227

VELIKE POPLAVE IN POVODNJI NA

SLOVENSKEM - V.,

POPLAVE LETA 1972 Marko Kolbezen* UDK 556.166 (497.12) "1972"

Poplave, ki so stoletja ogrožale prebivalce po vsej pomurski ravnini, so julija 1972 prvi= po letu 1925 spet povzro=ile katastrofalno škodo. Najhuje je bilo od Dokležovja navzdol, kjer se je Mura široko razlila, okrog Ljutomera, kjer je poplavljala Š=avnica, in ob spodnjem toku Ledave, kjer so se združevale vse okoliške vode.

v SV Sloveniji (ve= kot 200 mm) in naj- poplave. Koliko dežja je padlo na dan in v Padavinske manj ob obali, kjer je bilo le nekaj ve= kot mesecu, nam predstavlja preglednica. 50 mm padavin na mesec. V primerjavi z Mo=ni nalivi s to=o so zajeli tudi osrednjo razmere dolgoletnim obdobjem (1926-1970) sta Slovenijo, Koroško in Pohorje, kjer je od Po splošni klimatološki zna=ilnosti je bil imela Primorje in Vipavska dolina komaj 11. do 16. julija na padavinski postaji julij leta 1972 izredno moker. Izjemnost 60 % obi=ajne julijske mo=e, skrajni se- Gradiš=e pod Kremžarjevim vrhom padlo nam potrjuje podatek, da je bil to najbolj verovzhodni del Slovenije pa kar ve= kot 234 mm dežja, vendar posledice še zda- namo=en julij v 55-letnem opazovalnem 250 % (Zgornja Š=avnica 263 %, Kobilje le= niso bile tako katastrofalne kot v nizu (1926-1980). Najve= padavin je bilo 290 %). To je povzro=ilo katastrofalne Pomurju.

Hmax 428cm- Q 37.8 rr?ls

11.7, 12.7. 13.7. 14-7. 15 7. 16.7. 17.7 18.7. 19.7, 20.7. L 1972.

Slika 1. Poplavni val Mure, Ledave in Š=avnice, julij 1972 Figure 1. Flood hydrograph of the Mura, the Ledava and the Š=avnica Rivers, July 1972

Slika 2. Akumulacija - Lendavsko jezero pri Domajincih Figure 2. Flood retention reservoir Lake Ledava at Domajinci * Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana UJMA, številka 9, 1995

3 228 Preglednica. Padavine julija 1972 v mm je ustrezalo pretoku 37,8 m /s. Po limni- grafskem zapisu je Ledava, ki je še vedno Table. Precipitation in July 1972 naraš=ala, dosegla na vodomerni postaji

Posledice poplav Za boljšo predstavo o takratnem stanju v Prekmurju bomo navedli nekaj podatkov o posledicah, objavljenih v dnevnem =aso- pisju (Delo, Ve=er, Vestnik). V ljutomerski, radgonski in lendavski ob=i- ni je bito poplavljenih 28 500 ha plodne zemlje. Številni zemeljski plazovi v Slo- venskih in Lendavskih Goricah so odpla- vili velike površine vinogradov, zemlje, mulja in kamenja, ki je na ve= mestih zdrselo neposredno v struge potokov in zajezilo odtoke, kar je poplave še stopnjevalo. Poplavne vode so poškodo- Slika 3. Poplavljena vas v bližini Ljutomera, julij 1972 (Foto: D. Modrinjak - Ve=er) vale glavne in lokalne ceste, saj so jih Figure 3. Flooded village in the vicinity of Ptuj, July 1972 (D. Modrinjak - Ve=er) ponekod zalile ve= kot meter visoko (Murska Sobota-Lendava, Ljutomer), in jih na nekaterih odsekih odnesle. Podivjane vode so porušile veliko mostov, predvsem med Gornjo Radgono in Murski Soboti in za=ele vdirati v mestno Hidrološke Ivanjci. Poplavljenih in uni=enih je bito kanalizacijo. Zalile so ve= kleti in vse bolj nešteto hiš, nekaj celo porušenih. V lju- ogrožale tudi lendavsko obmo=je. tomerski ob=ini sta bili poleg Ljutomera razmere Ko je že kazalo, da se bo kriti=no stanje zaliti predvsem vasi Pristava in Cven. Ob izboljšalo, je v no=i od 14. na 15. julij celot- Ledavi so bile zalite vasi vse od Lendave Mo=ni nalivi in neurja so povzro=ili, da so no Pomurje ponovno zajelo strahovito 35 km navzgor. Ob Muri sta bila najbolj vode severovzhodne Slovenije, pred- neurje z izredno mo=nimi nalivi. To je poplavljena Veržej in Bun=ani, kjer se je vsem v Pomurju dosegle 13. in 14. julija povzro=ilo, da so se narasle vode potokov voda prelila =ez nasipe in poplavila dale= 1972. leta kriti=no višino prelivanja iz strug za=ele ponovno razlivati, in to bolj kot v zaledje. Poplavljene so bile še vasi in za=ele nevarno poplavljati. Poplavljali kadarkoli prej. Kraji ob Š=avnici in Ledavi Melinci, Gaberje, vse tri Bistrice, Hotiza, sta Š=avnica in Ledava s pritoki. Razbre- so doživljali najhujše trenutke v zadnjih Lakoš, Kot, Petišovci in Benica. Samo v menilni kanal Ledava-Mura je bil poln desetletjih. Š=avnica je v Pristavi dosegla ob=ini Murska Sobota je bito poplavljenih vode. V no=i na 14. julij so se vode na treh najvišje vodno stanje v zadnjem 30-let- 65 vasi. Podobne razmere so bile tudi ob mestih prelile, zalile manjše predele v nem obdobju (1961-1990) - 428 cm, kar spodnjem toku Pesnice, najhuje v okolici Marko Kolbezen: VELIKE POPLAVE IN POVODNJI NA SLOVENSKEM - V., POPLAVE LETA 1972

Ptuja, kjer je podivjana voda zaradi porušitve zapornice na desnem bregu zalila vasi Mezgovce in Dornava ter porušila nekaj stanovanjskih in gospo- darskih poslopij. V Pomurju so morali ob poplavah evaku- irati ve= kot 1000 ljudi (na obmo=ju murskosoboške ob=ine 129 družin, v len- davski ob=ini pa 117) in rešiti okrog 1000 glav živine (samo iz okolice Lendave pri- bližno 700). Vse prebivalce ciganskega naselja Puš=a pri Murski Soboti, ki ga je voda zalila poldrugi meter visoko, so morali v celoti izseliti ( ve= kot 400 ljudi). Poleg posameznih hiš in naselij je voda zalila in poškodovala tudi nekaj ve=jih ko- munalnih naprav (vodovode), vodnogo- spodarskih objektov, predvsem na Muri (nasipi, pregrade, traverze), industrijskih objektov, med njimi lesni obrat Marlesa v Slika 4. V vasi Mezgovec je zaradi poplavne vode razpadla hiša Lizike Cenar, julij 1972 (Foto: Ljutomeru in kmetijsko-industrijski kombi- Vrabi - Vestnik) nat Pomurka v Murski Soboti. Figure 4. The house at Mezgovec collapsed during the flood, July 1972 (Vrabl - Vestnik) Julijska poplava pa je povzro=ila ogromno škodo tudi kmetijstvu in Lovski zvezi Prekmurje. Na poplavnih površinah so bili povsem uni=eni pšenica, krompir ter ota- va in drugi kmetijski pridelki. Po prvih cenitvah je bilo ob poplavi, ki je prizadela naša najlepša in najbogatejša loviš=a, pod vodo 32 000 ha oziroma 36 % od skupno 90 000 ha lovne površine Prekmurja. Ob poplavi je bilo izgubljenih 11 600 kosov divjadi, v gojitvenem loviš=u Kompas v Petrovcih pa je narasla voda pomorila ve= kot 500 jerebic in skoraj 5000 fazan=kov. Materialne baze prek- murskega lovstva ni prizadela le izguba divjadi: tudi tista ki se je rešila, se še dol- go ni ve= vrnila iz nepoplavljenih obmo=ij. Razpadajo=a poginula divjad, gnitje polj- skih pridelkov in zaudarjajo=e vode po kotanjah so povzro=ile smrad, ki ga žival ne prenese. Slika 5. Obrat "Marlesa" v Ljutomeru je popolnoma pod vodo, julij 1972 (Foto: Arhiv - Ve=er) Figure 5. Flooded industrial plant "Maries" at Ljutomer, July 1972 (Arhiv - Ve=er)

Ukrepi za prepre=itev

poplav

Poplave leta 1972, ki si jih je ogledalo tu- di takratno republiško in ob=insko vod- stvo, so potrdile, da je nujno dokon=ati za- =eto gradnjo visokovodnih nasipov Mure, ki sojo za=eli po zadnji veliki poplavi leta 1965. Od takrat do spomladi 1972 je bilo zgrajenih na levem bregu Mure 17 km nasipov, na desnem pa 6 km, kar je prepre=ilo še hujšo katastrofo ob nastalih najbolj neugodnih meteoroloških in hidro- loških razmerah po letu 1850. Hkrati so poplave pokazale, da sta lahko Š=avnica in Ledava zelo nevarni. Zaradi katastro- falne vodne ujme je bilo odobrenega ve= denarja iz republiškega vodnega sklada, s katerim so bili do konca leta 1975 Slika 6. Poplavljena polja v Prekmurju, julij 1972 (Foto: Arhiv - Ve=er) zgrajeni visokovodni obrambni nasipi Figure 6. Flooded farm fields in Prekmurje, July 1972 (Arhiv - Ve=er) Mure. Leta 1974 so za=eli graditi zajezitev UJMA, številka 9, 1995

nad Domajinci, t.i. Lendavsko jezero, z zmogljivostjo 5,6 milijona m3 zadrževane vode. Namen gradnje je bila ublažitev navala velikih voda, namakanje in ribolov. Za obrambo Ljutomera in okolice pred naraslo Š=avnico so za=eli graditi za- jezitev Gajševci z možnostjo akumuliranja 2,6 milijona m3 vode. Dograjena je bila leta 1975, Lendavsko jezero pa 1979 (3). Ustanovitev Obmo=ne vodne skupnosti Murska Sobota leta 1974, je pomenila velik napredek pri upravljanju voda. Za=ela so se ve=ja_ dela, predvsem na pritokih Ledave in Š=avnice, katerih ni- žinski predeli so bili pogosto poplavljeni. Vsi navedeni ukrepi so pripomogli k uspešni obrambi pred poplavami na Slika 7. Vode prekmurskih potokov in rek so preplavile pokrajino, julij 1972 (Foto: Šobie Vestni M. Sobota) enem najpogosteje poplavljenih obmo=ij Figure 7. Scenery of flooded Prekmurje, July 1972 (Šobje - Vestnik) v Sloveniji.

1. Delo 1972, Ljubljana. 2. Hidrometeorološki zavod Republike Slo- venije, arhiv. 3. Razvoj vodnega gospodarstva Pomurja in Podravja. Publikacija VGP Maribor ob 40-letnici, Ma- ribor, 1985. 4. Ve=er 1972, Maribor. 5. Vestnik 1972, Murska Sobota.

Slika 8. Poln kanal Ledave-Mura - razbremenilnik pri Murski Soboti, julij 1972 (Foto: Cipot - Marko Kolbezen Vestnik) Figure 8. Ledava-Mura relief canal in the vicinity of Murska Sobota, July 1972 (Cipot - Vestnik) The 1972 floods in Slovenia

In July 1972 severe rainstorms hit large areas of Slovenia, especially the north- eastern parts of the country, and resulted in extensive floods. Precipitation in the Prekmurje region in the period from July 11 - July 16,1972 ex- ceeded the mean precipitation level for July by 100 % - 200 %. Consequently, water levels of the Mura, the Ledava and the Š=avnica rose abruptly, and water flooded vast areas of the lowlands. The flood covered about 28 500 hectares of fertile farmland in the communities of Lju- tomer, Gornja Radgona and Lendava. Floods affected roads in lowlands and Slika 9. Regulacija Š=avnice ni prepre=ila poplave, julij 1972 (Foto: Arhiv-Ve=er) landslides, triggered by heavy rain, blo- Figure 9. Floodwater spilled over levees at Š=avnica, July 1971 (Ve=er newapaper) cked some routes in Slovenske Gorice and the Gori=ko foothills. Inundation cau- sed extensive damage to residential facili- ties, barns, as well as to some industrial plants. The drowning of game affected the hunting reserves of Prekmurje, regarded to be among the best in the entire country. The catastrophic flood of 1972 forced the government to provide funds for the con- struction of flood protection structures in the area. Levees along the Mura river were completed, and two flood water re- tention reservoirs were built: Lake Ledava of the Ledava river at Domajinci, and Gajševci at the Š=avnica in Ljutomer Slika 10. Akumulacija Gajševci pri Ljutomeru vicinity. Figure 10. Flood retention reservoir Gajševci by Ljutomer