of the sports day is a good mood of pestri in zanimivi. participants, well-being and positive energy. Vsako leto v decembru učiteljice prve in druge triade Key words: need for motion, sports games, sports pripravimo ŠPORTNE IGRE VESELJA IN ZABAVE. morning, a cohesive theme, fil rouge, self-esteem, Povezovalna tema narekuje igre, rdeča nit pa se vleče confidence, mutual respect, tolerance, sports events. skozi športno dopoldne. Sodelujejo vsi učenci, kar je zanje še posebej razburljivo in zanimivo. Na zanimiv in zabaven način preko iger poskrbimo za UVOD uresničevanje splošnih ciljev, kot so (Kovač in Novak): –– zadovoljitev otrokove prvinske potrebe po gibanju in Šport je uveljavljen pojem za gibanje. Pomaga nam igri; razvijati sposobnosti, utrjuje zdravje, sprošča. Pomeni –– skrb za skladen telesni in duševni razvoj; nam zabavo, tekmovanje samih s seboj in z drugimi, –– krepitev zdravega občutka samozavesti in zaupanja veselje, igro, krepi in goji družabnost. vase; –– oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, spodbujanje PREDMET IN PROBLEM k medsebojnemu sodelovanju, zdravi tekmovalnosti, V prispevku bi želela prikazati uspešno obliko športne strpnosti in spoštovanju športnega obnašanja; dejavnosti od same zasnove, organizacije in priprave, do –– pozitivno doživljanje športa, ki bogati posameznika. izvedbe zdaj že tradicionalnih IGER VESELJA IN ZABAVE, Zabavno-tekmovalne igre učenci obogatijo s ki potekajo v okviru športnega dne. Nanje se zelo dobro spremljevalnim programom, ki ga povezovalka sproščeno pripravimo tako učitelji kot učenci. poveže v športno prireditev. Končni rezultat športnega dne je dobra volja CILJI sodelujočih, odlično počutje in pozitivna energija. Ključne besede: potreba po gibanju, športne Zavedamo se, da igre niso le razvedrilo, pač pa za igre, športno dopoldne, povezovalna tema, rdeča nit, njimi stojijo premišljene, načrtovane in smotrne vzgojne samozavest, zaupanje vase, medsebojno spoštovanje, dejavnosti. Z njimi spodbujamo doseganje mnogih strpnost, športna prireditev. operativnih ciljev (Kovač in Novak): a) za telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti: ABSTRACT –– celostno razvijati gibalne sposobnosti (koordinacijo gibanja, ravnotežje, moč, hitrost, gibljivost, Children have the innate need for movement so we natančnost); need to allow them to do various activities. In our school –– razvijati orientacijo v omejenem prostoru, they receive those activities on daily basis through sports obvladovanje telesa v različnih položajih; minutes, games in the playground and walks in the b) za usvajanje različnih naravnih oblik gibanja: surrounding area. In particular, teachers shall do our best –– sproščeno izvajati naravne oblike gibanja v različnih at organizing sports days, which are varied, diverse and pogojih izvedbe; interesting. –– se skladno gibati ob različnih glasbenih spremljavah; Each year in December elementary teachers prepare –– spoznavati in znati ravnati z različnimi športnimi SPORTS GAMES OF JOY AND FUN. The connecting pripomočki; theme dictates the games; fil rouge takes place during c) za prijetno doživljanje športa in vzgoje z igro: the sports morning. All the students participate in the –– razvijati občutke zadovoljstva ob obvladovanju telesa games and that is very exciting and interesting to them. in izražanju z gibanjem; Through games the general teaching aims take place in –– razvijati samozavest, odločnost, borbenost in an interesting and entertaining way, such as: vztrajnost; –– contentment the child’s primal need for exercising and –– spodbujati strpno in prijateljsko vedenje v igrah; playing; d) za seznanjanje s teoretičnimi vsebinami: –– taking care for the harmonious physical and mental –– razumeti preprosta pravila elementarnih in drugih iger; development; –– poznati in upoštevati osnovna načela varnosti v –– strengthening the sense of healthy self-esteem and telovadnici. confidence; –– development of positive behavioural patterns, the promotion of mutual cooperation, healthy
256 GAMES WITHOUT FRONTIERS – GAMES OF FUN AND ENTERTAINTMENT Darka MIKULANDRA
ORGANIZACIJA IGER njo je darilo, ekipa pa je zbrana na startni poziciji. Sama organizacija, priprava in izvedba iger zahteva vrsto različnih aktivnosti, medsebojnega sodelovanja in gre skozi več posameznih faz. 2. OBISK DIMNIKARJA Vodji športnih dejavnosti prve in druge triade načrtujeva vsebino, temo in zbirava ideje za igre glede na Dimnikarji bodo pred prazniki obiskali vse hiše in zastavljene cilje. pregledali, če je z dimnimi cevmi vse v najlepšem redu. Sledi organizacija in zapis pravil iger, potrebnih pripomočkov, načina tekmovanja, števila sodelujočih v Pripomočki: štiri daljše cevi, teniške žogice (za vsako posamezni disciplini in priprava prostorskega načrta. ekipo 10), PVC koši, predpasnik in deteljica iz papirja Na skupnem srečanju seznaniva sodelavce in sodelavke z načrtom. Uskladimo predloge in si razdelimo Število učencev v ekipi: 4 (vsaj ena deklica) naloge. Z načrtom in potekom iger seznaniva tudi vodstvo šole Potek igre: Ekipa bo po dolgi cevi prenesla teniške in v projekt vključiva hišnika, učitelje podaljšanega bivanja žogice iz enega koša v drugega. Dimnikar je zadolžen in vse, ki pri sami izvedbi prireditve lahko pomagajo in za vstavljanje žogic v cev in pomoč soigralcema pri sodelujejo. prenašanju po cevi. Na izstopni strani cevi gospodinja lovi žogice v predpasnik. Če katere ne ujame, se mora PRIPRAVA IN POTEK IGER le-ta vrniti na začetek k dimnikarju. Igra je končana, ko gospodinja ujame vse žoge, jih strese v koš, dimnikar pa Razredni učitelji učencem pri razredni uri posredujejo nanj obesi štiriperesno deteljico za srečo. informacije o tekmovalnem programu. Skupaj oblikujejo skupine in poskrbijo za potrebne pripomočke. V igrah Med igrami je čas za malico in oddih v razredih. sodelujejo vsi učenci. Izdelajo tudI navijaški material in po Sledi vrnitev v dvorano in pripravljeni spremljevalni želji pripravijo točko za spremljevalni program. nastopi. Igre se nadaljujejo. Na dan iger z zadolženo ekipo učiteljev in hišnika že zjutraj pripravimo prostor, orodja, pripomočke in ozvočenje. Zadnja faza dela je opravljena, vse je 3. ZAPLEŠIMO VESELO pripravljeno za prireditev. Ta se prične s slavnostnim prihodom skupin na Pripomočki: veliki krpasti copati (drsalke), krila, tribune. Ob zvokih glasbe vsaka zavzame svoj prostor. metuljčki, baloni, stojala, vrvica Povezovalec stopnjuje športno vzdušje, opozori na športno navijanje in vsem zaželi veliko športnih užitkov. Število učencev v ekipi: 1. in 2. razred dva para, ostali razredi en par IGRE BREZ MEJA – IGRE VESELJA IN ZABAVE (vezane na temo: Oj, prelepi zimski čas). Potek igre: Plesno-drsalni pari plešejo z »drsalkami« ob različnih zvrsteh glasbe. Sprostijo se in skušajo UVODNI PROGRAM z ogrevanjem in plesno točko ustvariti čim lepši umetniški vtis. skupine četrtega razreda Ples otežimo z baloni. Par s čeloma drži balon, pleše po taktu in ga skuša čim dlje zadržati. Če jima balon uide IGRE: ali ga skušata zadržati na nepravi način, par odstopi. Najboljša para iz vsake ponovitve gresta v finale, kjer NAREDIMO SNEŽAKA – rdeča nit zmaga tisti, ki med plesom najdlje obdrži balonček. (Odvijala se bo med igrami preko prireditve, saj naenkrat tekmujeta le po dve ekipi.) 4. ZIMSKI ŠPORTI Pripomočki: hišica, obroča, krpice, snežaki iz penaste gobe, dodatki (oči, nos, gumbi, kapa, šal, metla) Pripomočki: kapa, rokavice, šal (vsak svoje), smuči (podložene s filcem), stojala, krpice (drsalke), daljši kosi Število učencev v ekipi: 4 blaga (bob), PVC koši
Potek igre: Na letvenikih so snežaki brez rok in ostalih Število učencev v ekipi: 6 dodatkov. Igralci izmenično drsajo s krpicami do obroča, jih odložijo vanj in v hišici poiščejo ustrezni del za svojega Vsaka ekipa se bo preizkusila v zimskih športih: snežaka. Tečejo do njega, ga opremijo, odhitijo nazaj po smučanje, bob in hitrostno drsanje. krpice in drsajo do soigralca. Igra se nadaljuje. Zmaga Igro prične smučar, ki teče na drugo stran telovadnice ekipa, ki svojega snežaka sestavi hitreje. do koša. V njem poišče svoja oblačila, si jih nadene, natakne smuči in smuča nazaj k soigralcem. Nadaljuje drsalec in ponovi pot na krpicah, končajo pa štirje 1. KRASITEV SMREČICE vozniki boba, ki morajo drug za drugim sesti na blago, se pomikati naprej in skupaj priti skozi cilj. Pripomočki: umetne smrečice, okraski, ki so jih otroci izdelali sami (20), darilo z bomboni, stojala, PVC palice in stožci, blazine, obroči ZAKLJUČEK IGER VESELJA IN ZABAVE
Število učencev v ekipi: 3 Tako kot na začetku se tokrat na prizorišču iger zberejo vsi sodelujoči in prevzamejo sladko nagrado. Med Vsaka ekipa z okraski okrasi svojo smrečico. Seveda skupinami je čutiti pravo veselje in radost. Prav vsi so morajo igralci na poti premagati kar nekaj ovir. Delo je sodelovali, se trudili in doprinesli svojim ekipam in igram končano, ko na smrečici visi vseh dvajset okraskov, pod največ, kar so zmogli, in to šteje.
257 5. ZIMSKI ŠPORTI
Pripomočki: kapa, rokavice, šal (vsak svoje), smuči (podložene s filcem), stojala, krpice (drsalke), daljši kosi blaga (bob), PVC koši
Število učencev v ekipi: 6
Vsaka ekipa se bo preizkusila v zimskih športih: smučanje, bob in hitrostno drsanje. Igro prične smučar, ki teče na drugo stran telovadnice do koša. V njem poišče svoja oblačila, si jih nadene, natakne smuči in smuča nazaj k soigralcem. Nadaljuje drsalec in ponovi pot na krpicah, končajo pa štirje vozniki boba, ki morajo drug za drugim sesti na blago, se pomikati naprej in skupaj priti skozi cilj.
ZAKLJUČEK IGER VESELJA IN ZABAVE
Tako kot na začetku se tokrat na prizorišču iger zberejo vsi sodelujoči in prevzamejo sladko nagrado. Med skupinami je čutiti pravo veselje in radost. Prav vsi so sodelovali, se trudili in doprinesli svojim ekipam in igram največ, kar so zmogli, in to šteje. Povezovalec strne prireditev, se zahvali vsem sodelujočim in zaželi veselo snidenje prihodnje leto. GAMES WITHOUT FRONTIERS – GAMES OF FUN AND ENTERTAINTMENT Darka MIKULANDRA
ZAKLJUPovezovalecČEK strne prireditev, se zahvali vsem In kaj je lepšega, kot na obrazih mnogih prebirati srečo, sodelujočim in zaželi veselo snidenje prihodnje leto. veselje in zadovoljstvo. To nam vsem skupaj daje upanje, nov zagon in pozitivno energijo. V zaključku bi povzela le to, kar je že znano in razvidno iz prispevka. Igra je nekaj, kar je vsem namZAKLJUČEK zelo blizu. V njej je čar, ki iz posameznika lahko privabi tisto LITERATURA: najboljše V zaključku in bi najlepše. povzela le to, Vedno kar je že znova znano in nas razvidno neč esa nauči, nas bogati in privabi iskro v oiz čprispevka.i. Igra je nekaj, kar je vsem nam zelo blizu. V Kovač, M. in Novak, D. (2004). UČNI načrt: program Innjej kajje čar, je kilepšega, iz posameznika kot na lahko obrazih privabi tistomnogih najboljše prebirati osnovnošolskega srečo, veselje izobraževanja. in zadovoljstvo. Športna vzgoja. Ljubljana: To in najlepše. Vedno znova nas nečesa nauči, nas bogati in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. namprivabi vsem iskro v oči.skupaj daje upanje, nov zagon in pozitivno energijo.
UTRINKI:
Slika 1: Naredimo snežaka Slika 2: Zaplešimo veselo Slika 3: Zimski športi – bob
Slika 4: Obisk dimnikarja Slika 5: Okrasimo smrečico Slika 6: Veselje ob zmagi
258 UGOTAVLJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROK Miran MUHIČ
UGOTAVLJANJE GIBALNIH ZNANJ PET LET STARIH OTROK
DETECTION OF MOTOR SKILLS OF FIVE YEARS OLD CHILDREN
Miran MUHIČ Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta University of Maribor, Faculty of Education
Povzetek elementarnih gibanjih kot pri usvajanju tistih gibalnih spretnosti, ki niso prirojene človeku kot vrsti (plavanje, V prispevku smo predstavili, gibalna znanja kolesarjenje, smučanje, drsanje, nogomet...). Skladna predšolskih otrok, ki temeljijo na že pridobljenih gibalnih usvojitev gibalnih znanj in razvoj gibalnih sposobnosti sposobnostih in gibalnih izkušnjah. V ta namen smo zahteva ustrezen izkušnje, iz izkušenj pridobljena znanja pripravili več kompleksnih gibalnih testov, ki domnevno ter povratne informacije o izvedbi gibanja. Na drugi strani kažejo stanje gibalnih znanj pet let starih otrok. pa lahko pomanjkanje gibalnih spodbud pripelje do Gibalno znanje smo na osnovi opazovanja izvajanja prekomerne telesne teže, neracionalne izvedbe gibalne/ testa ocenjevali z objektivno in subjektivno oceno. V športne naloge, hitre utrujenosti, negativne gibalne in raziskovalni vzorec je bilo zajetih 211 otrok iz mestnega telesne samopodobe ter nenazadnje slabe kakovosti in vaškega okolja v starosti 5 let. Ugotavljamo razliko življenja. Izogibanje negativnim dejavnikom je možno med spoloma v testih gibalnih znanj, ki vključujejo žogo le tako, da otrok v zgodnjem razvojnem obdobju usvoji in testih gibalnih znanj, kjer otroci ne uporabljajo žoge. osnovne gibalne spretnosti in vzorce, ki jih nato hitreje Ugotavljamo tudi razliko med otroci, ki obiskujejo mestne nadgradi z zahtevnejšimi, kar mu olajša vključitev v vrtce in otroci, ki obiskujejo podeželske vrtce v testih številne prostočasne gibalne/športne aktivnosti (Volmut, gibalnih znanj, ki vključujejo žogo in testih gibalnih znanj, idr., 2010). Pistotnik (2003) loči pojme sposobnosti, kjer otroci ne uporabljajo žoge. Ugotavljamo tudi, da so v značilnosti in spretnosti: sposobnosti so naravne testih gibalnih znanj, ki vključujejo žogo, tako deklice kot danosti človeka, ki so odvisne od nivoja delovanja dečki iz podeželja boljši od deklic in dečkov iz mesta, v različnih upravljalskih sistemov v njegovem telesu in testih gibalnih znanj, kjer ne uporabljajo žoge, pa ravno predstavljajo zmožnost izkoristka teh potencialov pri obratno. doseganju zastavljenih ciljev; značilnosti so tisti elementi, Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalne ki opredeljujejo zunanji videz človeka ter njegove reakcije kompetence, predšolski otrok, žoga, mestno okolje, vaško na okolje in od katerih je odvisna njegova samopodoba okolje in gibalna učinkovitost; spretnosti predstavljajo z učenjem pridobljena gibalna znanja, katerih realizacija bazira na sposobnostih in značilnostih človeka. Večina Abstract telesnih vaj zahteva sodelovanje večjega števila osnovnih gibalnih sposobnosti in temu ustrezno se pri otrocih tudi This paper presents an attempt to determine motor razvijajo gibalne sposobnosti. Gibalne sposobnosti so skills of preschool children, based on acquired motor torej zmožnosti, ki posamezniku omogočajo realizacijo skills and motor experience. For this purpose we have gibalnih nalog, so merljive in na osnovi njih lahko ločimo developed several complex motor tests that allegedly razlike v uspešnosti izvedbe določene gibalne naloge show the state of motor skills of five years old children. med dvema subjektoma pri enakih pogojih, znanju in The research sample consisted of 211 children from urban motivaciji (Rajtmajer, 1991). Pistotnik (1999) navaja, da se and village environments in the age of 5 years. Based koordinacija kaže kot sposobnost usmerjenega izkoristka on tests of motor skills, we see that both the gender energijskih, toničnih in programsko gibalnih potencialov difference in the tests of motor skills, including ball and za izvedbo kompleksnih gibanj v učinkoviti realizaciji motor skills tests, which children do not use the ball, and časovnih, prostorskih in dinamičnih dejavnikov gibanja. the difference between children attending nurseries and Isti avtor meni, da se za dobro koordinirano gibanje urban children attending kindergartens in the test rural uporabi le toliko energije, kolikor jo je za izvedbo gibanja motor skills, including ball and motor skills tests, which nujno potrebne. Če se zgodi, da je vložene več energije, children do not use balls, statistically significant. It is also se v izvedbo gibanja vključijo nepotrebne mišične skupine. noted that in tests of motor skills, including ball, both Zaradi tega se pojavi večji mišični tonus, ki ovira lahkotno girls and boys from the village environments better than gibanje. Če se pa zgodi, da je vložene premalo energije, girls and boys from urban environments, in tests of motor pa se gibanje ne more izvesti optimalno in sicer zaradi skills, which do not use the ball, but the other way around. premajhnega mišičnega tonusa. Videmšek in Pišot (2007) Keywords: motor skills, motor abilities, motor menita, da ima posebno vlogo in prispevek pri gibalni competences, preschool children, ball, urban učinkovitosti tudi funkcionalna sposobnost/vzdržljivost, environment, village environment ki v soodvisnosti delovanja dihalnega in srčnožilnega sistema opredeljuje intenzivnost v izvajanju določene gibalne naloge z nezmanjšano učinkovitostjo. Večina Opredelitev predmeta in problema gibalnih sposobnosti in navad se razvije v predšolskem obdobju, od 4. do 7. leta starosti, kljub temu pa da v tem Gibalni razvoj ni odvisen samo od zorenja organskih obdobju življenja otroci ne dobijo dovolj gibalnih spodbud, sistemov in struktur, nanj namreč vpliva tudi usvojenost da bi razvili gibalne sposobnosti na višji nivo (Volmut, gibalnih znanj, razvoj gibalnih sposobnosti in s tem Jelovčan, Simunič in Pišot, 2010). Pišot idr. (2010) pridobivanje gibalnih kompetenc. Gibalno učenje oziroma menijo, da je otroku potrebno zagotoviti ustrezno okolje gibalno opismenjevanje igra pomembno vlogo tako pri za skladen gibalni razvoj, saj bo tako pridobil za zdravo
259 DETECTION OF MOTOR SKILLS OF FIVE YEARS OLD CHILDREN Miran MUHIČ
življenje in uspešno zoperstavljanje vsakdanjim zahtevam nujno potrebne temeljne gibalne kompetence. 0,1
0 Določitev ciljev in hipotez -0,1 Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali obstaja razlika med -0,2 testi gibalnih znanj, ki vključujejo žogo in testi gibalnih -0,3 znanj, ki ne vključujejo žoge ter rezultate primerjati med spoloma in krajem bivanja. -0,4 Hipoteza 1: Med deklicami in dečki tako v rezultatih -0,5 testov gibalnih znanj, ki vključujejo žogo in kot v rezultatih -0,6 testov gibalnih znanj, ki ne vključujejo žoge, ne bo razlike. mesto vas mesto vas Hipoteza 2: Otroci, ki obiskujejo mestne vrtce, bodo deklice Z ŽOGO deklice BREZ ŽOGE dosegli boljše rezultate v testih, ki vključujejo žogo v skupna Z-vrednost -0,279 0,031 0,015 -0,495 primerjavi z otroci, ki obiskujejo podeželske vrtce. Graf 2: Rezultati testov gibalnih znanj - deklice (rezultat je Metodologija izražen v Z-vrednosti).
V raziskavi smo uporabili kavzalno neeksperimentalno 0,45 metodo dela. Primerjali smo rezultate štirih testov gibalnih 0,4 znanj, kjer otroci uporabljajo žogo in petih testov gibalnih 0,35 znanj, ki ne vključujejo žoge. Vsi testi domnevno zajemajo 0,3 področje koordinacije, ki je v veliki meri povezana z 0,25 vsemi drugimi gibalnimi sposobnostmi, katere morajo 0,2 biti ustrezno razvite, da se lahko le ta preko njih izrazi 0,15 na višji ravni (Cemič, 1997). V raziskovalni vzorec je bilo 0,1 zajetih 211 otrok, 93 deklic in 118 dečkov, iz mestnega 0,05 in vaškega okolja v starosti 5 let. Za vse otroke, ki so bili 0 vključeni v raziskavo, smo pridobili soglasje staršev. Z mesto vas mesto vas osnovno deskriptivno statistiko smo obdelali podatke dečki Z ŽOGO dečki BREZ ŽOGE obeh testov. Teste, ki vključujejo žogo, smo v obliki skupna Z-vrednost 0,109 0,389 0,079 0,055 poprečne vrednosti združili v en rezultat (v Grafih in Tabeli označeno Z ŽOGO), prav tako teste, ki ne vključujejo žoge Graf 3: Rezultati testov gibalnih znanj - dečki (rezultat je (v Grafih in Tabeli označeno BREZ ŽOGE). Za preverjanje izražen v Z-vrednosti). hipotez smo uporabili t-test. Razlike smo potrdili pri stopnji tveganja P < 0,05. Na osnovi t-testa (Tabela 1) med posameznimi spremenljivkami ugotavljamo, da je razlika tako med Rezultati spoloma v testih gibalnih znanj, ki vključujejo žogo (P=0,000) in testih gibalnih znanj, kjer otroci ne uporabljajo Rezultati testov gibalnih sposobnosti (izraženi v žoge (P=0,039), in razlika med otroci, ki obiskujejo Z-vrednostih) so prikazani v Grafu 1, Grafu 2 in Grafu 3. mestne vrtce in otroci, ki obiskujejo podeželske vrtce v testih gibalnih znanj, ki vključujejo žogo (P=0,012) in 0,3 testih gibalnih znanj, kjer otroci ne uporabljajo žoge (P=0,014), statistično značilna. Predvidevamo, da otroci 0,2 v podeželskih vrtcih v okviru gibalnih/športnih vsebin 0,1 večkrat uporabljajo žogo kot otroci v mestnih vrtcih.
0
-0,1 Zaključki
-0,2 Z opravljeno raziskavo smo ugotovili, koliko vpliva uporaba žoge na izboljšanje gibalnih znanj pri pet let -0,3 mesto vas mesto vas starih otrocih. Glede na ugotovitve Pistotnika (1999), da deklice dečki otroci prve gibalne izkušnje v največji meri pridobivajo skupna Z-vrednost -0,116 -0,261 0,092 0,207 do približno šestega leta starosti, ko so najbolj dojemljivi za sprejem različnih gibalnih informacij, menimo, Graf 1: Skupni rezultati testov gibalnih znanj glede na kraj da je lahko žoga dober pripomoček za združevanje bivanja (rezultat je izražen v Z-vrednosti). pridobljenih gibalnih informacij v gibalne strukture na
Independent Samples Test Levene's Test for t-test for Equality of Means Sig. (2- Mean Std. Error 95% Confidence F Sig. t df tailed) Difference Difference Lower Upper spol z_zogo ,004 ,950 -4,159 209 ,000 -,3799019 ,0913548 -,5599968 -,1998070 brez_zoge 1,062 ,304 -2,081 209 ,039 -,1691216 ,0812684 -,3293324 -,0089107 kraj bivanja z_zogo ,076 ,782 -2,549 209 ,012 -,2916249 ,1144047 -,5171599 -,0660899 brez_zoge 3,868 ,051 2,488 209 ,014 ,2460372 ,0988860 ,0510954 ,4409789 Tabela 1: Analiza razlik med posameznimi spremenljivkami
260 DETECTION OF MOTOR SKILLS OF FIVE YEARS OLD CHILDREN Miran MUHIČ višji ravni. S poznavanjem dejanskega stanja, količine Pistotnik, B. (1999). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport, gibalne/športne aktivnosti otrok ter poznavanje njihovih Inštitut za šport. gibalnih sposobnosti in spretnosti, in z razumevanjem Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport. koristi, ki jih ima gibanje za celoten otrokov razvoj, Pišot, R., Simunič, B., Šarabon, N., Cankar, G., Jelovčan, G., bomo lahko načrtovali izboljšave v smeri spodbujanja Plevnik, M., Čeklič, U., Pišot, S., Volmut, T., Šetina, T., Dolenc, P. in Gerževič, M. (2010). Gibalno kompetenten otrok – Zdrav gibalne aktivnosti otrok (Volmut idr., 2010) ter na ta način in uspešen otrok. V J. Dolinšek (Ur.) in M. Pevec (Ur.). Otrok in prispevali k bazični gibalni edukaciji otroka in ustvarjanju šport/ Obravnava otrok z drisko/Šokovna stanja v otroškem temeljnih gibalnih kompetenc kot pomembnemu dejavniku obdobju. Maribor: Univerzitetni klinični center. kakovosti življenja tudi v kasnejšem obdobju. Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje. Druga knjiga. Maribor: PEF. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Literatura Fakulteta za šport. Volmut, T., Jelovčan, G., Simunič, B., in Pišot, R. (2010). Vloga Cemič, A. (1997). Motorika predšolskega otroka. Ljubljana: Dr. gibalnih kompetenc v zgodnjem razvojnem obdobju otroka. V Mapet. S. Starc (Ur.) in N. Razpet (Ur.). Pismenost na vseh stopnjah izobraževanja. Koper: Pedagoška fakulteta.
261 ELEMENTARNE GIBALNE IGRE KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK Miran MUHIČ
ELEMENTARNE GIBALNE IGRE KOT SREDSTVO ZA RAZVIJANJE GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK
ELEMENTARY SPORT GAMES AS MEANS FOR DEVELOPMENT OF CHILD MOTOR ABILITIES
Miran MUHIČ Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta University of Maribor, Faculty of Education
Povzetek obdaja, se seznanja z različnimi razsežnostmi okolja, hkrati pa mu omogoča pridobivanje bogatih izkušenj in V prispevku je predstavljena raziskava, narejena doživetij, še posebej v obdobju zgodnjega otroštva. Na v obliki pedagoškega eksperimenta v vrtcu, v dveh ta način gibanje otroku omogoča celovito spoznavanje skupinah pet let starih otrok. Otroci eksperimentalne sveta. V Kurikulumu za vrtce (1999) je zapisano, da sta skupine so v času dveh mesecev v okviru redne gibalne/ potreba po gibanju in potreba po igri primarni otrokovi športne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene potrebi, saj je z gibanjem telesa pogojeno zaznavanje elementarne gibalne igre, otroci kontrolne skupine pa okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko začne te oblike gibalne/športne dejavnosti v tem času niso bili otrok obvladovati roke, noge in trup, sčasoma začenja deležni. Na začetku in koncu eksperimenta smo z vsemi čutiti veselje, varnost, ugodje, pridobi si samozavest in otroci opravili testiranje gibalnih sposobnosti (ravnotežje, samozaupanje. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v koordinacija, eksplozivna moč, vzdržljivostna moč). prvih letih življenja in poteka od naravnih in preprostih Rezultati raziskave prikazujejo značilno večji napredek v oblik gibanja, kot so plazenje, lazenje, hoja in tek, do gibalnih sposobnosti eksperimentalne skupine. Še stavek sestavljenih in kompleksnejših športnih dejavnosti. o zaključkih. Pistotnik (2003) meni, da je samo dobro izbrana, Ključne besede: elementarne gibalne igre, gibalne nadzorovana ter vodena elementarna igra lahko primerno sposobnosti, gibalne spretnosti, predšolski otrok vzgojno in praktično uporabno sredstvo v športu. Elementarnih gibalnih iger ne izbiramo samo zaradi igre same in zabave, ki jo nudijo, ampak z vsako izbrano Abstract gibalno igro uresničujemo opredeljene cilje (Marjanovič Umek, 2001), ki jih želimo doseči. Cilji se razlikujejo glede This paper presents a study made in the form of an na dele vadbene enote: v pripravljalnem delu otroke educational experiment in kindergarten in two groups of pripravimo na glavni del, kar pomeni, da jih ogrejemo children five years old. Children in the experimental group ter psihično in telesno pripravimo za izbrano dejavnost. over two months in the context of regular physical activity Glavni del vadbene enote je namenjen pridobivanju novih have designed and expertly guided elementary sport gibalnih znanj, njihovemu utrjevanju, razvoju gibalnih games, while children in the control group did not have in funkcionalnih sposobnosti, razvijanju sodelovanja v these forms of physical activity. At the beginning and at skupini, vztrajnosti, spoštovanja dogovorjenih pravil itn. the end of the experiment we tested motor skills (balance, Po potrebi vključimo v vadbeno enoto tudi sklepni del, v coordination, explosive strength, endurance strength). The katerem otroke po večjih naporih v glavnem delu vadbene survey results show significantly larger progress in motor enote z elementarnimi igrami telesno in duševno umirimo. skills for experimental group. Keywords: elementary sport games, motor abilities, motor skills, preschool children Določitev ciljev in hipotez
Cilj raziskave je bil ugotoviti razliko v gibalnih Opredelitev predmeta in problema sposobnosti med otroci, ki so v času dveh mesecev v okviru redne gibalne/športne dejavnosti imeli načrtovane Vehovar (2003) je mnenja, da je obdobje mlajšega in strokovno vodene elementarne igre in otroci, ki v tem otroštva najpomembnejše za splet bogatega omrežja času tega niso imeli. živčnih povezav, kar imenuje učenje. Rajtmajer Hipoteza 1: Na inicialnem testiranju med otroci (1991) pojmuje gibalne sposobnosti kot kompleksno eksperimentalne skupine otroci kontrolne skupine ne bo sposobnost, odvisno od morfoloških, fizioloških, razlik v rezultatih testov gibalnih sposobnosti. psihičnih in socialnih dimenzij osebnosti, ki omogočajo Hipoteza 2: Na finalnem testiranju gibalnih motorično funkcioniranje in adaptacijo organizma na sposobnosti bodo otroci eksperimentalne skupine dosegli napore telesnega dela. Videmšek in Pišot (2007) gibalne boljše rezultate od otrok kontrolne skupine. sposobnosti smatrata kot temelj za izvajanje različnih gibalnih spretnosti ter menita, da prenizka raven gibalnih sposobnosti pogosto zmanjšuje možnosti uspešnega Metodologija učenja na gibalnem področju, nasprotno pa visoka raven gibalnih sposobnosti omogoča usvajanje in uporabljanje V raziskavi je bila uporabljena metoda empiričnega vse zahtevnejših gibalnih spretnosti. Pišot in Planinšec pedagoškega dela. Odvisno spremenljivko je predstavljalo (2005) pojmujeta gibalno dejavnost kot integralni del osem testov gibalnih sposobnosti (Rajtmajer, 1997), otrokovega vedenjskega repertoarja in kot medij, skozi ki domnevno zajemajo ravnotežje (SKV, HDE), katerega se otrok neposredno vključuje v okolje, ki ga koordinacijo (HSO, TCC, TKO), eksplozivno moč (SDM)
262 ELEMENTARY SPORT GAMES AS MEANS FOR DEVELOPMENT OF CHILD MOTOR ABILITIES Miran MUHIČ in vzdržljivostno moč (SKL, BPS). V raziskovalni vzorec Zaključki je bilo zajetih 36 otrok v starosti 5 let, 19 deklic in 17 dečkov. Otroci eksperimentalne skupine (10 dečkov in 10 Z gibalno igro otrok razvija svoje telesne značilnosti deklic) so v času dveh mesecev dvakrat tedensko, skupaj in gibalne sposobnosti, zadovoljuje potrebo po gibanju, 16 vadbenih ur, imeli v okviru redne gibalne-športne hkrati pa je igra pomembna tudi za socializacijo, saj otroka dejavnosti načrtovane in strokovno vodene elementarne postopno navaja na spoštovanje pravil in na življenje igre. Otroci kontrolne skupine (7 deklic in 8 dečkov) v tem v skupnosti. Vsaka elementarna igra ima poleg zahtev času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih s področja motorike tudi vzgojni pomen. Med igro se igrah. Z osnovno deskriptivno statistiko so bili obdelani vadeči namreč znajde v različnih položajih, kateri nanj podatke obeh testiranj eksperimentalne in kontrolne delujejo vzgojno. Vendar igra sama po sebi ne razvija skupine. Za preverjanje hipotez sta bila uporabljena t-test gibalnih sposobnosti, ne socializira in ne vzgaja otroka. in diskriminantna analiza. Gibalna elementarna igra, ki temelji na poznavanju gibalnih sposobnosti in razvojnih značilnosti otrok, ki je ustrezno organizirana in vodena, omogočimo otroku Rezultati kvaliteten celostni razvoj. Skupni rezultati testov gibalnih sposobnosti v predstavljeni raziskavi so pokazali večji Skupni rezultati testov gibalnih sposobnosti (izraženi v napredek otrok eksperimentalne skupine v času med Z-vrednostih) so prikazani v Grafu 1. inicialnim in finalnim testiranjem. Rezultati obdelave kažejo, da načrtovane in vodene elementarne gibalne igre pozitivno vplivajo na otrokov gibalni razvoj. Na ta način Z-vrednost test1 Z-vrednost test2 so otroci eksperimentalne skupine dosegli višjo raven gibalnih sposobnosti, kar jim po Videmškovi in Pišotu 12,67 (2007) omogoča usvajanje in uporabljanje vse zahtevnejših 10,80 10,34 10,49 gibalnih spretnosti.
8,28 7,84 8,18
5,85 Literatura
Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Marjanovič Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu: priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Obzorja ES_deklice ES-dečki KS-deklice KS-dečki Pistotnik, B. (2003). Osnove gibanja. Ljubljana: Fakulteta za šport. Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu. Koper: Založba Annales. Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje. Druga knjiga. Graf 1: Skupni rezultati (izraženi v Z-vrednostih) testov Maribor: PEF. gibalnih sposobnosti. Rajtmajer, D. (1997). Diagnostično-prognostična vloga norm nekaterih motoričnih sposobnosti pri mlajših otrocih. Maribor: T-test kaže, da se skupini na inicialnem testu Pedagoška fakulteta. statistično razlikujeta le v testih koordinacije (0,045), Vehovar,M., Krajnc Bejat, N. (2003). S športom v angleščino in psihomotorično učenje tujega jezika v predšolskem obdobju. v ostalih testih razlika med skupinama ni statistično V. Bezenšek, J. (ur.) Predšolski otrok danes. Slovenske značilna. Hipoteza 1 je potrjena. Rezultati diskriminantne Konjice: Vrtec analize kažejo, da se skupini na finalnem testiranju Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: statistično razlikujeta (Tabela 1). Razliko najbolj Fakulteta za šport. pojasnjujejo testi vzdržljivosti in ravnotežja, najmanj pa test eksplozivne moči (Tabela 2). Na osnovi diskriminantne analize je potrjena tudi hipoteza 2.
Test of Wilks' Function(s) Lambda Chi-square df Sig. 1 ,689 11,358 5 ,045 Tabela 1: Statistična značilnost razlik med skupinama na finalnem testiranju.
Function 1 Z2 -1,200 R2 ,579 K2 ,239 M2 -,412 V2 1,592 Tabela 2: Diskriminantivni koeficienti analize finalnega testiranja. (Legenda: Z2=poprečna vrednost rezultatov vseh testov, R2-test ravnotežja, K2- -test koordinacije, M2- -test moči, V2-test vzdržljivostne moči)
263 RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI IN SPRETNOSTI 5 DO 6 LETNIH OTROK PRI HOJI NA BLIŽNJI HRIB Urška MULEJ, Slavka PRAPROTNIK
RAZVOJ VZDRŽLJIVOSTI IN SPRETNOSTI 5 DO 6 LETNIH OTROK PRI HOJI NA BLIŽNJI HRIB THE DEVELOPMENT OF ENDURANCE AND SKILLS IN 5 TO 6 YEAR OLD CHILDREN DURING A WALK TO A NEARBY HILL
Urška MULEJ, Slavka PRAPROTNIK Vzgojnovarstveni zavod Radovljica, enota Begunje
IZVLEČEK je ustrezna oprema (čevlji, manjši nahrbtnik in osvežilna, nesladkana pijača). Redna telesna dejavnost, ki vključuje dlje časa (Stritar 1998) trajajočo hojo, vpliva na razvoj vzdržljivosti in tudi HOJA V HRIB drugih motoričnih sposobnosti. Predšolskim otrokom Hoja v hrib spada med naravne oblike gibanja. Hoja in moramo vzdržljivostne gibalne/športne dejavnosti tek v različnih oblikah krepita predvsem mišice nog, trupa, predstaviti kot pomembne in zanimive aktivnosti v vseh ramenskega obroča, vplivata na pravilno izoblikovanje letnih časih. V pričujočem prispevku predstavljamo, stopalnega loka in razvijanje sposobnosti in ravnotežja. S kako v vzgojnovarstvenem zavodu Radovljica kombinacijo hoje in teka otrok razvija vzdržljivost (hoja v vključujemo vzdržljivostne dejavnosti v otrokov obliki izleta). Hoja in tek vplivata tudi na delovanje notranjih vsakdan s hojo na bližnji hrib v jesenskem, zimskem organov, dihal, prebavil in krvnega obtoka. (Videmšek, in spomladanskem času. Ugotovili smo, da so otroci Visinski, 2001) Zelo pomemben učinek dolgotrajnejše hoje poleg naših izletov na omenjeni hrib zahajali tudi (nad 50 minut) je tudi sproščanje endogenih endorfinov, ki popoldan ali ob koncu tedna individualno s starši in se izboljšajo počutje in razpoloženje posameznika in celotne je tako čas za vzpon skrajšal za več kot polovico, prav skupine. tako pa tudi čas spusta. Zaključujemo, da redna telesna Hoja je učinkovita osvežilna in krepilna gibalna dejavnost. aktivnost izboljša vzdržljivost, hkrati pa vpliva na boljše Lahko je povsem enakovredna teku, kolesarjenju, plavanju, počutje in večjo motiviranost za aktivno preživljanje igram z žogo in drugim športnim zvrstem, le da pri hoji za isti prostega časa. učinek porabimo nekoliko več časa. Učinek hoje je seveda Ključne besede: predšolski otrok, hoja, gibanje, odvisen od količine (število ur, kilometrov) in intenzivnosti vzdržljivost, vloga staršev in vzgojiteljev (hitrost, naklon hoje).
ABSTRACT Hoji pripisujemo učinke: Regular physical activity, which includes longer walks, • Hoja ohranja ustrezno zmogljivostno raven v has an influence on the development of endurance and gibanju, ki ga človek vsakodnevno uporablja vse other motor skills. Motor and sports activities that help življenje. achieve endurance have to be presented to pre-school • Krepi mišičevje spodnjih okončin in medeničnega children as important and interesting activities during all obroča, pri hoji s palicami in pri plezanju pa tudi seasons of the year. In this paper we have shown how the mišičevje rok in ramenskega obroča. Radovljica Nursery School includes endurance activities • Zboljšuje aerobno zmogljivost organizma in krepi in children's everyday life by climbing a nearby hill in delovanje pljuč ter srca. the autumn, winter and spring. We have found out that • Utrjuje sklepe, ohranja njihovo normalno apart from climbing that hill with the School, children also gibljivost in spodbuja boljše hranjenje sklepnih climbed it in the afternoons or at weekends by themselves hrustancev. with their parents. As a result, the time required to climb • Ima pozitiven psihološki vpliv na človeka. the hill was shortened by more than a half, and so was the time of descent. Our conclusion is that regular physical Vloga staršev – družine activity increases endurance, while improving well-being Današnja slovenska družina živi hitro in precej razgibano and enhancing motivation for the active spending of free življenje. Med tednom se običajno vsem nenehno mudi: time. hitimo že zjutraj v vrtec, šolo ali službo, hitimo domov, pa Key words: preschool child, walking, movement, nakupih, obiskih, itd. Čas se nekoliko umiri le ob koncih endurance, role of parents and nursery teachers, tedna, pa tudi takrat imamo običajno vsi polno dela. Ta čas pa lahko preživimo tudi drugače. V primernem vremenu in UVOD ugodnih razmerah se lahko odpravimo na izlet in preživimo Redna telesna dejavnost, izboljša vzdržljivost in nekaj uric v zanimivi, radodarni in pestri naravi. Še preden druge motorične sposobnosti. V program vzgoje sva pa se odpravimo, je dobro vedeti kam jo bomo mahnili in vključili redno telesno dejavnost - hojo na bližnji hrib kako bi radi preživeli dan. Izlet z otroki je namreč prijeten pa v vseh letnih časih, ki sva jo skušali na zanimiv način tudi zahteven podvig, ki traja nekaj priprav, izkušenj, moči predstaviti otrokom kot zelo pomemben del kulture in volje vseh udeležencev življenja. Redna telesna aktivnost poleg vzdržljivosti (povzeto po: Stritar 1998) vpliva na boljše počutje in večjo motiviranost za aktivno preživljanje prostega časa. NAMEN Namen raziskave je bil izboljšati vzdržljivost otrok s OPREDELITEV PREDMETA IN PROBLEMA pomočjo redne hoje na bližnji hrib. Hkrati smo imeli namen Predšolski otroci v starosti od 4 do 5 let lahko hodijo 3 zbrati podatke o trajanju posameznih vzponov in spustov. do 4 ure z vmesnimi počitki. To je krajši izlet, ki ne zahteva S temi podatki smo želeli potrditi predvidevanja, da redna spremembe dnevnega reda skupine. Običajno ga opravimo telesna dejavnosti izboljša vzdržljivost otrok. v dopoldanskem času med zajtrkom in kosilom. Potrebna
264 METODOLOGIJA METODOLOGIJA V skupino je bilo vključenih 24 otrok v starosti od pet do šest let. Iz vrtca smo se povzpeli V skupino je bilo vključenih 24 otrok v starostina bližnjiod pet hrib do Sv. šest Peter let. nad Iz Begunjami. vrtca smo Vr seh hriba povzpeli je na 806 m nadmorske višine in je ena na bližnji hrib Sv. PeterELEMENTARY nad Begunjami. SPORT GAMES Vr ASh MEANS najlepšihhriba FOR je razglednihDEVELOPMENT na 806 tom čOF knadmorske CHILDnad Gorenjsko. MOTOR ABILITIES višine Dostop in je je po ena dveh ne preveč zahtevnih peš poteh; Urška MULEJ,severna Slavka gre izPRAPROTNIK Krpina, južna pa naravnost iz Begunj skozi gozd. Višinska razlika je nekaj najlepših razglednih točk nad Gorenjsko. Dostop je po dveh ne preveč zahtevnih peš poteh; manj kot 300 m. Za obe poti pa je predvideno dobre pol ure hoje za odraslo osebo. (Kozinc CILJI IN HIPOTEZE Št. vzponov severna gre iz Krpina, južna pa naravnost iz2001) Begunj Od meseca skoziotrok gozd.septembra Višinska do majaOstali razlika smo vzponi opravili je nekaj veSkupajč vzponov. Merili smo čas, ki so ga CILJI na Sv. Petra otroci potrebovali za vzpon in spust. Poleg tega smo z otroki v vrtcu beležili vzpone, ki so jih manj kot 300V naši m. raziskavi Za obe smo poti želeli: pa je predvideno dobre pol ureI hoje za 5odraslo osebo.8 (Kozinc13 –– ugotoviti ali se čas hoje navzgor po ponavljajočihopravili s svojimiJ starši. Pridobljene8 podatke7 sva uredili v tabele15 in jih prikazali v grafu. 2001) Od vzponihmeseca preko septembra celega leta nado isti maja hrib zmanjša smo opravili več vzponov.K Merili4 smo čas,9 ki so ga13 Z najinim projektom so bili starši seznanjeni na roditeljskem sestanku. Takrat sva pridobili –– ugotoviti ali ponavljajoči izleti izboljšajo motiviranost L 2 0 2 otroci potrebovaliza telesno za dejavnost vzpon in spust. Poleg tega smo z otroki v vrtcu beležili vzpone, ki so jih njihovo soglasjeM in jih povabili3 k sodelovanju.6 Predstavili sva9 jim tudi analizo našega prvega –– ugotoviti ali bodo otroci po večkratnih spustih bolj opravili s svojimispretni pri starši. sestopu Pridobljene podatke svaizleta. uredili v tabeleN in jih1 prikazali v grafu.1 2 –– ugotoviti ali je med deklicami in dečki kakšna razlika O 0 3 3
Z najinim projektompri vzdržljivosti/hitrosti so bili starši seznanjeni na roditeljskemP sestanku.0 Takrat sva7 pridobili7 njihovo soglasje in jih povabili k sodelovanju. REZULTATIPredstavili IN svaR UGOTOVITVE jim tudi3 analizo našega8 prvega11 HIPOTEZE Od meseca septembraS do maja1 smo opravili2 10 vzponov.3 Za prvi vzpon v septembru smo izleta. Š 1 2 3 –– Čas hoje na Sv. Petra v mesecu maju bo krajšipotrebovali kot v uro in dvajset minut, za povratek pa kar uro in pol. Čas, ki so ga otroci mesecu septembru. T 9 12 21 –– Ponavljajoča vadba izboljša navdušenost nad telesnopotrebovali v enoU smer se je1 postopno zmanjševal2 in na koncu3 znašal 35 minut za vzpon in aktivnostjo. 30 minut za spust.V Odstopanja3 predstavljajo0 le vzponi opravljeni3 v zimskih mesecih. REZULTATI–– Otroci IN bodo UGOTOVITVE pri spustu vedno bolj spretni, zato se bo Z 6 11 17 čas spusta skrajšal. Od meseca–– Dečki septembra so bolj vzdržljivejši do maja - hitrejši smo kot opravili deklice. 10 vzponov.skupaj Za prvi 92vzpon v septembru126 smo218 Graf 1: ČASI ZA VZPONE IN SPUSTE V OBDOBJU TRAJANJA PROJEKTA potrebovali uro in dvajset minut, za povratek pa karGraf uro 1: ČASI in pol. ZA VZPONEČas, ki IN so SPUSTE ga otroci V OBDOBJU METODOLOGIJA TRAJANJA PROJEKTA potrebovali v eno smer se je postopno zmanjševal in na koncu znašal 35 minut za vzpon in V skupino je bilo vključenih 24 otrok v starosti od pet 90 85 30 minutdo za šest spust. let. Iz vrtca Odstopanja smo se povzpeli predstavljajo na bližnji hrib le Sv. vzponi opravljeni v zimskih mesecih. 80 Peter nad Begunjami. Vrh hriba je na 806 m nadmorske 75 višine in je ena najlepših razglednih točk nad Gorenjsko. 70 Dostop je po dveh ne preveč zahtevnih peš poteh; 65 Graf 1:severna ČASI gre ZA iz VZPONEKrpina, južna IN pa SPUSTEnaravnost iz Begunj V OBDOBJU skozi 60 TRAJANJA PROJEKTA gozd. Višinska razlika je nekaj manj kot 300 m. Za obe poti 55 pa je predvideno dobre pol ure hoje za odraslo osebo. 50 (Kozinc 2001) Od meseca septembra do maja smo opravili 45 vzpon več vzponov. Merili smo čas, ki so ga otroci potrebovali 40 za vzpon90 in spust. Poleg tega smo z otroki v vrtcu beležili 35 spust vzpone,85 ki so jih opravili s svojimi starši. Pridobljene 30 25 podatke sva uredili v tabele in jih prikazali v grafu. 80 20 Z 75najinim projektom so bili starši seznanjeni na 15 roditeljskem70 sestanku. Takrat sva pridobili njihovo 10 soglasje65 in jih povabili k sodelovanju. Predstavili sva jim 5 tudi analizo našega prvega izleta. 0 60 sept. okt. okt. nov. jan. mar. mar. april maj maj 55 50 REZULTATI IN UGOTOVITVE 45 Graf prikazuje čas za vzpon in spustvzpon za vsak izlet posebej v času trajanja projekta. Od40 meseca septembra do maja smo opravili 10 vzponov.35 Za prvi vzpon v septembru smo potrebovali spust uro in dvajset minut, za povratek pa kar uro in pol. Čas, ki so 30ga otroci potrebovali v eno smer se je postopno zmanjševal25 in na koncu znašal 35 minut za vzpon in Graf prikazuje čas za vzpon in spust za vsak izlet posebej 30 minut20 za spust. Odstopanja predstavljajo le vzponi v času trajanja projekta. opravljeni15 v zimskih mesecih. 10 Otroci so v 9 mesecih povprečno opravili 9 izletov Tabela: Opravljeni izleti v prostem času popoldne in ob koncu tedna s starši. Razpon znaša od 5 dveh izletov do enaindvajsetih izletov. Na Sv. Petra je bilo 0 Št. vzponov otrok Ostali vzponi Skupaj opravljenih 42 % vseh vzponov, ostali vzponi so bili na sept.na Sv. okt. Petra okt. nov. jan. mar. mar. aprildruge maj hribe. maj A 4 3 7 B 8 10 18 C 9 0 9 ZAKLJUČEK Graf prikazuje čas za vzpon in spust za vsak izlet posebej v času trajanja projekta. Č 5 10 15 Prvi izlet v septembru bi lahko označili kot zelo D 4 2 6 zahteven in naporen, v maju pa bi ta isti izlet lahko E 2 0 2 preimenovali kar v daljši sprehod. F 3 3 6 Gibalne aktivnosti ohranjajo in krepijo otrokovo zdravje, razvijajo njegove sposobnosti in omogočajo lažje G 6 14 20 vključevanje in prilagajanje v družbeno in naravno okolje. H 4 6 10 V projektu razvoj vzdržljivosti pri predšolskem otroku,
265 THE DEVELOPMENT OF ENDURANCE AND SKILLS IN 5 TO 6 YEAR OLD CHILDREN DURING A WALK TO A NEARBY HILL Urška MULEJ, Slavka PRAPROTNIK sva uspeli pokazati da se po 10 izletih čas potreben LITERATURA: za vzpon ali spust zmanjša za več kot polovico. Čas vzpona se je skrjšal predvsem na račun boljše vzdžljivosti Stritar, U. A. (1998). Z otroki v gore. Ljubljana: Sidarta otrok. Čas spusta pa se je skrajšal največ zaradi večje Videmšek, M., Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih spretnosti otrok. Poleg skrajšanja časa pa so bili otroci pri otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport. vsakem naslednjem izletu bolj motivirani, organizirani in Kristan, S. (1993). V gore… Izletništvo, pohodništvo, gorništvo. disciplinirani. V skladu z najinimi predhodnimi opazovanji Radovljica: Didakta. Kozinc, Ž. (2001) Lep dan kliče 2: 100 izletov. Ljubljana: Modrijan sva ugotovili da v povprečju dečki hitreje opravijo vzpon kot deklice. Pozitiven pomen projekta je presegel okvire vrtca, saj so otroci opravili mnogo izletov v prostem času skupaj s svojimi starši.
266 STANDARDS FOR DEVELOPMENT AND LEARNING OF EARLY-AGED CHILDREN Ms Snezana NIKOLIC, Ms Danijela ILIC – STOSOVIC, Ms Snezana ILIC
STANDARDS FOR DEVELOPMENT AND LEARNING OF EARLY-AGED CHILDREN
STANDARDI ZA ZGODNJI RAZVOJ IN UČENJE OTROK V ZGODNJEM OBDOBJU
Ms Snezana NIKOLIC, Ms Danijela ILIC – STOSOVIC, Ms Snezana ILIC Faculty of Special Education and Rehabilitation, University of Belgrade
Summary samostojnosti. V okviru sub-domene razvoj grobe motorike so prikazane razvojne linije: obvladovanje The results of many studies indicate that the first years kontrole glave in aktivnosti v ležečem položaju, razvoj of life are good base for the overall development and that pokončne drže in aktivnosti v sedečem položaju, they can not be established without providing qualitative razvoj ravnotežja in aktivnosti v stoječem položaju physical and social environment for the early child ter razvoj sestavljenih motoričnih aktivnosti in development and learning. One of the first practical steps veščin. V okviru subdomene razvoj fine motorike in in providing qualitative environment for the early child spoznavanja se razlikujejo štiri razvojne linije: držanje development is creating standards for early development in prijemanje predmeta, manipulacija s predmeti, and learning. razvoj čutil,diskriminacija in percepcije, ter razvoj Project ‘National Frame of standards for early grafomotorične spretnosti. Subdomena usvajanje navad Development and Learning for Children in Serbia’ in doseganje samostojnosti spremlja aktivnosti ki jih otrok defines the standards of development expectations, and uporablja vezane za higijeno, hranjenje in oblačenje. described wide domain of development. Each domain Ključne besede: zgodnja intervencija, senzo-motorični consists of sub-domains, and those of developmental razvoj, razvojne linije, razvojne novosti lines. In each developmental line we have a description of ‘’what we expect’’ in that developmental aspect. This paper describes optimal child development STANDARDS FOR DEVELOPMENT AND from birth to six years through the changes in gross LEARNING OF EARLY-AGED CHILDREN motor, fine motor skills, habits and child independence. In sub-domain of gross motor skills we are talking about By signing the Convention of the Child’s Rights, developmental lines: head control, activities in the prone the countries have committed to provide necessary position, development of righting and activities in the conditions for the development and learning to every sitting position, development of balance and activities child. Nevertheless, many recent studies have shown that in the standing position, and development of complex the infant is far more capable, that every child can learn motor activities and skills .In sub domain of development to develop important skills and that the early development of fine motor skills and recognition, we distinguish four does not occurre on its own, but it largely depends on the developmental lines: holding and gripping objects, interaction with the environment. manipulation of objects, development of the senses, The results of numerous studies clearly suggest that discrimination and recognition and the development during the period of first years of life, a solid foundation of graph motor abilities. Sub domain – the ‘Adoption for child’s overall development are established, and that of Habits and Gaining Independence’ follows child’s those foundations can not be established without quality activities that are related to the hygiene, nutrition and physical and social environment. One of the first practical clothing. steps in providing a better environment for the early- Key words: early intervention, senso-motor aged child development is creating standards for early development, developmental lines , developmental development and learning at the national level. Under novelties the term ‘Standards for an Early-aged Development and Learning’ on one hand , we talk about developmental expectations at certain age (i.e. what are the capabilities POVZETEK that a majority of children can develop and practice at certain age) on the other hand, we talk about what are Rezultati številnih raziskovanj jasno sugerirajo, da se the principles of communication and interaction with v prvih letih življenja postavljajo dobri temelji celostnega children and what are the characteristics of social and razvoja in da niso mogoči brez kvalitetnega fizičnega in physical environment as necessary conditions which socijalnega okolja,za zgodnji razvoj in učenje otrok. Eden provide basis for learning and developmental child’s od prvih praktičnih korakov v omogočanju kvalitetnejšega expected capabilities. These standards should be in okolja za zgodnji razvoj otrok je formulacija standardov compliance with the contemporary scientific knowledge zgodnjega razvoja in učenja. and research (developmental psychology, pedagogical, Projekt “Nacionalni okvir standardov za razvoj sociological, anthropological, neurological and especially in učenje otrok zgodnjega obdobja v Srbiji”, definira interdisciplinary studies of childhood), and also with the standarde s pomočjo katerih so prikazana razvojna specific social and cultural needs of the community. In pričakovanja, ki so opisana v širših domenah razvoja. other words, those standards should be developmentally Vsaka domena je organizirana v pod-domene, te pa v realistic and should be adjusted to the social and cultural razvojne linije. V okviru vsake razvojne linije so opisane context, as well as to the long-term perspectives of razvojne novosti (novice) ki se pričakujejo v tem razvojnem society development. aspektu. Parallel, we describe developmental expectations Opisan je optimalen razvoj otroka od rojstva do and characteristics of physical and social environment šestega leta skozi spremembe v grobi motoriki, fini by standards. Child’ development is not just their motoriki, spoznavanju in usvajanju navad ter doseganje responsibility, nor it takes place in accordance with some
267 STANDARDI ZA ZGODNJI RAZVOJ IN UČENJE OTROK V ZGODNJEM OBDOBJU Ms Snezana NIKOLIC, Ms Danijela ILIC – STOSOVIC, Ms Snezana ILIC congenital program. Early development and learning influence on each aspect of child’s development. In depends on physical and social characteristics of the great deal, the environment shapes and directs that environment in which the child is engaged. The child’s development. Thus, the basic purpose of this document development reflects the society in which the child is is to help crucial persons (parents, relatives, educator included; therefore it is necessary to define the framework and others) who, throughout communication and joint for future policies, measures and activities that are activities (with a child), are taking part as co-authors in established in order to provide adequate environment child’s development, which allows them to recognize and for the early development and learning for the children of stimulate different aspects of the development. From Serbia. the very beginning, the child is a social being, and the Image of child development from birth to the age of persons, who surround it, by reacting on child’s needs six is a mosaic and it can been detected throughout and behavior, give the meaning to that kind of behavior. the achievements that we expected to occur at certain developmental stages – consist of separate elements that we can recognize in each developmental level to Method the majority of children. These mosaic varieties of the development are consequences of the nature of the In document ‘National Framework of Standards document, and are not the result of the development for the Development and Learning of Early-aged itself. In order to define usable standards of development, Children in Serbia “the developmental expectations it is necessary to recognize and single out crucial are shown, i.e. competence that the child develops development capabilities and achievements, as well as at some development phases under the condition outside visible marks which can lead us to the conclusion that the environment adequately supports that child. that the child had developed certain competence. Development expectations are describe within the Usability of standards means that the standards can be broader domain of development: Intellectual (cognitive) used as efficient tool in order to determine what and how development, Emotional and Social development, much a child can do, and most importantly, they can Communications and Speech, Sensory and Motor provide appropriate conditions for the development of development. Each domain is further organized child’s potentials. However, in reality, child’s development into sub-domains, and these sub-domains into is a unique phenomenon, the way and tempo of developmental lines. Within each developmental line development is individual for every child. When we talk actual achievements are described, i.e. development about development novelties, there are no strict rules expectations, which are expected to occur at the final in terms of age, every child has a period of rapid and stage of a certain developmental period. There is also slower development, and the development of different a list of examples on how the actual achievements domains can progress at different speed level. In other manifest in child’s behavior (indicators). Those indicators words, development achievements that are described illustrate what are the activities by which the child in different parts of this document and under different and the adult can be supported with, at the certain titles are not isolated elements nor their meaning is developmental change. universal for all children; they are interrelated and mutually This document refers to the period from birth until the conditioned, and should be considered integrally, and age of six. Age limits of development phases for which not partially. These relations are explicit in certain parts developmental expectations are described, are defined as of this document, and a reader can see how the same follows: from month 0-8, 8 – 18, 18 – 36, and 36 – 72. For development phenomenon can be described through every age limit there is a development achievement which different aspects. is expected at the end of that certain period, in other words, those are the most complex achievements that are expected at certain age. Therefore, we can assume that Goal the child, who has achieved more complex competence, has also achieved simpler capabilities which come prior to Define usable standards of child development, the complex one. Of course, the age at witch we expect developmental expectations in developmental aspects to find certain development achievement is not so strict; it throw the age of child. We have to do identification is more flexible, and somehow more probable. (Baucal A. of development achievements and choosing key and 2009). external signs of developmental competence. At the other side we have to find principles of interaction and communication with children and characteristics of Results physical and social environment as a condition for good start base of learning and child expectable developmental Within the domain of senso – motor development, competence. from birth until the age of six, the child’s optimal development is described through changes in gross motor skills, fine motor skills, adopting habits and gaining Hypotheses independence. Within each sub-domain the following developmental Define standards of child development in hypothetical lines are distinguished: approach could provide: • Within sub-domain the ‘Development of Gross 1) Support professionals sensitivity for specific aspects Motor Skills’ head control ability, activities in of child development prone position, righting development and the 2) Better recognition developmental potential and activities in sitting position, balance development importance of early and appropriate stimulation and activities in standing position and finally, the 3) Good marking of expectable developmental change development of complex motor activities and Understanding the way and course of the development skills. helps the environment to react appropriately. Therefore, • Within sub-domain the ‘Development of Fine besides biological factors, environment has great Motor Skills and Recognition’ four developmental
268 STANDARDI ZA ZGODNJI RAZVOJ IN UČENJE OTROK V ZGODNJEM OBDOBJU Ms Snezana NIKOLIC, Ms Danijela ILIC – STOSOVIC, Ms Snezana ILIC
lines are distinguished: holding and catching independence while performing every day activities, is a objects, manipulation of objects, development good indicator of the successful process of forming habits of discrimination and recognition senses and the (Nikolic, S., 2009). development of graph motor capabilities. • Within sub-domain the ‘Adoption of Habits and Gaining Independence’ activities related to the Conclusion hygiene, diet and clothing are observed. Learning is a natural, spontaneous and logical process The development of gross motor skills are to which the main reward is cognitive process itself, if described through manifestations that are visible in the the social and physical environment allows it. Children child’s behavior and which appearance is enabled by are very different among each other, even when they are spontaneous maturation of central nervous system. the same age. Different progress and rhythm of child During the period from 0 to 8 months primitive reflexes are development, are absolutely acceptable and normal and dominant at the level of spinal cord and brain stem, and do not mean that it is different from what is expected, but those reflexes enable activities in prone position and head are rather natural varieties, and they represent kind of an control. Following is the ability to maintain balance which individual development characteristics of each person. enables development of rightening activities and also In other words, there are normal varieties in terms of activities in sitting position. At that time balance reactions development progress, some timelines in development, start to appear, and this, at older age is becoming more and etc, but some deviation (significant development dominant and allows child’s activities in standing position, delays, some forms of behavior that are far from norm) and also enables getting control over more complex can be a sign of pathology in development. This is motor activities and skills, with significant increase of precisely the main argument against the creation of norms balance and coordination control, when performed. for an early child development, because of the fear of Adoption of motor skills is important precondition misunderstanding the specific individual characteristics. for child’s independence. Although motor skills are Varieties that exist in every child’s development process, developing spontaneously, very important precondition as well as varieties in the development of certain functions for the entire development is exercise, in which the and abilities of a child, must be respected and taking child’s environment has significant role. Important role in into account when we design child care and learning early play skills development has imitation and obvious methods (except in cases of big deviation from the normal presentation, and at the middle and older preschool age, development process). verbal instructions are crucial while motivation is also The development does not happen in a vacuum but essential. Thus, it is necessary for a child to be engage in in a specific conditions of a certain environment and those kinds of activities and tasks which are meaningful that environment has a formative meaning, i.e. not only to a child, because in that way a child would form more that it influences the development and the speed of precise, more effective and more productive skills. the development, but also shapes and structures the Voluntary regulation of movements is not just the result development of even the biologically given functions, of better motor skills, but of cognitive development as meaning that the biological basics are also influenced by well. Influence is mutual: cognitive development allows the surrounding factors. children to gain better motor control and in that way There are a conditional relation among the nerve they form more complex motor skills. While motor skills structure and behavior. It is generally accepted that contribute to the child’s ability to more easily explore the the level of nerve structure development influences the world surrounding it, getting involved in various activities, behavior patterns, but it is often neglected that practicing stimulates cognitive development. Similar mutual specific action influences the development of the nerve influence exists between motor development, social, structure itself (Ispanovic V.,1986 ). emotional and speech development. Physical and social environment and learning Another sub-domain describes how coordinated motor activities must be adjusted to each child to the greatest activities and senses do contribute to the development extend. This is important for all the children and it is of senso-motor activities, with the development of especially important for the children in risk, children with perceptive capabilities that are in consistence with development difficulties. During early age integrative previous experience. We described development ability to approach is necessary, and all the development aspects hold on and grasp objects, in the case of typical senso- are stimulated by it (physical, cognitive, emotional and motor development, should be achieved by 12th month. social). The learning process is not specific as school While developing ability to grasp, the child’s ability to subjects, but it is rather complete process such as gaining manipulate object also develops. Already by 8th - 18th life skills. Learning is an interactive process at all ages. month, and especially later, the role of observation Elders ought to prepare environment for studying in order can be detected in actions with certain materials. As for children to learn through active exploration and by above mentioned, it is noticeable to which extent the interactions with adults, other children and objects. Good senso – motor development is interlaced and mutually conditions for development represent support to child’s conditioned with other aspects of development, especially independence, to their independent activities in social cognitive development. Development of grapho-motor environment (Pesikan A., Antic D., 2009 ). skills is excluded because of its complex structure of Finally, it can be concluded that contemporary afferent-efferent mechanism that condition it: objective theories of child’s development accept the opinion characteristic as perception, fine motor skills, memory and that child’s development is interactive with biological attention, orientation and lateralisation, have significant and environmental factors. Precondition for normal role, but the role of subjective characteristic such as: development is a structurally complete and functionally experience, motivation, habits, expectations and interests matured nerve system, but the environment is equally is not insignificant either. important. It provides conditions for uninterrupted The environment with its stimulating influences has physical growth and for establishing strong emotional a significant role in adopting habits related to hygiene, ties between the child and the adults, which allows nutrition and clothing. Ever more growing child’s children to learn, explore and actively interact with the
269 STANDARDI ZA ZGODNJI RAZVOJ IN UČENJE OTROK V ZGODNJEM OBDOBJU Ms Snezana NIKOLIC, Ms Danijela ILIC – STOSOVIC, Ms Snezana ILIC environment, by supporting and rewarding the child Flehming von Inge . (1979 ): Normale Entwicklung des Sanglings (Ispanovic, V.1986). und uhre Abweichungen, Georg Thiemw Verlag Stuttgart Hauert C.A., Zanone P.G. Mounoud P. ( 1990): Development of Motor Control in the child: Theoretical and Experimental Approaches, in Neumann O., Prinz W.: Relationships Between Literature Perception and Action, Springer-Verlag , Berlin, Heidelberg Hellbrugge T. i sar. ( 1983 ): Minhenska funkcionalna razvijna Antropova N. M., Koljcova M. M., (1986) : Psihofizicka zrelost dijagnostika, Zavod za psihofizioloske i govorne poremecaje, dece , Zavod za udzbenike i nastavna sredstva , Beograd; Beograd Baucal A., ( 2009 ) : Uvod u standarde za razvoj dece ranih Ivic I., ( 1983 ): Vaspitanje dece ranog uzrasta, Zavod za uzrasta . Poglavlje u Projektnom izvestaju Instituta za udzbenike i nastavna sredstva , Beograd psihologiju Nacionalni okvir standarda za razvoj i ucenje dece Ilankovic V., Ilankovic N., ( 2001 ): Psihomotorni razvoj deteta, ranih uzrasta u Srbiji. Institut za psihologiju i UNICEF vodic za procenu i stimulaciju razvoja, Medicinski fakultet, Filipovic S., (1994): Neuropsiholoska procena kognitivnih Beograd poremecaja, doktorska disertacija, Medicinski fakultet , Univerzitet u Beogradu
270 VPLIV GLASBENIH ZVRSTI NA TEK OTROK OD 5. DO 10. LETA Sašo OBERSKI
VPLIV GLASBENIH ZVRSTI NA TEK OTROK OD 5. DO 10. LETA INFLUENCE OF MUSIC GENRE ON CHILDREN'S RUNNING
Sašo OBERSKI Osnovna šola Podčetrtek Primary Scool Podčetrtek
Povzetek vključevali v osnovne gibalne aktivnosti že od njegovega zgodnjega otroštva. Z napisanim ne želim spodbujati Glasba ustvarja razpoloženje, ki spodbuja gibanje k vedno večjemu številu profesionalnih športnikov, otrok. Na vsakega vpliva drugače, tako v fiziološkem ampak k vedno večjemu deležu mlajše populacije, da kot tudi v psihološkem smislu. Pomaga, da otroci tek športnogibalna aktivnost postane del življenja. doživljajo sproščeno, igrivo in dinamično. V raziskavi smo Pri rekreaciji se želim osrediniti na tisto osnovno želeli ugotoviti, kakšna je motivacija otrok za tek ob glasbi in najbolj poznano, ki spodbuja in povečuje aerobno ali brez nje, kako se odzivajo na različne glasbene zvrsti vzdržljivost, tj. tek. Baunister pravi: »Ne tečemo zato, ker med tekom in kako le-te vplivajo na pretečeno razdaljo. bi bili prepričani o tem, da nam to koristi. Tečemo zato, Vzorec je zajemal otroke od 5. do 10. leta starosti, ki so se ker ljubimo tek in se mu preprosto ne moremo odreči.« udeležili merjenja določene pretečene razdalje ob glasbi (Šugman, Šturm in Berčič, 1987). Če športu odvzamemo in brez nje, ob konstantnem času. Na podlagi opazovanj igrivost, le-ta izgubi svoj čar. To ni več sprostitev in in analize anketnih vprašalnikov, ki so jih otroci reševali neprisiljena odločitev (Kajtna, 2005). Cilj športne rekreacije po zaključenih merjenjih, smo prišli do ugotovitve, da ni pridobivanje športnih rezultatov. Otrok z večjo notranjo je motivacija za tek ob glasbi veliko večja in vpliva na motivacijo je bolj vztrajen, zmore več nalog in izvaja boljše otrokovo vzdržljivost in pretečeno razdaljo, obenem pa nastope na tekmovanjih (Thomas in Tennant, 1978). je pomembna izbira glasbene zvrsti. Na tek vpliva tudi Ena izmed bolj pomembnih notranjih motivatorjev pa je starost otrok, saj so mlajši otroci manj obremenjeni z glasba. »V prostoru lahko ustvarja določeno razpoloženje, rezultatom, ki ga bodo dosegli ob koncu teka kot starejši na katerega se navadno le podzavestno odzivamo, saj otroci. smo se ob glasbi sposobni učiti, kaj delati, ji dovoliti, da le Ključne besede: tek, glasbene zvrsti, notranja zapolni praznino prostora. Spet drugič je glasba konkreten motivacija, pretečena razdalja spodbujevalec naših čustev. Če zveni zadržano, široko, potem v nas zbuja čustva žalosti, igriva in hitra glasba pa se navezuje na veselje in prijetno razpoloženje« (Zagorc, Abstract 2003, str. 142). Že Sokrat je priznaval povezavo med specifičnimi vrstami glasbe in različnimi značajskimi Music encourages children's movement differently, potezami ljudi. Pri tem naj omenim, da je glasbena in pscychological and physiological sense, on each inteligenca v močni povezavi z osebno inteligenco, v kateri individual. It helps children experience running playfully, imajo pomembno vlogo naša čustva. dinamically and relaxed. In our survey we wanted to find out how children are motivated to run with and without Opredelitev predmeta in problema music, how they respond to different music genre when Znanstveniki še vedno natanko ne vedo, na kakšen running, and how the music genre influences distance način vplivajo različne glasbene zvrsti na nas, saj glasba measurement. The sample consisted of children from 5 na vsakega vpliva drugače in tudi na isto glasbo dvakrat to 10 years of age who attended the elapsed distance ne reagiramo enako. Diserens in Fine ugotavljata, measurement with and without music, having constant –– da glasba povečuje telesni metabolizem; time. Based on our observation and the analysis of –– pospešuje ali zmanjšuje energijski potencial v mišicah; questionnaires, that children answered after the final –– pospešuje dihanje (kadar se spremeni tempo glasbe); measurements, we found out that motivation for running –– ima učinek na srčni utrip in krvni pritisk; with music is much higher. We also found that music –– zmanjšuje utrujenost (Zagorc, 2003). and choice of music influences on child's endurance and running distance. We also noticed that younger children Ob teku pa se organizem odzove na dražljaje iz okolja. are less burdened with the result of the run than the older Pri tem se želim dotakniti afektivnega področja v glasbi. are, from which we have concluded that age affects Taksonomija vzgojno-izobraževalnih ciljev afektivnega running. področja zajema pet stopenj (Krathwohl et al, 1964). Za Key words: running, music genre, inner motivation, nas sta pomembni prvi dve – sprejemanje in reagiranje. running distance Pri sprejemanju se otrok zaveda (glasbenih) dražljajev iz okolja. Ne poskuša se izogniti poslušanju glasbe in ima pridobljeno toleranco do različnih glasbenih zvrsti. Uvod Reagiranje pa pomeni uživanje v določeni glasbeni dejavnosti. V današnjem času postaja šport nujna človekova Glasba s hitrim in dinamičnim tempom vpliva na nas potreba. Različni tehnološki dosežki so človeku poživljajoče, ob njej se hitreje in bolj učinkovito gibamo pripomogli k njegovi otopelosti, zato se vedno bolj kot ob umirjeni in počasni glasbi. Poslušanje in ritmično zavedamo, da zdravo življenje danes pomeni uravnotežen gibanje ob glasbi vključujeta med drugim tudi sposobnost otrokov motorični razvoj. Veliki misleci naše zgodovine pa poslušanja, občutenje razpoloženja glasbe in sposobnost so si že takrat za cilj zadali vzpostavitev harmoničnega gibanja telesa v koordinaciji z glasbo. Tako dobi gibanje in uravnovešenega bivanja, ki pa naj bi tudi predstavljalo svoj ritem ponavljanja, ki ga prepoznavamo kot ples bistvo današnjega življenja. To pomeni, da bomo človeka
271 INFLUENCE OF MUSIC GENRE ON CHILDREN'S RUNNING Sašo OBERSKI
(Zagorc, 2006). Ob glasbi se pričnemo gibati precej zgodaj H3: Predvidevam, da bodo učenci glasbo, ki jo in to spontano. Otroci so sposobni poslušati različne poslušajo med tekom visoko ovrednotili. glasbene zvrsti do petega leta starosti in jih občutiti ter H4: Učenci bodo ob poslušanju plesne glasbe pretekli se ob njih prosto ritmično gibati. Pri tem znajo izraziti daljšo razdaljo kot ob poslušanju rock glasbe. svoja čustva (veselo – žalostno) in ob glasbenem tempu H5: Zaradi precej monotonega gibanja pričakujem spreminjati hitrost gibanja (Pesek, 1997). manj interesa pri predšolskih otrocih, več tekmovalnosti in Za predšolske otroke je fizična aktivnost ključnega uspeha pa pri šolskih otrocih. pomena. Pri tem velja poudariti, da ima vsak otrok lastni H6: Glasba s hitrim in dinamičnim tempom bolj fiziološki in emocionalni razvoj. Pogosto ti otroci tečejo spodbuja učence pri teku. toliko časa, dokler se ne zgrudijo. Zato je potreben po fizičnem naporu čas počitka (Woolflok, 2002). Tek kot osnovna oblika gibanja je vključen v različne otrokove igre. Metode dela Grobe motorične spretnosti, ki so se razvile v zgodnjem otroštvu, so podlaga za šport, ples in druge dejavnosti, s Raziskovalni vzorec: katerimi se otroci začnejo ukvarjati v srednjem otroštvu in V raziskovalni vzorec je bilo vključenih 30 otrok, starih se lahko nadaljujejo vse življenje. od 5 do 10 let. Starostne skupine so bile enakomerno Dečki lahko pri devetem letu starosti tečejo s hitrostjo porazdeljene. Ker gre za športno-rekreativno dejavnost, 5 m na sekundo (Cratty, 1986), pri teh letih je pogosta smo v raziskavo vključili otroke, ki so izražali željo po teku, igra prerivanja, ki je po domnevah antropologov nastala brez prisile, ne glede na njihove aerobične sposobnosti. iz potrebe po utrjevanju spretnosti za boj in lov (Symons, 1978). Gre za igro, ki vključuje tek (preganjanje), suvanje, Tehnike in opis zbiranja podatkov: udarce, obenem pa jih spremljata smeh in kričanje. Meritve pretečene razdalje, z glasbo ali brez, smo Lastne psihološke poteze in svoje tipično vedenje izvajali trikrat v daljših časovnih presledkih, na atletskem začnejo opisovati šele pri osmem letu. V tej starosti že stadionu. Čas, ki je bil namenjen teku, je trajal 6 minut v ločujejo med telesnimi in psihičnimi značilnostmi ter med vseh meritvah. V postopku zbiranja podatkov so učenci doživljanjem sebe in zunanjim videzom ter reakcijami. reševali anketni vprašalnik, ki je vseboval vprašanja Radi se primerjajo z drugimi, zlasti v svojih veščinah in odprtega in zaprtega tipa. Ob meritvah sem zapisoval sposobnostih (Meece, 2002). sprotna opažanja. Med devetim in desetim letom postanejo bolj kritični do svojih sposobnosti. Pomembna pri tem je otrokova samopodoba. Višje samospoštovanje kot bo otrok imel, Spremenljivke: bolj realistično bo ocenjeval svoje dosežke (Škof, 2007). –– tek z glasbo ali brez nje, Vedno večji pomen v njegovem socialnem življenju pa –– glasbeni razpoloženjski opisniki, imajo njegovi vrstniki. Tudi vedno več časa preživlja –– pretečena razdalja, z njimi. Oblikujejo se interesne skupine, ki vplivajo na –– različne zvrsti glasbe, otrokovo samopodobo in mu pomagajo razvijati socialne –– vrednotenje glasbe, spretnosti (prav tam). –– starost testiranih. Aerobne sposobnosti dečkov in deklic z leti naraščajo (Borms, 1986), razlike nastanejo šele pri 14. Rezultati letu. Za otroke je priporočeno, da izvajajo dejavnosti z Predstavljam rezultate, ki potrjujejo ali ovržejo zapisane obremenitvijo, ki dosegajo srednjo intenziteto (Videmšek, hipoteze. Pišot, 2007). V raziskavi (Videmšek, Karpljuk in Štihec, H1: Predvidevam, da je motivacija učencev za tek večja 2002) je bilo ugotovljeno, da so deklice manj vzdržljive ob glasbi. od dečkov. Vzdržljivost pa se da izboljšati z redno vadbo (Videmšek, Pišot, 2007).
Cilji in hipoteze Namen raziskave je bil dokazati, da ima glasba kot motivacijsko sredstvo pomemben vpliv na otroka in njegove tekalne sposobnosti. Obenem pa se ob glasbi igra, zabava, doživlja ugodje in sprosti.
Pri raziskavi sem si postavil naslednje cilje: –– ugotoviti, ali učenci raje tečejo ob glasbi ali brez nje; –– raziskati, kakšna glasba učenca notranje motivira in spodbuja k teku; Graf 1: Glasba kot motivacijsko sredstvo pri teku –– zbrati mnenja, kako učenci ocenjujejo posamezno Učenci so bili pri teku ob glasbi bolj motivirani. zvrst glasbe; Spodbujali so drug drugega, obenem pa niso bili –– ugotoviti vpliv različnih glasbenih zvrsti na pretečeno obremenjeni s tekom. razdaljo; H2: Ob poslušanju glasbe bodo učenci pretekli daljšo –– preveriti, ali učenci pretečejo daljšo razdaljo s razdaljo. poslušanjem glasbe ali brez. H4: Učenci bodo ob poslušanju plesne glasbe pretekli daljšo razdaljo kot ob poslušanju rock glasbe.
Raziskovalne hipoteze: Graf 2: Pretečena razdalja ob različnih zvrsteh glasbe in brez nje H1: Predvidevam, da je motivacija učencev za tek Iz grafa je razvidno, da so učenci ob predvajani glasbi večja ob glasbi. pretekli daljšo razdaljo kot brez nje. Pretečene razdalje se H2: Ob poslušanju glasbe bodo učenci pretekli daljšo razlikujejo v odvisnosti od starostnih skupin otrok, vendar razdaljo. hipoteza ostaja potrjena. Obenem pa ugotavljam, da
272 STANDARDI ZA ZGODNJI RAZVOJ IN UČENJE OTROK V ZGODNJEM OBDOBJU Sašo OBERSKI
H5: Zaradi precej monotonega gibanja pričakujem manj interesa pri predšolskih otrocih, več tekmovalnosti in uspeha pa pri šolskih otrocih. Predšolske otroke je glasba zelo motivirala. Tek jim je predstavljal aktivnost, s katero se niso obremenjevali in v sami aktivnosti ni bilo zaslediti tekmovalnosti. Pri šolskih otrocih je bila tekmovalnost izražena zlasti na začetku s pospešenim tekom. Rezultate pretečene razdalje pa so tudi ob zaključku primerjali med seboj. Sklep Na podlagi ugotovljenih rezultatov lahko zagotovo trdim, da ima glasba na gibanje otroka velik vpliv. Je imajo vpliv na pretečeno razdaljo glasbene zvrsti, saj jih je uspešna notranja motivacija, vendar moramo biti pri izbiri plesna glasba, torej ta, ki jim je všeč, bolj motivirala. le-te previdni. Poleg glasbe na tek vplivajo tudi drugi H3: Predvidevam, da bodo učenci glasbo, ki jo dejavniki. Tukaj predvsem izstopa tekmovalnost, saj so poslušajo med tekom visoko ovrednotili. meritve potekale v skupinah učencev. Sproščenost in igrivost teka upada s starostjo otrok; na vrhuncu je pri predšolskih otrocih. Hitrost gibanja učencev se je ob hitrejšem tempu glasbe izboljšala. »Manjše število ponovitev zmanjšuje zanesljivost merilnega postopka. Večje število pa bi bilo za otroke te starosti preobremenjujoče« (Šturm, 1977 po Videmšek, 2007, str. 82). Otroci v našem primeru niso vedno enako zainteresirani za meritve pretečenih razdalj, kar nam pove dejstvo, da glasba na posameznike vpliva različno. Preizkusili bi lahko še več drugih različnih glasbenih zvrsti in jih med seboj primerjali. Graf 3: Učenčevo vrednotenje glasbe
Učenci so obe zvrsti glasbe visoko ovrednotili, vendar je Literatura bila rock glasba pri ocenah bolj enakomerno porazdeljena. Čeprav so rock glasbo visoko ovrednotili, jih pri teku ni Duskin Feldman, R., Papalia D., Olds, S. (2003). Otrokov svet. toliko motivirala (kar je razvidno iz grafa 2). Ljubljana: Educy. H6: Glasba s hitrim in dinamičnim tempom bolj spodbuja Kajtna, T., Tušak, M. (2005). Psihologija športne rekreacije. učence pri teku. Ljubljana: Fakulteta za šport. Marinšek, M., Tušak, M. (2009). Družina in športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport – Inštitut za šport. Pesek, A. (1997). Otroci v svetu glasbe. Ljubljana: Mladinska knjiga. Škof, B. ( ur.). (2007). Šport po meri otrok in mladostnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport. Woolfolk, A. (2002). Pedagoška psihologija. Ljubljana: Educy. Zagorc, M. (2006). Ples v sodobni šoli. Ljubljana: Fakulteta za šport. Graf 4: Glasbeni razpoloženjski opisniki, ki otroke motivirajo Zagorc, M. (2003). Sprostimo se. Ljubljana: Fakulteta za šport. pri teku Zupančič, M. (ur.). (1999). Razvojnopsihološke značilnosti različno starih otrok ob vstopu v šolo. Ljubljana: Založba i2. Učenci pri gibanju pričakujejo glasno, hitro in dinamično glasbo. Takšna glasba jih sprošča, poveča njihovo vzdržljivost pa tudi tekmovalnost.
273 ELEMENTARY GAMES IN FUNCTION OF REACTION SPEED DEVELOPMENT OF YOUNG MALE AND FEMALE TEAM HANDBALL PLAYERS Katarina OHNJEC, Maja HORVATIN – FUČKAR, Igor GRUIĆ
ELEMENTARY GAMES IN FUNCTION OF REACTION SPEED DEVELOPMENT OF YOUNG MALE AND FEMALE TEAM HANDBALL PLAYERS ELEMENTARNE IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA REAKTIBILNOSTI MLADIH RUKOMETAŠA I RUKOMETAŠICA
Katarina OHNJEC, Maja HORVATIN – FUČKAR, Igor GRUIĆ Faculty of Kinesiology University of Zagreb
Abstract representation in contents of training process of young male and female team handball players. For young Because of simply defined rules and concretely sportsmen the optimal development of wide spectre defined aim directionality, elementary games have of basic motor abilities and their interconnectedness important representation in contents of training process represent the basis for upgrading in specific and of young male and female team handball players. situational specialization manifesting in the game of team Development trends of handball game, regarding handball (Gruić, et al., 2007). Development trends of basic motor abilities, emphasize all segments of speed handball game, regarding basic motor abilities, emphasize (reaction speed, singular movement speed, start and all segments of speed (reaction speed, singular movement initial acceleration). Team handball game effectiveness speed, start and initial acceleration, etc.). is significantly defined by basic reaction ability i.e. Ability of fast reaction i.e. reactibility as a basic motor reactibility, therefore it is important to set it in the function ability in the context of effectiveness in handball game of its manifestation during the performance of some should necessarily be seen in function of its manifestation technical elements in specific situations. This paper during the performance of some technical elements presents the set of elementary games with the main focus in specific situations. Regarding the reaction ability, on reaction speed regarding particular handball game attacking activities in handball game imply: different segments (“Let him shoot”, “Throwing the ball against shootings from the ground, passing the team mate in the the wall”, “Who is the fastest?”, “Buzz”, ”Grasshopper”, best position, moving in dependence of the team mate “Blocking”, “Put the ball behind the line”, “Pairs fighting (towards the ball or away from ball) etc. In the transition for the ball”, “Quick counter-attack”, etc.). phase of the handball game i.e. after the goalkeepers Key words: reaction speed, elementary game, young defence or after take of the ball (permitted by the rules), male and female handball players reaction ability is manifested in making the player’s position for fast break by player’s revealing in space, which must be accompanied by passing of the ball by Sažetak goalkeeper or team mate in time. Manifestation of reaction ability for a certain situation in defence phase is revealed Veliku proporciju zastupljenosti u sadržajima treninga in activities such as: deep coming up on attacker in time, mladih rukometaša/ica trebaju imati elementarne intersecting the ball, passing between back court players, igre zbog jednostavno definiranih pravila i konkretno “closing” the pass to the pivot player, blocking the shots definirane ciljne usmjerenosti na višestrani razvoj by defence jumping in block i.e. putting the hands in ball bazičnog i specifičnog motoričkog statusa. Trendovi way to the goal, in the moment of shooting etc. razvoja rukometne igre promatrani kroz aspekt motoričkih Fast reaction on a visual and sound signal represent sposobnosti stavljaju naglasak na sve segmente brzine the most applied contents in training process for (brzina reakcije, brzina pojedinačnog pokreta, start i development of reaction ability. In all phases (offence, startna brzina i sl.). Uspješnosti u rukometnoj igri je defence, transition) of handball game reactions on visual definirana bazičnom sposobnošću brze reakcije tj. signal (ball, opponent, team mate) are the most frequent. reaktibilnosti koju je stoga potrebno postaviti u funkciju Sound signal (referee decision) finds the connection manifestacije prilikom izvedbe određenih elemenata with speed reaction in the transition segment of team tehnike u konkretnim situacijskim uvjetima. U ovom radu handball game. The aim of one team is to take advantage set elementarnih igra s dominantnim naglaskom na brzinu in the sense of attack and score a goal, while at the same reakcije prikazan je u skladu sa različitim segmentima moment the aim of the team which transforms from attack rukometne igre („Tko će brže prebrojati“,„Bacanje to defence, is to stop the attacking team. lopte u zid“, „Neka puca“, „Skakavac“, „Blok“, „Zuje“, This paper presents the set of elementary games with „Postavljanje lopte iza linije“, „Borba za loptu u parovima“, the main focus on reaction speed regarding particular „Brzi protunapad“ itd.). handball game segments. Ključne riječi: brzina reakcije, elementarne igre, mladi rukometaši/ice 2. Elementary games in function of reaction speed development of young male and female 1. Introduction handball players
Motivation and interest of young sportsmen 2.1. Elementary games associated with attacking activities in for participation in sport activities is connected to handball attractiveness, popularity and tradition of a specific First set of games is characterised by performing sport and specific contents used in the training process. the technical elements of handball game associated Because of simply defined rules and concretely defined with attack activities of players such as: shooting from aim directionality, elementary games have important standby position (“Let him shoot”), and fast, precise
274 Rules: ELEMENTARNE IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA REAKTIBILNOSTI MLADIH RUKOMETAŠA I RUKOMETAŠICA 1. the ball my bounce just once Katarina OHNJEC, Maja HORVATIN – FUČKAR, Igor GRUIĆ 2. incorrect throwing brings a negative point passingWinner (“Throwing: The the winner ball against is the the columnwall”, “Who which is the performsdefined numberdefined of circlesnumber first ofand circles has less firstnegative and has fastest?”).less negative points. points. a) “Let him/her shoot” (Picture 1) c) “Who is the fastest?” (Picture 3) Participantc) number “Who: 14-16 is the players fastest?” (may be (Picture less then 3) Participant number: 10 players 14, Participantbut not less than number: 3) 10 players Space: handball court Space:Space: half handball of the handball court court Properties: 2 balls, 20 floor markers Properties: ball Time schedule: 5 min Properties:Time schedule : 25 minballs, 20 floor markers Game description: Players are divided in two teams TimeGame descriptionschedule:: Players 5 min are in the circle position (5 players each) standing on their positions (left and right with faces turned to the centre where the ball is. Each back, left, central and right back court players). The teams playerGame has a different description number.: Players Players perform are dividedadditional in twoare facing teams the goal.(5 playersIn front of each)each player, standing there are on two their exercisespositions to improve (left different and right motor back,abilities left,(repetitive central andfloor rightmarkers. back The first court marks play theers). starting The position teams (for are strength,facing jumping the goal.type explosive In front strength, of each static player,strength). therebacks are it is twothe intersection floor markers. of base and The side first line for marks back the A coach calls a number, a player who is nicknamed has court players it is 11-12m from the goal), and the second to runstarting in the centre position of the (forcircle, backs take the it ballis theand shootintersecti ison the of place base to whichand theyside have line to for move back and throwcourt the players otherit players.is 11-12m Intensity from of the the game goal), may beand increased the second by ball is (backsthe place 7m from to the which goal, 8,5they–9m havefor the backto move court and introducing more balls in the game. players).The– aim is to move the ball from left to right throwRules: the ball (backs 7m from the goal, 8,5back9m player for thefollowing back the court defined players).The rules. The game aim can is to 1. moveaccording the to handballball from rules, left a player to right with theback ball playeris befollowing modified theby introducing defined passingrules. in The another game direction, can be modifiedpermitted no by more introducing than three steps passing before inthrowing another direction,shooting on shooting the goal etc. on the goal etc. the ball, Rules: 2. Rules:each hit brings one point to the shooter, 1. the player is not allowed to make more than three 3. each1. hit player the player gets a negative is not pointallowed to make moresteps, than and three must throwsteps, the and ball stepping must thrownext to thethe ball Winner: Thestepping winner is next the player to the who marker, collects the marker, highest number of points in estimated time for game or 2. incorrect catching brings a negative point. the one 2.who incorrectcollects the catchingdefault points brings first. a negative point.Winner: The winner is the team which finishes first. Winner: The winner is the team which finishes first. a)
4m
Picture 1. Picture 2. Picture 3. “Let him/her shoot”. “Throwing the ball against the wall” “Who is the fastest?”
2.2. “Throwing Elementary the ball against games the wall” associated (Picture 2) with defending2.2. Elementary activities games associated in handball with defending activities in ParticipantThe number: other 14-16set of players games are elementary games in which speedhandball reaction is manifested Space: wall and 10m of the court The other set of games are elementary games in which inProperties different: ball defence activities e.g. goal keepspeeders’s reaction speed is reactionmanifested in(“Bu differentzz”), defence defence activities player movementTime schedule :speed 5 min (“Grasshopper”), blocking e.g.the goal shoots keepers’s (“Blocking”). speed reaction (“Buzz”), defence Game description: Players are divided in 4 columns. a) “Buzz” (Picture 4) player movement speed (“Grasshopper”), blocking the First player in each column is standing 4m away from the shoots (“Blocking”). wallParticipant and he has the number: ball. At the 15 starting players signal, a player a) “Buzz” (Picture 4) throwsSpace the ball: half into ofthe the wall, handball and runs backwards court to the Participant number: 15 players back of the column. The next player in the column, must Properties: ball Space: half of the handball court catch the bouncing ball, and throw it back into the wall. Properties: ball ThisTime game schedule:mainly aims at 7-8 improvement min of reaction speed, Time schedule: 7-8 min but Gameby introducing description additional: Players tasks it improves are divided other in the groupsGame description of three.: Players Each are team divided has in theone groups ball. ofThe abilities as well (accuracy-limiting the shooting space). three. Each team has one ball. The groups are in a court groupsGame varieties are incan a be court defined (2mx4m). by: Two players(2mx4m). are at Two the players edge are of at the the edgemarked of the court marked and court the –– thirddifference is in in theball throwingmiddle. (with Two both players hands above are thepassing and thethe third ball, is inwhile the middle. the middleTwo players player are passing is trying the to gethead, the from ball. the chest, changing hands, jumping) ball, while the middle player is trying to get the ball. –– by marking the distance to which the players must run Rules: Rules:after throwing 1. the middle player changes the position with the player –– number1. of the circles middle (how many player times changesthe players must the positionthrowing with the the ball player at the moment throwing in which the he/she ball at the change their positions in a column) touches the ball with the body, Rules: moment in which he/she touches the 2.ball the with middle the player body, must attack the player with the ball, 1. the ball my bounce just once false throwing is not allowed. 2. incorrect throwing brings a negative point Winner: The game has no winner, but is played until Winner: The winner is the column which performs the time is up. 3
275 2. the middle player must attack the player with the ball, 3. false throwing is not allowed. Winner: The game has no winner, but is played until the time is up. ELEMENTARNE IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA REAKTIBILNOSTI MLADIH RUKOMETAŠA I RUKOMETAŠICA b) „Grasshopper” (PictureKatarina 5) OHNJEC, Maja HORVATIN – FUČKAR, Igor GRUIĆ Participant number: pairs Space: halfb) of „Grasshopper” the handball (Picture court 5) wins two points. If the ball is placed in the rest of the Participant number: pairs space behind the goalpost, the team wins one point. Properties: oneSpace ball: half per of the pair handball court Rules: The handball rules are applied with the Game descriptionProperties: One: one ball player per pair from the pair is jumpingfollowing on the adjustments: goal area line, while his partner is standingGame description on the: Onefree player throw from line. the pairAt theis jumping starting – –signal,there is the no goalkeeper, player at the goal area on the goal area line, while his partner is standing on the –– the players move freely inside the goalkeeper’s space, line must free run throw quickly line. At and the starting make signal, a foul the onplayer his at the partner. goal – The– after player, the point who is scored, is the the game first continues get 5 from the points, secondarea line getsmust run 3 pointsquickly and and make last a foul gets on his 1 partner.point. After base three line, repetitions, pairs change The player, who is the first get 5 points, second gets 3 –– there is a special rule for placing the ball : the ball roles. points and last gets 1 point. After three repetitions, pairs must be placed on the ground behind the base line Winner: Thechange winner roles. is the player with the most points. (passing, rolling and bouncing the ball is not allowed) Winner: The winner is the player with the most points. –– the players inside the court can place the ball. Winner: The winner is the team which scores the most c) c)„Blocking“ „Blocking“ (Picture(Picture 6) 6) points in the defined time or the team which scores the Participant numberParticipant: 15number players: 15 players defined number of points first. Space: half of the handball court Space: half ofProperties the handball: 12 balls court Properties: 12 balls b) “Pairs fighting for the ball” (Picture 8) Time schedule: 5 min Participant number: pairs Time schedule:Game 5 description: min Players are divided in the groups Space: the handball court Game description:of three. In the Players first circle are one divided group is inthe the defence groups (three of three.Properties In the: one first ball circle per pair one group is centre defence players in zone 6:0) and the other two Time schedule: 5 min the defenceare attacking (three (three centre back defence court players). players The attacking in zone 6:0) andGame the description: other The two players are attackingare split in pairs. Each (three backgroups court shoot players). in defined The order attacking(from left to rightgroups back shoot pairin definedhas one ball. order One pair(from passes left the to ball right to the coach court attacker). The aim of the defence player is to block back court attacker). The aim of the defence player is toin blockthe middle as ofmany the court. shootings The coach as chooses they where as many shootings as they can. After all groups finish to throw the ball. The player who catches the ball is the can. Aftershooting, all groups the defence finish teamshooting, changes. the defence team changes.attacker, and the other player is the defence player. Rules: Rules: The attacker wins the court by bouncing the ball using 1. back court players must shoot jump shoot. trick move. The attacker’s aim is to get in front of the 1. back Winnercourt : playersThe group must which shoothas the jumplargest shoot.number of goalkeeper’s line and score a goal. The defence player is Winner: Theblocked group shoots which and shoots has outthe of largest the goal areanumber is the of blockedtrying to shoots stop him. and The playershoots who out accomplishes of the the aim winner. goal area is the winner. scores a point.
Picture 4. Picture 5. Picture 6. “Buzz” „Grasshopper” „Blocking“ 2.3. Elementary games associated with transitional activities Winner: The winner is the player who scores the most 2.3. Elementary games associatedin handball with transitional activitiespoints in a defined in handball number of repetitions. The followingThe following games games are are primarily primarily concerned concer with ned with quick reaction aiming at ball quick reaction aiming at ball transition from defence to c) “Quick counter-attack” (Picture 9) transition attackfrom formationdefence (“Put to theattack ball behind formation the line”, (“Put “Quick the ball behindParticipant the number: line”, pairs “Quick counter- attack”), andcounter-attack”), individual and solutions individual in solutions transitional in transitional phase of attackSpace and: the handballdefence court (“Pairs fighting for the ball”).phase of attack and defence (“Pairs fighting for the ball”). Properties: one ball per pair Time schedule: 5 min a) “Put the ball behind the line” (Picture 7) Game description: The game is played with no a) “PutParticipant the ball number: behind 14-16 the players line” (Picture 7) more than three pairs. One player from the pair is in the Participant number:Space: half 14-16 of the handball players court goalkeeper’s area, and the other is in the same half of the Properties: 12 balls court, 15m from the goal. The players in the goalkeeper’s Space: half ofTime the schedule handball: 10 min court area place the ball on the base line. Their backs are turned Properties: 12Game balls description: Players are split in two teams, to their partner and they perform frontal defence movement Time scheduleeach in: its10 half min of the court. After the starting signal, 4m away from the base line. Players without ball perform players move freely in the court, and each defence player lateral side defence movements. All players start at the is in charge of one opponent player, by the principle starting signal in the following way: the players without of “pressing”, offensing and half offensing model of the ball reveal themselves in the court towards the goal. individual system of defence. The task is to win the court Players in the goalkeeper’s area must pick the ball and by passing between the players (following the adjusted pass the ball across the court to their partner who4 shoots. handball rules, see below) and get to the base line. By The players who score the goal first get 5 points; second placing the ball behind the base line, the team gets a 3 points and the last get 1 point. In one circle, each player point. If the ball is placed inside the goalpost the team must take the role of a shooter as well as of the passer.
276 ELEMENTARNE IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA REAKTIBILNOSTI MLADIH RUKOMETAŠA I RUKOMETAŠICA Katarina OHNJEC, Maja HORVATIN – FUČKAR, Igor GRUIĆ
Rules: 4. References 1. all actions against the rules of the game of handball bring negative points (double bouncing, carried ball, Foretić. N., Rogulj, N. (2006). Primjena igara u rukometnom exiting from the goalkeeper’s area with the ball). treningu. Split: Udruga za šport i rekreaciju djece i mladeži Winner: The winner is the pair with most points scored grada Splita after the defined number of circles. Gruić, I., Vuleta, D. Šimenc, Z. (2003). Elementarne igre u funkciji specifične i situacijske kondicijske pripremljenosti rukometaša.
T
A
D
D
O
O
B
B
1
2
Picture 7. Picture 8. Picture 9. “Put the ball behind the line” “Pairs fighting for the ball” “Quick counter-attack”
3. Conclusion Zbornik radova Međunarodne konferencije «Kondicijska priprema sportaša 2003», Zagreb, 21. i 22. veljače 2007. (str. Each motor ability has suitable period for its 514-518). Zagreb: Kineziološki fakultet Sveučilišta u Zagrebu, development (sensitive phase). In this context the Udruga kondicijskih trenera Hrvatske. described games can be applied in working with children Gruić, I., Ohnjec, K. & Vuleta, D. (2007). Dijagnostički postupci za procjenu kondicijske pripremljenosti mlađih dobnih skupina in handball school (aged 9-10). This sensitive period u rukometu – problemi i prijedlozi. U D. Milanović, I. Jukić, means that the children are sensitive to stimuli targeting at S. Šimek (Ur). Zbornik radova 5 Međunarodne konferencije the speed of reaction to sound and visual signals (Hahn, „Kondicijska priprema sportaša 2007“, Zagreb 23. i 24. veljače 1986. in Milanović, 2004). The application of this type 2007: (str 272-277). Zagreb: Kineziološki fakultet Sveučilišta u of games is also revealed in improvement of handball Zagrebu, Udruga kondicijskih trenera Hrvatske. technique elements. Handball experts (coaches, teachers) Milanović, D. (2004). Priručnik za praćenje nastave i pripremanje who work with young players can benefit from this ispita „Teorija treninga“. Zagreb: Kineziološki fakultet. categorization of games and use them as the supplement for contemporary plans and programmes.
277 ELEMENTARNE IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA REAKTIBILNOSTI MLADIH RUKOMETAŠA I RUKOMETAŠICA Martina OZBIČ, Tjaša FILIPČIČ, Damjana KOGOVŠEK, Igor STARC
POVEZANOST UČNIH TEŽAV NA PODROČJU BRANJA IN PISANJA TER RITMIČNIH SPOSOBNOSTI SPECIFIC LEARNING DIFFICULTIES AND RHYTHMIC ABILITIES
Martina OZBIČ, Tjaša FILIPČIČ, Damjana KOGOVŠEK, Igor STARC Pedagoška fakulteta, Glasbena šola Ilirska Bistrica
Povzetek 1 UVOD
Ritem je gibanje s časovno in prostorsko omejitvijo. V šolah se srečuje pomemben delež otrok, ki kažejo nižje Otroci z učnimi težavami imajo večkrat težave s časovnim izobraževalne dosežke. Gre za »vpletenost slušno-vizualnih in prostorskim procesiranjem, tako vizuoperceptivnim procesov, ki zadeva motnje branja, pravopisne težave in kot audioperceptivnim. Namen pričujoče raziskave je bil druge učne težave, ki temeljijo na jeziku ter vpletenost ugotoviti strukturalne in nivojske razlike med skupinama vizualno-motoričnih procesov, ki zadeva težave pri pisanju, otrok z nižjimi izobraževalnimi dosežki in otrok s tipičnim težave pri matematiki, težave pri načrtovanju in izvajanju razvojem učenja glede na uspešnost na ritmičnih in praktičnih dejavnosti in primanjkljaje na področju socialnih praktoritmičnih testih. Vzorec je sestavljalo 46 otrok, veščin« (Košir s sod. 2008, 14). Lahko so motena področja katerih starost je bila v intervalu od 6 let in 4 mesecev kognitivnega procesiranja, to so: »vidno procesiranje, do 11 let in 2 mesecev, s povprečno starostjo 9,3 let. slušno procesiranje, procesiranje zaporednih informacij Testni material je bil zasnovan s preskusi, ki se pojavljajo (sekvencionalno procesiranje), pojmovno ali holistično v raznih ritmičnih testih in so prikazovali področja (celostno) procesiranje (sočasno predelovanje informacij), konzervacije, reprodukcije, sinhronizacije ritma ter tempa hitrost predelovanja informacij, pozornost.« (Košir s sod. in praksije. Podatke smo statistično obdelali s pomočjo 2008, 17). Gre torej za vidno in slušno komponento oz. računalniškega programa SPSS 13.0 (deskriptivna prostorsko in časovno komponento. statistika, analiza normalnosti distribucije, Anova ). Na Sposobnost, ki je par exellance predstavnik sinteze osnovi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da se med prostorske in časovne orientacije, je ritmična sposobnost. skupinama pojavljajo strukturne in nivojske razlike. Od Že v prejšnjem stoletju so nekateri avtorji raziskovali ritem, vseh spremenljivk sta skupini tako nivojsko kot strukturno nekateri še posebej povezanost med težavami branja enaki le pri treh spremenljivkah. Rezultati kažejo, da imajo in pisanja ter težavami ritmiziranja. Že Mira Stambak otroci z učnimi težavami v ritmičnih preskusih velike je 1951. leta ugotovila, da osebe z motnjami branja težave, ki so lahko motorično, prostorsko ali slušno – kažejo ritmične motnje. Hipotezo je preverila s preizkusi časovno pogojene. spontanega tempa, reprodukcije ritmičnih struktur, Ključne besede: učne težave, branje, pisanje, ritmične konzervacije enostavnega ritma v normalni in maksimalni sposobnosti, logopedija hitrosti, reprodukcije ritma znane melodije, prepoznavanja ritmičnih simbolov, razumevanja simbolizma ritmičnih struktur in njihove reprodukcije. Stambakova trdi, da Abstract imajo ti otroci težave v časovnem strukturiranju (Stambak, 1952). Rhythm is motion with temporal and spatial Danes znanost ponuja veliko bolj natančne metode constraint. Children with learning disabilities show raziskovanja, kot sta ECG, neuroimaging fMRI ipd., zato difficulties in temporal and spatial processing – audio je raziskav veliko. Dokazano je, da sta jezik in ritem v tesni and visuoperceptual. In the present research we were povezanosti, tako nevroanatomsko kot funkcionalno (glej interested in whether children with or without specific Ozbič, Kogovšek, 2008). Percepcija hitrih in spektralno learning difficulties are equally or differently successful različnih vzorcev govora je domena levo-hemisfernih zank, on the different rythmical tests including tests of medtem ko je analiza počasnih in spektralno določenih synchronisation with the change of the rythm and zvočnih kontrastov bolj domena desnohemisfernih pace, reproduction, conservation, practorythmical tests zank (Patel, 2008, 74- 179). Sacks (2008, 278) omenja finger-nose-ear, motorical disociation, tempus contra povezave pri ritmični ročni aktivnosti: aktivira se motorni tempus. The aim of the present research was to find out korteks ter subkortikalni sistemi v bazalnih ganglijih structural and level differencies among children with and in malih možganih; enako se zgodi takrat, ko si osebe without learning difficulties concerning learning success predstavljajo, da ritmizirajo. on rythmical and practorythmical tests. All kinds of Ritem je torej integracija zvoka in giba. Sacks rhythmical test, were used. 46 children from age 6-11 (2008, 294) omenja Geralda Edelmana, ki je trdil, da so were included in this research. Subjects were divided bazalni gangliji, mali možgani in hippocampus organi into two groups, the experimental and the control one. zaporedja. Slednja trditev je pomembna tudi zato, ker so Descriptive statistics, K-S normal distribution, ANOVA isti deli možganov odgovorni tudi za ritem, ravnotežje, statistical methods were used. All data was processed koordinacijo in po najnovejših raziskavah tudi za govor ter with statistical program SPSS version 13.0. We have jezik. Če usmerimo pozornost na ritmično percepcijo in found out that there is a significant difference between produkcijo, Thaut (v: Miell, Macdonald, Hargreaves, 2006, children with and without learning difficulties concerning 173) poudarja, da sta ritmično zaznavanje in produkcija several variables with simple or complex rhythmical ritmičnih vzorcev dejavnosti, ki sta značilni le za človeka, structures. Children with learning difficulties have much odvisni pa sta od natančnega, stabilnega, hitrega in more problems on tests which show motorical, spatial or kompleksnega časovnega organiziranja v možganih. auditory synchronisation dependency. Ritem povezuje sekvencionalnost in simultanost zvočnih Key words: learning difficulties, reading, writing, vzorcev v strukturalno organizacijo (ibidem 174). Pri rhythmic abilities, speech and language therapy raziskovanju delovanja možganov ob ritmičnih dražljajih,
278 enajst otrok. Starostni razpon je bil od 6. do 11. leta, srednja starost pa 8,1 leta. Vzorec ES je sestavljalo 4 deklice, 7 dečkov. Otroci niso izhajali iz dvojezičnih ali priseljeniških družin, niso kazali nevroloških znakov ali okvar. Otroci niso bili klinično diagnosticirani in usmerjeni, ker zakonodaja tega ni dopuščala1. – Kontrolna skupina: Otrok je bilo 35, od tega 18 deklic, 17 % dečkov; povprečna starost je 9,6 leta, razpon pa sega od 6 do 11 let.
3.2 Spremenljivke a. Neodvisna spremenljivka: učne težave pri branju, pisanju in računanju b. Odvisne spremenljivke: Makroritmika: TOTPRARI: praktoritmična sposobnost – skupni seštevek, PNU: preizkus "prst – nos – uho", MOTDIS: motorična disociacija, TCT: tempus contra tempus; Mikroritmika: TOTRITM: ritmična sposobnost: – skupni seštevek, REPRODUK: reprodukcija ritmičnih vzorcev: – skupni seštevek, REPR1 - 6: reprodukcija ritmičnih vzorcev: KONZERVA: konzervacija enostavnega ritma, SINHRONI: sinhronizacija pred spremembo, SPREMHIT: sinhronizacija ob spremembi hitrosti: – skupni seštevek, SPRHIT1 -4 : sinhronizacija ob spremembi hitrosti SPREMRIT:ELEMENTARNE sinhronizacija IGRE U FUNKCIJI RAZVOJA ob spremembi REAKTIBILNOSTI MLADIHritma: RUKOMETAŠA – skupni I seštevek,RUKOMETAŠICA SPRIT1- 3: sinhronizacija ob spremembiMartina ritma. OZBIČ, Tjaša FILIPČIČ, Damjana KOGOVŠEK, Igor STARC
3.3 Testniso material ugotovili, da se aktivira supratemporalni Heschlov 3.3 Testni material girus (primarna slušna cona) (Thaut, 2006, 178), kjer Testni material je bil zasnovan s preizkusi, ki se Testni se material dogaja primarna je bil analiza zasnovan vseh zvokov, s prei kizkusi, prihajajo ki v se pojavljajopojavljajo v vraznih raznih ritmičnih ritmi testihčnih drugih testih avtorjev drugih (slika avtorjev (slikakorteks. 1).Ritmično Zahtevajo udarjanje s konzerva prsti pri spremembicijo, reprodukcijo, hitrosti 1). Zahtevajo sinhronizacijo konzervacijo, ritmi reprodukcijo,čnih vzorcev sinhronizacijo in praksično jeorganiziranost asocirano z dodatno giba. parietotalamično in premotorno ritmičnih vzorcev in praksično organiziranost giba. aktivnostjo, desno prefrontalno, anteriornim cingulatom, A. Praktoritmični preskusi: A. Praktoritmiintarparietalnimični preskusi: področji, pa tudi zadnjimi deli malih –– preizkus »prst - nos - uho« – sekvenčni ritmični dotik – preizkusmožganov "prst - (Thaut,nos - 2006,180). uho" – Malisekven možganični soritmi soudeleženični dotik s kazalcems kazalcem ušesa ušesa in nosu in nosuz vmesnim z vmesnim predročenjem – predročenjemv številnih – dotikanje kritičnih optimizirajočih delov izven vidikih vidnega senzorne polja, dotikanje delov izven vidnega polja, percepcije in kognitivnih funkcij, pa tudi pri motorični –– motorična disociacija – izmenično udarjanje roke in – motoričnakontroli disociacija (Thaut, 2006,180), – izmeni pa čtudino priudarjanje pri ritmiziranju roke oz. in stopala,stopala, – tempus pricontra glasbenem tempus procesiranju. – prehajanje Višja kompleksnost s skupnega ritmičnih na izmeni–– tempusčno udarjanje contra tempus roke – prehajanje in stopala. s skupnega na vzorcev je bila povezana z večjo aktivnostjo v malih izmenično udarjanje roke in stopala. možganih (Tauth, 2008). Torej, mali možgani imajo veliko B. Ritmičvlogoni preizkusi: pri učenju, senzornem sprejemanju, optimizaciji B. SlikaRitmični 1: preizkusi: Ritmič ni preizkusi kompleksnih motornih in perceptualnih funkcij. Bazalni – reprodukcijagangliji ritmiin malič nihmožgani vzorcev ne igrajo (6 pomembne nalog) –vloge ritmi le čv no ploskanje percepcijiritmičnih časa vzorcev in ponavljajočih po modelu, se gibih (enostavnih ritmih – konzervacijana dobo), temveč enostavnega predvsem v poliritmih ritma (Tauth, – ve 2008).čkratna ponovitev istega ritmičnega vzorca, – sinhronizacija ob spremembi2 NAMEN hitrosti – 1 naloga sinhronizacije enakomerno ploskanje po modelu in 4 Namen raziskave je ugotoviti strukturalne in nivojske sprememberazlike prilagajanjamed skupinama otrok ploskanja z učnimi težavami modelu in ob spremembiotrok hitrosti, brez težav glede na uspešnost na ritmičnih in praktoritmičnih testih. Postavili mso hipotezo: Otroci iz – sinhronizacijaeksperimentalne ob skupine spremembi dosegajo statistično ritma pomembno – 1 sinhronizacija(nivojsko prilagajanja ali strukturalno) različneploskanja rezultate modelu na ritmičnih in 2 spremembitestih prilagajanja od otrok iz kontrolne ploskanja skupine. po modelu ob spremembi ritmičnega vzorca (skupaj tri spremembe). 3 METODE DELA
3.1 Vzorec Vzorec sestavlja 46 otrok starih od 6. do 11. leta s 3.4 Izvedbapovprečno starostjo 9,3 leta. Med uro športne– Eksperimentalna vzgoje skupina: smo Učiteljice otroke so individualno izbrale otroke, pri katerih so na osnovi svojih izkušenj brez točno Slika 1: Ritmični preizkusi povabili v določenihbližnjo diagnostičnihsobo in jih kriterijev prosili, opažale naj sledijoučne težave navodilom. –– reprodukcija Razložili ritmičnihsmo jim vzorcev vsak (6 posamezennalog) – ritmično preizkus in(branja, zapisovali pisanja, rezultateračunanja), ki(1 so to bilečka glede = uspešno, na otroke 0 točk jeploskanje neuspešno).é ritmičnih vzorcev po modelu, enake starosti v istem razredu očitne. Vzorec ES je štel –– konzervacija enostavnega ritma – večkratna ponovitev enajst otrok. Starostni razpon je bil od 6. do 11. leta, istega ritmičnega vzorca, srednja starost pa 8,1 leta. Vzorec ES je sestavljalo 4 –– sinhronizacija ob spremembi hitrosti – 1 naloga deklice, 7 dečkov. Otroci niso izhajali iz dvojezičnih ali sinhronizacije enakomerno ploskanje po modelu priseljeniških družin, niso kazali nevroloških znakov ali in 4 spremembe prilagajanja ploskanja modelu ob okvar. Otroci niso bili klinično diagnosticirani in usmerjeni, spremembi hitrosti, 1 1 ker zakonodaja tega ni dopuščala . –– sinhronizacija ob spremembi ritma – 1 sinhronizacija Otroci so bili u–č enciKontrolna slovenskih skupina: šol vOtrok Italiji. je bilo 35, od tega 18 prilagajanja ploskanja modelu in 2 spremembi deklic, 17 % dečkov; povprečna starost je 9,6 leta, razpon prilagajanja ploskanja po modelu ob spremembi pa sega od 6 do 11 let. ritmičnega vzorca (skupaj tri spremembe).
3.2 Spremenljivke 3.4 Izvedba a. Neodvisna spremenljivka: učne težave pri branju, Med uro športne vzgoje smo otroke individualno pisanju in računanju povabili v bližnjo sobo in jih prosili, naj sledijo navodilom. b. Odvisne spremenljivke: Makroritmika: TOTPRARI: Razložili smo jim vsak posamezen preizkus in zapisovali praktoritmična sposobnost – skupni seštevek, PNU: rezultate (1 točka = uspešno, 0 točk je neuspešno). preizkus »prst – nos – uho«, MOTDIS: motorična disociacija, TCT: tempus contra tempus; 3.5 Statistični postopki in programska oprema Mikroritmika: TOTRITM: ritmična sposobnost: – skupni Z deskriptivno statistiko smo vnašali frekvence seštevek, REPRODUK: reprodukcija ritmičnih vzorcev: in pregledali pravilnost vnosov. Sledila je analiza – skupni seštevek, REPR1 - 6: reprodukcija ritmičnih distribucije (test K-S); zaradi nenormalne porazdelitve vzorcev: KONZERVA: konzervacija enostavnega ritma, smo spremenljivke normalizirali. Podatke smo analizirali z SINHRONI: sinhronizacija pred spremembo, SPREMHIT: Anovo, da bi ugotovili strukturne in nivojske razlike. sinhronizacija ob spremembi hitrosti: – skupni seštevek, Uporabili smo programe za okolje okna XP: Excel, SPRHIT1 -4 : sinhronizacija ob spremembi hitrosti SPPS ver. 13.00. SPREMRIT: sinhronizacija ob spremembi ritma: – skupni seštevek, SPRIT1-3: sinhronizacija ob spremembi ritma.
1 Otroci so bili učenci slovenskih šol v Italiji.
279 SPECIFIC LEARNING DIFFICULTIES AND RHYTHMIC ABILITIES Martina OZBIČ, Tjaša FILIPČIČ, Damjana KOGOVŠEK, Igor STARC
4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA sredstvo kognitivnega spodbujanja, ustvarjanje novih nevronskih vez, senzorne integracije na gibalno – slušnem Spremenljivke, ki so vstopile v analizo, so prestale – izraznem nivoju. Poleg blagodejnih socializacijskih, analizo zanesljivosti (Crombachova alfa=0,893). Rezultati emotivnih, psihičnih učinkov ima glasba pomemben testiranja homogenosti variance kažejo, da se med vpliv na nevrološkem nivoju. S strukturirano terapijo2, skupinama pojavljajo strukturne razlike v spremenljivkah ki sloni na osnovnih elementih glasbe (monofonija, motorična disociacija, tempus contra tempus, polifonija, harmonija; longitudinalnost – tranzverzalnost reprodukcija ritma 1, 2, 4, konzervacija, sprememba oz. melodija – spekter oz. melodija – harmonija; ritme, hitrosti 1, 2 in 3, sprememba ritma – skupni seštevek in metrum, tempo….), bi lahko z dejavnostmi glasovnega, sprememba ritma 1, 2 in 3. V teh spremenljivkah pripadata instrumentalnega glasbenega izražanja in percepcije skupini različnima populacijama. Gre za spremenljivke pomembno vplivali na govorno-jezikovne in praksične enostavnih ali zapletenih ritmičnih struktur različne sposobnosti otrok ter pomembno razvijali senzomotorno dolžine, kjer ni pavz ali so le četrtinske. Pri večini sta integracijo. osminski na težko dobo, le pri eni na lahko dobo. Raziskava je torej pomembna za učitelje, vzgojitelje, Spremenljivke, ki so bile vključene v testiranje razlik, učitelje športne vzgoje, specialne pedagoge in logopede. so bile: preizkus prst – nos – uho, skupni seštevek Pridobljene rezultate zaradi majhnega vzorca seveda praktoritmičnih preizkusov, skupni seštevek reprodukcije ne moremo generalizirati, so pa namig za razmislek, ritma, reprodukcija ritma 3, 5, 6, sinhronizacija, ali v zadostni meri v svoje strokovno delo vključujemo sprememba hitrosti – skupni seštevek, sprememba hitrosti dejavnosti, ki integrirajo in sintetizirajo in ne le tiste, ki 4 in skupni seštevek ritmičnih preizkusov. Ta preizkusa, ki analizirajo in delijo. nista seštevka, se nanašata na kratek ritmični vzorec, kjer Zanimivo bi bilo še nadaljnje primerjanje sposobnosti igra veliko vlogo nesposobnost inhibiranja perseveracije procesiranja zvočnih, motoričnih in vidnih ritmov (hkratno giba, drug vzorec pa zahteva miselno strukturiranje ritma, ali ločeno) pri otrocih s težavami in brez njih, pa tudi vpliv ker je prisotna osminska pavza; slednja zahteva dodatno glasbeno-ritmičnega in praktičnega treninga na šolsko deljenje na dva dela posamezne dobe in anticipacijo ter uspešnost oz. na branje, pisanje, računanje. načrtovanje gibanja – ritmiziranja. Mentalna predstava je tud zelo pomembna, saj se pri enakomernem taktu spreminja in strukturira gib. 6 LITERATURA Nivojske razlike se kažejo predvsem v skupnih seštevkih posameznih veščin (reprodukcije, sinhronizacije Aldridge, D. (2005). Music therapy and neurological rehabilitation: ...). Statistično pomembne razlike pri tveganju 0,05 performing health. Philadelphia: Jessica Kingsley Publishers. so se pojavile pri preizkusih: motorična disociacija, Košir, S., Opara, D., Končar, M ., Magajna, L., Marjanovič tempus contra tempus, skupni seštevek praktoritmičnih Umek, L., Peček Čuk, M., Molan, N., Bregar Golobič, K., Čačinovič Vogrinčič, G., Klug, M., Magajna, L., Pečjak, S., preizkusov, skupni seštevek reprodukcije ritma, Vernik, H. (2008). Navodila za prilagojeno izvajanje programa reprodukcija ritma 3, 4, mejno 6, sprememba hitrosti – osnovne šole z dodatno strokovno pomočjo. Primanjkljaji na skupni seštevek, sprememba ritma 1, 2, skupni seštevek posameznih področjih učenja. Ljubljana: Zavod Republike ritmičnih preizkusov. Gre za naloge, ki zahtevajo visoko Slovenije za šolstvo. strukturirano načrtovanje fluentnega giba z upoštevanjem Miell, D., MacDonald, R., Hargreaves, D., J. (2006). Musical ritma. Zahtevajo tako aktiviranje (ritmiziranje) kot communication. Oxford university press. Oxford. inhibiranje giba (pavza); ker so ritmi raznoliki in ne Ozbič, M., Kogovšek, D. (2008). Otroci z nižjimi izobraževalnimi ponavljajoči se znotraj istega takta, zahtevajo visoko dosežki in dosežki pri ritmičnih nalogah. Defektol. slov., 16, stopnjo strukturiranosti ob upoštevanju mentalnega 2, 55 - 75. Društvo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Slovenije. timinga. Če povzamemo, smo v analizo začetno vključili Patel., A.D. (2008). Music, language, and the brain.Oxford, New 20 spremenljivk. Od vseh spremenljivk sta skupini York: Oxford University Press. tako nivojsko kot strukturno enaki le pri reprodukciji 5, Sacks, O. (2008). Musicofilia, Biblioteca Adelphi n. 522 sinhronizaciji in spremembi hitrosti 4, torej le pri treh (Musicophilia, Thales Of Music And The Brain). Milano: spremenljivkah: a. reprodukcija ritma 5: titi ta ta titititi ta Adelphi Edizioni. ta -, b. sinhronizacija: ta ta ta ta, c. sprememba hitrosti z Stambak, M. (1952). Le probleme du rythme dans le zelo počasnega na normalno hitro. Prva naloga je enako developpement del’enfant et dans les dyslexies d’evolution. težka za vse, ostali dve pa enako lahki za vse. Rezultati Enfance, posebna izdaja, str. 481–502. kažejo, da imajo otroci z znižanimi izobraževalnimi dosežki Thaut, M., H., Demartin, M., Danes, J. N. (2008). Brain Networks for Integrative Rhythm Formation. PLoS ONE 3(5): e2312. v ritmičnih preizkusih velike težave, ki so lahko motorično, doi:10.1371/journal.pone.0002312 prostorsko, slušno – časovno pogojene, simbolno – Tauth, M.H. (2006). In. Miell, D., MacDonald, R., Hargreaves, D., predstavno pogojene. J. (2006). Musical communication. Oxford university press. Rezultati nas opozarjajo, da se razlike pojavljajo pri Oxford. posameznih preizkusih ali pa pri skupnem seštevku, 2 Na osnovi pridobljenih podatkov lahko trdimo, da je tako da je včasih smiselno gledati na skupno točkovanje logopedska obravnava oz. terapija, ki je osnovana na vajah otroka, saj je lahko pri posamezni nalogi kljub težavam slušne pozornosti, diskriminacije, identifikacije, katenizacije, uspešen ali pa brez posebnih težav neuspešen. Na osnovi na vajah verbalne (izrazne in perceptivne) pozornosti, rezultatov lahko sprejmemo postavljeno hipotezo. diskriminacije, identifikacije, katenizacije, lahko uspešna in Na osnovi citirane literature je očitno, da so nevrološke dobra osnova za pomoč otrokom s težavami branja, pisanja in strukture, ki so aktivne pri ritmiziranju, glasbeni percepciji računanja. Pomembno je graditi vse funkcije od makro nivoja – in govorno-jezikovnem izražanju ter razumevanju skupne suprasegmentov do mikro nivoja – segmentalnih elementov. Še ali podobne. Glasba v tem kontekstu ni le estetska, posebej pa je treba uriti hkratno procesiranje na različnih kodnih umetniška dejavnost, temveč izredno pomembno in efektornih nivojih (motorika – sluh, motorika – vid, vid – sluh ...), senzorno integracijo.
280 IGRANJE GLASBIL – MOTORIČNI IZZIV? Martina OZBIČ, Igor STARC
IGRANJE GLASBIL – MOTORIČNI IZZIV? PLAYING INSTRUMENTS – A MOTOR CHALLENGE?
Martina OZBIČ, Igor STARC Pedagoška fakulteta; Glasbena šola Ilirska Bistrica
Izvleček of movements (outside of scope of vision), other demand motion in two planes or two directions, third are using Cilj prispevka je analiza motoričnih vidikov glasbil. Na one kind of movement for changing of pitch, other of glasbila in na glasbeno izobraževanje gledamo večkrat loudness. kot na umetniški izziv (ali ima oseb talent, posluh), vendar Mental representation of movement and coordination na igranje na glasbila vpliva vrsta dejavnikov, med temi of extremities (of upper and / or of lower limbs) in tri- tudi motorični vidik. Iz spiska glasbil na glasbenih šolah dimensional space with the intention to influence melody, RS Slovenije smo izbrali najbolj pogoste in analizirali the dynamic aspect, the agogical aspect, rhythm and po značilnostih. Ugotovili smo, da so glasbila zelo pace, is a demanding task that is not dependent only raznolika. Motorika vključuje moč, hitrost, koordinacijo, from musical (auditory) talent of student. Consecutively, ravnotežje moč, gibljivost, splošno vzdržljivost, vendar children with coordination disorders can have problems se pri igranju na glasbila vključujejo še višje kognitivne in the use of musical instruments; further, playing on funkcije, kot so splošna regulacija vedenja, konstruktivna musical instruments may improve development of praxis praksična sposobnost, načrtovanje giba, anticipacija giba, of children. sinhronizacija rok, sinhronizacija rok in izdihovanja zraka, Key words: Musical instruments, motor planning, sinhronizacije med glasbeniki, perceptivne funkcije, kot so analysis of movements, coordination disorders. analiza prostora in časa. Veliko glasbil zahteva mentalno predstavo gibov (izven obsega vida), drugi premikanje v dveh ravninah ali dveh smereh, tretji uporabljajo ene vrste 1. Uvod giba za spreminjanje višine, drugi pa jakosti. Mentalna predstava giba in koordinacija okončin (zgornjih in / V glasbene šole nižje in višje stopnje je bilo v letu 2008 ali spodnjih) v tridimenzionalnem prostoru z namenom vpisanih 20893 učencev (za leto 2009 ni podatkov). Največ vplivanja na melodijo, harmonijo, dinamiko, agogiko, otrok se vpisuje v programe instrumentov s tipkami, ritem in tempo sta zahtevni nalogi, ki nista odvisni le najmanj v petje, tolkala in ljudska glasbila. Statistični urad od glasbenega (slušnega) talenta učenca. Posledično RS ne vodi ločene evidence srednjih glasbenih šol, pa imajo lahko otroci s koordinacijskimi motnjami težave pri tudi ne delež otrok s posebnimi potrebami, ki so vključeni uporabi glasbil in po drugi strani igranje na glasbila vpliva v glasbeno šolstvo. V spodnji tabeli navajamo podatke iz na razvoj praksije otrok. leta 2008 po glasbilih (www.stat-si). Ključne besede: glasbila, načrtovanje giba, analiza giba, motnje koordinacije. 2. Problem in cilj
Abstract Na glasbila in na glasbeno izobraževanje gledamo večkrat kot na umetniški izziv (ali ima oseb talent, On musical instruments and on musical education posluh), vendar na igranje na glasbila vpliva vrsta we are looking as on an artistic challenge only (talented dejavnikov, med temi tudi motorični vidik. Iz spiska people, absolute pitch…), however several factors glasbil na glasbenih šolah RS Slovenije smo izbrali najbolj influence playing on musical instruments, among these pogoste in analizirali po značilnostih. Ugotovili smo, da also the motor aspect. Motor function includes strength, so glasbila zelo raznolika. Motorika vključuje namreč speed, coordination, balance strength, mobility, generally moč, hitrost, koordinacijo, ravnotežje moč, gibljivost, endurance, however also higher cognitive functions are splošno vzdržljivost, vendar se pri igranju na glasbila evolved in playing on musical instruments, as general vključujejo še višje kognitivne funkcije, kot so splošna regulation of knowledge, constructive practical ability, regulacija vedenja, konstruktivna praksična sposobnost, perceptive functions, i.e. the analysis of space (statically načrtovanje giba, anticipacija giba, sinhronizacija rok, and dynamically, horizontal and vertical) and time (pace sinhronizacija rok in izdihovanja zraka, sinhronizacije med and rhythm). glasbeniki, perceptivne funkcije, kot so analiza prostora Many musical instruments demand a mental concept (statično in dinamično; horizontalno in vertikalno) in časa Tabela 1: Število slovenskih učencev vključeno v program glasba in ples za leto 2008. Instrumenti s tipkami 7288 Ljudska glasbila 526 Brenkala 2259 Tolkala 626 Klavir 5386 Diatonična harmonika 295 Harfa 90 Kljunasta flavta 950 Orgle 115 Citre 179 Kitara 2169 Harmonika 1787 Tamburica 52 Pihala 3350 Trobila 1232 Godala 2874 Ples 1056 Flavta 1773 Rog 132 Violina 2207 Balet 775 Oboa 80 Trobenta 737 Viola 70 Sodobni ples 281 Klarinet 898 Pozavna 152 Violončelo 528 Petje 732 Fagot 24 Tuba 83 Kontrabas 69 Saksofon 575 Druga trobila 128
281 PLAYING INSTRUMENTS – A MOTOR CHALLENGE? Martina OZBIČ, Igor STARC
Tabela 2: Analiza glasbil in glasbenih skupin
PAVKE / / / /
XILOFON, METALOFON, da da/ne Da da MEMBRANOFON h h možno možno da da TOLKALA ČINELE / / / / BOBNI / ne
premika se desna roka (lok), na KONTRABAS levi se premikajo ne (desna v v delno prsti in dlan gor se premika in dol po ubiralki zaradi loka rahlo levo desno levo-desno ČELO leva roka ne, ter gor in dol ter antero- možno desna pa da posteriorno, lahko Tako se premika leva roka pa GODALA desna roka proksimo- delno kont VIOLA (lok), na levi se distalno ter levo-desno
h h da premikajo prsti in kont., na prehodu pa ne dlan na ubiralki po ubiralki) rahlo levo-desno VIOLINA delno kontinuiranost; na eni struni je ter naprej-nazaj
PETJE / / / / ne da / / / / PETJE
ROG h ena je premikajo se le statična, v delno prsti desne roke druga TUBA v premika prste
Ne (leva roka Ne (leva roka ena je premika se le drži glasbilo, drži glasbilo, delno statična, POZAVNA desna roka desna pritiska desna pritiska - ne druga roka se naprej in nazaj
TROBILA na tipke) na tipke) premika Delna kont
h h da roka je mirna ena je premikajo se le statična, TROBENTA prsti desne roke druga premika prste KLARINET, OBOA, ne, so na isti FAGOT,SAKSOFON v v delno da Da, vertikalno osi KLUNASTA FLAVTA delno Delna kont Da, Delna kont da ne ne PIHALA horizontalno PREČNA FLAVTA h h Ne stroga da, levo-desna vse pred horizontalno, ločenost, da telesom, od in do vendar na premiki nazaj telesa vertikalnih kont HARFA v da in naprej strunah v V in Delna kont KITARA 2 Ne delno ne ne disk
BRENKALA h
Da, ORGLE horizontalno h možno možno da da možno da, kont KLAVIR horizontalno 3 v1
da pri Ne, premikata se kont da, vertikalno desni kontralateralno, h in (in hkrati KLAVIATURE HARMONIKA Ne Ne Delno roki, ne za meh,
v horizontalno disk pri levi istočasno pa še za meh) roki vertikalno
1 V=vertikalno, H=horizontalno 2 V desna roka, h leva roka 3 Kont=kontinuirano, disk=diskontinuirano
282 PLAYING INSTRUMENTS – A MOTOR CHALLENGE? Martina OZBIČ, Igor STARC
PAVKE možna ne / (premiki rok) da, da/ žno mo - XILOFON, METALOFON, premiki roks ne da ne. MEMBRA palčko ne NOFON da
ČINELE Da / (premiki rok) TOLKALA
možna jakost udarca (vertikalno) ne
BOBNI da / (premiki rok) da/ne ne ne da Da Da skontinuirano da, možno, di - ne ne leva spredaj distalno KONTRABAS vertikalno, gor-dol,in levo-desno. premiki prstov desna roka leva-desna ČELO leve roke po ubi- z lokom horizontalno ralki levo-desno
da ter gor-dol oz. na- leva spredaj distalno
Le leva prej-nazaj in de- nje loka) GODALA VIOLA horizontalno, antero- sne dlani z lokom desne proti levi posteriorno ter levo- v horizontali desno; pritisk loka (vertikalno) VIOLINA dx leva-desna z lokom Ne (leva pritisk, desna vleče - horizontalno, kontinuirano od
da, vlečenje loka z desno roko horizontalno
Odmikanje, primi- / / / / / / / ha
PETJE da / PE - TJE izpi - kanje glasilk moč ne
ena drži, druga priti- ROG ska. Leva je statična, desna dinamična premiki prstov v ne ena drži, druga priti- da horiz ne TUBA ska. Leva je statična,
ne desna dinamična ne ena drži, druga priti- ska ali vleče. Leva je TROBILA premiki roke v ne
POZAVNA statična, desna dina- da
ne horiz mična ne Da antero-poster delno, ker so kombinacije ne TROBENTA ne da ena drži, druga priti- premiki prstov v
ne ska. Leva je statična, horiz KLARINET, desna dinamična OBOA, FAGOT, moč izpiha - prepona SAKSOFON ne premiki prstov v delno KLUNASTA vertik PIHALA ne FLAVTA da ni Ne PREČNA FLAV- premiki prstov v da
TA da horizontali včasih da Ločenost leve in de- sne strani s strunmai; premikanje prstov da da HARFA da obe vertik anteriorno- horiz posteriorno da lx roka se premika premikanje pr- lx-dx, hor; stov leve roke v desna roka se pre- BRENKALA horizontalno) ne da KITARA da horizontaliin verti-
mika vertikalno in malo
trzanje) kali, desna roka v horizontalno, gor dol tisk, desna vendar glede na struno moč trzanja (vertikalno, Ne (leva pri - vertikali in levo-desno ne
Da Leva in desna ho-
ORGLE da ne ne ne rizontalno, vetikalni da premikanje prstov Da Ne premiki so ob pritisku horizontali na tipko ne
KLAVIR da (vertikalno) moč udarca
desna roka linearno da Ne vertikalno, kontinu-
irano, leva roka vert Da (tipke)
KLAVIATURE ikalno na tipke, dis- premikanje prstov ne ne da HARMONIKA da kontinuirano; vertikali hkratno premikanje
meha premiki meha navzven in navznoter
283 PLAYING INSTRUMENTS – A MOTOR CHALLENGE? Martina OZBIČ, Igor STARC
(zaporedja, izohronost, hitrost, tempo). Veliko glasbil kontra- ali homolateralno, antero-posteriorno; ali se gibi zahteva mentalno predstavo gibov (izven obsega vida), dlani križajo, ali z rokami križamo telesno os, ki razmeji drugi premikanje v dveh ravninah ali dveh smereh, tretji telo na desno in levo stran (bilateralna koordinacija); uporabljajo ene vrste giba za spreminjanje višine, drugi dodatno pa se razlikujejo še po stopnji disociacije, leve in pa jakosti. Mentalna predstava giba in koordinacija desne roke (ali sta obe roki neposredno soudeleženi pri okončin (zgornjih in / ali spodnjih) v tridimenzionalnem neposredni izvedbi zvoka oz. ena drži glasbilo, druga igra prostoru z namenom vplivanja na melodijo, harmonijo, oz. ena uravnava jakost, druga višino), kako in s katerimi dinamiko, agogiko, ritem in tempo sta zahtevni nalogi, ki gibi se spreminjata jakost in višina (smer, pritisk...). Skratka, nista odvisni le od glasbenega (slušnega) talenta učenca. različna glasbila zahtevajo različne gibe ter različne tipe Posledično imajo lahko otroci s koordinacijskimi motnjami organizacije giba ter senzorne integracije. Glasbila so tako težave pri uporabi glasbil in po drugi strani igranje na zanimiva za motoriko, da jih uporabljajo v terapevtske glasbila vpliva na razvoj praksije otrok. namene pri pacientih po možganski poškodbi (Schneider Zato smo želeli analizirati glasbila iz zornega kota s sod. 2007). Vsako glasbilo tudi različno uporablja načrtovanja giba za igranje. različne senzorne kanale, kar je razvidno tudi pri različnem delovanju možganov (Altenmueller, Wiesendanger, Kesselring, 2006; Toyka, Freund, 2006). Najnovejše 3. Rezultati raziskave kažejo tudi, da igra učenje glasbil veliko vlogo pri razvoju verbalnih veščin in tudi neverbalnega mišljenja V spodnji tabeli (tabela 2) opisujemo glasbila na (Forgeard s sod., 2008). osnovi različnih postavk (uporabe rok, dlani; vodoravna in Vemo, da se za vstop v glasbeno šolo na osnovi navodil navpična lega; realizacija tona, križanje rok ipd.). Ministrstva za šolstvo preskušata ritem (s ploskanjem) in Spremenljivke so: intonacija (petje) (Ministrstvo za šolstvo in šport, 2008). Prvi preskus se nanaša na koordinacijo rok, sposobnost 1. usmeritev mehanizma za produkcijo zvoka - praksije, bilateralno koordinacijo, na hemisferno glasbila povezanost okončin v prostoru in času, ne pa neposredno 2. horizontalnost-vertikalnost gibov rok na občutek za ritem. Preskus intoniranosti pa se zopet 3. križanje rok preskuša preko veščine kontrole glasilk, kjer igra največjo 4. roke križajo vertikalno os telesa vlogo povratna slušna zanka ter sposobnost koordinacije 5. vir zvoka je v vidnem polju generatorja zvoka (dihala), fonatorja (glasilk), artikulatorjev 6. linearen odnos med premiki prstov in produkcijo (govorila) ter resonatorjev (ustna, žrelna in nosna votlina). zvokov Ne preverja pa se sposobnosti sledenja oči simbolom, 7. istosmernost premika rok v smeri levo – desno simbolnega spomina, prostorskega spomina, slušnega 8. istosmernost premikov rok, prstov horizontalno - spomina, spomina zvokov, sposobnosti učinkovitega vertikalno križanja vertikalne osi, ki razmeji telo na desno in levo 9. kontinuiranost/diskontinuiranost produkcije desne stran; sposobnost premikanja roke v dve smeri oz. na roke dveh ravninah, sposobnosti hkratnega motoričnega 10. kontinuiranost/diskontinuiranost produkcije leve procesiranja, hkratnega perceptivno-motoričnega- roke kognitivnega procesiranja; pa tudi ne, ali je otrok vidni ali 11. 1 nota, zvok / 1 premik prstov, roke slušni ali kinestetični tip, ki dražljaje iz okolja procesira bolj 12. soudeleženost le rok vidno, slušno ali kinestetsko. Različne osebe lahko namreč 13. soudeleženost rok+nog različno uravnavajo zvok, dojemajo glasbilo, učijo glasbilo. 14. soudeleženost roke+usta, prepona + jezik 15. soudeleženost prepone, ust, larinksa 16. trzanje 4. ZAKLJUČKI 17. prekrivanje luknje s prsti 18. pritisk na tipko, ki zapira in s tem proizvaja zvok Skratka, s prispevkom želimo opozoriti na veliko 19. tipka, ki odpira kvalitativno raznolikost glasbil, kjer ne igra pomembne 20. pritisk na tipko, ki ustvari zvok vloge le glasbeni posluh, temveč cela vrsta značilnosti 21. proteza roke – palčka, lok glasbil, sposobnosti in veščin, ki pogojujejo proces učenja. 22. disociacija leve in desne strani ter horizontalne in Otroci se pri pouku glasbe učijo spretnosti in veščin, veliko vertikalne usmeritve vlogo pa igrajo tudi perceptivne, praksične in kognitivne 23. premiki prstov sposobnosti in nenazadnje značilnosti izbranega glasbila, 24. premiki dlani 25. premiki roke 26. enakost giba leve in desne roke po kvaliteti 5. LITERATURA 27. variacije Hz 28. variacije dB. Altenmueller,A., Wiesendanger, M., Kesselring, J. (2006). Music, Motor Control And The Brain. Oxford: Oxford University Press. Forgeard M, Winner E, Norton A, Schlaug G (2008) Practicing a Musical Instrument in Childhood is Associated with Enhanced 3. REZULTATI IN DISKUSIJA Verbal Ability and Nonverbal Reasoning. PLoS ONE 3(10): e3566. doi:10.1371/journal.pone.0003566 Če analiziramo glasbila in jih primerjamo, ugotavljamo Ministrstvo za šolstvo, 2008: http://www.mss.gov.si/si/delovna_ da so tako po usmerjenosti kot po načinu uporabe okončin podrocja/glasbeno_izobrazevanje/ (koordinacija, smer, proizvodnja zvoka) zelo različna. Schneider S, Schönle PW, Altenmüller E, Münte TF. (2007). Using Glasbila se razlikujejo po tem, kateri deli telesa so primarni, musical instruments to improve motor skill recovery following ali uporabljamo podaljšek – protezo, ali sta gibanji leve in a stroke. J Neurol. , 254(10):1339-46. Epub 2007 Jan 27. desne roke po kvaliteti, usmerjenosti, nameščenosti, tipu Statistični urad RS: http://www.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow. enaki, ali se glasbilo igra vertikalno ali horizontalno, ali asp je vir zvoka v vidnem polju ali izven njega, ali so premiki Toyka, K. V., Freund H.J. (2006). Music, Motor Control And The Brain. Brain (2006), 129, 2794–2798. istosmerni, v eno smer, v obe smeri, proksimo-distalno,
284 DVODNEVNI POHOD NA NANOS V TRETJEM RAZREDU OŠ MIROSLAVA VILHARJA Dolores PALINKAŠ
DVODNEVNI POHOD NA NANOS V TRETJEM RAZREDU OŠ MIROSLAVA VILHARJA TWO-DAY HIKE TO NANOS IN THE THIRD CLASS OF MIROSLAVA VILHARJA PRIMARY SCHOOL
Dolores PALINKAŠ OŠ Miroslava Vilharja
POVZETEK NAMEN POHODA:
Med eno najbolj učinkovitih,dostopnih in celovitih Osnovni namen je smiselno povezovati osnovne oblik telesne vadbe sodi hoja. Na naši šoli smo posvetili vzgojno - izobraževalne cilje izletniške, pohodniške in veliko pozornost pohodništvu oz. gorništvu. Predstavitveni gorniške vzgoje: dvodnevni pohod v 3.r. devetletne šole je prvi začetek –– oblikovati pri učencih pristen, spoštljiv in kulturen poznejših večdnevnih taborov in šol v naravi v drugi odnos do narave, in tretji triadi z zaključkom vzpona na Triglav. Zadala –– oblikovati pozitiven odnos do hoje kot najbolj sem si cilje: da mora biti vsak pohod poučen, fiziološko dostopne in vsestranske športne dejavnosti, učinkovit, prijeten in zabaven. Program povezuje in –– usposobiti mlade za samostojno izletništvo in usklajuje športno aktivnost z vsebinami rednega pouka gorništvo v poznejših starostnih obdobjih. (slovenščino, matematiko, spoznavanje okolja, glasbeno vzgojo, likovno vzgojo…). Namen prispevka je podroben Poleg tega pa ne smemo zanemarjati tudi drugih ciljev prikaz aktivnosti , ki jih izvajamo z učenci na pohodu na kot: Nanos. –– medpredmetno povezovanje in prepletanje znanj Ključne besede: pohodništvo, aktivnosti v naravi, iz različnih predmetnih področij (matematika, boljši medsebojni odnosi. slovenščina, spoznavanje okolja, likovna, glasbena vzgoja..), –– navajanje učencev na kulturno, prijateljsko, strpno SUMMARY in obzirno vedenje v skupini, še posebno do manj zmogljivih učencev, One of the most effective, accessible and complete –– spoznavanje učencev v sproščenem, okolju izven forms of physical workout is walking. šolskih prostorov Our school dedicates great attention to hiking and –– pristnejši stik med učiteljem in učencem, mountaineering. –– sprostitev, pomoč drugim, zabava in družabnost. The introductory two-day hike in the third class of primary school is the first start of subsequent camps and outdoor school lasting several days in upper classes, with PROGRAM POTI IN ZNAMENITOSTI OB POTI the main goal – climbing on Triglav in the ninth class. I believe that each hike must be educational, 1. POSTAJA IN ZAČETEK: physiologically effective, nice and entertaining. This S hojo pričnemo v vasi, Strane, ki ima dve programme connects and coordinates the sports activity znamenitosti, in sicer: with other regular lessons contents (Slovene, Maths, –– cerkev sv. Križa, ki se omenja že v 17. stoletju, Music, Art, Science…). The purpose of this article is to obnovljena leta 1998. show the detailed display of activities that are performed –– Poleg cerkve se nahaja pa več kot 1600 let stara tisa. during the hike to Nanos. Tisa je zimzeleno drevo z iglicami in koščičastimi Key words: hiking, activities in nature, better živordečimi plodovi. Vsi deli tise so strupeni, razen interpersonal relations. rdeči semenski ovoji. Učenci v delovni zvezek skicirajo cerkev in tiso. UVOD: 2. POSTAJA: (Med potjo - seznanitev učencev z rastlino ) Kot uvod v naše planinske šole v naravi je dvodnevni Nagnoj je več kot 7 m visoko listnato drevo ali grm. pohod na Nanos. To je del pedagoškega procesa z Zaradi zlatorumenih cvetov ga gojimo tudi kot okrasno razvedrilnim in sprostitvenim programom. Pohod je rastlino. Vsi deli rastline, še zlasti cvetovi semena in poučen, fiziološko zahteven in učinkovit ( glede na skorja, so strupeni. starostno stopnjo ), zabaven in prijeten. Nanos je mogočna planota, vidna daleč naokoli. Postojnčanom pomeni toliko kot Triglav Slovencem. 3.POSTAJA: Za prebivalce Postojnske in Vipavske doline je najbolj Volčja češnja ali suličasti pridevnik bella dona (lepa zanesljiv pokazatelj vremena. Stari ljudje pravijo, da če ženska ), se nanaša na učinek alkaloida atropina, ki ima Nanos kapo, bo zanesljivo dež, venec megle okrog razširja očesne zenice. Je smrtno nevarna strupena njega pa napoveduje slabo vreme. Nanos občudujemo iz rastlina, ki vsebuje močno strupene alkaloide, predvsem šolskih klopi v želji, da se bomo nanj povzpeli. v zenicah. V srednjem veku so si dekleta dajala kapljice te rastline v oko, da so bile lepše.
4.POSTAJA: (Počitek in risanje cerkvice) Pot nadaljujemo do cerkvice sv. Brikcija, narečno sv. Brica. V naših krajih je bil sv. Bric zavetnik proti snežnim
285 TWO-DAY HIKE TO NANOS IN THE THIRD CLASS OF MIROSLAVA VILHARJA PRIMARY SCHOOL Dolores PALINKAŠ in skalnim plazovom pa tudi proti blisku. Legenda pravi, Primer delovnega lista: da so živeli trije bratje , ki so bili med seboj neprestano v sporu. Njihov oče se je naveličal poslušati prepiranja, zato je vsakemu od njih sezidal cerkev na različnih hribovitih bregovih. Enemu izmed njih je sezidal cerkvico nad Stranami – sv. Bric, drugemu na nasprotni strani Nanosa cerkev sv. Heronima, tretjemu bratu pa na Lovrencu cerkev sv. Lovrenca.
5. POSTAJA: (Med potjo - seznanitev učencev z rastlino) Rastlina čemaž oz. gozdni česen. Ima snežno bele cvetove, večinoma dva pritlična lista, podobna listom šmarnice. Če rastlino tremo, oddaja močan vonj po česnu. Uporablja se kot česen in kot ljudsko zdravilno sredstvo.
6. POSTAJA: ( Za prvi dan tudi zaključna postaja ): Prihod do Vojkove koče, kjer bomo prespali in se seznanili z njeno bližnjo in širšo okolico. Vojkova koča na Nanosu je postavljena leta 1949. Ime nosi po narodnem heroju Janku Premrlu Vojku, ki je vodil partizanske boje na nanoški in hrušiških planotah in v njih tudi padel. Na ravnici pred kočo stoji tudi njegov spomenik. Blizu koče je od burje neporaščena Pleša (1261m), od koder se razprostira čudovit razgled nad vzhodnim delom Vipavske kotline in z zahodne Postojnske kotline vse do Snežnika ter kvarnerskega kot tudi tržaškega zaliva. Tu stoji mogočni televizijski stolp. –– V večernih urah na Pleši spoznavamo postojnsko okolico, in sicer učenci spoznavajo vasi in mesta v naši okolici. Sledi orientacija ob zahajajočem soncu in pozneje ob zvezdnatem večeru tudi orientacija ob pogledu na zvezde. Skupaj z učenci se uležemo na travo in poslušamo tišino in mir. –– Kasneje v koči preberemo zgodovino Nanosa, se seznanimo s planinskim bontonom – pravila obnašanja v gorah, se naučimo pesmici Na planincah luštno biti in Kekčevo pesmico ter odidemo na nočni počitek. Po kosilu odhod v dolino po daljši položni poti.
DRUGI DAN 7. POSTAJA: –– V zgodnjih jutranjih urah (5.00) ogled paše gamsov. Suhi vrh 1313m najvišji vrh Nanosa. Gams sodi v skupino kopitarjev. Je zelo okretna in previdna žival. Poleti je temno rumene barve, pozimi 8. POSTAJA : pa ima rjavo gosto in dolgo dlako. Rogovje mu ne Cerkvica sv. Heronima, zgrajena 1624 leta. V zvoniku je odpada. bila postavljena svetilka, po kateri so se ravnali mornarji v –– Po zajtrku učenje vozlov: najlonski vozel, osmica in Tržaškem zalivu. O pomembnosti nenavadnega svetilnika bičev vozel. Postavimo vrvno ograjo in učenci vadijo pričajo spomini furmanov, ki so svoj čas tudi ponoči vpenjanje in pripenjanje. prevažali tovore med Trstom in Senožečami. Med vojno je - cerkev služila za zavetišče partizanskim ranjencem. Cerkev - je bila obnovljena leta 1984. - - 9.POSTAJA: - Odcep med strmo in položno potjo - majhen izvir. - - 11. POSTAJA - Zadnja postaja na naši poti je vas Razdrto, včasih imenovana Preval. Zaradi lege ob glavni prometnici, je bila vedno odvisna od trgovskega prometa in se z njim tudi razvijala..
ZAKLJUČEK:
Glede na večletne izkušnje tega pohoda lahko trdimo, - Na travniku: reševanje delavnega lista s področja da smo izpolnili naš namen in cilje, ki smo si jih zastavili. gorskega rastlinstva in živalstva. Učence smo poučili: –– o pravilni hoji in uporabi planinske opreme, –– o pravilnem načinu pitja tekočine med hojo,
286 TWO-DAY HIKE TO NANOS IN THE THIRD CLASS OF MIROSLAVA VILHARJA PRIMARY SCHOOL Dolores PALINKAŠ
–– o pozitivnem učinku hoje na zdravje, delu, ki vpliva na boljši in pristnejši medsebojni odnos –– o naši širši okolici in njeni lepoti, med učencem in učiteljem. –– o kulturnih in naravnih znamenitostih ob naši poti, –– o nevarnostih v gorah, –– in jih navajali na kulturno obnašanje in medsebojno LITERATURA: pomoč. Organizacija dela takšne oblike pouka zahteva KRISTAN Silvo (1998). V gore … Izletništvo, pohodništvo in medpredmetno sodelovanje in s tem uresničuje realizacijo gorništvo. Radovljica: Didakta ciljev in vsebin iz različnih učnih načrtov. Medsebojno KOLENC Drago (2002). Kraji, kjer je prepih doma. Galerija 2 sodelovanje med samimi učenci kot tudi med učitelji in Vrhnika BROVČ Gabriela (1990). Šmihel pod Nanosom. O.Š. Miroslava učenci je kakovosten premik v vzgojno izobraževalnem Vilharja
287 MATEMATIKA Z GIBANJEM PRI NAJMLAJŠIH Marjetka PANČUR
MATEMATIKA Z GIBANJEM PRI NAJMLAJŠIH MATHEMATICS THROUGH MOVEMENT WITH YOUNG CHILDREN
Marjetka PANČUR Vrtec Hansa Christiana Andersena, Enota Marjetica Hans Christian Andersen’s Kindergarten, Ljubljana, Slovenia POVZETEK movement activities every day on our terrace, playground, on our walk around kindergarten, and in case of bad V našem vrtcu izvajamo, pod mentorstvom mag. weather in our kindergarten room, in the gym or even on Alenke Cemič, program – izvedbeni kurikulum Igra – the hallway. gibanje in razvoj, saj se zavedamo,da sta igra in gibanje In my contribution I would like to present some otrokovi potrebi, ki smo mu jih dolžni zagotoviti vsak dan. activities that I am doing with 2 and 3 years old children. Z gibanjem otrok zaznava in odkriva svoje telo, raziskuje, With these activities they are gaining knowledge about spoznava, doživlja veselje in gradi zaupanje vase. Z igro mathematical concepts and notions. – gibanjem odkriva svet okoli sebe. Tudi najmlajši otroci Presented activities: movement hour in a gym; sorting pridobijo znanje na vseh področjih na igriv in zanimiv (activity »Cars in their garages«); orientation in a room, način. Pri nas gibalne dejavnosti izvajamo vsakodnevno: colour separation (activity »Find the flower«); coordination, na terasi, igrišču, na sprehodu, v primeru dežja pa v notions: in, on, under (activity »Muca Copatarica«). igralnici, v telovadnici ali na hodniku. Key words: child, motion, play, mathematics V prispevku predstavljam nekaj dejavnosti dobre prakse 2 do 3 leta starih otrok, kako z igro in gibanjem pridobivajo nova znanja o matematičnih predstavah in UVOD pojmih. Primeri dejavnosti: Gibanje vsak dan, za igro, zabavo, zdravje…. gibanje, –– gibalna ura v telovadnici – Avtomobili v garaže kot način življenja. (razvrščanje) Preko programa oz. izvedbenega kurikula Igra - –– poišči rožo (orientacija v prostoru, ločevanje barv) gibanje in razvoj, nas je mag. Alenka Cemič navdušila za –– Muca Copatarica (koordinacija, pojmi: v, nad, pod) gibalno razmišljanje, za gibanje kot izziv načrtovanja. Ključne besede: otrok, gibanje, igra, matematika Da vsakodnevno in v različnih področjih dejavnosti Meta Pančur, kindergarten teacher poiščemo gibanje in gibalno igro, ki jo z veseljem prenašamo v naše delo in z novim pristopom k načrtovanju dela, razveseljujemo tiste, ki jim je le – to ABSTRACT namenjeno - otroke. Cilje uresničujemo tako, da: In Hans Christian Andersen's kindergarten we practice –– vodimo aktivnosti z igro, different programs to achieve national curriculum goals for –– prilagajamo pravila igre konkretni situaciji, preschool children. –– z igro spodbujamo otroka k aktivnostim, In our unit Daisy, we practice program “Children’s –– spodbujamo in razvijamo otrokove sposobnosti in play, movement – development”, under supervision of znanja z igro. Alenka Cemič from Ljubljana's Pedagogical University. Preko igre gibanje prepletamo v vsa ostala vzgojna We are aware that child's play and movement področja: jezik, naravo, družbo, matematiko in umetnost. are children's basic needs and that we must prepare Delam v skupini dve do tri leta starih otrok. V environment for them every day. Through movement prispevku želim predstaviti, na kakšen način otroci pri a child perceives and discovers its own body, he is matematiki spoznavajo matematične pojme npr. barve, researching and learning about environment, he is feeling razvrščanje... happy and is getting more self confident. Even very young Način mojega dela je, da otroci spoznavajo in razvijajo children are gaining new knowledge through movement svoja spoznanja preko igre - gibanja. Igre, ki jih bom on playful and interesting way. We are implementing predstavila, se z vsebino nanašajo na temo, ki je v skupini trenutno aktualna, hkrati pa želim, da otroci pri teh igrah razvijajo tudi gibalne sposobnosti (ravnotežje, koordinacijo ter orientacijo v prostoru).
PREDSTAVITEV PROJEKTA
Otroci v gibalnih dejavnostih, ki jih izvajamo v vrtcu, zelo radi sodelujejo, temu namenimo tudi veliko pozornosti. Motivira jih predvsem sproščena igra, v kateri pa morajo kljub igrivosti vseeno upoštevati določena pravila. Za izvedbo naloge imajo otroci možnost izbire, to pa v igri prispeva k prijetnemu, sproščenemu vzdušju, igrivosti in veselju. Vzgojiteljeva naloga pri načrtovanju in izvajanju gibalnih dejavnosti je zelo pomembna, saj mora upoštevati gibalni razvoj vsakega posameznika in jim ponuditi
288 MATHEMATICS THROUGH MOVEMENT WITH YOUNG CHILDREN Marjetka PANČUR ustrezne izzive in obremenitve. 2. Igra: POIŠČI ROŽO Včasih otrok preseneti med izvajanjem dejavnosti, Kje: na igrišču takrat moram hitro reagirati, prilagoditi težavnost in pravila ter ponuditi še kako drugo pot do rešitve. Vedno jim Kdo: 2-3-letni otroci ponudim več gibalnih nalog za razvijanje različnih gibalnih Kako: metoda igre – pobiranje rož med ovirami, sposobnosti oziroma spretnosti. Predvsem pri najmlajših, prinašanje na hrib, nato sajenje, reakcija na zvok jasličnih otrocih je tak način dela velik izziv. Otroci so zelo S čim: rože iz papirja v osnovnih barvah, gredice iz majhni, nekateri še ne govorijo, nekateri imajo že pri hoji papirja, elastika, stožci, tunel, obroči, polena, instrument, po ravnem težave v ravnotežju, težko se izognejo vsem avtomobilske gume predmetom, ki so jim na poti. Navodila igre morajo biti Zakaj: razvijajo koordinacijo, rabijo izraze za osnovne za marsikoga zelo enostavna, da jih razumejo. Nekatere barve, razvrščajo po barvi ter reagirajo na spremembo otroke moram na začetku igre večkrat spodbuditi, zvoka. usmerjati,…da samozavestno nastopajo pri premagovanju ovir. Ko ugotovijo, da so « nalogi kos«, seveda dobijo 3. Igra: MUCA COPATARICA od mene pohvalo, sami pa še z večjim zadovoljstvom Kje: v telovadnici vztrajajo pri dejavnosti. Kmalu se zasliši še veselo Kdo: 2-3 letni otroci vriskanje otrok ob izvajanju dejavnosti. Takrat vem, da so Kako: metoda igre – otroci pomagajo Muci Copatarici se popolnoma sprostili in uživajo. Uživam tudi sama, ko pospraviti copate v škatle določene barve jih opazujem, kako so igrivi, obenem pa razvijajo gibalne S čim: copati v osnovnih barvah, škatle v osnovnih sposobnosti in svojo samopodobo. barvah, elastika, stožci, polkrožne ovire, instrument za ponazarjanje zvoka nevihte Zakaj: razvijajo orientacijo, koordinacijo, raba pojmov PRIMERI DEJAVNOSTI v, na, pod, reagirajo na spremembo zvoka
Cilji, ki sem jih želela doseči: 4. Igra: POMLAD GLOBALNI: Kje: na hodniku –– omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok, Kdo: 2-3 letni otroci –– zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v Kako: metoda igre – razvrsti rožo, ki jo s samokolnico gibanju, pripelješ do gredice prave barve –– razvijanje gibalnih sposobnosti, S čim: samokolnice, plastične rože v rumeni, rdeči, –– pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne zeleni in modri barvi, škatle v teh štirih različnih barvah, sposobnosti. eno vedro Zakaj: razvijajo orientacijo, koordinacijo, ravnotežje, ločujejo barve, razvrščajo CILJI GIBANJA:
–– sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja ( hoja, tek, ZAKLJUČEK skoki, plazenje, plezanje…), –– iskanje lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, Otrok spoznava svet preko gibanja. Tudi pri svojem –– uvajanje otrok v igre, kjer je treba upoštevati pravila, delu z otroki zastavljene cilje poskušam doseči preko –– spoznavanje pomena sodelovanja v igralni skupini, gibanja. medsebojne pomoči, Cilje programa razvojnih značilnosti uspešno –– razvijanje koordinacije, ravnotežja, usklajujem z željo in interesom otrok po njihovih ciljih – –– razvijanje vztrajnosti pri reševanju problema. igri, veselju in zabavi. Dejavnosti izvajam z dve do tri letniki že od začetka šolskega leta. Otroci so se v dejavnostih dobro razgibali MATEMATIČNI CILJI: in pokazali, da imajo »dobro kondicijo«. Vsaka dejavnost je trajala približno 30 minut. V vsem tem času je bilo čutiti –– otrok uporablja izraze za opisovanje položaja razigrano in veselo vzdušje. Prihajalo je do medsebojnega predmetov ( v, na, pod ), sodelovanja in dogovarjanja. Zanimivo jih je bilo opazovati –– razvija orientacijo v prostoru, pri preizkušanju njihovih gibalnih sposobnostih in –– otrok razvršča, prireja, njihovem napredku. –– spoznava prostor in njegove meje, Ta program me je prepričal, ker otroci prej dojamejo –– otrok opazuje, prepozna in poimenuje osnovne barve. stvari, če jih dosežejo preko gibalnih izkušenj z lastnim telesom. Res je, da otrok z gibanjem zaznava in odkriva 1. Igra: AVTOMOBILI V GARAŽE svoje telo, raziskuje, spoznava, doživlja veselje in gradi Kje: v telovadnici zaupanje vase. Kdo: 2-3 letni otroci Kako: metoda igre - vožnja z avtomobili, premagovanje ovir, reakcija na zvok (piščal) LITERATURA: S čim: majhni obroči osnovnih barv, tri risbe avtomobilov, tri blazine osnovnih barv, blazine različnih Ministrstvo za šolstvo in šport (1999). Kurikulum za vrtce. Urad velikosti in oblik. Republike Slovenije za šolstvo. Zakaj: razvijajo koordinacijo in orientacijo v prostoru, Cemič, A. (1996). Motorika predšolskega otroka. Študijsko ravnotežje, poimenujejo barve in razvrščajo, obenem pa gradivo. reagirajo na spremembo zvoka
289 S TEKOM ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE Vera PATERNUŠ
S TEKOM ZA ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE RUNNING FOR HEALTH AND WeLL-BEING
Vera PATERNUŠ Vrtec Koper
IZVLEČEK pogojih. Tek je primerna dejavnost za vso družino. Ker sodi 3 - 4 letne otroke spodbujam k teku za razvijanje v naravne oblike gibanja, nam je tako rekoč položen v sposobnosti vzdržljivosti ter ugotavljanje in spremljanje zibelko. Majhni otroci sami od sebe pričnejo s prvimi lastne funkcionalne in telesne značilnosti v daljšem tekaškimi koraki. Ponavadi jim je to v veselje, še posebej, časovnem obdobju. Z gibanjem lahko že zdaj pomembno če jih znamo spodbuditi in se z njimi zabavati. Lepo je, vplivajo na svoje sedanje in prihodnje kakovostno življenje. če tako ostane čim dlje, oziroma kar vse življenje. Zato je Z otroki smo se dogovorili, da bomo izvajali tek v igralnici, pomembno, da omogočimo otrokom čim več priložnosti telovadnici, na dvorišču, na travniku, med drevesi, med za sproščeno tekanje. ovirami, med igrami... Tek naj nam bo v užitek in veselje, Na začetku je za pridobitev kondicije pomembno ne pa nepotrebna nadloga. Zato smo si izbrali gibalno začeti s hitro hojo, hojo navkreber in tekom navzdol. Ob dejavnost, ki nam je všeč in s katero smo se z veseljem redni vadbi bo tek postal kmalu užitek in s tem bo najtežji ukvarjali. del za nami. Moja želja, da bi otroci spodbudili starše k teku, se je Oblikovali smo program teka za najmlajše, ki je uresničila, kajti sedaj večina otrok in staršev večkrat teče vključeval naslednje cilje: skupaj in se med tem zabava. –– se sprostiti s pomočjo različnih gibalnih dejavnosti, Ključne besede: tek, vzdržljivost, gibalna dejavnost. –– vplivati na dobro počutje, izgled in zdravje, –– razvijati sposobnost vzdržljivosti. –– spodbuditi starše k teku skupaj z otroki. ABSTRACT Otroke sem navdušila za tek. Otroci radi tečejo, premagujejo ovire in vsakodnevno sprašujejo: »Kje bomo I encourage 3 to 4-year-old children to run danes tekli?« Starši so sledili priporočilom in otroke to develop endurance and ability to identify tudi doma spodbujali k teku. V vrtcu so otroci tekali po and monitor their own functional and physical različnih površinah, različnih prostorih in z različnimi characteristics over longer period of time. Physical rekviziti. activity has a significant impact on their present and PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI future quality of life. A run program was developed V nadaljevanju opisujemo potek dejavnosti, ki so bile for children, that included running in the playing izvedene v okviru našega programa gibalne aktivnosti: room, gym as wll as outdoor (on the playground, in GIBALNO RAJALNE IGRE: Otrokom sem omogočila the nature) Running should be a delight and joy, and gibalno izražanje na njim primeren način v rajalno gibalnih not an unnecessary nuisance. Therefore we chose igrah s poudarkom na teku. Otroke sem motivirala z a physical activity that we like and which allow us to različnimi igrami; Kdo se boji črnega moža?, Lisica, kaj have fun. My wish that children also encourage their ješ?, Kačja glava, Ptički v gnezda, Aladin, Lovljenje v paru parents to run, came true, because now most of the z obroči, Lovljenje s plastenko, Izpolni ukaze!… children and their parents often run together and TEK Z BALONI IN VETRNICAMI: Z baloni in vetrnicami have a good time. se je lepo igrati in telovaditi. Zelo navdušeni so bili, ko Key words: running, endurance, movement so dobili v roke vetrnice in videli, da se vrtijo. Sami so activity. ugotovili, da če hitreje tečeš, se hitreje vrti vetrnica. Zelo zanimivo. TEK MED OVIRAMI: Premagovali so ovire med kiji in UVOD tekom med drevesi. Pred tekom in po teku smo preverili srčni utrip z merilcem srčnega utripa. Sprotno merjenje Gibaje, vključno s tekom, ima veliko takojšnjih srčnega utripa med tekom je zelo vplivalo na motivacijo ugodnih učinkov, ki nam pomagajo, da se soočamo otrok in s tem tudi na hitrejši napredek. z vsakodnevnimi preizkušnjami. Z gibanjem lahko TEK V DVOJICAH S KOLEBNICO: Po dva in dva pomembno vplivamo na svoje sedanje zdravje in otroka sta tekala s kolebnico in se igrala igrico Hi konjiček. kakovostno življenje v prihodnosti. TEK OB POSLUŠANJU GLASBE: Ob poslušanju Tek ima vrsto ugodnih koristi: glasbe se otroci sprostijo in ustvarijo prijetno vzdušje. Ko –– sprošča in razvedri ter zmanjšuje in prprečuje občutek otroci zaslišijo glasbo tamburaške skupine Klasje, vedo, stresa in tesnobe, da ob glasbi tekajo. Na zelo nevsiljiv način pričnejo s –– omogoča druženje s prijatelji, tekom in ob tem uživajo. Velikokrat sami povprašajo za –– ugodno vpliva na duševno počutje, samopodobo in CD. samospoštovanje, TEK NA STADIONU: Otroci so bili nad tekom –– izboljšuje telesno kondicijo, motivirani, kajti na stadionu vadijo in tekmujejo pravi –– vzdržuje gibčnost, ravnotežje, zdravo držo in lepo športniki. Želja otrok je bila, da bi na stadion večkrat prišli. oblikovano telo Dejali so, da na stadionu tečejo hitreje kakor drugje. –– omogoča vzdrževanje ustrezne telesne teže, TEK Z ŽOGO PO TRAVI IN IGRIŠČU: Otroci imajo zelo povečanje mišične mase in zmanjšanje maščobnega radi žogo. Žogo veselo brcajo, tekajo za njo. Kadarkoli tkiva. in kjerkoli se igramo z žogo, otroci zaživijo in pričnejo Otroci se lahko gibljejo oziroma tečejo povsod: doma, tekati za njo. Radi jo brcajo. Nekateri otroci so zelo v vrtcu (najlepše je na prostem) ali v zaprtih prostorih, spretni, nekateri pa se jezijo, ker le redkokdaj pritečejo s prijatelji ali v družinskem krogu in v vseh vremenskih do žoge in jo brcnejo. Večkrat gremo z žogo na športno
290 RUNNING FOR HEALTH AND WeLL-BEING Vera PATERNUŠ rekreacijski center Bonifika, kjer se nam odpira širni odvisni od vloženega truda in napora. Zadovoljni so bili, svet za brezskrbno tekanje za žogo, brez bojazni, da bo ker so starši pohvalili njihove dnevnike zdravja, ki so jih pripeljal avto ali… izdelali. ŠTOPARICA KOT DOBRA MOTIVACIJA ZA HITREJŠI Pri predšolskem otroku moramo poudariti njegovo TEK: Z otroki smo na poti ob vrtcu tekali na razdalji 30 m. veliko potrebo po gibanju, ki ni pomembna samo za Tekali smo večkrat in rezultat se je izboljševal. Uspeh in pravilen gibalni in s tem duševni razvoj, ampak izredno izboljšave so jih navdušili in zrcalili so veliko zadovoljstvo vpliva tudi na skladen telesni razvoj. Predšolski otrok se s samimi seboj. Otroci so prejeli medalje za sodelovanje. mora veliko gibati, in če je možno, vsak dan vsaj nekaj ur Tabela 1: Rezultati teka na 30 Zap.štev. 02.04.2010 12.04.2010 20.04.2010 03.05.2010 07.05.2010 10.05.2010 otroka ČAS (s) ČAS (s) ČAS (s) ČAS (s) ČAS (s) ČAS (s) 1 12,75 12,56 12,03 11,97 2 12,94 11,07 10,33 11,31 10,81 3 15,07 13,58 13,19 13,26 12,82 4 15,07 13,57 13,08 12,64 5 14,88 13,25 11,46 11,02 6 14,88 11,01 12,71 12,01 12,80 11,57 7 10,01 9,79 9,39 10,00 9,36 9,33 8 13,50 13,28 14,21 11,81 11,24 9 13,34 11,23 12,20 10,88 10,03 10 15,10 12,20 11,64 10,79 10,42 11 17,15 17,03 16,87 16,97 15,56 15,52 12 16,86 10,61 9,43 9,33 9,14 13 15,02 13,16 12,25 14 15 10,03 9,88 16 13,88 13,35 12,01 13,00 12,00 17 10,05 9,16 8,94 9,39 8,33
TEK S STARŠI: Hodili smo po gozdni poti. Začeli smo preživeti v naravi. s hitrejšo hojo. Ustavili smo se na travniku, kjer so starši Gibalna aktivnost predstavlja aktivno razmerje in otroci tekali skupaj. Med tekom po klancu navzdol in med otrokom in okoljem, je pa najtesneje povezana z navzgor so starši pomagali svojim otrokom. Igrali smo se opazovanjem in mišljenjem. Gibalni razvoj je povezan tudi igro: Ti loviš. Skupne urice s hojo in tekom so zelo prijetno z duševnim razvojem. Otrok, ki se gibalno hitreje razvija, potekale v naše skupno zadovoljstvo. Otroci so prejeli se lažje vključi v okolje, ima veliko prijateljev in z njimi tudi pohvale za sodelovanje. lažje komunicira. Vse to in še več pa je osnova za njegov nadaljni duševni razvoj. To, da se otrok hitreje gibalno razvija, pomeni, da prej usvoji in spozna svoje telo in je SKLEPI manj odvisen od okolice, je bolj samozavesten.
Čas, ki ga med tekom starša preživita z otrokom, pomeni koristno aktivnostj, ki obojestransko bogati in LITERATURA vplivala na celostni otrokov razvoj. Pomembna je tudi pomoč staršev pri zahtevnejšem teku in skrbi za otrokovo Koprivnikar, H. (2004). Gibam se!: za mladostnike. Ljubljana: varnost. Tek je otrokom užitek: če nekomu zbežijo, Inštitut za varovanje zdravja. nekoga dohitijo ali prehitijo, če medsebojno tekmujejo… Tancing, S. (1987). Metodika telesne vzgoje.Predšolska vzgoja II Ko so otroci videli, kako se jim izboljšuje čas teka, so knjiga, ponatis Maribor : Pedagoška fakulteta 22. Pišot, R., Jelovčan, G. in Volmut, T. (2006). Teorija športa z se še bolj potrudili in bili ponosni nase. To je privedlo tudi didaktiko. Koper: Pedagoška fakulteta, Koper 2006. do večjega zaupanja vase in do spoznanja, da so rezultati
291 ANALIZA MNENJ ŠTUDENTK PREDŠOLSKE VZGOJE V LJUBLJANI IN NA REKI O ZNANJU IN POMENU GIBANJA Martina PILAT SIROTIĆ, Alenka CEMIČ
ANALIZA MNENJ ŠTUDENTK PREDŠOLSKE VZGOJE V LJUBLJANI IN NA REKI O ZNANJU IN POMENU GIBANJA COMPARISON OF STUDENT'S OPINION ABOUT MOTOR ACTIVITIES OF PRE- SCHOOL POPULATION IN LJUBLJANA AND RIJEKA
Martina PILAT SIROTIĆ, Alenka CEMIČ Vrtec H. C. Andersen; Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani Kindergarten H. C. Andersen, Ljubljana, Slovenia; Faculty of Education, University of Ljubljana, Slovenia
POVZETEK motorično izobraževanje, torej za njegovo zaviranje ali pospeševanje v razvoju (pov. po Pišot, 1997). Kakovost izvajanja na področju gibanja se v vrtcu Udejanjanje v praksi je domena avtonomnosti odraža skozi kader, ki je odgovoren za vodenje gibalnih oziroma strokovne presoje pedagoškega strokovnjaka, aktivnosti. Avtorici sta se v raziskavi osredotočili katerega pogojujejo številni zunanji (pogoji dela: prostor, na analizo mnenj, ki vplivajo na uspešnost dela s rekviziti, število otrok v skupini …) in, kar je še bolj predšolskimi otroki na področju gibanja med študentkami pomembno, notranji dejavniki (stališča vzgojiteljic do na Hrvaškem in v Sloveniji. gibalne dejavnosti, raven njihovega strokovnega znanja in V raziskavo je bilo zajetih 35 študentk predšolske usposobljenosti, subjektivne teorije …) (Devjak, Jurišević, vzgoje v Ljubljani in 35 študentk na Reki (Hrvaška). Vzorec str. 116). Na teh dejavnikih temelji raziskovalni del, s je neslučajnostni in namenski. Podatke smo pridobili s katerim želimo ugotoviti, ali se prihodnje vzgojiteljice pomočjo vprašalnika in jih obdelali s statističnim SPSS zavedajo pomembnosti tega področja, koliko so programom. usposobljene za to področje, ter ali obstajajo statistično Avtorici sta ugotovili, da obstajajo nekatere bistvene pomembne razlike na tem področju med študentkami na razlike v obvladanju določenih gibanj med študentkami, Reki in v Ljubljani. ter pozitivna povezanost med obvladanjem posamezne gibalne dejavnosti in pomenom, ki ga tej dejavnosti pripisujejo prihodnje vzgojiteljice za zagotavljanje 1. CILJ RAZISKAVE uspešnosti dela s predšolskimi otroki. Avtorici želita poudariti, da je smiselno, za dvig kakovosti dela v vrtcih, Cilj raziskave je ugotoviti, ali obstajajo bistvene razlike osredotočenje na gibalno-športne izkušnje študentov, saj v obvladanju določenih gibanj-športov med študentkami le-te vplivajo na dvig kompetenc pri delu z otroki. v Ljubljani in na Reki, ter ugotoviti povezanost med Ključne besede: gibalno-športna področja, obvladanjem posamezne gibalne dejavnosti in pomenom, usposobljenost vzgojiteljic, študentke PV, razlike ki ga tej dejavnosti pripisujejo prihodnje vzgojiteljice za zagotavljanje uspešnosti dela s predšolskimi otroki.
ABSTRACT: 2. HIPOTEZE The quality of motor activity guidance in kindergartens strongly depends of responsible teaching personnel. In H01: Med študentkami v Ljubljani in na Reki obstajajo this research, authors concentrated to analysis of relevant statistično pomembne razlike v obvladovanju posameznih opinions of students at pre-school education programme gibalnih aktivnosti. in Slovenia and Croatia. The research included 35 female H02: Obstaja pozitivna povezanost med obvladanjem students from Ljubljana, Slovenia and 35 female students posamezne gibalne dejavnosti in pomenom, ki ga tej from Rijeka, Croatia. The sample is non-random and is dejavnosti pripisujejo anketiranke za uspešnost dela s chosen by purpose. Their opinions have been gathered by predšolskimi otroki. questionnaire, and processed by software package SPSS. Authors found out several important differences between regions in student’s own abilities to perform various motor 3. METODOLOGIJA activities, and significant positive co-relation between importance of certain activity for pre-school children, Podatke smo zbirali z obstoječim vprašalnikom o as assigned by the student, and student’s own ability to gibalni aktivnosti (Cemič, 1997). Vzorec spremenljivk perform that activity. Resulting suggestion by authors is zajema del vprašalnika. improvements of motor and sports activities of students, Vzorec anketirancev je neslučajnostni in namenski. as prerequisite for improvement of their competencies for V raziskavo je bilo zajetih 35 študentk predšolske vzgoje work with pre-school children. v Ljubljani in 35 študentk na Reki (Hrvaška), ki so bile Key words: motor activities, sports activities, pre- vpisane v tretji letnik v študijskem letu 2007/2008. school teacher’s competence, pre-school, education Podatki so obdelani kvantitativno s statističnim students programom SPSS.
Predmet in problem 4. REZULTATI RAZISKAVE IN INT
Okolje, ki pomembno vpliva na otrokov razvoj in v katerem predšolski otrok preživi veliko časa, je vrtec, v katerem vzgojitelj prevzema vodilno vlogo za njegovo
292 COMPARISON OF STUDENT'S OPINION ABOUT MOTOR ACTIVITIES OF PRE-SCHOOL POPULATION IN LJUBLJANA AND RIJEKA Martina PILAT SIROTIĆ, Alenka CEMIČ
Tabela 1: Koliko Tabela 2: Koliko se vam zdi Ljubljana obvladate nasle- pomembno obvladanje na- dnje gibalne de- vedenih gibalnih dejavnosti 4,5 4 javnosti? za uspešnost dela s pred- 3,5 šolskimi otroki? 3 LJ LJ 2,5 Obvladanje 2 Pomembnost RI RI 1,5 T-test T-test 1 0,5 0
M M Obvladanje
M M Plavanje Ples Rolanje Drsanje Rolkanje Kotalkanje Kolesarjenje Gorništvo Alpsko Alpsko smučanje
Plavanje Plavanje Tekaško smučanje 3,91 4,09 4,14 4,29 0,118 0,952 Reka Alpsko smučanje Alpsko smučanje 4,5 2,94 3,4 4 3,5 1,71 2,18 Obvladanje 0,471 0,323 3 Pomembnost 2,5 Tekaško smučanje Tekaško smučanje 2 1,74 2,26 1,5 1,35 1,91 1 0,109 0,378 0,5 0
Kolesarjenje Kolesarjenje Obvladanje 4,49 4,4 Plavanje Rolanje Ples Drsanje Kotalkanje Rolkanje 3,74 3,85 Kolesarjenje Gorništvo Alpsko Alpsko smučanje
0,001 0,204 Tekaško smučanje
Kotalkanje Kotalkanje 2,86 3,56 2,97 2,91 0,45 0,046
Rolanje Rolanje Slika 1, 2: Soodvisnost med obvladanjem posamezne 4,17 4,06 gibalne dejavnosti in pomenom, ki ga pripisujejo tej 3,03 3,03 dejavnosti študentke v Ljubljani in na Reki 0,002 0,962 Iz podatkov v tabeli 1 je razvidno, da so študentke Rolkanje Rolkanje v Ljubljani pri obvladanju gibalnih dejavnosti v poprečju 1,69 2,03 boljše kot študentke na Reki; slednje so boljše samo pri 1,32 1,76 plavanju (verjetno razlog tiči tudi v podnebju). T- test je 0,001 0,244 ob upoštevanju predpostavke o homogenosti varianc pokazal statistično pomembne razlike med študentkami iz Drsanje Drsanje Ljubljane in z Reke pri obvladovanju kolesarjenja, rolanja 3,2 3,6 in rolkanja. Vse omenjene gibalne dejavnosti v povprečju 2,18 2,56 boljše obvladajo študentke iz Ljubljane, kot pa študentke 0,898 0,135 z Reke. Iz podatkov v tabeli 2 je razvidno, da večina študentov Gorništvo Gorništvo meni, da je znanje vseh navedenih športnih aktivnosti 3,17 3,83 pomembno, kot najpomembnejše pa navajajo znanje 2,66 3,65 plavanja, kolesarjenja, rolanja in plesa. 0,149 0,572 Statistično pomembne razlike med študentkami na Reki in v Ljubljani so se pojavile pri vrednotenju Ples Ples kotalkanja, katerega pomen za uspešno delo s 4,2 4,23 predšolskimi otroki višje vrednotijo študentke iz Ljubljane. 3,49 4,4 Kljub temu, da t-preizkus med študentkami iz 0,151 0,442 Ljubljane in Reke ni pokazal statistično pomembnih razlik pri vrednotenju pomena ostalih športnih aktivnosti za M - aritmetična sredina, LJ - Ljubljana, RI - Reka uspešno delo s predšolskimi otroki, je iz podatkov v tabeli 2 razvidno višje vrednotenje pri študentkah iz Ljubljane. Torej domnevamo, da se bolj zavedajo pomembnosti, ki jo ima obvladanje teh dejavnosti za prihodnje delo z otroki.
293 COMPARISON OF STUDENT'S OPINION ABOUT MOTOR ACTIVITIES OF PRE-SCHOOL POPULATION IN LJUBLJANA AND RIJEKA Martina PILAT SIROTIĆ, Alenka CEMIČ
Iz grafov 1 in 2 je mogoče videti soodvisnost med predvsem na podlagi svojega neobvladovanja. obvladanjem določene aktivnosti in stopnjo pomembnosti Strokovnjaki menijo, da na spremembe subjektivnih obvladanja določene aktivnosti za uspešno delo s teorij vpliva tudi izobraževanje, torej, če se študentom predšolskimi otroki. Pomembnih razlik med študentkami omogoči, da določene športne dejavnosti usvojijo s v Ljubljani in na Reki ni. Proporcionalno s tem, koliko pozitivnimi izkušnjami, se bodo verjetno tudi njihova obvladajo določeno aktivnost, ji dajo tudi oceno stališča do tega področja bistveno spremenila v pozitivni pomembnosti, kar je v skladu s postavljeno H2. smeri (pov. po. Pilat Sirotić, 2009).
5. ZAKLJUČEK 6. LITERATURA
Raziskava je pokazala nekatere razlike v obvladovanju Cemič, A. (1997): Izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok za posameznih športnih panog, vendar je istočasno potrdila področje gibalno-športne vzgoje. Izobraževanje učiteljev ob zelo močan vpliv lastnega obvladanja gibanja na mnenje o vstopu v novo tisočletje. Pedagoška fakulteta v Ljubljani. pomembnosti le-tega za delo s predšolskimi otroki. Devjak, T., Juriševič, M. (2000): Igra in gibanje: odnos vzgojiteljic do ciljev in dejavnosti iz kurikuluma predšolske vzgoje Ti rezultati samo potrjujejo povezavo s subjektivno za področje gibalne dejavnosti, Otrok v gibanju, Zbornik teorijo o razvoju in vzgoji, ki govori, da lastne izkušnje prispevkov, Ljubljana: Pedagoška fakulteta. in stališča vzgojiteljic močno vplivajo na vzgojni proces. Pišot, R. (1997): Vloga PeF pri pripravi vzgojiteljev in razrednih Vsekakor je vredno razmisliti, kako bodo prihodnje učiteljev za vodenje športno-gibalnih aktivnosti otrok. vzgojiteljice omogočile otrokom gibalne izkušnje na Izobraževanje učiteljev ob vstopu v novo tisočletje. Pedagoška področjih, ki jih ocenjujejo kot manj pomembne in to fakulteta v Ljubljani.
294 ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA S POMOČJO IGRE IN GIBA Dominika PIRJEVEC
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA S POMOČJO IGRE IN GIBA EARLY LANGUAGE LEARNING THROUGH GAMES AND MOVEMENT
Dominika PIRJEVEC Osnovna šola Tržič
IZVLEČEK UVOD
V prispevku želim predstaviti različne metode in V zadnjih desetih letih so se temeljito spremenili oblike pri poučevanju angleškega jezika otrok v starosti pogledi na učenje in poučevanje angleškega jezika, od 8 do 11 let, s poudarkom na igrah in (asociativnem) vendar je to le posledica globalne spremembe na gibu. Poučevanje mlajših otrok je eno najzahtevnejših področju tega predmeta, saj je k temu pripomogla in najpomembnejših področij, ki zahteva veliko mero predvsem uporaba spleta in s tem angleščine, hkrati pa profesionalnosti in odgovornosti. Prilagaja se socialnim, široka paleta medijev zajema vsaj minimalno povezavo s čustvenim in intelektualnim potrebam učencev glede tem jezikom. K sreči v zadnjem času tendenca uporabe na starostno stopnjo, hkrati pa se tudi na tem področju slovenščine na tem področju narašča. lahko pojavijo velike razlike v predznanju. Nekateri učenci Čas, v katerem živimo, je angleščino kot predmet čutijo neizmerno potrebo po govorjenju, nekaj učencev oplemenitil in ji pridal uporabno in »živo« konotacijo. pa skoraj ne spregovori v tujem jeziku in so v tako Učenje na pamet, ki je bilo v mojih osnovnošolskih časih imenovani tihi fazi oz. jezikovni kopeli. Poučevanje tujega še vedno pogosto pravilo, je zdaj oddaljena preteklost, jezika v zgodnjem obdobju še dodatno zahteva jezikovno teme in gradiva so posodobljena in izboljšana kot pri brezhibnost, saj je učitelj učenčev prvi model, učenje pa malo katerem drugem predmetu, hkrati pa je angleščina glede na učenčeve razvojne značilnosti v veliki meri temelji že sama po sebi idealna za medpredmetno povezovanje. na posnemanju učitelja. Ne gre spregledati dejstva, da so Tuji jezik (Seliškar, 1997) je na nek način postal orodje učenci v starosti 8 in 9 let še vedno v fazi opismenjevanja in orožje sodobnega sveta. Na Zemlji naj bi se govorilo v maternem jeziku oz. se je ravno to šele dobro začelo. približno 6000 jezikov, mnogi jeziki pa izginjajo. Največ V prispevku bom predstavila primere iz prakse in sicer ljudi govori mandarinsko kitajščino, vendar pa je angleški učenje števil, barv, ukazov, predmetov v razredu, delov jezik postal svetovni ali vsaj srednjeevropski esperanto. Z telesa, iger s kocko pa vse do prebiranja zgodb in pravljic jeziki, ki so tiho izginili, je izginilo tisoče človeških izkušenj. ter njihove dramatizacije. Dolgoletno delo v razredu me je pripeljalo do ugotovitve: mlajši ko so učenci, več igre in gibanja potrebujejo. POGOJI ZA KVALITETNO ZGODNJE Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, POUČEVANJE ANGLEŠKEGA JEZIKA jezikovna kopel, (asociativni) gib, slikovni material, izštevanke, pesmi Učinkovitost učenja in poučevanja tujega jezika v nižjih razredih OŠ je odvisna od treh pogojev (Orešič: Tuji jeziki na razredni stopnji osnovne šole, v Čok, 1994)): ABSTRACT 1. profesionalnost učitelja pomeni njegovo jezikovno brezhibnost, saj je učenčev prvi model, učenje pred In this project I’d like to present different methods and abstraktno fazo pa v veliki meri temelji na imitaciji. ways of teaching English to young learners in age from 8 Pomembna je njegova pedagoška in didaktična to 11 years, with an emphasis on games and (associative) fleksibilnost, dobro mora poznati specifike posameznih movement. Teaching young children is one of the most starostnih skupin in njihove razvojne značilnost, difficult and most important areas requiring high degree hkrati pa tudi načela Bloomove taksonomije in of professionalism and accountability. It adapts to the kognitivne stile. Dilema o tem, kaj je pomembnejše; ali social, emotional and intellectual needs of learners neoporečno obvladanje tujega jezika ali pedagoško- regarding the age level, but also in this area may occur didaktična usposobljenost, pa ni na mestu. significant differences in prior knowledge. Some students Pomembno (Čok, 1994) je oboje, čeprav se tehtnica feel the immense need for talking but on the other hand preveša na stran stroke, v praksi pa se je izkazalo, a few pupils hardly speak in foreign language and are in da v vrtcih in nižjih razredih OŠ nikakor ne moremo the so-called quiet phase, ie. language bath. Teaching mimo pedagoško- didaktičnih momentov, podprtih z foreign language at an early stage requires linguistic razvojno psihologijo. perfection since the teacher is one of the first language 2. vraščenost tujega jezika v pedagoški in vsebinski models to students as well as a model to imitate. Do not koncept OŠ, saj tuji jezik na nižji stopnji ne sme biti overlook the fact that pupils at the age of 8 and 9 are still tujek in dodatno breme učencem. V tej dobi lahko in the stage of literacy of their mother tongue or this has aktiviramo tiste otrokove kapacitete, ki se kasneje just started. In this project I will present examples from počasi izgubljajo, so pa velikega pomena za proces practice at learning numbers, colours, commands, objects učenja tujih jezikov oz. vsaj prve izkušnje s tujimi jeziki. in the classroom, body parts, board games, reading 3. zagotavljanje kontinuitete učenja v višjih razredih OŠ, ki stories and fairy tales to their dramatization. Years of pa je predvsem vprašanje organizacije in oblikovanja work in the classroom have led me to the conclusion: the obveznega učnega programa. younger the children, more games and motion they need. Key words: early language learning, language bath, movement, flashcards, chants, songs IGRA IN GIB
S pomočjo čutil (Čok, Skela, Kogoj in Razdevšek- Pučko, 1999) je pot do spoznav neposredna. Kadar otrok
295 EARLY LANGUAGE LEARNING THROUGH GAMES AND MOVEMENT Dominika PIRJEVEC z besedo pove in z gibom ponazori, kar je povedal, z tako slovenska kot angleška imena zanje. gibalno izkušnjo utrjuje jezikovno usvajanje. Učenje jezika z gibalnimi dejavnostmi zadovoljuje učenčevo potrebo Blue, yellow, yellow and red. po gibanju in spreminjanju načina učenja. Z gibalno igro, Black and white. Touch my head. ki vključuje vedenje o svetu, posnemanje živali ali ljudi, Red, yellow, yellow and blue. poustvarjanje dogodkov, razvijamo učenčevo ustvarjalnost Black and white. One, two. in domišljijo. Z motoričnimi nalogami razvijamo njegovo gibalno zmožnost celostno in integrirano. Celostno in McHugh, M., (1996): 6 (class book) problemsko zastavljene naloge, gibalne ali rajalne igre, razvijajo divergentno mišljenje, saj je pot do cilja vsakič UKAZI drugačna. Improvizacija spodbuja ustvarjalnost, gibanje Že pri številih in barvah smo spoznali nekaj preprostih ob glasbi, petju ali recitiranju pa otroku ponuja vse ukazov. Učence usmerim v to, da skupaj oblikujemo tiste, zmožnosti doživljanja sebe in drugih. Igra (Čok, 1994) ki jih pri pouku največkrat uporabljamo: Stand up! Sit kot temeljna metoda učenja tujega jezika bo spodbujala down! Dance! Sing! Quiet, please! Open your book! Close otrokovo motivacijo za nadaljnje učenje, mu pomagala the door! Look at the blackboard! Point to the computer! premagovati napor pri učenju tujega jezika, sproščala Touch your nose! otrokove napetosti in njegove odnose do sovrstnikov, ga navajala na kolektivno učenje, ga usmerjala k reševanju RAZRED problemov, spodbujala njegovo domišljijo in ustvarjalnost. Ko se seznanjamo s predmeti v razredu, se igramo Učitelj bo z igro lahko simuliral življenjske situacije, ki igro spomin. Igra poteka na dva načina: bodo omogočale uporabo vzorcev živega in tekočega –– učencu pripravim na klop štiri šolske predmete jezika. različnih barv, ki jih opazuje določen čas, nato z zavezanimi očmi poskuša poimenovati predmete in njihove barve; PRIMERI IZ PRAKSE –– učenec ima zavezane oči in s tipanjem prepoznava različne predmete iz razreda (a desk, a chair, a Pri vsakem sklopu želim predstaviti način uporabe schoolbag, a pencil…) giba in iger, kar pa predstavlja le delček na poti do usvajanja znanja. Gib in igra običajno nastopata v NAMIZNE IGRE povezavi še z drugimi metodami učenja. Metodo giba pri mlajših učencih uporabljam zelo pogosto; preko giba Učenci uporabljajo igralno figurico in kocko, potujejo učenec lažje prikliče besedo ali frazo v spomin, zato tak po poljih, ki učencem določajo naloge: poimenovanje gib sama imenujem asociativni gib. Učenci, ki so še v predmetov, izvajanje ukazov, izvedba pesmi ali tihi fazi in niso pripravljeni spregovoriti, se lahko izrazijo izštevanke. Naloge so podane v obliki slikopisa in se neverbalno in gib nadomesti verbalno raven. tekom igre lahko prilagajajo oz. dodajajo, dopolnjujejo.
UČENJE DELOV TELESA »PODOBNOZVOČNICE« Tudi pri zgodnjem poučevanju tujega jezika izhajamo, Učenci se ob pesmi dotikajo delov telesa in jih pa čeprav se sliši čudno, iz otrokovega predznanja. poimenujejo (pojejo), to lahko počno individualno, v parih Mnogo preprostih angleških besed je podobnih ali skupini. slovenskim, in te učenci sami izpostavijo: a robot, a telephone, a football, a ballerina, a bus, a computer… One finger, one thumb, one arm, one foot, one leg, Že v naslednjo fazo prepoznavanja pomena besed (takoj one nod of the head, jump up. pa prepoznavanju slik) vključimo asociativni gib. Učenci na posnetku slišijo zvok, ki ilustrira določen predmet, McHugh, M., (1996): 19 (class book) in le-tega ponazorijo z gibom. Večina učencev v tej fazi PRAVLJICE IN ZGODBICE »spregovori«, nekaj učencem gib nadomesti besedo. Prebiranje zgodb in pravljic je na razredni stopnji tako pri tujem kot maternem jeziku vedno dobrodošlo ŠTEVILA in učenci obožujejo poslušanje angleških besedil, saj Učencem najprej predstavim števila na karticah. se lahko prelevijo v »angleške« otroke. Seveda vsaka Učenci števila prepoznavajo, izgovarjajo. Kartice so literarna predloga ne zagotavlja gibalnega momenta, kar najprej razporejene po vrstnem redu, nato mešano. Z tudi ni nujno. Otroci naj spoznajo literaturo, ki jo »samo« gibanjem ponazarjajo števila: jih pišejo po zraku, oblikujejo poslušajo, seveda pa imajo zelo radi tiste, ki jih lahko z rokami, s telesi; samostojno, v paru ali skupini. Naučijo gibalno poustvarjajo; z rekviziti ali tudi brez njih. se izštevanko oz. pesem. Takoj, ko imajo pred seboj višji cilj (izštevanko ali pesem), so manj obremenjeni s števili INTERAKTIVNA TABLA samimi. Današnji učenci so otroci računalniške dobe in vse, kar 1, 2, 3, 4, meji na računalnik, jih pritegne. Nekateri učenci pa kljub 5, 6. Point to a door. temu še niso vešči pri uporabi miške, zato zelo radi delajo 7, 8, 9, 10. s pomočjo interaktivne table, kjer miška postanejo njihovi Stand up and sit down again. prstki. Program Q Steps pokriva teme, ki jih obravnavamo pri pouku. McHugh, M., (1996): 5 (class book)
BARVE Učenje barv je sklop takoj za števili. Števila so že ZAKLJUČEK vključena v izštevanko o barvah. V povezavi z likovno vzgojo učenci mešajo barve ob uporabi osnovnih barv in Vsem otrokom na razredni stopnji je ne glede na bele. Ob tem nezavedno poimenujejo barve in izgovarjajo različne sposobnosti, zmožnosti, predispozicije, kognitivni stil in socialno ozadje ter čustveno zrelost potreba po
296 EARLY LANGUAGE LEARNING THROUGH GAMES AND MOVEMENT Dominika PIRJEVEC gibanju tista, ki je skupna vsem. Moment pozabljanja je na Čok, L. (1994). Učiti drugi/tuji jezik - kje, koga, kako. Ljubljana: tej stopnji zelo visok, gibanje oz. asociativni gib pa tisto, Pedagoška fakulteta. kar sistematično gradi spominske mreže. Nenazadnje pa Seliškar, N. (1997). Čudoviti svet besed. Ljubljana: Zavod nam ustvarjalni gib pričara pozitivno klimo v razredu in Republike Slovenije za šolstvo. nasmehe na obrazu in tudi tisto, kar se zdi težko, naenkrat Hytonen, J., Razdevšek-Pučko, C. in Smyth, G. (1999). Izobraževanje učiteljev za prenovljeno osnovno šolo. Ljubljana: postane izvedljivo. Kako pomembno je učence aktivirati Pedagoška fakulteta. na kinestetičnem nivoju, se potrjuje vsako leto mojega McHugh, M. (1996). Fanfare: class book and progress book. pedagoškega dela in opažam, da vedno bolj sistematično Oxford University Press. in zavestno vključujem gibalni moment v prav vsako učno Hughes, G. S.(1986). A handbook of Classroom English. Oxford uro, ki jo preživim z učenci na razredni stopnji. University Press. Super Songs: Songs for very young learners. (1997). Oxford University Press. LITERATURA Sharrat, N. (2002). Shark in the park.Great Britain: David Fickling Books Q Steps: Angleščina za otroke. (2000). [Didaktični program]. Čok, L., Skela, J., Kogoj, B. in Razdevšek-Pučko, C. (1999). Ljubljana: DZS. Učenje in poučevanje tujega jezika: smernice za učitelje v Predlog posodobljenega učnega načrta ANGLEŠČINA. (2008). drugem triletju. Koper: Znanstveno - raziskovalno središče. http://84.52.132.158/un_ss_junij08.pdf
297 PRISTOPI K UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU
Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Nejc ŠARABON, Giuliana JELOVČAN, Matej PLEVNIK,Urška ČEKLIČ, Saša PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Petra DOLENC, Mitja GERŽEVIČ
PRISTOPI K UGOTAVLJANJU SKLADNOSTI ELEMENTARNIH GIBALNIH VZORCEV V ZGODNJEM OTROŠTVU APPROACHES IN ANALYSIS OF ELEMENTARY MOTOR PATTERNS IN EARLY CHILDHOOD
Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Nejc ŠARABON, Giuliana JELOVČAN, Matej PLEVNIK, Urška ČEKLIČ, Saša PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Petra DOLENC, Mitja GERŽEVIČ
Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Slovenija; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper, Slovenija
IZVLEČEK period was rich with motor experiences of sufficient quantity and quality. These experiences ensure acquisition V razvoju otroka in procesu usvajanja pomembnih of motor skills and guarantee the development of the gibalnih kompetenc, ima izreden pomen spoznavanje motor competence. Unfortunately, today’s modern life in usvajanje različnih načinov gibanja, ki so v večini style in interaction with children’s living environment filogenetsko pogojena, prirojena in značilna za človeka is anything but favourable and stimulating. Bearing kot vrsto. To so temeljni, elementarni gibalni vzorci (EGV); in mind that inadequately acquired elementary motor hoja, tek, plazenje, lazenje, plezanje, metanje, lovljenje patterns negatively affect the process of upgrading motor žoge, brcanje, skakanje in ostali, ki so v posameznikovi stereotypes and consequently also result in poor and gibalni potrebi usmerjeni predvsem v zadovoljevanje irregular physical/sports activity in adulthood, we decided kvantitativne vrednosti gibanja, doseganje cilja, pri tem pa to explore and examine the phenomenon and role of kakovost tega gibanja ni v ospredju. Zavedamo se dejstva, EMP in human development, starting with the youngest. da lahko gibalne kompetence pridobi le otrok, ki je v To this end, we created a basic research project and zgodnjem razvojnem obdobju deležen ustrezne količine in carried out complex measurements to analyse and study kakovosti gibalnih izkušenj. Te mu zagotavljajo usvajanje EMP (walking, running, climbing, crawling and jumping) gibalnih znanj in razvoj gibalnih sposobnosti, temeljnih with state-of-the-art methods on a sample of four year dejavnikov gibalne kompetence. Sodobni življenjski slog olds. Results show that the situation in reading EMP is in okolje v interakciji katerega živi današnji otrok, pa žal far from enviable as children tend to encounter problems predstavlja vse prej od ustreznega stimulativnega okolja. already in performing the most basic of movements. Ob zavedanju, da neustrezno usvojeni EGV negativno Characteristics of improper muscle adaptation to modern vplivajo na nadgradnjo gibalnih stereotipov in posledično lifestyle are therefore present already in young children. na neustrezno in neredno gibalno/športno aktivnost v Currently the project is still in its initial stage, and we odraslosti, smo se odločili raziskati in proučiti fenomen expect further research to unravel more specific findings in vlogo EGV v razvoju človeka, začenši z najmlajšimi. S and connections pointing to explicit solutions and tem namenom smo oblikovali temeljni raziskovalni projekt guidelines in addressing these issues. in opravili zahtevne meritve z najsodobnejšimi metodami Key words: child, elementary motor patterns, motor na vzorcu otrok .Ugotavljamo, da stanje v obravnavi EGV development, modern lifestyle, responsibility še zdaleč ni zavidljivo, saj imajo otroci imajo probleme že v izvedbi najosnovnejših gibanj. Značilnosti neustrezne mišične adaptacije na sodobni življenjski slog so torej 1. UVOD prisotne že pri najmlajših. Raziskovalni projekt je šele v prvi fazi, tako, da si od nadaljnjega raziskovanja obetamo Gibalni razvoj predstavljajo dinamične in večinoma konkretnejše ugotovitve in povezave, ki nam bodo lahko kontinuirane spremembe v motoričnem vedenju, ki se nakazale določene rešitve in smernice v obravnavi te kažejo v razvoju motoričnih sposobnosti (koordinacija, problematike. moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost, natančnost, Ključne besede: otrok, elementarni gibalni vzorci, vzdržljivost) in gibalnih spretnosti (lokomotorne, gibalni razvoj, sodobni življenjski slog, odgovornost manipulativne in stabilnostne) (Gallahue in Ozmun, 2006). Gre za proces, s pomočjo katerega otrok pridobiva gibalne spretnosti in vzorce, kar je rezultat interakcije ABSTRACT med genetskimi in okoljskimi vplivi (Latash, 2008). Genetski dejavniki so odločilni za živčno-mišično zorenje, Knowledge and acquisition of different modes of morfološke značilnosti, predvsem v smislu velikosti, movement is of utmost importance in child’s development razmerij in kompozicije telesa, fizioloških značilnosti ter and process of adopting essential motor skills. Most tempa rasti in zorenja (Malina, Bouchard in Bar-Or, 2004). of them are phylogenetically conditioned, innate and Med okoljskimi dejavniki pa imajo najpomembnejši vpliv characteristic of humans as a species. These are predhodne gibalne izkušnje in pridobivanje novih gibalnih basic, elementary motor patterns (EMP), e.g. walking, izkušenj. Zelo pomemben segment gibalnega razvoja running, crawling, climbing, throwing, catching a ball, je tako razvoj gibalnih sposobnosti, ki sicer v daljšem kicking, jumping. As part of an individual's need for obdobju poteka kontinuirano, čeprav so značilna občasna movement, they are directed mainly towards satisfying the obdobja stagnacij in tudi upadanja sposobnosti (Pišot in quantitative value of movement - achieving the goal, and Planinšec, 2005). Nekatere gibalne sposobnosti dosežejo are not so much focussed on the quality of the movement. najvišjo raven prej, druge pozneje. Za zgodnje otroštvo je We are aware of the fact that motor competences can značilno, da je razvoj nekaterih gibalnih sposobnosti, npr. only be acquired by children whose early development hitrosti in koordinacij, zelo intenziven, razvoj drugih, npr.
298 APPROACHES IN ANALYSIS OF ELEMENTARY MOTOR PATTERNS IN EARLY CHILDHOOD
Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Nejc ŠARABON, Giuliana JELOVČAN, Matej PLEVNIK,Urška ČEKLIČ, Saša PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Petra DOLENC, Mitja GERŽEVIČ ravnotežja, moči, gibljivosti in vzdržljivosti, pa nekoliko znotraj obstoječih programov spremljanja telesnega in počasnejši (Malina, Bouchard in Bar-Or, 2004). Prav gibalnega razvoja otroka nujno potrebno ponovno preveriti tako je značilno, da se pojavljajo pomembne individualne pojavnost EGV in ovrednotiti njihovo skladnost. V Sloveniji razlike. Vsak posameznik ima svoj lastni tempo razvoja, tovrstnega spremljanja še ni bilo izvedeno, čeprav se v ki ga določa njegova »biološka ura« (Gallahue in Ozmun, literaturi omenja in poudarja njegov pomen (Videmšek in 2006). Pišot, 2007; Pistotnik, Pinter in Pori, 2002). Elementarni gibalni vzorci (EGV) so definirani kot Posredne raziskave pomena EGV v Sloveniji navajajo, preprosti gibalni vzorci, ki se pojavijo zgodaj v otrokovem da so padci večinoma posledica izvajanja EGV (hoje, teka, življenju, ter so osnovna za nadaljnje kompleksnejše plazenja, plezanje in skakanja). O tem opozarja Poročilo o gibalne vzorce. Elementarne gibalne spretnosti so poškodbah otrok in mladoletnikov v Sloveniji, Inštituta za odločilnega pomena pri nadaljnjem razvoju glavnih varovanje zdravja (2007) za obdobje 2000-2005. Iz njega gibalnih spretnosti, ki nam omogočajo interakcijo z lahko razberemo, da so padci četrti najpogostejši vzrok okoljem. umrljivosti in glavni vzrok za hospitalizacijo in pregled v Raziskave, ki so vključevale poglobljeno analizo urgentnih ambulantah. Za Slovenijo velja tudi, da so padci osnovnih gibalnih vzorcev so bile opravljene pred vzrok za več kot polovico (53%) hospitalizacij predšolskih leti (Bernstein, 1967; Singer, 1975; Singer, 1984), v otrok zaradi poškodb, kar na letni ravni znaša povprečno zadnjem času pa so le te nadomestile raziskave, ki so 735 hospitaliziranih slovenskih otrok. Med poškodbami se proučevale širši vpliv gibalne/športne aktivnosti na prevladujejo poškodbe glave (70%), komolca in podlakti človeka. Tovrstne raziskave pa so zaobšle dejstvo, da (9%) ter rame in nadlakti (7%). Stopnja hospitalizacije je izvor številnih problemov neprimerne adaptacije in zaradi padcev s starostjo otrok narašča, pri čemer so posledično deformacij gibanja, ravno v nepravilnostih v dečki pogosteje zdravljeni v bolnišnici kot deklice. Več kot razvoju elementarnih gibalnih vzorcev (EGV). Gallahue polovica poškodb nastane doma. Padci z igral naraščajo in Ozmun, (2006) izpostavljata, da je vrednotenje EGV s starostjo otrok in sicer dosegajo pri starejših predšolskih nujno iz vsaj treh razlogov: ugotavljanja globalnega otrocih kar 5% vseh poškodb padcev. Navedena vpliva sprememb življenjskega sloga; povečanja gibalnih dejstva nedvomno dopuščajo predpostavko, da je poleg kompetenc; in možnosti njihove nadgradnje – motorično zunanjih faktorjev, vpliv nezadovoljivega usvajanja EGV in učenje. Prav navedeno nas je spodbudilo, da smo se nepravilnega telesnega razvoja ter nezadostnih gibalnih usmerili v proučevanje EGV na populaciji zdravih otok, kompetenc ključen pri pojavnosti poškodb padca. Na obenem pa bomo ugotovitve primerjali in nadgradili osnovi predstavitve izhodišč smo si zastavili glavne cilje s podatki gibalno oviranih otrok (bolezni živčevja in predlaganega raziskovalnega projekta, ki so: bolezni skeletno mišičnega sistema). Predpostavljamo namreč, da neustrezno usvojeni EGV lahko negativno vplivajo na nadgradnjo gibalnih stereotipov in posledično 2. NAMEN IN CILJI na neustrezno in neredno gibalno/športno aktivnost v odraslosti. Nepravilno delovanje skeletno mišičnega Cilji raziskave so usmerjeni v: sistema ima lahko številne negativne posledice, ki se • Vrednotenje skladnosti EGV s podano celostno kažejo v delu in življenju posameznika, predvsem pa kinematično analizo njegovega zdravja. • Analiza vzrokov usvajanja nepravilnih EGV ter vpliv To potrjujejo številne raziskave, ki ugotavljajo, da se na nadaljnji telesni in gibalni razvoj s sodobnim načinom življenja gibalna/športna aktivnost • Spremljanje razvoja usvajanja EGV pri otrocih med s starostjo otok in mladostnikov zmanjšuje, veča pa četrtim in sedmim letom starosti se prekomerna telesna teža (Pišot in Planinšec, 2005; • Analiza soodvisnosti procesa usvajanja med Malina, idr. 2005), kar običajno povzroča nepravilen posameznimi EGV telesni in gibalni razvoj (Horvat, 1989; Marjanovič in • Analiza vpliva morfoloških značilnosti na skladnost Zupančič, 2004). Naveden proces se lahko zrcali tudi v usvajanja EGV aktivno obdobje odraslega (Fras, 2002; Malina, Bouchard • Analiza skladnosti usvajanja EGV z razvojem in Bar-Or, 2004), ki lahko rezultira v različnih oblikah gibalnih sposobnosti obolenj. Posledično pa se ta fenomen odraža v splošnem zniževanju kakovosti življenja posameznika in družbe (bolezni, odsotnost na delu, povečanje bolnišničnih 3. METODE DELA dni, slabša delovna uspešnost, kreativnost, negativna samopodoba, ...). V zadnjem obdobju namreč zaskrbljeno Prvo leto je bilo v projekt vključenih 107 vrtčevskih narašča število poškodb skeleta, vnetnih in degenerativnih otrok. Vzorec otrok bomo longitudinalno spremljali skozi bolezni kosti in sklepov, bolezni in poškodb hrbtenice, ki trikratno testiranje (oktober 2009, 2010, 2011), in sicer so v veliki meri tudi povezane z neaktivnim življenjskim od njihovega dopolnjenega 4 leta starosti dalje. Na slogom (Bilban in Djomba; 2007) oz. neustreznimi osnovi izbrane baterije testiranj smo s pomočjo sodobnih adaptacijami EGV. instrumentov ugotavljali prisotnost in analizirali pojavnost Nekaj zadnjih raziskav, ki so jih opravili Temple in izbranih EGV - hoja, tek, plazenje, plezanje in skoka. Walkley (2002), poročilo projekta Univerze v Tasmaniji, Raziskovalni projekt poteka v sodelovanje z obalnimi Avstralija (2005) in Harrington (2006) ugotavljajo, da je vrtci in kasneje s šolami, z Ortopedsko bolnišnico razvoj EGV pri otrocih neskladen oziroma nezadovoljiv. Valdoltra, Univerzitetnim rehabilitacijskim inštitutom Pravilen razvoj EGV je nujno potreben za zdrav in varen Soča ter Univerzo v Trstu in Manchester Metropolitan vseživljenjski telesni in gibalni razvoj ter s tem gibalno University. učinkovitost. Brez ustreznih gibalnih kompetenc hoje, teka, odriva, ravnotežja, meta bodo dijakom in študentom omejeni gibalni izzivi okolja. Še več, rezultati raziskav 4. REZULTATI poudarjajo, da je gibalna samopodoba in zaupanje v gibalne sposobnosti vseživljenjski proces, ki nima Rezultati projekta bodo javno predstavljeni v posledic le v gibalnih navadah in vzorcih temveč na publikacijah za učitelje, starše in druge strokovnjake, celotnem izobraževalnem področju človeka. Zatorej je ki so odgovorni za optimalen otrokov gibalni razvoj ali
299 APPROACHES IN ANALYSIS OF ELEMENTARY MOTOR PATTERNS IN EARLY CHILDHOOD
Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Nejc ŠARABON, Giuliana JELOVČAN, Matej PLEVNIK,Urška ČEKLIČ, Saša PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Petra DOLENC, Mitja GERŽEVIČ je njihovo delo posredno od tega odvisno. Uporabna izvedbi raziskave. Posebna zahvala pa velja otrokom in vrednost rezultatov se tako kaže v možnosti njihove njihovim staršem za odlično sodelovanje saj so z njihovim aplikacije na ožje in širše družbeno okolje, predvsem na prispevkom pomembno prispevali k uspešni izvedbi področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvene preventive študije. in nacionalne politike trajnostnega razvoja družbe. Kot edinstvena tovrstna raziskava v svetu pa bodo pričakovani rezultati pomenili pomemben prispevek k teoriji 6. LITERATURA obravnavanega področja in kot taki zaželeni za referenčne znanstvene objave. Bernstein, N.A. (1967). The coordination and regulation of movements. Oxford: Pergamon Press. Bilban, M. in Djomba, J.K. (2007). Zdravstveni absentizem in 5. ZAKLJUČEK bolezni gibal. V Delo+varnost, 52 (5), 10-19. Fras, Z. (2002). Predpisovanje telesne aktivnosti za preprečevanje bolezni srca in ožilja. Zdravstveno varstvo, 41(1-2), 27-34. V prispevku bomo predstavili prve rezultate temeljnega Gallahue, D.L. in Ozmun, J. C. (2006). Understanding motor raziskovalnega projekta Analiza elementarnih gibalnih development: infants, children, adolescents, adults. New York: vzorcev in adaptacija skeletno-mišičnega sistema na McGraw-Hill Higher Education, London: McGraw-Hill. nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga otrok Harrington, A. (2006). Encyclopedia of social theory. London, med 4. in 7. letom starosti, ki zaokrožuje sodobne New York: Routledge. razvojne raziskovalne pristope k preučevanju in Harrington, G., idr. (2005). Fundamental motor skills razumevanju osnov gibalnega razvoja in temeljnih gibalnih (Raziskovalno poročilo). Tasmania: Deputy Secretary kompetenc v zgodnjem razvojnem obdobju otroka. (Education), Department of Education, Community and Cultural Development. Ugotovitve in zaključki raziskave, ki bodo ponujeni po Horvat, L. in Magajna, L. (1989). Razvojna psihologija. Ljubljana: zaključeni longitudinalni, triletni študiji bodo ponudili Državna založba Slovenije. konkretne podatke o razvoju in pojavnosti EGV, o Latash, M.L. (2008). Neurophysiological basis of movement. skladnosti in odstopanjih v realizaciji EGV ter razlogih za Champaign, IL : Human Kinetics. neustrezne adaptacije. Malina, R., idr. (2005). Evidence Based Physical Activity for Zagotavljanje ustreznega, dinamičnega, izkušenjsko School-age Youth. The Journal of Pediatrics, 146(6), 732-737. bogatega okolja polnega ustreznih in raznolikih gibalnih Malina, R.M., Bouchard, C. in Bar-Or, O. (2004). Growth, spodbud pa danes od družbe zahteva določeno maturation, and physical activity. Champaign, IL : Human odgovornost. Današnji model vedno bolj hiperprotektivnih Kinetics Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Teorije psihičnega staršev povprečnega otroka od takih možnosti odtujuje. razvoja. V Razvojna psihologija, 28-63. Ljubljana: Starši svojim otrokom želijo »najboljše«, zato jih zapirajo Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. v socialne, čustvene in gibalne »inkubatorje«. V takih Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem »varnih« okoljih otroci nimajo možnosti ter pravih spodbud otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v in ne razvijajo potrebe po prevzemanju odgovornosti interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa za lastna dejanja. Ta zaprt krog, ki vodi v neaktivnost, otroka. Koper : Univerza na Primorskem, Znanstveno- odtujevanje od osnovnih aktivnosti in potreb je predmet raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, številnih in že dolgo znanih opozoril današnji družbi, ki Založba Annales. pa očitno še danes ni sposobna sprejeti konkretnejših Pori, M., Pistotnik, B. in Pinter, S. (2002). Correlation between co-ordination and cognitive abilities of girls 7-11 years of ukrepov. Zagotavljanje ustreznega in varnega okolja, pa age. V Kinesiology / 3rd International scientific conference tudi odgovornost za določena tveganja, ki ogrožajo naše Kinesiology - new perspectives (str. 25-29). Zagreb: University najmlajše in jim onemogočajo kakovostno preživljanje of Zagreb, Faculty of kinesiology. prostega časa v naravnem okolju, parkih, ulicah, bo naša Singer, R.N. (1975). Motor learning and human performance: an družba morala sprejeti. application to physical education skills. New York:Macmillan; London: Collier Macmillan. ZAHVALA Singer, R.N. (1984). L'apprendimento delle capacita' motorie. Roma : Societa' stampa sportiva. Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno Temple, V.A., & Walkley, J.W. (2002). Effect of group size on the dejavnost Republike Slovenije, ki je finančno podprla participation of students with mild intellectual disability in raziskavo in sodelujočim inštitucijam Ortopedski physical education. ACHPER Healthy Lifestyles Journal, 49, bolnišnici Valdoltra, Univerzitetnemu rehabilitacijskemu 26 – 31. inštitutu Soča in Medicinski fakulteti Univerze v Trstu. Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Zahvaljujemo se vodstvom in zaposlenim v vrtcih Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Koper, Semedela in Škofije za pomoč pri organizaciji in
300 Primerjava rezultatov objektivnega in subjektivnega merjenja količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
Primerjava rezultatov objektivnega in subjektivnega merjenja količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti otrok Comparison of subjectively and objectively measured time spent on children’s physical activity
Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta
Izvleček Problem
V prispevku predstavljamo razlike med rezultati Kljub predpostavljanju, da je otroštvo aktivno izmerjene količine in intenzivnosti gibalne/športne življenjsko obdobje, pa mnoge raziskave navajajo, da v (G/Š) aktivnosti otrok, zajete z dvema najpogostejšima zadnjih desetletjih otroci postajajo vse manj G/Š aktivni metodama spremljanja G/Š aktivnosti - merilniki pospeška (Boreham in Riddoch, 2001; Biddle, Gorely in Stensel, (objektivna metoda) in anketnimi vprašalniki (subjektivna 2004; Dencker idr., 2006; Saris idr., 2003). Da gre za resen metoda). S primerjavo podatkov ciljnega raziskovalnega problem, govori podatek, da delež otrok, mladostnikov projekta »Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga in aktivnega odraslega prebivalstva, ki večino svojih – gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni osnovnih dnevnih aktivnosti opravlja sede, še nikoli ni bil status slovenskih otrok« iz obdobja od leta 2005 do 2008, tako velik. Temu sledi še sedeče preživljanje prostega smo med navedenima metodama ugotovili določene časa, predvsem pred televizijskimi sprejemniki ali razlike in neskladnosti, ki se kažejo predvsem pri oceni računalniškimi ekrani (Brettschneider in Bünemann, 2005). neaktivnosti ter srednje in visoke aktivnosti. V zaključku Odgovor na navedeno je včasih že kar panično klicanje opozarjamo na prednosti in pomanjkljivosti predstavljenih po ukrepih, intervencijskih programih, zakonih, idr., ki metod merjenja količine gibalne/športne aktivnosti. naj bi spodbujali ukrepe dviga količine G/Š aktivnosti Ključne besede: otroci, količina gibalne/športne otrok, mladostnikov in odraslih. Pri tem se pozablja, da aktivnosti, objektivne in subjektivne metode merjenja G/Š vsakršen ukrep predstavlja poseg v že ustaljen življenjski aktivnosti, vprašalniki, merilniki pospeška. ritem in kot tak potrebuje veliko motivacijo, tako na strani uporabnikov kot tudi izvajalcev ter vseh ostalih vključenih. Postavlja pa se tudi vprašanje o učinkovitosti ukrepa. Abstract Raziskovalci in strokovnjaki v Sloveniji so na tem področju do sedaj predstavili že preko 20 ukrepov (dodatna ura The purpose of the study is to compare children’s športne vzgoje – športni programi, aktivno preživljanje quantity (time spent) and intensity of physical activity jutranjega in popoldanskega varstva ter glavnih odmorov, measured with two most popular methods - subjectively pešpoti v šolo, gibalni parki, minuta za zdravje…), ki so measured time (by questionnaire) and objectively žal prepogosto plod nepovezanih odločitev različnih measured time (by accelerometer) at low, moderate resorjev ministrstev. Vsebine ukrepov največkrat temeljijo and vigorous intensity. Data are based on project na analizah, ki se naslanjajo na različne nekomparativne »Child between the influence of contemporary lifestyle študije in morda ne kažejo realne slike trenutnega stanja. – motor skills, body characteristics and health status of To kaže na potrebo po opozarjanju strokovne javnosti Slovenian children«. We observe some differences and na pomembnost ugotavljanja učinkovitosti teh ukrepov, discrepancies in time spent on low physical activity and ki naj bi sloneli na podrobnejši analizi rezultatov ob time spent on vigorous physical activity, measured by upoštevanju zavedanja različne stopnje zanesljivosti questionnaires and accelerometers, so there is a clear uporabljenih metodologij merjenja in zajemanja podatkov. need to warn about advantages and shortages of both Za spremljanje in merjenje trenda količine G/Š methods. aktivnosti proučevane populacije se uporabljajo različne metodologije, ki jih glede na način, kako podatke pridobimo, razvrstimo v dve večji skupini: subjektivne Uvod in objektivne metode merjenja. Anketni vprašalniki, ki jih uvrščamo med subjektivne metode merjenja, so bili Danes smo priča vedno večjemu številu dognanj o prvi tovrsten znanstveni instrumentarij in še dandanes povezanosti zdravja in gibalne/športne (G/Š) aktivnosti predstavljajo velik del znanstvenega vrednotenja G/Š (Sallis in Owen, 1999, Hardman in Stensel, 2003). aktivnosti, predvsem zaradi sprejemljivih stroškov in Ob tej povezanosti se vse pogosteje poudarjajo dokaj hitre in enostavne izvedbe. Napredek v tehnologiji negativne posledice na človekovo zdravje, ki jih pa je na trg plasiral vrsto metod, ki na objektivnejši način povzroča prekomerna telesna masa, ki je prisotna že spremljajo količino in intenzivnost gibanja ter fiziološke v dobi otroštva. Navadno je prekomerna telesna masa odzive nanj. V zadnjem desetletju se za spremljanje povezana z G/Š neaktivnostjo, katere trend rasti se G/Š aktivnosti otrok vse pogosteje uporabljajo merilniki ugotavlja predvsem pri populaciji razvitih zahodnih družb. pospeška, ki so primerno orodje za vrednotenje Poleg tega pa so številne raziskave pokazale, da G/Š dinamičnega gibanja (Chen in Basset, 2005), ki ga neaktivnost pomeni enega od neodvisnih dejavnikov opazimo predvsem pri mlajših otrocih. Kljub ugotavljanju, tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, da imajo tudi novodobne metode nekatere omejitve, lahko predvsem bolezni srca in ožilja (Pišot in Fras, 2005). predstavljajo zelo uporabno in natančno objektivno orodje za spremljanje parametrov G/Š aktivnosti posameznika. Če želimo natančno oceniti delež otrok, ki so
301 Comparison of subjectively and objectively measured time spent on children’s physical activity Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT zadostno G/Š aktivni, se moramo zavedati pomena Rezultati izbire ustreznega instrumenta merjenja, nabora in izbire vzorca ter občutljivosti samega pristopa ter Vprašalnik so izpolnjevali starši oz. skrbniki otrok, izvedbe meritev. Uporaba relevantnih metod za čim bolj saj otroka dobro poznajo in z njim preživijo največ natančno merjenje in podajanje ocen deleža zadostne časa. Številne študije navajajo namreč, da naj otroci do aktivnosti oz. neaktivnosti proučevanih skupin je pri desetega leta starosti ne bi sami izpolnjevali tovrstnih tem najpomembnejša, saj nemalo raziskav že opozarja vprašalnikov, saj je ocena njihove G/Š aktivnosti precej na neskladnost podatkov o količini G/Š aktivnosti, ki jo nenatančna (Sallis in Owen, 1999; Kohl, Fulton in zajamemo z različnimi metodami merjenja. Caspersen, 2000; Sallis in Saelens, 2000; Welk, Corbin V pričujoči raziskavi smo se odločili preveriti, ali in Dale, 2000). Pri mlajših otrocih je namreč potrebno obstajajo neskladnosti pri zajemanju podatkov o G/Š upoštevati nekatere razvojne omejitve, kot sta časovna aktivnosti, zato smo pod drobnogled vzeli podatke o perspektiva in sposobnost natančnega priklica dogodkov. G/Š aktivnosti iz vprašalnikov ter podatke, pridobljene z Slednje je v veliki meri odvisno od stopnje otrokovega merilniki pospeška na populaciji otrok. Dobljene rezultate kognitivnega razvoja in emocij, povezanih z G/Š smo, v želji po objektivni interpretaciji, primerjali s aktivnostjo. številnimi izsledki predhodnih študij. Ker je G/Š aktivnost otrok po svoji naravi pestra in prekinjajoča, je staršem navadno težko natančno opredeliti in oceniti otrokovo aktivnost (Bailey, Olson, Metode dela Pepper, Porszasz, Barstow in Cooper, 1995; Welk idr., 2000). Ugotovitve različnih raziskav so pokazale (Sallis, Primerjava podatkov je zajemala objektivno izmerjene Buono, Roby, Micale in Nelson, 1993; Trost, Pate, podatke o količini G/Š aktivnosti otrok, pridobljene s Freedson, Sallis in Taylor, 2000), da sedemdnevno pomočjo merilnika pospeška, s subjektivnimi podatki iz spremljanje zagotavlja dovolj zanesljivo oceno gibalnega anketnih vprašalnikov, ki so jih izpolnili njihovi straši. V vedenja otrok, zato smo v vprašalnikih zastavljali raziskavo smo vključili 66 otrok, starih med 5 in 8 let, iz vprašanja, ki se nanašajo na gibalno udejstvovanje treh slovenskih regij: Obalne, Ljubljanske in Mariborske v tedenski časovni dimenziji (z diferenciacijo G/Š regije. aktivnosti med tednom in med vikendom). Seveda pa Podatke smo zbirali v okviru temeljnega smo upoštevali nadaljnje omejitve, kot so lahko omejena raziskovalnega projekta »Otrok med vplivi sodobnega možnost staršev, da spremljajo G/Š aktivnost svojega življenjskega sloga – gibalne sposobnosti, telesne otroka, ter druge omejitve (npr. zmožnosti priklica, značilnosti in zdravstveni status slovenskih otrok« v družbene zaželenosti G/Š aktivnosti, vzajemnega obdobju od 2005-2008, ki ga je izvajal UP ZRS, Inštitut za razumevanja pomena vprašanj s strani raziskovalca in kineziološke raziskave. Oba merska instrumenta sta bila udeleženca itd…) (Miller, 2004). aplicirana v časovnem razmiku ne več kot enega meseca, Na osnovi obeh merskih instrumentov smo pridobili v mesecih maju in juniju 2007. podatke o količini in intenzivnosti G/Š aktivnosti. Spremljanje količine in intenzivnosti G/Š aktivnosti z Vprašalnik nam nudi povprečne čase ukvarjanja s anketnim vprašalnikom posameznimi G/Š aktivnosti, ki smo jih kasneje razdelili na Anketni vprašalnik so izpolnjevali starši, od tega v aerobne in anaerobne G/Š aktivnosti. Merilnik pospeška 78% matere otrok. Vprašalnik je, med drugim, zajemal pa podaja število mehanskih sunkov na minuto, ki so vprašanja o povprečni tedenski količini in intenzivnosti odvisni od oblike in intenzivnosti G/Š aktivnosti otroka. G/Š navad med tednom in vikendom. Vprašanja so se Kasneje smo podatke, pridobljene z merilnikom pospeška, nanašala na obdobje zadnjega leta. preračunali (konvertirali) v časovne parametre G/Š Merjenje količine in intenzivnosti G/Š aktivnosti z aktivnosti: neaktivnost, nizko, srednjo in visoko aktivnost. merilnikom pospeška Za to smo uporabili pražne vrednosti, kot jih priporočajo Otroci so nosili merilnik pospeška, pritrjen na desnem razne kalibracijske študije (Puyou idr., 2002). Manj kot boku, pet zaporednih dni (od srede od nedelje). Upoštevali 200 sunkov na minuto predstavlja neaktivnost, med 201 smo podatke med 8. uro zjutraj in 20. uro zvečer. Med in 3200 minutnih sunkov je določena nizka, nad 3201 vodnimi aktivnostmi (kopanje, plavanje) in med nočnim minutnih sunkov pa srednje in visoka G/Š aktivnost. spanjem otroci merilnika pospeška niso nosili. Podatki so Vpogled v Tabelo 1 podaja osnovno analizo dnevne bili veljavni, če je otrok nosil merilnik pospeška vsaj štiri povprečne vrednosti za čas sedenja/neaktivnosti, čas ure dnevno in vsaj tri dni. aerobne/lahke G/Š aktivnosti, čas anaerobne/srednje in Na osnovi predhodnih raziskav in lastnih raziskovalnih visoke G/Š aktivnosti. izkušenj smo predpostavili, da ne obstaja povezava med količino in intenzivnostjo G/Š aktivnosti otrok, izmerjenih Iz Tabele 1 lahko razberemo, da so povprečne s subjektivno metodo vprašalnika za starše in objektivno vrednosti količine G/Š aktivnosti znašale za čas metodo merjenja z merilnikom pospeška. sedenja 4,2 ure (253 minut) dnevno, medtem ko je bila Nadalje smo predpostavili, da bo podobno kot z merilnikom pospeška izmerjena neaktivnost (sedenje, v raziskavah, ki so z različnimi merskimi metodami stanje na mestu oz. zelo nizka aktivnost telesa) kar primerjale količino in intenzivnost G/Š aktivnosti 5,2 ure na dan. Nadalje lahko primerjamo čas aerobne (Slootmaker, Schuit, Chinapaw, Seidell in van Mechelen, aktivnosti zajete z vprašalnikom1, ki je znašal 6,95 ur 2009, Bender, Brownson, Iliott in Haire-Joshu, 2005, (417 minut) v povprečju na dan s časom, izmerjenim z Miller, 2004), subjektivna ocena (pridobljena z anketnimi merilnikom pospeška (nizka intenzivnost), ki znaša 6,4 vprašalniki) višja od objektivne ocene (pridobljene z ure (385 minut). Največji razkorak opazimo med zajetimi merilniki pospeška). Največje razkorake smo predvidevali podatki iz vprašalnika in merilnika pospeška za anaerobne pri ocenah neaktivnosti oz. časa sedenja. Pričakovali G/Š aktivnosti visoke dinamike in visokih intenzivnosti smo, da so razlike v veliki meri odvisne od ekvivalentne (upoštevali: skoke, igre z žogo, atletiko, borilne veščine). definicije oblik G/Š aktivnosti v smislu intenzivnosti. Po oceni staršev so znašale anaerobne aktivnosti kar 4,1 1 Aerobno aktivnost smo obravnavali kot najpogosteje navedene športe, izvajane v zmerni aktivnosti: tek, kolesarjenje, rolanje in plavanje
302 Comparison of subjectively and objectively measured time spent on children’s physical activity Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT ure dnevno , medtem ko podatki, pridobljeni s pomočjo aktivnost v času (skoki, igre z žogo, atletika, atletika, merilnikov pospeška, poročajo, da je povprečna srednje borilne veščine ...), kar kaže velika razlika med podatki in visoko intenzivna G/Š aktivnost znašala le 25 minut na iz vprašalnika in podatki izmerjene srednje in visoko dan. intenzivne G/Š aktivnosti (R = -0,300 (P = 0,014). Tabela 1: Dnevne povprečne vrednosti za podatke merilnika pospeška in vprašalnika. Ostale analize povezanosti so manj veljavne, a vseeno nakazujejo, da so rezultati merjenja G/Š aktivnosti z Parameter Povprečje ± SD obema metodama slabo povezani, v določenih primerih Čas sedenja /min 253 ± 155 celo zavajajoči.
Čas aerobne G/Š A / min 417 ± 259 Diskusija Podatki
vprašalnika Čas anaerobne G/Š A / min 244 ± 235 Navedena analiza v celoti potrjuje naša predvidevanja, da so rezultati obeh metod slabo povezani in težje Količina G/Š A / cpm 722 ± 172 primerljivi. Kot eno izmed glavnih ugotovitev naše raziskave lahko navedemo, da je do največjega razkoraka Čas G/Š neaktivnosti / min 310 ± 58 med podatki iz vprašalnikov, t.j. subjektivnih ocenah, ter objektivno izmerjenih z merilniki pospeška, prišlo Čas NI G/Š A / min 385 ± 54 pri merjenju količine neaktivnosti ter anaerobne oz. pospeška srednje in visoke intenzivne aktivnosti. S tem smo potrdili
Podatki merilnika Čas SVI G/Š A / min 25 ± 14 postavljeno hipotezo, da je pri subjektivnem zajemanju podatkov največkrat zajeta večja in verjetno tudi NI…nizko intenzivna; SVI…srednje in visoko intenzivna; želena količina G/Š aktivnosti in ne objektivna količina. G/Š A…gibalno/športa aktivnost; cpm…mehanski sunki na To bi lahko razlagali s tem, da imajo starši navadno minuto zaradi družbeno sprejetih popularnih praks precenjene percepcije o količini G/Š aktivnosti svojih otrok. Poleg Podobno razliko med subjektivnim in objektivnim tega je subjektivna ocena odvisna tudi od individualnega zajemanjem srednje in visoke G/Š aktivnosti navaja tudi razlikovanja med nizko, srednjo in visoko intenzivnostjo nizozemska raziskava med populacijama mladostnikov ter realnim časom izvedbe. Seveda pa moramo ob tem in odraslih, kjer je bila izpostavljena tudi večja razlika pri upoštevati tudi morebitne pomanjkljivosti, ki jih imajo rezultatih dečkov v primerjavi z deklicami (Slootmaker idr., metode merjenja oz. pomanjkljivosti pri medsebojni 2009). primerljivosti rezultatov samih, ki jih navajamo. V Tabeli 2 so podani koeficienti povezanosti parametrov G/Š aktivnosti subjektivne in objektivne Prednosti in pomanjkljivosti obeh metod meritve. Koeficienti povezanosti so podani le za smiselne Pri subjektivnem zajemanju podatkov z vprašalnikom primerjave. je lahko ena od slabosti njihova dolžina. Predolgi vprašalniki namreč lahko privedejo do zmanjšane Tabela 2: Pearsonova korelacija med podatki merilnika koncentracije in zavzetosti za odgovarjanje. Naslednja pospeška in vprašalnika. težava je lahko tudi prevelik časovni zamik med Podatki merilnika pospeška aktivnostjo in preverjanjem le-te (Baranowski, 1988). Zaradi težav v priklicu so lahko podatki precej nezanesljivi. Količina Čas Čas NI Čas SVI Najnovejše študije pa so pokazale, da je zelo pomembno G/Š G/Š neak- G/Š aktiv- G/Š tudi, kako anketiranci odgovarjajo na različna vprašanja aktivnosti tivnosti nosti aktivnosti o G/Š aktivnosti, torej je zelo pomembna izbira vprašanj. Čas R = 0,231 Navadno se pri splošnejših vprašanjih o G/Š aktivnosti sedenja P = 0,061 nižji delež vprašanih označi za aktivno populacijo, medtem ko je precej višji delež aktivnih zaznan pri preciznejših Čas vprašanjih, kjer se navaja specifično G/Š aktivnost (šport) aerobne R = -0,106 R = 0,037 R = -0,158 (Pilgaard, 2010). G/Š aktiv- P = 0,397 P = 0,767 P = 0,206 Objektivnost informacij, ki jih dobimo z vprašalniki, je nost nizka do srednja, vendar so, ob zavedanju pomanjkljivosti, Čas vprašalniki še vedno najprimernejši za večje vzorce R = Podatki vprašalnika Podatki anaerobne R = -0,093 R = 0,118 merjencev in epidemiološke raziskave. Obenem pa nam -0,300* G/Š aktiv- P = 0,460 P = 0,344 vprašalniki ponujajo dragocene informacije o vrsti in obliki P = 0,014 nosti G/Š aktivnosti (Trost, Pate, Freedson, Sallis in Taylor, 2000). NI…nizko intenzivna; SVI…srednje in visoko Trenutno so merilniki pospeška najbolj uporabljena intenzivna; G/Š…gibalna/športna aktivnost ; R…Pearsonov objektivna metoda za ugotavljanje G/Š aktivnosti. Kot pri koefcient povezanosti; P…stopnja tveganja napake vseh merilnih napravah pa je tudi tu potrebno vedeti nekaj zavrnitve ničelne hipoteze. osnovnih informacij, ki so pomembne za večjo zanesljivost izmerjenih podatkov. Znano je namreč, da so rezultati Ugotavljamo, da: meritev odvisni od načina nošenja merilnika pospeška –– so starši precej nenatančno ocenili čas sedenja (Westerterp, 1999a; Ekelund, Yngve, Sjöström in otrok z R = 0,231 (P = 0,061) glede na izmerjeno G/Š Westerterp, 2000; Ekelund, idr., 2001). Merilniki pospeška neaktivnost; saj je razlika kar 60 minut v dnevu; so večinoma eno-osni in tako zajemajo mehanske –– so starši precej natančno ocenili otrokovo aerobno vibracije telesa le v vertikalni smeri. To jim nekoliko aktivnost (tek, kolo, rolanje, plavanje...) v primerjavi z zmanjšuje veljavnost. Druga slabost pa je tudi, da je zajeta izmerjeno lahko intenzivno G/Š aktivnostjo; informacija neodvisna od zunanjega bremena (gibanje po –– so starši slabše objektivno ocenili otrokovo anaerobno klancu, teža obleke ali torbe, …).
303 Comparison of subjectively and objectively measured time spent on children’s physical activity Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
Dejstvo, da vse več raziskav podpira in uporablja Viri: objektivne metode merjenja količine in intenzivnosti G/Š aktivnosti, govori v prid, da je veljavnost natančnost Bailey, R. C., Olson, J., Pepper, S. L., Porszasz, J., Barstow. T. in občutljivost objektivnih metod (predvsem merilnika J. in Cooper, D. M. (1995). The level and tempo of children’s pospeška) že zelo velika. Predhodne raziskave, ki so physical activities: an observational study. Medicine and se s to problematiko ukvarjale iz vidika kalibracijskih in Science in Sports and Exercise, 27, 1033-1041. veljavnostnih študij (Puyou idr., 2002; Crouter, Churilla in Biddle, S. J. H., Gorely, T. in Stensel, D. (2004). Health-enhancing physical activity and sedentary behaviour in children and Bassett, 2006) navajajo, da je največji problem merilnika adolescents. Journal of Sport Sciences, 22, 679-701. pospeška manjša občutljivost na gibanja z dodatnimi Baranowski, T. (1988). Validity and reliability of self-report bremeni, na gibanja s prevoznimi sredstvi (kolo, rolke, measures of physical activity: an information-processing rolerji) ter na gibanja po klančinah. Nasprotno pa je zelo perspective. Research quarterly for exercise and sport, 59, dobra natančnost in občutljivost dosežena pri hoji, teku, 314-27. šprintu, igrah z žogo, dnevnih opravilih. Ključno vprašanje Bender, J. M., Brownson, R. C, lliott, M. B. in Haire-Joshu, D. pa se nanaša na število dni objektivnega merjenja z (2005). Children’s Physical Activity: Using Accelerometers to instrumentom, da dobimo reprezentativen interval Validate a Parent Proxy Record. Medicine & Science in Sports merjenja. Kang in sodelavci (2008) so ugotovili, da bi bilo & Exercise, 37(8), 1409–1413. Boreham, C. in Riddoch, C. (2001). The physical activity, fitness potrebno vsaj 30 zaporednih dni objektivno meriti G/Š and health of children. Journal of Sports Science, 19, 915-929. aktivnost, oziroma 14 naključnih dni, da bi dobili veljavno Brettschneider W. D. in Bunemann A. (2005). Ubergewicht: meritev z manj kot 10% napako. Ker so otroci v našem Zunehmendes Markenzeichen der jungen Generation. poskusu nosili merilnik pospeška v povprečju le 4,5 dni, Sportunterricht, 54, 73-77. smo s tem naredili 15% napako v primerjavi z nošenjem Chen, K. Y. in Basset, J. R. (2005). The technology of merilnika pospeška vse dni v letu. Pri primerjavi rezultatov accelerometry-based activity monitors: current and future. je to vsekakor potrebno upoštevati. Medicine and Science in Sports and Exercise, 11, 490-500. Crouter, S. E., Churilla, J. R. in Bassett, B. R. (2006). Estimating energy expenditure using accelerometers. European Journal of Applied Physiology, 98, 601–612 Zaključek Dencker, M., Thorsson, O., Karlsson, M. K., Lindén, C., Eiberg, S., Wollmer, P. idr. (2006). Daily physical activity related Glede na navedeno lahko ugotovimo, da so razlike to body fat in children aged 8-11 years. The Journal of med obema primerjanima metodama velike, predvsem Pediatrics, 149(1), 38–42. pri rezultatih anaerobnih G/Š aktivnostih, saj subjektivne Ekelund, U., Yngve, A., Sjostrom, M. in Westerterp, K. (2000). ocene skoraj 10-krat presegajo objektivno izmerjeno Field evaluation of the Computer Science and Application’s vrednost. To neposredno kaže na bistveno boljšo Inc. Activity monitor during running and skating training in veljavnost in natančnost objektivnega merjenja, četudi adolescent athletes. International Journal Sports Medicine, 21, le 5-dnevnega, v primerjavi s subjektivnim ocenjevanjem 586–92. Ekelund, U., Sjostrom, M., Yngve, A., Poortvliet, E., Nilsson, A., G/Š aktivnosti. Froberg, K., idr. (2001). Physical activity assessed by activity Zavedati se je potrebno, da se je ob javnem monitor and doubly labeled water in children. Medicine & osveščanju o koristnosti G/Š aktivnosti in njihovem vplivu Science in Sports & Exercise, 33, 275–81. na zdravje, povečal tudi diapazon različnih G/Š aktivnosti Fearon, J. in Wendt, A.(2002). Rationalism vs. Constructivism: in subjektivnih razumevanj definicij G/Š aktivnosti, ki so A Skeptical View. V Carlsnaes, W., Risse, T. in Simmons, postale nestrukturirane in nejasne. Vse to je potrebno B.A.(ur.). Hanbook of International Relations, 52-72. London, upoštevati pri izvajanju različnih študij o količini G/Š Thousand Oaks in Newdelhi, Sage Publication. aktivnosti, kajti spremljanje trenda in rezultatov študij je v Godoy, H. (2007). Documentary realism, sampling theory and večji meri odvisno od tega, ali model izhaja iz perspektive Peircean Semiotics: electronic audiovisual signs (analog or 2 digital) as indexes of reality. Document On-line, n.02, Julho »družbenega konstruktivizma « ali »dokumentarnega 2007, www.doc.ubi.pt, 107-117. 3 realizma «. Hardman, A. in Stensel, D. (2003). Physical Activity and Health. Omenjen problem izpostavljamo tudi z namenom London: The Evidence Explained. Routledge Taylor and opozarjanja strokovne in politične javnosti, da se pri pripravi Francis Group. nadaljnjih ukrepov za povečanje količine G/Š aktivnosti Ibri, I. A.(1992). Kosmos Noêtós, a Arquitetura Metafísica de prebivalstva posveti dovolj pozornosti tudi preverjanju Charles S.Peirce, São Paulo: Perspectiva / Holon. učinkovitosti ukrepov ter izbiri prave metodologije pri Kang, M., Bassett, D. R, Barreira, T. V., Tudor-Locke, C., ugotavljanju stanja in trenda. Velik napredek bi lahko dosegli Ainsworth, B., Reis, J. P., idr. (2009). How many days are tudi že s samim dvigom kakovosti dela (kakovostnejša enough? A study of 365 days of pedometer monitoring. Research Quarterly for Exercise and Sport, 80(3), 445–453. izvedba športne vzgoje, izvajanje minute za zdravje, Kohl, H. W., Fulton, J. E. in Caspersen, C. J. (2000). Assessment rekreacijski odmori…) in jih kot preverjene prakse nadalje of physical activity among children and adolescents: A review umeščali v pomembne dokumente (zakone, programe, and synthesis. Preventive Medicine, 31, S54-S76. kurikule …), ki postavljajo okvir G/Š aktivnosti prebivalstva. Miller, Y (2004). Phisical activity measurement in children by parental self report. Report No. CPAH 04-0001, NWS Centre for Physical Activity and Health , New South Wales Pilgaard, M. (2010). How respondents reply to questions about 2 Družbeni konstruktivizem je osnovan na raziskovalni sports participation. European Association of Sport Sociology strategiji metodološkega holizma. Zanima ga, kako so objekti in conference – EASS 2010 PORTO. A social perspective on: praksa družbenega življenja ustvarjeni. Ukvarja se z vlogo idej pri sport, health and environment. Portuguese Journal of Sport konstrukciji družbenega življenja. Ideje si ljudje delijo in morajo Sciences, 10, (67). biti neposredno del praks (Fearon in Wendt, 2002:57) Pišot, R. in Fras, Z.(2005) Some characteristics of the health 3 Dokumentarni realizem pa v ospredje postavlja enhancing motor/sports activity behaviors in the slovene dokumentirano družbeno stvarnost ter največkrat temelji na population. V: MILANOVIĆ, Dragan (ur.), PROT, Franjo (ur.). dokumentih (slike, filmi, zapisi, meritve-rezultati), ki dejansko 4th International Scientific Conference on Kinesiology, Opatija, odsevajo objektivno, nepristransko prikazovanje stvarnosti oz. Croatia, September 7-11, 2005. Science and Profession - stanja. Kritiki dokumentarnega realizma pa opozarjajo na možne Challenge for the future : Proceedings book. [Elektronska izd.]. manipulacije stvarnosti, ki jih omogoča tehnologija oz. so lahko Zagreb: Faculty of Kinesiology, University of Zagreb, 270-276. plod želja in izkušenj subjektov, ki to stvarnost dokumentirajo Puyau, M. R., Adolph, A. L., Vohra, F. A. in Butte, N. F. (2002). (Vierra, 1995, Ibri, 1992, Godoy, 2007).
304 Comparison of subjectively and objectively measured time spent on children’s physical activity Saša PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
Validation and Calibration of Physical Activity Monitors in assessed by accelerometer and self-report in subgroups Children. Obesity Research, 10, 150–157. of age, gender, education and weight status. International Sallis, J. F., Buono, M. J., Roby, J. J., Micale, F. G. in Nelson, J. Journal of Beahvioural Nutrition and Physical Activity, 6:17. A. (1993). Seven-day recall and other physical activity self- Trost, S. G., Pate, R. R., Freedson, P. S., Sallis, J. F. in Taylor, W. reports in children and adolescents. Medicine and Science in C. (2000). Evaluating a model of parental influence on youth Sports and Exercise, 25(1), 99-108. physical activity. American Journal of Preventive Medicine, Sallis, J. F. in Owen, N. (1999). Physical activity and behavioral 25(4), 277-282. medicine. Thousand Oaks, CA: Sage. Vieira, J.A. (1994). Semiótica, Sistemas e Sinais, Tese de Sallis, J. F. in Saelens, B. E. (2000). Assessment of physical Doutorado em Comunicacão e Semiótica. São Paulo, PUC/SP activity by self-report: status, limitations, and future directions. Welk, G. J., Corbin, C. B. in Dale D. (2000). Measurement issues Research Quarterly for Exercise and Sport, 71(2 Suppl), 1-14. in the assessment of physical activity in children. Research Saris, W. H. M, . Antoine, J-A, Bouruns F., Fogelholm, M., Quarterly for Exercise and Sport, 71 (2), 59-73. Gleeson M., idr.(2003). PASSCLAIM - Physical performance Westerterp, K. R. (1999). Physical activity assessment with and fitness. European Journal of nutrition,. 42(1). accelerometers. International Journal of Obesity 23(3), 545– Slootmaker, S. M., Schuit, A. J; Chinapaw, J. M., Seidell, J. C. 549. in van Mechelen, W. (2009). Disagreement in physical activity
305 KO ULICA NI VEČ IGRIŠČE - SPREMENJENA DRUŽBENA VLOGA OTROKA IN OTROKOVA GIBALNA / ŠPORTNA AKTIVNOST Saša PIŠOT, Julia Athena SPINTHOURAKIS
KO ULICA NI VEČ IGRIŠČE - SPREMENJENA DRUŽBENA VLOGA OTROKA IN OTROKOVA GIBALNA / ŠPORTNA AKTIVNOST WHEN A STREET IS NO LONGER A PLAYGROUND - CHANGING SOCIAL ROLE OF THE CHILD AND CHILD'S PHYSICAL ACTIVITY
Saša PIŠOT, Julia Athena SPINTHOURAKIS Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave in Pedagoška fakulteta; Univerza v Patrasu, (Grčija), Oddelek za elementarno izobraževanje.
Izvleček overweight children according the latest research. The disappearance of “street play” gives “poor dowry” to V prispevku se bomo osredotočili na vidik povezanosti child’s motor development and his active lifestyle. spremenjene družbene vloge otroka in »odgovornega« Key words: children, “responsible” parenting, playing starševstva s pojavom upada gibalne/športne aktivnosti outdoors / street play, physical activity. otrok. Kot problem smo izpostavili širši družbeni kontekst spremenjenega družinskega življenja in zasebnosti, paradoksa »protektivnega« starševstva v navezavi s Uvod posledicami, ki jih prinaša sodobna družba. Posebno pozornost smo posvetili fenomenu izginjanja ulične igre Za lažje razumevanje izpostavljenega problema otrok, kot nosilca razvoja otrokovih elementarnih gibalnih uvodoma navajamo segmente družbenega spreminjanja, vzorcev, socialnih in kognitivnih veščin. Na vzorcu ki so pomembno vplivali na družinsko življenje. predšolskih otrok in njihovih staršev smo s kvalitativno Najneposredneje je na družino vplivalo množično analizo ugotavljali povezanosti demografskih in okoljskih zaposlovanje žensk, značilno za obdobje od leta 1960 dejavnikov (starševski nadzor, podpora, strukturiranje dalje. Kot druge segmente lahko navedemo potrošništvo otrokovega prostega časa) in prisotnosti igre na prostem (Cf Nava, 1997, v Švab, 2001, 90), spremembe vrednot oz. gibalne/športne aktivnosti otrok na splošno. Ugotovili ter spreminjanje ideologij. Poleg tega pa se ne spreminja smo, da se potrjuje vzorec »odgovornega starševstva«, le družinsko življenje, ampak tudi njegove percepcije ki zavoljo varnosti, svoje otroke »zavija« v varno zavetje in pomeni. Predvsem percepcija otroka in otroštva sta doma oz. je njihova gibalna aktivnost vodena ali pod v veliki meri doživela spremembo in ju nekateri avtorji nadzorom, primarna igra otrok na ulici pa izginja. navajajo kot konstrukta odraslih (James, Jenks in Prout, Omenjeno lahko kot enega izmed vzrokov apliciramo tudi 1998). na pojav porasta neaktivnih in prekomerno težkih otrok, Otroci imajo vse večji pomen in vrednost. Danes na kar opozarja strokovna javnost. Izginjanje »igre na imajo otroci z razliko od pretekle »ekonomske funkcije« ulici«, ki so jo bili še kot otroci deležni današnji starši, pa predvsem »psihološko funkcijo koristnosti« (Fend, 1998). Z ne nazadnje nosi tudi »revno« popotnico gibalnem razvoju otrokom se odrasli uresničujejo v naslednji generaciji in se otroka in razvijanju njegovega aktivnega življenjskega v njej vidijo še enkrat predstavljeni. Otroci poleg vrednosti sloga. pridobivajo tudi svojo avtonomijo, predvsem preko Ključne besede: otroci, starševska odgovornost, igra hitrega osvajanja vèdenja in obvladovanja novih medijev na prostem oz. ulična igra, gibalna / športna aktivnost in tehnologij, s čimer prehitevajo starše (Švab, 2001, 142). Na drugi strani pa se z večanjem in rastjo otroške avtonomije in vrednosti ustvarjajo nove oblike in načini Abstract nadzora. Otroštvo postaja projekt, ki potrebuje skrben in nenehen nadzor v razvojnih stopnjah otroka in njegovo In this article we will focus primarily on the aspect vodenje. Pojavljajo se nove razsežnosti starševskega of connection of changing social role of the child and nadzora, ki se od klasičnih metod discipliniranja, “responsible” parenting with decrease of child’s physical kaznovanja in spoštovanja razlikujejo »pro forma«, vendar activity. We pointed out in a broader social context, the s tem nadzora ne odpravljajo (Švab, 2001). Pogosto sta problem of changing family life and privacy, paradox of to discipliniranje otrok z ustvarjanjem iluzije avtonomije “protective” parenthood linking with the consequences (oziroma da otrok uboga, ker to sam želi, in ne zato, ker of modern society. Particular attention was paid to the je v to prisiljen) ali s posrednejšo prakso; z vzbujanjem phenomenon of disappearance of child’s street play občutka krivde in neumnosti (Daly, 1996). Nadzor as a base of development of elementary movement staršev se implicira tudi v nadzorovanju in strukturiranju patterns, social and cognitive skills. The sample of otrokovega časa (vključevanje v prostočasne, obšolske preschool children and their parents were evaluated dejavnosti in druge aktivnosti), ki lahko povzroča t. i. by a qualitative analysis of interaction of demographic, »sindrom otroške naglice« (Erkel v Daly, 1996). social and environmental factors (parental supervision, support, structuring the child’s free time) together with the presence of outdoor play or children’s physical activity Problem in general. We found that a sample of »responsible parenthood”, is present also in our case, where parents Spreminjanje družinskih struktur, katere postmoderna »for the sake of safety”, wrapped their children in a sicer postavlja v okvir zasebnosti, sloni na modelu eno safe shelter of home. Their physical activity is normally ali dvo-starševske družine, kjer sta oba starša zaposlena. organised, directed and controlled while children’s street Zaradi spreminjanje časovnih okvirov delovnega časa, play is disappearing. Mentioned fact could be one of vedno višjih zahtev delodajalcev ter upadanja socialnih the causes of increasing figures of inactive lifestyle and mrež, ki so v moderni še predstavljala pomembno pomoč
306 WHEN A STREET IS NO LONGER A PLAYGROUND - CHANGING SOCIAL ROLE OF THE CHILD AND CHILD'S PHYSICAL ACTIVITY Saša PIŠOT, Julia Athena SPINTHOURAKIS zaposlenim staršem, se zmanjšuje tudi čas, ki ga družina nadomestili. preživi skupaj. Zakaj je »igra ulice« tako pomembna? Starši so danes označeni kot generacija, ki je Preko igre se razvijajo otrokove gibalne, mentalne in prezaposlena z delom in njimi samimi, istočasno pa se kreativne sposobnosti. Z vidika geografije otrokove igre preveč osredotoča na njihove otroke. V strokovni javnosti na prostem, pomeni igra tudi primarni mehanizem preko se pogosto pojavlja podoba, ki označuje današnje matere katerega se otrok spozna z svojo okolico (Matthews, in očete kot popustljive, odsotne, z lebdečo avtoriteto, 1992 in Valentine, 1997). Avtorji (Blaut, 1971; Blaut in neodgovorne, protektivne (zaščitniške), prezaposlene, zelo Stea,1974) navajajo, da sta svoboda do igre in prosto informirane in izobražene starše (Ehrensaft, 1997, str.4). gibanje v okolju osnovi za razvoj naravnih evidentiranih Prezaposleni starši zaradi občutka varnosti in lažjega znanj, medtem Hart (1984) in Aitken (1994) zagovarjata nadzora pogosto otroke »zaprejo« v varno zavetje doma, Winnicotov (1971) psihoanalitični pojem tranzicijskega kjer jim krajšajo čas televizija, računalnik oziroma druge prostora; prostora igre kot pomembnega segmenta iznajdbe informacijske tehnologije. Igra »ulice«, ki je bila za razumevanje otrokovega učenja razlikovanja sebe še ne dolgo tega ključen faktor otrokovega gibalnega in in drugega. Ravno predšolsko obdobje je kritičen čas socialnega razvoja, pa žal izginja. za intervencijo preprečevanja pojava prekomerne teže Hkrati s spreminjanjem družinskih struktur, se na in debelosti ter podpiranja otrokovih navad zdravega globalni ravni sodobne moderne družbe spopadajo s življenja, skupaj z gibalno/športno aktivnostjo (Troiano problemom naraščanja deleža prebivalstva s prekomerno in Flagel, 1998). Razvijanje aktivnega življenjskega sloga telesno maso in debelostjo ter istočasnim upadanjem kot del otrokovega življenja je lahko učinkovito že od gibalne/športne aktivnosti. Številne raziskave na področju dopolnjenega drugega leta dalje in pozitivno vpliva na gibalne/športne aktivnosti otrok in mladostnikov že razvijanje daljnosežnih aktivnih vzorcev obnašanja skozi opozarjajo na dejstva, da je zaradi t.i. starševskega nazora celotno življenje (Borra, Schwartz, Spain in Natchipolsky, in zagotavljanja varnosti otrok že opazen sedentarni in 1995; Schmitz in Jeffery, 2000; Steinbeck, 2001; Stolley in pasivni življenjski slog (Biddle, Gorely, 2005). dr.., 2003). Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) za normalen Ulična igra, ki so jo bili deležni še starši današnjih razvoj in zdravje otrok in mladostnikov priporoča najmanj otrok, je v veliki meri nadomeščala današnje bolj ali manj 30 minut zmerne intenzivne telesne aktivnosti, nekateri strokovno vodene organizirane vadbe, katere obiskujejo avtorji (Trost idr., 2002) pa navajajo, da bi bilo dobro, če bi predšolski otroci. Otroci so na ulici skakali, plezali, tekli, trajala vsak dan vsaj 60 minut. Kljub dejstvu, da je gibalna/ plazili, kolesarili, …in prijateljevali. Igra na ulici ni bila športna aktivnost koristna zdravju, je bilo ugotovljeno, omejena na 45 minutno vadbo v telovadnici in transport da kar 73% in 91% kanadskih otrok in mladostnikov od telovadnice do doma, trajala je dlje in nemalokrat ostaja nezadostno aktivnih (Canadian Fitness and presegala priporočila gibalne/športne aktivnosti Svetovne Lifestyle Research Institute, 2005a; Marcus in dr., 2000). zdravstvene organizacije. Temu trendu sledijo tudi grški otroci, saj precej raziskav (Kourlaba in dr., 2009, Manios in dr., 2009a,b) ugotavlja predvsem povezanost navad gledanja TV, ki ga lahko Metodologija prevedemo v sedentarni način preživljanja prostega časa, s povečano prekomerno težo. Ugotovili so, da je Preko kvalitativne analize percepcije vloge starševstva med otroki, ki presedijo pred TV več kot 2 uri na dan, in vzorcev delovanja smo ugotavljali vpliv značilnosti kar 21% debelih, medtem ko je znatno manjši odstotek moderne sodobne družbe na družinsko vsakdanje debelih (16,1%) med populacijo, ki pred televizorjem ali življenje, percepcijo starševske odgovornosti in določene računalnikom presedi manj kot dve uri denvno (Kourbala vzgojne imperative. in dr., 2000, str.:225). S pomočjo polstrukturiranega intervjuja obeh ali Poročila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) enega starša, ki je bil del raziskave »Sociološka analiza v letu 2004 o gibalni/športni aktivnosti slovenskih otrok fenomena »protektivnega« otroštva« (Pišot, 2008), smo in mladostnikov so v primerjavi z rezultati njihovih iskali značilnosti spremenjene vloge starševstva in vloge evropskih in ameriških vrstnikov dokaj ugodni, vendar otroka za proučevan vzorec ter morebitno potrditev je stanje vseeno zaskrbljujoče. Priporočljiv obseg postavljene hipoteze o izginjanju ulične igre zaradi telesne aktivnosti, je doseglo le 50% 11-letnikov, 41 % dejavnikov varnosti in strukturiranja otrokovega prostega 13-letnikov in le 33 % 15-letnikov in le slabih 33 % deklet. časa. Največ pozornosti smo namenili ugotavljanju načina Stanje se s starostjo otrok le še slabša, predvsem pri otrokovega preživljanja prostega časa na prostem v deklicah, saj je zadostno aktivnih le še 15 % srednješolk povezavi z otrokovo samostojnostjo, socialnim in bivalnim (Škof po WHO, 2009). Še bolj zaskrbljujoč pa je upad okoljem otroka ter količini preživljanja prostega časa osnovnih gibalnih kompetenc otrok. Ob zavedanju, pred zaslonom v povezavi s starševskim zaznavanjem da neustrezno usvojeni elementarni gibalni vzorci (v »nevarnosti« okolice ter željo po nadzoru otroka. nadaljevanju EGV; kot so hoja, tek, plazenje, plezanje), V analizo smo zajeli vzorec 21 staršev (12 mater in 9 negativno vplivajo na nadgradnjo gibalnih stereotipov in očetov, ki so tvorili 10 parov oziroma 12 družinskih celic), posledično na neustrezno in neredno gibalno/športno katerih prvi oz. edini otrok je ustrezal pogoju zadnjega aktivnost v odraslosti, je bila na slovenskih otrocih leta predšolskega obdobja. Podatki so se nanašali na 12 izvedena obsežna raziskava v kateri je bil preučevan predšolskih otrok, 5 deklic s povprečno starostjo 5 let in fenomen in vloga EGV v razvoju človeka, začenši z 7 mesecev ter 7 dečkov s povprečno starostjo 5 let in 0 najmlajšimi (Pišot in dr., 2010). Ugotovljeno je bilo, mesecev. Odgovore staršev smo kvalitativno ovrednotili in da stanje v obravnavi EGV pri štiriletnikih še zdaleč jih analizirali glede na pogostost odgovorov. ni zavidljiv, saj imajo otroci probleme že v izvedbi Povprečna starost staršev je bila 36,48 let, medtem ko najosnovnejših gibanj. Pri kar 44.2% otrok se opaža je povprečna starost mater dosegla 33,42 let, povprečna neskladno plazenje. Kažejo se tudi značilnosti neustrezne starost očetov pa kar 40,56 let. Zanimiva je tudi velika, mišične adaptacije na sodobni življenjski slog (v 17% 15 letna razlika v povprečni starosti najmlajšega in se beleži prekomerna teža; opaža se plosko stopalo). najstarejšega para. Pomemben delež, ki je k razvoju teh najosnovnejših V raziskavi so sodelovali starši, ki so v večini gibalnih vzorcev prispevala ulica, bomo drugod težko dosegali srednješolsko izobrazbo (47,6 %). Velik delež
307 WHEN A STREET IS NO LONGER A PLAYGROUND - CHANGING SOCIAL ROLE OF THE CHILD AND CHILD'S PHYSICAL ACTIVITY Saša PIŠOT, Julia Athena SPINTHOURAKIS mater, kar četrtina ženske populacije, je dosegla ni drugih otrok. To je izpostavila še ena mati, da bi visoko stopnjo izobrazbe ali več (magisterij ali doktorat hčerki dovolili, da se igra na bližnjem trgu, vendar tam znanosti), katerega pa ni dosegel nihče od očetov. ni drugih otrok, zato se pač ne igra. Nadalje so starši Narodnost anketirancev (raziskovalnih enot) je bila po navajali, da otroku ne dovolijo na varovano igrišče, ker pričakovanjih raznolika, saj je bila raziskava izvedena na menijo, da otrok pri tej starosti še ne more biti sam in teritoriju slovenske Istre, kjer se je kot rezultat različnih nenadzorovan. Ostali pa so navajali kot glavni vzrok, zgodovinskih, političnih, ekonomskih in socialnih procesov da gredo skupaj z družino ven, ker drugače otrok nima oblikovala specifična demografska struktura. Od 21 pogojev za igro na prostem. staršev prevladuje slovenska narodnost (70%), nato pa so –– V nadaljevanju so bili starši otrok vprašani o navadah pari še hrvaške, albanske in bosanske narodnosti. gledanja televizije in uporaba računalnika ter računalniških igric »play stationa«. Le za peterico otrok so straši navedli, da gledajo televizijo manj kot 1 uro Rezultati in diskusija dnevno in sicer prevladujejo DVD-risanke in otroški filmi z vsebino, ki jo izbirajo starši. Zaskrbljujoče je, Iz širše raziskave, ki je obsegala več sklopov vprašanj da ostalih 7 otrok gleda TV tudi dve in več ur na dan smo se za analizo osredotočili le na nekaj vprašanj in (navajali so do 3 ure dnevno). Starši se sicer zavedajo, sicer. Kakšne aktivnosti, krožke ima otrok? Ali se vam da je to preveč, so pa tudi priznali, da imajo televizijo kot staršu zdi pomembno, da je otrok pri tej starosti prižgano cel dan, en otrok ima televizijo in računalnik vključen v tovrstne aktivnosti in zakaj? Koliko vaš otrok tudi v svoji sobi in ne nazadnje je ena mama priznala, gleda televizijo na dan, mu starši izbirajo program in ali da občasno dovoli hčerki, da jè ob prižgani televiziji, igra tudi računalniške igra? Koliko je vaš otrok gibalno/ kjer tako vsaj poje obrok. Na tem mestu v razmislek športno aktiven izven časa, ko je v vrtcu. Ali je pri tem citiram mater, ki je na vprašanje odgovorila «Moje nadzorovan? Ali se igra sam na dvorišču, na ulici? hčere televizija sploh ne zanima. Zvečer občasno Na podlagi odgovorov mater in očetov, ki so ločeno pogleda risanke, ni pa nujno. Morda je to zato, ker ji odgovarjali na navedena vprašanja lahko zaključimo z možem televizije nikoli nisva ponudila v zameno za naslednje: naju.« –– Od 12 otrok, le 5 otrok ni vključenih v organizirane aktivnosti, pa še tu je bilo s strani staršev zaznati namero, da se jih v naslednjem letu vključi. Preostalih Zaključek 7 otrok, v večini so bile to deklice, pa so bile vključene v plesne aktivnosti (folklora, plesna delavnica, balet), Ob navedenih odgovorih se nam potrjuje kar nekaj dečki pa so obiskovali telovadbo: Kar 4 otroci pa predpostavk o katerih smo spregovorili na začetku. Na so vključeni v jezikovne tečaje ali pa jih organizirano splošno lahko zaključimo, da se tudi starši iz raziskave v poučujejo matere doma1. določenih segmentih soočajo s posledicami spreminjanja –– Stališča staršev o pomembnosti organiziranih družbe. Z »odgovornim starševstvom« želijo v dobri aktivnosti v glavnem izpostavljajo, da je za otroke veri otroku nuditi čim več, pogosto preveč, a vendar tako vključevanje pomembno, zato da se naučijo ne tistega, kar potrebujejo (Ehrensaft, 1997). Zaradi discipline, odnosa in reda. Nekaj manj staršev je obremenjenih, zaposlenih staršev otroci čakajo, največkrat poudarilo socializacijski pomen delovanjev skupini svoje matere, da postorijo vse, kar je potrebno, da jih za otroka. Nekateri starši otrok, ki so vključeni v G/Š odpeljejo ven, družbo v tem času pa jim dela »zaslon«. aktivnosti in so tudi sami aktivni; izpostavljajo tudi Če navedemo izjavo matere: »Starši smo danes zaradi pomembnost G/Š aktivnosti za otrokovo zdravje okolice (promet, varnost..) prisiljeni, da gremo namensko in razvoj. Spet je en oče vlogo v vključevanje ven z otroci.« Ob tem se nam ob podanih odgovorih organiziranih oblik predvsem športnih aktivnosti pojavlja paradoks, ki postavlja pod vprašaj ravno podatke izpostavil tudi kot možnost preprečevanja, da otrok ne o gibanju na prostem, saj starši iz raziskave navajajo, da konča na ulici (da ne zavije na stranpoti). Le trije starši, otroci gledajo kar precej televizije, tudi do 2 uri na dan. predvsem očetje, so poudarjali, da je za dodatne Ob predpostavki, da med delovnikom prosti čas družine organizirane aktivnosti dovolj časa v šolskem obdobju omejimo na čas po 16 uri do nekje 20. ure, ko gredo in da sta v tem obdobju primarna otrokova igra ter otroci k počitku, lahko vidimo, da ob času, ki je namenjen njegove želje. Ti starši zagovarjajo svobodno izbiro za hranjenje, umivanje in pripravo na spanje, ostane slaba organizirane aktivnosti in vidijo podporo staršev le v ura za gibanje na prostem, katera pa je odvisna navadno smislu podpore (prevoz, oprema, spremljanje) in ne od časa, ki ostane materi. odločanja o aktivnosti namesto otrok. Kot zanimivost Glede na nižjo starost otrok, ki so bili obravnavani lahko navedemo odgovor očeta (albanska narodnost, v raziskavi (dopolnili so šele 5 let) lahko zaključimo, da musliman), ki poudarja ključno vlogo matere, ki jo ima je raziskava sicer nakazala izpostavljeno problematiko, za otroka v tem obdobju, zato naj bi vse aktivnosti ni pa podala natančne slike problema. Seveda pa bi otrok počel z njo, saj zna mati učiti na ljubeč način. bilo v prihodnje potrebno razmisliti o raziskavi, ki bi v –– O aktivnem preživljanju prostega časa so vsi otroci obravnavo zajela osnovnošolske otroke v vseh treh sodeč po odgovorih deležni vsakodnevnega sprehoda, starostnih obdobjih skupaj s starši ter preveriti povezave igranja na igriščih oz. igralih. Kar 9 otrok pri igranju med »trojnim« fenomenom; in sicer izginjanje igre ulice, spremljajo matere in jih tudi nadzorujejo iz daljave. V uporabe informacijske tehnologije in trendom povečane igro otrok se vključujejo starši, le če vidijo, da otroku neaktivnosti otrok. preti nevarnost oz. ko pride do konflikta z drugimi otroki. –– Na vprašanje o samostojnem igranju na ulici, se Literatura: od 12 otrok le trije otroci, dva dečka in ena deklica občasno igrata na dvorišču, pred hišo ali na ulici Aitken, S. (1994). Putting Children in Their place. Association of samostojno. Ta igra je redka zato, ker na dvorišču American Geographers, Washington D.C. Bahia, H. (2005): Parenting characteristics in relation to children's 1 Dve materi sta povedali,da načrtno poučujeta hčerki tujega social skills. Proquest Dissertations And Theses . Pace jezika (angleščino in italijanščino) navadno preko CD in DVD-jev.
308 WHEN A STREET IS NO LONGER A PLAYGROUND - CHANGING SOCIAL ROLE OF THE CHILD AND CHILD'S PHYSICAL ACTIVITY Saša PIŠOT, Julia Athena SPINTHOURAKIS
University United States -- New York; Publication Number: GENESIS study. Obesity, 17. Retreived from http://www. AAT 3192923. biomedsearch.com/nih/Obesity-Television-Watching-in- Biddle, J.H. S., Gorely, T. (2005): »Couch kids« Myth or reality. Preschoolers/19282823.html The Psychologist. 18, (15):276–279. Pišot, S. (2008) Sociološka analiza fenomena »protektivnega« Blaut, J. (1971) Space, structures and maps. Tydschrift voor otroštva : (primer vzgojnih imperativov staršev predšolskih Economische en Sociale Geographie 62,1-4. otrok): magistrsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za Blaut, J. , Stea, D.(1974). Mapping at the age of three. Journal of humanistične študije, Koper Geography,73, 5-9. Pišot, R., Šimunič, B., Šarabon, N., Cankar, G., Jelovčan, G., Borra, S.T., Schwartz, N.E.; Spain, C.G. in Natchipolsky, M.M. Plevnik, M., Čeklić, U., Pišot, S., Volmut, T., Šetina, T., Dolenc, (1995). Food, physical activity and fun: Inspiring America's P., Gerževič, M. (2010). Gibalno kompetenten otrok - zdrav in kids to more healthful lifestyles. Journal of American Dietetics uspešen otrok = Motor competences for healthy and thriving Association, 95(7): 816-818). children. V: Dolinšek, J. (ur.). Otrok in šport. Obravnava otrok z Canadian Fitness and Lifestyle Research Institute. (2005b). drisko. Šokovna stanja v otroškem obdobju: zbornik. Maribor: Results of the 2000 physical activity monitor. Retrieved Univerzitetni klinični center, Klinika za pediatrijo, str. 15-26. February 8, 2008 from http: /www.cflri.ca/eng/prvincial_data/ Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije za leto 2004. (2004). pam2000/canada.php Pridobljeno 30.8.2010, s http://www.who.int/whr/2004/en/ Hart, R. (1979). Children's Experience of Place. Irvington, New Schmitz, M.K., Jeffery, R.W. (2000). Public health interventions York. for the prevention and treatment of obesity. Medical Clinics Daly, K.J. (1996). Families &Time:keeping Pace in a Hurried of North America, 84, 491-512.Steinbeck, K.S.(2001). The Culture. Thousand Oaks, London, New Delhi: Sage. inportance ogf Physical activity in the prevention of overweight Ehrensaft, D. (1997) SPOILING CHILDHOOD. (How well meaning and obesity in childhood: A review and an option. Obesity parents are giving children too much – but not what they Reviews, 2, 117-130. need. The Giuliford Press, ZDA. Stolley, M.R., Fitzgibbon, M.L., Dyer, A., VanHorn, L., Fend, H. (1998). Eltern und Frende. Soziale Entwicklung in KauferChristoffel, K., in Sciffer, L. (2003). Hip-hop to Health Jugendalter. Bern: Huber Jr., an obesyty prevention program for minority preschool James, A., Jenks, Ch., Prout, A. (1998): Theorizing Childhood. children: Baseline characteristics of participants. Preventive Polity Press Cambridge. Medicine, 36, 320-329. Kourlaba, G., Kondaki, K., Liarigkovinos, T. & Manios, Y. (2009). Švab, A. (2001): Družina: od modernosti k postmodernosti. Factors associated with television viewing time in toddlers Ljubljana, Znanstveno in publicistično središče. and preschoolers in Greece: the GENESIS study. Journal of Troiano, R.P., Flagel, K.M. (1998). Owerweight children: Public Health, 31(2): 222–230. Povzeto iz http://jpubhealth. Description, epidemology and demographics, Pediatrics, 101, oxfordjournals.org 497-504. Matthews, M.H. (1992) Making Sense of Place. Harvester Valentine, G. (1997) Children's Outdoor Play: Exploring Parental Wheatsheaf, Hemel Hempstead. 2, 219:235. Concerns About Children's Safety and the Changing Nature of Manios, Y., Kondaki, K., Kourlana, G., Grammatikaki, E., Birbilis, Childhood, Geoforum, 28, M. & Ioannou, E. (2009a). Television viewing and food habits Trost, S.G., Pate, R.R., Sallis, J. F., Freedson, P. S., Taylor, W. C., in toddlers and preschoolers in Greece: the GENESIS study. Dowda, M. idr. (2002). Age and gender differences in objective European Journal of Pediatrics. 168: 801-808. measured physical activity in youth, Medicine and Science in Manios, Y., Kourlaba, G., Kondaki, K., Grammatikaki, E., Sports and Exercise, 34, (2) str. 350-355. Anastasiadou, A., & Roma-Giannikou, E. (2009b). Obesity Škof,B., »Kondicija otrok na psu«. Pridobljeno 30.8.2010, s and television watching in preschoolers in Greece: the http://www.tek.si/.
309 NEKATERE ZNAČILNOSTI GIBALNEGA VZORCA PLEZANJA 4- LETNIH OTROK Matej PLEVNIK, Iris GERBEC, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
NEKATERE ZNAČILNOSTI GIBALNEGA VZORCA PLEZANJA 4- LETNIH OTROK SOME CHARACTERISTICS OF CLIMBING MOVEMENT PATTERN OF 4 YEARS OLD CHILDREN
Matej PLEVNIK, Iris GERBEC, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Vrtec Kanal, Kanal ob Soči
IZVLEČEK kompetentnost, kot posameznikovo zavedanje gibalne učinkovitosti, je odločilna za uspešno gibalno učenje, Plezanje, kot eden izmed elementarnih gibalnih izvajanje gibalnih spretnosti, povečevanje gibalnih vzorcev ima v razvoju otroka izreden pomen. V raziskavi sposobnosti in posledično trajno gibalno učinkovitost in smo želeli ugotoviti pojavne značilnosti plezanja 4- letnih neodvisnost v obdobju odraslosti in starosti. Sodobni otrok v odvisnosti od spola, morfoloških značilnosti ter življenjski slog vnaša v telesni in gibalni razvoj otroka načina plezanja. Za preverjanje postavljenih hipotez smo veliko število različnih, velikokrat negativnih impulzov uporabili metode opisne statistike, analizo variance ter χ2 okolja. Neustrezno usvojeni EGV lahko negativno vplivajo test. Otroci se med spoloma v hitrosti plezanja statistično na nadgradnjo gibalnih stereotipov in posledično na ne razlikujejo, razlikujejo pa se v nekaterih morfoloških neustrezno in neredno gibalno/športno aktivnost v značilnostih, ki so tesno povezane s hitrostjo plezanja. odraslosti (Pišot s sod., 2010). Skupini slabših ter boljših plezalcev se v načinih plezanja Glede na način življenja ljudje elementarne oblike močno razlikujeta, prav tako lahko že pri predšolskih gibanja različno razvijamo, uporabljamo in ohranjamo. otrocih zelo zgodaj prepoznamo boljše in slabše plezalce. Prav plezanje pa postaja zaradi posebnosti sodobnega Za skladno izvajanje plezalnih nalog je smiselno in nujno življenjskega sloga, v katerem prevladuje sedeč in ležeč potrebno tudi učenje osnov pravilnega plezanja. položaj, eden od najbolj zapostavljenih EGV. S plezanjem Ključne besede: otrok, gibalni vzorec plezanja, analiza razvijamo moč celega telesa in pomembno prispevamo k razvoju koordinacije in gibljivosti. Zaradi strahu pred padcem in poškodbami preveč ABSTRACT zaščitniški starši, vzgojitelji in učitelji le redko vključujejo vsebine plezanja v gibalno/športno aktivnost otrok Climbing, as one of the basic, elementary motor in s tem možnost takih poškodb v bodočnosti le še patterns (EMP), has a major importance to child’s spodbujajo. Otrok brez ustreznih izkušenj pri plezanju je development. In this research we wanted to find out namreč v situaciji, ko mora neko oviro premagati v večji characteristics of climbing in 4-year old children, nevarnosti in strahu, kar lahko hitro pripelje do padca depending on gender, morphological characteristics in poškodbe. Ravno nasprotno pa zelo radi plezanje and style of climbing. To test the hypothesis we used uporabljajo otroci. Še preden dobro shodijo, se že methods of descriptive statistics, variance analysis and poskušajo vzpeti na stol, plezajo po stopnicah, kasneje χ2test. Children do not differ significantly in climbing pa starše strašijo s plezanjem po drevesih in različnih speed between the genders, but they differ in some plezalih. S plezanjem preizkušajo svoje sposobnosti in morphological characteristics, which are closely si z uspehi na tak način gradijo pozitivno samopodobo. related to climbing speed. Groups of better and worse Plezanje opredeljujemo kot (Pistotnik s sodelavci, 2002) climbers significantly differ in climbing style; also we can gibanje, ki plezajočemu omogoči premik v različnih recognize good climbers very early. To ensure coherent vesah s pomočjo svojih okončin. Aktivnost se izvaja implementation of climbing tasks it is reasonable and v nasprotni (vzpenjanje) smeri ali smeri gravitacije necessary to learn proper basics of climbing. (spuščanje). Herrewegen in Molenbroek (2005) v poročilu Key words: children, movement pattern of climbing, edine tovrstne raziskave o plezalnih sposobnostih otrok, analysis ki smo jo našli, plezanje opišeta kot aktivnost, kjer si posameznik z uporabo opornih točk na objektu pomaga pri pomikanju v različnih smereh, ob tem pa ohranja UVOD ravnotežni položaj. V svojem poročilu ugotavljata, da prve zametke plezanja otrok pokaže okoli enega leta. Kot Spoznavanje in usvajanje različnih načinov gibanja dejavnike, ki so za plezanje pomembni naštejeta starost, ima v razvoju in procesu usvajanja pomembnih gibalnih držo otroka, težo, moč, značaj, dolžino nog in rok, oprijem kompetenc izreden pomen. Človek je od vedno rad plezal. ter telesne prilagodljivosti. Pistotnik (2002) meni, da se V preteklosti je bila to celo nujnost preživetja. Vzorec plezanje začne pojavljati takoj, ko otrok obvlada lazenje plezanja je uporabljal za iskanje hrane, na drevesih je in ga radovednost preusmeri na raziskovanje višje ležečih gradil bivališča in iskal varno zavetje pred živalskimi površin. To so osnove plezanj, ki pa se nadalje razvijejo, plenilci. Danes za tako obnašanje ni več potrebe. Pa ko otrok shodi in tako postane okretnejši. Uporaba vzorca vendar, plezanje v zgodovini ni vplivalo le na preživetje. S plezanja je za otrokov gibalni razvoj izredno pomembna. plezanjem, z različnimi cilji in razlogi, je človek nezavedno Poznamo več pozitivnih učinkov plezanja. Plezanje vpliva povečeval in ohranjal gibalne kompetence. Plezanje je na razvoj splošne moči, posebno na krepitev mišic rok, kot eden izmed elementarnih gibalnih vzorcev (EGV) ramenskega obroča ter upogibalk in iztegovalk trupa, z filogenetsko pogojeno, prirojeno in značilno za človeka njegovo uporabo lahko odpravljamo škodljive posledice kot vrsto. Z vključenostjo primerne količine in kakovostjo dolgotrajnega sedenja in s tem vplivamo na ohranitev izvedenih EGV v vsakodnevno igro imajo otroci priložnost oziroma izboljšanje pravilne telesne drže, s prevlačenjem razvijanja in povečevanja gibalnih kompetenc. Gibalna telesa skozi odprtine med letvami na lestvah lahko
310 SOME CHARACTERISTICS OF CLIMBING MOVEMENT PATTERN OF 4 YEARS OLD CHILDREN Matej PLEVNIK, Iris GERBEC, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT vplivamo na ohranjanje gibljivosti hrbtenice ter končno med boljšimi in slabšimi plezalci. vplivamo na izboljšanje splošnih lokomocijskih spretnosti, torej spretnosti celega telesa. Poleg navedenih učinkov na telo ima plezanje tudi pozitivne učinke na otrokovo psiho. REZULTATI IN RAZPRAVA Otrok pridobiva na samozavesti in hkrati razvija gibalne spretnosti, s katerimi si lahko pomaga pri premagovanju Analiza ponovljivosti ocenjevanja opisnih spremenljivk zaprek v naravi (Pistotnik, 2002). Zato je pomembno, da je je pokazala dovolj veliko zanesljivost ocenjevanja. Po plezanje v različnih oblikah in ob različnih priložnostih, čim analizi dobljenih podatkov smo ugotovili, da dečki plezajo večkrat vključeno v gibalno/športno aktivnost predšolskih hitreje z izjemo naloge, kjer je bila razdalja med letvami pa tudi starejših otrok. največja (45 cm), vendar razlike v hitrosti plezanja niso statistično značilne pri nobeni nalogi (Tabela 1).
CILJI in HIPOTEZE Tabela 1: Analiza plezanja (uspešnost plezanja – hitrost opravljene naloge v sekundah) v odvisnosti od naklona Cilji naše raziskave so bili s kvalitativnimi in letvenika in razdalje med letvami kvantitativnimi spremenljivkami določiti značilnosti plezanja 4- letnih otrok po letveniku in njihovo morebitno odvisnost od spola ter morfoloških značilnostih. Predvidevali smo, da se boljši in slabši plezalci po načinu plezanja močno razlikujejo ter da imajo morfološke značilnosti pomemben vpliv na hitrost opravljene plezalne naloge. Dečki Deklice Ni zmogel Strah Skupaj t Sig Število 45 49 5 1 100 otrok METODE DELA PLE 37.8 ± 43.2 ± 90°15 cm -1.214 n.s. 13.5 19.4 Podatki so bili pridobljeni v okviru nacionalnega (sek) temeljnega projekta J5 – 2397, katerega izvajalec je Število Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno 45 51 2 2 100 središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave. otrok PLE 90° 34.6 ± 36.8 ± 30 cm -.454 n.s. VZOREC MERJENCEV: V raziskavi je sodelovalo 12.5 12.4 107 otrok, od tega 52 dečkov in 55 deklic, vrtcev Koper, (sek) Semedela in Škofije, ki so bili v raziskavo vključeni na Število 43 48 6 3 100 podlagi predstavitve projekta in predhodno podpisanega otrok soglasja. Otroci so v koledarskem letu 2009 dopolnili 4. PLE 90° 40.3 ± 36.7 ± leta. 45 cm .-269 n.s. 17.0 13.1 (sek) VZOREC SPREMENLJIVK: V sklopu obdelave Število smo določili 3 sklope spremenljivk. Sklop morfoloških 45 51 1 3 100 značilnosti so sestavljale telesna višina (cm), telesna teža otrok PLE 45° (kg), mišična masa (kg) in maščobna masa (odstotki). 41.1 ± 42.6 ± 15 cm -.899 n.s. Naslednji sklop je predstavljalo pet spremenljivk hitrosti 13.6 16.0 plezanja v odvisnosti od naklona letvenika pod kotoma (sek) 90° in 45° ter razdalje med letvami 15, 30 ter 45 cm. V Število 44 51 1 4 100 sklopu opisnih spremenljivk smo opisali opazovanje smeri otrok gibanja, način prijema letve, uporabo pod- in nadprijema, PLE 45° 32.1 ± 32.6 ± povezanost plezanja, razdaljo težišča od letvenika ter 30 cm 1.046 n.s. 11.1 11.0 število ciklov plezanja, točkovnost prijema in uporabo (sek) diagonalne recipročne inervacije rok in nog, pri čemer smo zadnje tri opredelili ločeno za vzpon in sestop z Sig – Statistična značilnost razlik; n.s. – ni značilno; letvenika. PLE Xo Ycm – Čas plezanja pod kotom X stopinj in s Y cm razdaljo med letvami. POTEK MERITEV: Otroci so opravili pet ločenih plezalnih nalog na 240 cm visokem, posebej prilagojenem Najkrajše čase so tako dečki kot deklice dosegli na letveniku, ki je omogočal navpično plezanje, kjer so letveniku pod kotom 45° in 30 cm razdaljo med letvami. premagovali razdalje med letvami 15, 30 ter 45 cm in Hkrati pa je največ otrok prav pri opravljanju te naloge plezanje pod kotom 45°, kjer so premagovali 15 in 30 doživelo neuspeh. Najtežjo nalogo za največ otrok je cm razdaljo med letvami. Uspešno opravljena naloga predstavljal letvenik pod kotom 90° in razdaljo 45 cm, je predstavljala vzpon, dotik najvišje letve ter sestop po kjer pa so bile deklice v povprečju hitrejše od dečkov. letveniku. Med plezanjem je otroka varoval spremljevalec, Otroci so največ časa porabili pri nalogi, kjer je bil letvenik vendar se ga fizično ni dotikal. postavljen pod kotom 45° s 15 cm razdaljo med letvami. Naloga je predstavljala izredno koordinacijsko težavnost, STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV: Podatke saj so otroci precej pozornosti posvečali natančnemu in smo obdelali s statističnim programom SPSS za kontroliranemu prijemu letev v izogib zdrsu. Windows 17.0. Opisne spremenljivke sta ločeno ocenila V nadaljevanju smo ugotovili, da so morfološke dva ocenjevalca, kjer smo vzeli v nadaljnjo obdelavo značilnosti z uspešnostjo plezanja močno povezujejo povprečno vrednost. Uporabili smo metode opisne (Tabela 2). Z uspešnostjo pri plezalnih nalogah se statistike, analizo variance za ugotavljanje razlik med najmočneje povezuje mišična masa, s čimer lahko spoloma ter χ2 test za ugotavljanje razlik v načinih plezanja obrazložimo večjo uspešnost dečkov v plezanju.
311 SOME CHARACTERISTICS OF CLIMBING MOVEMENT PATTERN OF 4 YEARS OLD CHILDREN Matej PLEVNIK, Iris GERBEC, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
Tabela 2: povezanost morfoloških ter časovnih spremenljivk uspešnosti v plezanju. PLE 90° 15cm PLE 90° 30cm PLE 90° 45cm PLE 45° 15cm PLE 45° 30cm telesna teža -,194 -,267** -,099 -,142 -,098 telesna višina -,233* -,331** -,103 -,221* -,171 mišična masa -,289** -,336** -,090 -,221* -,177 maščobna masa ,176 ,152 ,138 ,220* ,229* *…p<0.05, **…p<0.01; PLE Xo Ycm – Čas plezanja pod kotom X stopinj in s Y cm razdaljo med letvinami.
Namreč razlika med spoloma v deležu mišične mase je ZAKLJUČEK statistično značilna (p<0.01). V plezalni nalogi, kjer deklice v povprečju dosegajo boljši čas plezanja, se mišična Usvojen EGV plezanja je za zdrav gibalni razvoj otroka masa izjemoma ne povezuje z uspešnostjo plezanja. izredno pomemben. Otrok z usvajanjem plezalnega Z uspešnostjo plezanja se prav tako močno povezuje vzorca razvija koordinacijo, moč in gibljivost ter hkrati telesna višina otrok. izboljšuje gibalne spretnosti. Otroci morajo zato v Z opisnimi spremenljivkami smo želeli ugotoviti obdobju usvajanja gibalnih kompetenc pridobiti čim več razlike v načinih plezanja 4- letnih otrok. V ta namen izkušenj v različnih oblikah plezanja. Ni pomembno samo smo vzorec otrok razvrstili po času plezanja na letvenik povečanje količine plezanja, izredno pomemben je tudi pod kotom 90° ter 15cm razdaljo med letvami (Slika 1). pravilen način plezanja. Iz rezultatov naše raziskave in To je najpogostejši letvenik, vgrajen v večino šolskih podobnih drugih je razvidno, da se boljši in slabši plezalci ter vrtčevskih telovadnic oziroma igralnic. Nadalje smo v načinu plezanja močno razlikujejo že zelo zgodaj. Tisti z otroke razdelili v 4 po številu enakovredne skupine in boljšo tehniko plezanja so po izsledkih raziskave hitrejši, primerjali najhitrejšo ter najpočasnejšo skupino po opisnih plezajo bolj skladno, na plezalnem orodju so veliko bolj značilnostih plezanja. Ugotovili smo, da hitrejši plezalci samozavestni in sproščeni. Otroku moramo vsekakor naredijo od 4 do 6 plezalnih ciklov do vrha, medtem ko zagotoviti več kakovostne gibalne/športne aktivnosti. počasnejši celo do 9. Hitrejši plezalci v večini uporabljajo Hkrati s povečanjem količine raznovrstnih oblik plezanja 2- in 3-točkovno oporo, nekateri izmed njih celo samo v gibalno/športnih programih pa naj starši, vzgojitelji in 2 točkovno oporo, počasnejši skoraj izključno samo učitelji otroke seznanijo tudi s pravilno tehniko plezanja 3-točkovno oporo. Hitrejši med plezanjem opazujejo smer in izpostavljenimi značilnostmi. Otrok s pravilno usvojeno plezanja oziroma cilj, počasnejši pa opazujejo predvsem tehniko bo boljši in hitrejši plezalec, različne plezalne roke in noge, nekateri izmed njih pogledujejo proti tlom. naloge pa mu bodo predstavljale dodaten izziv v njegovi Do podobnih ugotovitev sta prišla že Herrewegen in igri. Molenbroek (2005). Končne značilnosti dobrih in slabih plezalcev v svoji raziskavi sta opisala na naslednji način. Dobri plezalci med plezanjem pogledujejo okoli sebe proti ZAHVALA cilju, v času plezanja lahko opazujejo dogajanje okoli sebe. Pogosto uporabljajo dve oporni točki. Premikajo Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno se enostavno, ritmično, med plezanjem se ne ustavljajo. dejavnost Republike Slovenije za financiranje Izbirajo in učijo se boljših tehnik plezanja. So močni in raziskovalnega projekta »Analiza elementarnih gibalnih z lahkoto dvigujejo lastno težo. V naši raziskavi so tako vzorcev in adaptacija skeletni mišičnega sistema na hitrejši kot počasnejši uporabljali odprt prijem, pri čemer nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga otrok so si počasnejši dodatno pomagali tudi z drugimi deli med 4. in 7. letom starosti« katerega del je predstavljena telesa, predvsem s pod- in nadlahtjo. Hitrejši plezalci študija. Zahvaljujemo se vsem otrokom in njihovim uporabljajo izključno nadprijem, počasnejši dodajajo tudi staršem, ki so dovolili izvedbo tako pomembnega podprijem. Ritem plezanja hitrejših plezalcev je izjemno projekta ter ravnateljem in delavcem izbranih vrtcev za povezan in stabilen, počasnejši plezajo manj povezano pomoč. Nenazadnje hvala lepa tudi vsem sodelujočim ter nepovezano z zaustavljanji, popolnoma ritmično ne raziskovalcem in študentom za pomoč na projektu. pleza nihče. V edini podobni raziskavi so ugotovili tudi, da so plezalci, ki so dobri pri plezanju po vrvi izredno dobri tudi pri plezanju na vse ostale predmete. Plezanje od LITERATURA slabih plezalcev zahteva veliko kontrolo gibanja, medtem ko opazujejo postavitev lastnih rok in nog. Plezanje Herrewegen, J. & Molenbroek, J. (2005). Children`s climbing skills zahteva vso njihovo pozornost. Pri plezanju uporabljajo (Raziskovalno poročilo). Amsterdam: Jep Design. tri oporne točke ter stojijo blizu plezalnih predmetov, Pistotnik, B., Pintar, S. & Pori, M. (2002). Gibalna abeceda: njihovo gibanje pa je neharmonično in počasno. Težišče naravne oblike gibanja v športni praksi. Ljubljana : Fakulteta za telesa hitrejših plezalcev je v večini stabilno, močno šport, Inštitut za šport. Pišot, R., Šimunič, B., Šarabon, N., Cankar, G., Jelovčan, G., oddaljeno od letvenika oziroma blizu letveniku, medtem Plevnik, M., idr. (2010). Gibalno kompetenten otrok – zdrav ko se počasnejši plezalci med plezanjem ves čas močno in uspešen otrok [Motor competences for healthy ant thriving stiskajo k letveniku, oziroma se z večjo višino še močneje children]. V Otrok in šport, Obravnava otrok z drisko, Šokovna oklepajo letvenika. Vse razlike med skupino hitrejših in stanja v otroškem obdobju / XX. srečanje pediatrov in VII. počasnejših plezalcev so statistično značilne pri p<0.05. Srečanje medicinskih sester v pediatriji, 16.in 17. aprila 2010, Najbolj se razlikujejo v povezanosti plezanja ter uporabi Maribor. (str. 15 - 26) Maribor : Univerzitetni klinični center, 2- oziroma 3-točkovnega prijema. Enak postopek smo 2010. ponovili tudi pri nadaljnjih postavitvah letvenika, kjer so razlike v načinih plezanja med hitrejšimi in počasnejšimi plezalci podobne.
312 EFFECTS OF GROWTH AND MATURATION ON MAXIMAL AEROBIC RUNNING PERFORMANCES Pietro Enrico di PRAMPERO
EFFECTS OF GROWTH AND MATURATION ON MAXIMAL AEROBIC RUNNING PERFORMANCES VPLIV RASTI IN ZORENJA NA MAKSIMALNO AEROBNO TEKAŠKO UČINKOVITOST
Pietro Enrico di PRAMPERO University of Udine, Department of Biomedical Sciences, Italy.
Abstract Povzetek
The aim of this presentation is to summarise the Namen prispevka je povzeti dejavnike, ki vplivajo factors setting performances in track running, with the aim na tekalne sposobnosti, s ciljem identificirati ključne of identifying the key physiological processes that can be fiziološke procese, ki se spreminjajo med rastjo oziroma modified by growth and maturation. I will address maximal zorenjem otroka. Tega se bom lotil na način, da bom z running performances considering the energy requirement vidika največje tekaške sposobnosti, na eni strani prikazal for covering a given distance, on the one side, and the potrebo po energiji potrebno za preteči določeno razdaljo maximal rate of metabolic energy output, on the other. in na drugi strani največjo metabolno produkcijo energije. The best performance over a given distance is equal Največja tekalna sposobnost na neki razdalji je enaka to the minimum time allowing the subject to obtain (from najmanjšemu času, ki dovoljuje našemu organizmu, da the energy yielding mechanisms) the amount of energy pridobi dovolj energije (E) potrebne za tek na to razdaljo. (E) necessary for covering the distance at stake. In turn, E je produkt energijske porabe na enoto razdalje (C) in E is the product of the energy cost per unit distance (C) razdalje (d): E = C • d (1). Če delimo obe strani enačbe and the distance itself (d): E = C • d (1). Dividing both s časom teka (tp) in preuredimo enačbo postane jasno, terms by the performance time (tp) and rearranging, da je hitrost na razdalji (s = d/tp) enaka razmerju med it becomes immediately apparent that the speed over metabolno moč (E’) in C (pri tej hitrosti). Maksimalno that distance (s = d/tp) is set by the ratio of metabolic hitrost (smax) lahko opišemo z enačbo: smax = E’max/C power (E’) to C (at that speed). Thus, the maximal speed (2), kjer je E’max maksimalna metabolna moči tekača. V (smax) can be described by: smax = E’max/C (2), where E’max popolnoma aerobnih pogojih je maksimalna aerobna moč is the subject’s maximal metabolic power. In wholly proporcionalna kar maksimalni porabi kisika (V’O2max). aerobic conditions, the maximal metabolic power is Tako je maksimalna vzdržljivostna hitrost (send) definirana proportional to the maximal oxygen uptake (V’O2max). po enačbi:: send = F • V’O2max/C (3), kjer je F delež Thus the maximal endurance speed (send) is described maksimalne porabe kisika, ki jo lahko vzdržujemo med by: send = F • V’O2max/C (3), where F is the fraction of tekom na tej hitrosti. Enačba 3 pokaže, da je maksimalna the maximal oxygen uptake that can be maintained vzdržljivostna – aerobna hitrost teka skozi razvoj in throughout the run. Equation 3 shows that the well known zorenje odvisna od treh spremenljivk. Veliko raziskav changes of maximal aerobic speed throughout growth je že obravnavalo maksimalno vzdržljivostno hitrost v and maturation can be attributed to their effects on the odvisnosti od starosti. Vendar zelo malo je znanega o three variables at stake. Numerous studies are devoted energijski porabi teka na določeni razdalji. Kljub temu to the evolution of maximal aerobic power with age. lahko predpostavimo, da je energijska poraba teka pri However, our knowledge of the evolution of the energy 5-letnih otrocih 0.39 mLO2•kg-1•m-1, pri 7 do 11-letnih cost of locomotion per unit distance is much less detailed, otrocih 0.23 at in se ustali po puberteti na 0.19 mLO2•kg- with the general consensus being that it decreases with 1•m-1, kar se potem tudi ohranja skozi odrasla leta. growth, albeit at a decreasing rate, from about 0.39 Še nerešeno vprašanje ostaja tretja spremenljivka, mLO2•kg-1•m-1 at age 5 y, to about 0.23 at age 7 – 11 y, delež maksimalne porabe kisika (F). Odnos F s starostjo to reach a constant value of about 0.19 mLO2•kg-1•m-1 at otrok še vedno ostaja nerešeno vprašanje. puberty, that is maintained throughout life. Ključne besede: otrok, tekalne sposobnosti, metabolna The Cinderella of the three variables setting the maximal moč, energijska poraba aerobic performance is the sustainable fraction of the maximal oxygen consumption (F), the evolution of which with growth and maturation has not been systematically investigated, at least to my knowledge. Key Words: Child, Running performance, Metabolic power, Energy cost
313 VODNE AKTIVNOSTI MATP Tanja PRINCES
VODNE AKTIVNOSTI MATP
WATER ACTIVITIES MATP
Tanja PRINCES CIRIUS Vipava
IZVLEČEK gibanja (povzeto po Vute, 1999, str.94). Pomika se naprej, nazaj, se zaustavi, obrača, vesla, Cilj programa MATP je omogočiti reden trening potaplja. Plavanje se izvaja v vodoravnem položaju, v in možnost udeležbe na tekmovanjih tudi osebam z katerem so aktivne vse pomembne mišične skupine. najtežjimi motnjami v duševnem in gibalnem razvoju. Tekmovalcem ponuja priložnost, da se udeležujejo športnih tekmovanj in pokažejo svoje doseženo znanje 2.0 VPLIV PLAVANJA (Plevnik, str. 23): športnih spretnosti, ne da bi jih pri tem primerjali z 2.1 Vpliv plavanja na fizični razvoj: drugimi. Dihanje: Pritisk vode na prsni koš omogoča močnejši Vodne aktivnosti so del MATP programa. Namen izdih. Otrok je prisiljen močneje vdihniti zaradi pritiska. S vodnih aktivnosti je, da bi se v otrok v vodi počutil tem se jačajo mišice in povečuje kapaciteta pljuč. sproščenega in zadovoljnega ter se zato hitreje naučil Srčno-žilni sistem: Vodni pritisk pozitivno vpliva na varnega gibanja v vodi. srčno-žilni sistem. Pritisk vode vpliva na potopljene dele Z organizacijo tekmovanj v vodnih aktivnostih smo telesa, povečuje se prekrvavitev in krepi se srčna mišica. otrokom z najtežjimi motnjami v duševnem in gibalnem Kosti in sklepi: Intenzivno gibanje v vodi vpliva na razvoju ponudili priložnost, da pokažejo naučene razvoj kosti in gibljivost sklepov. spretnosti tudi v vodi. Mišice: Gibanje v vodi vpliva na enakomerni razvoj Ključne besede: program MATP, trening, osebe z vseh mišic. V prsnem položaju se krepijo hrbtne mišice in najtežjimi motnjami v duševnem in gibalnem razvoju, mišice ramen ter obratno. vodne aktivnosti Termoregulacija: Razlika med telesno temperaturo in temperaturo vode je stimulans za izboljšanje ABSTRACT termoregulacije in odpornosti telesa. Z redno vadbo se izboljšuje reakcija kože na mraz in sposobnost The goal of the MATP program is to enable the termoregulacije. S tem se krepi imunski sistem. individuals with severe mental and moving disabilities a regular training and the possibility of the participation in 2.2 Vpliv plavanja na psihični razvoj: competitions. The competitors are given the opportunity to attend to the sports tournaments and to show their Gibanje v vodi izboljšuje tudi psihični razvoj otroka. level of knowledge in sport skills without being compared Otroku uspe izpolniti svoje želje z lasnimi močmi – približa se to the others. lahko predmetu, vaditelju, spremeni položaj telesa v vodi, se Water activities are a part of MATP program. The odloča, premaguje strah, se potopi, doseže svoj cilj. purpose of the water activities is to make a child feeling relaxed and contented and therefore a quicker learner of 2.3 Vpliv plavanja na socialni razvoj the safe motion in the water. S samostojnim gibanjem prihaja do razvoja socialnih Organization of the water activities competitions gives odnosov. Otrok spoznava širšo okolico, razvijajo se the individuals with severe mental and moving disabilities skupinske igre, ustvarjajo različne nove situacije. Vaditelj the opportunity to demonstrate their trained skills also in lahko spozna različne reakcije otroka na nove okoliščine. the water. Key words: water activities, MATP program, persons with severe mental and moving disabilities, water activities 3.0 OVIRE OSEB Z MOTNJAMI V GIBALNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU
1.0 UVOD Osebe s težjimi kombiniranimi motnjami v duševnem in gibalnem razvoju imajo enake interese in želje po Plavanje velja za varno in učinkovito obliko športne uspehu in potrjevanju kot tisti z boljšimi sposobnostmi, rekreacije, saj omogoča istočasno udeležbo vseh delov zaradi številnih težav v procesu zorenja in učenja pa telesa. Plavalec ostaja v dobri kondiciji, uravnava telesno imajo manj senzomotoričnih izkušenj in ne zmorejo težo, skrbi za zdravje. Poleg tega, da oblikuje telo in ima zgraditi ustreznega funkcioniranja. Zato imajo tudi pozitiven učinek na srce, pljuča in cirkulacijo, je plavanje izrazito manj možnosti za delovanje in samopotrjevanje. idealno za ohranjanje primerne telesne teže in učinkovita Športne aktivnosti so zanje lahko dober način razvijanja obramba pred stresom. sposobnosti in možnost afirmacije. Potrebno pa jim je Za otroke z motnjami v duševnem in gibalnem omogočiti dostop do fizičnih aktivnosti in iger preko razvoju je plavanje še posebej primerna oblika gibanja uporabe prilagojene opreme, prilagojenih pravil, in rekreacije, saj se v vodi sprostijo in razgibajo. Poleg kreativnega načrtovanja ter upoštevanja interesov in tega je plavanje pomembno za celoten bio-psiho-socialni sposobnosti posameznika. razvoj otroka. Pozitivno vpliva na razvoj ravnotežja, Strah pred vodo je pridobljen s slabimi izkušnjami z vzdržljivosti, v psihosocialnem smislu pa tudi na razvijanje vodo. Zato so vodne aktivnosti dogodek, kjer se otroci samostojnosti, sprejemanja odločitev, premagovanja veliko igrajo, pojejo, plešejo, škropijo, ustvarjajo in izvajajo strahu. Otrok se v vodi privaja na samostojen način različne vaje za prilagajanje na vodo.
314 WATER ACTIVITIES MATP Tanja PRINCES
4.0 TEKMOVANJE V VODNIH AKTIVNOSTIH DRUGI NIVO: TEKMOVALEC IZVEDE NALOGO SAMOSTOJNO S PRIPOMOČKOM Otroci z natežjimi motnjami v razvoju imajo znatno V bazenu so prisotni vaditelji, ki pomoč ponudijo le, če manj možnosti za potrjevanje in dokazovanje naučenega, je to potrebno. dasiravno je prav zanje samopotrjevanje zelo velikega Potrebno predznanje: hoja in tek v vodi ob robu pomena. Tekmovanja v vodnih aktivnostih MATP bazena, orientacija v bazenu, potapljanje glave, plavanje s omogočajo izvajanje aktivnosti na treh težavnostnih pripomočkom. nivojih. Vsak tekmovalec ima možnost izvesti naloge Aktivnosti: v sklopu njemu primernega nivoja samostojno ali s 1. tek ob robu bazena ali na klančini na dolžini cca. 5m pomočjo. Priporočljivo je, da se tekmovalci za nastop na 2. hoja med ovirami – slalom (globina vode 130 cm) tekmovanju pripravljajo najmanj osem tednov. Seveda 3. nabiranje plavajočih balonov v košaro pa je možno dolžino priprav prilagoditi glede na potrebe 4. pihanje klobučkov na krajši razdalji tekmovalca in možnosti organizacije treningov. 5. krtove luknje – otrok potopi glavo in zopet pogleda iz vode skozi obroč 4.1 PRIPOROČILA VADITELJEM: 6. plavanje s plavalnim pripomočkom (obroč, jopič, –– spoznaj tekmovalca z namenom, da dosežeš njegov plavalna deska, plavuti) na krajši razdalji maksimalni potencial –– bodi fleksibilen in ustvarjalen pri metodah treniranja TRETJI NIVO: TEKMOVALEC IZVEDE NALOGO –– zagotovi, da aktivnosti treninga vodijo k napredovanju SAMOSTOJNO BREZ PRIPOMOČKA na višji nivo Potrebno predznanje: samostojno gibanje v vodi, –– uči aktivnosti, ki jih bo tekmovalec lahko uporabljal v potapljanje, nadzorovan izdih, gledanje pod vodo, življenju in skupnosti orientacija pod vodo, sledenje smeri proge, skok iz –– izzovi tekmovalca, da preizkuša nove spretnosti poljubnega položaja, samostojno plavanje na krajši –– sodeluj s starši, terapevti, učitelji z namenom, da razdalji. povišaš tekmovalčeve sposobnosti za izvedbo Aktivnosti: aktivnosti 1. pihanje balona med hojo ali plavanjem v progi do cilja –– zapisuj rezultate in beleži napredek po vsakem 2. pobiranje predmetov z dna bazena na plavalno desko treningu 3. ciljanje z žogico v plavajoči obroč 4. plazenje ali plavanje skozi podvodni predor (3 obroči) 5. skok v vodo z roba bazena 4.2 NIVOJI POMOČI (SOI, 2005): 6. prosto plavanje v progi na krajši razdalji Zaradi pomanjkljive kontrole gibanja potrebujejo V bazenu je naenkrat do šest otrok. Za pravilno in tekmovalci MATP pomoč pri izvajanju športnih aktivnosti. varno izvedbo skrbi tim odraslih. Vsako vajo najprej MATP vaditeljem dovoljuje, da tekmovalcem nudijo demonstriramo. Meri se čas, število uspelih poskusov ali pomoč, treba pa je biti previden pri določanju količine točkuje. pomoči, ki jo tekmovalec potrebuje. Posebnost MATP je v tem, da lahko tekmovalcu pri Glede na to ločimo tri nivoje izvedbe naloge: izvedbi pomaga spremljevalec ter da se rezultatov ne –– vaditelj v celoti fizično pomaga pri izvedbi naloge; vrednoti v smislu medsebojnega primerjanja. Zato ob –– vaditelj tekmovalca vodi z vzpodbujanjem in mu zaključku vsak tekmovalec prejme priznanje. nudi fizično pomoč, pomoč nudi zgolj v določeni fazi izvedbe; –– tekmovalec izvede nalogo samostojno, vaditelj ga le 5.0 ZAKLJUČEK vzpodbuja. Za vse nivoje izvedbe je pomembno, da vaditelj Pomembno je, da otroka navajamo na vodo na način, tekmovalca vzpodbuja in pohvali. da jo spozna kot ugoden element, kjer se lahko igra, lebdi, se samostojno premika in uživa. Nekateri otroci 4.3 OPIS VODNIH AKTIVNOSTI PO NIVOJIH (aktivnosti potrebujejo več let, da so sposobni sami preplavati povzete po Jurak, 1998) razdaljo 25 m, nekateri pa ne zmorejo samostojnega PRVI NIVO: IZVEDBA NALOGE S POMOČJO plavanja. Vsak izmed njih pa v vodi uživa, napreduje in SPREMLJEVALCA zato si zasluži priložnost, da se pokaže. Pri vseh aktivnostih spremljevalec drži otroka. Z organizacijo vodnih aktivnosti smo tudi otrokom Potrebno predznanje: brcanje, ciljanje, škropljenje z motnjami v duševnem in gibalnem razvoju ponudili Aktivnosti: priložnost, da pokažejo svoje spretnosti v vodi. Veliko 1. Žabice v mlako: otrok namreč redno vadi, se trudi in doseže določen nivo otrok sedi na robu bazena in skuša z žabico zadeti v znanja, vendar se tekmovanj Specialne Olimpiade ne plavajoči obroč. more udeleževati, saj so zahteve zanje previsoke. Naš cilj 2. Zalivanje rože: je, da takšne prireditve postanejo redna oblika vadbe in otrok je v vodi, v pokončnem položaju. S kanglico nastopov za otroke z najtežjimi kombiniranimi motnjami, zajema vodo iz bazena jo preliva v posodo. obenem pa za bolj sposobne tudi priprava na tekmovanja 3. Vodenje plavajočega predmeta po vodni gladini: v Specialni olimpiadi. otrok v pokončnem položaju potiska plavajoči predmet z rokami po dolžini bazena. 4. Pobiranje jajčk: 6.0. LITERATURA otrok v pokončnem položaju drži v eni roki kanglico, z drugo pobira pink-ponk žogice iz vode. Jurak, G., Kovač, M.: Morski konjiček; zavod za šport Slovenije, 1998 5. Brcanje – podiranje stolpa: Plevnik, M.: Plavanje – gibanje v vodi za najtežje telesno prizadete, osebe; 2008 http://www.fsp.unilj.si/COBISS/ otrok je v ležečem položaju (hrbtno). Brca z nogami in Diplome/Diploma22052780PlevnikMatej.pdf skuša zvrniti stolp iz spužve. Special Olympics Motor Activities Training Program Coaches 6. Reševanje na otok: guide; SOI; dec. 2005 otrok skuša splezati na plavajočo blazino (Airex) . Vute, Rajko: Izziv drugačnosti v športu, Debora, Ljubljana, 1999
315 PLEŠIMO DANES, DA BOMO PLESALI TUDI JUTRI Claudia RABUZA
PLEŠIMO DANES, DA BOMO PLESALI TUDI JUTRI LET´S DANCE TODAY, THAT WE´LL BE ABLE TO DANCE TOMORROW, TOO
Claudia RABUZA OŠ Hruševec Šentjur
POVZETEK »S plesom se lahko ukvarjamo vse življenje. S plesanjem vzdržujemo ali razvijamo svoje funkcionalne Na OŠ Hruševec Šentjur se s plesom srečujejo vsi sposobnosti, izboljša se delovanje srca, pljuč in ožilja, učenci: bodisi pri rednih urah, v interesnih dejavnostih, izboljša se naša vzdržljivost in aerobne sposobnosti, med odmori, v podaljšanem bivanju ali pri obšolskih pridobivamo občutek za ritem in za lepo, elegantno dejavnostih. S prvimi plesnimi koraki pričnejo že v prvem gibanje, pogled na življenje je bolj sproščen, vesel, bolje razredu. Svoje znanje vsako leto dopolnjujejo in v devetem se počutimo« (Zagorc, 2008, str. 20). razredu vsi učenci zaplešejo bogat program latinsko Z vidika motoričnih sposobnosti ples pozitivno vpliva ameriških in standardnih plesov oz. zaplešejo tudi mnogo na pridobivanje koordinacije, ravnotežja, gibljivosti in več. Svoje plesno znanje pokažejo tudi v solo plesih. nenazadnje tudi moči. Res je, da so nekatere motorične Višek širjenja plesne kulture je, da učencem postane ples sposobnosti v veliki meri prirojene, a s primerno vadbo v vrednota. Nekateri so v plesu našli še več. Plesu namenijo določenem starostnem obdobju se raven teh sposobnosti svoj prosti čas vsak dan. lahko močno izboljša. In če to počnemo v prijetni družbi, Ključne besede: ples, plesna kultura, sprostitev, »zapakirano« s koreografijo na prijetno glasbo, je vse ustvarjalnost, vrednota skupaj toliko bolj prijetno. Na šoli širimo plesno kulturo. Otroci se ob glasbi in plesu sprostijo, so ustvarjalni, z nastopanjem si krepijo SUMMARY samozavest, samopodobo in spoznavajo, da so pri plesu lahko uspešni. Students in Primary school Hruševec Šentjur do some dancing activity either at their regular hours or at some special activity, during the brakes, at extended stay and PLES NA OŠ HRUŠEVEC ŠENTJUR NEKOČ IN at some activities after school. We do some first dancing DANES steps already in the first grade. They complete their knowledge every year; in the 9th grade all of the students Ko sem pred leti začela poučevati na osnovni šoli dance on the Latin-American and standard dances. in sem po učnem načrtu izvajala na predmetni stopnji Some dance even more, also individually. The top of vsebine plesa, sem imela velike težave, da so se učenci in the spreading of the dancing culture is that the dancing učenke le postavili v pare, kaj šele da so zaplesali v paru. becomes a special value for the students. Some of them Veliko ur sem namenila motivaciji in prepričevanju, zakaj found in the dance much more. They dance even in their ples, zakaj ples v paru. free time. Danes je slika čisto drugačna. Z učenci plešemo od Key words: dance, dancing culture, relaxation, prvega razreda dalje, tako da je posamezni ples in ples v creativity, values paru nekaj čisto običajnega. Če želimo, da bodo vsi učenci sprejeli ples, gibanje ob glasbi kot nekaj vsakdanjega, da jim na predmetni UVOD stopnji ne bo nerodno stopiti skupaj v paru (fant, dekle) in zaplesati, je dobro začeti že zelo zgodaj. Sodobna osnovna šola mora vsakemu učencu Cilji: omogočiti pridobivanje različnih znanj, dati pa mu mora –– širiti plesno kulturo, tudi kompetence in sposobnosti za uporabo le-teh. –– ples naj postane vrednota, To dosegamo pri plesu, ko se znanja medpredmetno –– otroci se naj ob glasbi in plesu sprostijo, naj bodo povezujejo ob nastajanju koreografije. Vsak učenec se ustvarjalni, lahko pri plesu izkaže in uveljavlja na področju, ki mu –– nastopanje pred občinstvom, krepitev samozavest, je domače. Obenem ples omogoča, da razvija svoje samopodobo, sposobnosti, uri spretnosti, razvija pozitivne osebnostne –– učenci spoznajo, da so lahko pri plesu uspešni, lastnosti, ter ob delu gradi pozitivno samopodobo. –– fizično, psihično in socialno bogatiti, Ljudem je ritmično gibanje prirojeno. »Kako močna je –– oblikovati vsestransko razvito osebnost. ta potreba, vidimo že pri otroku, saj je le-ta ves čas vpet v »igro svojega gibanja«. Otroci se med igro neprestano Plesne vsebine izvajamo v šoli: premikajo, plezajo, se zvijajo, vstajajo, padajo, ploskajo, –– pri rednih urah športne vzgoje, brcajo, manipulirajo z okoljem … Otrok dostikrat –– pri izbirnih predmetih plesa, izmenoma enakomerno poskakuje ali enakomerno teka od –– pri interesnih dejavnostih, predmeta do predmeta. Njegova največja slast je ravno v –– med odmori (učenci pokažejo svoje znanje v jedilnici), ritmičnem gibanju telesa, v vrtenju, guganju, pozibavanju, –– pri podaljšanem bivanju, kar vse mu prinaša veliko zadovoljstvo. Ljudje nosimo –– v okviru projekta ŠPF. v sebi potrebo po izražanju svojih čustev, ves čas je Učenci prvega razreda spoznajo osnovne korake prisotna potreba po igri in posnemanju, še zlasti pa po treh plesov v paru, plesno držo in plesne korake različnih pripadanju določeni skupini, okolju itd« (Zagorc, 2001, str. koreografij v solo plesih. 18). V drugem in tretjem razredu dodamo pri že znanih
316 LET´S DANCE TODAY, THAT WE´LL BE ABLE TO DANCE TOMORROW, TOO Claudia RABUZA plesih v paru enostavne slike, učenci plešejo v plesni V projektu Šolski plesni festival (ŠPF) je v šolskem smeri ter dodajamo elemente pri solo plesih. Učenci letu 2009/10 sodelovalo 177 solo plesalcev, to je 47 % poskušajo slišati ritem, ritmu prilagodijo gibanje in celotne populacije na šoli in 214 učencev, ki so zaplesali v spoznajo plesni bonton. paru, to je 57 % celotne populacije. Učenci četrtega in petega razreda samostojno S projektom ŠPF smo mnoge učence navdušili za zaplešejo tri plese v paru, tri koreografije v solo plesih in ples, tako da svoj prosti čas namenijo tudi plesu. Plešejo plesni bonton nadgrajujemo. doma ali celo v plesnih šolah. Učenca drugega razreda, Učenci tretjega triletja postopoma spoznavajo vse ki sta prvič v paru zaplesala na šolski prireditvi Šolskega osnovne korake standardnih in latinsko ameriških plesov, plesnega festivala, kjer sta osvojila prvo mesto, sta bila enostavne in zahtevnejše slike, ki jih znajo v devetem tako navdušena, da sta naslednje šolsko leto pričela razredu v večini tudi odplesati. Zelo ustvarjalni in uspešni obiskovati plesno šolo. Po slabem letu treniranja sta že so tudi pri solo plesih. bila državna prvaka v standardnih plesih. Ravno tako Ples na šoli poučujejo učiteljice razrednega pouka, uspešni so tudi plesalci v solo plesih. športni pedagogi in učitelji plesne šole Plesni val Celje. Z iskanjem in oblikovanjem idej ter z javno Mnogo učencev je za ples tako motiviranih, da predstavitvijo plesnih točk učenci izboljšujejo svoje plešejo tudi doma, vadijo naučene koreografije ali pa jih komunikacijske zmožnosti, pridobivajo spretnosti, krepijo sestavljajo sami. samozavest. Z ustvarjalnimi kooperativnimi plesnimi V obdobju romantike ni bilo nikomur več dovolj gledati igrami spreminjamo negativna čustva v pozitivna. Naj druge, vsi so hoteli plesati. To je bilo obdobje množičnega postane ples ena izmed človekovih vrednot. plesanja z enostavnimi koraki (Zagorc, 2001, str. 37). In ravno to je cilj, ki ga želim doseči na naši šoli. Največji projekt plesa na naši šoli je projekt Šolski plesni festival. VIRI
Ogrinc, M. (1999). Z gibanjem teles ustvarjamo, osnove sodobnega plesa za otroke v starosti od 5 do 7 let. Ljubljana: ZAKLJUČEK Debora. Zagorc, M. (2001). Ples, družabnost, šport, umetnost. Ljubljana: V okviru pouka športne vzgoje plešejo vsi učenci od Domus. prvega do devetega razreda. To pomeni, da se s plesom, Zagorc, M. (2008). Ustvarjalno gibalna improvizacija. Ljubljana: z osnovami, srečujejo vsi učenci naše šole. Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
317 ŠPORTNA AKTIVNOST IN NEMŠČINA Claudia RABUZA
ŠPORTNA AKTIVNOST IN NEMŠČINA SPORT ACTIVITY AND THE GERMAN LANGUAGE
Claudia Rabuza OŠ Hruševec Šentjur
POVZETEK temu vplivu izpostavili prepozno, da bi zamudili čas brezskrbnega in hitrega usvajanja novih besed, glasov, Na OŠ Hruševec Šentjur ponujamo učencem od 1. intonacije…. Priporočljivo je, da otroku omogočimo čim do 9. razreda raznolik spekter interesnih in obšolskih več stika s tujim jezikom brez pritiska. Tuj jezik naj otrok dejavnosti, s tem namenom, da le-ti svoj prosti čas razume kot igro, v kateri bo užival s prijatelji, risal, se preživijo čim bolj aktivno in zdravo. Hkrati pa želimo, da pogovarjal in spoznaval nove besede. Marsikdo je mnenja, učencem šport postane gibanje, vrednota, katera jih bo da je zgodnje učenje jezikov nepotrebno obremenjevanje spremljala celo življenje. Pomembna vrednota pa je tudi otrok, pa vendarle se mlajši otroci učijo hitreje in z znanje. Tako smo z dvanajstimi učenci drugega razreda manjšim naporom kot starejši (Petra Gross, 2009). izvajali športne aktivnosti, kjer so skozi igro stopali v svet nemškega jezika, saj je danes znanje jezikov cenjeno in iskano. Učenci so ob športnih aktivnostih spoznali prve CILJI PROGRAMA: pojme v nemškem jeziku in jih pri igrah tudi uporabljali. Igre smo prilagodili tako, da so učenci ob gibalnih nalogah –– otrok spoznava drugačnost, in v igri uporabljali pojme v nemškem jeziku. Učenci –– otrok si pridobi »posluh za tuj jezik« in način so bili zelo aktivni – gibalno kot tudi jezikovno. Nad izgovorjave tistih glasov, ki jih ni v maternem jeziku, programom so bili zelo navdušeni. –– otrok si razvija slušno razumevanje v dani situaciji, Ključne besede: šport, gibanje, nemščina, igra, –– otrok ob športnih aktivnostih spoznava prve pojme v vrednote nemškem jeziku, –– otrok pred, ob, pri in po športnih aktivnostih uporablja pojme v nemškem jeziku, SUMMARY –– razvijati otrokov telesni razvoj, razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti, The teachers at Primary school Šentjur offer their –– usvajanje različnih naravnih oblik gibanja, iger in students from 1st to 9th grade a wide range of different športnih znanj ter activities during the school and after it. So they can spend –– prijetno doživljanje športa in nemščine. their free time as active and healthy as possible. We want from students that sport and exercising become a special value for the whole of their lives. The knowledge METODOLOGIJA is also a special value. We worked with 12 students of the 2nd grade and we did some sport activities. Through the Delo je potekalo v manjši skupini. V program je game they enter the world of German language, because bilo vključenih dvanajst učencev drugega razreda OŠ to know the language today is valuable and wanted. Hruševec Šentjur. During the sport activities the students learnt some new terms in German which they used at their game. We’ve adapted the game in a way that the students used the METODE IN SREDSTVA terms in German language. All of them were very active, physically and linguistic. They were very enthusiastic of Metode in sredstva so bila raznolika; izbrana glede the programme. na zastavljene cilje. Prispevala so k izredni motiviranosti Key words: sport, exercising, German, game, otrok za športne aktivnosti in učenje tujega jezika. Skozi values igro so spoznali in uporabljali nemško besedo.
OPREDELITEV PROBLEMA PRIMER VADBENE URE
Iz teorije o integralnem razvoju vemo, da so motorični, OGREVANJE intelektualni in psiho-socialni razvoj pri otroku v najtesnejši A) Igra »HALLO!« povezavi. Motnje v razvoju na kateremkoli izseku Dokler glasba igra, učenci tečejo po prostoru. Ko negativno vplivajo na razvoj ostalih izsekov in na celosten glasba utihne, stopijo učenci drug do drugega, si dajo otrokov razvoj. roko (die Hand) in pozdravijo »Hallo! Ich bin Maja.« Za skladen razvoj mora otrok dobiti enakovredne (povedo svoje ime). spodbude na vseh treh ravneh svoje generičnosti. Če v svojem odraščanju ni bil deležen ustreznih gibalnih B) Gimnastične vaje spodbud, ne more pričakovati optimalnega razvoja na Ob izvajanju gimnastičnih vaj, vsi skupaj po intelektualni in psiho-socialni ravni (Smernice šolske nemško štejemo ponovitve – od ena do deset. športne vzgoje). Meja za vključevanje otrok v program zgodnjega GLAVNI DEL učenja tujega jezika ni postavljena. Predvsem se ni 1. Igra PODAJANJE IN LOVLJENJE ŽOGE potrebno bati, da bi otroka prekmalu izpostavili vplivu Učenci si v paru podajajo žogo in po nemško tujega jezika, bolj skrb vzbujajoča je misel, da bi ga k štejejo število podaj. Ko jim žoga pade na tla, pričnejo
318 SPORT ACTIVITY AND THE GERMAN LANGUAGE Claudia RABUZA
šteti z nova. nemške besede, ki so jih učenci že spoznali, učenci pa z 2. PRIPRAVE za igro »KRMITI PTIČKE« rokami, nogami prikazujejo imenovano število, predmete, Učencem dam v roko različne rekvizite, ki jih po dele telesa … nemško preštejejo, poimenujejo in odnesejo na blazino Po nemško se pozdravimo: »Tschüß, sredi telovadnice. Aufwiedersehen«. 3. Igra »KRMITI PTIČKE« Učenci so razdeljeni v štiri skupine (barve: rot, blau, grün, gelb). V vsaki skupini so trije učenci, ki imajo ZAKLJUČEK svojo krmilnico (barvni obroč), enako oddaljeno od sredine telovadnice. Na sredini telovadnice je blazina Učenci so bili pri srečanjih zelo aktivni – gibalno kot z različnimi rekviziti – ptičja krma. Igra se prične s jezikovno. Natančno so posnemali glasove, besede, povelji: »Auf die Plätze, fertig, los« (na mesta, pozor, stavke in jih v danih situacijah uporabljali. Ob gibalnih zdaj). Učenci lahko prenašajo le po en predmet. Ko aktivnostih so bili učenci pri izražanju zelo sproščeni. so vsi predmeti pobrani, jih vsi skupaj poimenujemo Pripravljenost otrok za doživljanje novega je bila izredna. in preštejemo. Skupina, ki zbere več krme v svoji Bili so radovedni in vedoželjni. Učenci so se naučili krmilnici, je zmagala. pozdravljati, se predstaviti, poimenovati dele telesa, 4. Igra ZADEVANJE PREDMETOV NA KKLOPI barve, števila, rekvizite, živali, aktivnosti, povelja za Na sredino pravokotne ploskve postavimo švedsko start, vljudnostne izraze … Nemška beseda ni ostala le v klop. Nanjo postavimo različne predmete. Polovica telovadnici ob izvajanju gibalnih aktivnosti, temveč se je učencev se postavi za črto na eno stran klopi, druga širila tudi po razredih in hodnikih. na drugo. Vsaka skupina ima enako število žog, s katerimi poskušajo zadeti predmete na klopi. Po metu lahko stečejo po katerokoli žogo v svojem polju, jo VIRI prenesejo za črto in nadaljujejo igro. Zadevajo lahko le izza črte. Zmaga skupina, ki potisne več predmetov v Brynemo, E., Harnes, E., Hoff J., Lowe K. J., (1983). Teci, skači, nasprotnikovo polje. Skupaj preštejemo (po nemško) meči. Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo. zbite predmete. Dežman, C. (2004). Igre z žogo v prvem triletju osnovne šole. 5. PRESKAKOVANJE KOLEBNICE Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Prebeg – Vilke, M. (1995). Otrok in jezik, materinščina in drugi jezik Učenec preskakuje kolebnico, vsi ostali štejemo po naših otrok. Ljubljana: Sanjska knjiga. nemško preskoke. Seliškar, N. (1985). Igramo se in učimo, zgodnje učenje tujega jezika. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in ZAKLJUČNI DEL šport. Učenci ležejo na hrbet, zaprejo oči in poslušajo Smernice šolske športne vzgoje (1992). Ljubljana: Zavod umirjeno glasbo. Z mirnim glasom pripovedujem znane Republike Slovenije za šolstvo in šport.
319 NELINEARNOST V DIDAKTIKI ŠPORTA Dolfe RAJTMAJER
NELINEARNOST V DIDAKTIKI ŠPORTA NONLINEARITY IN SPORTS DIDACTICS
Dolfe RAJTMAJER
Izvleček je to svet čiste fizike in kemije, ki pa ga popolnoma ne razumejo niti vrhunski strokovnjaki. Ko pa se ozremo v V študiji obravnavamo osnove teorije kaotičnosti, ki svet biologije in preko nje v sociologijo in pedagoško povzročajo nelinearne učinke tudi v pedagogiki, še zlasti (didaktično) prakso, pa moramo graditi analize na v didaktiki športa. Pomembno je spoznanje, da je prav dejstvu, da je že sama evolucija »en sam veliki nered« nelinearnost metodičnega postopka vzrok za kreativno (kaotičnost) s povratno zanko. Ta je med milijoni naravnih izbiro vsebin in metod dela pri pouku športa v šoli in eksperimentov v času in prostoru povzročila, da so se gibalni vzgoji otrok v vrtcu. preko slučajnosti razsipanja in razpadanja delov in oblik le-te spreminjale iz slabših – neustreznih v danem prostor/ času – v bolj zapletene strukture, z več reda. Abstract Jasno je, da se raziskovalci pri proučevanju naštetih in še mnogih drugih dogodkov kaj hitro srečajo s problemom In this study the basics of chaos theory causing odnosa linearnost – nelinearnost, oziroma s pojavom nonlinear effects in pedagogics, especially in sports entropije, ki predstavlja mero za neurejenost nekega didactics, are discussed. However, it is important to pojava oziroma sistema; lahko pa pomeni tudi širjenje recognize that it is the nonlinearity of the methodical nereda, nazadovanje ali težnjo po razpadanju. Arnold procedure which causes the creative choice of contents Mandell, psihiater in strokovnjak za dinamiko, je že leta and working methods in P.E. and movement education at 1977 dejal, da biologi ne bi smeli govoriti o prepletanju nursery schools. tridimenzionalnih beljakovinskih struktur možganov kot statičnih, ampak kot dinamičnih struktur, ki gredo skozi fazne spremembe do mnogoterih oblik kaotičnosti. Menil 1 Uvod je celo, da so možgani najbolj kaotični od vseh telesnih organov. »Ko v biologiji dosežeš ravnovesje, si mrtev«, Eksperimentiranje na širokem področju naravnih sil, je trdil. Ko pa zajame podobno ravnovesje (ali navidezno kot tudi na ozkem področju delovanja človekove motorike, popolni red) pedagoge oziroma (predmetne) didaktike, ne daje pričakovanih rezultatov; vselej je mogoče dati je to najhujša oblika pedagoškega konservatizma. Zato nanje niz tehtnih pripomb, ugovorov, dodatnih vprašanj. moramo v predmetnih didaktikah – še zlasti v didaktiki Tako na koncu vsi dvomimo o regularnosti izidov. Zato športa - vedno znova razdirati red in podirati paradigme raziskovalci kmalu ugotovijo, da živimo v nepopolnem (tj. preskoka v načinu mišljenja), saj šolsko polje ne svetu. Da bi torej vsaj nekako opredelili dobljene pozna totalne linearnosti v vzgoji in izobraževanju. Še rezultate eksperimentov, moramo zanemariti kup drobnih zlasti to velja pri predmetni didaktiki športa v procesu nepravilnosti. To velja še zlasti za pedagoški eksperiment. psihomotoričnega učenja. Žal, nismo vsi Galileji, ki je genialno ločil učinke gravitacije na neko padajoče telo od zračnega upora, pa se je nato 1. 2 Nered v bioloških sistemih lahko posvetil bistvu svojega proučevanja…V našem Zakon entropije se pravzaprav nanaša na razmerje dejanskem svetu se npr. vsa nihala gibljejo tako, da se reda in nereda. Toda v biologiji obče fizikalne zakonitosti na koncu zaustavijo, ker so dinamični sistemi pač stalno ne vzdržijo dolgo. V kompleksnih nelinearnih sistemih pod vplivom nekega nereda oziroma kaotičnosti. To velja je namreč ves molekularni svet prepleten s povratnimi tudi za sicer najbolj ritmično dogajanje v biologiji – srčno zvezami. Biološka bitja so t.i. odprti sistemi, ki na osnovi frekvenco, ki lahko pod vplivom kaotičnih sil prinese celo zunanjih informacij (spremembe okolja) večajo svoj smrt. notranji red. Homeostaza, kot biološka samoregulacija Že preprosto nihalo v obliki otroške gugalnice se giblje (Lasan, 2002, 2004: 17, Ušaj, 1997: 33, Rajtmajer, 1994) neurejeno zaradi nelinearnosti toka energije, ki prihaja oziroma v psihologiji ekvilibrium (Labinowicz, 1989) sta vanj in iz njega. Nihanje gugalnice je namreč dušeno in temeljni zakonitosti sintropnih bioloških pojavov. (Detela, vsiljeno. (Gleick, 1991: 50) Dušeno je zato, ker ga hoče 2002:15, 21) Odnos zdravje – bolezen je hkrati odnos red trenje zaustaviti, vsiljeno pa, ker otrok gugalnico vedno – nered, saj je organizem zdravega človeka bolj urejen. znova poganja s krčenjem in iztegovanjem nog in telesa. Seveda je v začetku znanosti o kaosu veljalo, da Še tako enakomerni sunki z nogami in glavo ne omogočijo biološki pojavi drugemu zakonu termodinamike, tj. (dosežejo) popolne linearnosti nihanja! entropiji, nasprotujejo, saj živa snov nenehno teži k samourejanju. Torej notranji red narašča zaradi odprtosti 1. 1 Nelinearnost bioloških sistemov. Vendar novejša odkritja v področju Težavnost proučevanja nekaterih naravnih pojavov, ki molekularne (kvantne) biologije, pa tudi v kognitivni izkazujejo večjo ali manjšo stopnjo nereda, kot so vreme z znanosti in v mnogih drugih interdisciplinarnih vedah, oblačnostjo in padavinami, valovi, vetrovi, let letala, srčna puščajo dvom o tem nasprotju. Opazovanja namreč aritmija, celo človekova mirna stoja, pedagoški procesi, kažejo, da neznansko drobni (mikro) biološki sistemi socialna pričakovanja, otroško gugalo itd., so le del tega, že povsem inteligentno delujejo. (Detela, 2002: 44). kar proučuje veda, ki jo že vsaj dvajset let poznamo pod Entropijski zakon ima svoj izvor v področju kvantnih pojmom kaos. Še zlasti pomembno je vprašanje: Kako je delcev. Strokovnjaki pa se sprašujejo, kaj če so kvantni lahko brezciljni tok energije vesolja naplavil v svet življenje delci »že preveč pametni«, da bi delovali po zakonih in in zavest? Pa tudi, zakaj so snežinke različne? Seveda pravilih, ki obvladujejo nežive sisteme. Menijo namreč,
320 NONLINEARITY IN SPORTS DIDACTICS Dolfe RAJTMAJER da je vse v kvantni koherenci zapletenih biomolekul, ki bi drugi vrsti so antropometrične dimenzije, funkcionalne naj bile notranje povsem uglašene z eno samo valovno sposobnosti, osnovne motorične sposobnosti, motorične funkcijo. Če je tako, ima »v tem primeru primerjava z informacije in specialne motorične sposobnosti. V tretji entropijskim zakonom znanstveni smisel«, pravi Detela. vrsti pa so: kognitivne (G) in konativne (K) dimenzije, (2002: 46) Vse kaže, da se vsa ta dogajanja začenjajo in socialni status, objektivni dejavniki, pogoji treninga in odvijajo v mikrotubulah, ko ne govorimo več o entropiji, napake, ki teoretično dokončno oblikujejo enačbo. To je ampak o sintropiji; pojem pomeni zmanjševanje nereda, seveda le aproksimativni izbor faktorjev!) in ga je uvedel že pred 60. leti Albert Szent. (Detela, 2002: Že vsaj tri desetletja pa je znano, (Agrež, 1977, 48) Sintropni pojavi pomenijo negativno entropijo, torej Petrovič, 1980, po Rajtmajer, 1984: 34) da trenažni proces zmanjševanje entropije oziroma večanje reda (znotraj niti slučajno ni linearno razmerje faktorjev vplivanja na nereda); nered se zmanjšuje zaradi vplivov okolja. Biološki uspešnost športnika. Posamezni faktorji, ki smo jih zgolj sistemi imajo sposobnost spontane samoregulacije. kot primer navedli zgoraj, nimajo sumativnega, ampak suprasumativen učinek na rezultat. Tako je rezultat večji in strukturno drugačen od vsote delov. Zato enačba 2 Predmet, raziskovalni problem, cilji in specifikacije ni več linearna kombinacija določenih hipoteze ter metode dela faktorjev.
Osnovni predmet te teoretične raziskovalne študije je 3.2 Nelinearnost modela psihomotoričnega učenja spoznanje, da se biološki sistemi ne obnašajo popolnoma Model predstavlja klasičen dvoosni koordinatni sistem, linearno. Že manjši odklon od linearnosti lahko namreč (diagram 1) med katerima se krivulja znanja vzpenja v pod določenimi pogoji doseže kritično točko, ko se poruši »neredu«: vodoravna os predstavlja časovno komponento periodičnost pojavov. Podobno se dogaja tako v procesu vadbe, vertikalna pa kvaliteto znanja. Točka na krivulji treninga kot v področju didaktično/metodičnih ukrepov tako kaže, koliko je dvig kvalitete znanja odvisen od neposredne prakse. Tako se moramo tudi v teh dveh števila vadbenih enot (ur pouka). Celotni diagram delimo kinezioloških dejavnostih spopasti s problemi reda in v tri faze: (1.) začetno (AB), ki je zelo kratka, (2.) osnovno nereda. Kot ozki raziskovalni problem smo si zastavili (BC), ki je praviloma najobsežnejša in (3.) situacijsko nalogo, da opravimo teoretično analizo obeh omenjenih (CD), ki zaokrožuje kvaliteto znanja do široke praktične področij (treninga in psihomotoričnega učenja) z vidika uporabnosti (seveda v skladu s starostjo otroka in gostoto kaotičnosti in tako preizkusimo, koliko velja hipoteza, vadbe). Model sledi načelu postopnosti, t.i. kriteriju da tudi kineziološke vede obvladuje precejšnja mera »od lažjega k težjemu in od znanega k neznanemu«; nereda. Cilj študije pa je, da opozorimo kineziologe, je dvodimenzionalen, faze pa si linearno sledijo. V da je naše področje precej deficitarno na področju naravoslovju – pri vretju mošta in spremembi mošta teoretičnih diskurzov teorije kaosa, hkrati pa tudi, da pojav v vino - poteka to resnično linearno. V pedagoškem nelinearnosti v metodičnih postopkih lahko privede do procesu pa pedagog ne sme izbirati vaj in predvaj (vsebin boljše kreativnosti pedagogov v neposredni praksi. vadbe) po enaki logiki. Iz situacijske faze moramo namreč narisati puščico, ki kaže nazaj – proti osnovni fazi vadbe. (diagram 2) To pomeni, da se del (težjih) vaj (gibalnih 3 REZULTATI IN RAZPRAVA zaposlitev) iz situacijske faze dodaja k (lažjim) vajam osnovne faze. Tako se zgodi nelinearnost izbire vaj, saj 3.1 Nelinearnost v procesu treninga ne sledimo več zgolj vertikalnemu (učnemu) transferju Klasična enačba specifikacije uspeha v nekem športu metodičnega postopka pouka. Pedagog sam ustvari je bila v začetni stopnji predstavljena kot linearna enačba, nered. Skrivnost leži v pojavu monotonije pri vadbi, saj tj. linearna kombinacija posameznih faktorjev, ki vplivajo z je cilj za otroka predaleč, kar povzroči padec motivacije nekim koeficientom na uspeh. Gre za učinke posameznih otroka za vadbo…Jasno nam je, da se odpira vprašanje, faktorjev, ki se pod vplivom treninga neodvisno nalagajo kakšno je razmerje med lažjimi (osnovnimi) in težjimi drug na drugega. To pripelje do pojava superpozicije (situacijskimi) vajami, oziroma kolikšen delež »nereda« je (Detela, 2002: 56) med linearnimi neodvisnimi rešitvami… potreben za večji uspeh? (odgovor ni preprost - delno ga Matematično se superpozicija zapiše ko navadno najdemo v točki 3.3 - hkrati pa presega namen te študije, seštevanje, torej kot linearna kombinacija konkretnih saj smo omejeni v obsegu…) faktorjev uspeha tekmovalca. Ta linearna razmerja je mogoče prikazati s premico, ki ima začetek in smer, ne pa še »prave« količine (saj je ta spremenljivka bistvo procesa treninga); pomembno je: čim več-tem bolje. Linearni sistem lahko razstavimo in spet sestavimo, saj se deli seštevajo v isti celoti. (Gleick, 1991: 32) Ker so že na začetku dvomili v linearnost procesa treninga, so na koncu enačbe pač dodali člen v obliki error variance (ki naj vsebuje vse tisto, česar z linearnostjo ni bilo mogoče pojasniti). Kot primer znanih faktorjev, ki tvorijo psihosomatski status vrhunskega športnika, bomo uporabili model iz alpskega smučanja, ki ga karakterizirajo relacije med faktorji na treh nivojih (Rajtmajer, 1984: 14):
ZS + SV + MT + R = + ANT + F + M + MI + SM + Diagram 1: linearni model + G + K + SS + O + T +…+E
(Pri tem oznake pomenijo po vrstnem redu: V prvi vrsti: zdravstveni status, sistem vrednot in motivacijo. V
321 NONLINEARITY IN SPORTS DIDACTICS Dolfe RAJTMAJER
razsežnosti, ki jo čutimo, zaznavamo; to je svet človekove intuicije. Pojave, ki smo jih omenili, moramo proučevati celostno in ne le redukcionistično. Iščemo celoto, kar še zlasti velja za proces treninga kot tudi za športno pedagoško prakso v šolskem polju. Za najmlajše je dobro le najboljše! Zanimiva misel okrog kaotičnosti prihaja od teoretičnega fizika in biologa Roberta Maya, ki jo je že leta 1976 objavil v reviji Nature, da je potrebno teorijo nereda-nelinearnost poučevati. Pa ne le študente fizike in matematike, marveč še tudi vse druge skupine študentov, tudi bodoče pedagoge vseh vrst. Če aktualiziramo njegovo misel in jo apliciramo na šport, bi se npr. v šoli smučanja morali danes vsi učiti, kaj se dogaja med zavoji, ko hitrost drsenja preseže kritično točko. Periodičen Diagram 2: ne-linearnost sistem smučar (smuči, človek, strmina, kvalitete snega) se zato spremeni iz urejenega-stabilnega v kaotičen sistem. 3.3 Nelinearnost metodičnega postopka pri pouku športa kot Povečanje parametra hitrosti prej ali slej povzroči, da kreativni proces se med fazne točke zavoja-tirnico vrinejo nepredvidljivi Psihomotorično učenje opredeljujemo kot proces dogodki, ki imajo lahko zelo usodne posledice (trčenja). nenehnega spreminjanja (izboljšanja) gibanja. (Pečjak, Pod nepredvidene dogodke prištevamo (bočno) 1986, Rajtmajer, 1991, 1994) V predhodnem poglavju smo oddrsavanje smuči, kar lahko ima za posledico, da se ugotovili, da proces tega spreminjanja s pomočjo mešanja poruši periodičnost zavijanja (zaviranja) po robnikih in vsebin 2. in 3. faze, ni linearen. Seveda tu ni nekih togih s tem kontroliranja periodičnosti, ki nudi varno gibanje. pravil, je pa prav v svobodi izbire kombinacij vaj in predvaj Smučar postane nestabilen sistem, ki drvi po pobočju bistvo tega, zakaj pišemo to študijo: ta nelinearnost nekontrolirano. Pri tem je potrebno omeniti, da že večina namreč nastopa v funkciji kreativnosti pedagogov! smučarjev v Sloveniji drvi daleč prehitro, saj to ne nudi (Čeprav je v tem primeru tudi kreativnost podrejena več tistega, v čemer je bistvo alpskega smučanja: uživanje nekemu določenemu redu znotraj nereda metodičnega in sprostitev v naravnem okolju, varno zmerno telesno postopka! Pri tem pa je potrebno še povedati, da naprezanje, druženje s prijatelji in družino. In to v času in metodičen postopek praviloma definiramo, kotzbirko prostoru, v katerem se verjetno ne bi gibali, če ne bi imeli smiselno urejenih specifičnih vaj!) Tu pa se pedagogi smuči… (tu mislim na vse, ki imajo v svojem obsegu pedagoškega Zahvala: Avtor se iskreno zahvaljuje za pomoč in dela z otroki gibalno/športno vzgojo: športni učitelji, prof. koristne nasvete dr. Leili Marek–Crnjac, prof. matematike razrednega pouka in vzgojitelji) strašansko razlikujemo. in mag. Petru Crnjacu, prof. fizike. Eni se držijo reda »kot fijakarski konji«, drugi prisegajo na parcialnost (analitično/sintetično tehniko učenja) učnega procesa – metodičnih postopkov, do mnogih ostalih, ki Literatura zmorejo vadbo po delih kreativno dopolnjevati s holistično (celostno) učno tehniko. Prvi so imitatorji, drugi formalisti, Agrež, F. (1977). Vrednost raziskovalnih spoznanj s področja tretji umetniki poučevanja-učenja gibanja oziroma športa. alpskega smučanja za prakso. Telesna kultura, štev 3, Prav slednji stalno iščejo novosti, se prilagajajo otrokom Ljubljana, Detela; A. ( 2002). Magnetni vozli, pogled v znanost o bitjih. tako, da cilje osnovnega učenja postavljajo najprej na Littera picta, Ljubljana. krajši rok (etapno) in jih dopolnjujejo s situacijsko vadbo. Gleick, J. (1991). Kaos, rojstvo nove znanosti, DZS, Ljubljana. Za »pravilno« mešanje teh vaj pa mora imeti pedagog Lasan, M. (2002), Stalnost je določila spremembo – fiziologija. FŠ, še pravšnjo mero poguma, predvsem pa mora to hoteti! Ljubljana. In veliko znati! Da, šele v takšnem okviru je dosežena Lasan, M. (2004). Fiziologija športa – harmonija med delovanjem stopnja umetnosti poučevanja. Seveda pa dejstvo, da in mirovanjem, FŠ, Ljubljana. pedagog sam »dela nered«, ne pomeni, da vedno znova Labinowicz, E. (1989). Izvirni Piaget. DZS, Ljubljana. ne išče v »neredu red«. Kreativnost v učnem postopku pa Petrovič, K. (1980). Celovitost interakcije dimenzij je seveda vedno tudi tvegana, saj lahko pričakujemo, da psihosomatskega statusa in drugih objektivnih dejavnikov ter zgodnja usmeritev in tekmovalni uspeh. Trener- Smučanje, se učitelju ideja ne izide. To pa pomeni, da je učno-vzgojni Ljubljana. proces sam po sebi nenehni pedagoški eksperiment. Pečjak, V. (1986). Poti do znanja, metode uspešnega učenja, CZ, Ko ga ni več, je konec z napredkom preko podiranja Ljubljana. paradigem… Rajtmajer, D. (1984). Morfološke in motorične karakteristike kot prediktor uspeha v alpskem smučanju, FŠ, Ljubljana. Rajtmajer, D. (1991). Metodika telesne vzgoje, 2. knjiga, 4 Namesto zaključkov (Psihomotorično učenje), PF Maribor. Rajtmajer, D. (1994). Izbrana poglavja iz pedagogike in didaktike Teorija kaotičnosti opušča deterministično športa, 3. knjiga, (Psihomotorično učenje-2. del), PF Maribor. Ušaj. A. (1996). Kratek pregled osnov športnega treniranja. FŠ, predvidljivost. Nered, kaotičnost je svet človekovih Ljubljana.
322 UPRAVLJANJE KAKOVOSTI NA PODROČJU PROGRAMOV ŠPORTNEGA RAZVOJA OTROK Iztok RETAR
UPRAVLJANJE KAKOVOSTI NA PODROČJU PROGRAMOV ŠPORTNEGA RAZVOJA OTROK QUALITY MANAGEMENT PROGRAMMES IN THE FIELD OF CHILDREN SPORT DEVELOPMENT
Iztok RETAR Novativa, Inštitut za inovacije v športu
Izvleček process consisting of baseline status, simplify and optimize the existing business model. We will continue identifying Namen prispevka je spodbuditi izboljšanje kakovosti performance indicators to objectively note the value of our športnih programov namenjenih mladostnikom. work in the period on goals in the final result. We will acquaint Upravljanje kakovosti je vse večji izziv tudi za športne the user satisfaction by establishing programs, the children organizacije. Ker je samo najboljše dovolj dobro za otroke, and the satisfaction of the stakeholders involved as a parent, smo namenili posebno pozornost zlasti upravljanju educational, health, social welfare and other stakeholders. kakovosti. Kakovost v praksi spoznamo takrat, ko se The presentation will conclude with a notice of the internal vrne zadovoljna stranka, ki kar želi in pričakuje, tudi audit as support for the creation of appropriate measures dobi. Menedžment kakovosti je dolgotrajen proces, to correct these deviations from the standards of quality in usmerjen k reševanju problemov z namenom učinkovitega programming and implementation. delovanja organizacije. Sestoji se iz strukturnih Key words: quality management, standards, business komponent in vključevanja človeških virov. Ločimo tri processes, performance indicators, customer satisfaction, ravni kakovosti: strukturna kakovost, podporne aktivnosti assessment. kakovosti in kakovost uspeha. Strukturno kakovost prepoznavamo kot celostni sistem poslovnih procesov znotraj športne organizacije, ki morajo biti gospodarni in Menedžment kakovosti je vse večji izziv za učinkoviti. Znotraj tega ločimo: kakovost komunikacije, športne organizacije kakovost športnih storitev in kakovost nadzora. V prispevku se bomo najprej dotaknili členitve in vodenja Menedžment kakovosti je dolgotrajen proces, poslovnih procesov. Nato bomo obravnavali poslovno usmerjen k reševanju problemov z namenom učinkovitega modeliranje kot proces, ki ga sestavlja izhodiščno stanje, delovanja organizacije. Sestoji se iz strukturnih poenostavljanje in optimiziranje obstoječega poslovnega komponent in vključevanja človeških virov. Strukturno modela. Nadaljevali bomo z opredeljevanjem kazalnikov kakovost prepoznavamo kot celostni sistem poslovnih uspešnosti poslovanja s katerimi ugotavljamo objektivno procesov znotraj športne organizacije, ki morajo biti vrednost našega dela v obdobju od v naprej zastavljenih gospodarni in učinkoviti. Znotraj tega ločimo: kakovost ciljev do končnega rezultata. Seznanili se bomo še z komunikacije, kakovost športnih storitev in kakovost ugotavljanjem zadovoljstva uporabnikov programov, to je nadzora. Kakovost komunikacije je predvsem nemoten zadovoljstva otrok in vpletenih deležnikov kot so starši, pretok in razumevanje sporočil ter ciljev organizacije. izobraževalne, zdravstvene, socialne in druge ustanove. Kakovost športnih storitev predstavlja vsebino, količino, Predstavitev bomo sklenili s seznanitvijo z notranjo obseg in raven ter vsebino in obseg podpornih aktivnosti. presojo kot primerno podporo za oblikovanje ukrepov za Kakovost nadzora je učinkovit sistem preverjanja ali odpravo ugotovljenih odstopanj od standardov kakovosti dosegamo predpisane standarde naših storitev ali programske ponudbe in izvedbe. produktov. Kakovost uspeha pa je uresničevanje športnih Ključne besede: kakovost, menedžment, standard, in poslovnih ciljev, ki jo izmerimo s sistemom kazalnikov poslovni procesi, kazalnik uspešnosti, zadovoljstvo - indikatorjev uspešnosti, ki jih bomo podrobneje uporabnikov, presoja. predstavili v nadaljevanju. Temeljni principi, ki jih velja upoštevati pri uveljavljanju upravljanja kakovosti, so: dolgoročno, sistematično, postopno, trajnostno in Abstract celostno obravnavanje usmerjenosti v kakovost ali še bolje v odličnost. Najprimernejši pristop za uvajanje The article is to encourage improvement in the quality upravljanja kakovosti v športne organizacije je neformalno of sports programs for children. Quality management is a vseživljenjsko strokovno usposabljanje vseh, ki sodelujejo growing challenge for sports organizations. Since only the kot strokovni delavci v športni organizaciji. best for the children is well enough, we have devoted special attention to management quality. Quality in practice means when a customer returns satisfied.Q uality management Šport postaja tudi ekonomska kategorija, ki jo is an ongoing process aimed at solving problems for the ureja športni menedžment effective functioning of organizations. It consists of structural components and the integration of human resources. There Menedžment v športu je načrtovanje, vodenje in are three quality levels: structural quality, support quality nadziranje poslovnih procesov ter menedžment z viri, ki activities and quality of success. Structural recognize quality so pomembni za uresničevanje zastavljenih poslovnih in as an integrated system of business processes within športnih ciljev v športu. Prepoznamo ga kot dinamično the sports organization to be cost-effective and efficient. pridobivanje, organiziranje in menedžment virov, pri Within this we have: communication quality, the quality čemer sprejemamo odločitve in odgovornost zanje. of sports services and quality control. This paper will first Športni menedžment upravlja produkcijo in menjavo touch upon the breakdown and management of business športnih storitev. Za produkcijo pa so temeljnega pomena processes. Then we discussed the business model as a poslovni procesi, zato jim bomo namenili posebno
323 QUALITY MANAGEMENT PROGRAMMES IN THE FIELD OF CHILDREN SPORT DEVELOPMENT Iztok RETAR pozornost. Struktura organizacije določa organiziranost proces je torej sestavljen iz številnih razmerij med kadri, športne asociacije, ki temelji na treh stebrih: organizaciji, tehnologijami, kulturami in procesi. S pojmom ravnanje z poslovnih procesih in virih, ki omogočajo izvajanje ljudmi označujemo možnosti povečanja razpoložljivosti, poslovnih procesov. Medtem ko je organizacija smiselno prilagodljivosti in učinkovitosti obstoječih človeških virov, združevanje človeških in drugih virov za smotrno izvajanje ki jih imamo na voljo. Prednost imajo seveda kadri, ki poslovnih procesov in uresničevanje načrtovanih ciljev, imajo široke kompetence ter poznajo rabo tudi sodobne so poslovni procesi zaporedje ciljno usmerjenih aktivnosti, informacijske tehnologije. Poslovni proces je v športni namenjeni uporabi virov. organizaciji sestavljen iz trenažnega procesa in procesa podporih aktivnosti, ki služijo zagotavljanju pogojev za uresničitev športnih in poslovnih ciljev. Večina procesov Katere elemente vsebuje poslovni proces vsebuje naslednje ključne vsebine: v športni organizaciji s poudarkom na 1. Nabava. Proces nabave zajema pridobivanje in organiziranju športnih programov namenjenih menedžment virov, s katerimi lahko uresničujemo otrokom? proizvajanje športne storitve. 2. Trženje. Proces trženja športnih storitev vsebuje Poslovni procesi v športu so standardizirani postopki oglaševanje, prodajo, menjavo, pospeševanje prodaje, del in nalog, ki jih opravljamo z namenom, da racionalno garancije in ponakupne storitve. dosežemo zastavljene poslovne in športne cilje v 3. Finance. Proces finančnega upravljanja vsebuje športni organizaciji (Retar I. 2006). Procesiranje kot oblikovanje cen, obvladovanje stroškov, vodenje sistem postopkov za uresničitev športnih in poslovnih poslovnih knjig in izvajanje plačilnih aktivnosti. ciljev vsebuje: 1. Načrtovanje procesa kot uvajanje - 4. Kadri. Proces upravljanja človeških virov obsega usposabljanje, posodabljanje, spremljanje in nadziranje najmanj izbor, vseživljenjsko usposabljanje, vseh korakov, ki vodijo do ciljev; 2. Analizo trga kot usmerjanje, spodbujanje, nagrajevanje, napredovanje objektivne pristope pri ugotavljanju realnega stanja tako in nadziranje delavcev. ponudbe kot povpraševanja na celovitem delovnem 5. Proizvodnja. Proces proizvajanja športnih storitev je področju; 3. Oceno virov kot sistem ugotavljanja podlag ustvarjanje nove, dodane vrednosti in predstavlja vse za procesiranje produktov (če ne vemo, kje smo, ne tiste korake, ki so potrebni za to, da ustvarimo športno moremo priti kamor želimo); 4. Infrastrukturo kot celovit storitev ali športni proizvod. posnetek športne (ali so naši športni objekti in površine, 6. Kakovost. Proces kakovosti vsebuje elemente, s oprema...prilagojeni in primerni za otroke), logistične (naša katerimi ocenjujemo in preverjamo ter zagotavljamo vozila, komunikacije... primerne in razumljive otrokom) in raven kakovosti pri proizvajanju športnih storitev. druge infrastrukture (poslovni in drugi objekti...); 5. Oceno 7. Distribucija. Proces distribucije obsega mrežo, v kateri programov kot analizo lastnih obstoječih produktov (kaj izvajamo oziroma tržimo športne storitve. znamo in zmoremo otrokom ponuditi in kaj v resnici delamo), analizo produktov ožje in širše konkurence (kaj Poslovni proces sestavljajo: vhod, lastnik procesa, ki drugi na našem področju znajo in delajo) in oceno kadrov nadzira, prevzemniki, ki prevzemajo rezultate, omejitve, s poudarkom na analizi izobrazbe, usposobljenosti, aktivnosti, ki izrabljajo vire, dodana vrednost, strošek, kompetenc in specialnih znanj, motiviranosti in znanja čas, ključni dejavniki uspeha in izhodi. Poslovno ravnanja z ljudmi (kdo dela za nas in kakšne strokovne modeliranje lahko označimo kot proces, ki ga sestavlja kompetence ima ter kako ga spodbujamo za kakovostno izhodiščno stanje, poenostavljanje in optimiziranje delo). obstoječega poslovnega modela organizacije. Izhodiščno modeliranje predstavlja posnetek trenutnega izvajanja poslovnih procesov v organizaciji. Poenostavitev Samo tiste športne organizacije, ki uspešno označuje odpravo izgube časa, racionalno koriščenje razvijajo inovacije obstanejo na vrhu virov in posledično znižanje stroškov ter odpravo šumov. Optimizacija kot zaključna faza pa pomeni Poslovni proces je celota logično povezanih tipizacijo in standardizacijo prenovljenega poslovnega izvajalskih in nadzornih postopkov, katerih posledica procesa. Osnovna sodobna strateška načela je mogoče je načrtovani izdelek ali storitev (Kovačič A., 2002). prepoznati v zavzemanju za povečanje naslednjih Učinkovitost procesa merimo s časom in rezultatom konkurenčnih sposobnosti: vlaganje v razvoj v človeške porabe virov uporabljenih za pretvorbo vhodnih vsebin vire, v ključne tehnologije in v vlaganje v ravnanje s v izhodne. Kakovostno opredeljeni poslovni procesi kupci. Nekaj nasvetov: Povečanje razvoja: priporočamo zagotavljajo izboljšanje uspešnosti delovanja in poslovanja inovacije v poslovnih in športnih procesih, povečanje športne organizacije. Omogočajo obvladovanje stroškov, naložb v nove programe in produkte, povečanje krajše izvajalne čase, boljšo kakovost storitev. Sodobni produkcije športnih storitev z visoko dodano vrednostjo. poslovni procesi so podprti z informatizacijo in so Povečanje produktivnosti: svetujemo uvajanje sistemov sestavni del poslovne identitete, ki je sestavljena iz stalnih izboljšav, vlaganje v razvoj kadrov, modernizacijo poleg procesov še naslednjih med seboj prepletenih poslovanja in uvajanje sodobnih menedžerskih orodij. in odvisnih dejavnikov: kadrov, tehnologije, kulture in Povečanje tehnološkega razvoja in inovacij: menimo, da strukture organizacije (Burke G. in Peppard J., 1995). lahko pospešitev prenosa znanj in primerov dobrih praks Kadri v športu se delijo na poklicne in na ljubiteljske. med organizacijami in inštitucijami znanja (npr. Fakulteto Večino strokovnega dela v slovenskem športu opravi za šport, Inštituti…), vzpostavitev razvojne infrastrukture, razmeroma majhno število poklicnih športnih strokovnih oblikovanje poslovnih koalicij, konkretnih partnerstev delavcev. Ljubiteljski delavci opravljajo predvsem in poslovnih mrež (npr. interesnih združenj, športne prostovoljno delo. Tehnologija v športu opredeljuje zbornice, športnih sindikatov…) pospeši konkurenčnost postopke športne produkcije. Kultura v športu pa določi slovenskega športa. Pospeševanje vlaganj v raziskave način razmišljanja in življenja s podobnimi ali enakimi in razvoj: svetujemo razvoj novih tehnologij in povečanje vrednotami, ki so značilne za šport. Gre za vedenje zahtevnosti storitev. Promocija športa in razvoja posameznika in način sodelovanja v športni organizaciji in športnih organizacij: svetujemo promocijo športa, za stališča posameznika, organizacije in družbe. Poslovni odpravljanje administrativnih ovir, razvoj podpornega
324 QUALITY MANAGEMENT PROGRAMMES IN THE FIELD OF CHILDREN SPORT DEVELOPMENT Iztok RETAR okolja, spodbujanje rasti in povezovanja športnih ugotavljanjem zadovoljstva vaših uporabnikov boste organizacij med seboj v iskanju sinergijskih učinkov. lažje uspešno načrtovali izboljšanje vaših programov, ki bodo bolje izpolnili potrebe, pričakovanja in želje vaših najpomembnejših članov in morda boste tudi S kazalniki uspešnosti poslovanja v športu pridobili nove. Oblikovanje učinkovitih strategij z ugotavljamo objektivno vrednost našega dela namenom doseganja zastavljenih ciljev sodi med ključne razvojne naloge vsake organizacije. Zato potrebujete Sistem uravnoteženih kazalnikov nam omogoča objektivno oceno zadovoljstva vaših uporabnikov z primerjave v času in med drugimi športnimi organizacijam. vašimi storitvami. Z izbranimi anketami, usmerjenimi Umetnost in uspešnost postavitve prave strategije z razgovori, intervjuji lahko verodostojno ugotovite kako nenehnimi izboljšavami je v postavljanju pravih vprašanj. in koliko so z vašimi storitvami zadovoljne vaše članice, Strategijo doseganja zastavljenih ciljev bomo najlažje partnerji, sponzorji...; katere so najpogostejše ovire pri oblikovali, če opredelimo bistvena področja oziroma nivoje izvajanju vašega poslanstva in kako se uresničujejo delovanja organizacije. Priporočam uvajanje upravljanja pričakovanja vaših partnerjev, ko sodelujejo z vami. Na petih nivojev: finančni nivo, nivo uporabnikov segmentiran podlagi proučitve pridobljenih podatkov lahko pripravite glede na športni trg, nivo poslovnih procesov, nivo predlog pobud in usmeritev kako izboljšati vaše programe upravljanja marketinga, nivo ravnanja z ljudmi. Načrt in povečati zadovoljstvo vaših članov. Priporočam še fizičnih ciljev predstavlja osnovo za spremljanje izvajanja rabo notranje presoje v načrtovanih časovnih okvirih strategije, projekta in končne ocene njegove uspešnosti z namenom, da se ugotovi ali sistem vodenja ustreza ter posredno s tem omogoča menedžment kakovosti. V zahtevam standardov, ki opredeljujejo raven kakovosti načrtu se podrobno navedejo indikatorji – kazalniki, ki jih športnega društva. Presoja naj se ali se učinkovito potrebujemo pri spremljanju in ocenjevanju uspešnosti izvajajo zastavljena notranja pravila in sklepi upravnih ter projekta. Izbor primernih kazalnikov znaša od 3 do 5 strokovnih organov in seveda zakonske in druge zahteve. kazalnikov za ključna področja oziroma prej omenjene Pri načrtovanju notranjih presoj je smiselno upoštevati nivoje. Za vsak kazalnik določimo pogostnost opazovanja pomembnost in vpliv presojanih področij na kakovost tekom leta in predpišemo natančno obliko prikazovanja. delovanja in rezultate prejšnjih presoj. Notranje presoje Odličen kazalnik je tisti, ki nam takoj zgovorno pove, naj izvajajo usposobljeni presojevalci, ki so izbrani tako, ali uresničujemo zastavljeni cilj oziroma se od njega da zagotavljajo objektivnost in nepristranskost presoje. oddaljujemo. Indikatorji morajo biti opredeljeni skladno Bistvo notranje presoje je namreč v oblikovanju ukrepov z realnim stanjem, kar pomeni, da so merljivi, časovno za odpravo morebitnih ugotovljenih odstopanj od opredeljeni in seveda uresničljivi. standardov kakovosti v društvu.
Št. kazalnika/ termini 1/2010 Vmesni termin: prva Končni termin: polovica sezone zaključek sezone Naziv kazalnika Zadovoljstvo uporabnikov-staršev otrok, ki obiskujejo program Vrsta kazalnika Rezultati ankete Izhodiščno stanje 75% staršev je bilo doslej zadovoljnih s programom Pričakovani rezultat Povečanje na 80% zadovoljnih staršev Opis kazalnika V oceni izraženo zadovoljstvo uporabnikov s storitvijo (od 1-nezadovoljni do 5 - zelo zadovoljni) Merjenje zanesljivosti 60% odzivnost je minimalno število odgovorov kazalnika na anketo, da jo presojamo kot primerno
Primer: Nivo uporabnikov – ciljna skupina: starši Literatura: otrok, ki vadijo v športnem klubu; namen: ugotavljanje zadovoljstva strašev s programom za otroke, oblika: BURKE, G., in PEPPARD J. Examining business process re- anonimna pisna anketa engineering, London, 1995, Kogan. Prav gotovo vas zanima mnenje vaših deležnikov KOVAČIČ, A. Prenova poslovnih procesov, Ljubljana, 2002, ali ste na primer, če govorimo o športnih programih Inštitut za poslovno Informatiko, Ekonomska fakulteta v Ljubljani. za otroke, izbrali pravi termin, ustrezno lokacijo s RETAR, Iztok, Uspešno upravljanje športnih organizacij, Koper, parkiriščem, višino kotizacije, primerne vsebine glede 2006, Univerza na Primorskem, Znanstveno raziskovalno na starost, ustrezne kategorije, prave podporne storitve središče Koper. in še bi lahko naštevali. S preglednim in objektivnim
325 VPLIV OBRAVNAVE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI NA GIBALNI RAZVOJ Simona ROGIČ OŽEK
VPLIV OBRAVNAVE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI NA GIBALNI RAZVOJ THE INFLUENCE OF TREATMENT OF CHILDREN WITH SPECIAL NEEDS ON MOTOR DEVELOPMENT
ROGIČ OŽEK Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana
Abstract navzoč cilj in povezava z gibalnim razvojem je bistvena. Gibalni razvoj predstavi predvsem v luči pridobivanja The author explores some characteristics of children izkušenj in učenja na lastni koži ter ne toliko v obliki with special needs as additional obstacles in motor tekmovanja in športnih rezultatov. Športna vzgoja s tem development of these children. Motor development is ozadjem prispeva velik del k uresničevanju vzgojnih ciljev. dealt with in the light of psycho-social development Avtorica se pri tem opira na svoje raziskovalno delo in of the children through the processes of separation praktične izkušnje pri delu z različnimi skupinami otrok s and individualization. The processes of separation posebnimi potrebami. Te zakonitosti lahko do neke mere and individualization reveal the child's personality prenesemo tudi na splošno populacijo otrok. development. Treatment of children with special needs is Ključne besede: obravnava otrok s posebnimi most often characterized by parental and professionals' potrebami, gibalni razvoj, prezaščitenost ali overprotection which hinders the development of hiperprotektivnost, psihosocialni razvoj, vzgojni načrt. an independent and autonomous personality of the child. The analysis of the processes of separation and individualization shows that overprotection, through its 1. Proces separacije in individualizacije effect on motor development, significantly contributes to poorer psycho-social development of children with special Razvojni proces separacije in individualizacije, needs, which has been proven by the author's research katerega avtorica je Margaret S. Mahler, predstavlja findings. pomemben teoretični koncept razvoja otroka. Mahlerjeva The author states in the conclusions that motor je pomembna predstavnica teorije objektnih odnosov, development plays a significant role in the development ki poudarja, da se otrokova notranja struktura razvije of personality. Personality development is a common prek odnosa s pomembnimi drugimi, s procesom goal in primary school Behaviour development and internalizacije. Gre za moderno psihoanalitično teorijo, ki intervention plans and it is essentially related to motor je fokus zanimanja iz ponotranjenega konflikta prestavila development. Motor development is dealt with primarily na kontakt oziroma odnos s pomembnimi drugimi. from the perspective of experiential learning and less in Mahlerjeva (1975) je razvojni proces do tretjega leta that of competition or sport results. On these grounds otrokove starosti, ko se zgodi tako imenovano psihološko physical education contributes a lot to achieving the aims rojstvo in otrok postane individuum, imenovala proces of behaviour development and education. The author has separacije in individualizacije ter ga predstavila kot grounded her findings on original research and practical proces, ki poteka v naslednjih fazah: experience with different groups of children with special • Avtizem do 6. tedna. needs. To certain extent her findings can be applied to the • Simbioza od 6. tedna do 6. meseca. general population of children. • Začetek separacije in individualizacije od 6. Key words: intervention in children with special needs; meseca do 3. leta. motor development; overprotection; psycho-social • Končna separacija in individualizacija ter development; behaviour development and intervention psihološko rojstvo. plan. Pomembni fazi sta simbioza in začetek separacije in individualizacije, ki zajema še štiri podfaze: • Diferenciacija od 6. do 10. meseca. Izvleček • Prakticiranje od 10. meseca do 16. meseca. • Približevanje od 16. do 24. meseca. Prispevek izpostavi nekatere značilnosti obravnave • Proti konstantnosti objekta, tretje leto. otrok s posebnimi potrebami in jih predstavi kot dodatno Simbioza je obdobje, ko otrok ne loči med sabo in oviro pri gibalnem razvoju otroka. Pomen gibalnega objektom, in predstavlja ščit pred zunanjim svetom. razvoja predstavi v luči psihosocialnega razvoja otrok prek V simbiozo preide otrok v drugem mesecu, po fazi procesa separacije in individualizacije. Proces separacije avtizma, kjer gre za halucinatorno neznajdenje in iskanje in individualizacije pokaže, kako se razvija otrokova ravnotežja z zadovoljevanjem potreb. Iz dobre simbioze osebnost. Obravnava otrok s posebnimi potrebami otrok preide v fazo diferenciacije, kjer že začne ločiti je pretežno obarvana s starševsko in profesionalno med sabo in objektom in kjer dobi oče pomembno vlogo, prezaščitenostjo, kar ovira razvoj samostojne in ko vabi otroka zunaj simbioze. Sledi faza prakticiranja, avtonomne osebnosti otroka. Kot pokaže analiza ki je pogojena z razvojem gibalnega aparata in otroka procesa separacije in individualizacije, prezaščitenost žene stran od objekta, pri čemer si otrok nabira izkušnje. ali hiperprotektivnost zaradi vpliva na gibalni razvoj Pri raziskovanju in eksperimentiranju naleti otrok na pomembno prispeva, da so otroci s posebnimi potrebami nevarnosti in ker še nima občutka, da bo objekt še tam, v psihosocialnem razvoju slabše razviti. To potrjuje tudi ko se bo on oddaljil, se vrača k objektu po novo energijo, avtoričina lastna raziskava. občutek varnosti in pomiritev za nadaljevanje prakticiranja: Avtorica tako v zaključku ugotavlja pomembno vlogo temu pravimo faza približevanja. V obdobju, ko otrok gibalnega razvoja pri razvoju osebnosti. Razvoj osebnosti prakticira in se vrača, je zelo pomembna reakcija objekta. pa je prek vzgojnih načrtov v osnovnih šolah spet zelo Hiperprotektivna ali preveč agresivna reakcija brez
326 THE INFLUENCE OF TREATMENT OF CHILDREN WITH SPECIAL NEEDS ON MOTOR DEVELOPMENT Simona ROGIČ OŽEK podpore in pomiritve bo najverjetneje zavrla razvoj. se otroku zaradi njegove posebnosti ne bo kaj zgodilo. »Hiperprotektivnost in prepogosta svarila pa tudi V pretirani vnemi zaščititi otroka se pogosto zgodi, da brezbrižnost utegnejo otroka močno zavreti na tem starši pretiravajo in ščitijo otroka tudi takrat, ko to ne bi področju. Ni zanemarljivo vprašanje, kakšno podobo bilo potrebno. Na otroka se gleda kot na nebogljenega, o obdajajočem svetu in sebi si otrok ustvarja ob ki nič ne zmore in nič ne sme. Onemogoča se mu tako prakticiranju in približevanju. Slednje odločilno vpliva na doživeti prijetne izkušnje (kako uspeti, nekaj doseči z proces formiranja identitete.« (Praper, 1999, str. 110) lastnim naporom) kot hkrati tudi neuspeti in se iz tega Nadaljevanje razvoja gre proti konstantnosti objekta, nekaj naučiti. Predvsem to, kaj zmorejo in kaj ne ter kjer otrok preverja konstantnost in krepi toleranco za kakšen je svet okoli nas. To se kaže v hiperprotektivni separacijsko bojazen. V tretjem letu doseže otrok stopnjo vzgoji, ki ima v kontekstu procesa separacije in konstantnosti objekta, ko ponotranji svoje lastnosti, in individualizacije posebno mesto. Številni avtorji (Green tako doseže lastno identiteto ter primarno avtonomnost. and Solnit, po Thomasgard and Metz, 1997, Holmbeck Če pride pri kateri od faz do zastoja zaradi kakršnih koli idr. 2002, R. Ožek, 2004, Kuhar, 1993) namreč navajajo, razlogov, obstaja velika verjetnost razvoja patološke da so otroci s posebnimi potrebami bolj hiperprotektirani organizacije osebnosti, saj oviran vstop v simbiozo kot drugi otroci. Prav tako kot obstaja starševska pripelje do psihotične organizacije osebnosti, oviran izstop hiperprotektivnost, obstaja tudi profesionalna. Zanjo iz simbioze pomeni mejno organizacijo osebnosti, težave obstajajo takšni in drugačni razlogi, tudi sama sem o tem pri procesu separacije in individualizacije pa pripeljejo do že večkrat pisala (R. Ožek, 2006a, 2006b, 2007, 2008). nevrotične organizacije osebnosti (Kernberg, 1976, po Neuman je že leta 1962 (po Neuman, 1976) poudarjal, da Praper, 1999). fizična hiba »per se« še ne pomeni psihosocialnih motenj, medtem ko samovrednotenje in socialna devalvacija take motnje povzročata. To pomeni, da naš odnos do otrok in 1. Značilnosti obravnave otrok s posebnimi način obravnave otrok s posebnimi potrebami bistveno potrebami bolj vpliva na razvoj otrokove osebnosti kot pa sama posebna potreba, ki jo določen otrok ima. Obravnava torej Odzivi okolja, tako starševskega kot profesionalnega, vpliva na psihosocialni razvoj otroka in v nadaljevanju bom na otroka s posebnimi potrebami so številni. Na tem prek procesa separacije in individualizacije pokazala, kako mestu se bomo ukvarjali s tistimi, ki neposredno vplivajo obravnava vpliva na gibalni razvoj in oba skupaj na razvoj na proces separacije in individualizacije, ki je za izgradnjo osebnosti. psihične strukture tako pomemben. Ob rojstvu otroka s posebnimi potrebami se družina sooča in prilagaja na otrokovo posebnost. Šok, zmedenost, krivda, 2. Vpliv na gibalni razvoj strah, žalost idr. povzročajo družini težave pri pozitivni čustveni navezanosti na otroka, saj je šele v procesu Vloga gibalnega razvoja kot takega na posameznikov adaptacije na nastalo situacijo, ki poteka po korakih. celostni razvoj je pomembna. Moten gibalni razvoj Poleg tega, da ima mati težave s svojim odnosom, se bistveno pripomore k motnjam na drugih področjih in te težave še poglobijo, ko podobne težave zaradi svojih tako tudi pri razvoju psihične strukture. Razvoj motorike konstitucionalnih značilnosti pokaže tudi otrok, saj ji ne pa ima svojo vlogo pri izgradnji strukture ega, saj skozi daje občutka, da je dobra in uspešna mati, kar mati zdaj integracijo zaznavanja in afektov nastaja dinamika še posebno potrebuje. Dodatne težave povzročajo tudi ida, medtem ko pri prepletanju perceptivnih vsebin z tako imenovane nasilne separacije, saj se mora otrok motorično akcijo v senzomotorične sheme gradimo zaradi številnih hospitalizacij (različni zdravniški posegi v strukturo ega (Praper, 1999). Okvare senzoričnih in zgodnjem otroštvi, ki so jim podvrženi otroci s posebnimi motoričnih funkcij pri otrocih s posebnimi potrebami so potrebami) umakniti iz varnega doma in konstantnega velik dejavnik tveganja. Pomen senzorike je med drugim odnosa. Številne obravnave silijo otroka v številne stike v sprejemanju dražljajev in je podlaga za povezovanje, s tujimi ljudmi v najbolj občutljivem obdobju, ko bi otrok navezanost in stik. Na podlagi tega se razvijeta zaupanje potreboval konstanten odnos z eno osebo. Hospitalizacije in simbioza, ki sta bistveni za uspešen začetek procesa in s tem dodatna izguba mobilnosti igrajo prav tako separacije in individualizacije. Okvara senzoričnih funkcij pomembno vlogo kot primarna bolezen (Rutter, po posredno pripomore k neizpeljanemu procesu separacije Neuman, 1976). V procesu separacije in individualizacije in individualizacije. Za uspešen začetek in izpeljavo igra pomembno vlogo tudi oče, ki vabi otroka iz simbioze procesa separacije in individualizacije pa je bistvena z materjo ter skupaj z njim prakticira in eksperimentira. tudi motorika, ki otroku omogoča lastno aktivnost, Usmerja ga v aktivnosti zunaj simbioze. Pri otrocih s prakticiranje, eksperimentiranje, samostojnost, iniciativo posebnimi potrebami, ko je prakticiranje moteno, oče … Okvara motoričnih funkcij vse to onemogoča in lahko ne najde svoje vloge oziroma se z njo težko identificira prinese moten proces separacije in individualizacije ter kot (Peljhan, 2002). Poleg omejenega gibanja (zaradi gibalne posledico tega patološko psihično strukturo. oviranosti, slepote in gluhote, ki omejuje gibanje tudi Namen tega prispevka je, da postavi obravnavo zaradi strahu) pri otroku tako k podaljšani simbiozi otrok s posebnimi potrebami kot še dodatno oviro pripomore tudi oče, ki se v dani situaciji ne znajde. Tako pri gibalnem razvoju. Videli smo, da je pri otrocih s otrok ostaja v simbiozi ter težko prehaja skozi druge posebnimi potrebami motorika že sama po sebi, ne faze procesa separacije in individualizacije. Poleg tega, glede na obravnavo, vzgojo in odnos, motena. Ko da obstaja nevarnost, da otrok iz teh razlogov ostaja pa dodamo še obravnavo v obliki hiperprotektivnosti v simbiozi, se pogosto dogaja, da se starši predvsem oziroma prezaščitenosti, ki v procesu separacije in zaradi občutkov sramu in krivde zapirajo v svoj svet individualizacije dodatno onemogoča prakticiranje, je in se s tem socialno izolirajo. Tak način adaptacije na gibalni razvoj še bolj ogrožen. Hiperprotektivnost namreč življenje z otrokom s posebnimi potrebami samo še otroku onemogoča, da bi samostojno preizkušal svoje poslabša možnosti za eksperimentiranje in prakticiranje gibalne in druge sposobnosti, zato jih tudi ne more razviti. otroka ter pridobitev izkušenj o realni podobi sebe in Videli pa smo, kako pomemben je gibalni razvoj v luči sveta. Pri otrocih s posebnimi potrebami je v ospredju prakticiranja v procesu separacije in individualizacije. zagotoviti varnost otroka, saj je stalno navzoč strah, da Različni avtorji (Cadman, po Davis 1987, Peljhan, 2002
327 THE INFLUENCE OF TREATMENT OF CHILDREN WITH SPECIAL NEEDS ON MOTOR DEVELOPMENT Simona ROGIČ OŽEK
...) navajajo, da imajo otroci s posebnimi potrebami veliko Literatura več psihosocialnih težav (2- do 5-krat) v primerjavi z otroki brez posebnih potreb, in razloge je treba iskati tudi na Davis, H. (1998). Pomozimo bolesnoj deci. Priručnik za roditelje področju obravnave otrok s posebnimi potrebami tako v kronično bolesne djece ili djece sa teškočama u tjelesnom ili primarnem okolju kot v drugih institucijah. duševnom razvoju. Jastrebarsko: Naklada Slap. Holmbeck N G, Johnson Z, Willis K L, McKernon W, Rose B, Erklin S, Kemper T.(2002) Observed and Perceived Parental Overprotection in Relation to Psychosocial Adjustment 3. Zaključek in Preadolescents With a Physical Disability. Journal of Consulting and Clinical Psychology, Arlington, 70 (1). Osnovne šole v Sloveniji so v zadnjem času morale Kuhar, D. (1993). Pogovori s starši gluhih in naglušnih otrok. pripraviti vzgojne načrte, po katerih bodo usmerjale svojo Ljubljana: Dan. vzgojno dejavnost. Z vzgojo razvijamo otrokovo osebnost Mahler M, Pine F, Bergman A. (1975). The psychological Birth of in cilj vsake vzgoje bi moral biti samostojna in avtonomna Human Infant. London: Hutchinson. osebnost otroka, ki bo sposoben za odraslo življenje. S Neuman Z. (1976). Psihologija telesno prizadetih. Ljubljana: tem prispevkom želim opozoriti tudi na pomen gibalnega Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Pedagoško razvoja v luči osebnostnega razvoja in vzgojnega znanstvena enota za psihologijo. Peljhan M. (2002) Telesna prizadetost kot rizični dejavnik delovanja v osnovnih šolah. Če nam je v prispevku uspelo psihosocialnega razvoja v najzgodnejšem obdobju. Kamnik: videti, da je pomembno za razvoj samostojne osebnosti, Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (interno kar bi moral biti osrednji cilj vsakega vzgojnega načrta, gradivo). prakticiranje v smislu gibanje zaradi pridobivanja izkušenj Praper P. (1999). Razvojna analitična psihoterapija. Ljubljana: in ne samo gibanje zaradi športnih rezultatov, potem je Inštitut za klinično psihologijo. moj cilj dosežen. Zelo pomemben dejavnik, ki se tako R. Ožek, S.(2004). Razvojni proces separacije in individualizacije izpostavlja, pa je gibanje in razvoj gibanja skozi športno pri gibalno oviranih osebah. (Magistrsko delo). vzgojo zato, da postanejo vsi otroci samostojne in Ljubljana:Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za avtonomne osebnosti, in ne zato, da bodo postali nekateri psihologijo. R. Ožek, S. (2006). Hiperprotektivnost v institucionalni vzgoji. športniki in dosegali pomembne športne rezultate. Prav Socialna pedagogika, 10 (2), str. 217-230. tako je poudarek na vsi, ne glede na posebne potrebe R. Ožek, S. (2006). Hiperprotektivnost kot dejavnik sindroma in športno nadarjenost otrok. Vsi potrebujejo in na tak izgorevanja. Defektologica Slovenica, 14 (3), str. 69-74. način dobijo izkušnje skozi prakticiranje oziroma gibanje. R. Ozhek, S. (2008). Overprotection and adolescents with Cilj je torej izkušnja in ne športni rezultat in ta izkušnja je phyisical disabilities. Journal of special education and pomembna za razvoj osebnosti in ne za športno kariero. V rehabilitation, 1-2, str. 100-106. tej luči je od učiteljev športne vzgoje odvisno, kako bodo R. Ožek, S. (2007). Hiperprotektivnost kot nadomestek strokovne videli svojo vlogo pri vzgojnih načrtih šole. odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem procesu. Sodobna pedagogika, 58 (124), str. 360-367 Thomasgard M, Metz P. (1997). Parental Overprotection and its relation to perceived child vulnerability. American Journal of Orthopsychiatry, Albany; 67 (2): 330-335.
328 VPLIV OKOLJA NA PSIHO-SOCIALNE PODLAGE V GIBALNEM RAZVOJU OTROKA S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI Marjana ROJNIK
VPLIV OKOLJA NA PSIHO-SOCIALNE PODLAGE V GIBALNEM RAZVOJU OTROKA S ČUSTVENIMI IN VEDENJSKIMI MOTNJAMI THE INFLUENCE OF THE ENVIRONMENT ON PSYCHO-SOCIAL BASE IN PHYSICAL DEVELOPMENT OF THE CHILD WITH EMOTIONAL AND BEHAVIOURAL DIFFICULTIES
Marjana ROJNIK OŠ Veržej
Izvleček z motnjami vedenja in osebnosti osnovne šole Veržej, jim je potrebno program športne vzgoje čim bolj prilagoditi, v V prispevku skušam najti povezavo med otrokovim ospredju pa mora biti individualno obravnavanje otrok. razvojem v zgodnjem in srednjem otroštvu in vplivom V sklopu Osnovne šole Veržej deluje tudi vzgojni dom, okolja na njegova poznejša odstopanja v razvoju, kjer bivajo otroci s posebnimi potrebami, s čustvenimi in predvsem razvoj v smeri vedenjskih in čustvenih motenj. Iz vedenjskimi motnjami. Obiskujejo večinsko osnovno šolo. prakse je razvidno, da je vpliv okolja močan. Posledice so Na podlagi literature bom skušala najti vzroke, ki v vidne, če je vpliv okolja negativen, pozitiven ali pa je okolje nekem obdobju zaradi vplivov okolja ločijo otroka od samo po sebi nevzpodbudno za otrokov razvoj. Na dveh otroka s posebnimi potrebami. Opažam namreč, da imajo primerih vzgojnega zavoda Veržej skušam najti teoretične nekateri otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami kar povezave vpliva okolja, ki se kažejo v otrokovi motnji. precej problemov pri gibanju, kar pa se potem še bolj Ključne besede: gibalni razvoj otroka, vpliv okolja, izraža pri športni vzgoji. čustvene in vedenjske motnje Papalia (2003) navaja, da je človek družabno bitje. Od rojstva se razvija v družbenem in zgodovinskem okolju. Dojenčkovo neposredno okolje je družina. Na družino pa Abstract delujejo širši in spreminjajoči se vplivi soseske, skupnosti in družbe. Pojavljajo se razlike v življenjskih slogih in In my contribution I try to find the link between the okoljih, kjer živijo: v domovih, skupnostih in širši družbi child’s development in his early and middle childhood and okoli njih. the influence of the environment on his later deviation in Horvat (2000) navaja, da nevrotično osebnostno development, especially the development in the direction strukturo ugotavljamo takrat, ko oseba kaže znake of emotional and behavioural difficulties. The influence zavrtosti na tak način, da ne uspe zadovoljiti svojih of the environment is big as is seen in the real life. And normalnih razvojnih teženj, ne zna na primeren način the consequences can be seen if the influence of the izraziti svojih interesov, ne zna se prilagajati, slediti environment is negative, positive or if the environment by skupnim ciljem. Samopodoba je negativna, nevrotično itself isn’t encouraging for the child’s development. I try to ozadje prikrivajo z demonstrativnim vedenjem. discover the theoretical link between the influence of the Vzroki te motnje so v zgodnjem razvoju in so različni: environment seen as the child’s disorder on two examples –– nihanje v čustvenem odnosu staršev do otrok, from VIZ Veržej. –– ambivalenten odnos staršev do otrok, Keywords: child’s physical development, influence of –– prevelika pričakovanja staršev do otrok, the environment, emotional and behavioural difficulties –– večkratno menjavanje materinske ali očetove figure, –– zgodnja selitev iz ene družine v drugo, –– preveliki pritiski staršev ob razvojnih težavah, Predmet in problem prispevka: vpliv okolja na gibalni –– pretirano vzgajanje, ki lahko privede do nasprotnega razvoj pri otroku z vedenjskimi in čustvenimi motnjami vedenja. Cilj prispevka: vpliv okolja na psiho-socialne podlage Disocialna osebnostna struktura predstavlja v gibalnem razvoju otroka s čustvenimi in vedenjskimi stopnjevalno posledico čustveno motenega razvoja. motnjami Osebnostna naravnanost je pretežno disocialna, vrednote Metodologija: študija dveh primerov so negativne, mladostnik se identificira z negativnimi liki in je brez občutkov krivde. Otroci ali mladostniki se ravnajo Šterman (2004) v svoji diplomski nalogi dokazuje izključno po lastnih težnjah, so maščevalni, nezaupljivi, na rezultatih športno vzgojnega kartona, da se nekateri surovi in sovražni do okolice. So akterji disocialnih akcij, rezultati med učenci z motnjami in populacijo otrok brez ne želijo se spremeniti in imajo visoke, nerealne cilje. motenj v razvoju statistično značilno razlikujejo. Rezultati Vzrok je lahko: učencev brez motenj vedenja in osebnosti osnovne šole –– izrazito odklonilen odnos staršev do otrok v zgodnjem Veržej so v primerjavi z republiškim povprečjem statistično razvoju, značilno boljši v skoku v daljino, poligonu nazaj in teku –– zapostavljanje in odklanjanje otroka s strani staršev, na 60 m, statistično značilno slabši pa v vesi v zgibi. zaradi česar ne morejo razviti občutka pripadnosti in Rezultati istih učencev so v primerjavi z republiškim sprejetosti, povprečjem statistično značilno boljši v poligonu nazaj ter –– izpostavljenost surovosti in sovražnosti okolja, slabši v tapingu in vesi v zgibi. Tako učenke kot učenci z –– močne čustvene obremenitve v otrokovem zgodnjem motnjami vedenja in osebnosti osnovne šole Veržej so v razvoju. primerjavi z republiškim povprečjem v večini motoričnih –– testov značilno slabši, v nobenem motoričnem testu pa Študija dveh primerov v Vzgojnem domu Veržej niso statistično značilno boljši od republiškega povprečja. Primer 1: Učenec vzgojnega doma Veržej je bil rojen v Glede na telesne značilnosti in gibalne sposobnosti otrok družini, kjer je mati imela probleme s psihičnim zdravjem.
329 OF THE CHILD WITH EMOTIONAL AND BEHAVIOURAL DIFFICULTIES … Marjana ROJNIK
Občasno se je bolnišnično zdravila na psihiatriji. Oče je vsem so ga podpirali in ga vzpodbujali. Takrat je začel živel z družino do otrokove starosti tri leta. Takrat je zaradi obiskovati vrtec, kjer so se začele kazati prve težave. Imel materinih težav otrok bil poslan v rejniško družino. Do je preveliko telesno težo, bil je okoren in neroden, nič svojega šestega leta je zamenjal dve rejniški družini. se mu ni ljubilo. Ko je bil vsega naveličan, je kar odšel iz Otrok je z rojstvom podedoval določene razvojne prostora. V sodelovanju s starši so ga skušali motivirati, značilnosti. Okolje pa je takrat šele začelo vplivati nanj. da bi manj jedel, da bi se več gibal. Mati je težko obvladovala sama sebe, za otroka ji je Ob vstopu v šolo sta se starša ločila. Fant je ostal zmanjkovalo časa, volje in znanja. Čeprav ji je veliko pri materi. V tem času so se znanim težavam priključile pomagala njena mama (otrokova babica), je otrok že kot še težave z nemirom, impulzivno vedenje, ki je včasih dojenček bil velikokrat sam. V obdobju, ko bi naj razvil bilo popolnoma nekontrolirano. Uram športa se je skušal navezanost na starše, ni bilo jasno, kdo bi to naj bil, saj se izogniti z najrazličnejšimi izgovori. Brez veze mu je bila je zamenjalo preveč skrbnikov. kakršnakoli fizična dejavnost. Trud učiteljice je bil zaman. Pri treh letih so ga dali v rejniško družino, kjer ni bil V drugem razredu je mati poiskala pomoč na Centru deležen čustvene topline. V tej družini je bil tudi fizično za socialno delo, saj je izgubila starševsko avtoriteto zlorabljen, saj so ga pretepali. Pojavili so se znaki pri svojem otroku, ki je ni več niti ubogal niti upošteval. hiperaktivnosti, kar mu je povzročalo še dodatne težave. Pri fantu se je pojavila še agresija. Bilo ga je težko Deček se je umikal sam vase, čeprav sta bila poleg njega obvladovati. v rejništvu še dva otroka. Imel je težave pri hoji, saj se je Do šestega razreda se mu je nabralo toliko težav kar naprej spotikal. Tudi s prijemanjem drobnih predmetov in problemov, da je bil prešolan v naš vzgojni zavod. je imel probleme, kerj mu je vse padlo iz rok. Pričakoval je, da bo vse tako, kot bo želel on. V vzgojni Iz tretje rejniške družine je deček šel v šolo, kjer so skupini so ga hitro postavili na realna tla, mu določili meje se že na začetku njegove težave stopnjevale predvsem in ga seznanili z ukrepi, če jih ne bo upošteval. S šolskim pri športni vzgoji. Sošolcem skakanje ni predstavljalo uspehom ni imel večjih problemov, razen pri matematiki težav, naš otrok pa tega nikakor ni obvladal, čeprav in športu. Zaradi svoje visoke postave in veliko preveč mu je učiteljica skušala pomagati. Velik problem so bili kilogramov je deloval zelo dominantno. Pri urah športa tudi sonožni poskoki, metanje in lovljenje žoge. Kljub je na začetku skušal s svojimi preizkušenimi izgovori, a vsem tem težavam pa je fant rad sodeloval pri športnih njegovim poskusom športni pedagog ni popustil. Seznanil aktivnostih, ki niso bile strukturirane. ga je z zahtevami predmeta in njegovimi dolžnostmi. Pri Vsako leto je napredoval v svojih spretnostih. V urah je sodeloval po svojih sposobnostih in le še redko četrtem razredu je že dobro lovil žogo in jo znal tudi je sam pri sebi mrmral zaradi previsokih zahtev. Začel je metati. V igri med dvema ognjema je bil enakopraven član igrati odbojko pri interesni dejavnosti in celo kolesariti. ekipe. Tudi sošolci so ga začeli bolje sprejemati in ga niso V tem primeru je bilo otrokovo okolje v zgodnjem kategorično odklanjali, čeprav so bile njegove vedenjske razvojnem obdobju pozitivno in stimulativno, vendar težave težko obvladljive. je očitno šlo nekaj narobe. Starši so mu dovoljevali Fant je danes star dvanajst let in ni več učenec naše prenajedanje, ki ga je pripeljalo do prevelike telesne teže. šole. Prešolan je bil v drug zavod, kjer niso opazili kašnih Očitno mu niso postavili meja, ki bi jih moral upoštevati. posebnosti na gibalnem področju, čeprav ga še vedno Zato ugotavljam, da tudi primarno okolje mora delovati ocenjujejo kot okornega. po določenih zakonitostih, da lahko otrok razvije svoje Na tem primeru lahko ugotovim, da je v določeni sposobnosti in lastnosti. Tudi preveč dobrega iz okolja, ki obdobjih otrokovega razvoja prišlo do ''nesporazuma'' v nima meja, ne vpliva na otroka najbolje. njegovem okolju, ki nikakor ni bilo stimulativno zanj. Še za njegove primarne potrebe ni bilo poskrbljeno, kaj šele za normalen psihosocialni razvoj. Imel je smolo, da je Zaključek slabo okolje zamenjal še za slabše in na ta način je njegov razvoj potekal po naravnih zakonitostih, brez pozitivnih Starši, učitelji in vzgojitelji se moramo zavedati, da stimulansov iz okolja. Fant pa nam dokazuje, da se pozitivno okolje zelo pomembno vpliva na psiho-socialni določene razvojne zamude da nadoknaditi pozneje, a ne razvoj otroka, da lahko razvije gibalno kompetentnost. do potankosti. Po mojem mnenju je tu pomembna vloga učitelja, saj s pozitivno motivacijo lahko doseže tudi to, da ''neroden'' otrok sodeluje z drugimi otroki. Skoraj redno Literatura se namreč dogaja, da se v višjih razredih osnovne šole takšni učenci izogibajo uram športne vzgoje. Tudi v tem Horvat, M. (ur.). (2000). Delo z vedenjsko in osebnostno motenim primeru odigra pomembno vlogo športni pedagog. otrokom in mladostnikom. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Primer 2: Drugi učenec vzgojnega doma Veržej pa Papalia, D. E. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy. Šterman, A. (2004). Analiza nekaterih gibalnih sposobnosti in je izhajal iz popolnoma drugačnega okolja kot učenec telesnih značilnosti otrok z motnjami vedenja in osebnosti na iz prejšnjega primera. Rojen je bil v družini, kjer so se Osnovni šoli Veržej. Diplomsko delo, Ljubljana: Univerza v do njegovega četrtega leta okrog njega trudili oče, mati, Ljubljani, Fakulteta za šport. brat in še kakšen sorodnik. Ničesar mu niso odrekli, v
330 GIBALNI MOTIV VZGOJITELJIC V PROSTEM ČASU IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE V VRTCU … Mojca ROSTOHAR, Miran MUHIČ
GIBALNI MOTIV VZGOJITELJIC V PROSTEM ČASU IN NJEGOV VPLIV NA OTROKE V VRTCU PHYSICAL ACTIVITY OF KINDERGARDEN TEACHERS IN THEIR FREE TIME AND ITS INFLUENCE ON PRE-SCHOOL CHILDREN
Mojca ROSTOHAR, Miran MUHIČ
POVZETEK osnovno raven telesne pripravljenosti. Športna rekreacija je v sodobnem svetu pomembna sestavina zdravega načina V raziskavi smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, življenja mnogih ljudi ne glede na spol, starost, izobrazbo, kakšen je gibalni motiv vzgojiteljic v njihovem prostem poklic, družbeni status … času in ali ta vpliva na količino načrtovanih gibalnih/ Tudi otroci imajo v sebi nagon, ki jih sili h gibanju. športnih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo To prvotno gibanje se izraža predvsem v igri. Zato bi ugotovili, kako pogosto, kdaj, koliko časa, kje in zakaj so morali pri delu z otroki delati na športnih aktivnostih kot vzgojiteljice gibalno/športno ne/aktivne v svojem prostem indirektnem usmerjevalcu k življenjskemu smislu. Če času, kako pogosto in kje izvajajo gibalne/športne poznamo motivacijo otrok, lahko veliko bolj kvalitetno dejavnosti in kako zanje motivirajo otroke v vrtcu, ali izvajamo gibalne/športne dejavnosti. Če se namreč otroku gibalni motiv vzgojiteljic vpliva na njihovo delo z otroki na že zelo zgodaj uspe pričarati skrivnost gibalnih/športnih gibalnem/športnem področju. Za pridobivanje podatkov aktivnosti in se otrok posledično zaljubi v življenje, je to smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razdelili gotovo dobra podlaga za nadaljnje življenje, iz katere vzgojiteljicam v 5 krajih v Sloveniji (Ljubljana, Maribor, bo črpal tudi veliko drugih smiselnih vsebin in negoval Kranj, Izola in Krško). Na podlagi dobljenih rezultatov je vrednote, kot so samospoštovanje, ljubezen, lepota, bilo ugotovljeno, da se vzgojiteljice v povprečju gibajo resnicoljubnost itd. približno enako kot ostala slovenska populacija in da V prispevku smo z rezultati ankete želeli ugotoviti vzgojiteljice, ki so v prostem času aktivnejše, tudi v vrtcu kakšen je gibalni motiv vzgojiteljic v njihovem prostem izvajajo povprečno skoraj eno uro več gibalnih/športnih času in ali le ta vpliva na količino načrtovanih športno- dejavnosti na teden kot tiste, ki se v svojem prostem času gibalnih dejavnosti v vrtcu. gibajo manj. Preučevali smo kako pogosto, kdaj, koliko časa, kje in Ključne besede: športna aktivnost odraslih, gibalna/ zakaj so vzgojiteljice gibalno/športno ne/aktivne v svojem športna aktivnost otrok, motivacija za športno aktivnost, prostem času, kako pogosto in kje vzgojiteljice izvajajo gibalne/športne dejavnosti v vrtcu. gibalne/športne dejavnosti in kako zanje motivirajo otroke v vrtcu, ali gibalni motiv vzgojiteljic vpliva na njihovo delo z otroki na gibalnem/športnem področju. ABSTRACT Za pridobivanje podatkov smo izvedli anonimno anketo. Anketa je zajemala vprašanja zaprtega tipa, delno The objective of this research was to establish what zaprtega tipa in odprtega tipa. Anketa je bila sestavljena the exercise motivation of kindergarten teachers in their iz 11 kratkih vprašanj zaprtega tipa, 4 vprašanja so bilo free time is and whether it has any effect on the amount delno zaprtega tipa, kjer so anketiranci imeli možnost, da of planned sports/exercise activities in the kindergartens. poleg danih odgovorov napišejo tudi svoj odgovor, ter eno The empiric part focuses on the findings concerning how vprašanje odprtega tipa. Anketa je bila izvedena od maja often, when, how long, where and why the preschool in do konca junija 2009. teachers are sports/exercise (in)active in their free time, V neslučajnostni namenski vzorec je bilo zajetih 146 how often and where they do sports/take exercise and vzgojiteljic iz sedmih različnih slovenskih vrtcev: how they motivate the preschool children to do them, • Vrtca Krško, whether the exercise motivation of teachers affects their • Vrtca Leskovec pri Krškem, work with children in the sports/exercise field. A survey • Vrtca Kranj, questionnaire was used for data collection; it was given to • Vrtca Mavrica Izola, teachers in 5 towns in Slovenia (Ljubljana, Maribor, Kranj, • Vrtca Kolezija Ljubljana, Izola and Krško). The results obtained showed that the • Vrtca Ivana Glinška in Otona Župančiča Maribor. preschool teachers, on average, do the same amount of exercise as the rest of the Slovenian population and that Tabela 1: Število in delež (%) anketiranih vzgojiteljic glede teachers who are active in their free time, on average, na kraj bivanja. employ one hour more sports activities in kindergartens per week than those who take less exercise in their free Število Delež vzgojiteljic time. KRAJ vzgojiteljic (%) Key words: adult sports, sports/exercise with children, sports activities motivation, sports/exercise Izola 21 14,4 activities in kindergartens. Kranj 21 14,4 Krško 45 30,8 Naša telesa so bila ustvarjena zato, da so vedno v Ljubljana 24 16,4 gibanju. Trend sodobnega časa pa nam narekuje, da večino časa presedimo. Ta neaktivni življenjski slog je škodljiv za Maribor 35 24,0 naše zdravje. Z zadostno količino vadbe lahko vzdržujemo SKUPAJ 146 100,0
331 PHYSICAL ACTIVITY OF KINDERGARDEN TEACHERS IN THEIR FREE TIME AND ITS INFLUENCE ON PRE-SCHOOL CHILDREN Mojca ROSTOHAR, Miran MUHIČ
Raziskave so pokazale, da se vzgojiteljice v povprečju razgibavanje, gibalna minuta, sprehod, orientacijski pohod, gibajo približno enako, kot ostala slovenska populacija (v trim steza, aktivnosti po želji otrok, športno dopoldne, primerjavi z raziskavo, ki sta jo izvedla Pori in Sila, 2009), športno popoldne), medtem ko vadbene ure največ pri čemer je najbolj priljubljena športna dejavnost hoja. vzgojiteljic izvaja le enkrat na teden.
70 4,5
60 4 3,5 50 3 Športno-gibalne 40 2,5 dejavnosti 2 Vadbene ure 30 1,5 20
Število ur na teden 1 delež vzgojiteljic (%) 0,5 10 0 0 1 do 3 let 3 do 6 let 1 do 6 let tek
hoja Starost otrok drugo plavanje športno neaktiven igre z žogo igre kolesarjenje planinarjenje Graf 3: Število ur, ki jih vzgojiteljice namenijo različnim športno-gibalnim dejavnostim in vadbenim uram glede na Graf 1: Športne dejavnosti, s katerimi se v prostem starostne skupine otrok. času ukvarjajo vzgojiteljice. Najpogostejši vzroki za to pa so: zasedenost Gibajo se predvsem na prostem in sicer to počnejo telovadnice oz. pomanjkanje prostora, pomanjkanje časa zaradi boljšega počutja in vzdrževanja kondicije ter oz. izvajanje drugih dejavnosti, premajhni otroci, večji delež telesne teže. Starost ne vpliva na pogostost gibanja drugih športno-gibalnih dejavnosti, boljši vpogled v gibalni vzgojiteljic v prostem času, saj se mlajše vzgojiteljice (20 razvoj posameznika, večja intenzivnost vadbe. do 30 let) v povprečju gibajo približno enako pogosto kot Glede na to, da se kar nekaj vzgojiteljic zaradi njihove starejše kolegice. Športno aktivnost pa jim najbolj pomanjkanja časa ne rekreira dovolj v primerjavi z onemogoča pomanjkanje časa, kar je verjetno posledica zdravstvenimi priporočili, predlagam, da bi morda lahko današnjega hitrega tempa vsakdanjika, ki ga narekuje vrtci v času koriščenja odmora vzgojiteljic in pomočnic sodoben način življenja. vzgojiteljic, organizirali vadbo npr. pilatesa, joge ali Kot smo pričakovali, vzgojiteljice, ki so v prostem času kake druge sprostilno-športne aktivnosti, s katerimi bi bolj aktivne, tudi v vrtcu izvajajo povprečno skoraj eno uro vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic in drugi strokovni več športnih dejavnosti na teden, kot tiste, ki se v svojem delavci, vsaj delno prispevali k boljšemu počutju in prostem času gibajo manj. To lahko pripisujemo dejstvu, splošnemu zdravju. da vzgojiteljice malenkost več časa posvetijo dejavnostim Menim tudi, da je današnja družba naravna predvsem na področjih, na katerih se čutijo močnejše in so jim tudi v k cilju, da bi se otroci že v predšolskem obdobju razvijali zasebnem življenju ljubše, pri tem pa še vedno upoštevajo predvsem na intelektualnem področju, na račun tega pa se pomembnost enakovredne prisotnosti dejavnosti vseh gibalni razvoj otrok zanemarja. Zato bi se morali vzgojitelji področjih Kurikuluma. v vrtcih zavedati pomembnosti gibanja za otroka v Presenetil nas je podatek, da se manj izobražene predšolskem obdobju ter vsem otrokom v vrtcu zagotoviti vzgojiteljice gibajo več od tistih z višjo izobrazbo, saj bi dovolj športno-gibalnih aktivnosti, da bi zadovoljili svoje pričakovali, da se ozaveščenost, o pomembnosti gibanja potrebe po gibanju. za zdravo življenje, z višjo stopnjo izobrazbe povečuje. Glede rezultatov naše raziskave dopuščamo možnost, Raziskave pa so prav tako pokazale, da izobrazba in da je naš vzorec anketiranih vzgojiteljic premajhen, da bi delovna doba vzgojiteljic ne vplivata na pogostost izvajanja pokazal realne rezultate te raziskave. športno-gibalnih dejavnosti v vrtcu. Prav tako ni bilo razlik pri pogostosti izvajanja športno-gibalnih dejavnosti pri starejših, mlajših ali starostno mešanih skupinah otrok. LITERATURA Večina vzgojiteljic kar pogosto (4,1-krat na teden) izvaja različne športno-gibalne dejavnosti (gibalni odmor, jutranje Pori, M., Sila, B. (2009). Kaj nam je najbolj všeč?. Pridobljeno 13. 11. 2009 iz http://www.gore-ljudje.net/novosti/46205/.
70 60 50 40 30
Odstotki (%) Odstotki 20 10 0 1 krat 2 krat 3 krat 4 krat vsak dan Pogostost izvajanja športno-gibalnih dejavnosti na teden
Graf 2: Pogostost izvajanja športno-gibalnih dejavnosti v vrtcu
332 ŠPORTNI PEDAGOGI IN TERAPEVTI KOT SODELAVCI Neda ROTAR
ŠPORTNI PEDAGOGI IN TERAPEVTI KOT SODELAVCI TRAINERS AND THERAPISTS AS COLLABORATORS
Neda ROTAR Klinični center Ljubljana, Pediatrična klinika
Izvleček doživlja kot čutno zaznavne in kot gibalne izkušnje. V prvih mesecih življenja otroku pomagajo refleksi in prirojene Gibalni razvoj otroka poteka s pomočjo čutno avtomatične reakcije poravnavanja telesa, avtomatično gibalnih izkušenj in občutenja giba. Otrok od rojstva dalje odzivanje na občutenje gravitacije in avtomatične reakcije oblikuje gibalne vzorce, ki mu omogočajo pokončno ohranjanja stabilnosti telesa v prostoru. držo in hojo. Na njegov razvoj vplivajo različni dejavniki. Škodljivi dejavniki, ki vplivajo na delovanje osrednjega živčnega sistema in aktivnost mišic, spremenijo kvaliteto Dejavniki razvoja prirojenih avtomatičnih reakcij drže in gibanja. Otrok ima motnjo v razvoju. Lahko oblikuje nadomestne vzorce, ki Na gibalni razvoj otroka vplivajo različni dedni in so manj primerni za funkcionalno gibanje in lahko vodijo prirojeni dejavniki. Močan vpliv na razvoj imajo dejavniki v deformacije. Tim v razvojni ambulanti vodi otroka z okolja. Vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj, žal ne motnjami v razvoju in svetuje staršem. Fizioterapevt poznamo. Ti dejavniki ogrožajo pričakovan razvoj otroka. izvaja terapijo po načelih razvojno nevrološke obravnave Dejavniki, ki škodljivo vplivajo na delovanje osrednjega (RNO). Po zaključeni obravnavi je potrebno slediti otrokov živčnega sistema in na aktivnost mišic, spremenijo gibalni razvoj, zlasti ob vstopu v vrtec, v šolo in v obdobju kvaliteto prirojenih avtomatičnih reakcij drže in gibanja. mladostniškega dozorevanja. Sodelovanje športnih Ker telo nič ne ve o mišicah, ker pozna le gibalne vzorce, pedagogov in terapevtov bi nudilo dodatno kvaliteto ti dejavniki spremenijo koordinacijo in zaporednost in motivacijo za vadbo in omogočilo otroku da razvije aktivnosti mišic in mišičnih skupin. Gibalni vzorci drže in boljše gibalne spretnosti. gibanja ne izpolnjujejo več svoje funkcije. Otrok oblikuje Ključne besede: motorični razvoj, motnje v razvoju, nove nadomestne vzorce, ki so manj primerni in jih ne razvojno nevrološka obravnava more spreminjati in največkrat vodijo v deformacije.
Abstract Terapevtska obravnava
Motor development is evolving by sensory experience Kvalitetno gibanje kaže normalen razvoj otroka. and sensation of movement. A child develops motor Odstopanje od pričakovane kvalitete gibanja pa opozarja patterns that enables him the upright posture and na motnje v razvoju. Otroci, ki se rodijo z motnjami v walking from birth on. Different factors are influencing razvoju, so vključeni v program zgodnjega odkrivanja. his development. Noxious factors that influence the Razvojni pediater in terapevti v razvojnem timu svetujejo function of central nervous system can modify the quality staršem in spremljajo razvoj otroka. Po obravnavi pri of innate automatic reactions of posture and movement. razvojnem pediatru, se največkrat fizioterapevt prvi sreča The child’s development has been interrupted. He can z otrokom in s starši. Vzroke za nastale motnje v razvoju use compensatory patterns of movement that can cause mora poiskati zdravnik in postaviti diagnozo. Fizioterapevt deformities. Team in developmental outpatient’s clinic is prične s terapevtsko obravnavo takoj, ko je ugotovljeno taking care of the child with interruption of development odstopanje od pričakovanega gibalnega razvoja otroka and advises the parents. Physiotherapist is treating in ne čaka na postavitev diagnoze. Otroka obravnava po the child following the concept of neurodevelopment načelih razvojno nevrološke obravnave (RNO), ki je najbolj treatment (NDT). It is necessary to follow the motor pogosta oblika terapevtske obravnave v Sloveniji. development of a child, especially when he enters a kindergarten, a school or puberty. Cooperation between trainers and therapists would offer additional quality and Pogostost RNO obravnave motivation for training and enable a child to develop better motive skills. Pogostost obravnave določita zdravnik in terapevt. Key words: motor development, interruptions of Naredili smo anketo med starši, ki so vodili svojega otroka development, neurodevelopmental treatment na obravnavo k fizioterapevtu, in jih med drugim vprašali, kako pogosto imajo obravnavo pri fizioterapevtu. Enkrat na teden, je odgovorilo 33% vprašanih. Najbolj pogosto so na Gibanje vprašanje odgovorili da »drugače«, 54%. To je pomenilo, da so prišli enkrat na dva tedna pa vse do en krat na mesec Gibanje je pogoj za razvoj in ohranitev strukture telesa (Rotar 2009). Pogosto otrok zaključi obravnavo, ko naredi in njegove funkcije. Gibanje omogoča komunikacijo prve korake. 46 staršev od 103 vprašanih, katerih otroci človeka z okoljem. Za normalno gibanje je potrebna so že zaključili obravnave, so odgovorili, da so bili otroci normalna mišična napetost, normalna gibljivost sklepov stari 6 do 12 mesecev, 35% otrok, 13 do 18 mesecev, 59% in normalni gibalni vzorci. Zdrav otok že pred svojim otrok in 19 do 24 mesecev, 2% otrok. Otrok ne shodi, ko rojstvom pripravi te pogoje (Einspieler in sod. 2004). Po naredi prve korake. Da v celoti razvije ravnotežje potrebuje rojstvu jih uskladi da osvoji pokončen položaj in hojo. še veliko časa. Gibalni razvoj otroka poteka preko izkušenj. Otrok jih
333 TRAINERS AND THERAPISTS AS COLLABORATORS Neda ROTAR
Stalno spremljanje razvoja vzorci, ki preprečujejo otrokovo uspešnost v primerjavi z vrstniki. S sodelovanjem v manjši skupini vrstnikov in Izkušnje pri delu v razvojni ambulanti, Pediatrične s pomočjo športnega pedagoga in fizioterapevta, ki bi klinike, Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško imela razumevanje in dodatno znanje o sposobnostih in razvojno nevrologijo kažejo, da je nujno spremljanje teh otrok, bi otroci lahko gradili izkušnje gibanja ter otrok v kritičnih obdobjih kot je prehod v vrtec, v pridobivali kvalitetnejše gibalne spretnosti. Terapevti in šolo in v mladostniško obdobje. Otroci, ki v svojem športni pedagogi, ki bi poznali razvoj gibanja, ki bi bili gibalnem razvoju do četrtega leta starosti niso uspeli sposobni analizirati gibalne vzorce in način gibanja otroka, razviti kvalitetnih avtomatičnih reakcij poravnave bi s prilagojenim načinom dela za to skupino otrok, s telesa, aktivnosti proti gravitaciji in ravnotežnih reakcij, postopnostjo pri vadbi in izvajanju gibalnih nalog, dosegli imajo tudi slabše razvite elementarne gibalne vzorce. njihovo večjo uspešnost in sodelovanje. Otrok, ki bolj Delo v največkrat premajhnih prostorih fizioterapije, uspešno izpolnjuje naloge in dosega cilje, je bolj motiviran za otroka te starosti in sposobnosti ni več zanimivo. za sodelovanje, gradi pozitivno samopodobo in se razvija Gibanje in osvajanje novih gibalnih spretnosti je motiv v samozavestno in uravnoteženo osebnost. Sodelovanje za sodelovanje. Sodelovanje z vrstniki je lahko dodaten športnih pedagogov in terapevtov pri vodenju gibalnih motiv. Gibalne sposobnosti otrok, ki so zaključili aktivnosti in iger otrok, ki so imeli ali imajo motnje v obravnave pri fizioterapevtu, vedno ne omogočajo razvoju, bi pomenilo novo kvaliteto na področju gibalnega enakovrednega sodelovanja z vrstniki. in čustvenega razvoja otrok in njihovega vključevanja v družbo vrstnikov in širše.
Povezovanje dela terapevta in športnega pedagoga Literatura:
Otroci, ki imajo slabše ravnotežje, so nerodni ali preveč Einspieler Christa in sod. (2004), Prechtel's method on the previdni, ali jim manjka gibalnih izkušenj. Potrebujejo Qualitative assessment of general movements in preterm, drugačen pristop pri razvijanju gibalnih spretnosti. term and young infants, Clinics in developmental medicine no. Če so zahteve prevelike, se lahko umaknejo, ne želijo 167, London, Mac Keith Press, 10-18 Rotar Neda (2009), Zgodnja obravnava v otroštvu otrok z sodelovati. Kadar nekaj delajo z naporom, se poveča motnjami v razvoju, razvojne ambulante Zdravstveni dom mišična napetost in uporabijo nadomestne vzorce. Kadar Ljubljana, Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Zdravstvena aktivnost zahteva večjo hitrost, se pokažejo primarni fakulteta, oddelek za fizioterapijo, 35-36
334 DVD KOT PRIPOMOČEK PRI OCENJEVANJU ZNANJA PRI ŠPORTNI VZGOJI V PRVI TRIADI DEVETLENE OSNOVNE ŠOLE Kristina RUPRET, Vesna ŠTEMBERGER
DVD KOT PRIPOMOČEK PRI OCENJEVANJU ZNANJA PRI ŠPORTNI VZGOJI V PRVI TRIADI DEVETLENE OSNOVNE ŠOLE
DVD AS AN AID FOR ASSESSMENT OF PHYSICAL EDUCATION KNOWLEDGE IN THE FIRST THREE YEARS OF THE NINE-YEAR PRIMARY SCHOOL
Kristina RUPRET, Vesna ŠTEMBERGER Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Izvleček they would appreciate some other elements - methodical processes for teaching individual contents, videos of most Ocenjevanje znanja pri pouku športne vzgoje je frequent mistakes, and correction exercises for elimination zahteven proces, ki od učitelja zahteva skrbno načrtovanje of such mistakes. in pripravo. Razredni učitelji in športni pedagogi si pri Key words: audiovisual aids, assessment of tem pomagajo na različne načine, predvsem z literaturo, knowledge, standards of knowledge pomembna pa je tudi velika mera ustvarjalnosti, ki omogoča ocenjevanje višjih stopenj znanj. Kot primeren pripomoček, ne samo pri ocenjevanju Opredelitev predmeta in problema znanja ampak tudi v fazi poučevanja, se je izkazal avdio- vizualni (A-V) pripomoček z izbranimi standardi znanj pri Ocenjevanje znanja je sklepna faza vsakega vzgojno- športni vzgoji v prvi triadi osnovne šole. Izdelali smo ga izobraževalnega procesa, ocena pa najboljši pokazatelj za potrebe diplomskega dela na Oddelku za razredni kvalitete poučevanja in učenja (Rupret, 2009). Naj si pouk Pedagoške fakultete v Ljubljani, njegovo uporabno bo ocena opisna, številčna, formativna ali sumativna, vrednost pa smo preverili na vzorcu 66 razrednih učiteljev postopek ocenjevanja od učitelja vselej zahteva kvalitetno in športnih pedagogov. Učitelji so si posnetke na DVD-ju načrtovanje, pripravo in izvedbo ocenjevanja. ogledali, nato pa rešili vprašalnik, s pomočjo katerega Doseganje minimalnih standardov znanja je tisti cilj, smo pridobili njihovo mnenje o didaktični vrednosti in h kateremu učitelj stremi pri načrtovanju pouka športne uporabnosti ter zbrali predloge za njegovo izboljšavo. vzgoje, njihovo doseganje pa ob koncu triletja tudi Rezultati raziskave so pokazali, da si učitelji želijo oceni (Rupret, 2009). Standardi znanj so opredeljeni v tovrstnih pripomočkov in bi jim bili v veliko pomoč pri učnem načrtu in predstavljajo nivo znanj, ki naj jih učenci pripravi na pouk in ocenjevanje. Poleg vsebin, ki so na dosežejo pri posameznih predmetih v posameznih letih posnetku prikazane, bi si želeli tudi nekatere dopolnitve – (Razdevšek Pučko, 1999). metodične postopke za poučevanje posameznih vsebin, Proces ocenjevanja je le deloma podrejen najpogostejše napake in korekcijske vaje za odpravo le- opredeljenim standardom znanja, saj »od štirih sklopov teh. ciljev, ki jih predvideva učni načrt, standardi znanj Ključne besede: avdio-vizualni pripomočki, pokrivajo samo drugi in tretji sklop, to pa pomeni, da ocenjevanje znanja, standardi znanja samo to tudi ocenjujemo (ocenjujemo le praktična in teoretična znanja)« (Dežman, 2001). Preostali, nekognitivni cilji (sposobnosti, stališča, navade …) prav Abstract tako predstavljajo pomembno komponento pouka in so del individualne spremljave napredka vsakega učenca Assessment of physical education knowledge is a (Rupret, 2009). demanding process which requires careful planning Podlaga kvalitetnega (strokovnega) ocenjevanja so and preparation by the teacher. Classroom teachers ustrezna učiteljeva praktična in teoretična znanja. Pridobi and physical education teachers help themselves in jih lahko na strokovnih izobraževanjih ali v strokovni various ways, mostly with literature and a fair amount of literaturi, vendar viri s tem še niso izčrpani. Prostor za creativity, which allows for assessment of higher levels of sodobnejše in inovativnejše učne pripomočke za učitelje knowledge. ostaja neizkoriščen. Sem uvrščamo tudi avdio-vizualne The audiovisual (AV) aid with selected standards of pripomočke, ki s sočasnim prikazovanjem slike in physical education knowledge in the first three years strokovne razlage, predstavljajo kvaliteten vir znanj, učitelj of the nine-year primary school proved to be a suitable pa si z njimi ob zadostni tehnični podpori lahko pomaga aid, not only for the assessment of knowledge, but vedno in povsod. also for the teaching phase. The aid was designed for Primer tovrstnega učnega pripomočka za učitelje the purposes of a diploma work at the Department of je DVD »ABC športne vzgoje«, ki smo ga posneli za Elementary Education, Faculty of Education, University potrebe diplomske naloge z naslovom »Standardi znanja of Ljubljana. Its applicable value was verified with a pri športni vzgoji v prvi triadi devetletne osnovne šole – sample of 66 classroom teachers and physical education avdio-vizualni pripomoček z izbranimi standardi znanja«. teachers. The participants first watched the DVD, and Evalvacija DVD-ja je bila opravljena v raziskavi, v katero then filled in the questionnaire, which served as the je bilo vključenih 54 razrednih učiteljev in 12 športnih basis for acquisition of their opinions on the didactic pedagogov. Ti so ob pomoči vprašalnika ocenili njegovo value and applicability of the DVD, as well as a source of uporabno in didaktično vrednost. suggestions on how to improve it. The results of research indicated that such aids were wanted by the teachers and would be of much help with lesson preparation and assessment. In addition to the content shown on the DVD
335 DVD AS AN AID FOR ASSESSMENT OF PHYSICAL EDUCATION KNOWLEDGE IN THE FIRST THREE YEARS OF THE NINE-YEAR PRIMARY SCHOOL Kristina RUPRET, Vesna ŠTEMBERGER
Opredelitev ciljev in hipotez odprtega tipa. Vprašanja so bila zastavljena tako, da so omogočala enoznačne in konkretne odgovore. Na ta način Skladno s predmetom in problemom smo pri raziskavi smo pridobili informacije o splošni uporabi avdio-vizualnih postavili naslednje cilje: pripomočkov pri športni vzgoji in povratno informacijo o 1. Preveriti stanje uporabe avdio-vizualnih pripomočkov konkretnem avdio-vizualnem pripomočku (DVD), ki smo pri športni vzgoji. ga izdelali. 2. Izdelati DVD s posnetki izbranih standardov znanja pri športni vzgoji. ORGANIZACIJA MERITEV 3. Zbrati mnenja o njegovi uporabnosti za namene Pred izvedbo raziskave smo z njenimi cilji in namenom preverjanja in ocenjevanja izbranih vsebin pri športni seznanili več učiteljev iz različnih osnovnih šol. Učiteljem, vzgoji. ki so želeli sodelovati, smo poslali vprašalnike, kratek 4. Zbrati konstruktivne predloge za izboljšanje dopis z navodili za izpolnjevanje ter avdio-vizualni pripomočka. pripomoček (DVD). Sodelujoče smo prosili, da vprašalnike rešijo individualno, ogled DVD-ja pa lahko organizirajo tudi Iz postavljenih ciljev izhajajo naslednje hipoteze: v skupini. Skupno število poslanih vprašalnikov je bilo 130, H1: Večina učiteljev pri pouku športne vzgoje ne vrnjenih je bilo 66. uporablja avdio-vizualnih pripomočkov. H2: Večina učiteljev avdio-vizualni pripomoček METODE OBDELAVE PODATKOV ocenjuje kot uporabno sredstvo pri pripravi in izvedbi Za ugotavljanje osnovnih značilnosti vzorca smo pouka športne vzgoje. uporabili metode osnovne statistike – frekvenčna in H3: Večina učiteljev ocenjuje avdio-vizualni odstotkovna porazdelitev odgovorov. Z analizo variance pripomoček kot uporabno sredstvo pri preverjanju in smo ugotavljali razlike med merjenci. ocenjevanju znanja. Pri vprašanjih odprtega tipa smo analizo izvedli tako, da smo pomensko enake odgovore združili v skupine in prešteli število enot v vsaki skupini. Metode dela
VZOREC MERJENCEV Rezultati in razlaga Vzorec 66-ih merjencev zajema učitelje razrednega pouka in športne pedagoge, ki poučujejo športno vzgojo Raziskava je pokazala, da se zdi večini vprašanih (94 v prvi in drugi triadi. Prihajajo iz dvanajstih osnovnih %) uporaba A-V pripomočkov smiselna. Sklepamo, da je šol po vsej Sloveniji in enega Centra šolskih in obšolski večina učiteljev s tovrstnimi pripomočki in njihovo uporabo dejavnosti. seznanjena ter jim pripisuje veliko didaktično vrednost. Glavne prednosti tovrstnih pripomočkov po mnenju VZOREC SPREMENLJIVK vprašanih so: večja nazornost, možnost ponovitve, AVDIO-VIZUALNI PRIPOMOČEK (DVD) »ABC športne zaustavitev posnetka, počasni posnetek in dodatna vzgoje« teoretična pojasnila (Rupret, 2009). Povsem obratna je Na DVD-ju je predstavljenih 14 izbranih standardov slika uporabe takšnih pripomočkov pri načrtovanju pouka znanj pri športni vzgoji, ki so uvrščeni v naslednje učne in njegovi izvedbi. 86 % vprašanih jih ne uporablja, glavni sklope: razlog pa je ta, da jih na šolah nimajo in niti ne vedo, ali gimnastična abeceda (preval naprej, preval nazaj, obstajajo. Pri tem velja omeniti, da na trgu ni veliko A-V hoja po gredi, sonožno preskakovanje kolebnice, naskok pripomočkov, ki bi bili prilagojeni vsebinam naših učnih na skrinjo), načrtov in poučevanju v določenem izobraževalnem atletska abeceda (visok start, met žogice z mesta, obdobju. Če bi tovrstni pripomočki bili, ugotovitve kažejo, met žoge izpred prsi, skok v daljino z mesta in skok v da bi jih učitelji uporabljali. daljino z zaletom) ter Pripomoček se jim zdi uporaben pri vseh vsebinah igre z žogo (vodenje, sprejemanje, metanje, učnega načrta, največkrat pa bi ga uporabili pri vsebinah podajanje). gimnastične in atletske abecede (Rupret, 2009). Pri omenjenih učnih sklopih gre za zahtevna gibanja, ki že Pri snemanju in montaži posnetkov smo se trudili, da v fazi poučevanja zahtevajo ustrezno demonstracijo, smo posamezne metodične enote predstavili kar se da prepoznavanje napak in odpravljanje le-teh. Ocenjevanje nazorno. To smo dosegli s posnetki iz različnih kotov, teh vsebin pa je zahtevno zato, ker gre za kompleksnejša upočasnjenimi posnetki in ponavljanji. Sliko smo opremili gibanja, katerih izvedba je enkratna in v enaki obliki tudi z ustrezno razlago, ki učitelja tudi na ta način opozori neponovljiva, kar pomeni, da mora biti učiteljevo na posamezne pomembne elemente v izvedbi. opazovanje natančno in usmerjeno, beleženje opažanj pa Celoten posnetek traja nekaj več kot 15 minut. hitro in učinkovito. Zaradi boljše preglednosti in enostavnejšega ravnanja Mnenje učiteljev o konkretnem A-V pripomočku je bilo s pripomočkom je končna oblika posnetka v obliki pozitivno, saj so vsi menili, da je dovolj nazoren, da bi si z zapisa DVD. Na začetku se tako prikaže izbirni meni s njim lahko pomagali. Nazornost posnetkov smo zagotovili posameznimi tematskimi sklopi, prek katerega gledalec z večkratnim ponavljanjem gibanja, bližnjimi posnetki, dostopa neposredno do izbranega vsebinskega sklopa ali počasnimi posnetki in prikazom gibanja iz različnih zornih metodične enote. kotov (Rupret, 2009). Mnenje vprašanih je, da bi pripomoček lahko VPRAŠALNIK uporabili v vseh fazah učnega procesa, ne samo pri V prvem delu so se vprašani opredelili glede spola in ocenjevanju znanja, čemur je bil DVD prvotno namenjen. strokovnega naziva. Ti opisni spremenljivki sta nam dali Demonstracije se jim zdijo primerne, da bi jih prikazali vpogled v strukturo vzorca. tudi otrokom ter jim vsebine približali na drugačen način. Vsebinski del vprašalnika je vseboval 10 vprašanj Ob tem pa bi se izognili tudi neposredni demonstraciji
336 DVD AS AN AID FOR ASSESSMENT OF PHYSICAL EDUCATION KNOWLEDGE IN THE FIRST THREE YEARS OF THE NINE-YEAR PRIMARY SCHOOL Kristina RUPRET, Vesna ŠTEMBERGER učitelja, ki teh zahtevnejših gibanj zaradi različnih razlogov je glavna slabost avdio-vizualnih pripomočkov, vendar pogosto ne zmore zadovoljivo demonstrirati. gre pričakovati, da bodo v prihodnosti šole še bolje V fazi ocenjevanja bi si s tem pripomočkom opremljene in tudi to ne bo več ovira. učitelji pomagali na različne načine: za predstavitev Omeniti velja še nekatere predloge učiteljev, ki prav kriterijev ocenjevanja otrokom in staršem, kot pomoč tako nakazujejo potrebo po tovrstnih pripomočkih. pri oblikovanju kriterijev ocenjevanja ter pomožnih Menijo, da bi moral takšen DVD vsebovati tudi metodične ocenjevalnih list, oblikovanje ocenjevalne lestvice, postopke, večje in manjše napake ter korekcijske vaje, pojasnjevanje napak ali pa le za osvežitev znanja. kako jih odpraviti. Kot priloga bi bili dobrodošli tudi Možnost uporabe je torej zelo pestra, odvisna ocenjevalni listi, kinogrami in opis napak v pisni obliki, pa predvsem od iznajdljivosti učitelja in njegove ki bi jih lahko imeli vedno pri roki in na voljo za uporabo pripravljenosti, da tak pripomoček vključi v svoje vzgojno- tudi takrat, ko nimajo ustrezne tehnične podpore za ogled izobraževalno delo. posnetkov. Vsekakor velja o teh idejah razmisliti in DVD dopolniti, ter ga na ta način izboljšati in povečati njegovo didaktično Zaključek vrednost.
Rezultati raziskave kažejo, da si učitelji želijo kvalitetnih avdio-vizualnih pripomočkov, ki bi jim pomagali Literatura pri načrtovanju in izvedbi pouka. Dodatno vrednost v primerjavi s strokovno literaturo jim daje gibljiva slika, ki v Dežman, B. (2001). Preverjanje in ocenjevanje znanja pri športni povezavi z ustrezno strokovno razlago na nazoren način vzgoji v devetletni osnovni šoli. V Uvajanje novosti pri šolski prikazuje pravilno izvedbo gibanj in usmerja pozornost na športni vzgoji / 14. strokovni posvet Zveze društev športnih podrobnosti, ki slabšo izvedbo razlikujejo od boljše. pedagogov Slovenije, Kranjska Gora, 25. do 27. oktober 2001 (str. 9–22). Ljubljana : Zveza društev športnih pedagogov Glede na to, da so šole za uporabo takšnih Slovenije. pripomočkov dovolj tehnično opremljene, to ni razlog, Razdevšek Pučko, C. (1999). Opisno ocenjevanje. Ljubljana: da jih učitelji ne bi vključili v pripravo na vzgojno- Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. izobraževalni proces. Nekoliko težje je izvedljiva Rupret, K. (2009). Standardi znanja pri športni vzgoji v prvi uporaba pri konkretnem poučevanju, saj sama priprava triadi devetletne osnovne šole. Avdio-vizualni pripomoček na uporabo tovrstnih pripomočkov zahteva svoj čas, z izbranimi standardi znanja. Diplomsko delo, Ljubljana: ki ga zaradi specifike pouka pri športni vzgoji vedno Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta. primanjkuje, in ustrezno opremo, ki ni vedno na voljo. To
337 INTERPERSONAL RELATIONSHIPS AND INFLUENCE OF FOOTBALL ON THE CHILD SOCIAL DEVELOPMENT IN THE DEVELOPING COUNTRIES Simona SAFARIKOVA
INTERPERSONAL RELATIONSHIPS AND INFLUENCE OF FOOTBALL ON THE CHILD SOCIAL DEVELOPMENT IN THE DEVELOPING COUNTRIES MEDOSEBNI ODNOSI IN VPLIV NOGOMETA NA OTROKOV SOCIALNI RAZVOJ V DRŽAVAH V RAZVOJU
Simona SAFARIKOVA Palacky University, Olomouc, Czech Republic
Abstract Izvleček
This study deals with the perception of interpersonal Prispevek obravnava pomen in vlogo nogometa v relationships and influence of football on social razvijanju medosebnih odnosov in njegov vpliv na celoten development of children in developing countries. socialni razvoj pri otrocih iz držav v razvoju. The methodology was applied on two selected non- Raziskava je bila izvedena na dveh neprofesionalnih professional football teams from the developing world nogometnih moštvih iz Ugande in Nigerije, kjer je igranje (The Kids League Uganda, Search and Groom Nigeria), nogometa pomembna aktivnost za doseganje drugih where football is used as a tool to achieve other aims ciljev (boj proti revščini, reševanjevkonfliktov, dostop do (tackle poverty, conflict resolution, access to education, izobrazbe, preventivno delovanje pri npr. HIV / AIDS,...). HIV / AIDS...). These teams participated in „Football for Ti ekipi sta sodelovali na festivalu „Nogomet za upanje“, Hope Festival“, which was part of the Football World ki je bil del svetovnega prvenstva v nogometu 2010 in Cup 2010 bringing together 32 organizations working na katerem je tekmovalo 32 moštev iz organizacij, ki se with children disadvantaged backgrounds. Researcher ukvarjajo z razvojem otrok iz prikrajšanih okolij. examined selected teams during the World Cup (Uganda, Namen raziskave je bil odgovoriti na naslednja Nigeria) and in their home environment (Kampala – vprašanja: Uganda). • Kaj pomenijo mednarodne izkušnje (potovati na The objective is to find answers to following questions: tekme v tujino) za socialni razvoj otroka? • What does the international experience (going • Kako igranje nogometa doprinese k socialnemu abroad to play) bring to social development of a razvoju vsakega otroka? child? • Kakšni so medsebojni odnosi znotraj nogometne • What does football bring to social development of ekipe? each child? Rezultati izhajajo iz podatkov, pridobljenih s pomočjo • What are the interpersonal relations within the opazovanja, ocenjevalne lestvice in poglobljenega team? polstrukturiranega intervjuja ter bodo predstavljeni na The methodology is based on in depth semi-structured simpoziju. interviews, scaling and observation. Nogomet je lahko pomemben dejavnik v otrokovem The results will be presented during the conference razvoju; zlasti v deželah v razvoju je koristno in učinkovito after analysing all the interviews and scaling. sredstvo za spodbujanje izobraževanja otrok, dvig njihove Football is a very important factor in child development motivacije in pridobivanje novih izkušenj. and especially in developing countries it is used to foster Ključne besede: medosebni odnosi, šport in razvoj, education, to motivate and to expose children to new nogomet, država v razvoju experiences. Key words: interpersonal relationships, sport and development, football, developing country
338 GIBANJE V VRTCU JE ZABAVNO Marija SARDOČ, Olga TONAČEVA
GIBANJE V VRTCU JE ZABAVNO A MOVEMENT IN KINDERGARTEN IS FUN
Marija SARDOČ, Olga TONAČEVA Vrtec Semedela
POVZETEK prvega do tretjega leta starosti. V tem obdobju otroci aktivno preizkušajo in raziskujejo svoje motorične V prispevku bi radi predstavili različne spontane sposobnosti, odkrivajo in izvajajo različne gibalne dejavnosti s področja gibanja v prvem starostnem spretnosti. Gibanje otrok je vse bolj usklajeno in obdobju s poudarkom na plazenju, hoji po štirih, hoji in učinkovito. teku, s pomočjo katerih si otrok razvija svoje motorične Erikson v svoji teoriji psiho-socialnega razvoja sposobnosti. V tem procesu so genski dejavniki odločilni poudarja pomen motoričnega razvoja in izpostavlja velik za delovanje živčno-mišičnega sistema. Zavedava se, da vpliv, ki ga imajo raznolike gibalne izkušnje za otrokov otrok z gibanjem prebudi in si postopoma uredi celostno razvoj. funkcioniranje organizma. Okoljski dejavniki pa vplivajo Gibanje pri predšolskem otroku predstavlja način na predhodne motorične izkušnje in na pridobivanje novih bivanja. Otroci se nikdar več ne gibajo toliko kot prav motoričnih izkušenj (Pišot, Planinšec, 2005). Zato v vrtcu v tem zgodnjem otroštvu. Gibanje je osnova za učenje s svojim znanjem ponujava otrokom različne gibalne najrazličnejših spretnosti na vseh področjih, ki so med dejavnosti, ki aktivirajo njegove genske dejavnike, ki seboj tesno povezana. pozitivno vplivajo na njegov motorični razvoj. Otrok se Gibalni razvoj je v razvoju človekovih funkcij v neprestano vključuje v okolje, ki ga obdaja, se seznanja ospredju predvsem v prvih letih življenja. Razvoj z različnimi razsežnostmi okolja, hkrati pa mu okolje poteka od naravnih oblik gibanja do zahtevnejših omogoča pridobivanje bogatih izkušenj in doživetij, še športnih dejavnosti. V predšolskem obdobju otrok posebno v obdobju zgodnjega otroštva. pridobiva gibalne izkušnje preko igre, ki mu je v veselje Ključne besede: predšolski otrok, plazenje, hoja, tek in zadovoljstvo. Sodelovanje otrok pri gibalnih igrah pozitivno vpliva na čustveno-socialni razvoj. Otroci preko igre čustveno dozorevajo, pridobivajo socialne spretnosti, ABSTRACT porajajo se medsebojne interakcije in privlačnosti med vrstniki, razvija se otrokova pozitivna samopodoba in In this contribution we would like to present different samospoštovanje. and spontaneous activities from the area of motion in the Otroci so vedno v gibanju, najraje na prostem. Igrišča first age, with accent on crawling, walking on four, walking jim nudijo veliko možnosti za gibanje. Kaj pa igralnice? V and runing – which helps to children do develop their deževnih dneh so otroci v igralnicah in sčasoma postanejo motor abilities. razdražljivi, agresivni in nemirni, ni jim do igre, želijo In this process, the genetic activities are decived for gibanja, tečejo po igralnici, med igračami. V teh primerih neuronuscular sistem. We are aware that a child with sva otrokom ponudili različne poligone v igralnici, na movement awakes and slowly regulates the total body hodniku ali v prazni igralnici namenjeni za gibanje otrok in function. druge dejavnosti. The envoirnment has an influence on previous motoric experience, and also help to achive a new motor experience (Pišot, Planinšec, 2005). For that reason, with OPREDELITEV PROBLEMA our knowlendge we offer to children a different motion activities, which activate its genetic activities which Plazenje, hoja po štirih positively influence on its motor development. The child Plazenje je prvi način premikanja, je tudi najvažnejše constantly envolves in the envoirment wich is surround otrokovo gibanje. Plazenje zaposli vse mišice, krepi by, getting known a different dimensions, at the same notranje organe in vsestransko razgiba otroka. Plazenje time the envoirment allowes achiveing rich experience and vpliva na pravilen razvoj hrbtenice in bočnih sklepov, adventure, esspecialy in period of early childhood. povečuje moč, razvija prožnost in gibčnost otrok. Key words: preschool children, crawling, walking, Dojenček se plazi v opori klečno, pozneje v opori čepno runing »po štirih«, nato na vse mogoče načine.
Tek UVOD Tek je človekova naravna oblika gibanja. Ob teku se krepijo vse mišične skupine, zlasti noge. Ugodno vpliva Kot vzgojiteljici v vrtcu se zavedava, da gibalni razvoj na notranje organe, krvni obtok in dihanje. Tek zahteva predšolskih otrok, še posebej otrok prvega starostnega dobro obvladovanje ravnotežja, razvija koordinacijo mišic obdobja, poteka večsmerno in hkrati na različnih in živcev. Tek je sprva le oblika hitre hoje, pojavljajo se področjih. Motorični razvoj je povezan s telesnim, težave ob zaustavljanju, otrok pogosto še pade. Posebej kognitivnim, čustvenim in socialnim razvojem. Motorični je težaven tek navzdol, ko hitrost gibanja preseže njegovo razvoj poteka v več stopnjah znotraj katerih so različna sposobnost premikanja nog. V prvem starostnem obdobju obdobja. predstavlja tek izziv tako za vzgojiteljico kot otroke. Med Najina skupina otrok spada v temeljno gibalno tekom se morajo izogibati drugim otrokom, paziti na svojo stopnjo, v začetno obdobje (Gallahue in Ozmun, 1998). varnost in varnost drugih otrok. Otroci so vedno v gibanju, Odločili sva se, da prikaževa gibalni razvoj otrok od tečejo za igračo, žogo, balonom ali za drugim otrokom.
339 A MOVEMENT IN KINDERGARTEN IS FUN Marija SARDOČ, Olga TONAČEVA
Otroci gibanje nenehno ponavljajo in s tem urijo svoje so hodili, drugi so se plazili po štirih. Nato so postajali spretnosti. pogumnejši, tekli so po blazinah in skakali preko blazin, Hoja iz ene blazine na drugo. Manjše blazine so prenašali, jih Hoja, kot naravna oblika gibanja ima pozitiven vpliv kotalili, porivali, se skrivali pod njimi in zidali tunele. na gibalni razvoj otroka. Zato posvečamo hoji veliko Po končani igri so bili otroci sproščeni, veseli in pozornost že od ranega otroštva. Pri hoji se razvijajo zadovoljni ter so se mirno in veselo igrali z igračami do velike mišične skupine, posebno mišice nog in trupa. kosila. Krepijo se členki, važen je vpliv na dihalne organe in krvni obtok. Pri hoji se razvijata čut za ravnotežje in lepo držo. V 2. GIBALNE IGRE: GLASBENI STOLI okviru gibalnih dejavnosti izvajamo organizirane sprehode, Igre za razgibanje otrok kadar si želijo gibanja predvsem ki nudijo otrokom priložnostno raziskovanje ožje in širše tek. okolice, pritegnejo otrokovo pozornost s konkretnim dogajanjem zunaj. Otroci na sprehodu aktivno sodelujejo, CILJI: se učijo in s tem pridobivajo izkušnje na socialnem Otrok doživlja uspeh, veselje, radost in zadovoljstvo področju. Držijo za roko prijatelja, pozorni so na prijatelje ob gibanju. pred seboj in tudi tiste za seboj. Otrok spoznava pomen sodelovanja, medsebojne pomoči in športnega obnašanja.
PRIMER DOBRE PRAKSE – NENAČRTOVANE POTEK DEJAVNOSTI: DEJAVNOSTI Otroci gibalno igro »Glasbeni stoli« že poznajo in večkrat izrazijo željo, da se jo igrajo. Otroci so med igro pozorni na glasbo in tudi na prazne stole. Med igro so 1. POLIGON Z BLAZINAMI RAZLIČNIH OBLIK IN VIŠIN pozorni na prijatelje, se jim izogibajo in jih ne zrinejo s Otrokom sva ponudili blazine različnih oblik, katere sva stola. Poraz dobro prenesejo. Igra jim nudi veliko gibanja razporedili po igralnici. Otroci so se plazili preko blazin, in veselja. Radi jo večkrat ponovijo in sodelujejo vsi, tudi med blazinami in pod njimi. Blazine sva prekrili z večjo tisti otroci, ki ne zmagajo. blazino, otroci so se plazili »po hribčku«. Nato so otroci pridobivali izkušnje s plazenjem preko blazin različnih 3. SPREHOD NA ŽELJO OTROK oblik in višin. Otrokom nisva dali navodil, ampak samo Otroci se radi sprehajajo. Večkrat izrazijo željo: »Pojdimo sredstva. na Bonifiko na sprehod«.
CILJI: CILJ: Omogočanje in spodbujanje gibalne dejavnosti otrok. Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja. Otrok išče lastne poti pri reševanju gibalnega problema. Razvijanje motoričnih spretnosti. POTEK DEJAVNOSTI: Pot nas popelje preko Pasarele, kjer opazujemo račke POTEK DEJAVNOSTI: v reki Badaševici, morda opazimo športnike na treningu Otroci so sprva previdno premagovali ovire. Nekateri s kanujem. Opazujemo promet na hitri cesti. Na Bonifiki
340 A MOVEMENT IN KINDERGARTEN IS FUN Marija SARDOČ, Olga TONAČEVA na igrišču se igramo različne gibalne igre: Ulovi me, Kipar smislu, da med gibanjem ne prihaja do resnejših poškodb. in kipi, Ponovi za menoj, hodi po črti in tudi igre z žogo. Opazili sva, da se otroci radi gibajo tako v igralnici, na Otroci hodijo v koloni po dva, tla so naravna, posuta hodniku, še najraje na prostem. Želijo si sprehodov, kjer z gramozom, travnata in tudi asfaltirane pešpoti. Hoja doživijo vedno nove zanimivosti. je sestavni del dejavnosti. Na sprehode hodimo skozi vse leto, otroci doživljajo različne vremenske razmere (oblačno, sončno, veter, megla, mrzlo, toplo). Želijo si LITERATURA sprehodov, kjer doživijo vedno nove zanimivosti. Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana:MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo. ZAKLJUČEK Trdina, J.(1975).Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: DZ Slovenije. Rajtmajer, D.(1990). Metodika telesne vzgoje – Predšolska vzgoja. Na podlagi podanih primerov in opazovanj otrok pri Maribor: Pedagoška fakulteta. podobnih dejavnostih na tem področju je razvidno, da Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroci preko gibanja vplivajo na razvoj lastnega znanja in otroštvu. Koper: Založba Annales. spretnosti, ob tem se razvijajo in ugodno vplivajo na sebe Marjanovič, U. L., Fekonja, P. U.(2008). Sodoben vrtec: Možnosti in svojo okolico. Postali so spretnejši, vztrajnejši, med za otrokov razvoj in zgodnje učenje. Ljubljana. Filozofska seboj so postali prijatelji. Gibalno so napredovali v tem fakulteta.
341 Z GIBANJEM DO ZNANJA: KIBERNETIČNA METODA Nataša SCHELL BRATINA
Z GIBANJEM DO ZNANJA: KIBERNETIČNA METODA
LEARNING THROUGH MOVEMENT: THE CYBERNETIC METHOD
Nataša SCHELL BRATINA OŠ Hruševec Šentjur
POVZETEK kognitivnih sposobnosti. Posledica teh ugotovitev je celostno učenje, ki z Članek predstavlja kibernetično metodo, pri kateri novimi spoznanji vstopa tudi v šolski prostor. Če pri pouku učenci preko zavestnega gibanja določenih delov poleg vida, sluha in govora vključujemo tudi gibalno svojega telesa pridobivajo znanja na področju računanja aktivnost, bo učenje najučinkovitejše. ter zgodnjega opismenjevanja. Pri kibernetični metodi vse izhaja iz otroka samega ter iz njegovega zavedanja lastnega telesa, kar pomeni, da ne potrebujemo veliko KAJ JE KIBERNETIČNA METODA? posebnih pripomočkov. Osrednje pomagalo pri štetju in računanju so otrokovi prsti, kasneje pa tudi lesene palčke To je metoda razvijanja matematičnih predstav ter in številski trak. S temi pripomočki in preko številnih zgodnjega opismenjevanja v predšolskem ter začetnem gibalnih vaj se otroci naučijo seštevati, odštevati, množiti obdobju osnovne šole, ki temelji na zavestnem gibanju in deliti z razumevanjem. Opismenjevanje po tej metodi določenih delov telesa. Izraz kibernetika izhaja iz grške poteka preko zgodbic, ki jim sledijo gibalne vaje ter besede kybernetes in pomeni krmar ladje. Metoda temelji vaje s piktogrami. Sestavni del kibernetične metode so na tem, da so otroci pri učenju »krmarji« svojega telesa. tudi gibalne vaje za orientacijo ter pozornost. Metoda je Tako npr. pri računanju, branju in pisanju krmarijo svoje primerna za predšolske otroke, učence prvega triletja roke in usta. Ključno je, da pri kibernetični metodi vse osnovne šole ter tudi za otroke s posebnimi potrebami. izhaja iz otroka samega ter iz njegovega zavedanja Ključne besede: kibernetična metoda, vrtec, osnovna lastnega telesa. To pa hkrati pomeni, da pri tej metodi ne šola potrebujemo veliko posebnih pripomočkov oziroma učil (Dreher & Dreher-Spindler 2002).
ABSTRACT RAZVOJ KIBERNETIČNE METODE The article presents the cybernetic method, where pupils learn elementary arithmetic and early literacy Avtorja kibernetične metode sta Nemca Eva Dreher- through conscious movement of specific parts of their Spindler in Hariolf Dreher. Njuna hči je ob vstopu v šolo body. In cybernetic method everything comes from the imela težave pri računanju, branju in pisanju. Iz tega child and from his/her awareness of his/her own body, razloga sta začela leta 1972 razvijati metodo, s katero which means that not many special tools are needed. The bi ji pomagala. Kasneje sta ugotovila, da je kibernetična main instrument used for counting and calculation are the metoda uspešna tudi pri rednem delu v osnovni šoli, saj child's fingers, later also wooden sticks and numerical ima precej otrok težave pri računanju ter opismenjevanju. tape. With these tools and through a number of physical Izjemno učinkovita pa je tudi pri delu z otroki s posebnimi exercises, children learn how to add, subtract, multiply potrebami. and divide through understanding. Literacy is developed Pred trinajstimi leti so začeli v Nemčiji izvajati through stories, followed by movement exercises and prve izobraževalne seminarje za učitelje ter specialne exercises with pictograms. An essential element of the pedagoge, danes pa pouk po kibernetični metodi poteka v cybernetic method are movement exercises focusing več državah, med drugim tudi v Sloveniji. Metoda se izvaja on orientation and attention. This method is suitable na OŠ Prebold, kjer sem delala tudi sama. V šolskem letu for preschool children, pupils in the first three years of 2006/07 so na tej šoli začeli z izvajanjem inovacijskega primary school and for children with special needs. projekta z naslovom Uporaba kibernetične metode v Key words: cybernetic method, kindergarten, primary 1. razredu. Metodo, prilagojeno razmeram v Sloveniji, school dopolnjeno in razvito, na tej šoli uspešno uporabljajo še danes.
UVOD ŠTETJE IN RAČUNANJE Dandanes vemo, da gre pri razvoju otroka za celostnost, integrativnost vseh področij razvoja. To Osrednje pomagalo pri štetju in računanju so otrokovi pomeni, da so spoznavno, čustveno, socialno in gibalno prsti. V samem začetku je poudarek na številnih vajah za področje otrokovega razvoja med seboj tesno povezana fino motoriko ter orientacijo na sebi, otroci se naučijo tudi ter se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo (Pišot & imena prstov. Vsak prst ima svoje ime (npr. desni palec). Planinšec 2005). Prav gibalno področje je pri razvoju otroka ključnega pomena, saj je po mnenju nekaterih avtorjev (npr. Marentič Požarnik 1995, v Zurc 2008) tesneje povezano z vsemi ostalimi razvojnimi področji kot katerokoli drugo. Ustrezna gibalna aktivnost, poudarja Planinšec (1995, v Zurc 2008), lahko stimulativno vpliva tudi na razvoj
342 LEARNING THROUGH MOVEMENT: THE CYBERNETIC METHOD Nataša SCHELL BRATINA
Sliki 1 in 2: Računanje s pomočjo prstov: 2 in 2 je 4; Lesene palčke za računanje (Hascher 2008) Slika 3: Hoja po začrtani liniji z razširjenimi rokami. Globok vdih, globok izdih. Pri štetju učenci poimenujejo prste s številkami ter vadijo na različne načine (dvigovanje posameznih prstov pri štetju naprej in nazaj; učitelj se dotakne posameznega otrokovega prsta, otrok pove številko itd.). Ko usvojijo štetje do 10, nadaljujejo s štetjem do 20. To učenci naredijo v parih, saj imajo skupaj na razpolago 20 prstov, po seznanitvi s simbolom, tj. zapisom števila pa tudi s pomočjo številskega traku. Za kibernetično Slika 4: Iz zaprtega položaja, sedečega ali stoječega, metodo je značilna tudi uporaba lesenih palčk, s katero se razširijo roke v odprti položaj, hkrati izgovarjamo lahko učenci štejejo in računajo do 100. Po 10 palčk glas A. skupaj je povezanih v snopiče, s katerimi poljubno štejejo in računajo. Na ta način vadijo poleg seštevanja in odštevanja tudi poštevanko, deljenje ter reševanje besedilnih nalog. Ključno pri vsem tem pa je, da se otroci naučijo računati z vsemi računskimi operacijami z razumevanjem. Učenci skačejo in izgovarjajo glas ‘A’: A! (skok desno) A! (skok levo) GOVOR, BRANJE, PISANJE Ko se otroci seznanijo z določenim glasom, na ta glas Otroci se lahko že v vrtcu seznanijo z govorili, jih znajo iščejo še druge besede. Seznanijo se tudi s piktogramom poimenovati ter tudi opisujejo položaj svojih govoril v za ta glas. Ko učenci spoznajo piktograme za več glasov, ogledalu (Klančnik 2010). Nato spoznavajo posamezne iz njih tvorijo zloge in tudi krajše besede. To je, kot glasove slovenskega jezika. Ob vsakem glasu jim učiteljice izpostavlja Klančnik (2010), zelo pomembno za kasejše preberejo posebno zgodbico, ki služi kot predpriprava na usvajanje vezave, s čimer ima težave precej drugošolcev. kasnejše opismenjevanje. Navajam del zgodbice ter vaje na glas ‘A’ avtoric Škoberne & Kojnik Vengust (2006).
ZGODBA O MALI LESTVI ANI Pred davnimi časi je v zeleni deželi živela mala lestev, ki ji je bilo ime Ana. Imela je mamo in očeta, oba sta Slika 5: Izgovorjava besede “mama”, prikazana s piktogrami (v Hascher 2008) bila zeloooo veliki lestvi.
Mala lestev Ana si je zelo želela zrasti, pa ji ni preveč Čeprav je težko verjeti, znajo že predšolski otroci brati uspevalo. /…/ te navidez zahtevne piktograme. Učiteljice razrednega pouka poročajo, da učenci komaj čakajo, da spoznajo Nekega dne je po obilnem zajtrku Ana šla na sprehod nove, veselijo se tudi sestavljanja novih besed itd. po gozdu. Nenadoma je zaslišala čuden cvileč zvok. Piktogrami jih spremljajo vsak dan, natisnjeni so na plakatih, štampiljkah, učenci imajo natisnjeno posebno “Kdo je tu?” je vprašala. berilo. “Mijaaaaav!” se je oglasilo z vrha ogromne smreke. “Zakaj tako jokaš?” je mala lestev vprašala živalco. ORIENTACIJA IN POZORNOST “Ker ne znam splezati dol s smreke in sem že zelo Kibernetična metoda vključuje tudi vaje za orientacijo lačna, pa mama me prav gotovo že išče.” na sebi in v prostoru ter vaje za pozornost, koncentracijo. Te se izvajajo v obliki gibalnih igric. Poglejmo si nekaj “Morda ti pa jaz lahko pomagam. Postavila se bom ob primerov, povzetih iz Klančnik & Artelj (2008). drevo in se stegnila tako visoko k vrhu smreke, da boš lahko skočila na mojo glavo!” Igra z “bobi palčko” Učenci poslušajo zabavno zgodbo o jezičku. Nato In res, lestev se je postavila k smreki, se iztegnila visoko si v ogledalu ogledajo govorila ter jih poimenujejo. Vsak k vrhu smreke in takrat je mala cvileča kepica skočila učenec dobi slano palčko ter z njo raziskuje, opazuje na njeno glavo. (Z rokami pokažemo iztegovanje učitelja ter ponavlja za njim različne gibe (na obrazu išče lestve v obliki črke A) /…/ jeziček, ki se giblje v ustni votlini, dotakne se jezika, sledi obliki ustnic, požgečka se po nebu, dotakne se dlesni in zob). Zgodbici sledijo gibalne vaje, ki služijo kot predpriprava za glas A.
343 LEARNING THROUGH MOVEMENT: THE CYBERNETIC METHOD Nataša SCHELL BRATINA
Ples “ /…/ družb ne zanimajo “čiste” intelektualne Otroci plešejo in se vrtijo ob glasbi. Ko se glasba sposobnosti. Le malo je poklicnih vlog, ki jih lahko ustavi, vsak pove, kaj je pred njim, za njim, kaj je na levi in opravljajo genialni bebci z jezikovno, logično ali telesno kaj na desni. inteligenco. Nasprotno, v skoraj vseh družbeno koristnih vlogah vidimo delovanje nekakšne zmesi intelektualnih “Bolhica skače” in simbolnih sposobnosti, ki vse prispevajo k čim lažji uresničitvi cenjenih ciljev.” Učenci sedijo v krogu, roke imajo na kolenih ter si podajajo “bolhico”. To naredijo tako, da s svojo npr. desno roko plosknejo na sosedovo desno roko. Težavnost LITERATURA se poveča, ko “bohica” skoči na vsakega drugega, kar od učencev zahteva pozornost. Ob izvajanju vaje otroci Dreher, H., Dreher-Spindler, E. (2002). Die Werkzeuge der govorijo izštevanko (ritmična koordinacija gibanja in Kybernetischen Methode in sechs Heften. Rottenburg: govora). Rottenburger Verlag. Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma. Teorija o več inteligencah. Ljubljana: Tangram. ZAKLJUČEK Hascher, T. (2008). Der Einsatz der kybernetischen Methode in der Grundstufe I. Pridobljeno dne 10. 5. 2010 na Preko zavestnega gibanja svojega telesa učenci pri spletni strani http://www.kybernetischemethode.de/ kibernetični metodi uspešno pridobivajo znanja predvsem DerEinsatzderKybernetischenMethodeinderGrundstufeI. Lindtner.pdf na področju računanja, govora, branja ter pisanja. Gibanje Klančnik, J. (2010). Opismenjevanje v prvi triadi OŠ ob pomoči je tu ključnega pomena, saj “poglablja doživljanje, to pa kibernetične metode in plesa pisanja. V: Opismenjevanje povečuje motivacijo, olajšuje razumevanje in izboljšuje učenk in učencev, pismenost mladih in odraslih – vprašanja, zapomnitev” (Kroflič & Gobec 1995, v Zurc 2008:20). dileme, rešitve: Zbornik prispevkov, 229-233. Ne le učitelji, tudi starši so kibernetični metodi zelo Klančnik, J. in Artelj, I. (2008). Kibernetična metoda v prvem naklonjeni. Čeprav so številni starši sprva skeptični do razredu. OŠ Prebold. Interno gradivo. novih metod računanja in opismenjevanja, pa razredne Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem učiteljice poročajo, da so navdušeni nad dosežki učencev. otroštvu. Koper: Založba Annales. V sklepu lahko rečemo, da kibernetična metoda Škoberne, S., Kojnik Vengust, K. (2006). Kibernetična metoda v prvem razredu osnovne šole. OŠ Prebold. Interno gradivo. upošteva celostnost, integrativnost področij otrokovega Zurc, J. (2008). Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov razvoja ter omogoča celostno učenje. razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta. Zaključimo z zanimivo mislijo Howarda Garderja, avtorja teorije o več inteligencah (1995:351):
344 Z GIBANJEM DO POZORNOSTI Marjeta SEBANC
Z GIBANJEM DO POZORNOSTI PHYSICAL ACTIVITIES FOR ATTENTION
Marjeta SEBANC Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled
POVZETEK 2. TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN CILJI GIBALNIH DEJAVNOSTI ZA PRIDOBIVANJE POZORNOSTI Pozornost v šoli pomeni miselno zbranost in je zelo pomemben dejavnik pouka. Pri mlajših šolarjih jo učitelji Gibalne dejavnosti za pridobivanje pozornosti pri poskušamo pridobiti na različne načine. V prispevku želim mlajših šolarjih so oblikovane kot gibalne igre. Gibanje v predstaviti praktične primere, kako pridobiti in ohraniti njih ni intenzivno, je pa vedno prisotno. Gibalne igre na pozornost mlajših šolarjev z gibalno dejavnostjo. začetku vedno spremlja tudi izgovarjava ali petje besedila. Gibalne dejavnosti za pridobivanje pozornosti pri Ko učenci gibalni vzorec osvojijo, ga lahko izvajamo tudi mlajših šolarjih so oblikovane kot gibalne igre. Izvajajo se v tišini. Gibalne igre so močno motivacijsko sredstvo, s lahko kot prstne igre, z dlanmi, rokami ali s celim telesom. širjenjem zahtevnosti jih lahko uporabljamo tudi v drugem Velikokrat jih spremlja izgovarjava ritmičnega besedila ali ali tretjem razredu. Poleg pridobivanja pozornosti preko pesem. So učinkovita metoda, za učence predstavljajo gibalnih iger sledimo ciljem, kot so: močno motivacijsko sredstvo. Pripomorejo k sproščenosti –– psihofizična sprostitev učencev, otrok in k boljšemu vzdušju v razredu. –– razvoj drobne motorike – gibalna koordinacija, Ključne besede: gibalna igra, pozornost, mlajši šolar. –– koncentracija, –– usklajevanje gibanja z ritmom, –– sodelovanje v skupinski dejavnosti. ABSTRACT Gibalne igre lahko zasledimo v različnih književnih virih in so avtorsko delo različnih avtorjev. Druge poznamo iz In school terms, attention means mental svojega otroštva, nekatere pa se v prijaznem kolektivu concentration, which is of utmost importance for the širijo kot ustno izročilo od sodelavke do sodelavke. Že iz educational course. With primary school pupils, teachers otroštva otroci poznajo gibalne igre, kot so: Abraham 'ma try to attract it in various ways. In this paper, the objective sedem sinov, Miška kašo kuhala, Ta pravi pijmo in druge. is to present practical examples how to attract and V nadaljevanju so prikazane nekatere gibalne igre, ki jih keep primary school pupils’ attention through physical kot sredstvo za pridobivanje pozornosti uporabljamo na activities. naši šoli. Physical activities as a means of attracting the attention of primary school pupils are designed as physical games. They can be carried out as finger, palm, 3. METODE DELA – PRAKTIČNI PRIMERI arms or body games. They are often accompanied by saying a rhythmic text or a poem. They are an effective 3.1. Za »Dobro jutro« method and they are a powerful motivation tool for Dan v našem prvem razredu začenjamo v jutranjem primary school pupils. They contribute to a more relaxed krogu. V jutranji krog se zberemo s pomočjo razredne and better atmosphere in the class. himne, ki ji je dodan gibalni prikaz. Keywords: physical game, attention, primary school - Račja himna (skupina »Račke«): pupils. Dvigni peruti (upognemo komolce), razmigajmo kljunčke (s prsti ponazorimo kljun), podaj mi svoje tačke (roke podamo najbližjemu sošolcu). Skoči sem (par skoči 1. UVOD levo) in skoči tja (par skoči desno), to je pesem vesel'ga srca (par se prime pod roko in zavrti), la, la, la (zamenjamo O pozornosti govorimo, ko je naša psihična aktivnost sošolca). usmerjena na nek zunanji predmet, osebo, dogajanje,… - Dobro jutro, rakec ti (skupina »Raki«): Pri mlajših šolarjih, predvsem pri šestletnikih, učencih Besedilo je prirejeno na pesem Albince Pesek, Glasba prvega razreda, je pozornost usmerjena v igro, vrstnike 2, dodano je gibanje, ki prikazuje vsebino pesmi. in medsebojne dejavnosti. Naloga učitelja pa je, da spodbudi in ohranja pozornost in zanimanje učencev v 3.2. POZORNOST NA ZAČETKU UČNE URE ALI MED NJO času pouka. Učitelji želimo pozornost učencev usmeriti Zbranost učencev med daljšo dejavnostjo popusti, v spremljanje navodil za samostojno delo ali za zbran pozornost pa se začne usmerjati na druga področja. S začetek učne ure. Pozitiven odnos, ki ga ustvarimo kratko gibalno aktivnostjo lahko pozornost učencev spet na začetku ure, je dobra odskočna deska za vse, kar usmerimo na šolsko delo, hkrati pa poskrbimo za nekaj sledi. Če hočemo ustvariti pozitivno razpoloženje, je sprostitve. pomembno, da si zagotovimo pozornost učencev takrat, –– Deset prstkov - Nataša Hrastnik, Moje prvo berilo, ko se ura začne (Kiriacou, 1997). DZS, 2006 V praksi učitelji iščemo pozornost otrok s pesmijo, –– Leva, desna - Ksenija Šoster Olmer, Moje prvo berilo, igranje na različna glasbila ali zvočila, z ritmičnimi besedili, DZS, 2006 pogosto pa tudi z gibalnimi aktivnostmi. V prispevku želim –– Ko se plazim po trebuhu predstaviti nekaj praktičnih primerov, s katerimi pridobimo Ko se plazim po trebuhu, sem podoben potepuhu in ohranjamo pozornost mlajših šolarjev z gibalno (ležimo na tleh). dejavnostjo. Ko se dvignem na kolena, je obleka vsa zelena
345 PHYSICAL ACTIVITIES FOR ATTENTION Marjeta SEBANC
(klečimo in kažemo na umazana oblačila). 4. REZULTATI IN RAZPRAVA Ko se na noge postavim in obleko si popravim (vstanemo in popravimo obleko), Pri izbiri ustrezne gibalne igre izhajamo iz razvojnih dvignem roke do neba in zakličem svoj: Hura! značilnosti učencev, pomemben pa nam je tudi cilj, (dvignemo roke in zakličemo: Hura!). ki ga skušamo doseči. Gibanje otroke navdušuje, - Kje si palec? pritegne in motivira. Ko se gibalna dejavnost zaključi, Kje si palec, kje si palec? (Roke so skrite za hrbtom.) so otroci sproščeni, hkrati pa z zanimanjem pričakujejo Tukaj sem (pokaže se desni palec), tukaj sem, (pokaže nadaljevanje. Poleg naštetih gibalnih iger poskušamo se levi palec). kratke gibalne prikaze dodajati v druge predmetne Kako si kaj prijatelj? (Desni palec pomiga levemu.) skupine: Dobro, hvala lepa. (Levi palec odgovori.) –– pesmi, ki se jih učimo pri glasbeni vzgoji, Grem domov (skrije se desni palec), grem domov, (skrije –– učenje novega števila ali nove črke prikažemo z se levi palec). gibom, Nadaljujemo z ostalimi prsti. –– pri spoznavanju okolja z gibanjem posnemamo živali, –– Gori, gori rastline in naravne pojave, Učenci se gibljejo po prostoru in z gibanjem –– posnemamo pravljične in druge književne osebe itd. posnemajo določeno žival. Na učiteljev izrek: »Gori, gori, Pri teh primerih gibanje ni skupinsko in ni vnaprej skrij se v skupino po štiri!« se zberejo v skupine po štirje določeno. Učenci preko gibanja lahko izražajo svojo učenci in se primejo za roke. Število učencev v skupini ustvarjalnost. menjamo, ta gibalna igra je primerna predvsem za delitev Gibalna dejavnost učitelja pritegne pozornost mlajših učencev v skupine. učencev veliko hitreje kot besede: Tiho!, Umirite se!, –– Moja hiša Pridite sem!. Včasih tudi gibanje ne pritegne takoj vseh Učitelj z dlanmi nad glavo oblikuje streho in reče: učencev. Z učiteljem začne delati najprej manjša skupina »V moji hišici je mir.« Tudi učenci naredijo streho in učencev, ki se ji postopno pridružijo ostali posamezniki. odgovorijo: »V moji tudi.« Podobno lahko z rokami nad Pozornost učencev je tako povečana in bolj dolgotrajna. glavo oblikujemo vrček ali vrteči mlinček. Ko so otroci To pa je cilj, ki si ga želimo doseči vsi učitelji. giba navajeni, ga izvajamo brez besed. –– Moj klobuk ima tri luknje Z namenom pridobivanja pozornosti znano pesem 5. ZAKLJUČEK izvajamo samo s prikazom gibanja. Zakaj pravzaprav trdim, da se z gibanjem otroci umirijo? Šestletniki gibanje potrebujejo, to je ena od 3.3. ZA DOBER TEK njihovih najpomembnejših razvojnih značilnosti. Skoraj nemogoče jih je posesti v šolske klopi za štirikrat po 45 Ko razdelimo malico, počakamo na pesmico in si minut na dan in pričakovati, da bodo ves ta čas obdržali zaželimo skupen: Dober tek! zbranost in pozornost do vsega, kar učitelj od njih –– Odpri, zapri zahteva. Gibalna minutka v vsaki uri pri tem učencem Odpri, zapri, odpri, zapri (odpremo in zapremo dlani), pomaga, šolske dni napravi prijetnejše in bolj sproščene. zaploskaj en, dva, tri! (Ritmično trikrat zaploskamo.) Tudi učiteljevo delo v takem razredu je veliko kvalitetnejše, Odpri, zapri, odpri, zapri (odpremo in zapremo dlani), manj naporno in stresno. v naročje daj dlani (roke skrijemo v naročje). Lezi lezi kakor biba (s prsti lezemo proti vratu), brado požgečkaj (požgečkamo brado). 6. LITERATURA Ko pa usta se odprejo (široko odpremo usta), steci brž nazaj! (Prsti se vrnejo v naročje.) B. Hanuš, J. Sitar: Moje prvo berilo, Državna založba Slovenije, –– Dober tek Ljubljana 2006. Dobro jutro (roke prekrižamo na prsih), C. Kiriacov: Vse učiteljeve spretnosti, Regionalni izobraževalni dober dan (roke iztegnemo nad glavo), center, Radovljica 1997. dober tek (z dlanmi krožimo po trebuhu), A. Gjud, B. Kroflič: Telo v gibanju, Didakta, Radovljica 1990. S. Cowley: Kako umiriti razred, Modrijan, Ljubljana 2007. želimo vam! (Iztegnemo roke proti sošolcem.) I. Cvetko: Slovenske otroške prstne igre, Didakta, Radovljica 1996.
346 Open-air school in the 5th class of the elementary school Mojca SLIVNIK
Open-air school in the 5th class of the elementary school
Letna šola v naravi v petem razredu osnovne šole
Mojca SLIVNIK
POVZETEK UVOD
Letna šola v naravi je posebna oblika vzgojno- Na Osnovni šoli F. S. Finžgarja Lesce vsako leto izobraževalnega procesa, ki ga šola organizira izven načrtujemo tri šole v naravi: zimsko v 4. razredu, v 5. šolo kraja stalnega bivanja ob morju ali v termah. Osnovni cilji v naravi s poukom plavanja in planinski tabor v 7. razredu. so poleg učenja plavanja in spoznavanja morskega in Letno organiziramo razredniki in športni pedagogi, ostali obmorskega sveta socializacija in želja otrok po druženju. dve pa se izvajata v okviru centra šolskih in obšolskih V skladu z učnim načrtom se ves čas prepletajo dejavnosti. različne vzgojne in izobraževalne vsebine ter aktivnosti z Šolo v naravi s poukom plavanja smo deset let različnih predmetnih področij. organizirali v počitniškem domu v Umagu. Večkrat smo Poudarek je na usvajanju plavalnih tehnik skozi igro že razmišljali, da bi lokacijo spremenili, vendar so bili po vnaprej pripravljenemu programu (glede na predznanje pogoji za izvedbo tako dobri, da se za to nismo odločili otrok), ki se izvaja pod strokovnim vodstvom vaditeljev (prilagoditve za gibalno ovirane učence). Morski zaliv plavanja. s čisto vodo, primerno globino in razgibano obalo je Učitelji poskrbijo za organizacijsko in vsebinsko nudil idealne pogoje za pouk plavanja in za raziskovanje pripravo (ki je ena od meril pri zagotavljanju kakovosti) življenja ob morju, nastanitev v objektu in vrt ob njem pa in izvedbo ostalih dejavnosti: športno-vzgojnih, možnost za pouk in druge dejavnosti v naravi. naravoslovno-družboslovnih, kulturno-umetniških, zabavnih … Bile naj bi poučne, vgojne, ustvarjalne, Kaj je letna šola v naravi? zabavne, hkrati pa naj bi dajale otrokom občutek varnosti Šola v naravi je strnjen in načrtovan pedagoški proces, in odgovornosti. ki se vsebinsko in kakovostno razlikuje od pouka. Za Ob zaključku vsake šole v naravi smo izvedli anketo posamezen razred jo organizira šola, učenci pa se v ta med učenci in starši, ki nas je glede na pozitivne rezultate program vključijo prostovoljno. Poteka v letnem času, spodbudila in motivirala za delo v prihodnje. zunaj kraja stalnega bivanja, navadno v naravnem okolju Ključne besede: poletna šola v naravi, organizacijska ob morju ali v termah. Okoliščine otrokom omogočajo, in vsebinska priprava, medpredmetno povezovanje da v sproščenem vzdušju, z zgoščenim delom in z večjo motiviranostjo usvajajo vzgojne in izobraževalne vsebine ter aktivnosti, zato je vsebinsko zelo bogata in raznolika. ABSTRACT Vzgojno-izobraževalni cilji so zato večplastni, saj se prepletajo spoznavne, gibalne, čustvene, socialne, Summer field trip is a special form of the educational moralne in estetske komponente. process, organised by a school out of the place of living, Poleg osnovnega cilja, učenje plavanja, je pomembno mostly at the seaside or in spas. The main objective tudi, da učenci spoznavajo morski in obmorski svet ter se besides swimming classes are to understand the sea life vzgajajo v duhu ohranjanja narave. Nenadomestljiva pa je and life near the sea, socialisation and fulfilling children’s predvsem zaradi socioloških in vzgojnih učinkov( Kristan, desire for socialising. 1998). Following the curriculum, different educational matters and activities from different subject areas are overlapping all the time. ORGANIZACIJA – PROBLEM IN ANALIZA Following a programme, prepared in advance (in groups, created according to pupils’ swimming skills), the Šola mora program šole v naravi opredeliti v letnem emphasis is on swimming classes through games, given delovnem načrtu. Sledi dobra organizacijska in vsebinska by swimming instructors. priprava. Class teachers take care of organisational issues and action programme (which is one of the criteria to Organizacijska priprava ensure quality) and the performance of other activities: sports and education, science and society, culture and 1. Določanje terminov in rezervacija nastanitve art, entertainment and others. All activities should be Pred odhodom si razredniki ter vodstvo šole – informative, educational, creative and funny while at pomočnik ravnatelja ali ravnatelj ogledajo kraj in bivališče, the same time giving the pupils a sense of security and saj je od tega odvisna vsebina vzgojno-izobraževalnega responsibility. dela. Športni pedagog pregleda obalo, vrsto morskega in At the end of the field trip, we carried out a survey obalnega dna za vodne in obvodne dejavnosti. Kraj mora among the pupils and parents. Positive results showed biti predvsem varen in primeren tudi za gibalno ovirane that the trip was an encouragement and motivation for our otroke. work in the future. Keywords: summer field-trip, organisation and action 2. Okviren fnančni načrt programme, intersubject cooperation Načrt zajema bivanje učencev in spremljevalcev, prevoz, izdatke za pedagoški proces in ostale stroške (prevoz z ladjo, ogled muzeja …). Dohodki, ki delno pokrijejo stroške, so iz prispevka staršev (plačevanje po obrokih), iz šolskega sklada in
347 Letna šola v naravi v petem razredu osnovne šole Mojca SLIVNIK sofinanciranja s strani Ministrstva za šolstvo. Vsakodnevno so se prepletale še naslednje dejavnosti: Glede na predvideno število učencev in ostalih –– športno gibalne: plavanje, sprehodi, igre stroškov izdelamo natančen finančni načrt. –– naravoslovno-družboslovne: ogled muzeja, pristanišča v Umagu, staro mestno jedro, morsko dno, 3. Roditeljski sestanek za starše pred odhodom spoznavanje biološo-geografskih značilnosti kraja, Starše temeljito seznanimo z vzgojno-izobraževalnimi izpolnjevanje delovnega zvezka cilji šole v naravi in njenim pomenom le-te za razvoj otroka –– literarne: pisanje dnevnika, pisem, razglednic, priprava in tudi o finančnih obveznostih, ki jih ima šola s to obliko programa za zaključni večer pedagoškega dela. –– estetske: likovno izražanje, petje, ples –– zabavne. družabne igre, zaključni večer 4. Pridobivanje staršev Vsako leto je bila prisotna skupina staršev, ki otrok Dejavnosti so bile v celoti izvedene z veliko mero ne prijavijo v šolo v naravi. Na uvodnem sestanku so sproščenosti, motiviranosti in ustvarjalnosti otrok. predvsem nasprotovali visokemu znesku, ki naj bi ga Pri pouku plavanja je bil poudarek na učenju tehnike plačali za bivanje. Ugotavljamo, da je vzrok neudeležbe prsnega, kravl in hrbtnega sloga, igrah v vodi in skokih v otrok v šoli v naravo v nižjem standardu (finančni in vodo. Predznanje in napredek je bil zelo dober. V vodi pa socialni) določenih družin. se je dobro znašla tudi gibalno ovirana deklica. Povabili smo jih na razgovor ter jih seznanili z oblikami Na koncu je bilo preverjanje usvojenega znanja in dela, varnostjo in možnim dodatnim subvencioniranjem napredka, za kar so prejeli zlato, srebrno ali bronasto s strani šole. Zavedamo pa se, da moramo takšno šolo priznanje. omogočiti vsem učencem. ANALIZA Vsebinska priprava Ob zaključku šole v naravi smo izvedli anketo, v kateri Vodstvo šole določi pedagoškega in strokovnega so učenci skupaj s starši podali svoje mnenje o določenih vodjo, ki s skupnim dogovarjanjem izvedeta priprave. vsebinah: dejavnosti (poučne, zabavne), plavanje, športne Pedagoški vodja je zadolžen za samo organizacijo, njeno aktivnosti, bivanje, prehrana. Razumljivo je, da so bili finančno izpeljavo ter vsebinsko pripravo.Ta vsebuje najbolj navdušeni nad plavanjem, športnimi dejavnostmi, dnevne razporeditve dejavnosti, v katere se učenci vožnjo z ladjo in vlakcem, ogledom mesta in zaključnim vključujejo po lastnem interesu in presoji, ter naloge večerom. Starše pa je zanimala predvsem obremenjnost posameznih učiteljev. Za učence razredniki pripravijo otrok, bivanje in hrana. delovni zvezek z vsebinami in nalogami, ki se navezujejo Povratna informacija z določeno mero kritike nas je na učni načrt – medpredmetno povezovanje vsebin. spodbudila in motivirala za delo v prihodnje. Strokovni vodja, športni pedagog, pa poskrbi za Šola v naravi s fleksibilnostjo pri izbiri vsebin in s športne aktivnosti in za izvedbo plavanja. stalno prisotnim gibanjem ohranja in krepi otrokovo Kvalitetna in uspešna izvedba je v večini odvisna od zdravje, razvija njegove sposobnosti in omogoča lažje usposobljenega kadra. Tu ne gre le za poznavanje in vključevanje in prilagajanje v družbeno in naravno okolje sposobnost posredovanja vsebin, temveč tudi za vzgojno (sproščenost, motiviranost, druženje). Menim, da je to naravo dela. Zavedati se moramo, da je celotno delo v šoli oblika vzgojno-izobraževalnega procesa, ki si jo otroci v naravi zelo odgovorno in zahtevno tako za učitelje kot želijo, šola pa jim z upoštevanjem vseh okoliščin to tudi za spremljevalce. omogoča.
IZVEDBA LITERATURA:
Šola v naravi je potekala po vnaprej pripravljenem Kristan, S. (1998), Šola v naravi, Didakta Radovljica, Radovljica. programu, ki se je prilagajal dnevnim situacijam (vreme, Sluga, S. (1971), Telesna vzgoja za nižje razrede osnovne šole, temperatura morja). Program je vključeval tudi dodatno Ljubljana, Mladinska knjiga. ponudbo, kot je ogled Tehniškega muzeja v Bistri in Zajc, S. (2006), Tehniški dnevi od 1. do 5. razreda osnovne šole, Ljubljana, Zavod Republike Slovenije za šolstvo. vožnjo z ladjo.
348 SPODBUJANJE OTROK (TUDI TISTIH S PREKOMERNO TELESNO TEŽO) H GIBALNI AKTIVNOSTI Z INTERESNO DEJAVNOSTJO AEROBIKE Anita SMOLE
SPODBUJANJE OTROK (TUDI TISTIH S PREKOMERNO TELESNO TEŽO) H GIBALNI AKTIVNOSTI Z INTERESNO DEJAVNOSTJO AEROBIKE Aerobics as a motivation for children (including overweight children) to attend physical activities
Anita SMOLE OŠ Vide Pregarc Ljubljana
POVZETEK vedenjske vzorce, ki jih bo koristil celo življenje – tudi ko zunanjih spodbud (učiteljev) ne bo več. V tem primeru S prispevkom bom predstavila interesno dejavnosti vidim pomembno moč šole, ki se pri otroku pojavlja v fazi aerobike, pri kateri sodelujejo tudi učenci s prekomerno sekundarne socializacije. Z uravnoteženo prehrano, ki naj telesno težo. Eden od ciljev interesne dejavnosti je bi jo otroku nudila šola s skrbno načrtovanimi šolskimi bil, da tudi takšna skupina otrok gibanje doživi kot obroki, in s čim več ponujenimi možnostmi za gibanje smo nekaj prijetnega in jih tako motiviramo za pogostejše lahko otroku v pomoč. sodelovanje pri različnih športnih dejavnostih. Ugotovitve kažejo, da je glavni cilj dosežen. Prav vsi učenci so interesno dejavnost redno obiskovali, po pripovedovanjih 2. CILJI IN HIPOTEZE učencev doživljali ugodna občutja, ugotovili, da so prav vsi pri tej vrsti gibanja uspešni, po zagotovilih Cilji interesne dejavnosti so bili: staršev pa tudi v popoldanskem času po tem pogosteje • učenci usvojijo ritmične zakonitosti vadbe ob samoiniciativno posegali po gibalnih dejavnostih glasbeni spremljavi; (najpogosteje so posnemali vzorce gibanja, naučene pri • spoznajo osnovne gibalne strukture v aerobiki; interesni dejavnosti ob glasbi). • sodelujejo pri sestavljanju koreografije; Ključne besede: otrok, prekomerna telesna teža, • razvijajo in ohranjajo motorične sposobnosti; redna gibalna dejavnost, motivacija • pridobivajo funkcionalno sposobnost; • spoznajo teoretične pojme, povezane s športnimi dejavnostmi in zdravim načinom prehranjevanja. ABSTRACT Glede na cilje, zastavljene pred začetkom izvajanja This article deals with aerobics as an extra-curricular interesne dejavnosti, sem zastavila naslednje hipoteze: activity, also attended by overweight children. One of the H 1: Prav vsi, vključeni v interesno dejavnost aerobike, main aims of this extra-curricular activity was to show bodo redno prihajali k vadbi. overweight children that physical activity is something H 2: Prav vsi učenci (tudi tisti s povečano telesno težo) pleasant and thus to motivate them to attend other bodo pri usvajanju gibalnih struktur ob glasbi uspešni. sport activities. My findings show that the main aim was H 3: Vzorec gibanja bo večina učencev občasno accomplished. All the pupils attended aerobics regularly, posnemala tudi v popoldanskem času in tako kvalitetno their experience was positive, they found that everyone preživljala prosti čas. was successful at this activity. Moreover, their parents claim that their children started to participate in different physical activities outside school (mainly imitating 3. OPIS DEJAVNOSTI patterns learnt at aerobics). Key words: child, obesity, regular physical activity, V šolskem letu 2009/2010 se je na šoli prvič izvajana motivation interesna dejavnost aerobika za začetnike izkazala kot zelo obiskana. Namenjena je bila učencem in učenkam od 5. do 8. razreda. Vključenih je bilo 16 učencev (to je 1. UVOD bilo tudi maksimalno število mest za vključitev zaradi prostorske omejenosti); od tega je 5 učencev s previsokim V Sloveniji že več deset let spremljamo telesni ITM‑jem. Interesna dejavnost se je izvajala dvakrat in gibalni razvoj slovenskih otrok s športnovzgojnim tedensko po eno šolsko uro. kartonom. Enako velja za šolo, na kateri poučujem – to Struktura interesne dejavnosti je bila takšna – uvodni je OŠ Vide Pregarc v Ljubljani. Podatki, ki jih vsako leto del je bil namenjen t. i. splošnemu ogrevanju, pri katerem dobimo z analizo dobljenih rezultatov in so namenjeni je šlo za vključenost ritmičnega gibanja celega telesa. S učencem, staršem in učiteljem, nas že več let očitno tem smo dosegali postopno povečevanje krvnega obtoka opozarjajo na porast števila otrok s prekomerno telesno in zviševanje temperature telesa (Zagorc idr., 2006). težo. Enake ugotovitve navajajo izvajalci raziskav Splošnemu ogrevanju je sledilo specialno ogrevanje, ki (Strel idr., 2003). Da bi bil viden očiten napredek pri je bilo sestavljeno iz razteznih vaj in specifičnih gibalnih zmanjševanju ali vsaj ohranjanju telesne teže zaradi aktivnosti, izvajanih v zmernem tempu, ki so se kasneje rednega gibanja pri po teži močnejših učencih, je le tri ure pojavljale še v osrednjem delu vadbene ure. S specialnim tedensko, ki so namenjene redni športni vzgoji, očitno ogrevanjem smo zmanjševali tveganje za poškodbe mišic premalo. in sklepov (prav tam). V osrednjem delu so se učenci Zavest o uravnoteženi prehrani in pomenu redne naučili sklop povezanih gibalnih struktur (koreografijo). gibalne aktivnosti, ki je edini ključ do ohranjanja telesne Izvajali so jih na mestu ali v prostoru, na različnih ravneh teže ali celo zmanjševanja le-te, otroku ni mogoče gibanja in v različnem tempu. Učenju koreografije je sledila vcepiti v glavo – otroku je potrebno pokazati pravo pot, krepitev večjih mišičnih skupin (vaje so bile prilagojene potem pa ga spodbujati, da ostaja na njej in si oblikuje starostni skupini vadečih – to pomeni, da so prevladovale
349 Aerobics as a motivation for children (including overweight children) to attend physical activities Anita SMOLE dinamične krepilne vaje, medtem ko statičnih skoraj izpostavili njim všečno možnost, da doma sami sestavljajo ni bilo). Zaključni del pa je bil namenjen »postopnemu koreografije, jih v šoli pokažejo, jaz pa jih potem na zniževanju intenzivnosti vadbe, dokler se fiziološke metodično ustrezen način posredujem na uri interesne vrednosti organizma ne vrnejo na vrednost v mirovanju«. dejavnosti. Prav tako je bilo vsem všeč, da smo za vsako (Zagorc idr., 2006, 67) Tako smo v zaključnem delu izvajali krepilno in raztezno vajo tudi opredelili, čemu je vaja aerobne gibalne strukture, ki so predstavljale pri učencih namenjena. Tako so učenci vsako dejavnost osmislili in jo aktivnost z nižjo intenzivnostjo. še intenzivneje izvajali. Tudi odziv staršev je bil ugoden. Vadba je ugodno vplivala na srčno-žilni in dihalni Načrtno smo sodelovali predvsem s starši učencev, ki sistem vadečih, na živčno-mišični sistem, na energijski smo jih še natančneje spremljali – tistih, ki imajo povečan sistem, na telesno maso vadečih in na motorične ITM. Prav vsi (starši petih učencih) so povedali, da se sposobnosti, prav tako pa na psihično počutje in njihovi otroci v popoldanskem času pogosteje odločajo za razpoloženje (Zagorc idr., 2006). gibanje – pogosto doma ob glasbi sestavljajo koreografije, ki vsebujejo gibalne strukture, značilne za aerobiko. Eni starši so celo omenili, da morajo pri tem sodelovati tudi 4. UGOTOVITVE IN SKLEPI oni. Tako lahko v celoti potrdim vse tri hipoteze, ki Prav vsi, vključeni v omenjeno interesno dejavnost, izhajajo iz ciljev interesne dejavnosti. Prav vsi, vključeni v so redno obiskovali aerobiko (odsotnih učencev skoraj interesno dejavnost aerobike, so redno prihajali k vadbi. ni bilo). Pri vseh je bilo mogoče opaziti visoko stopnjo Prav vsi učenci (tudi tisti s povečano telesno težo) so bili motiviranosti za sodelovanje pri gibalni aktivnosti. Izjema pri usvajanju gibalnih struktur ob glasbi uspešni. Velika niso bili niti učenci, ki so bili po merjenju telesne teže večina je vzorec gibanja posnemala tudi v popoldanskem in izračunu ITM-ja opredeljeni kot učenci s prekomerno času in tako kvalitetno preživljala prosti čas. telesno težo. Pri gibanju so se družili z vrstniki, s katerimi Zanimivo bi bilo, da bi samo odzivu staršev in se pri rednih urah športne vzgoje ne morejo v celoti vključenih učencev dodali še meritve, s katerimi bi lahko primerjati po uspešnosti izvajanja gibalnih dejavnosti z večjo gotovostjo govorili o učinkih vadbe na vadeče. (četudi je sodobni pouk športne vzgoje usmerjen k Mogoče pa se za to odločim v naslednjem šolskem letu, individualnosti in obravnavi posameznika kot celote ko bom z interesno dejavnostjo zagotovo nadaljevala – le neodvisno od ostalih udeležencev učnega procesa, se kako bi lahko razočarala že izoblikovano skupino vadečih. pri učencih to še vedno pogosto dogaja). Počutili so se Zagotovo pa se bo pridružil še kakšen gibanja želen sprejete. Prav tako pa so zaradi uspešnosti pri izvajanju učenec OŠ Vide Pregarc. občutili ugodje, povezano z gibanjem – zaradi nezahtevnih gibalnih struktur, ki so izvajane v aerobnem tempu (tempo, ki je primeren tudi za manj pripravljene), so vadbi sledili 5. LITERATURA brez težav. Glede na povratno informacijo, ki so mi jo namenili učenci po posameznih vadbah in na koncu, Strel, J., Kovač, M., Jurak, G. idr. (2003). Nekateri morfološki, ko smo za letošnje šolsko leto zaključili z izvajanjem motorični, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in interesne dejavnosti, lahko rečem, da je bil koncept mladine v Sloveniji v letih 1999—2000. Ljubljana: Univerza v dejavnosti pri učencih v celoti sprejet. Z dejavnostjo, ki bi Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Zagorc, M., Zaletel, P., Jeram, N. (2006). Aerobika. Dopolnjena potekala na enak način kot letos, si želijo prav vsi učenci izdaja. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. nadaljevati tudi v naslednjem šolskem letu. Posebej so
350 VADBENE URICE ZA OTROKE OD 2 DO 6 LETA Tanja SMUKAVEC
VADBENE URICE ZA OTROKE OD 2 DO 6 LETA OUTDOOR LESSONS ACTIVITIES FOR CHILDREN FROM 2 TO 6 YEARS
Tanja SMUKAVEC OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, Enota Vrtec Bohinj
Povzetek METODE (PREDSTAVITEV)
V vrtcu Bohinj smo se odločili za izvajanje projekta Vadbene urice smo izvajali dvakrat tedensko po 60 - gibanje. V okviru tega projekta smo dvakrat tedensko minut. Namenjene so bile predšolskim otrokom od 2 do 6 izvajali vadbene urice za predšolske otroke. Dodatne leta starosti. dejavnosti smo jim ponudili tudi ob sobotah. Otroci so Kadar je vremo dopuščalo, smo dejavnosti izvajali na pri tem izredno uživali. Preko igre, zabave, spoznavanja dvorišču vrtca. Različna igrala, rekviziti…so nam omogočali novega, so prdobivali raznovrstne gibalne izkušnje. veliko različnih gibalnih aktivnosti. Dejavnosti, ki smo jih izvajali so bile: vadba v Tudi v telovadnici so nam športna orodja in športni telovadnici, vadba na zunanjem igrišču, rolanje, jahanje, pripomočki nudili veliko izzivov (plazenje, plezanje, hoja, plavanje, smučanje, rafting, plezanje, pohodi, tabori… tek, skoki…). Tako so imeli otroci preko celega leta možnost Rolanje smo izvajali na šolskem igrišču. Začetnikom dodatno pridobivati gibalne izkušnje in osvajati gibalne smo pomagali s palicami in vrvmi. Z bolj spretnimi pa smo cilje, ki so tako pomembni za razvoj otrokove celovite prestopali črte, se lovili in igrali hokej. osebnosti. Jahali smo na Ranču Marcina. Konje smo si najprej Ključne besede: gibanje, predšolski otroci, vadbene ogledali, jih skrtačili in jih pogumno zajahali. Med urice odmorom smo izvajali tudi druge aktivnosti. Plavali smo v Vodnem parku Bohinj. Najprej smo se ogreli, se prilagodili na vodo v najmanjšem bazenu, potem Abstract pa pogumno odšli v večjega. Vaje za prilagajanje na vodo, učenje plavanja in igro smo si popestrili z obroči, črvi, The Bohinj kindergarten teachers decided to plovci, utežmi… participate in a project called Gibanje (Movement). Within Smučanje na Kobli. Otroke smo razdelili v različne this project we carried out outdoor lessons activities skupine (glede na znanje smučanja). Po skupinah smo for pre-school children twice a week. Occasionally they izvajali različne vaje: od navajanja na smuči, vaj za were offered extra activities also on Saturdays. The drsenje, prenašanja teže, klinastih zavojev, do paralelnih children enjoyed themselves a great deal. Through play, zavojev. fun, getting to know new things … they were gaining Na rfting smo odšli kar na Bohinjsko jezero. Zbrali smo diverse motor experience. The tasks performed were the se na obali, pomagali pripraviti čolne in odveslali na drugo following: exercising in the gym, exercising at the outside stran. court, rollerblading, horse riding, swimming, skiing, rafting, Plezali smo Pod skalco v Bohinju. Malo s strahom smo climbing, walks, camps …This way the children had the se lotili stene, vendar smo ob strokovnem varovanju daleč opportunity to extra gain motor experience throughout priplezali. Med čakanjem smo se zabavali na igralih. the whole year. They could also attain motor skills Na pohod z iskanjem zaklada smo se odpravili za development aims which are so important for the child to jezerom. Ko smo zaklad našli, smo si privoščili malico in develop a well-rounded personality. se po isti poti vnili. Key words: movement, pre-school children, outdoor Posebno doživetje je bil obisk Kekčeve dežele. Kar lessons activities, rollerblading, horse riding, swimming, nekaj hoje in junaki Kekčevega filma pa so nam popestrili skiing, rafting, climbing, walks, camp … dan. Ob koncu šolskega leta smo za dva dni odšli na planino Uskovnico. Sprehodi, plezanje čez ograjo, UVOD skakanje čez različne ovire, gugalnince, žoganje, »življenje z naravo«…vse to je bilo za nas pravi užitek. Predšolsko obdobje je obdobje temeljnega gibalnega Za zaključek našega projekta, smo odšli na petdnevni razvoja. Otrokove dejavnosti v prvih letih življenja so športni tabor na Mali Lošinj. podlaga za kasnejše športne dejavnosti, hkrati pa vplivajo tudi na razvoj in oblikovanje njegovih sposobnosti. Poleg tega gibalna aktivnost vpliva tudi na otrokove ZAKLJUČKI spoznavne, socialne in čustvene sposobnosti in lastnosti. Namreč, če otrokova potreba po gibanju ni zadovoljena, Vadbene urice so otrokom, staršem in nam izvajalcem se kažejo posledice, kot so nemirnost, nespečnost, prinesle veliko zadovoljstva. Ob vseh dejavnostih so otroci neprimerno vedenje…Z različnimi dejavnostmi tako otrok mnogo pridobili tako pri gibalnem razvoju, kot tudi na ohranja in krepi zdravje, razvija svojo igro in postaja bolj vseh ostalih področjih. samozavesten. Pokazali smo jim različne možnosti za gibanje in užitke V današnjem času se je človek gibalno polenil. Otroci v naravi. Mnogi od njih so dejavnosti ki smo jih nudili želeli večji del dneva prebijejo v zaprtih prostorih, predvsem kasneje opravljati tudi s starši. To pa je bil tudi eden izmed pred računalnikom, televizijo…zato je načrtna gibalna naših ciljev - da otroke in starše motiviramo za dejavnosti aktivnost toliko bolj dobrodošla. na prostem, za gibanje, za katerega danes družinam prepogosto zmanjka časa. Ugotovili smo, da je zanimanje za dodatne gibalne
351 OUTDOOR LESSONS ACTIVITIES FOR CHILDREN FROM 2 TO 6 YEARS Tanja SMUKAVEC dejavnosti v kraju veliko. Starši so pripravljeni nuditi 2. Kristan, S.,Dolenc,S.,Pečenko,T.,Šink,I. (19997) Športni pomoč pri izvedbi in organizaciji. Ravno zato verjamem, program Zlati sonček-priročnik. Ljubljana: Ministrstvo za da se bomo v prihodnje še lotevali podobnih projektov. šolstvo in šport. 3. Videmšek, M., Tomazini, P., Grojzdek, M. (2007) Gibalne igre z improviziranimi pripomočki. Ljubljana: Fakulteta za šport. LITERATURA
1. D. Bahovec, Eva…et al…(2008) Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
352 PROCES, KI SE NIKOLI NE KONČA Barbara STANČEVIĆ
PROCES, KI SE NIKOLI NE KONČA THE PROCESS THAT NEVER ENDS
Barbara STANČEVIĆ Vrtec Jelka
Izvleček role models, Gibalček (name of sports and physical education program) Danes je zavest o pomembnosti gibalno-športnih aktivnosti obvezujoča naloga tudi v predšolski vzgoji. Zdravo telo je osnovni instrument, s katerim se istoveti Uvod že otrok in kasneje odrasli, ne glede na to ali se doživlja z veseljem takšnega kot je ali pa tudi ne! Pomanjkanje Predšolski otrok nosi v sebi potrebo po gibanju. te dejavnosti lahko pomeni odgovornost za pomemben Gibanje človeka spremlja od rojstva do smrti. Vsi, primanjkljaj v življenju posameznih generacij. Otroci ki vzgajajo najmlajše, bi morali to potrebo zaznati in preživijo velik del dneva v vrtcu, zato je smotrno, da imajo zadovoljiti. Mnogi menijo, da je pomen gibalno-športnih organizirano gibalno-športno vzgojo. V vrtcu Jelka se dejavnosti v predšolskem obdobju precenjen, da se zavedamo pomena GIBANJA in ŠPORTNO-GIBALNE otroci v vrtcu gibajo dovolj, ustrezno in kvalitetno, da so VZGOJE v predšolskem obdobju, ko poskušamo otrokom vsak dan na dvoriščih, kjer plezajo po igralih, se igrajo v in staršem pomagati s gibalno-športnim programom peskovnikih ter se podijo drug za drugim. Žal temu ni GIBALČEK. Tako lahko otroku nudimo pogoje, v katerih tako! Tu ne gre za tisto vodeno gibalno aktivnost, ki naj uresničuje potrebo po gibanju in igri. Razvija se sistem bi jo bil deležen vsak otrok za svoj celostni razvoj. Seveda vrednot, kjer gibanje in šport s pozitivnimi izkušnjami je prav, da so otroci tudi v peskovniku in se igrajo svojo postavljamo v ospredje. Gibalčka smo v osnovi razdelili na igro, vendar potrebujejo tudi vodeno, načrtovano gibalno štiri projekte: Do zdravja skupaj s športom, Z roko v roki z aktivnost. Obe dejavnosti naj tečeta po principu življenja – znanimi športniki, Drug z drugim – naprej, Ulovimo prosti integrirano, povezujoče. čas. Vsi projekti se med seboj ves čas prepletajo. Pri Zaradi slabega zgleda bližnjih, vrstnikov in napredka uresničevanju zastavljenih ciljev, se pod vodstvom športne tehnologije na sploh, večina otrok raje poseda pred pedagoginje trudijo tudi vzgojitelji in pomočniki, saj se iz TV-ekrane, z mobiteli in igralnimi konzolami. Če si kateri primerov prakse vedno bolj zavedamo številnih osnovnih od otrok tega ne more privoščiti, je nesrečen in še bolj dejstev, ki bi morala biti izhodišča vsem v stroki! odvisno preigrava igrice sam ali s prijatelji, kadar se mu Ključne besede: otroci, družina, gibanje, navade, ponudi priložnost za kaj takega. Igra, vadba in razvedrilo zdravje, vzorniki, Gibalček so vedno bolj sedeči, na igrišču pa vidimo vedno manj otrok, ki bi plezali po drevesih, skakali »gumi twist«, se igrali Med dvema ognjema, Ravbarje in žandarje, Zemljo Summary krast, se lovili ali skrivali. Tako so pač sodobni otroci v večini navajeni! Today the awareness of the importance of motor-sport Žal je tako, da je zavest o pomembnosti gibalno- activities is mandatory task in preschool education. A športnih aktivnosti v času, ki ga živimo obvezujoča naloga healthy body is a basic instrument for child’s identification tudi v predšolski vzgoji. Športna vzgoja v predšolskem already and later for adults, regardless of whether the obdobju je začetek procesa, ki traja skozi celo življenje in body as it stands is experienced with joy or not! The lack se ne konča. Počasi se oblikuje sistem vrednot in človek, of these activities may mean an important responsibility ki je navajen na gibanje kot na nekaj sproščujočega for the deficit in the life of each generation. Children in prijetnega, ki gibanje začuti kot potrebo, se gibalno- spend a significant part of the day in kindergarten športnega udejstvovanja poslužuje tudi kasneje, vse do therefore it is reasonable they have organised sport and trenutka, ko ne zmore več. physical education. In kindergarten Jelka we are well aware of the importance of MOVEMENT and SPORT and Zakaj razširjen športni program v vrtcu Jelka? PHYSICAL EDUCATION in the preschool area; we try to V vrtcu Jelka se zavedamo pomena GIBANJA in assist children and parents with sports and movement ŠPORTNE VZGOJE v predšolskem obdobju, zato program “GIBALČEK”. In this way we provide children poskušamo otrokom in staršem pomagati s gibalno- with conditions in which each child can exercise his/ športnim programom GIBALČEK. her basic need for movement and play. It is a process Naše strokovno mnenje se glasi, da je tudi gibanje of developing values system in frame of which we put dejavnost, za katero je potrebno otroke motivirati na in front positive experience of sport and movement ustrezen način. K procesu gibalno-športne vzgoje je activities. We basically divided “Gibalcek” program into potrebno pristopiti postopno in stremeti k temu, da otrok four projects: “Let’s get healthy with sport”, “Hand in hand gibanje in šport najprej spozna, ga osvoji in na koncu with well-known athletes”, “Let’s go on together” and vzljubi ter začuti njegovo moč. Gibanje se skozi proces “Let’s catch free time”. All the projects are in all times športne vzgoje v otroku strukturira in postaja dobrodošla integrating with one another. Preschool teachers and navada. Dejstvo je, da se je potrebno te navade priučiti assistants are under the leadership of sport pedagogic v obdobju, ko otrok preko sveta iger ter organiziranih, teacher together trying for achieving the set up goals, as prijetnih gibalnih uric in drugih gibalnih dejavnosti na from practice cases we are all well aware of various basic varen in njemu zanimiv način, spoznava sebe in svoje facts which should be the starting point everyone in the okolje. Marsičesa si ne zna ali ne zmore razložiti sam, profession area! zato so z Gibalčkom ob otroku tudi starši, vzgojitelji, Key words: children, family, exercise, habits, health,
353 THE PROCESS THAT NEVER ENDS Barbara STANČEVIĆ sorodniki, športniki, ki ga vodijo v svet prijetnih in otrokom kot odraslim udeležencem postane cilj in da neprijetnih izkušenj, v svet postopnega osamosvajanja odnos pridobi prednost pred rezultatom. Elementarne in in samostojnosti. Če otroku gibalno-športna aktivnost športne igre so idealen ključ do vrednot, ki v sodobnem predstavlja ustvarjalno izkušnjo, daje otroku občutek svetu nosijo vedno bolj pomembno vlogo »Fair play-a«: varnosti, veselja, skratka dobrega počutja. V praksi pozitiven odnos, strpnost, poštenost, spoštovanje pravil, smo vajeni, da si otrok pri kakšni Gibalčkovi aktivnosti upoštevanje navodil, spoštovanje nasprotnika, napor za spontano zapoje, saj je deležen prijetnih športnih doživetij! doseganje skupnih ciljev, sposobnost dela v zdravem Vsaka taka gibalna dejavnost zagotovo spodbuja razvoj timu, podrejanje interesom skupine, vodstvo, sprejemanje uma in telesa hkrati. zmage in poraza! Pri izvajanju športnih vsebin je pomemben pristop Šport je tudi kulturna vrednota! Le-to najlažje doživijo skozi igro z različnimi vsebinami, oblikami in načini. in jo memorirajo, če so tudi del navijaške celote na pravem Nekateri so prepričani, da lahko s tremi elementarnimi tekmovanju. V ta namen otroci z vzgojitelji izdelajo igrami, s prostim tekanjem po igrišču, v nekaj poskokih otroške transparente in slovenske zastavice, s katerimi in počepih storijo vse! Problem nastane v tem, da lahko na tekmovanjih spodbujajo vse nastopajoče tekmovalce. izvajanje takšnih gibalnih dejavnosti postane kmalu zelo S takšnim podvigom želimo vzgojiti »poštene« navijače. suhoparno in necelovito tako za otroke kot za vzgojitelje. S tovrstnim navijaštvom poskušamo skupaj negovati in To ni pravi način, ki bi otroka pripravil do tega, da bo razvijati družabnost, druženje, sproščenost in športno nekoč te stvari izvajal sam in tudi takrat, ko bo naporno. obnašanje, s tem pa nevtralizirati negativne vplive, ki jih Program Gibalček ne pozna specializacije! Ne velikokrat hote ali nehote vsiljuje sodobna družba. govorimo o nekem določenem športu, gre preprosto za Kot je bilo že večkrat omenjeno, želimo z Gibalčkom otroka v gibanju, za osnovna, naravna gibanja kot so otrokom približati gibanje oziroma šport kot vrednoto teki, skoki, lazenja, plezanje, plazenja, nošenja, meti in življenja in naložbo za prihodnost zdravega odraščanja, ko druge preproste oblike gibanja, ki za kasnejše obdobje bo iz malega gibalčka zrasel v vsakodnevnega športnika predstavljajo nekakšen potencial, temelj, na osnovi (ali vsaj nedeljskega). Na ta način bo vedel, kaj lahko katerega se uči novih, kompleksnejših gibov. dela in kako lahko preživi prosti čas! Pred leti je nastal Ljudje smo naravnani tako, da se bolje počutimo, projekt Ulovimo prosti čas, ki je namenjen druženju kadar nam stvari ugajajo, ali če uživamo in se zabavamo družin in druženju treh generacij. Glede na to, da imajo v ter kadar počnemo stvari, v katerih smo dobri, uspešni predšolskem obdobju zagotovo pomembno vlogo starši, ter zaupamo vase. Gibalne in motorične sposobnosti so si z različnimi družinskimi aktivnostmi prizadevamo, da takšne, da ne pridejo same od sebe, ampak lahko na njih otroka nenehno spodbujajo h gibanju in mu omogočajo, v veliki meri vplivamo in s tem povečujemo možnost, da da postopoma sprejme gibalno-športno dejavnost kot jih bo posameznik razvil do te mere, da jih bo kasneje v trajno vrednoto, ki mu bo pomagala ohranjati zdravje življenju z veseljem uporabljal. Čeprav bodo za to potrebni in ga sproščala ob psihičnih napetostih vse življenje. trud, napor in premagovanje ovir. Spodbudno družinsko okolje bo bolj pozitivno vplivalo Obširen program projekta Gibalček ni le delo na oblikovanje otrokove osebnosti in vrednot. V okviru športne pedagoginje, temveč vseh strokovnih delavcev: projekta v vrtcu organiziramo in izvajamo športne vodstva, svetovalne delavke, vzgojiteljev in pomočnikov popoldneve, družinske izlete za vse starostne oddelke, iz vseh enot vrtca. V okviru programa radi preizkušamo zaključno športno prireditev vrtca Jelka v družbi številnih nove stvari, se povezujemo z različnimi športnimi športnikov. Z delavnicami družinam nudimo pomoč pri organizacijami, s katerimi imamo skupne cilje. Na tak načrtovanju družinske športne vzgoje, saj na gibalčkovi način lahko dobimo nove ideje in zamisli za aktivne spletni strani objavljamo gibalne aktivnosti, ki jih lahko dejavnosti. Skozi šest let izkušenj smo znotraj gibalno- izvajajo starši doma s svojimi otroki. Skupaj si ogledamo športnega programa oblikovali manjše projekte, s katerimi mednarodna tekmovanja in druge športne prireditve želimo otrokom in staršem prikazati šport in gibanje kot (npr.: Gimnastične zvezde, revija ritmične gimnastike), nekaj, kar lahko gojijo vse življenje kot koristno preživljanje pogostokrat pa se družimo tudi na rekreativnih prireditvah prostega časa. Gibalčkovi projekti se med seboj iz razpisov kot so Lumpi tek, Očkov tek, Otroški dopolnjujejo in povezujejo v celoto: kolesarski izziv, tek Misli na srce, Kraški tek, Maraton S projektom Do zdravja skupaj z gibanjem in Franja … športom, želimo otrokom zadovoljiti osnovno potrebo Z Gibalčkovim projektom Z roko v roki z znanimi po gibanju, istočasno pa bolj konkretno približali zdrav športniki se zavzemamo, da bi otroci nekaj navad in način življenja skozi vsa starostna obdobja. V ta namen vrednot prevzeli tudi od svojih zunanjih vzornikov, ki pripravljamo in izvajamo različne gibalno-športne so na kakršenkoli način povezani s športom, tudi s aktivnosti, ki se izvajajo predvsem v dopoldanskem času. športom invalidov. Pravi vzorniki so znani športniki, ki V projekt vključujemo gibalne minutke in odmore, gibalne nam s svojimi obiski nesebično pomagajo. Gibalčkom urice (le-te so pogosto izvedene v smislu povezovanja na poseben način predstavijo svoje športne vsebine in z ostalimi področji kurikuluma), športne dopoldneve, sebe. V vrtcu sodelujemo s številnimi znanimi imeni kot so športne dneve, zimovanja in letovanja, krose, trimčkove Miro Cerar, Mitja Petkovšek, Aljaž Pegan, Peter Mankoč, poti, program Zlati sonček in planinski projekt Vandrovček Robi Kranjec, Mojca Rode, Brigita Langerholc, Matic z izleti ter planinsko šolo. Vsako leto praznujemo Svetovni Osovnikar, Iztok Čop, Anja Argenti, Gal Jakič (smučar dan zdravja, gibanja in športa, aktivno pa smo vključeni invalid), Matjaž Brumen, Petra Nareks, Sašo Jereb … tudi v mednarodni projekt LIFE CYCLE. Z izpostavljanjem pozitivnih vrednot v športu, lahko pokažemo otrokom, da sta poštenost in spoštovanje do Sklepni del vseh sodelujočih del zmagovalne taktike, prav tako tudi trud ter zabava in veselje ob vsem tem. Vse zaznave, ki so V prihodnje si želimo s takšnim športnim programom posledica gibalne aktivnosti, so bolj žive, če so povezane nadaljevati. V okviru projekta bomo še naprej preizkušali z otrokovo verbalno aktivnostjo. Zato ni pravih Gibalčkovih nove stvari, se povezovali z različnimi organizacijami iger brez otroškega živžava: klicev, smeha, čebljanja. in tako pridobili nove ideje in zamisli za aktivne Pri gibalnih dejavnostih je vse to dovoljeno. S projektom dejavnosti. Radi bi sodelovali z novimi športnimi Drug z drugim – naprej si prizadevamo, da igra tako organizacijami in naše izkušnje delili z drugimi vrtci.
354 THE PROCESS THAT NEVER ENDS Barbara STANČEVIĆ
Skupaj lahko dosežemo, da gibanje, rekreacija in šport k zdravemu telesu in razumu. Tu ne gre za uniformiranost, postanejo močnejši dejavniki kakovostnega preživljanja ampak za enkratnost in izjemnost vsakega otroka, prostega časa. S prijetnimi izkušnjami, navdušenjem vsakega človeka v kateremkoli letu starosti. in zadovoljstvom lahko otrok sprejme gibalno-športno Vse našteto in še marsikaj drugega kaže na to, da je udejstvovanje kot trajno vrednoto, ki mu bo pomagala naša dolžnost, da gibanju, predvsem pa celotni športni ohranjati kakovostno življenje, sveže mišljenje in zdravo vzgoji kot procesu, ki se ne konča, damo večji prostor v telo, ki se ne zrcali v podobah barbik, wingsic, manekenk vrtcih, morda celo prednost pred drugimi področji! ali supermenov, spajdermenov, itd. Naravno telo je osnovni instrument, s katerim se človek istoveti od začetka do konca življenja – doživlja se z zadovoljstvom Literatura in veseljem, takšnega kot je! Vsekakor je Gibalček otrok v 1. Stančević, B. (2002). Aktivna vloga staršev pri procesu športne gibanju! vzgoje predšolskega otroka. Diplomsko delo, Ljubljana: Naj gibanje ne postane privesek ali beg od sveta in Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. od sebe ali zgolj skrb za idealizirano podobo nekega 2. Krane, G. (1998). Simple fun for busy people. California: Conari reklamnega telesa. Potruditi se moramo najmlajše vzgajati press.
355 SPODBUJANJE GIBANJA IN ZDRAVE PREHRANE NA ŠOLI Ivanka STOJANOVIĆ
SPODBUJANJE GIBANJA IN ZDRAVE PREHRANE NA ŠOLI ENCAURAGEMENT OF MOVEMENT AND HEALTHY EATING AT BREŽICE ELEMENTARY SCHOOL
Ivanka STOJANOVIĆ Osnovna šola Brežice
POVZETEK psychological health. Key words: physical activity, the project Today is my “Vizija OŠ Brežice je izgrajevati razmere oz. okolje, wonderful day ki omogočajo nadpovprečno rast ter vrhunsko kakovost - odličnost v vseh segmentih delovanja Osnovne šole Brežice. Svoja prizadevanja za čim boljšo šolo UVOD poskušamo strniti v viziji, ki jo imenujemo Pot od kakovosti k odličnosti. Naša naravnanost in celo zavezanost Redna telesna dejavnost in zdrava prehrana k odličnosti nas spodbujata k nenehnemu učenju in pomembno prispevata k telesnemu, duševnemu in spreminjanju – k vseživljenjskemu učenju.“ (Lubšina socialnemu zdravju. Za vzorce telesne dejavnosti, Novak, 2006) V Modelu odličnosti učencem omogočamo pridobljene v otroštvu in adolescenci, obstaja večja pridobivanje različnih znanj in izkušenj, v okviru projekta verjetnost, da se bodo ohranili vse življenje in s tem Danes je moj enkraten dan, s katerim smo nadgradili že zagotovili temelje za dejavno in zdravo življenje. Na drugi obstoječi projekt Zdrave šole, pa že vrsto let spodbujamo strani pa se nezdrav slog življenja, vključno s sedečim tudi skrb za zdravje. Na telesno kot na duševno zdravje načinom življenja, slabo prehrano in zlorabo alkohola, in kvaliteto življenja imata velik vpliv redna telesna tobaka in prepovedanih drog, ki je bil pridobljen v dejavnost in zdrava prehrana. Z raziskavo v preteklih letih mladosti, pogosto nadaljuje v odraslem življenje. Družina smo ugotovili, da so otroci veliko prostega časa preživeli in šola imata pri osvajanju vzorcev vedenja ključno vlogo. neaktivno, zato smo jim ponudili več različnih in pestrejših dejavnosti s področja gibanja. Spodbujali smo tudi zdravo Na šoli smo tem in v preteklih letih v okviru projekta prehrano. Rezultati raziskave v letošnjem šolskem letu, Danes je moj enkraten dan ponudili učencem večjo izbiro v katero je bilo vključenih 608 učencev in 141 staršev, športnih dejavnosti, ki so aktualne in zanimive za učence. so pokazali, da se je v času od uvedbe projekta zelo Izvajamo dejavnosti, s katerimi želimo spodbuditi gibanje povečalo število otrok, ki več prostega časa preživijo naših učencev, posredno pa tudi staršev ter celotne aktivno. Bolj so tudi ozaveščeni o zdravih prehranjevalnih lokalne skupnosti ter tako vplivati na bolj zdravo in navadah. Pozitivni rezultati nas spodbujajo, da aktivnejše preživljanje prostega časa ter na dvig kvalitete nadaljujemo z začetim delom in še naprej promoviramo življenja. Učence informiramo tudi o zdravi izbiri živil, ki je pomen telesnega in duševnega zdravja. pomemben varovalni dejavnik zdravega prehranjevanja, in Ključne besede: gibanje, projekt Danes je moj zmanjšuje dejavnike tveganja. enkraten dan Naš cilj ostaja še naprej enak - da se čim več učencev vključi v različne dejavnosti s področja gibanja v šoli in izven šole, saj želimo s tem spodbujati telesno in duševno ABSTRACT zdravje naših šolarjev in zdravje promovirati v širši prostor, v katerem živimo. Prav tako želimo vplivati na “The vision of Brežice elementary school is to build zdravo prehrano in izboljšati pogoje za izbiro zdravih živil. an environment that would enable growth and excellent Pomembno je, da se učenci prehranjujejo s kakovostnimi quality – excellence in all segments of Brežice elementary živili v dobrih kombinacijah, saj prehrana vpliva na njihovo school. Our vision From Excellence to Quality is our počutje pa tudi na zdravje sedaj in v zrelejših letih. attempt to gather our efforts to create the best possible school. This vision encourages us to constant life-long learning.” (Lubšina Novak, 2006) Our pupils are able to 1. Projekt Danes je moj enkraten dan acquire all kinds of different knowledges and experiences through different projects we are involved in. One of V projekt Danes je moj enkraten dan smo se vključili these projects is Today is my wonderful day, which has v šolskem letu 2002/03. Posega na področje zdravja, its origins in the project called Healthy School, initially gibanja in aktivnega preživljanja prostega časa. Z njim encouraging healthy way of living. Regular exercising and želimo spodbujati gibanje naših učencev, posredno healthy eating have a big influence on psychological and pa tudi staršev ter širše lokalne skupnosti. Z različnimi physical well-being and also on the quality of life. Our dejavnostmi poskušamo vplivati, da bi skrb za zdravje in annual surveys showed that our pupils spent a lot of their z njo redna telesna dejavnost postali pomembni sestavini free time being inactive, so we offered them a variety of kakovosti življenja vseh nas. Če dodamo k vsemu temu different physical activities they can do after the lessons še zdrav način prehranjevanja, imamo večjo možnost are finished. We have also encouraged healthy eating. dobrega počutja in zdravja sedaj in tudi v zrelejših letih. This year’s survey, which included 608 pupils and 141 V raziskavi v preteklih letih (junij 2002), ki smo jo izvedli parents, has shown that the number of pupils spending med učenci in starši, smo ugotovili, da 52,3 % učencev their free time actively has increased. They are also v prostem času ni bilo gibalno aktivnih in da kar 29 % more aware of the importance of eating healthily. These staršev ni spodbujalo svojih otrok pri gibalni dejavnosti. positive results encourage us to keep up the work we V športne interesne dejavnosti je bila vključena slaba have started – to promote the importance of physical and tretjina učencev (32,6 %). Manj kot polovica družin (45 %)
356 ENCAURAGEMENT OF MOVEMENT AND HEALTHY EATING AT BREŽICE ELEMENTARY SCHOOL Ivanka STOJANOVIĆ je aktivno preživljala svoj prosti čas. Pri postavljanju ciljev meri smo vplivali na njihovo razmišljanje in delovanje. in načrtovanju programa smo izhajali iz analize anketnega Analiza je pokazala, da je več učencev in staršev gibalno vprašalnika in ciljev šole – vzgoja in preventiva s področja aktivnih in da se je povečalo aktivno preživljanje prostega gibanja. Naša strategija je bila ponuditi učencem in časa v družini. Izboljšale so se tudi prehranjevalne navade, staršem več različnih in pestrejših oblik dejavnosti s vendar bo potrebno tu vložiti še veliko truda v naslednjih področja gibanja. Ob tem pa smo šolarje in posredno letih. tudi njihove starše ozaveščali o pomembnosti zdravih Želeli smo izvedeti, kakšen je odnos učencev do prehranjevalnih navad. Vključili smo se tudi v projekt gibanja in koliko jih je vključenih v športne interesne Jabolko v šoli. dejavnosti na šoli ter v športne klube, kako preživljajo svoj prosti čas in kakšne so njihove prehranjevalne navade. V 1.1. Cilji in izvajanje programa anketi za starše pa smo ugotavljali, kakšen je njihov odnos V projektu smo dosegli in celo presegli cilje, ki smo si do gibanja, koliko se ukvarjajo z gibalno-rekreativno jih zastavili. Spodbujali smo aktivno preživljanje prostega dejavnostjo, kako v družini preživljajo prosti čas, kako časa v šoli in družini, predvsem naravne oblike gibanja, spodbujajo otroka h oz. pri gibanju in kolikšen je interes kot so hoja, tek, kolesarjenje in plavanje. Spodbujali za vključitev v športno-rekreativno dejavnost skupaj z smo zdrav razvoj naših učencev (telesno, duševno, otrokom. Na osnovi dobljenih rezultatov bomo v prihodnjih socialno), promovirali gibanje za zdravje v širšem okolju letih še obogatili naš program s področja gibanja in zdrave in vzgajali k aktivnemu načinu življenja. Uresničili smo prehrane. naš najpomembnejši cilj - povečati delež gibalno aktivnih otrok in staršev, kar nam je tudi uspelo, in sicer 2.2. Metodologija za več odstotkov, kot smo načrtovali. Pri različnih učnih V OŠ Brežice je v šolskem letu 2009/10 vpisanih 676 predmetih in dnevih dejavnosti pa smo vplivali na tudi na učencev, od tega 35 % vozačev, ki se v šolo vozijo iz izboljšanje prehrambenih navad naših učencev. bližnjih vasi. V vzorec raziskave smo vključili vse učence, Z vsebino projekta smo izboljšali kvaliteto rednega ki so bili na dan anketiranja prisotni pri pouku. Anketo programa športne vzgoje. Učencem smo ponudili smo izvedli aprila 2010. V njej je sodelovalo 608 učencev pestrejšo ponudbo interesnih dejavnosti s področja (90 %), in sicer 291 deklet in 317 fantov. V vzorec smo gibanja, nadaljujemo s programom Mednarodnega zajeli tudi 141 (21 %) naključno izbranih staršev. Anketni projekta Fit Slovenija, organizirali smo skupne športno- vprašalniki so vsebovali vprašanja zaprtega in delno rekreativne dejavnosti za učence, učitelje in starše odprtega tipa. (družabna srečanja, pohodi, kolesarski izleti, pikniki, delavnice idr.) in izboljšali šolsko okolje (učilnica v 2.3. Interpretacija rezultatov naravi, igrala v šolskem parku, čutna pot okoli šole Redna telesna dejavnost eden od najlažjih in ipd.). V času pouka in podaljšanega bivanja imajo najprijetnejših načinov varovanja in krepitve lastnega učenci aktivne sprehode in odmore. Lahko se vključijo zdravja in je koristna za vse generacije. Otroci in tudi v jutranje gibanje. Več pozornosti je namenjeno mladostniki jo potrebujejo za zdrav razvoj, pomaga pa plavalnemu opismenjevanju v prvi triadi, kar pomeni, da tudi starostnikom, da bi dlje ostali gibljivi in samostojni. skoraj ni več neplavalcev na šoli. Uspelo nam je povečati Rezultati raziskave so pokazali, da je še vedno več kot 80 število ur športne vzgoje v vseh oddelkih od prvega do % učencev in staršev prepričanih, da gibalne dejavnosti četrtega razreda (5 ur športne vzgoje na teden, 2 uri pomembno vplivajo na zdravje in kvaliteto življenja kot interesna dejavnost). Šola nudi učencem več vrst nasploh. interesnih dejavnosti in tudi v celotni lokalni skupnosti Nadalje smo ugotavljali, koliko otrok je v letošnjem je več vrst športnih klubov kot v preteklih letih. Šole v šolskem letu vključenih v interesno dejavnost s področja naravi izvajamo za učence od drugega do devetega gibanja na šoli. Rezultati ankete so pokazali, da je razreda. Medpredmetno povezujemo učne premete in vključenih 67 %, in sicer 62 % fantov in 72 % deklet. V naravoslovne, kulturne ter športne dneve. Smo modelna nižjih razredih so dekleta bolj športno dejavna kot fantje, v šola Fit Slovenija. Organizirali smo več prireditev za starše višjih pa so v športnih interesnih dejavnostih in klubih bolj in širšo lokalno skupnost. Skozi celo šolsko leto dajemo aktivni fantje. Pri interesnih dejavnostih je največ fantov poudarek pomembnim mednarodnim dnevom. Učenci vključenih v košarko, pri dekletih pa je najbolj priljubljena dosegajo izjemne športne dosežke tudi na občinskih, ritmika in ples. V primerjavi z rezultati pred osmimi leti regijskih in državnih športnih tekmovanjih, zato je šola ugotavljamo, da se je za 35 % povečalo število učencev, od leta 2004/05 vsako leto prejela priznanje in nagrado ki so vključeni v športne interesne dejavnosti. Veliko Ministrstva za šolstvo in šport RS za najbolj športno šolo učencev trenira šport v klubih. v Sloveniji. Najpomembnejši cilj raziskave je bil ugotoviti, za Pri pouku in različnih dnevih dejavnosti učenci koliko se je povečal odstotek učencev, ki so vključeni spoznavajo pomen zdrave prehrane. Učencem smo v organizirano športno rekreativno dejavnost na šoli omogočili, da lahko zaužijejo trikrat na teden jabolka v ali izven nje. Z veseljem ugotavljamo, da je takšnih šoli. Vključili smo se tudi v shemo šolskega sadja, s katero učencev 83,5 %, in sicer 85,3 % fantov in 81,4 % deklet. smo učencem ponudili še druge vrste sezonskega sadja in Raziskava je pokazala, da se je po osmih letih izvajanja zelenjave. Prenovljeni šolski prostori omogočajo učencem projekta za 35 % povečalo število otrok, ki so vključeni pitje vode iz pipe na hodnikih. v organizirano športno gibalno aktivnost. V primerjavi s Fit-raziskavo Vključenost osnovnošolskih otrok v dodatne gibalne/športne aktivnosti (Konda, 2010), ki kaže, da je 2. Evalvacija po osmih letih izvajanja projekta športno aktivnih 30,5 % slovenskih otrok, ugotavljamo, da je naša šola visoko nad slovenskim povprečjem. Povečal 2.1. Opredelitev problema se je odstotek gibalno dejavnih deklet in interes za gibanje V času od uvedbe projekta smo spremljali odnos med učenci v zadnji triadi. Ti učenci so bili prej najmanj učencev in staršev do gibanja in prehrane. Po osmih letih gibalno aktivni. V izbirne predmete s področja športa je izvajanja projekta smo naše delo tudi evalvirali z anketnimi v zadnji triadi vključenih 74 % učencev, in sicer 63 % vprašalniki za učence in starše. Ugotavljali smo, v kolikšni deklet in 84 % fantov. Zelo je spodbuden podatek, da
357 ENCAURAGEMENT OF MOVEMENT AND HEALTHY EATING AT BREŽICE ELEMENTARY SCHOOL Ivanka STOJANOVIĆ starši vzpodbujajo svoje otroke h gibanju (88 %), in sicer da bomo morali glede spodbujanja zdravih več kot v preteklih letih. Več spodbud prejmejo posebej prehranjevalnih navad še veliko storiti. dekleta. Otroke spodbujajo največ tako, da jim govorijo, da je gibanje zdravo, da jih vozijo na treninge, so gledalci tekmovanj, na katerih sodeluje njihov otrok, in kadar ZAKLJUČEK imajo čas, prisostvujejo treningu. Manjši premik smo dosegli pri prehranjevalnih Evalvacija po osmih letih izvajanja projekta je navadah. Vsak dan zajtrkuje skoraj polovica učencev (49 pokazala, da učenci in njihovi starši bolj aktivno preživljajo %), in sicer približno enak odstotek fantov kot deklet. prosti čas. Realizirali smo naš najpomembnejši cilj - čim Najbolj redno uživajo kosilo, sledita večerja in zajtrk. več učencev vključiti v organizirano športno dejavnost. Sadje uživa vsak dan 63 % učencev, zelenjavo pa 45 % Nekoliko so se izboljšale tudi prehranjevalne navade, učencev. Primerjava med spoloma je pokazala, da dekleta vendar pa bo potrebno v naslednjih letih tu vložiti še pojedo v povprečju za 10 % več sadja in zelenjave. veliko truda. Pozitivni rezultati izvedenih aktivnosti nas Starši najpogosteje spodbujajo otroke k uživanju sadja spodbujajo, da nadaljujemo s projektom Danes je moj in zelenjave z razlago, da je zdravo, z zgledom in imajo enkraten dan in še naprej promoviramo gibanje in zdravo ga pogosto na voljo. Kljub zavedanju o kakovosti zdravih prehrano, ki pomembno prispevata k zdravemu razvoju živil pa sta pri malici pica in hot dog še vedno med zelo mlade osebnosti. V prihodnje bomo učencem ponudili še priljubljenimi živili. več športnih interesnih dejavnosti po meri učencev, naš Rezultate osemletne spremljave lahko strnemo v dolgoročni načrt je tudi postaviti akcijski park okoli šole. naslednje povzetke: Želimo si, da bi gibanje in zdrava prehrana kot zdravi • Povečalo se je število učencev, ki se redno navadi sčasoma prerasli v miselnost in slog življenja ljudi. ukvarjajo z organizirano športno dejavnostjo v šoli in izven nje (83,5 % aktivnih, in sicer 85,3 % fantov in 81,4 % deklet). Več učencev je vključenih Literatura: v športno interesno dejavnost na šoli. Dekleta so bolj športno dejavna v nižjih razredih, v višjih pa M. Videnšek, N. Strah, B. Stančevič: Igrajmo se skupaj, Univerza fantje. v Ljubljani – Inštitut za šport, Ljubljana, 2001. • Starši več spodbujajo svoje otroke h gibanju Zbornik referatov 14. Strokovnega posveta športnih pedagogov (88%). Še bolj so spodbujana dekleta, kar lahko Slovenije, Uvajanje novosti pri šolski športni vzgoji, Kranjska gora, 2001. povežemo z njihovo večjo gibalno aktivnostjo. Lekše, Ivanka. 2004. Danes je moj enkraten dan. Otrok v gibanju: Povečalo se je tudi aktivno preživljanje prostega zbornik prispevkov: 3. mednarodni znanstveni in strokovni časa družin. posvet. Ljubljana: Pedagoška fakulteta • Malo manj kot polovica učencev vsak dan Lubšina Novak, M. 2006. Odlična vzgoja in izobraževanje kot zajtrkuje, in sicer 49 %, sadje vsak dan uživa 63 pogoja za odlično gospodarstvo, Zbornik referatov 18. %, zelenjavo pa 45 %. Ugotovili smo, da so še foruma odličnosti in mojstrstva Otočec 2006, Uveljavljanje vedno bolj priljubljena nezdrava živila, kar pomeni, mednarodne odličnosti, str. 89 – 120.
358 SODOBNEJŠI PRISTOPI PRI POUČEVANJU ŠPORTNE VZGOJE NA LITIJSKI GIMNAZIJI Mitja STRMEC
SODOBNEJŠI PRISTOPI PRI POUČEVANJU ŠPORTNE VZGOJE NA LITIJSKI GIMNAZIJI
MODERN APPROACHES TO P.E. TEACHING AT LITIJA HIGH SCHOOL
Mitja STRMEC Gimnazija Litija
IZVLEČEK development
S sodobnejšim pristopom se lahko pri poučevanju športne vzgoje uspešno zoperstavimo negativnim UVOD trendom, ki so posledica sodobnega načina življenja. Z drugačnim pogledom in pristopom športnega pedagoga Spremembe v celotni družbeni sferi terjajo spremembe smo tako na litijski gimnaziji mladostnika aktivneje vključili in vpeljevanje novosti tudi na področju športa. Mladostniki v proces športne vzgoje oz. športa na šoli. S ponujeno na eni strani in šolski prostor na drugi zahtevajo od izbirnostjo v sklopu rednih ur, ki ni novost, in izbirnih športnega pedagoga povsem druge pristope pri vsebin smo šport na šoli približali dijakom. Rezultati poučevanju športne vzgoje. Tradicionalni pristop pri vsakoletne ankete kažejo pozitiven odnos dijakov do poučevanju terja resen premislek. izbirnosti, pozitiven odnos do športa, veliko željo po Športna vzgoja v šolskem sistemu je nenehen, aktivni udeležbi v procesu športne vzgoje. Z drugačnim sistematično in strokovno voden proces, s katerim pristopom pri ocenjevanju iščemo mladostnikova močna bogatimo otrokovo in mladostnikovo športno znanje, področja in z izbirnimi ocenami delujemo spodbudno na razvijamo gibalne sposobnosti, vplivamo na telesne otrokov razvoj, odnos do športa, motivacijo, oblikovanje značilnosti je pa tudi – morda celo v prvi vrsti – izjemno pozitivne samopodobe in tudi kasnejše vključevanje sredstvo za oblikovanje osebnosti mladega človeka in v šport. S spremljavo skozi vsa štiri leta šolanja mu spodbujanje humanih odnosov med posamezniki. tudi z vključevanjem ostalih predmetnih področij v Navajanje na športni življenjski slog mnogi avtorji smislu celovitejšega pogleda na biopsihosocialni razvoj opredeljujejo kot enega izmed najpomembnejših omogočimo, da sooblikuje dnevnik zdravja oz. portfolio razlogov za redno športno dejavnost mladostnikov, saj za športno področje. Uporaba IKT-ja v luči takojšnje le-ta pozitivno vpliva na človekovo zdravje v kasnejših povratne informacije o gibalnem razvoju in znanju je tudi življenjskih obdobjih (Sallis, et al., 1999, po Jurak, 2003). pri športni vzgoji zaradi sodobnejšega pristopa zanesljivo Šolsko obdobje je tisto obdobje, ki za mladostnika bližje mladostniku, ki odrašča obkrožen s sodobno predstavlja čas pomembnih sprememb v telesnem in informacijsko tehnologijo. psihičnem razvoju. To je obdobje adolescence, ki je po Ključne besede: izbirnost, ocenjevanje, IKT, portfolio, mnenju mnogih raziskovalcev kljucno pri oblikovanju dnevnik spremljave navad za vseživljenjsko gibalno dejavnost (Simmons et al., 1998, po Jurak, 2003).
ABSTRACT OPREDELITEV PROBLEMA IN CILJI With the help of a modern approach to P.E. teaching we can successfully overcome the negative trends that S prispevkom želim predstaviti, kako se lahko v srednji are the consequence of contemporary way of life. Due šoli (gimnazijski program) s sodobnejšim pristopom pri to a unique approach, a teenager actively participates poučevanju športne vzgoje zoperstavimo negativnim in P.E. (sports) lessons at high school. Teenagers are trendom, ki so posledica sodobnega načina življenja. Z offered the possibility of choice during regular lessons drugačnim pogledom in pristopom športnega pedagoga and optional activities they can choose. Thus we have lahko aktivneje vključimo mladostnika v proces športne managed to bring sports closer to the students. The vzgoja oz. športa na šoli tudi na ravni načrtovanja in results of annual research show students’ positive attitude izvedbe. S ponujeno izbirnostjo v sklopu rednih ur, towards sports and towards the possibility of choice as ki ni novost in izbirnih vsebin približamo šolski šport well as the wish for active participation in P.E. With a dijakom. Z drugačnim pristopom pri ocenjevanju lahko different approach, we seek child’s strong points and we najdemo mladostnikova močna področja in z (izbirnimi) encourage one’s development, attitude toward sports, ocenami delujemo spodbudno na otrokov razvoj, odnos motivation, the development of self-confidence and, later, do športa, motivacijo in tudi kasnejše vključevanje v the steps into the world of sports. In the four years of šport. S spremljavo skozi vsa štiri leta šolanja mu lahko education we enable a child to participate in the making of z vključevanjem ostalih predmetnih področij v smislu a health diary or portfolio for the sports field. Here we also celovitejšega pogleda na bio – psiho – socialni razvoj include other parts of curriculum in the sense of a broader omogočimo, da sooblikuje dnevnik zdravja oz. portfolio view of biological, psychological and social development. za športno področje. Uporaba IKT-ja v luči takojšnje Due to modern approach, the use of IKT, immediately povratne informacije o gibalnem razvoju lahko zaradi giving back the information about the student’s physical sodobnejšega pristopa tudi pri športni vzgoji zanesljivo development and knowledge, is also in P.E. lessons približa šport mladostniku, ki odrašča obkrožen s closer to the individual, who is surrounded by up-to date sodobno informacijsko tehnologijo. information technology. Key words: choice, grading, IKT, portfolio, the diary of
359 MODERN APPROACHES TO P.E. TEACHING AT LITIJA HIGH SCHOOL Mitja STRMEC
METODE DELA ponujajo športnim pedagogom številne možnosti, če jih le hočejo videti oz. izkoristiti. Šolski prostor dopušča, Spremljava izbirnega dela poteka že od leta 2002 da lahko športnemu pedagogu priskočijo na pomoč tudi dalje. Dijake smo vsako leto anketirali ob koncu meseca strokovnjaki s področij, kjer ni dovolj usposobljen in nima maja na rednih urah športne vzgoje. Mnenja in stališča dovolj dodatnih znanj. Kar le še poudarja zahtevnost dijakov do programa izbirnih športov, smo ugotavljali z poklica, ki terja stalno strokovno spopolnjevanje in vprašalnikom, ki ga sestavljajo trditve na petstopenjski izobraževanje. Hkrati pa je to tudi odgovornost do lestvici. Za vse odgovore smo s programskim paketom mladostnika v njegovih najbolj občutljivih obdobjih. SPSS 10.0 izračunali osnovne statistične podatke, razlike med spoloma s t – testom za neodvisne vzorce in razlike med letniki z analizo variance. Podatki, ki se nanašajo OCENJEVANJE ZNANJA IN SPREMLJANJE na ocenjevanje znanja, uporabo IKT-ja, šolskih športnih NAPREDKA tekmovanj in dnevnik spremljave pa temeljijo ne metodi zbiranja podatkov v domači in tuji literaturi in zapisih iz Pomemben del izobraževalnega procesa je dnevnika dela pri pouku športne vzgoje. ocenjevanje znanja oz. bolje rečeno ocenjevanje posameznikovega napredka pri posameznih športih. Posamezniku moramo vnaprej predstaviti kriterije za IZBIRNOST PRI ŠPORTNI VZGOJI preverjanje in ocenjevanje znanja. Nekaj ocen smo z internimi pravilnikom določili za obvezne, to so ocene Doživljanje športa je odvisno od različnih sposobnosti pridobljene iz osnovnega programa športov, ki so tudi in individualne senzibilnosti vsakega učenca. V učnem baza za napredek v izbirnih športih, ki so posameznikova procesu se to pojavlja kot problem spoštovanja močna področja. individualne osebnosti posameznika, kar je posebej Hkrati je to priložnost, da posameznika ocenimo s problematično prav v obdobju odraščanja. V fazi prehoda področja oz. športa, kjer mu znanje že dopušča uspešno iz otroštva v odraslost imajo posamezniki velike težave z ukvarjanje s športom tudi v prostem času. Nivo znanja mu razvojem lastne percepcije in oblikovanjem vrednostne omogoča uživanje v igri, naporu ... Brez ustrezne razlage ravni svoje telesne samopodobe; le-ta je povezana tudi pridobljene ocene si posameznik sam ne more ustvariti s kulturnimi vplivi, vrednostnimi sodbami in predsodki prave predstave o prednostih in slabostih, ki jih prinaša (Horvat, 1994, Brettschneider, 1999). Gotovo ima športna zdrav življenski slog, ki vključuje tudi skrb za gibalni razvoj vzgoja tu mnogo večje potenciale kot drugi učni predmeti. oz. ohranjanje zdravja in s tem kvalitete življenja. Na litijski Povezovanje športnih vsebin z okoljem, delom in prostim gimnaziji se je pokazalo, da možnost izbire pri ocenjevanju časom omogoča v učnem procesu mnogo širša spoznanja odpira številne nove dimenzije v luči ocenjevanja o ljudeh, življenju, ustvarjalnosti in potrebah ter tako posameznika. Učitelj ne sme biti zgolj ocenjevalec, ampak omogoča »spremembo« klasičnega šolskega procesa. mora dijaku pomagati, da si utrezno razloži informacije, ki Izbirnost v učnih načrtih ni novost in se je pričela jih pridobi pri preverjanju, in jih vgrajuje v svoje nadaljnje udejanjati že z učnim načrtom v letu 1998. Prvotno se je učenje (Marentič Požarnik, 2000). izbirnost vpeljevala kot tretja ura športne vzgoje, kar sicer Mladostniku že vnaprej damo jasen signal, da bomo ni bil namen snovalcev učnih načrtov. Z izbirnostjo se ocenjevali njegovo znanje, napredek in ne njegovo je želelo aktivneje vključiti dijake v pouk športne vzgoje neznanje. Skozi proces mu bomo z ustrezno vodenim v vseh fazah učnega procesa. Šola v skladu s svojimi procesom športne vzgoje omogočili napredek. Višja raven zmožnostmi ponudi programe, ki jih glede na kader in znanja in boljše kondicijsko stanje mu bo tako omogočalo prostorske materialne zmožnosti lahko tudi kvalitetno večjo uspešnost tudi pri drugih šolskih in izvenšolskih izpelje. Iznajdljivost športnega pedagoga lahko dvigne dejavnostih. Zgolj z ocenjevanjem tehničnih prvin ne kakovost procesa športne vzgoje na višjo kakovostno bomo nikoli spodbudili želje po dodatni vadbi, ki bo raven in jo popelje v širše okolje in ne zgolj v telovadnice. podkrepljena z notranjo željo oz.motivacijo. Poleg cilja, da ima vsak otrok dnevno na urniku športno vzgojo, del vsebin izpeljemo tudi v strnjeni obliki. Tudi VSEBINSKI PRIMER OCENJEVANJA ZNANJA V PRVEM športna vzgoja v strnjeni obliki mladega čoveka navaja na LETNIKU GIMNAZIJE LITIJA športno življenje v kasnejših življenjskih obdobjih. VSEBINE 1. LETNIK Športnim pedagogom se s povezovanjem z –– SPLOŠNA TELESNA PRIPRAVLJENOST (TEK zmožnostmi v okolju ponujajo številne priložnosti. Hkrati 12 MINUT – ocenjevanje napredka, ATLETSKA moramo biti pazljivi, da strnjena oblika športne vzgoje ne ABECEDA, KROS – ocenjevanje napredka, ŠVK – postane stalnica v naši praksi. Vsekakor je učinkovitost ocenjevanje napredka posameznika procesa in vpliv na celoten biopsihosocialni razvoj 2 – 3 x –– PLES (standardni in latinsko ameriški plesi – osnovni tedensko večji kot pa pouk v strnjeni obliki. koraki) Na litijski gimnaziji smo se zato odločili da del –– IGRE Z ŽOGO (odbojka, košarka, nogomet – izbirna pouka športne vzgoje približamo željam in interesom ocena, rokomet – izbirna ocena) dijakov. Dijaki so tako aktivno vključeni v proces športne OPOMBA: Pojem izbirna ocena smo uvedli, ker dijaki vzgoje in tudi sami odločajo, za katere športe se bodo lahko izbirajo, iz katerih športov – vsebin bodo ocenjeni. odločili. S tem poudarimo njihove močnejše plati in jim Pri vseh sklopih imajo dijaki možnost izboljševanja ponudimo možnost spoznati nove športe in utrditi svoja ocene. Pogoj je redno prinašanje športne opreme in močna področja. Anketa, ki smo jo že nekajkrat izvedli v sodelovanje na urah. Dijak, ki ne prinaša opreme in spomladanskih mesecih, je pokazala, da izbirnost dviguje neredno sodeluje na urah, izgubi ugodnost izboljševanja motivacijo za delo, zmanjšuje izostajanje od pouka, ocene, kar je zapisano tudi v pravilniku ocenjevanja spodbuja zdrav življenski slog, navaja mlade na aktivno znanja. Prav tako imajo dijaki, ki imajo morda slabše preživljanje prostega časa s športom, krepi pozitivno predznanje, možnost pridobiti bonus točke, ki jih pridobijo samopodobo... z reševanjem dodatnih nalog kot so izdelava seminarske Tako imenovani trendovski športi (vadba za naloge, plakata, miselnega vzorca, razgovor o posameznih oblikovanje telesa, pilates vadba, spinning vadba na teoretičnih temah ... kolesih, rolanje, nordijska hoja, deskanje na snegu ...) In kaj prinaša takšen način ocenjevanja – prednosti:
360 MODERN APPROACHES TO P.E. TEACHING AT LITIJA HIGH SCHOOL Mitja STRMEC pozitivni vpliv na samopodobo, višjo raven znanja, višjo za številne prednosti, ki jih le-ta (IKT) ponuja. Na drugi raven teoretičnega znanja, višjo motivacijo za delo, manj strani so tudi pasti in pomisleki, da je tega lahko hitro izostankov in opravičevanja, navajanje na odgovornost in preveč. IKT pojmujemo kot informacijsko pismenost, samostojnost ... ki jo lahko dosežemo z določenimi komunikacijskimi mediji (računalniški programi, medmrežje, videoposnetki in njihova analiza). Ob uporabi video posnetkov, video ŠOLSKA ŠPORTNA TEKMOVANJA analiz, glasbe, analiza podatkov s takojšnjo povratno informacijo pa proces športne vzgoje obogatimo. Pomemben izsek športa na šoli so tudi šolska športna Ne smemo pozabiti še na merilce srčnega utripa, ki tekmovanja, ki so nadgradnja pouka športne vzgoje omogočajo individualizacijo vadbe, učne liste, vadbene in naj bi ga bili deležni vsi dijaki šole. Z organizacijo kartone in plakate, pri katerih lahko dijaki sodelujejo medrazrednih tekmovanj in tekmovanj v individualnih tudi pri nastajanju gradiv. Enako je z nastajanjem video športih posežemo še na kvaliteto življenja in dela v posnetkov, učnih listov, kjer so lahko aktivno vključeni tudi posameznih oddelčnih skupnostih. Prav tako prispevamo dijaki, ki so na takšen način aktivno vključeni v pedagoški velik delež k promociji šole, ki s tem spodbuja zdrav proces (Novljan, 2002). življenski slog in preživljanje prostega časa zapolnjeno s športom. Naše izkušnje kažejo, da so šolska športna SKLEP tekmovanja na nivoju šole predpogoj za morebiten uspeh na regijskem, državnem ali mednarodnem nivoju. S sodobnim pristopom pri poučevanju športne vzgoje Na litijski gimnaziji imamo zato že vrsto let organizirano bomo posegli na višjo kakovost učno-vzgojnega procesa šolsko ligo v nogometu (dijaki), šolsko ligo v odbojki in s tem posledično dosegli tudi višjo kvaliteto življenja (dijakinje), organiziramo šolsko ligo v namiznem tenisu, posameznika, ki brez ustreznega zdravstvenega statusa šolski kros, medrazredne tekme v športih, kjer se pokaže ne bo in ne more biti uspešen tudi na drugih nivojih interes in šolsko plesno tekmovanje. Posledično dijake svoje poklicne in življenjske poti. Nepotrebno je ponovno prijavimo tudi na šolska tekmovanja pod okriljem MŠŠ. naštevati, kaj vse prinaša pozitivno mišljenje, skrb za Šolska tekmovanja prinašajo sprostitev na zdrav način, zdravje, ko ga še imamo ... omogočajo potrditev posameznika in dvig samozavesti, Z izbirnostjo bomo dijake še naprej vključevali v razredne skupnosti so bolj homogene, dijaki si pomagajo organizacijo, izvedbo in analizo učnega procesa. Tudi v na vseh področjih, manj dela na vzgojnem področju ima prihodnje bomo poskrbeli za še večjo paleto športov v tudi razrednik. skladu s prostorskimi in kadrovskimi zmožnostmi. To nam omogočajo tudi prostori in učna tehnologija, ki nam je na voljo. Kot je bilo že zapisano, to prinaša večjo motivacijo, SPREMLJAVA OSEBNEGA NAPREDKA IN IKT večjo prisotnost na urah, manj opravičevanja, višjo aktivnost na urah, spodbuja notranjo motivacijo, navaja na Novost na šoli v zadnjih dveh letih pa je postopno samostojnost in odgovornost ... vpeljevanje spremljave osebnega razvoja ne samo s Z izbirnimi ocenami oz. možnostjo izbire, iz katerih športno vzgojnim kartonom, temveč tudi s spremljavo vsebin bodo ocenjeni, mladi prihajajo do samopotrditve. osebnega napredka z osebnim dnevnikom športnih Pozitivne povratne informacije, podkrepljene z analizo dosežkov in znanja. stanja gibalnega razvoja, jih dodatno spodbudijo k Dijak bo tako svoj dnevnik spremljave sestavljal vse aktivnejši vlogi v procesu športne vzgoje. S teoretičnim od vpisa na šolo pa do zaključka šolanja. Vseskozi mu bo znanjem in dnevnikom spremljave je po štirih letih šolanja omogočen vpogled v napredek. mladostnik sposoben sestaviti oseben načrt vadbe. S Z zapisi dosežkov, pridobljenimi ocenami, zapisi pomočjo športnega pedagoga in literature, ki je na voljo, o udeležbi na tekmovanjih, rekreativnih prireditvah pa lahko kritično analizira svoje dobre in slabe plati. S (tudi izven šole), o preživljanju prostega časa, o svojih stalnimi povratnimi informacijami mladostnika dodatno prehranjevalnih navadah pa bo lahko ustvarjal tudi motiviramo, da se trudi za lasten razvoj in napredek. kritične pomisleke do osebnostnega razvoja. Hkrati je Ocena mora biti spodbudna. Športni pedagog pa mora takšen dnevnik spremljave velika pomoč športnemu pri oceni upoštevati tudi napredek posameznika. Bistvo pedagogu, saj mu v vsakem trenutku omogoča vpogled učenja naj bo v odkrivanju in ne le v posnemanju in v posameznikov napredek, znanje in hkrati možnost reprodukciji obstoječih resnic. Z zmožnostjo odkrivanja predstavitve določenih teoretičnih vsebin/znanj, ki jih in reševanja problemov se znanje kakovostno spreminja lahko dijaki usvojijo v svojem prostem času. v trajno življenjsko vrednoto. Posledica dolgotrajnega Spremljava telesnega in gibalnega razvoja poteka načrtnega dela je kakovostnejše znanje. Za dosego tega že vsa leta s pomočjo športno vzgojnega kartona. Sami pa je potrebna sprememba učnih metod, miselnosti in pa smo tej zbirki dodali še nekatere druge podatke: ITM odnosov tako med učitelji kot pri učencih in starših. z razlago, tek v pogovornem tempu (12 - 15 minut v 1. Stres, preobremenjenost, negativno razmišljanje, letniku), Cooperjev test (ob koncu prvega letnika), merjenje izgorevanje, naj bi zamenjal športni način življenja in FSU v mirovanju in med naporom, določanje ustreznega pozitivna nanravnanost v življenju nasploh. Problemi so območja vadbe, zapise o prehrani, zapise o spremljavi lahko tudi izzivi. preverjanja in ocenjevanja znanja za posamezne športe, Tega nikoli ne bomo dosegli pri celotni populaciji. primere gimnastičnih in razteznih vaj za uvodni del ure – Vsak pridobljen mladostnik pa nam lahko vrača upanje, ogrevanje. da kolesje obrnemo v drugo smer, stran od sedečega Z dnevnikom spremljave oz. kakorkoli ga bomo načina življenja, pretiranega poudarjanja računalniške poimenovali (portfolio) in uporabo sodobne učne tehnologije in ur in ur preživetih pred računalnikom. Da tehnologije bo dijak usposobljen do te ravni, da bo tudi sam nam bo uspelo zmanjšati negativne trende pa nam bodo znal ovrednotiti in kritično razmisliti o svojem trenutnem zagotovo pomagali tudi sodobni pristopi pri načrtovanju, kondicijskem statusu, ki prinaša višjo kvaliteto življenja. izvedbi, spremljavi in analizi pouka športne vzgoje. Vedno Brez uporabe sodobne učne tehnologije je tudi proces je vredno je poizkusiti, ko gre za mladostnika, ko gre za športne vzgoje osiromašen in mladostnik je prikrajšan otroka.
361 MODERN APPROACHES TO P.E. TEACHING AT LITIJA HIGH SCHOOL Mitja STRMEC
LITERATURA: Knez M. (1998). Tretja ura športne vzgoje – primer Srednje agroživilske šole v Ljubljani.(str. 133 – 136). Zbornik Burnik S.( 1998). Dejavnosti v naravi kot oblika redne športne 11.strokovnega posveta Zveze društev športnih pedagogov vzgoje na srednjih šolah. Zbornik 11.strokovnega posveta Slovenije. Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov zveze društev športnih pedagogov Slovenije.Ljubljana: Zveza Slovenije. društev športnih pedagogov Slovenije. Kovač, M. (2005). Uporaba IKT pri načrtovanju športnovzgojnega Cankar, A. s sod. (2002). Preverjanje in ocenjevanje športne procesa. Šport mladih, 111, 36.Kovač, M., Jurak G., Strel, J. vzgoje v gimnazijah, v strokovnem in poklicnem izobraževanju. (2003). Nekatera izhodišča preverjanja in ocenjevanja znanja iz V. Kovač, M. (ur.), Škof. (ur), Razvojne smernice športne športne vzgoje. Šport, 51, 2: 21-27. vzgoje. Zbornik referatov (str. 89.96). Ljubljana: Zveza društev Majerič, M., Kovač, M., Strel, J. (2005). Pregled nekaterih načinov športnih pedagogov Slovenije. preverjanja in ocenjevanja znanja ter možnosti za njihovo Cecič Erpič, S., Škof, B., Boben, D., Zabukovec, V., Barić, uporabo pri športni vzgoji. Šport, 53, 3: 36-40. R. in Marcina, P. (2004). Nekateri dejavniki, ki vplivajo na Marentič Požarnik, B. (2000). Ocenjevanje učenja ali ocenjevanje motivacijsko klimo pri urah športne vzgoje. V M. Kovač in A. za (uspešno) učenje? Vzgoja in izobraževanje 31 (2-3), 4-9. Rot (ur.), Zbornik 17. strokovnega posveta športnih pedagogov Novljan, S. (2002). Informacijska pismenost. Knjižnica 46(4):7-24. Slovenije (str. 107 – 108). Nova Gorica, 18. – 20. november Šmid N. (1999) Organizacija in izbira vsebin pri urah športne 2004. vzgoje za program strokovnih gimnazij. Zbornik 12.strokovnega Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Majerič, M., Starc, G., Filipčič, T. posveta Zveze društev športnih pedagogov Slovenije. (str. 166 idr. (2003). Sports activities of Slovenian children and young – 171).Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov. people during their summer holidays. Ljubljana: Fakulteta za šport.
362 DIFFERENCES BETWEEN PRESCHOOL GIRLS AND BOYS IN MOTOR CREATIVITY Nataša STURZA-MILIĆ
DIFFERENCES BETWEEN PRESCHOOL GIRLS AND BOYS IN MOTOR CREATIVITY
Nataša STURZA-MILIĆ Preschool Teacher Training College „Mihailo Palov“ Vršac, Serbia
ABSTRACT al., 1997; Schi, 2002, according to Gojkov 2008). The greatest part of knowledge or experience in creative According to modern theories of creativity, knowledge learning is organized in such a way that it is possible to has an important role in forming a critical line under combine ideas and achieve various achievements. The which creativity is not possible. The greatest part of use of knowledge in an imaginative way is the essence of knowledge or experience in creative learning is organized creative productivity. Knowledge and logic open the doors in such a way that it is possible to combine ideas and of unexplored, unknown (“I know what I don’t know”), achieve various achievements. Motor creativity can be even beyond concrete reality. By using knowledge and defined as an ability to produce numerous and original through knowledge more and more is realized about what motor responses to a stimulus. Insufficiently stimulated is remote and distant, what is beyond immediate reach and developed motor skills and knowledge at this stage of senses and means. Making connections between can be the cause of decreased or ’slumbered’ motor logical relations in one domain of reality according to the creativity, which can negatively reflect on motor and principle of analogy alleviates and shortens the process of overall development of a child. This paper deals with finding relations in the realm of the unknown (Sefer, 2009). differences between preschool girls and boys in motor Following the development and differences between creativity. Estimation of motor creativity, assessed by the boys and girls in the period of childhood (more precisely, Torrance TCAM test, has been carried out in Vršac on preschool period) we can notice that in this period the the sample of 110 girls and 114 boys aged 6 to 6,5. The differences are the least pronounced, but that there are difference between boys and girls in motor creativity (for some, in morphological, functional, psychological, motor the variables Fluency (t = 3.045; p = 0.003), Originality (t = creativity, motor aspect, etc. However, significant number 2.693; p = 0.004) and Flexibility (t = 2.155; p = 0.004) has of recent research are in favour of a positive answer, been established, which can be explained, by different creating pretty exact base for disputing the fact that there levels of motor knowledge and experience of boys and are no differences between preschool boys and girls girls. The obtained results point to the need to provide regarding motor behaviour (Sturza-Milic, 2008a; Malina, preschool children with suitable conditions leading to 2004; Volmut et al., 2008). Insufficiently stimulated and their optimal motor development and creative motor developed motor skills and motor knowledge in children expression. can be a cause of decreased or “slumbered” motor Key words: motor creativity, preschool girls and boys creativity, but also of noticed differences between motor success of boys and girls, which can have unfavourable effects on motor and overall development of a child. Some INTRODUCTION studies focused on preschool children motor creativity, or, more precisely, on the differences between boys and girls Children motor creativity is a phenomenon which in motor creativity (Serbetar, 2003; Sturza-Milic, 2009a) has been modestly studied, in spite of the fact that point to the fact that certain types of motor knowledge in creativity is one of the most appreciated human traits the case of the studied preschool children (especially with (Sternberg & Lubart, 1993; Renzulli, 2006). It is accepted girls) are too low and that the phenomenon has reflected that all children are creative by nature, and that the (non) on motor creativity manifestation. manifestation of creativity depends on the environment The above outlined research findings and insights and the intrinsic child motivation. Furthermore, in an refer to the statement that the phenomenon of motor attempt to explain the nature of creative behaviour of a creativity in the case of preschool children is significant child, it must be taken into consideration that childhood but insufficiently explicate issue of theory and practice, has its own features and characteristics that makes it especially in the field of education. As a consequence, the different from any other period of an adult life. According aim of the research was to examine whether there is a link to investment creativity theory of Sternberg and Lubart between preschool girls and boys in motor creativity. (1993), creativity demands acquisition of six different components: abilities, knowledge, cognitive style, personal features, motivation and environment. Creative METHOD act is supplemented by experience (knowledge) and skills (practical abilities) necessary for the realization of Participants an idea. Motor creativity can be defined as an ability to The study included a total number of 224 children produce numerous and original motor responses to a aged 6 to 6,5 years (110 girls and 114 boys). All the stimulus (Wyric, 1968). Majority of the well-known motor children attended preschool institutions in Vršac. The creativity concepts are based on the Gilford’s (1977) research was undertaken in 2010. theory and divergent production factor. Sub factors of divergent production - fluency, originality, flexibility and Instruments elaboration are considered the main components of Motor creativity of preschool girls and boys was creativity. Fluency is in a correlation with originality, while evaluated according to Torrance’s test Thinking Creatively original ideas appear after a long series of stereotypical in Action and Movement - TCAM (Torrance, 1981). The ones. According to modern theories of creativity, used problem task was In how many different ways can knowledge has an important role in forming a critical you carry a ball?, but it was slightly modified compared line under which creativity is not possible (Sternberg et
363 DIFFERENCES BETWEEN PRESCHOOL GIRLS AND BOYS IN MOTOR CREATIVITY Nataša STURZA-MILIĆ to original Torrence test. TCAM produces three types of scores of motor creativity CFLE in boys was 9.675, while results (fluency, originality and flexibility). Consequently, the average value of scores in girls was 7.712. fluency (CFLU) was calculated according to counting of all successful motor responses of a child. Originality Table 2: The significance of the difference in motor creativity (CORI) was determined according to the frequency of (Fluency – CFLU, Originality – CORI and Flexibility - CFLE) appearance of a response within subject population. between the boys and girls Flexibility (CFLE) is ability of varying of ideas, i.e. making Variable Sex n Mean Std t p changes during motor task solving, i.e. revealing new ways and strategies of problem solving. In order to check CFLU Boys 114 12.407 4.063 3.045 0.003 reliability of the used test retesting has been undertaken Girls 110 10.245 3.285 in the case of the problem task In how many different CORI Boys 114 2.185 2.266 2.693 0.004 ways you can carry a ball (Fluency – CFLU, Originality – Girls 110 1.087 1.639 CORI and Flexibility - CFLE). According to the obtained CFLE Boys 114 9.675 3.183 2.155 0.004 statistically significant coefficient of correlation (for CFLU r = 0.88; p = 0,01, for CORI r = 0.81; p = 0,01 and Girls 110 7.712 2.879 for CFLE r = 0.77; p=0,01 ), as well as the value of Alfa Mean – Arithmetic mean; Std. - standard deviation; reliability coefficient under the classical sum model (for t – t value; p – level of signifcance CFLU Alfa = 0.9122; for CORI Alfa = 0.8977, and for CFLE Alfa = 0.8877) it can be concluded that the used test is of optimal reliability. The testing was carried out DISCUSSION individually due to specific age of the subjects. Each child was recorded in order to undertake additional, i.e. further This research confirms the differences between analysis and more precise assessments. preschool boys and girls in all variables of motor creativity (Fluency – CFLU, Originality – CORI and Flexibility - Data processing CFLE), in boys’ favour. Even though the phenomenon of Data processing referred to the calculation of main motor creativity in children has rarely been the subject descriptive indicators and the indicators of deviation of researching so far, is it still possible to find an answer from the normal distribution of motor creativity variable. regarding the cause of noticed distinctions at this age? Regarding the variable of the motor creativity, the The influence of biological factors is possible, but since difference between the preschool boys and the preschool until recently only modest researches and tests have girls has been tested according to the T-test. been undertaken in this field, especially at this age, we could to some extent distance ourselves from the belief that biological laws in the development of girls and boys RESULTS phenotypes are crucial factor in the existence of the noticed differences. Perhaps an answer to the question The Table 1 show the basic descriptive indicators and why at some motor creativity tasks an advantage can be the indicator of deviation from normal distribution for the given to boys, should be searched for in social context, variables of motor creativity. implying that we should analyze social frames in which a woman (girl) is educated as fragile, protected creature Table 1: Basic descriptive indicators and the indicator in contrast to boys who should be stronger, braver, of deviation from normal distribution for the variables more persistent. We have to admit that habits, customs Fluency – CFLU, Originality – CORI and Flexibility - and tradition are not in the least insignificant for the CFLE development of a child and that there are certain socially respected types of behaviours for boys and girls in every culture. Therefore, the difference between boys and girls in motor creativity has been established, which can be
Variable N Min Max Mean Std Sk Ku explained, to a certain degree, by different encouragement CFLU 224 2.00 22.00 11.24 3.259 .040 .082 of boys and girls by adults, in the first place their parents and teachers (Firika & Sturza-Milic, 2004; Malina, 2004; CORI 224 0.00 9.00 3.225 1.866 1.774 2.513 Djordjic, 2006). Of course, this alternative should not be CFLE 224 0.00 11.00 8.27 2.323 1.856 3.543 accepted as completely reliable, so it would be desirable to check it well in empiric or broader researches. In an N – number of students; Min – Min. value; Max – Max. attempt to explain the obtained results, i.e. the confirmed value; Mean – Arithmetic mean difference in motor creativity of boys and girls, it is Std. - standard deviation; Sk – skewness; Ku – kurtosis necessary to point out that many authors support the thesis that a creative act is supplemented by experience By using T-test for small independent samples, it (knowledge) and skills (practical abilities) necessary for the has been confirmed that there is a statistically significant realization of an idea (Sternberg & Lubart, 1993; Sternberg difference between the sample of boys (n=114) and et al., 1997; Schi, 2002, according to Gojkov, 2008). The girls (n = 110) in the variable of motor creativity CFLU – results of this research also support this thesis and are Fluency (t = 3.045; p = 0.003), in the variable of motor in correspondence with the results of other researches creativity CORI – Originality (t = 2.693; p = 0.004) and (Šerbetar, 2003; Sturza Milić, 2009a), according to which in the variable of motor creativity CFLE – Flexibility (t = the level of motor knowledge of preschool children (more 2.155; p = 0.004). Table 2 shows that the former scored developed in boys) has directly and reciprocally reflected better in the test of motor creativity than the latter. The on the performance of all elements of motor creativity. average value of scores of motor creativity CFLU in boys Consequently, a fact should be respected that was 12.407, while the average value of scores in girls was at younger age motor creativity should be studied in 10.24. The average value of scores of motor creativity multivariate fashion (Sturza-Milic, 2008; 2009).The task CORI in boys was 2.185, while the average value of imposes itself as in imperative, having in mind that scores in girls was 1.087. Finally, the average value of
364 DIFFERENCES BETWEEN PRESCHOOL GIRLS AND BOYS IN MOTOR CREATIVITY Nataša STURZA-MILIĆ creative behaviour is in the basis of the development of Sturza-Milić, N. (2008). Multivariant Research on Motor the overall child potential, human self-actualization and Giftedness in Pupils. Zbornik „Otrok v progress (Sefer, 2009; Sturza-Milic, 2009b). It is therefore gibanju“, 5. mednarodni simpozij, Kranjska Gora, Slovenija, str. necessary to ensure “enriched” environment, indicating 471-478. interesting, versatile and encouraging setting for a child, Sturza-Milić, N. (2008a). Uticaj porodice na motoričku kreativnost dece u zavisnosti od pola, offering challenges and rising the standards of his/her Zbornik 14 sa međunarodnog naučnog skupa „Porodica i success. What is also essential is a complex learning darovita deca“, Visoka setting, provocative and rich learning opportunities, strukovna škola za obrazovanje vaspitača „Mihailo Palov“, Vršac, abundance and variety of equipment and requisites, the str. 328-342. increase of motor contents paying special attention to Sturza-Milić, N. (2009). Identifikacija motorički darovitih učenika various developmental fields at early age, as well as the mlađeg školskog uzrasta. adults who are “curious” and willing to comprehend the Visoka škola strukovnih studija za obrazovanje vaspitača, ways children perceive, understand and represent the Vršac. world. The obtained results point to the need to provide Sturza-Milić, N. (2009a). Odnos između motoričke kreativnosti i motoričke uspešnosti kod dece preschool children with suitable conditions leading to predškolskog uzrasta. Zbornik „Teorijski, metodološki i their optimal motor development and creative motor metodički aspekti fizičkog expression. vaspitanja“, Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja, Beograd, str. 37-43. Sturza-Milić, N. (2009b). Diverzifikovana nastava fizičkog REFERENCES vaspitanja kao osnova razvoja motoričke uspešnosti i kreativnosti učenika. Monografija, Đorđić, V. (2006). Fizička aktivnost predškolske dece. Zbornik Međunarodni znanstveni skup radova: Antropološke sposobnosti „Škola po mjeri“, Sveučilište Jurja Dobrile u Puli, Odjel za predškolske dece, Fakultet fizičke kulture, Novi Sad, str. 331- obrazovanje učitelja i 360. odgajitelja, Hrvatska, str. 307-317. Firika, J. & Sturza-Milic, N. (2004). The effects of globalization of Torrance, E.P. (1981). Thinking Creatively in Action and World social relations. Movement. Bensenville, Scholastic Preschool Teacher Training College, Vršac. Testing Service. Gojkov, G. (2008). Didaktika darovitih. Visoka škola strukovnih Šerbetar, I. (2003). Razlike između djevojčica i dječaka u studija za obrazovanje vaspitača varijablama motoričke kreativnosti, „Mihailo Palov“, Vršac. Zbornik radova “Drugi Dani Mate Demarina”, Zagreb, str. 139- Guilford, J.P. (1977). Way beyond the IQ creative education 144. foundation. New York. Šefer, J. (2009). Evaluacija kreativnih aktivnosti u tematskoj Malina, R.M. (2004). Motor Development during Infancy and Early nastavi. Institut za pedagoška Childhood: OverviewandSuggested Directions for Research. istraživanja i Viša škola za obrazovanje vaspitača u Vršcu, http://www.soc.nii.ac.jp/jspe3/index.htm Beograd. Renzulli, S. J. (2006): A Practical System for Identifying Gifted Volmut, T., Dolenc, P., Šetina, T., Pišot, R., Šimunič, B. (2008). and Talented Students. The Objektivno izmerjena gibalna National Research Center on the Gifted and Talented, University aktivnost deklic in dečkov pred in po poletnih počitnicah. of Connecticut. Zbornik „Otrok v gibanju“, 5. Sternberg,R.&Lubart, T. (1993). Creative giftedness:a multivariate mednarodni simpozij, Kranjska Gora, Slovenija, str. 496-502. investment approach, Gifted Wyrik,W. (1968). The development of a test of motor creativity. Child Quarterly, 37, 7-15. Research Quarterly, 39, 756-765.. Sternberg, J.R., A.L. O’Hara & I.T. Lubart (1997). Creativity as investment, California Menangement Reviev, 40 (1), 8-21.
365 POVEZANOST STATIČNE MOČI NOG IN DINAMIKE VERTIKALNEGA SKOKA PRI ŠTIRILETNIH OTROCIH Nejc ŠARABON, Mitja GERŽEVIČ, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
POVEZANOST STATIČNE MOČI NOG IN DINAMIKE VERTIKALNEGA SKOKA PRI ŠTIRILETNIH OTROCIH RELATIONSHIP BETWEEN STATIC STRENGTH OF THE LOWER EXTREMITIES AND VERTICAL JUMP DYNAMICS IN FOUR YEARS OLD CHILDREN
Nejc ŠARABON, Mitja GERŽEVIČ, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Koper, Slovenija / University of Primorska, Science and Research Centre Koper, Institute of Kinesiological Research, Koper, Slovenia
IZVLEČEK role of the hands in vertical jumping, while jump dynamics is only marginally related to the static strength. At this Namen raziskave je bil ugotoviti raven povezanosti age, neuro-muscular and inter-segmental coordination posameznih parametrov vertikalnega skoka ter rezultatov are probably of key importance, while strength plays a testov največje statične moči zgornjih in spodnjih udov, pri supportive role. štiri-letnih otrocih. V končno analizo je bilo vključenih 90 Key words: children, vertical jump, strength, motor otrok. Vsak otrok je opravil tri skoke s fiksiranimi rokami in behaviour tri z rokami. Vsak otrok je dodatno izvedel po tri ponovitve največjih mišičnih naprezanj upogibalk gležnja, kolena in komolca, iztegovalk kolena ter mišic odgovornih za stisk INTRODUCTION pesti. Najboljši izmed treh poskusov vsake gibalne naloge je bil vključen v končno statistično obdelavo. Rezultati Jumping is one of the fundamental motor skills and so pokazali, da obstajajo statistično značilne razlike (p is traditionally considered to gain mature coordination < 0,05) med skokoma z in brez vključitve rok v večini pattern in early stages of a child’s life (Jensen et al., izmed 17-ih spremljanih parametrov sile na podlago. Obe 1994). Because of their predictive power, vertical jumps vrsti skokov pa se nista statistično značilno razlikovali v are among the most thoroughly studied motor tasks in časovnih parametrih pod-faz odrivne akcije. Korelacijska different sport populations (Kroff et al., 2009; Nuzzo et al., analiza je pokazala nizke stopnje povezanosti med testi 2008; Peterson et al., 2006; Temfemo et al., 2009; Young statične moči in parametri skoka z nasprotnim gibanjem. et al., 1995). Because of their methodological simplicity, Nekaj manj kot polovica vseh korelacij je dosegla raven standing long jump and multiple long jumps are primarily statistične značilnosti; koeficienti so dosegali vrednosti used in school and preschool children (Chung et al., 2009; med 0,20 in 0,45. Rezultati so pokazali pomemben Colella et al., 2009; Mészáros et al., 2009; Roth et al., prispevek rok pri vertikalnem skoku, medtem ko je 2009). Vertical jumps have rarely been studied in children dinamika skoka le v majhni meri odvisna od statične population. Especially there is a lack of ground reaction moči. V tej starosti je najverjetneje koordinacija gibanja force or kinematical analyses data in children under ten. ključnega pomena za izvedbo vertikalnega skoka, moč pa Vertical jump, established as a measure of the igra le podporno vlogo. human’s maximal power output, increases with body Ključne besede: gibalni razvoj, temeljni gibalni vzorci, growth (Korff et al., 2009; Temfemo et al., 2009). Gender gibalno obnašanje. differences appear from 12-14 years on (Temfemo et al., 2009). In adults, maximum jumping power production has been proven to correlate with lower limb stiffness (Korff ABSTRACT et al., 2009), absolute (Stone et al., 2003), and particularly relative strength/power (Nuzzo et al., 2008; Peterson et al., The aim of the study was to find out the level of 2006). Korff et al. (2009) found that during adolescence correlation between vertical jump parameters and results children develop the ability to take advantage of the of the maximal static voluntary contraction tests, in elastic energy in stretch-shortening type of movement. four-year-old children. Ninety children were included in Furthermore, dramatic increases in short-term muscle the final analysis. Each child performed three vertical power during childhood and adolescence seem to have counter-movement jumps, with normal hands` function origins in neuromuscular, motor control and hormonal and with hands fixed, respectively. Additionally, each factors (Van Praagh & Doré, 2002; Van Praagh, 2007). of them performed three repetitions of the following maximal static force measurements: ankle-, knee- and Harrison et al. (2007) conclude that hip-knee elbow flexion, knee extension, and hand grip. The best of coordination can be reliably used for discrimination three repetitions of each movement tasks was included between developmental stages. However, less is known in the further statistical analysis. Statistically significant about the influence of strength measures on vertical differences (p < 0.05) were found for majority of the 17 jumping. One of the rare studies on this field (Rose et ground reaction force parameters measured in both al., 2009) showed significant correlation between ankle jumps; but not for time parameters of the take-off action. strength and vertical jump height. Lacking quantitative Correlation analysis showed low inter-relation between data about the development of fundamental motor skills static strength and jump-related parameters. Less than in pre-school children, led us to conduct a complex half of comparisons reached the level of statistical longitudinal study. Its constituent part aimed to compare significance; Pearson correlation coefficients reaching several ground reaction force parameters of the vertical only between 0.20 and 0.45. Results showed significant jumps with and without hands involvement. Additionally,
366 RELATIONSHIP BETWEEN STATIC STRENGTH OF THE LOWER EXTREMITIES AND VERTICAL JUMP DYNAMICS IN FOUR YEARS OLD CHILDREN Nejc ŠARABON, Mitja GERŽEVIČ, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT correlations between segmental static strength tests and by the involved muscle groups. Each of the five MVC vertical jumps parameters were analysed. tasks was performed three times. A child was instructed to develop the maximal force gradually and to sustain it for about two-to-three seconds. Vigorous verbal METHODS encouragement was used throughout the MVC tests. A one-second average maximum was observed for each of Materials the repetitions and the highest of the three was taken for Altogether, 107 four-year old children participated further statistical analysis. in the broader framework of the research project (see The CMJ measurements were carried out using a force Acknowledgements). Ninety of them (46 girls, 44 boys; plate (AMTI, Watertown, USA). After hands-on instructions 18.5 ± 2.7 kg body weight; 108.0 ± 4.5 cm body height; each child performed three consecutive repetitions of 15.7 ± 2.9 % body fat) successfully completed the CMJ-HE and three of CMJ-HA. Vertical component of anthropometry, vertical jump, and dynamometry tests the ground reaction force was analysed and the following relevant to this sub-study. The research was approved by take-off parameters closely observed (Figure 1): the National Medical Ethics Committee. Initially, a detailed • T: time between T0 and T2 - presentation of the testing and evaluation procedures was • T : time between T0 and T1 + provided to the parents. After that, we asked them to sing • T : time between T1 and T2 written informed consent. • Td: duration of deceleration • Ta: duration of acceleration Testing Procedure • TG=0: time between T0 and T1/2 • F : body weight normalized maximal force Following the initial animation and motivation max • P : body weight normalized maximal power procedure, a pedagogical specialist was assigned to max output accompany each child while undergoing all the testing • W: body weight normalized common energy procedures. Among other tests, each child carried out • P : start power in the initial 50 ms from the T on also: 50 1 • G-: force impulse for the T -T time sequence • maximal voluntary contractions (MVC) under static 0 1 • G+: force impulse for the T -T time sequence conditions: 1 2 • G : force impulse for the T -T time sequence knee extension (KE): seated, 90° hip position, 1 1 1/2 • G : force impulse for the T -T time sequence 60° knee position 2 1/2 1 • G : ratio between G and G (G = G / G ) knee flexion (KF): seated, 90° hip position, 60° % 2 1 % 2 1 • H : jump height calculated from the force knee position G impulse ankle plantar flexion (AF): seated, 90° hip/ • H : jump height calculated from the flight time knee/ankle position FT (T -T ) elbow flexion (EF): kneeling, 90° shoulder/ 2 3 elbow position hand grip force (HG): seated, 90° elbow Data Analysis position Signals from the electronic force sensors were • vertical counter-movement jumps (CMJ): acquired and analysed using PC and the custom hands excluded from action (HE) developed software (LabVIEW, Natinal Instruments, USA). with hands action accompanied (HA) The calculated parameters were statistically analysed with MVC measurements were carried out using custom- the statistical software (SPSS 17.0, IBM, New York, USA). designed mechanical braces (Wise Technologies, Descriptive statistics was calculated for all the measured Ljubljana, Slovenia), which enabled proper positioning of parameters. Differences in the individual parameters the measured joint and fixation of the neighbouring body between CMJ-HE and CMJ-HA were tested using paired- segments. Electronic force sensors (HBM, Darmstadt, samples T-test. Pearson correlation coefficient was Germany) embedded in the braces were connected to the used to observe the relationship between static strength computer in order to calculate joint torques developed and vertical jump parameters. The level of statistical significance was set at p < 0.05.
RESULTS
Average values and standard deviation for both types of vertical jumps are presented in Table 1. CMJ-HA proved to be statistically significantly higher from CMJ- HE in more than half of the analysed parameters. Time parameters were not significantly different between both types of the CMJ, while the differences in jump height, force impulses and power/energy parameters reached statistically significant level.
Figure 1: Ground reaction force (GRF) dynamics of the
CMJ take-off (T0-T2) and flight phase (T2-T3). Acceleration of the downward movement (T0-T1) is followed by active deceleration (from T1 on), eccentric-concentric coupling (when the positive force impulse form T1 on, equals the negative T0-T1 force impulse). The positive phase of the take-off (T1-T2) is sub-divided into two parts of equal duration by T1/2.
367 RELATIONSHIP BETWEEN STATIC STRENGTH OF THE LOWER EXTREMITIES AND VERTICAL JUMP DYNAMICS IN FOUR YEARS OLD CHILDREN Nejc ŠARABON, Mitja GERŽEVIČ, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT
Table 1: Averages+standard deviations for all the analysed parameters of the CMJ-HE and CMJ-HA. Values of t-test statistical signifcance are highlighted with * (p < 0.05) and ** (p < 0.001), respectively.
PARAMETER UNIT CMJ-HE CMJ-HA p (t-test) T s 0.714 + 0.267 0.684 + 0.242 0.131 T- s 0.329 + 0.140 0.315 + 0.152 0.244 T+ s 0.385 + 0.172 0.369 + 0.160 0.093
Td s 0.146 + 0.094 0.137 + 0.113 0.142
Ta s 0.568 + 0.211 0.547 + 0.193 0.188
TG=0 s 0.552 + 0.237 0.523 + 0.220 0.126 Pmax W/kg 33.3 + 7.0 35.9 + 7.3 0.000 ** W J/kg 5.22 + 2.03 5.65 + 1.94 0.000 ** P50 W/kg 0.647 + 0.640 0.831 + 0.687 0.004 * G- -kgm/s 9.68 + 4.50 10.7 + 4.2 0.010 * G+ kgm/s 33.1 + 8.7 35.5 + 9.0 0.000 ** G1 kgm/s 18.5 + 6.3 21.4 + 6.0 0.000 ** G2 kgm/s 15.1 + 6.8 14.6 + 6.9 0.214 G% % 101.7 + 95.8 76.5 + 55.1 0.000 * HG m 0.084 + 0.043 0.093 + 0.041 0.000 ** HFT m 0.088 + 0.027 0.099 + 0.031 0.000 ** 21.4 + 3.18 22.2 + 3.2 Fmax N 0.002 *
Table 2: Pearson correlation coefficients between static strength tests and CMJ-HA parameters. Statistically significant values are highlighted by underline (p < 0.05).
- + - + T T T Td Ta TG=0 Pmax W P50 G G G1 G2 G% HG HFT Fmax KE -0.257 -0.136 -0.258 -0.250 -0.175 -0.264 0.208 0.081 0.127 -0.309 0.146 0.304 -0.102 -0.186 -0.010 0.063 0.148 KF -0.071 0.078 -0.182 -0.199 0.027 -0.073 0.235 0.148 0.059 -0.142 0.185 0.280 -0.032 -0.162 0.164 0.103 0.106 AF -0.240 -0.062 -0.304 -0.285 -0.134 -0.230 0.453 0.120 0.268 -0.231 0.263 0.339 0.010 -0.094 0.244 0.344 0.359 EF -0.045 0.133 -0.194 -0.215 0.069 -0.047 0.185 0.110 0.176 -0.004 0.020 0.169 -0.132 -0.094 0.152 0.141 0.163 HG 0.138 0.315 -0.092 -0.175 0.274 0.142 0.241 0.164 0.005 0.084 0.193 0.157 0.093 -0.004 0.302 0.279 0.097
Correlation analysis showed very low values, which significantly lower with hands involvement. According to did not exceed 0.45 (only in Pmax). Statistical significance the proximal-to-distal principle, lower G% is indicating a of the correlations reached about a third of all analysed greater contribution of proximal muscles to the common pairs. G1 and Pmax were significantly correlated with all force impulse. This observation is somehow in contrast the leg strength tests (Pmax also with HG), while AF was with the significant correlation between AF and HG, AF and generally the most often correlated to different CMJ-HA HFT, and AF and G1. However, in our case lower G% could parameters. also be a consequence of a greater hands involvement in the first part of the jump. This could be supported by
the significant correlation between HG and GH or HFT. CONCLUSION However, there was no correlation between EF and height, suggesting that great differences exist in the kinetic In the present study several ground reaction force control of jumping in four years old children, compared to parameters of two counter-movement jumps, with and adults. On the other hand, there were no differences in the without hands involvement, were compared in preschool time sequence of the two jump executions. children aged four. It has been proven that kinetic For a four-year-old child, jumping with hands parameters differentiate between the two CMJs, showing involvement is undoubtedly easier and more natural, even significantly greater maximal power output, maximal force, if the jumping coordination is not optimal yet. Beside common energy (all of them normalized to body weight), significant differences between the CMJs, this is also one and force impulses. Nearly one centimetre higher jumps of the reasons why the correlations between segmental were achieved when using hands. Interestingly, G% was static strength tests and vertical jump parameters were
368 RELATIONSHIP BETWEEN STATIC STRENGTH OF THE LOWER EXTREMITIES AND VERTICAL JUMP DYNAMICS IN FOUR YEARS OLD CHILDREN Nejc ŠARABON, Mitja GERŽEVIČ, Boštjan ŠIMUNIČ, Rado PIŠOT analysed just for CMJ-HA. Previous studies on preschool REFERENCE LIST children (Rose et al., 2009), adolescents, and adults (Stone et al., 2003; Nuzzo et al., 2008; Peterson et al., Chung, J., W., Chung, L., M., & Chen, B. (2009). The impact of 2006) reported significant positive correlations, jumping lifestyle on the physical fitness of primary school children. height and maximal power output were significantly Journal of Clinical Nursery, 18(7), 1002-1009. positively related to lower limb strength. Even more, our Colella, D., Morano, M., Robazza, C., & Bortoli, L. (2009). Body results demonstrated that children with greater lower limb image, perceived physical ability, and motor performance in nonoverweight and overweight Italian children. Perceptual & strength (KE, AF) achieved shorter whole jumping time (T), Motor Skills, 108(1), 209-218. shorter duration of deceleration (Td), shorter duration of Harrison, A., J., Ryan, W., & Hayes, K. (2007). Functional data the positive force impulse (T+) and shorter time when force analysis of joint coordination in the development of vertical impulse becomes zero (TG=0). This is remitting a possibility jump performance. Sports Biomechanics, 6(2), 199-214. for a faster or more explosive movement with greater Jensen, J., L., Phillips, S., J., & Clark, J., E. (1994). For young strength in preschool children. Ankle plantar flexion jumpers, differences are in the movement’s control, not its strength has turned out as the most important parameter coordination. Research Quarterly for Exercise and Sport, 65(3), for counter-movement jumping accompanied with hands 258-268. action. This remark is important because foot weakness Kroff, T., Horne, S., L., Cullen, S., J., & Blazevich, A., J. (2009). Development of lower limb stiffness and its contribution to occurs in many paediatric neuromuscular disorders, maximum vertical jumping power during adolescentce. The which overtime can cause considerable functional motor Journal of Experimental Biology, 212(22), 3737-3742. difficulties (Rose et al., 2009). Interestingly, handgrip Malina, R., M., Bouchard, C., & Bar-Or, O. (2004). Growth, strength has also shown to correlate with Pmax, Fmax and maturation, and physical activity. Champaign: Human Kinetics. some temporal parameters but unfortunately, all the Mészáros, Z., Kiss, K., Szmodis, M., B., Zsidegh, M., Mavroudes, correlations in this study were very low (not exceeding M., & Mészáros, J. (2009). Effects of attending elevated level 0.45). About two thirds of all analysed pairs did not school physical education in 7 to 11-year-old boys. Acta even correlate at a statistically significant level, which is Physiologica Hungarica, 96(3), 349-357. probably indicating that other factors, like neuro-muscular Nuzzo, J., L., McBride, J., M., Cormie, P., & McCaulley, G., O. (2008). Relationship between countermovement jump control and coordination may have greater effect on performance and multijoint isometric and dynamic tests of counter-movement jumping at age of four. strength. Journal of Strength and Conditioning Research, In conclusion, the results of this study showed 22(3), 699-707. significant role of the hands in vertical jumping, while Peterson, M., D., Alvar, B., A., & Rhea, M., R. (2006). The jump dynamics is only marginally related to the static contribution of maximal force production to explosive strength. At this age, neuro-muscular and inter-segmental movement among young collegiate athletes. Journal of coordination are probably of crucial importance, while Strength and Conditioning Research, 20(4), 867-873. strength plays a supportive role. In preschool children, Roth, K., Ruf, K., Obinger, M., Mauer, S., Ahnert, J., Schneider, monitoring kinematics, electromyographic activity and/ W., Graf, C., & Hebestreit, H. (2009). Is there a secular decline in motor skills in preschool children? Scandinavian Journal of or the ability to regulate the take-off angle during vertical Medicine & Science in Sports, [Epub ahead of print]. jumping could be a good recommendation for further Stone, M., H., O’Bryant, H., S., McCoy, L., Coglianese, R., research. Lehmkuhl, M., & Schilling, B. (2003). Power and maximum strength relationships during performance of dynamic and static weighted jumps. Journal of Strength and Conditioning ACKNOWLEDGEMENTS Research, 17(1), 140-147. Temfemo, A., Hugues, J., Chardon, K., Mandengue, S.-H., & The authors are thankful to Slovenian Research Ahmaidi, S. (2009). Relationship between vertical jumping Agency for financing the research project “Analysis performance and anthropometric characteristics during growth in boys and girls. European Journal of Pediatrics, of fundamental motor pattern, skeletal and muscle 168(4), 457-464. adaptation on specific sedentary lifestyle factors amongst Van Praagh, E. (2007). Anaerobic fitness tests; what are we 4 to 7 years old children”. We are grateful to all children measuring? Medicine and Sport Science, 50, 26-45. and their parents for permitting us to perform a study of Van Praagh, E., & Doré, E. (2002). Short-term muscle power such magnitude. Nevertheless, a big thanks also to other during growth and maturation. Sports Medicine, 32(11), 701- researchers and students for their help. 728. Young, W., McLean, B., & Ardagna, J. (1995). Relationship between strength qualities and sprinting performance. The Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, 35(1), 13-19.
369 SPIRALOMETRIJA IN MOŽNOSTI NJENE UPORABE PRI PROUČEVANJU MOTORIČNEGA RAZVOJA FINIH GIBOV Nejc ŠARABON
SPIRALOMETRIJA IN MOŽNOSTI NJENE UPORABE PRI PROUČEVANJU MOTORIČNEGA RAZVOJA FINIH GIBOV ROKE PRI OTROKU / SPIRALOMETRY AND ITS POTENTIAL IN STUDIES OF MOTOR DEVELOPEMENT OF FINE HAND MOVEMENTS IN CHILDREN
Nejc ŠARABON Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave, Koper, Slovenija / University of Primorska, Science and Research Centre Koper, Institute of Kinesiological Research, Koper, Slovenia Modre tehnologije d.o.o., Laboratorij za napredne merilne tehnologije, Ljubljana, Slovenija / Wise Technologies Ltd., Laboratory for Advanced Measurement Technologies, Ljubljana, Slovenia
IZVLEČEK achieved if the best two out of three trials are averaged Namen študije je bil preveriti uporabnost elektronske (ICC(1,2) = 0.797). The repeatability gained this way is spiralometrije pri štiriletnih otrocih. Želeli smo testirati considerably higher than that of a single measure (ICC nekatere osnovne metrijske značilnosti testa, kadar ga (1,1) = 0.239) or even that of a three repetitions average uporabljamo pri omenjeni populaciji in s tem oblikovati (ICC(1,3) = 0.478). When the best two out of three average temelje nadaljnjim raziskavam motoričnega razvoja is considered, we can conclude that the average absolute in motorične kontrole. Skupno je sodelovalo trideset difference between the template and the curve drawn by štiriletnih otrok. Vsak je izvedel tri ponovitve testa a child is a promising measure for the assessment of fine sledenja preddoločene spirale. Otrok je v dominantni roki movement of the hand. The main observed parameter držal elektronsko pero s katerim je vlekel po elektronski implying the level of precision of the movement had good računalniški tabli in pri tem skušal čim bolj natančno inter-subject discriminatory power and an acceptable level slediti ciljnemu vzorcu spirale. S pomočjo računalnika of intra-session repeatability. smo izračunali povprečno absolutno razhajanje med Key words: motor development, motor control, fine ciljno in realno narisano spiralo in ta parameter uporabili coordination, hand. pri nadaljnjih analizah opisne statistike in koeficientov ponovljivosti. Rezultati so pokazali, da najvišjo ponovljivost opazovanega parametra dosežemo, če INTRODUCTION povprečimo najboljši dve izmed skupno treh ponovitev izvedene naloge (ICC(1,2) = 0,797). Ponovljivost je Motor development is believed to progress from gross bila v tem primeru znatno višja od tiste pri uporabi le to fine movements and from proximal to distal control vrednosti ene ponovitve (ICC (1,1) = 0,239) in celo tiste, (Tudor, 1981). Observations of motor development in ki jo dosežemo s povprečenjem vseh treh izvedenih normal children suggest that children first gain control ponovitev (ICC(1,3) = 0,478). Torej, če uporabimo over the shoulder and then learn to coordinate fine povprečje dveh najnatančnejših ponovitev izmed treh, movements of the elbow, wrist, and fingers (Skinner, lahko sklenemo, da je mera povprečne amplitude 1979). The hierarchical progression in prehension and razhajanja med ciljno in dejansko spiralo obetavna mera grasping patterns has also been well demonstrated za vrednotenje fine motorike roke pri otroku. Opazovani (Kuhtz-Buschbeck, Boczek-Funcke, Illert, Joehnk, & parameter elektronske spiralometrije je izkazal dobro Stolze, 1999; Olivier, Hay, Bard, & Fleury, 2007; Paré & moč razlikovanja med različno dobrimi posamezniki in Dugas, 1999). sprejemljivo raven znotraj-obiskovne ponovljivosti. A large body of literature can be found about the fine Ključne besede: motorični razvoj, motorična kontrola, coordination of the hand, primarily focussing on aging fina koordinacija, roka. effects (Aoki & Fukuoka, 2010) and different pathologies (Smeulders, Kreulen, & Bos, 2001; Verrel, Bekkering, & Steenbergen, 2008). Writing, pen manipulation, has only ABSTRACT been studied through subjective evaluation approach, normally as a part of a clinical assessment. A number of The aim of our study was to apply the electronic studies have utilised graphic skills such as handwriting spiralomentry and to test the applicability of it on the and drawing to investigate characteristic differences in population of four years old children. We wanted to output and biomechanical strategies used by healthy test basic metric characteristics of the test on these controls and people with neurological disorders (Bushara, population of subjects in order to make a foundation for Malik, & Exconde, 2005; Erasmus et al., 2001; Longstaff et further studies of motor development and motor control. al., 2003; del Rosario, Davis, & Chong, 1998). Altogether, thirty four-year-old children participated in Pen manipulation is an important part of the hand the study. Each child performed three repetitions of the fine motor function and we can say that majority of spiralography pen tracking tasks. Holding an electronic methods used for its evaluation lack objectivity and good pen and dragging it aver the digital tablet, a child tried quantification. However, modern technologies are opening to follow the predefined spiral as precisely as possible. new perspectives and opportunities for methodological An average absolute difference between the goal spiral improvements. A standard test of performance and the actual spiral was calculated and taken for further degradation used by neurologists is called spirography descriptive statistics and repeatability analyses. The or spiralography (Bain et al., 1993). From a motor control results showed that the highest repeatability can be perspective spiral drawing is an interesting complex task
370 ROKE PRI OTROKU / SPIRALOMETRY AND ITS POTENTIAL IN STUDIES OF MOTOR DEVELOPEMENT OF FINE HAND MOVEMENTS IN CHILDREN Nejc ŠARABON involving fine accurate continuous movements that can vary in size and speed, with the task potentially revealing both voluntary and involuntary aspects of performance. The aim of our study was to apply the electronic spiralomentry and to test the applicability of it on the population of a four-year-olds. We wanted to test repeatability and sensitivity of this measurement tool in order to make a foundation for further studies of motor development (development of writing/drawing and proximal-to-distal development) in young children population.
METHODS
Materials The research was approved by the National Medical Ethics Committee. Initially, a detailed presentation of the testing and evaluation procedures was provided to the parents. After that, we asked them to sing an informed consent statement in case they would like their child to become enrolled into the study. Altogether, thirty four- year-old children participated in the study.
Motor task and acquisition After initial explanations and three introductory trials, each child performed three repetitions of the regular spiralography pen tracking tasks. We provided a break between the consecutive repetitions in order to sustain the mental concentration of the child. The set-up for the test execution is presented in Figure 1. A child was comfortably seated on a chair in front of the table on which the digital tablet was laid. He/she was holding the electronic pen in his/her dominant hand and tried to follow Figure 1: Set up of the test. the exemplary spiral as precisely as possible, thereby using the preferred speed of drawing. The data was RESULTS automatically acquired via USB cable by a PC using the custom made software (LabVIEW, National Instruments, An example of the electronic tablet spiralography is USA) and stored for further analysis. presented in Figure 2. The analysis of the tracking error between the pre- Analysis defined and the actual curve was the focus of this study. After acquisition of the spiral drawn by a child and Table 1 presents descriptive statistics for single repetition, storage of the data, further analyses were carried out. If average of the three repetitions, and average of the best only the developed software enables the user to quantify two out of the three repetitions. several related parameters, we were focussing on the Further analysis of the repeatability revealed that the average absolute difference between the template spiral highest repeatability can be achieved if we remove the and the spiral drawn by the by a child (AAD). ADD for least precise repetition of the three and use the average each of the three repetitions were carried out and the of the remained two. In this case the observed measure data statistically analysed using statistical software of repeatability (ICC(1,2) = 0.797) is much higher than in (SPSS 17.0, IBM, New York, USA). Descriptive statistics case of single measure or even average of all the three was calculated for: single measure, average of three repetitions (ICC (1,1) = 0.239 and ICC(1,3) =0.478). repetitions, and average of two best repetitions. For each of these three options, also the repeatability was observed, thereby using intra-class coreelation CONCLUSION coefficients (ICC(1,1), ICC(1,2), and ICC(1,3) respectively). Writing spirals on a sheet of paper and subjective evaluation of their fine geometry, was first the common
Std. N Range Minimum Maximum Mean Deviation Variance Skewness Kurtosis First repetition - ADD (mm) 30.000 27.826 2.458 30.284 6.575 6.314 39.872 2.438 6.531 Average of three repetitions - 30.000 9.948 2.215 12.162 5.594 2.455 6.029 .799 .287 ADD (mm) Average of best two 30.000 4.479 1.773 6.253 3.475 1.013 1.027 1.160 1.041 repetitions - ADD (mm) Table 1: Descriptive statistics for the single, »best-two« average, and three-average of the spiralography average absolute difference (AAD).
371 ROKE PRI OTROKU / SPIRALOMETRY AND ITS POTENTIAL IN STUDIES OF MOTOR DEVELOPEMENT OF FINE HAND MOVEMENTS IN CHILDREN Nejc ŠARABON
Figure 2: Some of the automatic analyses of the spiralography data: (A) main graphical user interface, (B)actual spiral represented as levelled to the reference spiral, (C) time domain presentation of the drawing, (D) power spectrum, (E) and (F) direction specific presentation of the oscillations.
way of clinical assessment of tremor characteristic. inter-subject discriminatory power and an acceptable However, technological advancement gave the physicians level of intra-session repeatability. For practical use, new tools for an exact evaluation of tremor in neurological we propose to use best two out of three trials of patients – electronic tablet computer supported spiralographic measurement, since in this case the ICC spiralography. We strongly believe that this simple tool coefficients were the highest. has all the characteristics which are needed for its broader implementation into the motor control, motor behaviour, and motor development research fields. ACKNOWLEDGEMENTS The aim of this study was to (i) check for the feasibility of carrying out this kind of measurement on young The author would like to acknowledge the support children where understanding of the motor task and of the Public Agency of the Republic of Slovenia for mental concentration could make problems, (ii) test Entrepneurship and Foreign Investments - grant no. 99- basic metric characteristics such as repeatability and 23/2010-(1/2009). The author would additionally like to sensitivity to detect inter-individual differences, with the thank the Institute for Kinesiological Research, Science final goal to (iii) gain a well quantified measurement tool and Research Centre Koper, University of Primorska for for the assessment of manual movement precision in the the logistic support to the study. developing child. The latter is namely what is needed for further studies of revaluation of the proximal-to-distal succession of motor control improvement in a developing REFERENCES child. Results of our study confirm that the average absolute Aoki, T., & Fukuoka, Y. (2010). Finger tapping ability in healthy difference between the template and the curve drawn elderly and young adults. Medicine and Science in Sports and by a child is a promising measure for the assessment of Exercise, 42(3), 449-455. fine motorics of the hand. The main observed parameter Bain, P. G., Findley, L. J., Atchison, P., Behari, M., Vidailhet, M., Gresty, M., Rothwell, J. C., et al. (1993). Assessing tremor implying the level of precision of the movement had good
372 ROKE PRI OTROKU / SPIRALOMETRY AND ITS POTENTIAL IN STUDIES OF MOTOR DEVELOPEMENT OF FINE HAND MOVEMENTS IN CHILDREN Nejc ŠARABON
severity. Journal of Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry, Olivier, I., Hay, L., Bard, C., & Fleury, M. (2007). Age-related 56(8), 868-873. differences in the reaching and grasping coordination in Bushara, K. O., Malik, T., & Exconde, R. E. (2005). The effect of children: unimanual and bimanual tasks. Experimental Brain levetiracetam on essential tremor. Neurology, 64(6), 1078- Research, 179(1), 17-27. 1080. Paré, M., & Dugas, C. (1999). Developmental changes in Erasmus, L. P., Sarno, S., Albrecht, H., Schwecht, M., Pöllmann, prehension during childhood. Experimental Brain Research, W., & König, N. (2001). Measurement of ataxic symptoms with 125(3), 239-247. a graphic tablet: standard values in controls and validity in del Rosario, M. A., Davis, M. M., & Chong, S. K. (1998). Wobbly Multiple Sclerosis patients. Journal of Neuroscience Methods, handwriting. Lancet, 351(9099), 336. 108(1), 25-37. Skinner, L. (1979). Motor Development in the Preschool Years. Kuhtz-Buschbeck, J. P., Boczek-Funcke, A., Illert, M., Joehnk, Charles C Thomas Pub Ltd. K., & Stolze, H. (1999). Prehension movements and motor Smeulders, M. J., Kreulen, M., & Bos, K. E. (2001). Fine motor development in children. Experimental Brain Research, 128(1- assessment in chronic wrist pain: the role of adapted motor 2), 65-68. control. Clinical Rehabilitation, 15(2), 133-141. Longstaff, M. G., Mahant, P. R., Stacy, M. A., Van Gemmert, Tudor, M. (1981). Child Development. McGraw-Hill. A. W. A., Leis, B. C., & Stelmach, G. E. (2003). Discrete and Verrel, J., Bekkering, H., & Steenbergen, B. (2008). Eye-hand dynamic scaling of the size of continuous graphic movements coordination during manual object transport with the affected of parkinsonian patients and elderly controls. Journal of and less affected hand in adolescents with hemiparetic Neurology, Neurosurgery, and Psychiatry, 74(3), 299-304. cerebral palsy. Experimental Brain Research, 187(1), 107-116.
373 POMEN GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA REGULACIJO MAŠČOBNE MASE PRI 6- DO 8-LETNIH OTROCIH Tina ŠETINA, Rado PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Boštjan ŠIMUNIČ
POMEN GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA REGULACIJO MAŠČOBNE MASE PRI 6- DO 8-LETNIH OTROCIH
PHYSICAL ACTIVITY VALUE FOR FAT MASS REGULATION IN 6-8 YEAR OLD CHILDREN
Tina ŠETINA, Rado PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Boštjan ŠIMUNIČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
POVZETEK tudi nizko gibalno/športno aktivnost (Biddle idr., 2004), neprimerne prehranjevalne navade (O'Brien idr., 2007), Nizka raven gibalne/športne aktivnosti in prekomerna pa tudi genetske faktorje (Chen idr., 2004; Kunesova idr., telesna teža sta odraz današnjega načina življenja. 2007). Študije nakazujejo na dejstvo, da sta povečano Zaradi upada količine gibanja otrok (že po 6. letu) smo telesno maščevje in prekomerno prehranjevanje povezana predpostavili, da je sprememba telesnega maščevja z nizko intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti (Floriani in povezana s spremembo gibalne/športne aktivnosti pri Kennedy, 2008). V raziskavi med 9 do 11 let starimi otroci, otrocih, starih od 6 do 8 let. Pri 47. otrocih smo izmerili so Li, Li in Ushijima (2007) ugotovili, da imajo dekleta, ki gibalno/športno aktivnost s pospeškometri, telesno se ukvarjajo z bolj intenzivno gibalno/športno aktivnostjo, maščevje pa s pomočjo bioimpedančne naprave. Meritve manjši odstotek telesnega maščevja in so manj nagnjena so bile izvedene dvakrat tekom enega leta. Gibalna/ k povečanju debelosti. športna aktivnost je upadla za 8.3% (P = 0.005), telesno Znano je, da je povprečna dnevna gibalna/športna maščevje se je povečalo za 0.5% (P = 0.109). Otroci z aktivnost zmerne intenzivnosti povezana z debelostjo pri večjim odstotkom telesnega maščevja so bili manj aktivni, otrocih med 4. in 6. letom (Janz idr., 2002), med 5. in 11. vendar je bila korelacija pomembna le ob drugem merjenju letom (Abbott in Davies, 2004) ter med 8. in 11. letom (R = -0.354; P = 0.015). Opazili smo pomembno negativno starosti (Rowlands idr., 2006). Dolgoročne posledice korelacijo med gibalno/športno aktivnostjo in spremembo prekomerne telesne teže v otroštvu so znane, saj številne telesnega maščevja (R = -0.717; P < 0.000) in sklepamo raziskave kažejo, da se debelost mnogih otrok nadaljuje lahko, da količina gibalne/športne aktivnosti vpliva na v adolescenco in odraslo obdobje, zato je v ta namen telesno maščevje pri otrocih, starih od 6 do 8 let. potrebno zgodnje ukrepanje, vendar pa so raziskave Ključne besede: telesno maščevje, pospeškometer, glede preprečevanja prekomerne telesne teže pri otrocih bioimpedanca maloštevilčne (Campbell idr., 2002; Müller, Danielzik in Spethmann, 2004) in zgolj za nekatere strategije se je izkazalo, da učinkujejo (Duerksen idr., 2007). ABSTRACT Mnoge študije navajajo, da gibalna/športna aktivnost otrok z leti upada (Klasson-Heggebo in Anderssen, 2003; Lower physical activity and increased obesity are Lopes idr., 2007; Šetina idr., 2007) in glede na to, da so nowadays world’s modern lifestyle trends. The amount študije o razmerju med količino gibalne/športne aktivnosti of children’s physical activity is dropping already after in telesnega maščevja na evropski osnovnošolski age of six and we hypothesized that yearly change of populaciji maloštevilčne, je bil namen naše raziskave the amount of physical activity is related to significant fat ravno slednji. Objektivno smo izmerili gibalno/športno mass change in children aged from 6 to 8 years. Physical aktivnost in odstotek telesnega maščevja pri otrocih, activity was measured using hip-worn accelerometers in starih med šest in osem let, in ugotavljali korelacijo 47 children. Fat mass was measured using bioimpedance. sprememb po enem letu. All measurements were performed on two occasions in one year follow up design. Physical activity and fat mass decreases significantly for 8.3 % (P = 0.005) and METODE increases for 0.5 % (P = 0.109), respectively. Children with higher fat mass are less physically active, where the Vzorec merjencev correlation was significant just in second measurement (R V raziskavo smo vključili 47 otrok, starih 6 let (9 = -0.354; P = 0.015). Furthermore, we observed significant dečkov in 9 deklic), 7 let (6 dečkov in 8 deklic) in 8 let negative correlation between physical activity change (9 dečkov in 6 deklic) iz treh slovenskih mest. Otroci in and fat mass change (R = -0.717; P < 0.000). We could starši so bili podrobno seznanjeni z raziskavo in prejeli so conclude that the amount of the physical activity and fat natančna navodila glede nošenja merilnikov pospeška. mass are closely correlated in children aged from 6 to 8 Pridobili smo pisna soglasja staršev vseh v raziskavo years. vključenih otrok. Keywords: fat mass, accelerometer, bioimpedance
Merjenje količine gibalne/športne aktivnosti UVOD Količino gibalne/športne aktivnosti smo izmerili z V zadnjih dvajsetih letih je razviden izrazit porast merilnikom pospeška Actigraph GT1M (Actilife, USA). čezmerne prehranjenosti in debelosti med otroci Vsak otrok je merilnik pospeška na elastičnem pasu nosil (Rzewnicky, 2003; Wang in Lobstein, 2006), vzroke lahko na desnem boku pet zaporednih dni. Ob začetku nošenja iščemo v dejavnikih življenjskega sloga, sem pa štejemo smo jim demonstrirali pripenjanje in odpenjanje merilnika,
374 PHYSICAL ACTIVITY VALUE FOR FAT MASS REGULATION IN 6-8 YEAR OLD CHILDREN Tina ŠETINA, Rado PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Boštjan ŠIMUNIČ dobili pa so tudi podrobna navodila. Merilnikov pospeška koeficientom. Statistično pomembnost razlik smo potrdili otroci niso nosili med aktivnostmi povezanimi z vodo. pri stopnji tveganja P < 0.05.
Merjenje telesnega maščevja Telesno višino in maso smo izmerili s standardnim REZULTATI orodjem ter telesno sestavo z bioimpedančno napravo BioScan 916S (Maltron Ltd., UK). Podatki o telesnem Vseh 47 otrok je uspešno zaključilo študijo. Ugotovili maščevju so bili izračunani na osnovi bioimpedančnih smo pomemben upad gibalne/športne aktivnosti za 8.3 lastnosti njihove telesne sestave. Meritev smo opravili v % v letu 2008 (P = 0.005, Tabela 1), vendar pa ni bilo dopoldanskem času (pred zajtrkom), otroci pa tik pred pomembne spremembe v telesnem maščevju (P = 0.109), meritvami niso zaužili tekočine in niso bili intenzivno kljub temu, da smo opazili naraščanje. gibalno/športno aktivni. Pred začetkom izvajanja Korelacija med gibalno/športno aktivnostjo in bioimpedančnega testa je otrok 5 minut ležal na prenosljivi odstotkom telesnega maščevja je bila v obeh letih postelji, nato pa mu je merilec prilepil 4 elektrode, dve na negativna, vendar pomembna zgolj v letu 2008 (R = hrbtno stran dlani in dve na nart noge. -0.354; P = 0.015). Rezultati iz leta 2008 (ne pa tudi iz leta 2007) nakazujejo, da so otroci z več telesnega maščevja Obdelava podatkov manj gibalno/športno aktivni. Ugotovili smo pomembno povezanost med Merilnike pospeška so otroci nosili dvakrat - prvič v spremembama v količini gibalne/športne aktivnosti in juniju 2007 ter drugič v juniju 2008. V istem časovnem količini telesnega maščevja (Slika 1) tekom enega leta. obdobju smo izmerili tudi telesno maščevje. Pri otrocih, kjer smo zaznali večji upad količine gibalne/ V obdelavo smo vključili podatke o povprečni gibalni športne aktivnosti, se je tudi pomembno bolj povečala aktivnosti za vsako minuto (enota 'counts per minute' količina telesnega maščevja (R = -0.717; P < 0.001). - cpm) kar pomeni število sunkov oziroma vibracij na Spremembe v količini telesnega maščevja so bile v minuto. Upoštevali smo le podatke med osmo uro zjutraj razponu med -3.7% in 3.8%, medtem, ko spremembe v in osmo uro zvečer ter v kolikor je otrok nosil merilnik količini gibalne/športne aktivnosti v razponu med -47% in pospeška vsaj 6 ur dnevno in vsaj dva dni med tednom in 35%. en dan med vikendom.
Statistična analiza RAZPRAVA Vse statistične obdelave so bile opravljene s programskim paketom SPSS za Windows 12.0 (SPSS Analizirali smo spremembo telesnega maščevja v Inc., USA).0.001). Podatki Spremembe so prikazani s povprečno v količini vrednostjo telesnega in maškorelacijičevja s spremembo so bile v gibalne/športne razponu med aktivnosti -3.7% tekom standardnim odklonom. Primerjave med skupinami smo enega leta in ugotovili značilno povezavo v letu 2008, kar izvedli s inT-testom 3.8%, zaporednih medtem, meritev, ko spremembe korelacijo med v količpaini bigibalne/športne lahko nakazovalo na aktivnosti dejstvo, da sov razponuotroci z večjo spremembo telesnega maščevja in spremembo količine količino telesnega maščevja manj gibalno/športno aktivni. gibalne/športnemed -47% aktivnosti in 35%. pa z Pearsonovim korelacijskim Atkin in Davies (2000) sta ugotovila, da je ravno količina
6 y = -0.0789x - 0.1296 R = -0.717 4 R2 = 0.6173 2 P < 0.001 0
evja /evja% -60 -40 -20 0 20 40 60 80 č -2
maš -4 -6 Sprememba telesnega Sprememba -8 Sprememba količine gibalne/športne aktivnosti / %
SlikaSlika 1: Povezanost 1: Povezanost sprememb sprememb količine gibalne/športne količine gibalne/športne aktivnosti in telesnega aktivnosti maščevja tekom in telesnega enega leta.maščevja tekom enega leta. Tabela 1: Gibalna/športna aktivnost (G/ŠA) v sunkih na minuto in odstotek telesnega maščevja v letu 2007 in 2008. 2007 2008 P RAZPRAVA G/ŠA / sunki na minuto 769 ± 22 705 ± 25 0.005* Analizirali smo spremembo telesnega maščevja v korelaciji s spremembo % telesnega maščevja 21.0 ± 0.8 21.5 ± 0.9 0.109 gibalne/športne aktivnosti tekom enega leta in ugotovili značilno povezavo v letu * P < 0.01 2008, kar pa bi lahko nakazovalo na dejstvo, da so otroci z večjo količino telesnega maščevja manj gibalno/športno375 aktivni. Atkin in Davies (2000) sta ugotovila, da je ravno količina gibalne/športne aktivnosti (ne pa tudi vnos hrane) močno povezana s telesno sestavo v zgodnjem otroštvu. Ocenjeno je, da otroci danes porabijo približno 600 kcal dnevno manj kot njihovi sovrstniki pred 50. leti (Boreham in Riddoch, 2001). Razloge za to lahko iščemo v motoriziranem prevozu, urbanizaciji mest, v razširjenosti mehanizacije (dvigala, tekoče stopnice, itd.), prekomerno zaščitniških starših (npr. zaradi prometa ali strahu pred tujci)… in seveda v sedentarnih dejavnostih (televizija, računalniške igre, internet) ter neustreznih prehranjevalnih navadah. Rezultati kažejo, da je prevalenca debelosti v Sloveniji podobna kot v drugih razvitih evropskih državah (Avbelj idr., 2005), zato bi bilo potrebno otroke na zanimiv in poučen način izobraziti kako lahko gibalno/športno aktivno preživijo prosti čas ter z ustreznimi prehranjevalnimi vzorci ter s tovrstnim načinom vplivajo drug na drugega.
PHYSICAL ACTIVITY VALUE FOR FAT MASS REGULATION IN 6-8 YEAR OLD CHILDREN Tina ŠETINA, Rado PIŠOT, Tadeja VOLMUT, Boštjan ŠIMUNIČ gibalne/športne aktivnosti (ne pa tudi vnos hrane) močno genome scan for loci influencing longitudinal burden of body povezana s telesno sestavo v zgodnjem otroštvu. mass index from childhood to young adulthood in white Ocenjeno je, da otroci danes porabijo približno 600 sibships: The Bogalusa Heart Study. International Journal of kcal dnevno manj kot njihovi sovrstniki pred 50. leti Obesity, 28, 462–469. (Boreham in Riddoch, 2001). Razloge za to lahko iščemo Duerksen, S. C., Campbell, N. R., Arredondo, E. M., Ayala, G. X., Baquero, B. in Elder, J. (2007). Obesity prevention in the v motoriziranem prevozu, urbanizaciji mest, v razširjenosti homes, schools and neighbourhoods of Mexican-American mehanizacije (dvigala, tekoče stopnice, itd.), prekomerno children. V W. D. Brettschneider, R. Naul (ur.). Obesity in zaščitniških starših (npr. zaradi prometa ali strahu pred Europe (str. 135-150). Frankfurt am Main: Peter Lang. tujci)… in seveda v sedentarnih dejavnostih (televizija, Floriani, V. in Kennedy, C. (2008). Promotion of physical activity in računalniške igre, internet) ter neustreznih prehranjevalnih children. Current opinion in Pediatrics, 20, 90-95. navadah. Rezultati kažejo, da je prevalenca debelosti Janz, K. F., Levy, S. M., Burns, T. L., Torner, J. C., Willing, M. C. v Sloveniji podobna kot v drugih razvitih evropskih in Warren, J. J. (2002). Fatness, physical activity and television državah (Avbelj idr., 2005), zato bi bilo potrebno otroke viewing in children during the adiposity rebound period: The na zanimiv in poučen način izobraziti kako lahko gibalno/ Iowa bone development study. Preventive Medicine, 35, 563- 571. športno aktivno preživijo prosti čas ter z ustreznimi Kimm, S. Y., Glynn, N. W., Obarzanek, E., Kriska, A. M., Daniels, prehranjevalnimi vzorci ter s tovrstnim načinom vplivajo S. R., Barton, B. A., idr. (2005). Relation between the changes drug na drugega. in physical activity and body-mass index during adolescence: To je prva slovenska longitudinalna študija, s katero a multicentre longitudinal study. Lancet, 366, 301-307. smo preučili povezavo med objektivno izmerjeno količino Klasson-Heggebø, L. in Anderssen, S. A. (2003). Gender and gibalne/športne aktivnosti in telesnim maščevjem pri age differences in relation to the recommendation of physical mlajših šolskih otrocih. Ustrezno bi bilo razširiti vzorec ter activity among Norvegian children and youth. Scandinavian sistematično spremljati količino gibalne/športne aktivnosti Journal of Medicine and Science in Sports, 13(5), 293-298. in telesne sestave slovenskih otrok. Zavedamo se tudi Kunesova, M., Vignerova, J., Steflová, A., Parízkova, J., Lajka, J., Hainer, V. idr. (2007). Obesity of Czech children and dejstva, da višja telesna višina in višja telesna masa adolescents: relation to parental obesity and socioeconomic lahko vplivata na manjšo izmerjeno količino gibanja. Prav factors. Journal of Public Health, 15, 163-170. tako v tej študiji ni bil izmerjen vnos energije. Vendar pa Li, L., Li, K. in Ushijima, H. (2007). Moderate-vigorous physical pomanjkanje slednjega ne zanika pomena te študije za activity and body fatness in Chinese urban school children. javno zdravje. Pediatrics International, 49(2), 280-285. Lopes, V. P., Vasques, C. M., Maia, J. A. in Ferreira, J. C. (2007). Habitual physical activity levels in childhood and adolescence LITERATURA assessed with accelerometry. The Journal of Sports Medicine and Physical Fitness, 47(2), 217-222. Müller, M. J., Danielzik, S. in Spethmann, C. (2004). Prevention of Abbot, R. A. in Davies, P. S. (2004). Habitual physical activity and overweight and obesity. V W. Kiess, C. Marcus in M. Wabitsch physical activity intensity:their relation to body composition in (ur.), Obesity in childhood and adolescence (str. 243-236). 5.0-10.5-y-old children. European Journal of Clinical Nutrition, Basel: Karger. 58, 285-291. O’Brien, M., Nader, P. R., Houts, R. M., Bradley, R., Friedman, S. Atkin, L. M. in Davies, P. S. (2000). Diet composition and body L., Belsky, J. in Susman, E. (2007). The ecology of childhood composition in preschool children. American Journal of overweight: a 12-year longitudinal analysis. International Clinical Nutrition, 72(1), 15-21. Journal of Obesity, 31, 1469-1478. Avbelj, M., Saje-Hribar, N., Seher-Zupančič, M., Brcar, P., Kotnik, Rowlands, A. V., Eston, R. G., Powell, S. M. (2006). Total physical P., Iršič, A. idr. (2005). Prevalenca čezmerne prehranjenosti in activity, activity intensity and body fat in 8 to 11 year old boys debelosti med pet let starimi otroki in 15 oziroma 16 let starimi and girls. Journal of Exercise Science and Fitness, 4, 97-103. mladostnicami in mladostniki v Sloveniji. Zdravstveni vestnik, Rzewnicky, R. (2003). Health Enhancing Physical Activity. 74, 753–759. Measurement and determinants of daily activity at home, Biddle, S. J. H., Gorely, T., Marshall, S. J., Murdey, I. in Cameron, work, travel, and leisure. Leuven: KU Leuven, Doctoral N. (2004). Physical activity and sedentary behaviours in youth: dissertation. issues and controversies. The Journal of The Royal Society for Šetina, T., Volmut, T., Pišot, R., Dolenc, P., Štemberger, V., the Promotion of Health, 124(1), 29 – 33. Videmšek, M., idr. (2007). Measurement of children's physical Boreham, C. in Riddoch, C. (2001). The physical activity, fitness activity-related to age and gender. V G. Bala (ur.). Proceedings and health of children. Journal of Sports Science, 19(12), 915- of Interdisciplinary scientific conference with international 929. participation Anthropological status and physical activity of Campbell, K., Waters, E., O'Meara, S., Kelly, S., in Summerbell, children, youth and adults (str. 31-40). Novi Sad: Faculty of C. (2002). Interventions for preventing of obesity in American sport and physical education. Indian children. Journal of Nutritional Biochemistry, 9, 535-43. Wang, Y. in Lobstein, T. (2006). Worldwide trends in childhood Chen, W., Li, S., Cook, N. R., Rosner, B. A., Srinivasan, S. R., overweight and obesity. International Journal of Pediatric Boerwinkle, E. in Berenson, G. S. (2004). An autosomal Obesity, 1(11), 11-25.
376 Z MERILNIKOM POSPEŠKA IZMERJENA GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST SLOVENSKIH OTROK MED 5. IN 8. LETOM STAROSTI Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
Z MERILNIKOM POSPEŠKA IZMERJENA GIBALNA/ŠPORTNA AKTIVNOST SLOVENSKIH OTROK MED 5. IN 8. LETOM STAROSTI PHYSICAL ACTIVITY IN SLOVENIAN CHILDREN FROM 5 TO 8 YEARS MEASURED WITH ACCELEROMETER
Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Izvleček prevalence of children overweight and obesity rates in developed countries doubled or even tripled (Dehghan, Z gibalno/športno aktivnostjo (GŠA) reguliramo Akhtar-Danesh, & Merchant, 2005), as well as in skladen telesni, gibalni razvoj in s tem zdravstveni Slovenia (Avbelj et al., 2005). The mechanism of obesity status ter je tako pomemben dejavnik skladnega razvoja development is not fully understood and it is believed to otrok in odraslih. Izvedli smo objektivne meritve 104 be a disorder with multiple causes. Environmental factors, Slovenskih otrok, starih med 4.8 in 8.3 leta. Dečki so GŠ lifestyle preferences, and cultural environment play pivotal aktivnejši od deklic, medtem, ko pri obeh spolih količina in roles in the rising prevalence of obesity worldwide. Today intenzivnost GŠA pada s starostjo. Otroci v povprečju ne there is a big discussion in Slovenia about interventions dosegajo minimalnih priporočil dnevne srednje in visoke that could prevent childhood obesity but little is known intenzivnosti GŠA. Nujno je potrebno začeti izvajanje about the methodology behind them. Especially in intervencij, vendar se je pri odločanju potrebno obrniti tudi younger children. Many data were collected from massive na znanstvene dokaze o njihovih učinkovitostih. samples using questionnaires that have a little use in Ključne besede: Otrok, Zdravje, Debelost, Gibanje intervention dimensioning. In last 10 years a simple objective devices has been proposed to measure physical activity levels in younger children and are highly reliable Abstract and accurate. Until now there are no data on physical activity available for Slovenian children, although there are Physical activity is an important factor of child and numerous data available for other countries. adult lifespan development. It regulates body, motor and Therefore, the aim of this study was to objectively health status. We have objectively measured physical measure physical activity characteristics in medium sized activity of 104 Slovenian children, aged from 4.8 to 8.3 sample of Slovenian children and compare them to other years. Boys are physically more active than girls, while countries. Furthermore, we checked whether Slovenian physical activity drops with age in both sexes. Children children meet international minimal daily physical activity in average do not meet minimal daily recommendations standards. of moderate and vigorous physical activity. Therefore, an urge for interventions should be placed on every possibility and decision making supported with scientific Methods and materials proofs. Keywords: Child, Health, Obesity, Movement This study was conducted in Slovenia as part of the target research project “Children amidst influences of modern lifestyle – motor abilities, physical characteristics Uvod and health status of Slovene children” coordinated by the University of Primorska, Science and Research Centre of Physical activity is an important factor of child and Koper, Institute of Kinesiology Research. adult lifespan development. There are significant positive Children: We originally included 120 children in the effects of physical activity on many human physiological study. Table 1 describes sample of children that were subsystems as well as on sociological and psychological grouped in two sex groups and two age-groups: boys behaviour. It simply leads to healthier life and to higher life and girls from 4.8 to 6.2 years; and from 6.7 to 8.3 years. quality. Parents signed written consent prior their child was Overweight and obesity in childhood are known included in a study. to have significant impact on both physical and Procedures: Each child wore vertical accelerometer psychological health. Authors proofed that physical (ACTIGRAPH) on a right hip for 5 consecutive days (3 activity solely assures body fat regulation in children week days and 2 weekend days). Data were stored on a (Atkin, & Davies, 2000), regardless of nutrition intake. memory chip in one-minute epoch. Valid measurement But later on Stevens et al. (2004) demonstrated was defined with at least three days with at least 6 hours that more complex approach is needed in already of daily accelerometer wear. At the end of fifth day data obese children. Critical periods in which children were downloaded to a computer and analysed with are developmentally more exposed to higher fat Matlab and Microsoft Excel. depositions were defined by Dietz (1994) and were Statistics: All statistical procedures were performed between age of 5 to 7 years in both sexes while in girls in SPSS. Physical activity data passes normality and also between 12 and 15 years. homogeneity tests. Histograms are plotted with fitted Nowadays childhood obesity has reached epidemic Gaussian curve. Two-way ANOVA was performed to levels in developed countries. In last 25 years the test gender and age effects. Linear trends were used
377 PHYSICAL ACTIVITY IN SLOVENIAN CHILDREN FROM 5 TO 8 YEARS MEASURED WITH ACCELEROMETER Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT to compare Slovenian and other physical activity data. We concluded that data are normally distributed and Statistical significance was accepted at P < 0.05 level. homogenous. Numerical presentation of the data is displayed in Table 1. We have found that the most active were boys aged from 4.8 to 6.2 years, while the least Results and discussion active girls aged from 6.7 to 8.3 years. The difference was 15.4 %. Statistics confirmed significant age effect in boys From 120 children 104 valid measurements were and in girls with overall physical activity drop of -13.3 % obtained and further analysed. After first day we excluded (P = 0.036) and -16.5 % (P = 0.011), respectively. 4 children: one child complained about the skin rush Physical activity intensity is also presented in Table and itching underneath the elastic strap; three children 1. We have divided every child record in four levels: decided not to wear an accelerometer. Furthermore, inactivity, light, moderate and vigorous activity (MVPA), twelve measurements were excluded from the analysis as proposed by Puyou et al. (2002). In average children because of the missing data. spend between 23.9 and 27.3 minutes in MVPA and Figure 1 presents four frequency distributions therefore hardly meet 60 minutes of recommended of physical activity for both gender and age groups. minimal daily MVPA. Girls spend more time in inactivity while boys in light activity (Figure 2).
12 10
10 8
8
6
6 Frequency Frequency 4 Boys 4
2 2
0 0 200 400 600 800 1,000 1,200 1,400 200 400 600 800 1,000 1,200 1,400 PA / cpm PA / cpm
7 10
6
8
5
6 4 Frequency
Frequency 3
Girls 4
2
2 1
0 0 200 400 600 800 1,000 1,200 1,400 200 400 600 800 1,000 1,200 1,400 PA / cpm PA / cpm From 4.8 to 6.2 years From 6.7 to 8.3 years Figure 1: Frequency distribution of the physical activity (PA) amount in children with fitted Gaussian model.
378 PHYSICAL ACTIVITY IN SLOVENIAN CHILDREN FROM 5 TO 8 YEARS MEASURED WITH ACCELEROMETER Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
4.8-6.2 years 6.7-8.3 years 4.8-6.2 years 6.7-8.3 years 600 600 P = 0.021 P = 0.004 500 500 P = 0.006 P = 0.031 400 400
300 300
200 200 Time (min/day) Time (min/day) 100 100
0 0 Innactivity Light Moderate Vigorous MVPA Innactivity Light Moderate Vigorous MVPA
Physical activity intensity Physical activity intensity
Figure 2: The gender effect on time spent in four physical activity intensities for boys (left) and girls (right).
Table 1: Physical characteristics and main physical activity variables. All Boys Girls P values From 4.8 to 6.2 years N = 57 N = 28 N = 29 Height (cm) 121.8 ± 6.5 122.1 ± 7.5 121.4 ± 5.4 0.704 Weight (kg) 24.3 ± 5.2 24.5 ± 6.0 24.0 ± 4.2 0.686 BMI (kg/m2) 16.2 ± 2.2 16.3 ± 2.2 16.2 ± 2.2 0.928 Fat mass (%) 18.4 ± 3.8 17.9 ± 3.5 18.9 ± 4.1 0.322 Overall physical activity (counts/min) 806 ± 199 817 ± 223 805 ± 178 0.977 Sedentary activity* (min/day) 286 ± 50 278 ± 48 295 ± 53 0.243 Light physical activity* (min/day) 417 ± 48 425 ± 45 407 ± 51 0.211 Moderate physical activity* (min/day) 15 ± 9 16 ± 10 15 ± 10 0.769 Vigorous physical activity* (min/day) 2.0 ± 2.6 1.4 ± 1.8 2.8 ± 3.1 0.080 MVPA (min/day) 18 ± 11 17 ± 10 18 ± 11 0.877
From 6.7 to 8.3 years N = 56 N = 29 N = 27 Height (cm) 134.0 ± 5.2 135.1 ± 4.8 132.8 ± 5.4 0.087 Weight (kg) 30.8 ± 5.0 31.7 ± 4.7 29.9 ± 5.2 0.170 BMI (kg/m2) 17.1 ± 2.2 17.3 ± 2.2 16.9 ± 2.3 0.446 Fat mass (%) 21.2 ± 5.5 21.2 ± 5.4 21.2 ± 5.7 0.980 Overall physical activity (counts/min) 699 ± 155 703 ± 140 683 ± 172 0.640 Sedentary activity* (min/day) 323 ± 50 306 ± 40 339 ± 53 0.019# Light physical activity* (min/day) 380 ± 46 396 ± 38 365 ± 48 0.017# Moderate physical activity* (min/day) 16 ± 11 17 ± 12 14 ± 9 0.421 Vigorous physical activity* (min/day) 1.4 ± 1.4 0.9 ± 0.9 1.9 ± 1.7 0.016# MVPA (min/day) 17 ± 11 18 ± 13 16 ± 10 0.628 Data are presented as mean with SD. BMI, body mass index; MVPA, moderate to vigorous physical activity. P values relate to sex differences, # P < 0.05. *Cutpoints used: sedentary ≤ 200; light = 201–3200; moderate = 3201–6200; vigorous = 6201+. When combing Slovenian data with data of others (57 selected studies) we could see that our data are in order with data of others (Figure 3). Furthermore, a linear declining trend could be fitted to describe physical activity trends for children lifespan.
379 PHYSICAL ACTIVITY IN SLOVENIAN CHILDREN FROM 5 TO 8 YEARS MEASURED WITH ACCELEROMETER Boštjan ŠIMUNIČ, Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT
Boys 1000 Boys Girls Girls Linear (Boys) 40 Linear (Boys) 800 Linear (Girls) 35 Linear (Girls) Our data 30 Our data 600 25 20 400 15
200 (minutes)MVPA 10 Physicalactivity(cpm) 5
0 0 3 5 7 9 11 13 15 17 19 4 6 8 10 12 14 16 Age /years) Age (years) Figure 3: Overview of Slovenian data and data of other (57 studies) in the amount of physical activity (left) and physical activity intensity (right).
References M, Thompson J, Going SB, & Caballero B (2004). Physical activity as a predictor of body composition in American Indian Dehghan M, Akhtar-Danesh N, Merchant AT (2005). Childhood children. Obesity Research 12(12):1974–80. obesity, prevelance and prevention. Nutrituion Journal 4:24. Avbelj M, Saje-Hribar N, Seher-Zupančič M, Brcar P, Kotnik P, Atkin LM, & Davies PSW (2000). Diet composition and body Iršič A, Bratanič N Kržišnik C, & Battelino T (2005). Prevalenca composition in preschool children. American Journal of čezmerne prehranjenosti in debelosti med pet let starimi otroki Clinical Nutrition 72(1):15–21. in 15 oziroma 16 let starimi mladostnicami in mladostniki v Dietz WH (1994). Critical periods in childhood for the Sloveniji. Zdravstveni vestnik 2005; 74:753–759. development of obesity. American Journal Clinical Nutrition Puyau MR, Adolph AL, Vohra FA, Butte NF (2002). Validation and 59(5):955–9. Calibration of Physical Activity Monitors in Children. Obesity Stevens J, Suchindran C, Ring K, Baggett CD, Jobe JB, Story Research 10:150–157.
380 RAZVOJ, POMEN IN VADBA AHILOVE TETIVE PRI OTROCIH Boštjan ŠIMUNIČ, RADO PIŠOT
RAZVOJ, POMEN IN VADBA AHILOVE TETIVE PRI OTROCIH DEVELOPMENT, SIGNIFICANCE AND EXERCISE OF ACHILLES TENDON IN CHILDREN
Boštjan ŠIMUNIČ, RADO PIŠOT Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Izvleček prvem letu starosti so povezali z jemanjem zdravil staršev proti visokemu holesterolu (Tsouli in sod., 2009). Še vedno Ahilova tetiva je pomemben vezivni organ, ki pa ni jasno definiranih dejavnikov, ki vplivajo na razvoj omogoča učinkovito gibanje. Zaradi pogostih poškodb, Ahilove tetive, tako lahko med njimi najdemo: telesno ki so običajno težke narave, je njen razvoj v otroštvu višino, telesno maso kot tudi nekatere etnične dejavnike. zelo pomemben. Ugotavljamo, da je pri 4-letnih otrocih Za cilj smo si zadali prikazati povprečno debeline debelina Ahilova tetiva odvisna od spola in mišične mase Ahilove tetive pri 4-letnih otrocih. Variacijo debeline goleni. Večja debelina Ahilove tetive je odvisna od mišice smo povezali z izbranimi dejavniki skeletno-mišičnega gastrocnemius medialis (in ne od soleus), kar pomeni, podsistema. da so za njen skladen razvoj primernejši gibi izvedeni s pretežno iztegnjenimi koleni. Metode Ključne besede: predšolski otroci, gibalna/športna Vzorec merjencev: V raziskavo smo vključili 108 aktivnost, ultrazvok otrok, od tega jih je 99 (46 dečkov in 53 deklic) uspešno opravilo meritev debeline Ahilove tetive. Pred pričetkom meritev smo pridobili soglasje Komisije Republike Abstract Slovenije za medicinsko etiko in pisna soglasja staršev. Merjenje debeline Ahilove tetive: Meritev debeline Achilles tendon is an important connective organ Ahilove tetive na levi nogi smo izvedli z ultrazvočnim that enhances human movement. Therefore, proper aparatom (Esaote Mylab 25, Slika 2). Vsakega otroka early development is crucial to counteract later injuries. smo ulegli na trebuh s stopalom v nevtralnem položaju We have demonstrated that Achilles tendon thickness (gleženjski sklep v pravem kotu). Koleno je bilo pokrčeno depends on sex and calf muscle thickness in 4-year old za 5 stopinj (0 stopinj je popolnoma iztegnjeno koleno). children. Thicker Achilles tendon depends on muscle Meritev debeline Ahilove tetive smo izvedli v višini najbolj gastrocnemius thickness (and not soleus). That indicates izbočene točke kosti talusa (Slika 1). that children movement should incorporate more exercise Ostale meritve: Telesno višino in maso smo izmerili targeting gastrocnemius muscles (nearly extended knee). višinomerom in tehtnico. Odstotek maščobne in mišične Keywords: preschool children, physical/sport activity, mase smo izmerili z bioimpedančno metodo (Maltron ultrasound Bioscan 916s). Debelino, dolžino mišičnih snopičev in kot penacije mišic soleus in gastrocnemius medialis smo izvedli z ultrazvočnim aparatom, v identičnih pogojih kot Uvod debelino Ahilove tetive. Dolžina kosti tibie smo izmerili z merilnim trakom. Ahilova tetiva je vezivni organ, ki povezuje zadnje golenske mišice s petno kostjo. Kot taka prenaša sile treh mišic (gastrocnemius, soleus in plantaris) na podlago, oziroma reaktivno silo podlage. Je najdebelejša in najdaljša tetiva v človeškem telesu in ob njeni poškodbi značilno vpliva na gibanje človeka: od dolgotrajne porušene biomehanike, do onemogočitve gibanja. Epidemiologija poškodb Ahilove tetive je bila pri odraslih dobro raziskana. Poškodb je čedalje več, vendar ni jasnega vzorca nastanka poškodb, saj so v porastu tako pri športnikih kot nešportnikih in moških kot ženskah (Young J. S. & Mafulli N., 2007). Kot kaže je potrebno vzroke nastanka poškodb iskati širše. Ahilova tetiva ni rigidna, temveč elastična, povezava med mišicami in kostjo. Njeno elastičnost določajo podobni parametri kot elastiko, njeno najpogostejšo mehansko primerjavo: debelina, dolžina in notranja struktura. Tako kot skeletne mišice ima tudi Ahilova tetiva možnost adaptacije na vadbo, vendar v bistveno manjši meri. Razvojni vidik Ahilove tetive je bil slabo raziskan pri Slika 1: Meritev debeline Ahilove tetive z zdravih otrocih. Debelina Ahilove tetive pri do 10-letnih ultrazvočnim aparatom. otrocih je 4,6 mm, in se pomembno povečuje do starosti 18 let, ko doseže 6,3 mm (Koivunen-Niemelä & Parkkola, Obdelava podatkov: Ultrazvočne meritve Ahilove 1995). Zaostanek v razvoju debeline Ahilove tetive v tetive in mišic smo izvedli dvakrat. Meritve razdalj in kotov
381 DEVELOPMENT, SIGNIFICANCE AND EXERCISE OF ACHILLES TENDON IN CHILDREN Boštjan ŠIMUNIČ, RADO PIŠOT
Slika 2: Prikaz izračuna geometrijskih parametrov iz ultrazvočnih slik: • Levo: debelina (d) Ahilove tetive; • Desno: debelina (d), dolžina snopičev (l) in kot penacije (α) mišic gastrocnemius medialis (GM) in soleus (SO). smo izvedli s programskim paketom Matlab (Slika 2) in v obdelavo vzeli povprečno vrednost. Tabela 2 prikazuje debelino Ahilove tetive in geometrijo Statistična analiza: Vse statistične analize smo obeh merjenih mišic. Deklice imajo za 9% značilno izvedli s programskim paketom SPSS 12.0. Podatki so debelejšo Ahilovo tetivo kot dečki (P = 0,003). Geometrija bili normalno porazdeljeni. Podatke smo opisno podali obeh mišic se med spoloma značilno ne razlikuje. Ne gre z aritmetično sredino in standardno deviacijo in testirali pa zanemariti za 5% večje debeline mišice gastrocnemius razlike med spoloma za ANOVA-o. Z multiplo linearno medialis pri deklicah (P = 0,076). Ti podatki so prvi regresijo smo pokazali pomembne fiziološke dejavnike, ki tovrstni, zbrani na tako veliki in homogeni populaciji vplivajo na debelino Ahilove tetive. 4-letnih otrok. Vendar težko rečemo, da je spol tisti biološki dejavnik, ki pojasnjuje razlike v debelini Ahilove tetive, kar smo tudi pokazali v nadaljevanju. Rezultati in diskusija Linearna regresija (Tabela 3) izbranih fizioloških dejavnikov pojasni le 26% (P = 0,002) variance debeline Podatke otrok, na katerih nismo izvedli meritve debeline Ahilove tetive. To pomeni, da obstajajo še drugi Ahilove tetive, smo izključili iz nadaljnje obdelave. Razlog pomembni dejavniki, ki vplivajo na debelino Ahilove za neizvedbo meritev je bila največkrat strah oziroma tetive (genetski, gibalne navade, …). Gibalne navade so nelagodje otrok zaradi odsotnega vidnega stika z merskim zagotovo pomemben dejavnik, saj so ugotovili, da imajo instrumentom. športniki značilno debelejšo Ahilovo tetivo (Young J. S., Tabela 1: Osnovni antropometrični in morfološki podatki merjenih otrok.
Spremenljivka Skupaj Dečki Deklice PSPOL Število otrok 99 46 53 Starost / leta 4,3 ± 0,3 4,4 ± 0,3 4,3 ± 0,3 0,352 Telesna višina / cm 107,8 ± 4,5 107,9 ± 4,7 107,8 ± 4,4 0,425 Telesna masa / kg 18,5 ± 2,6 18,7 ± 2,6 18,4 ± 2,7 0,298 Dolžina tibie / cm 21,3 ± 1,3 21,3 ± 1,4 21,3 ± 1,3 0,498 Mišična masa / % 29,5 ± 2,0 31,3 ± 0,8 27,9 ± 1,2 < 0,001 Maščobna masa / % 15,9 ± 2,9 15,0 ± 2,8 16,6 ± 2,7 0,002
Tabela 1 prikazuje osnovne antropometrične podatke & Maffulli, 2007). Dokazali smo, da pri 4-letnih otrocih merjenih otrok. Deklice imajo značilno manj mišične in več spol direktno ne vpliva na debelino Ahilove tetive, temveč maščobne mase, kar je bilo razvojno gledano pričakovano. Tabela 2: Geometrijski podatki Ahilove tetive (AT) in dveh zadnjih golenskih mišic: GM – Gastrocnemius medialis; in SO – Soleus, ki se pripenjajo na Ahilovo tetivo.
Spremenljivka Skupaj Dečki Deklice PSPOL AT debelina / mm 21,1 ± 3,2 20,3 ± 2,9 22,1 ± 3,3 0,003 GM debelina / cm 1,02 ± 0,16 0,99 ± 0,12 1,04 ± 0,18 0,076 GM dolžina snopičev / cm 4,7 ± 1,2 4,7 ± 1,2 4,8 ± 1,2 0,264 GM kot penacije / º 14,0 ± 2,9 14,1 ± 2,8 13,9 ± 3,0 0,168 SO debelina / cm 1,05 ± 0,20 1,04 ± 0,17 1,06 ± 0,22 0,273 SO dolžina snopičev / cm 5,6 ± 1,8 5,5 ± 1,8 5,7 ± 1,8 0,354 SO kot penacije / º 13,3 ± 3,2 13,2 ± 3,7 13,4 ± 2,7 0,190
382 DEVELOPMENT, SIGNIFICANCE AND EXERCISE OF ACHILLES TENDON IN CHILDREN Boštjan ŠIMUNIČ, RADO PIŠOT
Tabela 3: Linearna regresija debeline Ahilove tetive na osnovi izbranih spremenljivk – prediktorjev. Korelacija Prediktorji Beta P Upoštevana Uni-variantna Konstanta 0,193 0,004 Spol 0,011 0,103 0,159 0,120 Telesna masa 0,004 0,047 0,195 0.240 Maščobna masa -0,002 0,218 -0,120 0,073 Debelina GM 0,067 0,017 0,235 0,307 Debelina SO -0,052 0,004 -0,286 -0,167 Kot penacije GM -0,002 0,070 -0,178 0,043 Kot penacije SO 0,001 0,240 0,053 0,032 Dolžina tibie -0,002 0,520 -0,063 0,095 telesna masa, debelina mišic gastrocnemius medialis in raziskovalnega projekta »Analiza elementarnih gibalnih soleus. Zanimivo je, da obe mišice, ki se pripenjata na vzorcev in adaptacija skeletni mišičnega sistema na Ahilovo tetivo, na njeno debelino vplivata recipročno. nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga Večja debelina gastrocnemius medialis je povezana z otrok med 4. in 7. letom starosti«. Hvaležni smo vsem debelejšo Ahilovo tetivo. Ker je gastrocnemius medialis otrokom in njihovim staršem, ki so dovolili izvedbo dvo-sklepna mišica je najbolj aktivna ob gibanjih s skoraj tako pomembnega projekta. Nenazadnje hvala lepa iztegnjenem kolenom. S stališča razvoja Ahilove tetive, tudi ostalim raziskovalcem in študentom za pomoč na priporočamo, da je potrebno 4-letne otroke spodbujati projektu. h gibanju stoje in raznim oblikam eksplozivnih gibanj (pospeševanja, zaviranja, spremembe smeri, skoki, pristanki, …). Literatura Razumevanje razvoja Ahilove tetive je zelo pomembno. O tem priča tudi ugotovitev Morsa s sodelavci (2008), Koivunen-Niemelä T, & Parkkola K (1995). Anatomy of the ki niso znali razložiti značilno pomembne večje relativne Achilles tendon (tendo calcaneus) with respect to tendon moči otrok od odraslih. Niso pa upoštevali razvojnega thickness measurements. Surgical and Radiologic Anatomy vidika golgijevega organa v Ahilovi tetivi, ki je odgovoren 17(3), 263–268. Young J. S., & Maffulli N. (2007). Etiology and epidemiology of za inhibicijo mišične moči pri odraslih. Pri otrocih pa achilles tendon problems. In Young J. S., & Maffulli N. (Eds.), golgijev organ še ni popolnoma razvit in še ne opravlja The Achilles tendon. Location: Springer London. svojo funkcijo kot pri odraslih. Tsouli S. G., Xydis V., Argyropoulou M. I., Tselepis A. D., Elisaf M., & Kiortsis D.N. (2009). Regression of Achilles tendon thickness after statin treatment in patients with Zahvala familial hypercholesterolemia: an ultrasonographic study. Atherosclerosis 205(1), 151–155. Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno Morse C. I., Tolfrey K., Thom J. M., Vassilopoulos V., Maganaris dejavnost Republike Slovenije za financiranje C. N., & Narici M. V. (2008). Gastrocnemius muscle specific force in boys and men. J Appl Physiol 104: 469–474.
383 MNENJA UČENCEV O TESTIRANJU ZA ŠPORTNO-VZGOJNI KARTON Vesna ŠTEMBERGER, Keli PAJEK
MNENJA UČENCEV O TESTIRANJU ZA ŠPORTNO-VZGOJNI KARTON PUPIL'S OPINION ABOUT PE CARDS TESTING
Vesna ŠTEMBERGER, Keli PAJEK Pedagoška fakulteta Ljubljana, OŠ Solkan
IZVLEČEK sposobnosti: telesna višina, telesa teža, kožna guba Testiranje za športnovzgojni karton1 je obvezna nadlahti, dotikanje plošče z roko, skok v daljino z mesta, sestavina učiteljeve delovne obveznosti, prav tako pa tudi premagovanje ovir nazaj, dviganje trupa, predklon na zakonsko določena obveza šol. Ker opažamo, da je veliko klopci, vesa v zgibi, tek na 60 m in tek na 600 m. Dobljeni pozornosti namenjeno sami organizaciji in izvedbi meritev, podatki so namenjeni otrokom, staršem in športnim manj pa pripravi učencev na meritve ter osmišljanju le teh, pedagogom, večletne spremljave slovenskih otrok in smo želeli preveriti, ali učenci poznajo namen testiranja mladine pa pomagajo tudi ugotavljati spremembe telesnih ter kako doživljajo testiranje za ŠVK. V ta namen je bil značilnosti in gibalnih sposobnosti otrok in mladine (Strel pripravljen vprašalnik, s pomočjo katerega smo anketirali s sod., 1996). 475 učencev in učenk od 3. do 6. razreda osnovne šole. Naloga učitelja športne vzgoje je, da pridobi soglasja Dobljeni rezultati kažejo, da večina učencev testiranje staršev otrok za sodelovanje pri meritvah, da organizira doživlja kot pozitivno izkušnjo, vendar dve tretjini učencev in izvede testiranje, podatke pošlje v nadaljnjo obdelavo ne vesta, čemu je testiranje namenjeno. Skladno s ter rezultate predstavi učiteljskemu zboru, učencem pričakovanji učenci ne marajo testov, ki so bolj naporni in staršem. Prav tako je naloga učitelja, da učencem (tek na 600m, vesa v zgibi), po drugi strani pa imajo radi predstavi potek meritev ter posamezne naloge. Naloga teste, ki jih ali že poznajo ali niso zahtevni (skok v daljino učitelja pa bi morala biti tudi priprava otrok na testiranje z mesta) za ŠVK v segmentih kot so seznanitev otrok s postopkom Ključne besede: športno-vzgojni karton, učenci, mnenje merjenja, seznanitev in osveščanje otrok o namenu in pomenu testiranja, načrtno in kakovostno vodenje Testing for PE Cards is obligation of every PE teacher in športno-vzgojnega procesa (tudi) z namenom pridobivanja primary and secondary schools. There is a lot of intention različnih gibalnih znanj in razvojem gibalnih sposobnosti. devoted to testing but on the other hand only a few is V slovenskem prostoru lahko najdemo številne devoted to pupil's opinion and theirs feeling about testing. prispevke s področja testiranja otrok za ŠVK, le malo pa Main aim of the research was to find out what knowledge se jih ukvarja s tem, kaj o ŠVK menijo otroci oziroma kako has pupils of PE Cards and what their feelings about testing se ob testiranju počutijo. Tomac (2000) in Ferme (2002) are. There were 475 pupils from 3rd to 6th grade involved in ugotavljata, da imajo učenci načeloma pozitiven odnos do the research. We figured out that most pupils find testing testiranja in da se večinoma radi testirajo. Glede na to, da as a positive experience but on the other hand there are 2/3 testiranje za otroke in mladino poteka ob soglasju staršev of all pupils who do not know why they are tested. Pupils oziroma mladostnikov, ki lahko sodelovanje tudi odklonijo, do not like tests which could be harder (600 m running for bi bilo še toliko bolj pomembno vedeti, kako testiranje example) but they like easier tests (like long jump). doživljajo otroci. Key words: PE cards, pupils, opinion
CILJI UVOD –– ali učenci radi sodelujejo pri testiranju za ŠVK Prva merjenja, ki jih lahko umestimo v meritve za –– ali učenci vedo za namen testiranja za ŠVK ŠVK so se v Sloveniji začela leta 1970 in se kasneje –– kakšno mnenje imajo učenci o posameznih nalogah, ki izpopolnjevala vse do današnjih meritev za ŠVK (Strel, sestavljajo testiranje Kovač, 2000). Nekoliko manj pa so se raziskovalci do sedaj ukvarjali z odnosom otrok do meritev ter z njihovim doživljanjem vsakoletnega testiranja. Zato smo se odločili HIPOTEZE preveriti, kakšno mnenje o testiranju za ŠVK imajo učenci od 3. do 6. razreda osnovne šole. H1: Večina učencev rada sodeluje pri testiranju za ŠVK H2: Večina učencev ne ve, čemu je testiranje namenjeno. H3: Učencem sta najbolj všeč testa »merjenje telesne PREDMET IN PROBLEM višine« in »dotikanje plošče z roko«. H4: Učencem sta najmanj všeč testa »tek na 600 ŠVK je posebna podatkovna zbirka, s pomočjo katere metrov« in »vesa v zgibi«. v Sloveniji od leta 1986 načrtno spremljamo telesni in gibalni razvoj otrok in mladine2. Ugotavljanje, vrednotenje in spremljanje telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti METODE DELA izvajamo na podlagi naslednjih merskih nalog, s katerimi izmerimo nekatere izbrane telesne značilnosti in gibalne VZOREC MERJENCEV 1 Termin »športnovzgojni karton« bo v nadaljevanju zamenjan V raziskavi je sodelovalo 475 učencev tretjih, četrtih, s kratico ŠVK. petih in šestih razredov. Učenci prihajajo iz 14 osnovnih 2 Za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok je na šol iz vse Slovenije z izjemo Prekmurja in Obale. Od tega voljo tudi vrsta drugih testnih inštrumentarijev, ki so v nekaterih je bilo 184 učencev tretjih razredov, 160 učencev četrtih segmentih celo bolj natančni (npr. merski postopki za ugotavljanje razredov, 106 učencev petih razredov ter 25 učencev količine podkožnega maščevja) (Pišot, Planinšec, 2005), vendar je šestih razredov. 246 učencev je športno vzgojo poučeval za potrebe dela v šoli uveljavljen uporabljen inštrumentarij.
384 PUPIL'S OPINION ABOUT PE CARDS TESTING Vesna ŠTEMBERGER, Keli PAJEK razredni učitelj, 140 športni pedagog, 75 učencev pa oba lahko iskali ali v neosveščanju otrok o namenu in pomenu skupaj. testiranja ali splošni slabi telesni pripravljenosti, ki je vzrok za občutek težavnosti testiranja. Večinoma so otroci VZOREC SPREMENLJIVK navajali, da pri testiranju radi sodelujejo, ker jim je všeč, Za izvedbo raziskave smo uporabili vprašalnik, ki je je zabavno, zanimivo, ker imajo radi športno vzgojo (166 bil izdelan za potrebe diplomskega dela (Pajek, 2009). odgovorov) in ker lahko spremljajo svoj napredek in želijo Anonimni vprašalnik je bil namenjen učencem in učenkam izvedeti, koliko zmorejo (80 odgovorov). Kot razlog, zakaj od tretjega do šestega razreda osnovnih šol. Vprašalnik ne sodelujejo radi, so navajali, da v tem niso dobri (8 vključuje 10 vprašanj, od tega sedem zaprtega tipa in tri odgovorov), ker jim ni všeč (8 odgovorov), ker je naporno kombinirana vprašanja. (3 odgovori). Bojijo pa se slabih rezultatov, nepriznanja, slabih ocen (8 odgovorov), poškodb (5 odgovorov) in ORGANIZACIJA MERITEV posameznih testov (tek na 600m, vesa v zgibi, telesna Preizkusne vprašalnike so aprila 2008 izpolnjevali teža, kožna guba in dvig trupa) (6 odgovorov). Število učenci četrtih razredov na OŠ Solkan. Glede na njihove otrok, ki ne želi sodelovati ali se testiranja celo boji, je odgovore smo nato vprašalnike dopolnili in preoblikovali. majhno, vendar menimo, da bi se lahko še zmanjšalo Aprila 2009 so bili vprašalniki posredovani na šole, na z ustreznim pristopom učitelja, ki naj bi vodil športno- katerih smo dobili dovoljenje šole za izvedbo raziskave ter vzgojni proces tako, da otrokom testiranje ne bi dovoljenje staršev za sodelovanje otrok v raziskavi. predstavljajo tako velikega napora, da ga ne bi zmogli. Merjenje telesne teže in kožne gube nadlahti bi moralo METODE OBDELAVE PODATKOV potekati ločeno (v večji oddaljenosti) od ostalih meritev, Podatki so bili obdelani s statističnim programom saj nekatere otroke spravlja v veliko zadrego (glej tudi SPSS 16.0 za Windows. Izračunani so bili osnovni Trout, Graber, 2009). statistični parametri. Kljub temu, da je odstotek otrok, ki ne vedo, čemu je testiranje namenjeno večji od tistih, ki to vedo, pa lahko REZULTATI IN RAZLAGA opazimo povečevanje števila otrok, ki vedo, čemu je testiranje namenjeno. Odgovore otrok o namenu testiranja Rezultati si sledijo v enakem vrstnem redu, kot so bila 3 smo razvrstili v tri skupine, in sicer so v prvi skupini postavljena vprašanja v vprašalniku . odgovori, ki se navezujejo neposredno na učenca, torej Videti je, da otroci z napredovanjem iz razreda v mislijo, da gre za to, da so rezultati testiranja namenjeni razred izgubljajo interes za sodelovanje, saj v 6. razredu izključno njim samim (99 odgovorov). V drugo skupino le ta pade na dobro polovico vprašanih otrok. Razlog bi smo vključili odgovore, ki omenjajo neko tretjo osebo
Tabela 1: Ali rad sodeluješ pri testiranju za ŠVK? skupaj 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred ODGOVORI št. % št. % št. % št. % št. % da 334 72,5 131 74,9 117 75,0 71 67,6 15 60,0 ne 28 6,1 12 6,9 6 3,8 8 7,6 2 8,0 vseeno mi je 91 19,7 29 16,6 32 20,5 22 21,0 8 32,0 bojim se 8 1,7 3 1,7 1 0,6 4 3,8 0 0,0 skupaj 461 100,0 175 100,0 156 100,0 105 100,0 25 100,0
Tabela 2: Ali veš, čemu je testiranje za ŠVK namenjeno? skupaj 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred ODGOVORI št. % št. % št. % št. % št. % da 189 40,0 53 28,8 74 46,8 50 47,2 12 50,0 ne 283 60,0 131 71,2 84 53,2 56 52,8 12 50,0 skupaj 472 100,0 186 100,0 158 100,0 106 100,0 24 100,0
Tabela 3: Všečnost posameznih testov, ki tvorijo testni inštrument Ni mi všeč (%) rang Ni mi všeč Všeč mi je (%) Rang Všeč mi je Telesna višina 11,8 10. 74,8 4. Telesna teža 22,9 5. 61,0 7. Kožna guba nadlahti 23,4 4. 60,2 9. Dotikanje plošče z roko 12.3 9. 77,8 2. Skok v daljino z mesta 11,3 11. 79,7 1. Premagovanje ovir nazaj 17,4 7. 65,6 6. Dvigovanje trupa 25,2 3. 44,8 11. Predklon na klopici 19,7 6. 66,8 5. Vesa v zgibi 29,7 1. 58,9 10. Tek na 60 metrov 16,0 8. 75,6 3. Tek na 600 metrov 28,9 2. 60,6 8.
3 Več rezultatov je predstavljenih v Pajek (2009).
385 PUPIL'S OPINION ABOUT PE CARDS TESTING Vesna ŠTEMBERGER, Keli PAJEK
(največkrat sicer učitelja), ki naj bi iz njihovih rezultatov testiranja, kljub temu pa večina pri testiranju rada izvedel nekaj novega (51 odgovorov). V tretji skupini smo sodeluje. Ker pripravljenost na sodelovanje pri testiranju zbrali »splošne odgovore«, nevezane na katerokoli osebo, po rezultatih sodeč z naraščanjem starosti otrok pada, temveč na dejanje samo (26 odgovorov). Glede na to, da pa menimo, da bi bilo potrebno otroke bolj seznanjati z so rezultati namenjeni ne le učencem, pač pa tudi njihovim namenom testiranja, jim obvezno posredovati povratne staršem, učiteljem ter stroki, je videti, da učenci vendarle informacije ter kakovostno načrtovati in voditi športno ne vedo, kaj je namen testiranja. vzgojni proces, da bo otrok pridobival ustrezna gibalna Očitno najbolj všečen test je test, ki meri eksplozivno znanja ter imel možnost razvijati gibalne sposobnosti. moč. Predvidevamo lahko, da je test najbolj priljubljen zato, ker se otroci s skokom v daljino srečujejo pri urah športne vzgoje tudi sicer, medtem ko so ostale vsebine LITERATURA manj prisotne. Tek na daljše razdalje učitelji izvajajo le v jesenskih in pozno pomladnih mesecih (še to v manjši Ferme, V. (2002). Odnos šestošolcev OŠ Vransko do meri), moč rok in ramenskega obroča iz leta v leto upada športnovzgojnega kartona. Diplomsko delo. Ljubljana: (Strel, Kovač, 2000), kar kaže na to, da se tudi pri športni Fakulteta za šport. vzgoji temu ne posveča posebne pozornosti, na splošno Pajek, K. (2009). Mnenje učencev o testiranju za športnovzgojni karton. Diplomsko delo. Ljubljana: Pedagoška fakulteta. pa so učenci tudi manj vzdržljivi in močni in jim testiranje Pišot, R., Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem predstavlja določen napor. otroštvu. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno- raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Založba Annales. ZAKLJUČEK Strel, J., Ambrožič, F., Kovač, M., Kondrič, M., Leskošek, B., Štihec, J., Šturm, J. (1996). Športnovzgojni karton. Ljubljana: Glede na dobljene rezultate lahko potrdimo 1. hipotezo Ministrstvo za šolstvo in šport. (večina učencev rada sodeluje pri testiranju za ŠVK), Strel, J., Kovač, M. (2000). Gibalni razvoj otrok in mladine. V 2. hipotezo (večina učencev ne ve, čemu je testiranje Otrok v gibanju -1. mednarodni znanstveni posvet (str. 36 – 91). Ljubljana: Pedagoška fakulteta. namenjeno) in 4. hipotezo (učencem je najmanj všeč tek Tomac, B. (2000). Mnenja učencev OŠ Ivana Skvarče iz Zagorja na 600 m in vesa v zgibi). 3. hipoteze (učenci imajo najraje ob Savi o športnovzgojnem kartonu. diplomsko delo. merjenje telesne višine in dotikanje plošče z roko) v celoti Ljubljana: Fakulteta za šport. ne moremo potrditi, saj učenci merjenje telesne višine Trout, J., Graber, K. C. (2009). Perceptions od Overweight postavljajo šele na 4. mesto po všečnosti. Zaključimo Students Concerning Their Experiences in Physical Education. lahko, da so učenci relativno slabo seznanjeni z namenom Journal of Teaching in Physical Education. 28, 272-292.
386 ŠPORT V VRTCU - ZAKAJ PA NE? Mateja ŠTIH, Marko URBAS
ŠPORT V VRTCU - ZAKAJ PA NE? SPORT IN PRESCHOOL – WHY NOT?
Mateja ŠTIH, Marko URBAS Vrtec Šentvid
Povzetek Abstract
V video prispevku vam želimo predstaviti kako v The video presents the creative approach to the sport našem vrtcu oblikujemo športni program in kako otroke program in our preschool. It also shows our attempt to skozi celostni pristop in ustvarjalno aktivno učenje ter motivate the children to a healthy, active lifestyle and s kakovostno in otrokovi starosti prilagojeno športno lifelong learning with regard to sport activities. We try to tehnologijo, motiviramo in navdušujemo, za zdrav establish that by using the integrated approach, creative življenjski stil in vseživljensko učenje tudi na področju active learning and various age-group appropriate sport gibanja. activities. By comprising all of the above we try to engage V športni igralnici in zunaj nje so nam pomembni our children emotionally and mentally in the active veselje, igrivost, ustvarjalnost, sodelovanje in uspešnost, learning of basic sports that we believe are of extreme in ne tekmovalnost, ki je v tem obdobju razvoja importance to life now, as well as in the future. otroka neprimerna. Zavedamo se in sledimo cilju, da In our preschool, indoors as well as outdoors, joy, v predšolskem obdobju otroku nudimo čimbolj pestro playfulness, creativity, cooperation, successfulness of in ustvarjalno paleto gibalnih izkušenj, ki so osnova the children are at focal point. We do not encourage kasnejšim gibalnim športnim vzorcem in hkrati temelj competing, since we believe, it is inappropriate and zdravega življenskega stila. possibly harmful for the development of the children at S primeri dobre prakse želimo prikazati in dokazati, da this stage. je negativni predznak pojmovanja športa v predšolskem We try to provide as many different sport activities obdobju odveč, če so ustrezno in v celoti upoštevani tako as possible for our preschool children, to establish strukturni, kot tudi procesni kazalci kakovosti (primeren, an interesting and encouraging atmosphere which is kakovosten prostor, prilagojen otrokovi starosti, znanju the basis for a positive attitude to sports and also a in izkušnjam ter varni didaktični pripomočki in športni foundation for a healthy lifestyle later on. We want to rekviziti; gibalne dejavnosti usmerjene v postopno show and prove that in the preschool period a negative spoznavanje prilagojenih osnov športov, navdušenje in connotation to sports in completely unnecessary, zavzetost strokovnih delavcev za športni način življenja; considering that both structural and process indicators sodelovalno vodenje, sistemsko udejanjanje novosti v of quality are properly taken into consideration. Here we pedagoški praksi itd.). Uvajanje in seznanitev otrok s are talking about a suitable place-gym, age-appropriate športnim in zdravim načinom življenja že v vrtcu je zelo and safe quality sport requisites, the excitement and pomembno, ker je otrok v predšolskem obdobju najbolj enthusiasm of the teachers towards sports and healthy dojemljiv, nima predsodkov in negativnih izkušenj, prav lifestyle. tako pa tega obdobja kasneje v celoti ni mogoče več Introducing various sport activities and a healthy nadoknaditi. way of living to children at the early age is of crucial Ne moremo zagotoviti celostnega razvoja otroka, če importance. Children at this age usually do not have se ne zavedamo pomena gibalnega razvoja, ki temelji na negative experiences, are open-minded, sensible, curious pestrosti in kakovosti gibalnega učenja. and above all non-judgmental, hence they willingly Naš moto je: Nasmejan in zadovoljen otrok, ki se cooperate in all kinds of activities. We realize that the iskreno razveseli odhoda v športno igralnico. Otroci so preschool period is an important and pleasant rite of naše sonce, zato je prav, da se ves čas trudimo in jim passage for every child, hence we try to offer the diversity nudimo le najboljše. and quality of sport activities, which are the basis for Ključne besede: športni program, gibalno učenje, future development of sport and lifestyle patterns. zdrav življenski slog, entuziazem, ne tekmovalnost Key words: sport program, motor skill learning, healthy lifestyle, enthusiasm, cooperation instead of competing
387 SAMOSTOJEN DVOLETNIK? Lea ŠTRUKELJ
SAMOSTOJEN DVOLETNIK? AN INDEPENDENT TWO YEAR?
Lea ŠTRUKELJ Vrtec pri OŠ Jurija Vege Moravče
POVZETEK napovedovanju otrokovega razvoja (Ljubica Marjanovič Umek, et. Al., 2004). Na gibalni razvoj delujejo tako Otrok gre skozi različne gibalne mejnike, ki so genetski kot okoljski dejavniki. Gibalni razvoj se začne zaporedni in odvisni ne samo od kognitivnih (geni), temveč v predporodni dobi in je še posebej intenziven do tudi od konativnih (okolje) dejavnikov. Med te mejnike tretjega leta otrokove starosti. V času razvoja otrok sprva dodajam gibalne naloge, ki otroku omogočajo hitrejšo pot spontane gibe vse bolj obvladuje in slednjič doseže do samostojnosti, ter primere, kako s sodelavko v praksi nadzor nad gibanjem. Vzporedno z nadzorom nad poskušava do cilja priti po najbližji in otroku najprijaznejši gibanjem lastnega telesa se razvijajo možganski centri, poti. Anketa staršev otrok, starih 1–2 leti, je pokazala, ki nadzirajo motorični razvoj. Zrelost celotnega telesnega da starši premalo verjamejo v otrokove sposobnosti in sistema je predpogoj za učenje gibalnih spretnosti. se v veliko primerih ne zavedajo, da določene gibalne Jože Trdina meni, da samostojnost vzgojimo najprej naloge otrok že obvlada, ter jih opravljajo namesto njega. pri oblačenju in obuvanju. Ker je otrok pri tem sprva Prispevek spodbuja starše in vzgojitelje, da bi otroke zelo neroden in počasen, marsikatera vzgojiteljica izgubi spoštovali in verjeli v njihove izjemne sposobnosti učenja potrpljenje s čakanjem ali pa se ji otrok zasmili in mu in hitrega napredka. pomaga iz sočutja. Oboje je narobe. Pri takih stvareh ne Ključne besede: gibalne naloge, samostojnost, eno- smemo biti nepotrpežljivi, pa tudi ne premehkega srca. dvoletniki, vrtec, starši, vzgojiteljice. Sprva se bo otrok res malo mučil, toda vsak dan mu bo šlo opravilo hitreje od rok in zelo bo vesel, ko bo nekega dne začutil, da pri tem ni več odvisen od nikogar. Če stori ABSTRACT odrasli vse za otroka, postane ta mnogokrat zadržan v gibanju. Ko drugi otroci tekajo in skačejo, on sedi. V vsem A child goes through different moving milestones, that je odvisen od drugih. are continuous and dependaple upon not just cognitive (genetics) but also conative (enviromental) factors. In the time frame of these milestones I add moving tasks CILJ that enable a child a faster way to independence. I also add practical examples of achieving those goals on the Osnovni cilj raziskave je primerjava mnenja o shortest and child-friendly way. The survey of parents samostojnosti otrok staršev in vzgojitejlic. Starši so of one and two year old children showed that the parent na podlagi dobljene ankete odgovorili na zastavljena don't beleive in their childrens abilities enough. In many vprašanja in ocenili stanje samostojnosti svojih otrok, cases the parents don't realize that the child has already vzgojiteljici pa sta na podlagi dosedanjih izkušenj določili mastered a movement, so they perform them instead of dejansko stanje samostojnosti otrok. them. The article encourages parents and educators to respect and beleive in the childrens learning abilities and fast progress. METODE DELA Keywords: Moving milestones, independence, one- two year old children, kindergarten, preschool teachers. Pri raziskovanju sem uporabila metodo anketiranja. Staršem sem ob odhodu otrok domov razdelila ankete in vsakemu posebej razložila, zakaj so dobili anketo in UVOD kakšen je cilj raziskovanja.
Otrok v svojem drugem letu življenja potrebuje predvsem veliko možnosti za gibanje. Te nam ponuja RAZISKAVA življenje samo. To je obuvanje, sezuvanje, oblačenje, slačenje, plezanje na previjalno mizo … Zakaj teh stvari ne Z anketnim vprašalnikom sem poskusila ugotoviti, bi smel oz. poskusil narediti samostojno? koliko starši zahtevajo od svojih otrok na področju Stoppard, M. (1992) meni, da lahko starši spodbujamo samostojnosti, in rezultate primerjala s praktičnim učenje tako, da si postavljamo primerne cilje, vedno preizkusom v vrtcu. Anketo je izpolnilo 13 staršev otrok, ki sodelujemo z otrokom, ponavljamo, dokler jih otrokovo obiskujejo oddelek 1. starostnega obdobja. Otroci so stari telo in duh ne osvojita, navajajmo pozitivne zglede … 1–2 leti. Starši so popolnoma odgovorni za zgodnje otrokovo učenje. Njihova vzgojiteljska in učiteljska vloga je izredno pomembna. REZULTATI Večina literature se v gibalnih mejnikih razvoja osredotoča na tek, hojo, plazenje, sedenje … Mejniki Rezultati ankete kažejo, da 70 % staršev meni, da se so določena ključna vedenja, ki so pomembna za vsako otroci gibalno bolj razvijajo v vrtcu kot doma. Vsi starši posamezno razvojno obdobje in se pojavljajo po točno so mnenja, da se vzgojiteljici močno trudiva na področju določenem zaporedju. Služijo bolj ali manj natančnemu otrokove samostojnosti, kot so obuvanje in sezuvanje
388 AN INDEPENDENT TWO YEAR? Lea ŠTRUKELJ copatov, slačenje in oblačenje hlač, samostojno pitje in zahtevno nalogo, in potrebujejo mnogo spodbude. S hranjenje, plezanje na previjalno mizo, usedanje na stol, sodelavko veliko delava na tem, da otrokom najprej plezanje na in s previjalne mize ter slačenje in oblačenje nekajkrat pokaževa, kako se določena naloga naredi, bunde. nato pa jih spodbujava k postopni popolni samostojnosti. Starše sem v anketi spraševala o tem, koliko otrokom Otroci so navdušeni, ko jim naloga uspe, s tem se nama pomagajo pri gibalnih nalogah, kjer napredujejo na vrne ves poplačan trud. področju samostojnosti. Te naloge so bile: obuvanje in Vzgojitelji, starši, vzemimo si npr. zjutraj, pred sezuvanje copatov, slačenje in oblačenje hlač in bunde, odhodom v službo, malo več časa in otroku pustimo, da si plezanje na stol, hranjenje in pitje, plezanje in spuščanje s sam sezuje čevlje in obuje copate. Sproti jih spodbujajmo previjalne mize, dviganje »ritke« in nog med previjanjem, in pohvalimo! Otroci so odsev naše vzgoje, naj imajo na prehod otroka s trebuha na hrbet pred previjanjem, hoja ustih nasmeh zaradi lastne uspešnosti. Tu bom zaključila po stopnicah ter spuščanje z visokih položajev. Starši so z mislijo Bruca Bartona: Če daš sinu samo eno darilo, mu lahko izbirali med tremi stopnjami pomoči otroku: otrok daj navdušenje! opravi nalogo popolnoma samostojno, otroku delno pomagamo/jo, starši naredijo nalogo namesto otroka. V primerjavah mnenj staršev o otrokovih sposobnostih DODATEK: PRAKTIČNI NASVETI ZA pri samostojnosti in dejanskemu znanju otrok prihaja DOSEGANJE HITREJŠE SAMOSTOJNOSTI do velikih razlik. Otroci znajo in zmorejo mnogo več, kot si starši predstavljajo. V veliko primerih otroci ne Pri vseh spodaj naštetih dejavnostih se otrok razvija potrebujejo pomoči ali pa jo potrebujejo le malo. Starši tako na področju gibanja kot koordinacije. V gibalnih naloge opravljajo namesto njih. Splošna analiza kaže, da nalogah se razvijajo mišice rok, nog in trupa. 37 % otrok omenjene naloge naredi samostojno in ne rabi V nadaljevanju bom opisala, kako s sodelavko v prvi nobene pomoči. Preizkus znanja kaže, da je realno število starostni skupini vrtca (1–2 leti) spodbujava gibalni razvoj otrok, ki znajo naloge opraviti samostojno, 78 %. otrok ter pri tem občutno opaziva hitrost njihovega napredka.
PRIMERJAVA MNENJ O OTROKOVI SAMOSTOJNOSTI MED STARŠI IN VZGOJITELJICAMA
14 samostojno- starši 12 samostojno-vzg 10 delno-starši 8
ŠT. OTROK ŠT. 6 delno-vzg 4 namesto o.-starši 2 0 namesto o.-vzg pitje na hrbet na ritka gor ritka stopnice noge gornoge hranjenje slečehlače slečebundo na previjalnona oblečehlače obujecopate usede na stol nausede oblečebundo sezujecopate dol s previjalnedols visokegadolz
GIBALNA NALOGA
Tabela 1: Primerjava mnenj o otrokovi samostojnosti med starši in vzgojiteljicama.
33 % staršev otrokom pri nalogah delno pomaga. SEZUVANJE IN OBUVANJE COPATOV S sodelavko meniva, da otroci pri nalogah rabijo delno Otrok si je pri približno enem letu starosti sposoben pomoč le v 18 %. 22 % staršev naredi naloge namesto samostojno sezuti copate, če mu to večkrat pokažemo. otrok, v vrtcu narediva to le v 2 % (pri mlajšem otroku). Roko mu postavimo na peto copata in copat skupaj z 14 % staršev meni, da so omenjene naloge za otroke njim sezujemo. Otrok bo po nekajkratni tovrstni dejavnosti prezahtevne. dojel, kako se ga sezuje. Naslednjič mu dajmo priložnost, da bo imel čas, in to bo opravil sam. Ko mu uspe, ga nagradimo s pohvalo. Do približno drugega leta starosti ZAKLJUČEK se otrok lahko nauči tudi obuvanja. Pri tej dejavnosti je potrebno veliko potrpežljivosti. Otroku moramo vzbuditi Starši otrok, starih 1-2 leti, v večini primerov niso interes, da si jih bo obul sam. To naredimo s pomočjo pobudniki za doseganje otrokove samostojnosti že pri teh kakšne igre in pesmi. Pri obuvanju in sezuvanju je letih. S sodelavko ugotavljava, da otroci znajo in zmorejo priporočljivo, da so copati dovolj veliki, saj bodo otroci več, kot njihovo znanje samostojnosti ocenjujejo starši. tako bolj uspešni. Če ima otrok copate na zaponko, mu Rezultati ankete so bili pričakovani. Otroke je v jo moramo pri sezuvanju odpeti, po obuvanju pa zapeti. začetku težko prepričati, da poskusijo neko novo Staršem otrok našega oddelka sem svetovala nakup
389 AN INDEPENDENT TWO YEAR? Lea ŠTRUKELJ copatov na ježka, saj so taki uspešnejši za učenje. HOJA PO STOPNICAH SLAČENJE IN OBLAČENJE BUNDE Če ima otrok možnost, da se drži za ograjo, naj se Otrok si je pri približno enem letu sposoben samostojno drži, mi pa ga varujmo tako, da bo imel samostojno sleči bundo. Če je dovolj velika, mu jo občutek varnosti, ne pa da jo bo fizično tudi čutil. Držimo odpnemo, slekel si jo bo sam. ga lahko za majico, ali pa okrog njega naredimo obroč Pri oblačenju se lahko posvetimo dvoletnikom. Naj z rokami, a se ga ne dotikamo. Če otrok nima možnosti, si jo večkrat oblečejo narobe, tako da bo hrbet bunde da bi se držal ograje, ga lahko držimo za eno roko, na njihovem trebuhu, nič hudega. To je le še ena gibalna vendar tako, da mu bo naša roka nudila le oporo, ne dejavnost več. pa »vlečnice«. Našo roko spustimo v višino njegovega popka in mu v skladu z njegovim ritmom vzpenjanja oz. HRANJENJE spuščanja po stopnicah tudi sledimo. Če smo desničarji, se usedemo na otrokovo desno stran. Primemo njegovo roko, v kateri drži žlico, ter ga na PREVIJANJE ta način hranimo. Ko bo žlico samostojno držal, ga držimo Če imamo pri previjalni mizi možnost otrokovega za roko samo v eno smer hranjenja – do ust. Ko bo imel vzpenjanja in spuščanja po stopnicah, naredimo to tako, žlico v ustih, njegovo roko spustimo. Iz ust naj jo potegne kot je opisano zgoraj. Če ne, ob mizo postavimo stol, na sam. Ponovno mu primimo roko ter ponavljajmo vajo. katerega se bo otrok prav tako zelo hitro naučil splezati, Naslednji korak je, da otroku pomagamo le do te mere, da nato pa splezal še na previjalno mizo. Enako velja za pot njegovo roko tik pred usti izpustimo, v usta jo bo zaradi navzdol. Ko otrok spleza na previjalno mizo, se mora želje po hrani nesel sam, prav tako iz njih. Ponavljajmo prekotaliti na hrbet. To naj naredi sam, z našo besedno vajo. Ko vidimo, da otrok napreduje, mu pomagamo le še stimulacijo ali minimalno fizično pomočjo (pri mlajših). tako, da mu držimo roko, ko na žlico nalaga hrano. Potem Otroka čim prej naučimo, kaj pomeni »dvigni ritko« in roko spustimo. Naslednji korak je, da se otrok samostojno »dvigni noge«. hrani. Seveda bo hrane povsod naokrog več kakor v njegovih ustih, vendar naj nas to ne moti, pohvalimo SLAČENJE IN OBLAČENJE HLAČ njegovo samostojnost. Pri koncu mu seveda pomagajmo Enoletni otrok si lahko z našo pomočjo poskusi in ga nahranimo, da bo sit. sleči hlače. Pri zadnjici se mu bodo hlače zataknile, tam mu pomagamo, potegnemo hlače do gležnjev, nato PITJE IZ SKODELICE ga posedemo in mu pustimo malo samostojne gibalne Otroka lahko navajamo na skodelico že zelo zgodaj. aktivnosti. Ko otrok osvoji prvo nalogo, ga naučimo, kako Moje izkušnje kažejo na to, da nekateri starši sploh sleče hlače tako, da se pri zadnjici ne bodo ustavile. Kaj ne uporabljajo stekleničke, ker jo otrok zavrača, zato kmalu bo slačenje obvladal. Proti drugemu letu pričnemo dajejo otroku piti iz skodelice. Taki otroci samostojno tudi z oblačenjem hlač. Najprej mu jih nataknemo, ko sedi, iz skodelice pijejo že pri enem letu ali celo nekaj prej. nato mu naročimo, naj vstane in si jih potegne gor. Spet Skodelico naj otrok prime, za njim jo primemo tudi mi. bo rabil našo pomoč pri zadnjici. Ko se nauči tega, ga Otroku doziramo tekočino, da se ne polije. Nato mu pričnemo učiti, da se usede in pravilno natakne hlače. Po pustimo, naj poskuša sam. Veliko dela si bomo prihranili navodilu vstane in si jih povleče gor. Pri tej gibalni nalogi ob uporabi plastičnega slinčka. Ta nam omogoča, da bo potrebno veliko potrpežljivosti in ponavljanja z našo tekočino, ki steče mimo, uporabimo večkrat, ter da je pomočjo. Pomembno vlogo igra dejstvo, da so otroku otrok po pitju popolnoma suh. hlače dovolj velike ali celo malo prevelike, da ne bo imel zaradi tega še dodatnih težav (pri oprijetih hlačah je ta STOL dejavnost otežena). Ko otrok shodi, je dovolj zrel, da bo samostojno odmaknil stol in se nanj z našo minimalno pomočjo tudi usedel. Naša naloga je, da mu najprej pri njegovem VIRI: plezanju na stol pomagamo tako, da mu eno nogo dvignemo na stol ter ga spodbujamo k temu, da se Trdina, Jože: Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: DZS, 1979. samostojno usede nanj. Pri 2. letih se je otrok sposoben Stoppard, Miriam: Kaj zmore vaš otrok: odkrivajmo in razvijajmo na stol usesti tako, da ga pred hranjenjem praktično ne bo otrokove naravne potenciale. Ljubljana: DZS, 1992. potrebno nič popravljati. Marjanovič Umek, Ljubica, et. Al.: Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, 2004.
390 AN INDEPENDENT TWO YEAR? Lea ŠTRUKELJ
PRILOGA: Anketa za starše ANKETA ZA STARŠE OTROK V VRTCU Spoštovani starši! V namen prispevka v zborniku (simpozij »Otrok v gibanju«) in vodenja inovacijskega projekta (»Od koraka do besede«) sem napisala anketo, s katero bi dobila podatke o tem, kako se Vaš otrok razvija na področju samostojnosti, pri kateri je tudi gibalno aktiven. Ankete so anonimne, zato Vas vljudno prosim, da so odgovori resnični. Odgovor »Popolnoma samostojno« pomeni, da otroku pri dejavnosti fizično nič ne pomagate ter ga spodbujate le z besedami. Odgovor »Z delno pomočjo staršev« odgovor pomeni, da otroka spodbujate in mu pri dejavnosti minimalno fizično pomagate. Prosim, obkrožite ustrezen odgovor. Anketo do konca tedna oddajte v nabiralnik pred igralnico. SPOL OTROKA: M Ž STAROST OTROKA (v mesecih): VPRAŠANJA: 1. V kakšni meri opazite gibalni napredek svojega otroka, odkar je otrok v vrtcu? VELIK SREDNJI NIKAKRŠNI 2. Ali se Vam zdi, da se vzgojiteljici trudita na področju otrokove samostojnosti? OBUVANJE COPATOV DA MALO NIČ SEZUVANJE COPATOV DA MALO NIČ HRANJENJE DA MALO NIČ PITJE DA MALO NIČ USEDANJE NA STOL DA MALO NIČ PLEZANJE NA PREVIJALNO M. DA MALO NIČ SPUŠČANJE S PREVIJALNE MIZE DA MALO NIČ OBLAČENJE HLAČ DA MALO NIČ SLAČENJE HLAČ DA MALO NIČ OBLAČENJE BUNDE DA MALO NIČ SLAČENJE BUNDE DA MALO NIČ
3. Ali se Vam zdi, da se otrok doma bolj gibalno razvija kot v vrtcu? DA NE 4. Kako si otrok sezuje copate (doma, ob odhodu domov iz vrtca)? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV SEZUJEMO GA MI
5. Kako si otrok obuje copate? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV OBUJEMO GA MI 6. Kako si otrok sleče bundo? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV SLEČEMO GA MI 7. Kako si otrok obleče bundo? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV OBLEČEMO GA MI 8. Kako se otrok doma hrani? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV HRANIMO GA MI 9. Kako otrok pije iz skodelice? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV DRŽIMO JO MI 10. Kako se otrok usede na svoj stol (tudi trip trap)? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV DVIGNEMO GA MI 11. Kako otrok pride na previjalno mizo? (spleza) POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV DVIGNEMO GA MI 12. Kako pride otrok dol s previjalne mize? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV SPUSTIMO GA MI 13. Kako se otrok na previjalno mizo uleže na hrbet (iz čepečega ali sedečega položaja)? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV POLOŽIMO GA NA HRBET 14. Kako otrok med previjanjem dvigne noge? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV DVIGNEMO JIH MI
391 AN INDEPENDENT TWO YEAR? Lea ŠTRUKELJ
15. Kako otrok med previjanjem dviguje »ritko«? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV DVIGNEMO JO MI 16. Kako si otrok sleče hlače? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV SLEČEMO JIH MI 17. Kako si otrok obleče hlače? POPOLNOMA SAMOSTOJNO Z DELNO POMOČJO STARŠEV OBLEČEMO JIH MI 18. Kako se otrok doma oz. v bloku, hiši, giba po stopnicah? SAMOSTOJNO DRŽIMO GA ZA ENO ALI OBE ROKI OTROKA NOSIMO 19. Kako pride otrok dol, če se povzpne nekam visoko (previjalno, pult, kavč …)? SAMOSTOJNO OTROKA VARUJEMO OTROKA POLOŽIMO NA TLA MI 20. Ali se Vam zdijo zgoraj opisane naloge za 1-2 letnike prezahtevne? NE DA MNENJA, PRIPOMBE:
Za sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem! Lea Štrukelj, vzgojiteljica 29. 3. 2010
392 HOPPY ŽOGE – NOV IZZIV ZA MEDPREDMETNO POVEZOVANJE Sabina TAUSES
HOPPY ŽOGE – NOV IZZIV ZA MEDPREDMETNO POVEZOVANJE HOP BALLS – A DEVICE FOR PHYSICAL AND OTHER ACTIVITIES
Sabina TAUSES I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC
POVZETEK –– izbolšati pozornost in koncentracijo, –– izboljšajo učenje, Pomanjkanje telesne dejavnosti pri otrocih v sedanjem –– spodbujajo aktivno sedenje z malo ali nič motnjami, času je čedalje večji problem, saj otroci vse več časa –– izboljšajo držo otrok, preživijo v sedečem položaju. Ob tem pa ne smemo –– krepijo hrbtne in trebušne mišice, pozabiti, da zadostna telesna dejavnost deluje kot –– izboljšajo pretok krvi v vse dele telesa, predvsem varovalni dejavnik zdravja, ki vpliva tako na telesno kot možgane in duševno zdravje. –– izboljšajo ravnotežje. Da bi otrokom zagotovila čim več gibanja med poukom, sem v pouk vključila »hoppy« žoge, ki so otrokom vedno na razpolago. Otroci čutijo potrebo po CIJI PROJEKTA gibanu in se ga tudi veselijo, ga dojemajo kot zabavo in igro, pomembno pa je tudi za sporostitev med V vsakodnevnem življenju je učenje nenehno dejavnostmi. »Hoppy« žoge smo v prvi razred uvedli uporabljen pojem, vendar ga vsaka oseba razume in predvsem z željo po pravilnem sedenju med poukom, ob uporablja na svoj način, kljub uradni in strokovni definiciji tem pa ugotovili, da jih lahko uporabimo še pri osvajanju (UNESCO/ISCED 1993):«Učenje je vsaka sprememba v spoznanj s področja naravoslovja, družboslovja in vedenju, informiranosti, znanju, razumevanju, stališčih, umetnosti. spretnostih ali zmožnostih, ki je trajna in ki je ne moremo Ključne besede: Telesna dejavnost, telesna drža, pripisati fizični rasti ali razvoju podedovanih vedenskih hoppy žoge, medpredmetno povezovanje vzorcev.« Nasprotno pa ima učitelj najmočnejši možen vpliv na spreminjanje dejavnosti učenca preko procesa učenja. Zato sem se želela preko teh dejavnosti posvečati SUMMARY naslednjim ciljem: –– otrokom dati možnost, da se razgibajo med poukom, Nowadays, lack of physical exercise is an ever- –– omogočati in spodbujati gibalne dejavnosti na »hoppy growing problem among children since our children spend » žogah, more and more time sitting. Moreover, sufficient physical –– zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v exercise is a preventative measure that influences one's gibanju, physical as well as one's mental health. –– z igro omogočati osvajanje učnih vseb iz različnih I started using hop balls in my class to provide more področij. physical activities for children who can use hop balls anytime. Children feel the need for physical activity and they look forward to it. They see physical activity as NAČRTOVANJE IN IZVEDBA PROJEKTA: fun and game and it also provides relaxation between various activities. Hop balls were introduced into the first Vse naštete dejavnosti so se načrtovale koncem grade in order to make children sit in a proper posture prejšnjega šolskega leta, saj smo želeli v projekt vključiti and it turned out that hop balls can also be used for predvsem prvošolce, ki so ob vstopu v šolo še toliko bolj gaining knowledge in the fields of natural sciences, social potrebni gibaja in privajanja na šolsko delo. sciences and art. Za delo na žogah je bilo potrebno najprej otroke Key words: Physical activity, posture, hop balls, naučiti pravilnega sedenja na žogah. Otroci morajo intercurricular relations imeti vedno boke nižje od kolen in stopala položena plosko na tla. Razen tega je bilo potrebno tudi pripraviti žoge različnih velikosti, saj so otroci različno veliki. Po UVOD nekajkratni vaji so otroci znali že sami poiskati ustrezne žoge. Več pozornosti pa je bilo potrebno polagati Otroci, ki imajo dovolj možnosti za zadovoljevanje dogovorom o uporabi žoge. Uvedli smo dogovor po svoje naravne potrebe po gibanju, postajajo iz dneva v katerem si je potrebno pridobiti »priložnost« za sedenje dan spretnejši, močnejši, gibčnejši, vztrajnejši in hitrejši. Z na žogi, priložnost za sedenje na njej pa izgubijo če se vstopom v šolo pa se otrokom zaradi narave dela nehote dogovora ne držijo. Po osvojenem ravnanju in uporabi omeji gibanje. Otroci se srečujejo z delom, ki je vezano na žoge pa smo pričeli izvajati različne dejavnosti, ki so se sedenje in delo v zvezek. Prav to je pogojevalo, da sem navezovale na vsebine šolskega dela. začela zavestno vnašati v delo gibalne dejavnosti, pri tem pa sem uporabila »hoppy« žoge. »Hoppy« žoge poznamo že dolgo, kot pripomoček za poskakovanje (gibalne Primeri ustvarjalno- gibalnih dejavnosti pri dejavnosti). Vendar pa niso uporabne le za skakanje. V pouku: delo z otroki sem jih vnesla predvsem zaradi vpliva na njihovo telesno držo med poukom. Ugotovljeno je namreč, –– Jutranji krog: Z otroci smo vsak dan pričeli z da otroku omogočajo : »jutranjim krogom« na žogah, nato pa postopoma tudi
393 HOP BALLS – A DEVICE FOR PHYSICAL AND OTHER ACTIVITIES Sabina TAUSES
sedenje ob mizah. V mesecu decembru smo si jutranji –– Spoznavanje okolja: krog popestrili z branjem zgodbic ob svečkah. Otroci LASTNOSTI PREDMETOV: so bili veliko manj moteči (ni prestavljanja na stolih) in Otroci so primerjali različne materiale, ter ugotavljali bolj pripravljeni prisluhniti zgodbicam. kakšna je njihova trdnost. Nazadnje smo naredili izbor različnih žog , ter primerjali, katera se najbolj odbija. Vse –– Minute za sprostitev: Za premore pri delu smo uvedli smo ponazorili še nato z gibanjem na žogah (nap. tenis »gibalne minutke« , pri katerih smo izvajali predvsem žogica ali pa medicinka). vaje za raztezanje. KAKO DALEČ SKOČI ...? –– Matematika na »hoppy« žogah: Matematika v prvem Z otroci priredimo tekmovaje v skakanju z mesta, nato razredu temelji predvsem na spoznavanju določenih pa že s pomočjo »hoppy« žog. Posnemali smo skoke žab, situacij, zato smo žoge pogosto uporabljali pri svojem nato pa še kobilic, oz. živali ki jih poznajo otroci. delu. Z njimi smo spoznavali prostorske odnose, vrstilne števnike, tvorili stolpične prikaze, spoznavali števila in tudi računali. ZAKLJUČEK
–– Glasba na »hoppy » žogah: Znanost ugotavlja, da se najbolj učinkovito učimo, RITMIČNI VZORCI IN SPREMLJAVA PESMIC: če poleg vida, sluha in govora vključujemo tudi telesno Z otroci smo kar pogosto uporabljali žoge za ritmično aktivnost. Izražanje z gibanjem pa poglablja doživljanje, to spremljavo pesmic oz. izvajanje rimičnih vzorcev. Žoge pa povečuje motivacijo, olajša razumevanje in izboljšuje so nam služile kot bobni, na katre se lahko udarja ritem. pomnenje (Kroflič, Gobec 1995). Ritem smo izvajali s pomočjo obeh rok, z udarjanjem »Hoppy » žoge so tako postale del našega vsakdana, samo s prsti ali pa smo uporabili še palice (kuhalnice). saj so stalno prisotne v razredu in vključene v naše delo. Tako smo imeli kar veliko različnih kombinacij za ritmično Pojavljajo se pri pisanju ob mizah, kot tudi pri sedenju spremljavo. Občasno smo vključili še topotaje z nogami. in klepetu ob dopoldanski malici. Tudi starši so spoznali prednost sedenja na žogah in pri nekatrih so žoge za POSLUŠANJE GLASBE IN GIBANJE: sedenje kupili tudi doma. Pri poslušanju skladb so ponavadi otroci uporabili Na koncu pa bi rada povedala še nekaj. Vzemite si žogo za počitek – zleknili so se po žogi in na njej nihali. čas, pripravite si žoge ter bobnajte po žogah skupaj z Ko pa smo imeli vključeno plesno ustvarjenje, so jo otroci. S tam boste poskrbeli za dobro počutje sebe in uporabili za soplesalca. Žoge so lahko vlekli, dvigovali, se tudi otrok. Saj veste kaj pravi pregovor: »Smeh in sreča z njimi vrteli, valjali, odbijali ob tla,... Z njimi so tudi lažje sta nalezliva.« prikazovali intenzivnost glasbe (hitra –počasna, glasna- tiha). Literatura: –– Slovenski jezik: UDARJAJMO ZLOGE: Kroflič, B. in Gobec, D. (1995), Igra–gib–ustvarjanje-učenje. Novo Pri tej igri otroci ob dani besedi udarijo s palčkami mesto: Pedagoška obzorja. tolikrat, kolikokr je zlogov v posamezni besedi ( nap. Kroflič, B. in Gobec, D. (1999),Ustvarjalni gib-tretja razsežnost pikapolonica -6 krat udarijo s paličicam, miš -1 krat,...) pouka.Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče Ljubljana. nato bobnajo po žogi naprej. Cemič, A. (2003), Gibanje-igra in vzgojno izobraževalni proces v prvem razredu. Nova Gorica: Zveza društev športnih KOLIKO JE GLASOV V BESEDI: pedagogov Slovenije. Za vsak glas v besedi udarijo s palčkami druga ob Carrie Ekins in Courtney Johnson, (2009), Drums alive - Kids drugo, nato bobnajo po žogi naprej (nap. sonce -5 krat beats, www.drums-alive.com udarijo s palčkami, luč – 3 krat udarijo s palčkami).
394 Z GIBANJEM DO IZŠTEVANK Janja URBANC
Z GIBANJEM DO IZŠTEVANK THE MOVEMENT TO COUNTING - RHYME
Janja URBANC Center za korekcijo sluha in govora Portorož
POVZETEK Zgodnji gibalni razvoj je predvidoma dobra ocena za napoved tempa celotnega duševnega razvoja. Predvsem Otrok s pomočjo specialnih metod kot so gibalno v prvih dveh letih življenja ima motorični razvoj odločilno govorne spodbude, glasbeno ritmične spodbude, vlogo za razvoj prvih oblik intelektualnih sposobnosti. najhitreje razvije govor za sporazumevanje. Sam govor Otrok, ki se hitro gibalno razvija, ima večje možnosti za je motorična aktivnost. Besedna komunikacija – govor manipuliranje in komuniciranje z okoljem, kar je temelj za je tesno povezan z gibi telesa, okončinami. S pomočjo njegov nadaljnji uspešni duševni razvoj. Tako si je prej piktografske ritmike, ki vsebuje piktogram , nastajajo z zgradil osnove za uspešen čustveni in socialni razvoj, gibanjem izštevanke. zaupa vase in je uspešen pri obvladovanju okolice. Ključne besede: otrok, specialne metode, gibanje, gib, Gibalne izkušnje sodelujejo pri integraciji fizičnega in piktogram emocionalnega ter tako usposabljajo otroka ali odraslega za ustrezno odzivanje na okolje. Med motorična dejanja sodi tudi govor. Že sam govor je SUMMARY motorična aktivnost (artikulacija-oblikovanja glasu). Tudi sicer je besedna komunikacija-govor, tesno povezana With the help of special methods like movement z gibi telesa ali okončinami. Znano je, da z različnimi - speech incentives and music – rythmic incentives a gibalnimi oblikami vplivamo na bralne sposobnosti in child has an oportunity to develop speech and language razvoj jezika. Mnogi psihologi poudarjajo, da obstaja as soon as possible. Speech itself is a motor activity. tesna povezava med uporabo telesa in razvijanjem drugih Verbal comunication- speech is closely related to bode spoznavnih zmožnosti. movements, specialy limbs. Using pictographic rhytmics, Naše telo v celoti deluje kot sprejemnik in oddajnik. which contains a pictogram we can create a counting- Zato se na začetku rehabilitacije gluh, naglušen otrok, rhyme. otrok z govorno jezikovno motnjo najlažje uči govora Key words: children, special methods, movement, preko celega telesa. To se izvaja z gibanjem, v prostoru, gesture, pictogram usklajeno in dinamično. To je pravzaprav tudi naravna pot učenja govora. Naša osnovna pripomočka pri tem sta gib in glasba, oziroma elementi glasbe. UVOD Zvok je gibanje, gibanje je zvok. Brez gibanja ni govora. Pri svojem delu se srečujem tudi s predšolskimi otroki, ki imajo težave s sluhom in govorom. Poudarek pri delu je, da bi otrok s pomočjo specialnih metod GOVORNI IN JEZIKOVNI RAZVOJ dela (kot so gibalno govorne in glasbeno govorne spodbude, dramatizacija in piktografska ritmika), kar Govor je pomemben dejavnik v razvoju osebnosti in najhitreje razvil govor za sporazumevanje s polnočutnim njegovi socializaciji. okoljem. Predšolsko obdobje je obdobje temeljitega Govor otroku odpira svet. Brez njega ne bi bilo celostnega razvoja otroka in zato mu je potrebno pripisati sporazumevanja in izmenjav informacij .Kako naj brez poseben pomen. Gibanje je način pridobivanja različnih govora komu kaj razložimo, sprašujemo, zaupamo svoje sposobnosti na vseh področjih razvoja otroka. misli in čustva? Govor ima svojstven razvoj in zakonitosti, Cilj dela je otroka usposobiti tako, da bo znal izraziti ki se jih otrok prej ali slej zave in jih kasneje tudi zavestno sebe, svoje želje, svoje potrebe, tudi govorno in jezikovno. uporablja. Govor je torej ustvarjalni proces, pri katerem enakovredno sodelujeta logika in domišljija. Zaradi pomembnosti govora v sodobnem življenju je GIBANJE IN PROSTOR razumljivo, da namenjamo posebno pozornost razvijanju govora v otroštvu. Gibanje in prostor je najvišji nivo komunikacije. Slišeči otrok je mesece in mesece pod vplivom govora, Omogoča jo sistem in možgani. Govor in jezik sta preden se začenja sam izražati. Veliko časa traja, da se uveljavljena za komuniciranje z ljudmi. Komunikacija nauči razumeti, kaj govore ljudje okoli njega. je gibanje – odzivanje na dražljaje iz notranjega in Takšen otrok v svojem govornem razvoju zelo hitro zunanjega okolja. Občutenje prostora se lahko razvije s napreduje, kar je najbolj očitno po drugem življenjskem sodelovanjem čutil. Pri oblikovanju predstav o prostoru letu. Iz dneva v dan bogati svoj besedni zaklad in oblikuje sodeluje pet čutil . Čutilo za vid, tip, sluh, ravnotežje stavke. in proprioreceptorji. Vsa ta čutila, ki so pomembna za Otrok s okvaro sluha ima večje ali manjše težave. spaciocepcijo so zelo specifična, a vendar v svoji funkciji Pri takem otroku pa moramo že zelo zgodaj posvetiti niso ostro ločena. Občutenje prostora, prostorsko vso pozornost razvoju njegovega govora in poslušanja. doživljanje (spaciocepcija) je končni rezultat vseh Kajti zgodnje učenje v predšolskem obdobju je najbolj sprejetih informacij, ki se oblikujejo v najvišjih, centralnih pomembno. Zamujeno je težko nadomestiti. strukturah, v možganih.
395 THE MOVEMENT TO COUNTING - RHYME Janja URBANC
GOVORNO GIBALNE IGRE S POMOČJO desno, se vrtimo,..) PIKTOGRAFSKE RITMIKE –– piktogram narišemo na različne površine (tla, papir, peskovnik, zvezek,..) V predšolski dobi spodbujamo komunikacijo in govor –– otrok preriše v zvezek ali na list ( tisti, ki že zna ) otrok s pomočjo igre.. Pri celostnem razvoju otrok je to Izštevanke doživimo tako, da se gibamo s celim zelo pomembno iz različnih vidikov kot so komunikacija, telesom. Gibamo z glavo, rokami, trupom, nogami, se aktivnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, empatičnost, vrtimo, skačemo levo – desno,….. spretnost,… Moje roke, tvoje roke, Otroci so v stalnem gibanju, odkrivajo svet okoli sebe in se neprestano oglašajo. Pri tem si izmišljajo svoje moje roke, tvoje roke, besede, pesmice, izštevanke,….Ker so v tem obdobju najbolj učljivi in dovzetni za vsa dogajanja okoli sebe, se s prstki se igrajo najine roke, ponuja priložnost, da ta čas na igriv način vplivamo na razvoj govora in jezika. Vse doživljanje in izražanje lahko s prstki se igrajo najine roke. izražamo z različnimi črtami, slikami. Nastanejo piktogrami, ki Moja glava, tvoja glava, jih otrok prepozna, saj jih je doživel med igro ob svojem gibanju. moja glava, tvoja glava,
kimata prijazno najini glavi, Kaj je piktografska ritmika? kimata prijazno najini glavi. Oče piktografske ritmike sta prof. Mladen Lovrič in Aldo Vinko Gladić, ( Poliklinika SUVAG Zagreb). Ritmika Moje noge,tvoje noge, sloni na doživljanju, ki se dogaja skozi igro vsakega otroka. Igra je dinamika, ki zajema vseh pet potrebnih moje noge , tvoje noge, čutil za percepcijo prostora: vid, vestibularno čutilo, sluh, dotik in proprioceptivnost. Poudariti je potrebno, skupaj hodit znajo, najine noge, da piktografska ritmika ne temelji na učenju in nima izobraževalnega značaja. Najpomembnejše je , da z skupaj hodit znajo, najine noge. doživljanjem igre ustvarjamo situacije. Te doživljaje , ki smo jih dobili skozi igro, želimo fiksirati. Tako s kvalitetnim gibom in z doživljanjem ustvarimo piktogram. Vizualni piktogram je v bistvu enostaven dražljaj, ki opomni otroka Biba, buba, baja, na dogajanje skozi igro. Piktogram vsebuje poslušanje, gibanje, taktilnost in afektivnost. Vsebuje doživljanje samega sebe in njegov odnos do okolja, hkrati pa je to komunikacija. plešejo ringa raja, Piktografska ritmika je odprla nove poti in možnosti v procesu rehabilitacije za otroke, ki imajo težave v razvoju poslušanja in govora ter za otroke s kombiniranimi malo sem in malo tja, motnjami. Rezultati dela kažejo, da osnove piktografske ritmike lahko uporabljamo in da smo z njo dobili novo metodo Bibe stopajo ena, dva. dela, ki omogoča hitrejšo integracijo gluhih, naglušnih otrok in otrok z govorno jezikovnimi težavami v okolje. Desna, leva, Z GIBANJEM DO IZŠTEVANK desna do neba, Piktografska ritmika je nastajala v praksi in se je potrdila šele po nekaj letih. Tudi sama sem jo leva do srca, začela uporabljati po seminarju » OD MALČKA DO VSEZNALČKA« (Ivica B.J.,Mihela M., drugi delovni desna in leva se vrte, zvezek,CKSG), tako da so ob gibanju nastale tudi nove izštevanke. leva, desna na svojo stran beže. Ker piktogrami niso obvezujoči, so se največkrat pridobili v igri z otroki. Piktogram so otroci z lahkoto prepoznali, saj so ga doživeli s celim telesom in dušo. ZAKLJUČEK Piktografska ritmika je vsekakor ena izmed metod, ki GOVORNE IZŠTEVANKE pomaga oziroma omogoča otrokom ustrezno govorno komunikacijo. Pozitivni rezultati dela so vidni že z CILJ - Z GIBANJEM DO RAZVIJANJA (RAZVOJ) opazovanjem samega odziva otrok. Otroci zelo radi GOVORA, ZAPOMNITVE, PRIPOVEDOVANJA, RISANJA, sodelujejo in si želijo vedno nove aktivnosti, nove gibalne BRANJA,.. izštevanke. Največja vrednost te metode je, da je viden napredek, –– Igro gibalno doživimo na sebi (v različnih položajih kajti metoda jih motivira, ker jim pomaga pri komunikaciji. telesa) –– gibamo se po prostoru (gibamo se naprej, nazaj, levo,
396 THE MOVEMENT TO COUNTING - RHYME Janja URBANC
LITERATURA ko se prvič srečam s problemi sluha. Gradivo pridobljeno na spletni straneh. http:/www.pef-uni.lj.si Ivica Bučar – Jejčič, Mihela Medved. Izštevanke za palčke Kos – Mikuš, A. (1997). Razvijajmo sposobnosti predšolskega skakalčke – Ljubljana: Cenertkontura, 2009 – ( Od malčka do otroka. Ljubljana: vseznalčka; 2 ) Kroflič, B. (1992) Ustvarjanje skozi gib. Ljubljana. ZPMS, druga Kremžar & Petelin,M (2001) Otrokovo gibalno vedenje. Ljubljana. izdaja;znanstveno i publicistično središče Košir S. (2006) Sluh – naglušnost in gluhota. Kaj moramo vedeti, Voglar, M. (1979) kako približamo otrokom glasbo. Ljubljana.
397 VARNI IN ODGOVORNI V PROMET Svetlana VESIČ, Irma GOLOB
VARNI IN ODGOVORNI V PROMET
Svetlana VESIČ, Irma GOLOB »Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik« ali krajše »CIRIUS Kamnik«
Povzetek se dejavno in varno vključevati v okolje, skrbeti za zdravje, se naučiti živeti z gibalno oviranostjo, znali poiskati Prispevek obravnava prometno vzgojo z gibalno najboljše načine obvladovanja življenjskih situacij in oviranimi otroki in mladostniki. Vstop v svet prometa je vzpostaviti socialno mrežo. zahtevna naloga, ki zajema načrtovanje, postopnost, Srečujejo se s kopico ovir, ki jim tako ali drugače sistematičnost, uvid v lastne napake ter ponotranjanje otežujejo samostojno in varno vključevanje v promet. varne in odgovorne udeležbe. V nadaljnjem besedilu so predstavljene težave, s katerimi se srečujejo gibalno ovirani otroci. Za odstranjevanje objektivnih ovir v okolju 3. Težave povezane z varnim vključevanjem v sta odgovorni lokalna skupnost in širše družbeno okolje. promet K premagovanju subjektivnih ovir pa pristopamo timsko in celostno, vedno v sodelovanju z otrokom oziroma Omejili bi jih na dve skupini: na ovire v okolju in mladostnikom. subjektivne ovire. Cilj prometne vzgoje je, da se mladostnik varno in Najpogostejše ovire v okolju so: odgovorno vključuje v promet (zna poskrbeti za lastno • ni pločnika, varnost in varnost drugih udeležencev). Na ta način • ni klančin za dostop na pločnik in sestop z njega, samostojno in neodvisno participira v vsakdanjem • zaparkirani pločniki, življenju. • preozki pločniki, Ključne besede: promet, vzgoja, gibalno ovirani • klančine so prestrme ali neprimerne, otroci, varnost, samostojnost in neodvisnost. • površina pločnika je poškodovana, neprimerno nagnjena, • signalizacija za pešce na semaforju je nedosegljiva 1. Uvod za uporabnike invalidskih vozičkov, • čas prehoda cestišča je prekratek. Slovenija glede prometne varnosti sodi med »manj Odstranitev zgoraj naštetih ovir je naloga lokalne in varne evropske države« (Žlender, 2007:11). Zato je »Vlada širše družbene skupnosti. Republike Slovenije na predlog Sveta za preventivo Subjektivne ovire so posebnosti vsakega otroka in vzgojo v cestnem prometu RS sprejela dolgoročno oziroma mladostnika in zajemajo predvsem motnje vizijo zagotavljanja varnosti cestnega prometa z imenom procesnih in motoričnih spretnosti: Vizija nič v letu 2001. Vizija nič je dolgoročni cilj, da na • apraksija: motnja, ki obsega slab nadzor nad udi cestah ne bo mrtvih in hudo poškodovanih« (Žlender, oziroma mišično močjo (počasnost pri odzivu na 2007:13). Za njegovo uresničitev je potrebna sprememba kompleksnejše zahteve okolja …), razmišljanja oblikovalcev prometnega sistema na • vidno-prostorske motnje: težave pri vzpostavljanju nacionalni ravni, izvajalcev in prometnih udeležencev. Z odnosov in postavljanju predmetov v prostor (nad, moralnega vidika je to cilj za vse preventivne organizacije, pod, levo, desno, blizu …), državne organe in organizacije, organe lokalnih skupnosti, • vidno-konstrukcijske motnje: težave pri tolmačenju strokovne institucije, organizacije civilne družbe in optičnih zaznav v pravilne vidno-gibalne akcije, posameznike. Potrebno je preoblikovati prometni sistem, • vidno-gibalne motnje: težave pri sintezi informacije ki bo udeležencu v prometu pomagal in omogočil varno kot celote, sodelovanje in preprečil usodne napake. • pomanjkanje prostorskih sposobnosti zaradi Vsak dan je enkraten in pomemben v življenju otroka. omejitev pri stiku s fizičnim svetom in drugo Odrasli smo odgovorni, da z ustreznim zgledom in varnim (Haskell, Barett, 1995: 17−18). ravnanjem pospremimo otroke v svet prometa, ki smo ga Upoštevanje specifike posameznika zahteva timski ustvarili po svoji meri. pristop k izvajanju prometne vzgoje v CIRIUS. V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje (CIRIUS) Kamnik poteka projekt prometne vzgoje tretje leto. Prometna vzgoja za gibalno ovirane 4. Pomen prometne vzgoje za gibalno ovirane otroke in mladostnike zahteva posebne poudarke. otroke in mladostnike
Tako kot v drugih osnovnih šolah poteka prometna 2. Predstavitev centra in uporabnikov vzgoja v CIRIUS po osnovnošolskem učnem načrtu vertikalno v vseh oddelkih, od prvega do devetega. CIRIUS Kamnik je specializiran republiški javni zavod, Posebnost je, da se v izvajanje prometne vzgoje ki izvaja dejavnosti vzgoje, izobraževanja in celostnega vključujejo terapevti in vzgojitelji. usposabljanja gibalno oviranih ter dolgotrajno bolnih Cilj prometne vzgoje je samostojno vključevanje otrok in mladostnikov. V prilagojene programe vzgoje mladostnikov v promet. Zato je izjemnega pomena, in izobraževanja so usmerjeni in sprejeti otroci ter da to sposobnost usvojijo in ponotranjijo varen način mladostniki, kot to določa Zakon o usmerjanju otrok s sodelovanja v prometu. posebnimi potrebami. Otroci in mladostniki uporabljajo za svoje gibanje Cilj vzgojnega delovanja je usposobiti otroke in različne pripomočke, najbolj pogosti so invalidski mladostnike v celovite osebnosti, da bodo znali, glede na vozički. Učenje upravljanja vozička (tako na ročni kot svoje zmožnosti, živeti čim bolj samostojno in neodvisno, na elektromotorni pogon) in učenje gibanja z njim v
398 VARNI IN ODGOVORNI V PROMET Svetlana VESIČ, Irma GOLOB različnem okolju izvajajo delovni terapevti. Učenje poteka vozički in terapevtskimi kolesi znotraj zavoda in na igrišču. postopoma, po manjših korakih, dejavnost je treba Veliko smo se pogovarjali o varni vožnji preko refleksije ponavljati, utrditi, otroka vzpodbujati in pohvaliti. Proces in uvida v napake ter prepoznavali nevarnosti. V šolskem učenja vožnje je sistematično voden od osnovnih gibov letu 2008/09 smo začeli širiti okolje našega vključevanja do kompleksnejših veščin, ki so potrebne za upravljanje v promet ter skupno načrtovati cilje prometnih uric. V vozičkov, in od usvajanja varnega gibanja najprej v ožjem projekt se je vključila delovna terapevtka. V šol. letu nato še v širšem okolju. 2009/10 poteka prometna vzgoja v dveh skupinah. Nova Pouk prometnih vsebin in motorično učenje skupina je na začetni stopnji, cilj »stare« skupine pa je, da dopolnjujemo vzgojitelji z organiziranimi dejavnostmi na otroci osvojeno znanje čim bolj ponotranjijo. Učenje varne področju prometa. Pri izobraževanju za prometno varno udeležbe v cestnem prometu se prepleta s socialnim vedenje morajo biti cilji konkretni. Vedenje je potrebno učenjem. Otroci pridobivajo potrebno funkcionalno znanje razčleniti na posamezne enote, načrtovati strategije, in izkušnje na socialnem področju, ki ga bodo potrebovali utrditi stališča do varnega vedenja in ga uporabiti v v svojem življenju. različnih situacijah. Otrokom moramo omogočiti izkušnjo Vsebina projekta v letu 2008/09: vključevanja v promet na sproščen, nazoren in izkustven • Usvajanje teoretičnih osnov prometnega znanja: način. Že na začetku šolskega leta smo obnavljali znanje o V šolskem letu 2008/09 sva se vzgojiteljici usmerili prometu tako v pogovoru kot v praksi (prometni znaki, predvsem na dve pomembni področji: na povezovanje prometna varnost, status voznikov terapevtskih koles centra z zunanjimi institucijami, ki posredno vplivajo na oz. vozičkov, predvidevanje nevarnosti, varno izogibanje varnost otrok (Občina Kamnik, Občinski svet za preventivo nevarnostim …) in uspešno izvedli prometni kviz. V in vzgojo v cestnem prometu ter Policijska postaja vzgojno skupino smo povabili policista s Policijske postaje Kamnik) in na realizacijo projekta prometne vzgoje v Kamnik, ki je predstavil vidike varnosti v prometu in z vzgojni skupini. Vrhunec celoletnega dela je prikazal Dan veseljem odgovarjal na vprašanja otrok. vzgoje. • Nabiranje praktičnih izkušenj: Z otroki smo raziskovali prometne poti v ožji in širši okolici našega zavoda, odkrivali nevarne točke, 5. Dan vzgoje utrjevali varno vedenje v prometu, srečevali smo se z arhitektonskimi in drugimi nepredvidljivimi ovirami, iskali Konec maja 2009 smo izpeljali Dan vzgoje, tokrat z varno pot do bližnje trgovine in slaščičarne ter o tem celo naslovom Varno in odgovorno v promet. To je bil dan posneli film, skupaj smo načrtovali prometni poligon in učenja na drugačen, izkustven način, to je bila šola za aktivno sodelovali na Dnevu vzgoje. Leto smo zaključili s vsakdanje življenje. »prometnim« izletom do Mamutovega mostu v Nevljah pri Dan smo začeli s prireditvijo, na kateri sta spregovorila Kamniku. kompetentni osebnosti za področje varnosti v prometu: • Posebnosti v izvedbi: g. Bojan Žlender, predsednik Sveta za preventivo in Vsaka ura je bila v naprej načrtovana. Prvi pogoj vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije, in za vse je bilo lepo vreme. Tisti, ki uporabljajo vozičke g. Brane Golubovič, podžupan občine Kamnik. Ko na elektromotorni pogon, so se morali pred učno uro pa so spregovorili še naši mladostniki s pretresljivimi še posebej pripraviti. Preveriti je bilo potrebno stanje osebnimi izkušnjami o nesrečah in poškodbah, ki so jih akumulatorja na teh vozičkih. Otroci so morali biti v doživeli kot udeleženci v prometu, smo dobili potrditev, dobri fizični kondiciji. Pri oblačenju so potrebovali veliko kako pomembno je področje iskanja najvarnejših poti, pomoči. Otroke z inkontinenco so negovalke uredile. Med osveščanje o varnem veděnju v prometu in učenje otroki so velike razlike v gibalni oviranosti, tako da so se varnega veděnja. otroci urili tudi v upoštevanju različnosti in strpnosti. Sledile so raznovrstne delavnice, organizirane na Otroci so z veseljem sodelovali. V projekt so bili kot način, ki je omogočal izkustveno in celostno učenje o večji sooblikovalci aktivno vključeni že v samem načrtovanju, varnosti in odgovornosti v prometu. Otroci in mladostniki v dejavnostih so uživali, se preizkušali in »varno« učili na so skupaj s starši in spremljevalci lahko preizkusili svoje napakah. Projekt jim je omogočil na sproščen, nazoren znanje o varnem vključevanju v promet na poligonu, in izkustven način pridobiti mnogo izkušenj, pa tudi večjo si ogledali policijska vozila, se prepričali o nevarnosti samostojnost in samozavest. prehitre vožnje na Zaletavčku, v šotoru Vidko preverili, da je res bolje nositi odsevno telo, pridobivali so znanje o prvi pomoči ponesrečenim v prometu in si ogledali film 7. Zaključek o težavah, s katerimi se srečujejo pri vožnji z invalidskimi vozički. Poleg tega so se prepričali, da je varneje nositi Za ugoden psihosocialni razvoj, za razvoj mladostnika čelado, in izvedeli, kako v avtomobilu pravilno pripeti pas. v prilagojeno, ustvarjalno in uravnoteženo osebnost, je Iz gline in kartona so izdelovali prometne znake. Starši so ključnega pomena vpliv okolja: domačega, šolskega, se udeležili delavnice z naslovom Najboljša šola je lasten lokalnega, skratka širšega družbenega okolja. Zato nas vzgled. Delavnice smo zaključili s kvizom, kjer so mladi v sodelovanju z lokalno skupnostjo vodi misel, da bi preizkusili znanje o cestnoprometnih predpisih. mesto Kamnik uredili tudi za gibalno ovirane prijazno Bil je doživljajsko bogat dan, ki je prikazal in zaokrožil mesto. Veseli smo, da se kažeta interes in pripravljenost celoletno delo na prometnem področju. za nadaljnje reševanje težav, ki jih imajo gibalno ovirani mladostniki pri vključevanju v promet in v javnem življenju. Eden od načrtov je ureditev in označitev poti, ki jo 6. Projekt prometne vzgoje v vzgojni skupini naši mladostniki najpogosteje uporabljajo za samostojne izhode iz centra, kot varne poti. Upamo in želimo, da bi Učenje novih spretnosti, ki so potrebne za varno projekt postal primer dobre prakse. vključitev v promet, poteka po metodi razlage, pogovora, ponavljanja, predvsem pa pridobivanja lastnih izkušenj ter refleksije nanje. Projekt prometne vzgoje poteka že tretje leto. V letu 2007/08 smo se učili predvsem rokovanja z
399 SAFE AND RESPONSIBLE IN THE TRAFFIC Svetlana VESIČ, Irma GOLOB
Literatura: otrok: Psihološka vprašanja. Kamnik: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (gradivo za interno uporabo). Zabukovec, V. (ur.), Žlender, B., Polič, M., Divjak, M., Markl, M. Peljhan, M. (2008). Priročnik za individualizirani program s (2007). Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu. terminološkim slovarčkom s področja otrok s posebnimi Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. potrebami. Kamnik: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Glogovec, Z., Arhar, V. T. (1996). Prometna vzgoja otroka. Kamnik (interno gradivo). Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo Republike Slovenije. Bogdanovič A., Žlender N. (2000). Zgodovina prometne vzgoje. Haskell, H. S., Barett, K. E. (1995). Izobraževanje hendikepiranih Ljubljana: raziskovalna naloga.
SAFE AND RESPONSIBLE IN THE TRAFFIC
Svetlana VESIČ, Irma GOLOB Centre for Education and Rehabilitation of Physically Handicapped Children and Adolescents Kamnik, hereinafter called “CIRIUS Kamnik”
Abstract (CIRIUS) Kamnik, the project of traffic education has been in progress for the third year now. Traffic education This paper deals with traffic education of of physically disabled children and adolescents requires physically disabled children and adolescents. special emphasis. Entering the world of traffic is a challenge that requires planning, gradual and systematic approach, recognition of your own mistakes as 2. Presentation of the Centre and its users well as internalisation of safe and responsible participation in the traffic. Hereafter are presented The CIRIUS Centre Kamnik is a public institute the obstacles encountered by children with physical specialized in the activities of upbringing, education disabilities. The removal of objective obstacles and complete training of physically disabled and in the environment shall be responsibility of local chronically ill children and adolescents. They communities as well as of broad society. However provide special educational programs designed in order to overcome subjective obstacles, team for the children and adolescents according to the and integrated approach is used - always in Placement of Children with Special Needs Act. collaboration with children and adolescents. The aim of this educational activity is to educate The aim of traffic education is to show children and adolescents to become integrated adolescents how to enter the traffic in a safe and personalities so, based of their abilities, they would responsible manner (how to take care of their own be able to live as independently as possible, take safety and the safety of other participants). In this safe and active part in the environment, take care of way they become independent in everyday life. their health, learn living with physical handicaps, find Key words: traffic, education, physically the best ways of managing life situations and create disabled children, safety and independence. a social network. They are facing numerous obstacles that make their independent and safe participation in the traffic difficult. 1. Introduction
In terms of road safety, Slovenia is one of the “less 3. Problems associated with safe participation in safe countries in Europe” (Žlender, 2007:11). On the Road the traffic Safety Council’s proposal, “the Slovenian Government in 2001 consequently adopted a long-term vision of They can be divided into two groups: the road safety called Vision zero. Vision zero is a long-term obstacles in the environment and subjective strategy that eventually no one will be killed or seriously obstacles. injured within the road transport system« (Žlender, The most common obstacles in the environment 2007:13). To achieve this goal, traffic system designers at are: national level, road engineers and road users will need to • lack of pavements, change their beliefs. In terms of morality, this should be • no access ramps for pavements, an objective for all prevention organizations, government • fully parked pavements, bodies and organizations, local authorities, professional • narrow pavements, institutions, civil society organizations and individuals. It • access ramps are too steep or improper, is necessary to transform the traffic system which would • pavement surface is damaged or much help road users, enable them safe participation, and inclined, prevent fatal errors. • pedestrian traffic lights signals are Each day is unique and important in the life of a child. inaccessible for wheelchair users, Adults are thus with an appropriate example and safe • time to cross the road is too short. behaviour responsible for taking children into the traffic The removal of these obstacles shall be world, created on our own extent. responsibility of local and broad social communities. In the Centre for Education and Rehabilitation of Subjective obstacles are particularities of each Physically Handicapped Children and Adolescents individual child or adolescent and cover mainly
400 SAFE AND RESPONSIBLE IN THE TRAFFIC Svetlana VESIČ, Irma GOLOB procedural and motor skills: 5. Education Day • apraxia: a disorder involving poor control of limbs and muscular power (slowness At the end of May 2009, the Education Day in responding to complex environmental was organized, this time with the topic: Safe and requirements etc.) responsible in the traffic. That was a day of learning • visual-spatial disorders: difficulty in in a different, empirical way; it was a school for establishing relationships and setting objects everyday life. in space (above, below, left, right, close etc.) The day started with an event where two • visual-construction disorders: difficulties competent personalities in the field of road safety in interpreting optical perception in correct took their speeches: Mr. Bojan Žlender, President visual-motor actions of Road Safety Council in the Republic of Slovenia, • visual-motor disorders: problems with the and Mr. Brane Golubovič, Deputy Mayor of the synthesis of information as a whole, Municipality of Kamnik. However, it was not until • lack of spatial capacities due to restrictions our adolescents started talking about their personal based on the contact with the natural world experience about traumatic accidents and injuries and other (Haskell, Barett and 1995: 17-18). gained as traffic users that we got confirmation on Taking into account the specifics of an individual how important has been finding the safest roads, requires a team approach for the implementation of awareness of safe behaviour in the traffic and traffic education in the centre CIRIUS. learning how to behave safely. The day continued with various workshops organized in a manner that allowed an empirical and 4. The importance of traffic education for comprehensive learning about greater safety and physically disabled children and adolescents responsibility in the traffic. Accompanied by their parents and attendants, children and adolescents As in other primary schools, traffic education could test their knowledge of safe participation in is taught in the centre CIRIUS according to the traffic, take a look at police vehicles, witness the risk primary school curriculum vertically in all classes, of speeding on a demonstration device, verify that it from the first till the ninth. A special feature is that is better to wear a reflective body in the Vidko tent, the implementation of traffic education is conducted gain knowledge of giving first aid to accident victims here by therapists and educators. and watch a film about the difficulties encountered The goal of the traffic education is to make when driving a wheelchair. In addition, they made adolescents independent when participating in the sure it was safer to wear a helmet and learnt how to traffic. It is therefore of utmost importance that they properly wear a safety belt. They made traffic signs adopt this ability and internalize safe participation in from clay and cardboard. Parents could attend a the traffic. workshop entitled “The best school is their own Children and adolescents use different devices example”. The workshops ended with a quiz where for moving. The most common are wheelchairs. adolescents could test their knowledge of Highway Occupational therapists teach young people how to Code. manage (manual or electric) wheelchairs and how It was a day full of adventures showing all year- to move with them in different environments. This long work in the field of traffic. teaching is given gradually, in small steps, as the children need to repeat and consolidate the activity. It is also very important to encourage and praise 6. The project of traffic education in an children for their effort. The process of learning to educational group drive is systematically conducted from the basic moves towards more advanced skills required for Learning new skills that are necessary for a safe operating the wheelchairs, and also to acquire safe participation in the traffic is based on a method of movement, first in the narrow and then in the wider interpretation, discussion, repetition, and especially environment. on achieving personal experience as well as on Conducted by educators, traffic education reflections on them. The project of traffic education and motor learning is accompanied by organized has been is progress for the third year now. In activities related to traffic. Education of safe the school year 2007/08, we learnt how to handle behaviour in the traffic needs to have concrete wheelchairs and therapeutic bicycles inside our objectives. It is necessary to segment behaviour into centre and in the playground. We discussed safe individual units, to design strategies, to reinforce driving through reflection and recognition of our own standpoints toward safe behaviour and to use it mistakes, and learnt how to recognize the risks. in various situations. Children must be given a In the school year 2008-09, we started to expand possibility to experience participation in the traffic in our traffic environment and collectively planned a relaxed, clear and empirical manner. the objectives of traffic lessons. An occupational In the school year 2008/09, we focused mainly therapist also involved into the project. In the school on two important areas: integration of the centre year 2009/10, the traffic education is divided into with other institutions that indirectly affect children’s two groups. The new group is at a primary stage, safety, such as the Municipality of Kamnik, the but the objective of the “old” group is for children Municipal Road Safety Council and the Police to internalize the gained knowledge. Learning safe Station Kamnik, and realization of the traffic participation in the traffic is interconnected with education project in an educational group. The social learning. The children gain required functional highlight of the year-long work has been presented knowledge and experience in the social field which at the Education Day. will help them later in their lives. Content of the project during the school year 2008/09:
401 SAFE AND RESPONSIBLE IN THE TRAFFIC Svetlana VESIČ, Irma GOLOB
• Learning theoretical basics of traffic activities, tested themselves and learnt from knowledge: mistakes in a “safe” way. During the project, they At the beginning of the school year, we obtained valuable experience in a relaxed, clear and repeated the traffic knowledge through both empirical manner, as well as greater independence conversation and practice (traffic signs, road and self-confidence. safety, status of drivers of therapeutic cycles or wheelchairs, anticipating danger, safe avoidance of the risks etc.) and successfully 7. Conclusion passed a traffic quiz. We also invited a police officer of the Police Station Kamnik The impact of the environment, home, school who presented aspects of road safety and and local environment, i.e. the impact of wider social answered to children’s questions. environment is crucial for a positive psychosocial • Acquiring practical experience: development, development of an adolescent into a With children, we searched the roads in well-adjusted, creative and balanced personality. the near and far vicinity of our centre, In cooperation with the local community, we are identified dangerous spots, consolidated therefore lead by the aim to make Kamnik a town safe behaviour in the traffic; we faced friendly also to physically disabled people. We are with architectural and other unexpected pleased to see interest and willingness to solve the obstacles, searched for a safe route to the problems that physically handicapped adolescents nearest shops and pastries, and also shot are faced with when participating in the traffic and in a film about it. We planned a traffic ground public life. and actively participated at the Education One of the plans is to settle and indicate the Day. The year finished with a “traffic” trip to road, which our youth most commonly use when the Mammoth’s bridge in the village of Nevlje independently leave the centre, as a save road. near Kamnik. We hope and wish for this project to become an • Special features: example of good practice. Each lesson was planned in advance. The first condition was a nice weather. Those who use electric wheelchairs needed some References: additional preparation. It was necessary to check the battery status on these Zabukovec, V. (ur.), Žlender, B., Polič, M., Divjak, M., Markl, M. wheelchairs. The children had to be in good (2007). Psihološki vidiki preventivnih dejavnosti v prometu. physical condition. They needed a lot of help Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete. when dressing-up. The nurses took care Glogovec, Z., Arhar, V. T. (1996). Prometna vzgoja otroka. Ljubljana: Svet za preventivo in vzgojo Republike Slovenije. of the children with incontinence. Among Haskell, H. S., Barett, K. E. (1995). Izobraževanje hendikepiranih children, there are large differences in terms otrok: Psihološka vprašanja. Kamnik: Zavod za usposabljanje of physical handicaps so the children also invalidne mladine Kamnik (gradivo za interno uporabo). trained themselves with regard to diversity Peljhan, M. (2008). Priročnik za individualizirani program s and tolerance. terminološkim slovarčkom s področja otrok s posebnimi potrebami. Kamnik: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Children were happy to cooperate. They had Kamnik (interno gradivo). been actively involved in the project as co-designers Bogdanovič A., Žlender N. (2000). Zgodovina prometne vzgoje. already in the planning stage. They enjoyed the Ljubljana: raziskovalna naloga.
402 GIBANJE OB HARMONIKI Vesna VIDOVIČ
GIBANJE OB HARMONIKI MOVING AT ACCORDION
Vesna VIDOVIČ Vrtec dr. France Prešeren, Ljubljana
Povzetek Cilj članka
V prispevku predstavljam načine in primere dejavnosti S prispevkom sem želela seznaniti strokovno javnost za popestritev gibanja v povezavi z igranjem na s svojimi ugotovitvami in rezultati, hkrati pa spodbuditi še harmoniko, ki jih izvajam v skupini. katero od vzgojiteljic k podobni dejavnosti. Gibanje ob harmoniki omogoča različne možnosti za Gibalno plesne aktivnosti ob spremljavi harmonike pridobivanje občutka za ritem, gibanje in usklajenost, Cilji: hkrati pa predstavlja sprostitev. –– Otroci izvajajo naravno gibanje, Ključne besede: harmonika, gibanje, poslušanje, –– izražajo svoja doživetja ob glasbi, dejavnosti. –– poslušajo glasbo in poteku glasbe sledijo, –– ob igri glasbil in ob poslušanju glasbe, se svobodno in prosto ustvarjalno gibalno izražajo, Summary –– glasbo povezujejo s plesi –– izvajajo ritem Presentation of several activities related to movements –– osvajajo plesne oblike iz zakladnice ljudske in umetne, to accordian music performed in a group. Movements to domače in tuje plesne zapuščine. (Glasba in gib) accordian music open variety of possibilities to develop a sense of rhythm, coordination and sychronicity and the same time present relaxation for children. Ples in ponazarjanje Key words: accordion, movements, activities, listening. Ob harmoniki gre za gibalno ustvarjanje neposredno ob glasbi, ko otrok doživlja ritem. Primer takega gibalnega ustvarjanja je izraz telesa ob glasbi, ki poteka na naslednji Uvod način. Otroci se razporedijo po prostoru in korakajo na mestu ob ritmu glasbe. Eden od otrok pa s korakom Ples je bil med ljudmi od nekdaj priljubljen. Z njim hodi od otroka do otroka, ga poboža, kar pomeni, da so izražali najrazličnejše občutke, razpoloženja in se se pobožani otrok priključi »kači«. Pobiranje se tako medsebojno spoznavali. Nekdaj je bil ples spontana nadaljuje, dokler niso vsi otroci vključeni v »kačo«. dejavnost, pozneje pa je postopoma postajal vse bolj Korakanje je prisotno skozi vso dejavnost, ki se zaključi oblikovan s pravili. s sklenitvijo v krog. Na eni od delavnic sem to dejavnost Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih predstavila tudi staršem, tako, da sem jih vključila življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja pri sestavljanju »kače«. Starši so bili nad dejavnostjo (plazenje, lazenje, hoja, tek itn.) do sestavljenih in navdušeni in so se ob tem sprostili. Na takšen način sem zahtevnejših gibalnih dejavnosti. V predšolskem obdobju jim želela prikazati eno od dejavnosti, ki jih izvajam z otroci z igro pridobivajo raznovrstne gibalne izkušnje, ki otroki. jim prinašajo veselje in zadovoljstvo (Kurikulum str. 25). Ob harmoniki otroci lahko doživljajo tudi melodijo, V osnovni šoli sem šest let obiskovala pouk harmonike ki jo neposredno izražajo v gibanju. Takšen primer je v glasbeni šoli. Že takrat sem si želela nadaljnjega igra »dan-noč«, ki jo imajo otroci še posebej radi. Na izpopolnjevanja na tem področju in upala celo na harmoniki izmenično igram polko in uspavanko. Ob polki profesionalno kariero s harmoniko. Toda pretehtala je otroci razigrano plešejo drug z drugim, ob uspavanki pa želja po delu z otroki. Moje znanje igranja harmonike se uležejo na tla in »spijo.« Ko ponovno zaslišijo polko, sem najprej uporabila za spremljavo ob petju otrok. skočijo na noge in ponovno rajajo drug z drugim. Možni Opazila sem, da otroci med petjem spontano težijo h so še drugi načini. Ob glasbi si otroci izberejo predmet, gibanju, zato sem ga pozneje želela dodati k različnim npr. žoga, plišasta igrača, ruta…. in z njim plešejo melodiji dejavnostim. Sedaj pa sem igranje na harmoniko dodala primerno. k različnim gibalnim dejavnostim, ker se zavedam kako Ob pomoči harmonike lahko izvajam melodije, ki pomembno je gibanje za otrokov razvoj v predšolskem asocirajo na določeno žival, predmet, dogodek, ki obdobju, zlasti na področju motorike. temeljijo na predhodnih doživetjih otrok. Otroci prikazujejo ustrezen predmet, žival ali dogodek, ki ga izvajana glasba ponazarja. Opredelitev članka Zakonca Wambach navajata v knjigi »Konvergentna pedagogika« da je gibalno- plesna aktivnost »dejavnost O pomenu gibanja se veliko govori. Toda gibanje pri osvobajanja in predvsem oblikovanja osebnosti«. otrocih ni nujno prisotno le pri igri na dvorišču ali krosu, kar je omejeno tudi na vremenske razmere. Telovadnice pa nima vsak vrtec. Gibanje, ki ni le v funkciji krepitve Plesna dramatizacija telesa, je možno izvajati tudi ob inštrumentu v igralnici. Plesno dramatizacijo, ki se odvija ob mojem igranju na harmoniko, največkrat vodi otrok, ki pripoveduje dogodke iz določene zgodbe, nekaj otrok pa te dogodke prikaže s
403 MOVING AT ACCORDION Vesna VIDOVIČ pomočjo pantomime. Ostali otroci dogajanje spremljajo z »Potovanje v tišino« in »Na krilih domišljije.« Otroci se malimi inštrumenti. Dramatizacijo ponovimo, tako da vsi uležejo na preprogo ali blazine in zaprejo oči. Medtem ko otroci izvajajo določene vloge. pomočnik bere ali pripoveduje zgodbo, sama spremljam dogajanje v njej z igranjem na harmoniko. S tem dramatiziram samo dogajanje in otrokom pripomorem pri Rajalna igra predstavljanju dogajanja v zgodbi. K praznovanju rojstnih dni skorajda samoumevno Rajalna igra je lahko ljudskega ali umetnega izvora. spada tudi ples. Zlasti za starejše otroke, ki imajo že svoje Otrokom najprej približamo ljudske rajalne igre, kot so simpatije in idole, to pomeni tudi izvajanje določene vloge. »Ringa, ringa raja«; »Bela, bela lilija«; »Rdeče češnje«, Vsak od njih ima tudi »glasbene želje«, ki jih poskušam na brez spremljave na harmoniko. Ko otroci igro osvojijo, harmoniki zadovoljiti. Otroci pri tem spontano plešejo na pa jih spremljam z igranjem na harmoniko. Tu so otroci način, kot si sami želijo. pozorni zlasti na ritem. Ugotovila sem, da jim ta način bolj odgovarja. Rajalne igre umetnega izvora morajo biti enostavne, Zaključek s ponavljajočimi se motivi, pri čemer mora biti število motivov primerno starostjo otrok. Otroci so tu pozorni tudi Tekom delovnih izkušenj na področju gibanja s na melodijo skladbe. harmoniko, sem ugotovila, da jih harmonika pritegne, saj se zanimajo tudi za njeno delovanje, dele itd. Ugotovila sem, da še zdaleč ni uporabna le pri spremljanju otroških Glasbena didaktična igra v povezavi z gibanjem zborčkov. Omogoča mi, da povežem gibanje, ritem, melodijo, igro, usklajenost po svoji presoji, hkrati pa lažje upoštevam tudi želje in potrebe otrok. Njihova Otroci se radi igrajo igre vlog. Tako se z večjim koordinacija pri gibanju je boljša. Tudi bolj sproščeni veseljem vključijo v igro, kjer vsak igra svojo vlogo, so pri plesu, razgibanvanju. Hoja jim ne dela več težav. hkrati pa je igra vnaprej določena s pravili, tako da moje Prepričana sem, da so navedene dejavnosti uresničljive igranje na harmoniko podredim določenim zahtevam igre. tudi s katerim od ostalih inštrumentov. Zato mislim, da je Priljubljen primer takšne igre je »Lovci, medvedi, miške.« velika prednost, če vzgojiteljica zna igrati na katerega od Otroci se razdelijo na skupine 4 do 5 otrok. Vsaka skupina njih. prevzame vlogo določene živali in si poišče prostor v igralnici. Ko zaslišijo določeno melodijo, ki predstavlja določeno žival, se ustrezna skupina pojavi na sredini, kjer Literatura: ponazarjajo gibanje živali. Eden od otrok ima vlogo lovca. Ta mora žival ujeti, pri čemer se vlogi zamenjata, tako da Mag. Mojca Koban Dobnik, (2005). Glasba in gib. Ljubljana, ulovljeni postane lovec. EDUCA. Breda Kroflič, Dora Gobec, (1992). Ustvarjalni gib in plesna vzgoja za najmlajše. Novo mesto, Pedagoška obzorja. Vildana Repše, (2002). Ples v glasbi. Ljubljana, Slovenska Sprostitvene dejavnosti filharmonija. Kurikulum za vrtce. (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in Vsi vemo, kako zelo imajo otroci radi pravljice. Idejo šport, Zavod za šolstvo. za sprostitev med poslušanjem, sem dobila v knjigah
404 RAZLIKE V GIBALNI/ŠPORTNI AKTIVNOSTI OTROK GLEDE NA MAŠČOBNO MASO Tadeja VOLMUT, Urška ČEKLIĆ, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ
RAZLIKE V GIBALNI/ŠPORTNI AKTIVNOSTI OTROK GLEDE NA MAŠČOBNO MASO PHYSICAL ACTIVITY DIFFERENCES IN CHILDREN WITH NORMAL AND INCREASED FAT MASS
Tadeja VOLMUT, Urška ČEKLIĆ, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave; Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Izvleček otroki z normalno telesno maso, manj aktivni ter se manj časa zadržujejo v zmerni in visoki intenzivnosti gibalne/ Namen raziskave je bil s pomočjo objektivne metode športne aktivnosti (Marshall, Biddle, Gorely, Cameron in (merilnika pospeška) izmeriti celokupno povprečno Murdey, 2004; Must in Tybor, 2005; McMurray, Harrell, količino in intenzivnost gibalne/športne aktivnosti glede Creighton, Bangdiwala, 2008). na maščobno maso otrok, starih 5. do 8. let (N = 104). Gibalna/športna aktivnost za ohranjanje in izboljšanje Otroci so merilnike pospeška nosili pet zaporednih dni. zdravja zahteva primerno količino, intenzivnost, Maščobno maso smo jim izmerili z bioimpedančnim pogostost in obliko. Količina gibalne/športne aktivnosti merilnikom. V nadaljevanju smo primerjali otroke z je opredeljena s časom, medtem ko intenzivnost delimo najnižjo – normalno telesno maščobo (1. kvartil) in otroke na štiri nivoje, in sicer: neaktivnost (gledanje TV), lahka z najvišjo telesno maščobo (4. kvartil). Rezultati kažejo, da (hoja), zmerna (lahkoten tek) in visoka intenzivnost (hiter so otroci 1. in 4. kvartila deležni približno enake količine tek, poskoki). Nedavne študije kažejo, da na zdravje, in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Ta ugotovitev predvsem na normalno telesno maso, pozitivneje vpliva načeloma pomeni, da količina in intenzivnost gibanja ni primerna intenzivnost gibalne/športne aktivnosti, kot pa edini dejavnik telesne maščobe pri že predebelih otrocih. količina (Jakičič in Otto, 2006; Swain in Franklin, 2006). Ključne besede: debelost, intenzivnost gibanja, Obstajajo okvirna priporočila za gibalno/športno količina gibanja, merilnik pospeška aktivnost otrok in mladostnikov, starih od 5 do 18 let, ki pa se med seboj zelo razlikujejo. Večina smernic priporoča vsakodnevno zmerno do visoko intenzivnost, ki Abstract traja 60 min in več (Cavill, Biddle in Sallis, 2001, Klasson- Heggebø in Anderssen, 2003; Strong idr., 2005) ter vsaj The purpose of this study was to compare physical dvakrat tedensko naj bo aktivnost namenjena ohranjanju activity habits in normal- and over-weight children. in razvijanju gibljivosti in moči (Strong idr., 2005). Nekateri Therefore, we measured physical activity quantity and pa celo predlagajo, da so otroci vključeni v vsakodnevno intensity over five consecutive days as well as body fat 120 minutno zmerno do visoko intenzivnost, od tega je in 5- to 8-year old children (N=104) using accelerometer 60 minut organizirane in 60 minut neorganizirane gibalne/ and bioimpedance, respectively. We have divided children športne aktivnosti (prosta igra) (National Association for in 4 equal groups (quartiles) on the basis of body fat. Sport and Physical Education, 2004). Afterwards, we have compared children from the first Namen prispevka je izmeriti gibalne/športne navade quartile (normal body fat levels) and children from the otrok z normalnim in prevelikim odstotkom telesnega fourth quartile (excessive body fat levels). Results indicate maščevja. Nam znane študije ne podajajo tovrstnih analiz, that children from both groups do not differ in physical temveč otroke primerjajo na osnovi indeksa telesne mase, activity habits. In conclusion we could speculate that ki je manj zanesljiv postopek za vrednotenje telesnih physical activity is an important factor for regulating body maščob. fat levels but it is not the only factor when children are already overweight or obese. Keywords: obesity, physical activity intensity, physical Metode activity quantity, accelerometer Vzorec merjencev: Podatki so bili pridobljeni v okviru ciljnega-raziskovalnega projekta. V raziskavo smo vključili Uvod 104 otroke (53 deklic in 51 dečkov), starih od 5 do 8 let iz treh slovenskih mestnih občin (Kopra, Ljubljane in Podatki iz združenih držav Amerike, Avstralije in Maribora). O podrobnostih raziskave smo starše otrok nekaterih evropskih držav dosledno kažejo eksponenten in šolo predhodno obvestili ter pridobili njihovo pisno porast prekomerne maščobne mase in s tem debelosti pri soglasje. Otrokom smo pri začetku meritev podrobno otrocih in mladostnikih (Booth idr., 2003; Lobstein, James razložili način nošenja merskega instrumenta. in Cole, 2003). Atkin in Davies (2000) poudarjata, da so za Merski inštrument: Merski inštrument za ugotavljanje kopičenje telesne maščobe pri mlajših otrocih statistično količine in intenzivnosti otrok je bil merilnik pospeška pomembne le njihove gibalne/športne navade ne pa Actigraph GT1M (Actilife, USA). Merilnik pospeška so njihove prehranske. Kljub temu pa je potrebno izpostaviti otroci nosili pritrjenega na desnem boku, z elastičnim ugotovitve Stevensa s sodelavci (2004), saj je pokazal, trakom. Pri montaži in demontaži inštrumenta so da je temu res tako le, če imajo otroci normalne vrednosti najmlajšim pomagali starši. Merilnik pospeška so otroci telesnih maščob. V kolikor pa imajo otroci preveč telesne nosili 5 zaporednih dni, od tega so bili trije dnevi med maščobe, pa gibalna/športna aktivnost ni več edini tednom in dva dneva med vikendom. Med spanjem, dejavnik telesne sestave. kopanjem in plavanjem merilnika pospeška niso nosili. Številne študije navajajo, da so otroci in mladostniki Merilnike pospeška so otroci nosili v mesecu maju in juniju s prekomerno telesno maso ali debelostjo, v primerjavi z 2007. Otrokom in staršem smo podali ustrezne informacije
405 PHYSICAL ACTIVITY DIFFERENCES IN CHILDREN WITH NORMAL AND INCREASED FAT MASS Tadeja VOLMUT, Urška ČEKLIĆ, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ o pravilnem nošenju in delovanju merilnika pospeška. Obdelava podatkov: Analizirali in statistično vrednotili 80 smo povprečne minutne vrednosti petdnevne izmerjene gibalne/športne aktivnosti. Podatek je bil vrednoten v 60 številu sunkov/vibracij na minuto ('counts per minute' – cpm). Pri tem smo upoštevali le podatke med osmo 40 uro zjutraj in osmo uro zvečer, v kolikor je otrok nosil merilnik pospeška vsaj 4 ure dnevno in vsaj dva dni med
aktivnost (min) 20 tednom in en dan med vikendom. Otroke smo razdelili v štiri kvartile glede na odstotek maščevja v telesu. Prvi Srednja Srednja in visoka gibalna kvartil, otroci z najmanjšim odstotkom maščobe, smo 0 Normalna Prevelika poimenovali »normalna maščobna masa«. Četrti kvartil, otroci z največjim odstotkom maščobne mase, smo maščobna masa otrok poimenovali »prevelika maščobna masa«. Izračunali smo Slika 1. Količina časa srednje in visoke gibalne/ celokupno povprečje količine gibalne/športne aktivnosti, športne aktivnosti otrok z normalno in s preveliko dnevne čase kolikor otroci preživijo v različnih nivojih maščobno maso. Črtkana črta prikazuje minimalna gibalne/športne aktivnosti po načinu, kot ga priporoča priporočila za dnevno količino srednje in visoke gibalno/ Puyou in sod. (2002). Minimalne standarde dnevne športne aktivnosti otrok. količine in intenzivnosti smo povzeli po Trost in sod. Ker študija ni bila zasnovana longitudinalno, (2007), ki pravi, da morajo otroci dnevno dosegati 60 nimamo podatkov o predhodni gibalni/športni aktivnosti minut srednje in visoke gibalne/športne aktivnosti. oziroma telesni sestavi otrok. Zato težko špekuliramo o Statistična analiza: Prikazali smo povprečne trendu obeh spremenljivk. Predhodna študija Šetine in vrednosti in standardno deviacijo. Povprečne vrednosti sodelavcev (2009) je pokazala, da če se količina gibalne/ smo primerjali z ANOVA testom v programskem paketu športne aktivnosti longitudinalno ne spreminja otroci SPSS 12.0 for Windows. Statistično pomembnost smo ohranjajo konstantno maščobno maso, čemur pa ni res v potrdili pri stopnji tveganja P < 0,05. kolikor jim količina gibalne/športne aktivnosti pada. Takrat pridobivajo na količini maščobne mase. Iz rezultatov študije smo ugotovili, da se otroci z Rezultati normalno in prekomerno telesno maso ne razlikujejo v količini in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Otroci so merilnik pospeška nosili v povprečju 9,3 ± 2 Izsledki številnih raziskav pa navajajo, da otroci, ki so uri dnevno. Ugotovili smo, da imajo otroci z normalno in dovolj aktivni in se več časa zadržujejo v zmerni ter s prekomerno maščobno maso približno enako dnevno visoki intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti imajo nižjo povprečno količino in intenzivnost gibalne/športne maščobno maso (Marshall, Biddle, Gorely, Cameron in aktivnosti, kar je v nasprotju z izsledki drugih raziskav. Murdey, 2004; Must in Tybor, 2005). Obe skupini otrok se zadržujeta predvsem v neaktivnosti Glede na to, da nismo dobili razlik med skupinama, oziroma v lahki intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. se nam poraja vprašanje: »Kakšna je bila gibalna/športna Tabela 1: Značilnosti gibalnih navad otrok. Otroci z normalno Otroci s preveliko P maščobno maso maščobno maso N 26 27 Maščobna masa (%) 14,9 26,8 1,265 Količina gibanja (cpm) 720±156,6 702,5±153,1 0,338 Neaktivnost (%) 43,5±7,0 44,6±7,1 0,284 Lahka aktivnost (%) 52,8±6,1 52,1±6,7 0,349 Srednja aktivnost (%) 3,6±2,0 3,1±1,7 0,173 Visoka aktivnost (%) 0,21±0,2 0,3±0,4 0,226 cpm – counts per minute (število mehanskih sunkov na minuto)
Iz Slike 1 je razvidno, da se otroci, ne glede na delež aktivnost in maščobna masa otrok včeraj in kakšna maščobne mase, ne razlikujejo v številu minut dnevne bo jutri?« Prav zato bi bilo smiselno dimenzionirati gibalne/športne aktivnosti v srednji in visoki intenzivnosti. longitudinalne študije na tem področju. Zaenkrat lahko le špekuliramo, da morda gibalne/športne navade niso edini pomemben faktor za regulacijo telesnih maščob. Razprava
V študiji smo proučili povezavo med objektivno Zaključek izmerjeno količino in intenzivnostjo gibalne/športne aktivnosti ter maščobne mase mlajših otrok. Gibalna/ Analizirali smo količino in intenzivnost gibalne/športne športna aktivnost je bila merjena pet zaporednih dni, in aktivnosti in maščobno maso otrok, starih od 5 – 8 let sicer tri dni med tednom in oba dneva vikenda, medtem in ugotovili, da se otroci z normalnim in prekomernim ko smo maščobno maso izmerili z bioimpedančnim odstotkom maščobne mase ne razlikujejo v gibalno/ merilnikom. športnih navadah. To dokazuje, da je potrebno za regulacijo telesnega maščevja otrok, poleg količine in intenzivnosti gibanja, upoštevati še druge faktorje – naprimer prehranske navade. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da je le en otrok zadovoljil minimalne standardne
406 PHYSICAL ACTIVITY DIFFERENCES IN CHILDREN WITH NORMAL AND INCREASED FAT MASS Tadeja VOLMUT, Urška ČEKLIĆ, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ gibalne/športne aktivnosti (60 minut dnevne zmerne in International journal of obesity and related metabolic visoke gibalne/športne aktivnosti). disorders, 27, 1136–8. Marshall, S. J., Biddle, S. J., Gorely, T., Cameron, N. in Murdey, I. (2004). Relationships between media use, body fatness and physical activity in children and youth: a meta-analysis. Zahvala International Journal of Obesity and Related Metabolic Disorders, 28(10), 1238-46. Avtorji se zahvaljujejo Javni agenciji za raziskovalno McMurray, R. G., Harrell, J. S., Creighton, D., Wang, Z. in dejavnost Republike Slovenije za financiranje Bangdiwala, S. I. (2008). Influence of physical activity on raziskovalnega projekta »Analiza elementarnih gibalnih change in weight status as children become adolescents. vzorcev in adaptacija skeletno mišičnega sistema na International journal of pediatric obesity: IJPO an offcial nekatere dejavnike sodobnega življenjskega sloga journal of the International Assocciation for the study of otrok med 4. in 7. letom starosti«. Hvaležni smo vsem obesity, 3(2), 69-77. otrokom in njihovim staršem, ki so dovolili izvedbo Must, A. in Tybor, D. J. (2005). Physical activity and sedentary tako pomembnega projekta. Nenazadnje hvala lepa behavior: a review of longitudinal studies of weight and adiposity in youth. International Journal of Obesity, 29 Suppl tudi ostalim raziskovalcem in študentom za pomoč na 2, S84-96. projektu. National Association for Sport and Physical Education. Moving into the Future: National Standards for Physical Education, 2nd edn. NASPE: Reston, VA, 2004. Literatura Puyau, M. R., Adolph, A., Vohra, F. A. in Butte, N. F. (2002). Validation and Calibration of Physical Activity Monitors in Atkin, L. M. in Davies, P. S. W. (2000). Diet composition and body Children. Obesity research, 10(3), 150-157. composition in preschool children. The American Journal of Stevens, J., Suchindran, C., Ring, K., Baggett, C. D., Jobe, J. B., Clinical Nutrition, 72, 15-21. Story, M. idr. (2004). Physical Activity as a Predictor of Body Booth ML, Chey T, Wake M, Norton, K, Hesketh, K, Dollman Composition in American Indian Children. Obesity research, J. idr. (2003). Change in the prevalence of overweight and 12(12), 1974-1980. obesity among young Australians, 1969–1997. American Strong, W. B., Malina, R. M., Blimke, C. J., Daniels, S. R., Journal of Clinical Nutrition, 77, 29–36. Dishman, R. K., Gutin, B. idr. (2005). Evidence based physical Cavill, N., Biddle, S. in Sallis, J. F. (2001). Health enhancing activity for school-age youth. Journal of Pediatrics, 146, 732- physical activity for young people: Statement of the United 737. Kingdom expert consensus conference. Pediatric Exercise Swain, D. P., Franklin, B. A. (2006). Comparison of Science, 13(1), 12-25. cardioprotective benefits of vigorous versus moderate Jakičič, J. M. , Otto, A. D. (2006). Treatment and prevention of intensity aerobic exercise. American Journal of Cardiology, 97, obesity: what is the role of exercise? Nutrition Reviews, 64, 141–147. S57–S61. Šetina, T., Pišot, R., Volmut, T. in Šimunič, B. (2009). Klasson-Heggebø, L. in Anderssen, S. A. (2003). Gender and Fat mass changes according to physical activity change in age differences in relation to the recommendation of physical children within one year follow-up. Kinathropologica 2010. activity among Norvegian children and youth. Scandinavian Trost, S. (2007). Measurment of Physical Activity in Journal of Medicine and Science in Sports, 13(5), 293-298. Children and Adolescents. American Journal of Lifestyle Lobstein, T. J., James, W. P. in Cole, T. J. (2003). Increasing Medicine, 34(2), 350 – 355. levels of excess weight among children in England.
407 PREGLED INTERVENCJI ZA DVIG GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI OTROK Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ
PREGLED INTERVENCJI ZA DVIG GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI OTROK OVERVIEW OF PHYSICAL ACTIVITY INTERVENTIONS IN CHILDREN
Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Inštitut za kineziološke raziskave Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta Koper
Izvleček Uvod
Danes se soočamo z nadaljevanjem negativnih vplivov Redna gibalna/športna aktivnost, v različnih oblikah, na zdravstveni status, telesne in gibalne značilnosti ima pozitiven učinek na zdravje ljudi, saj zavira razvoj otroka ter hkrati, včasih že paničnimi, spodbudami vrste zdravstvenih težav in bolezni ter prispeva h krepitvi po uvedbi intervencij v šole in vrtce. Zato je cilj tega duševnega zdravja (Taylor, 2000). Višja stopnja gibalne/ prispevka narediti pregled izbranih prispevkov na športne aktivnosti šolskih otrok je negativno povezana z področju vrednotenja intervencij med šolskim poukom. debelostjo, srčno-žilnimi boleznimi, hipertenzijo, slabšimi Izbrali smo osem intervencij in ugotavljamo, da jih gibalnimi sposobnostmi in astmo (Strong idr., 2005). Prav lahko razdelimo v tri kategorije. Intervencije na osnovi tako ima ključno vlogo pri celostnemu razvoju otroka ter povečanja količine in intenzivnosti gibalne/športne pri oblikovanju takšnih vedenjskih vzorcev, ki zagotavljajo aktivnosti, na osnovi prehrane in na osnovi kombinacije redno gibalno/športno aktivnost skozi celo življenje obeh. Ugotavljamo veliko variabilnost ugotovitev, kar (Malina, 1996). je rezultat v nesistematizaciji raziskovalnega dela. A Kljub znanim pozitivnim vplivom redne gibalne vseeno so se izkazale za najbolj primerne intervencije na aktivnosti za zdravje ljudi, ima precejšen delež otrok osnovi povečanja gibanja, medtem, ko so se prehranske nižjo raven gibalne/športne aktivnosti, kot je priporočeno intervencije izkazale za bistveno slabše učinkovite. (Biddle, Gorely in Stensel, 2004). Še več, pregled vseh Razpon pozitivnih učinkov je sicer bil večkrat pokazan kot nam znanih raziskav o gibalnih/športnih navadah lahko statistično značilen, vendar so bile relativne spremembe zaključimo, da količina in intenzivnost padata s starostjo sorazmerno majhne. Zaključimo lahko, da še vedno zelo (Šimunič, Volmut in Pišot, 2010) ter da večina otrok in težko s prstom pokažemo na pravo intervencijo in ji s tem mladostnikov ne dosega okvirnih priporočil gibalne/ upravičimo njeno uporabo v kurikulu šole ali vrtca. športne aktivnosti (Roberts, Tynjala in Komkov, 2004). Ključne besede: merilnik pospeška, anketni vprašalnik, Zato je spodbujanje redne gibalne/športne aktivnosti gibanje, šport, prehrana otrok, ter s tem oblikovanje gibalnih navad, pomemben izziv za promocijo zdravja. Vrtci in osnovne šole imajo osrednjo vlogo pri Abstract spodbujanju in razvijanju zdravega načina življenja ter ukvarjanju z vsakodnevno gibalno/športno aktivnostjo Today we face double dare. There is a continuation otrok. Verschuur in Kemper (1985) sta ugotovila, da dečki of the negative impact on health, physical and movement dosežejo 45% celokupne gibalne/športne aktivnosti v characteristics in children and also (sometimes already času šole, deklice pa kar 50%. V slovenskih osnovnih panic) call for intervention implementation, especially in šolah vključujemo redno gibalno/športno aktivnost pri school and kindergarten environments. Therefore, the dejavnostih rednega (ure športne vzgoje) ter dodatnega aim of this paper was to overview selected scientific in razširjenega programa športne vzgoje (aktivni odmor in contributions in the field of intervention validation. We obšolske interesne dejavnosti, kolonije…). Namen slednjih have selected eight high-quality scientific papers. Firstly, dejavnosti je obogatitev redne šolske športne vzgoje, we could conclude that interventions could be classified in seznaniti otroke z različnimi oblikami gibalne/športne three field: interventions based on promotion of physical aktivnosti ter jih navajati na aktivno preživljanje prostega activity, interventions based on promotion of healthy časa. Poleg tega pa ozaveščamo otroke in starše o nutritional habits and interventions combined on both pozitivnih učinkih vsakodnevne gibalne/športne aktivnosti, bases. We have found high variability of reported results ki lahko pripomore k razvoju aktivnega in zdravega that could be related in non-systematic work in this field. načina življenja. Kot že napisano, kljub izvajanju rednega However, the most effective interventions were the ones in razširjenega programa športne vzgoje opažamo, da that were based on physical activity promotion (with or s starostjo otrok pada povprečna celokupna količina in without nutrition). Much lower (or even no) effect was intenzivnost gibalne/športne aktivnosti. Prav zato so, v achieved just with nutrition educational programmes. tujih državah, v času šolskega pouka pričeli pospešeno Furthermore, the results were sometimes statistically izvajati različne intervencijske programe, katerih glavni cilj significant there was limited effect expressed in just few je preprečiti porast prekomerne telesne mase in debelosti percentages. In conclusion we could emphasize that there ter spodbujati k dvigu količine in intenzivnosti gibalne/ is still a lot of work to be done before one might say that športne aktivnosti otrok. he developed a representative intervention that could be Glavni namen prispevka je predstaviti pregled implemented in school or kindergarten curricula. nekaterih izbranih raziskav, katerih glavni namen je Keywords: accelerometer, questionnaire, physical promocija uživanja zdrave hrane in dvig gibalne/športne activity, sport, nutrition aktivnosti otrok.
408 OVERVIEW OF PHYSICAL ACTIVITY INTERVENTIONS IN CHILDREN Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ
Metode
Vzorec merjencev: V prispevku so zbrani podatki osmih raziskav drugih avtorjev. Omejili smo se le na tiste raziskave, ki so vključevale otroke med starostjo 6 in 12 let. Ob navedbi vsake raziskave smo tudi primerno predstavili vzorec, ki ga je raziskava vključevala. Merski inštrument: V pregled smo vključili raziskave, ki so podatke pridobile na subjektiven (anketni vprašalnik) in objektiven način (z uporabo merilnika pospeška). V vseh raziskavah so otroci nosili merilnik pospeška vsaj 5 zaporednih dni.
Rezultati in razprava
V prispevku je predstavljenih 8 izbranih študij, katerih glavni cilj je preprečiti prekomeren porast telesne mase in dvig povprečne celokupne količine in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti šolskih otrok. V izbor osmih študij so vključeni dve gibalni/športni intervenciji, tri vzgojno-izobraževalni ter tri študije, ki združujeta oba intervencijska programa.
Preglednica 1: Pregled osmih intervencijskih študij Študija Država; N; starost Opis intervencije Rezultat intervencije Lopes idr. Portugalska Intervencija je trajala spomladi dva Z intervencijo se značilno (2006) N=158 (66 dečkov) tedna od 8:00-13:00. IS so merili G/ŠA poveča odstotek časa otrokove povprečna starost=7,8 let med 30 minutnim šolskim odmorom, na celodnevne G/ŠA. zunanjih igralih, in sicer v dveh različnih obdobjih: prvo je pred-intervencijsko (prvi teden), drugo pa post- intervencijsko (drugi teden). KS ni imela dostopnih igral. Spodbud in navodil za uporabo igral otroci niso dobili. Verstraete Belgija Intervencija je trajala tri mesece. Med odmorom v času kosila
idr. (2006) NIS=122 (75 dečkov) Merili so G/ŠA med glavnim jutranjim se otrokom IS poveča zmerna povprečna starostIS=10,8 let odmorom, odmorom za kosilo in in visoka intenzivnost, KS pa NKS=113 (46 dečkov) popoldanskim odmorom, in sicer pred zmanjša. Med glavnim odmorom povprečna starostKS=10,9 let in tri mesece po ponujenih igralih na pa vplivajo igrala na dvig zmerne zunanjem igrišču. intenzivnosti G/ŠA IS, v KS pa zmanjša. Amaro idr. Italija Cilj pilotske intervencijske študije IS otrok, ki se je igrala z igro
(2006) NIS= 153 (78 dečkov) je testirati vpliv igrice Kalèdo na Kalèdo prikazuje pomemben starostIS 11-14 let prehranske navade in znanje otrok. porast znanja o prehrani in NKS=88 (33 dečkov) Študija je trajala 24 tednov. Otroci IS tedenskim vnosom, v primerjavi starostKS=11-14 let so bili vključeni v igro, ki je trajala od 15 s kontrolno skupino. do 30 minut na teden. Otroci so izpolnili vprašalnike, ki so zajemala vprašanja o prehrani, G/ŠA in vnosu hrane, in sicer pred in po intervenciji. Prav tako so izvedli antropometrične meritve. KS je imela iste teste, vendar ni bila deležna igre Kalèdo. Manios idr. Kreta Intervencija je trajala 10 let. Podatki Ugotovljeno je bilo, da se otroci
(2006) NIS=250, osnovnošolci o socialno-ekonomskem statusu, iz IS več gibljejo v srednji in NKS=191, osnovnošolci antropometrične in biokemične meritve visoki intenzivnosti. Kljub temu ter podatki o prehrambenih in G/Š pa se je s starostjo nižal čas, navadah so bili pridobljeni na začetku, ki ga otroci iz IS preživijo v 6 let kasneje in na koncu intervencije. srednji in visoki intenzivnosti. Predstavljeni so podatki le tistih otrok, Med 10-letno intervencijo ni ki so imeli vključene vse tri meritve. Na pomembnih razlik med IS in podvzorcu otrok so spremljali kakšen KS otrok pri energijskem in je njihov vnos hrane. Podatke o G/ hranilnem vnosu. ŠA so pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so prvič odgovarjali starši, v naslednjih dveh raziskavah pa otroci. S pomočjo asistenta so zabeležili vse srednje do visoko intenzivne G/ŠA, ki so presegale 4 MET-e in so trajale dlje kot 30 min. Srčno-dihalne sposobnosti so bile ocenjene s pomočjo teka vzdržljivosti na 20 min.
409 OVERVIEW OF PHYSICAL ACTIVITY INTERVENTIONS IN CHILDREN Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ
Študija Država; N; starost Opis intervencije Rezultat intervencije James idr. Anglija Cilj preventivnega programa za Ugotovili so, da se je v KS, kljub (2007) N=644 preprečevanja debelosti v šolah intervenciji, povečal odstotek starost=7-11 let (Christchurch) je zmanjšati vnos otrok s prekomerno telesno gaziranih pijač v enem šolskem letu ter maso, v IS pa se je zmanjšal. tako zmanjšati odstotek debelih otrok. Nobene razlike pa niso opazili v povprečnem ITM. Po 3-letih so ponovno spremljali telesno maso in ugotovili, da med skupinama ni več razlik, ki so bile opazne po 1. letu intervencije. Telesna masa se je povečala v obeh skupinah otrok. Sallis idr. ZDA Dve skupini merjencev. V prvi skupini Rezultati prve skupine (2003) N=1109 merjencev so merili z merilniki pospeška merjencev kažejo, da se dečkom starost: 6 do 8 razreda OŠ G/ŠA med urami ŠV, drugi pa pred obeh skupin približno enako in po šoli ter med šolskim kosilom. poveča G/ŠA, medtem ko Intervencija ja trajala več kot 2 leti, dekletom pa le tistim, ki so bile sestavljena iz več podintervencij. S prvo vključene v IS. Rezultati druge podintervencijo so želeli dvigniti količino skupine kažejo, da intervencija G/ŠA med vsakodnevnimi urami pomembno vplivala na G/ŠA ŠV, z drugo pa povečati G/ŠA med celotnega vzorca, vendar le prostim časom v šoli (pred poukom, po dečkov. Intervencija pa ni bila kosilu, po pouku). Kot tretja pa je bila učinkovita pri zmanjšanju vnosa prehranska intervencija, katere namen maščob v šoli. je bil zagotovitev hrane v šoli z nizko vsebnostjo maščob. Gortmaker ZDA V 2-letno raziskavo je bilo vključenih Intervencija je bila uspešna pri idr. (1999) N=1295 5 intervencijskih šol in 5 kontrolnih. zmanjšanju gledanja TV; pri povprečna starost =11,7 let Intervencija Planet Zdravja je bila dekletih pa tudi pri povečanju
NIS(dečki)=331 s pomočjo učiteljev vključena v 4 vnosa zelenjave in sadja ter povprečna starostIS=11,8 let predmete in ŠV. Intervencija je bila zmanjšanju vnosa maščob. NKS(dečki)=337 osredotočena na zmanjšanje gledanja povprečna starostKS=11,8 let TV, zmanjšanje vnosa hrane z visoko NIS(deklice)=310 vsebnostjo maščob, povečati vnos povprečna starostIS=11,6 let zelenjave in sadja ter zmerno in visoko NKS=317 G/ŠA. povprečna starostKS=11,6 let
Christo- Grčija IS je bila vključena v 1-letno IS je imela pozitivnejši odnos doulus idr. N=78 (54% dečkov) intervencijo, 2-krat na teden po do G/ŠA in je bila aktivnejša, (2006) povprečna starost=11,2 let 45 minut so imeli dodatno uro ŠV. v primerjavi s KS. Poleg
NIS=29 Osredotočili so se na skupinske tega so otroci IS deležni več aktivnosti in imeli 3 minutni pogovor organizirane vadbe ter večji o G/ŠA in zdravju. Predavanja o G/ delež otrok dosega priporočila ŠA in zdravju so umestili k drugim 60 minutne srednje in visoke predmetom. Učitelji ŠV in razredni intenzivnosti G/ŠA, v primerjavi s učitelji so se pred pričetkom raziskave otroci KS. vključili v izobraževalni program. Otroci so skupaj s starši reševali domače naloge. Starši so prejeli učno gradivo in obvestila za spodbujanje otrok k vsakodnevni G/ŠA. KS je bila vključena k 2-krat 45 minut tedensko k ŠV. IS-intervencijska skupina, KS-kontrolna skupina, G/ŠA-gibalna/športna aktivnost, ITM-indeks telesne mase
Intervencije na osnovi gibalne/športne aktivnosti so ugotovili, da 2-letna intervencija, ki so jo izvajali med urami športne vzgoje in med odmori poveča količino Otroci se lahko v času šolskega pouka vključijo v gibalne aktivnosti dečkom, medtem ko le tistim deklicam, pestro ponudbo gibalne/športne aktivnosti. Slednja ki so bile vključene v intervencijo med urami športne je lahko organizirane ali proste narave. Intervencijske vzgoje. Brown in Summerbell (2009) pa navajata nekoliko študije, ki so osredotočene izključno na šolski odmor so drugačne ugotovitve, saj menita, da so intervencijski pokazale, da se lahko na račun aktivnega odmora poveča programi, ki vključujejo gibalno/športno aktivnost dnevna celokupna količina in intenzivnost gibalne/športne uspešnejši pri deklicah in pri mlajših otrocih. aktivnosti (Sallis idr., 2003; Lopes, Lopes in Pereira, 2006; Menimo, da je promocija gibanja v šoli odlična metoda Verstraete, Cardon, Clercq in De Bourdeaudhuij, 2006). za povečanje in spodbujanje gibalne/športne aktivnosti Podobne rezultate navaja Sallis s sodelavci (2003), saj otrok. Zato bi moral biti cilj vsake šole načrtno izvajanje
410 OVERVIEW OF PHYSICAL ACTIVITY INTERVENTIONS IN CHILDREN Tadeja VOLMUT, Rado PIŠOT, Boštjan ŠIMUNIČ novih, atraktivnih gibalnih aktivnosti (npr. med šolskimi Health and Clinical Excellence. Obesity reviews, 10(1), 110-41. odmori), ki otrokom predstavljajo razvedrilo, oddih in Christodoulos, A. D., Flouris, A. D. in Tokmakidis, S. P. (2006). sprostitev. Prav tako jim predstavljajo večjo motivacijo za Obesity and physical fitness of pre-adolescent children udejstvovanje v gibalni/športni aktivnosti izven šole in tako during the academic year and the summer period: effects of pripomore k izboljšanju gibalnih sposobnosti, spretnosti organized physical activity. Journal of Child Health Care, 10(3), 199–212. ter gibalne učinkovitosti otrok. Gortmaker, S. L., Peterson, K., Wiecha, J., Sobol, A. M., Dixit, S., Fox, M. K. idr. (1999). Reducing obesity via a school-based interdisciplinary intervention among youth: Planet Health. Intervencije na osnovi prehrane Archives of Pediatrics & Adolescent Medicine, 153, 409–418. James, J., Thomas, P. in Kerr, D. (2007). Preventing childhood Raziskave, ki vključujejo samo vzgojno-izobraževalni obesity: 2-year follow-up results from the Christchurch obesity proces o zdravem načinu prehranjevanja lahko pomagajo prevention programme in schools (CHOPPS). BMJ, 335, 762. pri ohranjanju normalne telesne mase, vendar so rezultati Lopes, L., Lopes, V. in Pereira, B. (2006). Atividade Física no takih študij kratkoročni (Brown in Summerbell, 2009). Recreio Ecolar: Estudo de Intervenção em Crianças dos Seis aos 12 Anos. Revista Brasileira de Educação Física e Esporte, Študija Maniosa in sodelavcev (2006) to ugotovitev 20(4), 271-280. dokazuje s svojo 10-letno študijo o zdravem načinu Malina, R. (1996). Tracking of physical activity and fitness across prehranjevanja, saj pri zadnjih meritvah niso opazili the lifespan, Research Quarterly for Exercise and Sport, 67, pozitivnega vpliva na pravilen energetski in hranilni vnos 48-57. hrane. Manios, Y. in Kafatos, A. (2006). Health and nutrition education in primary schools in Crete: 10 years' follou-up of serum lipids, physical activity and macronutrient intake. British Journal of Intervencije na osnovi gibalne/športne aktivnosti Nutrition, 95, 568-575. Roberts, C., Tynjala, J. in Komkov, A. (2004). Physical activity. in prehrane V C. Currie, C. Roberts, A. Morgan. idr..(ur.), Young people’s health in context. Health Behaviour in School-aged Children Intervencijske študije, ki združujejo gibalno/športno (HBSC) study. International report from 2001/2002 survey (str. aktivnost in izobraževanje o zdravi prehrani, lahko 90-7). Copenhagen: World Health Organization. zaključimo, da pozitivno vplivata na aktivnost otrok Sallis, J. F., McKenzie, T. L., Conway, T. L., Elder, J. P., (Gortmaker idr., 1999; Christodoulus idr., 2006), predvsem Prochaska, J. J., Brown, M., idr. (2003). Environmental dečkov (Sallis idr., 2003) ter na manjši porast prekomerne Interventions for Eating and Physical Activity. American telesne mase (Brown in Summerbell, 2009). Christodoulus Journal of Preventive Medicine, 24(3), 209-217. s sodelavci (2006) pa dodaja, da se otroci, ki so vključeni v Strong, W. B., Malina, R. M., Blimke, C. J., Daniels, S. R., intervencijski program, pogosteje priključujejo organizirani Dishman, R. K., Gutin, B. idr. (2005). Evidence based physical activity for school-age youth. Journal of Pediatrics, 146(6), vadbi ter v večjem deležu dosegajo priporočila 60 minutne 732-737. srednje in visoke intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti. Šimunič B, Volmut T, Pišot R. (2010). Z merilnikom pospeška Ugotovitve na splošno kažejo, da intervencijski programi, izmerjena gibalna/športna aktivnost slovenskih otrok med 5. in ki vključujejo zdrav način prehranjevanja, gibalno/športno 8. letom starosti. Otrok v gibanju 2010. aktivnost in vzgojno-izobraževalni proces, otrokom lažje Taylor, A. H. (2000). Physical activity, anxiety, and stress. In: pomagajo preprečiti prekomerno telesno maso ter so Biddle, S. J. H., Fox, K. R., Boutcher, S. H., (ed). Physical rezultati dolgoročnejši (Brown in Summerbell, 2009) activity and psychological well-being. London: Routledge, str.: 10-46. Verschuur, R. in Kemper, H. C. G. (1985). The pattern of daily physical activity. Medicine in Sport Sciences, 20, 169-186. Zaključek Verstraete, S. J. M., Cardon, G. M., De Clercq, D. L. R. in De Bourdeaudhuij, I. M. M. (2006). Increasing children's physical Izsledki študij pomenijo pomemben prispevek, saj le s activity levels during recess periods in elementary schools: poznavanjem rezultatov intervencij, bomo lahko načrtovali the effects of providing game equipment. European Journal of izboljšave v smeri spodbujanja gibalne/športne aktivnosti Public Health, 16(4), 415-419. pri tistih skupinah otrok, kjer je primanjkuje ter tako upočasnili porast prekomerne telesne mase. Kljub temu pa je potrebno, pri izvajanju intervencij, upoštevati dejstvo, da morajo biti oblikovane za različne starostne skupine otrok, zanimive tako za dečke kot za deklice, trajajo naj daljše časovno obdobje in so večdimenzionalne. Le tako bomo lahko dosegli pozitivne vplive intervencijskih programov na zdravje otrok.
Literatura
Amaro, S., Viggiano, A., Di Costanzo, A., Madeo, I., Viggiano, A., Baccari, M. E. idr. (2006). Kaledo, a new educational board- game, gives nutritional rudiments and encourages healthy eating in children: a pilot cluster randomized trial. European Journal of Pediatrics, 165(9), 630–635. Biddle, S. J. H., Gorely, T. in Stensel, D. J. (2004) Health- enhancing physical activity and sedentary behaviour in children and adolescents. Journal of Sport Science, 22, 679–701. Brown, T. in Summerbell, C. (2008). Systematic review of school- based interventions that focus on changing dietary intake and physical activity levels to prevent childhood obesity: an update to the obesity guidance produced by the National Institute for
411 GIBALNI RAZVOJ OTROKA Z VIDIKA SODOBNE DRUŽBE IN USTREZNA INFRASTRUKTURA Nataša VREČEK
GIBALNI RAZVOJ OTROKA Z VIDIKA SODOBNE DRUŽBE IN USTREZNA INFRASTRUKTURA MOTOR DEVELOPMENT IN TERMS OF MODERN SOCIETY AND AN ADEQUATE INFRASTRUCTURE
Nataša VREČEK OŠ F. S. Finžgarja Lesce F. S. Finžgarja Lesce Primary School, Subsidiary school Begunje
POVZETEK času postaja igra otrok vedno bolj statična. Statična igra vodi v dolgočasje otrok in dolgoročno v bolezni Sodobna družba skozi življenjski slog in današnjega časa. Starši, vzgojitelji in učitelji moramo obremenjenost staršev ne omogoča ustreznega naravnega prav zato otroke vedno bolj spodbujati h gibanju. Glede gibalnega razvoja otrok. Prostočasne dejavnosti staršev na to, da sta potreba po gibanju in igra otrokovi osnovni in otrok so zaradi časovne obremenjenosti staršev potrebi, moramo otroku ponuditi aktivno in s tem zdravo vedno bolj omejene, otroci v šoli preživljajo vse daljši preživljanje prostega časa. Ena izmed takih možnosti čas. Mnogi starši premalo spodbujajo naravno gibanje je tudi igra na igrišču. Igrišča morajo zagotavljati varno, otrok, kar posledično pomeni slabšo motoriko, manj sproščeno in zanimivo igro, ki je primerna starosti in razvite gibalne spretnosti, prekomerno telesno težo, psihofizičnim lastnostim otrok. Spoznavanje resničnega slabše razvita lokomotorni in kardiovaskularni sistem, in stvarnega sveta, nasproti virtualnemu svetu, zavedanje pomanjkanje gibalnih informacij … Prav tako se pojavlja lastnega telesa in gibalno fizikalnih značilnosti in problem aktivnega preživljanja prostega časa na prostem. zakonitosti. Šola mora za to zagotoviti ustrezne objekte, kjer bodo otroci lahko v največji meri razvijali motorične spretnosti, igro, preko gibanja navezovali socialne stike, krepili telo, 2. Celotnost otrokovega razvoja predvsem pa spoznavali različne pojavne oblike gibanj na prostem. Gibanje ni le osnovna otrokova potreba, ampak tudi Cilji pri gibanju: vzpodbujanje gibanja, pridobivanje razvojna funkcija. Preko gibanja otrok spoznava svet, ga gibalnih informacij, aktivno preživljanje prostega časa, preizkuša, odkriva in si oblikuje pozitivno samopodobo. sprostitev in razvedrilo otrok. Otrok svet sprejema s čutili, s telesom, z gibanjem Ključne besede: športna dejavnost, gibalni razvoj, vzpostavlja stik z okolico. Gibalna dejavnosti je predvsem pomen gibanja, igrišča, ustrezna opremljenost igrišč, v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju ključnega varnost igrišč. pomena za otrokov gibalni in funkcionalni razvoj. Poleg tega pa gibanje vpliva na otrokove spoznavne, gibalne, čustvene in socialne sposobnosti in lastnosti. Če SUMMARY otrokova potreba po gibanju ni zadovoljena, se le to kaže kot nemirnost otroka, nesprejemljivo, celo agresivno Modern society through lifestyle and burden on vedenje otroka. Vsekakor pomanjkanje neposrednih parents doesn't allow an appropriate natural motor telesno-čutnih izkušenj in možnosti za prilagajanje telesa development of children. Freetime activities of parents vodita v omejevanje otrokovega razvoja. Otrokove and their children are due to loading time of the parents gibalne in zaznavne motnje bodo premajhne, da bi jih increasingly limited, the children are spending more and zaznali kot bolezenske, hkrati pa prevelike, da bi lahko more time at school. Many parents are not encouraging vzdržal storilnostne zahteve šole (Kiphard, 1997). Z the natural movement of their children enough which različnimi gibalnimi dejavnostmi tako otrok ohranja in consequently means their worse kinesiology, less krepi zdravje, razvija svojo igro, razvija samopodobo in developed motor skills, overweight, less developed samospoštovanje. locomotion and cardiovascular system, lack of physical Povečuje bazo gibalnih informacij, na katerih se information, etc. Due to these facts a leisure activities kasneje gradi uspešnost v posameznih športnih panogah. problem occurs as well. Therefore, schools must provide adequate facilities which largely allow children to develop their motor skills, a game, get in social interactions with 3. Igrišče – pomemben dejavnik v otrokovem their peers, strengthen their bodies and most of all learn razvoju about various forms and movements outdoors. Objectives of the movement: encouraging movement, Eden izmed pomembnih dejavnikov za kakovostno acquisition of motor information, leisure activities, izvajanje gibalne dejavnosti je nedvomno tudi ustrezen relaxation and entertainment of children. prostor ter ustrezno izbrani športni pripomočki in igrala. Key words: sporting activity, motor development, Igrala ne smejo biti odvisna od mode, ampak morajo biti the importance of movement, playgrounds, appropriate oblikovana glede na otrokove sposobnosti, značilnosti in playground equipment, playground safety posebnosti. Pri opremi morajo sodelovati strokovnjaki, ki preučujejo otrokov gibalni razvoj in njegove gibalne potrebe. Strokovnjaki različnih področij pedagogi, športni 1. Uvod pedagogi, strojniki … Mnoga igrala so skonstruirana tako, da otroci Igra je otrokova primarna potreba. V sodobnem, med seboj sodelujejo in skupaj poskušajo doseči vedno bolj motoriziranem in tehnološko zaznamovanem cilj. V različnih igrah otrok spoznava smisel in pomen
412 MOTOR DEVELOPMENT IN TERMS OF MODERN SOCIETY AND AN ADEQUATE INFRASTRUCTURE Nataša VREČEK upoštevanja pravil ter spoštovanja in upoštevanja otrokom omogočijo celosten razvoj. Prav tako ni zakonske različnosti. opredelitve o delovanju inšpekcije z vidika varnosti Da bi otroku zagotovili razvojne možnosti, potrebuje otroških igral. V zakonodajnih virih velja evropski standard takšno okolje, ki mu nudi pridobivanje izkušenj na za otroška igrala. Tako zakon o vrtcih in osnovnih šolah in ravni samostojnega delovanja. Otroci iščejo nevarne zakon o ureditvi javnih površin, bi morali biti podlaga za situacije, iščejo tveganje, zato potrebujejo prostor sodobno zasnovo otroškega igrišča (Bučar, Pajek, Čuk, za samoodgovorno ravnanje. Igrišče je prostor, ki je Videmšek in Hosta). namenjen otrokom in njihovim potrebam in željam, kjer se ti počutijo varno, sproščeno in svobodno. Otrok vsakodnevno potrebuje osnovne oblike gibanja kot so tek, 6. Igrišča za otroke od 6. do 12. leta plazenje, lazenje, plezanje, skakanje, guganje, zviranje … Gibalne dejavnosti na različnih igralih omogočajo otroku, Otroci v omenjenem starostnem obdobju so da se začne zavedati lastnega telesa, izboljša nadzor prikrajšani za igrišča, ker večina igrišč ni namenjena gibanja in razvija gibalno učinkovitost v celoti. Preozka njihovim potrebam. Igrišča, namenjena otrokom od 6. omejenost pri izbiri in premajhna pogostost gibalnih do 12. leta, naj bi bila razgibana, sestavljena iz umetnih dejavnosti imajo lahko neželene učinke v naslednjih in naravnih igral v različnih višinah, ki bi omogočala obdobjih gibalnega razvoja (Videmšek, Visinski, 2001). plezanje, spuščanje … Igrišča morajo biti, ob upoštevanju Sodobno opremljeno otroško igrišče mora biti urejeno, standardov, kvalitetna in primerno opremljena s športnimi varno, zanimivo, primerno otrokovim sposobnostim, pripomočki in igrali, grajena za večletno uporabo, znanju in posebnostim. Igrišče mora biti strokovno zagotoviti morajo varnost uporabe in imeti morajo načrtovano, tako z vidika varnosti kot tudi uporabnosti prilagojeno opremo in dostop za otroke s posebnimi in udobnosti. Prilagojeno naj bo različnim potrebam, potrebami. Elementi igrišča: peskovnik, sedeži in klopi, interesom in sposobnostim otrok, le tako bo optimalno izpust vode za pitje, utrjena površina, večja travnata prispevalo k njihovemu razvoju in zdravju. površina, grmovje, drevesa, klančine, mehko doskočišče, površine za igro z žogo, sanitarije. Priporočljivi elementi: gugalnice, vrtiljaki, gugalni 4. Vloga in pomen otroškega igrišča mostovi, plezalne mreže, ravnotežni tramovi, ostala dinamična oprema. Današnji čas je zelo bogat za otroke, ki v zgodovini Način in urejanje igrišča je odvisno od vrste igrišča, še nikdar niso imeli toliko priložnosti za igranje, urejenih vsem pa je skupno, da morajo biti ograjena in varovana. ustanov, ki skrbijo za preživljanje prostega časa, hkrati pa otroci še nikoli niso bili tako revni z možnostmi, da bi svet obvladali s svojimi čutili in telesom. Gibanje 7. Sklep povezuje otrokov notranji svet z zunanjim, z gibanjem otrok vzpostavlja stik z okolico. Že v zgodnjem obdobju Igra in gibanje sta otrokovi primarni potrebi. Otrok je vzgojno-izobraževalni proces usmerjen v učenje, prav preko gibanja lastnega telesa zazna svoje telo, okolico, tako tudi na področju športa. Otrok je prehitro potisnjen prostor, čas. Preko igre otrok odrašča, se razvija, krepi v tehniko in storilnost. Klubi in društva si prizadevajo, zdravje, razvija samopodobo in samospoštovanje. Gibalni da bi otroke čim bolj zgodaj vključili v svoje vrste in si razvoj je najhitrejši in najpomembnejši v rani mladosti. s tem zagotovili podmladek. Prav športna igrišča pa so Sposobnosti in lastnosti, ki jih otroci v tem obdobju »kovačnica« bodočih športnikov. pridobijo in osvojijo, se kasneje zelo težko razvijejo ali pa Igrišča zgrajena v preteklosti so propadla zaradi se sploh ne razvijejo. Izzivi, ki jih otroci najdejo v igri na dotrajanosti materialov, igrala so neustrezna in slabo igrišču vzpodbujajo: vzdrževana, pogosto so cilj vandalizma, koristijo se za • fizični razvoj večerna druženja mladine, na igriščih se prosto gibljejo • čustveni razvoj psi in mačke, nimajo urejenih komunalnih zahtev … • intelektualni razvoj Dotrajana igrišča so revna in nedomiselna, konstrukcije • socialni razvoj grajene iz železa so nevarne, v zimskem času hladne, Danes otroci v večini nimajo dovolj priložnosti za igro v poleti vroče, gugalnice se odstranjujejo (nevarnost) ali pa naravnem okolju, zato jim je nujno omogočiti zdrav razvoj so polomljene, čeprav otroci nujno potrebujejo guganje, in način rekreacije preživljanja prostega časa. Ta temelj zaradi prijetnega občutka ob vzburjanju vestibularnega naj bo kakovostno zgrajen, saj pomembno vpliva na sistema. Propadajoča igrišča kažejo na bedo materialnega otrokov razvoj, na kasnejše vključevanje v različne športne propada in obstoječe stanje kliče k ukrepanju in s tem zvrsti in tudi na to, da postane gibanje oziroma šport zagotavljanju širših interesov življenja v skupnosti. človeku ena pomembnejših sestavin kakovosti življenja v Ponovna vzpostavitev in s tem oživitev propadajočih vseh starostnih obdobjih (Čuk, Bučar, Hosta, Videmšek in igrišč, bo v prvi vrsti zadovoljila potrebe po igri otrok, Bricelj, 2007). sekundarno pa bo imela skupnost od tega še mnoge koristi, ki jih vseh niti ne moremo predvideti. Literatura
5. Zakonodaja na področju otroški igrišč Bučar M., Pajek, M., Čuk, I., Videmšek, M., Hosta, M. (2007). Otroška igrišča z vidika zakonodaje. Šport, 55(1), 11-16. Zakonodaja, ki naj bi urejala javna otroška igrišča, Čuk, I., Bučar, M., Hosta, M., Videmšek, M., Bricelj, A. (2007). je slaba oziroma je skorajda ni, kar se pozna tudi na Otroško igrišče v Sloveniji. Šport, 55 (1), 6-10. Čuk, I., Bučar, M., Hosta, M., Videmšek, M. (2007). Pomen njihovem stanju. Med javna otroška igrišča štejemo otroškega igrišča za otrokov razvoj. Šport, 55(1), 3-5. igrišča, ki so v lasti vrtcev in šol, ter igrišča, ki so v lasti Kremžar, B. (1997). Otroško igrišče. Šport, 45(1), 36-38. občin oziroma v upravljanju lokalnih skupnostih. Najbolj Videmšek, M. in Visinski M(2001). Športne dejavnosti predšolskih vzdrževana so igrišča vrtcev, ki pa so v popoldanskem otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. času zaprta. Zasnova igrišč je zastarela, daleč od sodobno zasnovanega igrišča z različnimi tipi igral, ki
413 VARNOST PRI UČENJU PLAVANJA IN DEJAVNOSTIH V VODI MLADIH S POSEBNIMI POTREBAMI Rajko VUTE
VARNOST PRI UČENJU PLAVANJA IN DEJAVNOSTIH V VODI MLADIH S POSEBNIMI POTREBAMI SAFETY AND WATER ACTIVITIES FOR YOUTH WITH SPECIAL NEEDS
Rajko VUTE Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta
Izvleček šolskem delu. Učenje plavanja in varnost v vodi je pri tem še posebej izpostavljena. Plavanje razvija in ohranja Vsaka dejavnost v vodi je potencialno nevarna. sposobnost gibanja ter z njo povezano samostojnost, ki Upoštevanje varnostnih pravil velja tako za plavalce kot je ključnega pomena. Ohraniti telo pri močeh in prožno, njihove vaditelje. Ne glede na način učenja plavanja ali vzdrževati srčno žilno in dihalno sposobnost na optimalni dela v vodi smo zavezani upoštevati določene splošne ravni so pomembni za telesno pripravljenost vsakogar, ne napotke. V prispevku smo pregledali in analizirali glede na posameznikove telesne in duševne sposobnosti. varnostna navodila dveh, na področju učenja plavanja (Shaw, D'Angour, 1997). Plavanje lahko izpolni naša pomembnih organizacij, Association of Swimming pričakovanja, če so vodje primerno usposobljeni in Therapy iz Velike Britanije in Young Men's Christian motivirani za tovrstno vadbo, kjer je vidik varnosti, kot Associations – Swimming department iz Združenih Držav pri vsakem delu v vodi, ključnega pomena. Zakonodaja, Amerike. Posebno pozornost smo namenili otrokom in ki usmerja otroke z raznolikimi zmožnostmi v redne šole, mladostnikom s posebnimi potrebami in opozorila, za predstavlja za učitelje nov izziv, ki pa zahteva poznavanje katera je dobro, če so z njimi seznanjeni vodje plavalnih otrok, njihove posebnosti in dejanske zmožnosti. Pri tem programov. pozornosti, namenjeni varnosti v vodi, ni nikoli preveč. Ključne besede: posebne potrebe, otroci in mladi, Pri plavanju otrok velja spodbujati veselje in zadovoljstvo plavanje, varnost v vodi in omogočiti, da sprejmejo vodo kot svojega zaveznika.
Abstract PREDMET IN PROBLEM All swimming activities are potentially dangerous. It is very important that safety rules are strictly enforced Zagotovitev varnosti pri učenju plavanja je temeljna for both swimmers and instructors. There are some zahteva, ne glede na koncept učenja in udeležence. V general safety guidelines which apply for all water programe plavalnega opismenjevanja so v veliki večini activities, regardless of the teaching concept. The safety vključeni predvsem otroci, ki jim je učenje te veščine instructions of two relevant organisations, Association tudi določeno v šolskih delovnih načrtih. Ko govorimo o of Swimming Therapy (AST) and Young Men’s Christian otrocih s posebnimi potrebami, velja možnost in pravica Associations - Swimming department (YSWIM), were naučiti se plavati tudi zanje. Vidik varnosti v vodi je za examined. Special attention was given to children and osebe s posebnimi potrebami kompleksnejši, ker je youth with special needs and the precautions which the potrebno upoštevati tudi vidike posameznih obolenj activity leaders need to be aware of. in prizadetosti. Voda je okolje, ki ne dopušča napak. Key words: special needs, children and youth, V prispevku predstavljamo pozornost, ki jo namenjata swimming, safety varnosti pri učenju plavanja dve pomembni in vplivni organizaciji, Association of Swimming Therapy (AST) s koreninami v Angliji in Young Men's Christian Associations UVOD (YMCA) iz Združenih Držav Amerike. Prva organizacija uveljavlja Halliwickov koncept učenja plavanja, namenjen Danes je vse več otrok z različnimi vrstami težav še posebej osebam s posebnimi potrebami, medtem na gibalnem, senzornem in intelektualnem področju, ki ko druga uveljavlja med številnimi drugimi dejavnostmi so usmerjerni v vrtce in šole, ki za to delo niso posebej tudi zelo pester plavalni program. Za vpogled v skrb za specializirani in predstavljajo izziv za te otroke same, varnost pri učenju plavanja pri omenjenih organizacijah njihove starše, sošolce in učitelje. To velja še posebej smo se odločili, ker predstavlja Halliwickov koncept takrat, ko se ti otroci skupaj s svojimi vaditelji srečajo učenja plavanja osnovo za plavalno opismenjevanje oseb v vodi, pri učenju plavanja. S poznavanjem osnovnih s posebnimi potrebami pri nas, medtem ko je ameriški zahtev tovrstnega dela se lahko izognemo mnogim poudarek varnosti v vodi že tradicionalno zelo dodelan in nevšečnostim in težavam, katerih posledice so lahko strog. nepredvidljive in tudi usodne. Vrednost znanja plavanja v smislu samostojnega gibanja pri omenjeni populaciji v mnogočem presega naravo telesne vadbe in obvladovanja CILJ tehničnih elementov v vodi. Skrb za varnost pri učenju plavanja naj bo stalnica našega dela v vodi, še posebej –– Podati pregled navodil, ki se nanašajo na varnost pri pa pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami. S učenju plavanja in dejavnostih v vodi in so navedena poudarjenim procesom integracije je opazno, da se v v uradnih publukacijah organizacij Association of športno vzgojo v rednih šolah vključuje vse več otrok, ki Swimming Therapy (AST) in Young Men's Christian imajo zaradi različnih vzrokov nekatere telesne oziroma Associations (YMCA) z namenom ozaveščanja na druge za življenje pomembne sposobnosti zmanjšane možne nevarnosti pri učenju plavanja in dejavnostih v v tolikšni meri, da potrebujejo poseben pristop pri vodi za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami.
414 SAFETY AND WATER ACTIVITIES FOR YOUTH WITH SPECIAL NEEDS Rajko VUTE
PREGLED VARNOSTNIH NAVODIL ljudi. Ob varnostnih vidikih ne kaže prezreti žvečenja ORGANIZACIJ AST IN YMCA žvečilnih gumic, za katere mora vodja že pred vstopom v bazen preveriti, da ne ostanejo v ustih naših plavalcev V Halliwickovem konceptu učenja plavanja ali pomočnikov. Ker smo že ugotovili, da so dejavnosti (Association of Swimming Therapy, 1994, International v vodi in ob njej potencialno nevarne, AST svoje člane Halliwick Association, 2002), v osnovi zasnovanem za tudi opozarja na potrebo po ustreznem zavarovanju vseh pomoč osebam s posebnimi potrebami, je naglašena udeležencev plavalnih dejavnosti. potreba po osnovnem poznavanju narave posameznih Kot smo že omenili, se v Ameriki YMCA (YSWIM, vrst in stopenj gibalnih, senzornih, intelektualnih in 1999) ponaša z bogato tradicijo plavalnih dejavnosti drugih vrst prizadetosti. S poznavanjem je mogoče za vse starostne kategorije, od dejavnosti za starše z zmanjšati potencialne probleme pri osebah s cerebralno dojenčki, predšolske otroke, mlade, odrasle, do starejših. paralizo, amputacijo, avtizmom, mišično distrofijo, V prenovljenih programih plavanja za mlade in odrasle, ki multiplo sklerozo, poškodbo hrbtenjače, itd. Raznolikost je tudi predmet našega zanimanja, oblikovanih leta 1999, posameznikov s posebnimi potrebami v vadbeni skupini je poudarjeno pet komponent, ki se nanašajo na osebno zahteva od vaditelja, da je pozoren na probleme, ki varnost, osebnostno rast, razvijanje plavalnih slogov, igre se lahko nanašajo na strah pred padcem, težave pri v vodi in šport ter reševanje iz vode. Glede na zahtevnost sprejemanju in razumevanju navodil, asimetričnost telesa, je oblikovano sedem skupin, kjer prva vključuje najmanj težave pri premikanju, težave s kontrolo gibov telesa, izkušene, v sedmi pa se zberejo najboljši plavalci. Varnosti slabo cirkulacijo, zmanjšanim dihalnim sposobnostim, v vodi v ožjem in širšem pomenu sta namenjeni kar dve občutljivim kostem, inkontinenco ali epilepsijo. od petih temeljnih področij, ki jih predstavlja plavalni Association of Swimming Therapy v svojih učnih gradivih projekt YMCA. Na prvi, začetniški stopnji se osebna za izobraževanje inštruktorjev daje velik poudarek varnosti varnost oblikuje s pomočjo splošnih pravil, ki veljajo na v vodi. Zaradi že omenjene specifičnosti populacije je plavališču, posebej pa smo pozorni na to, da: začetnik individualen pristop pri učenju plavanja del filozofije, na ni nikoli sam, vedno mora prisoten nekdo od plavalcev, kateri temelji Halliwickov koncept poučevanja neplavalcev. reševalcev ali staršev; ni tekanja ob robu bazena; učenci Vsako delo v vodi je potencialno nevarno. Zato je treba na bazen ne prinašajo hrane, pijače in ne žvečijo žvečilnih pravila, splošna in specifična, ki se nanašajo na delo gumijev; gredo otroci pred vstopom v bazen na stranišče. v vodi, dosledno upoštevati. Upoštevanje varnostnih Začetniki, opremljeni s plavalnim jopičem, se seznanijo, navodil v sklopu plavalnih dejavnosti se nanaša na ljudi, kako se spleza v reševalni gumenjak, opozorjeni so tudi ki vodijo dejavnost in njihove varovance, objekte, dostope na nevarnosti, ki jih povzroča izpostavljanje močnemu v bazene in na plavališča, garderobe, sam bazen oziroma soncu. Začetniki morajo obvladati tudi klic na pomoč. Da plavališče, globino vode, uporabo plavalnih pripomočkov, bi zagotovili varnost začetnikov v vodi, morajo inštruktorji nošenje ur in nakita, žvečenje žvečilnih gumijev, pa dosledno upoštevati, da imajo vse varovance ves čas tudi zavarovanja plavalcev in vaditeljev. Na varnost v pred očmi; da nikoli, niti za trenutek, ne pustijo skupine bazenu oziroma plavališču imajo odločujoč vpliv izvajalci same in nenadzorovane; da upoštevajo morebitne programa, to so usposobljeni voditelji in njihovi pomočniki. omejitve posameznikov; da preverijo, če je plavališče po Na prizorišču izvajanja plavalne dejavnosti mora, po zaključku vadbe izpraznjeno; da poznajo mesta, kjer se določilih AST, biti prisoten kvalificiran reševalec iz vode. nahajajo reševalni pripomočki in kje je reševalna pot; da Če je skupina večja ali če so med njimi taki, za katere preverijo, če so napisi o pravilih vedenja na plavališču ocenimo, da so nepredvidljivi, določimo še opazovalce, na vidnih mestih; da poskrbijo za evidenco prisotnih; da ki imajo svoja mesta ob plavališču. Vodja skupine mora se povežejo z dežurnim reševalcem. Velja poudariti, da biti seznanjen s posebnosti vsakega udeleženca v učenci na začetni stopnji pri učenju plavanja, v veliki meri svoji plavalni skupini, imeti na dosegu tudi pomembne uporabljajo različne pripomočke, kot so plavalni pasovi, telefonske številke in dosledno zabeležiti vse dogodke, plavalni jopiči, plastične cevke – črvi in plavalne deske. ki bi lahko vplivali na nadaljnji potek učenja. Prav tako V vseh nadaljnjih stopnjah so v skupinah že plavalci in mora vedeti, na katerem mestu v bazenu se nahaja temu primerno so postavljene tudi varnostne in reševalne komplet za prvo pomoč. Vsi udeleženci pa morajo biti zahteve. Osebna varnost se v bistvenih prvinah nanaša na seznanjeni z veljavnimi pravili vedenja, ki jih predpisuje obvladovanje plavalne tehnike, predvidene za posamezno upravljalec na izbranem plavališču. Tudi urejeni dostopi stopnjo plavalnega programa, in vključuje plavanje na za uporabnike invalidskih vozičkov, jasno označeni izhodi, mestu, plavanje s spremembami smeri, skok v globoko ki omogočajo hiter izstop, v nujnih primerih pomembno vodo, plavanje pod vodo, plavanje z oblačilom, plavanje vplivajo na varnost udeležencev plavalnega programa. v turbulenci, plezanje v reševalni čoln in obvladovanje Ob samem bazenu preži še ena past, posebej za tiste, ki samoreševalnega načina plavanja v primeru krča v vodi. imajo težave z ravnotežjem ali uporabljajo opornice, to so Pri reševalnih prvinah je v programu poznavanje uporabe mokra oziroma spolzka tla. Vaditeljeva jasna opozorila na reševalnih pripomočkov na plavališču, prva pomoč z nevarnost in izogib vsakemu tekanju ali lovljenju ob robu dihanjem, poznavanje možnih zapletov v pretopli in bazena pomagajo preprečiti resne poškodbe, ki lahko prehladni vodi, ter težave povezane s hiperventilacijo, nastanejo ob padcih. Če ima plavališče tudi globlji del, je tudi znati plavati s težkim predmetom in poznati to praviloma označeno, vodja pa je to dolžan upoštevati in samoreševalno in reševalno plavanje. paziti, da se skupina drži v globini, ki omogoča, da v njej vodja in pomočniki lahko stojijo, kar je tudi sicer pravilo pri učenju plavanja po Halliwickovem konceptu. Kakor ZAKLJUČEK velja tudi pravilo, da pri učenju plavanja ne uporabljamo pripomočkov kot so rokavčki, obroči, plavalne žoge itd., Poudariti velja, da plavanje, ne glede na način učenja varnost pa se izkazuje v tem, da vsak lahko oceni in določi ali izvajalca programa, ohranja izjemno pomembno mesto svoje sposobnosti v vodi. To je seveda mogoče, ker ne samo kot športna dejavnost ampak tudi kot življenjska sistem ena : ena zagotavlja, da je ob vsakem udeležencu potreba in civilizacijska norma. Plavanje uvrščamo plavalnega tečaja tudi vaditelj ali pomočnik. Takšen med najučinkovitejše metode za razvijanje različnih način dela omogoča veliko stopnjo varnosti v vodi, spretnosti, moči in vzdržljivosti. Izjemno pomembna je tudi po drugi strani pa tudi ustrezno število usposobljenih samostojnost gibanja, ki je za nekatere skupine oseb z
415 SAFETY AND WATER ACTIVITIES FOR YOUTH WITH SPECIAL NEEDS Rajko VUTE gibalno oviranostjo zelo olajšana ali mogoča samo v vodi. (YMCA) postavljata varnost pri delu v vodi na vrh svojih Upoštevanje principov prilagojene športne dejavnosti programskih usmeritev in navodil. Naša prizadevanja pri omogoča, da so tudi dejavnosti v vodi varno vodene in delu v vodi z otroki, mladimi in odraslimi s posebnimi dostopne širokemu krogu ljudi s posebnimi potrebami potrebami sledijo navodilom, veljavnih za zagotavljanje (Vute, 1999). Ker k učenju plavanja spodbujamo čim varnosti pri učenju plavanja pri nas, pa kot smo ugotovili, mlajše, je tudi skrb za njihovo varnost v vodi več kot tudi standardom v tujini. potrebna. Pri otrocih, in še posebej pri tistih s posebnimi potrebami, moramo pri delu v vodi računati tudi na nepredvidljive situacije. Da bi jih zmanjšali na minimum, LITERATURA morajo biti navodila in opozorila glede varnosti stalnica našega dela v vodi. Zaradi dela pretežno z osebami s Association of Swimming Therapy (1994). Swimming for people posebnimi potrebami je tudi Halliwickov način učenja with disabilities. London: A&C Black, plavanja zasnovan na principu, da ima vsak začetnik Halliwick International Association (2002). The Halliwick Concept. svojega inštruktorja. Omenjen pristop je organizacijsko London: AST Shaw, S., D'Angour, A. (1997). The art of swimming. Bath: zahteven, z vidika zelo raznolikih oblik gibalnih, Ashgrove Publishing. duševnih in drugih oviranosti pa neobhoden, tudi zaradi Vute, R. (1999). Izziv drugačnosti v športu. Ljubljana: Debora. zagotavljanja varnosti. Tako Association of Swimming YSWIM (1999). The youth and adult aquatic program manual. Therapy (AST) kot Young Men's Christian Associations Champaign: Human Kinetics.
416 STARŠI KOT ZGLED OTROKOM ZA POGOSTOST UKVARJANJA Z GIBALNIMI/ŠPORTNIMI DEJAVNOSTMI Jera ZAJEC, Mateja VIDEMŠEK, Jože ŠTIHEC, Boštjan ŠIMUNIČ
STARŠI KOT ZGLED OTROKOM ZA POGOSTOST UKVARJANJA Z GIBALNIMI/ ŠPORTNIMI DEJAVNOSTMI PARENTS AS ROLE MODELS TO CHILDREN FOR THE FREQUENCY OF DEALING WITH MOTOR/SPORTS ACTIVITY
Jera ZAJEC, Mateja VIDEMŠEK, Jože ŠTIHEC, Boštjan ŠIMUNIČ Faculty of Education, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Faculty of Sport, University of Ljubljana, Ljubljana, Slovenia Science and research centre of Koper, University of Primorska, Koper, Slovenija
Povzetek Predmet in problem
Avtorji v raziskavi ugotavljajo, kako zgled staršev Raziskovalci ugotavljajo, da imajo starši odločilno (pogostost gibalnih/športnih dejavnosti) vpliva na vlogo tako pri prehranjevalnih kot tudi pri gibalnih/ pogostost ukvarjanja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi športnih navadah svojih otrok. Otroci staršev, ki so bolj njihovih otrok. V raziskavo je bilo vključenih 520 staršev gibalno/športno dejavni, so tudi sami bolj gibalno/športno 3- do 6-letnih otrok. Vzorec spremenljivk zajema 20 dejavni in ti starši otroke pogosteje vključujejo v različne vprašanj o gibalnih/športnih dejavnosti staršev in njihovih gibalne/športne dejavnosti ter počitnice preživljajo bolj otrok. Podatki so bili obdelani s statističnim paketom aktivno, kot tisti starši, ki so gibalno/športno manj dejavni. SPSS. Uporabili smo podprograme FREQUENCIES, Vloga staršev in vzgojiteljev v vrtcih pri oblikovanju DESCRIPTIVES, ANOVO in CORRELATION. Statistično zdravega življenjskega sloga je izredno pomembna značilnost smo preverjali na ravni 5-odstotnega tveganja (Videmšek, Pogelšek, Karpljuk, Štihec in Zajec, 2006). (p=0,05). Raziskava je potrdila, da imajo tisti starši, ki so Otrokov razvoj je celosten proces, ki poteka hkrati s bolj gibalno/športno dejavni, bolj gibalno/športne dejavne telesno rastjo in zorenjem funkcij v družbenem okolju. otroke. Sodobni raziskovalci (Kropej, 2007; Videmšek, Štihec, Ključne besede: Starši, otroci, gibalne/športne Karpljuk in Debeljak, 2003; Pišot in Planinšec, 2005; dejavnosti, zgled Riddoch, Andersen, Wedderkopp, idr., 2003) poudarjajo, da je ravno okolje tisti dejavnik, kjer lahko kot starši, vzgojitelji oz. športni pedagogi bistveno posežemo v Abstract otrokov razvoj in prispevamo k oblikovanju njegovega življenjskega sloga. Za oblikovanje zdravega življenjskega The aim of the study was to assess how parents sloga je potrebno razviti zdrav sistem vrednot, ki ga model (frequency of motor/sports activity) affects to the otroci oblikujejo skozi celoten proces odraščanja. Pri tem frequency of dealing with motor/sporting activities of their so odraščajoči v socialni interakciji tako z odraslimi kot children. The survey pool was 520 parents of 3 to 6 year z vrstniki. Odrasli v tem procesu nastopajo v različnih old children. The model variables include 20 questions vlogah: kot starši, vzgojitelji, učitelji, trenerji itd. in tako z on motor/sports activity of parents and their children. lastnim zgledom, delom, motivacijo ter sistemom vrednot Collected data was processed with computer software vplivajo na izbiro življenjskega sloga otrok (Pišot in package SPSS, using basic statistical parameters and Planinšec, 2005; Videmšek in Pišot, 2007). routines like frequencies, descriptives, annova and Z ugotavljanjem pogostosti, vrste in načinov ukvarjanja correlation. Every statistically significant conclusion was staršev z gibalnimi/športnimi dejavnostmi smo analizirali accepted at 5% risk level. We confirmed our hypothesis trenutne razmere v slovenskem prostoru in ugotavljali, that children of more sports-active parents are more kako zgled staršev vpliva na pogostost, vrsto in način active in sports themselves. ukvarjanja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi njihovih Keywords: Parents, children, physical activity, model otrok. S pričujočim prispevkom želimo predstaviti trenutno stanje in pokazati na ustrezne strategije za izboljšanje. Uvod
Življenjski slog se od rojstva naprej oblikuje pod Cilj vplivom izkušenj in življenjskih razmer. Nanj vplivajo številni dejavniki, kot so: družina, družinske razmere, Ugotoviti pogostost, vrsto in količino gibalnih/športnih izobraževanje, zdravstveno varstvo, socialni in okoljski dejavnosti staršev kot vpliv na pogostost gibalnih/ dejavniki, posameznikov značaj … Navzven se življenjski športnih dejavnosti njihovih otrok. slog kaže v načinu dela, preživljanju prostega časa, izbiri krajev za oddih, izbiri prijateljev, kraja bivanja … Življenjski slog se začne oblikovati že v otroštvu, zato naj bi otroci v Hipoteza času, ko na njih starši in učitelji še lahko vplivajo, zgradili zdrav življenjski slog. Sprejeli naj bi pozitiven odnos H01 Starši, ki so bolj gibalno/športno dejavni, imajo do aktivnega življenjskega sloga in zdrave prehrane, ki bolj gibalno/športne dejavne otroke. sta pomembna pogoja za normalno in zdravo življenje posameznika (Gabrijelčič Blenkuš, 2005).
417 PARENTS AS ROLE MODELS TO CHILDREN FOR THE FREQUENCY OF DEALING WITH MOTOR/SPORTS ACTIVITY Jera ZAJEC, Mateja VIDEMŠEK, Jože ŠTIHEC, Boštjan ŠIMUNIČ
Metode dela vseh anketiranih. Naslednji način preživljanja različnih gibalnih/športnih dejavnosti je v družbi s prijatelji (16,5 Vzorec anketirancev %). 9 % otrok pa se samih ukvarja z gibalnimi/športnimi V vzorec je bilo vključenih 520 staršev 3- do 6-letnih dejavnostmi. otrok, in sicer 128 iz zahodnega dela, 219 iz osrednjega dela Neorganizirane gibalne/športne dejavnosti med in 173 iz vzhodnega dela Slovenije. Raziskava je izhajala vikendi in počitnicami se nekoliko razlikujejo od tistih med iz širšega ciljnega raziskovalnega projekta z naslovom tednom. Pri otrocih so na prvem mestu igre z žogo, ki jih »Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga – gibalne tudi izvajajo najdlje časa. Po številu otrok pa nato sledijo sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status plavanje, kolesarjenje, planinarjenje, teki in lovljenja, slovenskih otrok«, ki je potekal na Univerzi na Primorskem, skakalne igre ter smučanje. Opazimo, da pridejo do izraza na Inštitutu za Kineziološke raziskave, pod vodstvom dr. tiste gibalne/športne dejavnosti, ki jih med tednom, zaradi Boštjana Šimuniča, v sodelovanju s Fakulteto za šport in njihove narave izvajanja, ne morejo pogosto izvajati. Pedagoškimi fakultetami v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Analiza vprašalnika za starše, pa je pokazala, da jih med počitnicami in vikendi največ kolesari (42,1 %), sledijo pa plavanje (32,7 %), planinarjenje (32,1 %), smučanje Vzorec spremenljivk (28,7 %) in tek v naravi (21,7 %). Tako pri starših kot pri otrocih je opaziti, da se vrsta gibalnih/športnih dejavnosti Vzorec spremenljivk zajema del anketnega vprašalnika, zaradi narave njihovega izvajanja med tednom in med ki je bil namenjen staršem in njihovim otrokom in na počitnicami spremeni. katerega so v celoti odgovarjali starši. Za ugotavljanje povezave med stopnjo ukvarjanja z gibalno/športno dejavnostjo med starši in njihovimi otroki pa smo uporabili Pearsonov koeficient korelacije. Metode obdelave podatkov Ugotovili smo, da je gibalna/športna dejavnost otrok med tednom statistično pomembno povezana z gibalno/ Podatke smo obdelali s statističnim paketom SPSS – športno dejavnostjo staršev med tednom. Če se starši več 16.0 za Windows (Statistical Package for social Sciences ukvarjajo z gibalnimi/športnimi dejavnostmi (organizirano inc., Chicago IL). S podprogramom FREQUENCIES smo ali neorganizirano), so tudi njihovi otroci bolj gibalno/ izračunali frekvence posameznih odgovorov v anketnih športno dejavni. Enako velja za gibalne/športne dejavnosti vprašalnikih. Na številčnih spremenljivkah in tudi na ostalih med vikendi in počitnicami. S tem smo potrdili hipotezo ustrezno transformiranih spremenljivkah smo uporabili H01. Otroci staršev, ki se več ukvarjajo z gibalnimi/ DESCRIPTIVES (opisna statistika), ANOVA (analiza športnimi dejavnostmi, so tudi sami bolj gibalno/športno variance) in CORRELATION (analiza povezave med dejavni (Tabela 1). Tabela 1 Izračun povezanosti gibalnih/športnih dejavnosti otrok in njihovih staršev (med tednom) povezanost statistična Pearsonov koeficient korelacije (korelacija) pomembnost Gibalne/športne dejavnosti med tednom OTROCI vs ,194 ,001(**) gibalne/športne dejavnosti med tednom STARŠI Neorganizirana gibalna/športna dejavnost OTROK med vikendi in počitnicami vs ,377 ,000 (**) neorganizirana gibalna/športna dejavnost STARŠEV med vikendi in počitnicami Legenda: Z * so označene statistične pomembnosti na ravni 5 % tveganja (p≤ 0,05). spremenljivkami). Statistično značilnost smo preverjali na Razprava in zaključek ravni 5-odstotnega tveganja (p=0,05). Čas, ki ga otroci namenijo posameznim oblikam gibalnih/športnih dejavnosti na teden, je zelo različen. Rezultati V povprečju so otroci med tednom neorganizirano gibalno/športno dejavni 450 minut na teden, kar Rezultati analize kažejo, da se z neorganizirano predstavlja 90 minut na dan. 46 % vseh otrok je med gibalno/športno dejavnostjo med tednom ukvarja 69,8 % tednom neorganizirano gibalno/športno dejavnih manj staršev in 91,9 % otrok našega vzorca. 35,4 % staršev kot 30 minut na dan, 22 % otrok pa je med tednom nameni neorganiziranim gibalnim/športnim dejavnostim neorganizirano gibalno/športno dejavnih od 30 do 60 manj kot 2 uri tedensko. Skoraj polovica otrok našega minut na dan. Z organiziranimi gibalnimi/športnimi vzorca je gibalno/športno dejavnih manj kot 60 minut na dejavnostmi se v povprečju otroci ukvarjajo 119 minut dan. 30,2 % staršev se med tednom z neorganizirano na teden, kar predstavlja slabih 25 minut na dan. Skoraj gibalno/športno dejavnostjo sploh ne ukvarja, medtem ko polovica otrok našega vzorca je gibalno/športno dejavnih je takih otrok 8,1 %. Med gibalnimi/športnimi dejavnostmi manj kot 60 minut na dan. Do podobnih rezultatov so prišli pri starših prevladuje kolesarjenje (42,7 %), sledi hitra tudi Zurčeva, Pišot in Žerjalova (2006). Njihova raziskava hoja (29,2 %) in tek v naravi (29 %). Otroci pa največ časa je pokazala, da je bilo 55.2 % merjencev dva- do tri-krat posvetijo teku in lovljenjem, kolesarjenju in igram z žogo. gibalno/športno aktivnih in skoraj 20 % merjencev je bilo Načini ukvarjanja s posameznimi neorganiziranimi gibalno/športno povsem neaktivnih. Ugotovitve Šetinčeve gibalnimi/športnimi dejavnostmi otrok kažejo, da je idr. (2007) so podobne. Raziskava je pokazala na padec način ukvarjanja z gibalno/športno dejavnostjo vezan na gibalnih/športnih dejavnosti skozi odraščanje. Torej vrsto dejavnosti. S kolesarjenjem, rolanjem in rolkanjem smemo pričakovati, da bo čas ukvarjanja z gibalnimi/ se otroci med tednom ukvarjajo pretežno v krogu športnimi dejavnostmi le še krajši in podatek o trenutnem družine, medtem ko tečejo in plešejo pretežno sami ali s stanju je zaskrbljujoč. Kropejeva in Videmškova (2003) sta prijatelji. Otroci so najpogosteje gibalno/športno dejavni ugotovili, da se skoraj 50 % otrok ne ukvarja z nobeno v krogu družine (43 %), sledi kombinacija aktivnosti dodatno organizirano dejavnostjo. Med tistimi, ki pa se v krogu družine in s prijatelji, ki predstavlja 16,9 % ukvarjajo z dodatnimi organiziranimi dejavnostmi, je 43
418 PARENTS AS ROLE MODELS TO CHILDREN FOR THE FREQUENCY OF DEALING WITH MOTOR/SPORTS ACTIVITY Jera ZAJEC, Mateja VIDEMŠEK, Jože ŠTIHEC, Boštjan ŠIMUNIČ
% takih, ki se ukvarja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi. secondary school students in the Republic of Slovenia spend Raziskovalki sta še ugotovili, da se predšolski otroci their summer holidays. Kineziologija, 30(1), str. 14-21. ukvarjajo z gibalnimi/športnimi dejavnostmi pretežno Štihec, J., Karpljuk, D., Videmšek, M. in Kondrič, M. (2000). How neorganizirano. Do podobnih rezultatov so prišli tudi do Slovene fourth grade primary schools students spend their drugi raziskovalci, med njimi Štihec in Strel (1998), Štihec, summer holidays?. International journal of physical education, 2nd quarter, 37(2), str. 70-74. Karpljuk, Videmškova in Kondrič (2000), Ritgers idr. Videmšek, M., Štihec, J., Karpljuk in Debeljak, D. (2003). Sport (2007). activities and smoking habits among the youth in Slovenia. Starši predstavljajo pomemben dejavnik vpliva The acta universitatis Palackianae Olomucensis magazine na izbiro zdravega življenjskega sloga otrok, zato sta Gymnica, 33(2), 23-28. njihovo mnenje in zgled izrednega pomena. V raziskavi Videmšek, M., Pogelšek, V., Karpljuk, D., Štihec, J. in Zajec, J. smo ugotovili, da je mnenje staršev o dovolj pogosti in (2006). The correlation of sports activity and eating habits intenzivni vadbi izredno visoko, saj povečini ocenjujejo, in preschool children and their parents. Acta Univ. Palacki. da so njihovi otroci dovolj gibalno/športno dejavni, Olomuc., Gymnnica, 36(3), 65-73. kljub ugotovitvam, da več kot polovica otrok ne dosega Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport. minimalnih standardov ukvarjanja z gibalno/športno dejavnostjo, ki jih priporočajo nekateri strokovnjaki. To pomeni, da se starši ne zavedajo pomena količine dnevnih gibalnih/športnih dejavnosti svojih otrok. Razveseljivo pa je dejstvo, da imajo starši pozitivno mnenje o vplivu gibalnih/športnih dejavnosti na otrokov celostni razvoj (povprečna vrednost 4,7 na lestvici od 1 do 5, kjer 5 pomeni popolno strinjanje). 54,2 % staršev med drugim tudi meni, da bi bilo za otrokov gibalni razvoj dobro, če bi gibalne/športne dejavnosti vodili vzgojitelji in športni pedagogi skupaj. Do enakih ugotovitev je prišel tudi Žnidaršič (2008). Starši imajo pozitivno mnenje o gibalnih/ športnih dejavnostih in vidijo prednosti zdravega načina življenja, še vedno pa ne vedo koliko in kako pogoste naj bi bile gibalne/športne dejavnosti njihovih otrok. Tudi njihovo mnenje o otrokovi dobri telesni pripravljenosti je na lestvici od 1 do 5, visoko in v povprečju znese 3,95. Smatramo, da bi bilo staršem potrebno podrobneje predstaviti dejavnike tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, in sicer v povezavi s smernicami za primerno gibalno/športno dejavnost otrok, ter predstaviti primerne načine preživljanja prostega časa, ki pozitivno vplivajo na zmanjšanje rizičnosti za nastanek omenjenih zdravstvenih težav.
Literatura
Gabrijelčič-Blenkuš, M. (2005). Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje. Kropej, V. L. (2007). Povezanost gibalne/športne aktivnosti otrok z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. Kropej, V. L. Videmšek, M. (2003). Športno udejstvovanje štiri- do šestletnih otrok v ljubljanskem okrožju. Šport 51(1), 60-62. Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega statusa otroka. Koper: Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Ridgers, N. D., Stratton, G., Fairclough, S. J. in Twisk, J. W. R. (2007). Children’s physical activity levels during school recess: a quasi-experimental intervention study. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 4,19. Riddoch, C. R., Andersen, L. B., Wedderkopp, N., Harro, M., Klasson-Heggebř, L. idr. (2003). Physical activity levels and patterns of 9- and 15- year old European children. Medicine and Science in Sports and Exercise, 36, 86-92. Šetina, T., Volmut, T., Pišot, R., Dolenc, P., Štemberger, V., Videmšek, M. idr. (2007). Measurement of children’s physical activity-related to age and gender. v: Bala, G. (ur.). Zbornik radova interdisciplinarne naučne konferencije sa međunarodnim učešćem antropološki status i fzička aktivnost dece, omladine i odraslih. Novi Sad: Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja, str. 31-40. Štihec, J. in Strel, J. (1998). Analysis of the way primary and
419 ŽIVLJENJSKI SLOG BODOČIH VZGOJITELJEV Jera ZAJEC, Alenka CEMIČ
ŽIVLJENJSKI SLOG BODOČIH VZGOJITELJEV LIFESTYLE OF FUTURE PRESCHOOL TEACHERS
Jera ZAJEC, Alenka CEMIČ Faculty of Education, University of Ljubljana
Povzetek socialni in okoljski dejavniki, posameznikov značaj.
Cilj raziskave je bil predstaviti odnos bodočih vzgojiteljev do gibanja v povezavi z nekaterimi dejavniki Predmet in problem nezdravega življenjskega sloga. Med dejavnike življenjskega sloga sta avtorici vključili načine preživljanja Različni raziskovalci (Sallis, 1997; Altard, 1993) prostega časa ter pogostost kajenja cigaret in pitja proučujejo doprinos posameznih dejavnikov k oblikovanju alkoholnih pijač. Omenjeno problematiko sta v razpravi zdravega življenjskega sloga. Sallis (1999) v svojem povezali s subjektivnimi teorijami in prikritim kurikulom. modelu predpostavlja 4 dejavnike vpliva na izbiro V raziskavo sta vključili 37 študentov tretjega letnika življenjskega sloga, in sicer: biološke, psihične, socialne PeF, smeri Predšolska vzgoja. Podatke sta obdelali s in fizične. Alltard (1993) pa zagovarja tezo, da na izbiro statističnim programom SPSS. Za analizo podatkov sta vplivajo materialne, socialne in osebnostne potrebe. uporabili osnovne statistične parametre ter podprograme Zajčeva (2009) v raziskavi 3-6 letnih otrok ugotavlja crosstabs, correlation, t-test in anova. Vse statistično pomembnost vpliva staršev na pogostost ukvarjanja značilne zaključke sta sprejemali na ravni 5% nivoja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi predšolskih otrok. tveganja. Iz rezultatov raziskave avtorici sklepata, da je V raziskavi poudari še, da na pogostost ukvarjanja, vzrok za nezdrav življenjski slog bodočih vzgojiteljev v poleg zgleda staršev, vplivajo tudi materialni, kadrovski, njihovem odnosu do gibalnih/športnih dejavnosti in ne v organizacijski in vsebinski dejavniki za izvajanje razvadah, kot sta kajenje in pitje alkohola. Gibanja v vrtcu. Bodoči vzgojitelji tako sodijo med Ključne besede: Bodoči vzgojitelj, otroci, gibalne/ pomembne kadrovske dejavnike, ki po raziskavi (Zajec, športne dejavnosti, življenjski slog Videmšek, Štihec in Šimunič, v tisku) statistično značilno pripomorejo k oblikovanju regresijske enačbe, saj so ugotovili pomembnost vpliva posamezne neodvisne Abstract spremenljivke (materialnih, kadrovskih, vsebinskih in organizacijskih dejavnikov), na odvisno spremenljivko The aim of the research project was analysis of future (organizirano gibalno/športno dejavnost). Iz rezultatov teacher's attitude to motor activities in conjunction with sklepajo, da bo čas, namenjen organiziranim gibalnim/ certain unhealthy lifestyle factors. Observed lifestyle športnim dejavnostim, daljši, če bodo vrtci zagotovili factors were manner of spending leisure time and boljše materialne, kadrovske, organizacijske in vsebinske frequencies of smoking cigarettes and drinking alcohol. dejavnike za izvajanje športnih dejavnosti. Največji Authors associated discussed topics to phenomenon primanjkljaj so avtorji opazili pri materialnih dejavnikih, of subjective theories and hidden curriculum. The največji doprinos pa imajo ravno kadrovski dejavniki. Naša research comprises 37 students of Faculty of Education, raziskava se je tako osredotočila na bodoči kader, ki je po preschool programme. Collected data was processed mnenju raziskovalcev izredno pomemben pri oblikovanju with computer software package SPSS, using basic zdravega življenjskega sloga predšolskih otrok (Videmšek, statistical parameters and routines like cross tabs, Pogelšek, Karpljuk, Štihec in Zajec, 2006). correlations, t-test and ANOVA. Every statistically S pričujočo raziskavo želimo predstaviti pogostost significant conclusion was accepted at 5% risk level. The gibalnih/športnih dejavnosti bodočih vzgojiteljev in final conclusion drawn from the study was, that lack of analizirati nekatere dejavnike zdravega načina življenja motor and sports activities have much stronger influence v povezavi s študijem, s ciljem: predstaviti bodočim in to healthiness of observed population's lifestyle, than sedanjim vzgojiteljem pomen vpliva gibalnih/športnih sporadic smoking and drinking. dejavnosti na njihovo zdravje ter pomen za dvig kvalitete Key words: Future educator, children, motor/ njihovega strokovnega dela. sports activity, lifestyle Cilj Uvod Ugotoviti in analizirati pogostost gibalnih/športnih Izobraževanje bodočih vzgojiteljev sega na eni strani dejavnosti bodočih vzgojiteljev v povezavi z nekaterimi na področje mladostnikov, ki si svoj življenjski slog še dejavniki njihovega življenjskega sloga in uspešnosti pri oblikujejo ter na drugi strani na področje odraslih, ki imajo študiju. življenjski slog že izoblikovan. Gabrijelčič Blenkuš (2005) sicer trdi, da se življenjski slog začne oblikovati z rojstvom, vendar poudarja, da je to kontinuiran proces in se skozi Hipotezi razvoj, pod vplivom različnih dejavnikov, preoblikuje. Preoblikuje pa se pod vplivom izkušenj in življenjskih H01 Bodoči vzgojitelji, ki so bolj gibalno/športno razmer, nanj vplivajo tudi številni dejavniki, kot so: družina, dejavni, manj pogosto kadijo in pijejo. družinske razmere, izobraževanje, zdravstveno varstvo, H02 Bodoči vzgojitelji, ki so bolj gibalno/športno
420 LIFESTYLE OF FUTURE PRESCHOOL TEACHERS Jera ZAJEC, Alenka CEMIČ dejavni, imajo višje ocene pri predmetih, ki so vezani na Tabela 1. Kajenje cigaret in pitje alkohola med študenti področje Gibanja. v odnosu s časom, ki ga namenijo gibalnim/športnim dejavnostim Srednja vrednost Stan- Gibalna/športna Metode dela N % (čas za g/š de- dardni dejavnost javnost) odklon Vzorec anketirancev cigarete Da 5 13,9 78,0 40,2 V vzorec je bilo vključenih 37 študentov tretjega Ne 31 86,1 128,1 81,6 (zadnjega) letnika Predšolske vzgoje, s povprečno starostjo 21,59 let (SD = 2,07). alkohol Da 22 59,5 134,0 89,6 Ne 15 40,5 104,0 54,2 Vzorec spremenljivk Vzorec spremenljivk zajema del anketnega vprašalnika Ocena pri predmetih, vezanih na Gibanje »Kompetence študentov za izvajanje Gibanja v vrtcu in pogostost gibalnih/športnih dejavnosti oz. športne vzgoje v šoli«, ki je bil namenjen študentom vzgojiteljev Pedagoške fakultete v Ljubljani. Stopnjo ukvarjanja z gibalnimi/športnimi dejavnostmi Metode obdelave podatkov smo primerjali tudi z doseženo oceno pri posameznih Podatke smo obdelali s statističnim paketom študijskih predmetih oz. s povprečno oceno, vezano na SPSS. Uporabili smo podprograme FREQUENCIES, področje Gibanja. Ugotovili smo, da tisti bodoči vzgojitelji, DESCRIPTIVES, ANOVA, CORRELATION, T-TEST ter ki so dosegli pri predmetih, vezanih na področje Gibanja CROSSTABS. Statistično značilnost smo preverjali na višjo oceno, statistično značilno namenijo gibalnim/ ravni 5-odstotnega tveganja (p=0,05). športnim dejavnostim več časa kot tisti, ki so dosegli pri istih predmetih nižjo oceno.
Rezultati in interpretacija Tabela 2. Analiza variance kaže, da so tisti bodoči vzgojitelji, ki dosegajo višje ocene pri predmetih vezanih na področje Gibanja, Gibalna/športna dejavnost in zabava pogosteje gibalno/športno dejavni Rezultati naše raziskave so pokazali, da so bodoči Gibalna/ vzgojitelji povprečno gibalno/športno dejavni 121,9 min športna Sum of Mean tedensko (SD = 77,7), kar pomeni 2 uri tedensko, medtem dejavnost Squares df Square F Sig. ko zabavi (v diskotekah oz. klubih) namenijo skoraj dvakrat Med 163573,818 12 13631,151 6,037 ,000 več časa, povprečno torej 3,8 ur tedensko (SD = 6,7). Za skupinama ugotavljanje povezave med časom ukvarjanja z gibalnimi/ športnimi dejavnostmi in zabavo smo uporabili Pearsonov Znotraj 54193,750 24 2258,073 koeficient korelacije. Analiza ni pokazala statistično skupin značilne povezanosti med porabljenima časoma (Slika 1). skupaj 217767,568 36
Načini porabe prostega časa Razprava in zaključek 500 450 Čas, ki ga bodoči vzgojitelji namenijo gibalnim/ 400 športnim dejavnostim na teden, ni zadosten za ohranjanje 350 zdravja, saj znaša manj kot 2 uri tedensko. Glede gibalna/športna dejavnost na 300 teden na priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in 250 zabava na teden mnogih inštitutov za zdravje ter številnih strokovnjakov, 200 je potrebno, za ohranjanje zdravja, gibalnim/športnim 150
minute na teden dejavnostim nameniti vsaj 30 minut časa, in sicer 5-krat 100 tedensko (Pišot, Fras in Kragelj-Zaletel, 2005). S trenutnim 50 stanjem torej ne moremo biti zadovoljni. Poleg tega 0 smo ugotovili tudi, da študentje skoraj enkrat več časa način porabe časa tedensko namenijo zabavam v klubih in diskotekah kot gibalnim/športnim dejavnostim. Čeprav nismo dokazali Slika 1. Slikovni prikaz razlike v času, ki ga bodoči vzgojitelji namenijo statistično značilnih razlik v pitju alkohola in kajenju zabavi (v diskoteki, klubu) in gibalnim/športnim dejavnostim. cigaret med študenti, ki več časa namenijo gibanju in tistim, ki ga manj, smo ugotovili, da razlike so, in sicer v Kajenje in alkohol prid tistim, ki so gibalno/športno bolj dejavni. Glede na dejstvo, da prikriti kurikulum (Špoljar, 1993) bistveno določa vzgojno-izobraževalni proces in vpliva Analiza rezultatov je pokazala, da 60 % študentov na interakcijo med vzgojiteljem in otrokom ter se odraža pije alkoholne pijače. Povprečna vrednost znaša 6,7 dcl v subjektivnih teorijah, je življenjski slog vzgojiteljev na teden (SD = 11,4). Ugotovili smo tudi, da kadi 13,9 % izrednega pomena. Prikriti kurikulum ne zadeva zgolj vprašanih, in sicer povprečno 2 cigareti dnevno. Nadaljnja ideološko obarvanih vsebin (Bahovec in Kodelja, 1996), analiza sicer ni pokazala statistično značilnih razlik v pač pa bistveno poseže v organizacijo in življenje vrtca odnosu do kajenja in alkohola med tistimi, ki so bolj kot celote. Življenjski slog vzgojitelja namreč vpliva na gibalno/športno dejavni in tistimi, ki so manj, kljub temu, subjektivne teorije, ki imajo močan vpliv na usmerjenost da so minimalne razlike bile. pri poučevanju in se kažejo tudi v tem, kam in kako bo vzgojitelj usmeril dejavnost. Poleg tega pa ne moremo mimo dejstva, da je uspešnost v vzgojiteljskem poklicu
421 LIFESTYLE OF FUTURE PRESCHOOL TEACHERS Jera ZAJEC, Alenka CEMIČ odvisna tudi od dobre telesne pripravljenosti, saj se Pišot, R., Fras, Z. in Zaletel-Kragelj, L. (2005). Gibalna/športna vzgojitelji vsakodnevno srečujejo s številnimi fizičnimi aktivnost za zdravje pri prebivalcih Slovenije: predstavitev obremenitvami. Završnik in Pišot (2005) trdita, da je nekaterih izbranih ključnih rezultatov ciljnega raziskovalnega nezdrav življenjski slog drugi najpomembnejši dejavnik projekta. V Z. Fras (Ur.), Slovenski forum za preventivo bolezni tveganja za nastanek, napredovanje in zaplete pri številnih srca in žilja 2005 (str. 11-20). Ljubljana: Združenje karidiologov Slovenije. kroničnih, nenalezljivih bolezni. Nezadostna gibalna/ Sallis, J. F. (1999). Influences on Physical Activity of Children, športna dejavnost pa je poleg kajenja najpomembnejši Adolescents and Adults. PCPFS Reasurch Digest 1(7). San dejavnik nezdravega življenjskega sloga. Avtorici iz Diego State University. navedenega dejstva ter iz rezultatov raziskave ugotavljava, Špoljar, K. (1993). Novi pristopi k vzgojno-izobraževalnim da je za bodoče vzgojitelje bolj, kot omejevanje kajenja programom v sodobnih konceptih predšolske vzgoje. Educa, in pitja alkoholnih pijač, pomembna primerna in dovolj 5(33), str. 20. pogosta gibalna/športna dejavnost, ki je temelj zdravega Videmšek, M., Pogelšek, V., Karpljuk, D., Štihec, J. in Zajec, J. življenjskega sloga. (2006). The correlation of sports activity and eating habits in preschool children and their parents. Acta Univ. Palacki. Olomuc., Gymnnica, 36(3), 65-73. Zajec, J. (2009). Povezanost športne dejavnosti predšolskih Literatura otrok in njihovih staršev z izbranimi dejavniki zdravega načina življenja. Doktorska disertacija, Ljubljana: Fakulteta za šport. Alltard, E. (1993). Having, Loving, Being: An Alternative to the Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J. in Šimunič, B. (v tisku). V: Pišot Swedish Model of Welfare Research. V Nussbaum, M. in Sen idr. (ur.). Otrok med vplivi sodobnega življenjskega sloga – A. (Ur.). The Quality of Life. Str. 88-94. Oxford: Clarendon gibalne sposobnosti, telesne značilnosti in zdravstveni status Press. slovenskih otrok. Bahovec, E. D. in Kodelja, Z. (1990). Vrtci za današnji čas. Završnik, J. in Pišot, R. (2005). Gibalna/športna aktivnost za Ljubljana: Center za kulturološke raziskave pri Pedagoškem zdravje otrok in mladostnikov. Koper: Založba Annales, inštitutu. Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno središče Gabrijelčič-Blenkuš, M. (2005). Smernice zdravega prehranjevanja inštitut za kineziološke raziskave. v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (od prvega leta starosti naprej). Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
422 DINAMIKA RAZVOJA MOTORIČNEGA PROSTORA OSEB Z NEVROLOŠKO SIMPTOMATIKO Dr. Erna ŽGUR
DINAMIKA RAZVOJA MOTORIČNEGA PROSTORA OSEB Z NEVROLOŠKO SIMPTOMATIKO Dynamics at motoric space development of person with neurological symptomatics
Erna ŽGUR Center za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Vipava
Izvleček more preserved motoric model. The therapy helps that processes allows the development of less mature forms Prispevek predstavlja pojav motorike pri osebah of movement and replaced other more mature forms. z različno nevrološko simptomatiko. Raziskava je At all types of cerebral palsy is very important the role of zajela 78 učencev s cerebralno paralizo v osnovni early neurolo - motoric mechanisms that are connected šoli. Raziskovalni cilji so bili usmerjeni v definiranje with other developmental elements and effect the motoričnega prostora teh oseb, glede na obliko (tip motoric system. The early neuro-patologic development cerebralne paralize). Uporabljena je bila statistična mechanisms despite appropriate neuro- fiziotherapy metoda diskriminativne analize, ki je potrdila, da se učenci create replaced and compensatoric mechanisms instead s hemiplegijo razlikujejo v prezentiranju motoričnega of more mature forms of mobility. prostora od učencev z drugimi oblikami cerebralne Key words: Cerebral palsy, hemiplegia, neurogical paralize. Učenci s hemiplegijo so dosegli boljše rezultate symptomatic, motor abilities, discriminative analysis na motoričnih testih, kjer so v ospredju osnovni motorični vidiki, ki omogočajo zadovoljivo vzpostavitev ključnih vertikalizacijskih komponent. Porazdelitev nevro- 1. TEORETIČNE OSNOVE motoričnih izpadov pri hemiplegiji je drugačna kot pri diplegiji…, kar ima za posledico različen, predvsem Človek v svoji rasti in zorenju prehodi vrsto oblik bolj ohranjen motorični model. Terapija pripomore, gibanja, od enostavnih in preprostih do specializiranih da se dovršijo procesi, ki omogočijo vgradnjo manj (Gallahue in Ozmun, 1998). Posledice motenj v delovanju zrelih oblik gibanja, kar nadomešča zrelejše oblike. Pri motoričnega sistema se kažejo v nezadostni razvitosti, vseh oblikah cerebralne paralize je pomembna vloga s slabšo kakovostjo posameznih motoričnih elementov zgodnjih nevrološko-motoričnih mehanizmov, ki s (Lewis, 2004). Osebe s cerebralno paralizo (CP) povezovanjem delujejo z drugimi razvojnimi elementi na imajo zaradi nedovršenosti nevroloških mehanizmov, razvitost motoričnega sistema. Zgodnji nevro-patološki pomanjkljivo motoriko (Gage, 2006). razvojni mehanizmi, tudi z ustrezno nevro-fizioterapijo, sprožijo nadomestne in kompenzatorne mehanizme, ki 1.1. PREDMET RAZISKOVANJA, CILJI IN HIPOTEZA nadomeščajo razvojno zrelostnejše oblike gibanj. Predmet raziskave je motorika učencev s CP. Ključne besede: cerebralna paraliza, hemiplegija, Raziskava definira motoriko oseb s CP (tip CP), ki nevrološka simptomatika, motorične sposobnosti in izkazujejo pojav nižjega motoričnega modela, zaradi spretnosti, diskriminativna analiza delovanja različnih patoloških, nevroloških… dejavnikov. V skladu s problematiko in raziskovalnim ciljem je bila definirana hipoteza: obstaja statistično pomembna Abstract povezava med diagnozo (tip CP) in razvojem otrokovih motoričnih sposobnosti in spretnosti. The article represents the appearance of motoric abilities at persons with different neurological symptomatics. The research was included 78 primary 2. METODOLOGIJA school children suffered of cerebral palsy. The research objectives were directed to define motoric space at Vzorec sestavlja 78 učencev s CP od 1. do 9. persons with cerebral palsy and the type of the cerebral razreda. Vključeni so bili učenci z nevrološkimi znaki palsy. The statistic method of dyscriminative analysis CP in razvrščeni v kategorije: hemiplegija, diplegija, was used and confirm that children with hemiplegia tetraplegija, drugo. Opazovane motorične komponente are different from other forms of cerebral palsy in so: gibljivost, spretnost/preciznost, ravnotežje, mišična presenting of motoric space. They have shown better moč, koordinacija, hitrost, stabilnost, manipulacija in results on motoric tests, where are basic motoric aspects lokomocija. in lead and they allow effective connection of vertical components. The neuro- motoric loss at hemiplegia is different as diplegia, and that gives different and much
Tabela 1: Kanonična DA skupine učencev s hemiplegijo, diplegijo in drugimi oblikami ter motoričnimi sposobnostmi in spretnostmi Koeficient Lastna % kan. kor. Wilks’ Funkcija vrednost Variance % Kumulative KKK Lambda Chi-square df P 1 2,335 77,5 77,5 ,837 ,179 98,171 74 ,032 2 ,679 22,5 100,0 ,636 ,596 29,523 36 ,769
423 Dynamics at motoric space development of person with neurological symptomatics Dr. Erna ŽGUR
3. REZULTATI Izbran sistem spremenljivk je pomemben pri 80,6 % otrok s hemiplegijo, pri 92,6 % otrok z diplegijo in pri 80 Potrdila se je statistična povezava med diagnozo otrok/ % otrok z drugimi diagnozami (Tabela 4). Prva funkcija tip CP in razvojem motoričnih sposobnosti in spretnost. pomembno razlikuje med skupino otrok s hemiplegijo, Rezultati diskriminativne analize (DA) so pokazali, da diplegijo, drugo obliko (tip CP). obstaja povezava med tipom CP in razvitostjo motoričnih komponent. Patologija, ki je rezultat določene vrste CP, igra Tabela 4: Rezultati klasifikacije pomembno vlogo pri razvoju motoričnega sistema. DIAGNOZA Predvidena pripadnost Skupaj Primerjava 3. skupin otrok glede na tip CP (prva skupina otrok s hemiplegijo, druga z diplegijo in tretja z Hemiplegija Diplegija Drugo drugimi oblikami) je dala 2 diskriminativni funkciji (DF), Hemiplegija 29 2 5 36 sprejeli smo le prvo (Tabela 1), pomembno, ki ima dovolj Diplegija 1 25 1 27 visoko lastno vrednost in primerno visok KKK. Hi-kvadrat test kaže, da se otroci s hemiplegijo pomembno razlikujejo Drugo 3 0 12 15 % od otrok z drugimi oblikami CP. Prva funkcija namreč Hemiplegija 80,6 5,6 13,9 100,0 ločuje med hemiplegijo, diplegijo in drugimi oblikami, Diplegija 3,7 92,6 3,7 100,0 druga funkcija statistično ni pomembna. Drugo 20,0 ,0 80,0 100,0 Tabela 2: Strukturna matrika funkcij Funkcija 4. ZAKLJUČEK 1 2 HITROST ,225 ,076 Otroci s CP gredo zaradi razvojno-nevroloških posebnosti skozi sistem gibalnega razvoja, ki poteka LOKOMOCIJA ,223 -,016 drugače, počasneje in s pojavom več kompenzatornih RAVNOTEŽJE -,206 -,084 mehanizmov (Levitt, 1995). V abnormnem gibalnem razvoju, ki se pojavi pri CP, primitivni in celostni gibalni GIBLJIVOST ,180 -,042 vzorci močno ovirajo ali omejujejo mobilnost, pri čemer GRAFOMOTORIKA ,172 -,082 abnormni mišični tonus še dodatno ovira razvoj in KOORDINACIJA -,171 -,112 uporabo ravnotežnih reakcij (Scherzer in Tscharnuter, 1990). Obstoj nezrelih oblik motorike, povzroča tudi STOJNOST/ STAB. -,142 -,020 kasneje, manjšo spretnost v gibanju, kontroli in dinamiki. Prvo, DF funkcijo smo imenovali osnovno motorično Posturalni kontrolni-refleksni mehanizmi, ki omogočajo funkcijo, druga ni pomembna. V Tabeli 2 so spremenljivke ravnotežje, se ne razvijajo izolirano od drugih kontrolnih urejene po povezanosti z DF, od največje do najmanjše. mehanizmov, ampak skupno in povezujoče z njimi (Enoka, Rezultati kažejo, da so komponente hitrost, lokomocija, 2002). CP sproži, da se zaradi nevroloških in drugih okvar ravnotežje, gibljivost, grafomotorika, koordinacija, gibalni vzorci med seboj ne prepletajo in razvojno ne stojnost, pomembno povezane s tipom CP oz. dopolnjujejo (Žgur, 2007). Učenci s hemiplegijo so se v zrelostjo motorike. V prvi funkciji so zastopane splošne razvitosti motorike in zrelosti motoričnih sposobnosti in komponente motorike, najmočneje je zastopana hitrost, spretnosti pomembno razlikovali od učencev z diplegijo kar nakazuje vpliv nevrološke simptomatike/diagnoze ter drugimi oblikami CP. V razvoju otrok s hemiplegijo se na motoriko. Negativne vrednosti predstavljajo obratno strukturirajo motorični elementi, ki zagotavljajo relativno sorazmerno razvitost sposobnosti motorike. Vrednosti stabilno, dinamično in funkcionalno obliko motorike. gibljivosti, grafomotorike, koordinacije in stojnosti ne kažejo statistično pomembnega deleža pojasnjevanja variance. Diagnoza CP (hemiplegija) posledično vpliva na 5. LITERATURA pojavnost osnovnih komponent motorike. Hemiplegiki so, Enoka, R. M. (2002). Neuromuchanic of human movement. 3th v primerjavi z diplegiki, motorično bolj ohranjeni, gibalno ed. Illinois, Human Kinetics Books, Champaign, 12-34. pokretnejši, prej shodijo in imajo manj kompenzatornih Gage, J. R. (2006). The Treatment of Gait Problems in Cerebral vzorcev. Pri hemiplegiji se izkristalizirala motorika, ki Palsy. Mac Keith Press, Clinical in Developmental Medicine, predstavlja zadovoljivo gibalno komponento s temeljnimi Cambridge, University press. elementi. Hemiplegija, z ustrezno pre-orientacijo na Gallahue, D. L., Ozmun, J. C. (1998). Understanding motor zdravo stran, sproži dinamiko gibanja, ki z razvojem development, Infants, Children, Adolescents, Adults. Boston, vzravnalnih in ravnotežnih reakcij omogoči integracijo Hill Companies. višjih motoričnih struktur. Levitt, S. (1995). Treatment of cerebral palsy and motor delay. 4th Centroidi skupin (Tabela 3) predstavljajo poprečne ed. Oxford, Blackwell Publishing, 23- 97, 125-201. Lewis, A. (2004). Children's Understanding of Disability. vrednosti diskriminativnih spremenljivk za skupine Routledge, London, 44-73. otrok glede na diagnozo. Smer DF predstavlja pozitivno Scherzer, A. L. (2001). Early Diagnosis and Interventional therapy vrednost skupin, vanjo so vključeni učenci z diplegijo pri in Cerebral Palsy. An Interdisciplinary Age-Focused Approach. prvi funkciji; negativni sta skupini, v kateri so vključeni Cornell University Medical Center. New York. učenci s hemiplegijo in drugimi oblikami. Žgur. E. (2007). Motorika učencev s cerebralno paralizo v osnovni Tabela 3: Centroidi skupin šoli. Pedagoška fakulteta v Ljubljani, doktorska disertacija. DIAGNOZA Funkcija 1 2 Hemiplegija -1,064 -,657 Diplegija 2,059 ,024 Drugo -1,151 1,535
424 Aerobika na prostem Andreja ŽNIDAR
Aerobika na prostem Outdoor Aerobics
Andreja ŽNIDAR Vrtec dr. France Prešeren, Ljubljana
Povzetek Opredelitev članka
Aerobika pomeni izvajanje aerobnih vaj, ki so se od Z aerobiko na prostem sem želela popestriti gibalne njenih začetkov močno spremenili, ob glasbi. Jaz sem dejavnosti zunaj. Moj cilj je bil, da bi se z aerobnimi vajami izkoristila otroško vzdržljivost pri igri, veselje do divjanja in sprostili in razgibali celo telo kot tudi zabavali. Aerobika na tekanja ter aerobiko začela izvajati na prostem. Začnemo prostem omogoča različne možnosti za izvajanje gibalnih z ogrevalnimi vajami, ki so pomenile lahek tek ali hojo dejavnosti zunaj igralnice in spodbuja otroke k aktivnemu navkreber, z vajami, kjer smo razgibali celo telo in proti preživljanju prostega časa zunaj. koncu šolskega leta sem pričela z enostavno koreografijo in vedno se je dejavnost zaključila s sprostitvijo. Gibanje in preživljanje prostega časa v naravi Cilj članka blagodejno vpliva na otrokovo zdravje. Ključne besede: aerobika, ogrevanje, sprostitev, Poleg sproščenega izvajanja naravnih oblik gibanja zabava, gozd, ritem, koreografija, tek, zdravje je bil moj drugi ozaveščanje otrok in staršev o pomenu gibanja, zdravega življenjskega sloga ter izkoriščanja možnosti za skupno preživljanje časa, ki ni nujno Summary povezano s plačljivimi oblikami različnih organiziranih vadb. Aerobics means to perform aerobic exercises accompanied by music which since the beginning changed a lot. I took advantage of infant's playing O aerobiki endurance, his joy while running around, and began to employ aerobics outdoors. I started with warm- Pristopi k aerobiki se ves čas spreminjajo. Razmišljam up exercises like slow running or walking uphill. And pa tudi o lastnih ustvarjalnih pristopih. Moja prva towards the end of the school year, I began to employ a seznanitev z aerobiko je bila Jane Fondina promocije simple coreography. Every aerobic execises ended with te aktivnosti in moji prvi obiski aerobike po srednji šoli relaxation. pred petindvajsetimi leti. Od preprostih vaj je v nekaj Healthy life style can be assured by movements and letih sledil preporod in zahtevne koreografije in različne spending children's spare time in the nature. zvrsti aerobike. Slovenska športna javnost aerobiki Key words: aerobics, warming-up, relaxation, fun, namenja veliko manj pozornosti, kot si jo ta šport, zlasti v rythm, running, health. rekreativni obliki glede na razširjenost in priljubljenost med vadečimi »izboril«(Zagorc in druge, 2000, str.9). S pojavom fitnes klubov je doživela pravcati preporod in se razvija v Uvod nove, zanimive in učinkovite vadbe. Krog udeležencev pa se iz dneva v dan povečuje. Vsak otrok raznovrstne izkušnje pridobiva z Klasična oblika aerobike je oblikovana tako, da igro. Otroci se lahko neskončno dolgo igrajo, kar je splošnemu ogrevanju sledi aerobni del, kjer posamezne, ekvivalentno treningu odraslega, a otroci kljub vsemu niso dokaj preproste gibalne strukture povezujemo med sposobni treninga brez igre, zabavnosti in spodbujanja pri seboj v kratke koreografije ob glasbeni spremljavi in jih osvajanju športnih veščin. Vse mora biti prirejeno njim, na ponavljamo, vse z namenom doseganja aerobnih učinkov primeren način. vadbe. Ponavadi temu takoimenovanemu »aerobnemu Vemo, da gibalne dejavnosti uravnovešajo telesne in delu« sledi še krepilni del, kjer izvajamo vaje za moč. duševne zmožnosti otroka. Gibanje vpliva tako na zdravje Vadbo zaključimo s statičnim raztezanjem in različnimi kot na počutje otroka. Raven kondicije in vzdržljivosti sprostilnimi tehnikami. Opisana vadba ima pozitivne pa je pomembno tudi za miselno delo in aktivnost, ki je učinke na celo telo, ter na pozitivno psihično počutje prav tako prisotna v predšolski dobi. Gibanje pomembno vadečega (Zagorc, Zaletel, Jeran,2006, str.17). vpliva še na čustva. Otroci so bolj zdravi kot nekoč, a kaj prekmalu se začno premalo gibati in pojedo preveč pripravljene in hitre hrane. Otrok ima začetne Kaj pa otroci težave s samopodobo in kmalu jim začne primanjkovati samozavesti. Moj namen je bil pokazati možnost staršem Pri gibalnih dejavnostih gre za prepletanje ciljev kako aktivno preživeti prosti čas na igrišču ali v naravi. gibanja s cilji drugih vzgojnih področij. Gibanje je njihova Zato vzgoja dejavnega otroka mora potekati že v naravna razvojna potreba. Če želimo, da bi imel otrok vrtcu. Trudim se, da bi otroci v gibanju čimbolj uživali in pozitivno samopodobo in bil samozavesten, ga bomo z se čimveč gibali. Vem, da je ljubezen do gibanja potrebno gibalnimi dejavnostmi in izpostavljanju vplivom naravnih spodbujati. In dejavnosti prilagajati otrokovi starosti. dejavnikov (zrak, sonce, voda v vseh letnih časih) pripravili Odnos do gibanja je dobra podlaga za kasnejše, starejše na kasnejše sproščenejše življenje (Kosec,Mramor,1991) obdobje. Kar otrok potrebuje ni naporen trening, pač pa Pomembno je, da ne utrjujemo le telesa, temveč dajemu vsakodnevne gibalne dejavnosti in igro na prostem. otroku možnost, da bolje spoznava samega sebe.
425 Outdoor Aerobics Andreja ŽNIDAR
V različnih gibalnih nalogah otrok spoznava svoje telo, Cilj: utrjevati različne načine lovljenja in lastne gibe. Obenem razvijamo vrednote kot so vztrajnost, medsebojnega sodelovanja prijateljstvo in oblikujemo otrokov značaj. Navajati ga moramo, da bi užival v lepoti gibanja. Telo je zgrajeno za Včasih sem dodajala še igre kot so Okamenele in gibanje. Lovljenje, z določeno nalogo. Če pri štiriletniku uprizarjamo pravljične vsebine, velja, da od petega leta dalje moč domišljije pojenjuje, otrok postaja bolj realen. Motivacija postane spodbuda, da Cilj: razvijati ravnotežje vadimo, da bomo močnejši, hitrejši, gibčnejši. V gozdu sem izkoristila za vadbo še kakšno podrto deblo ali smo se opirali ob drevo. Aerobika zunaj Cilj: razvijati moč rok Ker smo vaje izvajali na prostem, spremljava glasbe Če sem želela delati še vaje za moč, smo namesto ni bila mogoča. Za sprostitev smo poslušali ptičje petje, uteži uporabili veje, kar je bilo otrokom od vsega najbolj se kdaj pa kdaj osredotočili na zvoke okoli nas in si pri všeč. Potem pa sem bila razsodnik, kako močno so si izvajanju vaj pomagali tudi z ritmičnimi zlogi in ritmičnim ojačali mišice. izvajanjem vaj. Sledi opis vaj za boljše predstavljanje. Cilj: sproščanje in umirjanje Cilj: razvijati hitrost in vzdržljivost Nikoli nisem pozabila na sprostitev oziroma na umiritev. Naredili smo kakšno vajo iz joge ali si poslali Ogrevanje se je pričelo s hojo in lahkim tekom sporočilo v krogu. Za konec smo prisluhnili še tišini in navkreber. Ko smo se po rahli vzpetini zopet povzpeli ptičjemu petju. Takrat smo se lahko poglobili še v naše na ravnnino, smo nadaljevali s tekom po ravnem dihanje in prisluhnili tudi temu. s prisunskimi koraki - menjaje levo in desno stran Da nam ne bi bilo dolgčas, smo vseeno kakšno vajo prisunskega koraka. poimenovali kot na primer: Potepanje po hribih in dolinah, Jane Bane je atlet, Pobiranje jagod ...
Cilj: razvijati koordinacijo celega telesa in ramenskega obroča Zaključek
Cilj se je realiziral z igro nabiranja jabolk, ko so otroci Na koncu šolskega leta smo s starši organizirali izlet iztegovali roke, se dvigovali na prste in s pogledom iz Orel do Zadvora. Pot navzdol nam je omogočala, da navzgor raztezali celo telo. Sledilo je razgibavanje glave, smo vaje izvajali lahkotno. Staršem sem prikazala naše ramenskega obroča, zapestja. Za to razgibavanje je dejavnosti, njim pa idejo za aktivno preživljanje prostega primerna izštevanka ali igra: da da ( prikimavanje), ne ne časa v naravi. (odkimavanje ), ne vem (skomig ). Z aerobiko so se otroci naučili bolje in natančneje opazovati svoje telo in oceniti svoje telesne zmožnosti . Obenem pa so postali vzdržljivejši in kondicijsko dobro Cilj: razvijati koordinacijo gibanja nog, celega pripravljeni. telesa in orientacijo v prostoru Želimo si, da bi bili naši otroci dejavni, zdravi. Vsi se trudimo, da bi jim omogočili veliko gibanja in bi imeli Izvajali smo kroženje v bokih v obe smeri, korakanje zadovoljne otroke. naprej, nazaj. Teku na mestu je sledil tek s prisunskimi koraki. Vrtenje v gležnjih v obe smeri in izmenično je poskrbel za razgibane sklepe nog, skupaj s počepi, a le Literatura: do seda. Poskoki naprej z dvignjenimi koleni na različne zloge ali s ploskanjem ritma hkrati, so predstavljali Zagorc , Zaletel-Černoš, Ipavec (2000). Step in slide aerobika, Univerza v Lj, Fakulteta za šport, Institut za šport. že zahtevnejše vaje in večjo pozornost. Predkloni v Zagorc, Zaletel, Jeran (2006). Aerobika. Fakulteta za šport, hoji naprej pa so lahko del ogrevanja ali sproščanja in Institut za šport. vključujejo celo telo. Kosec, Mramor (1991). Športna vzgoja za predšolske otroke. Lj Koreografija: korakanje naprej, ploskanje nad glavo, DZS. prestopanje in hoja v desno nato v levo, hkrati polaganje Szenberg, Dowshen, Gavin (2007). Otrok v formi. MK Lj. rok na telo, nato še kiki in predklon, za zaključek Kurikulum za vrtce. (1999). Ministrstvo za šolstvo in šport in korakanje na mesto... in variante Zavod RS za šolstvo.
426 VLOGA GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI MLAJŠIH OTROK Martina ŽNIDARŠIČ
VLOGA GIBALNE/ŠPORTNE AKTIVNOSTI MLAJŠIH OTROK THE ROLE OF PHYSICAL / SPORTS ACTIVITY ON YOUNG CHILDREN
Martina ŽNIDARŠIČ Osnovna šola Košana, enota Vrtec
POVZETEK the exercise is child's primary need. Key words: child, physical/sports activities, physical/ Namen prispevka je predstaviti pomembnost gibalne/ sports aids, health model, organized and unorganized športne aktivnosti na celosten razvoj otroka. Osredotočili physical/sports activities smo se na teoretična izhodišča gibalne/športne aktivnosti, modele zdravja ter rezultate anketnega vprašalnika – Vloga gibalne/športne aktivnosti na zdravje mlajših otrok, UVOD ki so ga izpolnjevali starši otrok iz vrtca Košana in vrtca Postojna. Ugotavljamo, da so starši otrok dobro osveščeni K zdravju in kakovosti življenja zagotovo prispeva o vlogi gibalne/športne aktivnosti otrok na njihovo zdravje. gibalna/športna aktivnost, ki ima poleg razvijanja Starši otroke vključujejo tako v organizirane prostočasne psihomotoričnih sposobnosti in spretnosti vpliv na gibalne/športne aktivnosti, kot tudi neorganizirane kognitivni in čustveno-socialni razvoj (Pišot in Završnik, gibalne/športne aktivnosti. Večina staršev spodbuja 2001). Gibalna/športna aktivnost predstavlja pomemben gibalno/športno aktivnost otroka z njihovo aktivnostjo, del človekovega življenja. Gibanje je sestavni del tudi z gibanjem na svežem zraku, četudi je slabo vreme kakovosti življenja sodobnega človeka. Ta jasno izražena (dež). Otroci v povprečju preživijo preveč časa v zaprtem povezanost je bila do sedaj velikokrat teoretično prostoru (tako med tednom, kot tudi med vikendi), in strokovno podprta. Raziskave povsod po svetu kamor lahko priključimo tudi preživljanje pretežno sede. dokazujejo, da je gibalna/športna aktivnost res namenjena Ugotavljamo, da so otroci gibalno/športno aktivni, večina izboljšanju kakovosti življenja. Kljub vsemu pa še vedno otrok ima primerno telesno težo glede na njihovo višino, ni natančno razjasnjeno, kakšni so ti vplivi (Tušak in pogostost bolezni je v večini med 2 do 4 –krat letna. Faganel, 2004). Mnoge raziskave potrjujejo, da je aktivni Lahko sklepamo, da naša kvalitativna analiza vloge življenjski slog, ki ga opredeljuje redna gibalna/športna gibalne/športne aktivnosti na zdravje mlajših otrok aktivnost, eden ključnih dejavnikov zdravja (Pišot in Fras, prispeva pomemben prispevek na področju gibalne/ 2005). Gibalna/športna aktivnost pozitivno vpliva na razvoj športne aktivnosti mlajših otrok, razumevanju stališč otroka tako na telesni ravni, kot na emocionalni, kognitivni staršev, njihovim mnenj, hkrati pa pomemben vidik in socialni ravni. Poleg naštetega pomeni telesno modela zdravja mlajših otrok, saj je gibanje otrokova aktivni življenjski slog neposredne in posredne koristi primarna potreba. za zdravje mladih ljudi (Pišot, Završnik, Kropej, 2005), Ključne besede: otrok, gibalno/športne aktivnosti, še zlasti pri: preprečevanju prekomerne telesne teže in gibalni/športni pripomočki, model zdravja, organizirane in debelosti, omogočanju pogojev za oblikovanje močnejših neorganizirane gibalne/športne aktivnosti kosti, zdravih sklepov in učinkovitega delovanja srca, vzdrževanju in krepitvi primernega duševnega zdravja, pozitivne samopodobe in, navsezadnje, vzpostavljanju ABSTRACT trdnih temeljev zdravega življenjskega sloga, ki ga je mogoče nadaljevati oziroma obdržati v odraslem The aim of this paper is to represent the importance življenjskem obdobju. of physical/sports activity to the integrated development of a child. We focused on theoretical foundations of physical/sports activity, health models and results from OPREDELITEV PROBLEMA a questionnaire - The role of physical/sports activity to the health of young children, which were completed by Problem raziskave predstavlja vse večja neaktivnost parents of children in kindergartens Košana and Postojna. otrok zaradi različnih vplivov. We find that parents are well aware of the role of physical/ sports activity on children's health. Parents include children in organized leisure physical/sports activity, Teoretična izhodišča as well as non-organized physical/sports activity. Most parents encourage child's physical/sports activity with Otrok z gibanjem zaznava in odkriva svoje telo, their activity, also with exercises in the fresh air, even in preizkuša, kaj telo zmore, doživlja veselje in ponos ob poor weather (rain). Children on average spend too much razvijajočih se sposobnostih in spretnostih ter gradi time indoors (both during the week and on weekends), zaupanje vase. Gibanje daje otroku občutek ugodja, which means that children spend most of this time sitting. varnosti, veselja. Ob izvajanju gibalne dejavnosti se We find that children are physically active, most children otrok dobro počuti. Hkrati pa raziskuje, spoznava in have an adequate body weight in relation to their height, dojema svet okrog sebe (Otrok v vrtcu, 2001). Starši the incidence of illness is between 2 to 4 times a year. otroka zaznamujejo in imajo izredno pomembno vlogo We can conclude that our qualitative analysis of pri oblikovanju gibalnih sposobnosti, stališč, odnosov, the role of physical/sports activity on young children's motivov, vrednot in športno-kulturnih navad (Tušak, 2003). health contributes a significant contribution in the field of »Glede na pomen, ki ga ima gibanje v otrokovem razvoju, physical/sports activity at young children, understanding je nujno že v rani mladosti ustvariti pozitiven odnos do of parents' views, their opinions, and at the same time an gibalnih dejavnosti. V tem obdobju imajo ključno vlogo important aspect of young children's health model, since starši oziroma družina, / … /« (Videmšek, idr., 2003, str. 7) Starši bi se morali čim pogosteje igrati s svojim
427 THE ROLE OF PHYSICAL / SPORTS ACTIVITY ON YOUNG CHILDREN Martina ŽNIDARŠIČ otrokom in ga spodbujati v njegovih gibalnih dejavnostih. dober vzorec za študijo primera, saj predstavlja 83,5 % Njegovo naravno potrebo po gibanju bi morali nenehno delež staršev, ki so izpolnjevali anketni vprašalnik in ga zadovoljevati in jo krepiti. Spodbudno družinsko okolje tudi vrnili in kaže na pripravljenost staršev za sodelovanje. pozitivno vpliva na oblikovanje otrokove osebnosti in Nepopolno izpolnjenega anketnega vprašalnika nismo njegovih vrednot. Otrok prevzema navade, stališča in prejeli. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo, vrednote staršev, zato je ukvarjanje s gibalno/športno uporabili smo anketo, kot instrument pa anketni aktivnostjo znotraj družine zelo pomembno za otrokovo vprašalnik. Anketni vprašalnik je zajemal 24 vprašanj nadaljnjo športno dejavnost in sprejemanje gibanja/športa zaprtega in odprtega tipa. Vzorec spremenljivk: kot kot vrednote (Videmšek idr., 2001). Tušak (2003) omenja odvisno spremenljivko lahko izpostavimo gibalno/športno nekatere vzroke zanemarjanja gibalne/športne aktivnosti aktivnost mlajših otrok, kot neodvisne spremenljivke otrok s strani staršev: pomanjkanje prostega časa, pa: stališča staršev, gibalno/športne spodbude, okolje. neznanje in lastna neaktivnost, pomanjkanje finančnih Del spremenljivk zajema anketni vprašalnik, na katerega sredstev. Predvsem pri mlajših otrocih je vloga staršev so odgovarjali starši otrok v dveh vrtcih. Pri zbiranju zelo pomembna, kot tudi njihovo sodelovanje. Dejavno podatkov smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega vključevanje in sodelovanje staršev pri izpeljavi gibalnih/ pedagoškega raziskovanja. Starši so na nekatera športnih programov, daje staršem možnost, da otroka vprašanja le odgovorili z obkrožitvijo že ponujenega navajajo na gibalno/športno dejavnost zunaj določenega odgovora, na nekatera vprašanja, pa so sami zapisali programa vadbe. Zavedanje staršev o pomenu predšolske svoje odgovore. Podatki so bili obdelani s programom športne vzgoje predstavlja otroku trden most k njegovemu Excel. Izračunali smo povprečje in standardno deviacijo kakovostnejšemu preživljanju prostega časa (Videmšek, (SD) glede na posamezne spremenljivke po starosti otrok, 2001). uporabili smo Test ANOVA (s to analizo smo ugotavljali, ali se s starostjo otrok spreminja vsaka od 6-ih spremenljivk), uporabili smo tudi T-test za primerjavo podatkov CILJI IN HIPOTEZE spremenljivk med starostjo otrok.
Želeli smo ugotoviti: • Gibalno/športno aktivnost otrok, starih od 1 do REZULTATI 5 let med normalnim dnevom (kakšen je njihov način preživljanja prostega časa, koliko časa 1 Rezultati, ki se nanašajo na gibalno/športno namenijo gibanju na prostem, v zaprtem prostoru, aktivnost otrok ali je vadba organizirana/neorganizirana; katere aktivnosti so najpogostejše med otroki; koliko Obiskovanje prostočasnih organiziranih minut na teden traja neka organizirana vadba gibalnih/športnih aktivnosti otrok; kako otroci preživljajo prosti čas – pasivno/ aktivno), 100 • gibalno/športno aktivnost otrok, starih od 1 do 5 90 86% let med tednom in počitnicami (ali otroci obiskujejo 80 72% organizirano/neorganizirano vadbo – kolikokrat 70 60 na teden, koliko časa traja; pomembnost in bolj 50% primernost organizirane vadbe), 50
• stališča in ravnanja staršev, njihovo vlogo na Odstotek 40 28% 30 gibalno/športno aktivnost otrok, zdravje. 20% 20 H0: Starši menijo, da so njihovi otroci dovolj gibalno/ 10 športno aktivni. 0 H1: Starši se strinjajo, da gibalne/športne aktivnosti Starost otrok vplivajo na otrokov razvoj. H2: Starši so v večini aktivni med gibalno/športno 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let aktivnostjo njihovih otrok, ne glede na vremenske situacije. Grafikon 1: Obiskovanje prostočasnih organiziranih H3: Višja kot je starost otroka, več otrok je vključenih v gibalnih/športnih aktivnosti glede na starost otrok organizirane prostočasne gibalne/športne aktivnosti. H4: Otroci ne glede na starost, preživljajo prosti čas Na podlagi rezultatov sklepamo, da se s starostjo pretežno gibalno/športno aktivno. otroka viša vključenost otrok v organizirane prostočasne H5: Otroci ne glede na starost, največ časa preživijo v gibalne/športne aktivnosti. Glede na prejete odgovore zaprtem prostoru. ugotavljamo, da so razlike pri pogostosti obiskovanja in trajanja ene organizirana gibalne/športne aktivnosti otrok, glede na starost otrok: METODOLOGIJA 1. letni otroci: 1x tedensko po 10 minut, 2. letni otroci: 1x tedensko po 20 minut, Vzorec merjencev predstavljajo otroci, stari od 1 do 3. letni otroci: 2x tedensko po 25 minut, 5 let iz dveh vrtcev – vrtca Košana in vrtca Postojna, oba 4. letni otroci: 3x tedensko po 35 minut, vrtca sta samostojna, vrtec Postojna ima v istem kraju še 5. letni otroci: 3x tedensko po 45 minut. eno enoto, vrtec Košana pa je del Osnovne šole Košana. V raziskovanje je bilo vključenih 192 otrok, od tega je Preglednica 1: Udejstvovanje prostočasne neorganizirane bilo 101 deklet, kar predstavlja 52,6 % in 91 dečkov, kar gibalne/športne aktivnosti. predstavlja 47,5 %. Preko anketnega vprašalnika smo Starost otrok 1 leto 2 leti 3 leta 4 leta 5 let dobili relavantne podatke s strani staršev otrok v obeh vrtcih – vrtcu Postojna in vrtcu Košana. Razdelili smo 230 Število otrok 36 38 38 39 36 anketnih vprašalnikov, nazaj pa smo jih prejeli 192, kar je Delež otrok 90% 97% 100% 100% 100%
428 THE ROLE OF PHYSICAL / SPORTS ACTIVITY ON YOUNG CHILDREN Martina ŽNIDARŠIČ
Ugotavljamo, da se večji delež otrok udejstvuje 3 Rezultati na vprašanja, ki se nanašajo na neorganiziranih gibalnih/športnih aktivnosti. otrokovo povprečno preživljanje dneva med Neorganizirane gibalne/športne aktivnosti otroci v tednom in med vikendom povprečju obiskujejo različno glede na starost otrok: 1-letni otroci – 1x tedensko po 30 minut, Iz preglednice 2 je razvidna analiza, ki nam opiše 2-letni otroci – 1x tedensko po 35 minut, povprečen čas preživet v različnih okoljih med tednom in 3-letni otroci – 2x tedensko po 25 minut, med vikendom, glede na starost otrok. 4-letni otroci – 4x tedensko po 60 minut, 5-letni otroci – 4-5x tedensko po 60 do 90 minut. Količina časa preživetega v notranjem prostoru med tednom Vidimo, da se s starostjo otrok veča tudi pogostost Ugotovili smo, da se količina časa preživetega v udejstvovanja v neorganiziranih gibalnih/športnih notranjem prostoru med tednom spreminja s starostjo (P = aktivnostih. 0,000). In sicer se zmanjša iz 3. leta na 4. leto (P = 0,000) in se zmanjša še v 5. letu (P = 0,000).
2 Rezultati vprašanj, ki se navezujejo na Količina časa preživetega v notranjem prostoru med stališča,mnenja staršev, njihovo osveščenost o vikendom pomenu gibalne/športne aktivnosti Ugotovili smo, da količina časa preživetega v Starši menijo, da so njihovi otroci v večini dovolj notranjem prostoru med vikendom spreminja s starostjo gibalno/športno aktivni. Glede na dobljene rezultate (P = 0,000). Iz 4. leta na 5. leto se poveča (P = 0,000). rangiranja istega vprašanja, ugotavljamo, da je 85 % otrok po mnenju staršev, aktivnih, 15 % otrok je zelo Količina časa preživetega v zunanjih prostorih med tednom aktivnih.Da gibalna/športna aktivnost zelo bodro vpliva Ugotovili smo, da se količina časa preživetega v na otrokov razvoj, se strinja 20 % delež staršev, 80% zunanjih prostorih med tednom spreminja s starostjo (P = delež staršev pa je mnenja, da gibalna/športna aktivnost 0,000). Od 1. leta do 4. leta se povečuje (P = 0,000), nato pozitivno vpliva na celosten otrokov razvoj. Starši pa se iz 4. na 5. leto zmanjša (P = 0,000). se vključujejo v gibalne/športne aktivnosti otrok, jih spodbujajo. Starši z otrokom večkrat obiščejo igrišče (87 Količina časa preživetega v zunanjih prostorih med vikendom %) in hkrati se gibajo z otrokom na prostem (90 %), le 1% Ugotovili smo, da se količina časa preživetega v staršev obiskuje gibalne/športne aktivnosti v telovadnici, zunanjih prostorih med vikendom spreminja s starostjo (P starši se niso opredeljevali ali so te gibalne/športne = 0,000). aktivnosti organizirane ali neorganizirane, ker vprašanje ni bilo tako zastavljeno. Glede na podatke, da kar 87% Količina časa preživetega pretežno sede med tednom staršev skupaj z otroki obišče igrišče, sklepamo, da so si starši mogoče napačno razlagali besedo »igrišče«, saj Ugotovili smo, da se količina časa preživetega starše v večini vidimo na igralih, kar pa je najverjetneje za pretežno sede med tednom spreminja s starostjo (P = starše igrišče. Starši z otrokom obiščejo zunanja igrala 0,000). Iz 4. leta na 5. leto se občutno poveča. (97% delež staršev). Pogostost obiskovanja zunanjih igral: več kot 1-krat na mesec starši z otrokom obiščejo zunanja Količina časa preživetega pretežno sede med vikendom igrala (86%), 1-krat na mesec jih obišče 10%, nikoli pa Ugotovili smo, da se količina časa preživetega 4%. Staršem (80%) je pomembno tudi gibanje na svežem pretežno sede med vikendom spreminja s starostjo (P = zraku (tudi, če je npr. dež), kar 20% otrok pa ne gre ven, 0,000). Od 1. leta do 3. leta se povečuje, nato se v 4. letu če je slabo vreme. Starši so z otrokom aktivni se z njim malce zmanjša in v 5. letu se poveča (P = 0,000). sprehajajo (88 %) ter sodelujejo z otrokom pri različnih Kot je prikazano v preglednici 5, smo s T-testom igrah na prostem. Nekako neprimeren delež pa je na nadalje ugotavljali, kako se spreminjajo posamezne trditev, da starši z otrokom zunaj sedijo in gledajo kako se spremenljivke med dvema sosednima letoma. Ugotovili otrok igra, giblje s sovrstniki (12 %). Vsi starši ocenjujejo, smo, da se med starostjo otrok 1 in 2 leti, spremenljivka da je teža njihovega otroka primerna glede na telesno NPT ne spreminja pomembno (P=0,999); spremenljivka višino otroka. Odgovori staršev o pomembnosti gibanja na NPV se pomembno zmanjša (P=0,016); spremenljivka prostem: 93% staršev je mnenja, da gibanje na svežem ZPT se ne spreminja, kar ni statistično pomembno, zraku dobro vpliva na otrokov psihični, motorični, socialni spremenljivka ZPV se spreminja, kar je statistično razvoj, da je pomembno za zdravje – krepitev zdravja in pomembno; spremenljivka PST se ne spreminja, kar odpornost, da otroci raziskujejo in z gibanjem razvijajo ni statistično pomembno, spremenljivka PSV se ne gibalne sposobnosti. Kar 5% delež staršev pa je mnenja, spreminja, kar ni statistično pomembno. Med starostjo da je gibanje na prostem pomembno samo zato, da se 2 ni 3 leta starih otrok so spremenljivke NPV, ZPT, ZPV otroci utrudijo in lažje zaspijo. 2% delež staršev pa ne ve in PSV spreminjajo, so statistično pomembne. Med zakaj je pomembno gibanje na prostem. starostjo 3 in 4 leta se spremenljivke NPT, NPV, PSV spreminjajo in so statistično pomembne. Med starostjo Preglednica 2: Povprečen čas preživet v različnih okoljih. Starost otrok NPT / ure NPV / ure ZPT / ure ZPV / ure PST / ure PSV / ure 1 leto 7,85±1,49 6,18±1,47 1,53±0,93 3,23±0,89 0,65±0,46 0,59±0,47 2 leti 7,95±1,41 7,15±1,27 1,67±0,85 4,44±0,92 1,29±0,66 0,78±0,58 3 leta 8,22±1,73 5,74±1,05 3,08±0,94 5,42±1,13 1,91±0,97 2,87±1,04 4 leta 6,26±1,14 3,87±1,58 3,33±1,32 5,51±2,06 2,59±1,23 1,79±0,77 5 let 7,51±2,05 5,81±1,47 2,69±1,14 6,97±1,81 4,00±2,03 2,82±1,28 NPT – čas preživet v notranjih prostorih med tednom; NPV- čas preživet v notranjih prostorih med vikendom; ZPT – čas preživet v zunanjih prostorih med tednom; ZPV – čas preživet v zunanjih prostorih med vikendom; PST – čas preživet pretežno sede med tednom; PSV – čas preživet pretežno sede med vikendom
429 THE ROLE OF PHYSICAL / SPORTS ACTIVITY ON YOUNG CHILDREN Martina ŽNIDARŠIČ
Preglednica 3: Primerjava spreminjanja posameznih spremenljivk med dvema sosednima letoma. T-test. Starost otrok NPT / P NPV / P ZPT / P ZPV / P PST / P PSV / P 1:2 leta 0,999 0,016 0,975 0,002 0,113 0,857 2:3 leta 0,941 0,000 0,000 0,025 0,157 0,000 3:4 leta 0,000 0,000 0,825 0,999 0,088 0,000 4:5 leta 0,000 0,000 0,069 0,000 0,000 0,000 NPT – čas preživet v notranjih prostorih med tednom; NPV- čas preživet v notranjih prostorih med vikendom; ZPT – čas preživet v zunanjih prostorih med tednom; ZPV – čas preživet v zunanjih prostorih med vikendom; PST – čas preživet pretežno sede med tednom; PSV – čas preživet pretežno sede med vikendom P <0,05 4 in 5 let, se spremenljivke NPT, NPV, ZPV, PST, PSV šolo. Otroci se ob vstopu v šolo srečajo in obiskujejo spreminjajo, so statistično pomembne. Iz danih rezultatov tudi druge aktivnosti, ki niso gibalne narave, kar povzroči lahko ugotovimo, da se otroci stari 4 in 5 let preveč časa padec pogostosti ukvarjanja z gibalno/športno aktivnostjo. zadržujejo pretežno sede. Razlogi za manjše preživljanje Teoretična izhodišča in podrobnejša obravnava literature, časa na prostem pa so gotovo v pomanjkanju časa je pripomogla k boljšemu razumevanju vloge gibalne/ staršev, saj še posebno v zimskem času, ko je dokaj športne aktivnosti na zdravje otrok. Raziskava, ki hitro zunaj temno, se otroci s starši po vrnitvi iz vrtca, ne smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, je doprinesla morejo zadržati zunaj veliko časa. pomembne podatke za morebitno nadaljnje raziskovanje. Zato bi bilo smiselno raziskavo razširiti in dopolniti, z različnimi gibalnimi testi, vodenjem dnevnika o gibalni/ 4 Uporaba gibalno/športnih pripomočkov pri športni aktivnosti otrok, saj le tako bomo lahko načrtovali gibalni/športni aktivnosti izboljšave v smeri spodbujanja gibalne aktivnosti pri tistih skupinah otrok, kjer te primanjkuje. Pri uporabi gibalnih/športnih pripomočkov, se starši v večini poslužujejo žog (96%), le-ti pa hkrati poleg žog uporabljajo tudi obroče in večnamenska igrala. 2% delež LITERATURA staršev se poslužuje rolarjev, 2% delež staršev pa baličkov in frizbijev. Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulu za vrtce. (2002). Maribor: Založba Obzorja. Pišot, R., in Završnik, J. (2001). Gibalno/športna aktivnost v SKLEP otroštvu - osnova za oblikovanje zdravega življenjskega sloga. V H. Berčič (Ur.), Zbornik Slovenskega kongresa športne rekreacije: prispevki in povzetki poročil, strokovnih predavanj Zagotovo se lahko strinjamo, da je preživljanje in predstavitev 2. slovenskega kongresa športne rekreacije, otrokovega prostega časa, pri tej starosti otrok odvisno z mednarodno udeležbo (str. 21–24). Ljubljana: Športna unija od staršev (Videmšek idr., 2001). Slovenije. V naši raziskavi smo ugotovili, da so starši s svojimi Pišot, R., Fras, Z., in Zaletel-Kragelj, L. (2005). Gibalna/športna otroki gibalno/športno aktivni, da se udejstvujejo gibalnih/ aktivnost za zdravje pri prebivalcih Slovenije: predstavitev športnih aktivnosti skupaj s svojimi otroki, kar je vsekakor nekaterih izbranih ključnih rezultatov ciljnega raziskovalnega tudi prav, saj so starši prvi zgled otroku in spodbuda projekta. V Z. Fras (Ur.), Slovenski forum za preventivo bolezni za gibalne/športne aktivnosti. Pokazalo se je, da starši srca in žilja 2005 (str. 11–20). Ljubljana: Združenje karidiologov Slovenije. posegajo po različnih pripomočkih in otroke spodbujajo Pišot, R., Završnik, J., in Kropej, V. L. (2005). Opredelitev pri gibalno/športnih aktivnostih. To pomeni, da se starši problema. V J. Završnik, in R., Pišot, (Eds.), Gibalna/športna zavedajo, da so otroci gibalno/športno aktivni preko aktivnost za zdravje otrok in mladostnikov (str. 13–29). Koper: igre. Hkrati pa menimo, da starši z različnimi pripomočki Založba Annales, Univerza na Primorskem, Znanstveno- spodbujajo otroke pri gibalnih/športnih aktivnostih. raziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave. Preko raziskave smo potrdili postavljene hipoteze in tako Tušak M. (2003). Vloga družine in staršev v športu. Zalog: Klub potrdili stališča staršev, kako pomembna je gibalna/ MT Zalog. športna aktivnost za celostni razvoj otroka. Poudariti Tušak, M., in Faganel, M. (2004). Jaz-Športnik. Samopodoba in velja, da moramo na starše vplivati, da se bodo še naprej identiteta športnikov. Ljubljana: Fakulteta za šport. Videmšek, M., Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih zavedali vloge gibalne/športne aktivnosti na zdravje otrok. Ljubljana: Fakulteta za šport. otrok ter jih tako spodbujati pri ukvarjanju z gibalno/ Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. športno aktivnostjo z njihovimi otroki tudi ob vstopu v Ljubljana: Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
430 PLANINSKO PLANŠARSKI TABOR NA ŠIJI Ana Marija ŽOHAR
PLANINSKO PLANŠARSKI TABOR NA ŠIJI ALPINE CAMP AND DAIRY-FARMING ON THE ŠIJA MOUNTAIN MEADOW
Ana Marija ŽOHAR OŠ Tržič
POVZETEK UVOD Tržič obkrožajo gore in s tem ustvarjajo idealno okolje za izvajanje različnih športnih dejavnosti povezanih z Izvajanje taborov v naši OŠ Tržič je že dolgoletna gorami in planinami planinarjenje, alpinizem, gorsko praksa, organizirani pa so bili za vse razrede v osemletki. kolesarjenje, gorski tek, športno plezanje, turno smučanje, Vsebine taborov so bile raznovrstne in so ponujale sankanje... učencem drugačen, pestrejši in zanimivejši način učenja. Nekoč pa so planine poleti predstavljale način življenja Skupna nit vseh taborov pa je bila razvijanje pozitivnih kmečkemu prebivalstvu. medsebojnih odnosov med učenci in učitelji in učenje v Z organizacijo taborov že vrsto let želimo, da bi učenci naravnem okolju. predvsem spoznali in začutili življenje na planini nekoč in Z leti so se tabori na razredni stopnji spreminjali in danes. Tabor je pestra mešanica športnih, naravoslovnih dopolnjevali. Spremenjenim vzgojno- izobraževalnim in ustvarjalnih delavnic v naravnem in zdravem okolju. ciljem pri prehajanju na devetletno osnovno šolo smo Vsakodnevno hitenje v šolo, učenje, organizirano sledile tudi učiteljice pri odločanju, katere tabore bi podaljšano bivanje, interesne dejavnosti, glasbene šole, obdržale in katere opustile. treniranje… pehajo otroke in njihove starše v nenehno bitko Po temeljitem razmisleku in dogovarjanju vseh učiteljic s časom in v pomanjkanje sproščenega in zdravega stika z razredne stopnje na naši centralni osnovni šoli je shema naravo in samim seboj. Naj jim tabor pokaže možno pot za taborov do 5. razreda taka: harmonijo duha in telesa. Čas Ključne besede: planinstvo, planšarstvo, skrb za Razred Naslov tabora Kraj trajanja zdravje, gibanje v naravi 2. razred Naravoslovno pla- Planina Šija 3 dni VSEBINE, KI SO SE ODVIJALE NA ŠIJI ninsko - planšarski SUMMARY tabor Socializacija: 3. razred PoletnaKulturna šola plavanja dedišTermečina: Čatež 5 dni Surroundedrazvijanje by mountains, prijateljskih Tržič is an ideal location 5. razred Zimskaplanšarija, šola v naravi pastirjiKranjska v 5 dni for sport activitiesodnosov, like samostojnosti, hiking, alpine climbing, mountain pravljicah, pastirskeGora jedi, biking, jogging,oblikovanje sport climbing, vrednot, backcountry skiing / otroške igre, ogenj snowboarding,zavedanje sledging, in ...spoštovanje Alpine meadows used to represent a way of life for the OPREDELITEV PROBLEMA rural populationrazlič nostiin summer. We have been organizing alpine camps for several Planine in gore so del naše kulture, saj jih je človek years with the intention of getting to know and feel the najprej obiskoval zaradi dejavnosti, s katerimi se je life on alpine meadows. Children can take partPlaninska in many šola:preživljal (Humar, 2006). Zadnje čase so tudi vse bolj different activities, such as sport, science and creative pogosta rekreacija mnogih; planinarjenje, alpinizem, workshops, enjoying the natural and healthy osnovnoenvironment. znanje; gorsko obutev, kolesarjenje, gorski teki, športno plezanje, turno Daily rush to school, learning, after-schoolobla care,čila, nahrbtnik,smučanje, tempo prosto letenje... Ravno množičnost pa je s extra-curricular activities, music lessons, trainings,hoje, pitje... tekosebojčin prinesla tudi marsikateri nepremišljen odnos do Children and their parents are constantly pressed for time. gora. They lack a relaxed and healthy contact with nature and Zato je otroke nujno potrebno vzgajati v premišljene themselves.Kako Perhaps so se the igrali alpine nekocamp isč: a way to maintain »uporabnike« tovrstneGlasbene zdrave rekreacije delavnice: ob zavedanju, da harmony Oslibetweenček, body kdo andte jaha, soul? planine in gore ne unudijočenje le ljudskih športnih užitkov,pesmi ampak so Key words:Preskakovanje hiking, alpine kozli dairy-farming,čkov, health care, zelo primeren kraj ustvarjanjeza druženje s glasbenihsamim seboj in drugimi. exercise in nature Kozel, Je kruh pečen… Planina Šija je spremljavše vedno »živa« planina, kar pomeni, da
Varnost v gorah: priprava na turo, primerna obutev in oblačila, ukrepanje ob nesreči Naravoslovje: različni Likovne delavnice: življenjski prostori, konjički iz krompirja, kravji geografske in zgodovinske zvonci, gozdni možje, značilnosti, orientacija v narava govori naravi, naravovarstveno ozaveščanje
Športno plezanje:431 osnovna oprema plezalca, tehnika plezanja, varovano plezanje na
umetni steni
Dejavnosti so se odvijale po določenem programu, seveda pa so bile predvidene tudi rezervne dejavnosti, ki bi se odvijale pod streho (prva pomoč, zdravilne rastline…).
OKVIREN PROGRAM PRVEGA DNE 8.00 Zbor pred OŠ Tržič, prevoz udeležencev do Matizovca 8.45 Športni dan: Pohod na Šijo preko Kofc, Osnovni geografski pojmi na terenu, Malica iz nahrbtnika 12.30 Prihod v planinsko kočo, namestitev po sobah, predstavitev hišnega reda 13.00 Kosilo, počitek
KEY WORDS: hiking, alpine dairy-farming, health care, exercise in nature
UVOD Izvajanje taborov v naši OŠ Tržič je že dolgoletna praksa, organizirani pa so bili za vse razrede v osemletki. Vsebine taborov so bile raznovrstne in so ponujale učencem drugačen, pestrejši in zanimivejši način učenja. Skupna nit vseh taborov pa seboj razdeli naloge ter izdela časovni okvir aktivnosti, izbere ustrezno lokacijo, je bila razvijanje pozitivnih medsebojnih odnosov med učenci in učitelji in učenje organizira sestanek z udeleženci in njihovimi starši, poskrbi za pripravo in prevoz v naravnem okolju. opreme, sestavo jedilnika, poskrbi za prevoz udeležencev in vodstva, za Z leti so se tabori na razredni stopnji spreminjali in dopolnjevali. Spremenjenim zavarovanje vseh taborečih. vzgojno- izobraževalnim ciljem pri prehajanju na devetletno osnovno šolo smo sledile • Pred taborom pa naj vodstvo izdela tudi natančno pisno vsebinsko pripravo tudi učiteljice pri odločanju, katere tabore bi obdržale in katere opustile. vseh aktivnosti, tudi tistih, ki naj bi se odvijale v primeru dežja. Vsebine dejavnosti Po temeljitem razmisleku in dogovarjanju vseh učiteljic razredne stopnje na naši naj bi bile prilagojene starosti in možnostim, ki nam jih ponujajo tabor in finančna centralni osnovni šoli je shema taborov do 5. razreda taka: sredstva. Vse aktivnosti naj se prepletajo skozi ves dan ob zavedanju, da se otroci nikoli ne bi smeli dolgočasiti. Razred Naslov tabora Kraj Čas trajanja 2. razred Naravoslovno planinsko - planšarski Planina Šija 3 dni V Učnem načrtu za program osnovne šole Kovač in Novak (2004) navajata med tabor drugimi tudi sledeče cilje, ki naj bi se dosegli v 2. razredu OŠ in ki so bili osnova pri 3. razred Poletna šola plavanja Terme Čatež 5 dni oblikovanju športne plati tabora: 5. razred Zimska šola v naravi Kranjska Gora 5 dni • razvijati funkcionalne sposobnosti (splošna vzdržljivost) z igrami in drugimi dalj ALPINE CAMP AND DAIRY-FARMING ON THEč ŠIJAasa MOUNTAIN trajajo MEADOWčimi gibalnimi nalogami v naravi Ana Marija ŽOHAR• sproščeno izvajati naravne oblike gibanja v različnih pogojih izvedbe OPREDELITEV PROBLEMA • spodbujati veselje do športne dejavnosti in postaviti temelje za vrednotenje športa Planine in gore so del naše kulture, saj jih • razvijati občutkeCILJ zadovoljstva ob obvladanju telesa in izražanju z gibanjem je človek najprej obiskoval zaradi • Cilj razvijati prispevka samozavest, je vsekakor prikazati, odlo kakoč nost,se na naš borbenost in vztrajnost dejavnosti, s katerimi se je preživljal naravoslovno planinsko – planšarski tabor pripravimo, • oblikovati pozitivne vedenjske vzorce (Humar, 2006). Zadnje čase so tudi vse bolj ga organiziramo in izvedemo. Zajema tudi prikaz vseh dejavnosti• razvijati in vsebin, kulturni ki so jih učenciodnos deležni. do narave in okolja pogosta rekreacija mnogih; planinarjenje, Globalni cilji tabora pa so učence konkretno seznaniti s• kulturno seznaniti dediščino se našega s primernim naravnega okolja športnim in da bi oblačilom in obutvijo alpinizem, gorsko kolesarjenje, gorski teki, otroci začutili zadovoljstvo ob gibanju ter preživljanju športno plezanje, turno smučanje, prosto prostega časa v naravi. letenje... Ravno množičnost pa je s seboj prinesla tudi marsikateri nepremišljen CILJ PRIMER IZ PRAKSE Cilj prispevka je vsekakor prikazati, kako se na naš naravoslovno planinsko – odnos do gora. PRIPRAVE NA TABOR Zato je otroke nujno potrebno vzgajati v planšarskiPriprave na naš tabor tabor septembra pripravimo, 2008 soga se dejansko organiziramo in izvedemo. Zajema tudi prikaz vseh začeledejavnosti že pozimi inistega vsebin, leta. Ker ki sem so bila jih določena učenci kot deležni. premišljene »uporabnike« tovrstne zdrave vodja, sem najprej razmišljala o vsebinah in ciljih tabora, rekreacije ob zavedanju, da planine in gore nese na nudijo njej še vsako le športnih poletje ohranja užitkov, tradicija planšarstva.ampak so kiGlobalni bi predstavljali cilji neko tabora rdečo nit. paSeveda so semuč encese odločila konkretno seznaniti s kulturno dediščino našega Planšarstvo (Slovenski etnološki leksikon, 2004), ki zanaravnega planinstvo, ki ima okolja v Tržiču in močno da tradicijo. bi otroci Nič manj za čutili zadovoljstvo ob gibanju ter preživljanju zelo primeren kraj za druženje s samim seboj obsegain drugimi. skrb za živino ter na mlečnih planinah tudi pa ni poleti zastopano planšarstvo, saj smo Tržičani mlekarjenje in sirjenje, je bilo na Slovenskem razvito že ravnoprostega zaradi pomanjkanja časa v naravi. travnikov v dolini vseskozi v prazgodovini, po 2. svetovni vojni pa je razvoj usmerjal ohranjali pašo tudi v planinah. V naši okolici je še vedno Planina Šija je še vedno »živa« planina, kar gojenjepomeni, živinoreje da zse velikimi na hlevinjej in šeustanavljanje vsako mlekarnpoletje živih 12 planin: Bistriška, Lešanska, Podgorska, Tegoška v dolinah. planina, Preval, Korošica, Kofce, Šija, Pungrat, Dolga ohranja tradicija planšarstva. Planšarstvo (SlovenskiNaša želja je etnol bila, oški da učencem leksikon, približamo 2004), planine ki njiva, Konjščica in Javornik. obsega skrb za živino ter na mlečnih planinahna tudi njim ustrezenmlekarjenje način. Odločili in sirjenje, smo se je za tabor,bilo na za PRIMER IZ PRAKSE organizacijo katerega pa so ključnega pomena priprave PRIPRAVE NA TABOR Slovenskem razvito že v prazgodovini, po 2.nanj. svetovni Kadiševa (2006) vojni med padrugim je poudarja, razvoj da usmerjal se priprave gojenje živinoreje z velikimi hlevi in ustanavljanjezačenjajo mlekarn veliko pred v dolinah.izvedbo, loči pa jih na organizacijske Priprave na naš tabor septembra 2008 so in vsebinske: se dejansko začele že pozimi istega leta. • Med organizacijske priprave sodi po njenem Naša želja je bila, da učencem približamo planineimenovanje na njim celotnega ustrezen vodstva na tabora,čin. število Odlo le čili Ker sem bila določena kot vodja, sem teh pa je odvisno od števila udeležencev. Vodstvo najprej razmišljala o vsebinah in ciljih smo se za tabor, za organizacijo katerega pa sotabora klju čsinega med seboj pomena razdeli naloge priprave ter izdela nanj. Kadiševa (2006) med drugim poudarja, da se pripravečasovni za okvirčenjajo aktivnosti, veliko izbere ustreznopred izvedbo, lokacijo, tabora, ki bi predstavljali neko rdečo nit. organizira sestanek z udeleženci in njihovimi Seveda sem se odločila za planinstvo, ki loči pa jih na organizacijske in vsebinske: starši, poskrbi za pripravo in prevoz opreme, sestavo jedilnika, poskrbi za prevoz udeležencev in ima v Tržiču močno tradicijo. Nič manj pa ni • Med organizacijske priprave sodi po njenem imenovanje celotnega vodstva vodstva, za zavarovanje vseh taborečih. poleti zastopano planšarstvo, saj smo tabora, število le teh pa je odvisno od števila• udeležencev. Pred taborom pa najVodstvo vodstvo izdela tabora tudi natančnosi med pisno vsebinsko pripravo vseh aktivnosti, tudi Tržičani ravno zaradi pomanjkanja travnikov tistih, ki naj bi se odvijale v primeru dežja. Vsebine dejavnosti naj bi bile prilagojene starosti in Sredi junija okoliški kmetje pripeljejo na planine svojo v dolini vseskozi ohranjali pašo tudi v možnostim, ki nam jih ponujajo tabor in finančna živino;planinah. goveda, Vkonje, naši ovce okolici in koze, zaje katero še vedno do srede živih 12 planin: Bistriška, Lešanska, Podgorska, sredstva. Vse aktivnosti naj se prepletajo skozi ves septembra skrbi pastir. Na planini pa se kuhajo in gostom dan ob zavedanju, da se otroci nikoli ne bi smeli tudiTegoška postrežejo planina,tradicionalne Preval, jedi; kislo mleko, Korošica, skuta, kisla Kofc e, Šija, Pungrat, Dolga njiva, Konjščica in dolgočasiti. smetana,Javornik. »masovnek«, žganci… Širšim vsebinskim pripravam so sledile organizacijske, V Učnem načrtu za program osnovne šole Kovač in kiSredi pa so sejunija proti koncu okoliški vedno boljkmetje prepletale pripeljejo z na planine svojo živino; goveda, konje, ovce in Novak (2004) navajata med drugimi tudi sledeče cilje, ki vsebinskimi.koze, za Ena katero prvih priprav do srede je bila seveda septembra izbira skrbi pastir. Na planini pa se kuhajo in gostom naj bi se dosegli v 2. razredu OŠ in ki so bili osnova pri ustreznih sodelavcev in izvajalcev, ki bi bili mentorji oblikovanju športne plati tabora: posameznih načrtovanih dejavnosti. Seveda pa ne smemo • razvijati funkcionalne sposobnosti (splošna pozabiti tudi na vodnika PZS. Pri tem prikazu ne želim vzdržljivost) z igrami in drugimi dalj časa trajajočimi ločiti organizacijskih in vsebinskih priprav, pač pa prikazati gibalnimi nalogami v naravi kronologijo le teh: • sproščeno izvajati naravne oblike gibanja v • določitev izvajalce tabora in opredelitev njihovih različnih pogojih izvedbe nalog • spodbujati veselje do športne dejavnosti in • opredelitev dejavnosti, izbira planinskih poti postaviti temelje za vrednotenje športa • predvidevati potek izvajanja dejavnosti • razvijati občutke zadovoljstva ob obvladanju telesa • oblikovati brošuro za starše, prijavnice in in izražanju z gibanjem predstaviti tabor staršem na RS • razvijati samozavest, odločnost, borbenost in • pripraviti predračun vztrajnost • sestaviti seznam potrebščin za učence • oblikovati pozitivne vedenjske vzorce • določiti opremo za izvajanje načrtovanih dejavnosti • razvijati kulturni odnos do narave in okolja • pripraviti dnevnik za učence • seznaniti se s primernim športnim oblačilom in • urediti nezgodno zavarovanje in načrtovati prevoz obutvijo otrok in opreme Veselili smo se dejstva, da so bili na tabor prijavljeni vsi učenci 2. a in b razreda, razen ene deklice. Starši so
432 ALPINE CAMP AND DAIRY-FARMING ON THE ŠIJA MOUNTAIN MEADOW Ana Marija ŽOHAR
VSEBINE, KI SO SE ODVIJALE NA ŠIJI Socializacija: Kulturna dediščina: razvijanje prijateljskih planšarija, pastirji v odnosov, samostojnosti, pravljicah, pastirske jedi, oblikovanje vrednot, otroške igre, ogenj zavedanje in spoštovanje različnosti
Planinska šola: osnovno znanje; obutev, oblačila, nahrbtnik, tempo hoje, pitje tekočin
Kako so se igrali nekoč: Glasbene delavnice: Osliček, kdo te jaha, učenje ljudskih pesmi Preskakovanje kozličkov, ustvarjanje glasbenih Kozel, Je kruh pečen… spremljav
Varnost v gorah: priprava na turo, primerna obutev in oblačila, ukrepanje ob nesreči Naravoslovje: različni Likovne delavnice: življenjski prostori, konjički iz krompirja, kravji geografske in zgodovinske zvonci, gozdni možje, značilnosti, orientacija v narava govori naravi, naravovarstveno ozaveščanje
Športno plezanje: osnovna oprema plezalca, tehnika plezanja, varovano plezanje na
umetni steni
nas razredničarke obvestili o zdravstvenih težavah, ki jih OKVIREN PROGRAM PRVEGA DNE njihoviDejavnosti otroci imajo, so kar se smo odvijale potem tudi po upoštevale. določenem programu, seveda pa so bile predvidene tudi 8.00 Zbor pred OŠ Tržič, prevoz udeležencev do Nekaterirezervne starši dejavnosti, so pred odhodom ki bi potožili,se odvijale le kako pod bo streho (prva pomoč, zdravilne rastline…). njihov otrok zmogel biti brez njih, sam zaspati, saj še nikoli Matizovca ni spal drugje. Učiteljice smo jim razložile, naj ne skrbijo, 8.45 Športni dan: Pohod na Šijo preko Kofc, Osnovni saj zvečer zaspijo ob pravljici, učiteljiceOKVIREN pa spimo PROGRAM skupaj PRVEGAgeografski DNE pojmi na terenu, Malica iz nahrbtnika z njimi v sobah. 12.30 Prihod v planinsko kočo, namestitev po sobah, Dejavnosti8.00 so se odvijaleZbor po določenem pred OŠ programu, Tržič, prevoz udeležencevpredstavitev do hišnega Matizovca reda seveda pa so8.45 bile predvidene Športni tudi rezervne dan: dejavnosti,Pohod na Šijo13.00 prekoKosilo, Kofc, počitek Osnovni geografski ki bi se odvijale pod streho pojmi(prva pomoč, na terenu, zdravilne Malica iz nahrbtnika rastline…). 12.30 Prihod v planinsko kočo, namestitev po sobah, predstavitev hišnega reda 13.00 Kosilo, počitek 433 ALPINE CAMP AND DAIRY-FARMING ON THE ŠIJA MOUNTAIN MEADOW Ana Marija ŽOHAR
15.00 Delo po delavnicah: sami pripraviti nahrbtnik, se obleči… Domov so se vrnili – glasbena delavnica socializacijsko zrelejši. – športno plezanje Učenci so spoznali, da je gibanje na svežem zraku – ustvarjalna delavnica in neokrnjeni naravi za njih zdravo. Dobili so potrditev, da zmorejo varno prehoditi prave planinske poti in da so 16.00 Malica in zamenjava delavnic sposobni preplezati lažje smeri na umetni steni ter s tem 18.30 Večerja, počitek pridobili na samozavesti. 19.30 Varnost v gorah - predavanje in vaje GRS 20.30 Priprava na spanje, pravljica za lahko noč LITERATURA
ZAKLJUČEK • Cevc, A. (1992). Bohinj in njegove planine : srečanje s planšarsko kulturo. Radovljica: Didakta. Z izvedbo tabora smo bili vsi sodelujoči zelo • Glavnik, A., Jazbec, L., Jordan, B., Kadiš, F., Kastelec, zadovoljni. Potrdilo se je, da so temeljite priprave pogoj D., Koželj Stepic, M. idr. (2005). PLANINSKA šola: za uspešen tabor poln vtisov in doživetij. Takih dni bi si učbenik. Ljubljana: Planinska zveza Slovenije. vsi želeli še več. Določene cilje smo dosegli, socialne vezi • Slovenski etnološki leksikon. (2004). Ljubljana: med nami vsemi so se poglobile in okrepile. Mladinska knjiga. Bojazen staršev, da bodo otroci čutili domotožje, smo • Kovač, M. Novak in D. (2004). Učni načrt program skupaj brez težav premagali z zanimivimi dejavnostmi, osnovnošolskega izobraževanja. Športna vzgoja. ki so se neprestano odvijale ter z večerno pravljico in Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, objemom. Začutili so, da zmorejo biti sami, da si znajo Zavod RS za šolstvo.
434 PLEZANJE KOT INTERESNA DEJAVNOST ZA NAJMLAJŠE Ana Marija ŽOHAR
PLEZANJE KOT INTERESNA DEJAVNOST ZA NAJMLAJŠE CLIMBING FOR ELEMENTARY LEVEL AS AN EXTRA - CURRICULAR ACTIVITY
Ana Marija ŽOHAR OŠ Tržič
POVZETEK OPREDELITEV PROBLEMA
Plezanje je naravno gibanje vsakega otroka. Bližje se Moscha (2008) navaja, da se danes s športnim spoznati s plezanjem, ne pa športnega plezanje še zares plezanjem ukvarjajo ljudje različne starosti. Nekateri trenirati, je moto naše interesne dejavnosti. plezajo zato, ker imajo gibanje v naravi radi, za druge pa Vpisujejo se učenci od 1. do 5. razreda in sicer iz je športno plezanje postalo način življenja. Vse bolj pa v različnih vzrokov; eni bi ta šport radi spoznali, drugim je ospredje prihaja športno plezanje kot sredstvo športne že všeč, spet tretjim pa so všeč prijatelji, ki plezajo. Vsi vzgoje mladih, ki se iz športno plezalnih odsekov in pa smo radi skupaj enkrat na teden, ko preko plezanja alpinističnih klubov seli v šole. gradimo močnejše medsebojne odnose in izboljšujemo Športno plezanje v sebi skriva uresničevanje nekih samopodobo. Že tako majhni otroci se zavedajo, da je splošnih ciljev, ki jim sledimo v 1. in 2. triadi OŠ, predvsem športno preživljanje prostega časa za njih koristno v vseh pa skrbi za (Kovač in Novak, 2004): pogledih. • skladen telesni in duševni razvoj Nekateri otroci s plezanjem ne nadaljujejo, veliko pa jih • zdrav način življenja vztraja in želijo še več. Ti se kasneje, ali pa že med letom, • krepitev zdravega občutka samozavesti in vpišejo v odseke pri PD Tržič; ŠPO ali kasneje v AO. samozaupanja Rada bi predstavila, kako nam to uspeva, saj je to • oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev najbolj množična športna interesna dejavnost na naši šoli. • navajanje na kakovostno preživljanje prostega Ključne besede: športno plezanje, samopodoba, časa medsebojni odnosi, zdrav način življenja, aktivno • razbremenitev in sprostitev preživljanje prostega časa • pozitivno doživljanje športa, ki posameznika bogati Športno plezanje (Moscha, 2008) pa ima tudi zelo pozitivne specifične učinke na gibalne lastnosti in SUMMARY sposobnosti otrok, kot so: izboljšanje koordinacije, povečanje gibljivosti in moči rok ter ramenskega obroča. Climbing is a child's natural movement. The goal of our extra-curricular activity is to make ourselves familiar with sport climbing, not yet real training. The activity is DOLOČITEV CILJEV attended by pupils from classes 1 to 5 for some reason or other. Some pupils would simply like to know more Cilj tega članka je širše predstaviti enega izmed about sport climbing, others like it already or they admire načinov dobre prakse, kako si preko interesne dejavnosti people, who climb. However, all of us like to spend some športno plezanje otroci izboljšujejo samopodobo ter time together and climbing gives us an opportunity to spoznajo in začutijo pomembnost in koristnost športnega build stronger relationships and improve self-confidence. preživljanja prostega časa. Even small children are aware of the fact that sport Pomembno je tudi, da otroci spoznajo novo športno activities in their free time are beneficial in many ways. panogo s katero se lahko ukvarjajo rekreativno ali pa jo Sometimes the children's interest subsides, but on the lahko tudi intenzivno trenirajo . other hand there are many persistent students, who desire more and join The Tržič Mountaineering and Climbing club (PD Tržič) or The Sport Climbing Section (ŠPO) and later PREDSTAVITEV PLEZALNIH AKTIVNOSTI NA The Tržič Alpine Climbing Section (AO). ŠOLI I would like to present our effort in doing this, as sport climbing is the most popular afternoon sport activity in our Športno plezanje se kot interesna dejavnost (v primary school. nadaljevanju ID) na naši šoli odvija že sedem let. Pogoji za Key words: sport climbing, self-confidence building, to so bili izpolnjeni, ko smo se preselili v novo šolo, kjer relationships, healthy way of living, sport activities in free imamo v dopoldanskem času športne aktivnosti v Dvorani time tržiških olimpijcev, kjer sta mala in velika umetna plezalna stena. Sama pa sem se v tem času udeležila strokovnega izobraževanja Športno plezanje v šoli (osnovni program) UVOD na Fakulteti za šport v Ljubljani.
Dejstvo je, da je plezanje ena najbolj naravnih oblik gibanja, ki jo v svojih osnovnih prvinah plazenja, lazenja ORGANIZIRANOST in preplezanja osvaja že dojenček. Ti sami od sebe poiščejo najrazličnejše objekte teh dejavnosti: ležišče, tla, V začetku so ID obiskovali učenci prve, druge in tretje dvignjene površine stanovanjske opreme, ljudi. Že malčki triade. Sama sem vodila skupino najmlajših, starejši pa se preselijo na igrišča in igrala, starejši pa najdejo učenci pa so plezali pod mentorstvom plezalca iz Športno drevesa... plezalnega odseka – ŠPO Tržič. Le ti so se po letu Tudi šolski otroci radi plezajo in rada bi predstavila, obiskovanja šolske dejavnosti vključili v ŠPO, sedaj pa so kakšne dejavnosti so jim na voljo v naši šoli. nekateri med njimi že člani alpinističnega odseka pri PD.
435 CLIMBING FOR ELEMENTARY LEVEL AS AN EXTRA - CURRICULAR ACTIVITY Ana Marija ŽOHAR
V zadnjih letih vpisujemo v krožek le najmlajše od 1. CILJI NAŠE DEJAVNOSTI NA ŠOLI do 5. razreda, že to število pa se vsako leto giblje med 25 in 36 učencev. Ker je to absolutno prevelika številka Učenci: za eno skupino, so se v teh letih menjavali različni načini • spoznajo in se učijo osnov športnega plezanja; reševanja tega problema: potrebna oprema, osnovni načini prijemanja in • tečajna oblika, ko so učenci razdeljeni v tri stopanja, različnost sten za plezanje... skupine plezali strnjeno enkrat tedensko dve šolski • razvijajo gibalne sposobnosti; koordinacijo gibanja, uri le tri mesece, ravnotežje, moč, gibljivost, hitrost, natančnost • tedenska dejavnost, ko so učenci zopet • izvajajo raznovrstne naloge in igre za orientacijo v razdeljeni v tri skupine, a plezajo enkrat tedensko prostoru, obvladovanje telesa v različnih položajih, skozi celo leto po eno celo uro. usklajenega dela rok in nog, skladne izvedbe Ker se v šoli določeno število ur porazdeli med različne enostavnih in sestavljenih gibanj, razvijanja interesne dejavnosti, nam je pri plačilu in vodenju skupine ravnotežja na mestu in v gibanju učencev iz 4. in 5. razreda letos priskočil na pomoč ŠPO. • razvijajo občutek zadovoljstva ob obvladanju Zanimiva je struktura učencev, ki se vpisujejo v ID. lastnega telesa in izražanja z gibanjem To so tako deklice kot dečki, skupno vsem pa je, da • tekmujejo na šolskih tekmovanjih v tej panogi na nekem področju nekako izstopajo. Lahko so že zelo (občinsko, Z regijsko, državno) aktivni na najrazličnejših področjih športa, plesa, glasbe… in jim plezanje pomeni le še en dodatni izziv. Velikokrat pa so to učenci, ki v plezanju najdejo redko področje, kjer POTEK VADBE se lahko nekako potrdijo in dvigujejo samopodobo; to so učenci s posebnimi potrebami ter učnimi in vedenjskimi Prve ure so vsako leto namenjene predstavitvi težavami… športnega plezanja (športno plezanje na umetnih stenah Interesna dejavnost se v šoli izvaja le na mali umetni in v skali, balvansko plezanje, oprema…), pri čemer sem steni. Nekajkrat pa smo imeli tudi plezalno popoldne za predstavitve popestrila z ogledi filmov in fotografij ter otroke in starše v malem naravnem plezališču na Cimpru. konkretne plezalne opreme. Pri tem so že sodelovali: • trenerji in plezalci ŠPO Tržič Klemen in Jure Bečan, Zoran Golič OPREMA • gorski vodnik in inštruktor na področju alpinizma in gorskega reševanja Janez Primožič Ker pri naši interesni dejavnosti plezamo na mali • različni člani GRS Tržič. umetni steni, kjer se učencev ne varuje z vrvjo, pač pa so pod steno debele varovalne blazine, učencem ni potrebno Poleg same interesne dejavnosti pa se učenci kupovati plezalne opreme. Zadošča kar običajna oprema udeležujejo tudi šolskih športnih tekmovanj v tej panogi za športno vzgojo; primerna udobna in zračna oblačila na vseh stopnjah. Pri občinskem tekmovanju vsako in nedrseči šolski copati. Izposodijo pa si lahko tudi leto sodelujem pri organizaciji in vodenju tekmovanja, rabljene plezalne copate, ki so nam jih odstopili starejši organizirali pa smo že področno tekmovanje. Samo plezalci. Tudi magnezijo imamo šolsko. občinsko tekmovanje je pravo doživetje, saj za posladek Pred tekmovanjem pa učencem iz domače zaloge in organiziramo tudi tekmo staršev plezalcev, kjer torej otroci inventarja ŠPO preskrbim vso ustrezno plezalno opremo; in starši zamenjajo vloge. plezalne copate, plezalni pas in vrečko z magnezijo. Pred tekmovanjem se s trenerji iz ŠPO Tržič Tudi naše vadbene ure so sestavljene tako, kot dogovorimo za skupen trening ali dva, da se učenci običajne šolske; iz uvoda, glavnega dela in zaključka. preizkusijo tudi v plezanju na veliki umetni steni.
UVODNI DEL Vsaka športna dejavnost zahteva, da se telo najprej primerno ogreje. Različne tekalne in elementarne Sledijo vaje za postopno ogrevanje Z raztezanjem vplivamo na določene igre, ki ne samo ogrejejo, ampak celega telesa; vrat, ramenski obroč, dele telesa, ki jih bolj obremenimo. tudi sprostijo ter naravne oblike roke, hrbtenico, medenico, noge. Sledijo vaje za ravnotežje in gibanja; plazenje, lazenje, valjanje, koncentracijo. visenje…
GLAVNI DEL Je seveda namenjen plezanju: • Najprej so na vrsti razna prečenja (po vseh oprimkih, nato le po določenih oprimkih in poljubnih stopih in nato po določenih oprimkih in stopih). • Težavnost se stopnjuje z naklonom stene, ki ga lahko poljubno določimo. • Občasno so vaje orientirajo tudi na hitrostno plezanje. • Po vsakem plezanju učenci naredijo raztezne vaje – stretching, zatem pa izvajajo različne poligone, igre z žogo, preskakovanje kolebnice... Sledi počitek in sprostitev na blazinah in ponovno plezanje.
ZAKLJUČNI DEL Pri zaključku, kot tudi pri ogrevanju izvajamo asane iz joge in vaje iz tai – cija. Namen teh vaj je razvijanje gibljivosti, koncentracije, koordinacije, ravnotežja in sproščenosti, pri vseh pa učence navajam na pravilno dihanje med vajami. Izmenično izvajamo sledeče vaje (Lidell, 1991): sveča, plug, riba, klešče, kobra, lok, metulj, pollotus, drevo, žerjav, orel in seveda za sproščanje in umirjanje položaj otroka in trupla.
436 CLIMBING FOR ELEMENTARY LEVEL AS AN EXTRA - CURRICULAR ACTIVITY Ana Marija ŽOHAR
ZAKLJUČNE MISLI višje nivoje tega športa; najprej tečaj, potem treniranje pri ŠPO Tržič, kasneje lahko izberejo prehod v alpinistični Zavedam se, da tako organizirana interesna dejavnost odsek, kjer jim plezanje ponuja nove izzive. nima cilja v nekih tekmovalnih rezultatih, pač pa v tem, da otroci športno plezanje lahko brezplačno spoznajo, ga sprejmejo ali pa tudi ne. LITERATURA Tržič je ena izmed zibelk plezanja v Sloveniji z Dovžanovo sotesko in začetnikom športnega plezanja Cecić Erpič, S., Čufar. M., Grilc, P., Guček, V., Leskošek, B., Iztokom Tomazinom. Imamo vrhunske športne plezalce Simonič, A. (2003). Osnove športnega plezanja. Ljubljana: (Klemen in Jure Bečan, Matej Sova, Tomaž Valjavec, Fakulteta za šport, Inštitut za šport. Jerca Meglič…), poznane ledne plezalce (Aljaž Anderle, Kovač, M. in Novak, D. (2004). UČNI načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Športna vzgoja. Ljubljana: Klemen Premrl, Primož Hostnik…), preizkušene gornike, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. himalajce in gorske reševalce. Lidell, L. (1991). Joga. Ljubljana: Mladinska knjiga. Zahvaljujoč okolju in ljudem v njem, imajo otroci veliko Moscha, L. (2004). Plezanje kot igra. Ljubljana: Modrijan. možnost prehajanja iz šolske rekreativne dejavnosti na
437