DIPLOMSKO DELO Občutek Varnosti Občanov Mestne Občine Velenje

DIPLOMSKO DELO Občutek varnosti občanov Mestne občine Velenje

Avgust, 2016 Nino Kolenc

DIPLOMSKO DELO Varstvoslovje

Občutek varnosti občanov Mestne občine Velenje

Avgust, 2016 Nino Kolenc Mentor: Doc. dr. Aleš Bučar Ručman

KAZALO

Kazalo vsebine

1 Uvod ...... 7 1.1 Namen in cilji ...... 8 1.2 Opredelitev predpostavk ...... 8 1.3 Uporabljene metode raziskovanja ...... 8 2 Opredelitev temeljnih pojmov ...... 9 3 Teoretična opredelitev strahu pred kriminaliteto...... 12 3.1 Dejavniki strahu pred kriminaliteto ...... 14 3.2 Preprečevanje kriminalitete ...... 15 3.2.1 Model preprečevanja kriminalitete ...... 17 3.3 Moralna panika ...... 18 3.4 Ugotovitve izbranih raziskav o strahu pred kriminaliteto v tujini ...... 19 3.4.1 Zdruţene drţave Amerike in Velika Britanija ...... 20 3.4.2 Avstrija (Linz)...... 21 3.4.3 Avstralija (Brisbane) ...... 21 3.4.4 Karibsko otočje in Latinska Amerika (Santo Domingo)...... 22 3.5 Ugotovitve izbranih raziskav v slovenskem prostoru ...... 23 3.5.1 Ljubljana ...... 25 3.5.2 Občina Dobrovnik ...... 26 3.5.3 Občina Trbovlje ...... 27 4 Analiza primera: strah pred kriminaliteto v Mestni občini Velenje ...... 28 4.1 Predstavitev Mestne občine Velenje ...... 28 4.2 Zgodovina in migracije v Velenju ...... 29 4.3 Varnost v Mestni občini Velenje ...... 29 4.3.1 Delo Policijske postaje Velenje ...... 32 4.3.2 Delo Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja ...... 33 4.3.3 Delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje 33 4.3.4 Delo brezplačne pravno svetovalne sluţbe ...... 34 4.3.5 Delo Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami Velenje ...... 34 5 Raziskava ...... 36

5.1 Oblikovanje načrta raziskave ...... 36 5.2 Analiza intervjujev ...... 38 5.2.1 Ogroţenost in občutek varnosti občanov MO Velenje ...... 39 5.2. 2 Izkušnja kriminalitete ...... 48 6 Razprava ...... 51 7 Zaključek ...... 52 8 Viri in literatura ...... 53 9 Priloge ...... 3

Kazalo slik Slika 1: Razmerje med znano in neznano kriminaliteto ...... 11 Slika 2: Stopnja viktimizacije in strahu pred kriminaliteto ...... 20 Slika 3: Raziskovalni načrt ...... 36 Slika 4: Intervjuvani občani MO Velenje po demografskih podatkih ...... 37

Povzetek

Diplomska naloga obravnava strah pred kriminaliteto in raziskuje občutek varnosti ter strah pred kriminaliteto občanov Mestne občine Velenje. Preko deskriptivne metode so raziskani temeljni pojmi in teoretična opredelitev strahu pred kriminaliteto, ki vključuje dejavnike strahu pred kriminaliteto ter preprečevanje kriminalitete. Narejeni so povzetki raziskav na področju Zdruţenih drţav Amerike, Velike Britanije, Avstrije, Avstralije, Karibskega otočja in Latinske Amerike. Povzete so ţe obstoječe raziskave v Sloveniji, in sicer za področje Ljubljane, občine Dobrovnik in občine Trbovlje. Predstavljena je Mestna občina Velenje, kjer je potekala raziskava. V empiričnem delu je predstavljena analiza strahu pred kriminaliteto v Mestni občini Velenje. Uporabljena je bila kvalitativna metoda raziskovanja, pri čemer so bili opravljeni intervjuju s petnajstimi občani in enim članom Sosveta za varnost občanov in občank. Ugotovljeno je, da se počutijo varne in da na njihovo oceno varnosti vplivata spol in starost.

Ključne besede: občutek varnosti, strah pred kriminaliteto, Mestna občina Velenje.

Summary (Citizen' perception of Security in Municipality of Velenje)

The thesis deals with the fear of crime and explores the citizen’ perception of security in Municipality of Velenje. Basic concepts and theoretical definition of fear of crime was explored, which includes factors of fear of crime and crime prevention. Summaries of researches on a similar topic in the United States and Great Britain, Austria, Australia, the Caribbean and Latin America were made as well as summaries of already existing researches in Slovenia, namely in the area of Ljubljana, the Municipality of Dobrovnik and Municipality of Trbovlje. The Municipality of Velenje, where the study took place was presented. The analysis of fear of crime in Municipality Velenje is introduced within empirical work. Qualitative research method, where we conducted interviews with fifteen citizens, was used. It was found out that they feel safe and that gender and age influences on their assessment of safety.

Keywords: perception of security, fear of crime, Municipality of Velenje.

1 Uvod

Občutek varnosti prebivalcev na lokalnem nivoju je zelo pomemben dejavnik za kvalitetno ţivljenje in počutje v nekem okolju. Na kvaliteto ţivljenja prebivalcev vpliva nizka stopnja kriminala in dobro urejen varnostni sistem. Prav zaradi kriminalitete in nereda se počuti ogroţena kar tretjina udeleţencev raziskave o strahu pred kriminaliteto (Meško in drugi, v Luţar, 2008). V sodobni druţbi je dolgo veljalo splošno prepričanje, da je strah pred kriminaliteto rezultat vedno večje stopnje kriminalitete v soteskah in druţbi nasploh (Meško in drugi, v Luţar, 2008). Warr dodaja, da gre pri strahu pred kriminaliteto za »paleto čustev, ki jih v ljudeh izzove verjetnost viktimizacije« (Warr, v Vošnjak, 2011, str. 17).

Za študijo primera smo si izbrali Mestno občino Velenje, saj nas, glede na za slovenske razmere visok deleţ priseljencev, zanima občutek varnosti njenih prebivalcev. V raziskavi bomo raziskali tako občutek varnosti občanov, kot tudi njihovo percepcijo varnosti. Rezultati raziskave bodo pokazali tudi ali je med prebivalci mogoče zaznati strah pred kriminaliteto. Pri tem je to lokalno okolje posebnega pomena zaradi visokega deleţa priseljenskega prebivalstva, ki po nekaterih raziskavah vpliva na povečanje strahu pred kriminaliteto pri prebivalcih.

Velenje je nastalo po drugi svetovni vojni, ko so se povečale potrebe po izkopavanju premoga, z načrtnim razvojem in industrializacijo. Zaradi potrebe po delovni sili, so se pričele migracije najprej z ruralnega območja Slovenije, kasneje mednarodne. Leta 1948 je v samem mestu Velenje ţivelo 1.121 ljudi, leta 1961 6.016, danes v Mestni občini Velenje ţivi preko 30.000 prebivalcev. Po zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 se je v Velenju za drugo narodnost kot Slovenec opredelilo 18,2 % vseh prebivalcev. V Velenju je razvita teţka industrija, ki je še do nedavnega v veliki meri zaposlovala delavce migrante, zlasti v premogovništvu in gradbeništvu. Od leta 2012 do 2015 so v sosednji občini Šoštanj potekala intenzivna gradbena dela ob graditvi novega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki jih je opravljalo večje število tujih delavcev, nastanjenih v Velenju (Bučar Ručman, 2014).

Strah pred kriminaliteto je bil v preteklosti ţe dobro raziskan, tako v Sloveniji, kot tudi v tujini. V raziskavi, ki so jo opravili Meško in drugi v letu 2012 (Meško et al, 2012), je bilo ugotovljeno, da ima policijsko delo v skupnosti relativen vpliv na zmanjševanje kriminalitete, predvsem ima pozitiven vpliv na zmanjšanje strahu pred

7 kriminaliteto pri prebivalcih. V raziskavi so ugotovili, da večje število policistov na ulicah nujno ne zmanjšuje strahu pred kriminaliteto in stopnjo kriminalitete, pri čemer obstaja razlika v ravni strahu pred kriminaliteto na podeţelju in mestnih območjih. Mediji načeloma krepijo strah pred kriminaliteto z izpostavljanjem nasilnih dramatičnih vsebin, politiki pa zlorabljajo občutke strahu pred kriminaliteto, da bi tako v javnosti okrepili svojo verodostojnost (Meško et al, 2012).

1.1 Namen in cilji Namen diplomskega dela je predstaviti občutek varnosti in strahu pred kriminaliteto med občani Mestne občine Velenje. Cilja: - ugotoviti kakšen je občutek varnosti občanov Mestne občine Velenje, - ugotoviti kaj vpliva na percepcijo varnosti med občani Mestne občine Velenje.

1.2 Opredelitev predpostavk Na podlagi preučene literature, sobivanja z migranti v Mestni občini Velenje in opazovanja, smo postavili naslednja raziskovalna vprašanja: RV1: Ali se občani Mestne občine Velenje počutijo varne? RV2: Kaj vpliva na njihovo oceno o varnosti v lokalnem okolju?

1.3 Uporabljene metode raziskovanja Diplomsko nalogo smo razdelili na dva dela: teoretičnega in empiričnega. Za teoretični del naloge so uporabljeni sekundarni podatki, preučili smo domačo in tujo literaturo. Uporabili smo deskriptivni pristop, ki daje prednost opisu strukture, oziroma delovanja ali razvoja določenega pojava ali procesa. V okviru deskriptivnega pristopa smo uporabil metodo kompilacije – postopek prevzemanja tujih izsledkov raziskovalnega dela oziroma njihovih opazovanj, stališč, sklepov in spoznanj.

Empirični del diplomske naloge temelji na kvalitativni metodi. Opravili smo 15 osebnih intervjujev med prebivalci Mestne občine Velenje in tako prišil do podatkov o njihovem občutku varnosti, ogroţenosti in strahu pred kriminaliteto. Intervju je zajemal tudi vprašanja o njihovem vsakdanu. Polstrukturiran intervju vsebuje vprašanja zaprtega tipa in odprta vprašanja. Merili smo jih z opazovanjem, beleţenjem ter ugotavljanjem mnenj in stališč o občutku varnosti med občani Mestne občine Velenje.

2 Opredelitev temeljnih pojmov

Kriminaliteta Bavcon in Šelihova opredeljujeta kriminaliteto kot »skupek vseh tistih ravnanj, ki napadajo ali ogroţajo človekove temeljne vrednote, kot so ţivljenje in telesna nedotakljivost, svoboščine in pravice, premoţenje in varnost, kakor tudi temeljne druţbene vrednote, kot so druţbena ureditev, varnost drţave, njene najpomembnejše institucije« (Meško, 2006, str. 19).

Svetek (v Maver, 2004) razlaga, da gre pri kriminaliteti za vsa kazniva dejanja, ki so bila strjena na določenem mestu, v določenem času. Kriminaliteto tradicionalno razdeli na klasično (premoţenjska, nasilniška, spolna …), gospodarsko, politično in mladoletniško. Na drugi strani Policijska statistika Slovenija razlikuje med klasično kriminaliteto (kazniva dejanja zoper ţivljenje in telo, spolno nedotakljivost, premoţenje in drugo), organiziran kriminal, posebne oblike kriminalitete (oroţje, mamila, ponarejanje denarja, terorizem, izsiljevanje, prostitucija in zvodništvo), gospodarsko kriminaliteto in mladoletniško kriminaliteto. Meško (2006, str. 16-17) se strinja, da gre pri kriminaliteti za »skupek vseh tistih ravnanj, ki napadajo ali ogroţajo človekove temeljne vrednote … Toda v okvir pojma kriminaliteta smemo uvrstiti samo tista dejanja, ki so v kazenski zakonodaji drţave zapisana kot kazniva.«

Strah pred kriminaliteto Ferraro (v Vogrinec 2013, str. 13) opredeli strah pred kriminaliteto kot »čustveni odziv – zaskrbljenost zaradi kriminalitete ali odziv na simbole s kriminaliteto«. Meško (2006) dodaja, da je strah pred kriminaliteto v tesni zvezi s skrbjo ljudi za lastno varnost, pogosto ga spremlja prepričanje, da ljudje ne moremo ničesar storiti in končno strah vpliva tudi na človekovo izoliranost v druţbi. Zanimivo je, da so raziskave pokazale, da je strah pred kriminaliteto bolj razširjen kot kriminaliteta sama (Miceli et al, 2004 v Luţar 2008).

Viktimizacija Viktimizacija je proces, v katerem so kršene pravice osebne ali premoţenjske lastnine osebe, oseba pa postane ţrtev. Poznamo več različnih vrst viktimizacije, osnovna delitev pa je naslednja (Vukotić, 2015): - primarna viktimizacija (ko oseba postane ţrtev kriminalnega dela),

- sekundarna viktimizacija (negativna reakcija ali odsotnost primerne reakcije druţbenega okolja, organa kazenskega pregona, sodišča ali druge institucije),

- terciarna viktimizacija (doţivljanje sebe kot ţrtve ter internalizacija sebe kot ţrtve zaradi predhodnih dveh stopenj viktimizacije).

Ţrtve kriminalitete Ţrtev kriminalitete je oseba, ki je doţivela kaznivo dejanje proti svoji volji. To pomeni, da je utrpela škodo, ki ji jo je povzročil nekdo drug na način, ki je druţbeno nesprejemljiv, protipraven in nemoralen (Lahajnar, v Šuštar, 2011).

Merjenje kriminalitete Glavni vir podatkov o kriminaliteti je uradna policijska statistika, vendar nekateri avtorji opozarjajo na njene slabosti. Meško (2006) je menja, da je uradna policijska statistika dokaj nezanesljiv vir podatkov kriminaliteti. Dopolnjujejo jo viktimizacijske študije, ki neredko ugotovijo dvakrat do petkrat večje število kaznivih dejanj v druţbi, kot jih prikazuje uradna policijska statistika. Prav tako ji nekateri očitajo nedoslednost, nenatančnost in neprimernost za resno analizo obsega in nevarnosti kriminalitete v druţbi. Po uradni statistiki ima okoli 85% kaznivih dejanj znamenja premoţenjskih in medsebojnih deliktov. Količnik se izračunava za najpogostejša kazniva dejanja (umor, telesne poškodbe, posilstvo, tatvina, vlom, rop, odvzem motornega vozila in poţig) (Adler, Mueller in Laufer, v Meško, 2006). Po Mešku (2006) so teţave torej številne: - netočnost posredovanih podatkov (odvisna je od pripravljenosti poročanja policijskih postaj in od pripravljenosti ţrtev prijaviti kaznivo dejanje), - kriminaliteta belega ovratnika tvori majhen deleţ uradne policijske statistike, - merjenje količnika kriminalitete in usmerjanje pozornosti le na ta pokazatelj ter zanemarjanje drugih kaznivih dejanj, - prečiščevanje statističnih podatkov o kriminaliteti, - zavajajoča predstava o deleţu pojavnih oblik kriminalitete. Maver (2004) se strinja, da statistični podatki o kriminaliteti, ki jih vodi policija, zajemajo le prijavljena oziroma zaznana kazniva dejanja, kar pa seveda ni vsa kriminaliteta. Številna dejanja ostajajo prikrita in neprijavljena, zato je dejanske kriminaliteto mnogo več kot prijavljene. Kot prikazuje slika 1, je razmerje med znano in prijavljeno kriminaliteto podobno ledeni gori, ki gleda iz morja.

prijavljena in raziskana kazniva dejanja

SIVO POLJE KRIMINALITETE

znana, toda neraziskana kazniva dejanja

TEMNO POLJE KRIMINALITETE huda k. d. (umori, ropi, posilstva …) storjena, toda neraziskana kazniva dejanja organizirana k.d. gospodarska k.d. drobna k.d.

Slika 1: Razmerje med znano in neznano kriminaliteto (vir: Maver, 2004, str. 102)

Kaznivo ravnanje in kaznivo dejanje Kazniva ravnanja so samo tista, ki jih, z ustavo določeni pristojni zakonodajni in drugi drţavni organi, po posebnih kriterijih izberejo in kot takšne določijo v ustreznih pravnih predpisih (Meško, 2006). Kriminaliteto sestavljajo dve kategoriji kaznivih dejanj(Bavconi in Šelihova, 2003, v Meško, 2006, str. 17): - mala in se ali zla sama po sebi (dejanja, katerih človeška, moralna in socialna nevrednost in nevarnost sta vsakomur očitna), - mala prohibita ali prepovedana zla (dejanja, ki napadajo ali ogroţajo pomembno dobrino, poseben interes ali pravilo oziroma kršijo neko zapoved ali prepoved).

Storilec kaznivega dejanja Običajna opredelitev je ta, da je storilec kaznivega dejanja tisti, ki je bil obsojen za kaznivo dejanje (deviant, delinkvent, zločinec, hudodelec …).

3 Teoretična opredelitev strahu pred kriminaliteto

Strah pred kriminaliteto je dejavnik, ki je v tesni povezavi s skrbjo ljudi za lastno varnost in je tudi pokazatelj viktimizacije. Strah pred kriminaliteto pogosto spremlja prepričanje, da ljudje ne morejo sami ničesar storiti, da bi preprečili lastno oškodovanost s kriminaliteto, na drugi strani pa strah vpliva na njihovo izoliranost v druţbi. Večina del o strahu pred kriminaliteto sledi opredelitvi Ferrara, ki opiše strah pred kriminaliteto kot »čustveni odziv – zaskrbljenost zaradi kriminalitete ali odziv na simbole, ki jih oseba povezuje s kriminaliteto« (Meško, 2002, str. 34). Ta opredelitev vsebuje prepoznavanje moţne nevarnosti ali zaznano tveganje, da lahko postanemo ţrtev kriminalitete. Naslanja se tudi na čustveno odzivanje posameznika, zato je strah odvisen tudi od stopnje posameznikove anksioznosti. Nekateri ljudje se bojijo sprehajati po ulici, nekatere je strah, da jih bo kdo fizično napadel v njihovem stanovanju. Posledica strahu je hitrejši srčni utrip in zvišan krvni tlak. Poleg tega lahko pride tudi do sprememb v obnašanju. Strokovnjaki ugotavljajo, da strah običajno presega raven dejanske kriminalitete v druţbi in da se velik del populacije boji kriminalitete (Meško, 2002).

Kriminologija se za strah pred kriminaliteto zanima ţe več kot štirideset let. Empirično raziskovanje občutka ogroţenosti med prebivalci se je začelo z anketami o temnih poljih kriminalitete, ki so jih izvajali na pobudo ameriške Katzenbachove komisije (Boers, v Vošnjak, 2011). Od vsega začetka je bilo v ospredju razmišljanje, da je strah pred kriminaliteto posledica izkušenj določene ţrtve kriminalitete. Takšen pristop je bil posledica nekritičnega zaznavanja v kriminologiji, ki opisuje strah občana pred kriminaliteto preprosto kot rezultat določenih kriminalnih dogajanj v neki druţbi (Warr, v Vošnjak 2011).

Javnomnenjske raziskave vsako leto sprašujejo ljudi, katere pojave ocenjujejo kot tiste, ki jih najbolj ogroţajo. Odgovori so: inflacija, nezaposlenost, AIDS, droge in kriminaliteta. Iz odgovorov tako lahko sklepamo, da se večina ljudi boji padca vrednosti denarja, nezaposlenosti, bolezni, odvisnosti od drog in kriminalitete. Predvsem v zadnjih letih je mogoče opaziti povečano zanimanje za strah pred kriminaliteto pri znanstvenikih in snovalcih kriminalitete politike. Največ tovrstnih študij izhaja iz Velike Britanije. Velik pomen so temu pojavu pripisovali Ferrall, Bannister, Ditton in Gilchristie (Meško, 2003). Britanska študija o kriminaliteti na primer kaţe, da je več kot polovica udeleţencev v preteklosti doţivljala strah pred

12 kriminaliteto. Kasnejše delo je pokazalo, da je 36 % vprašanih oseb navajalo, da se počutijo varne v soseski, kjer ţivijo in delajo. To kaţe na skrb vzbujajoče vprašanje (Hugher, v Meško 2003).

Na strah pred kriminaliteto vplivajo starost, spol in okolje. Raziskave kaţejo, da se starejši ljudje počutijo bistveno bolj ogroţene in da so mlajši pogosteje viktimizirani. Prav tako ţenske izraţajo več strahu pred kriminaliteto kot moški. Ljudje, ki so bili viktimizirani, se počutijo bolj ogroţeni kot tisti, ki še niso bili nikoli ţrtve kaznivih dejanj (Meško, 2003). Raziskave so pokazale tudi, da stopnja strahu pred kriminaliteto variira glede na vrsto kriminalitete. Strahu pred nasiljem ne moremo obravnavati enako kot strah pred premoţenjsko kriminaliteto (Wilcox in drugi, v Luţar, 2008). Praviloma so sicer najbolj vikitmizirani mlajši in moški (Brvar, v Bučar Ručman, 2004), kljub temu pa je najbolj strah ţenske in starejše. V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012 – 2016 (2012) avtorji ugotavljajo, da strah pred kriminaliteto vpliva na kakovost ţivljenja, zmanjšuje zaupanje ljudi v skupnost in omejuje ekonomski razvoj. Ne glede na to, ali je ta strah utemeljen ali ne, je v naši druţbi ţe prisoten. Občutki ogroţenosti in strah pred viktimizacijo obremenjujejo drţavljane, predvsem starejše in tiste iz bolj ogroţenih skupin. Ni namreč nujno, da samo najbolj hude oblike kriminalitete vzbujajo strah in občutke ogroţenosti. Tudi druge oblike vedenja, ki niso kazniva dejanja, motijo drţavljane in pomenijo groţnjo njihovi varnosti.

Pokazatelji strahu pred kriminaliteto so pomembnejši od pokazateljev kriminalitete. Vsi, ki so do sedaj poskušali zmanjšati strah pred kriminaliteto, pri tem delu niso bili najbolj uspešni. Strokovnjaki so ugotovili, da je strah pred kriminaliteto dokaj stalen pojav. Na drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da več ko so ljudje vloţili v kriminalno prevencijo, bolj se je zmanjševalo število vlomov. Poleg tega se je zgodilo tudi to, da so se ravno tisi, ki so največ investirali v preprečevanje vlomov, počutili še naprej najbolj ogroţene. Merjenje strahu pred kriminaliteto je pokazalo tudi precej neskladja med občutki strahu in določenimi pojavnimi oblikami kriminalitete ter objektivno moţnostjo viktimizacije (Meško, 2003).

Kot je raziskal Hacin (2014), so znotraj kriminologije prisotne štiri skupne teorije, ki pojasnjujejo vzroke za nastanek strahu pred kriminaliteto: - viktimizacijske teorije priloţnosti in tveganja trdijo, da racionalno motivirani storilec ob priloţnosti in v odsotnosti varuhov stori kaznivo dejanje,

- demografske teorije proučujejo strah pred kriminaliteto na osnovi preteklih izkušenj z kriminaliteto ali občutkov ranljivosti, - druţbene teorije opredeljujejo strah pred kriminaliteto kot posledico splošnega stanja tesnobe, ki ga je povzročila nenadna sprememba druţbe oziroma spremembe njenih dejavnikov, - okoljske teorije se osredotočijo na zunanje dejavnike okolja, ki povzročajo strah pred kriminaliteto (znamenja nereda in dejavniki v nevarnih/neurejenih okoljih, ki so potencialni sproţilci strahu pred kriminaliteto).

3.1 Dejavniki strahu pred kriminaliteto Za zmanjševanje negativnih vplivov strahu pred kriminaliteto, je potrebno najprej poznati dejavnike, ki nanj vplivajo. Luţarjeva (2008) je povzela nekatere ugotovitve domačih in tujih avtorjev glede dejavnikov, ki vplivajo na strah pred kriminaliteto. Najprej jih razdelimo na mikro raven (t.j. s stališča ţrtve) in makro raven (z vidika značilnosti druţbenega okolja) ter na spodaj opisane dejavnike.

Socialnopsihološki dejavniki in Van der Wurffov model Gre za procese na posameznikovi individualni ravni. Van der Wurr je mnenja, da k doţivljanju strahu prispevajo: element atraktivnosti (kako ljudje vidijo sebe kot ţrtev kriminalnega dejanja), zli nameni (vloga storilca kriminalnega dejanja), element moči (občutek nadzora nad morebitno nevarnostjo) in kriminalizirajoči prostor (situacija v kateri se kriminalno dejanje lahko zgodi) (Van der Wurff et al, v Luţar 2008).

Druţbenogeografski dejavniki Najbolj naj bi na strah pred kriminaliteto vplivali spol, starost, izobrazba, prihodki, socialne mreţe, velikost gospodinjstva, trajanje bivanje, delovanje v različnih dejavnostih, izkušnje z viktimizacijo. Največ pozornosti so mnoge teorije strahu pred kriminaliteto namenile spolu in starosti. Ugotovljeno je bilo, da se kriminalitete najbolj bojijo starejše ţenske, čeprav je v tej skupini viktimizacija najniţja. Najmanj se kriminalitete bojijo mlajši moški, kljub temu da so ti najpogosteje viktimizirani (Meško et al, v Luţar, 2008).

Ranljivost Gre za posameznikove osebne karakteristike, ki se nanašajo na občutek ogroţenosti, resnost posledic in pomanjkanje nadzora. Osnovno izhodišče je predpostavka, da je

14 osebe, ki se počutijo bolj ranljive, bolj strah kriminalitete. Ranljivost je tako še en dejavnik, ki pojasni zakaj je ţenske bolj strah kriminalitete, čeprav je zanje moţnost, da postanejo ţrtve, majhna (paradoks strahu). Tudi starost je povezana s teorijo o ranljivosti. Deleţ starejših ljudi, ki so ţrtve kriminalitete, je nizek, stopnja strahu pred kriminaliteto pa je visoka. Do tega pride, ker se s starostjo poveča stopnja ranljivosti (McCreain et al, v Luţar, 2008).

Socialna izključenost in socialna povezanost Dva najpomembnejša dejavnika socialne izključenosti sta spol in starost. Socialno izključene osebe naj bi se počutile bolj ogroţene pred kriminaliteto. Strah naj bi bil višji pri starejših osebah, ţenskah, nebelcih, revnih, manj izobraţenih, invalidnihm osebah in brezdomcih (Miceli et al v Luţar, 2008). Podoben pojavi, ki deluje v nasprotni smeri (strah pred kriminaliteto zmanjšuje), je socialna povezanost. Nanaša se na povezovanje prebivalcev znotraj okolja v katerem ţivijo. Tesna zdruţenja in stabilno okolje namreč predstavljajo prostor, kjer je kriminaliteto in teţav povezanih z njo manj (Skogan in Maxfield, v Luţar, 2008).

Druţbeni nadzor Strah se pojavi takrat, ko se prebivalci začnejo spraševati ali so mehanizmi obstoječega nadzora še učinkoviti in ko do tedaj obstoječe vrednote ter pravila nehajo veljati. Mehanizma, ki naj bi zmanjševala strah pred kriminaliteto, sta predvsem neformalni druţbeni nadzor samih prebivalcev in formalni drţavni nadzor (Renauer, v Luţar, 2008).

3.2 Preprečevanje kriminalitete Občutek varnosti ljudi je pomembna komponenta v ţivljenju, ki jo ogroţa kriminaliteta. Ţal pa je kriminaliteta, v današnjem času in prostoru, vedno bolj prisotna, in sicer na različnih ravneh. Preprečevanje kriminalitete je nujno potrebno, saj imajo ljudje pravico, ne samo do občutka varnosti, temveč tudi do dejanskega zagotavljanja ugodnega in varnega okolja v katerem ţivijo.

Preprečevanje kriminalitete je razumska in načrtna dejavnost ter hkrati sprejemljivo prizadevanje, katerega namen je zmanjševati in odstranjevati najrazličnejše priloţnosti za ustvarjanje škode, nevarnosti, ogroţenosti ali posege v pravice drugih ter storilcem kazniva dejanja onemogočiti. Zato naj bi preprečevanje kriminalitete

15 dojemali kot delovanje pred posledicami in kot odpravljanje prekriminalnih, kriminogenih in viktimogenih situacij (Pečar, v Meško, 2002).

Kriminalne pervencije ni mogoče enostavno opredeliti, saj je pogojena s pojmovnimi in zgodovinskimi ovirami. Kljub neenotnim opredelitvam preprečevanja kriminalitete in poskusom kriminologov, da bi to storili, obstaja nekaj klasifikacij, modelov in tipologij. Preprečevanje kriminalitete zajema dva različna procesa, če je cilj preventivne dejavnosti spreminjanje človekovega vedenja. Prvič, identificirati je potrebno vzroke kriminalitete in drugič, strinjati se je potrebno glede ukrepov, s katerimi bi naj preprečili kriminaliteto (Meško, 2002). Trenutno je najbolj aktualna delovna definicija preprečevanja kriminalitete Van Dijkova in de Waardova (v Meško, 2002, str. 57): »preprečevanje kriminalitete je skupek vseh zasebnih pobud in dejavnosti drţave, razen izvrševanja kazenske zakonodaje, z namenom zmanjšati škodo, povzročeno z dejanji, ki jih drţava določi kot kazniva«.

Lobnikar (2011, v Vogrinec 2013) ugotavlja, da lahko policija upravlja oziroma zmanjšuje strah pred kriminaliteto tako, da je prisotna v skupnosti in da s skupnostjo tudi sodeluje (patruljiranje peš, izdaja biltena za skupnost, oblikovanjem timov za izgrajevanje skupnosti, izvajanje programa ponovnih stikov z ţrtvami viktimizacije, vzpostavitev kontaktnega centra za policijsko delo …). Meško in drugi (2007) se strinjajo, da je policijsko delo v skupnosti trenutno eden izmed osrednjih konceptov pri preprečevanju kriminalitete in strahu pred njo. Avtorji ugotavljajo, da na ţalost policijsko delo v skupnosti ne more dohajati zahtev v javnosti. Salmi in drugi (2004, v Meško et al, 2007) poročajo, da policija v večini evropskih drţav še nima posebnih strategij za zmanjševanje strahu pred kriminaliteto. Peš patrulje sicer zmanjšujejo strah pred kriminaliteto, vendar so drage in se počasi odzivajo na nujne situacije.

Na drugi strani je bilo v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016 ugotovljeno, da je za zmanjševanje strahu pred kriminaliteto potrebno tudi sodelovanje z mediji, ki jim je potrebno predstaviti učinkovite preventivne programe in ukrepe za samovarovanje. Ţrtvam kaznivih dejanj moramo omogočiti čim bolj kakovostno pomoč drţavnih organov in nevladnih organizacij, glede na okoliščine oškodovanja in posledice. Novi pristopi spopadanja s strahom pred kriminaliteto zahtevajo več odgovornosti javnosti ter partnerstvo med policijo, javnostjo in drugimi strokovnjaki. Avtorji so menja, da je

16 policijsko delo v skupnosti še vedno eden izmed osrednjih konceptov pri preprečevanju kriminalitete in zmanjševanju strahu pred njo.

Meško (Meško et al, 2007) razlaga, da predstavniki lokalnih skupnosti v Sloveniji pripisujejo precejšen pomen naslednjim dejavnikom preprečevanje kriminalitete, ki naj bi domnevno rešili problem kriminalitete in strahu pred njo: - socialna preventiva (usposabljanje za starše, reševanje socialnih problemov, učencem prijazne šole, sposobni učitelji, dostopnost dejavnosti v prostem času, odgovornost lastnikov podjetij), - samozaščitni ukrepi (dostopnost informacij o preprečevanju kriminala, samozaščitniško vedenje posameznikov), - formalni druţbeni nadzor (policijsko delo in kaznovanje storilcev kaznivih dejanj, kazenskopravni odziv na kriminaliteto), - zasebni druţbeni nadzor (zasebni varnostniki v šolah, zaseben varnostni sektor, nevladne organizacije za pomoč oškodovancem).

3.2.1 Model preprečevanja kriminalitete Pristope za preprečevanje kriminalitete je mogoče razdeliti v tri skupine, ki se ukvarjajo z različnimi stopnjami razvoja kriminalitete ali bolezni. Z vidika epidemioloških študij, se primarna pervencija ukvarja z ukrepi za izogibanje vzrokov za razvoj ali pojav bolezni. Sekundarna pervencija presega splošno skrb in se usmerja na posameznike in situacije, ki kaţejo zgodnje znake bolezni. Terciarna pervencija pa se ukvarja s tistimi osebami, ki so ţe zbolele za določeno boleznijo.

Primarno preprečevanje kriminalitete Primarna pervencija je namenjena ugotavljanju dejavnikov v fizičnem in druţbenem okolju, ki nudijo priloţnosti ali spodbujajo kriminalno dejavnost. Vrste preventivne dejavnosti so različne in izvajajo jih različne ustanove. Zajemajo načrtovanje okolja, sosedske straţe, specialno pervencijo, zasebno varnost in izobraţevanje o kriminaliteti ter o izvajanju kriminalne pervencije. Del primarne pervencije so tudi nekatere dejavnosti policije in pravosodnega sistema.

Sekundarno preprečevanje kriminalitete Sekundarno preprečevanja kriminalitete vsebuje ukrepe za zgodnje odkrivanje moţnih storilcev kaznivih dejanj in pravočasno ukrepanje pred izvršitvijo kaznivega

17 dejanja. Učinek se kaţe v sposobnosti druţbe in njenih institucij odkriti ter napovedati problematične situacije.

Terciarno preprečevanje kriminalitete Pri tercialnem preprečevanju kriminalitete gre za ukrepe zoper tiste osebe, ki so ţe storile kazniva dejanja, torej ukrepe zoper odkrite prestopnike. Večino teh ukrepov izvajajo policija, pravosodne institucije in institucije za izvrševanje kazenskih sankcij: odvzem prostosti, obsodba, izvrševanje zaporne kazni, obravnavanje in rehabilitacija (Meško, 2002).

3.3 Moralna panika Koncept moralne panike je sorazmerno nov, a ga vseeno uporabljajo za analizo najrazličnejših druţbenih problemov: moralnih kriţarskih pohodov proti alkoholu, marihuani in drugim drogam, anti-pornografskih kampanj, strahu pred nasilnimi bandami, panik glede satanističnih kultov, streljanj v šolah, mladinskih subkultur, popularne glasbe itd. Sintagmo moralna panika je prvi uporabil britanski sociolog Young, ko je raziskoval javno zaskrbljenost glede porasta zlorabe drog. Ugotovil je, da je ta pojav pritegnil pozornost policije do te mere, da je ta z vzpostavitvijo posebnih oddelkov, zabeleţila večje število aretacij (Bulc, 2003).

Raoloff in Wright opredeljujeta moralno paniko kot »sociološki koncept, ki si prizadeva razloţiti posebno obliko pretirane reakcije na zaznani problem« (v Terkov Prenivoć, 2013, str. 9). Herdt dodaja, da gre za »proces reprezentiranja in demoniziranja grešnih kozlov v popularni kulturi in medijih, kjer so ti običajno prepoznavni prek groze ljudskih hudičev ali podrejenih, ki spodkopavajo cenjeno druţbenost in moralo« (v Terkov Prenivoć, 2013, str. 9). Koncept se od sedemdesetih let prejšnjega stoletja do danes uveljavil in razširil v novinarskem, medijskem, političnem in širšem diskurzu. Njegov pomen ostaja še vedno neustaljen in je kot takšen odprt za interpretacije ter preizkušnje (Terkov Perinović, 2013).

McRobbie (1994) je mnenja, da moralna panika še vedno obstaja, vendar je v kontekstu mnoţično razširjenih medijev, ni mogoče več isto obravnavati. Potrebuje obrat in spremembo. V zadnjih letih je moralna panika vse pogosteje v rabi, do te mere, da je za novinarje ustvarjanje panike v medijih ţe nekaj vsakdanjega. Razlika je le v tem ali se panika hitro pozabi ali nadaljuje v kreacijo samoobtoţevanja. Znano je tudi to, da je postalo ustvarjanje panike podlaga za najhujše in najstroţje

18 politične bitke. Pojem se torej spreminja, vendar še vedno ostaja glavno oroţje za vstavljanje strahu v mnoţico ljudi. Ta strah v nadaljevanju sproţi dve reakcije: javnost se zatre v občutenje paralize in brezupa ali pa dobijo občutek kot da je treba nekaj narediti, pomagati, spremeniti. V obeh primerih pa odvrne njihovo pozornost od resnih problemov, spremeni njihovo mnenje in jim onemogoči objektivno videnje ter razmišljanje.

Atributivni model moralne panike, ki sta ga oblikovala Goode in Ben-Yehuda, določa pet pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da lahko stanje označimo za moralno paniko (Goode in Ben-Yehuda, v Bulc, 2003): - povišana stopnja zaskrbljenosti zaradi določenega obnašanja ali stanja, ki jo je moč izmeriti z javnomnenjskimi raziskavami, medijsko pozornostjo, predlaganimi spremembami zakonodaje ipd., - povečana sovraţnost, usmerjena proti deviantom oz. ljudskim hudičem, - sorazmerni javni konsenz, da je deviantna skupina resnična druţbena groţnja, - disproporcionalnost domnevne groţnje v primerjavi z ‘objektivno’ resnostjo problema, kjer je izmerljiva zaskrbljenost velika, dejanska škoda in število deviantov pa neznatna, - kratkotrajnost - večinoma razmeroma hitro poniknejo.

Thompson (v Terkov Perinović, 2013, str. 10) postavi pet stopenj moralne panike: - »Nekaj ali nekdo je definiran kot groţnja vrednotam ali interesom, - mediji groţnjo posredujejo v hitro prepoznavni obliki, - javna zaskrbljenost naglo narašča, - oblast ali medijski voditelji se odzovejo na groţnjo, - panika izgine ali povzroči druţbene spremembe.«

3.4 Ugotovitve izbranih raziskav o strahu pred kriminaliteto v tujini Strah pred kriminaliteto je v mednarodni kriminologiji ena najbolj raziskovanih tem (Meško, Fallshore in Jevšek, 2007). V tujini je to področje zelo dobro raziskano. V tem poglavju bomo predstavili nekatere ugotovitve strokovnjakov, ki so raziskali strah pred kriminaliteto v ZDA, Veliki Britaniji, Avstriji, Avstraliji, Karibskem otočju in Latinski Ameriki.

V letu 2004/05 je bila v okviru projekta ESS (European Social Survey) 2004/05 – mednarodnega programa opravljena analiza, ki je med drugim obravnavala tudi obremenitve z viktimizacijo in občutek varnosti v Evropi. Tabela prikazuje stopnjo viktimizacije in strah pred kriminaliteto evropskih drţav. Najmanjši deleţ anketirancev, ki je odgovarjal na vprašanje, če so v preteklih petih letih sami postali ali pa je postal drug član njihovega gospodinjstva ţrtev vloma ali kaznivega dejanja, je med nemškim in avstrijskim prebivalstvom (11%), najvišji pa med finskim (32%).

Kot smo ţe omenili je najmanjši deleţ oz. 10% anketiranih v Sloveniji navedlo, da se ne počutijo varni v svojem okolju, največ anketiranih pa se ne počuti varne v Ukrajini (v Meško, Hirtenlehner in Vošnjak, 2009).

Slika 2: Stopnja viktimizacije in strahu pred kriminaliteto (vir: Meško et al., 2009, str. 304)

3.4.1 Zdruţene drţave Amerike in Velika Britanija Britanska pregledna študija o kriminaliteti (Meško in Areh, 2003) kaţe, da je več kot polovica udeleţencev v preteklosti doţivljala strah pred kriminaliteto. Kasnejše delo je pokazalo, da je 36% anketiranec navajalo, da se ne počutijo varne v soseskah, kjer ţivijo in delajo. Hughes (Meško in Areh, 2003) opozarja, da to kaţe na skrb vzbujajoče vprašanje.

Meško in drugi (2007) so razpravljali o raziskavah v Veliki Britaniji in Zdruţenih drţavah Amerike, kjer so se kriminološke raziskave po koncu 60. let zelo razširile. V Veliki Britaniji v okviru Nacionalne pregledne študije o kriminaliteti dvakrat letno anketirajo pribliţno 10.000 prebivalcev Anglije in Walesa o njihovih pogledih na kriminaliteto ter problematiko, povezano s kriminaliteto. Avtorji so ugotovili, da ima strah pred kriminaliteto v omenjenih drţavah močan vpliv na dobro počutje velikega

20 dela prebivalstva. Nekatere študije celo pričajo o tem, da je strah pred kriminaliteto večji problem kot kriminaliteta sama. Chambers in Tombs sta poročala, da je »več kot polovica anketirancev (58%) izjavila, da so bili v zadnjem letu zaskrbljeni zaradi moţnosti, da postanejo ţrtve kaznivega dejanja« (v Meško et al, 2007, str. 340). Ena tretjina udeleţencev v takšnih študijah se počuti ogroţena zaradi kriminalitete ali nereda (v Meško et al, 2007).

3.4.2 Avstrija (Linz) Meško in drugi so v letu 2009 preizkusili kognitivno teorijo o občutku ogroţenosti v zvezi s kriminaliteto na področju Linza. Ugotovili so, da v Linzu izraţajo osebe, ki so ţe postale ţrtve kaznivih dejanj, večji strah pred kriminaliteto kot osebe, ki jim je bilo to prihranjeno. Kot so avtorji pričakovali po Winklovih tezah, se ţrtve ločujejo od neţrtev po tem, da se veliko bolj zavedajo tveganj. Glede pričakovanih posledic pa ni zaznati nobenih razlik. Po eni strani je to v nasprotju z domnevo, da izkušnje s kriminaliteto povzročajo zmanjšanje anticipiranih posledic v primeru kriminalitete in po drugi strani postavi tezo o delovanju procesa socialne primerjave (s slabšim) v kritično luč. Kjer ni zmanjšanja pričakovanih posledic (re)viktimizacije, proces socialne primerjave ne sme biti učinkovit način reševanja. Pod črto je slika v sozvočju z vzorcem ureditve, ki ga je predlagal Winkel: v Linzu ţrtve izraţajo večji strah pred kriminaliteto kot neţrtve, ker zaznavajo večje viktimizacijske verjetnosti, ne da bi svoje ocene pričakovanj popravili navzdol (Meško et al, 2009).

3.4.3 Avstralija (Brisbane) Raziskava, ki so jo opravili McCrea, Shyy, Western in Stimson v Brisbanu v Avstraliji, leta 2005 proučuje pomen posameznih atributov, ki naj bi vplivali na strah pred kriminaliteto. Preučevali so štiri odvisne spremenljivke: - značilnosti posameznikov (spol in starost), - neredi v soseski (vandalizem in čistoča), - druţbeni procesi (zaupanje sosedom, pomoč sosedov in vzajemnost sosedov) - organiziranost in struktura soseske. Rezultati so pokazali, da se prebivalci Brisbana počutijo relativno varne med tem ko se sprehajajo ponoči po soseski (70%). Ugotovili so, da so individualne značilnosti posameznika najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na strah pred kriminaliteto, naslednji pomemben dejavnik so neredi v soseski. Druţbeni procesi in organiziranost soseske so manj pomembni. Pri individualni značilnostih je spol kot spremenljivka pomembnejši kot starost – to so pričakovali, saj tudi rezultati prejšnjih raziskav

21 kaţejo enako. Občutek pripadnosti skupnosti med prebivalci je pri raziskavi vpliva druţbenih procesov na strah pred kriminaliteto, pomemben. Pri organiziranosti soseske nima posebnega vpliva na strah urbanizacija soseske, med tem ko je prihodek v soseski in heterogenost sosedov povezana s strahom pred kriminaliteto. Kljub temu pa slednja dva dejavnika nista statistično zelo pomembna pri celotni raziskavi.

Raziskava je torej pokazala, da so individualne značilnosti posameznika močno povezane s strahom pred kriminaliteto, še posebej ko gre za vandalizem v soseskah in čistočo. Na drugi strani pa druţbeni procesi niso tako močno odvisni od strahu pred kriminaliteto kot individualne značilnosti in neredi v soseski (McCrea et al, 2005).

3.4.4 Karibsko otočje in Latinska Amerika (Santo Domingo) Revna področja Latinske Amerike in Karibov so bila ţe skozi zgodovino predstavljena kot nevarna območja. Tu se je tudi v zadnjih letih pojavil val urbanega kriminala. Znanstveni članek raziskuje kako so ti procesi zgrajeni znotraj različnih slojev druţbe. Taylor (2009) proučuje kako splošna javnost, nacionalni mediji in revne četrti Santa Dominga pripomorejo k povečanju revščine in kriminala. Predstavitev revnih sosesk kot območij, ki so psihično in moralno zelo neverna, pripelje njihove prebivalce do socialne izključenosti. Takšen primer so na primer »favelas« v Braziliji, »ghettoes« v ZDA in »slums« na Jamajki – te četrti slovijo kot neprestano zelo nevarna območja, z nizko stopnjo razvoja, ter razširjenim neredom in nasiljem.

V zadnjih par stoletjih je prišlo v Latinski Ameriki in mestih po karibskem otočju do zelo intenzivne ter ostre rasti nasilnega kriminala. Prebivalci so vedno bolj zaskrbljeni glede problema povečanega kriminala, splošnega strahu pred kriminaliteto in posledično kazenskega pregona storilcev kaznivih dejanj. Javno mnenje opozarja, da sta pomembna dejavnika za omenjene probleme vse večja revščina in splošna ekonomska kriza. Veliko znanstvenikov poudarja, da so prav najrevnejši sloji druţbe tisti, ki doţivljajo največjo stopnjo viktimizacije. Podobne raziskave tudi kaţejo, da je neenakost v druţbi bolj povezana s kriminaliteto kot revščina. Sledijo migracije, socialna nestabilnost, drţavno nasilje, ekonomska nevarnost, neustreznost pravnih postopkov in globalna transformacija.

Avtor ugotavlja, da so predvidoma revni ljudje večkrat ţrtve vseh vrst kriminala kot katerikoli drugi socialni sloj. Revni bolj trpijo zaradi nasilja njihovih sosedov, zlorab

22 policije in ne-efektivnega kazenskopravnega sistema. Revne ţenske so običajno ţrtve zlorab in ropov, med tem ko so revni moški vključeni v nasilje na ulici ali v rokah policije. Avtor je ugotovil, da so danes najbolj kriminogena območja tista, ki so bila včasih brez kriminala. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da povečanje strahu pred kriminaliteto ni omejeno samo na medije, temveč je jasno, da so prav mediji tisti, ki širijo strah. To doseţe vse sloje druţbe, ki zahtevajo močnejši in boljši pravni sistem. Strah pred kriminaliteto je tako v dominikanski republiki povzročil pravo »moralno paniko«.

Avtor je v svoji raziskavi intervjuval 35 oseb iz različnih predelov Santa Dominga. Nevarna območja je obiskalo 30 respondentov (obisk prijateljev, sorodnikov, dobrodelna dela ali samo prečkanje četrti). Šest oseb je bilo oropanih, med tem ko jih z nobenim kaznivim dejanjem ni imelo izkušenj ostalih 29. Storilci kaznivih dejanj so po njihovem mnenju niţji sloji ljudi, revni in nezaposleni (kot jim pravijo domačini »delinquents«). Storilci naj bi bili tudi neizobraţeni ljudje, migranti in mladi. Tipični napadalci so po njihovem mnenju mladi moški. Nobeden od respondentov pa ni omenil barvo njihove koţe ali nacionalnost. Respondenti tudi odgovarjajo, da največ o kriminalu izvedo preko medijev, saj ji ti vsakodnevno zasipajo s tovrstnimi novicami. Iz raziskave je bilo ugotovljeno, da so glavni razlogi za naraščanje kriminalitet in strahu pred njo v revnih četrtih prestopništvo, droge in nezaposlenost. Drugi razlogi so tudi pomanjkanje discipline v soseskah, revščina in prisotnost problematičnih oseb. Veliko ljudi verjame, da je za kriminal kriva slaba ekonomija, pomanjkanje pomoči drţave in neučinkovita izobrazba. Kot najbolj popularno rešitev za zmanjšanje kriminala in strahu pred kriminaliteto, ljudje navajajo boljše delo policije, redne patrulje in sama prisotnost policistov v soseskah (Taylor, 2009).

3.5 Ugotovitve izbranih raziskav v slovenskem prostoru V Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012-2016 (2012) so nanizali nekaj ugotovitev glede preteklih raziskav v Sloveniji: - V študijah o strahu pred kriminaliteto se pribliţno ena tretjina udeleţencev boji kriminalitete. To potrjuje tudi zadnja študija iz leta 2010. - Pomembno je spremljanje odzivov oškodovancev in ţrtev oziroma ravni strahu pred kriminaliteto pri ljudeh, saj ugotovitve študij kaţejo, da se ljudje na različne oblike kriminalitete različno odzivajo. Oškodovanci in ţrtve

najpogosteje izpostavljajo premoţenjske delikte (tatvine, vlomi in ropi) in spolne delikte. - Strahu pred kriminaliteto ne povzroča le stopnja kriminalitete, ampak tudi socialni problemi na lokalni in nacionalni ravni. Ti so se v zadnjih dveh letih zaradi ekonomske krize povečali tudi v Republiki Sloveniji. - Raziskave kaţejo, da je v Sloveniji strah pred kriminaliteto povezan s tekmovalnostjo, egoizmom, pojmovanjem tujcev kot vira nevarnosti ipd. - Ugotovitve študij kaţejo, da je zakonito in legitimno delovanje institucij povezano s strahom pred kriminaliteto. V primeru, ko institucije formalnega druţbenega nadzorstva (policija, toţilstvo, sodstvo) niso učinkovite, ljudje dobijo občutek, da jim v primeru viktimizacije ne bodo pomagale. - Pri strahu pred kriminaliteto je pomembno tudi ustrezno odzivanje na bolj zapletene oblike kriminalitete (gospodarska kriminaliteta, organizirana kriminaliteta, korupcija …) in ustvarjanje bolj varne druţbe nasploh.

Slovenija je sicer drţava z nizko stopnjo viktimizacije in majhnim strahom pred kriminaliteto. Iz podatkov, pridobljenih na osnovi analize, ki je bila opravljena v okviru projekta ESS (European Social Survey) 2004/05 – mednarodnega programa anketiranj, je bilo mogoče ugotoviti, da Slovenija leţi v spodnjem delu. Samo 12% anketiranih v Sloveniji namreč pravi, da so v preteklih petih letih sami postali ali pa je postal drug član njihovega gospodinjstva ţrtev vloma ali kaznivega dejanja, 10% anketiranih pa je navedlo, da se ne počutijo varni v svojem okolju (v Meško, Hirtenlehner in Vošnjak, 2009).

Meško, Šifrer in Vošnjak (2014) so leta 2008 izvedli raziskavo o strahu pred kriminaliteto v Sloveniji, še posebej so iskali odgovore na vprašanja o občutkih varnosti pri prebivalcih mestnih in vaških delov Slovenije. Vzorec je predstavljal 1358 respondentov, zajemal pa je 90 vprašanj s področja lokacije prebivalstva, občutkih varnosti, izkušnjah s kriminaliteto … Analiza je pokazala statistično značilne razlike med mestnim in vaškim delom prebivalstva, saj respondenti v vaškem okolju bolj zaupajo ljudem v svoji soseski in imajo več prijateljev ter znancev. Prav tako vaščani bolj poudarjajo pomen vezi med posamezniki in socialnim okoljem ter se bolj kot prebivalci mestnih okolij identificirajo s socialnimi odnosi. Avtorji so ugotovili, da respondenti v raziskavi strahu pred kriminaliteto povezujejo z znaki nereda, ki se kaţe s prisotnostjo pijanih ljudi na ulici, brezdomci, skupinami postopajočih mladostnikov, prosjačenjem in vandalizmom. Raziskava je pokazala tudi, da

24 prebivalci vaških predelov z manjšo stopnjo verjetnosti ocenjujejo moţnost, da bi se jim v naslednjem letu zgodili katero izmed kaznivih dejanj. Teţa kaznivega dejanja nima največjega vpliva na strah respondentov. Avtorji so mnenja, da obstaja statistična značilnost med strahom pred kriminaliteto in različnimi preventivnimi ukrepi v obeh okoljih, saj se tisti respondenti, ki se počutijo bolj ogroţene, odločajo za izvedbo več preventivnih ukrepov. To je bolj značilno za mestna okolja.

3.5.1 Ljubljana Na podlagi pilotske študije in raziskovalnega načrta, se je Vošnjak v letu 2009 lotil raziskave o občutku varnosti prebivalcev mesta Ljubljana. Preučevana skupina so bili polnoletni prebivalci urbanih delov Ljubljane. Raziskava je temeljila na anketiranju respondentov v gospodinjstvih v 16-četrtnih skupnosti v Ljubljani (386 oseb). Avtor je potrdil teoretična razmišljanja in ugotovil, da je tudi pri prebivalcih Ljubljane razširjena bojazen, da bodo postali ţrtve kriminalne dejavnosti. Ugotovil je, da teţa kaznivega dejanja nima največjega vpliva na strah Ljubljančanov. Od vseh naštetih kaznivih dejanj, se najbolj bojijo tatvine. Analize so brez izjeme pokazale največjo povezavo med strahom pred kriminaliteto in ţenskami ter najstarejšo skupino prebivalcev. Zanimiva je ugotovitev, da v skupino najbolj ranljivih prebivalcev ne sodijo slabo situirani prebivalci. Raziskava namreč ni pokazala statistično pomembnih razlik med strahom pred kriminaliteto glede na finančni poloţaj prebivalcev, pokazala pa je na večjo preventivno usmerjenost dobro situiranih in dejstvo, da bi imela viktimiziranost večji vpliv na posledice za dobro situirane prebivalce. Avtor sklepa, da znana verjetnost viktimizacije bolj vpliva na bogatejše prebivalce, lahko pa kaţe tudi na večjo brezskrbnost revnejših.

Analiza je pokazala tudi največjo stopnjo strahu pred kriminaliteto pri prebivalcih s končano osnovno šolo in najniţjo pri najvišje izobraţeni skupini prebivalcev. Ugotovljeno je bilo, da je nered v soseski statistično pomembno povezan s strahom pred kriminaliteto. Na strah pred kriminaliteto v Ljubljani tudi močno vpliva dejstvo, da se prebivalci v svoji soseski ponoči počutijo ogroţene. Manj ko se počutijo varne, bolj so vznemirjeni, bolj občutijo moţnost viktimizacije z različnimi kaznivimi dejanji, bolj jih je strah v različnih ogroţajočih situacijah in bolj pereč problem je zanje nered v soseski. Iz rezultatov avtor sklepa, da osebne izkušnje s kriminaliteto, pri prebivalcih ne povzročajo povečanja zaznane moţnosti viktimizacije in ne vplivajo pesimistično na občutek varnosti. Rezultati študije tako skladno s teorijo

25 kaţejo, da je strah pred kriminaliteto v Ljubljani resen pojav, saj vpliva na kakovost ţivljenja in je zelo povezan z občutkom ranljivosti prebivalcev.

Avtor je ugotovil, da so v povezavi z ogroţenostjo respondentov naslednji dejavniki: strah pred kriminaliteto, nered v soseskah, zaupanje v javne institucije, vznemirjenost zaradi kriminala, verjetnost kriminala, posledice kriminalitete, zmoţnost samoobrambe, vpliv kriminalitete na ţivljenje in preventivni ukrepi. Pri vseh odvisnih spremenljivkah, ki kot dejavniki vplivajo na občutke ogroţenosti, moški spol kaţe izrazito manjšo stopnjo občutkov ogroţenosti. Rezultati kaţejo, da je moške v različnih, neprijetnih oziroma ogroţajočih situacijah, manj strah kot ţenske. Kriminaliteta ima tako manjši vpliv na ţivljenje moških kot ţensk (Vošnjak, 2011).

Tudi Meško in Areh (2003) sta v podobni raziskavi ugotovila, da so ţenske bolj ranljiv del populacije in da so finančno manj neodvisne kot moški. Zanje so pomembne tudi socialne mreţe v okolju, kjer ţivijo. Socialno-psihološke spremenljivke pa kaţejo, da je njihov strah odvisen od predstave o ujemanju svoje podobe s podobo ţrtve, zadrţevanjem na javnih krajih v nočnih urah in od nezaupanja do tujcev ter preprečevanja o manj ali bolj varnih okoljih v mestih.

Zanimiva je tudi raziskava, ki so jo v letu 2009 opravili Meško, Hirtenlehner in Vošnjak. Ugotovili so, da v Ljubljani anketiranci z viktimizacijskimi izkušnjami, izraţajo enako mero strahu kot osebe, ki v referenčnem obdobju niso bile ţrtve kaznivih dejanj. Ţrtve so pri svojih ocenah tveganj bolj pesimistične kot neţrtve. Obe skupini enako ocenjujeta pričakovane posledice kriminalitete. Ko avtorji zdruţijo te ugotovitve, jih le še s teţavo lahko integrirajo v Winklovo kognitivno teorijo strahu pred viktimizacijo. Pri naraščajočem zaznavanju tveganja in stabilnih ocen posledic izkušnje s kriminaliteto, ne poraja večjega strahu pred kriminaliteto.

3.5.2 Občina Dobrovnik Raziskavo o zadovoljstvu s policijskim delom in strah pred kriminaliteto občanov Občine Dobrovnik, je v obliki anketiranja opravil Vogrinec, od januarja do februarja 2013, med 212 naključno izbranimi občani. Avtor je potrdil predpostavko, da občani menijo, da so policisti pri opravljanju svojega dela v stiku z ljudmi kakovostni. Avtor sklepa, da kriminaliteta in nered za prebivalce občine Dobrovnik ne predstavljata velikega problema. Občani občine Dobrovnik se v svojem kraju počutijo varne, prav tako so si občani pripravljeni med seboj pomagati, kadar je potrebno. Z raziskavo je

26 bilo ugotovljeno tudi, da indeks policijskega dela skupnosti na območju občine Dobrovnik znaša 69,91, kar je nad povprečjem srednje vrednosti indeksa. Na podlagi tega avtor sklepa, da je policijsko delo v tej lokalni skupnosti visoko razvito. Na drugi strani je raziskava pokazala, da občani in policija partnersko ne sodelujeta v obliki sveta, sosveta, komisije ali drugih dogovorjenih oblikah, kot je navedeno v Zakonu o policiji (Vogrinec, 2013).

3.5.3 Občina Trbovlje V raziskavi so bili izbrani in analizirani primeri kriminalitete na območju občine Trbovlje glede na njihovo razvrščanje po krajevnih skupnostih. V študiji primera so bile zajete vse krajevne skupnosti, proučevano populacijo je predstavljalo 350 polnoletnih občanov. Podatki so bili zbrani z anketiranjem v obdobju od julija do avgusta 2013. V primeru občine Trbovlje ne prihaja do odstopanj od teorije ali rezultatov preteklih študij, izvedenih v Sloveniji. Avtor potrdi hipotezo, da je pri prebivalcih krajevnih skupnosti, kjer je bila zaznana večja stopnja kriminalitete, pred njo zaznati večji strah. Število kaznivih dejanj oziroma stopnje kriminalitete kljub določenim odstopanjem sovpadajo z višinami povprečnih vrednosti strahu pred kriminaliteto (Hacin, 2014).

Rezultati so pokazali, da je strah pred kriminaliteto bolj značilen za urbana okolja kot ruralna. Krajevne skupnosti, ki beleţijo najniţje stopnje kriminalitete v občini, hkrati beleţijo tudi najniţje povprečne vrednosti strahu pred kriminaliteto. Raziskave so potrdile domnevo, da je percepcija strahu pred kriminaliteto odvisna od demografskih razlik. Rezultati so izpostavili starejše ljudi in ţenske kot najbolj boječe skupine (Hacin, 2014).

4 Analiza primera: strah pred kriminaliteto v Mestni občini Velenje

Za iskanje odgovorov vezanih na občutek varnosti prebivalcev, smo izbrali Mestno občino Velenje. Zanima nas kakšen je obseg strahu pred kriminaliteto v tem lokalnem okolju in kaj vpliva nanj.

Študija primera zajema analizo intervjujev, ki smo jih opravili s 15-imi občani Mestne občine Velenje, analizo statističnih podatkov o kriminaliteti v MOV in intervjuja z enim izmed strokovnjakom iz Sosveta za varnost občanov in občank MOV.

4.1 Predstavitev Mestne občine Velenje Mestna občina Velenje leţi v vzhodnem delu Šaleške doline, na nadmorski višini 396 m in se razprostira na 84 km2 površine. Skozi Šaleško dolino teče reka Paka, katere dolinski del predstavlja osrednji del občine. Središče doline je Velenje, ki se razlikuje od drugih mest predvsem po tem, da nima starega mestnega jedra s strnjenimi ulicami.

Velenje se je zaradi premogovništva in industrije (Premogovnik Velenje, d. d., Gorenje, d. d.) v nekaj desetletjih razvilo v pomembno regionalno središče (izobraţevalno in zaposlitveno) z vedno bolj utrjeno trgovino in ostalimi upravnimi dejavnostmi. Velenje je mesto mladih, športa in kulture. Velenje je s svojo moderno mestno arhitekturno zasnovo drugačno od drugih slovenskih mest. Velenje se je iz majhnega, nepomembnega trga iz leta 1264, razvilo v peto največje mesto v Slovenije. Na dan 1. julija 2013 je MOV štela 32.862 prebivalcev, od tega 16.147 ţensk in 16.715 moških (www.velenje.si, 2015).

Velenje je mesto, ki je nastalo po drugi svetovni vojni, z načrtnim razvojem, industrializacijo in potrebo po delovni sili, odgovor nanjo pa so bile migracije – najprej z ruralnega območja Slovenije in kmalu zatem medrepubliške – danes mednarodne – migracije, ki še vedno trajajo. Velenje je mestna občina, v kateri se je po zadnjem terenskem popisu prebivalstva leta 2002 največ prebivalcev mestnih občin v Sloveniji opredelilo za drugo narodnost kot Slovenec (SURS, v Bučar Ručman, 2014). V Velenju je razvita teţka industrija, ki je še do nedavnega v veliki meri zaposlovala delavce migrante, zlasti v premogovništvu in gradbeništvu. Dodatno, so

28 od leta 2012 do 2015 v sosednji občini Šoštanj potekala intenzivna gradbena dela ob graditvi novega bloka 6 Termoelektrarne Šoštanj, ki jih je opravljalo večje število tujih delavcev, nastanjenih v Velenju. V slovenskem prostoru so raziskave migracijskih gibanj in odnosov med prebivalci različne narodnosti ter njihovimi potomci na lokalni ravni, razmeroma redke (Bučar Ručman, 2014).

4.2 Zgodovina in migracije v Velenju Izgradnja Velenja je močno povezana z industrijo. Z razvojem rudnika, povečanim izkopom premoga in izgradnjo termoelektrarne Šoštanj, se je povečala potreba po delovni sili. V 50. letih prejšnjega stoletja so pod vodstvom tedanjega direktorja rudnika Velenje, Nestla Ţganka, začeli oblikovati načrte za sodobno mesto, ki naj zagotovi domovanja za 30.000 prebivalcev. Pomembna značilnost nastajanja mesta je bilo udarniško delo, ki je bilo stimulirano, npr. z pridobitvijo pravice do stanovanja (glede na opravljeno zadostno število udarniških ur). Potrebe industrije in posledične migracije se odraţajo v sestavi prebivalstva. Priseljenci so prišli najprej iz različnih delov Slovenije. Leta 1962 je v samem mestu ţivelo 6.016 prebivalcev, od tega 2.571 ljudi, ki so prišli iz drugih občin v Sloveniji. Sestava se je spremenila takoj po razcvetu rudnika, ki je bil glavni vir zaposlovanja za moške. Ţenske so dobile moţnost zaposlitve z razvojem Gorenja – tovarne bele tehnike. S povečanjem prebivalstva so se širile tudi meje mesta. Leta 1971 je v občini Velenje ţivelo 29.024 prebivalcev, leta 1981 še za 10.000 več. Takrat je v občini ţivelo 38.041 stalnih prebivalcev. Število mestnih prebivalcev se je od leta 1948 povečalo za več kot 2.200 odstotkov. V obdobju od 1928 do 2011 je bilo iz tujine v Velenje preseljenih 7.292 ljudi, od tega 58 odstotkov moških in 42 odstotkov ţensk. Večina priseljencev je prišla v Velenje iz Bosne in Hercegovine (67 odstotkov), Hrvaške (12,1 odstotka), Kosova (5 odstotkov). Skupno predstavljajo priseljenci z območja bivše Jugoslavije 95,6 odstotka vseh priseljencev v Velenju (Bučar Ručman, 2014).

4.3 Varnost v Mestni občini Velenje Velenje po podatkih o kriminaliteti (Bučar Ručman, 2014) ne odstopa od drugih mest v Sloveniji. Mestna občina je razdeljena na 19 delov, ki jih sestavlja 16 krajevnih skupnosti (Bevče, Cirkovce, Gorica, Konovo, Paka pri Velenju, Pesje, Plešivec, Staro Velenje, Stara vas, Šalek, Šentilj, Škale – Hrastovec, Šmartno, Vinska Gora, Kavče, Podkraj) in 3 mestne četrti (Desni breg, Levi breg zahod, Levi breg vzhod). Največ kaznivih dejanj je bilo v letih 2008, 2009 in 2010, obravnavanih v mestni četrti Desni breg, sledijo MČ Levi breg – zahod, KS Staro Velenje in Gorica. Najvišji količnik

29 kriminalitete ima KS Staro Velenje, kjer je v primerjavi z MČ Levi breg – zahod na 1000 prebivalcev na leto, obravnavanih 42 odstotkov več kaznivih dejanj. Raziskava odkriva tudi značilnosti kriminalitete v posameznem delu občine, kjer je razumljivo, da več prebivalcev pomeni več obravnavanih kaznivih dejanj. Ob tem pa ne moremo sklepati, da so ljudje, ki storijo ta dejanja, prebivalci delov mesta, kjer so storjena ta dejanja. Na porast količnika kriminalitete vpliva tudi manjše število prebivalcev v določeni KS oziroma MČ, v katerih je obravnavanih sorazmerno veliko število kaznivih dejanj. Raziskava je pokazala, da je v visok količnik kriminalitete v KS Staro Velenje v primerjavi z drugimi KS in MČ, ki imajo celo večje število obravnavanih kaznivih dejanj, višji predvsem zaradi manjšega števila prebivalcev v tej KS, vendar relativno visokega števila kaznivih dejanj. Tam ţivi 3,9 odstotka prebivalcev občine, kaznivih dejanj pa je več kot v veliko bolj številčni KS Gorica. V MČ Desni breg je bilo v analiziranem obdobju sicer obravnavanih 1.015 kaznivih dejanj, vendar v tem delu občine ţivi 19,7 odstotka vsega prebivalstva. Znatno večje število prebivalstva vpliva na zmanjšanje vrednosti količnika kriminalitete.

Raziskava (Bučar Ručman, 2014) je pokazala, da na povečanje števila obravnavanih kaznivih dejanj vplivajo tudi posebne oblike infrastrukture in objekti. V tistem delu mesta, kjer so nočni lokali, je tako več kršitev javnega reda in miru, pretepov ipd. V gosto poseljenem urbanem območju je obravnavanih več poškodovanj tujega premoţenja, vlomov v avtomobile ipd. Podatki kaţejo, da je bilo v letih 2008-2010, 30 odstotkov vseh obravnavanih kaznivih dejanj v Velenju storjenih na parkiriščih (premoţenjska kriminaliteta, različne oblike nasilja, telesnih poškodb in kriminalitete, povezane s prepovedanimi drogami). Na drugem mestu so stanovanjski objekti, sledijo trgovinski prostori, bencinske črpalke in gostinski lokali.

Glede na statistične podatke o pojavnih oblikah kriminalitete v Velenju, Bučar Ručman (2014) ocenjuje, da ta predstavlja relativno stabilno podobo varnosti v občini. Ugotovil je, da obstajajo različne predpostavke o povezavi med kriminaliteto, razmerami v skupnosti, priseljevanjem, delovanjem formalnih in neformalnih mehanizmov druţbenega nadzorstva. Ugotovljeno je bilo tudi, da je kriminaliteta povezana tako s spolom in starostjo – med ţrtvami in storilci kaznivih dejanj je največ mladih moških.

Na področju Mestne občine Velenje danes deluje Sosvet za izboljšanje varnosti občanov, ki je bil ustanovljen z namenom, da Mestna občina Velenje s Policijsko

30 postajo Velenje preprečuje nastanek negativnih pojavov in s tem zagotovi večjo varnost občanov. Cilji sosveta so: - zmanjševanje števila varnostnih problemov v lokalni skupnosti, - povečan občutek varnosti, - partnersko sodelovanje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, gospodarstvom, zdravstvom, podjetniki, izobraţevalnimi zavodi, socialnimi sluţbami, občani in drugimi organizacijami, - medsebojna obveščenost partnerjev o varnostnih razmerah, - soodgovornost in porazdelitev nalog za zagotavljanje varnosti med partnerji.

Temeljna funkcija je povezovanje in koordiniranje organov, organizacij in drugih strokovnih dejavnikov, ki se ukvarjajo z varnostno problematiko in drugih subjektov, ki lahko kakorkoli vplivajo na kvaliteto varnosti v lokalni skupnosti (Kontič, 2014). Njihova prizadevanja pri zagotavljanju varnosti so v letu 2013 prepoznali na drţavnem nivoju, saj je Mestna občina Velenje v okviru Slovenske velike nagrade varnosti 2013 prejela nagrado za najbolj varno mesto v letu 2013. Poleg tega je Medobčinska inšpekcija, redarstvo in varstvo okolja leta 2015 prejela bronasti znak Javne agencije RS za varnost prometa. Rezultati na tem področju so torej ţe danes zelo dobri, v prihodnje pa ţelijo doseči še višjo stopnjo varnosti občanov.

Mestna uprava občine Velenje meri zadovoljstvo na področju varnosti v občini Velenje z izvedbo različnih raziskav. V letu 2014 so opravili anketo o zadovoljstvu občanov z delovanjem Policijske postaje Velenje. V anketi je na vprašanje, ali se v okolju, kjer prebivajo, počutijo varno, od 128 anketirancev 99 občanov odgovorilo, da se počutijo varno, 29 pa, da se ne počutijo varno. Velenjčanke in Velenjčani se torej v veliki večini počutijo varno. V nadaljevanju ankete je bilo anketirancem, ki so odgovorili, da se ne počutijo varno, postavljeno tudi vprašanje, zakaj. Kot razlog so večinoma izpostavili kriminalna dejanja, kršitve javnega reda in prometne razmere. Inovativen pristop na področju zagotavljanja varnosti občanov kot primer dobre prakse je dobro medobčinsko redarstvo, ki skupaj z občinsko upravo ţe vrsto let zelo dobro sodeluje s Policijsko postajo Velenje in drugimi varnostnimi sluţbami. Ta povezanost je ključnega pomena za zagotavljanje dobrega občutka stanja varnosti občanov in stanja varnosti na območju celotne mestne občine Velenje. Na področju zagotavljanja varnosti občanov je pomembno tudi skupno delo policistov in občinskih redarjev. Utečene so skupne patrulje (predvsem v nočnem času med vikendi) in

31 kontrole policistov ter redarjev na kolesih. Ta način dela se je v praksi izkazal kot zelo učinkovito orodje za odkrivanje in preprečevanje. Naloge na terenu opravlja osem občinskih redarjev. Pristojnosti in pooblastila redarjev so določena z veljavno zakonodajo in občinskimi odloki. Prav tako so s pravilnikom predpisana izobraţevanje za redarje, ki se jih tudi redno udeleţujejo. Pri opravljanju različnih nalog na terenu se občinski redarji dnevno srečujejo z občani in jih – odvisno od konkretne problematike – tudi ozaveščajo, opozarjajo in jim svetujejo. Redarji tako ne izvajajo le represivnih ukrepov, temveč velikokrat dajejo različne informacije in pojasnila občanom. Poleg tega jih občani seznanjajo o določenih informacijah, teţavah, ki jih potem redarji prenesejo na pristojne sluţbe v občinski upravi. Poleg medobčinskega redarstva se tudi nekateri drugi sodelavci v občinski upravi ukvarjajo s področjem občinske varnosti. Tako recimo sodelavci Sluţbe za zaščito in reševanje pokrivajo področje gasilstva, na Uradu za druţbene dejavnosti vodijo projekt Unicefovih varnih točk ipd. (www.varensvet.si, 2015).

4.3.1 Delo Policijske postaje Velenje Policijska postaja Velenje deluje v okviru Policijske uprave Celje, ki poleg Velenja pokriva še sedem upravnih enot: Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Ţalec, v katerih ţivi preko 257.000 prebivalcev. Policijska postaja Velenje deluje na območju upravne enote Velenje, ki pokriva območje Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, kjer skupno prebiva okoli 45.000 prebivalcev (www.policija.si, 2015). Na območju mestne občine Velenje so v letu 2014 skupno zaznali 1.161 sumov kaznivih dejanj, podanih pa je bilo 1.115 kazenskih ovadb, deleţ preiskanih kaznivih dejanj pa je znašal 66,3 %.

Na področju premoţenjske kriminalitete, ki predstavlja največji deleţ kaznivih dejanj, je bilo podanih 668 kazenskih ovadb. Preiskanost premoţenjske kriminalitete je bila 48,9 %. V letu 2014 je bilo 248 ovadb podanih zaradi storitve kaznivega dejanja tatvina in 207 ovadb zaradi suma storitve kaznivega dejanja velika tatvina. Preiskanost tatvin je bila 37,9 %, velikih tatvin pa 33,3 %.

Na področju kaznivih dejanj zoper zakonsko zvezo, druţino in otroke je bilo podanih 62 kazenskih ovadb, od tega 35 za kaznivo dejanje nasilje v druţini. Storilci so v večini primerov povratniki. Tudi na področju prepovedanih drog so obravnavali večje število kaznivih dejanj. Ob tem je bila zaseţena večja količina prepovedanih drog.

Zasegli so 6.888,9 gramov konoplje. Da bi preprečili preprodajo in uţivanje prepovedanih drog, so policisti opravljali poostrene nadzore na celotnem območju mestne občine Velenje.

Na policiji ocenjujejo, da so na področju kriminalitete zagotovili visoko stopnjo varnosti za občane, saj med obravnavanimi kaznivimi dejanji skoraj ni bilo takšnih s hujšimi posledicami, tista, ki so bila, pa so bila večinoma preiskana (Debelak, 2015).

4.3.2 Delo Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja Inšpekcijska sluţba opravlja naloge oziroma nadzor v občinah ustanoviteljicah skladno s sprejetim Dogovorom o medsebojnih razmerjih, ki so ga podpisali ţupani občin ustanoviteljic, ter na podlagi sprejetih občinskih odlokov ter določenih zakonov. Medobčinsko redarstvo in inšpekcija je svoje naloge opravljala v obliki rednih kontrol mirujočega prometa, rednih in izrednih inšpekcijskih pregledov ter kontrolnih inšpekcijskih pregledov v primerih naloţene odprave nepravilnosti ali pomanjkljivosti. Svoje dejavnosti so usklajevali z drugimi inšpekcijskimi sluţbami in s policijo. S stalno prisotnostjo na terenu je potekalo tudi sprotno opozarjanje na predpisane obveznosti v smislu preventivnega delovanja.

S prisotnostjo redarjev so uspeli zmanjšati vandalizem na promenadi ter v parkirnih hišah. Občinski redarji so bili prisotni tudi na prireditvah, ki jih je organizirala Mestna občina Velenje ter sodelovali pri številnih projektih, ki jih je izvajal Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje (www.velenje.si, 2016).

4.3.3 Delo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Velenje Izvedli so akcijo Bodi (pre)viden, v katero so bili vključeni učenci velenjskih osnovnih šol in tudi drugi občani. V okviru akcije so sodelujoči prejeli gradivo z izobraţevalnimi vsebinami in odsevne predmete.

V okviru projekta Tehnični dnevi za učence 9. razredov so prikazali pomoč ob padcu kolesarja, varno voţnjo s kolesom in varno voţnjo policista z enoslednim vozilom. Učenci so se seznanili s pravilno uporabo defibrilatorja in tudi sami izvajali praktični prikaz.

Izvedli so projekt Pasavček, katerega osnovni namen je spodbujanje pravilne uporabe otroških varnostnih sedeţev ter varnostnih pasov med voţnjo v avtomobilu. Pred pričetkom novega šolskega leta so vse šolske poti, še posebej tiste v neposredni bliţini šol, opremili z dodatnimi opozorili Vozite previdno in Šolska pot ter dodatnimi prometnimi znaki Otroci na cesti. Tudi ob zaključku šolskega leta člani sveta povečajo nadzor in nudijo pomoč v okolici šol in na šolskih poteh.

Za večjo varnost srednješolcev so izvedli več aktivnosti v sodelovanju s Šolskim centrom Velenje in Policijsko postajo Velenje. V Medpodjetniškim izobraţevalnim centru Velenje so izvedli brezplačne zimske preglede osebnih vozil, učenci Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda pa so pripravili program za priloţnostno prireditev ob svetovnem dnevu spomina na ţrtve prometnih nesreč (www.velenje.si, 2016).

4.3.4 Delo brezplačne pravno svetovalne sluţbe Brezplačnega pravnega svetovanja se je v lanskem letu udeleţilo okoli 1.050 oseb. Največ vprašanj je bilo s področja socialnega varstva in druţinskega prava. V mesecu decembru se je povečalo število vprašanj glede energetskih izkaznic in s področja nepremičnin. Velikokrat so pomagali pri izpolnjevanju raznih obrazcev, pripravljanju dopisov, vlog, prošenj in pritoţb.

V pravno svetovalni sluţbi so opazili večje zanimanje za pravno svetovanje občanov sosednjih občin, a ţal te osebe niso upravičeni do svetovanja, saj je namenjeno le občankam in občanom mestne občine Velenje (www.velenje.si, 2016).

4.3.5 Delo Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami Velenje Glavni namen skupine je izvajanje preventivnih programov za predšolske otroke in starše skozi druţinsko rekreacijo v Vrtcu Velenje, osnovnošolce in srednješolce so seznanjali s problematiko nasilja in drog, v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev mladine Velenje pa so staršem nudili brezplačna srečanja v okviru šole za starše, kjer so jih seznanjali z različnimi temami o premagovanju razvojnih teţav pri otrocih in mladostnikih. Ob občinskem prazniku so v okviru prireditve Velenje se predstavi skupaj s Športno zvezo Velenje izvedli tradicionalno preventivno akcijo Tek očkov. Sofinancirali so preventivni projekt Mladinskega centra Velenje Indikamp Kokopelli, ki je namenjen mladim, ki ţivijo v revščini in so kakorkoli izključeni.

Finančno so podprli tudi delo v terapevtski skupini zdravljenih alkoholikov Breza v Velenju in delovanje Svetovalnice za otroke, mladostnike in starše.

Izvedli so anketo med mladimi o razširjenosti drog v Šaleški dolini (www.velenje.si, 2015) Na vprašanje katero dovoljeno ali prepovedano drogo so poskusili prvo v ţivljenju je 25,5 % anketirancev odgovorilo nikoli nobene. Daleč najbolj pogosto se kot prva droga v ţivljenju pojavljata alkohol (57,1 %) in tobak (14,1 %). Kanabis (marihuana ali hašiš) se kot prva droga pojavlja zelo redko (2,1 %).

Na vprašanje, kdo ti je ponudil prvo drogo v ţivljenju, je največ anketiranih, ki so ţe kdaj poskusili katerokoli drogo, odgovorilo, da je to bil prijatelj oziroma vrstnik (21,2 %), Prvo drogo je 14,2 % anketirancem ponudil eden od staršev.

Na vprašanje kje najpogosteje pijejo alkoholne pijače, je 24 % anketiranih odgovorilo, da v baru ali gostilni. Ta odgovor je zanimiv predvsem zaradi zakonske podlage, saj večina anketiranih predstavlja mladoletno generacijo in v barih ali gostilnah ne bi smeli dobiti alkoholnih pijač. Z 22,3 % jim sledijo tisti, ki so alkoholno pijačo le poskusili in ne morejo odgovoriti, da obstaja prostor, kjer bi najpogosteje pili alkoholne pijače. 18,7 % je takšnih, ki alkohol najpogosteje pijejo kar doma, 16,5 % pa tistih, ki se najpogosteje ob pitju znajdejo nekje zunaj na prostem.

Posebno pozornost so v raziskavi namenili tudi uporabi/zlorabi prepovedanih drog. Na prvo vprašanje v tem sklopu, ali poznaš ljudi, ki uporabljajo (uţivajo) prepovedane droge je med vsemi anketiranci 54,3 % odgovorilo, da poznajo ljudi, ki uporabljajo (uţivajo) prepovedane droge. Na vprašanje, ali si kdaj sam poskusil katero izmed prepovedanih naštetih drog je največ anketirancev odgovorilo, da so ţe poskusili kanabis. Z "da" je odgovorilo 19,63 % anketiracev. Amfetamine je ţe poskusilo 4 % od anketiranih, kokain in ecstasy sta z 3,1 % na tretjem mestu po uporabljenih prepovedanih drogah, LSD in heroin dosegata okoli 2 %, medtem ko druge in nove prepovedane droge je okoli 1 % anketirancev ţe poskusilo. Pri prav vseh omenjenih prepovedanih drogah okoli 5-6 % anketiranih ni podalo odgovora. Z veliko večino pa so anketiranci odgovarjali, da v ţivljenju niso poskusili nobene izmed naštetih prepovedanih drog (www.velenje.si, 2016).

5 Raziskava

5.1 Oblikovanje načrta raziskave Za raziskovanje občutka varnosti in strahu pred kriminaliteto med občani MO Velenje smo uporabili kvalitativno metodo. Deskriptivna metoda nam je sicer omogočila vpogled v teorijo strahu pred kriminaliteto, statističnih podatkov o kriminaliteti v MO Velenje in delu pristojnih organov na področju varnosti v MO Velenje, ampak z intervjuji smo ţeleli predstaviti tudi dejansko stanje občutka varnosti med občani z njihove lastne perspektive. V okviru kvalitativne metodologije raziskovanja smo se odločili za intervju, ki je zelo prilagodljiva tehnika za zbiranje podatkov in omogoča poglabljanje razumevanja problema.

Pri preverjanju raziskovalnih vprašanj je bila ključna izbira ustreznih sogovornikov. V shemo smo umestili tiste občane MO Velenje, za katere smo menili, da bodo s svojimi odgovori kar najboljše pripomogli k iskanju odgovorov na postavljena raziskovalna vprašanja. Kot izhodišče iskanja intervjuvancev, smo postavili kriterije glede na starost, spol, status, izobrazbo, čas bivanja v MO Velenje in kraj bivanja v MO Velenje. V izbiranje smo uvedli pristop »sneţne kepe« (Hagan, v Bučar Ručman, 2014), kar pomeni, da so nas sogovorniki, ki smo jih izbrali na začetku, usmerjali k novim sogovornikov, ti so nas nato usmerili k novim itn. Postopno smo zgradili raziskovalni načrt intervjujev v MO Velenje, ki je predstavljen na sliki 3.

Dejansko stanje in statistični podatki o OBČUTEK kriminaliteti

VARNOSTI IN

STRAH Občani MOV PRED KRIMINAL- ITETO Član Sosveta za varnost občanov in občank OBČANOV

MESTNE OBČINE VELENJE Vodja policijskega okoliša

Staro Velenje

Slika 3: Raziskovalni načrt

Pri iskanju sogovornikov smo uporabili tudi svojo socialno mreţo in za pomoč pri izbiranju in samem pogovoru poprosili prijatelje in znance, ki ţivijo v Velenju. Na opisan način smo zbrali in intervjuvali 15 občanov MO Velenje, od tega osem moških in osem ţensk. Razdelili smo jih v tri starostne skupine: mladi, srednjih let in starejši, v vsaki skupini po pet oseb. Prav tako je bil enakovredno zastopan status in izobrazba. Osem sogovornikov ţivi v MO Velenju od rojstva, 7 oseb pa nad 26 let. Pribliţno polovica jih prihaja iz obrobja mesta, ostali pa za Mestnih četrti Levi breg (4 osebe) in Desni breg (5 oseb). Intervjuvanci po demografskih podatkih so predstavljeni v sliki 4. Starost Moški spol Ženski spol Status/dejavnost Izobrazba 20-35 let: 5 oseb 4 upokojeni, 1 doktor 26-55 let: 5 oseb 8 7 5 zaposlenih, znanosti, 56-75 let: 5 oseb 2 poročena, 5 visokošolska/ 4 neopredeljeni univerzitetna, 8 srednješolska, 1 neopredeljen Čas bivanja v MO Velenje Kraj bivanja v MO Velenje Od rojstva: 8 oseb Obrobje: 6 oseb Od 26 – 35 let: 4 osebe Levi breg: 4 osebe Od 36 – 40 let: 3 osebe Desni breg: 5 oseb Slika 4: Intervjuvani občani MO Velenje po demografskih podatkih

Poleg občanov MO Velenje, smo v pogovore vključili tudi predstavnika Sosveta za varnost občanov in občank, ki nam je predstavil tudi njihovo stališče, delo in ukrepe. Voden pogovor smo ţeleli posneti, vendar sogovornik tega ni ţelel. Ugotavljali smo ali je MO Velenje varna v primerjavi z drugimi občinami v Sloveniji in kako Sosvet deluje na področju preprečevanja kriminalitete in strahu pred kriminaliteto. Poleg tega smo ţeleli ugotoviti kakšno je razumevanje potreb glede občutka varnosti lokalne skupnosti s strani občine.

Za izvedbo intervjujev smo se odločili za polstrukturiran intervju, ki vključuje določene ključne teme intervjuja, ki so vključene v obliki vprašanj. Pri tej obliki ima večjo fleksibilnost tako raziskovalec, kot tudi intervjuvanec, ki ima večjo svobodo v odgovorih (Bučar Ručman, 2014). Za sogovornike smo vnaprej pripravili vprašanja oziroma sklope, za katere smo ţeleli, da nam jih opišejo. Znotraj sklopov smo imeli pripravljena tudi podvprašanja, ki smo jih postavili po potrebi. Med vsakim intervjujem smo sproti presojali ali nam je uspelo pridobiti podatke, ki smo jih ţeleli.

Vse intervjuvance smo predhodno seznanili z vsebino in namenom raziskave in jim prebrali odstavek z opisom poteka raziskave ter jih prosili za iskrene odgovore.

Zagotovili smo jim anonimnost, ki jo zagotavljamo tako, da ne navajamo njihovih osebnih podatkov oziroma drugih podatkov, prek katerih bi lahko identificirali ljudi. Seznanili smo jih tudi s tem, da če ne ţelijo odgovoriti na katero izmed vprašanj, jim to tudi ni potrebno. Posnetki so bili uporabljeni izključno za izdelavo transkriptov, ki so shranjeni v arhivu pri avtorju.

Intervjuji so potekali v mesecu maju 2016 in so bili opravljeni na različnih mestih (na prostem v središču mesta, na Ipak Inštitutu, v različnih lokalih in zasebnih prostorih). Vsi intervjuji, razen intervju s članom Sosveta, so bili posneti na diktafon, pozneje pa so bili za vse narejeni transkripti. Intervjuji so trajali od štiri minute do trinajst minut, skupno je bilo posnetih za pribliţno 80 minut intervjujev.

Za laţje razumevanje tematike, smo se udeleţili predavanja na temo »Prepoznajmo kriminal in se ga naučimo preprečiti«, ki ga je organizirala Policijska postaja Velenje v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Staro Velenje. Predavanje je potekalo 18. maja 2016 v Gasilskemu domu Velenje. Predaval je vodja policijskega okoliša, Uroš Medved. Predstavil nam je splošno varnost in zaščito pred kaznivimi dejanji, posebej vlomi in ropi. Opozoril je na nevarnosti pri dvigu gotovine na bankomatih in bankah ter predstavil nekaj spletnih goljufij. Seznanili smo se tudi z goljufijami pri akviziterski prodaji in z varnostjo pred kaznivimi dejanji na cestah. Predavanje je bilo dostopno za širšo varnost (vabilo na predavanje je v Prilogi 1).

5.2 Analiza intervjujev Transkripte in en zapisnik smo podrobneje analizirali. Analiza intervjujev je potekala v treh fazah (Bučar Ručman, 2014): I. faza: Urejanje besedila - analiza vsebine in kodiranje besedila, skladno z vnaprej določenimi kodami, in sočasno oblikovanje empiričnih kod; - obdelava grobega besedila (celoten transkript), identifikacija in selekcija delov besedila, ki se ujemajo z vnaprej določenimi in empirično odkritimi kodami; II. faza: Odkrivanje sporočil - iskanje ponavljajočih se sporočil in zdruţevanje posameznih delov vsebine; - oblikovanje koherentnih skupin; III. faza: Oblikovanje teoretičnih ugotovitev - predstavitev ugotovitev.

Najprej smo natančno pregledali celotne transkripte in v njih iskali kode, oziroma oznake za podatke, ki imajo tematsko stičišče. Med kodami smo razlikovali med vnaprej določenimi in empiričnimi kodami. »Vnaprej določene kode so tiste, ki jih raziskovalce določi pred pregledom transkriptov, izhajajo iz raziskovalnega interesa in se nanašajo na temeljno ogrodje raziskave. Na drugi strani pa so emirične kode tiste, ki izhajajo iz samih podatkov in ji oblikujemo ob pregledu besedila, pri čemer se osredotočimo na ponavljajoča se sporočila, poudarjena in nasprotujoča si sporočila« (Gibson, Brown, v Bučar Ručman, 2014, str. 404).

Vnaprej določene kode so bile: ogroţenost prebivalcev MOV; občutek varnosti prebivalcev MOV; varnost v posameznih soseskah podnevi in ponoči; varni in nevarni predeli mesta; strah pred kriminaliteto; moteči dejavniki na javnih mestih; verjetnost postati ţrtev kaznivega dejanja; najpogostejša kazniva dejanja; zaupanje v soseski; sobivanje z različnimi narodnostmi; izkušnja kriminalitete; tipični storilci kaznivih dejanj; vzroki za pojavljanje kriminala.

Empirične kode so bile: alkohol in nasilje; vlomi, kraje in ropi; majhnost mesta in medsebojno poznavanje; mirnost in varnost mesta; visoka varnost v soseskah; tipični nevarni deli mesta; postopajoče skupine mladih; mediji.

Pri pregledu besedila smo upoštevali skladnost z določenimi kodami in oblikovali skupine, ki imajo skupno temo. Iskali smo odgovore na raziskovalna vprašanja: ali se občani MO Velenje počutijo varne in kaj vpliva na njihovo oceno o varnosti v lokalnem okolju.

5.2.1 Ogroţenost in občutek varnosti občanov MO Velenje Za zagotavljanje večje varnosti občanov na področju MO Velenje deluje Sosvet za varnost občanov in občank, ki ga je MO Velenje je ustanovljen z namenom, da »MO Velenje s Policijsko postajo Velenje preprečuje nastanek različnih negativnih pojavov in s tem zagotovi večjo varnost občanov. Da partnersko sodeluje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, gospodarstvom, zdravstvom, podjetniki, izobraţevalnimi zavodi, socialnimi sluţbami, občani in drugimi formalnimi in neformalnimi organizacijami« so povedali v Sosvetu. Na področju preprečevanja strahu pred kriminaliteto in preprečevanju kriminalitete Policijska

39 postaja Velenje in lokalne skupnosti oz. KS, organizirajo predavanja na temo »Prepoznajmo kriminal in se ga naučimo preprečiti«, ki smo se ga tudi udeleţili. Na podlagi intervjujev občanov lahko ugotovimo, da se večina občanov MO Velenje počuti ogroţena. Ogroţajo jih tuji berači, vandalizem, vlomi, kraje, nasilje, gospodarski kriminal in nekontrolirani prihodi tujcev. Kot je povedal sogovornik 01 »V Mestni občini Velenje, v skupnosti v kateri ţivim, me nekako najbolj ogroţajo tuji berači, ki so nekako najbolj organizirani, vandalizem, kraje, ki so tudi zelo dobro organizirane, potem kraji, ki so slabo varovani, nenadzorovani, kot so garaţne hiše ali temačni predeli mesta, ki tudi niso varni.«

Da so vlomi v stanovanjske objekte in ropi pogosta kazniva dejanja, ki ogroţajo prebivalce, je prepričana tudi oseba 04 »Glede na trenutno situacijo v Mestni občini Velenje, kjer smo v zadnjemu času priča velikemu porastu nasilnih dejanj, s čimer imam v mislih predvsem organizirane rope, mislim, da je to stvar, ki najbolj ogroţa prebivalce Mestne občine Velenje, trenutno. Glede na to, da se soočamo z vse večjo brezposelnostjo, mislim, da se veliko ljudi posluţuje ropa kot edinega načina preţivetja.«

Na drugi strani pa so v Sosvetu za varnost občanov in občank prepričani, da je MO Velenje »trenutno ena najbolj varnih občin v Republiki Sloveniji. Med razloge za ogroţanje lahko naštejemo le manjša kazniva dejanja kot so vandalizem, vlomi v vozila in poškodovanja tujih stvari. Medtem, ko je stanje na področju večjih kaznivih dejanj boljše kot leta poprej. Torej padec in seveda dobra raziskanost kaznivih dejanj.«

Zanimivo je, da vse intervjuvance, razen treh, nekaj ogroţa, na drugi strani pa se v občini vsi počutijo varno. Skladno z našimi ugotovitvami, so tudi v Sosvetu mnenja, da se občani v občini počutijo varne. »Po novem tudi iz razloga, da se je na območje MO Velenje preselila Prometna policijska postaja Celje, kar pomeni še več 24 urnega policijskega nadzora v mestu.«

To potrjujejo besede občanov Oseba 05: »Da. Ker mislim, da še zaenkrat ni tok kriminalitete pa vsega, da bi se ne počutu varnega.«

Oseba 07: »Ma mislim, da ja. Mestna občina Velenje ni tolk vlka, tolk vlko mesto, da bi se mogli koga bat, oziroma da bi mogu kaj … karkoli nas ovira pri teh stvari. /…/ Ma ko gledaš televizijo kaj se dogaja po svetu, v drugih mestih, po drugih drţavah smo relativno še zlo mirn, mirno mesto.«

Kljub temu, da se vsi sogovorniki počutijo varno, pa imajo nekateri tudi nekaj pomislekov. Pri zagotavljanju varnosti, smo iz intervjujev ugotovili, da bi bilo potrebno zagotoviti več redarske sluţbe in policistov v civilu. Opazili smo, da se nekateri bojijo morebitnega poslabšanja situacije Oseba 04: »/…/ po eni strani se počutim varno, ker namreč ţivim v hiši, na deţeli, ki je čisto blizu Velenja, tako da v samem centru Velenja se zadrţujemo večinoma čez dan, ob vikendih, ob dopoldnevih z otroci. Ampak, kot sem ţe omenila, glede na to, da pa tudi na deţeli opaţamo porast tovrstnih kriminalnih dejanj, pa se tudi doma ne počutimo več tako varno kot smo se včasih.«

Oseba 11: »Dokaj varn podnevi in ponoč pa nism tk sigurn. Zaradi povečanih potreb po mamilih, pomanjkanje denarja in napade na civiliste.«

Oseba 12: »Na splošno se počutim varno, saj ţivim v hiši skupaj s svojo hčerko in njenim moţem. Če pa bi ţivela sama, verjetno občutek varnosti ne bi bil enak.«

Oseba 13: »Se, ampak vedno manj. /…/ Velenje je, vsaj zaenkrat še, razmeroma mirno in urejeno mesto in v kolikor se ne giblješ v napačnih krogih ljudi si, načeloma, varen.«

Občutek varnosti v soseskah Lahko rečemo, da so različne soseske v MO Velenje varne, saj se v njih vsi sogovorniki počutijo varne. Pričakovali smo, da se bodo pokazala razlike med občutkom varnosti med soseskami v centru in na obrobju mesta, vendar se je izkazalo, da temu ni tako. Tudi tisti iz mestnih četrti se počutijo enako varno, čeprav tisti iz obrobja mesta poudarjajo, da je njihova soseska zaradi lege varnejša Oseba 05: »Zelo varno. Ponoči tut varno, zelo. (N.K.: ZAKAJ?) Ker se mi zdi, da še je dokaj ni tolk razširjeno kriminal pa te stvari. Da je na deţeli še mal drugač ko pa v mestu.«

Oseba 06: »Na podeţelju se počutim veliko bolj varno kot v samem centru mesta, zaradi samga poznavanje med sosedi, se dobro poznamo in hitro opazimo, če je med nami nekdo, ki ne spada v naš okoliš. Ponoči smo uredili razsvetljavo in se počutim skoraj enako varnega kot podnevi.«

Vsi sogovorniki se počutijo varne, vsaj podnevi. Tudi ponoči se jih večina počuti varne, medtem ko je nekatere strah

Oseba 04: »Kot ţe omenjeno, v soseski skozi dan recimo se počutim varno. Ampak glede na trenutno situacijo, pa tudi ob večerih skrbno zaklepamo svoja vrata, ravno zaradi tega, ker se bojimo roparjev.«

Oseba 12: »Če sem sama doma me je ponoči strah, da bi kdo vlomil v hišo.«

Varni in nevarni predeli mesta Po besedah člana Sosveta »Velenje nima izrazito nevarnih in varnih predelov. Nevarnost je vezana na gostoto predela mesta kot na primer center mesta, blokovska naselja Gorica, Šalek, Kardeljev trg.« Tudi odgovori občanov glede varnih in nevarnih predelov so dokaj podobni. Kot najbolj nevarne predele sogovorniki največkrat navajajo enake predele in območje okoli jezer. Kot najbolj varni predel navajajo obrobje mesta in podeţelje. Varen naj bi bil po njihovem mnenju tudi center mesta, saj je dobro nadzorovan in osvetljen. Sogovorniki so situacijo takole opisali Oseba 03: »Za mene so varni kar vsi. Bolj nevarni so tam okrog … na jezeru, tam dol ko se zbirajo mladi pa to, tisti uţivalci mamil pa tega. /…/ Ja vidiš injekcije pa razne pripomočke ko majo.«

Oseba 04: »Najbolj varen bi rekla, da je center mesta. Medtem ko bolj nevarni so predeli, kjer se zadrţujejo zaključene druţbe, predvsem mladi, ki ne vejo kam bi sami s seboj. To so mogoče, če bi izpostavila Kardeljev trg, Šalek in pa tu gor, zgornji del Velenje, pri trţnici. /…/ Zato ker sem bila ţe večkrat sama priča, ko smo se sprehajali skozi mesto, da se tam zadrţujejo nasilne skupine ljudi.«

Oseba 07: »Najbolj varni so ti starejši deli mesta, kot je center, tu kjer smo mi, starejši stavbe, staro prebivalstvo. Kar se pa tiče problematičnih delov Velenje, js mislim da nikjer ni tako nevarn, mogoče kaj s vem Gorica, Kardeljev trg to je to. /…/ Pa slišiš raznorazne govorice o določenih skupinah, ki izhajajo od tam. Ampak to so zgolj govorice, ne pa resničnost oziroma nepreverjene informacije.«

Oseba 11: »Ja najbolj varni te mislim, je aboslutno center, Titov trg, avtobusna, dejansko osvetljeni predeli a ne. Najbolj nevarni bi pa najbolj glih reku ob Paki, pa zagrad, tam ko se pač zbirajo narkomani in ti tatiči. /…/ Ja tut mogoče, ker jih ne obiskuje preveč veliko ljudi, da se pač zadrţujejo gor te nepridipravi. /…/ Ja grem včasih tut ponoči pa vidim.«

Pri mnenju občanov o delih mesta, ki jih ne bi obiskali sami, smo ugotovili, da jih je večina skladnih. Ugotovili smo, da obstajajo razlike o občutku varnostih v različnih predelih mesta med dnevom in nočjo. Podnevi ni takšnih predelov mesta, ki bi se jih

42 bali obiskati, na drugi strani pa je strah prisoten ponoči, ko ne bi obiskali nekaterih tipični po njihovem mnenju nevarnih predelov: Kardeljev trg, jezero, grad, parki, podzemnih predelov, garaţ in ostalih neosvetljenih predelov. Oseba 01: »Ja ja, to sem ţe prej omenla. To so prav te temačne soseske, tako imenovana stalna naselja, ki niso dobro osvetljena, so zapuščene garaţe oziroma tele lokali in razbite … to pa predvsem bi izpostavila Kardeljev trg. To je nekako za moje pojme najbolj taka ogroţena soseska, v kateri se res ne ţelim ponoči sprehajat.«

Oseba 02: »Ja, na jezero na primer ponoči, zato ker je tk samotno a ne in ni za ţenske tam za hojdit.«

Oseba 04: »Ne, v Velenju ni takšnega predela mesta, ki bi me bilo strah. Ponoči bi se definitivno izogibala neosvetljenih predelov oziroma bolj odročnih krajev. Če omenim samo enega, bi izpostavila jezero. Sicer je pot ob jezeru osvetljena, ampak mislim, da je tam veliko kotičkov vključno z gozdovi, kjer se lahko skrivajo kakšni nepridipravi.«

Oseba 06: »Podnevi takšnega mesta ne poznam. Ponoči pa se izogibam temnih, nepreglednih, podzemnih predelov, garaţah, Kardeljev trg. Zaradi raznih govoric in zaradi temačnih predelov.«

Oseba 09: »Podnevi v Velenju ni kraja, ki si ga nebi upala obiskat sama. Dan in sonce imata pozitiven vpliv na varnost in se brez problema sama sprehodim skozi celo mesto. (N.K.: JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Ponoči pa je kar nekaj predelov Velenja, kamor se sama ne bi nikoli odpravila. Izpostavila bi Kardeljevo ploščad. Negativne izkušnje sama še nisem imela, vendar obstaja kar nekaj govoric in anekdot, zaradi katerih bi za ta del mesta ţelela spremstvo.«

Oseba 12: »Ne. (N.K.: JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Sama ne bi obiskala kakšnih garaţnih hiš, Šaleškega in Velenjskega gradu. Znano je, da se tam zbirajo mladi, ki se drogirajo in so nasilni.«

Oseba 14: »To ni, ne, ne obstaja men se zdi. (N.K.: JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Verjetno ne bi šel v kak park, pa kevdre pa te zadeve, tam kjer ni svetlobe ne.«

Prav tako smo ugotovili, da mlajši moški in moški srednjih let ne navajajo, da bi se bali obiskati katere predele mesta, tako podnevi kot tudi ponoči, med tem ko ţenske in starejši večinoma ponoči ne bi obiskali kritičnih predelov. V Sosvetu zagotavljajo,

43 da »mestu Velenje ni posebnih predelov, kjer bi se zadrţevale kakšne skupine ali subkulture ter morebitni storilci kaznivih dejanja in bi posebej izstopali od ostalih delov naselja.«

Strah pred kriminaliteto oziroma pred tem, da oseba postane ţrtev kaznivega dejanja Lahko rečemo, da se nekaj več kot polovica sogovornikov ne boji, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja. Tudi tu smo ugotovili, da se ţenske bolj bojijo tega kot moški in starejši bolj kot mlajši. Je pa prisoten strah kot posledica tega, da so ţe bili ţrtev kaznivega dejanja. Kot opisujeta osebi 11 in 13: Oseba 11: »Kot fizično ne, kot na objektu pa. Ker sem ţe doţivel vlom v objekt in so odnesli zlatnino.«

Oseba 13: »Nad mano osebno ne, so mi pa pred kratkim vlomili v stanovanje in sedaj je prisotna bojazen ponovnega vloma.«

Razvidno je, da se nekateri ne bojijo, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja, kljub temu, da moţnost sicer obstaja: Oseba 10: »Niti ne, ampak glede na današnjo situacijo, ker ko so ljudje zmerom bolj obupani, mogoče kdaj, da bi me kdo probal … ne vem kako nasilje glede kakga manjšega ropa, tatvine, če bi kdo probal, kaj druga pa mislim, da ne.«

Oseba 15: »Ja, velik je takih nadebudneţev, kateri bi si ţeleli a ne. Ampak če si odporn tega ne izvedejo oziroma če si sam tak, da vidijo, da ti ne morejo storit, ampak nikoli ne veš.«

Skladno s tem, da se sogovorniki ne bojijo, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja, večinoma tudi ocenjujejo, da je verjetnost, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja v naslednjih 12-ih mesecih majhna ali pa je sploh ni. Oseba 01: »Zdi se mi izredno vedno majhna, vendar ne izključujem, da bi se to lahko zgodilo tudi meni. To se lahko pripeti vsakemu. Tudi js nisem izključena iz tega.«

Oseba 02: »To pa nevem, ampak mislim, da ne bom.«

Oseba 03: »Verjetno ni.«

Oseba 14: »Mislim, da je to majhna verjetnost, da bi se to zgodilo.«

Oseba 09: »Mislim, da je ta verjetnost majhna. Ţivim v varnem delu mesta, ne zadrţujem se na sumljivih krajih, ne druţim se z napačno druţbo, zato mislim, da ne bom postala ţrtve kaznivega dejanja.«

Oseba 10: »Mislim, da je to zelo mala verjetnost, zato ker, kot sem povedal, se mi zdi da je, da mamo zlo mal takih mest, da bi se mi lahko to zgodilo, pa tudi ne hodim ob takih urah po mestu, da bi se mi lahk kaj takega zgodilo.«

Opazili smo, da je pri tistih, ki so ţe bili ţrtev kaznivega dejanja, verjetnost, da ponovno postanejo ţrtev kaznivega dejanja, večja. Skladno tudi član Sosveta meni, da »dokler ne postanejo ţrtev kaznivega dejanja se ne bojijo. Je pa odvisno za kakšne vrste kaznivega dejanje gre, če ostane posledica.«

Moteči dejavniki na javnih mestih Analiza intervjujev je pokazala, da vse sogovornike, razen enega vsaj ena stvar moti na javnih mestih. Največkrat jih zmotijo skupine mladih, ki uţivajo alkohol in droge, vandalizem, beračenje, nečistoča, preglasna glasba iz gostinskih lokalov ponoči … Oseba 12 je izpostavila še problem uporabe tujih jezikov na javnih mestih, ko jo moti »Motijo me skupine postopajočih vinjenih in drogiranih mladih, vandalizem in to, da velika večina ljudi na ulici, ne govori slovenskega jezika. Podobno je tudi v javnih ustanovah.«

»Občane motijo skupine mladoletnikov, ki se v nočnem času nahajajo v urbanih naseljih in motijo nočni mir in počitek. V zadnjem času pa tudi zadrţevanje tujcev in beračenje, katerega razlog je preslepitev. Slednje skupine se pogosto ne nahajajo v urbanem naselju, ampak obiskujejo domove po ostalih zaselkih Velenja pri čemer gostoljubnost in nepazljivost občanov izkoristijo za kakšno kaznivo dejanje. Na primer vlomi in tatvine« so povedali v Sosvetu. Kot je razvidno iz pogovora z osebo 04, skupine mladih popivajo tudi na tistih javnih mestih, ki jih MO Velenje zaračunava Oseba 04: »/…/ Konkreten primer je garaţa v Mercatorju, ki je s 1. aprilom postala plačljiva, ampak kot lahko opaţamo, se v tej garaţni hiši, kljub temu, da je nadzorovana z videokamerami, zadrţujejo skupine najstnikov, ki notri popivajo … in če bi imela tam notri parkiran avto, bi me zadeva definitivno zmotila, ker se tam ne bi počutila varno.«

Najpogostejša kazniva dejanja v Velenju Odgovore o mnenju občanov o vrstah najpogostejših kaznivih dejanj v Velenju so večino skladni oziroma podobni. Ugotovili smo lahko, da sogovorniki večinoma

45 menijo, da so to gospodarski kriminal, nasilje, vandalizem, ropi, kraje in vlomi, kazniva dejanja povezana s prepovedanimi substancami … Nekateri ne morejo mimo tega, da se je pred nekaj časa v Velenju zgodil tudi umor. Sogovorniki so navajali, da te informacije večinoma izvedo preko različnih medijskih kanalov, od prijateljev, znancev ali pa sami vidijo oziroma doţivijo Oseba 03: »Kaj vem, kraja, pretepi. Po radiu slišiš policijsko poročilo.«

Oseba 05: »Mislim, da manjši ropi, kakšna izsiljevanja, kaj drugega pa tut ne vem. /…/ Ker se mi zdi, da se to tut dogaja, to preberemo v novicah al pa čujemo …«

Oseba 06: »Mislim, da kraje. Drugače pa daleč pred vsemi je gospodarski krimina.«

Oseba 07: »To so predvsem tatvine, mogoče prepovedana sredstva kot droga in te stvari, kaj druga pa mislim, da ni. /…/ To predvsem zaradi tega … v vsakem mestu se te stvari dogajajo. alkohol, droge, tatvine to je to. /…/ Pa od medijev, največ piše v medijih … pa od ljudi.«

Oseba 10: »Mislim, da so še vedno najbolj pogostejša kazniva dejanja to da … kakšni manjši ropi kakšnih nezavarovanih poslopjih ali zapuščenih mislim kakšnih poletnih vikendih, kakšne majhne tatvine /…/ Spremljam dokaj mislim objave naše velenjske policije, ki imajo na radiu, VTV-ju svojo odd.ajo in tam zasledim pač njihova poročila.«

Oseba 12: »Ropi, vlomi v stanovanja in hiše, nasilje v druţini, nasilje med mladimi … /…/ Zato, ker mi povedo sosedi, veliko pa izvem iz časopisa, radia in televizije. Pred dobrim mesecem se je v mestu zgodil tudi umor. To sem izvedela od sosede. Pa tudi novinarji so naredili okoli tega velik pomp in nas s tem še bolj prestrašili.«

Oseba 14: »Zaradi svojih izkušenj najbolj pogosto je blo, ko je bla trgovina, so bli vlomi, drugo pa nisem mel slabih, tk da ne morem rečt. /…/ Pa to so neke moje izkušnje ne /…/«

Zanimiv je podatek, ki smo ga pridobili v Sosvetu, da je Velenje v statističnem vrhu pri kaznivih dejanjih nasilja v druţini v Sloveniji. Sicer pa kot najpogostejša kazniva dejanja v Velenju navajajo tatvine in poškodovanje tuje lastnine.

Zaupanje sosedom Ugotovili smo, da večina sogovornikov zaupa ljudem v svoji soseski. Posebej na podeţelju, se bolj poznajo in si tudi bolj zaupajo. Trije sogovorniki, ki ţivijo v mestu, pa niso povsem prepričani in sem jih poraja nekaj dvomov Oseba 07: »Do ene mere lahko zaupaš, ne pa … nikomur ne moreš zaupat tok ko sam seb oziroma nekateri so vredni zaupanja.«

Oseba 10: »Pa tako bom reku, zaupanje, to je ena močna beseda. Jaz najbolj zaupam samo seb in redkim osebam okol men, to je moja druţina, redki prijatelji, moja punca … ostali so pač … tako bom reku … to so znanci, tak, da jim ne zaupam.«

Oseba 15: »Tako kot vsepovsod, a veš. Zaupaš, ampak, nevem, mislim, da se premalo druţimo i da premal kontaktiramo recimo, kar bi moglo bit. Zarad tega, ker sami smo tisti, kateri moramo čuvat svojo okolico, čuvat svoje ljudi, čuvat svoje mlade. Pa tudi mladi ljudi morajo biti strpni do starejših.«

Sobivanje z ljudmi različnih narodnosti V Sosvetu so Velenje opisali kot multinacionalno mesto narodov bivše SFRJ, zato menijo, da je sobivanje dobro. Tudi odgovori intervjuvancev so to potrdili, saj večinoma menijo, da so se priseljenci dobro integrirali in z njimi nimajo nobenih teţav. Nekateri so navedli dobro sobivanje s tistimi priseljenci, ki so prišli v Velenje po 2. Svetovni vojni, ko so iskali delov Premogovniku Velenje in Gorenju. To lepo opisuje oseba 07 Oseba 07: »Pa mislim, da je to dolga tradicija v Velenju, da to ni več problem, to so ljudje, ki so z delavskim namenom prišli v Velenje pa da to so posamezniki, ki niso prijetni okol tega, ampak večina pa zlo, zlo, bi reku se prilagodi pač razmeram Slovenje oziroma v Velenju.«

Na drugi strani so nekateri mnenja, da se nekatere narodnosti še vedno niso vključile v skupnost in se niso prilagodile njihovemu načinu ţivljenja. Opozarjajo tudi na nove vale priseljencev, ki bi lahko ogrozili varnost našega mesta. Ti dve problematiki sogovorniki takole opisujejo Oseba 01: »Ja, z enimi narodnostnimi skupnostmi zelo dobro sodelujemo. Izpostavila bi to mogoče madţarsko skupnost, ki se vključuje tu v druţabno kulturno ţivljenje Mestne občine Velenje. Vendar za vse skupine drugih nacionalnih oziroma veroizpovednih skupnosti tega ne moremo reči. Zato ker se ne vključujejo v naše ţivljenje, ne sprejemajo naše kulture, našega načina ţivljenja. Lahko bi rekla pravoslavni, muslimanski skupnosti nekako ne zaupam. To se je zelo dobro pokazalo,

ko je jugoslovanska ljudska zmaga napadla Slovenijo in so se vrstili kr v blokih razni pikniki in veseljačenja in takrat se je pokazala prava identiteta srbske narodne skupnosti v Velenju.«

Oseba 04: »Sama načeloma z njimi nimam problemom. Zaradi tega, ker se je večina priseljencev ţe uspešno integrirala v našo druţbo. Pravim pa, da lahko večji problem nastane z novim valim priseljencev, ki bi prišli. Recimo pred kratkim je to bilo, ko so to bili priseljenci z drţav bivše Jugoslavije, ko so v Termoelektrarni Šoštanj potekala dela za izgradnjo bloka 6 in mislim, da je to problematika, ki bi lahko ogrozila varnost našega mesta.«

Oseba 11: »Tisti, ki so priseljeni ţe dlje časa so vredu, kar se pa na novo priseljuje, zaradi izkoriščanje delovne sile, absolutno albanska narodnost, se mi pa zdi da je v porastu, se mi pa zdi da to ni prav sobivanje.«

Oseba 12: »Imam kar nekaj sosedov in znancev, ki so se v Velenje preselili po 2. svetovni vojni, ki so prišli delat v Rudnik in v Gorenje. Z njimi lepo bivamo v skupnosti, saj niso nič drugačni od nas. /…/ Pa tudi ni mi všeč, da je v Velenju vedno več Albancev, ki s seboj pripeljejo cele druţine, ki verjetno tu bivajo na črno. Vedno več je zavitih ţensk – no, to pa ni primerno za tukajšnjo kulturo.«

5. 2. 2 Izkušnja kriminalitete Da je Velenje varno mesto, so pokazali tudi odgovori na vprašanje glede izkušnje s kriminaliteto. Kar dvanajst od petnajstih intervjuvancev v preteklih zadnjih petih letih ni bilo ţrtev kaznivega dejanja. Pri ostalih treh sogovornikih je šlo za premoţenjsko kriminaliteto, saj so jim vlomili v stanovanje. Gre za osebe, ki bivajo na treh različnih predelih mesta: na Levem bregu, Desnem bregu in na obrobju mesta – v Podkraju.

V Sosvetu so menja, da se v Velenju pojavlja kriminal predvsem zaradi »Socialne stiske, skupine povratnikov, nerazumevanja mladih kaj sploh kaznivo dejanje je«. Tudi večina intervjuvanih občanov je mnenja, da se kriminal pojavlja zaradi splošnega stanja, ki vključuje veliko brezposelnih oseb, slabega socialnega poloţaja, velikega števila priseljencev in droge. Sogovorniki tako opisujejo: Oseba 04: »Kot ţe omenjeno, velika količina priseljencev, ljudi, ki sem pridejo zgolj zaradi dela in pa brezposelnih oseb, ki v tem iščejo alternativni vir za svoje preţivetje.«

Oseba 05: »Mislim, da zaradi slabega socialnega poloţaja oziroma ne vem, zaradi nekaterih, ki sluţijo denar na sumljive načine.«

Oseba 12: »Zaradi splošnega stanja. Nezaposelnosti je vedno več, ljudje nimajo niti za hrano. Bi pa lahko tudi pristojni naredili kaj več. Lahko bi bilo več nadzora, več redarjev in pa policajev na terenu. Nevem, če sem v Velenju sploh kdaj videla kar tako patruljirati policaje po mestu, na primer na kolesu, peš …«

Oseba 14: »Delno je verjetno vezano na finančno stanje teh ljudi, po moje ne, da je droga verjetno tut pomemba«.

Kot je povedal vodja policijskega okoliša KS Staro Velenje, prilika dela tatu oziroma so ţrtve kaznivih dejanj »prostovoljci«. V večini primerih na področju Velenje, so ţrtve raznih vlomov in ropov, tisti, ki niso preventivno dobro poskrbeli za svojo varnost in varnost svoje lastnine. Izpostavil je primer, ko druţina odpotuje na dopust, pred tem pa na socialnih omreţjih oznani svojo odsotnost in v času bivanja daleč od kraja prebivališča, objavlja fotografije. Po navadi ljudje tudi zaprejo vse rulete na oknih in s tem dajo vlomilcev vedeti, da je hiša prazna. Tudi pri vlomi v avtomobile, vse pogosteje lastniki avtomobila pustijo osebne stvari (torbico, denarnico, telefon …) na vidnih mestih, kar privablja tatove. Podobno je pri ropih. Pri dvigu denarja na bankomatih ali v bankah, ljudje ne pomislijo, da jih roparji morda opazujejo. Dvignjen denar osebe večkrat nosijo skozi cel prostor ali ulico in ga šele nato pospravijo v denarnico. Velikokrat preţi nevarnost na občane tudi preko akviziterskih prodaj, ko navidezni prodajalci pretentajo prebivalca le zato, da bi prišli v hišo in storili kakšno kaznivo dejanje. Pomembno je, da ljudje ravnajo razumno in ne odpirajo vrat neţelenim in nepoznanim obiskom. Vse pogostejše so tudi spletne goljufije, ko razne spletne strani, nagradne igre, aplikacije ipd. zahtevajo od obiskovalca (vse) osebne in kontaktne podatke. Na ta način jih zlorabijo in osebo ogoljufajo. V Velenju in okolici se pojavljajo tudi goljufije na cestah ter parkiriščih. Storilci osebo pod pretvezo ustavijo in prosijo za pomoč, nato pa storijo kaznivo dejanje, najpogosteje tatvino ali rop. Znano je, da so storilci kaznivih dejanj tiste osebe, ki jih vsi občani poznajo oziroma eni in isti povratniki, ki se vedno znova izognejo pravični kazni. Kot tipične storilce kaznivih dejanj intervjuvani občani podobno menijo, da so to mlajše brezposelne osebe, tajkuni in rizične skupine, kot so alkoholiki in narkomani. Nekateri kot tipične storilce kaznivih dejanj omenjajo

49 priseljence iz bivše SFRJ in Albance, ki so se v Velenje naselili v zadnjih nekaj letih. Sogovorniki so takole navedli po njihovem mnenju tipične storilce kaznivih dejanj: Oseba 02: »Tisti, ki nimajo sluţbe in ko nimajo denarja.«

Oseba 03: »Brezposelni pa razni huligani.«

Oseba 05: »Mislim, da pripadniki naših nekdanjih bratskih narodov.«

Oseba 06: »Tako imenovani tajkuni, potem so socialno ogroţeni, pol pa predvsem razne skupine z vandalizmom.«

Oseba 07: »Pa to so mlajše osebe oziroma ki se počutijo močnejše s kakim manjšim tatvinam, preprodajajo neţelenih substanc. Ampak to js mislim, da je v manjših oblikah.«

Oseba 12: »To so mladi moški, ki ne hodijo v šolo ali v sluţbo, se drogirajo in popivajo. Rekla bi, da je vedno več storilcev tudi priseljencev, ki ţivijo v domu učencev – na primer iz Albanije.«

Oseba 13: »Odvisno katerih kaznivih dejanj, področja. Sicer pa na videno priseljenci oziroma potomci priseljencev.«

Oseba 14: »Iz vseh teh nekih mojih izkušenj, ki so tu ble, ne. V trgovino so sigurno štirkat, da so vdrli posamezniki, ki so po mojem bli zasvojenci in so iskali sredstva in kaj js vem kaj, ne …«

Nekateri sogovorniki menijo, da so to obupani ljudje, razne tolpe in potomci storilcev kaznivih dejanj. Svoje mnenje so takole izrazili: Oseba 10: »To je zlo teţko vprašanje. Ampak, js mislim, da so to ljudje, ki prehitro obupajo v svojmu ţivljenju in ne vejo kam bi s svojo odvečno energijo in se pol zatekajo h kriminalu, pač ker mislijo, da bojo tako rešili vse probleme.«

Oseba 11: »Mislim, da so tolpe iz drugih okrajev, v dogovoru z našimi tolpami, da jih ne prepoznamo. In to so mladoletni, mislim osebe ki so izobraţene, pa nimajo zaposlitve.«

Oseba 15: »Tisti, kateri so bili prej starši, pa se tudi nadaljuje pri otrocih. Ker poznam enih par otrok, ko vidi, da tudi misli, da mora sam storit tisto, kar so starši storili.«

6 Razprava

Iskali smo odgovore na raziskovalna vprašanja: ali se občani MO Velenje počutijo varne in kaj vpliva na njihovo oceno o varnosti v lokalnem okolju. Iz kvalitativne raziskave lahko sklepamo, da se občani MO Velenje počutijo varne, tako v svojih soseskah, kot tudi na splošno v občini. Za zagotavljanje varnosti skrbijo v Sosvetu za varnost občanov in občank MO Velenje, pri čemer tesno sodelujejo s Policijsko postajo Velenje. Čeprav je MO Velenje ena izmed varnejši občin v Sloveniji, ne moremo iti mimo ugotovitve, da se občani tudi počutijo ogroţene s strani različnih dejavnikov. Pri tem je pomembna ugotovitev, da se počutijo zelo varne v svojih soseskah, tisti iz podeţelja še posebej. Nivo varnosti naj bi bil višji podnevi, med tem ko je ponoči občutek varnosti malenkost manjši. Analiza je pokazala, da ima Velenje tipične nevarne in varne predele. Kot neverne lahko označimo Kardeljev trg, Gorico, Šalek, jezero in neosvetljene predele; kot varne pa center mesta in obrobje. Nevarnih mest se ne bojijo obiskati mlajši moški in moški srednjih let. Izvedeli smo, da jih v mestu predvsem motijo skupine postopajočih vinjenih mladih in vandalizem.

Raziskali smo tudi strah pred kriminaliteto in ugotovili, da se več kot polovica intervjuvanih občanov ne boji, da bi postala ţrtev kaznivega dejanja. Pri tem so se pojavile razlike med spolom in leti: bolj se bojijo ţenske in starejši. Prav tako je verjetnost, da postanejo ţrtev kaznivega dejanja v naslednjem letu zelo majhna, razen pri tistih, ki so ţe bili ţrtev kaznivega dejanja v preteklih 5-ih letih. Ugotovili smo, da sogovorniki menijo, da so najpogostejša kazniva dejanja vlomi, kraje in gospodarski kriminal, kar pa po navadi izvedo od medijev. Da je Velenje varno mesto, potrjuje tudi dejstvo, da so bili ţrtev kaznivega dejanja le tri osebe, pri čemer je šlo za premoţenjsko kriminaliteto. Kriminal naj bi se po njihovem mnenju najbolj razširil zaradi trenutne situacije, kjer je vedno več ljudi brezposelnih in v veliki stiski. Kljub temu, pa je prisotno zaupanje med sosedi v njihovih soseskah ter zelo dobro sobivajo z ljudmi različnih narodnosti, saj so se dobro integrirali v skupnost. Problem bi lahko nastal z novimi priseljenci, ki prihajajo v Velenje v zadnjih letih. Kvalitativno raziskavo lahko sklenemo z ugotovitvijo, da se občani MO Velenje v svojem kraju počutijo varne. Na njihovo oceno varnosti najbolj vpliva spol in starost. Za točnejše in relevantne podatke predlagamo, da se področje kriminalitete in strahu pred kriminaliteto razišče še s kvantitativno javnomnenjsko raziskavo, ki bo zajela ustrezen vzorec oseb.

7 Zaključek

V diplomski nalogi smo izpostavili problem pojava kriminalitete, strahu pred kriminaliteto in občutka varnosti. Za laţje razumevanje problematike smo v teoretičnem delu predstavili osnovne pojme vezane na kriminaliteto. Predstavili smo dejavnike strahu pred kriminaliteto (socialnopsihološki dejavniki, druţbenogeografski dejavniki, ranljivost, socialna izključenost in druţbeni nadzor) in model preprečevanja kriminalite. Dotaknili smo se tudi moralne panike, ki je pri širjenju strahu pred kriminaliteto pomemben dejavnik. Povzeli smo ugotovitve izbranih raziskav o strahu pred kriminaliteto v tujini (ZDA in Velika Britanija, Avstrija, Avstralija, Karibsko otočje in Latinska Amerika) in Sloveniji (Ljubljana, Občina Dobrovnik in občina Trbovlje).

Za analizo primera smo izbrali Mestno občino Velenje, saj je z velikim število priseljencev zelo zanimiva za raziskovanje. Predstavili smo občino, njeno zgodovino in potek migracij. Raziskali smo trenutno stanje o varnosti v občini in delo pristojnih sluţb za varnost: Policijske postaje Velenje, Medobčinske inšpekcije, redarstva in varstva okolja, Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, pravne svetovalne sluţbe in Medobčinske lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti z drogami.

V kvalitativni raziskavi smo se preko intervjujev pogovarjali z petnajstimi občani MO Velenje in ugotavljali ali se v svojem mestu počutijo varne. Zanimalo nas je tudi kaj vpliva na njihovo oceno varnosti. Odgovore je podal tudi član Sosveta za varnost občanov in občank MO Velenje, udeleţili smo se tudi predavanja na temo preprečevanja kriminalitete. Ugotovili smo, da se občani na eni strani počutijo varne, na drugih strani pa jih nekaj ogroţa. Analiza je pokazala, da se v svojih soseskah počutijo varne in da večinoma zaupajo svojim sosedom. Pri tem tisti iz podeţelja zaupajo bolj, kot ostali. Sogovorniki so izpostavili tudi varne (npr. center mesta) in nevarne (npr. Kardeljev trg, Gorica, jezero) predele mesta. Ugotavljali smo tudi ali je med občani prisoten strah pred kriminaliteto. Izvedeli smo, da večina še ni bila ţrtev kaznivega dejanja v zadnjih 5-ih letih. Le trije intervjuvani so bili ţrtev premoţenjske kriminalitete. Cilja, ki smo jih postavili na zadetku raziskovanja smo tako dosegli.

8 Viri in literatura

Bučar Ručman, A. (2014). Migracije in kriminaliteta: pogled čez meje stereotipov in predsodkov. Ljubljana: Zaloţba ZRC SAZU. Bučar Ručman, A. (2004). Nasilje in mladi. Novo mesto: Klub mladinski kulturni center. Bulc, G. (2003). Serijski morilci mačk – moralna panika in mladinsko prestopništvo. Teorija in praksa, 2/2003, 245-266. Debelak, B. (2015). Poročilo o delu policijske postaje Velenje za leto 2014. Hacin, R. (2014). Kartiranje varnostnih pojavov in preučevanje strahu pred kriminaliteto v občini Trbovlje (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Kontič, B. (2014). Poslovnik Sosveta za izboljšanje varnosti občanov Mestne občine Velenje. Velenje: Mestna občina Velenje. Luţar, S. (2008). Sekundarna analiza dejavnikov strahu pred kriminaliteto v slovenskem prostoru (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Maver, D. et al (2014). Kriminalistika: uvod, taktika, tehnika. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. McCrea, R., Shyy, T.-K, Western, J. in Stimson R. J. (2005). Fear of crime in Brisbane. Individual, social and neighbourhood factors in perspective. The Australian Sociological Association: Journal of Sociology, 41(1), 7-27. McRobbie, A. (1994). The Moral Panic in the Age of Postmodern Mass Media. Postmodernism and Popular Culture. London: Routledge. Meško, G. (2002). Osnove preprečevanja kriminalitete. Ljubljana: Visoka policijsko- varnostna šola. Meško, G., Vošnjak, L., Muratbegović, E., Budimlić, M., Bren, M., Kury, H. (2014). Fear of Crime in Urban Neighbourhoods: A comparative Analysis of Six Capistals. Journal of Criminal Justice and Security, 4, 397-421 Meško, G. (2006). Kriminologija. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Meško, G. in Areh I. (2003). Strah pred kriminaliteto v urbanih okolji. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 54(3), 256-264. Meško, G., Fallshore, M. in Jevšek, A. (2007). Policija in strah pred kriminaliteto. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 58(4), 340-351. Meško, G. in Šifrer J. (2008) Strah pred kriminaliteto v mestnem okolju – raziskava. Varstvoslovje, 10(4), 539-560.

Meško, G., Hirtenlehner H. in Vošnjak L. (2009). Občutek izkušnje s kriminaliteto in občutek ogroţenosti in Linzu in Ljubljani – preizkus kognitivne teorije strahu pred viktimizacijo. Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 60(4), 292-308. Meško, G., Sotlar, A., Lobnikar, B., Jere, M., Tominc, B. (2012). Poročilo ciljnega raziskovalnega projekta: Občutek ogroţenosti in vloga policije pri zagotavljanju varnosti na lokalni ravni. Ljubljana. Meško G., Šifrer J. in Vošnjak L. (2014) Strah pred kriminaliteto v mestnih in vaških okoljih v Sloveniji. Varstvoslovje, 14(3), 259-276. Ministrstvo za notranje zadeve – policija. Pridobljeno na www.policija.si Resolucija o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016 (ReNPPZK12-16). (2012). Uradni list RS, (83/12). Slovensko zdruţenje za varen svet. Pridobljeno na www.varensvet.si Šuštar, A. (2011). Ţenske in otroci – ţrtve spolnega nasilja – in njihova sekundarna viktimizacija (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Taylor, E. B. (2009). Poverty as danger. Fear of crime in Santo Domingo. International journal of cultural studies, 12(2), 131-148. Terkov Perinović, A. (2013). Primer Baričevič in moralna panika: od podivjanih psov do teorij zarot (Diplomsko delo). Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede. Uradni portal Mestne občine Velenje. Pridobljeno na www.velenje.si Vogrinec D. (2013). Analiza zadovoljstva s policijskim delom in strah pred kriminaliteto v Občini Dobrovnik. Ljubljana: diplomsko delo. Vošnjak, L. (2011). Strukturalna analiza socio-demografskega, socialnopsihološkega in celostnega modela zaskrbljenosti ljudi glede kriminalitete in sodobnih oblik negotovosti: doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede. Vukotić, M. Zaščita na prvem mestu. Pravda u tranziciji – broj 16. Pridobljeno na http://www.tuzilastvorz.org.rs

9 Priloge

Seznam prilog - Priloga 1: Vabilo na predavanje z naslovom Prepoznajmo kriminal in se ga naučimo preprečiti (vir: www.velenje.si)

- Priloga 2: Vprašalnik za občane MO Velenje

- Priloga 3: Vprašalnik za člana Sosveta za varnost občanov in občank v MO Velenje

- Priloga 4: Transkripcija intervjujev občanov MO Velenje

- Priloga 5: Zapisnik odgovorov člana Sosveta za varnost občanov in občank MO Velenje

Priloga 1

Priloga 2 Vprašalnik o občutkih varnosti prebivalcev Mestne občine Velenje

Velenje, december 2015 Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru Kotnikova 8, 1000 Ljubljana

Sem Nino Kolenc, študent Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo na temo varnost prebivalcev Mestne občine Velenje. V ta namen sem pripravil vprašalnik, za intervju. Rezultati intervjuja bodo uporabljeni izključno za namene te raziskave. Vsi rezultati so anonimni, vaše ime ne bo nikjer objavljeno. Če na katero vprašanje ne ţelite ali ne morete odgovoriti, vam to seveda tudi ni potrebno. Intervju se snema, posnetek intervjuja pa bo hranjen pri meni. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem.

Starost: Datum opravljenega intervjuja: Spol: Čas začetka intervjuvanja: Status: Čas konca intervjuvanja: Izobrazba: Kako dolgo ţe ţivite v MO Velenje? V katerem delu občine stanujete ?

OBČUTEK VARNOSTI

1. Kaj mislite, da vas najbolj ogroţa?

2. Ali se v Mestni občini Velenje počutite varne? Zakaj?

3. Kako varno se počutite v vaši soseski? Kako varno se počutite v soseski ponoči? Zakaj?

4. Ali obstaja kak predel mesta katerega ne bi obiskali sami? Je kakšen del, ki ga ne bi obiskali sami ponoči? Zakaj?

5. Ali se bojite, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja?

6. Ali vas kaj moti na javnih mestih (npr. nečistoča, skupine postopajočih najstnikov, vinjeni ljudje na ulici, vandalizem, brezdomci …)?

7. Kolikšna je po vašem mnenju verjetnost, da v naslednjih 12-ih mesecih postanete ţrtev kaznivega dejanja?

8. Katera so po vašem mnenju najpogostejša kazniva dejanja v Velenju? Zakaj tako mislite? Od kje veste zanje?

9. Kateri predeli Velenja so po vašem mnenju najbolj nevarni in kateri najbolj varni? Zakaj jih tako ocenjujete? Kako veste za to?

10. Ali zaupate ljudem v vaši soseski?

11. Kako bi opisali vaše sobivanje z ljudmi drugih narodnosti v Velenju?

IZKUŠNJA KRIMINALITETE

12. Ali ste v preteklih 5-ih letih bili ţrtev kaznivega dejanja? Je šlo za premoţenjsko kriminaliteto? Nasilniško?

13. Kdo so po vašem mnenju tipični storilci kaznivih dejanj v Velenju?

14. Kaj menite, zaradi česa se v Velenju sploh pojavlja kriminal?

Priloga 3 Vprašalnik o občutkih varnosti prebivalcev Mestne občine Velenje

Velenje, december 2015 Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru Kotnikova 8, 1000 Ljubljana

Starost: Datum opravljenega intervjuja: Spol: Čas začetka intervjuvanja: Status: Čas konca intervjuvanja: Izobrazba: Kako dolgo ste član Sosveta za izboljšanje občanov in občank MO Velenje?

OBČUTEK VARNOSTI

1. Kaj občane in občanke Mestne občine Velenje najbolj ogroţa?

2. Ali se v Mestni občini Velenje počutijo varne? Zakaj?

3. Ali menite, da obstaja kak predel mesta katerega občani ne bi obiskali sami podnevi? Kaj pa ponoči? Zakaj?

4. Ali se občani bojijo, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja?

5. Kaj občane moti na javnih mestih (npr. nečistoča, skupine postopajočih najstnikov, vinjeni ljudje na ulici, vandalizem, brezdomci …)?

6. Ali menite, da občani zaupajo ljudem v njihovi soseski?

7. Kateri predeli Velenja so najbolj nevarni in kateri najbolj varni? Zakaj jih tako ocenjujete? Kako veste za to?

8. Kako bi opisali sobivanje občanov z ljudmi drugih narodnosti v Velenju?

9. Kolikšna je po vašem mnenju verjetnost, da v naslednjih 12-ih mesecih postanete ţrtev kaznivega dejanja?

10. Katera so najpogostejša kazniva dejanja v Velenju?

IZKUŠNJA KRIMINALITETE 12. Ali ste v preteklih 5-ih letih bili ţrtev kaznivega dejanja? Je šlo za premoţenjsko kriminaliteto? Nasilniško?

13. Kdo so tipični storilci kaznivih dejanj v Velenju?

14. Zaradi česa se v Velenju sploh pojavlja kriminal?

Oseba 05: »moški«. Oseba 04: 16:41 Priloga 4 Oseba 06: »moški«. Oseba 05: 16:53 Oseba 07: »moški«. Oseba 06: 18:34 Vprašalnik Oseba 08: »ţenski«. Oseba 07: 18:58 Oseba 09: »ţenski«. Oseba 08: 19:11 o občutkih varnosti prebivalcev Mestne občine Velenje Oseba 10: »moški«. Oseba 09: 18:31 Oseba 11: »moški«. Oseba 10: 17:19 Velenje, december 2015 Oseba 12 »ţenska«. Oseba 11: 18:13 Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru Oseba 13: »moški«. Oseba 12: 18:06 Oseba 14: »moški«. Oseba 13: 10:25 Kotnikova 8, 1000 Ljubljana Oseba 15: »ţenski«. Oseba 14: 12:46 Oseba 15: 12:19 Sem Nino Kolenc, študent Fakultete za varnostne vede Univerze v Status: Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo na temo varnost prebivalcev Oseba 01: »/« Čas konca intervjuvanja: Oseba 02: »/« Oseba 01: 14:41:04 Mestne občine Velenje. V ta namen sem pripravil vprašalnik, za intervju. Oseba 03: »/« Oseba 02: 14:45:39 Rezultati intervjuja bodo uporabljeni izključno za namene te raziskave. Oseba 04: »Zaposlena, poročena« Oseba 03: 15:02:33 Vsi rezultati so anonimni, vaše ime ne bo nikjer objavljeno. Če na katero Oseba 05: »Poročen«. Oseba 04: 16:49.02 vprašanje ne ţelite ali ne morete odgovoriti, vam to seveda tudi ni Oseba 06: »Poročen, zaposlen«. Oseba 05: 16:57:20 Oseba 07: »Druţbeni«. Oseba 06: 18:40:32 potrebno. Intervju se snema, posnetek intervjuja pa bo hranjen pri meni. Oseba 08: »Poročena«. Oseba 07: 19:05:15 Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujem. Oseba 09: »Zaposlena«. Oseba 08: 19:15:01 Oseba 10: »Zaposlen, v vezi«. Oseba 09: 18:41:10 Starost: Datum opravljenega intervjuja: Oseba 11: »Penzionist«. Oseba 10: 17:28:14 Oseba 01: »Moja starost je 52 let«. Oseba 01: 8. 5. 2016 Oseba 12 »Gospodinja«. Oseba 11: 18:18:04 Oseba 02: »Šestdeset let«. Oseba 02: 8. 5. 2016 Oseba 13: »Zaposlen«. Oseba 12: 18:13:11 Oseba 03: »Šestdeset let«. Oseba 03: 8. 5. 2016 Oseba 14: »Upokojenec«. Oseba 13: 10:29:29 Oseba 04: »Trideset«. Oseba 04: 8. 5. 2016 Oseba 15: »Upokojena«. Oseba 14: 12:52:36 Oseba 05: »Triintrideset«. Oseba 05: 8. 5. 2016 Oseba 15: 12:24:07 Oseba 06: »Dvainpetdeset let«. Oseba 06: 8. 5. 2016 Izobrazba: Oseba 07: »Dvainpetdeset let«. Oseba 07: 8. 5. 2016 Oseba 01: »Visoka, univerzitetna«. Oseba 08: »Triinpetdeset«. Oseba 08: 8. 5. 2016 Oseba 02: »Delavka«. Oseba 09: »Triindvajset«. Oseba 09: 9. 5. 2016 Oseba 03: »Rudar«. Oseba 10: »Sedemindvajset let«. Oseba 10: 11. 5. 2016 Oseba 04: »7. stopnja«. Oseba 11: »Štiriinpetdeset let«. Oseba 11: 11. 5. 2016 Oseba 05: »Univerzitetni diplomiran inţenir Oseba 12 »Sedeminšestdeset let«. Oseba 12: 13. 5. 2016 strojništva«. Oseba 13: »Enaintrideset«. Oseba 13: 15. 5. 2016 Oseba 06: »Srednja«. Oseba 14: »Dvainsedemdeset«. Oseba 14: 20. 5. 2016 Oseba 07: »Peta stopnja«. Oseba 15: »Sedemdeset«. Oseba 15: 30. 5. 2016 Oseba 08: »Četrta stopnja«. Oseba 09: »Diplomirana organizatorka upravnih ved«. Spol: Oseba 10: »Inţenir strojništva«. Oseba 01: »ţenski«. Čas začetka intervjuvanja: Oseba 11: »Srednja stopnja«. Oseba 02: »ţenska«. Oseba 01: 14:29 Oseba 12 »Srednja«. Oseba 03: »moški«. Oseba 02: 14:42 Oseba 13: »Gimnazijski maturant«. Oseba 04: »ţenski«. Oseba 03: 14:58 Oseba 14: »Doktorat fizike, doktor fizike«.

Oseba 15: »Upokojena«. tudi zelo dobro organizirane, potem kraji, ki so slabo varovani, nenadzorovani, kot so garaţne hiše ali temačni predeli mesta, ki tudi niso varni«. Kako dolgo ţe ţivite v MO Velenje? Oseba 01: »Dvainpetdeset let, od svojega rojstva«. Oseba 02: »Nič«. Oseba 02: »Triintrideset let«. Oseba 03: »Štirideset let«. Oseba 03: »Za enkrat še nič kaj takega«. Oseba 04: »Od rojstva«. Oseba 05: »Celo ţivljenje«. Oseba 04: »Glede na trenutno situacijo v Mestni občini Velenje, kjer smo v Oseba 06: »Od rojstva«. zadnjemu času priča velikemu porastu nasilnih dejanj, kar … s čimer imam v Oseba 07: »Od rane mladosti, to je 52 let«. mislih predvsem organizirane rope, mislim, da je to stvar, ki najbolj ogroţa Oseba 08: »Triinpetdeset let«. prebivalce Mestne občine Velenje, trenutno. Glede na to, da so, da se … soočamo Oseba 09: »Od rojstva, to je 23 let«. z vse večjo brezposelnostjo, mislim, da se veliko ljudi posluţuje ropa kot edinega Oseba 10: »Ja od mojega rojstva, to se pravi 27 let«. načina preţivetja«. Oseba 11: »Petintrideset let«. Oseba 12 »Štirideset let«. Oseba 05: »Mislim, da … da mogoč begunci«. Oseba 13: »Šestindvajset let«. Oseba 14: »Od Petinosedesetga, to pomeni, torej Oseba 06: »Najbolj gospodarski kriminal in nekontrolirani prihodi tujcev«. deset, dvajst, trideset recimo, dvaiintrideset let«. Oseba 15: »Štirideset let« Oseba 07: »Pa da me to ogroţa, nekak zlo pomembna stvar, glih neki ne čutim da bi me ogroţala ne. Ampak je vedno večja porast tatvin, droge, teh stvari …«. V katerem delu občine stanujete? Oseba 01: »Kavče, streljaj od mesta«. Oseba 08: »Ne vem kaj me najbolj ogroţa, ne počutim se ogroţene«. Oseba 02: »Gorica, Goriška 33«. Oseba 03: »Goriška, Gorica, Krajevna skupnost Oseba 09: »Najbolj nas oziroma se med seboj ogroţamo ljudje sami. Vedno več je Gorica«. nasilja – psihičnega in fizičnega. Zaradi slabe ekonomske situacije so ljudje vedno Oseba 04: »V Lipju«. bolj ţivčni, nervozni in se zatekajo k nasilju«. Oseba 05: »V Lipju.« Oseba 06: »Stanujem na podeţelju«. Oseba 10: »Trenutno glede na današnje razmere me najbolj ogroţa moj status v Oseba 07: »To je levi breg«. … bi reku … mislim … okolici glede zaposlitve in tega, ker se mi zdi da je danes Oseba 08: »Staro Velenje, levi breg«. zelo teţko dobiti zaposlitev, to se meni zdi, da me najbolj ogroţa«. Oseba 09: »Desni breg«. Oseba 10: »V Mestni občini Velenje, v delu Šalek«. Oseba 11: »Vlomi v hiše pa gost promet« Oseba 11: »Podkraj«. Oseba 12 »Konovo«. Oseba 12: »Skupine mladih, ki se zbirajo v raznih delih mesta in na novo Oseba 13: »V Krajevni skupnosti Šmartno«. priseljeni delavci iz Albanije in podobnih drţav«. Oseba 14: »Stara vas rečemo, Koroška 18«. Oseba 15: »Desni breg«. Oseba 13: »Pohlep, škodoţeljnost, v določeni meri naivnost in pomanjkanje zdrave pameti pri ljudeh. Predvsem pa nas, na dolgi rok, najbolj ogroţa napačen OBČUTEK VARNOSTI občutek varnosti, ki nam daje misliti, da smo varni. In seveda višji interesi določenih krogov oziroma ljudi«. 15. Kaj mislite, da vas najbolj ogroţa? Oseba 14: »Teţko bi reku, da me neki posebnega ogroţa. Smo pa meli primere, Oseba 01: »V Mestni občini Velenje, v skupnosti v kateri ţivim me nekako najbolj da so v trgovine vdrli. No, ta del se mi zdi, da je nekako še najbolj … to pomeni, ogroţajo tuji berači, ki so nekako najbolj organizirani, vandalizem, kraje ki so nekateri, kaj js vem, da so to ţe profesionalci, ki nam kradejo pa iščejo premoţenje. Drugač pa mislim, da nimam nekih posebnih strahov«.

Oseba 15: »Ne vem … mislim, da tisto, da naši občinarji ne vodijo računa o nama Oseba 13: »Se, ampak vedno manj. (ZAKAJ?) Velenje je, vsaj zaenkrat še, starejšim in tudi vam mlajšim osebam. razmeroma mirno in urejeno mesto in v kolikor se ne giblješ v napačnih krogih ljudi si, načeloma, varen«. 16. Ali se v Mestni občini Velenje počutite varne? Zakaj? Oseba 14: »Ja, počutim se varno. (ZAKAJ?) Pa mislim, ni se mi v samem mestu nikol tak neki posebnega zgodilo, razn pravim teh stvari ne, tk da mislim, da je Oseba 01: »V MO Velenje se počutim dokaj varna, varna. Nekako osvetljava sluţi neka splošna varnost kr vredu no«. svojemu namenu, vendar še vedno premalo. Pogrešam več redarske sluţbe, seveda tudi policistov tako v uniformah kot v civilu. Ja, to je to«. Oseba 15: »Ja. (ZAKAJ?) Pa vidim, da je kar precej občina vredu, varna«.

Oseba 02: »Ja, se počutim varno«. 17. Kako varno se počutite v vaši soseski? Kako varno se počutite v soseski ponoči? Zakaj? Oseba 03: »Zaenkrat še. Lahk greš povsod kjer hočeš, nič se ne zgodi ne«. Oseba 01: »V moji bivalni soseski se počutim zelo dobro, ker ne ţivim v samem Oseba 04: »To je v bistvu tako dvoumno, dvoumen odgovor, zaradi tega ker po središču Velenja. Ţivim v predmestju, zato se tukaj počutim še bolj varno. Med eni strani se počutim varno, ker namreč ţivim v hiši, na deţeli, ki je čisto blizu seboj se zelo dobro poznamo in zaupamo. Je manj vandalizma, nasilja kot v Velenja, tako da v samem centru Velenja se zadrţujemo večinoma čez dan, ob samem središču. Ponoči se v soseski počutim dobro. Zdj, če mislite na Mestno vikendih, ob dopoldnevih z otrocih. Ampak, kot sem ţe omenila, glede na to, da občino Velenje, bi rekla, da se v nekaterih predelih ne bi počutla varno. Kot so pa tudi na deţeli opaţamo porast tovrstnih kriminalnih dejanj, pa se tudi doma tako imenovana stalna naselja, Gorica, Šalek. Tam je dosti zapuščenih lokalov, ne počutimo več tako varno kot smo se včasih«. trgovin, razbitih, ki nimajo ustreznega nadzora …«.

Oseba 05: »Da. Ker mislim, da še zaenkrat ni tok kriminalitete pa vsega, da bi se Oseba 02: »Zaenkrat še zelo varno. (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI ne počutu varnega«. PONOČI? ZAKAJ?) To pa ne vem, ker ne hodim vn ponoči«.

Oseba 06: »V občini, v občini dokaj varno, saj zaenkrat. Zaradi rednega Oseba 03: »Dobro. ((KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI PONOČI? ZAKAJ?)) Še kr informiranja o kriminalnih dogodkih, nadzora, kontrole«. vredu. Nevem, ni nobene guţve, pa mir je ponoči«.

Oseba 07: »Ma mislim, da ja. Mestna občina Velenje ni tolk vlka, tolk vlko mesto, Oseba 04: »Kot ţe omenjeno, v soseski skozi dan recimo se počutim varno. Ampak da bi se mogli koga bat, oziroma da bi mogu kaj … karkoli nas ovira pri teh glede na trenutno situacijo, pa tudi ob večerih skrbno zaklepamo svoja vrata, stvari. (ZAKAJ) Ma ko gledaš televizijo kaj se dogaja po svetu, v drugih mestih, ravno zaradi tega, ker se bojimo roparjev«. po drugih drţavah smo relativno še zlo mirn, mirno mesto«. Oseba 05: »Zelo varno. Ponoči tut varno, zelo. (ZAKAJ?) Ker se mi zdi, da še je Oseba 08: »Ja. (ZAKAJ?) Nč groznega se mi še ni zgodilo, da bi blo kaj takega«. dokaj ni tolk razširjeno kriminal pa te stvari. Da je na deţeli še mal drugač ko pa v mestu«. Oseba 09: »Za enkrat se v Mestni občini Velenje počutim dokaj varno, vsaj podnevi. (ZAKAJ?) Glede na to, kaj vse se dogaja po svetu in okoli nas, mislim, da Oseba 06: »Na podeţelju se počutim veliko bolj varno kot v samem centru mesta, je Velenje trenutno še dokaj varno mesto«. zaradi samga poznavanje med sosedi, se dobro poznamo in hitro opazimo, če je med nami nekdo, ki ne spada v naš okoliš. Ponoči smo uredili razsvetljavo in se Oseba 10: »Počutim se dokaj varne, zato ker se mi zdi, da to mesto… če ne iščeš počutim skoraj enako varnega kot podnevi«. nekih teţav, če se jim znaš izogibat, predvidit, te dokaj redko doletijo«. Oseba 07: »Naša soseska je s starejšega dela mesta, tako da so v njej starejši Oseba 11: »Dokaj varn podnevi in ponoč pa nism tk sigurn. Zaradi povečanih občani oziroma ţe stanovalci, ki ţe dolga leta ţivijo v tej soseski. (PONOČI) Tako potreb po mamilih, pomanjkanje denarje in napade na civilna, na civiliste«. kot podnevi, tu ni nekih vlkih, nekih problemov. Je pa mogoče ponoči kaka vinjenost, kaka glasna glasba oziroma … to je to«. Oseba 12: »Na splošno se počutim varno, saj ţivim v hiši skupaj s svojo hčerko in njenim moţem. Če pa bi ţivela sama, verjetno občutek varnosti ne bi bil enak«.

Oseba 08: »Varno. (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI PONOČI?) Tut varno, Oseba 02: »Ja, na jezero na primer ponoči, zato ker je tk samotno a ne in ni za ponavadi ne hodim glih sama. (ZAKAJ?) Ne grem sama vn, ponavadi sem vedno v ţenske tam za hojdit a n«. druţbi«. Oseba 03: »Ne vem, mogoče na jezero. (PONOČI) Tut jezero. Se mi zdi, da je kr Oseba 09: »Tako podnevi kot ponoči se v svojo soseski počutim varno. Je novejše bol ko ne nevarno«. naselje, blizu trgovinskega kompleksa, dobro osvetljeno in v mirnem in za enkrat varnem okolju. Do sedaj se še ni pojavil razlog za preplah oziroma strah«. Oseba 04: »Ne, v Velenju ni takšnega predela mesta, ki bi me bilo strah. Ponoči bi se definitivno izogibala neosvetljenih predelov oziroma bolj odročnih krajev. Oseba 10: »Počutim se zelo varno, kajti vsi večinoma se poznamo od malega, Če omenim samo enega, bi izpostavila jezero. Sicer je pot ob jezeru osvetljena, tako da ni neke bojazni, da bi blo kej narobe. (KAKO VARNO SE POČUTITE V ampak mislim, da je tam veliko kotičkov vključno z gozdovi, kjer se lahko SOSESKI PONOČI? ZAKAJ?) Lahko bi rekel, da se počutim dokaj varnega, imamo pa skrivajo kakšni nepridipravi«. tudi nekaj izjem, ki pa tudi vemo za njih, tako da se jih pač izognemo«. Oseba 05: »Ne. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Ne«. Oseba 11: »Dokaj varno. (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI PONOČI?) Tut dokaj varno. (ZAKAJ?) Ja ker sem fizično sposoben in še dokaj močan. Oseba 06: »Podnevi takšnega mesta ne poznam. Ponoči pa se izogibam temnih, nepreglednih, podzemnih predelov, garaţah, Kardeljev trg. Zaradi raznih govoric Oseba 12: »Zelo. (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI PONOČI? ZAKAJ?) Če sem in zaradi temačnih predelov«. sama doma me je ponoči strah, da bi kdo vlomil v hišo«. Oseba 07: »Ma da ga ne bi obiskal, se ne bojim, vendar so področja kjer ni v redu Oseba 13: »Dokaj, ampak vedno manj. (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI zahajati. (PONOČI) Tudi to se ne bojim, mislim, da je Velenje dokaj varno mesto, PONOČI? ZAKAJ?) Podobno kot podnevi. Načeloma miren in urejen predel mesta, da se lahka gibljemo tudi ponoči«. ki ima dobro urejeno javno razsvetljavo. Oseba 08: »Ni mi prijetno hodit po podzemnih tti podhodih, garaţah, to po mi pa Oseba 14: »Ta soseska je zlo varna. (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI ni všeč. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI?) Isto. Tam, kjer mi PONOČI? ZAKAJ?) Pa precej varno, mislim, par sm mel slabih izkušenj, ampak ni všeč hodit. (ZAKAJ?) se mi zdi, da je tk temno a veš, nikol ne veš za vogalom zaradi tega ker je tu bla trgovina v zgradbi in potem so zgleda … parkrat je blo, kaj se skriva«. da so vdrli v trgovino, drugač pa nisem mel teh … to pomeni, men se zdi, da nekega manjšega kriminala ni, ampak to so pa verjetn pol ţe mal bol … to so bli Oseba 09: »Podnevi v Velenju ni kraja, ki si ga nebi upala obiskat sama. Dan in tisti, ki so bli narkotiki, pol so v stanovanje vdrli parkrat. Ampak drgač pa nism sonce imata pozitiven vpliv na varnost in se brez problema sama sprehodim skozi mel slabih izkušenj«. celo mesto. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Ponoči pa je kar nekaj predelov Velenja, kamor se sama ne bi nikoli odpravila. Oseba 15: »Tudi (varno). (KAKO VARNO SE POČUTITE V SOSESKI PONOČI? ZAKAJ?) Izpostavila bi Kardeljevo ploščad. Negativne izkušnje sama še nisem imela, Tudi v redu. Ker ne vidim nič, čeprav se je zgodil zločin, ampak mislim da nas to vendar obstaja kar nekaj govoric in anekdot, zaradi katerih bi za ta del mesta ne zadeva, a ne«. ţelela spremstvo«.

18. Ali obstaja kak predel mesta katerega ne bi obiskali sami? Je kakšen del, ki ga Oseba 10: »Predvidoma ni takih mest, kajti v Velenju se ljudje sploh tako kot v ne bi obiskali sami ponoči? Zakaj? preteklosti neki ne zadrţujejo na nekih določenih mestih, ampak se bolj zadrţujejo za sebe, v svojih nevem stanovanjih al kaj takega. Ni več Oseba 01: »Ja ja, to sem ţe prej omenla. To so prav te temačne soseske, tako pohajkovanja po parkih pa tega, kar je bilo v preteklosti dosti, zato ker imamo imenovana stalna naselja, ki niso dobro osvetljena, so zapuščene garaţe oziroma tudi nov zakon in mislim, da so to kr dost dobr uredili v mestu Velenje. (JE tele lokali in razbite … to pa predvsem bi izpostavila Kardeljev trg. To je nakako KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Ja definitivno se za moje pojme najbolj taka ogroţena soseska, v kateri se res ne ţelim ponoči verjetno najdejo kaka mesta, ampak to so tudi taka, kako bi rekel, nelegalne, sprehajat«. nelegalna mesta, ki u bistvi nimaš kaj tam iskat. Nevem kake, imamo tudi kake oštarije na primer, kjer se določeni ljudje zbirajo, ampak to tako vemo, da nimaš kaj tam delat. Tako da se počutim dokaj varnega, noben ti nima kaj za nardit, če

pač ne hodiš na tista njihova mesta, se jih izogibaš, tako da se mi zdi, da ni Oseba 09: »Zaradi povečanega števila nasilja in kaznivih dejanj, ki se dan danes takega mesta v Velenju … mislim, če greš sam peš čez Velenje ni nobenga ţe vsakodnevno pojavljajo obstaja rahel strah, da kdaj tudi sama postanem ţrtev problematičnega mesta, da bi lahko bilo kaj strašno narobe«. kaznivega dejanja ja«. Oseba 10: »Niti ne, ampak glede na današnjo situacij, ker ko so ljudje zmerom Oseba 11: »A v Velenju? (JA.) Bi mel pomisleke ponoči tam ko se zadrţujejo bolj obupani, mogoče kdaj, da bi me kdo probal … nevem kako nasilje glede narkomani, to je verjetno ob Paki in pa gor za grad. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI kakga manjšega ropa, tatvine, če bi kdo probal, kaj druga pa mislim, da ne«. OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Ti dve dejavnosti, tam kjer se zbirajo pač narkomani«. Oseba 11: »Kot fizično ne, kot na objektu pa. Ker sem ţe doţivel vlom v objek in so odnesli zlatnino«. Oseba 12: »Ne. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Sama ne bi obiskala kakšnih garaţnih hiš, Šaleškega in Velenjskega gradu. Znano Oseba 12: »Da. Strah me je vloma v hišo, ropa na ulici in pa nasilja«. je, da se tam zbirajo mladi, ki se drogirajo in so nasilni«. Oseba 13: »Nad mano osebno ne, so mi pa pred kratkim vlomili v stanovanje in Oseba 13: »V Velenju ne. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? sedaj je prisotna bojazen ponovnega vloma«. ZAKAJ?) V Velenju ne. Ker se trenutno še vedno počutim dovolj varno. Oseba 14: »Ne, ne bojim se«. Oseba 14: »To ni, ne, ne obstaja men se zdi. (JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Verjetno ne bi šel v kak park, pa kevdre pa te Oseba 15: »Ja, velik je taki nadebudneţev, kateri bi si ţeleli a ne. Ampak če si zadeve, tam kjer ni svetlobe ne. odporn tega ne izvedejo oziroma če si sam tak, da vidijo, da ti ne morejo storit, ampak nikoli ne veš«. Oseba 15: »Mislim, da ne. Pa tudi ne hodim velik posebej ponoči, ne hodim vn. ((JE KAKŠEN DEL, KI GA NE BI OBISKALI SAMI PONOČI? ZAKAJ?) Nevem, ne morem 20. Ali vas kaj moti na javnih mestih (npr. nečistoča, skupine postopajočih ti odgovorit, ko ga ne obiskujem, ko ne hodim ponoči«. najstnikov, vinjeni ljudje na ulici, vandalizem, brezdomci …)?

19. Ali se bojite, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja? Oseba 01: »Na javnih mestih me najbolj moti beračenje, kot sem ga ţe večkrat omenjala, ki pa je zelo organizirano in seveda to so tujci, vinjeni ljudje, Oseba 01: »Zaenkrat se ne bojim, mogoče se tega se niti ne zavedam, ampak vandalizem, mlajši ki se opijanijo ali pa tudi posegajo po kakšni drogi. Pa tudi lahko se pa tudi meni zgodi, ker je vedno več beračenja, nasilja in seveda prihod tujcev, ki so nekako ne prilagodijo načinu ţivljenja v naši soseski«. tujcev katerih mi ne poznamo«. Oseba 02: »To pa res, mladina in pijana mladina, s cigareti v ustih«. Oseba 02: »Ne, ker ne bom hodla vn«. Oseba 03: »Vandalizem«. Oseba 03: »Ne«. Oseba 04: »Ja, seveda me moti. To bi izpostavila predvsem za javna mesta, ki jih Oseba 04: »Ja«. mestna občina zaračunava. Konkreten primer je garaţa v Mercatorju, ki je s 1. aprilom postala plačljiva, ampak kot lahko opaţamo se v tej garaţni hiši, kljub Oseba 05: »Zaenkrat se ne bojim«. temu, da je nadzorovana z videokamerami, zadrţujejo skupine najstnikov, ki notri popivajo … in če bi imela tam notri pakriran avto, bi me zadeva definitivno Oseba 06: »Ne«. zmotila, ker se tam ne bi počutila varno«.

Oseba 07: »Misliš, da ga js povzročim al da mene … a da sem ţrtev kaznivega Oseba 05: »Moti me vandalizem ja«. dejanja, to so predvsem kaki manjši ropi, tatvine, kaj več pa ne«. Oseba 06: »Najbolj me moti vandalizem, ostalo pa skupine raznih narkomanov«. Oseba 08: »Ja«.

Oseba 07: »Velenje je čisto varno mesto, zlo primerno za gibanje. Tu je mislim, Oseba 05: »Mislim, da majhna«. da ni tolk … raznih kakšnih skupinic manjših s kakim alkoholom, kaj druga pa ne vidim«. Oseba 06: »Nična ni, 4 procente«.

Oseba 08: »Najbolj me moti nečistoča«. Oseba 07: »Pa mislim, da je to zlo majhna moţnost. Je moţnost, v vsakem trenutku, mislim da je to zlo majhna moţnost«. Oseba 09: »Dokler se postopajoči najstniki, vinjeni ljudje in brezdomci drţijo za sebe in s svojo prisotnostjo ne motijo mimoidočih in ostalih, me ne motijo. Ni pa Oseba 08: »To je mogoče ţe juter al pa sploh ne«. mi vseeno za vandalizem in nečistočo, ki jo pustijo za sabo«. Oseba 09: »Mislim, da je ta verjetnost majhna. Ţivim v varnem delu mesta, ne Oseba 10: »Me ne moti, zato ker se mi zdi, da je naša občina glede tega v ţe zadrţujem se na sumljivih krajih, ne druţim se z napačno druţbo, zato mislim, preteklosti poskrbela in nimamo teh problemov na javnih mestih«. da ne bom postala ţrtve kaznivega dejanja«.

Oseba 11: »Zaenkrat je znosno kar se tiče Mestne občine Velenje, samo za ponoči Oseba 10: »Mislim, da je to zelo mala verjetnost, zato ker, kot sem povedal, se bi pa ne mogu tega trdit«. mi zdi da je, da mamo zlo mal takih mest, da bi se mi lahko to zgodilo, pa tudi ne hodim ob takih urah po mestu, da bi se mi lahk kaj takega zgodilo«. Oseba 12: »Motijo me skupine postopajočih vinjenih in drogiranih mladih, vandalizem in to, da velika večina ljudi na ulici, ne govori slovenskega jezika. Oseba 11: »Kar se tiče vloma je kr vrjetnost. Enkrat«. Podobno je tudi v javnih ustanovah«. Oseba 12: »Velika, saj je vedno več kriminala«. Oseba 13: »Moti me preglasna glasba, ki se ob petkih in sobota zvečer in ponoči sliši iz Ritmo-ta daleč naokoli«. Oseba 13: »Od kar so mi vlomili v stanovanje sredi dneva, je občutek veliko večji, višji«. Oseba 14: »Zadnje čase ne hodim tolk, ampak svoj čas recimo posebno ob petkih … zdaj nevem a je to to … jaz sem hodil na bazen pa sem plaval proti večeru ne. Oseba 14: »Mislim, da je to majhna verjetnost, da bi se to zgodilo«. In pogosto je blo teh skupin mladih, ki so pili. To me moti, ampak nevem pa kako je zdaj. 22. Katera so po vašem mnenju najpogostejša kazniva dejanja v Velenju? Zakaj tako mislite? Od kje veste zanje? Oseba 15: »Ne, ker mislim, da je tega kar precej malo tu, ker mladina normalno mora ţiveti, uţivati. Tako kot smo mi včasih a ne. Edino mogoče mladina preveč Oseba 01: »Najpogostejša kazniva dejanja v Mestno občini Velenje se mi pač alkohola uporablja, droge in to, saj bojo vidli sami, da je to škodljivo zdravju, nekako … ne morem izključit gospodarskega kriminala, korupcije, temu se je eno in drugo«. teţko izogniti. Slovenija je majhna, tako imenovani tajkuni imajo lovke tudi v naši občini. Velenje ni nikakršna izjema. Temu sledi vandalizem, nasilje v 21. Kolikšna je po vašem mnenju verjetnost, da v naslednjih 12-ih mesecih druţini, za katerega mi sploh niti ne vemo koliko je tega. Kraje, beračanje. Pred postanete ţrtev kaznivega dejanja? nedavnim smo bili tudi priča ţal umora mlade ţenske«.

Oseba 01: »Zdi se mi izredno vedno majhna, vendar ne izključujem, da bi se to Oseba 02: »Alkohol. Zato, ker vidim velik pijanih«. lahko zgodilo tudi meni. To se lahko pripeti vsakemu. Tudi js nisem izključena iz tega«. Oseba 03: »Kaj vem, kraja, pretepi. Po radiu slišiš policijsko poročilo«.

Oseba 02: »To pa nevem, ampak mislim, da ne bom«. Oseba 04: »To so ropi, ker mislim da, glede na trenutno situacijo, nek ostal kriminal ne narašča. Tudi skupine, prebivalci, ki so priseljeni v Mestno občino Oseba 03: »Verjetno ni«. Velenje se mi zdi, da so se toliko integrirali v druţbo, da sploh niso več Oseba 04: »Rekla bi srednja. Če bi rekla številko od 1 do 5, bi rekla številko 3«. izstopajoči. Ampak zadeva se lahko kar hitro spremeni v kolikor bi naše največje druţbe, ki zaposlujejo ogromno število ljudi, propadle. In se mi zdi, da največji

problem pri temu je, ko ljudje izgubijo svoje osnovne vire dohodka in se zato Oseba 13: »Gospodarska kriminaliteta, droge, vlomi oziroma tatvine, v zatečejo k najbolj skrajnim metodam za reševanje svoje stiske. V naši soseski, je precejšnjem porastu je tudi medvrstniško oziroma mladostniško nasilje. (ZAKAJ bilo kar nekaj ropov, in to je vsekakor novica, ki jo zasledimo od naših lokalnih TAKO MISILTE? OD KJE VESTE ZANJE?) Glede na meni znane informacije. Nekaj iz medijev, zadeva gre tudi od ust do ust, pač takšne slabe novice se hitreje širijo javno dostopnih informacij, nekaj od znancev. kot dobre«. Oseba 14: »Zaradi svojih izkušenj najbolj pogosto je blo, ko je bla trgovina, so Oseba 05: »Mislim, da manjši ropi, kakšna izsiljevanja, kaj drugega pa tut ne bli vlomi, drugo pa nisem mel slabih, tk da ne morem rečt. (OD KJE VESTE ZA vem. (ZAKAJ?) Ker se mi zdi, da se to tut dogaja, to preberemo v novicah al pa TO?) Pa to so neke moje izkušnje ne … Trgovina je tut navzoča bla … mislim … da čujemo al pa …«. je blo enih … tam od dvaindevetdesetga leta delovala nekje do leta dva tisoč osem, devet, mislim, da enih petkrat blo, da so poskušal vdret. Sj so tut vdrli pa Oseba 06: »Mislim, da kraje. Drugače pa daleč pred vsemi je gospodarski nekaj vzeli, pa tak pa …«. kriminal«. Oseba 15: »Vse tisto kar se dogaja, pa ti uboji, ti pretepi, tele poţari a ne, i to, Oseba 07: »To so predvsem tatvine, mogoče prepovedana sredstva kot droga in te ampak upam, da to, da ne bo tak, da se ne bo stopnjevalo. (OD KJE VESTE ZA stvari, kaj druga pa mislim, da ni. (ZAKAJ TAKO MISLITE?) To predvsem zaradi TO?) Vidim«. tega … v vsakem mestu se te stvari dogajajo. alkohol, droge, tatvine to je to. (OD KJE VESTE ZA TO?) Pa od medijev, največ piše v medijih … pa od ljudi«. 23. Kateri predeli Velenja so po vašem mnenju najbolj nevarni in kateri najbolj varni? Oseba 08: »Tatvine. (ZAKAJ TAKO MISLITE? OD KJE VESTE ZA TO?) Zato, ker sem Zakaj jih tako ocenjujete? Kako veste za to? to ţe sama doţivela«. Oseba 01: »Najbolj nevarni predeli mesta so Kardeljev trg, Gorica, Šalek – Oseba 09: »Rop in vandalizem. Pojavlja se tudi nasilje, med vrstniki, med natrpana naselja. Nekako bi jih ocenjevala zato, ker so to stalna naselja. Ljudje moškim in ţensko, na ţalostvedno pogosteje, ţal s smrtnim izidom. (ZAKAJ TAKO se zbirajo tudi v nočnem času in nekako še razgrajajo do, bi lahko rekla, MISLITE? OD KJE VESTE ZA TO?) Ne vem … S tem pa o kaznivih dejanjih zvem se jutranjih ur. Tu bi js dala tudi mal več apela, da bi se več vključila kakšna najpogosteje izve iz medijev (interne, TV, radio, časopis), govorice pa se hitro redarska sluţba ali pa mogoče policija, da bi imeli več pristojnosti, da bi se širijo tudi med samim prebivalstvom«. izboljšala ta situacija«.

Oseba 10: »Mislim, da so še vedno najbolj pogostejša kazniva dejanja to da … Oseba 02: »Najbolj nevarni so po mojem okolica jezera. Najbolj varni, nevem, kakšni manjši ropi kakšnih nezavarovanih poslopjih ali zapuščenih mislim kakšnih Gorica. Zato ker na Gorici stanujem in še nisem kaj doţivela«. poletnih vikendih, kakšne majhne tatvine (ZAKAJ TAKO MISLITE? OD KJE VESTE ZA TO?) Spremljam dokaj mislim objave naše velenjske policije, ki imajo na Oseba 03: »Za mene so varni kar vsi. Bolj nevarni so tam okrog … na jezeru, tam radiu, VTV-ju svojo oddajo in tam zasledim pač njihova poročila«. dol ko se zbirajo mladi pa to, tisti uţivalci mamil pa tega. (ZAKAJ) Ja vidiš injekcije pa razne pripomočke ko majo«. Oseba 11: »Ja to so vlomi v stanovanjske objekte, vlomi v avte pa kraja v avtomobilu pa nasilje nad mladoletnimi. (ZAKAJ TAKO MISLITE?) Ja ker je Oseba 04: »Najbolj varna bi rekla, da je center mesta. Medtem ko bolj nevarni so brezposlenost v porasti, narkomanov pa tut ne obvladujemo preveč dobro. (OD predeli, kjer se zadrţujejo zaključene druţbe, predvsem mladi, ki ne vejo kam bi KJE VESTE ZA TO?)To vidim iz ulice, pa najbolj pa za narkomene preko medijev sami s seboj. To so mogoče, če bi izpostavila Kardeljev trg, Šalek in pa tu gor, oziroma tut vidim ne«. zgornji dela Velenje, pri trţnici. (KAKO VESTE ZA TO?) Zato ker sem bila ţe večkrat sama priča, ko smo se sprehajali skozi mesto, da se tam zadrţujejo Oseba 12: »Ropi, vlomi v stanovanja in hiše, nasilje v druţini, nasilje med nasilne skupine ljudi«. mladimi … (ZAKAJ TAKO MISLITE? OD KJE VESTE ZANJE?) Zato, ker mi povedo sosedi, veliko pa izvem iz časopisa, radia in televizije. Pred dobrim mesecem se Oseba 05: »Najbolj varna se mi zdi, da je periferija Velenja še vedno, obrobje. je v mestu zgodil tudi umor. To sem izvedela od sosede. Pa tudi novinarji so Najbolj nevarno pa nevem, mogoč sam center mesta. Ker mislim, da se v centru naredili okoli tega velik pomp in nas s tem še bolj prestrašili«. zbirajo določene skupine ljudi, ki imajo mogoč kake zle namene. Mislim, nisem prepričan da je tako«.

osvetljeno. (ZAKAJ JIH TAKO OCENJUJETE? KAKO VESTE ZA TO?) Na obrobju Oseba 06: »Nevaren kot sem ţe rekel prej Kardeljev trg, Gorica. Varn bi pa reku, mesta ţivim sama in do sedaj nisem imela slabih izkušenj. Pri nas se ne zbirajo da je sam center mesta … (ZAKAJ JIH TAKO OCENJUJETE?) Sam center mesta je skupine, ki bi nas ogroţale. Je pa res, da se tudi na deţeli pojavlja vedno več velik bolj razsvetljen, pregleden in nadzorovan, tut s kamero. (KAKO VESTE ZA vlomov v hiše. To vem, ker mi je povedala snaha, ki ţivi v Vinski Gori. Tam je TO?) zaradi obveščanja«. bilo lani več ropov v hiše. V mestu pa je znano, da je tam bolj nevarno. Saj veliko berem in se pogovarjam z ljudmi, ki ţivijo tam«. Oseba 07: »Najbolj varni so ti starejši deli mesta, kot je center, tu kjer smo mi, starejši stavbe, staro prebivalstvo. Kar se pa tiče problematičnih delov Velenje, Oseba 13: »Ne bi vedel. Morda glede na večje število meni znanih kriminalnih js mislim da nikjer ni tako nevarn, mogoče kaj s vem Gorica, Kardeljev trg to je dogodkov kot najbolj nevaren deluje Kardeljev trg z okolico«. (ZAKAJ JIH TAKO to. (KAKO VESTE ZA TO) Pa slišiš raznorazne govorice o določenih skupinah, ki OCENJUJETE? KAKO VESTE ZA TO?) Kot rečeno, glede na meni znano število izhajajo od tam. Ampak to so zgolj govorice, ne pa resničnost oziroma kaznivih dejanj oz kriminalnih dogodkov v tistem delu. nepreverjene informacije«. Oseba 14: »To bi teţko reku. Men se zdi, da je center relativno varen, Titov trg Oseba 08: »Kardeljeva ploščad je najbolj nevarna. Center je mogoče najbolj pa ta del okol Pake. Periferija, tam kjer je velik, bi reku teh, zelenih površin pa varen. (ZAKAJ JIH TAKO OCENJUJETE?) To pa kr ugibam, nimam izkušenj z to, pa ni svetlobe pa je mal manj varna«. nobenim od teh dveh«. Oseba 15: Nisem vidla kaj, da bi bilo neverno, pa tudi varno je vse povsod. Če Oseba 09: »Najbolj varni predel Velenje je po mojem mnenju predel, kjer ţivim človek sam ne začne nekih problemov, tako je«. sama, torej desni breg. Med najbolj nevarnega pa bi dala predel Kardeljeve in center mesta. 24. Ali zaupate ljudem v vaši soseski? Zakaj pa tako ocenjujem … Kardeljeva ima ţe od nekdaj sloves nevarne soseske in mislim, da se je to ustno razširilo med ljudmi. V preteklosti se je tam pojavilo Oseba 01: »V moji soseski zaupam ljudem. Večina smo tako imenovani staroselci tudi največ kriminala, ki se počasi širi tudi v druge predele mesta. Sam center in med seboj se zelo dobro poznamo. Ker smo mal streljal od mesta in tako se mesta pa sem izpostavila predvsem zaradi nočnega ţivljenja. V poznih večernih zelo dobro razumemo. Imamo skupne piknike, tako da jim resnično zaupam. Do in nočnih urah se pojavlja fizično nasilje in vandalizem«. tako imenovanih prišlekov, priseljencev pa imamo tudi zelo korekten odnos«.

Oseba 10: »Ja, js bom reku da to je od vsakga posameznika odvisno kaj se njemu Oseba 02: »Ja«. najbolj neverni predeli. Imamo več predelov v Velenju, ki se delijo, ne bom omenjal, ampak men se zdi da noben del ni tako nevarn, kot pa za drugega, ko ne Oseba 03: »Ja«. poznajo tam določene ljudi. To je bolj nevarno za kake, bi reku, tujce, za nas Velenjčane je to zlo … bi reku, da se tolk med sabo poznamo,da je zlo mala Oseba 04: »Ja, popolnoma«. verjetnost da bi … da te ljudje pustijo pr mir, če nimaš kakih takih stvari z njimi, nevem, kaki problematični ljudje, te nimajo za kej napadat ali obsojat, če jih Oseba 05: »Da, zelo«. samo pozdraviš in to je to«. Oseba 06: »Dobro, v soseski popolnoma«. Oseba 11: »Ja najbolj varni te mislim, je aboslutno center, Titov trg, avtobusna, dejansko osvetljeni predeli a ne. Najbolj nevarni bi pa najbolj glih reku ob Paki, Oseba 07: »Do ene mere lahko zaupaš, ne pa … nikomur ne moreš zaupat tok ko pa zagrad, tam ko se pač zbirajo narkomani in ti tatiči. (ZAKAJ JIH TAKO sam seb oziroma nekateri so vredni zaupanja«. OCENJUJETE?) Ja tut mogoče, ker jih ne obiskuje preveč veliko ljudi, da se pač zadrţujejo gor te nepridipravi. (KAKO VESTE ZA TO?) Ja grem včasih tut ponoči Oseba 08: »Ja«. pa vidim«. Oseba 09: »Za enkrat ljudem zaupam, saj mi niso dali razloga za drugačno Oseba 12: »Najbolj nevaren je Kardeljev trg, Stantetova ulica, okolica Doma mišljenje«. učencev in Gorica. Najbolj varno pa je na obrobju mesta – Konovo, Šembric … in pa na podeţelju ter pa seveda strogi center mesta, kjer je tudi ponoči lepo

Oseba 10: »Pa tako bom reku, zaupanje, to je ena močna beseda. Jaz najbolj Oseba 07: »Pa mislim, da je to dolga tradicija v Velenju, da to ni več problem, to zaupam samo seb in redkim osebam okol men, to je moja druţina, redki so ljudje, ki so dolga leta ţe … z delavskim namenom prišli v Velenje pa da to … prijatelji, moja punca … ostali so pač … tako bom reku … to so znanci, tak, da so posamezniki, ki niso prijetni okol tega, ampak večina pa zlo, zlo, bi reku se jim ne zaupam«. prilagodi pač razmeram Slovenje oziroma v Velenju«.

Oseba 11: »Zaupam«. Oseba 08: »Zelo v redu. Dost smo se druţli pa z nobenim ni blo nikol problemov«.

Oseba 12: »Sosedom zelo zaupam«. Oseba 09: »Z njimi zaenkrat nimam problemov«.

Oseba 13: »Da«. Oseba 10: »Js s tem nimam problemov, zato, ker se mi zdi, da so te, mislim rečmo druga generacija sovrstnikov, ki so prišli v naše mesto, to so predvsem Oseba 14: »To ja«. rečmo, mislim, sini ali hčerke naših rudarjev, so se zelo dobro integrirali, znajo tudi naš jezik normalno, tako da js nimam s tem problemov«. Oseba 15: »Tako kot vsepovsod, a veš. Zaupaš, ampak, nevem, mislim, da se premalo druţimo i da premal kontaktiramo recimo, kar bi moglo bit. Zarad tega, Oseba 11: »Tisti ko so priseljeni ţe dlje časa vredu, kar se pa na novo priseljuje, ker sami smo tisti, kateri moramo čuvat svojo okolico, čuvat svoje ljudi, čuvat zaradi izkoriščanje delovne sile, absolutno albanska narodnost, se mi pa zdi da je svoje mlade. Pa tudi mladi ljudi morajo biti strpni do starejših«. v porastu, se mi pa zdi da to ni prav sobivanje«.

25. Kako bi opisali vaše sobivanje z ljudmi drugih narodnosti v Velenju? Oseba 12: »Imam kar nekaj sosedov in znancev, ki so se v Velenje preselili po 2. svetovni vojni, ki so prišli delat v Rudnik in v Gorenje. Z njimi lepo bivamo v Oseba 01: »Ja, z enimi narodnostnimi skupnostmi zelo dobro sodelujemo. skupnosti, saj niso nič drugačni od nas. Tisti, ki jih poznam so se naučili jezika in Izpostavila bi to mogoče madţarsko skupnost, ki se vključuje tu v druţabno so se lepo prilagodili našemu načinu ţivljenja. Ne odobravam pa, da nekateri še kulturno ţivljenje Mestne občine Velenje. Vendar za vse skupine drugih po tolikih letih ne znajo slovenskega jezika in nas posiljujejo s svojo kulturo – na nacionalnih oziroma veroizpovednih skupnosti tega ne moremo reči. Zato ker se primer muslimani. Pa tudi ni mi všeč, da je v Velenju vedno več Albancev, ki s ne vključujejo v naše ţivljenje, ne sprejemajo naše kulture, našega načina seboj pripeljejo cele druţine, ki verjetno tu bivajo na črno. Vedno več je zavitih ţivljenja. Lahko bi rekla pravoslavni, muslimanski skupnosti nekako ne zaupam. ţensk – no, to pa ni primerno za tukajšnjo kulturo«. To se je zelo dobro pokazalo, ko je jugoslovanska ljudska zmaga napadla Slovenijo in so se vrstili kr v blokih razni pikniki in veseljačenja in takrat se je Oseba 13: »Z vsemi, ne glede na narodnost, ki so se prilagodili na naš način pokazala prava identiteta srbske narodne skupnosti v Velenju«. ţivljenja in spoštujejo tako naše predpise kot običaje in kulturo in se dobro razumem«. Oseba 02: »Mene nič ne moti, če je človek vredu, lahka skupi ţivimo a n«. Oseba 14: »Js mislim, da ni blo nobenih takih teţav, tk da zlo vredu«. Oseba 03: »Zaenkrat je še kr vredu no, nimam nobenih problemov«. Oseba 15: »Js nimam problemov s tem«. Oseba 04: »Sama načeloma z njimi nimam problemom. Zaradi tega kot ţe omenjeno so se večina priseljencev ţe uspeli uspešno integrirati v našo druţbo. IZKUŠNJA KRIMINALITETE Pravim pa, da lahko večji problem nastane z novim valim priseljencev, ki bi prišli. Recimo pred kratkim je to bilo, ko so to bili priseljenci z drţav bivše 26. Ali ste v preteklih 5-ih letih bili ţrtev kaznivega dejanja? Je šlo za Jugoslavije, ko je v termoelektrarni Šoštanj so potekala dela za izgradnjo bloka 6 premoţenjsko kriminaliteto? Nasilniško? in mislim, da je to problematika, ki bi lahko ogrozila varnost našega mesta«. Oseba 05: »Js z nikomer nimam teţav. Zdj res jih mogoč tut ne iščem teţav, Oseba 01: »Ne«. ampak jih nimam, tut z drugimi narodnostimi«. Oseba 02: »Ne, nikoli«. Oseba 06: »Z drugimi narodi zaenkrat nimam z njimi problemov«. Oseba 03: »Ne«.

Oseba 04: »Ne«. Oseba 06: »Tako imenovani tajkuni, potem so socialno ogroţeni, pol pa predvsem razne skupine z vandalizmom«. Oseba 05: »Ne«. Oseba 07: »Pa to so mlajše osebe oziroma ki se počutijo močnejše s kakim Oseba 06: »Ne«. manjšim tatvinam, preprodajajo neţelenih substanc. Ampak to js mislim, da je v manjših oblikah«. Oseba 07: »Ne«. Oseba 08: »Ljudje, ki niso zaposleni ali ki ne ţelijo bit zaposleni, alkoholiki, ki Oseba 08: »Ja. (JE ŠLO ZA PREMOŢENJSKO PKRIMINALITETO?) Ja«. rabijo nekaj denarja …«.

Oseba 09: »Ne«. Oseba 09: »Sama bi storilce kaznivih dejanj razdelila na dve skupini in sicer tisti, ki se za to odločijo zaradi slabih ţivljenjskih razmer, pomanjkanja osnovnih Oseba 10: »Ne«. potrebščin, hrane … in pa tiste, ki se kazniva dejanja (kraja, uničenje tuje lastnine) odločijo zaradi vpliva druţbe, statusa, postavljanja pred drugimi in Oseba 11: »Jas ga nisem povzroču, sem bil pa obravnavan kot vlom v objekt, ko dvigovanja ega«. nam je nekdo okradel (TOREJ JE ŠLO ZA PREMOŢENJSKO KRIMINALITETO) Za premoţenjsko ja«. Oseba 10: »To je zlo teţko vprašanje. Ampak, js mislim, da so to ljudje, ki prehitro obupajo v svojmu ţivljenju in ne vejo kam bi s svojo odvečno energijo Oseba 12: »Ne, me je pa strah tega«. in se pol zatekajo h kriminalu, pač ker mislijo, da bojo tako rešili vse probleme«.

Oseba 13: »Da, vlom v stanovanje«. Oseba 11: »Mislim, da so tolpe iz drugih okrajev, v dogovoru z našimi tolpami, da jih ne prepoznamo. In to so mladoletni, mislim osebe ki so izobraţene, pa nimajo Oseba 14: »Ne, jaz mislim, da mogoče v zadnjih petih letih ni blo. To je mogoče zaposlitve«. tam dva tisoč devet, deset blo zadnjič«. Oseba 12: »To so mladi moški, ki ne hodijo v šolo ali v sluţbo, se drogirajo in Oseba 15: »Ne«. popivajo. Rekla bi, da je vedno več storilcev tudi priseljencev, ki ţivijo v domu učencev – na primer iz Albanije«. 27. Kdo so po vašem mnenju tipični storilci kaznivih dejanj v Velenju? Oseba 13: »Odvisno katerih kaznivih dejanj, področja. Sicer pa na videno Oseba 01: »Tipični kaznivci so tako imenovani nasilneţi, povratniki, ki so bili ţe priseljenci oziroma potomci priseljencev«. večkrat kaznovani, priprti, izpuščeni. Predvsem so to nasilja v druţini, za kere ne vemo ali pa vemo zelo malo. Pa vandalizem, kraje, ki so pač povezane s socialno Oseba 14: »Iz vseh teh nekih mojih izkušenj, ki so tu ble, ne. V trgovino so problematiko. Predvsem to gre za denar, za okoriščanje z dobrinami, za katere sigurno štirkat, da so vdrli posamezniki, ki so po mojem bli zasvojenci in so iskali pač rizične skupine, kot so narkomani, alkoholiki … potrebujejo sredstva in sredstva in kaj js vem kaj, ne … in je vzel blagajno vn, pa pol smo vpili, pa je zaradi tega pride tudi do manjših vlomov in kraj v avtomobile ali podobno«. pustu, pa je pršla policija pa to. Drug je razbil okno, tak da, jaz bi reku da so to, da so po mojem zasvojenci tisti, ki so najbolj pogosto … iz mojih izkušenj, ne Oseba 02: »Tisti, ki nimajo sluţbe in ko nimajo denarja«. morem pa trdit«.

Oseba 03: »Brezposelni pa razni huligani«. Oseba 15: »Tisti, kateri so bili prej starši, pa se tudi nadaljuje pri otrocih. Ker poznam enih par otrok, ko vidi, da tudi misli, da mora sam storit tisto, kar so Oseba 04: »To bi rekla, da so mladi, od 18 do 30 leta, ki nimajo rešene svoje starši storili«. osnovne eksistence oziroma so pod vplivom drog ali opojnih substanc«. 28. Kaj menite, zaradi česa se v Velenju sploh pojavlja kriminal? Oseba 05: »Mislim, da pripadniki naših nekdanjih bratskih narodov«.

Oseba 01: »Zakaj? Tako kot povsod drugje kot veste v evropski skupnosti … Oseba 13: »Zaradi zakonodaje, ki dobro poučene v bistvu brani, oškodovane pa Slovenija jo lahko označujemo kot varno drţavo,. Vendar tudi tu ni izjema, zato apriori postavlja v podrejen poloţaj. In tako je tudi povsod drugod. Nekoga, ki ker temu enostavno nas je prisilila ekonomsko socialna problematika, mi vlomi v stanovanje ne smem več niti pridrţati do prihoda policije, ne da bi mu brezposelnost, ki je velika, čeprav se v zadnjem času manjša, ampak to še nič ne pri tem kratil takšne ali drugačne pravice. Na sodišču pa se najprej vse skupaj pomeni. Ljudje potrebujejo za vsakdanje ţivljenje dobrine. Zakaj se … predvsem zavleče na nekaj let, nakar se zaradi takšne ali drugačne napake v postopku zaradi brezposelnosti se je pojavila, js pravim, ta kriminal. So pa še tudi še primer oprosti ali vrne na začetek«. druge rizične skupine vključeno v to zadevo«.

Oseba 02: »To pa nevem«. Oseba 14: »Delno je verjetno vezano na stanje finančno teh ljudi, po moje ne, da je droga verjetno tut pomemba«. Oseba 03: »Zaradi brezposelnosti al … kaj vem no«. Oseba 15: »Mislim, da je ta nezaposlenost pri mladih, kar bi mogla to drţava in Oseba 04: »Kot ţe omenjeno, velika količina priseljencev, ljudi, ki sem pridejo občina skrbet, da se mladi ljudi zaposlijo, da imajo varnost v starejših letih a ne. tudi zgolj zaradi dela in pa brezposelnih oseb, ki v tem iščejo alternativni vir za Pa ta alkohol pa droga svoje nardi«. svoje preţivetje«.

Oseba 05: »Mislim, da zaradi slabega socialnega poloţaja oziroma ne vem, zaradi nekaterih, ki sluţijo denar na sumljive načine«.

Oseba 06: »Zaradi stisk«.

Oseba 07: »Pa to je predvsem odvisno od druţin, od vzgoje otrok oziroma od vsakega posameznika, ki prihaja do propustov v druţini in otroci postanejo svobodni. Danes nas svet uči o raznoraznih stvareh, ki se ne smejo početi in nekateri to kopirajo«.

Oseba 08: »Zaradi brezposelnosti«.

Oseba 09: »Isti odgovor kot pri prejšnjem vprašanju«.

Oseba 10: »Js mislim predvsem zato, mislim zakaj se pojavijo … mislim, da te ljudje, ki so prišli v Velenju, leta šestdeset, so prišli k nam, da bi nekaj nardili za sebe, si izboljšali ţivljenje. Ampak dost ljudmi je delalo na tudi več smen in niso meli tok časa za svoje ne vem sinove in je blo to bolj razpuščeno in zato pride tut do kriminala. Js mislim, da je to na začetku ko so bli te v najstniških letih, je blo to bolj zaradi dolgčasa, popestritve, nekega adrenalina in pol se je to pač sprevrglo z leti v nek večji kriminal, nekateri pač zabredejo …«.

Oseba 11: »Zaradi nezaposelnosti«.

Priloga 5

Vprašalnik o občutkih varnosti prebivalcev Mestne občine Velenje

Velenje, december 2015 Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru Kotnikova 8, 1000 Ljubljana

Starost: / Datum opravljenega intervjuja: 18. 5. 2016 Spol: / Čas začetka intervjuvanja: 10:05 Status: / Čas konca intervjuvanja: 10:30 Izobrazba: / Kako dolgo ste član Sosveta za izboljšanje občanov in občank MO Velenje? /

OBČUTEK VARNOSTI

1. Kaj občane in občanke Mestne občine Velenje najbolj ogroţa? MO Velenje je trenutno ena najbolj varnih občin v Republiki Sloveniji. Med razloge za ogroţanje lahko naštejemo le manjša kazniva dejanja kot so vandalizem, vlomi v vozila in poškodovanja tujih stvari. Medtem, ko je stanje na področju večjih kaznivih dejanj boljše kot leta poprej. Torej padec in seveda dobra raziskanost kaznivih dejanj.

2. Ali se v Mestni občini Velenje počutijo varne? V MO Velenje se počutimo varne. Po novem tudi iz razloga, da se je na območje MO Velenje preselila Prometna policijska postaja Celje, kar pomeni še več 24 urnega policijskega nadzora v mestu. Zakaj? /

3. Ali menite, da obstaja kak predel mesta katerega občani ne bi obiskali sami podnevi? Kaj pa ponoči? Zakaj? V mestu Velenje ni posebnih predelov, kjer bi se zadrţevale kakšne skupine ali subkulture ter morebitni storilci kaznivih dejanja in bi posebj izstopali od ostalih delov naselja.

4. Ali se občani bojijo, da bi postali ţrtev kaznivega dejanja? Dokler ne postanejo ţrtev kaznivega dejanja se ne bojijo. Je pa odvisno za kašne vrste kaznivega dejanje gre, če ostane posledica.

5. Kaj občane moti na javnih mestih (npr. nečistoča, skupine postopajočih najstnikov, vinjeni ljudje na ulici, vandalizem, brezdomci …)? Občane motijo skupine mladoletnikov, ki se v nočnem času nahajajo v urbanih naseljih in motijo nočni mir in počitek. V zadnjem času pa tudi zadrţevanje tujcev in beračenje, katerega razlog je preslepitev. Slednje skupine se pogosto ne nahajajo v urbanem naselju, ampak obiskujejo domove po ostalih zaselkih Velenja pri čemer gostoljubnost in nepazljivost občanov izkoristijo za kakšno kaznivo dejanje. Na primer vlomi in tatvine.

6. Ali menite, da občani zaupajo ljudem v njihovi soseski? Da.

7. Kateri predeli Velenja so najbolj nevarni in kateri najbolj varni? Velenje nima izrazito nevarnih in varnih predelov. Nevarnost je vezana na gostoto predela mesta kot na primer center mesta, blokovska naselja Gorica, Šalek, Kardeljev trg. Zakaj jih tako ocenjujete? Kako veste za to? Tako kaţe Policijska statistika.

8. Kako bi opisali sobivanje občanov z ljudmi drugih narodnosti v Velenju? Velenje je multinacionalno mesto narodov bivše SFRJ zato menim, da je sobivanje dobro.

9. Kolikšna je po vašem mnenju verjetnost, da v naslednjih 12-ih mesecih postanete ţrtev kaznivega dejanja? /

10. Katera so najpogostejša kazniva dejanja v Velenju? Tatvine, poškodovanja tuje stvari....omeniti velja kot negativno le, da smo v statističnem vrhu pri kaznivih dejanjih nasilja v druţini v RS.

11. Kako vpliva delovanje Sosveta za izboljšanje varnosti občan in občank na dejanski občutek varnosti občanov? Kaj je narejenega na področju preprečevanja strahu pred kriminaliteto in preprečevanju kriminalitete? Sosvet je ustanovljen z namenom, da Mestna občina Velenje s Policijsko postajo Velenje preprečuje nastanek različnih negativnih pojavov in s tem zagotovi večjo varnost občanov.Da partnersko sodeluje pri zagotavljanju varnosti med policijo, organi lokalne skupnosti, gospodarstvom, zdravstvom, podjetniki, izobraţevalnimi zavodi, socialnimi sluţbami, občani in drugimi formalnimi in neformalnimi organizacijami. Na področju preprečevanja strahu pred kriminaliteto in preprečevanju kriminalitete Policijska postaja Velenje in lokalne skupnosti oz. KS, organizirajo predavanja na temo »Prepoznajmo kriminal in se ga naučimo preprečiti«

IZKUŠNJA KRIMINALITETE

12. Ali ste v preteklih 5-ih letih bili ţrtev kaznivega dejanja? Je šlo za premoţenjsko kriminaliteto?

Nasilniško?

13. Kdo so tipični storilci kaznivih dejanj v Velenju? Tipični storilci kaznivih dejanj so mlajše osebe, ki se tudi največ zadrţujejo na terenu in so dostikrat na preizkušnji pred kaznivim dejanjem.

14. Zaradi česa se v Velenju sploh pojavlja kriminal? Predvsem zaradi : Socialne stiske, skupine povratnikov, nearazumevanje mladih kaj sploh kaznivo dejanje je.