Poplavljanje Rek Med 15. in 21. Septembrom 2017
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica. -
Vzdrževanje Dravinje Na Območju Natura 2000 – Primera Izvedbe Vzdrževalnih Del Pri Majšperku in Pri Studenicah
R. KUZMIČ - 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA Robertina KUZMIČ* Simona KALIGARIČ** VZDRŽEVANJE DRAVINJE NA OBMOČJU NATURA 2000 – PRIMERA IZVEDBE VZDRŽEVALNIH DEL PRI MAJŠPERKU IN PRI STUDENICAH UVOD Pri izvajanju vzdrževalnih del se tudi na Dravinji srečujemo z dokaj kompleksno problematiko, ki po eni strani izhaja iz zahtev varstva narave, na drugi strani pa iz zahtev pri zagotavljanju ustrezne poplavne in erozijske varnosti. Osrednji del Dravinje je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000 (6)), opredeljen kot območja Natura 2000, SPA in 2 pSCI (slika 1). Z Uredbo so opredeljeni so varstveni cilji iz katerih izhajajo varstvene usmeritve. S temi se posege in dejavnosti usmerja tako, da se zagotovi ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov območja. To pa lahko narekuje tudi prilagojeno rabo naravnih dobrin in upravljanja voda. V prispevku predstavljamo območji Natura 2000 in primera sanacijskih del, ki smo jih izvedli na Dravinji v letih 2005 in 2006 in pri katerih smo skušali slediti varstvenim ciljem oziroma specifičnim varstvenim usmeritvam, ki izhajajo iz naravovarstvenega statusa območja. Obravnavamo sanacijo erodiranih odsekov na dveh lokacijah, in sicer zajede pri Studenicah in sanacijo dveh zajed v bližini Majšperka. Na obeh obravnavanih lokacijah teče Dravinja po močno vijugasti in zaraščeni strugi. Zaradi izredno meljasto peščene sestave tal so konkavne brežine tu bolj ali manj erozijsko poškodovane. Starejša, dotrajana drevesa padajo v strugo, kar dodatno zapira strugo in pretočni profil. Zaradi sestave tal in delnega zmanjševanja pretočnosti struge prihaja v konkavnih odsekih do večjih poškodb brežin, v konveksah pa do odlaganja zemeljskega materiala, ter posledično s tem do nastajanja sipin. -
PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št. -
1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11. -
95/2006, Uredbeni
PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr. -
Analiza in Ocena Stanja Projektnega Območja Dravinjska Dolina in Dravinja S Pritoki
ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA DRAVINJSKA DOLINA IN DRAVINJA S PRITOKI Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Maribor, januar 2020 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU Naslov projekta: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji Akronim: LIFE-IP NATURA.SI Šifra projekta: LIFE17 IPE/SI/000011 Trajanje projekta: 05.09.2018 – 31.12.2026 Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Naslov izročka: Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Deliverable: Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Action: A1: Elaboration of implementation plans for concrete conservation projects Odgovorni nosilec za Zavod RS za varstvo narave pripravo izročka: Avtorji: Tamara Karlo, Andreja Senegačnik, Aleksander Koren E-naslov: [email protected] Dokument je izdelan v okviru projekta LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), ki ga sofinancirajo Evropska unija preko programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. 2 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI Kazalo POVZETEK ................................................................................................................................................ 8 SUMMARY .............................................................................................................................................. -
Influence of the Rate of Construction and of Rock
Influence of the rate of construction and of rock mass strength reduction on the stability of deep cuts in marl Influence de taux de construction et de reduction de resistance de roche sur la stabilite des deblais profonds dans la marne K. Štern Geoinženiring d.o.o. - Maribor office, Email: [email protected] ABSTRACT During geotechnical monitoring of anchored retaining structure and marl rock mass in conditions where marl is sensitive to variations in water content, the question appeared if design investigations in such cases generally overestimate strength and stiffness parameters. Another question is concerned with the extent and amount of changes in rock mass properties and with the influence of the construction rate and sequence. It was found out that the process of secondary humidification of the slope is directly related to the progress of works. The recorded increase of marl water content was on average 1.2% and the average decrease of uniaxial compressive strength was 28 %. RÉSUMÉ Au suivi des conditions de sols de fondation et des ouvrages ancres dans les marnes sensibles a l'humidite de la partie nord-est de la Slovenie, des questions sont posees de savoir si les parametres de resistance de la roche, suffisants et de qualite, obtenus a partir des recherches, sont surestimes, dans quelle mesure a l'arriere-pays les conditions suite a l'excavation sont egales aux conditions en phase de recherches, et de quelle maniere le taux de construction ou de l'excavation de la roche agissent sur la condition entiere et la modification des parametres de resistance. -
Tipi Hidrografskih Območij V Gričevjih Severovzhodne Slovenije Glede Na Značilnosti Reliefa in Prsti
giss15_2020_gis 09-10.qxd 28.8.2020 7:55 Page 53 Modeliranje pokrajine, 53–71, Ljubljana 2020 TIPI HIDROGRAFSKIH OBMOČIJ V GRIČEVJIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE GLEDE NA ZNAČILNOSTI RELIEFA IN PRSTI dr. Mauro Hrvatin, dr. Manca Volk Bahun ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 dr. Dénes Lóczy University of Pécs, Faculty of Sciences, Institute of Geography and Earth Sciences [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2542-6775 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504696_04 UDK: 911.2:556.166(497.41) 551.4:556.166(497.41) IZVLEČEK Tipi hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije glede na značilnosti reliefa in prsti Nadzor nad poplavami je učinkovitejši, če vodo zadržujemo že v povirjih, s čimer preprečimo prehitro in neobvladljiv o stekanje vode v nižje dele porečja. Sodobno integrirano in trajnostno upravljanje s porečji zahteva ponovno ovrednotenje obstoječih ukrepov za zmanjševanje prehitrega odtoka vode in preprečeva- nje poplav. Ti obsegajo tradicionalne in sodobne pristope. V prispevku smo glede na reliefne in pedološke razmere z razvrščanjem v skupine določili sedem tipov hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije. Za vsako skupino hidrografskih območij so značilne svojevrstne odtočne razmere, ki pomem- bno vplivajo na pogostost in obseg poplav. KLJUČNE BESEDE relief, prst, poplava, geografski informacijski sistem, razvrščanje v skupine, gričevje, Slovenija ABSTRACT Types of hydrographic areas in the low hills of northeastern Slovenia according to the landscape and soil characteristics Flood control can be more efficient if it retains runoff in the higher sections of watersheds before concen- tration of runoff increases to an extent where inundations cannot be prevented. -
Lokalni Energetski Koncept Občine Oplotnica
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA Končno poročilo Ptuj, april 2009 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 1/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 2/151 PODATKI O PROJEKTU: NASLOV PROJEKTA: Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica NAROČNIK: Občina Oplotnica Grajska cesta 1, 2317 Oplotnica IZVAJALEC: LEA Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj VREDNOST PROJEKTA: 7.730,00 EUR FINANCIRANJE MOP: 3.090,00 EUR FINANCIRANJE NAROČNIK: 4.640,00 EUR ODGOVORNA OSEBA NAROČNIKA: Bojana Fideršek, direktorica občinske uprave ODGOVORNA OSEBA IZVAJALCA: dr. Janez Petek, direktor LEA Ptuj AVTORJI: dr. Janez Petek, Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str., Mateja Sajko, univ. dipl. ekon. g. Matjaž Orter dr. Janez Petek Župan Občine Oplotnica Direktor LEA Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 3/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 4/151 Kazalo vsebine: Kazalo vsebine:......................................................................................................................5 POVZETEK.........................................................................................................................................7 1 UVOD................................................................................................................................................9 1.1 Uporabljene kratice....................................................................................................................9 1.2 Definicija izrazov.....................................................................................................................10 -
Case Study Slovenia
TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents -
Water Quality in the Danube River Basin
Water Quality in the Danube River Basin - 2016 TNMN – Yearbook 2016 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Imprint Published by: ICPDR – International Commission for the Protection of the Danube River Overall coordination and preparation of the TNMN Yearbook and database in 2017 & 2018: Lea Mrafkova, Slovak Hydrometeorological Institute, Bratislava in cooperation with the Monitoring and Assessment Expert Group of the ICPDR. Editor: Igor Liska, ICPDR Secretariat © ICPDR 2018 Contact ICPDR Secretariat Vienna International Centre / D0412 P.O. Box 500 / 1400 Vienna / Austria T: +43 (1) 26060-5738 / F: +43 (1) 26060-5895 [email protected] / www.icpdr.org ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Table of content 1. Introduction 4 1.1 History of the TNMN 4 1.2 Revision of the TNMN to meet the objectives of EU WFD 4 2. Description of the TNMN Surveillance Monitoring II: Monitoring of specific pressures 5 2.1 Objectives 5 2.2 Selection of monitoring sites 5 2.3 Quality elements 10 2.3.1 Priority pollutants and parameters indicative of general physico-chemical quality elements 10 2.4 Analytical Quality Control (AQC) 11 2.5 TNMN Data Management 12 3. Results of basic statistical processing 13 4. Profiles and trend assessment of selected determinands 16 4.1 Mercury in fish 33 4.2 Macrozoobenthos saprobic index 36 4.3 Sava and Tisza Rivers 37 5. Load Assssment 40 5.1 Introduction 40 5.2 Description of load assessment procedure 40 5.3 Monitoring Data in 2016 40 5.4 Calculation Procedure 42 5.5 Results 44 6. -
HIKING in SLOVENIA Green
HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.