UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za izobraževanje trenerjev
DIPLOMSKO DELO
DANIJEL ŠTRAUS
Maribor, 2009
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Oddelek za izobraževanje trenerjev
Diplomsko delo
MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Mentor: Doc. dr. Edvard Kolar Kandidat: Danijel Štraus
Somentor: Sebastijan Pileti č, prof. ŠVZ
Maribor, 2009
Lektorica:
Nina Polanec, prof. slovenš čine
Prevajalka:
Saša Majceni č, prof. angleš čine
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, doc.dr. Edvardu Kolarju in somentorju Sebastijanu Pileti ču, prof. ŠVZ, za nasvete in kriti čne pripombe pri nastajanju moje diplomske naloge.
Zahvala gre tudi vsem tistim, ki so mi kakorkoli pomagali pri izdelavi diplomske naloge.
Posebna zahvala gre moji družini, ki me je ves čas študija spodbujala.
UNIVERZA V MARIBORU
PEDAGOŠKA FAKULTETA
IZJAVA
Podpisani Danijel Štraus, rojen 25.03.1961, študent Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer Trener izbrane športne panoge – Športna gimnastika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Moška športna gimnastika pri mentorju docentu dr. Edvardu Kolarju in somentorju Sebastijanu Pileti ču, prof. ŠVZ, avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni, teksti niso prepisani brez navedbe avtorja.
Podpis študenta:
______
Maribor, ______
POVZETEK
V diplomski nalogi z naslovom Moška športna gimnastika sem nalogo razdelil na ve č sklopov, ki zajemajo kratek zgodovinski pregled, organizacijo v mednarodnem in doma čem prostoru, zna čilnosti moške športne gimnastike, pravila za ocenjevanje in kriterij za uvrstitev na olimpijske igre ter tekmovalne uspehe slovenskih telovadcev.
Gimnastiko so poznala že ljudstva starih civilizacij in šele na prehodu iz 18. v 19. stoletje je pri čela dobivati podobo moderne športne gimnastike. Najbolj zaslužen za to je nemški pedagog Friedrich Ludwig Jahn (1778-1852), ki velja za o četa sodobne športne gimnastike. Ve čina telovadnega orodja je narejena po njegovih zamislih. Na Slovenskem se je športna gimnastika pri čela organizirano razvijati proti koncu 19. stoletja, predvsem po zaslugi Viktorja Murnika.
V mednarodnem prostoru je za športno gimnastiko zadolžena mednarodna gimnasti čna zveza (FIG-a), ki skrbi za izvedbo najve čjih gimnasti čnih tekmovanj (udeležba na olimpijskih igrah, svetovna prvenstva, finale svetovnega pokala) in pomaga pri organizaciji ostalih mednarodnih tekmovanj. Za delovanje in razvoj športne gimnastike v Sloveniji je zadolžena Gimnasti čna zveza Slovenije, ki je tudi članica FIG-e.
V moški športni gimnastiki se tekmuje na šestih orodjih (parter, konj z ro čaji, krogi, preskok, bradlja in drog) ekipno, v mnogoboju in po posameznih orodjih. Uspešnost vsakega posameznega tekmovalca se dolo či z ocenjevanjem, ki mora biti v skladu s Pravilnikom za ocenjevanje mednarodne gimnasti čne zveze (FIG). Posebna pravila veljajo za uvrstitev na olimpijske igre.
Slovenski telovadci veljajo za najuspešnejše športnike v Sloveniji, kar dokazuje število osvojenih zlatih, srebrnih in bronastih odli čij z najve čjih tekmovanj (olimpijskih iger, svetovnih prvenstev, evropskih prvenstev in tekem za svetovni pokal).
KLJU ČNE BESEDE: moška športna gimnastika, zna čilnosti gimnasti čnega orodja, medalje slovenskih telovadcev.
ABSTRACT
My diploma paper deals with Men's artistic gymnastics. The diploma is divided in more chapters, which deal with historical review, organization on international and national range, characteristics of Men's Artistic gymnastics and the rules for judging and the criteria for placing on the Olympic Games. The last chapter is focused on the Slovene gymnasts' achievements.
The nations of old civilizations knew gymnastics, but only in the late eighteenth and early nineteenth centuries Friedrich Ludwig Jahn (1778–1852) created exercises for men on apparatus that ultimately led to what is considered modern gymnastics. In particular, Jahn crafted early models of the men’s apparatus.
At the end of the nineteenth century started to develop modern gymnastics in Slovenia, especially because of Viktor Murnik.
The International Federation of Gymnastics (FIG) is the governing body of competitive gymnastics . It takes care for participation on Olympic Games, World Gymnastics Championships and Gymnastic World Cup. FIG also helps to organize other international competitions. For operation and development of Artistic Gymnastics in Slovenia is responsible Slovene Gymnastics Federation, which is also a member of FIG.
Men compete on six different apparatus –events (Floor Exercise, Pommel Horse, Still Rings, Vaults, Parallel Bars and High Bar). They can compete on individual apparatus or on all six apparatus. The FIG draws up the rules, known as the Code of Points , which regulate how gymnast 's performance is evaluated. There are special rules for participation on the Olympic Games.
Slovene gymnasts are considered to be the best sportsmen in Slovenia. The proof of this are many gold, silver and bronze medals from the greatest competitions, like Olympic Games, World and Europe Gymnastics Championship and World Cup.
KEY WORDS: Men’s Artistic Gymnastics, characteristics of gymnastics apparatus, medals Slovene gymnasts.
Danijel Štraus: Moška športna gimnastika KAZALO Stran
1. UVOD ...... 3 2. ZGODOVINA MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE...... 5 2.1 Gimnastika starodavnih civilizacij ...... 5 2.2 Gimnastika moderne dobe...... 5 2.3 Gimnastika na Slovenskem ...... 6 2.3.1 Pred prvo svetovno vojno ...... 6 2.3.2 Med obema vojnama...... 7 2.3.3 Po drugi svetovni vojni...... 8 2.3.4 V samostojni Sloveniji...... 8 2.4 Moška športna gimnastika na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih..9 2.4.1 MŠG na olimpijskih igrah ...... 9 2.4.2 MŠG na svetovnih prvenstvih ...... 10 3. ORGANIZIRANOST MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE PO SVETU IN V SLOVENIJI...... 10 3.1 Organiziranost MŠG v mednarodnem prostoru ...... 10 3.1.1 Športne panoge znotraj FIG-e...... 12 3.1.2 Kategorije tekmovanj MŠG v mednarodnem prostoru...... 12 3.1.3 Pravica udeležbe tekmovalcev na posameznih tekmovanjih...... 13 3.1.4 Vrste tekmovanj ...... 14 3.1.5 Model ekipnega tekmovanja...... 15 3.1.6 Tekmovalni sistem MŠG v mednarodnem prostoru ...... 16 3.2 Organiziranost MŠG v Sloveniji: ...... 17 3.2.1 Športne panoge GZS:...... 17 3.2.2 Tekmovalni sistem MŠG v Sloveniji...... 18 4 ZNA ČILNOSTI MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE...... 19 4.1 Parter ...... 20 4.1.1 Zgodovinski razvoj parterja...... 20 4.1.2 Tehni čne zna čilnosti parterja ...... 22 4.1.3 Dimenzije in postavitev parterja...... 23 4.1.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki...... 23 4.1.5 Strukturne skupine prvin na parterju ...... 24 4.1.6 Zna čilnosti sestave na parterju...... 26 4.2 Konj z ro čaji ...... 27 4.2.1 Zgodovinski razvoj konja z ro čaji ...... 27 4.2.2 Tehni čne zna čilnosti konja z ro čaji...... 29 4.2.3 Dimenzije in postavitev konja z ro čaji ...... 29 4.2.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki...... 30 4.2.5 Strukturne skupine prvin na konju z ro čaji...... 31 4.2.6 Zna čilnosti sestave na konju z ro čaji...... 33 4.3 Krogi ...... 35 4.3.1 Zgodovinski razvoj krogov...... 35 4.3.2 Tehni čne zna čilnosti krogov ...... 36 4.3.3 Dimenzije in postavitev krogov...... 37 4.3.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki...... 38 4.3.5 Strukturne skupine prvin na krogih ...... 39 4.3.6 Zna čilnosti sestave na krogih...... 41 4.4 Preskok ...... 42 4.4.1 Zgodovinski razvoj preskoka...... 42 4.4.2 Tehni čne zna čilnosti preskoka...... 43 4.4.3 Dimenzije in postavitev preskoka...... 44
1 Danijel Štraus: Moška športna gimnastika 4.4.4 Trenažni pripomo čki...... 45 4.4.5 Strukturne skupine prvin na preskoku ...... 45 4.4.6 Zna čilnosti sestave na preskoku ...... 47 4.5 Bradlja ...... 49 4.5.1 Zgodovinski razvoj bradlje...... 49 4.5.2 Tehni čne zna čilnosti bradlje ...... 51 4.5.3 Dimenzije in postavitev bradlje...... 52 4.5.4 Trenažni pripomo čki...... 52 4.5.5 Strukturne skupine prvin na bradlji ...... 53 4.5.6 Zna čilnosti sestave na bradlji...... 55 4.6 Drog...... 56 4.6.1 Zgodovinski razvoj droga...... 56 4.6.2 Tehni čne zna čilnosti droga ...... 58 4.6.3 Dimenzije in postavitev droga...... 59 4.6.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki...... 59 4.6.5 Strukturne skupine prvin na drogu ...... 60 4.6.6 Zna čilnosti sestave na drogu...... 63 5. PRAVILA ZA OCENJEVANJE...... 64 5.1. Pravila za udeležence tekmovanj ...... 65 5.1.1 Pravila za tekmovalce...... 65 5.1.2 Pravila za trenerje ...... 66 5.1.3 Pravila za sodnike...... 66 5.1.4 Organizacija sodniške komisije na orodju...... 67 5.2 Pravila za ocenjevanje...... 69 5.2.1 Splošna pravila za izra čun kon čne ocene ...... 69 5.2.2 Pravila za dovoljen odklon med srednjimi ocenami E sodnikov:...... 70 5.2.3 Pravila za težavnost, posebne zahteve seskok in direktne povezave..71 5.2.4 Pravila za ponavljanje...... 73 5.2.5 Pravila za predstavitev...... 74 6. USPEHI SLOVENSKIH TELOVADCEV NA VELIKIH...... 76 6.1. Medalje na Olimpijskih igrah...... 76 6.2. Medalje na Svetovnih prvenstvih...... 77 6.3. Medalje na Evropskih prvenstvih...... 78 6.4. Medalje na tekmah za Svetovni pokal...... 79 7. ZAKLJU ČEK...... 84 8. LITERATURA ...... 85 9. SEZNAM SLIK ...... 87 10. SEZNAM TABEL...... 88 11. SEZNAM ILUSTRACIJ...... 88
2 Danijel Štraus: Moška športna gimnastika 1. UVOD
Moška športna gimnastika je športna panoga. Vsebina športne gimnastike je izvajanje vaj na orodjih: na parterju, na konju z ro čaji, na krogih, na preskoku, na bradlji in na drogu.
Je tekmovalna športna panoga vklju čena v Mednarodno gimnasti čno zvezo – Federation Internationale de Gimnastique (FIG).
Vseh šest gimnasti čnih orodij omogo ča izvajanje telovadnih prvin oz. gibanj okoli vseh osi: čelne ali frontalne osi (slika 1), dolžinske ali vertikalne osi (slika 2) in globinske ali sagitalne osi (slika 3), v razli čnih smereh (premih smereh – naprej in nazaj, levo in desno, navzgor in navzdol ter v pre čnih smereh – gor, dol, not in ven) ter v razli čnih ravninah ( čelni ali frontalni ravnini, ki poteka skozi čelno in dolžinsko os, vodoravni ali horizontalni ravnini, ki poteka skozi globinsko in čelno os in bo čni ali sagitalni ravnini, ki poteka skozi globinsko in dolžinsko os).
Slika 2: Preval naprej Slika 3: Ma čji skok z obr. za Slika 1: premet v stran (kolo) 360 st. (Vir : Medmrežje 5).
Zna čilnost moške športne gimnastike so raznolikost in zapletenost gibalnih struktur, poudarjena dinami čnost izvedb, povezave z velikimi amplitudami ter iskanje novih, težkih, izvirnih in atraktivnih prvin in povezav. Zahtevne naloge, ki se kažejo predvsem v tehniki, težavnosti in estetiki, lahko uspešno izvajajo zgolj tekmovalci, katerih psihosomatski status je prilagojen velikim in posebnim naporom.
Športna gimnastika pomembno vpliva na razvoj splošne usklajenosti (koordinacije) gibanja.
Gibalne sposobnosti, ki pomembno vplivajo na uspeh v športni gimnastiki so: koordinacija, ravnotežje, gibljivost in mo č.
3 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Koordinacija je sposobnost kar najbolj usklajenega gibanja nasploh, posebej pa v nenau čenih, nepredvidljivih in zahtevnih gibalnih nalogah. (Ušaj, 1996:94).
Za uspešno izvedbo posameznih elementov je potrebna natan čna miši čna aktivnost z dolo čeno intenzivnostjo v dolo čenem času in prostoru (timing), ker se položaj telesa neprestano menja, je potrebna orientacija v prostoru.
Ravnotežje je sposobnost hitrega oblikovanja kompenzacijskih (dopolnilnih, nadomestnih) gibov, ki so potrebni za vra čanje telesa v ravnotežni položaj, kadar je le-ta porušen. Je sposobnost za natan čno dolo čitev smeri in intenzivnosti kompenzacijskih gibov, s katerimi se ohranja ali vzpostavlja stabilen položaj telesa v prostoru. (Pistotnik, 1990, str.112).
Gibljivost je sposobnost izvajanja gibov z najve čjo možno amplitudo v enem ali ve č funkcionalno povezanih sklepih. (Bravni čar-Lasan, 1996, str. 173).
Mo č je sposobnost u činkovitega izkoriš čanja sile mišic pri premagovanju zunanjih ovir razli čnih vrst, ki se pojavljajo v zvezi z gibanjem ali zadrževanjem položaja lastnega telesa, drugih teles ali predmetov (Šturm, 1975). Za športno gimnastiko je pomembna relativna mo č kot eksplozivna mo č (odrivna mo č rok in nog na parterju in preskoku) in kot stati čna mo č (na krogih).
Veliko akrobatskih in drugih prvin na orodju zahteva dolo čeno tveganje, zato je pri vadbi potreben pogum, odlo čnost, motivacija, samokontrola in premagovanje strahu.
V splošnem spada športna gimnastika med individualne športne panoge, kjer je rezultat odvisen od vsakega posameznega športnika.
Na podlagi strukturne kompleksnosti gibanj, kot jih je v svoji študiji opredelil 2 Matweev (1977), pa jo uvrš čamo med polistrukturne 1 in konvencionalne športne panoge.
1 Pomeni, da športno gimnastiko oblikuje veliko število razli čnih struktur gibanj. 2 V športni gimnastiki se rezultat meri z ocenjevanjem. Vsako gibanje v smislu estetike in tehnike pa mora biti izvedeno z naprej dogovorjenimi dolo čili, ki so zbrana v Pravilniku za ocenjevanje. 4 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 2. ZGODOVINA MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE
2.1 Gimnastika starodavnih civilizacij
Gimnastika je stalna spremljevalka človeka že od samega za četka njegovega obstoja. Človek se je telesno razvijal ob vsakdanjem delu, igri, plesu in lovu ter bojevanju s sovražniki. Organizirane telesne vzgoje ni bilo, a je življenjska nuja ljudi sama prisilila, da so se izurili v nekaterih telesnih vajah.
Med starodavnimi civilizacijami imajo Kitajci med vsemi ljudstvi najstarejšo tradicijo na podro čju telesne kulture. Prvotno je bila kitajska gimnastika v rokah sve čenikov – ljudskih zdravnikov. Imela je zna čaj magi čne terapije. Leta 2699 pr.n.št. naj bi jo bil utemeljil cesar Hoang Ti. Izvajali so predvsem telesne vaje na tleh (danes temu pravimo talna gimnastika); vaje v kle čečem, sede čem in leže čem položaju pa so bile primerne za uravnavanje prebave, zdravje notranjih organov in premagovanje nespe čnosti. Pomembno mesto pa je imela gimnastika tudi v drugih starodavnih civilizacijah (v Indiji, Egiptu, v Kretsko-Minojski civilizaciji, v Antiki…) (Šugman, 1991).
V stari G čiji je bila telesna sposobnost visoko cenjena. Gimnastika je bila sestavni del vzgoje vojš čakov ter priprava športnikov. Beseda »gimnastika« namre č izvira iz grške besede »gymnos« - gol. V takratnem času je mladina vadila gola. (Bolkovi č, idr., 2002).
2.2 Gimnastika moderne dobe
S propadom takratne grške civilizacije je tudi gimnastika izgubila svoj pomen. Ponovno je v Evropi oživela šele v 18. in 19. stoletju z nastankom gimnastičnih in telovadnih sistemov (Lingov na Švedskem, Jahnov v Nem čiji ter Tyršev na Češkem).
Fridrih Ludwig Jahn (1778-1852), ki velja za o četa sodobne športne gimnastike, je v nemško turnerstvo vklju čil 24 vrst gibanj, med najpomembnejše sodijo preskoki, vaje ravnotežja na gredeh in stebrih, vaje na drogu, vaje na bradlji, skoki
5 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA s pomo čjo odrivnih sredstev in akrobatika. Ve čina današnjega orodja je narejena po njegovih zamislih. Nemški gimnasti čni sistem je dokon čno oblikoval A. Spiess in gimnastiko uvedel v šolo kot obvezni šolski predmet. (Šugman, 1991).
Za nadaljnjo rast gimnastike, tudi na Slovenskem, je pomembno sokolsko gibanje na Češkem. Leta 1862 je M. Tyrš v Pragi ustanovil prvo Sokolsko organizacijo, ki se je imenovalo „Sokol Prazsky“. Sokoli so dajali velik pomen pri izvajanju vaj estetiki gibanja, ki je ena od najpomembnejših sestavin današnje športne gimnastike. (Športno društvo Center Maribor, 2007).
2.3 Gimnastika na Slovenskem
2.3.1 Pred prvo svetovno vojno
Telovadba, iz katere se je oblikovala današnja moška in kasneje tudi ženska športna gimnastika, se je za čela razvijati sredi 19. stoletja. Zgodovina telovadbe na Slovenskem pa je tesno povezana z razvojem sokolstva in orlovstva.
Prvo telovadno društvo na Slovenskem je bil Južni Sokol, danes ŠD Narodni dom, ki je ob nemškem Turnvereinu od 1863 deloval v Ljubljani. Društvo je imelo posebna gimnasti čna pravila, s pomo čjo katerih so skrbeli za red na telovadiš čih.
Bolj sistemati čno telovadno delo je v Ljubljanski Sokol vnesel konec 19. stoletja Viktor Murnik. Z reorganizacijo društva je omogo čil prednost telovadnega delovanja s tem, da je uveljavil vaditeljski zbor in s tem zmanjšal vpliv društvenega odbora. Sestavljal je zahtevne proste vaje za javne nastope in zlete, na črtno je razvijal športno telovadbo in utemeljil telovadbo žensk.
Telovadna organizacija Orel je bila ustanovljena 1905 leta bolj kot protiutež Sokolu in je združevala krš čansko mladino. Imela je splošno kulturni zna čaj.
Leta 1905 je bila ustanovljena Slovenska sokolska zveza, ki je povezala Sokolska društva, dve leti kasneje je bila sprejeta v Mednarodno telovadno zvezo (FIG), leta 1913 pa je že štela 113 društev.
Slovenski Sokoli so se dogovorili za enoten kroj po češkem zgledu, uvedli bolj poenoten vadbeni sistem, pripravljali tekmovanja v Sloveniji in skrbeli za nastope
6 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA na mednarodnih sokolskih zletih in tekmovanjih. Prvi slovenski sokolski zlet so organizirali 1888 v Ljubljani ob 25. obletnici ustanovitve Južnega Sokola, drugi zlet je bil 1904 prav tako v Ljubljani, kjer so Slovenci nastopili z novimi, izvirnimi Murnikovimi vajami. Leta 1920 so zvezo preimenovali v Jugoslovansko sokolsko zvezo.
2.3.2 Med obema vojnama
Ljubljana je leta 1922 organizirala svetovno prvenstvo v moški športni gimnastiki, sedmo po vrsti. Leta 1924 so se slovenski telovadci v sestavi Vidmar, Derganc, Šumi, Primoži č, Porenta, Oswald, Hlasten, Poljšak ter Leon Štukelj, ki še danes velja za najuspešnejšega slovenskega telovadca, (7 olimpijskih medalj, od tega 3 zlate), prvi č udeležili olimpijskih iger v Parizu in osvojili dve zlati medalji (na drogu in v mnogoboju jih je osvojil Leon Štukelj).
Naslednje olimpijske igre v Amsterdamu, leta 1928, so bile enako uspešne kot predhodne, zlata, srebrna in dve bronasti medalji. Zadnja osvojena medalja v tem obdobju je bila na olimpijskih igrah v Berlinu 1936, ko je Leon Štukelj, pri 38 letih osvojil srebro na krogih.
Poleg svetovnega prvenstva leta 1922 v Ljubljani so bili slovenski telovadci udeleženi še na štirih mednarodnih tekmovanjih, ki štejejo za svetovna prvenstva: Lyon, 1926, Luxemburg, 1930 3, Pariz, 1931 (tekma posameznikov za svetovno prvenstvo ob 50 letnici Mednarodne telovadne zveze) in Praga, 1938. (Štukelj, 1989).
Do leta 1949, ko je Mednarodna telovadna zveza sprejela sklep, da lahko na tekmah uporabljajo le tista telovadna orodja, ki so potrjena od tehni čnega komiteja Mednarodne telovadne zveze, so lahko reprezentance tekmovale na lastnem orodju, ki so si ga pripeljale od doma. (Vazzaz, 1984).
3 Mednarodna tekma v Luxemburgu leta 1930 se je tragi čno kon čala za slovenskega telovadca Antona Maleja, ki si je pri seskoku z krogov tako hudo poškodoval vratna vretenca, da je kasneje v bolnišnici umrl. V njegov spomin vsako leto od 1970 naprej prireja športno društvo Tabor Malejev memorial v Športni gimnastiki za deklice. 7 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 2.3.3 Po drugi svetovni vojni
Leta 1945 je bila ustanovljena Fizkulturna zveza Slovenije, ki pa se je leta 1953 preimenovala v Zvezo za telesno vzgojo Partizan, ki je skrbela predvsem za množi čno telesno kulturo. Društva so povezovali predpisani skupni programi za tekmovanja v orodni telovadbi od pionirskih do članskih skupin. Iz teh so izšli tekmovalci evropske in svetovne ravni, kot so: Janez Brodnik, Tine Šrot, Miloš Vrati č, Marlenka Kova č ter Miroslav Cerar, drugi najuspešnejši slovenski telovadec (3 olimpijske medalje, od tega 2 zlati).
Leta 1962 je bila v Ljubljani ustanovljena Gimnasti čna zveza Slovenije. V tem obdobju je velike uspehe dosegal Cerar in ostali telovadci, zaradi tega je tudi mednarodna gimnasti čna zveza izvedbo SP 1970 zaupala Jugoslaviji, organizacijo pa je dobila Ljubljana, kjer je slavil Cerar na konju z ro čaji. Po tem obdobju je prišlo do menjave generacij.
2.3.4 V samostojni Sloveniji
Po letu 1990 se je pri čelo novo zlato obdobje slovenske moške športne gimnastike, ki ga zaznamujeta Mitja Petkovšek (dvakratni svetovni prvak, svetovni podprvak, trikratni evropski prvak ter ve čkratni zmagovalec svetovnega pokala) ter Aljaže Pegan (svetovni prvak, dvakratni svetovni podprvak, dvakratni evropski prvak ter ve čkratni zmagovalec svetovnega pokala) in traja še danes.
V letu 2005, na svetovnem prvenstvu v Melbournu, je slovenska gimnastika dobila dva svetovna prvaka, s čimer se je Slovenija uvrstila na prvo mesto po uspešnosti na tekmovanju med vsemi državami na svetu.
Po številu osvojenih medalj na najve čjih tekmovanjih, vklju čno z olimpijskimi igrami, je moška športna gimnastika najuspešnejša športna panoga v Sloveniji.
8 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 2.4 Moška športna gimnastika na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih
2.4.1 MŠG na olimpijskih igrah
Ob atletiki, plavanju in sabljanju je edina športna panoga, ki je bila udeležena na vseh olimpijskih igrah moderne dobe (Atene 1896 – Peking 2008).
Od prvih olimpijskih iger v Atenah, leta 1896 do olimpijskih iger v Los Angelesu, leta 1932, je bila moška športna gimnastika udeležena na igrah v razli čnih disciplinah. Poleg orodne telovadbe so bile v gimnastiko vklju čene tudi discipline drugih športnih panog (npr. atletike).
••• OI Atene, 1896: bradlja - posamezniki; bradlja - ekipa; preskok; drog - posamezniki; drog - ekipa; krogi; konj z ro čaji in plezanje.
••• OI Pariz, 1900: mnogoboj.
••• OI St. Louis, 1904: mnogoboj; vrste; bradlja; preskok; konj z ro čaji; drog; krogi; plezanje; kiji; sedmeroboj na orodjih; gim. deveteroboj in atletski troboj.
••• OI London, 1908: mnogoboj in vrste.
••• OI Stockholm, 1912: mnogoboj; vrste; švedska telovadba in prosti sistemi.
••• OI Antwerpen, 1920: mnogoboj; vrste; švedska telovadba in prosti sistem.
••• OI Pariz, 1924: mnogoboj; vrste; bradlja; preskok; drog; krogi; konj; preskok čez konja po čez in plezanje.
Na vseh naslednjih olimpijskih igrah je bila moška športna gimnastika udeležena v enakih disciplinah: vrsta/ekipa; mnogoboj; parter; konj z ro čaji; krogi; preskok; bradlja in drog. (Kruse, 1996).
9 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 2.4.2 MŠG na svetovnih prvenstvih
Prvo svetovno prvenstvo je bilo organizirano leta 1903 v Antwerpnu. Tekmovali so v mnogoboju, na konju z ro čaji, na krogih, na bradlji in na drogu. Te discipline so bile na programu svetovnih gimnasti čnih prvenstev vse do svetovnega prvenstva v Luksemburgu, leta 1930, ko so prvi č tekmovali na parterju, v Budimpešti, leta 1934, pa so v tekmovanje vklju čili še preskok.
Leta 1979 so prvi č v zgodovini svetovnih prvenstev tekmovanje v MŠG organizirali izven meja Evrope in to v ameriškem mestu Fort Worth.
3. ORGANIZIRANOST MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE PO SVETU IN V SLOVENIJI
3.1 Organiziranost MŠG v mednarodnem prostoru
Krovna mednarodna gimnasti čna zveza, s sedežem v švicarskem mestu Lausanne, FIG-a, je bila ustanovljena leta 1881 v belgijskem Liegu. Najprej kot zveza štirih držav oz. gimnasti čnih zvez (francoske, belgijske, flamske in valonske gimnasti čne zveze) pod vodstvom Nikolaja Cupresa in z imenom Evropska gimnasti čna zveza (Federation european gimnastics / FEG).
V Mednarodno gimnasti čno zvezo (FIG) se je preimenovala šele z vstopom gimnasti čne zveze ZDA leta 1921.
Preko petih kontinentalnih gimnasti čnih zvez: UEG-a (Evropska gimnasti čna zveza), PAGU (Panameriška gimnasti čna zveza), AGU (Azijska gimnasti čna zveza), UAG (Afriška gimnasti čna zveza) in OGA (Gimnasti čna zveza Oceanije), je v FIG-o vklju čenih 129 nacionalnih gimnasti čnih zvez, med njimi tudi Gimnasti čna zveza Slovenije.
(Vir : Medmrežje 1)
10 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Naloge Mednarodne gimnasti čne zveze so :
••• Zadolžena je za organizacijo in brezhibno izvedbo najve čjih tekmovanj, ki so pod njenim okriljem - gimnasti čnih tekmovanj na olimpijskih igrah, svetovnih prvenstev in finale svetovnega pokala.
••• Skrbi za organizacijo svetovne gimnasti čne prireditve – Gimnaestrade.
••• Posredno pomaga pri izvedbi ostalih mednarodnih gimnasti čnih tekmovanj, preko kontinentalnih gimnasti čnih zvez (izvedba evropskega prvenstva, sredozemskih iger ali drugih kontinentalnih in medkontinentalnih prvenstev) ter preko nacionalnih gimnasti čnih zvez pri organizaciji svetovnih pokalov.
••• Skrbi za sestavo mednarodnega koledarja gimnasti čnih tekmovanj.
••• Zadolžena je za pravo časno pripravo in natan čno vsebino pravilnika za ocenjevanje in njegovo pravilno izvajanje.
••• Dolo ča kriterije za uvrstitev tekmovalcev na OI.
••• Skrbi za strokovno usposabljanje trenerjev in sodnikov.
••• Odlo ča o dimenzijah in tehni čnih zna čilnostih gimnasti čnega orodja, ki se uporablja na uradnih tekmovanjih FIG-e. Proizvajalcem gimnasti čnega orodja podeljuje certifikat ustreznosti njihovim proizvodom.
••• Vodi rang listo 4 tekmovalcev po posameznih orodjih.
••• Vodi register vseh tekmovalcev, ki so v preteklosti tekmovali na uradnih tekmovanjih FIG-e in drugih najve čjih mednarodnih tekmovanjih (vsi doseženi rezultati).
••• Vodi natan čen seznam vseh sodnikov, ki imajo priznano sodniško licenco za dolo čeno kategorijo.
(Vir: Medmrežje 1)
4 Rang lista se vodi za obdobje enega olimpijskega ciklusa za posamezno orodje. Najve č to čk tekmovalci dobijo za olimpijske igre, najmanj pa za Svetovni pokal B serije. Z vsakim pri četkom novega leta se skupno število to čk zniža za 30%. 11 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 3.1.1 Športne panoge znotraj FIG-e
Športne panoge:
- Moška športna gimnastika
- Ženska športna gimnastika
- Ritmi čna gimnastika
- Akrobatika
- Skoki na veliki prožni ponjavi
- Aerobika
Netekmovalna disciplina:
−−− Gimnastika za vse
Tekmovalne kategorije moške športne gimnastike: mladinska kategorija : 14 let – 18 let članska kategorija: 16 let in ve č
3.1.2 Kategorije tekmovanj MŠG v mednarodnem prostoru
Tekmovanja 5 so glede na pomembnost in velikost razdeljena v osem kategorij:
I. kategorija – Olimpijske igre (Olympic games – OG);
II. kategorija – Svetovna prvenstva (World Championships – WCh);
III. kategorija – Kontinentalna prvenstva (Continental Championships – CCh);
IV. kategorija – Svetovni pokali (World Cup – Wcup);
5 Tekmovanje je prireditev oz. dejanje, katerega namen je najti zmagovalca na dolo čenem podro čju. Zmagovalec je najve čkrat oseba, ki zmore dose či dolo čen cilj najhitreje, najkvalitetnejše, najbolje... Poteka med dvema ali ve č tekmovalci ali tekmovalnimi skupinami. (Vir: Medmrežje 12) 12 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
V. kategorija – Mednarodna tekmovanja (International Tournament – IT);
VI. kategorija – Grand Prix;
VII. kategorija – Nacionalna / državna prvenstva (National Championships);
VIII. kategorije – Mednarodna tekmovanja za mladince (Intern. Juniors).
(Medmrežje 2)
Tekmovanja pod okriljem FIG-e:
Olimpijske igre (vsake štiri leta).
Svetovna prvenstva (vsako leto razen olimpijskega leta).
Finale svetovnega pokala (vsake dve leti). Zadnji č je bilo leta 2008 v Madridu.
Tekmovanja pod okriljem kontinentalnih gimnasti čnih zvez:
UEG-a (Evropska gimnasti čna zveza) – evropsko prvenstvo.
PAGU (Panameriška gimnasti čna zveza) – panameriške igre.
AGU (Azijska gimnasti čna zveza) – azijske igre; azijsko prvenstvo.
UAG (Afriška gimnasti čna zveza) – afriško prvenstvo.
3.1.3 Pravica udeležbe tekmovalcev na posameznih tekmovanjih
Število udeleženih ekip oz. posameznikov je omejeno glede na kategorijo tekmovanja.
Olimpijske igre: Na olimpijske igre se tekmovalci uvrstijo na zadnjem svetovnem prvenstvu v olimpijskem ciklusu (skupno 98 tekmovalcev). Pravico nastopa ima 12 ekip (8 ekip iz prvih kvalifikacij in 4 ekipe iz drugih kvalifikacij. Posamezna ekipa šteje najve č 5 tekmovalcev. Posamezniki se uvrstijo na olimpijske igre v finalu mnogoboja in v finalu na posameznem orodju. Posebno povabilo mednarodne gimnasti čne zveze (wild card),
13 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA prejme 1 tekmovalec.
Svetovno prvenstvo – ekipno: Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (6 tekmovalcev, če je ekipa oz. najve č 3 tekmovalci iz ostalih držav, ki nimajo ekipe) vseh gimnasti čnih zvez, ki so članice FIG-e.
Svetovno prvenstvo – posamezno: Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (najve č trije iz iste države v posamezni disciplini) vseh gimnasti čnih zvez, ki so članice FIG-e.
Evropsko prvenstvo – ekipno (za člane in mladince): Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (5 tekmovalcev, če je ekipa oz. najve č 2 tekmovalca iz držav, ki nimajo ekipe) vseh gimnasti čnih zvez, ki so članice UEG-a.
Evropsko prvenstvo – posamezno: Pravico nastopa imajo tekmovalci držav (najve č dva iz iste države v posamezni disciplini), vseh gimnasti čnih zvez, ki so članice UEG-a.
Kontinentalne gimnasti čne zveze same dolo čijo kriterij udeležbe na kontinentalnem prvenstvu, za katero so pristojne.
(Vir: Medmrežje 1)
3.1.4 Vrste tekmovanj
Zaporedje tekmovanj od kvalifikacij do finala v posameznih disciplinah (mnogoboj, finale na posameznih orodjih, finale ekip).
CI. - Kvalifikacije - vsi tekmovalci tekmujejo v kvalifikacijah in samo najboljši se uvrstijo v finale ekip, mnogoboja in na posameznih orodjih.
CII. - Finale mnogoboja - v finale mnogoboja se uvrsti 24 najbolje uvrš čenih posameznikov iz kvalifikacij (maksimalno 2 iz ene države).
CIII. - Finali na posameznih orodjih - v finale se uvrsti 8 najbolje uvrš čenih tekmovalcev iz kvalifikacij na vsakem orodju (maksimalno 2 iz ene države).
14 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
CIV. - Finala ekip - v finale se uvrsti 8 najbolje uvrš čenih ekip iz kvalifikacij.
OI – Olimpijske igre C I – C II – C III – C IV
SP – Svetovno prvenstvo – ekipno C I – C II – C III – C IV
SP – Svetovno prvenstvo – posamezno C I – C II – C III
EP – Evropsko prvenstvo – ekipno C I – C II – C III – C IV
EP – Evropsko prvenstvo - posamezno CI – C II – C III
SPok – Svetovni pokal C I – C III
Tabela 1: Posamezne faze tekmovanj na posameznem tekmovanju.
3.1.5 Model ekipnega tekmovanja
Kvalifikacije Finale Olimpijske igre CI : 5 – 5 – 4 CIV : 5 – 3 – 3
Svetovno prvenstvo CI : 6 – 5 – 4 CIV : 6 – 3 – 3
Evropsko prvenstvo CI : 5 – 3 – 3 CIV : 5 – 3 – 3
Mladinsko evropsko prvenstvo CI : 5 – 4 – 3 CIV : 5 – 4 – 3
Tabela 2: Prikazuje max. število tekmovalcev v ekipi, max. število nastopajo čih po orodju in število najboljših ocen, ki se štejejo za kon čni ekipni rezultat.
15 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Primer:
6 – 5 – 4
Maks.število tekmovalcev Število tekmovalcev, ki Število najboljših v ekipi ene države. lahko tekmuje za ekipo na rezultatov, ki se štejejo za posameznem orodju. kon čni ekipni rezultat.
3.1.6 Tekmovalni sistem MŠG v mednarodnem prostoru
OLIMPIJSKI CIKLUS
Vrsta 1. leto 2. leto 3. leto 4. leto Pod tekmovanja okriljem
OI OI FIG
SP C-I., II., III., C - I., II., C-I., II., III., FIG III., IV. IV. Posamezno Polni ekipno (24) program. + posamezno ekipno+pos. (3 iz države)
EP C-I., II., III., C-I., II., III. C-I., II., III., C-I., II., III. UEG IV. posamezno IV. posamezno ekipno + ekipno + posamezno posamezno
SPokal-A C-I., III. C-I., III. C-I., III. C-I., III. NGZ ali min.3 tekme- min.3tekme- min.3 tekme- min.3 tekme- SPokal-B max 8 tekem max 8 tekem max 8 tekem max 8 tekem
Tabela 3: Zaporedje tekmovanj v olimpijskem ciklusu.
Legenda: NGZ – Nacionalna gimnasti čna zveza
16 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Polni program pomeni, da se lahko tekmovanja udeležijo ekipe iz vseh držav (max. 6 tekmovalcev na ekipo), ki so članice Mednarodne gimnasti čne zveze (FIG). Tekmovalci tekmujejo ekipno, v mnogoboju in na posameznih orodjih.
Na Svetovnem prvenstvu leto pred OI lahko sodeluje 24 najbolje uvrš čenih ekip in najve č trije posamezniki iz ostalih ekip, ki so se uvrstile na 25. mesto in nižje na predhodnem svetovnem prvenstvu ekip in posameznikov, ki je leto po OI.
(Vir : Medmrežje 1)
3.2 Organiziranost MŠG v Sloveniji:
Za razvoj športne gimnastike v Sloveniji je zadolžena Gimnasti čna zveza Slovenije (GZS) s sedežem v Ljubljani.
GZS je bila ustanovljena 16.12.1962 v Ljubljani, v mednarodno gimnasti čno zvezo pa je vklju čena od leta 1907, ko je bila Slovenska Sokolska zveza (predhodnica GZS) sprejeta v Evropsko gimnasti čno zvezo (FEG).
Gimnasti čna zveza Slovenije je slovenska nacionalna panožna športna zveza, je zveza športnih društev, ustanovljena skladno z 11. členom Zakona o društvih (1995). V GZS so prostovoljno vklju čena društva, klubi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z gimnastiko (Kolar&Pileti č, 2006, str. 88).
3.2.1 Športne panoge GZS: ••• moška športna gimnastika;
••• ženska športna gimnastika;
••• ritmi čna gimnastika;
••• aerobika;
••• splošna gimnastika.
17 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Kot polnopravna članica Mednarodne gimnasti čne zveze (FIG) in Evropske gimnasti čne zveze (UEG) pa lahko GZS izvaja tudi aktivnosti na podro čju ostalih športnih panog:
••• akrobatike na akrobatski stezi in
••• trampolininga (velika in mala prožna ponjava).
3.2.2 Tekmovalni sistem MŠG v Sloveniji
a.) MŠG – A program:
Obvezne vaje (tekmuje se po pravilniku Gimnasti čne zveze Slovenije)
••• OV I. 6-8 let.
••• OV II. 9-10 let.
••• OV III. 11-12 let.
••• OV IV. 13-14 let (obvezne vaje s poljubnimi prvinami).
Poljubne vaje (tekmuje se po pravilniku Mednarodne gimnasti čne zveze-FIG)
••• Kadeti: 15 – 16 let (prilagojen pravilnik).
••• Mladinci: 17 - 18 let (prilagojen pravilnik).
••• Člani: 19 let in ve č.
b.) MŠG – C program:
••• Tekmuje se pod okriljem SO ŠG.
••• Kategorije so razdeljene po šolskih letih.
••• Tekmovalni program se ne dopolnjuje z A programom.
(Vir : Pileti č, 2007)
18 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4 ZNA ČILNOSTI MOŠKE ŠPORTNE GIMNASTIKE
Moška športna gimnastika obsega šest razli čnih orodij, ki so razvrš čena po naslednjem olimpijskem vrstnem redu: parter, konj z ro čaji, krogi, preskok, bradlja, drog.
Vseh šest orodij omogo ča raznolikost gibanja telesa v razli čnih položajih: akrobatske prvine naprej, nazaj, v stran (parter, preskok), prvine mo či (parter, krogi, bradlja), prvine v ali skozi oporo (parter, konj za ro čaji, bradlja) in prvine v ali skozi veso (krogi, bradlja, drog).
Športna gimnastika vsebuje vse elemente temeljne motorike:
INFORMATIVNI SKLOP KOORDINACIJA - koordinacija celega telesa (motori čna inteligenca) - koordinacija rok, nog MOTORI ČNIH - sposobnost za ritem SPOSOBNOSTI - fina koordinacija - sposobnost za natan čno izvajanje gibalnih nalog - sposobnost za hitro u čenje gib. nalog - hitrostna koordinacija
HITROST - hitrost celega telesa - hitrost frekvence gibov
RAVNOTEŽJE - z zaprtimi in odprtimi o čmi
GIBLJIVOST - velika amplituda gibov v posameznih sklepih, tudi hrbtenici
ENERGETSKI SKLOP DINAMI ČNA MO Č - eksplozivna mo č (nožnih, ro čnih in MOTORI ČNIH trupnih mišic) SPOSOBNOSTI - repetitivna mo č (vztrajnostna sposobnost)
STATI ČNA MO Č - mo č mišic, nog in trupa (Vauhnik J., (1998), str.7)
19 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.1 Parter
4.1.1 Zgodovinski razvoj parterja
Talna telovadba (tudi akrobatika) je verjetno najstarejša oblika gimnastike. Zapisi o vadbi na tleh segajo v 3. tiso čletje pr.n.št., kar dokazujejo staroegip čanski vklesi na kamnih v Beni Hasanu, ki prikazujejo akrobatiko kot glumaštvo in cirkuštvo. Starokitajska ljudstva so gimnastiko, ki je bila v rokah sve čenikov, uporabljala za magi čne terapije in v zdravstvu.
Archangel Tuccaro (1536-1616) je s svojimi akrobatskimi spretnostmi na dvorih navduševal kralje in prince. Leta 1599 je v Parizu izšla njegova knjižica, ki na 400 straneh opisuje in z ilustracijami prikazuje razli čne akrobatske in neakrobatske prvine na tleh (slika 4).
Slika 4 : Iz Tuccarove knjižice „Arial Jumps“
Na prvih mednarodnih tekmovanjih so bile na programu le proste vaje (zletne vaje) tiste telovadne zveze, ki je organizirala tekmovanje. Vaje so izvajali na travi in skupinsko (vsi hkrati), vsak tekmovalec pa je imel svojega sodnika (slika 5).
Slika 5: Nemški gimnasti čni festival v Minhnu leta 1923 / Skupinske vaje na travi
Šele na OI v Amsterdamu, leta 1928, je lahko vsaka ekipa posamezne države izvajala svojo prosto vajo, ki pa so jo še vedno izvajali skupinsko. Za tekmovalni prostor so prvi č uporabili posebej postavljen lesen oder.
Na naslednji mednarodni tekmi v Luksemburgu, leta 1930, so tekmovalci prvi č tekmovali posamezno v poljubni vaji in v vnaprej predpisani obvezni vaji.
20 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Slovenski telovadec Josip Primoži č
(Jugoslavija) je na Svetovnem prvenstvu leta 1930 v Luksemburgu postal prvi svetovni prvak na parterju (slika 6).
Slika 6: Josip Primoži č
Prvi č v zgodovini OI je bila vaja na parterju priznana kot samostojna gimnasti čna disciplina leta 1932 v Los Angelesu.
Leta 1927 se je po zamisli profesorja Heckerja pojavil prvi zibni pod, ki so ga kasneje strokovnjaki v razli čnih državah izpopolnjevali.
Nemec Richard Reuter je eden najbolj znanih izdelovalcev gimnastičnega orodja. Leta 1951 je predstavil svoj dvojnozibni pod sistema „Reuther“, ki je že imel podobne tehni čne lastnosti, kot jo imajo današnji parterji.
Mednarodna gimnasti čna zveza je leta 1956 prvi č dolo čila konstrukcijske normative za parter:
••• Za vajo na tleh priporo čamo prožen, z dvojno mehko prevleko prevle čen pod.
••• Dokler ne bo ve č izkušenj, naj da prireditelj polsteno blazino 12 x 12 m veliko in 5-10 mm debelo. Če je potrebno, naj blazino pregrnejo s ponjavo. Polstena blazina naj bo na zunanjih robovih obdana z gumijasto podlago, ki prepre čuje drsenje sem in tja.
••• Za vajo na tleh mora biti na razpolago tekmovalni podij velik najmanj 14 x 14 metrov, na katerem je pravi tekmovalni prostor velikosti 12 x 12 metrov razlo čno omejen (Zapisano v normski knjižici iz leta 1956).
Vzporedno s konstrukcijskim razvojem orodja se je spreminjala tudi sama sestava vaje, ki je vsebovala vedno ve č akrobatike. Spreminjala se je tudi tehnika izvajanja prvin na parterju, ki je omogo čala izvajanje koordinacijsko in tehni čno zelo zahtevnih akrobatskih skokov, tudi z ve č obrati okoli vzdolžne, pre čne in globinske osi.
21 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.1.2 Tehni čne zna čilnosti parterja
Orodje je sestavljeno iz posameznih ploš č iz vezanega lesa (125 x 250 cm), ki so položene na mehko podlago iz umetne pene in prekrite z osnovno preprogo (slika 7 in 8).
Slika 7: ve č plasti parterja Slika 8: ploš če so položene na mehko podlago
Na to preprogo je položeno 7 preprog iz umetne mase dim. 200 x 1400 cm in debeline 3.5 cm, ki so med seboj povezane s trakovi.
Mehki sloj in površinski material morata biti enovito povezana med sabo in spodnjo leseno konstrukcijo. Spodnja stran preproge mora biti taka, da onemogo ča drsenje.
Vsi materiali morajo biti postavljeni in med seboj povezani tako, da omogo čajo na vsaki to čki svoje površine enako prožnost ki omogo ča dobro odrivno mo č.
Zagotavljati mora prosto in varno gibanje med izvajanjem vaje, še posebej pri doskokih.
Med izvajanjem vaje se površina parterja ne sme poškodovati.
Zunanje meje tekmovalnega prostora morajo biti razlo čno ozna čene, barva tekmovalne površine vklju čno z obrobo parterja (14 x 14 m) pa mora biti druga čne barve od varovalnega prostora, ki je 2 m od obrobe parterja.
22 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.1.3 Dimenzije in postavitev parterja
Tekmovalna površina parterja meri 12 x 12 m in mora biti ozna čena;
Obroba okrog parterja mora biti široka 1 m.
Varovalni prostor mora biti širok najmanj 2 m. (Vir : Medmrežje 1)
4.1.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki
−−− Gimnasti čna jama - Mala in velika prožna ponjava
−−− Polivalentne blazine za u čenje premetov naprej in nazaj
23 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.1.5 Strukturne skupine prvin na parterju
I. Neakrobatske prvine:
- prvine mo či (drže in tezne prvine);
- enostavne prvine, skoki in obrati;
- odbo čna kolesa in helikopterji.
Ilustracija 1: Prvine I. Strukturne skupine (Neakrobatske prvine)
II. Akrobatske prvine naprej:
- prevali naprej letno (medvedke);
- premeti, sklopke in salte.
Ilustracija 2: Prvine II. strukturne skupine (Akrobatske prvine naprej)
24 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
III. Akrobatske prvine nazaj:
- premeti;
- salte.
Ilustracija 3: Prvine III. strukturne skupine (Akrobatske prvine nazaj)
IV. Akrobatske prvine bo čno in akrobatske prvine z obrati v prvi fazi leta.
Ilustracija 4: Prvine IV. strukturne skupine (Akrobatske prvine bo čno in akrobatske prvine z obrati v prvi fazi leta)
V. Seskoki:
To strukturno skupino tvorijo vse akrobatske prvine iz II., III. in IV. strukturne skupine, ki se kon čajo z doskokom na obe stopali in so
25 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA izvedene na koncu vaje. Prvine, ki so kon čane v preval in prvine, ki so že bile predhodno izvedene v vaji, se ne priznajo za V. strukturno skupino.
(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)
4.1.6 Zna čilnosti sestave na parterju
Glavno vsebino sestave predstavljajo akrobatski skoki, ki v kombinaciji s prvinami mo či in ravnotežja, prvinami gibljivosti in koreografijo tvorijo harmoni čno celoto sestave.
Sestava mora biti izvedena znotraj prostora parterja dimenzije 12m x 12m. Tekmovalec mora uporabiti obe diagonali in stranice kvadrata tako, da je vsaj enkrat v vsakem vogalu parterja. Isto diagonalo v direktni povezavi lahko uporabi samo dvakrat.
Trajanje sestave na parterju je omejeno na 70 sekund in se pri čne meriti od prvega premika tekmoval čevih stopal do doskoka, ki se mora kon čati v stojo spetno.
Predstavitev sestave na parterju:
Za četni položaj tekmovalca je stoja spetno znotraj prostora parterja.
Sestava se za čne v trenutku, ko tekmovalec dobi znak sodniške komisije ter z dvigom roke najavi za četek, ocenjevanje sestave pa se pri čne s prvim premikom tekmoval čevih stopal.
Tekmovalec lahko med sestavo izvaja samo tiste prvine, ki jih zna in jih lahko izvede varno.
Zastoji 2 sekundi ali ve č (razen pri držah / 2 sek.) pred izvajanjem posameznih prvin ali akrobatskih nizov niso dovoljeni.
Salto v preval morajo biti izvedene v trenutno oporo na obe dlani. Prvine izvedene brez trenutne opore ali s trenutno oporo hrbta dlani, niso dovoljene.
Salto v preval so v mladinski kategoriji prepovedane.
Vsaka akrobatska prvina ali niz akrobatskih prvin se mora kon čati z vidno
26 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA nadzorovanim doskokom, preden tekmovalec nadaljuje z neakrobatskimi prvinami.
Drže (stoja, sed raznožno, razovka...) morajo biti zadržane 2 sekundi, če je navedeno v pravilniku.
Sestava se mora kon čati z akrobatsko prvino, kjer se doskok kon ča na obe stopali. Prvine v preval naprej se ne štejejo za zadostitev posebne zahteve iz V. Strukturne skupine / seskoki.
(FIG, 2009 / Code of Points)
4.2 Konj z ro čaji
4.2.1 Zgodovinski razvoj konja z ro čaji
Konj z ro čaji je eno najstarejših gimnasti čnih orodij. Prvotno je bil konj z ro čaji namenjen u čenju, kot pomo č pri razvijanju vojaških spretnosti. Uporabljali so ga že v času makedonskega vojskovodje Aleksandra Velikega (356-323 pr.n.št.), kako najhitreje nasko čiti na konja, sesko čiti ali presko čiti. Podoben je bil pravemu konju, izdelan iz lesa, imel je rep in glavo.
Vadba na umetnem konju je tudi prikazana v nekem orisu o rimski vojaš čini s konca 4. st. n. št.. O tem v svoji knjigi opisuje tudi Romanski pisec Flavius Renatus Vegetius.
Georg Paschen v svoji knjigi „Temeljit opis voltižiranja na konju in čez mizo“, iz leta 1661, opisuje kako presko čiti konja, narediti kolo na konju in druge vaje.
Skozi zgodovino so se oblika konja z ro čaji in njegove dimenzije nenehno spreminjale in šele na za četku 19. stoletja je o če modernega gimnasti čnega orodja Friederich Ludwig Jahn (1778 - 1852) dolo čil obliko in dimenzije, ki so podobne današnjim.
Izdelovali so ga v celoti iz lesa, trup pa je lahko bil prevle čen z naravnim usnjem, pod njim pa je bila podloga iz žime. Bil je precej robusten.
27 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA V izdelovanju oblazinjenega orodja (konji z ro čaji, koze, mize) so v tistem obdobju bili v ospredju češki izdelovalci, saj so bila njihova orodja mojstrsko izdelana in dobro oblazinjena.
Tako je izdelovalec telovadnega orodja Vindyš iz Češke leta 1896 opremil novo telovadnico v Narodnem domu v Ljubljani z dvema velikima in enim malim konjem z ro čaji, ki so bili po višini nastavljivi in so služili svojemu namenu še nekaj let po 2. svetovni vojni.
Nekaj primerov iz zgodovine razvoja konja z ro čaji:
Vieth model Jahnov leseni konj Jaeger model
iz leta 1795 iz leta 1813 iz leta 1862
OI 1936- Berlin Ro čaji iz Gaschove knjige OI 2004 - Atene
( „Priro čnik vsega telovadstva“, 1920)
Vzporedno s konstrukcijskim razvojem se je spreminjala tudi tehnika in težavnost izvajanja prvin.
Miroslav Cerar je ob Madžaru Zoltanu Magyaru najuspešnejši konjenik v zgodovini tega orodja. Od leta 1962 - 1970 je bil nepremagljiv. Dve zlati na OI Tokio 1964 in Mexico 1968 ter trikratni svetovni prvak - Praga 1962, Dortmund 1966 in Ljubljana 1970, ko je tudi kon čal svojo športno po t.
28 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.2.2 Tehni čne zna čilnosti konja z ro čaji
Orodje je lahko izdelano iz lesa ali pa v kombinaciji les-kovina. Lahko je na dveh ali na štirih nogah, ki se dajo nastavljati po višini od 110 - 150 cm.
Na tekmovanjih se danes uporablja konj z lesenim trupom pritrjenim na dveh kovinskih nogah. Trup je lahko prevle čen iz naravnega ali umetnega usnja, pod katerim je 3 - 5 cm srednje mehka podloga. Zaradi stabilnosti je lahko orodje na sredini pritrjeno ob tla.
4.2.3 Dimenzije in postavitev konja z ro čaji
Tekmovalna višina konja je 105 cm od roba blazine in se ne sme spreminjati.
Dolžina trupa je 160 cm, višina je 28 cm in širina 35 cm.
Na sredini trupa sta vzporedno - bo čno pritrjena dva lesena ali plasti čna ro čaja višine 12 cm, razmak med njima pa je lahko od 40 - 45 cm.
Orodje mora biti obdano z varovalnimi blazinami dimenzije 4x4 metre in debeline 10 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).
Pogled čelno Pogled bo čno
29 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Pogled od zgoraj Zaš čitne blazine
4.2.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki
- Razli čne oblike »gobic«
- Pripomo ček za u čenje Thommas koles »helikopterjev«
- Razli čni tipi konja brez nog
30 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
4.2.5 Strukturne skupine prvin na konju z ro čaji
I. Enostavni premahi in strigi
Ilustracija 5: Prvine I. strukturne skupine (Enostavni premahi in strigi)
II. Kolesa in helikopterji z ali brez vreten in z ali brez stoj
Ilustracija 6: Prvine II. strukturne skupine (Kolesa in helikopterji)
31 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
III. Prehodi v opori bo čno ali čelno
Ilustracija 7: Prvine III. str. skupine (Prehodi v opori bo čno ali čelno)
IV. Prvine s prednožnim ali zanožnim premahom, flopi in kombinacije elementov
Ilustracija 8: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s prednožnim ali zanožnim premahom)
32 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
V. Seskoki
Ilustracija 9: Prvine V. strukturne skupine (Seskoki)
(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)
4.2.6 Zna čilnosti sestave na konju z ro čaji
Sodobna sestava na konju z ro čaji je sestavljena:
iz razli čnih tipov krožnih zamahov z nogami skupaj ali narazen;
v razli čnih položajih opore na celotni površini trupa;
iz enonožnih zamahov in strigov;
iz zamahov skozi položaj stoje v vzpori z ali brez obratov;
prvine mo či in drže niso dovoljene;
vse prvine morajo biti izvedene iz zamahov in brez vidne prekinitve ali zastojev.
Predstavitev sestave na konju z ro čaji:
Za četni položaj tekmovalca je stoja spetno čelno ali bo čno pred orodjem. Dovoljena sta poskok ali korak za zalet.
33 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Sestava se pri čne v trenutku, ko tekmovalec dobi znak sodniške komisije ter z dvigom roke najavi za četek sestave in se z eno ali obema rokama dotakne orodja, ocenjevati pa v trenutku, ko se odrine od tal.
Sestava mora biti v celoti izvedena v opori na iztegnjenih lahteh, brez prekinitve ali vidne uporabe mo či.
Tekmovalec lahko vklju či v sestavo samo tiste prvine, ki jih lahko izvede varno, estetsko in z visoko mero tehni čnega znanja.
Po padcu z orodja ima tekmovalec čas 30 sek. za nadaljevanje vaje. V tem času se lahko tekmovalec posvetuje s trenerjem in namaže roke z magnezijem. Če prekora či dovoljen čas, se vaja kon ča po padcu.
Tekmovalec mora izvajati prvine na celotni površini trupa.
Vsem samostojnim osnovnim prvinam, če ni druga če dolo čeno, se obi čajno pove ča težavnost, če je prvina otežena z obrati, vreteni, je izvedena na enem ro čaju ali z ro čajema med rokama, poskoki v stran ali s prehodi v stojo.
V sestavi sta dovoljena najve č dva 3/3 prehoda v opori čelno (naprej-nazaj).
Strigi in enonožni premahi morajo biti prikazani z vidnim dvigom bokov in z velikim širjenjem nog.
Prehodi preko stoje v vzpori morajo biti izvedeni s popolnoma iztegnjenimi rokami in brez vidne prekinitve gibanja ali uporabe mo či.
Telo tekmovalca mora biti med izvajanjem prvin v položaju pravokotno ali vzporedno na trup konja.
Dovoljeni so samo sonožni ruski premahi.
Za pove čanje težine so dovoljene povezave treh ali štirih prvin na enem ro čaju. Imenujemo jih prvine tipa “flop”.
Prvi tip je kombinacija koles v opori bo čno ali čelno in Šteklijev A ali B. V neposredni povezavi sta dovoljeni najve č dve enaki prvini.
Drugi tip je kombinacija koles in/ali Šteklijev A ali B z ruskimi premahi. Kolesa ali Štekliji se lahko izvedejo pred ali za ruskimi premahi.
Seskok mora biti izveden preko konja z doskokom bo čno ob konju z obrazom vzdolž dolge osi trupa konja in v liniji z zadnjim prijemom roke na trup.
Seskoki, ki ne pre čkajo trup konja in so izvedeni skozi stojo z obratom za
34 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 270 0 iz opore bo čno ter seskoki izvedeni skozi stojo z obratom za 360 0 iz opore čelno so lahko priznani kot navaden seskok.
(FIG, 2009 / Code of Points)
4.3 Krogi
4.3.1 Zgodovinski razvoj krogov
Najstarejši podatki o uporabi krogov so iz obdobja starih Rimljanov, ko so na njih telovadili varietejski akrobati. Iz tega časa tudi izhaja ime „rimski krogi“. V novejšem obdobju je kroge uvedel šele Nemec Adolf Spiess (1810 - 1858), kot gugalno orodje, ki ga poimenuje – obro č, ki lebdi v zraku (nem. Ringschwebel). V Eiselenovem (1792 - 1846) „U čbeniku“ iz leta 1846 je slika krogov, ki imajo trikotno obliko (slika 9). (Spieth-Gohler: „Zgodovina telovadnega orodja“, 1981).
Slika 9: Krogi trikotne Slika 10: L.Štukel j - oblike razpora strmoglavo
(Iz Eiselenovega „U čbenika“, l.1846)
Sprva so bili krogi izdelani iz polnega okroglega železa debeline 1,2-1,3 cm, kar je zadostovalo za takratne vaje, ki so bile preproste. Z napredkom telovadbe na krogih pa je nastala potreba po odebelitvi krogov na 2,8 cm zaradi boljšega prijema. Da niso bili pretežki, so jih izdelovali iz železnih cevi. V knjigi „Nauk o telovadbi“ iz leta 1869 je zapisano, da morajo biti krogi prevle čeni z usnjem.
35 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Lesene kroge so pri čeli izdelovati šele po 1. svetovni vojni. Izdelovali so jih tako, da so les prežagali na polovico, v vsako polovico vdolbli žleb, v katerega so vstavili jeklen obro č in nato oba lesena dela zlepili.
Za svetovno prvenstvo v Ljubljani, leta 1970, je slovenska tovarna Elan iz Begunj predstavila popolnoma nov na čin izdelave krogov po principu valjanih lesenih lamel.
Ogrodje, na katerem so bili s konopljinimi vrvmi obešeni krogi, je bilo na za četku leseno in vkopano globoko v zemljo. V telovadnicah so obese krogov pritrjevali na lesene trame pod stropom ali na železne konzole, ki so bile pritrjene na zid.
Višino krogov so nastavljali z usnjenim pasom, ki je bil vstavljen med krogi in vrvjo. Kasneje so uporabljali poseben mehanizem, ki je bil pritrjen pod stropom in na katerega so lahko poljubno navijali vrv in s tem nastavljali višino.
Kovinsko ogrodje je bilo prvi č uporabljeno leta 1954 na svetovnem prvenstvu v Rimu.
Prvi č so se tekmovalci pomerili na krogih na mednarodni tekmi v Antwerpnu (Belgija), leta 1903, ki jo Mednarodna gimnasti čna zveza šteje za prvo svetovno prvenstvo. Na OI pa so bili krogi kot nova gimnasti čna disciplina prvi č predstavljeni šele leta 1924 v Parizu, leta 1928 v Amsterdamu pa smo Slovenci že dobili olimpijskega prvaka na tem orodju (slika 10).
Vse do leta 1955 je tekmovalni program gimnastike zahteval vaje na krogih v gugu, ki so jih zaradi nevarnosti ukinili.
4.3.2 Tehni čne zna čilnosti krogov
Ogrodje krogov je v celoti izdelano iz kvalitetnih jeklenih štirikotnih cevi, ki so od sredine navzgor postavljene stož často in deluje na principu prednapetosti. Konstrukcija se med izvajanjem vaje ne sme premikati ali vibrirati.
Celotno ogrodje je na obeh straneh pritrjeno s štirimi jeklenimi vrvmi premera 5-6 mm, ki so prevle čene s plastiko. Na obeh straneh sta jekleni vrvi pritrjeni na ogrodje na dveh mestih, na vrhu in na sredini, kjer se steber lomi poševno navzgor. Spodaj je jeklena vrv speljana skozi
36 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA kolesce, ki je vezano na vija čno napenjalo in na sidro. Med vija čnim napenjalom in sidrom je vgrajen blažilnik, ki omogo ča prožnost ogrodja.
Krogi so na pre čno traverzo na vrhu jeklene konstrukcije obešeni z jekleno vrvjo premera najve č 1 cm. Na mestu, kjer je pritrjena jeklena vrv, mora biti vgrajena naprava z blažilnikom, ki prepre čuje zvijanje vrvi in tresljaje. Med krogi in jekleno vrvjo je 70 cm dolg in 4 cm širok pas, ki je lahko usnjen ali sinteti čen.
Krogi so lahko iz lesa ali umetne mase. Narejeni morajo biti tako, da vpijajo magnezij in omogo čajo dober prijem.
Zaradi varnosti morajo biti pod orodjem položene blazine debeline 20 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).
4.3.3 Dimenzije in postavitev krogov
Ogrodje:
Višina ogrodja od tal do vrha je 580 mm; razmak med stebri spodaj je min. 260 mm, na sredini min. 280 mm in zgoraj min. 120 mm;
37 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Nosilne jeklene vrvi:
Dolžina jeklene vrvi s pasom je 280 mm;
razmak med nosilcema vrvi je 50 cm.
Spodnji rob krogov je na višini 280 cm od tal oz.
260 cm od blazin.
Krogi:
Notranji premer je 18 cm; debelina kroga je 2,8 cm.
• Blazine:
Širina 200 cm,
dolžina 500 cm,
debelina 20 cm.
4.3.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki
Varovalni paš čki Mali krogi Varovalni pas, škripec in podaljšek
Razli čni pripomo čki
38 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.3.5 Strukturne skupine prvin na krogih
I. Sklopke in elementi zamaha (tudi v prednos).
Ilustracija 10: Prvine I. strukturne skupine (Sklopke in elementi zamaha)
II. Zamahi do stoje v vzpori (drža 2 sekundi).
Ilustracija 11: Prvine II. strukturne skupine (Zamahi do stoje v vzpori / 2 s.)
III. Zamahi v položaj drže / 2 sekundi (ne v prednos).
Ilustracija 12: Prvine III. str skupine (Zamahi v položaj drže / 2 sek.
39 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
IV. Tezne prvine in drže (drža 2 sekundi).
Ilustracija 12: Prvine IV. strukturne skupine (Tezne prvine in drže / 2 sek.)
• Seskoki.
Ilustracija 13: Prvine V. strukturne skupin (Seskoki)
(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)
40 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.3.6 Zna čilnosti sestave na krogih
Sodobna sestava na krogih je sestavljena iz:
približno enakega razmerja kolebnih prvin, drž in teznih prvin,
prvin, ki jih tekmovalec izvaja v medsebojnih povezavah skozi veso, v opori ali skozi oporo in v stojo v vzpori ali skozi stojo v vzpori, pri čemer morajo prevladovati gibanja preko iztegnjene lahti,
prehodov iz kolebnih prvin v tezne prvine in obratno.
Predstavitev sestave na krogih:
Tekmovalec sko či ali ga trener dvigne na kroge. Ocenjevanje se pri čne v trenutku, ko tekmovalec nima ve č stika s tlemi in naredi prvi gib.
Trenerju ni dovoljeno, da pomaga tekmovalcu pri za četnem gugu.
Tekmovalec lahko vklju či v sestavo samo prvine, ki jih lahko izvede varno in z visoko stopnjo estetskega in tehni čnega znanja.
Vse kolebne prvine (zakoleb v opori, odkoleb nazaj v veso...), ki so v sestavi uporabljene samo za spremembo smeri gibanja, niso dovoljene.
Drže, ki so izvedene iz zamahov, morajo biti dosežene v kon čni položaj direktno, brez popravljanja (ramena tekmovalca ne smejo priti višje od kon čnega položaja drže, to je v višini krogov).
Vse prvine, ki so navedene v preglednici prvin kot drže, morajo biti zadržane 2 sekundi.
Naložen prijem pri držah ni dovoljen.
Guganje in križanje ži čnih vrvi ni dovoljeno.
Vse prvine morajo biti izvedene z iztegnjenimi lahtmi, razen če v preglednici prvin ni dolo čeno druga če.
Kolebne prvine morajo voditi do ali skozi položaj stoje na rokah ali direktno v položaj drže.
Vse prvine zamaha v položaj drže, kjer se spremeni smer , se štejejo kot dve prvini (npr. naopor spredaj v razovko vodoravno,...).
Prvine, ki vklju čujejo salto nazaj v veso, za mladince niso dovoljene. (FIG, 2009 / Code of Points)
41 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.4 Preskok
4.4.1 Zgodovinski razvoj preskoka
Zgodovinski razvoj preskoka je potekal vzporedno z razvojem konja z ro čaji, saj so pri obeh disciplinah uporabljali enako orodje vse do konca 20. stoletja, le da so mu na prehodu iz 19. v 20. stoletje odstranili ro čaje, luknje pa za čepili.
Prvi zapisi izhajajo iz obdobja Kretsko-Minojske civilizacije okrog leta 2500 pr.n.št., ki prikazuje preskakovanje prek bika. Makedonski vojskovodja Aleksander Veliki (4. st. p. n. št.) je uporabljal lesenega konja za urjenje svoje vojske (kako čim hitreje nasko čiti in sesko čiti z konja).
V knjižici Arhangela Tuccara iz leta 1599 je prvi č omenjena uporabe odrivne deske za izboljšanje odriva, ki je danes obvezni del modernega preskoka.
Preskakovanje preko konja ali drugih naravnih in umetnih ovir je bilo zelo priljubljeno tudi v 17. in 18. stoletju.
Že na prvih OI v Atenah, leta 1896 je bil preskok vklju čen kot samostojna gimnasti čna disciplina. Prvi olimpijski zmagovalec na preskoku je bil Nemec Carl Schuhmann (slika 11). Ponovno je bil na programu olimpijskih iger leta 1904 v St. Louisu, ko je zmagal ameriški telovadec Georg Eyser, kljub temu da je imel leseno nogo (zmagal je še na bradlji, plezanju po vrvi in bil drugi na konju z ro čaji). Od olimpijskih iger leta 1924 v Parizu pa do danes je bil preskok redno vklju čen kot tekmovalna disciplina.
Slika 11: OI 1896, Atene - C. Schumann
Od prvega svetovnega prvenstva leta 1903 v Antwerpnu do svetovnega prvenstva leta 1931 je bil preskok samo kot tekmovalna disciplina v mnogoboju. Šele od leta
42 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 1931 pa se je uradno tekmovalo kot samostojni gimnasti čni disciplini.
Do leta 2000 so za preskok uporabljali konja brez ro čajev (za moške je bil postavljen po dolgem, za ženske pa so ga postavili po čez.
Januarja, leta 2001 je FIG-a podelila proizvajalcema gimnasti čnega orodja Jansen&Fritsen iz Nizozemske in Spiethu iz Nem čije certifikat o ustreznosti popolnoma novega gimnasti čnega orodja, ki se je od prejšnjega razlikoval tako po obliki kot po tehni čnih lastnostih. Podoben je mizi, poimenovali pa so ga po grški mitološki legendi „Pegases“ (lete či konj) in bi naj simboliziral skok v novo tiso čletje.
Na njem so prvi č uradno tekmovali na svetovnem prvenstvu istega leta v Ghentu. Enak je za moške in ženske tekmovalke, le višina je razli čna (za moške je 135 cm, za ženske pa 125 cm).
4.4.2 Tehni čne zna čilnosti preskoka
Nosilna konstrukcija in podnožje sta iz galvaniziranega in z epoksidnimi ploš čami obloženega jekla. Skupna teža je 145 kg, kar orodju zagotavlja stabilnost. Celotno ogrodje je oblazinjeno, kar prepre čuje morebitne poškodbe tekmovalca.
Odrivna ploš ča preskoka je pritrjena na ogrodje s posebnim listnatim vzmetenjem, ki omogo ča dobro odrivno mo č. Površina je oblazinjena s posebnim materialom, ki prepre čuje spodrsavanje rok.
Sprednji del odrivne ploš če je upognjen navzdol (kot jezik), vsi vogali pa so zaobljeni.
Ro čica za nastavljanje višine in varnostni zati č sta v enem, kar omogo ča hitro prilagoditev višine orodja (v manj kot 10 sekundah).
Višina orodja je nastavljiva od 105-135 cm, kar omogo ča vadbo moškim in ženskam v vseh starostnih skupinah.
Pred orodjem je postavljena odrivna deska, ki je obvezni del preskoka (Slika 12). Za skoke iz V. strukturne skupine je obvezna varovalne blazina okrog odrivne deske.
Odrivna deska je narejena iz vezanega lesa, ki je lahko dodatno obložena z epoksidnimi smolami. Odrivna ploskev je oblazinjena (slika 13). 43 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Elasti čnost in odrivno mo č deski daje posebno prednapetost vzmetenja iz vezane ploš če ali jeklenih vzmeti ali v kombinaciji obojega, odvisno od tipa odrivne deske.
Ob uporabi se odrivna deska ne sme premikati in dajati mote čih zvokov.
Slika 12: Miza za preskok »Pegases« Slika 13: Odrivna deska
4.4.3 Dimenzije in postavitev preskoka
Tekmovalna višina orodja je 135 cm.
Velikost odrivne mize: dolžina 120 cm, širina 95 cm.
Varnostna blazina: dolžina 6m, širina 2,5 m.
44 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Odskočna deska : dolžina 120 cm, širina 60 cm.
4.4.4 Trenažni pripomo čki
Kup blazin Miza za trening Nizka koza
Kocka za najmlajše Švedska skrinja Mala prožna ponjava
4.4.5 Strukturne skupine prvin na preskoku
I. Direktni skoki (plovke, sklonke).
Ilustracija 14: Skoki I. Strukturne skupin (Sklonke in plovke)
45 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
II. Skoki s celim obratom v prvi fazi leta.
Ilustracija 16: Skoki II. strukturne skupine (Skoki s celim obratom v prvi fazi leta)
III. Premeti naprej in skoki tipa Yamashite.
Ilustracija 15 : Skoki III. strukturne skupine (Premeti naprej in skoki tipa Yamashite).
IV. Skoki s ¼ obr. V prvi fazi leta (skoki tipa Tsukahara, Kasamatsu).
Ilustracija 16 : Skoki IV. strukturne skupine (Skoki s ¼ obr. V prvi fazi leta)
46 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
V. Skoki izvedeni iz rondata (skoki tipa Yurchenko, Scherbo, Nemov).
Ilustracija 17: Skoki V. strukturne skupine (Skoki izvedeni iz rondata)
(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)
4.4.6 Zna čilnosti sestave na preskoku
Tekmovalec mora izvesti en skok v kvalifikacijah, v finalu ekip in v finalu mnogoboja. Če kandidira za finale na preskoku, mora v kvalifikacijah in v finalih izvesti dva skoka, ki morata biti iz razli čnih strukturnih skupin in z razli čno drugo fazo leta. V tem primeru se mora tekmovalec po prvem skoku brez zamude vrniti na za četek zaleta in na znak sodnika izvesti drugi skok.
Pred pri četkom skoka mora tekmovalec ali njegov trener prikazati številko skoka kot je navedena v Pravilniku za ocenjevanje, vendar se v primeru napake ne kaznuje.
Skok lahko ima enega ali ve č obratov okoli vzdolžne ali pre čne osi.
Predstavitev sestave na preskoku:
Tekmovalec iz stoje spetno, na znak sodnika (zelena lu č na semaforju), pri čne skok iz maksimalne oddaljenosti 25 m od roba mize, ki mu je bližji.
47 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Skok se pri čne s prvim korakom ali poskokom, kon ča pa z doskokom sonožno na drugi strani mize, v obmo čje, ki je ozna čeno levo in desno od podaljšane vzdolžne osi mize, s čelom obrnjenim proti robu mize ali v nasprotno stran.
Ocenjevanje skoka se pri čne s prvim dotikom tekmoval čevih stopal odsko čne deske in se kon ča s sonožnim doskokom na drugi strani mize s čelom obrnjenim proti robu mize ali v nasprotno stran. Sam zalet se ne ocenjuje.
Tekmovalec se lahko z odrivne deske odrine samo sonožno naprej ali nazaj.
Pred naskokom na odsko čno desko lahko tekmovalec izvede prvino „rondat“ (kolo v stran s ¼ obr. navznot). V tem primeru je obvezna varnostna blazina okrog odsko čne deske. Tekmovalec lahko uporabi tudi dodatno blazino za postavitev rok pred odsko čno desko. V obeh primerih mora tekmovalec uporabiti samo tiste blazine, ki jih mora zagotoviti organizator.
Od trenutka sonožnega odriva do prvega dotika mize z eno ali obema rokama lahko tekmovalec izvede samo obrate okoli vzdolžne osi (¼, ½ ali 1/1 obrat). Skoki s saltom in skoki z razširjenimi nogami v prvi fazi leta niso dovoljeni.
Tekmovalec mora vidno prikazati dvig težiš ča telesa v drugi fazi leta po odrivu z rokami položaj telesa (skr čeno, sklonjeno ali iztegnjeno) med fazo leta pa mora biti jasno in razlo čno prikazan.
Skoki s skr čenim ali sklonjenim telesom morajo pred doskokom prikazati vidno odpiranje in pripravo na doskok.
Obrati okoli vzdolžne osi morajo biti kon čani pred doskokom.
Tekmovalec lahko prikaže samo tiste skoke, ki jih lahko izvede popolnoma varno in estetsko ter z visoko stopnjo tehni čnega znanja.
Skok je neveljaven:
Če tekmovalec prekine zalet in se vrne na za četek.
Če je skok izveden z dvakratnim prijemom mize z eno ali obema rokama. 48 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Če se tekmovalec z rokami ne dotakne mize oz. če je skok izveden brez oporne faze.
Če tekmovalec ne dosko či najprej na stopala.
Če tekmovalec izvede nedovoljen skok (prepovedano pred prvino pred odsko čno desko, salto v prvi fazi leta...).
Če tekmovalec namerno dosko či bo čno.
Če se tekmovalec od mize odrine s stopali.
Če je skok izveden tako slabo, da ga ni mogo če prepoznati iz preglednice prvin Pravilnika za ocenjevanje.
Če tekmovalec ne uporablja varnostne blazine, kadar izvaja skoke iz V. strukturne skupine (pri skokih izvedenih iz rondata).
(FIG, 2009 / Code of Points)
4.5 Bradlja
4.5.1 Zgodovinski razvoj bradlje
Bradlja je nedvomno iznajdba Nemca Friedricha Ludwiga Jahna (1778-1852), očeta nemške telovadbe. Jahnova bradlja je bila lesena, stebri so bili zakopani v zemljo in pod površino utrjeni s „talnim zapahom“, se pravi s po časno gnijo čim ali proti gnilobnim snovmi napojenimi deskami (slika 14). (R. Gasch: „Priro čnik“, str. 43).
Bila je nepremi čna, imela je trde lestvine, ki se niso dale nastavljati na poljubno višino in širino. Prvotni namen te bradlje je bil predvsem za pripravljalne vaje za voltižiranje, vendar se je kmalu spremenilo v samostojno telovadno orodje. Prvo premi čno bradljo (slika 15) sta leta 1819 naredila Švicar F. H. Clias (1782 - 1854) in Španec Amoros (1770 - 1848). („Športleksikon“, 1933)
49 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Slika 14: Jahnova lesena Slika 15: Kovinska bradlja vkopana v zemljo brbradlja (Kluge, 1856)
Bradlja je ena od tistih olimpijskih gimnasti čnih disciplin, ki je bila prisotna na vseh dosedanjih olimpijskih igrah in drugih mednarodnih tekmovanjih.
Na prvih tekmovanjih so tekmovalci izvajali predvsem stati čne prvine, na OI leta 1912 v Stockholmu pa je telovadba že dosegla takšen nivo, ki je od bradlje zahtevala ve čjo stabilnost in prožnost lestvin, saj so najboljši tekmovalci v svoje poljubne vaje že vklju čevali kolebne prvine.
Leon Štukelj (slika 16) je bil odli čen telovadec tudi na bradlji – olimpijski podprvak in svetovni prvak.
Slika 16: Mednarodna tekma Lyon 1926-L.Štukelj
V želji po izvajanju bolj dinami čnih prvin izvedenih z ve čjimi amplitudami, ki so tehni čno in koordinacijsko zelo zahtevne, se je spreminjala tudi sama konstrukcija in tehni čna zna čilnost bradlje. Predvsem lestvine so postajale vedno bolj kvalitetne in elasti čne. Tekmovalcem so omogo čale izvajanje prvin z velikimi amplitudami.
50 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.5.2 Tehni čne zna čilnosti bradlje
Bradlja je sestavljena iz dveh lestvin, ki sta medsebojno vzporedni in vedno na enaki višini.
Lestvine so lahko lesene (lepljen les) ali iz umetnih materialov. Zaradi varnosti pred lomljenjem je lahko notranjost okrepljena z enim ali več vložki iz jekla ali umetnih vlaken (slika 19). Prožnost je odvisna od kvalitete lesa, vrste in debeline vložene palice ter od gibljivosti ležiš ča stebra, na katero je pritrjena lestvina.
Vsaka od lestvin je podprta z dvema jeklenima podpornima stebroma, ki sta pritrjena na jekleno podnožje, ki zaradi teže in oblike daje orodju stabilnost.
Sama konstrukcija stebrov omogo ča poljubno nastavljanje lestvin po višini in širini (slika 17 in 18). Tekmovalna višina bradlje je po pravilih FIG-e 180 cm od roba blazin (slika 20).
Slika 19:Trojna Slika 17: Gibljivo Slika 18: Ro čka za oja čitev lestvine ležiš če stebra nastavitev višine
Slika 20: Moderna tekmovalna bradlja
Zaradi varnosti morajo biti pod in okoli orodja položene varnostne blazine debeline 20 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).
51 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.5.3 Dimenzije in postavitev bradlje
Višina bradlje je 200 cm od tal.
Dolžina lestvine je 350 cm.
Razmak med lestvinami: min. 42 cm - max 52 cm.
č Pogled čelno Pogled bo no
Debelina lestvine v višino 5 cm in v širino 4 cm.
Varovalne blazine dimenzije 11 m v dolžino in 4,5 m v širino.
Prerez lestvine Varovalne blazine
4.5.4 Trenažni pripomo čki
č č Razli ne oblike ro k Mala bradljica Magnezij
52 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.5.5 Strukturne skupine prvin na bradlji
I. Prvine v vzpori na bradlji (kolebne prvine, drže in tezni
izvleki):
- na obeh lestvinah;
- iz ene lestvine na obe ali obratno.
Ilustracija 18: Prvine I. strukturne skupine (Prvine v vzpori na bradlji)
II. Prvine, ki se za čnejo iz opore na lahteh in se kon čajo v opori
na lahteh, v vzpori ali v vesi.
Ilustracija 19: Prvine II. strukturne skupin (Prvine v opori na lahteh)
53 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
III. Prvine skozi veso:
- na obeh lestvinah;
- skozi veso bo čno na eni lestvini.
Ilustracija 20 : Prvine III. strukturne skupine (Prvine skozi veso)
IV. Prvine s podmetom skozi veso vznosno:
- na obeh lestvinah;
- na eni lestvini.
Ilustracija 21: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s podmetom / skozi veso vznosno)
54 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
V. Seskoki:
- iz vzpore na bradlji;
- iz vese na obeh lestvinah na koncu bradlje.
Ilustracija 22 : Prvine V. strukturne skupine (Seskoki)
(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)
4.5.6 Zna čilnosti sestave na bradlji
Sodobna sestava na bradlji je sestavljena iz:
kolebnih prvin;
teznih prvin;
stati čnih prvin;
prvin s fazo leta.
Vse te prvine se povezujejo s prehodi skozi razli čne oblike ves, opor in vzpor, kar omogo ča čim boljši izkoristek celotnega orodja.
Predstavitev sestave na bradlji:
Sestavo na bradlji tekmovalec pri čne s sonožnim odrivom na orodje iz stoje spetno ali iz kratkega zaleta.
55 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Zamah, korak ali odriv z eno nogo niso dovoljeni. Stopala morajo zapustiti tla isto časno.
Pred naskokom ali v fazi naskoka niso dovoljene dodatne prvine (obrati ali salti).
Sestava se pri čne v trenutku soro čnega prijema za orodje, ocenjevanje pa v trenutku sonožnega odriva na orodje.
Za naskok na orodje lahko tekmovalec uporabi odsko čno desko.
Kolebne prvine, ki nimajo nobene vrednosti in jih tekmovalec uporablja samo za spremembo smeri gibanja, niso dovoljene.
Prvine z enim ali ve č obrati na eni roki, morajo biti izvedene brez vmesnega prijema z drugo roko. Prvina se kon ča v trenutku, ko se tekmovalec dotakne lestvine z drugo roko.
Prvine mo či in drže, ki niso v tabeli prvin ter seskoki iz vese bo čno z ene lestvine niso dovoljene.
Salte v oporo na lahti ali v oporo sklecni za mladince niso dovoljene.
Tekmovalec lahko med sestavo izvaja samo tiste prvine, ki jih lahko varno izvede in z visoko stopnjo estetskega in tehni čnega znanja.
(FIG, 2009 / Code of Points)
4.6 Drog
4.6.1 Zgodovinski razvoj droga
Najstarejše vaje na drogu imajo zanesljivo svoj izvor v igrah, ki jih še danes lahko opažamo pri otrocih, ki se obešajo in kolebajo na vejah, drogovih in podobnem, kadarkoli se jim za to ponudi priložnost in ne da bi jih kdorkoli v to posebej uvajal.
Iz zgodovinskih virov vemo, da so znali gluma či pozne Helenske dobe, Starokitajci in celo Eskimi na pre čnih drogovih izvajati „veleto če“.
56 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Iz 18. in 19. stoletja poznamo vaje na bambusovih drogovih, kot jih je naslikal japonski slikar Hokusai (1770-1849). (C. Diem: „Svetovna zgodovina športa“, Stuttgart, 1960.,str.430).
Novejše vaje na drogu (slika 21) je vpeljal šele F. L. Jahn (1778 - 1852), ki je leta 1812 dal med mlade hraste (kasneje so hraste zamenjali leseni stebri) postaviti nekaj lesenih žrdi razli čnih višin in jim dal ime „drog“. Njegovi u čenci so v svoji igrivosti izmišljali najrazli čnejše spretnostne vaje. Bratoma Thaer, prvima po imenu znanima telovadcema na drogu je uspelo obvladati kar 132 prehodov (zgib, vzmikov, nauporov), kasneje pa tudi to čev in veleto čev (slika 22), ki pomenijo prelomnico v nadaljnjem razvoju vaj na drogu.
Slika 21: Jahnova vaja na Hasenheidi , 1812. Slika lesenem 22:Veleto drogu č na lesenem drogu
Hiter razvoj telovadbe na drogu je zahteval tudi spremembe v smeri razvoja orodja.
V knjigi „Priro čnik“ Gasch natan čno opisuje razvoj stebrov in žrdi.
••• Vitki mladi „enodebelniki“: hrast, rde ča bukev, leska, brest, javor, jesen. Posušiti, potem olupiti, zatem naoljiti, da ne bo les pokal, potem odrgniti s smirkovim papirjem.
••• Iz beline dalj časa leže čega bukovega bora ali hrastovega ploha urezanega brez vej, še bolje pa iz takega ploha odklana žrd. Prerez skozi teko ča vlakna mora biti pravokoten.
••• Zaradi telovad čeve varnosti iz železa kovana ali jeklena žrd, vložena v les, kakor grafitno jedro v svin čniku.
••• Sredi 19. st. gola železna žrd, s hrapavo površino, kakršna je prišla iz valjarne. Če je postala gladka, so jo prevleki z barvo ali lakom za železo. S pilo so jo ohrapili ali celo obrazdali, da je bila bolj oprijemljiva.
57 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA ••• Prožna jeklena žrd nadomesti železno (1920).
(Gasch, 1920, str. 527)
Razli čni tipi prosto stoje čega droga, ki so izdelani v celoti iz kovine (jeklena žrd, železno ogrodje in jeklene vrvi), so v uporabi od leta 1920.
Drog je del gimnasti čnega mnogoboja in tudi samostojna gimnasti čna disciplina od vsega za četka gimnasti čnih tekmovanj.
4.6.2 Tehni čne zna čilnosti droga
Drog je sestavljen iz pre čne žrdi, dveh vertikalnih podpornih stebrov in dveh jeklenih vrvi s pripenjali.
Pre čna žrd je iz prožnega jekla in mora biti zavarovana pred lomljenjem in je na vsaki strani pritrjena na podporna stebra.
Podporna stebra sta iz kvalitetnega jekla, ki prav tako pripomoreta k elasti čnosti orodja . Stebri omogo čajo poljubno nastavljanje višine.
Tekmovalna višina droga po pravilih FIG je 260 cm od roba blazin.
Celotno ogrodje je k tlom pritrjeno s štirimi jeklenimi vrvmi (dvema na vsaki strani). Vsaka od jeklenih vrvi je na steber pritrjena na dveh mestih, na vrhu in na sredini stebra. Spodaj je jeklena vrv speljana skozi škrip čevo kolo, ki je vezano na vija čno napenjalo in sidrano v tla. Takšen na čin pritrjevanja orodja ob tla daje drogu varnost in elasti čnost.
Zaradi varnosti tekmovalcev med izvajanjem vaje morajo biti pod orodjem položene zaš čitne blazine debeline 20 cm (dovoljeno odstopanje +/- 1 cm).
58 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.6.3 Dimenzije in postavitev droga
Višina droga je 280 cm merjeno od tal oz. 260 cm od blazin.
Širina žrdi je 240 cm, premer žrdi je 2,8 cm.
Velikost zaš čitnih blazin: dolžina 12 m, širina 2 m, debelina 20 cm.
Pogled čelno Pogled bo čno
Premer žrdi Zaš čitne blazine
4.6.4 Trenažni (vadbeni) pripomo čki
-Gimnasti čne jame - Varovalni paš čki
59 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
- Razli čne oblike in višine drogov
4.6.5 Strukturne skupine prvin na drogu
I. Veleto či na eni ali obeh rokah in dolgi zamahi v vesi.
Ilustracija 25: Prvine iz I. strukturne skupine (Veleto či in dolgi zama hi v vesi)
60 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
II. Prvine spusta (leti in preleti):
- letne prvine pred drogom;
- preleti preko droga.
Ilustracija 23: Prvine iz II. strukturne skupine (Prvine spusta)
III. Prvine ob drogu:
- skozi veso strmoglavo;
- skozi veso vznosno.
Ilustracija 24: Prvine iz III. strukturne skupin (Prvine ob drogu)
61 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
IV. Prvine v obrnjenem podprijemu in v vesi zadaj.
Ilustracija 25: Prvine iz IV. strukturne skupine (Prvine v obrnjenem pod prijemu in v vesi zadaj)
V. Seskoki.
Ilustracija 26 : Prvine iz V. strukturne skupine (Seskoki)
Vse prvine, katerim biomehanika gibanja to dovoljuje, pa so lahko, da se jim pove ča težavnost, izvedene tudi z enim ali ve č obrati okoli pre čne ali vzdolžne osi, z razli čnimi prijemi (podprijem, nadprijem, obrnjen podprijem in mešan prijem) in s poskoki.
(Vir : Preglednica prvin / FIG, 2009, Code of Points)
62 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 4.6.6 Zna čilnosti sestave na drogu
Sodobna sestava na drogu je sestavljena iz:
kolebnih prvin s smeri naprej in nazaj;
prvin ob drogu;
prvin z obrati;
prvin na eni roki;
prvin spustov in preletov preko žrdi v ponovni prijem za žrd;
prvin v različnih oblikah ves (vesa zadaj...);
prvin z razli čnimi prijemi za žrd (nadprijem, podprijem,...).
Sestava na drogu mora biti dinami čna, vsa gibanja morajo biti izvedena teko če in brez zastojev.
Predstavitev sestave ena drogu:
Tekmovalec lahko sko či na orodje sam ali s pomo čjo trenerja iz stoje spetno v mirno veso ali sam iz kratkega zaleta v kolebno veso. Naskok mora biti izveden sonožno v poljubni prijem na obe roki.
Sestava se pri čne v trenutku prijema tekmovalca za žrd z obema rokama, ocenjevanje pa v trenutku prvega giba.
Vse prvine zamaha morajo biti izvedene brez zastojev.
Prvine spusta in preletov morajo prikazati viden dvig telesa med fazo leta.
Pri prvinah, ki vklju čujejo obrate, morajo biti obrati izvedeni med gibanjem na poti navzgor in dokon čani znotraj obmo čja 15 o pred ali preko položaja stoje v vzpori.
Kolebne prvine, ki samo spremenijo smer gibanja in nimajo nobene vrednosti, niso dovoljene oz. bodo ustrezno kaznovane z odbitkom s strani sodniške komisije.
Tekmovalec lahko med sestavo izvaja samo tiste prvine, ki jih zna in jih lahko izvede varno in z visoko stopnjo estetskega in tehni čnega znanja.
(FIG, 2009 / Code of Points) 63 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 5. PRAVILA ZA OCENJEVANJE
Uspešnost posameznega tekmovalca v športni gimnastiki se dolo či z ocenjevanjem. V ta namen obstaja „Pravilnik za ocenjevanje“, za njegovo sestavo pa je zadolžena sodniška komisija Mednarodne gimnasti čne zveze (FIG).
Prvi enotni pravilnik je Mednarodna gimnasti čna zveza izdala leta 1949. Do tega leta pa so pravila tekmovanja dolo čale posamezne nacionalne gimnasti čne zveze ali pa organizator tekmovanja.
Pravilnik se od samega za četka vseskozi spreminja in se prilagaja napredku gimnastike. Vse do leta 1996 je vseboval tudi obvezne vaje. Obvezne vaje so bile na programu od vsega za četka gimnasti čnih tekmovanj.
PRAVILNIK ZA OCENJEVANJE
TEKMOVALNIH SESTAV
(Povzeto po : FIG, 2009 / Code of Points)
Pravilnik vsebuje natan čna dolo čila, po katerem se morajo ravnati tako sodniki, trenerji in tekmovalci na vseh tekmovanjih.
Omogo ča, da sodniki čim bolj objektivno ocenijo tekmoval čevo sestavo.
Trenerjem in tekmovalcem daje smernice pri sestavljanju tekmovalnih sestav.
Vsebuje natan čna navodila o vseh ostalih tehni čnih dolo čilih, ki so potrebne na tekmovanjih in po katerih se morajo ravnati sodniki, trenerji in tekmovalci.
Dopolnjujejo ga pravilniki:
- tehni čni pravilnik,
- sodniški pravilnik,
- pravilnik o normativih gimnasti čnega orodja,
- pravilnik o dopingu.
64 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Pravilnik je vsebinsko razdeljen v dva dela:
I. del – PRAVILA ZA UDELEŽENCE
pravila za tekmovalce,
pravila za trenerje,
pravila za sodnike,
organizacija sodniške komisije.
II. del – PRAVILA ZA OCENJEVANJE
pravila za izra čun ocene,
pravila za težavnost, za posebne zahteve, za seskok in za povezave,
pravila za ponavljanje,
pravila za predstavitev sestave.
5.1. Pravila za udeležence tekmovanj
5.1.1 Pravila za tekmovalce
Pravice tekmovalca Dolžnosti tekmovalca -da je njegova vaja ocenjena v skladu s -da pozna pravila za ocenjevanje in se po pravilnikom za ocenjevanje, njih ravna, -da ga trener dvigne na orodje (krogi,drog), -da 24 ur pred uradnim treningom odda zahtevo za dolo čitev težavnosti nove prvine, -da lahko po padcu z orodja po čiva 30s, -da 24 ur pred uradnim treningom odda zahtevo po dvigu orodja (krogi, drog), -da lahko uporablja varnostne pasove, -med tekmo ne sme govoriti s sodniki, -da ponovi sestavo v primeru, da za -pred in po vaji se mora z dvigom rok prekinitev ni bil sam odgovoren, predstaviti vrhovnemu sodniku, -do 30s ogrevanja po orodju / 50s na bradlji -po kon čani vaji se ne sme vrniti na oder, -da se njegova ocena javno objavi takoj po -da je njegova telovadna oprema v skladu s izvedbi, pravilnikom,
65 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
-do enega prisotnega asistenta na krogih, -samovoljno ne sme spreminjati višine preskoku, bradlji in drogu, orodja in delati nobenih oznak na parterju, -da prosi sodnika, da za kratek čas zapusti -da sodeluje na vsaki razglasitvi rezultatov. tekmovalno dvorano iz osebnih razlogov, -do dviga orodja (krogi,drog), -do pravo časnega pisnega preje ma ovrednotenja nove prvine.
5.1.2 Pravila za trenerje
Pravice trenerjev Dolžnosti trenerjev -da pomaga pri ogrevanju in pripravi -da pozna pravila za ocenjevanje in se orodje za tekmovanje, ravna v skladu z njimi, -da dvigne telovadca na orodje do vese, -ne sme spreminjati višine orodja, -pomaga napisati zahtevo za dvig orodja in -da predloži vrstni red ekipe in ostale za dolo čitev vrednosti nove prvine, podatke v skladu z dolo čili tekmovanja, -da je prisoten med izvedbo vaje na krogih, -med izvedbo vaje ne sme govoriti s preskoku,bradlji in drogu zaradi varnosti, tekmovalcem ali mu pomagati, -da med padcem ( čas 30s) in med dvema -Ne sme ovirati tekmovanja in ne sme skokoma na preskoku tekmovalcu svetuje. kratiti pravic drugih udeležencev. -da sodeluje na vsaki razglasitvi rezultatov.
5.1.3 Pravila za sodnike
Dolžnosti in pravice članov moškega tehni čnega komiteja - MTC -predsednik komisije MTC - skrbi za nemoten potek ocenjevanja na tekmovanju in skrbi, da se upoštevajo vsa sodniška in tehnična pravila. -skli če in vodi vse sodniške sestanke in daje sodnikom navodila. -rešuje prošnje za dvig orodja, vodi dolo čanje težavnosti novim prvinam. -člani MTC – kontrolirajo sodniško komisijo na posameznem orodju, aktivno ocenjujejo sestavo in izvedbo vaje tekmovalca na orodju za katero so zadolženi. -kadar je potrebno, posreduje in skupaj z vodjo nad komisije ter odgovornim za posamezno orodje zagotovi, da dobi tekmovalec pravi čno oceno za svojo vajo. -v primeru velikih odstopanj pri dolo čanju končne ocene, imajo člani MTC-ja pravico uporabiti video posnetke.
66 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Dolžnosti sodnikov -dobro poznavanje Pravilnika za ocenjevanje in ostalih pravil, da lahko brezhibno opravlja delo sodnika na posameznem tekmovanju. -imeti mora državno ali mednarodno veljavno sodniško licenco (breve). -biti mora strokovnjak za sodobno gimnastiko, da vsako izvedbo oceni hitro, objektivno in natan čno in če je v dvomih, v prid tekmovalca. -udeležiti se mora vseh sodniških sestankov in uradnih treningov FIG tekme -upoštevati mora posebna navodila organizatorja. -na tekmo mora priti eno uro pred pri četkom, dobro pripravljen, spo čit in primerno oble čen (temno moder suknji č, sive hla če, svetla srajca in kravata). -da zna izpolniti sodniške listke, upravljati z ra čunalnikom in drugo opremo. -ne sme se pogovarjati s tekmovalci, trenerji in sodniki in ne sme zapustiti svojega sedeža v času tekmovanja. Pravice sodnikov -v primeru, da je bil proti njemu vršen pritisk s strani vodje sodniške komisije, ima pravico do pisne pritožbe pri sodniški nadkomisiji.
5.1.4 Organizacija sodniške komisije na orodju
Sestava sodniške komisije
Na Olimpijskih igrah in Svetovnem prvenstvu , ki so uradna tekmovanja FIG-e, je sestava sodniške komisije slede ča:
D komisija – sestavljata jo dva člana (D1 in D2). Odgovorni za pravilni izra čun ocene na posameznem orodju je sodnik D1, ki ga dolo či MTC- FIG.
E komisija – sestavljena je iz 6 sodnikov.
Dodatni sodniki:
- linijski sodnik na preskoku.
- 2 linijska sodnika na parterju.
- merilec časa za parter, ogrevanje in za ogrevanje na bradlji.
Asistenti: sekretar, semaforist, napovedovalec, ra čunalniška komisija, kurirji, pomo čnice za podelitev medalj in drugi, kot zahteva tekmovanje.
67 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Sodniška sestava mora biti enaka za vse vrste tekmovanj (I, II, III, IV).
Na vseh ostalih mednarodnih, kontinentalnih, nacionalnih in regionalnih tekmovanjih je lahko sodniška sestava prilagojena, glede na velikost in pomembnost tekme.
Sedežni red sodnikov pred orodjem
Na uradnih tekmovanjih FIG sedita sodnika D1 in D2 v isti liniji pred orodjem. Sodniki E komisije so razvrš čeni okoli orodja levo od sodnika D1 v smeri urinega kazalca. Vsak sodnik mora sedeti na mestu, ki mu omogo ča najboljši pogled na celotno izvedbo vaje.
Merilec časa sedi pri D sodniški komisiji.
Linijska sodnika na parterju sedita v diagonalno nasprotnih kotih in nadzirata liniji, ki sta mu bližji. Linijski sodnik na preskoku stoji na koncu dosko čne blazine in nadzira desno in levo linijo.
Naloge posameznih sodnikov na orodju
D1 sodnik:
- je odgovoren za pravilni izra čun izhodiš čne in kon čne ocene vseh izvedenih sestav na orodju, za katerega je zadolžen.
- nadzoruje in usklajuje delo vseh članov sodniške komisije na orodju.
- tekmovalcu da jasen znak za za četek vaje in naznani konec vaje.
- k izhodiš čni oceni, ki jo predhodno uskladi s svojim pomo čnikom (D2 sodnikom), prišteje kon čno oceno za izvedbo in od dobljene ocene odšteje odbitke za prekora čitev časa, prestop linije in ostale odbitke v zvezi z neprimernim vedenjem.
- v roku 2 mesecev mora podati pisno poro čilo z vsebino vaj predsedniku
68 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA MTC v enem od uradnih jezikov FIG.
D2 sodnik:
- vajo ocenjuje enako kot sodnik D1, vendar samostojno in neodvisno zapiše in izra čuna izhodiš čno oceno sestave (dolo či in sešteje vrednost elementov, vrednosti povezav, strukturne skupine) ter dobljeno izhodiš čno oceno primerja z izhodiš čno oceno D1 sodnika. V primeru, da je razli čna, jo morata sodnika uskladiti.
E sodniki:
- vsak sodnik bo samostojno in neodvisno od drugih E sodnikov dolo čil vsoto estetskih, kompozicijskih in tehni čnih napak in v roku 10s po koncu vaje svojo oceno posredoval vodji sodniške komisije (sodniku D1).
Linijski sodniki:
- dolžni so takoj po koncu vaje pokazati in pisno obvestiti vodjo sodniške komisije (D1) o vseh prestopih linijske črte.
Merilec časa:
- vaja na parterju je lahko dolga najve č 70 sekund.
- merilec časa mora dati zvo čni signal (slišati ga mora tekmovalec in sodniki D in E komisije) pri 60 sekundah in ponovno pri 70 sekundah. V primeru prekora čitve časa (preko 70 sekund), mora pisno obvestiti vodjo sodniške komisije.
5.2 Pravila za ocenjevanje
5.2.1 Splošna pravila za izra čun kon čne ocene
Vsaka kon čna ocena, ki jo prejme tekmovalec za svojo izvedbo, je sestavljena iz treh delov. Prvi del predstavlja D oceno (težavnost), drugi del E oceno (izvedba), tretji del pa morebitni posebni odbitki, ki jih D komisija odbije na koncu.
69 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Izra čun - upošteva se 10 najtežjih prvin (seskok + 9 prvin ), D ocene mladinci 8 (seskok + 7 prvin), vendar najve č 4 pr vine iz Izhodiš čn iste strukturne skupine, a ocena - upošteva se število izpolnjenih posebnih zahtev, - upošteva se vrednost povezav (samo za parter in drog), + - vrednost težavnosti , posebnih zahtev in povezav se
seštevajo.
Izra čun - odbitki za estetske in izvedbene napake, E ocene - odbitki za tehni čne napake in napake v sestavi. Kon čna - Od ocene 10,00 se odštejejo vsi zgoraj navedeni odbitki. Izmed vseh E E ocena ocen se črtata najvišja in najnižja ocena in iz preostalih (štirih, dveh) ocen se izr ačuna povpre čna ocena. Seštevek odbitkov ne sme biti ve čji - od 10,00 to čk.
Posebni - Prekora čitev časa, Posebni odbitki - prestop linijske črte, odbitki - odbitki povezani z orodjem in obnašanjem. = - Posebne odbitke na koncu odbije vodja sodniške komisije.
- Je kon čna ocena, ki je prikazana na semaforju. K O
5.2.2 Pravila za dovoljen odklon med srednjimi ocenami E sodnikov:
Ocena Dovoljen odklon med sodniki
9,60 < 10,00 0,10
9,40 < 9,60 0,20
9,00 < 9,40 0,30
8,50 < 9,00 0,40
8,00 < 8,50 0,50
7,50 < 8,00 0,60
< 7,50 0,70
70 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 5.2.3 Pravila za težavnost, posebne zahteve seskok in direktne povezave
Vse prvine, ki so predstavljene v pravilniku, so razvrš čene po posameznih orodjih, po strukturnih skupinah ter po težavnosti. Vsaka prvina je opisana, ima svojo identifikacijsko številko in je ozna čena s simbolom.
vrsta in vrednost težavnosti
strukturna skupina
številka in opis prvine
slika prvine
simbol prvine
Težavnost prvin
Oznaka prvine A B C D E F G
Vrednost prvine 0,10 0,20 0,30 0,40 0,50 0.60 0.70
Priznanje težavnosti
Vsaka prvina mora biti izvedena varno za tekmovalca in bo priznana, če bo izvedena estetsko in tehni čno v mejah dovoljenega odstopanja, ki jih dolo ča pravilnik za ocenjevanje.
Prvina ne bo priznana v naslednjih primerih:
- če bo prvina izvedena tako slabo, da je ne bo mogo če prepoznati.
- če se bo prvina kon čala s padcem na orodje ali z orodja. Na preskoku mora biti doskok kon čan najprej na stopala.
- pomo č trenerja ali asistenta pri dokon čanju prvine.
- prepovedane prvine in prvine, ki niso navedene v pravilniku za ocenjevanje.
- če bo izvedba prvine ekstremno odstopala od še dovoljenih odklonov,
71 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA dolo čenih s pravilnikom za ocenjevanje (drže pod 1 sekundo, ekstremni odklon od kon čnega položaja).
- prvine zamaha izvedene v celoti na mo č ali prvine mo či izvedene v celoti z zamahom.
- prvine za čete izven tekmovalnega prostora (na parterju).
- če se tekmovalec z rokami ne dotakne površine mize ali namerno dosko či bo čno (na preskoku).
Posebne zahteve (strukturne skupine)
Vsaka vaja mora vsebovati najmanj eno prvino iz vsake strukturne skupine poljubne težavnosti razen za seskok, kjer velja posebno pravilo.
Na konju z ro čaji, krogih, bradlji in drogu je pet strukturnih skupin - I, II, III, IV in V, ki predstavlja seskok.
Na parterju so štiri strukturne skupine - I, II, III in IV. Za seskok (V.) se prizna vsaka prvina iz II, III, in IV strukturne skupine (akrobatske prvine) in le v primeru, da ni bila ponovljena (pravilo ponavljanja). Za vsako posebno zahtevo tekmovalec prejme 0,5 to čke (maksimalno 2,5 to čke).
Na preskoku so skoki razvrš čeni v pet strukturnih skupin. Za kvalifikacije finala mora tekmovalec izvesti dva skoka iz razli čnih strukturnih skupin in z razli čno drugo fazo leta.
Seskoki
Vsaka vaja, razen preskoka, se mora kon čati z legitimnim seskokom.
Glede na težavnost seskoka prejme tekmovalec naslednje to čke za zadostitev posebni zahtevi.
Člani A ali B C D ali ve č
0,00 0,30 0,50
Mladinci A B C ali ve č
0,00 0,30 0,50
72 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
Direktne povezave
Sodniki D komisije priznajo bonus to čke samo direktnim povezavam zelo težkih prvin, ki bodo izvedene brez ve čjih napak. Bonus to čke za vezavo lahko tekmovalec dobi samo na parterju in drogu.
Za bonus to čke se štejejo tudi tiste prvine, ki niso vštete med najboljših 10.
Parter - vse direktne povezave salt, ki vk lju čujejo vsaj eno prvino 0,10 težavnosti D, E, F ali G.
- povezava dveh salt težavnosti D, E, F ali G v poljubni 0,20 kombinaciji.
Drog - direktne povezave med prvinami ob drogu težavnosti D,E,F , 0,20 ali G z prvinami spusta težavnost D, E, F, ali G.
- direktne povezave spustov, kjer ima ena prvina težavnost D, 0,10 E, F ali G, druga prvina pa najmanj težavnost C.
- direktne povezave dveh spustov, kjer ima posamez na prvina 0,20 spusta najmanj težavnosti D, E, F ali G v poljubni kombinaciji.
5.2.4 Pravila za ponavljanje
Tekmovalec lahko enako prvino ponovi, vendar sodnik D komisije ponovljeni prvini ne bo priznal težavnosti, posebne zahteve in bonus to čk, sodnik E komisije pa bo ocenil izvedbo prvine.
Sestava je lahko ponovljena le v primeru, če je bila prekinjena zaradi tuje krivde (npr. neprimerno orodje).
V primeru padca z orodja ali na njega, lahko tekmovalec ponovi neuspelo prvino za priznanje ali pa nadaljuje sestavo od padca naprej.
Na krogih je lahko prvina z enakim kon čnim položajem izvedena samo dvakrat (npr. dovoljeni sta najve č dve drži v razpori, tretja razpora ne bo priznana, čeprav so bile drže dosežene na razli čne na čine).
Posebno pravilo velja na konju z ro čaji, kjer lahko tekmovalec v posebnih
73 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA kombinacijah za pove čanje vrednosti izvede enake prvine v povezavi (npr. dva kolesa na enem ro čaju + rusko kolo...).
5.2.5 Pravila za predstavitev
Predstavitev vaje ocenjuje podkomisija E, katere člani morajo biti na teko čem z zahtevami sodobne gimnastike in v skladu s pravilnikom za ocenjevanje korektno dolo čiti odbitke za estetske, tehni čne in izvedbene napake. V primeru dvoma se mora odlo čiti v korist tekmovalca.
Za predstavitev vaje ima E komisija na voljo naslednjo vrednost to čk:
−−− za priznanih 7 do najve č 10 prvin = 10,00 to čk;
−−− za priznanih 6 prvin = 6,00 to čk;
−−− za priznanih 5 prvin = 5,00 to čk;
−−− za priznanih 1 – 4 prvine = 4,00 to čk;
−−− za priznanih 0 prvin = 0,00 to čk.
Od tekmovalca se pri čakuje, da bo v svojo vajo vklju čil samo tiste prvine, ki jih lahko izvede popolnoma varno, z veliko mero estetskega in tehni čnega znanja, kar je tudi bistvo moderne gimnastike. Ne glede na težavnost prvine ali zahtevnost povezave prvin, bo tekmovalec enako strogo ocenjen za vse narejene napake med izvedbo.
Če tekmovalec naredi pri eni prvini dve ali ve č razli čnih napak (estetsko in tehni čno), mu mora sodnik za vsako narejeno napako odbiti primerno število to čk.
Napake, ki oblikuje oceno za izvedbo:
Vrsta napake Odbitek
- mala napaka 0,10
- srednja napaka 0,30
- velika napaka 0,50
- padec; pomo č trenerja pri dokon čanju prvine 1,00
74 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA a.) Mala napaka:
−−− Vsak manjši odklon od popolnega kon čnega položaja in popolne tehni čne izvedbe.
−−− Vsak manjši popravek rok, nog ali položaja telesa.
−−− Vsako manjše kršenje glede estetskega in tehni čnega pri čakovanja izvedbe. b.) Srednja napaka:
−−− Vsak jasen odklon od popolnega kon čnega položaja in od popolne tehni čne izvedbe.
−−− Vsak jasen oz. opaznejši popravek rok, nog ali položaja telesa.
−−− Vsako drugo jasno oz. opazno kršenje glede estetskega in tehni čnega pri čakovanja izvedbe. c.) Velika napaka:
Vsak velik odklon od popolnega kon čnega položaja in od popolne kon čne izvedbe.
−−− Vsak ve čji popravek rok, nog ali kon čnega položaja telesa.
−−− Vsak polni medkoleb.
−−− Vsako ve čje kršenje glede estetskih in tehni čnih pri čakovanj vaje. d.) Padec in pomo č asistenta:
−−− Vsak padec na ali iz orodja med izvajanjem prvine, ne da bi tekmovalec dosegel kon čni položaj, ki bi dovoljeval nadaljevanje vaje vsaj s kolebom.
−−− Vsaka pomo č asistenta, ki pripomore dokon čanje prvine.
75 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 6. USPEHI SLOVENSKIH TELOVADCEV NA VELIKIH TEKMOVANJIH
V vsej zgodovini slovenskega športa je moška športna gimnastika dale č najuspešnejša športna panoga z najve č osvojenimi medaljami na najve čjih tekmovanjih (olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih in svetovnih pokalih). Skupno so osvojili 161 medalj (92 zlatih, 36 srebrnih in 33 bronastih).
V svetovnem merilu je v moški športni gimnastiki po številu osvojenih medalj glede na število prebivalcev slovenska gimnastika v samem vrhu.
Nosilci slovenskih medalj so telovadci treh generacij:
- generacija Leona Štuklja, ki je tekmovala med dvema vojnama, pod zastavo Kraljevine Jugoslavije.
- generacija Miroslava Cerarja, ki je tekmovala po drugi svetovni vojni, pod zastavo SFR Jugoslavije in
- generacija Mitja Petkovšek-Aljaž Pegan, ki tekmuje pod zastavo samostojne Slovenije.
6.1. Medalje na Olimpijskih igrah
Prvo olimpijsko medaljo med slovenskimi telovadci je osvojil Leon Štukelj v mnogoboju na OI leta 1924 v Parizu. Vse od OI v Parizu pa do OI v Ciudad de Mexico, leta 1968 , je bila slovenska športna gimnastika edina športna panoga, ki je osvajala medalje na olimpijskih igrah.
Štukljeva generacija je po številu olimpijskih medalj najuspešnejša. Od skupno 8 medalj (7 posamezno in 1 ekipno), kar 6 medalj pripada Leonu Štuklju (3 zlate, 1 srebrna in 2 bronasti, od tega ena bronasta za ekipno). Jože Primožič je nosilec dveh medalj (srebrne in ekipno bronaste) in Stane Derganc, ki je nosilec dveh bronastih medalj, od tega ena za ekipo. Bronasto medaljo ekipno pa so prejeli še Edvard Antosiewicz, Anton Malej, Boris Gregorka in Janez Porenta.
76 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Edini nosilec treh olimpijskih medalj v Cerarjevi generaciji je sam Miroslav Cerar (2 zlati in 1 bronasta).
Iz generacije Mitja Petkovšek&Aljaž Pegan se je na olimpijske igre uspelo uvrstiti samo dvema tekmovalcema: Lojze Kolman (Barcelona 1992) in Mitja Petkovšek (Sydney 2000 in Peking 2008, na katerih se je v finalu na bradlji uvrstil na 5. mesto).
(Podroben prikaz dobitnikov medalj na OI je v tabeli 1.)
6.2. Medalje na Svetovnih prvenstvih
Na svetovnih prvenstvih je prav tako osvojil najve č medalj Leon Štukelj (5 zlatih, 2 srebrni in 3 bronaste), sledijo mu Peter Šumi (4 zlate, 3 srebrne in 1 bronasta), Jože Primoži č (4 zlate in 1 srebrna), Miro Cerar (4 zlate in 2 bronasti), Mitja Petkovšek (2 zlati in 1 srebrna) ter Aljaž Pegan (1 zlata in 3 srebrne).
Jože Primoži č je na svetovnem prvenstvu leta 1939 v Luxemburgu postal prvi svetovni prvak na parterju. Na istem tekmovanju je osvojil še tri naslove svetovnega prvaka in to v mnogoboju, na bradlji in na konju z ro čaji.
−−− Tri naslove svetovnega prvaka na eni tekmi sta leta 1922 v Ljubljani osvojila Leon Štukelj (krogi, bradlja, drog) in Peter Šumi (mnogoboj, krogi, drog).
−−− Miroslavu Cerarju je na konju z ro čaji uspelo dvakrat ubraniti naslov svetovnega prvaka. Zmagal je leta 1962, 1966 in 1970. To je uspelo samo še Madžaru Z. Magyaru, ki je zmagal v letih 1974, 1978, 1979 ter Kitajcu Xiao Qinu, ki je zmagal na zadnjih treh svetovnih prvenstvih (2005, 2006 in 2007).
−−− Mitja Petkovšek in Aljaž Pegan sta prvi medalji na svetovnih prvenstvih osvojila leta 2002 v Debrecenu (Mitja srebrno na bradlji in Aljaž srebrno na drogu).
−−− Na svetovnem prvenstvu leta 2005 v Melbournu / AUS, je uspel Mitji Petkovšku in Aljažu Peganu izjemen podvig. Na isti tekmi sta oba osvojila zlato medaljo, Mitja na bradlji in Aljaž na drogu (slika 23 in 24). Tako je bila Slovenija na tem tekmovanju po številu osvojenih zlatih medalj v moški ŠG na prvem mestu.
77 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA −−− Leta 2007 si je M. Petkovšek z osvojitvijo naslova svetovnega prvaka na bradlji zagotovil pravico udeležbe na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu.
Slika 24: Aljaž Pegan z Slika 23: Mitja Petkovšek se je veseli svojega naslovom svetovnega prvaka. najve čjega uspeha v karieri.
(Vir : Medmrežje 11)
(Podroben prikaz dobitnikov medalj na SP je v tabeli 2).
6.3. Medalje na Evropskih prvenstvih
Na evropskih prvenstvih je najve č medalj osvojil Miroslav Cerar, skupno 21 (10 zlatih, 5 srebrnih in 6 bronastih) in se v zgodovini evropskih prvenstev po številu osvojenih medalj uvrš ča v sam vrh, po številu osvojenih zlatih medalj pa je na drugem mestu za Belorusom Vitalijem Šerbom (12 zlatih od skupno 20 medalj).
Drugi najuspešnejši telovadec na evropskih prvenstvih z osmimi medaljami je Mitja Petkovšek, štirikratni evropski prvak na bradlji, dvakrat mu je uspelo ubraniti naslov evropskega prvaka : 2007 Amsterdam in 2008 Lousana.
Aljaž Pegan je osvojil dva naslova evropskega prvaka, enkrat je bil drugi in dvakrat tretji. V mednarodnem pravilniku za ocenjevanje ima dve prvini, ki se imenujeta po njem, prvina „Pegan“ 6 na bradlji (Diamidov s 5/4 obr. ali ve č v stojo v vzpori) in prvina „Pegan“ na drogu (skr čeni salto naprej preko droga s ½ obr. v ponovni prijem).
6 Izvirne in težke prvine se lahko imenujejo po tekmovalcu, ki jih je prvi izvedel na uradnem tekmovanju. Tako se tri prvine imenujejo po slovenskem telovadcu: „Kolman“ na drogu, „Pegan“ na drogu in „Pegan“ na bradlji. 78 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Po eno bronasto medaljo imata Tine Šrot in Lojze Kolman, prvi slovenski telovadec, po katerem se imenuje zelo težka letna prvina na drogu, prvina „Kolman“ (dvojni skr čeni salto preko droga z enim obratom v ponovni prijem).
(Podroben prikaz dobitnikov medalj na EP je v tabeli 3).
6.4. Medalje na tekmah za Svetovni pokal
Na tekmi za svetovni pokal leta 1994 v Zurichu je Aljaž Pegan osvojil prvo medaljo, zlato na drogu. Skupno je osvojil 26 zlatih medalj (23 na drogu in 3 na bradlji), ima pa še 6 srebrnih na bradlji in 9 bronastih (8 na drogu in 1 na bradlji). V finalu svetovnega pokala leta 2002 v Stuttgartu je zmagal na drogu, leta 2000 v Glasgowu pa je bil na drogu drugi, na bradlji pa tretji.
Mitja Petkovšek je na bradlji osvojil skupno 23 zlatih, 8 srebrnih in 4 bronaste medalje. Prvo zlato medaljo je osvojil leta 1998 v Glasgowu. V finalu svetovnega pokala je bil dvakrat prvi in to leta 2000 v Glasgowu in leta 2004 v Birminghamu.
Alen Dimic je dvakratni zmagovalec svetovnega pokala, dvakrat je bil drugi.
Po eno zlato, srebrno in bronasto ima Sašo Bertoncelj na konju z ro čaji.
Na preskoku je srebrno osvojil Žiga Šilc, bronasto medaljo pa ima Rok Klavora.
(Podroben prikaz dobitnikov medalj na tekmah za Svetovni Pokal je v tabeli 4).
79 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA OLIMPIJSKE IGRE
Tekmovalec 1.mesto 2.mesto 3.mesto Ostali finalisti
1924 Leon Štukelj -mnogoboj 4.m.-S.Hlasten-KO,KO na široko; 4.m.-L.Štukelj-PR,KR; č Pariz -drog 4.m.-ekipno-L. Štukelj, J. Porenta, S. Žili , M. Oswald, S. Derganc, S. Hlastan, R. Poljšak in J. Primoži č; 5.m.-S.Žili č- FRA ple. po vrvi; 5.m.-S.Derganc-KO; 5.m.-J.Porenta-PR; 6.m.- S.Derganc-KO na šir; 6.m.-J.Porenta-plez. po vrvi.
1928 Leon Štukelj -krogi -mnogoboj 4.m.- J. Primoži č-PR č Amsterdam -ekipa 5.m.-J. Primoži -MNG 6.m.-J. Primoži č-DR HOL Jože Primoži č -bradlja -ekipa 7.m.-L.Štukelj-BR
Stane Derganc -preskok -ekipa
E.Antosiewicz, Anton Malej, Boris -ekipa Gregorka, Janez Porenta,
1936 Leon Štukelj -krogi 6.m.-ekipno-Konrad Grilc, Jože Primoži č, Berlin Leon Štukelj, Miroslav Forte, Jože Vandov, Janez Pristov in Boris Gregorka. GER
1960 Miroslav Cerar 5.m.-Miroslav Cerar-DR Rim, ITA 8.m. Miroslav Cerar-MNG
1964 Miroslav Cerar -konj z -drog 6.m.-M.Cerar-BR Tokio, JAP ro čaji 7.m.-M.Cerar-MNG
1968 Miroslav Cerar -konj z 6.m.-ekipno-Miro Cerar, Ciudad de ro čaji Janez Brodnik, Milenko Kersni č, Miloš Vrati č, Mexico, Drago Šoštari č,Tine Šrot. MEH
2008 Mitja 5.m.- Beijing, CHI Petkovšek Mitja Petkovšek - BR
Tabela 1: Vse slovenske medalje in finala na olimpijskih igrah.
( Vir : KRUSE, 1996; Medmrežje 8).
80 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
SVETOVNO PRVENSTVO
Tekmovalec 1.mesto 2.mesto 3.mesto
1922 Leon Štukelj -krogi -bradlja -konj z ro čaji Ljubljana -drog -ekipno YUG Peter Šumi -mnogoboj -konj z ro čaji -krogi -drog -ekipno
Stane Derganc -bradlja; - ekipno -mnogoboj
Vlado Simon čič -bradlja; - ekipno
Stane Vidmar -bradlja; - ekipno
Slavko Hlasten -ekipno
1926 Leon Štukelj -krogi -ekipno -bradlja Lyon -drog FRA Peter Šumi -mnogoboj -ekipno
Jože Primoži č -drog; -ekipno
Derganc,Sršen,Zupan,Osvald,Vidmar -ekipno
1930 Jože Primoži č -mnogoboj -parter -ekipno Luxemburg -konj z ro č. -bradlja LUX Peter Šumi -konj z ro čaji -ekipno
Leon Štukelj -drog; - ekipno
B.Gregorka,A.Malej,E. Antosiewicz, S. Žili č,Rafael Ban -ekipno
1938 Jože Primoži č -bradlja; - ekipno Prague Janko Pristov, Boris Gregorka, Josip Vadnav, Miro Forte, Miloš -ekipno CSR Skrbinšek
1958 - Moscow, URS Miroslav Cerar -konj z ro čaji
1962 - Prague, ČSR Miroslav Cerar -konj z ro čaji -bradlja
1966 Miroslav Cerar -konj z ro čaji -bradlja Dortmund, FRG
1970 Miroslav Cerar -konj z ro čaji Ljubljana, YUG
2002 Mitja Petkovšek -bradlja Debrecen,HUN (pos. po orodjih) Aljaž Pegan -drog
2005 Mitja Petkovšek -bradlja Melbourne ,AUS (posamezno) Aljaž Pegan -drog
2006 Aljaž Pegan -drog Aarhus, BEL
2007 Mitja Petkovšek -bradlja Stuttgart, GER Aljaž Pegan -drog Tabela 2: Vse slovenske medalje na svetovnih prvenstvih. (Vir : Medmrežje 7).
81 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
EVROPSKO PRVENSTVO
Tekmovalec 1.mesto 2.mesto 3.mesto
1961 Miroslav Cerar -mnogoboj -preskok Luxembourg -konj z ro čaji LUX -krogi -bradlja
Miroslav Cerar --mnogoboj -preskok -parter 1963 -konj z ro čaji Beograd, YUG -krogi, -bradlja
Tine Šrot -preskok
1965 Miroslav Cerar -bradlja -parter -krogi Antwerpen, BEL -konj z ro čaji
1967 - Tampere, ITA Miroslav Cerar -konj z ro čaji -bradlja
1969 Miroslav Cerar -konj z ro čaji -bradlja Warszawa, POL
1990 Lojze Kolman -drog Lozana, SUI
1994 Aljaž Pegan -drog Praga, CZE
1998 Mitja Petkovšek -bradlja St.Petersburg, RUS
2000 Mitja Petkovšek -bradlja Bremen, GER Aljaž Pegan -drog
2002 - Patras, GRE Mitja Petkovšek -bradlja
2004 Aljaž Pegan -drog Ljubljana, SLO
2005 - Debrecen, HUN Mitja Petkovšek -bradlja (posamezno)
2006 Mitja Petkovšek -bradlja Volos, GRE
2007 - Amsterdam, NED Mitja Petkovšek -bradlja (posamezno) Aljaž Pegan -drog
2008 Mitja Petkovšek -bradlja Lozana, SUI Aljaž Pegan -drog
2009 - Milano, ITA Mitja Petkovšek -bradlja (posamezno) Tabela 3: Vse slovenske medalje na evropskih prvenstvih.
(Vir : Medmrežje 3; Medmrežje 9; Medmrežje 10).
82 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA
SVETOVNI POKAL – serija / finale
Tekmovalec 1.mesto 2.mesto 3.mesto
Aljaž Pegan Drog: Drog: Drog: -1994-Zurich; Stuttgart -1999-Stuttgart; -1997-Cottbus -1995-Cotbus;Zurich;Stuttgart Glasgow -1998-Zurich; -1996-Rim; Zurich; Pariz -2000-Ljubljana Glasgow -1997-Glasgow -2005-Glasgow -2002-Cottbus; -1998-Pariz -2006-Teheran Glasgow -2001-Pariz;Cottbus -2000-Glasgow -2003-Stuttgart -2002-Stuttgart (Finale 2001/02) (Fin.1999/00) -2006-Moskva; -2003-Cottbus; Solun -2009-Glasgow, Sao Paolo -2004-Cottbus;La Serena;Glasgow Moskva -2005-Stuttgar; Maribor -2006-Gent;Stuttgart;Maribor Bradlja: -1997-Glasgow Bradlja: -1998-Glasgow -2000-Glasgow -2001-Cottbus (Fin.1999/00)
Mitja Petkovšek Bradlja: Bradlja: Bradlja: -1998-Glasgow -1998-Stuttgart -1998-Vancouer -2000-Ljubljana -1999-Stuttgart -2001-Cottbus Glasgow (Finale 1999/00) -2000-Cottbus -2004-Lyon -2003-Stuttgart;Glasgow;Pariz -2004-Cottbus -2008-Maribor -2004-Glasgow;Stuttgart;Gent -2005-Pariz -2009-Glasgow Birmingham (Fin.2003/04) -2006-Gent -2005-Sao Paolo;Stutt.;Maribor -2007-Moskva -2006-Teheran;Lyon;Cottbus;Mosk -2008-Doha -2007-Maribor;Gent;Ostrava; Stuttgart;Glasgow -2009-Cottbus; Maribor; Moskva
Alen Dimic Drog: Drog: -2007-Ostrava -2008-Maribor -2008-Glasgow -2008-Ostrava
Sašo Bertoncelj Konj z ro čaji: Konj z ro čaji: Konj z ro čaji: -2007-Ostrava -2008-Ostrava -2007-Glasgow -2009-Maribor -2009-Cottbus
Žiga Šilc Preskok: -2006-Maribor
Rok Klavora Parter: -2009-Montreal Tabela 4: Vse slovenske medalje na tekmah za svetovni pokal.
(Vir : Medmrežje 1)
83 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 7. ZAKLJU ČEK
Športna gimnastika spada med bazi čne športe in je primerna za vse starostne skupine obeh spolov. Primerna je za razvoj osnovnih gibalnih veš čin pri najmlajših, za telesno pripravo športnikov drugih športnih panog, v rekreativne namene in je samostojna tekmovalna disciplina.
Ob uporabi razli čnih pripomo čkov in orodij, se je športna gimnastika pri čela razvijati kot tekmovalna disciplina šele v 19. stoletju in je tako ena najstarejših tekmovalnih športnih disciplin, ki je bila udeležena na vseh OI moderne dobe.
Kljub temu, da tekmovalci izvajajo vedno težje in zahtevnejše prvine, pa lahko re čemo, da je športna gimnastika relativno varna športna disciplina, kar se ti če poškodb, predvsem po zaslugi kvalitetnega in varnega gimnasti čnega orodja, strokovno usposobljenih ljudi, ki delajo v tem športu in pravilnim pedagoškim pristopom ob upoštevanju najpomembnejšega didakti čnega na čela: od lažjega k težjemu; od znanega k neznanemu in od enostavnega k sestavljenemu.
Delno k temu pripomore tudi pravilnik za ocenjevanje, ki mladinskim kategorijam prepoveduje izvajanje nevarnih prvin.
V svetu se s športno gimnastiko tekmovalno ukvarja preko deset tiso č tekmovalcev iz 129 držav in iz vseh štirih poseljenih kontinentov, kar kaže na veliko popularnost gimnastike v svetu. Žal pa vseh najboljših telovadcev ne moremo gledati na najve čji športni prireditvi na svetu – Olimpijskih igrah in to zaradi togih pravil mednarodne gimnasti čne zveze, ki daje prednost mo čnim ekipam pred posamezniki (Pegan, Petkovšek, Van Gelder…). V novem olimpijskem ciklusu (2009 - 2012) velja nov kriterij o uvrstitvi na OI, ki je šele na preizkusu.
84 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 8. LITERATURA
1. BERGANT, E. (1996). Slovenski olimpijci: 1912-1996 / Evgen Bergant, Marko Rožman. - Ljubljana: Mladinska knjiga.
2. BOLKOVI Č, Ante (1998). Akrobatika / Toni Bolkovi č, Silvo Kristan ; (ra čunalniške skice Matej Lekše). - Ljubljana : Fakulteta za šport.
3. ČUK, Ivan (2004). Vault : methods, ideas, curiosities, history / Ivan Čuk, Istvan Karacsony ; (chapter Fear and how to coop with it is written by Matej Tušak : illustrated by Ivan Čuk). - Ljubljana : ŠTD Sangvin čki.
4. FIG Mens Technical Committee, (2009). Code of Points .
5. GIFFORD, Clive (2004). Olimpijske igre: popoln vodnik po najve čjem prazniku na svetu / Clive Gifford; (prevedla Mateja Arhar). - Ljubljana: Tehniška založba Slovenije.
6. KARACSONY, Istvan (2005). Floor exercises : methods, ideas, curiosities, history / Istvan Karacsony, Ivan Čuk ; illustrated by Ivan Čuk). - 1 st ed. - Ljubljana : ŠTD Sangvin čki.
7. KOLAR, E. & PILETI Č, S. (2005). GIMNASTIKA za trenerje in pedagoge 1 / (avtorji Edvard Kolar... et al.); urednika Edvard Kolar, Sebastijan Pileti č – Ljubljana : Gimnasti čna zveza Slovenije.
8. KOLAR, E. & PILETI Č, S. (2006). GIMNASTIKA za trenerje in pedagoge 2 / (avtorji Edvard Kolar... et al.); urednika Edvard Kolar, Sebastijan Pileti č – Ljubljana : Gimnasti čna zveza Slovenije.
9. KOLAR, Edvard (2007). Športna gimnastika/polistrukturne in konvencionalne športne panoge (u čno gradivo).
10. KRUSE, Britta (1996). Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896 – 1996 / (avtorica Britta Kruse; prevajalci Marija Knez – Bergant, Zdenka Rogl, Hanka Štular; fotografije arhiv OKS, Igor Modic, Joco Žnidarši č). - Ljubljana : Mladinska knjiga.
11. Medmrežje 1 : www.fig-gymnastics.com
12. Medmrežje 2 : www.gymmedia.com
13. Medmrežje 3 : www.usa-gymnastics.org/results
14. Medmrežje 4 : www.ueg-gymnastics.com
85 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA 15. Medmrežje 5 : www.osziri.si/ucenci/sportna/GIMNASTIKA
16. Medmrežje 6 : www.gymmedia.com/STUTTGART07/App.History
17. Medmrežje 7 : www.gymmedia.com/STUTTGART07/WCh history
18. Medmrežje 8 : www.gymmedia.com/AG/ECh/Lausanne08/Results
19. Medmrežje 9 : http://wapedia.mobi/sl/Miroslav_Cerar
20. Medmrežje 10 : http://stukelj.infotehna.si/dediscina.htm
21. Medmrežje 11 : http://www.rtvslo.si/sport/modload
22. Medmrežje 12 : http://sl.wikipedia.org/wiki/Tekmovanje
23. MORRIS, Neil (1996). Olimpijske igre / Neil Morris; prevajalec Igor E. Bergant; (ilustratorja Clive Spong, Gerald Whitcomb). - Ljubljana : DZS.
24. PILETI Č, Sebastijan (2007). Tekmovalni sistemi v Športni gimnastiki (u čno gradivo).
25. PISTOTNIK, B. (1999). Osnove gibanja. Ljubljana. Fakulteta za šport.
26. ŠPORTNO društvo Center Maribor (2007). Sto let velike gimnasti čne družine : 1907 – 2007 : zbornik ob 100 – letnici Športnega društva Center Maribor / (urednik Klemen Bedenik ; fotografije arhiv Muzeja narodnoosvobodilne borbe, Pokrajinski muzej Maribor, arhiv ŠD Center Maribor). - Maribor : ŠD Center Maribor : Dravska tiskarna.
27. ŠTUKELJ, Leon (1989). Mojih sedem svetovnih tekmovanj / Leon Štukelj. - Novo Mesto : Tiskarna Novo Mesto, Dolenjska založba.
28. ŠTUKELJ, Leon (1998). prvih 100 let / Leon Štukelj. - Maribor : Kapital.
29. ŠUGMAN, Rajko (1991). Šport, njegov kratek zgodovinski oris v svetu in pri nas / Rajko Šugman. - 2., razširjena izd. - Ljubljana : Fakulteta za šport. (Športna knjižnica. Zgodovina športa).
30. ŠUGMAN, Rajko (1997). Zgodovina svetovnega in slovenskega športa / Rajko Šugman. - 3., razširjena izd. - Ljubljana : Fakulteta za šport, 1997. - (Športna knjižnica. Zgodovina športa).
31. ŠUGMAN, Rajko (2004). Sto slovenskih športnikov / Rajko Šugman, Marko Rožman. - Ljubljana : Prešernova družba. - (Koledarska zbirka).
32. VAUHNIK, J. (1998). Strokovno izpopolnjevanje u čiteljic ter vzgojiteljic -
86 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA športna vzgoja, 7. Modul. Maribor, Pedagoška fakulteta.
33. VAZZAZ, J. & GREGORKA, B. (1984). Razvoj telovadnega orodja na slovenskem / (avtorja Jelica Vazzaz, Boris Gregorka). - Ljubljana.
9. SEZNAM SLIK
Slika 1: Preval naprej
Slika 2: Ma čji skok z obr. za 360 stopinj
Slika 3: Premet v stran
Slika 4: Iz Tuccarove knjižice »Arial Jumps«
Slika 5: Nemški gimnasti čni festival v Minhenu leta 1923 (skupinske vaje na travi)
Slika 6: Josip Primoži č
Slika 7: Več plasti parterja
Slika 8: Ploš če so položene na mehko podlago
Slika 9: Krogi trikotne oblike
Slika 10: Leon Štukelj – razpora strmoglavo
Slika 11: OI 1896, Atene – C. Schumann
Slika 12: Miza za preskok »Pegases«
Slika 13: Odrivna deska s kombiniranim vzmetenjem
Slika 14: Jahnova lesena bradlja vkopana v zemljo
Slika 15: Kovinska bradlja (Kluge, 1856)
Slika 16: Mednarodna tekma Lyon, 1926 – Leon Štukelj
Slika 17: Gibljivo ležiš če stebra
Slika 18: Ro čka za nastavitev višine
Slika 19: Trojna oja čitev lestvine
Slika 20: Moderna tekmovalna bradlja
Slika 21: Jahnova vaja na Hasenheidi, 1812
Slika 22: Veleto č na lesenem drogu
87 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Slika 23: Mitja Petkovšek se je veselil svojega najve čjega uspeha v karieri
Slika 24: Aljaž Pegan z naslovom svetovnega prvaka
10. SEZNAM TABEL
Tabela 1: Posamezne faze tekmovanj na posameznem tekmovanju
Tabela 2: Prikazuje maksimalno število tekmovalcev v ekipi, maksimalno število nastopajo čih po orodju in število najboljših ocen, ki se štejejo za kon čni ekipni rezultat
Tabela 3: Zaporedje tekmovanj v olimpijskem ciklusu
Tabela 4: Vse slovenske medalje in finala na olimpijskih igrah
Tabela 5: Vse slovenske medalje na svetovnih prvenstvih
Tabela 6: Vse slovenske medalje na evropskih prvenstvih
Tabela 7: Vse slovenske medalje na tekmah za svetovni pokal
11. SEZNAM ILUSTRACIJ
Ilustracija 1: Prvine I. Strukturne skupine (Neakrobatske prvine)
Ilustracija 2: Prvine II. strukturne skupine (Akrobatske prvine naprej)
Ilustracija 3: Prvine III. strukturne skupine (Akrobatske prvine nazaj)
Ilustracija 4: Prvine IV. strukturne skupine (Akrobatske prvine bo čno in akrobatske prvine z obrati v prvi fazi leta)
Ilustracija 5: Prvine I. strukturne skupine (Enostavni premahi in strigi)
Ilustracija 6: Prvine II. strukturne skupine (Kolesa in helikopterji)
Ilustracija 7: Prvine III. Strukt. Skupine (Prehodi v opori bo čno ali čelno)
Ilustracija 8: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s prednožnim ali zanožnim premahom)
Ilustracija 9: Prvine V. Strukturne skupine (Seskoki)
Ilustracija 10: Prvine I. strukturne skupine (Sklopke in elementi zamaha)
88 Danijel Štraus: MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Ilustracija 11: Prvine II. strukturne skupine (Zamahi do stoje v vzpori / 2 s.)
Ilustracija 12: Prvine III. str. skupine (Zamahi v položaj drže / 2 sek.
Ilustracija 13: Prvine IV. strukturne skupine (Tezne prvine in drže / 2 sek.)
Ilustracija 14: Prvine V. strukturne skupine (Seskoki)
Ilustracija 15: Skoki I. Strukturne skupine (Sklonke in plovke)
Ilustracija 16: Skoki II. strukturne skupine (Skoki s celim obratom v prvi fazi leta)
Ilustracija 17: Skoki III. strukturne skupine (Premeti naprej in skoki tipa Yamashite).
Ilustracija 18: Skoki IV. strukturne skupine (Skoki s ¼ obr. V prvi fazi leta)
Ilustracija 19: Skoki V. strukturne skupine (Skoki izvedeni iz rondata)
Ilustracija 20: Prvine I. strukturne skupine (Prvine v vzpori na bradlji)
Ilustracija 21: Prvine II. strukturne skupine (Prvine v opori na lahteh)
Ilustracija 22: Prvine III. strukturne skupine (Prvine skozi veso)
Ilustracija 23: Prvine IV. strukturne skupine (Prvine s podmetom / skozi veso vznosno)
Ilustracija 24: Prvine V. strukturne skupine (Seskoki)
Ilustracija 25: Prvine iz I. strukturne skupine (Veleto či in dolgi zamahi v vesi)
Ilustracija 26: Prvine iz II. strukturne skupine (Prvine spusta)
Ilustracija 27: Prvine iz III. strukturne skupine (Prvine ob drogu)
Ilustracija 28: Prvine iz IV. strukturne skupine (Prvine v obrnjenem pod prijemu in v vesi zadaj)
Ilustracija 29: Prvine iz V. strukturne skupine (Seskoki)
89