Influence of the Rate of Construction and of Rock
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Load more
Recommended publications
-
Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica. -
PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št. -
1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11. -
95/2006, Uredbeni
PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr. -
Tipi Hidrografskih Območij V Gričevjih Severovzhodne Slovenije Glede Na Značilnosti Reliefa in Prsti
giss15_2020_gis 09-10.qxd 28.8.2020 7:55 Page 53 Modeliranje pokrajine, 53–71, Ljubljana 2020 TIPI HIDROGRAFSKIH OBMOČIJ V GRIČEVJIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE GLEDE NA ZNAČILNOSTI RELIEFA IN PRSTI dr. Mauro Hrvatin, dr. Manca Volk Bahun ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 dr. Dénes Lóczy University of Pécs, Faculty of Sciences, Institute of Geography and Earth Sciences [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2542-6775 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504696_04 UDK: 911.2:556.166(497.41) 551.4:556.166(497.41) IZVLEČEK Tipi hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije glede na značilnosti reliefa in prsti Nadzor nad poplavami je učinkovitejši, če vodo zadržujemo že v povirjih, s čimer preprečimo prehitro in neobvladljiv o stekanje vode v nižje dele porečja. Sodobno integrirano in trajnostno upravljanje s porečji zahteva ponovno ovrednotenje obstoječih ukrepov za zmanjševanje prehitrega odtoka vode in preprečeva- nje poplav. Ti obsegajo tradicionalne in sodobne pristope. V prispevku smo glede na reliefne in pedološke razmere z razvrščanjem v skupine določili sedem tipov hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije. Za vsako skupino hidrografskih območij so značilne svojevrstne odtočne razmere, ki pomem- bno vplivajo na pogostost in obseg poplav. KLJUČNE BESEDE relief, prst, poplava, geografski informacijski sistem, razvrščanje v skupine, gričevje, Slovenija ABSTRACT Types of hydrographic areas in the low hills of northeastern Slovenia according to the landscape and soil characteristics Flood control can be more efficient if it retains runoff in the higher sections of watersheds before concen- tration of runoff increases to an extent where inundations cannot be prevented. -
Case Study Slovenia
TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents -
Water Quality in the Danube River Basin
Water Quality in the Danube River Basin - 2016 TNMN – Yearbook 2016 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Imprint Published by: ICPDR – International Commission for the Protection of the Danube River Overall coordination and preparation of the TNMN Yearbook and database in 2017 & 2018: Lea Mrafkova, Slovak Hydrometeorological Institute, Bratislava in cooperation with the Monitoring and Assessment Expert Group of the ICPDR. Editor: Igor Liska, ICPDR Secretariat © ICPDR 2018 Contact ICPDR Secretariat Vienna International Centre / D0412 P.O. Box 500 / 1400 Vienna / Austria T: +43 (1) 26060-5738 / F: +43 (1) 26060-5895 [email protected] / www.icpdr.org ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Table of content 1. Introduction 4 1.1 History of the TNMN 4 1.2 Revision of the TNMN to meet the objectives of EU WFD 4 2. Description of the TNMN Surveillance Monitoring II: Monitoring of specific pressures 5 2.1 Objectives 5 2.2 Selection of monitoring sites 5 2.3 Quality elements 10 2.3.1 Priority pollutants and parameters indicative of general physico-chemical quality elements 10 2.4 Analytical Quality Control (AQC) 11 2.5 TNMN Data Management 12 3. Results of basic statistical processing 13 4. Profiles and trend assessment of selected determinands 16 4.1 Mercury in fish 33 4.2 Macrozoobenthos saprobic index 36 4.3 Sava and Tisza Rivers 37 5. Load Assssment 40 5.1 Introduction 40 5.2 Description of load assessment procedure 40 5.3 Monitoring Data in 2016 40 5.4 Calculation Procedure 42 5.5 Results 44 6. -
Slovenian Report on Topic 2: Hydrological Forecasting Systems
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slovenija zniţuje CO2: dobre prakse Uspešno ukrepanje ob poplavah septembra 2010 Sistem zgodnjega opozarjanja Janez Polajnar Agencija RS za okolje 25.1.2012 Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse« izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj. Projekt je ena izmed akcij partnerstva na področju komuniciranja evropskih vsebin med Evropsko komisijo, Vlado Republike Slovenije in Evropskim parlamentom. Vsebine, objavljene v zvezi s projektom, ne predstavljajo uradnega stališča Evropske komisije,Vlade Republike Slovenije ali Evropskega parlamenta. 1 Leta z obseţnejšimi poplavami v Sloveniji poplavami z obseţnejšimi Leta poplavnih Analiza zadnjih letih valov v 88 Obseţnejše poplave 1923 1926 1929 1932 1935 1938 1941 1944 1947 1950 1953 1956 1959 1962 1965 1968 1971 1974 1977 1980 1983 1986 1989 1992 1995 1998 2001 2004 2007 2010 Vsota 4-dnevnih padavin od 8. ure 16. septembra do 8. ure 20. septembra 2010 Povratne dobe padavin in pretokov rek ob povodnji septembra 2010 Septembra 2010 so nastali vsi tipi poplav • Mestne poplave 17. sept.2010 • Hudourniške poplave 17. sept.2010 • Dolinske poplave 18-20. sept.2010 • Kraške poplave 18-24. sept. 2010 Dolinska poplava zajezila kraško 19.-20.sept.2010 Pretoki Savinje 1200 1000 800 600 400 pretok [m3/s] 200 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum Nazarje Letuš Medlog Laško Ljubljanica, Krka 500 REKORD 450 400 350 300 250 200 pretok [m3/s] 150 100 50 0 17.9.2010 17.9.2010 18.9.2010 18.9.2010 19.9.2010 19.9.2010 20.9.2010 20.9.2010 21.9.2010 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 12:00 0:00 datum Ljubljanica Moste Krka Podbočje Sotočje Save in Krke: 19.sept. -
Monitoring Kakovosti Površinskih Vodotokov V Sloveniji V Letu 2006
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Ljubljana, junij 2008 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE MONITORING KAKOVOSTI POVRŠINSKIH VODOTOKOV V SLOVENIJI V LETU 2006 Nosilka naloge: mag. Irena Cvitani č Poro čilo pripravili: mag. Irena Cvitani č in Edita Sodja Sodelavke: mag. Mojca Dobnikar Tehovnik, Špela Ambroži č, dr. Jasna Grbovi ć, Brigita Jesenovec, Andreja Kolenc, mag. Špela Kozak Legiša, mag. Polona Mihorko, Bernarda Rotar Karte pripravila: Petra Krsnik mag. Mojca Dobnikar Tehovnik dr. Silvo Žlebir VODJA SEKTORJA GENERALNI DIREKTOR Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 Podatki, objavljeni v Poro čilu o kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006, so rezultat kontroliranih meritev v mreži za spremljanje kakovosti voda. Poro čilo in podatki so zaš čiteni po dolo čilih avtorskega prava, tisk in uporaba podatkov sta dovoljena le v obliki izvle čkov z navedbo vira. ISSN 1855 – 0320 Deskriptorji: Slovenija, površinski vodotoki, kakovost, onesnaženje, vzor čenje, ocena stanja Descriptors: Slovenia, rivers, quality, pollution, sampling, quality status Monitoring kakovosti površinskih vodotokov v Sloveniji v letu 2006 KAZALO VSEBINE 1 POVZETEK REZULTATOV V LETU 2006 ........................................................................................ 1 2 UVOD ....................................................................................................................................... -
98 Kjer So Odrezali Rečne Okljuke, So Brežine
98 Kjer so odrezali re=ne okljuke, so brežine premalo utrdili, tako da so se 1. novem- bra obnovili tokovi po starih strugah (n. pr. pri Bukovski vasi). UJMA 1990 Pod cestiš=i, ki pre=kajo prodno ravnino, so premajhni prepusti talne vode, ki se pred njimi dvigne na površje in pri preto- V SEVEROVZHODNI ku poškoduje cestiš=e ter prekine pro- met. Za obe porušitvi mostu na Mislinji je kriv SLOVENIJI mostovni steber sredi toka, ki je prestre- gel plavajo=a drevesa. Igor Žiberna' UDK 502.5 (497.12—18) »1990« Na poplavni ravnici, kjer še ostaja nevar- nost poplav, je bilo premalo storjenega Prispevek obravnava obseg poplavnih obmo=ij in zemeljske plazove (zlasti na za zaš=ito imovine med poplavo, saj na- kmetijskih površinah), ki so nastopili kot posledica mo=nega deževja konec ok- njo nih=e ni ra=unal. Tudi zato je škoda tobra in v za=etku novembra 1990 v ob=inah Slovenska Bistrica, Ptuj, Maribor, tolikšna. Pesnica, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Vzroke za poškodbe ob povodnji 1. no- na levem bregu pod vodo do višje terase vembra kaže =im prej odpraviti, saj se Poplave ob podobne visoke vode utegnejo ponoviti v okoli 40 ha intenzivnih kmetijskih povr- bližnji bodo=nosti. <e ne bi 1. novembra šin, Pred s I oven s ko-hrvaško mejo je Dra- pri=el na Pohorju padati sneg, bi pohor- mo=nem deževju va pod Središ=em ob Dravi na levem ski pritoki še bolj dvignili gladino Mislinje bregu poplavila 28 ha kmetijskih površin in škoda bi bila bistveno ve=ja. -
Portrait of the Regions – Slovenia Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities 2000 – VIII, 80 Pp
PORTRAIT OF THE REGIONS 13 17 KS-29-00-779-EN-C PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA VOLUME 9 SLOVENIA Price (excluding VAT) in Luxembourg: ECU 25,00 ISBN 92-828-9403-7 OFFICE FOR OFFICIAL PUBLICATIONS OF THE EUROPEAN COMMUNITIES EUROPEAN COMMISSION L-2985 Luxembourg ࢞ eurostat Statistical Office of the European Communities PORTRAIT OF THE REGIONS VOLUME 9 SLOVENIA EUROPEAN COMMISSION ࢞ I eurostat Statistical Office of the European Communities A great deal of additional information on the European Union is available on the Internet. It can be accessed through the Europa server (http://europa.eu.int). Cataloguing data can be found at the end of this publication Luxembourg: Office for Official Publications of the European Communities, 2000 ISBN 92-828-9404-5 © European Communities, 2000 Reproduction is authorised, provided the source is acknowledged. Printed in Belgium II PORTRAIT OF THE REGIONS eurostat Foreword The accession discussions already underway with all ten of the Phare countries of Central and Eastern Europe have further boosted the demand for statistical data concerning them. At the same time, a growing appreciation of regional issues has raised interest in regional differences in each of these countries. This volume of the “Portrait of the Regions” series responds to this need and follows on in a tradition which has seen four volumes devoted to the current Member States, a fifth to Hungary, a sixth volume dedicated to the Czech Republic and Poland, a seventh to the Slovak Republic and the most recent volume covering the Baltic States, Estonia, Latvia and Lithuania. Examining the 12 statistical regions of Slovenia, this ninth volume in the series has an almost identical structure to Volume 8, itself very similar to earlier publications. -
Reka Drava Darilo Narave Za Vse Generacije
Reka Drava darilo narave za vse generacije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Dobrodošli ob Dravi 556.53(282.243.741) 502.51(497.412) BOŽIČ, Luka, 1976- Reka Drava : darilo narave za vse generacije / [avtorja besedila Luka Božič, Damijan Denac ; avtorji fotografij Tilen Basle ... et al.]. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in Kazalo proučevanje ptic Slovenije, 2014 V pričujoči brošuri vam predstavljamo svet ob Drava nekoč ... 2 Dravi nekoliko drugače. Odstiramo vam del našega ISBN 978-961-6674-25-6 ... Drava danes 4 neizmernega naravnega bogastva Drave — številnih 1. Denac, Damijan Narava ob reki 6 275193856 redkih in ogroženih življenjskih prostorov, rastlin in Grožnje 10 živali. Na to bogastvo smo upravičeno ponosni in prav Varstvo narave 12 je, da si skupaj prizadevamo za njegovo ohranitev, saj LIFE + 14 je to v dobro vseh nas. Še več — Slovenija je po svetu Obnova rečnih rokavov 16 Reka Drava najbolj prepoznana po svoji ohranjeni naravi in to je Trajnostno upravljanje Drave 18 Darilo narave za vse generacije razvojni potencial, ki ga ne gre prezreti. Brošura je Naravni rezervat 20 nastala v okviru evropskega projekta LIFE+ — »Obnova Avtorja besedila: Luka Božič, Damijan Denac Ptujsko jezero — nova otoka in opazovalnica 22 Avtorji fotografij: Tilen Basle, Matjaž Bedjanič, Gregor Bernard, Milan Bidovec, Jirˇí rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji Raziskave in monitoring 24 Bohdal, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, (LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882)«. Damijan Denac, Gregor Domanjko, DOPPS, Darja Erjavec, Marijan Govedič, Henk van Priložnost za razvoj 26 Harskamp, Matevž Lenarčič, Jure Novak, Uroš Orešič, Alen Ploj, Monika Podgorelec, Dobrodošli.