Vasja Vodopivec Avbelj

PROMETNO INŽENIRSKI VIDIK NAČRTOVANJA PROMETA V OBČINI

DIPLOMSKO DELO

Maribor, 2011

I

Diplomsko delo študijskega programa

PROMETNO INŽENIRSKI VIDIK NAČRTOVANJA PROMETA V OBČINI TRBOVLJE

Študent: Vasja Vodopivec Avbelj Vpisna številka: 93562183 Študijski program: visokošolski strokovni, Promet Smer: Cestni promet Mentor: višji pred. mag. Sebastian TOPLAK, univ. dipl. prom

Somentor: višji pred. Silvo CESNIK, univ. dipl. prom. inž. Študijski predmet: ORGANIZIRANJE CESTNEGA PROMETAinž.

Maribor, junij 2011 II III

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju gospodu Sebastianu Toplaku in somentorju gospodu Silvu Cesniku za pomoč in vodenje pri opravljanju diplomskega dela. Prav tako se zahvaljujem zaposlenim na Občini Trbovlje za pomoč in posredovanje. Hvala tudi gospe Ireni Gorjup Gračnar iz podjetja FinArs, ki je velikodušno dovolila uporabo slik fasad in podatkov, ki so botrovali izdelavi diplomskega dela. Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili študij. IV

PROMETNO INŽENIRSKI VIDIK NAČRTOVANJA PROMETA V OBČINI TRBOVLJE

Ključne besede: načrtovanje in urejanje prometa, cestno prometna infrastruktura, promet na nivoju občine

UDK: 656.1.01/.05(043.2)

Povzetek

Vsakoletno naraščanje števila motornih vozil v občini Trbovlje povzroča povečanje zahtev po površinah za mirujoči promet, poslednično se uporabljajo vedno nove površine za ustavljanje in parkiranje. Ker je prostor omejena kategorija, se danes zato uporabljajo tudi zelenice. Z manjšanjem zelenih površin bo postalo mesto manj prijazno, zato velja razmisliti kako doseči zmanjšanje povpraševanja po parkirnih prostorih in kako obstoječe parkirne površine oblikovati tako, da bodo čim manj posegale v zelene površine.

V diplomskem delu so predstavljena nekatera kritična mesta parkiranja v Trbovljah. Podane so ugotovitve obstoječega stanja in predlagane rešitve, ki so teoretično in zakonodajno izvedljive.

V

TRAFFIC PLANNING IN THE FROM TRAFFIC ENGINEERING'S POINT OF VIEW

Key words: traffic planning and arranging, road and traffic infrastructure, traffic on level of municipality.

UDK: 656.1.01/.05(043.2)

Abstract

The constant yearly increase of motorization has reached the point where green areas are becoming parking lots. The town is therefore becoming less friendly to the environment. The solution to the problem could be lower demand for parking spaces and new parking spaces, which will not take up green areas.

In my diploma thesis some problematic parking lots are presented, existing conditions are introduced and finally theoretical and legislative solutions are proposed. VI

V S E B I N A

1 UVOD ...... 1 1.1 Problematika obravnave ...... 2 1.2 Namen in cilji diplomskega dela ...... 2 1.3 Delovna hipoteza ...... 2 1.4 Strokovno raziskovalne metode ...... 3 1.5 Struktura naloge ...... 3

2 CESTNO PROMETNA ZAKONODAJA IN NAČRTOVANJE PROMETA NA NIVOJU OBČINE ...... 5 2.1 Splošno o cestnem prometu in prometa v občini ...... 5 2.2 Cestno - prometna zakonodaja in občinski predpisi vezani za okolje in promet .. 5 2.3 Konkretne občinske strokovne podlage za načrtovanje prometa ...... 10 2.4 Problematika občinskih cest ...... 12 2.4.1 Klasifikacija občinskih cest ...... 18 2.4.2 Prometna signalizacija ...... 19 2.4.3 Vzdrževanje in urejanje prometa na občinskih cestah ...... 20

3 ANALIZA IN SINTEZA OBSTOJEČEGA CESTNO PROMETNEGA STANJA V OBČINI ...... 22 3.1 Obstoječa cestno prometna ureditev v občini Trbovlje ...... 22 3.2 Cestno omrežje ...... 23 3.2.1 Prometne povezave v mestu Trbovlje ...... 24 3.2.2 Prometne povezave v občini in z drugimi kraji ...... 25 3.3 Mirujoči promet ...... 26 3.3.1 Parkirna mesta v lasti občine ...... 31 3.3.2 Parkirišča v okviru funkcionalnih zemljišč in stavb ...... 32 3.3.3 Parkirišča pri javnih ustanovah in podjetjih ...... 32 3.3.4 Pokrita parkirišča in garažne hiše ...... 33 3.3.4.1 Pokrita parkirišča pri trgovskih objektih ...... 34 3.3.4.2 Garažne hiše ...... 35 3.4 Kolesarska infrastruktura in promet ...... 36 3.5 Urejenost javnega prevoza v občini (BUS, železniški, taksi prevozi)...... 36 3.6 Peš promet in infrastruktura ...... 37 3.7 Zaključki analize in sinteze ...... 37 VII

4 PREDLOGI DODATNIH UKREPOV ZA UREDITEV PROMETA V OBČINI TRBOVLJE ...... 39 4.1 Predlog za posodobitev prometnih povezav (cestnih, železniških) ...... 39 4.1.1 Priključek na avtocestno omrežje ...... 40 4.1.2 Modernizacija regionalnih cestnih povezav ...... 40 4.2 Izboljšave na področju urejanja mirujočega prometa ...... 40 4.2.1 Izgradnja parkirno – garažnih hiš ...... 41 4.2.2 Parkirno garažna hiša pri varovanih stanovanjih (K5 - bivše sodišče) ...... 52 4.2.3 Parkirno garažna hiša na Sallauminesu ...... 55 4.2.4 Parkirna hiša na Trgu revolucije ...... 57 4.3 Izboljšave na področju JPP ...... 59 4.4 Izboljšave na področju kolesarskega in peš prometa...... 60 4.5 Nekaj primerov dobrih prometnih rešitev iz drugih slovenskih občin ...... 62 4.6 Povzetek s kratkim strokovnim komentarjem ...... 62

5 SKLEP ...... 64

6 VIRI IN LITERATURA ...... 67

7 PRILOGE ...... 69 7.1 KAZALO SLIK ...... 69 7.2 KAZALO TABEL ...... 70 7.3 KAZALO GRAFIKONOV ...... 71 7.4 OSTALE PRILOGE ...... 72 7.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS DIPLOMANTA ...... 77

VIII

UPORABLJENI SIMBOLI

P - potrebno število prarkirnih mest v središču mesta, E - število prebivalcev mesta, D - gostota motornih vozil, ki je enaka številu prebivalcev na eno osebno motorno vozilo, k - mestni koeficient (sprejema se vrednost 5 - 8), K - skupno število motornih vozil (K=E/D), c - city faktor (c=1/k=0,12 do 0,20 IX

UPORABLJENE KRATICE

RS - Republika Slovenija

ZVCP - Zakon o varnosti cestnega prometa ZJC - Zakon o javnih cestah PB - uradni vestnik Zasavja LC - Lokalne ceste JP - Javne poti LZ - Zbirne krajevne ceste LK - Krajevne ceste M-AC - Magistrale MM - Mestne magistrale MC - Mestne ceste ZC - ostale ceste Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 1

1 UVOD

Občina Trbovlje, z več kot osemnajsttisoč prebivalci, se razsteza po ozki in sedem kilometrov dolgi dolini, kjer je pretežno strnjena zazidava. Nekdaj je bil kraj poseljen s kmečkim prebivalstvom, ko pa so začeli z izkopavanjem premoga, je začelo prevladovati delavsko prebivalstvo. Prvotnemu kraju, ki je postajal mesto leta 1952, je več kot stopedeset let delovnja rudnika močno spremenilo podobo. Izginili so nekdanji pritoki potoka Trboveljščice (Limberski, Dobrniški in Lakonški potok), enako so tudi vasi s temi imeni postale žrtve rudarjenja, saj so sčasoma izginjale. Danes so Trbovlje delavsko mesto, ki se je najbolj razvilo v letih socialistične izgradnje. Rudnik, cementarna in termoelektrarna s svojimi dimniki mu dajejo pečat industrijskega, onesnaženega mesta.

V Trbovljah so leta 1952 izdelali urbanistični načrt, ki je predvidel širjenje mesta ob glavni cesti. Težišče mesta so predvideli na Vodah, kjer je bila osnovna šola in uprava rudnika ter pred Lokami, kjer je bila splošna bolnišnica in kmetijsko področje. Rudniške kolonije so bile zgrajene nad dolino za rudarje, uslužbeci in uradniki pa so večinoma stanovali ob glavni cesti. Z naraščanjem števila prebivalcev so nastajale nove soseske individualnih hiš in blokovskih naselij, ki se vzpenjajo po bregovih nad dolino.

Trbovlje, kot sodobno mesto, danes najbolj potrebuje preobrazbo mirujočega prometa. Problematika parkiranja in možnosti zanj je enaka težavam vseh mest v Republiki Sloveniji v zadnjem desetletju. Kako načrtovati in realizirati parkiranja in garažiranja, po čem občani povprašujejo, kakšni so predlogi lokalne skupnosti in kakšne so možne in predlagane rešitve, je rdeča nit moje diplomske naloge.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 2

1.1 Problematika obravnave

Trbovlje, kot industrijsko zelo razvito mesto, je imelo veliko število avtomobilov na tisoč prebivlcev. Prometne povezave so bile nekdaj še bolj obremenjene s tovornim prometom, ki je danes že precej preusmerjen na industrijske ceste. Naraščanje števila prebivalcev in vožnje z osebnimi avtomobili, je povzročilo potrebo po posodobitvi vse cestne infrastrukture. Tako so zgradili novo regionalno povezavo s Savinjsko dolino, posodobili so lokalne ceste in poti. Problematika parkiranja je bila delno rešena z uvedbo enosmerne ceste, od odcepa za k Splošni bolnišnici do Pošte, ko so polovico cestišča namenili parkiriščem. Kljub temu je v občini Trbovlje premalo parkirnih mest, parkirišče je težko najti. Nobena od parkirnih con ni plačljiva, zato so pretežno zasedena v delovnem času podjetij in ustanov.

V samem mestu obstaja samo ena parkirna hiša, ki je delna last trgovskega centra Spar, delno je v občinski lasti. Stotriinpetdeset parkirnih mest zagotavlja lahko le parkirišče strankam. Ker parkiranje ni plačljivo in nadzorovano, jo uporabljajo stanovalci bližnjega okoliša za garažiranje svojih vozil.

1.2 Namen in cilji diplomskega dela

Namen naloge je bil ugotoviti in predlagati rešitve povezanosti lokalnega, regionalnega in republiškega cestnega omrežja ter ublažitev zagat mirujočega prometa. Pri tem sem upošteval specifičnosti geološkega stanja degradiranih površin zaradi rudarjenja in omejenih možnosti graditve infrastrukturnih objektov.

1.3 Delovna hipoteza

Vsi pozitivni premiki in rezultati k izboljšanju prometnega stanja na nivoju občine so mogoči le, v kolikor je pri načrtovanju in izvedbi ukrepov upoštevan tudi prometno inženirski pristop. To je sistemski pristop, ki temelji na funkcionalnosti in racionalnosti predlaganih rešitev. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 3

1.4 Strokovno raziskovalne metode

Teoretična izhodišča za izdelavo diplomskega dela so povzeta iz obstoječe literature, cestno prometne zakonodaje in občinskih odlokov ter strokovnih podlag za urejanje prometa na nivoju občine ter iz internetnih virov s tega tematskega področja. Velik del podatkov za izdelavo diplomskega dela je bil pridobljen na podlagi sodelovanja s strokovnimi in upravnimi delavci občine v času mojega praktičnega usposabljanja in kasneje. Pri izdelavi diplomskega dela so uporabljene naslednje raziskovalne metode:

• induktivna in deduktivna metoda, • metoda sinteze in analize, • metoda opazovanja, • metoda intervjuja, • metoda ankete.

1.5 Struktura naloge

Diplomsko delo je razdeljeno na pet okvirnih poglavij. V Uvodu je predstavljena prometna ureditev v občini Trbovlje in način pristopa k pripravi in izdelavi naloge.

V drugem poglavju z naslovom 'Cestno prometna zakonodaja in načrtovanje prometa na nivoju občine' je opredeljena cestno prometna zakonodaja, urejanje cest in prometa na področju občine.

V tretjem poglavju: Analiza in sinteza obstoječega cestno prometnega stanja v občini sem opravil analizo in sintezo obstoječega cestno prometnega stanja, ki se navezuje na oblike javnega prometa, ki zmanjšujejo gostoto prometnih sredstev na cestah. Posebej sem obravnaval perečo problematiko parkiranja osebnih avtomobilov. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 4

V četrtem poglavju z naslovom 'Predlogi dodatnih ureditev prometa v občini Trbovlje' so predstavljeni predlogi dodatne ureditve prometa v občini Trbovlje predvsem z avtocestnimi povezavami in boljšo urejenostjo parkiranja avtomobilov.

V Sklepu so povzete osnovne ugotovitve obravnavane tematike in predlogi za nadaljnje urejanje prometa.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 5

2 CESTNO PROMETNA ZAKONODAJA IN NAČRTOVANJE PROMETA NA NIVOJU OBČINE

Načrtovanje, urejanje in odvijanje prometa na nivoju lokalne skupnosti se izvaja na podlagi ustrezne zakonodaje, pravilnikov, navodil, občinskih strokovno političnih odločitev, občinskih predpisov, ureditev in organiziranega nadzora.

2.1 Splošno o cestnem prometu in prometa v občini

Cestni promet je širši pojem od cestnega prevoza. Cestni promet zajema prevoz blaga in potnikov s cestnimi prevoznimi vozili po cestnih poteh kot tudi vse operacije in komunikacije v cestnem prevozu. To pravzaprav pomeni, da izraz cestni promet zajema dejavnosti, ki so v neposredni ali posredni zvezi s cestnim prevozom, kot so: dejavnost na kopenskih terminalih (kontejnerski, za razsute tovore, les, žive živali...). Brez operacij natovarjanja, raztovarjanja, pretovarjanja, pakiranja, sagniranja, prebiranja, določenih špediterskih, agencijskih, kontrolnih upravnih in podobnih opravil, se cestni promet ne bi mogel optimalno odvijati.

Osnovne predpostavke za optimalno delovanje cestnega prevoza in cestnega prometa so: dokaj visoka stopnja razvitosti cestne infrastrukture in cestne suprastrukture, ustrezna organizacijska dela, upravljanje in vodenje, ustrezna uporaba modernih prevoznih tehnologij.1

2.2 Cestno - prometna zakonodaja in občinski predpisi vezani za okolje in promet

Zakon o javnih cestah2 opredeljuje, da so javne ceste državne in občinske. Določa status in kategorizacijo javnih cest, enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, da se zagotovijo čimbolj enaki pogoji za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi. Določa obvezno gospodarsko javno

1 L. Jakomin, R. Zelenika, M. Medeot: Tehnologija prometa in transportni sistemi, str. 30 2 Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 33, str. 3497, 2006 Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 6 službo za zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet ter ureja upravljanje, graditev, vzdrževanje in varstvo državnih cest in prometa na njih.

2. člen istega zakona opredeljuje pojem in status javnih cest:

(1) Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet (v nadaljnjem besedilu: promet), ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih.

(2) Javne ceste so javno dobro in so izven pravnega prometa. Na njih ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je na javni cesti mogoče pridobiti služnost za napeljevanje vodovoda in kanalizacije, električnih, telefonskih in telegrafskih napeljav, plinovodov ter podobnih objektov in naprav javnega pomena, pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste.

(4) Na prometnih površinah zunaj vozišča javne ceste in na površinah ob njej, ki so določene za opravljanje dejavnosti namenjenih udeležencem v prometu (v nadaljnjem besedilu: spremljajoče dejavnosti), je mogoče za opravljanje takih dejavnosti pridobiti posebno pravico uporabe.

9. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, objavljen v Uradnem listu RS št. 56/2008, str. 6022 opredeljuje promet na nekategoriziranih cestah :

(1) Na nekategorizirani cesti, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti promet urejen v skladu s predpisi o javnih cestah in predpisi o varnosti cestnega prometa.

(2) Nekategorizirana cesta, ki se uporablja za javni cestni promet, mora biti vzdrževana v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje javnih cest. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 7

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena se ne uporabljata za nekategorizirano cesto, ki jo lastnik oziroma lastnica (v nadaljnjem besedilu: lastnik) uporablja izključno za lastne potrebe. Dovoz na tako cesto mora biti ostalim udeležencem v cestnem prometu prepovedan s predpisano prometno signalizacijo, lahko pa je tudi preprečen z zapornico.

(4) Pri križanju nekategorizirane ceste z javno cesto velja prva za neprednostno (križajočo) in druga za prednostno (križano) cesto. Z izjemo ceste iz prejšnjega odstavka, dovozne poti do objekta ali zemljišča in kolovozne poti brez zgrajenega vozišča, mora biti priključek nekategorizirane ceste na javno cesto označen s predpisano prometno signalizacijo.

ZVCP določa tudi pristojnosti lokalnih skupnosti3:

(1) Za varen in nemoten promet na občinskih cestah so odgovorne občine.

(2) Občine določijo:

– prometno ureditev na občinskih cestah;

– način dela občinskega redarstva pri nadzoru in urejanju prometa;

– pogoje in način odstranitve in hrambe vozil, nepravilno parkiranih v smislu prvega odstavka 243. člena tega zakona;

– pogoje in način uporabe naprave, s katero se začasno prepreči odpeljati vozilo (lisice), ki je parkirano na cesti v naselju v nasprotju s tem zakonom ali s prometno ureditvijo.

(3) Prometna ureditev iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti označena s predpisano prometno signalizacijo.

(4) Nepravilno parkiranih vozil, ki ovirajo ali ogrožajo udeležence cestnega prometa v smislu prvega odstavka 243. člena tega zakona, ni dovoljeno prikleniti z napravo iz četrte alineje drugega odstavka tega člena, ampak jih je treba odstraniti.

3 Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS št. 56/2008, str. 6022 Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 8

(5) Občina določi višino stroškov za odstranitev in hrambo nepravilno parkiranega vozila iz tretje alineje drugega odstavka tega člena in za priklenitev nepravilno parkiranega vozila iz četrte alineje istega odstavka.

(6) Občina odredi odstranitev uničene, poškodovane, izrabljene ali neustrezno postavljene prometne signalizacije ter postavitev nove signalizacije na občinskih cestah.

(7) Zaradi izboljšanja varnosti cestnega prometa lahko občina predlaga upravljavcu državne ceste v naselju prometno ureditev na tej cesti. Predlog občine mora biti obrazložen, upravljavec ceste pa mora občino obvestiti o sprejetju predloga ali njegovi zavrnitvi, z obrazložitvijo razlogov za zavrnitev.

*Z dnem 30.12.2010, so bili obljavljeni v Uradnem listu RS, št.109, trije novi zakoni, ki urejajo problematiko cest, pravil v cestnem prometu in pogoje za voznike.

Zakon o cestah (ZCes - 1) z 134 členi. Namesto nekdanjega ZJC in delno ZVCP, izven veljave bo v šestih mesecih stopilo: 6 uredb, 10 pravilnikov, 1 odredba, 2 navodila in resolucija

Novosti:

• JAVCP - Javna agencija za varnost prometa

• PIC - se preoblikuje v NCUP (Nacionalni center za upravljanje prometa)

• Uradnik za vatnost cestnega prometa (za vsak predor)

• Presojevalec varnosti cest (licenca)

Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) z 116 členi, namesto nekdanjega ZVCP, izven veljave bodo: 3 odredbe in 8 pravilnikov Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 9

Zakon o voznikih (ZVoz) z 100 členi, namesto nekdanjega ZVCP, izven veljave bodo 1odredba, 15 pravilnikov in 2 odločbi in v 16. členu

(1) Občina lahko na občinskih cestah:

– predpiše dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju del na cestah; – uredi način gonjenja in vodenja živine; – odredi postavitev in vzdrževanje zaščitnih ograj za pešce; – odredi dodatne tehmične in druge ukrepe za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vrtcev, šol, zdravstvenih zavodov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu; – odredi pogoje in načine odvoza bivalnih priklopnikov in zapuščenih vozil; – omeji poučevanje kandidatov za voznike v vožnji motornega vozila v času prometnih konic.

(2) Kadar na občinski cesti ali njenem delu ni mogoč varen promet vozil zaradi zimskih razmer, močnega vetra, naravne ali druge nesreče ali drugih podobnih okoliščin, varnosti cestnega prometa pa ni mogoče zagotoviti na drug način, lahko pristojni občinski organ začasno prepove promet vseh ali posameznih vrst vozil ali skupin vozil, oziroma dovoli vožnjo samo tistih vozil, ki so ustrezno opremljena. O prepovedi prometa mora nemudoma na primeren način obvestiti javnost, pristojno policijsko postajo in regijski center za obveščanje, del ceste, na katerem velja prepoved, pa označiti s predpisano prometno signalizacijo.

Udeleženci v cestnem prometu so dolžni upoštevati prometna pravila, odredbe policista ali občinskega redarja.

Na republiške predpise se navezuje občinski Odlok o cestah in ureditvi cestnega prometa v občini Trbovlje, objavljen v Uradnem vestniku Zasavja št.13/2010, ki določa občinske ceste na območju občine Trbovlje in postopek njihove kategorizacije, upravljanje, graditev, vzdrževanje občinskih cest in njihovo prometno ureditev.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 10

2.3 Konkretne občinske strokovne podlage za načrtovanje prometa

Podlage predlogom so analiza obstoječega stanja prometa in njegovih posledic na okolje in prosotor ter postavljeni cilji. Projektno vodenje zagotavlja določitev odgovornih oseb, roke izvedbe posamezne faze dela, načrtovane stroške in kontrolo realizacije.

Graditev občinskih cest je opredeljena v IV. poglavju Odloka o cestah in ureditvi cestnega prometa v občini Trbovlje (v nadaljevanju Odloka), objavljeno v Uradnem vestniku Zasavja št. 13/2010, kjer v členih od 15. do 26. določajo o varstvu okolja vzdolž občinske ceste, projektiranje, gradnjo in rekonstrukcijo občinskih cest, pridobitev zemljišč za gradnjo, odmero občinskih cest, gradnjo avtobusnih postajališč, križanje občinskih cest in železniških prog, razmejitve obveznosti med upravljalcem občinskih cest in upravljalci vodotokov, obveznosti investitorja zaradi prestavitve občinske ceste, obveznost usklajenega projektiranja, obveščanja o posegih v občinsko cesto.

Pomembno je, da se pri načrtovanju upošteva tudi v VI. poglavju Odloka opredeljeno varstvo občinskih cest in prometa na njih, ki zajema varstvo in ukrepe za varstvo prometa.

Varstvo občinskih cest zajema varovalni pas ob občinskih cestah, gradnjo nadzemnih in podzemnih vodov in naprav, dela na in ob občinskih cestah, dovoljenja za izredne prevoze, spremljajoče dejavnosti ob občinskih cestah, priključke na občinske ceste, obvezno rekonstrukcijo in ukinitev priključkov, varovalne gozdove in hudournike ob občinskih cestah, graditev žičniških naprav čez občinske ceste, izkoriščanje kamnin ob občinskih cestah, omejitve opravljanja del zunaj varovalnega pasu občinskih cest, prepovedi ogrožanja občinskih cest in prometa na njej. Upoštevati se morajo ukrepi za varstvo prometa: polje preglednosti, prometna signalizacija, obveščanje, oglaševanje in opravljanje dejavnosti ob občinskih cestah,...

O urejanju prometa odloča Občinski svet občine, saj so njegove odločitve povezane z zagotavljanjerm prometne varnosti, določanjem območij mirujočega prometa, kjer se plača parkirnina, uvedbo enosmernega prometa, območjih za pešce.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 11

Pristojni organ določa:

• območja umirjenega prometa • območja kratkotrajnega parkiranja • splošne prepovedi prometa na posameznih cestah • prometni režim na občinskih cestah • prepovedi in omejitve prometa za posamezne vrste vozil • omejitve uporabe občinskih cest • območja omejene hitrosti in omejuje hitrost vožnje na občinskih cestah • prometno signalizacijo na občinskih cestah • javne in rezervirane parkirne površine, način parkiranja in prepoved parkiranja in ustavljanja • postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj ter posebne tehnične ter druge ukrepe za varnost otrok ter drugih udeležencev v cestnem prometu • ukrepe za umirjanje hitrosti • dodatne pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri delih na cesti in ostalih javnih prometnih površinah • dodatne pogoje in ukrepe za izvajanje prireditev in shodov na javnih prometnih površinah • promet pešcev in promet s kolesi, kolesi z motorjem in z vprežnimi vozili • gonjenje in vodenje živali • druge ukrepe za zagotavljanje prometne varnosti Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 12

2.4 Problematika občinskih cest

Zaradi nenehnega povečevanja prometa, ki je razlog vse večje motorizacije prebivalstva in vse manjše uporabe javno potniškega prometa, je občinskim cestam, nekoč varnim in za takratne razmere predimenzioniranim gabaritom, pošla moč "požiranja" prometa, saj ne omogočajo več sedanjega prometa oziroma nimajo zadostne prometne kapacitete in ustrezne prepustne moči. Ceste so predvsem v določenih urah dneva postale prenasičene z vozili.

Cestni zamašek je problem s katerim se vozniki srečujemo vsak dan, ali v jutranji ali v popoldanski konični uri. Trbovlje ima prav tako težave s prometom, še slabšim pogojem pa pripomore tržnica, ki obratuje dva dni v tednu in se nahaja poleg glavne mestne ceste.

Štetje prometa se je izvajalo dne 11.3.2009 v Trbovljah, od 6.50 do 8.50 ure in od 10 do 11 ure.

Lokacija štetja je bila na mestni zbirni cesti, G2412, na Ulici 1. junija. Iz števnih listov podajam naslednje rezultate:

Slika 2.1 - odsek občinske ceste 1220, na katerem sem opravil štetje prometa Vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?ime=trbovlje

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 13

Čas štetja: od 6.50h do 7.50h, štetje v smeri iz krožišča proti trboveljski tržnici (Odsek 1220, kategorija R1)

Tabela 2.1 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 6.50h do 7.50h proti tržnici Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 0

OSEBNI AVTO 422

KOMBI 27

TOVORNJAK 18

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 1

AVTOBUS 8 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Čas štetja: od 6.50h do 7.50h, štetje prometa v smeri tržnica proti krožišču (Odsek 1220, kategorija R1)

Tabela 2.2 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 6.50h do 7.50h proti krožišču Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 0

OSEBNI AVTO 275

KOMBI 28

TOVORNJAK 18

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 0

AVTOBUS 11 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 14

Čas štetja: od 7.50h do 8.50h, štetje prometa v smeri krožišča proti tržnici (Odsek 1220, kategorije R1)

Tabela 2.3 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 7.50h do 8.50h proti tržnici Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 0

OSEBNI AVTO 470

KOMBI 36

TOVORNJAK 11

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 0

AVTOBUS 7 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Čas štetja: od 7.50h do 8.50h, štetje prometa v smeri tržnice proti krožišču (Odsek 1220, kategorije R1)

Tabela 2.4 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 7.50h do 8.50h proti krožišču Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 0

OSEBNI AVTO 270

KOMBI 20

TOVORNJAK 7

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 1

AVTOBUS 3 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 15

Čas štetja: od 10.00h do 11.00h, štetje prometa v smeri krožišča proti tržnici (Odsek 1220, kategorije R1)

Tabela 2.5 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti tržnici Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 0

OSEBNI AVTO 450

KOMBI 37

TOVORNJAK 8

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 2

AVTOBUS 4 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Čas štetja: od 10.00h do 11.00h, štetje prometa v smeri tržnice proti krožišču (Odsek 1220, kategorije R1)

Tabela 2.6 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti krožišču Vrsta vozila Število vozil KOLO 2

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 2

OSEBNI AVTO 475

KOMBI 42

TOVORNJAK 16

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 0

AVTOBUS 6 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 16

Glede rezultatov štetja opažam, da je konična ura prometa med 10h in 11h.

Ker je bil v sredo 11.3.2009 tržni dan, sem meritev ponovil v petek 13.3.2009 ob istem času, od 10.00h do 11.00h.

Rezultati štetja dne 13.3.2009

Čas štetja: od 10.00h do 11.00h, štetje prometa v smeri tržnice proti krožišču (Odsek 1220, kategorije R1)

Tabela 2.7 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti krožišču Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 1

OSEBNI AVTO 450

KOMBI 39

TOVORNJAK 16

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 1

AVTOBUS 3 TRAKTOR 0 Vir: lastna tabela

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 17

Čas štetja: od 10.00h do 11.00h, štetje prometa v smeri krožišča proti tržnici (Odsek 1220, kategorije R1)

Tabela 2.8 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti tržnici Vrsta vozila Število vozil KOLO 0

KOLO Z MOTORJEM, MOTORNO KOLO 0

OSEBNI AVTO 442

KOMBI 36

TOVORNJAK 20

TOVORNJAK-VLAČILEC, S PRIKOLICO 2

AVTOBUS 3

Vir: lastna tabela

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 18

2.4.1 Klasifikacija občinskih cest

Cestno mrežo sestavljajo ceste različnih vrst, ki jih delimo glede na uporabnost ali funkcionalno klasifikacijo, glede na upravljalca ceste ali administrativna klasifikacija.

Funkcionalna klasifikacija deli na prometnice višjega reda, ki predstavljajo osnovo mestne cestne mreže in obenem najkrajšo pot do izbranega cilja za ves javni in individualni promet, to so: magistrale ali [M-AC] – najhitrejša zveza oddaljenih delov mesta z mestnim jedrom, povezave z mestnimi cestami so izključno izvennivojska, imajo nujno najmanj po dva prometna pasova v vsaki smeri, ločena z zelenico ali ograjo; mestne magistrale ali [MM] – predstavljajo glavne smeri v prometni mreži, povezujejo posamezne mestne občine, križišča in povezave so praviloma izvennivojske, imajo po dva prometna pasova v vsaki smeri, ločena z zelenico, ograjo ali pa dvojno polno črto; mestne ceste ali [MC] – povezujejo dele mesta s centrom, po njih se odvija mestni javni promet, križanja in povezave z ostalimi prometnicami so lahko nivojska, križišča so semaforizirana, mestne ceste imajo po dva prometna pasova v vsaki smeri; ostale ceste ali [ZC] – distribucija prometa na glavne prometne smeri mestne cestne mreže, imajo pomen zbirnih cest, križanja in povezave s cestmi nižjega reda so nivosjke; prometnice nižjega reda, to so ceste, ki služijo za dostop stanovanjskim, poslovnim in drugim objektom in kot interne prometnice v stanovanjskih naseljih, po njih se odvija lahek motorni, kolesarski in peš promet in tudi tovorni dostavni promet, križanja in priključki so nivojski, pod to kategorijo štejemo tudi prometne površine kot so parkirišča, javna stopnišča, klančine in peš cone.

Pod administrativno klasifikacjio štejemo republiške ceste, te so magistralne, regionalne in avtoceste s kateremi upravlja država ter mestne ceste katerih upravljalec je mesto oziroma občina.4

Na podlagi prvega odstavka 82. člena Zakona o javnih cestah - UPB1 (Uradni list RS, št 33/06) in 14. ter 29. in 37. člena Statuta Občine Trbovlje (PB uradni vestnik Zasavja,

4 http://www.google.si/search?hl=sl&biw=1680&bih=860&&sa=X&ei= aT7ITMvzCdHDswaBnt2JDg&ved=0CBwQBSgA&q=klasifikacija+cest&spell=1 Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 19

št.28/07) je Občinski svet Občine Trbovlje na svoji 16. redni seji dne 22.12.2008 sprejel Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Trbovlje.

Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.

Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne ceste (z okrajšavo LC) in javne poti (z okrajšavo JP). Lokalne ceste v mestu Trbovlje in v naseljih z uvedenim uličnim sitemom se razvrstijo v naslednje podkategorije: na zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (z okrajšavo LZ) v mestu Trbovlje, na mestne ceste ali krajevne ceste (z okrajšavo LK) v mestu Trbovlje in v naseljih Gabesrko in Ojstro.

Lokalne ceste so ceste med naselji v občini Trbovlje in ceste v sosednjih občinah.5

H kategorizaciji občinskih cest, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št.49/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste.

2.4.2 Prometna signalizacija

Povečanje cestnega prometa, prometnih sredstev in prometnih udeležencev so narekovali potrebo po enotni prometni signalizaciji, ki je pomemben faktor za varno in tekoče odvijanje prometa. Da bi udeleženci cestnega prometa, tudi na šrišem območju, čim lažje in enotno razumeli zahtevo ali informacijo, izraženo s prometno signalizacijo, so določena osnovna načela o postavljanju in pomenu prometne signalizacije. Vse pogosteje se upošteva prednost zavijanja v levo iz glavne ceste in manjša uporaba desnega pravila.

Predpisi so sprejeti z namenom, da je omogočeno na vseh javnih prometnih površinah na enoten in nedvoumen način izraziti zahtevo po ustreznem ravnanju in obnašanju prometnih udeležencev na javnih prometnih površinah, poleg pravil in zahtev, ki jih udeležencu v

5 http://www.trbovlje.si/index.php?option=com_content&task=view&id=36&Itemid=67 Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 20 prometu nalaga Zakon o varnosti cestnega prometa. Prometna signalizacija z informacijami in obvestili omogoča tudi udobnejše in varnejše potovanje prometnih udeležencev.

Prometna signalizacija in oprema na javnih cestah izpolnjujeta svoj osnovni namen z ustreznim načrtovanjem, postavljeni morata biti tako, da se zlahka in pravočasno opazita in se dojame njun pomen, ker sta lahko čitljivi in nedvoumno razumljivi, enotne oblike in sistema, enotno označeni ter dobro vzdrževani. Biti morata takšni, da se bodo lahko na njuni podlagi vozniki ravnali v skladu s pomenom in zahtevami, ki so tako določene.

Prometna signalizacija naj bi bila čim manj številčna in le tista, ki je nujno potrebna, zato jo je treba preverjati ali je ustrezna z novo nastalimi ali spremenjenimi prometnimi razmerami in jo le temu prilagajati in dopolnjevati.

Prometno signalizacijo ureja Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah, objavljen v Uradnem listu RS, št. 110/2006, ki predpisuje vrsto, pomen, obliko, barvo, velikost in postavljanje prometne signalizacije ter opreme na javnih in na nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za javni cestni promet.

2.4.3 Vzdrževanje in urejanje prometa na občinskih cestah

Zakon o javnih cestah (v nadaljevanju ZJC), objavljen v Uradnem listu RS št. 33/2006 ureja pravila določanja mej javnih cest, enotna pravila in strokovne podlage za graditev in vzdrževanje vseh javnih cest, za zagotovitev čim bolj enakih pogojev za kakovosten in varen prevoz vsem uporabnikom cest na celotnem cestnem omrežju v državi. Določa obvezno gospodarsko javno službo za zagotavljanje usposobljenosti teh cest za varen in neoviran promet.

Način opravljanja rednega vzdrževanja in organiziranja obnavljanja občinskih cest določi občina, na podlagi sklepa občinskega sveta. Obnovitvena dela na javnih cestah se v skladu z že omenjenim ZJC oddajajo v izvedbo v skladu s predpisi o javnih naročilih. Obnovitvena dela na javnih cestah se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist v skladu s predpisi o graditvi objektov. Vrsta in obseg projektne in tehnične dokumentacije za obnovitvena dela na Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 21 javnih cestah se v odvisnosti od njihove vrste, obsega in zahtevnosti določijo s projektno nalogo, če s predpisi o graditvi objektov ni drugače določeno.

Na prometnih površinah, ki niso kategorizirane kot javne ceste, je promet dovoljen le na način in pod pogoji, ki jih v skladu s predpisi o varnosti cestnega prometa določijo lastniki (občina, kadar je lastnik) ali od njih pooblaščeni upravljalci teh prometnih površin. Graditev, vzdrževanje in uporabo gozdnih cest pa ureja zakon o gozdovih

V skladu z ZJC lahko Direkcija za ceste zaradi zapore državne ceste začasno preusmeri promet na občinske ceste. Če je med preusmeritvijo prometa z državne ceste na občinsko cesto treba povečati obseg vzdrževanja te ceste ali jo je treba pred tem usposobiti za prevzem dodatnega prometa, ima občina pravico do povrnitve vseh stroškov, ki jih krije predlagatelj zapore ceste in preusmeritve prometa.6

Podjetja za upravljanje javnih mestnih komunalnih dejavnosti so locirana v posebnih conah mestnih služb, ponavadi v bližini ali celo v sklopu industrijskih con.

V skupino mestnih komunalnih dejavnosti sodi mestni javni promet. Te cone podjetij mestnega javnega transporta imajo lokacijske zahteve: dober priključek na prometno omražje, varstvo talnice, zaščita pred hrupom in obsežne površine za garažiranje, parkiranje, čiščenje in servisiranje.

6 Uradni list Republike Slovenije st 33/ 30.03.2006/ stran 3499

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 22

3 ANALIZA IN SINTEZA OBSTOJEČEGA CESTNO PROMETNEGA STANJA V OBČINI

Trbovlje so dobile pečat industrijskega mesta po odprtju rudnika v devetnajstem stoletju, ko se je začela razvijati tudi industrijska proizvodnja. Prevozi so bili pretežno usmerjeni na železnico, saj so bile cestne povezave slabe. Po drugi svetovni vojni so začeli graditi cestno omrežje, ki pa se še danes uporablja in posodablja.

Povezave z drugimi kraji so relativno slabe, saj je najvišji nivo regionalna cesta, ki pa ni neposredno povezana z avtocestami.

Razvita industrija, in veliko delovnih mest, so bila podlaga nadpovprečno visokemu nakupu osebnih avtomobilov, kar je kmalu imelo za posledico pomanjkanje garaž in parkirišč, kar je še danes velik problem.

3.1 Obstoječa cestno prometna ureditev v občini Trbovlje

Občina ima zelo razvejano cestno omrežje, kjer se srečujejo državne, občinske, krajevne in industrijske ceste. Sama konfiguracija terena je za cestno infrastrukturo precej neugodna, saj pogosto ni mogoče urediti pločnikov in kolesarskih stez, ker ni dovolj prostora.

Posodobitev prometa je temeljila na odprtju enosmernih cest, drugo polovico cestišča so namenili mirujočemu prometu. Na področjih, kjer ni dovolj prostora, so uredili pločnik le po eni strani, da so dobili prostor za ureditev parkirišč.

Boljši prometni pretok omogoča izgradnja krožišča in podhoda pri poslovni zgradbi Rudisa. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 23

Za varnejšo pot v šolo, so zgradili pločnik od Komunale do župnišča pri cerkvi sv. Martina in cetišče namenili enosmernemu prometu. Končno, po desetletjih, so uredili "Špančev ovinek", ki je predstavljal črno prometno točko. Cestišče so razširili in naredili pločnik na obeh straneh cestišča.

Zaradi plazovitosti terena se vsakokrat utrjuje cestišča na cestah v Čeče in na Klek.

Industrijska cesta omogoča preusmeritev prometa težkih tovornjakov iz republiške ceste, kar pomeni manjšo obremenjenost in manj poškodb na cestišču. V primeru, da bi to postala krajevna cesta, bi to postala najkrajša razdalja do Hrastnika in možnost, da se promet ob zapori regionalne ceste ob Savi preusmeri na to cesto, kjer javni promet danes ni dovoljen.

Z občinskim odlokom so določili nekaj območij umirjenega prometa. Omejitev velja na odseku Gimnazijske ceste, od Gimnazije do križišča ceste na Katarino, od Partizana do krožišča , v naselju Kešetovo, pri osnovnih šolah in vrtcih.

3.2 Cestno omrežje

Občina ima neugodno cestno povezavo, saj je oddaljena od avtocestnih povezav več kot dvajset kilometrov, po relativno ozkih, ovinkastih cestah do priključka Šempeter v Savinjski dolini ali do Trojan.

Regionalne ceste do Celja, Ljubljane ali Krškega so relativno primerne za prevoz težkih tovornjakov, saj ovirajo pretočnost avtomobilskega prometa, predvsem po naseljih in ogrožajo varnost šolarjev in pešcev, kjer ni pločnikov.

Lokalne povezave se izboljšujejo z rekonstrukcijo cest in ostalih prometnih površin ob urejanju ostale infrastrukture, predvsem kanalizacije, vodovoda, optičnih povezav. Asfaltirajo se javne poti.

Neprevozna je pot po blokovskem naselju Saullamines do občinske zgradbe na Mestnem trgu in v mestniem parku. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 24

3.2.1 Prometne povezave v mestu Trbovlje

Prometna ureditev Trbovelj je del organiziranosti mesta. Z njo se zagotavlja logistika, povezava s cestnim omrežjem, z zunanjimi regionalnimi centri, za priključevanje stanovanjskih con, poslovnih con in parkirišč na cestno mrežo višjega reda.

Trbovlje ležijo v osrčju Slovenije, a je prometna navezanost na osrednji slovenski cestni kirž še nezadostna.

Glavni prometnici mesta in prednostni cesti sta regionalni cesti R1 221, R1 223 (Železniška postaja - Občina - Marko), ter R2 427 (Občina - preval Podmeja) Glavna cesta R1 223 se povezuje z glavnim cestnim omrežjem, v dolino reke Save, s cesto G2 108.

Pločniki za pešce so zgrajeni ob vseh prometno obremenjenih cestah, kolesarji nimajo kolesarskih stez, zato se vozijo po vozišču.

V osrednjem delu mesta so velik problem parkirišča in dostava blaga prodjalnam, ker je tudi veliko stanovalcev, ki nimajo ustrezno zagotovljenih parkirišč. Problem je marsikje skoraj nerešljiv.

V 3. in 4. členu Odloka o cestah in ureditvi cestnega prometa v občini Trbovlje, objavljenega v Uradnem vestniku Zasavja št. 13/2010 so opredeljene občinske ceste in njihova kategorizacija.

Na regionalno cestno omrežje se navezuje šest zbirnih mestnih cest ter sedem mestnih cest.

Prometno ureditev opredeljuje 51. člen istega Odloka po naslednjem:

• Prometna ureditev je način potekanja in vodenja prometa, ki ga za cesto ali njen del oziroma za naselje ali njegov del določi upravljalec ceste in ga označi s predpisano prometno signalizacijo. • Prometna ureditev obsega: Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 25

o določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa, o omejitve uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa, o omejitve hitrosti in določitev ter izvedba ukrepov za umirjanje prometa, o ureditev mirujočega prometa, o določitev območij umirjenega prometa in območij za pešce, o določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa.

52. člen opredeljuje pristojnosti pri urejanju prometa . Občinski svet odloča o splošnih usmeritvah zagotavljanja prometne varnosti, določa območja mirujočega prometa, kjer je parkirnina plačljiva, o enosmernih občinskih cestah, o območjih za pešce.

Pristojni organ je zadolžen za odločanje o območjih umirjenega prometa, kratkotrajnega parkiranja, prepovedi prometa na posameznih cestah, o prometnem režimu, omejitvah uporabe cest, prepovedih in omejitvah prometa za posamezne vrste prometa, hitrosti vožnje, prometno signalizacijo, parkirne površine, prepoved parkiranja, postavitev in vzdrževanje varovalnih ograj, ukrepe za varnost otrok in drugih udeležencev v v prometu. Odloča tudi o prometu pešcev in kolesarjev, vprežnih vozil, gonjenju in vodenju živali.

Opredeljena je tudi določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa v členih 53. do 58. člena, omejitev hitrosti in določitev ter izvedba ukrepov za umirjanje prometa v 59. in 60. členu.

3.2.2 Prometne povezave v občini in z drugimi kraji

Občina Trbovlje je prepletena z mrežo državnih in občinskih javnih cest. Državne ceste povezujejo Trbovlje s Hrastnikom, Zagorjem in Preboldom.

Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Trbovlje, objavljen v Uradnem vestniku Zasavja št. 35/2008 določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo.

Za lokalne ceste so kategorizirane ceste med naselji v občini in med naselji v občini z naselji v sosednih občinah. Ceste v mestu Trbovlje in v naseljih z uvedenim uličnim sistemom so Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 26 razvrščene v podkategorije: na zbirne mestne ceste ali zbirne krajevne ceste (LZ) v mestu Trbovlje, na mestne ali krajevne ceste (LK) v mestu Trbovlje in v naseljih ter Ojstro. Potek ceste je opredeljen v tabelah z zaporedno številko, številko ceste ali odseka, označbo začetka ceste ali odseka, potek ceste, označbo konca ceste ali odseka, dolžino ceste ali odseka v občini, namen uporabe in preostala dolžina ceste v sosednji občini, ki so sestavni del 4. člena Odloka.

Skladno z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest, objavljeno v Uradnem listu RS št. 49/97, je bilo pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste šifra 37162-3/2008 z dne 2.12.2008.

3.3 Mirujoči promet

Večina mest na svetu ima enake ali podobne probleme na področju mirujočega prometa, zato jih skušajo reševati na podlagi podatkov in raziskav.

Velika koncentracija stanovanj, gospodarskih, upravnih, kulturnih, storitvenih, tržnih in drugih dejavnosti v mestnih jedrih, ima za posledico velike potrebe po površinah za mirujoči promet, ki ga rešujejo z izgradnjo parkirišč na obrobju in organizacijo javnega prevoza v center mesta.

Rezultati raziskav in analiza možnosti so usmerjeni k reševanju problematike tako, da bi zagotovili normalno življenje v mestu. Temelji za izdelavo projekta so ocena obstoječega stanja, bodočih potreb, projektiranje in optimalno dimenzioniranje parkirnih površin.

Teoretični temelj urbanističnega planiranja prometa je prometna študija, ki kompleksno inventarizira, analizira in prognozira prometne tokove. Na tej podlagi načrtujemo preureditev, rekonstrukcijo prometnih omrežij ali nova omrežja ter površine za mirujoči promet. Planiranje prometa danes ne temelji le na prometnih in gradbeno - tehničnih principih, temveč enakovredno upošteva arhitekturno - urbanistične, socioekonomske, psihološke, oblikovne in druge dejavnike. Prometne študije vse bolj vključujejo tudi prometno ekologijo, interdisciplinarno področje, ki se ukvarja z okoljsko problematiko, ki je posledica prometa. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 27

Vsekakor je potrebno upoštevati vse specifičnosti mesta, saj niso mogoče enake rešitve za vsa mesta.

Za nemoteno odvijanje cestnega prometa v mestih, v njegovem ožjem in širšem področju, ne zadostujejo samo ceste in ulice z ustreznimi elementi. Potrebni so tudi ostali infrastrukturni elementi, ki preventivno delujejo na prometno varnost, zadovoljujejo vse sekundarne potrebe motornih vozil, voznikov in potnikov ter vplivajo na učinkovito odvijanje prometnega in transportnega procesa.

Izhodišče za zapolnitev teh pogojev je gradnja naslednjih objektov cestne infrastrukture:

• parkirišč in garaž, • potniških terminalov in postajališč, • blagovno - transportnih terminalov, • servisnih in ostalih storitvenih terminalov.

Parkirišča in garaže

Osnovna načela pri reševanju problemov parkiranja motornih vozil so:

• sproščanje cestišča za tekoči promet, • ugodna časovna in prostorska razvrstitev površin za tekoči promet, • optimalno oblikovanje parkirnih površin oziroma časovno in prostorsko odvijanje prometa po potrebah v življenskem prostoru mesta.

Dosedanje raziskave in izkušnje v glavnem kažejo, da se morajo pri reševanju problemov parkiranja motornih vozil v mestih uporabljati eksaktne znanstvene metode, kot so:

• diagnosticiranje stanja, • prognoziranje in • optimiziranje rešitev. a) Metoda diagnosticiranja stanja vsebuje naslednje:

• zbiranje podatkov o prometu v mirovanju za načrtovano področje v mestu, in sicer gre za podatke o stanju parkiranja na: Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 28

o cestišču poleg robnika, o pasovih za parkiranje poleg cestišča, o javnih parkiriščih, o zasebnih parkiriščih, o drugih površin, štetih za parkirišča.

• določanje potrebnih parkirnih površin, in sicer z zbiranjem podatkov o:

o intenzivnosti in vrsti prometa za polurna razdobja, o parkirnem prostoru, ločeno za parkirni prostor na javnem in zasebnem zemljišču, in sicer glede na vrsto, položaj, čas uporabljanja za parkiranje ter število uporabnikov glede na dolgoročno in kratkoročno parkiranje;

o določanje parkirnih potreb glede na izkoriščenost raznih stavb in notranjih površin stanovanjskih blokov ipd,; • metoda ocenjevanja po izkušnjah v nemških mestih

o po številu prebivalcev, kjer se sprejema 0,5 do 1,0 % do števila prebivalcev mesta, in sicer velja to za mestno središče,

o po stopnji motorizacije, kjer se predvideva, da pripada na 5 - 8 registriranih osebnih vozil (OV) eno parkirno mesto v mestnem središču. Na osnovi tega je prišlo do t. i. city - faktorja, ki se določa po formuli:

P = E/kD ali P = cK (3.1)

Kjer je: P - potrebno število prarkirnih mest v središču mesta, E - število prebivalcev mesta, D - gostota motornih vozil, ki je enaka številu prebivalcev na eno osebno motorno vozilo, k - mestni koeficient (sprejema se vrednost5-8), K - skupno število motornih vozil (K=E/D), c - city faktor (c=1/k=0,12 do 0,20);

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 29

• metoda ocenjevanja po številu motornih vozil, ki prihajajo v center mesta v obdobju enega dneva, določa 7 - 9% parkirnih potreb takšnega prometa; • zbiranje podatkov in raziskovanje vpliva prometa v mirovanju na tekoči promet, in sicer s stališča oviranja tekočega prometa; • primerjava ponudbe in povpraševanja po parkirnih mestih ter predlog rešitev. b) Prognoziranje parkirnih potreb:

Glede na pričakovano povečanje prometa in spremembe njegove strukture je potrebno med načrtovanjem upoštevati naslednje pogoje:

• pri ocenjevanju bodočih potreb po parkirnih površinah se mora upoštevati povečanje števila prebivalcev in karakteristike prometnega razvoja, • pričakovano povečanje prometa je potrebno določiti po domnevah prognoze in oceni prometnega načrtovanja, pri čemer je verjetno, da bo v bodoče uporaba motornih vozil upadla, • bodoče pakirne površine se morajo določiti natančno in na osnovi predhodnih ocen, hkrati pa se zaradi lažjega in varnejšega odvijanja prometa priporoča povečanje števila parkirnih mest za 10 - 15 % od določenih. c) Pri optimiziranju rešitev vprašanj parkiranja, ki ustrezajo prognoziranim potrebam, se mora upoštevati naslednje:

• parkirne površine se v okviru prometnih površin lahko dovolijo samo, če ne ovirajo tekočega prometa, • velikost parkirnih površin izven prometnih površin mora biti določena glede na potrebe in lokacijo, • parkirne površine pri vseh novih stanovanjskih in drugih stavbah ali pri večjih rekonstrukcijah se morajo graditi po obstoječih predpisih, • zaradi naraščajočih potreb po prometnih površinah na določenih lakacijah v področju mesta je potrebno načrtovati in graditi večnadstropne garaže. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 30

Kot primer za načrtovanje in izvajanje potrebnega števila parkirnih mest v neposredni bližini nekaterih stavb navaja priporočilo iz Švice7.

Tabela 3.1 - priporočilo potrebnega števila parkirnih mest glede na namen stavb

Namen stavbe Kategorija Potrebno eno parkirno mesto na:

Enodružinske, 1 stanovanje Stanovanjske stavbe najemniške, 1-2 stanovanji stanovanjski blok 3-5 stanovanj

Pisarniške površine ali 5 Administrativne stavbe Pisarne nameščencev

75m2 prodajne površine Industrijske ali trgovske Trgovine, skladišča, 120m2 sklad. površine stavbe delavnice, tovarne 5delavcev, namešč.

A-kategorija, nižje 3 postelje Hoteli kategorije 5 postelj

A-kategorije, nižje 1 stol za 4 osebe 2-3 gostinska Restavracije kategorije stola

Sejne dvorane in Kinodvorane, gledališča 10-20 sedišč predavalnice ipd.

5-10 bolniških postelj Bolnišnice 1 zdravnika 5 nameščencev

10 obiskovalcev (OV) Športne dvorane in igrišča 100 obiskovalcev (BUS)

Šole 1 šolsko učilnico

Vir: Kolenc, J Infrastruktura cestnega prometa

7 KOLENC, J. Infrastruktura cestnega prometa str. 162, 163 Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 31

3.3.1 Parkirna mesta v lasti občine

Ureditev mirujočega prometa v občini je določena z Odlokom o cestah in ureditvi cestnega prometa v Občini Trbovlje.

Parkirne površine opredeljuje 61. člen:

(1) Za ureditev mirujočega prometa se določijo parkirne površine, ki se delijo na : • javne parkirne površine na vozišču občinske ceste, • posebej urejene javne površine, namenjene parkiranju izven vozišča javne ceste (javna parkirišča), • javne parkirne hiše ali druge objekte namenjene parkiranju površin, • parkirne površine v lasti občine.

V 2. točki istega člena je naštetih 18 javnih parkirnih površin za osebna vozila, ki so večinoma pri javnih, poslovnih in športnih objektih ter šolah.

Posebne parkirne površine so namenjene osebnim in drugim vozilom, nekaj jih je namenjenih parkiranju invalidov, ki imajo na vetrobranskem steklu vidno veliko parkirno karto.

S prometno signalizacijo naj bi bile označene javne parkirne površine za kratkotrajno parkiranje.

Za dostavo blaga z dostavnimi vozili so označena odstavna mesta na parkirnih površinah. Določene morajo biti tudi površine za parkiranje tovornih vozil in avtobusov, enako tudi za parkiranje bivalnikov in lahkih priklopnikov.

Parkirne površine so označene s predpisano prometno signalizacijo, uporablja jih lahko vsak pod pogoji, določenimi z zakonom in odlokom.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 32

3.3.2 Parkirišča v okviru funkcionalnih zemljišč in stavb

Stanovanjske stavbe, ki so bile grajene po drugi svetovni vojni, niso imele parkirišč, ampak je bil prostor pred njimi namenjen za dovoz dobrin in kurjave. Danes ta prostor služi za parkiranje, zato ne zadostuje potrebam stanovlcev.

Kasneje, koncem dvajsetega stoletja, je bilo zakonsko določeno število parkirni mest, ki pripadajo posameznemu stanovanjskemu objektu, tako da je bilo parkirno mesto za vsako stanovanje in nekaj mest za obiskovalce. Danes si morajo lastniki novozgrajenih stanovanj parkirno mesto kupiti.

3.3.3 Parkirišča pri javnih ustanovah in podjetjih

Pri javnih ustanovah in podjetjih, ki so v središču mesta, je pomanjkanje parkirišč kronično. Vzrok je v tem, da parkiranje ni nikjer plačljivo in da zaposleni puščajo avtomobile na občinskih parkiriščih, v bližini svojih delovnih mest.

Najmanj možnosti parkiranja je v neposredni bližini Zdravstvenega doma in Splošne bolnišnice, saj ni mogoče niti kratkotrajno parkiranje za nujne primere, ko bolnik ne more hoditi in ga voznik pospremi do ambulante in zdravnika , saj ni parkirnih površin za kratkotrajno parkiranje.

Nekatera podjetja in ustanove so zaprla dostop do parkirišč z električnimi rampami in zakljenimi ovirami za parkiranje.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 33

3.3.4 Pokrita parkirišča in garažne hiše

Pokrita parkirišča ima za zaposlene RTH d.o.o. pri vhodu v trboveljski rudnik. Lastniška pokrita parkirišča so na Gimnazijski cesti. Najprej so bila namenjena uporabnikom bližnjih poslovnih prostorov, danes so večinoma v lasti fizičnih oseb. Nekaj pokritih parkirišč je v bližini NLB d.d., podružnice Zasavje, Pošte, in so sestavni del funkcionalnega zemljišča.

Slika 3.1 - slika tipa pokritega parkirišča pri Gimnazijski cesti, Trbovlje Vir: lastna fotografija

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 34

3.3.4.1 Pokrita parkirišča pri trgovskih objektih

Pokrito parkirišče pri trgovskem objektu je nastalo v zadnjem času z izgradnjo centra Spar, kar je tudi edino pokrito parkirišče, ki nudi strankam poslovnega objekta brezplačno parkiranje v tri etažni garažni hiši, ki ima 153 parkirnih mest in 20 odstavnih mest za dostavo blaga trgovinam in drugim poslovnim subjektom.

Slika 3.2 - slika tipa pokritega parkirišča pri trgovskem objektu Spar, Trbovlje Vir: lastna fotografija

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 35

3.3.4.2 Garažne hiše

Garažna hiša, ki bi izključno služila temu namenu, v Trbovljah še ni bila zgrajena. Načrtovna je izgradnja garažne hiše pri stanovanjskem naselju , kjer so v ta namen že uredili prostor in pripravili ustrezno dokumentacijo.

Slika 3.2 - slika tipa garažne hiše stanovanjskega naselja Mestni trg, Trbovlje Vir: lastna fotografija

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 36

3.4 Kolesarska infrastruktura in promet

Kolesarske infrastrukture ni, kolesarji uporabljajo za svojo pot glavno mestno cesto, od Gabrskega do železniške postaje in ob Savi proti Radečam ali Litiji.

Že nekaj let kolesarji dnevno vozijo po cesti iz Trbovelj na Podmejo, ki jo poimenujejo kot Aufzits, enako tudi iz Prebolda do Podmeje. Tudi na tej poti ni posebnega pasu za kolesarje , ampak je postavljena le opozorilna tabla, da se v dolžini 11 km vozijo po cesti kolesarji in talna oznaka dolžine poti do cilja, Podmeje .

Druga priljubljena kolesarska destinacija je Trbovlje - Dobovec - , tudi ta relacija poteka po cesti, kjer je le opozorilna tabla in nekaj talnih označb.

3.5 Urejenost javnega prevoza v občini (BUS, železniški, taksi prevozi)

Občina Trbovlje se ponaša z največjim številom lokalnih taksijev na število prebivalstva. Lokalni taksisti so se pojavili ob zapiranju številnih delovnih mest. Zaradi ugodne cene prevoza, ko po enotni tarifi vozijo potnike po mestu, predstavljajo veliko konkurenco mestnemu javnemu prevozu.

Avtobusne prevoze opravlja Integral Zagorje za mestni promet v Trbovljah in Zagorju ter medmestni promet med zasavskimi občinami.

Železniske povezave uporabljajo predvsem dijaki, študentje in zaposleni izven Zasavja. Med delavniki so povezave ugodnejše kot ob koncu tedna.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 37

3.6 Peš promet in infrastruktura

V Trbovljah je namenjeno pešcem le območje med zgradbami naselja Sallaumines, v mestnem parku in parku pred občinsko zgradbo. K temu bi lahko prišteli še trim stezo, ki je namenjena rekreativcem. Peš poti so tudi po naravnem parku Špicberg in Taborski vrh, ki vodijo po okoliških vzetinah.

3.7 Zaključki analize in sinteze

Štel sem promet, ki poteka po cestišču od krožišča proti tržnici in v obratni smeri v enournem časovnem intervalu, zjutraj , med 6,50 in 7,50 in 7,50 in 8,50 uro in od 10. do 11. ure dopoldan v sredo, ko je tržni dan. Štetje je bilo ponovljeno še dva dni kasneje, v petek med 10. in 11. uro.

V prvih jutranjih urah je promet pretežno potekal v smeri od krožišča proti tržnici, ker je v tej smeri več zaposlenih. V obratni smeri kažejo podatki, da je manj prometa, saj manjka podatek, koliko prometa je med 5,30 in 7 uro, ko se ljudje vozijo na delo v druge kraje in v Cementarno ter Termoelektrarno Trbovlje. Povprečno je v merjenem času pot v obe smeri prevozilo 481 vozil. Na tržni dan in ob ponovnem štetju, med 10 in 11 uro dopoldan, ni bilo bistvenega odstopanja vožnje osebnih vozil v eno ali drugo smer, saj je bila razlika le 25 vozil oziroma nekaj več kot 5,5% na tržni dan in 8 vozil, oziroma 1,8 % pri ponovnem merjenju, kar kaže, da je obremenitev s prometom neodvisna neglede na dan štetja.

Razveseljivo je dejstvo, da gostota prometa kombijev, tovornjakov in vlačilcev predstavlja v primerjavi z osebnimi vozili dodatno le 10 % obremenitev. Temu je potrebno prišteti še povprečno po 5 avtobusov, ki vozijo najpogosteje v jutranjih urah, saj se z njimi pripeljejo v šolo dijaki iz sosednjega Hrastnika in Zagorja. Lokalni avtobusni prevozi so kombinirani z medkrajevnimi prevozi v že omenjeni sosednji občini. Velik del javnega prevoza opravijo mestni taksiji, ki pogosto vozijo med delavniki, večji problem javnega prevoza pa je konec tedna, ko ni ne avtobusov, vlakov in ne taksistov, oziroma vsi redko vozijo.

Mirujoči promet še ne povzroča enakih preglavic kot v velikih mestih, saj se parkirišča najdejo v relativni bližini , izjema so najpogosteje parkirišča pri Zdravstvenem domu in Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 38

Splošni bolnišnici, kjer so tudi večje stanovanjske soseske, ki so bile grajene v petdesetih in šestdesetih letih prejšnjega stoletja in nimajo veliko parkirnih mest, ki bi v delovnem času lahko predstavljale možnost uporabe za parkiranje.

Velika nevarnost za pešce je hoja po cestišču, od nekdanje tovarne Iskra do odcepa ceste k pokopališču, ker ni urejenega pločnika. Še večjo nevarnost predstavlja neureditev kolesarskih stez, ki bi preusmerile kolesarje iz cestišč, predvsem na relaciji Trbovlje - Podmeja, kjer je od pomladi do jeseni velika frekvenca kolesarjev, ki sodelujejo pri kolesarskem tekmovanju Aufzits. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 39

4 PREDLOGI DODATNIH UKREPOV ZA UREDITEV PROMETA V OBČINI TRBOVLJE

Posodabljanje ne pomeni vedno le nekaj novega, ampak lahko tudi ponovno vspostavitev že nekdaj utečenega. Prav dobro organiziran javni prevoz omogoča opustitev lastnih cestnih prevozov z osebnimi avtomobili, kar pomeni večjo pretočnost prometa in manjše obremenjevanje okolja z izpušnimi plini.

4.1 Predlog za posodobitev prometnih povezav (cestnih, železniških)

V prejšnjem stoletju so bile povezave avtobusnega in železniškega prometa boljše, saj je bila njihova frekvenca večja. Z ukinjanjem avtobusnih prog in železniškega potniškega prometa, so ljudje vse več uporabljali lastni prevoz. Trenutna gospodarska situacija narekuje, da se posamezniki vse več medsebojno dogovarjajo glede prevozov na delo z osebnimi avtomobili. Nekatera podjetja organizirajo prevoz na delo in iz dela, vendar je še vedno opazno pomanjkanje organiziranega javnega prevoza, ki bi moral biti cenovno ugoden.

Ponovno bi bilo treba oceniti kdaj je javni prevoz migrantskim delavcem najbolj potreben, da bi za pot na delo in iz dela porabili najmanj časa.

Same cestne povezave so najbolj kritične ob novozapadlem snegu, ko niso vse ceste pravočasno splužene in prevozne. Z posodobljenim javnim prevozom po železnici bi razbremenili ceste in znižali negativne vplive v ozračje.

Preudarno načrtovani javni promet in graditev cest bosta odstranila sivo liso neugodne prometne lege Zasavja in Trbovelj.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 40

4.1.1 Priključek na avtocestno omrežje

Z izgradnjo načrtnovanih cestnih povezav se bo stanje primerno izboljšalo. Kljub možnosti dveh smeri za vključitev na avtocestno povezavo Maribor - se bo verjetno uspelo izogniti prevelikemu, uničujočemu tranzitnemu prometu po regionalni cesti skozi dolino.

Ena od idej, ki je bila predlagana že po drugi svetovni vojni, je predor pod Podmejo, ki bi po bistveno krajši poti povezoval Trbovlje s Savinjsko dolino in priključkom na avtocesto Maribor - Ljubljana.

Kje natančno bo potekala tretja razvojna os, vključno z avtocestno povezavo, še ni dokončno dorečeno. Različni interesi dostikrat odmikajo to cestno povezavo od bližine Zasavja.

4.1.2 Modernizacija regionalnih cestnih povezav

Danes večkrat ugotavljamo, da v primerih, ko se sprožijo plazovi, nastanejo vremenske ujme ali je vzrok prometna nesreča, v mestu in njegovi okolici ni primernih obvoznih povezav. Z modernizacijo nekaj regionalnih cest, predvsem proti Celju in Posavju, bi bili cestni zamaški odstranjeni. Medkrajevne povezave s sosednjimi občinami bi bilo mogoče bistveno izboljšati s posodobitvijo danes neprevoznih cest, ki imajo status industrijske ceste, skrajšali bi razdalje in potreben čas vožnje.

4.2 Izboljšave na področju urejanja mirujočega prometa

Sistematična, celovita in temeljito načrtovana študija bo lahko rešila problematiko mirujočega prometa. K rešitvi bi pripomogla tudi boljša, bolj ekonomična organizacija javnega prometa, ki bi zagotavljala minimalno izgubo časa uporabnikom. Tako bi lahko povečali pretočnost prometa tudi ob konicah in se tako izognili zastojem.

Pomembno je, da ima Trbovlje kot mesto prijazno invalidom, urejene parkirne prostore za invalide; ob vhodih v objekte, ki nimajo lastnega parkirišča, pa zagotovljeno možnost za kratkotrajno ustavitev vozila osebe z invalidskim vozičkom. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 41

4.2.1 Izgradnja parkirno – garažnih hiš

Zaradi vse višje stopnje motorizacije ter vse večjih potovalnih potreb, so parkirne površine znotraj urbanih naselij preobremenjene. Parkiranje v dnevnem času in garažiranje vozil v nočnem času, se lahko reši le z izgradnjo garažnih hiš, ki so lahko pod zmeljo ali nad njo.

Za gradnjo garažnih hiš se odloči, ko ni več prostora za parkiranje na prostem ali kadar pride do spremembe namembnosti zemljišča, ki je bilo namenjeno parkiranju. Takrat se postavi vprašanje, kako na enaki ali manjši površini zagotoviti več parkirnih prostorov, kot jih je bilo doslej. Najboljšo rešitev predstavlja »zlaganje« parkirnih prostorov drugega nad drugim, to je izkoriščanje razpoložljivega prostora v višino ali globino. S tem pridobimo boljši izkoristek površin namenjenih parkiriščem.

Garažne hiše so v bistvu parkirišča, nanizana po vertikalni osi. Promet se odvija po etažah, podobno kot pri odprtih parkirnih površinah. Glavna in zelo pomembna razlika je le v načinu dostopa do posameznih nivojev, ki pa so lahko pod zemljo ali nad njo.

Univerzalen tip garaže ne obstaja, saj vplivajo na njihovo izgradnjo številni dejavniki: velikost in področje mesta, karakteristike uličnega parkiranja, karakteristike terena, potrebna in primerna kapaciteta, lastnosti potencialnih upor-abnikov idr.

Pravilno izibiro rešitve parkirnih prostorov pogojuje več različnih dejavnikov, ki so odvisni od dane lokacije in urbanističnih zahtev.

Glede na način dostopa do posameznih nivojev oziroma do parkirnega prostora ločimo: • garažne hiše s klančinami, kjer se premagujejo višine z lastno pogonsko silo, • polavtomatske in avtomatske garažne hiše, kjer se premagujejo višine s pomočjo dvigal.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 42

Parkirno garažne hiše morajo omogočati:

• enostavno parkiranje, • nosilne konstrukcije morajo biti ognjevarne in onemogočati krajo, • varnost pred mehanskimi poškodbami, • varnost pred prometno nezgodo v garaži, • varen in hiter odhod ter prihod do vozila, • sprejemeljive cene parkiranja.

Organizacija parkiranja v garažah lahko poteka: • kot samoparkiranje, • z osebjem garaže, • avtomatsko, • kombinirano.

Garažne hiše delimo na: • male garažne hiše, velikosti do 100 m² koristne površine, • srednje garažne hiše, velikosti od 100 m² do 1000 m² , • velike garažne hiše večje od 1000m².

Za podzemne garažne hiše se štejejo vse, ki imajo dno garaže več kot 1,30 m pod zemeljsko površino. Velike garaže pa morajo imeti ločen uvoz od izvoza.

Pri zasnovi javnih garažnih hiš in podzemnih garaž je pomembno: • usmerjanje prometa h garažnim objektom, • oprema uvoznega dela garaže, • prometni režim in sistem povezav med parkirnimi etažami, • oprema posameznih etaž in vodenje prometa, • gibanje pešcev v garaži, • oprema izvoznega dela garaže.

Pomemben del prometnega urejanja mest je dobra kažipotna signalizacija za dovoz do javnih garaž. Osnovna signalizacija mora biti postavljena ob glavnih vpadnicah v mesto, podrobnejša Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 43 pa, v odvisnosti od obstoječe prometne mreže, v glavnih križiščih ožjega območja, na razdalji približno 1000 m od garaže. Če v mestu in njegovem območju stoji več garažno parkirnih hiš in so v dnevnem obdobju pretežno zapolnjene, dodamo k svetlobnim označbam dopolnilo, ki opozarja potencialne uporabnike ali so parkirna mesta »prosta« ali »zasedena«.

Uvoz v garažno hišo mora biti lociran z manj obremenjenih cest, dolžina uvoznega pasu v garažo pod avtomatiziranim vhodom mora biti dimenzionirana, upoštevajoč predvideno število uvozov v garažo na časovno enoto.

Pri zasnovi prometnega režima v garaži je potrebno upoštevati zakonsko določene prometne predpise. V sami garaži je potrebno uporabiti svetlobno signalizacijo o zasedenosti posamezne etaže.

Velikost nagibov klančin sme biti:

• na prostem največ 10 %, • v pokritem prostoru največ 15 %, • parkirne klančine 3 - 5 %

Za promet med parkirišči je ugodno, da so klančine, ki povezujejo različne etaže, postavljene zunaj parkirnih površin. Take rešitve so dražje, a povečujejo izkoristek parkirnih prostorov. Izkoristek je manjši, ko so rampe postavljene med parkirišči. Izgube na račun klančin so povsem izničene, če parkirišča izkoristimo za klančine. Takšna rešitev je ekonomičnejša in omogoča najboljšo izkoriščenost uporabne površine.

Poznamo naslednje oblike klančin: • ravne klančine s polnimi parkirnimi površinami, • klančine med deljenemi parkirnimi površinami, • okrogle klančine s polnimi parkirnimi površinami, • parkirne površine v nagibu.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 44

Pri tlorisni zasnovi garaž je treba upoštevati enaka izhodišča kot pri zasnovi parkirišč. V odvisnosti od razpoložljivega prostora, zasnove vertikalnih povezav med etažami in smerjo vožnje v etaži je treba razporediti nize parkirnih mest.

Potrebna širina prarkirnega mesta v garaži je 2,50 m. Minimalna svetla višina v garaži je 2,20 m, na rampah pa 2,30 m. Na ustreznem mestu pred uvozom v gražo je treba označiti maksimalno dovoljeno višino vozil v graži in postaviti napravo za testiranje višine vozil pred uvozom v klančine gražne hiše.

V vsaki garaži je potrebno zagotoviti prakirišča za invalide, ki so dimenzionirana skladno z veljavnimi predpisi, locirana v bližini dvigal in vhodov.

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovnjskih stavb, objavljen v Uradnem listu RS št. 97/2003, določa v 12. členu navaja, da mora imeti garažni objekt v javni rabi 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. Ta parkirna mesta so označena poševno ali pravokotno v smer vožnje. Široka morajo biti 350 cm za manevriranje z invalidskim vozičkom in označena z menarodnim znakom za dostopnost invalidom.

V garaži morajo biti zagotovljene kratke, a varne poti do izhodov na stopnice oziroma do dvigal, ko vozniki in sopotniki zapuščajo avto ali se vračajo vanj. Pomembna je dobra kažipotna signalizacija in svetle pregledne poti, ki ne prečkajo glavne prometne tokove. Pri povratku v garažo morajo biti poti pešcev speljane mimo blagajne oziroma avtomatov za plačilo parkirnine.

V garaži je zelo pomemben inforamcijski sistem. Da si vozniki lažje zapomnijo mesto parkiranja, je potrebno posamezna območja ali etaže različno pobarvati, parkirna mesta pa oštevilčiti. Pri izhodih iz garaže je potrebno jasno označiti obratovalni čas garaže.

Signalizacija izvoza iz garaže mora biti zasnovana tako, da ji je možno enostavno slediti vse do izvoza iz vsakega parkirnega mesta. Izvozni avtomati morajo biti postavljeni tako, da morebiten zastoj ali kolona, ki nastaneta, ne ovirata uvoza v garažo. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 45

Polavtomatske garažne hiše

Vozila se z voznikom prenesejo del poti, od mesta vstopa do mesta iztopa prakiranja, z zunanjo pogosnko silo. Najpogostejši primer polavtomatske garažne hiše predstavlja eno ali več stacionarnih dvigal, ki samo nadomeščajo klančine, tako da dvigujejo vozila v dvigalu do želenega nadstropja. Vozniki, podobno kot v garažnih hišah s klančinami, zapeljejo vozilo v dvigalo, ki ga dvigne ali spusti v željeno nadstropje, kjer nadaljuje vožnjo do prostega parkirnega mesta.

Takšne rešitve so še posebej primerne za že obstoječe garažne hiše, pri katerih pridobimo prsotor, ki ga zasedajo klančine, če jih zamenjamo z dvigali. Mesto postavitve dvigala je zelo pomembno, kjer je glavni cilj zagotoviti čim krajše poti vožnje po etažah. Dvigala se uporabljajo za vhod in izhod. Čas zapolnitve parkirnih prostorov je daljši kot pri garažah s klančinami, zato je potrebno pred njimi predvidevati tudi dodaten parkirni prostor za čakajoče.

Avtomatske garažne hiše.

Pri avtomatskih garažnih hišah se vozila brez voznika prenesejo od mesta vstopa do parkiranja in nazaj z zunanjo pogonsko silo. Takšne garažne hiše so v bistvu velika skladišča vozil. Osnovi elementi avtomatskega parkirnega sistema so: vstopno mesto (soba - boks), nosilno dvigalo, transportne ploščadi ter elektronske nadzorne kontrolno - krmilne naprave. Človeško opravilo se konča že pri samem vhodu, zatem prevzame nadzor stroji.

Parkiranje poteka po naslednjih postopkih:

• vozilo pripeljemo na ploščad v vstopno sobo, pred vhod v avtomatsko garažno hišo, • vozilo zaklenemo ter prevzamemo iz avtomata parkirni listek, sistem avtomatsko zavaruje vozilo z zaprtjem vrat dvigala, • sistem prenese vozilo z dvigali in transportnimi ploščadmi od vhoda do prostega parkirnega mesta, • sistem vrne naprej obrnjeno vozilo, ko v avtomat, pred garažno hišo, vstavimo plačan parkirni listek, • sam proces traja od 2 min do 5 min preden prevzamemo vozilo. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 46

Velja splošno pravilo, da morajo biti garažne hiše izpraznjene ali napolnjene do dveh tretjin vsaj v eni uri. S popolno avtomatizacijo skušamo skrajšati postopek parkiranja, vendar je še vedno poteben parkirni prostor pred garažno hišo. Avtomatske garažne hiše na račun prihranka prostora v zgradbi izgubijo prednost pred drugimi zaradi dodatnega prostora za čakajoče, kjer je prostor v pritljičju najdražji.

Prednosti avtomatskih garažnih hiš:

• najudobnejši in prostorsko najvarčnejši parkirni sitem, z manj tlorisne površine, • parkirno mesto pride k uporabniku, • niso potrebne klančine in dolge uvozne poti, • za enako število parkiranih vozil se porabi polovico manj tlorisne površine kot v garažnih hišah s klančinami, • nižji stroški razsvetljave in prezračevanja, • varnost in prednost za uporabnike, saj ni vstopa v utesnjena stopnišča, • varno in zanesljivo parkiranje v nasprotju z običajnimi garažami, kjer so pogosto poškodbe in kraje, • hitri dostopni čas za vozila, ki je odvisen od števila vstopnih mest, etaž in ploščadi, • ker ni izpušnih plinov in hrupa so okolju prijaznejše.

Pomanjkljivosti avtomatskih garažnih hiš:

• visoki finančni vložek, • delovanje celotne garažne hiše je odvisno od delovanja električnih naprav, • višjih obratovalni stroški kot posledice rednega vzdrževanja mehanizacije in opreme.

V avtomatskih garažnih hišah se lahko uporabi več različnih avtomatskih parkirnih sistemov.

Najpogostejši parkirni sistemi so:

• nivojsko parkiranje, • regalno parkiranje, • parkirni stolp. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 47

Izberemo jih glede na:

• razpoložljivi prostor (nad zemljo ali pod njo) • zahtevano število parkirnih mest, • finančne zmožnosti.

Slika 4.1 - tipa avtomatske garažne hiše Vir: splet

Nivojsko parkiranje

Nivosjko parkiranje omogoča prostorsko varčno parkiranje v najmanj dveh in največ štirih vzporednih vrstah, v enem ali največ petih nivojih. Vertikalno dvigalo prenese vozilo na določeno nivo, ki je lahko nad zemljo ali pod njo. Zaporedje premikov vozil po nivojih se vrši s časovno metodo premikanja vozil v vzdolžni ali prečni smeri. Da je manevriranje možno, morata biti v vsakem nivoju dve prosti mesti.

Slika 4.2 - tipa nivojskega parkiranja Vir: splet Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 48

Regalno parkiranje

Regalno parkirnja omogoča prostorsko varčno parkiranje z zlaganjem vozil drugo ob drugo in v več nivojih, kar je podobno avtomatskemu skladiščenju. Ena transportna ploščad ali več pripelje vozilo od vstopa do proste parkirne enote, ki je lahko v katerem koli nivoju. Transkportna ploščad se med potjo vrti in obrne vozilo v izhodni položaj. Ta parkirni sistem omogoča hitro parkiranje in je zato primeren za javne garažne hiše.

Slika 4.3 - tipa regalnega parkiranja Vir: splet

Parkirni stolp

V parkirnih stolpih ni dovoznih klančin in poti. Vozila so varna pred krajo in vandalizmom. Zavzemajo veliko manj prostora kot klasični garažni sistemi. Avtomatske parkirne naprave so namenjene parkiranju od 10 do 80 vozil, v do 30 etažah. S kombiniranjem avtomatskih parkirnih sistemov se lahko ustvarjajo veliki garažni sistemi z več sto parkirnimi mesti. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 49

Slika 4.4 - tipa parkirnega stolpa Vir: splet

Drugi načini parkiranja

Poleg garažnih hiš obstajajo še drugi parkirni sistemi, ki omogočajo večji izkoristek parkirnih površin. Na prostoru, ki nam običajno zadostuje za parkiranje enega avtomobila, lahko zagotovimo možnost parkiranja dveh ali več vozil, tako da ostala vozila privzdignemo ali pogreznemo.

• Dvižne ploščadi

Predstavljajo sistem dvojnega ali trojnega parkiranja, ki ga radi uporabljajo investitorji in projektanti takrat, ko želijo zagotoviti cenovno najugodnejšo in prostorsko posebej kompaktno rešitev parkirnih prostorov. Tako dosežejo dvakrat ali več parkirnih prostorov, večjo varnost in enostavnost uporabe, znižanje števila dovoznih poti, saj ena zadošča za več parkirnih mest, omogoča neodvisno parkiranje in nizke stroške vzdrževanja. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 50

Slika 4.5 - tipa dvižne ploščadi Vir: splet

• Drsne ploščadi

Premikajo se po tirnicah prečno ali vzdolžno kar omogoča neodvisno parkiranje na vseh parkirnih mestih. Prednost ploščadi so: enkrat več parkirnih mest zaradi grupiranja in zamikanja vozil, tudi do dvakrat več parkirnega prostora, maksimalno izkoriščenje prostora, tudi za stebri in vogali, ploščadi ne povzročajo hrupa.

Po tirnicah se pomikajo tako, da ostane v vsaki vrsti vedno eno prazno mesto, ki omogoča dostop do vsakega parkirnega prostora v vsaki koloni. Zasedene plošče se umikajo, prazne pa lahko brez pomisleka prevozimo.

Slika 4.6 - tipa drsne ploščadi Vir: splet Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 51

• Kombinirane drsno - nivojske ploščadi

Kombinirane drsno - nivojske ploščadi se premikajo po tirnicah prečno, vzdolžno in vertikalno glede na potrebe ali obstoječa parkirna mesta. Vstopna ploščad na spodnjem nivoju se zamakne vertikalno, zgornja ploščad se premika prečno in vzdolžno, tako da vedno ostaja ena ploščad nezasedena in dostopna za vstopno ali iztopno mesto. Prednosti predstavlja zgoščeno parkiranje v dveh ali treh nivojih z enim uvoznim nivojem, spremenljiva razporeditev od dveh do desetih zaporednih vrst, enostavno upravljanje s krmilnimi sistemi, neodvisno parkiranje, kombinacija stiskanja in pomikanja vozil.

Slika 4.7 - tipa kombinirano dvižno drsne ploščadi Vir: splet

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 52

4.2.2 Parkirno garažna hiša pri varovanih stanovanjih (K5 - bivše sodišče)

Načrtovan objekt ima dve kleti, pritličje, 1., 2., 3., 4. nadstropje in satelite na strehi. V obeh kletnih etažah so predvidena parkirna mesta, shrambe stanovalcev, komunikacijski in tehnični prostori. V pritličju in 1. nadstropju so poleg komunikacij z glavnim vhodom predvideni še lokali. V vsakem lokalu v pritličju se lahko istočasno nahaja največ 50 ljudi hkrati. V vsakem lokalu v 1. nadstropju se lahko istočasno nahaja do 20 ljudi hkrati. V 2., 3., in 4. nadstropju so stanovanja in spremljajoči prostori s komunikacijami. V vsaki od teh treh etaž je po deset stanovanj, od katerih je sedem oskrbovanih. Na strehi so tri stanovanja, sateliti in skupni prostor stanovalcev oskrbovanih stanovanj.

Zunanje tlorisne dimenzije:

• tlorisa 2. in 1. kleti objekta sta nepravilne oblike, zunanjih gabaritov 49,00 m x 68,60 m • tloris pritličja je tudi nepravilne oblike, zunanjih gabaritov 43,60 m x 45,90 m • tlorisi 1., 2., 3. in 4. etaže so nepravilne oblike črke U, zunanjih gabaritov 37,4 m x 45,90 m; širine lamel so 10,10 m oz. 10,30 m • tloris satelitov je nepravilne oblike, zunanjih gabaritov 25,00 m x 6,5 m in 8,30 m x 17,00 m ter 8,50 m x 18,00 m.

V 1. kletno etažo je predviden uvoz preko klančine iz dovozne ceste Kešetovo na SV strani objekta, ki se na S priključuje na Rudarsko cesto. Glavni vhod v objekt je v pritličju, iz SZ strani. Ta vhod je namenjen stanovalcem oskrbovanih stanovanj in za poslovni del. Za ostale stanovalce je načrtovan ločen vhod, v pritličju, iz JZ strani.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 53

Slika 4.8 - rend fasade objekta K5 iz smeri Kešetovo Vir: Irena Gorjup Gračnar, FinArs

Slika 4.9 - rend fasade objekta K5 iz smeri Kešetovo Vir: Irena Gorjup Gračnar, FinArs Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 54

V kleti 1 je načrtovanih 39 parkirnih mest, 5 parkirnih mest za invalide in 2 parkirni mesti za motorja. Skupaj je v 1. kleti predvidenih 44 parkirnih mest za avtomobile in 2 parkirni mesti za motorja.

Slika 4.10 - parkirna shema kleti 1 Vir: Irena Gorjup Gračnar, FinArs

V kleti 2 je načrtovanih 57 parkirnih mest, 5 parkirnih mest za invalide in 5 parkirnih mest za motorje. Skupaj je v 2. kleti 62 parkirnih mest za avtomobile in 5 parkirnih mest za motorje.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 55

Slika 4.11 - parkirna shema kleti 2 Vir: Irena Gorjup Gračnar, FinArs

4.2.3 Parkirno garažna hiša na Sallauminesu

V okviru obvezne prakse, ki sem jo opravljal na Občini Trbovlje, na Oddelku za okolje in prostor ter oddelku za Gospodarske javne službe, sem na prošnjo takratnega župana, Bogdana Baroviča, pripravil anketo in analizo o nakupu in najemu parkirišč v načrtovani garažni hiši pri stanovanjskem naselju Sallaumines.

Anketa je imela delovni naslov »Garažna hiša Sallaumines«, ker naj bi bil načrtovan objekt pri stanovanjskem naselju, ki je na ulici z imenom pobratenega francoskega rudarskega mesta, iz časa Jugoslavije, slika 4.12 prikazuje trenutno stanje začasnega parkirišča.

V anketiranje so bili vključeni stanovalci več naselij, v obroču 500 metrov od načrtovanega garažnega objekta, da je razdalja še v okviru razumne poti pešačenja do vozila.

Anketa je bila priložena k položnici komunalnih stroškov. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 56

Garažna hiša Sallaumines

Na podlagi vrnjenih anket so bili dobljeni naslednji rezultati:

• število prejetih anket do datuma 03.03.2009: 91 • število potencialnih kupcev parkirnega prostora: 45 • število potencialnih najemnikov parkirnega prostora: 61

Stanovanjska naselja

4 3 23

Kešetovo Sallaumines Obrtniška Mestni trg

64

Graf 4.1 - prikazuje povpraševanje parkirnih mest glede na stanovanjska območja Vir: lasten graf

Iz analize izhaja, da nekateri stanovalci želijo odkupiti in / ali najeti večje število parkirnih prostorov:

• 7 stanovalcev želi odkupiti in najeti parkirni prostor, • stanovalci stanovanjskega okoliša Sallaumines so se odločili za odkup 2 parkirnih prostorov, • 1 stanovalec stanovanjskega okoliša Mestnega trga želi najeti 2 parkirna prostora.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 57

Slika 4.12 - trenutno stanje parkirišča na ulici Sallaumines Vir: lastna fotografija

4.2.4 Parkirna hiša na Trgu revolucije

Poslovno stanovanjski objekt z garažno hišo sem poimenoval, projekt »Mehanika«, slika 4.13, po nekdanjem podjetju,.

Slika 4.13 - trenutno stanje objekta Mehanika Vir: lastna fotografija

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 58

Garažna hiša »Mehanika«

Do dne 6.4.2009 so vrnili izpolnjenih 22 odrezkov ankete, doba za oddajo odrezka je bila mesec dni.

Rezultati ankete so bili:

• število prejetih anket: 22 • število potencialnih lastnikov garažne niše: 6 • število potencialnih kandidatov za najem parkirne niše: 17

Stanovanjaska naselja

1 3

Trg revolucije Opekarna Ulica 1.junija

18

Graf 4.2 - graf prikazuje število prejetih anket glede na stanovnjska področja Vir: lasten grafikon

Samo en anketiranec se je odločil za odkup 2 parkirnih mest!

Anketa je bila poslana tudi pravnim osebam, ki imajo poslovne prostore v tem okolišu na Rudis d.d., NLB d.d., TUŠ market, Okrajno sodišče in Javno tožilstvo, ki niso niti odgovorili, čeprav imajo veliko problemov s parkirišči.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 59

4.3 Izboljšave na področju JPP

Pred dvema desetletjema so bile povezave Trbovelj z javnimi prometnimi sredstvi ugodnejše.

Danes se avtobusni promet odvija delno kot samostojen mestni promet, delno se kombinira z medmestnimi povezavami z Zagorjem in Hrastnikom. Trboveljski avtobusni prevoznik se je združil z zagorskim. Posledica združitve je bila ukinitev avtobusnih povezav Trbovelj z Ljubljano in Bohinjem. Zato se je nekaj potnikov odločilo za prevoz po železnici, veliko pa se jih vozi z lastnimi avtomobili.

Za racionalnejšo porabo časa in goriva bi bilo potrebno posodobiti javni promet tako, da bi lahko potniki pravočasno prišli do delovnih mest.

Manj pogostejši mestni promet "rešujejo" lokalni taksisti, saj je registriranih 16 samostojnih podjetnikov, ena družba z omejenim odgovornostjo in ena družba z neomejeno odgovornostjo, ki opravljajo dejavnost prevozov s taksiji. Skupaj je registriranih na Obrtno - podjetniški zbornici Slovenije in Gospodarski zbornici Slovenije okoli 29 taksi vozil.

Največji problem predstavlja javni prevoz ob koncu tedna, saj vozi le omejeno število avtobusov in redki taksisti.

Občina subvencionira javni avtobusni promet, upokojeniške, dijaške, šolske in študentske mesečne vozovnice, vendar je njegova uporaba še vedno nezadovoljiva, zato je finančni rezultat na robu rentabilnosti in ga želijo korigirati z "racionalizacijo", ukinjanjem števila linij. Ob nedeljah ni nobene avtobusne povezave med Hrastnikom in Trbovljami, le petkrat pa avtobus vozi ob sobotah dopoldan.

Ker je tudi železniški vozni red za potniški promet neugoden, so občani primorani uporabljati lastni prevoz oziroma načrtovati izlete ob koncu tedna tako, da lako koristijo redke javne prevoze.

Na podlagi natančne analize bi morala podjetja, ki izvajajo javni potniški promet pripraviti spremembe tako, da bi bila uporaba javnih prevozov večja in cenejša, kar bi pripomoglo k Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 60 povečanju javnih prevozov in zmanjšanju lastnega prevoza, posledično bi bilo tudi manj slabih vplivov na okolje.

Na povečanje uporabe javnih prevozov bo vplivala modernizacija železniškega prometa in ustrezna logistika potnikov od železnice do cilja potovanja s poceni javnimi prevozi.

4.4 Izboljšave na področju kolesarskega in peš prometa

Kolesarski promet

Kolesarski promet se je v 20. stoletju močno uveljavil, saj je zdrav, poceni, okolju prijazen, vzpodbuja socialno enakost in humanost urbanega okolja. V nekaterih državah je množična in značilna oblika prometa. Najznačilnejše države po uporabi kolesarstva so Nizozemska, Belgija, Danska in na vzhodu Kitajska, v drugih državah širom sveta ni razvit v tolikšni meri kot v omenjenih.

Ob toplem vremenu so naše ceste preplavljene s številnimi kolesarji. Žal pa so kolesarske steze še vedno bolj redkost kot nekaj vsakdanjega, kar pomeni, da so rekreativci in športniki prisiljeni kolesariti po nevarnih cestah.

Kolesarski promet je najobsežnejši od pomladi do zime, ko so cestišča dobro prevozna, v snegu in deževju skoraj ni mogoč, zato takrat kolesarijo redki posamezniki.

Slovenija je za kolesarjenje zelo primerna, saj traja sezona vsaj osem mesecev, približno od marca do oktobra, poleg tega so razdalje znotraj mest razmeroma kratke. Kolesarski promet v mestih je bil dalj časa močno zapostavljen in v senci "prestižnega" avtomobilskega prometa. V želji po zdravem življenjskem slogu in ohranitvi čistega okolja njegov pomen ponovno narašča.

Zaradi konfiguracije terena v okolici, naršča število kolesarskih zanesenjakov, ki vozijo downhill ali se vsakdan spopadajo z bližnjimi cestami v hribe, največ na Podmejo in Kum.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 61

Kolesarski promet je vsestransko koristen, saj je energijsko varčen, ne povzroča hrupa ali drugih emisij ter razbremenjuje druge oblike prometa. Ker je radij gibanja kolesarjenja v mestih večkilometrski, uspešno nadomešča uporabo osebnega avtomobila na krajših razdaljah. Glede na to, da so cestišča večinoma ozka, bi bilo potrebno najti ustrezne kolesarske poti, da bi kolesarjem zagotovili večjo varnost.

Peš promet

Hoja je najstarejši način gibanja in je bila način potovanja dokler ni človek izumil kolo ali izdelal čoln in udomačil živali. Pomeni tudi najosnovnejšo in najkoristnejšo obliko gibanja za človekovo zdravo življenje.

Temeljna, najbolj humana in za vsakogar najnujnejša oblika prometa je peš promet, saj je pešec vsak, ki se lahko premika. V primerjavi z voznikom osebnega vozila, pešec ne rabi finančnih sredstev za nakup vozila, gorivo in vzdrževanje, ni mu treba opraviti vozniški izpit in pridobiti zdravniško spričevalo.

Pešci bi morali imeti povsod optimalne pogoje, kot so urejene peš poti na vseh razdaljah, urejeno peš dostopnost, varnost, ambientalne privlačnosti, zaščite pred hrupom itd., hkrati pa je treba odstranjevati arhitekturne ovire za gibalno ovirane.

Peš promet se odvija po pločnikih (trotoarjih), peš poteh, stezah, pasažah, podhodih, nadhodih, tekočih trakovih in stopnicah, dvigalih, prehodih na križišče, itd. Površine za pešce so tudi trgi, ploščadi, atriji, terase in podbno. Po 2. svetovni vojni so zaradi naraščanja motornega prometa ter ob vse večji ogroženosti pešca in dehumanizaciji mest začeli v velikih mestih urejati najprej ulice namenjene samo pešcem, kasneje peš cone. Te vključujejo predele zgodovinskih mestnih središč ali pa osrednje dele novih trgovskih ali poslovnih centrov.

Peš poti ležijo glede na cesto za motorni promet lahko neposredno ob cesti (neugodno in dopustno pri lokalnih, servisnih in stanovanjskih cestah), ob zelenici, med vozišči (neugodno zaradi ločenosti zgradb, večjega hrupa ipd.) ali so speljane po povsem ločenih trasah skozi zelenice ali parke, po ulicah oziroma conah za pešce. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 62

Kadar so mestne ceste zelo obramenjene z motornim prometom, če je hitrost vozil večja in po cestah vozijo tudi tovornjaki in avtobusi, težimo k popolni ločitvi poti za pešce. Takšna fizična ločitev je lahko na nivoju terena ali pa izven-nivojska, v poštev pa seveda prihaja pri večjih frekvencah pešcev.

Za pritegnitev peš prometa je posebnega pomena ustrezna oprema prostora, kot so počivališča, klopi, izložbe, napisi, itd., ter ustrezna zaščita pred dežjem in sončno pripeko.

V smeri posodabljanja peš prometa je bil v Trbovljah zgrajen podhod, v centru mesta, v neposredni bližini krožišča, s tem se je povečala pretočnost motornega prometa in povečala varnost pešcev.

V prihodnje bo potrebno izdelati načrt , kam umestiti peš pot od nekdanje tovarne Iskre do odcepa za , tako da bodo pešci lahko varno prišli do mestnega pokopališča.

Ob obnovi cestišč bi morali načrtovati tudi pločnike, da ne bo treba pešcem hoditi po cestišču. Vsekakor bi bilo dobro, da se načrtuje čimveč peš poti, ki se bodo uporabljale ob vsakodnevnih opravkih in za rekreacijo.

4.5 Nekaj primerov dobrih prometnih rešitev iz drugih slovenskih občin

V primerjavi z občino Trbovlje ima sosednja, zagorska občina boljše pogoje za izpeljavo posodobitve vseh vrst prometa, saj ji to omogoča ugodnejša konfiguracija terena. Pešci imajo več površin, saj je urejen park v centru mesta, uredili so Europark, na področju Ruardija, zgradili pločnike in kolesarske steze ob novi obvoznici proti Kisovcu in Izlakam.

4.6 Povzetek s kratkim strokovnim komentarjem

Prometna urejenost v trboveljski občini se izboljšuje predvsem na tistih območjih, kjer posodabljajo infrastrukturo. Nekdanje črni prometni točki sta dobili novo podobo z razširitvijo cestišča pri Špančevini in preureditvijo ceste od Komunale do cerkve sv. Martina v enosmerno, ter z novozgrajenimi pločniki. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 63

Obnovitvena dela so bila opravljena tudi v centru mesta, kjer so pri obnovitvi celotne infrastrukture upoštevali potrebe invalidov, da lažje premagujejo cestne ovire.

Menim, da je kronično pomanjkanje finančnih sredstev za ureditev prometnih poti največji problem, ker bi s celovito preureditvijo prometnih poti imeli v prvi fazi res več stroškov, kasneje pa bi bilo sprotno vzdrževanje cenejše. Z enotnim pristopom bi zagotovili boljšo urejenost in varnost. Zakonodajo in druge predpise bo potrebno dosledno upoštevati, saj bo le tako zagotovljeno izvajanje ureditve cestnega prometa, ki je načrtovana v občinskem odloku. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 64

5 SKLEP

Prometna ureditev Trbovelj se je razvijala skladno z razvojem kraja, potreb prebivalstva in gospodarstva. Velik napredek v tej smeri je pomenilo začetek rudarjenja, kasneje razvoj industrije. Izgradnja železniške proge Dunaj - Trst je pomenila boljšo povezavo s svetom. Po drugi svetovni vojni, ko se je tovorni promet selil iz železnice na cesto, so gradili vse več cestnih povezav, tako v kraju samem kot s sosednimi kraji, ki so se razvijali na račun rudarstva.

Prvi problem predstavlja konfiguracija terena, ki pogojuje možnosti graditve prometne infrastrukture in predstavlja številne omejitve pri načrtovanju.

Že po drugi svetovni vojni so predlgali izgradnjo predora pod Podmejo, ki bi pomenil neposredno povezavo med Trbovljami in Savinjsko dolino, od tam dalje do Maribora ali Ljubljane "po glavni cesti". Realizacija te ideje bi že danes pomenila nadvse pomemben korak k približevanju avtocestnim povezavam. Do danes je državna cesta med Trbovljami in Preboldom doživela le posodobitev z razširitvijo nekaterih odsekov, utrditev brežin, ki so jih večkrat zasuli plazovi in asfaltiranje.

Na zasavsko državno cesto (v smeri Ljubljane) so najprej zgradili nove mostove, cestišča pa razširili in asfaltirali. Zaradi nevarnosti padanja kamenja sproti urejujejo ustrezne zaščite.

Problem ostajajo cestne povezave s sosednjima mestoma in Zagorje, saj je edina najbolj urejena cestna povezava za Savo, ceste, ki bi služile za obvoz pa so slabo urejene, saj predstavlja ozko grlo v Zagorje pontonski most, ki ga je zgradila JLA , ko je potegnil plaz Ruardi. Obvozni cesti do Hrastnika, preko Čeč ali preko Kip, sta slabi, saj je cesta čez Čeče na več krajih poškodovana in nevarna, cesta čez Kipe pa zaprta za javni prevoz, industrijska cesta ima namreč na zadnjem delu proti Hrastniku cestišče zelo ozko. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 65

Kako bo rešen problem povezanosti z avtocestnim omrežjem ostaja neznanka, ker se tretja razvojna os vse bolj oddaljuje od Trbovelj.

Razvejane prometnice v kraju so bile v zadnjem desetletju posodobljene ob modernizaciji komunalne in komunikacijske infrastrukture. Ob tem so zgradili nove pločnike in uredili parkirišča. Pretočnost prometa se je povečala z izgradnjo krožišča in podhoda za pešce, ki je urejeno tudi za gibalno ovirane osebe. Trbovlje so občina po meri invalidov, zato so pri prenavljanju pločnikov uredili tudi prilagojene prehode za osebe na invalidskih vozičkih.

Največji problem ostaja izgradnja kolesarskih stez in pločnikov, kjer ni za njuno izgradnjo dovolj prostora.

Občani imajo veliko število registriranih motornih vozil, ki jih uporabljajo po potrebah in možnosti. Značilno je, da se prebivalci pretežno vozijo s svojimi avtomobili, uporabljajo mestni taksi, manj javni avtobusni in železniški prevoz, kolesarjenje je pretežno rekreativne narave, enako kot pešačenje.

Mirujoči promet je vse večji problem zaradi velikega naraščanja števila novo registriranih vozil. Posledica vse večjega števila motornih vozil je pomanjkanje parkirnih mest v bližini stanovanjskih naselij in v bližini podjetij in ustanov med delovnim časom. Kljub preureditvi nekdanje glavne ceste v enosmerno, od Zdravstvenega doma do krožišča in ureditve parkirišč na polovici bivšega cestišča, ostaja kronično pomanjkanje parkirišč. Delno bo ta problem za zgornji del mesta rešen z izgradnjo parkirne hiše v naselju Sallaumines in pri objektu K5 (bivše sodišče), kjer bodo varovana stanovanja. Z izgradnjo objekta na prostoru Mehanike bo delno rešen problem parkiranja in garažiranja v spodnjem centru mesta. Realizacijo teh projektov zavira slaba finančna in gospodarska situacija. Rezultati anket, poslanih stanovalcem v bližini novogradenj so pokazali, da bi bila parkirna hiša v naselju Sallaumines večinoma prodana ali dana v najem, medtem ko je zanimanje za parkirno hišo Mehanika bistveno manjše. Za objekt K5 ni podatkov, ker se je gradnja zaustavila zaradi sodnega spora.

Dosedanje fazno obnavljanje infrastrukture bo potrebno nadaljevati, saj zaenkrat ni boljše rešitve za posodobitev in nove pridobitve prometne infrastrukture. Vse to je povezano z zadostnimi proračunskimi sredstvi in iskanjem soinvestitorjev. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 66

Značilnost občine je, da se nikjer ne plačuje parkirnina, niti ni omejen čas parkiranja v bližini javnih ustanov, zato se občani ne odločajo za pešačenje ali uporabo javnih prevoznih sredstev. Cene uporabe mestnega taksija so ugodne, kar vpliva na manjšo uporabo avtobusnega mestnega in medmestnega prometa.

Tovorni promet ne predstavlja bistvene obremenitve cest, saj se je z zaprtjem pomembne težke industrije in preusmeritve na industrijsko cesto znatno zmanjšal.

Avtobusni promet je bil pred desetletjem bistveno bolje organiziran, saj je omogočal vsakodnevne vožnje delavcem na delovna mesta in nazaj. Posledica ukinjanja delovnih mest je bila manjša zasedenost na progah, zato so jih z racionalizacijo ukinili. Danes je avtobusna vožnja iz Trbovelj do Ljubljane povezana s presedanjem v Zagorju. Nekatere pravne osebe, ki zaposlujejo Trboveljčane in druge Zasavce, imajo organizirane prevoze na delo in iz dela s posebnimi avtobusi. Sedanji lastnik avtobusnega prometa skuša povezati medmestni in lokalni promet. Problem nastane ob koncih tedna, ko teh povezav skorajda ni.

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 67

6 VIRI IN LITERATURA

1. KNJIGE

1 A. Pogačnik: Urejanje prostora za tretje tisočletje, Študentska založba, Ljubljana, 2000. 2 A. Pogačnik in A. Prelovšek: Vizualna ambientalna valorizacija prostora, mestna raziskovalna skupnost Ljubljana in Zavod za družbeno planiranje Ljubljana, Ljubljana, 1987. 3 A. Pogačnik: Urejanje prostora in varstvo okolja, založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1992. 4 L. Jakomin, R. Zelenika, M. Medeot: Tehnologija prometa in transportni sistemi, Fakulteta za pomortsvo in promet Portorož, Portorož, 2002. 5 C. Godnič, Tehnologija prometa, 1. izdaja, samozaložba, Maribor, 2001. 6 J. Kolenc, Infrastruktura cestnega prometa, Fakulteta za pomorstvo in promet Portorož, Portorož, 2002.

2. ZAKONI IN ODLOKI

7 Zakon o javnih cestah, Uradni list RS, št. 33, str. 3497, 2006 8 Zakon o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, 2009 9 Odlok o cestah in ureditvi cestnega prometa v občini Trbovlje, Uradni vestnik Zasavja, štev.13, 2010 10 Odlok o kategorizaciji občinskih cest v občini Trbovlje, Uradni vestnik Zasavja, štev. 35., 2008

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 68

3. INTERNETNI VIRI

11 Občina Trbovlje, http:// www.trbovlje.si/ 12 Ministrstvo za promet , http:// www.mzp.gov.si 13 Geodetska pisarna Trbovlje, http:// www.gu.gov.si 14 Ministrstvo za notranje zadeve http:// www.mnz.gov.si 15 Direkcija Republike Slovenije za ceste, http:// www.dc.gov.si 16 Prometna svetovalnica, http:// www.varnostvprometu.org 17 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200397&stevilka=4330

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 69

7 PRILOGE

7.1 KAZALO SLIK

Slika 2.1 - odsek občinske ceste 1220, na katerem sem opravil štetje prometa Vir: http://www.geoprostor.net/PisoPortal/Default.aspx?ime=trbovlje ...... 12

Slika 3.1 - slika tipa pokritega parkirišča pri Gimnazijski cesti, Trbovlje ...... 33

Slika 3.3 - slika tipa garažne hiše stanovanjskega naselja Mestni trg, Trbovlje ...... 35

Slika 4.1 - tipa avtomatske garažne hiše ...... 47

Slika 4.2 - tipa nivojskega parkiranja ...... 47

Slika 4.3 - tipa regalnega parkiranja ...... 48

Slika 4.4 - tipa parkirnega stolpa ...... 49

Slika 4.5 - tipa dvižne ploščadi ...... 50

Slika 4.6 - tipa drsne ploščadi ...... 50

Slika 4.7 - tipa kombinirano dvižno drsne ploščadi ...... 51

Slika 4.8 - rend fasade objekta K5 iz smeri Kešetovo ...... 53

Slika 4.9 - rend fasade objekta K5 iz smeri Kešetovo ...... 53

Slika 4.10 - parkirna shema kleti 1 ...... 54

Slika 4.11 - parkirna shema kleti 2 ...... 55

Slika 4.12 - trenutno stanje parkirišča na ulici Sallaumines ...... 57

Slika 4.13 - trenutno stanje objekta Mehanika ...... 57

Slika 4.14 - tlorisni pogled v garažno hišo in potek evakuacijske poti ...... 76

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 70

7.2 KAZALO TABEL

Tabela 2.1 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 6.50h do 7.50h proti tržnici (vir: lastna tabela) ...... 13

Tabela 2.2 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 6.50h do 7.50h proti krožišču (vir: lastna tabela) ...... 13

Tabela 2.3 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 7.50h do 8.50h proti tržnici (vir: lastna tabela) ...... 14

Tabela 2.4 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 7.50h do 8.50h proti krožišču (vir: lastna tabela) ...... 14

Tabela 2.5 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti tržnici (vir: lastna tabela) ...... 15

Tabela 2.6 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti krožišču (vir: lastna tabela) ...... 15

Tabela 2.7 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti krožišču (vir: lastna tabela) ...... 16

Tabela 2.8 - rezultati štetja prometa v občini Trbovlje od 10.00h do 11.00h proti tržnici (vir: lastna tabela) ...... 17

Tabela 3.1 - priporočilo potrebnega števila parkirnih mest glede na namen stavb (vir: Kolenc, J Infrastruktura cestnega prometa) ...... 30

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 71

7.3 KAZALO GRAFIKONOV

Graf 4.1 - prikazuje povpraševanje parkirnih mest glede na stanovanjska območja (vir: lasten graf) ...... 56

Graf 4.2 - graf prikazuje število prejetih anket glede na stanovnjska področja (vir: lasten grafikon) ...... 58

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 72

7.4 OSTALE PRILOGE

Priloga 1., Anketa za garažno hišo "Sallaumines"

Priloga 2., Anketa za garažno hišo "Mehanika"

Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 73

OBČINA TRBOVLJE ODDELEK ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Mestni trg 4, 1420 Trbovlje Telefon: 03/56-34-800, Fax: 03/56-27-986

Spoštovani,

Občina Trbovlje vam predstavlja projekt »Garažna hiša Sallaumines« (GHS) (slika2). Pričetek gradnje objekta je predvidena do leta 2010. Lokacija gradnje, je na območju zaključka ulice Sallauimines, oziroma na bivši lokaciji trgovine Bogo šport (slika 1).

Lokacija gradnje »GHS« je izbrana na podlagi izdelanih analiz in sovpada z ugotovljenim največjim pomanjkanjem parkirnih mest, hkrati pa je locirana na mestu, kjer je prometni tok največji. Z njeno uporabo bo moč ublažiti vpliv motoriziranega prometa na bivanjsko občutljive in s prometom preobremenjene dele mesta navedenih stanovanjskih sosesk:

1. Ulica Sallaumines od številke 1 do številke 10a. 2. Obrtniške ceste od številke 1 do številke 13b. 3. Mestni trg od številke 1 do številke 9. 4. Kešetovo od številke 1 do številke 15a 5. Gimnazijske ceste - blokovska naselja 5, 5a,10. 6. Dom in vrt - blokovsko naselje s št. 45, 46 in 47

V garažni hiši bo predvidoma zagotovljenih 106 parkirnih mest od tega najmanj 11 za invalide. Garažna hiša bo zgrajena v šestih etažah in opremljena z dvigalom.

V nadaljevanju vam predstavljamo ponudbo za odkup oziroma najem parkirnega mesta dimenzij dolžine 5,1m in v širini 2,5m. Cena enega parkirnega mesta bo okvirno znašala 12.000 EUR , mesečni najem pa okvirno 60 EUR.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

V primeru, da ste zainteresirani za odkup oziroma najem parkirnega mesta, vas prosimo, da izpolnite kupon priložene ankete, katerega oddate v nabiralnik recepcije občine Trbovlje, na naslov:

Mestni trg 4, 1420 TRBOVLJE.

Priimek in ime: ______, naslov:______

Želim odkupiti parkirno nišo (obkroži): Da Ne Število parkirnih niš: _____

Želim biti najemnik parkirne niše (obkroži): Da Ne Število parkirnih niš: _____

Podpis: ______Opomba!

Občina Trbovlje bo pridobljene osebne podatke uporabljala le za namene iz te ankete. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 74

Slika 1 Merilo: 1:4000

Legenda: rdeča pika - mesto lokacije garaže, rdeči obroči - predstavljajo obseganje območja garažne hiše od radija 200m do radija 500m, zeleno območje - navedeno območje stanovanjskih hiš, glej stran 1.

Slika 2 Merilo: 1:200

V imenu Občine Trbovlje, se vam zahvaljujemo za odgovor. Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 75

OBČINA TRBOVLJE ODDELEK ZA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE Mestni trg 4, 1420 Trbovlje Telefon: 03/56-34-800, Fax: 03/56-27-986

Spoštovani,

Občina Trbovlje vam predstavlja projekt »Poslovno – stanovanjski objekt z garažno hišo Mehanika« (Slika 1). Pričetek gradnje objekta je predviden do leta 2010. Lokacija gradnje, je predvidena na prostoru Mehanike.

Lokacija gradnje »Poslovno – stanovanjski objekt z garažno hišo Mehanika« je izbrana na podlagi izdelanih analiz in sovpada z ugotovljenim največjim pomanjkanjem parkirnih mest, hkrati pa je locirana na mestu, kjer je prometni tok največji. Z njeno uporabo bo moč ublažiti vpliv motoriziranega prometa na bivanjsko občutljive in s prometom preobremenjene dele mesta navedenih stanovanjskih sosesk in spodaj naštetih podjetij:

7. Trg Revolucije od številke 1 do številke 38. 8. Opekarna od številke 1 do številke 20b. 9. Trg Svobode od številke 1 do številke 4. 10. Ulica 1.junija od številke 1 do številke 10 11. Pod ostrim vrhom stanovanjske hiše 33a, 33, 34. 12. Poslovni objekti Rudis, NLB, Tuš market ter okrajno sodišče Trbovlje

V garažni hiši bo predvidoma zagotovljenih 130 parkirnih mest od tega najmanj 7 za invalide. Garažna hiša bo zgrajena v dveh etažah in opremljena z dvigalom. Prva kletna etaža bo namenjena uporabnikom in stanovalcem omenjenega poslovno-stanovanjskega objekta, druga kletna etaža pa stanovalcem okoliških sosesk.

V nadaljevanju vam predstavljamo ponudbo za odkup oziroma najem parkirnega mesta dimenzij dolžine 5,1m in v širini 2,5m. Cena enega parkirnega mesta bo okvirno znašala 11.000 EUR , mesečni najem pa okvirno 55 EUR/mesec.

:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::

V primeru, da ste zainteresirani za odkup oziroma najem parkirnega mesta, vas prosimo, da izpolnite kupon priložene ankete, katerega oddate v nabiralnik recepcije občine Trbovlje najkasneje do 31.03.2009, na naslov:

Mestni trg 4, 1420 TRBOVLJE.

Priimek in ime: ______, naslov:______

Želim odkupiti parkirno nišo (obkroži): Da Ne Število parkirnih niš: _____

Želim biti najemnik parkirne niše (obkroži): Da Ne Število parkirnih niš: _____

Podpis: ______Opomba

Občina Trbovlje bo pridobljene osebne podatke uporabljala le za namene iz te ankete Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 76

Slika 1 Merilo: 1:4000

Legenda: rdeča pika - mesto lokacije garaže, rdeči obroči - predstavljajo obseganje območja garažne hiše od radija 100m do radija 500m, zeleno območje - navedeno območje stanovanjskih hiš, glej stran 1.

Slika 2

Slika 7.1 - tlorisni pogled v garažno hišo in potek evakuacijske poti Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 77

7.5 KRATEK ŽIVLJENJEPIS DIPLOMANTA

Naslov diplomanta

Vasja Vodopivec Avbelj Cesta O.F. 25 1422 Trbovlje

Rojen: 31.08.1984 Šolanje: 1991 - 1999 Osnovna šola Ivana Cankarja Trbovlje 1999 - 2003 Srednja tehniška in poklicna šola Trbovlje (Tehniška gimnazija) 2004 - 2010 Fakulteta za gradbeništvo Maribor (Cestni promet VS) 2008 - 2009 Strokovna praksa, Občina Trbovlje Prometno inženirski vidik urejanja prometa v občini Trbovlje Stran 78

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Vasja Vodopivec Avbelj, rojen 31.08.1984, študent Fakultete za Gradbeništvo Univerze v Mariboru, program cestni promet VS, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Prometno inženirski vidik načrtovanja prometa v občini Trbovlje pod mentorstvom mag. Sebastiana Toplaka, avtorsko delo. V diplomskem delu so viri in literatura konkretno navedeni.