DOCSLIB.ORG

Poplavljanje Rek Med 15. in 21. Septembrom 2017

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Poplavljanje Rek Med 15. in 21. Septembrom 2017 Poplavljanje rek med 15. in 21. septembrom 2017 1 POROČILO O POPLAVAH Poplavljanje rek med 15. in 21. septembrom 2017 POVZETEK Prvo jesensko razlivanje rek v letu 2017 se je pričelo 15. in končalo 21. septembra. V teh dneh je sledilo pet porastov rek, prvi trije v dneh od 15. do 18. septembra in po enodnevnem premoru še dva porasta rek med 19. in 21. septembrom. Drugi porast v noči na 21. september je bil k sreči manjši od pričakovanega. Ojezerila so se kraška polja. V obeh večdnevnih obdobjih je padla podobna količina padavin, ki je bila okvirno tudi podobno prostorsko porazdeljena. V prvem delu je bilo padavin sicer nekaj več na jugozahodu in osrednjem delu države, v drugem delu pa v severovzhodnem delu države. Padavinam je v obeh primerih sledilo poplavljanje rek večinoma na območjih pogostih poplav, le ponekod so bila poplavna območja obsežnejša. Reke so se razlivale v osrednjem, južnem, jugovzhodnem, vzhodnem in severovzhodnem delu države. Tip poplav je bil večinoma ravninski. Visokovodne konice pretokov so imele večinoma 2- do 5-letne povratne dobe, ponekod so bile te tudi višje. Najbolj so okolico ogrožale Krka s pritoki in reke v Pomurju. Slika 1: Preseženi opozorilni pretoki rek na merilnih postajah po državi dne 19. septembra 2017 ob 20. uri. 1 VREMENSKE RAZMERE Po sušnih poletnih mesecih je bil september zelo moker mesec (slika 2). Septembrska količina padavin po državi je bila precej nadpovprečna. Padavine so se začele že v začetku meseca in s krajšimi presledki do 14. septembra že namočile zemljo. Največ padavin je padlo od 15. do 21. septembra (slika 3), tudi preko 200 mm padavin (slika 4). Intenzivnejše padavine so padle v okvirno petih krajših obdobjih. 80 400 70 350 60 300 50 250 40 200 adavine (mm) adavine 30 150 Dnevne p Dnevne 20 100 (mm) padavin Vsota 10 50 0 0 4.9.2017 8.9.2017 1.9.2017 2.9.2017 3.9.2017 5.9.2017 6.9.2017 7.9.2017 9.9.2017 12.9.2017 13.9.2017 17.9.2017 21.9.2017 22.9.2017 26.9.2017 30.9.2017 10.9.2017 11.9.2017 14.9.2017 15.9.2017 16.9.2017 18.9.2017 19.9.2017 20.9.2017 23.9.2017 24.9.2017 25.9.2017 27.9.2017 28.9.2017 29.9.2017 P Vojsko P Ljubljana P Novo mesto P Murska Sobota Vsota P Vojsko Vsota P Ljubljana Vsota P Novo mesto Vsota P Murska Sobota Slika 2: Padavine v septembru 2017 na štirih meteoroloških postajah (dnevna količina padavin ob 7. uri). 80 250 70 200 60 50 150 40 adavine (mm) adavine 100 30 Dnevne p Dnevne 20 (mm) padavin Vsota 50 10 0 0 19.9.2017 20.9.2017 21.9.2017 14.9.2017 15.9.2017 16.9.2017 17.9.2017 18.9.2017 P Vojsko P Ljubljana P Novo mesto P Murska Sobota Vsota P Vojsko Vsota P Ljubljana Vsota P Novo mesto Vsota P Murska Sobota Slika 3: Padavine med 14. in 21. septembrom 2017 na štirih meteoroloških postajah. 2 Slika 4: Padavine na samodejnih postajah med 14. in 21. septembrom 2017. HIDROLOŠKO DOGAJANJE Pred pričetkom padavin 15. septembra je bila vodnatost rek večinoma srednja, predhodna namočenost tal pa je bila zaradi predhodnih padavin razmeroma velika. Naraščanje pretokov ter časovni in prostorski obseg poplav Prva razlivanja rek so se pričela 16. septembra. V zgodnjih jutranjih urah je hitro porasla in tudi upadla Cerkniščica, čez dan so se pričele razlivati reke na vzhodu države: Medija, Dravinja, Bolska in Višnjica, ki so visokovodne konice dosegle v popoldanskem in večernem času. Drugi porast rek je sledil v drugem delu noči na 17. september. V tem času sta najbolj porasli Kolpa ter pritoka Krke Temenica in Prečna, ki sta se razlivali na ravninskih delih ob strugi. Po dnevu premora so 19. septembra sledila razlivanja večih rek. V popoldanskem času so največje pretoke dosegle reke v Pomurju, med katerimi je imela Velika Krka največjo povratno dobo visokovodne konice (10 do 20- letno povratno dobo). V večernih urah sta na območjih pogostih poplav poplavljali Ljubljanica in Krka v zgornjem toku. Grosupeljščica se je razlivala po Radenskem polju. V noči na 20. september in jutranjih urah so se razlivanja rek nadaljevala predvsem na vzhodu in severovzhodu države. 20. septembra popoldan in zvečer sta najbolj porasli Sotla in Krka. Krka je v naslednjih dneh le počasi upadala. 3 Cerkniščica - Cerknica Medija - Zagorje 40 80 35 70 30 60 25 50 20 40 Pretoki (m3/s) Pretoki (m3/s) 15 30 10 20 5 10 0 0 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 5770 Cerkniščica - Cerknica I Rumena Oranžna Q5 4626 Medija - Zagorje II Rumena Oranžna Q5 Temenica - Rožni vrh Prečna - Prečna 16 50 45 14 40 12 35 10 30 8 25 Pretoki (m3/s) 20 6 Pretoki (m3/s) 15 4 10 2 5 0 0 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 7308 Temenica - Rožni Vrh I Rumena Oranžna Rdeča 7340 Prečna - Prečna Rumena Oranžna Rdeča Slika 5: Hidrogrami visokovodnih valov ob poplavah 16. in 17. septembra 2017 na Cerkniščici, Mediji, Temenici in Prečni. Na merilnih mestih so bili preseženi opozorilni pretoki z oranžno barvno kodo, reke so poplavljale dele infrastrukture (ceste, objekte). Povratne dobe visokovodnih konic pretokov so zbrane v preglednici 1. Slika 6: Poplavljanje Temenice 17. septembra zjutraj (foto: arhiv ARSO) 4 Velika Krka - Hodoš Ledava - Polana 60 40 50 35 30 40 25 30 20 Pretoki (m3/s) Pretoki (m3/s) 15 20 10 10 5 0 0 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 1355 Velika Krka - Hodoš I Rumena Oranžna Rdeča Q20 1220 Ledava - Polana I Rumena Q2 Ščavnica - Pristava Pesnica - Zamušani 45 120 40 100 35 30 80 25 60 20 Pretoki (m3/s) Pretoki (m3/) 40 15 10 20 5 0 0 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 2900 Pesnica - Zamušani I Rumena Oranžna Q5 1140 Ščavnica - Pristava I Rumena Q5 Dravinja - Videm Sotla - Rakovec 200 140 180 120 160 140 100 120 80 100 60 80 Pretoki (m3/s) Pretoki (m3/s) 60 40 40 20 20 0 0 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 2652 Dravinja - Videm Rumena Oranžna Q2 4750 Sotla - Rakovec Rumena Oranžna Q2 Krka - Podbočje Grosupeljščica - Mlačevo 400 9 8 350 7 300 6 250 5 200 4 Pretoki (m3/s) Pretoki (m3/) 150 3 100 2 50 1 0 0 10.09. 12.09. 14.09. 16.09. 18.09. 20.09. 22.09. 24.09. 14.09. 15.09. 16.09. 17.09. 18.09. 19.09. 20.09. 21.09. 22.09. 23.09. 7160 Krka - Podbočje Rumena Oranžna Rdeča Q5 7200 Grosupeljščica - Mlačevo Rumena Oranžna Rdeča Q10 Ljubljanica - Moste Unica Hasberg 90 300 80 250 70 200 60 50 150 40 Pretoki (m3/s) Pretoki (m3/s) 100 30 20 50 10 0 0 10.09. 12.09. 14.09. 16.09. 18.09. 20.09. 22.09. 24.09. 10.09. 12.09. 14.09. 16.09. 18.09. 20.09. 22.09. 24.09. 26.09. 5078 Ljubljanica - Moste I Rumena Oranžna Q2 5880 Unica Hasberg Rumena Q2 Q5 Slika 7: Hidrogrami visokovodnih valov ob poplavah 19. in 20. septembra 2017 v osrednjem, vzhodnem in severovzhodnem delu države. Opozorilni pretoki rek z oranžno barvno kodo so bili preseženi na Veliki Krki, Grosupeljščici in Krki. Naštete reke so poplavljale dele infrastrukture (ceste, objekte). Povratne dobe visokovodnih konic pretokov so zbrane v preglednici 2. 5 Slika 8: Poplavljanje Krke v Kostanjevici na Krki (zgoraj) in Prečne (spodaj) 20. septembra dopoldne (foto: arhiv ARSO). Največji pretoki in statistično ovrednotenje Med 16. in 17. septembrom 2017 so se reke razlivale v osrednji, južni in jugovzhodni Sloveniji. Visokovodne konice na vodomernih postajah so imele ob tem večinoma od 2- do 5-letno povratno dobo. Preglednica 1: Največji pretoki rek in njihove povratne dobe v času poplav med 16. in 17. septembrom 2017 Vodomerna postaja Največji pretok Dan in ura Povratna doba (m3/s) v letih Cerkniščica - Cerknica 29,9 16.09.2017 04:30 2–5 Medija - Zagorje 69,7 16.09.2017 15:40 2–5 Dravinja - Zreče 13,4 16.09.2017 16:30 2–5 Bolska - Dolenja vas 86,1 16.09.2017 18:40 2–5 Kolpa - Petrina 236 17.09.2017 00:30 <2 Kolpa - Metlika 759 17.09.2017 11:50 <2 Višnjica - Ivančna Gorica 9,0 16.09.2017 19:40 * Temenica - Rožni Vrh 13,2 17.09.2017 03:00 * Kolpa - Sodevci 515 17.09.2017 03:00 * Prečna - Prečna 39,5 17.09.2017 14:00 * * - nezadosten niz podatkov za izračun povratne dobe 6 V drugem delu poplavnega dogodka med 19.
Load more

Recommended publications
  • Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
    S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica.
    [Show full text]
  • Vzdrževanje Dravinje Na Območju Natura 2000 – Primera Izvedbe Vzdrževalnih Del Pri Majšperku in Pri Studenicah
    R. KUZMIČ - 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA Robertina KUZMIČ* Simona KALIGARIČ** VZDRŽEVANJE DRAVINJE NA OBMOČJU NATURA 2000 – PRIMERA IZVEDBE VZDRŽEVALNIH DEL PRI MAJŠPERKU IN PRI STUDENICAH UVOD Pri izvajanju vzdrževalnih del se tudi na Dravinji srečujemo z dokaj kompleksno problematiko, ki po eni strani izhaja iz zahtev varstva narave, na drugi strani pa iz zahtev pri zagotavljanju ustrezne poplavne in erozijske varnosti. Osrednji del Dravinje je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000 (6)), opredeljen kot območja Natura 2000, SPA in 2 pSCI (slika 1). Z Uredbo so opredeljeni so varstveni cilji iz katerih izhajajo varstvene usmeritve. S temi se posege in dejavnosti usmerja tako, da se zagotovi ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov območja. To pa lahko narekuje tudi prilagojeno rabo naravnih dobrin in upravljanja voda. V prispevku predstavljamo območji Natura 2000 in primera sanacijskih del, ki smo jih izvedli na Dravinji v letih 2005 in 2006 in pri katerih smo skušali slediti varstvenim ciljem oziroma specifičnim varstvenim usmeritvam, ki izhajajo iz naravovarstvenega statusa območja. Obravnavamo sanacijo erodiranih odsekov na dveh lokacijah, in sicer zajede pri Studenicah in sanacijo dveh zajed v bližini Majšperka. Na obeh obravnavanih lokacijah teče Dravinja po močno vijugasti in zaraščeni strugi. Zaradi izredno meljasto peščene sestave tal so konkavne brežine tu bolj ali manj erozijsko poškodovane. Starejša, dotrajana drevesa padajo v strugo, kar dodatno zapira strugo in pretočni profil. Zaradi sestave tal in delnega zmanjševanja pretočnosti struge prihaja v konkavnih odsekih do večjih poškodb brežin, v konveksah pa do odlaganja zemeljskega materiala, ter posledično s tem do nastajanja sipin.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • 1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
    l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11.
    [Show full text]
  • 95/2006, Uredbeni
    PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr.
    [Show full text]
  • Analiza in Ocena Stanja Projektnega Območja Dravinjska Dolina in Dravinja S Pritoki
    ANALIZA IN OCENA STANJA PROJEKTNEGA OBMOČJA DRAVINJSKA DOLINA IN DRAVINJA S PRITOKI Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Maribor, januar 2020 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI OSNOVNE INFORMACIJE O PROJEKTU Naslov projekta: LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji Akronim: LIFE-IP NATURA.SI Šifra projekta: LIFE17 IPE/SI/000011 Trajanje projekta: 05.09.2018 – 31.12.2026 Vodilni partner: Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) Naslov izročka: Analiza in ocena stanja projektnega območja Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Deliverable: Report of detailed analysis of situation on nature conservation measures for Natura 2000 sites Dravinjska dolina in Dravinja s pritoki Action: A1: Elaboration of implementation plans for concrete conservation projects Odgovorni nosilec za Zavod RS za varstvo narave pripravo izročka: Avtorji: Tamara Karlo, Andreja Senegačnik, Aleksander Koren E-naslov: [email protected] Dokument je izdelan v okviru projekta LIFE Integriran projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji - LIFE-IP NATURA.SI (LIFE17 IPE/SI/000011), ki ga sofinancirajo Evropska unija preko programa LIFE, Ministrstvo za okolje in prostor ter partnerji. 2 LIFE17 IPE SI 011 LIFE-IP NATURA.SI Kazalo POVZETEK ................................................................................................................................................ 8 SUMMARY ..............................................................................................................................................
    [Show full text]
  • Influence of the Rate of Construction and of Rock
    Influence of the rate of construction and of rock mass strength reduction on the stability of deep cuts in marl Influence de taux de construction et de reduction de resistance de roche sur la stabilite des deblais profonds dans la marne K. Štern Geoinženiring d.o.o. - Maribor office, Email: [email protected] ABSTRACT During geotechnical monitoring of anchored retaining structure and marl rock mass in conditions where marl is sensitive to variations in water content, the question appeared if design investigations in such cases generally overestimate strength and stiffness parameters. Another question is concerned with the extent and amount of changes in rock mass properties and with the influence of the construction rate and sequence. It was found out that the process of secondary humidification of the slope is directly related to the progress of works. The recorded increase of marl water content was on average 1.2% and the average decrease of uniaxial compressive strength was 28 %. RÉSUMÉ Au suivi des conditions de sols de fondation et des ouvrages ancres dans les marnes sensibles a l'humidite de la partie nord-est de la Slovenie, des questions sont posees de savoir si les parametres de resistance de la roche, suffisants et de qualite, obtenus a partir des recherches, sont surestimes, dans quelle mesure a l'arriere-pays les conditions suite a l'excavation sont egales aux conditions en phase de recherches, et de quelle maniere le taux de construction ou de l'excavation de la roche agissent sur la condition entiere et la modification des parametres de resistance.
    [Show full text]
  • Tipi Hidrografskih Območij V Gričevjih Severovzhodne Slovenije Glede Na Značilnosti Reliefa in Prsti
    giss15_2020_gis 09-10.qxd 28.8.2020 7:55 Page 53 Modeliranje pokrajine, 53–71, Ljubljana 2020 TIPI HIDROGRAFSKIH OBMOČIJ V GRIČEVJIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE GLEDE NA ZNAČILNOSTI RELIEFA IN PRSTI dr. Mauro Hrvatin, dr. Manca Volk Bahun ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 dr. Dénes Lóczy University of Pécs, Faculty of Sciences, Institute of Geography and Earth Sciences [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2542-6775 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504696_04 UDK: 911.2:556.166(497.41) 551.4:556.166(497.41) IZVLEČEK Tipi hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije glede na značilnosti reliefa in prsti Nadzor nad poplavami je učinkovitejši, če vodo zadržujemo že v povirjih, s čimer preprečimo prehitro in neobvladljiv o stekanje vode v nižje dele porečja. Sodobno integrirano in trajnostno upravljanje s porečji zahteva ponovno ovrednotenje obstoječih ukrepov za zmanjševanje prehitrega odtoka vode in preprečeva- nje poplav. Ti obsegajo tradicionalne in sodobne pristope. V prispevku smo glede na reliefne in pedološke razmere z razvrščanjem v skupine določili sedem tipov hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije. Za vsako skupino hidrografskih območij so značilne svojevrstne odtočne razmere, ki pomem- bno vplivajo na pogostost in obseg poplav. KLJUČNE BESEDE relief, prst, poplava, geografski informacijski sistem, razvrščanje v skupine, gričevje, Slovenija ABSTRACT Types of hydrographic areas in the low hills of northeastern Slovenia according to the landscape and soil characteristics Flood control can be more efficient if it retains runoff in the higher sections of watersheds before concen- tration of runoff increases to an extent where inundations cannot be prevented.
    [Show full text]
  • Lokalni Energetski Koncept Občine Oplotnica
    Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje Krempljeva ulica 1 2250 Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA Končno poročilo Ptuj, april 2009 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 1/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 2/151 PODATKI O PROJEKTU: NASLOV PROJEKTA: Lokalni energetski koncept Občine Oplotnica NAROČNIK: Občina Oplotnica Grajska cesta 1, 2317 Oplotnica IZVAJALEC: LEA Ptuj, Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj VREDNOST PROJEKTA: 7.730,00 EUR FINANCIRANJE MOP: 3.090,00 EUR FINANCIRANJE NAROČNIK: 4.640,00 EUR ODGOVORNA OSEBA NAROČNIKA: Bojana Fideršek, direktorica občinske uprave ODGOVORNA OSEBA IZVAJALCA: dr. Janez Petek, direktor LEA Ptuj AVTORJI: dr. Janez Petek, Dalibor Šoštarič, dipl. inž. str., Mateja Sajko, univ. dipl. ekon. g. Matjaž Orter dr. Janez Petek Župan Občine Oplotnica Direktor LEA Ptuj LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 3/151 LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE OPLOTNICA 4/151 Kazalo vsebine: Kazalo vsebine:......................................................................................................................5 POVZETEK.........................................................................................................................................7 1 UVOD................................................................................................................................................9 1.1 Uporabljene kratice....................................................................................................................9 1.2 Definicija izrazov.....................................................................................................................10
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Water Quality in the Danube River Basin
    Water Quality in the Danube River Basin - 2016 TNMN – Yearbook 2016 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Imprint Published by: ICPDR – International Commission for the Protection of the Danube River Overall coordination and preparation of the TNMN Yearbook and database in 2017 & 2018: Lea Mrafkova, Slovak Hydrometeorological Institute, Bratislava in cooperation with the Monitoring and Assessment Expert Group of the ICPDR. Editor: Igor Liska, ICPDR Secretariat © ICPDR 2018 Contact ICPDR Secretariat Vienna International Centre / D0412 P.O. Box 500 / 1400 Vienna / Austria T: +43 (1) 26060-5738 / F: +43 (1) 26060-5895 [email protected] / www.icpdr.org ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Table of content 1. Introduction 4 1.1 History of the TNMN 4 1.2 Revision of the TNMN to meet the objectives of EU WFD 4 2. Description of the TNMN Surveillance Monitoring II: Monitoring of specific pressures 5 2.1 Objectives 5 2.2 Selection of monitoring sites 5 2.3 Quality elements 10 2.3.1 Priority pollutants and parameters indicative of general physico-chemical quality elements 10 2.4 Analytical Quality Control (AQC) 11 2.5 TNMN Data Management 12 3. Results of basic statistical processing 13 4. Profiles and trend assessment of selected determinands 16 4.1 Mercury in fish 33 4.2 Macrozoobenthos saprobic index 36 4.3 Sava and Tisza Rivers 37 5. Load Assssment 40 5.1 Introduction 40 5.2 Description of load assessment procedure 40 5.3 Monitoring Data in 2016 40 5.4 Calculation Procedure 42 5.5 Results 44 6.
    [Show full text]
  • HIKING in SLOVENIA Green
    HIKING IN SLOVENIA Green. Active. Healthy. www.slovenia.info #ifeelsLOVEnia www.hiking-biking-slovenia.com |1 THE LOVE OF WALKING AT YOUR FINGERTIPS The green heart of Europe is home to active peop- le. Slovenia is a story of love, a love of being active in nature, which is almost second nature to Slovenians. In every large town or village, you can enjoy a view of green hills or Alpine peaks, and almost every Slove- nian loves to put on their hiking boots and yell out a hurrah in the embrace of the mountains. Thenew guidebook will show you the most beauti- ful hiking trails around Slovenia and tips on how to prepare for hiking, what to experience and taste, where to spend the night, and how to treat yourself after a long day of hiking. Save the dates of the biggest hiking celebrations in Slovenia – the Slovenia Hiking Festivals. Indeed, Slovenians walk always and everywhere. We are proud to celebrate 120 years of the Alpine Associati- on of Slovenia, the biggest volunteer organisation in Slovenia, responsible for maintaining mountain trails. Themountaineering culture and excitement about the beauty of Slovenia’s nature connects all generations, all Slovenian tourist farms and wine cellars. Experience this joy and connection between people in motion. This is the beginning of themighty Alpine mountain chain, where the mysterious Dinaric Alps reach their heights, and where karst caves dominate the subterranean world. There arerolling, wine-pro- ducing hills wherever you look, the Pannonian Plain spreads out like a carpet, and one can always sense the aroma of the salty Adriatic Sea.
    [Show full text]