mag. F. ULAGA - 9 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

mag. Florjana ULAGA* dr. Mira KOBOLD* Peter FRANTAR*

ANALIZA ČASOVNIH SPREMEMB VODNIH KOLIČIN SLOVENSKIH REK

POVZETEK

Spremljanje in proučevanje hidroloških stanj in dogodkov je postalo v zadnjih letih, ko so pogostosti poplavnih in sušnih dogodkov kot posledica podnebnih sprememb vedno bolj opazne, vse bolj aktualno. Časovne spremembe vodnih količin smo analizirali s trendi, ki so pomemben pokazatelj sprememb v hidrološkem režimu. Analizo smo izvedli za male, srednje in velike pretoke za merilna mesta z nizom podatkov nad 50 let. V prispevku so podani rezultati analize, ki kažejo na splošno zmanjševanje vodnih količin, vendar pa trendi povsod po Sloveniji niso statistično značilni, niti niso povsod upadajoči.

UVOD

Namen analize časovnih vrst je opazovanje pojavov in ugotavljanje zakonitosti (dinamike) pojavov in napovedovanje pojavov. Študije časovnih vrst karakterističnih hidroloških podatkov (malih, srednjih in velikih pretokov) so nujne, če želimo dognati vpliv podnebnih sprememb na hidrološke sisteme in so osnova pri načrtovanju zaščite pred poplavami. Na pretoke rek vpliva s svojimi dejavnostmi tudi človek, neposredno s spremembami v rabi tal in posredno z emisijami, kar vpliva na globalno segrevanje in s tem povezane posledice. Glede na dolgotrajne suše in dramatične poplave, ki smo jim priča v zadnjih letih, je odkrivanje trendov dolgih časovnih nizov pomembnega znanstvenega in praktičnega pomena. Zato smo analizo izvedli za merilna mesta z nizom podatkov nad 50 let.

V preteklih letih so na Agenciji za okolje že bile opravljene analize trendov povprečnih letnih pretokov slovenskih rek, ki so nakazovale statistično značilno zmanjševanje pretokov za reke v severozahodnem alpskem delu Slovenije (Ulaga, 2002). Rezultati študije, v kateri so bili uporabljeni podatki centra GRDC (Kundzewicz in sod., 2004) govorijo tudi o značilno upadajočem trendu največjih pretokov. Zato smo na Agenciji za okolje razširili analizo časovne spremenljivosti podatkovnih nizov o pretokih slovenskih rek na večjem številu reprezentativnih vodomernih postaj, rezultati katere so objavljeni tudi v publikaciji Vodna bilanca Slovenije 1971-2000 (ARSO, 2008).

IZBOR MERILNIH MEST IN METODOLOGIJA V analizi trendov pretokov slovenskih vodotokov smo obravnavali male, srednje in velike pretoke na 22 izbranih merilnih mestih. Merila za izbor so bila: čim daljši podatkovni nizi, saj na kratke podatkovne nize lahko zelo vpliva klimatska spremenljivost, kar lahko vodi do zavajajočih rezultatov; kvaliteta podatkov in neprekinjen niz podatkov; če vrzeli manjkajočih podatkov niso predolge in so se zgodile slučajno, potem so lahko taki nizi ravno tako uporabljeni v analizah (Kundzewicz in Robson, 2000); čim manjši umetni vpliv v pretočni režim vodotoka; pokritost celotne Slovenije oziroma analiza vseh večjih rek.

Tako so v izbor prišla naslednja merilna mesta: Gornja Radgona na Muri, Pristava na Ščavnici, Polana na Ledavi, Otiški Vrh na Meži, Videm na Dravinji, Zamušani na Pesnici, Podhom na Radovni, Sveti Janez na Savi Bohinjki, Radovljica in Litija na Savi, Suha na Sori, Radenci na Kolpi, Moste na

* mag. Florjana ULAGA, univ. dipl. inž. geograf., *dr. Mira KOBOLD,univ. dipl. fiz., *Peter FRANTAR, univ. dipl. geograf, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana, ** Blaž KURNIK, Joint Research Center, Ispra, Italija

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 10 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

Ljubljanici, Hasberg na Unici, Laško na Savinji, Podbočje na Krki, Kršovec, Log Čezsoški in Solkan na Soči, Hotešk na Idrijci, Miren na Vipavi in Cerkvenikov mlin na Reki. Uporabili smo podatke celotnega obdobja opazovanj, ki so na voljo v arhivu Agencije RS za okolje, do vključno leta 2005 (slika 1). Najdaljši niz podatkov je zabeležen na merilnem mestu Laško na Savinji (93 let, podatki so od leta 1907, manjka obdobje 1940-1945).

100 93 90 79 80 78 80 73 73 70 61 61 61 60 60 57 60 52 53 54 53 54 52 53 54 50 47 50 40 Število let 30 20 10 0 je č ezsoški a Solkan Č a Kršovec č Sava Litija Sava Sora Suha Sora č So Vipava Miren Idrijca Hotešk Idrijca Savinja Laško So Kolpa Radenci Ledava Polana Unica Hasberg Krka Podbo avnica Pristava Dravinja Videm Sava Radovljica Sava a Log Meža Otiški vrh Otiški Meža č č Ljubljanica Moste Radovna Podhom Š Pesnica Zamušani So Mura Gornja Radgona Reka Cerkvenikov mlin Sava BohinjkaSv.Janez Slika 1: Število let podatkov za merilna mesta vključena v analizo Obliko trenda najlaže določimo analitično z regresijsko analizo in grafičnim prikazom. Preprosta testna statistika za prikaz trenda je naklon regresijske premice (regresijski gradient), ki pove, kako močan je trend. Če ni trenda, je vrednost regresijskega gradienta blizu vrednosti 0. Če je trend znaten, je vrednost regresijskega gradienta zelo različna od 0. Statistična značilnost trendov je bila ocenjena s stopnjo značilnosti. Vrednost te statistike nad 90 % pomeni, da je trend statistično značilen (Kundzewicz in Robson, 2004). Analizo trendov pretokov smo opravili na časovni vrsti srednjih dnevnih pretokov. Z orodjem Hydrospect, ki je bil razvit v okviru projekta 'Ugotavljanje trendov in drugih sprememb v hidroloških podatkih' in je tekel pod okriljem Svetovne meteorološke organizacije (Radziejewski, 2007), so bili izračunani različni indeksi, to je izvedeni časovni nizi malih, srednjih in velikih pretokov, iz katerih je hitro vidno, ali pojav raste, pada ali stagnira. Trend obravnavanih indeksov smo določili z regresijsko analizo, pri čemer je bil čas neodvisna spremenljivka.

INDEKSI PRETOKOV

Iz časovne vrste srednjih dnevnih pretokov so bili za vsa merilna mesta izračunani srednji letni pretoki (Qs). Ti ponazarjajo srednjo letno količino vode, ki teče skozi določen profil vodotoka in z analizo trendov hitro ocenimo razpoložljivost vode in predvideni trend razpoložljive količine vode v prihodnosti. Da je ta ocena, izračunana z analizo trendov, zanesljiva, so potrebni dolgi zapisi opazovanj.

Za indekse malih pretokov so bili analizirani minimalni letni pretoki različnih trajanj: enodnevnega trajanja (Qmin1), 7-dnevnega (Qmin7) in 30-dnevnega (Qmin30) trajanja. Analiza minimalnih letnih pretokov različnih trajanj kaže na značilnost sušnih obdobij in pojavov hidroloških suš, ki so bile v zadnjem desetletju pogoste.

Za opis poplav je bilo uporabljenih pet različnih indeksov. Študije poplavnih pretokov so običajno osredotočene na trende največjih letnih pretokov (Qvp), kar pomeni, da je v letih z več visokimi pretoki izbran samo en dogodek na leto. V letih, ko velikih pretokov sploh ni bilo, je izbran relativno mali pretok. Bolj reprezentativni način opisovanja pogostosti visokih voda je uporaba metode praga (POT – 'Peak Over Treshold'). Pri tej metodi izberemo iz celotnega podatkovnega niza vse visoke dogodke nad določenim pretokom, ki smo ga izbrali kot prag, pod pogojem, da so izbrani dogodki med seboj neodvisni. Tako imamo lahko v letu zabeleženih več velikih pretokov, medtem ko v drugem nobenega. V orodju Hydrospect se določi povprečno število konic nad pragom na leto. Izbor je narejen v povprečju na eno (POT1 mag) in tri (POT3 mag) vrednosti na leto. Ta metoda poleg ocene trenda izrazitosti poplavnega ekstrema omogoča tudi oceno trenda pogostosti poplavnih (visokih) voda z računanjem števila vrednosti nad pragom POT, torej POT1 freq in POT3 freq za vsako leto in

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 11 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

računanje trenda teh nizov. Niza podatkov POT1 (POT1 mag in POT1 freq) opisujeta velikost in pogostost večine ekstremnih poplav, medtem ko niza POT3 (POT3 mag in POT3 freq) označujeta obnašanje tudi zmernejših poplav.

REZULTATI ANALIZE

Rezultati analize kažejo na splošno zmanjševanje vodnih količin, vendar pa trendi povsod po Sloveniji niso statistično značilni, niti niso povsod padajoči. Stopnja značilnosti trendov je prikazana za vse nize in merilna mesta v preglednici 1 in na slikah 2 do 9. Predznak minus pomeni padajoč trend, pozitivna vrednost pa naraščajoč trend. Odebeljene vrednosti statistik v preglednici 1 pomenijo, da je trend statistično značilen.

Preglednica 1: Stopnja značilnosti trendov (odebeljeno – trend je statistično značilen) Nizki pretoki Izrazitost ekstrema Pogostost ekstrema POT1 POT3 POT1 POT3 Merilno mesto Q s Qvp Qmin1 Qmin7 Qmin30 mag mag freq freq Mura Gornja Radgona -37.86 29.99 83.66 71.40 18.70 -31.14 -22.90 13.92 -0.70 Ščavnica Pristava -99.20 55.69 55.6 27.13 -17.55 99.88 99.97 27.00 -75.52 Ledava Polana -99.55 -96.55 -38.00 -69.30 -81.98 -38.10 -90.00 -99.15 -99.64 Meža Otiški vrh -98.76 -92.64 -96.90 -95.30 -98.75 18.66 -7.99 -99.38 -99.94 Dravinja Videm -64.95 81.54 84.76 77.37 85.47 18.16 96.18 69.27 61.75 Pesnica Zamušani -96.48 35.14 -27.40 -18.10 -18.93 44.62 94.24 10.46 -69.21 Radovna Podhom -99.87 -99.99 -98.80 -98.30 -88.60 -99.84 -99.99 -99.99 -99.93 Sava Bohinjka Sveti Janez -99.81 -85.90 -98.60 -98.50 -99.10 -66.73 -22.49 -28.93 -53.18 Sava Radovljica -98.88 -7.96 -98.20 -99.90 -99.90 -62.68 6.52 65.38 64.78 Sava Litija -99.41 -84.56 -39.90 -42.50 -82.53 59.45 -75.68 -99.87 -99.59 Sora Suha -62.16 16.67 86.44 71.80 -18.16 -65.94 -38.60 -23.88 -36.22 Kolpa Radenci -99.15 -97.94 -96.80 -97.50 -95.58 -73.86 65.30 -81.13 -99.99 Ljubljanica Moste -93.20 -62.45 -86.60 -99.50 -99.54 -56.11 -92.91 -77.57 20.59 Unica Hasberg -91.74 -99.88 88.27 92.60 71.11 -99.99 -95.60 -98.95 -99.99 Savinja Laško -99.94 -91.10 -93.60 -94.20 -97.34 39.83 -63.13 -99.88 -99.88 Krka Podbočje -96.79 -98.80 92.76 75.86 54.87 -93.73 -98.30 -99.83 -99.99 Soča Kršovec -91.80 -98.90 -92.10 -95.30 -98.67 -91.22 -88.17 -98.64 -99.52 Soča Log Čezsoški -99.81 -97.39 27.39 10.50 -63.73 -94.44 -83.36 -89.47 -98.28 Soča Solkan -79.24 43.67 -12.60 -64.10 -94.94 32.43 69.78 53.20 -21.45 Idrijca Hotešk -91.72 -70.21 -21.2 -61.7 -72.4 -68.21 34.83 -12.8 -83.89 Vipava Miren -69.99 -10.83 -28.7 -49.9 -87.26 -75.38 -19.43 -18.61 49.44 Reka Cerkvenikov mlin -92.37 6.36 97.84 99.58 96.54 -9.64 90.74 -2.66 -93.45

Trend srednjih pretokov Qs je na vseh analiziranih merilnih mestih padajoč (negativen). Z izjemo Mure, Dravinje, Sore, Soče v Solkanu in Vipave, ki ne izkazujejo statistično značilnega upadanja srednjih pretokov, vsi ostali vodotoki ne glede na dolžino upoštevanega niza izkazujejo statistično značilno upadanje količin vode po vsej Sloveniji (slika 2). Trend srednjih letnih pretokov kaže na to, da se letna količina razpoložljive vode zmanjšuje. Upadanje pretokov je v prvi vrsti posledica manjše letne količine padavin, saj je na velikem številu padavinskih merilnih mest opaziti statistično značilen upad v letni količini padavin (ARSO, 2006; Dolinar, 2008). V nasprotju s padavinami je za temperaturo zraka značilen porast povprečne letne temperature zraka, ki ima vpliv na evapotranspiracijo in s tem prav tako na manjše letne pretoke rek. Rezultat analize zopet potrjuje prepričanje o premišljenem in ustreznem gospodarjenju z vodo v prihodnje.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 12 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

Slika 2: Stopnja značilnosti trenda srednjih letnih pretokov

Trendi nizkih voda Qmin so bili obravnavani za najmanjše letne srednje dnevne pretoke (Qmin1), najmanjše 7-dnevne (Qmin7) in najmanjše 30-dnevne (Qmin30) pretoke. Na več merilnih mestih je za najmanjše srednje dnevne pretoke opaziti statistično negativen trend, veliko pa je tudi merilnih mest, kjer sprememb v najmanjšem srednje dnevnem pretoku ni opaziti ali pa so trendi celo pozitivni (sliki 3 in 6). Pri minimalnih pretokih daljšega trajanja število postaj s statistično značilnim negativnim trendom sicer ostaja enako, se pa število postaj s pozitivnim trendom zmanjšuje (sliki 4 in 5). Statistično značilni negativni trendi malih pretokov so na Meži, Savi Bohinjki, Savi v Radovljici, Kolpi, Savinji in Soči v Kršovcu. Radovna ima izrazito negativen trend najmanjših letnih pretokov Qmin1 in Qmin7, Ljubljanica pa Qmin7 in Qmin30. Izrazito naraščajoč trend z nad 96 % stopnjo zaupanja ima reka Reka za vse obravnavane male pretoke Qmin1, Qmin7 in Qmin30, Unica za Qmin7 in Krka za Qmin1.

Qmin1 100

80

60

40

20 ilnost (%) č 0 je na zna č

č -20 ezsoški a Solkan Č

-40 Kršovec a č Sava Litija Sava Sora Suha Statisti č So Vipava Miren Vipava Idrijca Hotešk Idrijca Savinja Laško So Ledava Polana Kolpa Radenci Unica Hasberg Podbo Krka -60 Pristava avnica Dravinja Videm a Log Meža Otiški vrh Otiški Meža Sava Radovljica č č Radovna Podhom Ljubljanica Moste Š Pesnica Zamušani Pesnica -80 So Mura Gornja Radgona Reka Cerkvenikov mlin Sava Bohinjka Sv.Janez -100

Slika 3: Stopnja značilnosti najmanjših letnih pretokov

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 13 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

Qmin7 100

80

60

40

20 ilnost (%) ilnost č 0 je č na znana

č -20 ezsoški a Solkan Č a Kršovec a

-40 č Sava Litija Sava Sora Suha Sora č Statisti So Miren Vipava Idrijca Hotešk Idrijca Savinja Laško So Kolpa Radenci Ledava Polana Unica Hasberg Podbo Krka -60 avnica Pristava Videm Dravinja Sava Radovljica Sava a Log Log a Meža Otiški vrh Otiški Meža č č Ljubljanica Moste Radovna Podhom Š Pesnica Zamušani -80 So Mura Gornja Radgona Reka Cerkvenikov mlin Cerkvenikov Reka Sava Bohinjka Sv.Janez Bohinjka Sava -100

Slika 4: Stopnja značilnosti najmanjših letnih pretokov 7-dnevnega trajanja

Qmin30 100

80

60

40

20 ilnost (%) č 0 je č na znana

č -20 ezsoški a Solkan Č a Kršovec a

-40 č Sava Litija Sava Sora Suha Sora č Statisti So Vipava Miren Vipava Idrijca Hotešk Idrijca Savinja Laško So Kolpa Radenci Ledava Polana Unica Hasberg Podbo Krka -60 Pristava avnica Videm Dravinja Meža Otiški vrh Otiški Meža Sava Radovljica Sava a Log Log a č č Ljubljanica Moste Radovna Podhom Š Pesnica Zamušani Pesnica -80 So Mura Gornja Radgona Reka Cerkvenikov mlin Cerkvenikov Reka Sava Bohinjka Sv.Janez -100

Slika 5: Stopnja značilnosti najmanjših letnih pretokov 30-dnevnega trajanja

Slika 6: Stopnja značilnosti trenda najmanjših dnevnih pretokov (Qmin1)

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 14 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

Trendi visokih voda Qvp izkazujejo manjšo statistično značilnost kot trendi srednjih dnevnih pretokov (sliki 7 in 8). Statistično značilen padajoč trend imajo Ledava in Meža, pritoki Save: Radovna, Unica, Savinja, Krka, Kolpa ter Soča tako v Kršovcu kot tudi v Logu Čezsoškem. Manj izrazit negativen trend izkazujejo še Sava Bohinjka, Sava v Litiji, Ljubljanica in Idrijca. Dravinja in Ščavnica, pa tudi Soča v Solkanu izkazujejo rahlo naraščajoč trend Qvp. Trendi spreminjanja na ostalih rekah niso statistično značilni.

Slika 7: Stopnja značilnosti trenda največjih letnih pretokov (Qvp)

Qvp 100

80

60

40

20 ilnost (%) ilnost č 0 je č na znana

č -20 ezsoški a Solkan Č a Kršovec a

-40 č Sava Litija Sava Sora Suha Sora č Statisti So Miren Vipava Idrijca Hotešk Idrijca Savinja Laško So Ledava Polana Kolpa Radenci Unica Hasberg Podbo Krka avnica Pristava -60 Videm Dravinja Meža Otiški vrh Otiški Meža Sava Radovljica Sava a Log Log a č č Radovna Podhom Ljubljanica Moste Š Pesnica Zamušani Pesnica -80 So Mura Gornja Radgona Reka Cerkvenikov mlin Cerkvenikov Reka Sava Bohinjka Sv.Janez Bohinjka Sava -100

Slika 8: Stopnja značilnosti velikih letnih pretokov

Indeks izrazitosti pojavljanja ekstremov v povprečju ena vrednost na leto (POT1 mag) izkazuje podobno pokrajinsko raznolikost kot trendi Qvp. Pritoka Save Radovna in Krka, ter Soča v zgornjem toku kažejo statistično značilen padajoč trend z nad 90 % stopnjo značilnosti, statistično značilen naraščajoč trend pa pri POT1 mag kaže samo Ščavnica. Pri indeksu izrazitosti pojavljanja ekstremov v povprečju tri visoke vode na leto (POT3 mag) se slika spremeni: poveča se število postaj s pozitivnim trendom, ki so statistično značilni za Ščavnico, Dravinjo, Pesnico in Reko. Statistično značilni negativni trendi pa so na Ledavi, Radovni, Ljubljanici, Unici in Krki. Ostale analizirane reke imajo manj oz. neznačilne trende izrazitosti ekstrema. Pogostost ekstremov indeksov POT1 freq in POT3 freq kaže v pretežni meri na negativen trend, ki je statistično značilen za skoraj polovico merilnih mest. To pomeni, da se število ekstremnih visokovodnih dogodkov na leto zmanjšuje, kar pa ne pomeni, da se ti ne morejo zgoditi.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 15 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

Stopnja značilnosti trenda izrazitosti pojavljanja Stopnja značilnosti trenda izrazitosti pojavljanja visokih ekstremov - v povprečju enkrat letno. - visokih ekstremov – v povprečju trikrat letno.

Trendi pogostosti pojavljanja visokih ekstremov Trendi pogostosti pojavljanja visokih ekstremov - v povprečju enkrat letno. - v povprečju trikrat letno.

Slika 9: Stopnja značilnosti izrazitosti in pogostosti pojavljanja visokih ekstremov

ANALIZA PO POREČJIH

Ob pregledu značilnosti trendov po porečjih lahko za Pomurje zaključimo, da so trendi pretokov največje Pomurske reke Mure statistično neznačilni. To je domnevno posledica energetske rabe vode Mure v Avstriji. Pritoka Mure Ščavnica in Ledava izkazujeta v 50-letnem nizu izrazit negativen trend srednjih letnih pretokov. Ledava izkazuje še statistično značilen negativen trend največjih letnih srednjih dnevnih pretokov, kot tudi negativen trend izrazitosti in pogostosti pojavljanja hidroloških ekstremov. Prav tako so negativni tudi trendi malih pretokov, vendar z manjšo stopnjo značilnosti. Ščavnica ima trend velikih in malih pretokov manj izrazito pozitiven, statistično značilen pozitiven trend izkazuje pri časovnih vrstah statističnih indeksov POT1 mag in POT3 mag.

Med analiziranimi rekami Podravja ima Meža najbolj statistično značilne trende. Razen obeh indeksov izrazitosti pojavljanja visokih ekstremov (POT1-mag in POT3-mag) se pri Meži nakazujejo statistično značilni upadajoči trendi. Od ostalih izbranih rek tega območja ima Pesnica statistično značilen le upadajoč trend srednjih letnih pretokov (Qs) in naraščajoči trend izrazitosti visokega ekstrema nad pragom POT3-mag. Trendi ostalih hidroloških indeksov v Zamušanih niso statistično značilni. Dravinja pri Vidmu, razen naraščajočega trenda izrazitosti pojavljanja visokih ekstremov POT3-mag, ne izkazuje statistično značilnega trenda.

Porečje Save obsega polovico območja Slovenije. Rečni režim prehaja iz snežno-dežnega v dežno- snežnega. V izvirnem delu porečja so karakteristike pokrajine povsem alpske, v nižjem delu porečja pa predalpske in subpanonske. Geografska raznolikost se odraža tudi v različnih trendih spreminjanja pretokov. Analizirane časovne vrste podatkov dveh merilnih mest na reki Savi izkazujejo statistično značilen negativen trend Qs v Radovljici in v Litiji. Statistično značilen negativen trend je zaznati še pri srednjih dnevnih, tedenskih in mesečnih malih pretokih v Radovljici, ne pa tudi v Litiji. Značilnost negativnega trenda malih pretokov se torej na Savi dolvodno zmanjšuje. Tudi pogostost pojavljanja

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 16 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

ekstremov ima v Radovljici rahlo naraščajoč trend, medtem ko je trend v Litiji že izrazito padajoč. Trend Qvp na merilnih mestih na Savi ni statistično značilen, je pa v Litiji rahlo padajoč.

Pritoka Save Radovna in Sava Bohinjka izkazujeta v vseh analiziranih parametrih negativen trend. Srednji letni in mali pretoki so na obeh rekah izkazali nad 98 % statistično zanesljivost v celotnem opazovanem obdobju. Upadanje trendov Qvp, pogostosti in izrazitosti ekstrema so statistično značilni na Radovni, na Savi Bohinjki pa nekoliko manj. Za alpska pritoka reke Save je torej značilno bolj ali manj izrazito upadanje vodnih količin in izrednih hidroloških dogodkov.

Reka Sora s predalpskim hidrometričnim zaledjem ne izkazuje statistično značilnih trendov spreminjanja pretokov, celo srednji letni pretok izraža le blago upadanje. Pri malih pretokih je zaznati celo rahel, statistično manj značilen porast trendov. Nasprotno pa Savinja, prav tako s predalpskim zaledjem, izkazuje izrazito upadanje trendov srednjih, velikih in malih pretokov, kot tudi pogostosti pojavljanja ekstremov. Statistično neznačilen upad izkazuje izrazitost hidrološkega ekstrema. Hidrološka slika skoraj 100 letnega niza analiziranih podatkov, se je v zadnjih letih potrdila ravno ob večkratnih (katastrofalnih) visokih vodah v porečju Savinje.

Pritoki Save s kraškim zaledjem izkazujejo statistično značilen upad trendov Qs in (razen Ljubljanice, ki izkazuje le blag negativen trend) tudi upadanje trendov Qvp. Trend nizkih pretokov izkazujejo statistično značilno upadanje na Kolpi in Ljubljanici, na Unici in Krki pa se kaže izrazito naraščajoč trend tedenskih in dnevnih nizkih pretokov. Unica in Krka v nad 70 letnem nizu izkazujeta tudi statistično zanesljiv negativen trend izrazitosti in pogostosti ekstremov visokih voda. Na podlagi uporabljene analitične metode lahko zaključimo, da je tudi trend pogostosti in intenzivnosti poplavljanja Planinskega in Krškega polja padajoč, kar se potrjuje ob pričakovanju jesenskih visokih voda v zadnjem desetletju. Upadajoč trend pogostosti hidroloških visokih ekstremov POT3 freq je statistično značilen še na Kolpi, na Ljubljanici pa statistično značilnost izkazuje trend izrazitosti visokega ekstrema POT1-mag.

Za pet merilnih mest (preglednica 2), ki imajo dolg niz opazovanj, smo izvedli primerjavo trendov srednjih, velikih in nizkih pretokov za različna obdobja opazovanj. Trend celotnega obdobja opazovanj do leta 2005 smo primerjali z dvema krajšima: obdobjem do leta 1965 in obdobjem 1966-2005.

Preglednica 2: Primerjava stopnje značilnosti trendov v različnih obdobjih opazovanj Merilno mesto opazovani niz Q sr Qvp Qmin-1 Qmin-7 Qmin-30 Sava Litija 1927-2005 -99.41 -84.56 -39.93 -42.47 -82.53 1927-1965 30.21 -75.80 53.98 86.78 80.65 1966-2005 -99.60 -76.70 -89.42 -96.46 -95.62 Radovna Podhom 1933-2005 -99.87 -99.99 -98.77 -98.31 -88.60 1933-1965 -63.25 -96.21 96.40 96.99 97.44 1966-2005 -90.96 -78.70 -77.80 -81.18 -77.46 Unica Hasberg 1926-2005 -91.74 -99.88 88.27 92.60 71.11 1926-1965 2.25 -86.28 98.44 97.99 95.67 1966-2005 -95.84 -99.99 -91.38 -92.62 -97.59 Savinja Laško 1907-2005 -99.94 -91.10 -93.60 -94.15 -97.34 1907-1965 -88.17 -21.13 -95.92 -95.90 -95.20 1966-2005 -64.54 -40.27 -84.65 -62.50 -4.97 Krka Podbočje 1933-2005 -96.79 -98.8 92.76 75.86 54.87 1933-1965 1.60 1.77 98.32 90.93 88.16 1966-2005 -83.65 -53.19 -78.27 -76.97 -68.60

Statistično značilen upad trendov Qs ki je značilen za Savo v Litiji in za pritoke Save v celotnem opazovanem obdobju, je na Savi, Radovni in Unici statistično značilno padajoč le v zadnjih 40-ih letih opazovanj, ne pa tudi v začetku opazovanj. Savinja in Krka v posameznih obdobjih celo ne izkazujeta statistične značilnosti trendov Qs, - ta je značilno padajoč le v primeru analize celotnega opazovanega obdobja. Izrazito upadanje trendov velikih pretokov na Savinji in Krki, ki je značilno za celotno obdobje opazovanj, ne izkazuje značilnega trenda v krajšem analiziranem obdobju. Radovna in Unica pa izkazujeta upadanje trendov Qvk v vseh analiziranih obdobjih. Podobno je z nizkimi pretoki. Statistična značilnost trenda celotnega opazovanega obdobja se ne izkaže nujno značilna v krajšem opazovanem obdobju.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 17 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

Značilnosti trendov rek Jadranskega povodja lahko strnemo v dve skupini. Na Soči smo analizirali hidrološke podatke treh merilnih mest z dolgim podatkovnim nizom. Najbolj izrazit upadajoč trend vseh analiziranih hidroloških indeksov izkazuje pretok Soče v Kršovcu, kjer lahko govorimo o najbolj izrazitem upadanju trendov srednjih, malih in velikih pretokov, kot tudi izrazitosti in pogostosti visokih ekstremov. V Logu Čezsoškem so statistično značilni le še upadanje trendov Qs, Qvp, izrazitost visokih ekstremov POT3-mag in pogostost visokega ekstrema. V Solkanu pa izkazuje statistično značilnost le še upadajoč trend najmanjših pretokov 30-dnevnega trajanja. Trend Qvp ter trenda izrazitosti in pogostosti pojavljanja ekstremov pa so naraščajoči, vendar še statistično neznačilni.

Idrijca v večini analiziranih hidroloških indeksih ne izkazuje visoke stopnje statistične značilnosti trendov. Statistično značilen je le upadajoč trend srednjih pretokov (Qs). Tudi reka Vipava ne izkazuje statistično značilnih trendov. Podatki merilnega mesta Cerkvenikov mlin na Reki izražajo statistično značilen upadajoč trend pretokov Qs kot tudi izrazitost (POT3-mag) in pogostost pojavljanja visokih ekstremov (POT3 freq). Na Reki pa je zaznan tudi statistično značilen naraščajoč trend pri malih pretokih: najmanjših letnih srednjih dnevnih, 7-dnevnih in 30-dnevnih, kjer gre najverjetneje za že omenjeni vpliv vodnih zadrževalnikov v zaledju.

SKLEP

Pri analiziranju časovnih sprememb vodnih količin se je na izbranih merilnih mestih hidrološke mreže potrdila domneva o splošnem zmanjševanju vodnih zalog. Pretoki imajo na vseh analiziranih merilnih mestih padajoč trend srednjih pretokov, kar je zanimivo predvsem z vidika vodne bilance. Večje pozornosti bi bili ob nadaljnji analizi gotovo deležni trendi spreminjanja nizko vodnih stanj, saj je zmanjševanje vode v sušnem delu leta predvsem v ravninskih kmetijskih pokrajinah problem, ki presega reševanje morebitne škode na regionalnem nivoju. Več pozornosti je potrebno posvetiti tudi problematiki in analizam visokovodnih stanj, saj so z njimi povezane precejšnje gmotne škode ob poplavah, prav tako pa se kaže potreba po večjem obveščanju prebivalcev pred nevarnostjo nastopa visokih voda.

Analiza preteklega stanja je pregled zabeleženih dogodkov, ki sami po sebi niso vedno dovolj zgovorni, njihova korektna interpretacija pa razkrije marsikateri pokrajinski pojav. Za večjo zanesljivost ugotovljenih trendov, bi potrebovali podatke daljšega niza opazovanj. Statistična značilnost trenda celotnega opazovanega obdobja se ne izkaže nujno značilna v krajšem opazovanem obdobju. Spremembe v pokrajini potekajo povsem različno hitro in s hidrološkega vidika bi lahko marsikateri pokrajinski dejavnik povzeli kot konstanto. Ne pa seveda vseh. Za presojo spreminjanja dejanskih količin vode v izbranem porečju moramo upoštevati klimatske spremembe, vpliv evapotranspiracije, poraščenosti z gozdom, količine podtalnih zalog vode, spreminjanje naravnih površin v kmetijska in urbana območja. Dejstvo, da se je povprečna letna temperatura zraka v Sloveniji povečala in da je proces zaraščanja močno opazen, predvsem v zahodni Sloveniji, nas opozori na upoštevanje evapotranspiracije pri interpretaciji trendnih linij spreminjanja količine razpoložljive vode v naravi. Skrb za prihodnost se tako, kljub upadanju srednjih letnih pretokov rek ne nanaša toliko na pomanjkanje vode, kot predvsem na njeno kakovost, zlasti v sušnih mesecih leta. To pa je, poleg ugotavljanja vodne bilance porečij in ogroženosti pred poplavami, vodilo hidrološkega vrednotenja pokrajine

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008 mag. F. ULAGA - 18 - STRATEGIJA UPRAVLJANJA Z VODAMI dr. M. KOBOLD, P. FRANTAR V LUČI PODNEBNIH SPREMEMB

VIRI

Arhiv agencije RS za okolje. ARSO, 2006. Podnebne razmere v Sloveniji (obdobje 1971-2000). http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf ARSO, 2008. Vodna bilanca Slovenije 1971-2000 (ur. P. Frantar), Ljubljana. Dolinar M, 2008. Vodna bilanca Slovenije 1971-2000 (ur. P. Frantar), poglavje Padavine. Agencija RS za okolje, Ljubljana. str. 29-39 Kobold M. (2004). Hidrološka suša slovenskih vodotokov v obdobju 2000-2002. V: Ujma 17/18. Ljubljana. Kundzewicz, Z. in Robson, A. (2000). Detecting trend and other changes in hydrological data. WMO Report WMO/TD-No 1013 Geneva. Kundzewicz, Z. in Robson, A. (2004). Change detection in hydrological records – a review of the methodology. V: Kundzewicz, Zbigniew (ur.) Hydrological Sciences Journal. IAHS, 2004, str. 7-19, UK. Radziejewski, M. (2007). http://www.staff.amu.edu.pl/~maciejr/hydrospect/ Ulaga, F. (2002). Trendi spreminjanja pretokov slovenskih rek. V: Špes, Metka (ur.) Geografija in njene aplikativne možnosti. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2002, str. 93-114, Ljubljana.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2008