Mreža Za Pomo~ Beguncem”, Delal V Eni Sobi V Poslopju Bežig
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
____________________________________________________________ Letnik III/1995, številka 2 _____________________________________________________________ Bilten "MREŢA izvajalcev dejavnosti in programov na področu obravnavanja problemov v zvezi z uporabo DROG" je glasilo, ki udeleţence Mreţe in druge zainteresirane osebe, skupine in organizacije obvešča o delu v okviru istoimenskega razvojnega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za delo, druţino in socialne zadeve. Leto 1995, številka 2 Glavni in odgovorni urednik: Bojan Dekleva. Tematsko številko "Človek in droge" uredila: Ivan Valenčič in Bojan Dekleva. Oznaka ISSN: 1318-2609 Naslov izdajatelja in uredništva: Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela, Ciril Metodov trg 1, 61000 Ljubljana. Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415 z dne 31. 3. 1995. sodi ta publikacija med proizvode, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. ______________________________________________________________ 1 _____________________________________________________________ TEMATSKA ŠTEVILKA - ČLOVEK IN DROGE ____________________________________________________________ VSEBINA _____________________________________________________________ Človek in droge (Ivan Valenčič in Bojan Dekleva) ................................ 3 Bodočnost drog Droge v prihodnosti: naslednjih deset let (Alexander T. Shulgin) ........................................................................... 7 Zakaj bodo droge še dolgo med nami? (Milan Krek) ........................... 13 Etnografija O raznih zeliščih na Kranjskem (Janez Vajkard Valvazor) ................ 29 Droge in čarovništvo (Lev Milčinski) .............................................. 55 Subkultura retroaktivno - pogled na grške rebete (Zoran Mutiæ) ..................................................................................... 61 Enteogene droge v modernih ritualih (Christian Raetsch) ................. 74 Raziskovanje Ovire pri raziskovanju (Alexander in Ann Shulgin) ........................... 94 Zaključki delavnice o ibogainu na seminarju v Škofji Loki .............. 111 Biografsko-bibliografski del Eksperimenti z meskalinom slovenskih psihiatrov (Ivan Valenčič) ................................................................................... 112 Summary in English .................................................................121 Alexander T. Shulgin - raziskovalec psihedelikov (Ivan Valenčič) ................................................................................... 122 Albert Hofmann: znanstvenik, raziskovalec in mislec (Ivan Valenčič) ................................................................................... 125 Ibogain - zdravilo za odvisnost? (Simon Kerma) ............................... 128 Uporabni naslovi v zvezi z ibogainom in psihedeliki ........................ 130 _____________________________________________________________ ______________________________________________________________ 2 _____________________________________________________________ ČLOVEK IN DROGE (urednikova beseda) Bojan Dekleva in Ivan Valenčič Pričujoča številka MREŢE DROG se od vseh preteklih tematsko razlikuje. Dosedanje številke revije so bile usmerjene preteţno aktualistično; to pomeni, da so prinašale skoraj izključno informacije o trenutnih dogajanjih v zvezi z drogami. V tej številki objavljamo več prispevkov, ki poskušajo droge gledati v časovni perspektivi, v preteklosti in v prihodnost. Druga razlika te številke je, da je v njej temeljen negativen, problematizirajoč odnos do drog, ki je bil preteţno prisoten v vseh prejšnjih številkah, komaj kje opazen. Namesto tega prispevke v tej številki preveva naravnanost, ki droge večinoma relativizira (torej jih ne vidi kot enega največjih problemov človeka ali človeštva) ali normalizira (pojmuje uporabo drog kot "normalno" človekovo dejavnost), deloma pa tudi promovira (odkriva pozitivne funkcije uporabe drog - gledano s stališča posameznika ali druţbe). Tretja tematska značilnost te številke je, da se ukvarja predvsem z psihedeličnimi drogami. Te v sodobnem slovenskem diskurzu problematiziranja drog skorajda niso prisotne, o morebitni njihovi novi priljubljenosti pa govori le nekaj doslej v slovenščini objavljenih krajših člankov o drogi ecstasy (MDMA). Za obravnavo psihedelikov se odločamo zaradi rastočega obsega njihove uporabe (na Zahodu in ţe tudi pri nas), predvsem pa zaradi njihove moţne privilegirane vloge pri pojasnjevanju odnosa med človekom, drogo in kulturo. Uţivanje psihedeličnih snovi je staro vsaj ţe nekaj tisoč let. O tem pričajo arheološki dokazi (stenske slikarije v pogorju Tassili v Sahari) ter nekateri od najstarejših ohranjenih pisanih dokumentov (npr. Rig Veda, najstarejši od hindujskih tekstov). O uporabi psihedelikov lahko domnevamo na osnovi mnogih znakov in značilnosti nekaterih od staroveških kultov ter ______________________________________________________________ 3 _____________________________________________________________ srednjeveških (sub)kultur. Morda najbolj prepričljiva (ker jih je mogoče še danes dokumentirati) pa so opazovanja današnjih psihedeličnih kultov in šamanskih praks pri mnogih od še obstoječih primitivnih kultur in plemen. V modernem veku se je interes za psihedelike začel pojavljati sredi prejšnjega stoletja, se širil v začetku tega in doţivel svoj boom v tako imenovani "psihedelični revoluciji" šestdesetih in sedemdesetih let, ki tudi našega prostora ni zaobšla. V osemdesetih letih je popularnost psihedelikov upadla, v devetdesetih letih pa se "akademska" pozornost za njih spet povečuje, predvsem pa se razvija masovna uporaba "novega" rodu tako imenovanih "dizajniranih" drog (čeprav so ecstasy/MDMA prvič sintetizirali ţe leta 1912). Psihedeliki predstavljajo skupino drog, ki jo sestavlja največje število različnih substanc (ki jih najdemo v različnih vrstah rastlin) in katere območja (zgodovinske ali sodobne) "kulturne" uporabe (torej taka, ki je kulturno pozitivno sankcionirana) - v primerjavi z drugimi skupinami drog - verjetno pokrivajo največji del sveta. V farmakološkem smislu so psihedelične droge tiste, ki praviloma ne povzročajo fizične odvisnosti, po prevladujočem mnenju pa tudi le šibko (ali nikakršno) psihično odvisnost. Kljub temu, da so nekatere od teh drog zelo toksične (velikokrat niso toksične same pshedelične učinkovine, temveč druge snovi, ki se nahajajo v pripravkih iz rastlin ali gob), so zastrupitve in smrti zaradi psihedelikov silno redke, saj uporabniki nimajo potrebe po predoziranju. Prav tako so (navkljub občasnim drugačnim trditvam) relativno redke smrti ali telesne poškodbe zaradi vedenjskih sprememb pod vplivom psihedelikov. Psihedelične droge pa vendarle predstavljajo močen potencial za druţbeno opredeljevanje do njih. Ta potencial se izraţa v njihovem učinkovanju v smislu evociranja kulturno relevantnih vsebin, zaradi česar v kontekstu subkulturnega uţivanja lahko uporabniki psihedelikov razvijajo takšne socialne in kulturne sestavine, ki oporekajo prevladujoči kulturi, obstoječim vrednostnim vzorcem in hierarhijam ter drugim socialnim konvencijam. Druţbena reakcija na droge v 20. stoletju je preteţno reakcija prepovedovanja, kriminaliziranja in potiskanja v podzemlje, ki se je v osemdesetih letih izkristalizirala v paradigmo "vojne proti drogam". Ta ______________________________________________________________ 4 _____________________________________________________________ naravnanost izvira iz Zdruţenih drţav Amerike in je vsaj deloma tudi posledica več kot desetletnega preobrata nekaterih svetovnih velesil v smer političnega konzervativizma. Zdi se, kot da so se v času "vojne proti drogam" problemi v zvezi z drogami povečali, zaradi česar se v zadnjih nekaj letih tudi v ZDA krepi spoznanje, da je tudi ta vojna ţe izgubljena. Logika vojne proti drogam je tudi psihedelike obravnavala enako kot vse druge droge, s čemer je zanikala vse moţne pozitivne ali vsaj sprejemljive uporabe psihedelikov, obenem pa tudi oteţkočala raziskovanje in razmislek o tej temi. Prav v zadnjih nekaj letih se krepijo zahteve, naj se ne prepovedujejo farmakološka, antropološka, psihološka in psihoterapevtska raziskovanja potencialov psihedelikov. Izjave predstavnikov ustreznih (nadzorstvenih) organov ter njihove odločitve kaţejo, da so začeli v večji meri upoštevati te zahteve po legalizaciji oz. dekriminaciji znanstveno-raziskovalne uporabe psihedelikov. Posebej izpostavljena je psihoterapevtska uporaba psihedeličnih drog ter moţnost njihove uporabe v zvezi z raziskovanjem novih nevroloških, farmakoloških in antropoloških vidikov razvoja človekove duševnosti in socialnih sistemov. V tej številki objavljamo razmeroma raznorodne prispevke. V prvem delu objavljamo en tuj in en domač prispevek o bodočnosti drog. Njuna skupna misle je, da bodo droge še naprej obstajale, kljub različnim stopnjam represije, ki pa bo nujno sama povzročala dodatne probleme. Oba prispevka po našem mnenju pozivata k fleksibilnemu in pragmatičnemu obravnavanju drog, kjer bi bil moralistični presodek le eden od mnogih moţnih, in ne bi smel preprečevati uveljavljanja drugih, empiričnih spoznanj o človeški uporabi drog. V drugem delu objavljamo štiri prispevke, ki jih pojmujemo kot etnografske. Poglavje iz Časti vojvodine Kranjske nas vrača nekaj stoletij nazaj v slovensko zgodovino. Valvazor v njem stvarno opisuje uporabo nekaterih drog, pri čemer loči učinkovanje drog samih po sebi, od njihovega učinkovanja v povezavi z dogovorom s Hudičem. Čeprav se sam moralno prav izrecno ne opredeljuje, je moţno tolmačenje, da mu bolj problematično