Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica. Specifika hidrosistema Pesnice je polvkopan sistem glavnih recipientov to je reke Pesnice in glavnih pritokov. Funkcijo odvodnjavanja Pesniške doline od državne ceste Maribor – Šentilj do razbremenilnika Pesnice v reko Dravo oz. odvodni energetski kanal HE Formin, vrši sekundarna odvodna mreža. Sekundarno odvodno mrežo pa tvorijo melioracijski odvodniki in obrobni jarki doline. Vpliv posameznega dejavnika na zmanjšanje poplavne in erozijske varnosti Pesniške doline je različen. * Stanislav BUKOVNIK, udgki, Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o., Glavni trg 19c 2000 Maribor, **Blaž IVANUŠA, udiVKI, Drava Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009 S. BUKOVNIK - 23 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Analiza posameznih dejavnikov kaže, da ima največji vpliv na slabšanje hidrološkega režima Pesnice in zmanjševanje poplavne in erozijske varnosti, nevzdrževanje ali neustrezno vzdrževanje celotne odvodne mreže Pesniškega hidrosistema in neustrezno obratovanje zadrževalnikov visokih vod. Glede vzrokov poplav podajamo le ekspertno oceno v zaključkih in predlog potrebnih raziskav in analiz na osnovi katerih bo možno določiti vse omilitvene ukrepe za izboljšanje stanja poplavne in erozijske nevarnosti Pesniške doline. 2. KRATEK OPIS HMS PESNICA NA OBMOČJU OBČIN SVETA TROJICA, LENART, MARIBOR IN PESNICA Povodje Pesnice meri 539 km2 in ima popolnoma ravninski značaj, razen v povirju nad Zgornjo Kungoto. Večina vodotokov v ravninskem delu je reguliranih, neregulirani so ostali v glavnem vodotoki v ozkih dolinah, kjer ni večjih kmetijskih površin in v povirjih. Regulacija Pesnice in izlivni odseki pritokov so izvedeni v polvkopanem sistemu. Na tak način je struga dvignjena nad okoliški teren oz. speljana po robu doline in je namenjene tranzitu visokih voda. Odvodnja s površin vzdolž reke Pesnice se vrši po sistemu vzdolžnih obrobnih in melioracijskih jarkov, v katere je speljana tudi detaljna odvodnja (drenaža). V okviru izgradnje HMS Pesnice so bili izvedeni tudi večnamenski zadrževalniki AK Pernica, AK Pristava, AK Komarnik, AK Radehova in AK Gradišče, katerih osnovni namen je bil zadrževanje visokih vod kot hidrotehnični ukrep za zmanjševanje pogostosti in obsega poplav ter nabira vode za namakanje kmetijskih površin. Regulacijska dela na Pesnici v odseku Gočova – Ranca so se izvajala v letih 1967 in 1968, akumulacije pa 1968 in 1969. V 70. letih so se izvajale rekonstrukcije z namenom izboljšanja prevodnosti Pesnice in obrobnih ter melioracijskih jarkov. Do leta 1990 pa so izvajala le še manjša vzdrževalna dela. Po letu 1985 je bil izdelan kataster vodnogospodarskih objektov Pesnice in pritokov ter melioracijskih jarkov, v katerem so podrobno prikazane izvedene regulacije. 3. ANALIZA VZROKOV ZMANJŠEVANJA POPLAVNE VARNOSTI 3.1 Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim Največji vpliv na vodni režim ima visoka gradnja in gradnja infrastrukturnih objektov. Vpliv se izraža v: - pospešenem odtoku padavinskih vod - zasedbi in izločitvi retenzijskega prostora - določenih napačnih omilitvenih ukrepih - določenih napačnih (laičnih) fizičnih posegih v odvodnike (premali propusti ali mostovi, napačna prestavitev, ki zmanjšuje funkcijo odvodnika…) - preusmeritev vodnih tokov na občutljiva območja - odpiranje erozijskih žarišč. V letih po izgradnji hidromelioracijskega sistema v Pesniški dolini, je bilo v dolini izgrajenih več objektov, ki so v večjem ali manjšem obsegu vplivali na spreminjanje vodnega režima Pesnice. Največji tovrstni objekti so: 1. Širjenje naselij 2. Gradnja poslovno industrijskih con 3. Avtocesta Maribor – Lenart – Cogetinci Detalnejšo analizo podajamo za vpliv izgradnje AC Maribor – Lenart – Cogetinci na vodni režim Pesnice na vplivnem območju avtoceste. Avtocesta ima dva značilna vpliva na vodni režim: - prvi je v času gradnje AC in je začasen, - drugi je v času obratovanja in je trajen. MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009 S. BUKOVNIK - 24 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Opis posega AC v vodni režima Pesnice Opis posega podajamo gorvodno po Pesniški dolini, to je od Brengove (Brengovski potok in Drvanja spadata v pesniški hidrosistem) do razcepa Dragučova in Pesniškega rondoja. 1. Trasa AC poteka po osrednjem delu doline Brengovskega potoka do prečkanja Drvanje. Izvedena je ustrezna prestavitev in regulacija Brengovskega potoka in Drvanje. Prevodnost strug novih ureditvenih odsekov obeh potokov se je povečala na 20 l. povratno dobo v območju premostitvenih objektov pa na 100 l. povratno dobo z minimalno 0,50 m varnostne višine. Vpliv AC na vodni režim je v zasedbi dela retenzijskih površin Brengovskega potoka in v pospešenem odtoku iz AC in brežin nasipa AC telesa. 2. Po dolini Pesnice poteka AC Sp. Senarska do Lormanja. Ker preseka hidromelioracijski sistem, je izvedena rekonstrukcija detaljne odvodne mreže (drenaže). Sekundarni odvodniki in melioracijski jarki so ustrezno prestavljeni in prilagojeni poteku trase AC, tako, da je omogočena tudi površinska odvodnja kmetijskih površin iz obeh strani AC. Niveletno se prestavljeni in novi jarki navezujejo na dolvodne odseke obstoječih istih odvodnih jarkov. Z vidika prevodnosti strug in odvodnega sistema ni negativnega vpliva AC na vodni režim območja. Most preko potoka Velka ne sega v pretočni profil potoka, ni vpliva na vodni režim. 3. Odsek po Pesniški dolini od Zamarkove do razcepa Dragučova Reko Pesnico in vse večje pritoke Pesnice prečka AC z ustrezno velikimi premostitvenimi objekti, ki ne vplivajo na zmanjšanje poplavne varnosti. Na odseku od vtoka Pesnice v AK Pernico do Pesniškega dvora oz. mostu na državni cesti Maribor – Lenart, je zgrajen nov desnoobrežni visokovodni nasip (dimenzioniran na Q100), obstoječ desnoobrežni nasip ob Pesnici pa se je odstranil. S tem se je pridobil določen retenzijski prostor in s tem delna kompenzacija izgubljenih retenzijskih površin. Južno ob AC je bilo potrebno prestaviti melioracijski odvodnik MJ-10. Obstoječ plinovod prečka odvodnik sifonsko, kar nekoliko ovira pretoke po melioracijskem jarku. Za zaščito AC je zgrajen desnoobrežni nasip, ki se navezuje na železniški most in naprej gorvodno na obstoječ nasip med železnico in državno cesto Maribor – Šentilj. Na vseh prečkanjih AC s potoki in jarki, so zgrajeni ustrezni premostitveni objekti, ki zagotavljajo prevodnost 100 letnih visokih vod Pesnice z 0,50 m varnostne višine. Izvedeni posegi AC na vodna zemljišča (mostovi) in prestavitve jarkov ne vplivajo na vodni režim ali zmanjševanje poplavne varnosti doline. V okviru projekta AC se je izvedlo čiščenje mulja iz akumulacij Pernica in Pristava. Izvedena je bila rekonstrukcija in nadgradnja prelivnega objekta s hidromehansko opremo na AK Pernica. Oba posega imata absolutno pozitivni vpliv na vodni režim v smislu povečevanja poplavne varnosti na dolvodnih območjih Pesniške doline. Vplivi AC na vodni režim A. Vplivi v času gradnje Erozija V času gradnje objektov, tako na vodnem zemljišču kakor celotnem zaledju, je zaradi izvajanja zemeljskih del in erozijskih procesov na odprtih erozijsko nezaščitenih gradbiščih, prišlo do močnega odplavljanja zemeljskega materiala v struge tako primarnih kakor sekundarnih odvodnikov, ter v akumulacijska jezera: AK Pernica, Pristava in Komarnik. Ker je reka Pesnica v nasipih, je do odplavljanja zemeljskega materiala v Pesnico, prihajalo samo na lokacijah direktnih posegov v strugo oz. vodno zemljišče (mostovi,….) MIŠIČEV VODARSKI DAN 2009 S. BUKOVNIK - 25 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Večje posledice so na sekundarni odvodni mreži. Z vnosom