MARTINOVA LILIJA V Laško in Tako Obvarovala Laščane Pred Kugo
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Po takratnih predpisih je oblast gotovo zaprla vse dohode Maše v prihodnjem tednu MARTINOVA LILIJA v Laško in tako obvarovala Laščane pred kugo. Zgodovi- nar Ignacij Orožen omenja, da se je med epidemijo kuge 5. VELIKONOČNA NEDELJA, 24.4. v okolici Laškega eden od laških duhovnikov pred zaporo 7.00: živi in + farani umaknil na Šmihel in iz tamkajšnje cerkve skrbel za dušno 9.00: + ŽOHARJEVI pastirstvo prebivalstva, ki je bilo odrezano od sveta. Zaradi + Jože DERGAN, 16.obl., žena Terezija, in ostali hvaležnosti, da je bil pripravljen žrtvovati svoje zdravje in DERGANOVI življenje za ogrožene ljudi, so ga po prenehanju kuge in 10.30: + Franc KAČIČ, starši in družina ŠMID zapore v slovesni procesiji spremljali nazaj v Laško. PONEDELJEK, 25.4. sv. Marko, ev. Svet si je oddahnil, ko sta Yersin in Kitasato med veliko epi- 7.30: + Anton OJSTERŠEK demijo kuge v Hongkongu odkrila povzročitelja kuge bacil + Martina SREBOT Pasteurello pestis. Kužna znamenja v okolici Laškega in 9.00 sv. Katarina: + PAVČNIKOVE in JENČIČEVE drugod pričajo, da nismo od včeraj na tej zemlji. Da ima TOREK, 26.4. sv. Marija Mati dobrega sveta medicina, tudi tista, zrasla na slovenskih tleh, svojo zgodo- 24. april 2016, leto 8, št.:17 vino, v znamenjih pa dragocen večtisočletni spomin. 19.00: + Marija in Janez PERČIČ Laškega dekana Jožeta Horvata sem velikokrat srečala. + starši Ivan, Antonija, Ivan, Slavica, Franc ŠON V teh dneh je po lanskem blagoslovu novega zvo- Najprej kot bolnika, ko je prihajal k meni v celjsko po maši biblična skupina na, v zvoniku sv. Krištofa, zaradi zelo zahtevnih del bolnišnico po zdravniško pomoč. Pozneje me je pred rek- SREDA, 27.4., sv. Cita, dev. umestitve v majhen pros- reacijo v Laškem, po nedeljskih mašah, pogosto popeljal v 7.30: + Neža PLAHUTA, obl. in mož Martin tor, zapel zvon, ki smo ga čarobni svet fresk nadžupnijske cerkve sv. Martina, ki mi + Amalija FRECE jo je med obnavljanjem z vsem žarom razkazoval. Večkrat lani slovesno blagoslovili. sem ga srečevala tudi v Zdravilišču Laško, kamor je hodil ČETRTEK, 28.4. sv. Peter Chanel, muč. Tokrat njegovo zvonjenje ni na kosilo, nazadnje tri dni pred nenadno smrtjo med delom 19.00: + Marija KRAJNC (Valentiničeva) oznanjalo radosti in veselja, v laškem župnišču. Želel se je še enkrat pogovoriti z menoj + starši Vida in Anton ŠRAJ, obl. zvonil je v slovo ključarju o boleči krizi vrednot na Slovenskem, o rušenju civilizacije PETEK, 29.4. sv. Katarina Sienska, dev., c. u. Vinku Železniku in na ta doma in v Evropi, o najinem Prekmurju, kamor je tako rad 7.30: + Pavel in Frančiška VODIŠEK, Ana in Peter KNEZ način oznanjal zahvalo za njegovo štiridesetletno nad zahajal. S Ciceronom trdim, da je življenje mrtvih v spo- 19.00: + Vinko ŽELEZNIK, osm. minu živih. vse požrtvovalno službo SOBOTA, 30.4. sv. PIj V., papež Na eni od sožalnih vizitk sem našla zapis: “Zdaj se spočij, skrbi za to svetišče. Mnogi izmučeno srce. Zdaj se spočijte zdelane roke. Zaprte so 19.00: + Branko VELIGOŠEK, 5obl. Franc REŽEN in smo na dan pogreba slišali, kako čuteče zvon oznan- utrujene oči, le drobna lučka še brli”. Te besede veljajo v Alojz IVŠEK ja upanje v “vstajenje tretjega dne”. Vinko je svoje celoti za pokojnega laškega dekana. + starši VODIŠEK, brat Jože (Trojno), starši življenje, poleg trdega dela kot rudar v rudniku in Gospod, pomnoži število velikih delavcev v svojem vi- MAČEK (Reka) skrbi za družino, zelo močno čutil z občestvom laške nogradu in našem narodu. Bodi bogat plačnik zvestemu 6. VELIKONOČNA NEDELJA, 1.5. sv. Jožef župnije, saj mu je redna nedeljska sveta maša pome- nila moč in navdih za vse delo in pristne odnose z služabniku s prekmurskih ravnin za njegov trud, skromnost 7.00: + Marija in Jožica VASTIČ ljudmi. V neomajni veri je zmogel tudi prenašati križ in nam dan zgled. (Mag. Karolina Godina, dr. med.,Laški 9.00: + MIloš Ribaš, 20. obl. bilten, št. 16, 2010, str. 37.) trpljenja, ki mu je bil naložen ravno ob nedeljah v 10.30: Bogu in Materi Božji v zahvalo za 50 let minulem letu. Izguba sina in nesreča v prometu. Tudi Dragocen zapis, ki je v razširjeni obliki izšel tudi v drugih skupnega življenja na gospodov dan, ga je Gospodar življenja poklical strokovnih revijah, nam odstira raziskovalno delo stroke k sebi. Kakor glas zvona sv. Krištofa je tudi življenje medicinskega, zgodovinskega in duhovnega področja. Za- Župnijski list izdaja nadžupnija Laško. Ogledate si ga lahko Vinka znanilec velikonočnega oznanila zmage nad pisana vsebina ohranja neprecenljivo vrednost. tudi na http://www.zupnijalasko.si Odgovarja Rok Metličar. smrtjo. Z dovoljenjem avtorice članka, dr. Karoline Godina, objav- rušenje civilizacijskega kodeksa pa vzrok za nerede v družini hiše, kjer je bil kužni bolnik, so z apnom narisali bel križ, ljam zanimiv opis o najstarejših znamenjih v župniji: in družbi. V tem razmišljanju in veliki ljubezni do cerkvene znamenje, da vanjo ne sme stopiti nihče, razen zdravnika, umetnosti sta se ujemala z mojim pokojnim stricem Jožefom duhovnika in pogrebcev. Če je bilo potrebno govoriti s pre- KUGA IN KUŽNA ZNAMENJA V OKOLICI LAŠKEGA Godino, prekmurskim Maistrovim borcem, duhovnikom bivalci okužene hiše, so pred vrati zakurili ogenj in se pog- V spomin laškemu dekanu Jožetu Horvatu in publicistom. Že kot študentki medicine mi je razkazoval ovarjali skozi plamen, da bi preprečili okužbo. Podobno so Znamenja ohranjajo spomine na razne dogodke. Na ne- freske po rimskih katedralah in ameriških cerkvah. V njun ravnali, če sta se morala zdravnik ali duhovnik neposred- kaj nas spominjajo ali nas na kaj opozarjajo. Zaznamu- svet, svet iskanja Resnice in Lepote, sta pritegnila tudi mene. no pogovarjati z bolnikom. V tem primeru so med obema jejo poti in smeri, meje in prehode. Zidana in kamnita Žarišča kuge so bile vedno dežele Daljnega vzhoda. Od tam držali gorečo baklo, bolniško sobo pa poškropili s kisom. znamenja imajo ljudje navadno za “kužna znamenja”. se je v srednjem veku širila v druge kraje sveta in je, tudi z Veljal je predpis, da so na grobiščih umrlih za kugo postavi- Mnoga so res postavljena na posameznih ali strnjenih epidemijami, večkrat razsajala v Evropi vse do prve polov- li posebno znamenje, “kužno znamenje”, ki je mimoidoče grobovih kužnih mrličev. Pod mnogimi so našli človeške ice 19. stoletja. Smrtnost je običajno visoka (90 odstotkov). opozarjalo na kužno zemljišče. Kužna znamenja se ločijo kosti. Niso pa vsa znamenja kužna. Postavljena so bila z Kuga in njene epidemije so bile znane že starim Babilon- od navadnih po svoji najrazličnejšimi nameni. cem. Omenjene so v Bibliji in drugih pisanih delih davne zgradbi. Na okroglem Spomladi leta 1993 sem želela z laškim dekanom Jožetom preteklosti. V 50-ih letih 6. stoletja je zaradi kuge umrla ali oglatem stebru čepi Horvatom, daljnim sorodnikom po materi, velikim ljubi- več kot polovica vseh prebivalcev Evrope. V 14. stoletju je majhna štirioglata teljem cerkvene umetnosti in neutrudnim obnavljavcem v Evropi umrlo 24 milijonov ljudi. Na Slovenskem je kužna kapelica s slikami kulturne in cerkvene dediščine v Občini Laško, ter odličnim kosa spravila pod zemljo več ljudi kot sovražni meč. Morila kužnih patronov: sv. poznavalcem laške preteklosti, danes že pokojnim profe- je tudi domače živali. Prošnja v litanijah ne stoji zaman: Roka, sv. Sebastijana sorjem Milošem Rybařem, obuditi spomin na kugo in pred- “Kuge reši nas, o Gospod!” Od takrat se je obdržala na- in pozneje sv. Rozalije. staviti kužna znamenja v okolici Laškega. S tem sem želela vada ob kihanju reči: “Bog pomagaj!”, ker so kužni bolniki V zaščito pred kugo ali Laškemu, ki mi je velikokrat krepilo duha in telo, zapustiti med kihanjem večkrat umrli. Znan je ljudski pregovor: “Če v zahvalo za rešitev so tudi svojo sled. pride kuga v deželo, kupi si par novih čevljev in teci tako ljudje istim svetnikom Temo je predlagal laški dekan daleč, da se ti podplati strgajo.” Z imenom kuga so nek- postavljali tudi cerkve, in nas vodil po hribih in dolinah daj zaznamovali celo vrsto nalezljivih bolezni, ki jih danes oltarje in uvajali pro- laške okolice h kužnim znamen- ločimo, vendar so se ljudje najbolj bali kuge z oteklinami cesije. Kužno znamenje jem. Štiri znamenja na poti do (buboni), ki ji še danes pravimo kuga. ima na vrhu navadno cerkve sv. Katarine v Kuretnem V 16. in 17. stoletju je v naših krajih, tudi na območju križ sv. Benedikta z nad Laškim, ki so jo zgradili Laškega, pogosto kosila epidemija kuge. Posebno huda dvema prečnima trako- okoli leta 1500 in je bila malo je bila v letih 1646-1647, torej med 30-letno vojno (1618- voma. Enako znamenje pred našim obiskom obnovljena, 1648). Vojne razmere in z njimi povezane posledice: poman- Gotsko kužno znamenje iz leta 1600 v so ljudje nosili okrog so zagotovo kužna. Po funkciji jkanje, lakota, nehigiena, nerazvitost medicine so epidemi- Spodnji Rečici vratu. Vdolbena letnica so ta znamenja pravzaprav na- je kuge še pospeševale. Učinkovitega zdravila proti njej nam včasih razodene grobniki, postavljeni v spomin pravzaprav ni bilo. Zato ni čudno, da so kugo skušali zatirati tisti strašni čas, ko je na kraju nastalo grobišče. Velika epi- na umrle že za to, da bi bila dru- z za današnje pojme neverjetnimi “zdravili” in obrambnimi demija kuge v laškem okraju in Celju v letih 1646-1647 je gim njihova usoda prihranjena. ukrepi. Tako najdemo v knjigi Orožnova zgodovina dekanije zajela ves desni breg Savinje. Zapisi iz tistega časa navajajo Kužno znamenje iz leta 1596 Sam kraj, kjer stoji cerkev sv. Ka- Laško (Celjska Mohorjeva družba, 2009) uglednega rojaka naslednja okužena naselja: Ladna, Raven, Slivno (v Rečiški ob poti v Kuretno tarine z ostanki starega cerkven- in pomembnega zgodovinarja, stolnega prošta Ignacija dolini), Kuretno, Udmat, Trnovo, Ogeče, Senožete, Brezno, ega in krajevnega pokopališča, Orožna pregovor, po katerem so se ljudje takratnega časa Belovo, Klenovo, Sedraž, Govce, Marno, Dol, Brnce, Klek, s svojo mirnostjo sili človeka k zbranosti in meditaciji.