227 VELIKE POPLAVE IN POVODNJI NA SLOVENSKEM - V., POPLAVE LETA 1972 Marko Kolbezen* UDK 556.166 (497.12) "1972" Poplave, ki so stoletja ogrožale prebivalce po vsej pomurski ravnini, so julija 1972 prvi= po letu 1925 spet povzro=ile katastrofalno škodo. Najhuje je bilo od Dokležovja navzdol, kjer se je Mura široko razlila, okrog Ljutomera, kjer je poplavljala Š=avnica, in ob spodnjem toku Ledave, kjer so se združevale vse okoliške vode. v SV Sloveniji (ve= kot 200 mm) in naj- poplave. Koliko dežja je padlo na dan in v Padavinske manj ob obali, kjer je bilo le nekaj ve= kot mesecu, nam predstavlja preglednica. 50 mm padavin na mesec. V primerjavi z Mo=ni nalivi s to=o so zajeli tudi osrednjo razmere dolgoletnim obdobjem (1926-1970) sta Slovenijo, Koroško in Pohorje, kjer je od Po splošni klimatološki zna=ilnosti je bil imela Primorje in Vipavska dolina komaj 11. do 16. julija na padavinski postaji julij leta 1972 izredno moker. Izjemnost 60 % obi=ajne julijske mo=e, skrajni se- Gradiš=e pod Kremžarjevim vrhom padlo nam potrjuje podatek, da je bil to najbolj verovzhodni del Slovenije pa kar ve= kot 234 mm dežja, vendar posledice še zda- namo=en julij v 55-letnem opazovalnem 250 % (Zgornja Š=avnica 263 %, Kobilje le= niso bile tako katastrofalne kot v nizu (1926-1980). Najve= padavin je bilo 290 %). To je povzro=ilo katastrofalne Pomurju. Hmax 428cm- Q 37.8 rr?ls 11.7, 12.7. 13.7. 14-7. 15 7. 16.7. 17.7 18.7. 19.7, 20.7. L 1972. Slika 1. Poplavni val Mure, Ledave in Š=avnice, julij 1972 Figure 1. Flood hydrograph of the Mura, the Ledava and the Š=avnica Rivers, July 1972 Slika 2. Akumulacija - Lendavsko jezero pri Domajincih Figure 2. Flood retention reservoir Lake Ledava at Domajinci * Ministrstvo za okolje in prostor, Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana UJMA, številka 9, 1995 3 228 Preglednica. Padavine julija 1972 v mm je ustrezalo pretoku 37,8 m /s. Po limni- grafskem zapisu je Ledava, ki je še vedno Table. Precipitation in July 1972 naraš=ala, dosegla na vodomerni postaji <entiba najvišje stanje dan pozneje, in to Dan Padavinske postaje 3 Date Precipitation measuring posts 399 cm, kar je pomenilo pretok 110 m /s. Dejanski pretok Š=avnice in Ledave pa je 1 2 3 4 5 6 bil bistveno ve=ji, saj merjeni pretoki niso I-10 31,3 27,1 31,6 15,4 28.1 34,1 zajeli vseh poplavnih voda v nižinskem 11 37.3 43.1 22,8 19,6 16,3 18,9 12 30,9 23,3 19,5 18,1 18.2 18,9 predelu, kjer je bilo stanje zaradi pritiska 13 31,9 28,9 24,5 40,4 54,0 33,6 voda z gri=evnatih predelov (Slovenske 14 59,9 68,9 76,0 55,1 80,2 44,1 gorice, Gori=ko) v nižinske vse slabše. 15 27,5 40,6 49,4 83.0 84,5 47.1 Vse ve= naselij in polj v Poledavju je bilo 16 17.4 23.2 4,2 4,6 8,6 10.2 popolnoma pod vodo. 17 9,6 6,2 0,3 0,2 18 3,6 Naraš=ajo=a Mura je že tako katastro- 19 6,3 3,9 3,4 1,4 3,6 0,8 falne razmere še zaostrovala. Nevarnost, 20 da prebije nasipe, je postajala vse ve=ja, II-20 (224,4) (238,1) (200,1) (222,4) (265,4) (173,6) posebno pri naselju Gaberje. Ob preboju 21-31 55,8 50,5 34,2 20.1 27,5 96,2 bi voda zalila Lendavo z zahodne strani, VII. 311,5 315,8 265,9 257,9 321,0 303,9 kar bi pomenilo za -mesto pravi potop. Ker so se razmere iz ure v uro slabšale, je bi- Vir: Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije Source: Hydrometeorological Institute of Slovenia la 16. julija objavljena mobilizacija pre- bivalstva, starejšega od 16 let, v vaseh 1 - Maribor 4 - Murska Sobota Melinci, Ižakovci, Dokležovje, Bakovci, 2 - Zg. Š=avnica 5 - Ledava 3 - Radenci 6 - Kobilje Krog, Murski <rnci, Satahovci, Gradiš=e, Tropovci, Tišina in Petanjci. Naslednji dan, ko je Mura dosegla najvišjo gladino 520 cm in pretok 1284 m3/s (slika 1), je Prekmurje doživelo eno najve=jih narav- nih katastrof. Na tiso=e mobiliziranih pre- bivalcev je skupaj z vojaki in civilno zaš=i- to utrjevalo nasipe od Radgone do Lendave, reševalo ljudi, živino in pre- moženje. Posledice poplav Za boljšo predstavo o takratnem stanju v Prekmurju bomo navedli nekaj podatkov o posledicah, objavljenih v dnevnem =aso- pisju (Delo, Ve=er, Vestnik). V ljutomerski, radgonski in lendavski ob=i- ni je bito poplavljenih 28 500 ha plodne zemlje. Številni zemeljski plazovi v Slo- venskih in Lendavskih Goricah so odpla- vili velike površine vinogradov, zemlje, mulja in kamenja, ki je na ve= mestih zdrselo neposredno v struge potokov in zajezilo odtoke, kar je poplave še stopnjevalo. Poplavne vode so poškodo- Slika 3. Poplavljena vas v bližini Ljutomera, julij 1972 (Foto: D. Modrinjak - Ve=er) vale glavne in lokalne ceste, saj so jih Figure 3. Flooded village in the vicinity of Ptuj, July 1972 (D. Modrinjak - Ve=er) ponekod zalile ve= kot meter visoko (Murska Sobota-Lendava, Ljutomer), in jih na nekaterih odsekih odnesle. Podivjane vode so porušile veliko mostov, predvsem med Gornjo Radgono in Murski Soboti in za=ele vdirati v mestno Hidrološke Ivanjci. Poplavljenih in uni=enih je bito kanalizacijo. Zalile so ve= kleti in vse bolj nešteto hiš, nekaj celo porušenih. V lju- ogrožale tudi lendavsko obmo=je. tomerski ob=ini sta bili poleg Ljutomera razmere Ko je že kazalo, da se bo kriti=no stanje zaliti predvsem vasi Pristava in Cven. Ob izboljšalo, je v no=i od 14. na 15. julij celot- Ledavi so bile zalite vasi vse od Lendave Mo=ni nalivi in neurja so povzro=ili, da so no Pomurje ponovno zajelo strahovito 35 km navzgor. Ob Muri sta bila najbolj vode severovzhodne Slovenije, pred- neurje z izredno mo=nimi nalivi. To je poplavljena Veržej in Bun=ani, kjer se je vsem v Pomurju dosegle 13. in 14. julija povzro=ilo, da so se narasle vode potokov voda prelila =ez nasipe in poplavila dale= 1972. leta kriti=no višino prelivanja iz strug za=ele ponovno razlivati, in to bolj kot v zaledje. Poplavljene so bile še vasi in za=ele nevarno poplavljati. Poplavljali kadarkoli prej. Kraji ob Š=avnici in Ledavi Melinci, Gaberje, vse tri Bistrice, Hotiza, sta Š=avnica in Ledava s pritoki. Razbre- so doživljali najhujše trenutke v zadnjih Lakoš, Kot, Petišovci in Benica. Samo v menilni kanal Ledava-Mura je bil poln desetletjih. Š=avnica je v Pristavi dosegla ob=ini Murska Sobota je bito poplavljenih vode. V no=i na 14. julij so se vode na treh najvišje vodno stanje v zadnjem 30-let- 65 vasi. Podobne razmere so bile tudi ob mestih prelile, zalile manjše predele v nem obdobju (1961-1990) - 428 cm, kar spodnjem toku Pesnice, najhuje v okolici Marko Kolbezen: VELIKE POPLAVE IN POVODNJI NA SLOVENSKEM - V., POPLAVE LETA 1972 Ptuja, kjer je podivjana voda zaradi porušitve zapornice na desnem bregu zalila vasi Mezgovce in Dornava ter porušila nekaj stanovanjskih in gospo- darskih poslopij. V Pomurju so morali ob poplavah evaku- irati ve= kot 1000 ljudi (na obmo=ju murskosoboške ob=ine 129 družin, v len- davski ob=ini pa 117) in rešiti okrog 1000 glav živine (samo iz okolice Lendave pri- bližno 700). Vse prebivalce ciganskega naselja Puš=a pri Murski Soboti, ki ga je voda zalila poldrugi meter visoko, so morali v celoti izseliti ( ve= kot 400 ljudi). Poleg posameznih hiš in naselij je voda zalila in poškodovala tudi nekaj ve=jih ko- munalnih naprav (vodovode), vodnogo- spodarskih objektov, predvsem na Muri (nasipi, pregrade, traverze), industrijskih objektov, med njimi lesni obrat Marlesa v Slika 4. V vasi Mezgovec je zaradi poplavne vode razpadla hiša Lizike Cenar, julij 1972 (Foto: Ljutomeru in kmetijsko-industrijski kombi- Vrabi - Vestnik) nat Pomurka v Murski Soboti. Figure 4. The house at Mezgovec collapsed during the flood, July 1972 (Vrabl - Vestnik) Julijska poplava pa je povzro=ila ogromno škodo tudi kmetijstvu in Lovski zvezi Prekmurje. Na poplavnih površinah so bili povsem uni=eni pšenica, krompir ter ota- va in drugi kmetijski pridelki. Po prvih cenitvah je bilo ob poplavi, ki je prizadela naša najlepša in najbogatejša loviš=a, pod vodo 32 000 ha oziroma 36 % od skupno 90 000 ha lovne površine Prekmurja. Ob poplavi je bilo izgubljenih 11 600 kosov divjadi, v gojitvenem loviš=u Kompas v Petrovcih pa je narasla voda pomorila ve= kot 500 jerebic in skoraj 5000 fazan=kov. Materialne baze prek- murskega lovstva ni prizadela le izguba divjadi: tudi tista ki se je rešila, se še dol- go ni ve= vrnila iz nepoplavljenih obmo=ij. Razpadajo=a poginula divjad, gnitje polj- skih pridelkov in zaudarjajo=e vode po kotanjah so povzro=ile smrad, ki ga žival ne prenese. Slika 5. Obrat "Marlesa" v Ljutomeru je popolnoma pod vodo, julij 1972 (Foto: Arhiv - Ve=er) Figure 5. Flooded industrial plant "Maries" at Ljutomer, July 1972 (Arhiv - Ve=er) Ukrepi za prepre=itev poplav Poplave leta 1972, ki si jih je ogledalo tu- di takratno republiško in ob=insko vod- stvo, so potrdile, da je nujno dokon=ati za- =eto gradnjo visokovodnih nasipov Mure, ki sojo za=eli po zadnji veliki poplavi leta 1965. Od takrat do spomladi 1972 je bilo zgrajenih na levem bregu Mure 17 km nasipov, na desnem pa 6 km, kar je prepre=ilo še hujšo katastrofo ob nastalih najbolj neugodnih meteoroloških in hidro- loških razmerah po letu 1850.