Časopis Za Zgodovino in Narodopisje
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
<ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE Review for History and Ethnography Izdaja (Editors): Univerza v Mariboru in Zgodovinsko društvo Maribor, Glavni urednik (Chief Redactor): prof. dr. Jože •••••••, 62001 Maribor, Mladinska 9, Jugoslavija. Telefon 22-171. Uprava in založba (Administration and Publisher): Založba Obzorja, 62001 Ma- ribor, Partizanska 5, Tiskarna (Printing House): CGP Mariborski tisk, 62001 Maribor, Svetozarevska 14, Jugoslavija. LAŠKI ZBORNIK <ASOPIS LETNIK Í7 ZA ZGODOVINO STR. IBI—406 MARIBOR IN NARODOPISJE NOVA VRSTA 12 1976 Vsebina Contents Odbor za proslavitev jubileja La- IDI Committe of the Celebration of the škega: Spremna beseda. Jubilee of Laško: Introductory Word. Knez Tono: Arheološke najdbe iz 193 Knez Tone: Archeological Finds Laškega. from Laško. Rybáf Miloš: Laško gospostvo v do- 210 Rybáf Miloš: The Domain of Laško bi Babenberžanov. in the Time of the Babenbergs. Gantar Kajetan: Sifridova pesem o 231 Gantar Kajetan: Syferidus's Song vojvodu Leopoldu VI. about the Duke Leopold VI. Kor opee Jože: Laško gospostvo v 244 Koropec Jože: The Manorial Estate srednjem veku. of Laško during the Middle Ages. Ožinger Anton: Dunajski Studenti iz 276 Ožinger Anton: The Viennese Stu- Laškega od 14.—16. stoletja. dents of Laško from the 14th to the 16th Century. Ožinger Anton: Oblikovanje župnij 281 Ožinger Anton: Formation of Pa- v prafari Laško. rishes in the Primitive Parish of Laško. Otorepec Božo: Grb trga Laško. 292 Otorepec Božo: The Arms of the Borough Laško. Cevc Emilijan; Trije renesan=ni in 308 Cevc Emilijan: Three Late Renais- en baro=en nagrobnik v Laškem. sance and one Baroque Tombsto- ne at Laško. Vrišer Sergej: Doneski k opusu ki- 32G Vrišer Sergej: Contributions to the parja Janeza Gregorja Boži=a. Work of the Sculptor Janez Gre- gor Boži=. Curk Jože: O mestni podobi Laške- 334 Curk Jože: The Appareance of the ga. Town Laško. Ma=ek Jože: Upiranje podložnikov 344 Ma=ek Jože: The Resistence of Do- gospoš=ine Jurklošter proti pro- main Jurklošter Bondsmen against vedbi tlake v druge dajatve v le- the Transfer of Labour Service tih 1783—1795. into the Others Payment in 1783 to the 1795. Pertl Eman: Pregled razvoja zdrav- 358 Pertl Eman: Survey of the Deve- stva v Laškem in njegovem oko- lopment of the Health Service in lišu. Laško and Its District. Korošec Tomo: Iz govorice laških 392 Korošec Tomo: From the Idiom of rudarjev. the Miners of Laško. Krašovec Jure: Pred izidom zbornika 405 Krašovec Jure: Before Issue of ob=ine Laško Anthology of Borough Laško Izvle=ek prispevkov v tem =asopisu objavljata »Historical Abstracts« in »America: History and Life«. Abstracts of articles in this review arc included in »Historical Abstracts« and »Ame- rica: History and Life». Na naslovni strani je slika laškega grba. (Otorepec Božo: Grb trga Laško, str. 305). Redakcija tega zvezka je bila kon=ana aprila 1977. Za znanstveno vsebino odgovarjajo avtorji. SPREMNA BESEDA Laško praznuje v letu 1971 sedemstopetdesetletnico, odkar je bito prvi= omenjeno kot trg, in petdesetletnico mesto. Listina o trških privilegijih, ni ohra- njena (uni=ena je bila ob napadu Turkov proti koncu XV. stol.J, zato je prvi podatek o Laškem kot trgu ohranjen v listini vojvode Leopolda VI. Babenber- škega na dan posvetitve cerkve v Jurkloštru 7. novembra 1227. V tistem =asu je doživelo laško gospostvo razcvet zaradi naklonjenosti vojvode Leopolda VI., ki mu je Zidani most pomenu važno prometno križiš=e. • poznejših stoletjih prevzame vodilno vlogo na tem obmo=ju Celje, ki pod gospostvom grofov Celjskih zasen=i pomen Laškega in Zidanega mosta. Laško živi dalje kot sedež obsežnega zemljiškega gospostva in pražupnije, po svetu postane znano kot domovina dveh humanistov, Mihaela in Avguština Tiffernusa (Tyffernusa), ki sta že s svojim priimkom ali vzdevkom kazala, odkod sta doma (po nemškem nazivu Tüjjer za Laško), in kot prvo službeno mesto slovenskega re/ormatorja Primoža Trubarja. Prvi Valvasor, ki se naseli v slovenskih deželah, Janez Krstnik, si izbere Laško za svoje posmrtno po=ivališ=e in si ohrani ime v špital- ski ustanovi. Leta 1572 izbruhne na sejmu v Laškem upor zoper vinski davek in to je v naših krajih prvi upor, ki je naperjen naravnost proti vladarju. V slo- vensko-hrvatskem kme=kem uporu 1573 se pomika puntarska vojska pod vod- stvom Ilije Gregori7a skozi JurkloŠter. V uporu 1635 imajo podložniki laškega gospostva in laški tržani velik delež. V XIX. stol. za=nejo obratovati tista podjetja, po katerih je Laško še danes znano, namre= pivovarna, zdraviliš=e in rudnik. Slovensko navduSenje v =asu taborov in =italnic kmalu zadušijo Nemci s svojimi društvi in šolo, ki jo je odprl Schulverein poleg slovenske, tako da ima Laški trg do propada avstro-ogrske monarhije ob ljudskih štetjih vedno nemško ve=ino. Šele leta 1914 zmaga pri ob=inskih volitvah v III. volilnem razredu skupna slovenska lista. V XIX. sto- letju je bilo v našem okolišu rojenih ve= znamenitih rojakov: v samem mestu zgodovinar Ignacij Orožen, geograf Franc Orožen in publicist Karel Slane, v Tev=ah umetnostni zgodovinar Avguštin Stegenšek, v Modricu proleterski pi- sateïj Anton Tane ter na Globokem pri Rimskih Toplicah pesnik Anton Aškerc. V kraljevini SHS oziroma Jugoslaviji je Laško do 1936 trdnjava liberalne stranke. Leta 1927 praznuje Laško sedemstoletnico prve omembe kot trg in ob tej priliki postane mesto; da bi bilo vredno tega imena, dobi vodovod in asfalt po glavni ulici. V stari Jugoslaviji za=ne pivovarna obratovati v sedanji stavbi, v nekdanjem pivovarniškem poslopju pa se naseli tekstilna tovarna. Ob nemški okupaciji je bilo takoj zaprtih in nato izseljenih okrog 200 oseb iz mesta. Na obmo=ju Kojzice pri Rimskih Toplicah je bil 22. maja 1941 usta- novni sestanek pokrajinskega odbora OF za Štajersko. Narodnoosvobodilno gi- banje se je kmalu razširilo in v okolici je bilo ve= partizanskih akcij, ki so presegale krajevni okvir, npr. pohod I. štajerskega bataljona pod vodstvom Franca Rozmana-Staneta v novembru 1941, napad na rudnik v Hudi jami 2. VII. 1942 (v spomin nanj je ta dan razglašen za ob=inski praznik), pohod XIV. divizije v jebruarju 1944 in «¡ivi zid« šolarjev iz Lokavca, ki so se znašli pred vermani ob prehodu divizije =ez Gra=nico. Na Henini pri Jurkloštru je bil leta 1944 izvoljen prvi narodnoosvobodilni odbor na Štajerskem in tukaj je delovala tudi prva partizanska Sola •• Štajerskem. Nemci so se nad prebival- stvom kruto maš=evali. V mestu je bilo ustreljenih 19 talcev, 59 Laš=anov je padlo drugod kot žrtev vojne, iz bližnje okolice je bilo še okrog 150 padlih., ustreljenih, obešenih in umrlih v taboriš=ih in izgnanstvu. V bojnih enotah je sodelovalo 1288 ob=anov sedanje ob=ine, 1208 ob=anov pa je bilo akt iti istow OF. Danes je Laško sedež ob=ine, ki obsega poleg neposredne okolice in Rimskih Toplic (udi podro=je okrog Zidanega mosta in Rade=, torej tttdi tisto ozemlje, ki je pripadalo laškemu gospostvu ob nastanku, je pa v XIV. stol. odpadlo, ko je postala SOIíO mejna reka meri Štajersko in Kranjsko. Ob=ina šteje 18.000 prebivalcev. Laški rojak Ignacij Orožen je leta 1881 izdal knjigo o zgodovini laške de- kanije (Das Dekanat Tüjjer). Drugi nas" rojak, Augustin Stegenšek, pa zaradi bolezni in prerane smrti ni mogel popisati umetnostnih spomenikov doma=e dekanije, kakor je to naredil za gornjegrajsko in konjiško dekanijo. Tudi delo Ignacija Orožna že potrebuje dopolnitev, zato je dvojni jubilej ugodna prilika, da se znanstveniki lotijo našega mesta in raziš=ejo njegovo preteklost z razli=- nih, vidikov. Hvaležni smo <asopisu za zgodovino in narodopisje, da je to Šte- vilko posvetil jubilejem Laškega. Prav tako se zahvaljujemo vsem avtorjem prispevkov, ki so obdelali dogajanja v našem okolišu v raznih obdobjih. JVaj bi proslava obeh jubilejev s tem še bolje osvetlila preteklost našega mesta in okolice, da bomo tako bolj razumeli sedanjost, v kateri živimo. Odbor •• proslavitev jubileja Laškega ARHEOLOŠKE NAJDBE IZ LAŠKEGA Tone Knez* UDK 930,2G(398.5) (497.12-113 Laäko) KNEZ Tone: Arheološke najdbe iz Laškega. (Archäologische Funde aus Laäko.) CasopJs za zgodovino in narodopisje, Maribor, 47=12 (1976)2, str. 193—209. Izvirnik v sloven., povzetek v nem., izvle=ek v sloven, in angl., II silit. Avtor daje v prispevku pregled vseh doslej znanih arheoloških najdb Iz Laškega, ki Jih Je <asovno In tlpoloäko opredelil 1er predstavit v sliki. Naj- starejše najdbe segajo v fes iztekajo=e se kulture farnih grobiš= In najsta- rejše železne dobe. Tem sledi najdba dveh keltskih novcev iz 1. stol. pred n. S. Svoj razcvet Je kraj doživel s prihodom Rimljanov, ki so izkoriš=ali termalne vrelce In zapustili v mestu ve= kamnitih spomenikov, ki so deli ve=jih, bogato okrašenih nagrobnikov. Vklju=en v provinco Norlk, je kraj sodil pod mestno upravo bližnje Celeje (Claudia Célela). Posami=ne najdbe rimskih novcev iz Laîkega segajo do za=etka 5. stol., najdbe iz zgodnjega srednjega veka za zdaj Se niso znane. Vse dosedanje arheološke najdbo Iz LaSkega so slu=ajne najdbe ob gradbenih delih, na=rtna raziskovanja v kra- ju Se niso bila opravljena. UDC 930.26(39B.5)(497.12-113 Laäko) KNEZ Tone: Archaeological Finds from Laäko. <asopis za zgodovi- no In narodopisje, Maribor, 47=12(1976)2, p. 103—209. Or lg. in Slovene, summary in Germ., synopsis In Slovene and Engl., 11 plct. In this article the author gives a survey of all hitherto known archaeloglcal finds from Laäko, which he defined as to time and typology and represented In picture. The oldest finds dale back to the time of the ending culture of the burial places for urns and to the oldest iron age. The find of two Celtic coins from the first century before our counting follows them. The place flourished with the arrival oí the Romans, who utilized the thermal springs and left several stone monuments In t lie town.