Reka darilo narave za vse generacije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Dobrodošli ob Dravi 556.53(282.243.741) 502.51(497.412)

BOŽIČ, Luka, 1976- Drava : darilo narave za vse generacije / [avtorja besedila Luka Božič, Damijan Denac ; avtorji fotografij Tilen Basle ... et al.]. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in Kazalo proučevanje ptic Slovenije, 2014 V pričujoči brošuri vam predstavljamo svet ob Drava nekoč ... 2 Dravi nekoliko drugače. Odstiramo vam del našega ISBN 978-961-6674-25-6 ... Drava danes 4 neizmernega naravnega bogastva Drave — številnih 1. Denac, Damijan Narava ob reki 6 275193856 redkih in ogroženih življenjskih prostorov, rastlin in Grožnje 10 živali. Na to bogastvo smo upravičeno ponosni in prav Varstvo narave 12 je, da si skupaj prizadevamo za njegovo ohranitev, saj LIFE + 14 je to v dobro vseh nas. Še več — Slovenija je po svetu Obnova rečnih rokavov 16 Reka Drava najbolj prepoznana po svoji ohranjeni naravi in to je Trajnostno upravljanje Drave 18 Darilo narave za vse generacije razvojni potencial, ki ga ne gre prezreti. Brošura je Naravni rezervat 20 nastala v okviru evropskega projekta LIFE+ — »Obnova Avtorja besedila: Luka Božič, Damijan Denac Ptujsko jezero — nova otoka in opazovalnica 22 Avtorji fotografij: Tilen Basle, Matjaž Bedjanič, Gregor Bernard, Milan Bidovec, Jirˇí rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji Raziskave in monitoring 24 Bohdal, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, (LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882)«. Damijan Denac, Gregor Domanjko, DOPPS, Darja Erjavec, Marijan Govedič, Henk van Priložnost za razvoj 26 Harskamp, Matevž Lenarčič, Jure Novak, Uroš Orešič, Alen Ploj, Monika Podgorelec, Dobrodošli. Krajinski park — varstvo narave za prihodnost 28 Borut Štumberger, Michael Tiefenbach, Davorin Tome, Tone Trebar, Vesna Trup, Al Vrezec Lektura: Henrik Ciglič Oblikovanje: Polonca Peterca (www.poloncapeterca.com)

Izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, Tel. 01 426 58 75, e-mail: [email protected], www.ptice.si © DOPPS Tisk: Schwarz print d.o.o. Naklada: 60.000 izvodov Maribor, avgust 2014 foto: J. Novak

Publikacijo smo izdali s finančno podporo LIFE, finančnega instrumenta Evropske unije foto: Brodarsko društvo Ranca Ptuj 1. Prvobitna reka: Zemljevid iz leta 1945 razkriva podobo reke Drave 2 | pri Ptuju. O izjemni mozaičnosti Drava nekoč ... rečnega ekosistema priča množica rečnih otočkov in rokavov. Karta: Army Map Service, U. S. Army, Washington, D. C.

2. Mogočna panorama: Pogled na reko Dravo s haloškega roba pri Gradiščih v 70. letih (v ozadju cerkev v Markovcih). Širina rečne struge je pri Vopošnici dosegala neverjetnih 500 m. Vir: Gobec, M. (ur.) Največja slovenska reka je oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi et al. 1975: Fotomonografija Ptuj. Skupščina 1 Občine Ptuj, Turistično društvo Ptuj, Spektar Zagreb Reka Drava je do II. svetovne vojne, pod Mariborom pa Loka je torej območje periodičnih poplav, ki podobo rečne 3. Bogata zgodovina: Še v 30. vse do 60. let prejšnjega stoletja, tekla domala svo- pokrajine nenehno spreminjajo in bogatijo vodne vire letih 20. stoletja je letno po Dravi bodno. Z ogromnimi količinami sedimentov je nasula hkrati. To območje nikoli ni bilo trajno poseljeno. Raba plulo tudi po 2000 splavov, ki obsežno Dravsko ravan in si skozi lastne nanose utrla je bila omejena pretežno na pašnike, travnike in sečnjo. so prepeljali več 100.000 m3 lesa. Z letom 1941 je bilo konec današnjo pot. To pot reke imenujemo loka. Omejuje jo rob Drava je bila pomembna prometna, transportna in komu- splavarstva na Dravi. Vir: Zgodovinski (ježa) najmlajše in hkrati najnižje ležeče dravske terase. nikacijska os. S splavi in šajkami so ljudje prevažali les 3 arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0386, Fototeka 1880- Svet nad njo je pred poplavami varen, svet pod njo pa iz koroških gozdov vse do Črnega morja, vzdolž reke in 2002, fot.št. F-29/4 je dinamičen preplet rečne matice, mnogih rokavov in studenčnic pa so se “vrteli” mlini. Ljudje so celo izpirali 5 4. Naselja nekoč: Graditev starih otočkov, poplavnih gozdov in travnikov. zlato. mest na vzpetinah in robovih rečnih teras ni zagotavljala samo strateškega položaja, temveč tudi poplavno varnost. Lega Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta, 2 ki se je razvil okoli Grajskega griča, zato ni naključna. Vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0386, Fototeka 1880-2002, 4 fot.št. F-165/19

5. Za 1 g zlata 5.000 do 100.000 luskic: Zlato Drava prinaša iz avstrijskih Tur. Pod Mariborom se odlaga v obliki majhnih, do 0,8 mm velikih luskic. V začetku 20. stoletja je na Dravi v Sloveniji in na Hrvaškem zlato izpiralo okoli 200 ljudi. Foto: M. Bidovec

Georg Matthaeus Vischer: Upodobitev Borla iz Topografije vojvodine Štajerske iz leta 1681 4 | ... Drava danes

Vuzenica Ožbalt Mariborski otok Dravograd Vuhred Fala Zlatoličje Formin

Reka, podrejena energetski izrabi in intenzivnemu kmetijstvu

Prvi posegi v strugo Drave segajo v sredino 19. stoletja, Reka Drava ko so se s postavljanjem obrežnih utrditev lotili urav- navanja manjših predelov, kot je odsek med Borlom in Dolžina: 719 km, od tega 142 km v Sloveniji Zavrčem. Obsežne spremembe pa so se pričele s Porečje: 40.087 km2, od tega 3.259 km2 v Sloveniji postavitvijo hidroelektrarn (HE). Prvo, HE Fala, so Povodje: Črnomorsko 1 3 začeli graditi leta 1913, veriga pa je bila na slovenskem Izvir: Toblaško polje / Dobbiaco pri kraju San delu s HE Formin zaključena leta 1978. Candido (Južna Tirolska, Italija) 2 Največja mesta: Beljak / Villach (AT, 60.000 preb.), Maribor Dinamika Drave se je bistveno spremenila: v ravnin- (95.000 preb.), Osijek (HR, 114.000 preb.) skem delu se po stari strugi večji del leta pretaka kar 20-krat manj vode kot pred posegi, saj je večina vode Glavni pritoki: / Gurk, Zilja / Gail (AT), Meža, , preusmerjene v kanale. Vodno žilje dravske loke je (SI), Mura, Bednja (HR) presahnilo. Najbolj opazni posledici sprememb sta Rečni režim: snežni (fluvioglacialni), z največjim pretokom oženje in poglabljanje rečnega dna ter s tem povezano junija (taljenje snega v Alpah) in novembra (jesenska deževja v alpskem zaledju) ter znižanje gladine podtalnice in izsuševanje pokrajine 4 1. Nepremostljive pregrade: Prodonos- in opravljenih uravnavah odrezani od najmanjšim januarja in februarja ob reki. nost na odseku med Markovci in Zavrčem matične struge. Tako je presahnilo ožilje, Povprečni 541 m3/s, v Sloveniji 297 m3/s; na območju je 400-krat manjša kot pred postavit- ki bogati podtalnico in napaja poplavne pretok: kanalskih HE je v strugi zagotovljen le t.i. vijo HE Formin. Prodišča so povečini gozdove. Vir: GURS Omenjene spremembe so skupaj s krčenjem poplavnih zaraščena z lesno vegetacijo. Foto: L. Božič gozdov, zložbami in izsuševanjem zemljišč omogočile ekološko sprejemljivi pretok, ki je pri HE 3. Intenzivno kmetijstvo: Poplavne go­ 3 3 razmah intenzivnega kmetovanja in urbanizacije v Zlatoličje 20 m /s poleti in 10 m /s pozimi, pri 2. Degradacija struge: Primerjava zdove, pašnike in travnike so izpodrinila 3 letalskih posnetkov iz leta 1975, 1980, intenzivna polja, močno obremenjena s predelih, kjer to prej ni bilo mogoče. Nastale so pov- HE Formin in HE Čakovec pa 10 m /s poleti in 5 m3/s pozimi 2002 in 2010 kaže na propadanje pesticidi in umetnimi gnojili. Foto: D. Denac sem nove, velike umetne vodne površine, med katerimi loke na območju Markovcev pri Ptuju Hidroelektrarne: 23 (12 Avstrija, 8 Slovenija, 3 Hrvaška) zaradi spremembe pretočnega režima, 4. Izginula polja: Nekdanji poplavni gozd zbujata pozornost zlasti Ptujsko in Ormoško akumula- opravljenih vodnogospodarskih del in v Bukovcih je bil posekan in spremenjen cijsko jezero. Padec: 1120 m (1200—80 m), v Sloveniji 165 m intenzivnega kmetijstva v poplavnem v intenzivne njive. Visoka Drava je vso (340—175 m) pasu loke. Številni rečni rokavi so bili v zemljo z njiv preprosto odnesla. preteklosti po izgradnji hidroelektrarn Foto: D. Denac 6 | Narava ob reki

Pestrost živali, rastlin in življenjskih okolij

Reka Drava vzdolž svojega toka pod Mariborom oblikuje široko paleto življenjskih okolij. Ta se po- gosto izmenjujejo na zelo majhnem območju. Reka je nenehno spreminjajoče se okolje, čemur so se prila- godili številni organizmi. Zaradi ohranjenosti nekaterih lastnosti naravne nižinske reke in velikosti območja imajo mnogi med njimi tukaj najpomembnejše popu- lacije v državi. Po obsežnih spremembah v preteklosti imajo pomembno vlogo za ohranjanje biotske pestrosti tudi nekatera življenjska okolja umetnega nastanka, zlasti akumulacijska jezera. 3 2

Mednarodni pomen dravske loke izpričuje uvrstitev 1. Sosledje rastlinskih združb: Na nastanek suhih travišč, ki so pomem- 1 v omrežje območij Natura 2000, ki je namenjeno razvoj različnih vegetacijskih pasov bna rastišča kukavičevk (orhidej) in so ohranja­nju najbolj dragocenih predelov narave na ob reki vplivajo trajanje poplav, višina uvrščena med prednostne habitatne ozemlju Evropske unije. Opredelitev tega območja v podtalnice (npr. oddaljenost od matice tipe po Direktivi EU o habitatih. Foto: D. ali rokava) in vrsta prsti. Na najbolj Erjavec (www.bioportal.si) Sloveniji je bila med drugim utemeljena s pojavljan- vlažnih predelih tik ob strugi pas jem 52 ogroženih in varstveno pomembnih vrst ptic, 3 zelnatih rastlin prehaja v sestoj nizkih 3. Življenje na rečnem dnu: Kačji vrst rib, 2 vrst kačjih pastirjev, vidre in želve močvirske vrb, ki mu sledi gozd vrb in topolov. potočnik (Ophiogomphus cecilia) je Foto: L. Božič vrsta kačjega pastirja, za katero je sklednice. bilo na reki Dravi med Mariborom 2. Suha travišča sredi poplavnega in Središčem ob Dravi opredeljeno gozda: Krči, košeni travniki na mestu območje Natura 2000. Domuje na nekdanjega poplavnega gozda, so velikih nižinskih rekah, kjer ličinke 2-3 značilnost Krajinskega parka leta živijo zakopane v peščeno dno Šturmovci. Posebne rastiščne razmere globljih in počasi tekočih delov reke. Foto: M. Bedjanič Gnezdo malega deževnika (Charadrius dubius) na prodišču so skupaj z naravi prijaznim gospo­ Foto: L. Božič darjenjem brez gnojenja omogočile 6. Kazalec stanja poplavnih gozdov: Hrošč škrlatni kukuj (Cucujus cinnaberinus) je med ljudmi slabo poznana in skrivnostna vrsta. Nedavne raziskave so potrdile pojavljanje močnih populacij ob reki Dravi. Škrlatni kukuj prebiva v starejših sestojih poplavnih gozdov z večjim deležem odmrlega lesa. Foto: A. Vrezec

7. Mednarodno pomembne zgostitve vodnih ptic: Na večjih akumulacijskih jezerih se v času selitve in prezimovanja redno pojavlja več kot 20.000 vodnih ptic, ki pripadajo 120 različnim vrstam. Gosi, kormorani, galebi in večina rac uporabljajo jezera le za prenočevanje, prehranju- jejo pa se v strugi reke Drave in okolici. Foto: B. Štumberger

7 6 8. Kralj dravske loke: 4 5 Belorepec (Haliaeetus albicilla) je z razponom peruti 2,4 m ena 4. Kjer reka jemlje ... : Vodomec 9 8 največjih evropskih ujed, v nje- (Alcedo atthis) je ena izmed govi prehrani pa se znajde vse najbolj pisanih ptic v Evropi. od vodnih ptic, rib in sesalcev Za gnezdenje potrebuje dovolj do mrhovine. Gnezdo znosi na visoke in navpične rečne bregove velikem drevesu v odročnih iz peščenih nanosov, nastale z predelih gozdov v bližini reke rečno bočno erozijo. V takšne in je zlasti v obdobju valjenja stene vodomec izkoplje približno med februarjem in aprilom zelo 1 m globok gnezdilni rov s kam- občutljiv za človeške motnje. rico na koncu. Foto: J. Novak/L. Božič Ob Dravi živita 2 para redkih in ogroženih belorepcev. Foto: A. Ploj 5. ... in odlaga (prodišča): Mali deževnik (Charadrius dubius) 9. Vrnil se je bober: Na Dravi je značilna gnezdilka golih, pod pritokom Dravinje je bilo nezaraščenih in višjih prodišč. potrjeno pojavljanje bobra (Cas- Varovalna obarvanost jajc in tor fiber). Kot lovna divjad je bil mladičev ima vlogo zaščite pred v prete­klosti pri nas iztrebljen. plenilci v tem izpostavljenem Foto: D. Denac življenjskem okolju brez kritja. Na Dravi pod Mariborom gnezdi najpomembnejša populacija te vrste v Sloveniji. Foto: T. Trebar/ L. Božič 3. Prodišča — nelegalno odvzemanje proda in poligoni neprimernih oblik rekreacije: Nezakonito 10 | izkopavanje proda uničuje prodišča in naravno vege­tacijo, moti ogrožene vrste ptic med gnezden- Grožnje jem ter odpira nove poti v najbolj občutljive predele različnim uporabnikom. Med njimi je žal vse več voznikov motokrosnih motorjev in štirikolesnikov, ki pomenijo nesprejemljivo obliko rabe prodišč. Foto: D. Denac/L. Božič/U. Orešič

4. Pomanjkanje gnezdišč ogroženih vrst: Zavrta 2 rečna dinamika ne zagotavlja več obnavljanja 3 gnezdišč nekaterim karizmatičnim vrstam rečne Človek ogroža biotsko in pokrajinsko raznovrstnost območja ob Dravi krajine. Breguljka (Riparia riparia) je našla zadnja 1 zatočišča v priložnostnih izkopih, gramoznicah in drugih zvečine umetno oblikovanih peščenih stenah. Foto: G. Bernard V desetletjih po postavitvi hidroelektrarn je bilo poplavno območje Drave izpostavljeno vse močnejšim 5. Pobijanje in motenje vodnih ptic na pritiskom najrazličnejših človekovih dejavnosti: vse najpomembnejših prezimovališčih: Na teritorialno razdeljenem Ormoškem jezeru hrvaški lovci že od posegov v strugo, nižanja in odkopavanja prodišč, dolga leta pobijajo vodne ptice z uporabo različnih širjenja naselij pa do množice sprostitvenih dejavnosti, nedovoljenih metod, kot so streljanje ptic s čolnov, uporaba zvočnih posnetkov, živih vab ter plastičnih ki ne upoštevajo občutljivosti rečnega ekosistema. vabnikov za privabljanje ptic. Na hrvaški strani jezera je postavljenih tudi več skrivališč za lov vodnih ptic. Rezultat preteklih posegov, skupaj z obstoječim Rezultat je uničenje našega edinega prenočišča več tisoč gosi, predvsem njivskih (Anser fabalis) in režimom obratovanja hidroelektrarn in prevladujočim beločelih (A. albifrons). Foto: L. Božič pomanjkanjem vode v zadnjih letih, je napredujoče sušenje in zaraščanje rečnih rokavov, mrtvic in drugih 4 5 vodnih teles. S tem je močno okrnjena z vidika človeka ena izmed najpomembnejših funkcij rečne loke: 1. Izginjanje poplavnih površin 2. Prve žrtve pregrajevanja reke: izjemna naravna sposobnost zadrževanja poplav. napoveduje katastrofo: Predsednik Nekoč se je kečiga (Acipenser Humanitarnega društva severovzhod ruthenus) v Dravi redno pojavljala vse Danes se Dravske elektrarne Maribor zavedajo veliko- 2012, Janko Ranfl: »Želimo si, da bodo do Maribora. S postavitvijo zadnjih naši otroci bolj varni pred poplavami, hidroelektrarn je bila prekinjena njena sti nekdanjih posegov v naravno okolje, kot so graditve kot smo mi. Do sedaj se je zagotavljala selitvena pot iz spodnjega Podonavja dovodnih in odvodnih kanalov ter akumulacij. Te vplive poplavna varnost samo z urejanjem na območje slovenskega dela reke želijo omiliti tudi s sodelovanjem pri naravovarstvenih struge reke Drave, a smo bili kljub Drave (levo). Prlivka (Burhinus temu novembra 2012 pod vodo. Očitno oedicnemus) je na obsežnih prodiščih projektih, kot je denimo LIVEDRAVA. je, da vsi ti ukrepi niso pomagali. Iz Drave gnezdila do konca 70. let. tega se moramo nekaj naučiti. Mi si Foto: J. Bohdal/M. Tiefenbach želimo živeti z Dravo in jo imamo radi in kot edino rešitev vidimo, da Dravi pustimo prostor, kjer se bo lahko ob visokih vodah razlivala, po potrebi pa naselja zavarujemo z nasipi.« Foto: T. Basle 12 | Varstvo narave

1 Brez narave ni človeka, brez človeka ni narave 2

Varstveno delo na terenu in širjenje zavesti o vlogi in pomenu varstva narave ob Dravi imata pri nas že 3 1. Motika v pomoč naši najmanjši Sloveniji: Leta 2013 je minilo natanko lastovki: Prostovoljci, med katerimi so 35 let, odkar so ornitologi prvič čvrste temelje. Občina Ptuj je denimo leta 1993 izdala predvsem ornitologi in študentje, vsako odstranili zarast na Ptujskem otoku in naravoslovni vodnik po učni poti v Krajinskem parku leto ustvarijo gnezdišča za breguljke tako omogočili navadnim čigram, da so Šturmovci — ponovno ga je izdala Mariborska razvojna in tako posnemajo rečno erozijo, brez tu obstale. Foto: D. Denac katere breguljka ne more preživeti. agencija leta 2006 — nacionalna televizija pa je v Foto: M. Podgorelec 4. Streha nad glavo: V stiski zaradi zadnjem času posnela izvrstna dokumentarna filma o uničenja gnezdišč na prodnatih otokih breguljki in bobru na Dravi. 2. Močno ogrožena vrsta: S prosto- Drave so navadne čigre in rečni galebi voljnim delom, vzdrževanjem golih (Chroicocephalus ridibundus) pričeli površin, ki omogočajo gnezdenje gnezditi na betonu. Za gnezdenje sicer Tu že dolga leta potekajo številni manjši, a ključni nara- navadne čigre (Sterna hirundo), nam je ne preveč primerne daljnovodne pod- vovarstveni ukrepi — na primer za ohranjanje ogroženih uspelo ohraniti navadno čigro na Dravi. stavke smo z zavetji za mladiče in do- populacij ptic. Od leta 1994 do danes je v peščenih Foto: D. Denac/M. Tiefenbach datno ograjo uredili tako, da omogočajo preživetje mladičem. Foto: D. Tome stenah, ki so jih ob Dravi izdelali prostovoljci, gnezdilo 3. Najdlje trajajoča neprekinjena (www.davorintome.si)/D. Denac že več tisoč parov breguljk. Tudi navadna čigra bi brez prostovoljska naravovarstvena akcija v pomoči za vedno izginila z Drave. 4 Naravovarstveni in vodarski strokovnjaki v zadnjem času iščejo skupne rešitve pri upravljanju struge Drave. Ta kompleksni ekosistem, ki ljudem omogoča tako številne in raznolike storitve, kot so zagotavljanje pitne vode, rekreacijska in estetska območja ter poplavna varnost, namreč lahko uspešno in trajnostno uprav­ ljamo le z medsebojnim sodelovanjem. N

14 | LIFE + Maribor

Slovenija

Evropski finančni mehanizem varstva narave

V Sloveniji je črpanje evropskih sredstev ena izmed na- Finančni mehanizem: LIFE+ cionalnih prioritet. Na področju varstva narave mehanizem Evropske Unije LIFE podpira projekte za varstvo ogroženih Naslov projekta: Obnova rečnega ekosistema Krajinski park med Ormožem in Središčem ob Dravi živalskih in rastlinskih vrst in habitatnih tipov na območjih nižinskega dela Drave v Sloveniji Natura 2000. Tako na Dravi med Mariborom in Središčem ob Akronim: LIVEDRAVA Ptuj Ormož Dravi prvič uresničujemo LIFE-projekt “Obnova rečnega eko- Spletna stran: http://ptice.si/livedrava/ sistema nižinskega dela Drave v Sloveniji” (2012— 2017), ki je hkrati eden največjih LIFE-projektov v Sloveniji doslej. Obdobje trajanja: 1. 9. 2012—31. 12. 2017 Vrednost projekta: 4.098.910 EUR Cilji projekta so: ornitološka opazovalnica (1) z obnovo, naravovarstvenim upravljanjem in vzpostav­ Struktura 50 % EU, 17 % MKO, 33 % sofinancerji financiranja: in partnerji ljanjem zavarovanih območij ohraniti in izboljšati stanje populacij kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000 Vodilni partner DOPPS Drava, posebej ptic, hroščev in rib z neugodnim varst- (koordinator): venim statusom, Partnerji: VGB Maribor d.o.o., DRAVA Naravni rezervat Ormoške lagune z učno potjo projektno območje Hrvaška (2) zagotoviti trajnostno upravljanje Drave pod Maribo- Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d., rom na način, ki bo hkrati zagotavljal poplavno varnost Mestna občina Ptuj obnova rečnih rokavov in pozitivno vplival na naravovarstvene cilje območja Sofinancerji: Dravske elektrarne Maribor d.o.o., odstranjevanje zarasti na prodiščih Natura 2000, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, 0 5 10 20 km (3) izboljšati sodelovanje med ključnimi deležniki vzdolž Občina Ormož Drugi podporniki ARSO, Občina Središče ob Dravi Drave in Shematska karta projektnega območja z lokacijami izvedbe nekaterih akcij projekta: (4) ozavestiti širšo javnost o pomenu naravne dediščine Podlaga: GURS Drave za trajnostni razvoj regije. 16 | Obnova rečnih rokavov

3

Ponovno življenje

Stranski rokavi Drave, nekoč značilnost reke, izginjajo. Z njihovim zaraščanjem in zasipavanjem izginja bogata 2 rečna naravna dediščina. V projektu bomo vnovič odpr- li 3 nekdanje stranske rečne rokave. Odpiranje rokavov bogati podtalnico in zmanjšuje poplavno ogroženost.

Oblikovali bomo nova drstišča evropsko ogroženih vrst rib, kot so bolen, nežica in umbra, ter gnezdišča in prehranjevališča vodomca in malega martinca. S takšnimi ukrepi hkrati ohranjamo tudi ogroženi habi- 4 tatni tip nižinskega belega vrbovja.

1

1. Bogato življenje: V mreži rečnih roka- — v Sloveniji živi le v Muri in Dravi. vov vrvi življenje, saj se tu drstijo ribe in Z obnovo rečnih rokavov ustvarjamo hrani vodomec. Foto: L. Božič pomemben habitat zanjo. Foto: M. Govedič (www.bioportal.si) 2. Vse redkejša gnezdilka: Na blatnih plitvinah mirnih rečnih rokavov se 4. Vurberk, Nova vas in Mala vas: Na prehranjuje mali martinec (Actitis posnetku iz zraka lokacija pri Vurb- hypoleucos). Foto: J. Novak/D. Denac erku - Zumrova jama - kjer bomo odprli enega od skupaj treh nekdanjih dravskih 3. Velika senčica (Umbra krameri): rokavov. Podlaga, foto: GURS, D. Denac Edina predstavnica svojega rodu v Evropi 18 | Trajnostno upravljanje Drave

Narava, kultura in potrebe človeka na dolgi rok

Drava je osrednja gonilna sila Podravja, dala mu je celo morajo zato nujno sodelovati pri načrtovanju posegov v ime. Ob imenu reke se spomnimo na energijo, pitno vodo, reko. 2 les, ohranjeno naravo in možnost sprostitve. Ker je paleta koristi, ki jih imamo od reke, tako velika, reka pa je celo­ Eden najpomembnejših ciljev projekta je poiskati in sten ekosistem, moramo posebej paziti, da je ne izkori­ testirati rešitve za zagotavljanje protipoplavne varnosti ob 1 3 stimo prekomerno, saj lahko to ogrozi njene funkcije. hkratnem ohranjanju ugodnega stanja narave. Trajnostno Pretirano izkopavanje proda denimo povzroči padec upravljanje z reko pomeni skrb za vse njene vidike, podtalnice in s tem suhe vodnjake, zaraščenost struge upoštevajoč človeka. pa lokalno večjo poplavno ogroženost. Različni deležniki

4

1. Skupaj za učinkovite rešitve: Vodarji in ornitologi na terenu iščejo skupne rešitve 3. Bodoči rodovi: Ni trajnostne rabe brez izobraževanja, lasten zgled pa je najboljši za upravljanje s strugo Drave. Foto: D. Denac učitelj. Foto: T. Basle

2. Stare prakse: Visoka prodišča se zaradi sušnih razmer manj zaraščajo. Nižanje 4. Rekreacija: Reka daje človeku številne možnosti rekreacije in sprostitve. Pomem- prodišč nemalokrat vodi v njihovo prekomerno zaraščanje, kar lahko lokalno bno je, da je režim aktivnosti človeka usklajen s cilji varstva narave, kar se določi tudi povečuje tudi poplavno ogroženost. Foto: L. Božič s predpisi, kot je to urejeno na Ptujskem jezeru. Foto: Brodarsko društvo Ranca Ptuj 20 | Naravni rezervat

Nova priložnost 2 4 Mokrišča so eden najbolj ogroženih življenjskih prostorov. V bazenih TSO bomo vzpostavili naravni rezervat, namen- V procesu zapiranja Tovarne sladkorja v Ormožu (TSO) se jen ohranjanju narave, izobraževanju in raziskovanju. Pod- 3 7 8 je pokazala priložnost, da ohranimo izjemno mokrišče, piral bo lokalno pridelavo ekoloških proizvodov in zdrave območje nekdanjih bazenov TSO, t.i. Ormoške lagune. hrane. Odprt bo za javnost in namenjen doživljanju narave Podobna območja v drugih tovarnah sladkorja po Evropi vsem skupinam javnosti. Infrastruktura bo prilagojena so bila žal preprosto uničena. tudi obiskovalcem s posebnimi potrebami.

1. Izobraževanje, raziskave in oddih: 5 Uredili bomo učno pot z informacijski- in sredozemske otoke, kjer jih ja večine naravnih rezervatov mi tablami in posebnimi opazovališči. 3. Prostovoljstvo za ohranjanje K pestrosti območja neusmiljeno pobijajo, zato je po svetu. V ormoških bazenih Obisk naravnega rezervata bo omo­­ narave: Drave so v preteklosti pomem- zagotavljanje mirnih in kakovo­ smo v okviru projekta naselili gočal posebno doživetje narave. bno prispevali prostovoljci stnih postajališč bistveno za vodne bivole. Z njimi imajo Vizualizacija: Ravnikar Potokar arhitekturni DOPPS v številnih akcijah za njihovo preživetje. Foto: D. Tome odlične izkušnje v mokriščih biro d.o.o. izboljšanje življenjskih razmer nacionalnih parkov, kot sta za ptice, kot je bilo postavl- 5. Kostanjevka (Aythya Nežidersko jezero (A/HU) in 2. Umetno mokrišče, a velika naravna janje gnezditvenih splavov. nyroca), močvirski martinec Kiskunsági (HU). Foto: D. Denac pestrost: Bazeni nekdanje TSO so Veliko razumevanje za tovrstne (Tringa glareola), črnovrati gnezdišče mnogih redkih in ogroženih izboljšave so pokazali nekdanji ponirek (Podiceps nigricollis), 7. Renaturacija v teku: Poleti vrst ptic, ki v Sloveniji gnezdijo samo 6 zaposleni v TSO. Foto: D. Tome polojnik (Himantopus 2014 opravljamo renaturaci- tukaj. V projektu bomo zagotovili pono- himantopus): Pestrost jska dela na območju bazenov. ven dotok vode v bazene in ustvarili narave brez primere na tako Vzpostavljamo nov dotok vode primerna bivališča zanje. Dela bodo 4. Oaza za svetovne pop- Območje bazenov majhnem območju. Naravni in zemeljska dela za obnovo končana predvidoma do konca 2014. otnike: je eno najpomembnejših rezervat bo ena izmed najbolj habitatov. Foto: D. Bombek Foto: M. Lenarčič počivališč za seleče se vodne prepoznavnih značilnosti ptice pri nas, predvsem za Občine Ormož. 8. Vključevanje mladih: različne pobrežnike in race. Foto: M. Tiefenbach/D. Tome Na območju rezervata 1 Do svojih 4000 km oddaljenih imamo redne terenske vaje za prezimovališč južno od Sahare 6. Nega habitatov s pašo: Paša študente ekologije z naravo- morajo prečkati Balkan, Italijo je uveljavljen sistem upravljan- varstvom FNM. Foto: D. Denac 22 | Ptujsko jezero — nova otoka in opazovalnica

Nova turistična ponudba

Pred desetimi leti je bilo stanje populacije navadne čigre potrebujemo dodatna, kvalitetnejša gnezdišča. Zato na Dravi kritično. Za ohranitev oziroma rešitev močno sta bila na Ptujskem jezeru leta 2014 s strani DEM zgra- 1 2 ogrožene navadne čigre je bil leta 2004 na Ptujskem jena dva nova gnezditvena otoka. Izdelana sta iz mulja jezeru izdelan večji gnezditveni otok. Na pobudo in v nasprotju z otokom iz leta 2004 prekrita s prodom. DOPPS-a so ga zgradile Dravske elektrarne Maribor Že sedaj se ljudje na desnem nasipu jezera množično 3 4 (DEM). Na tem otoku danes gnezdi okoli 30 parov čiger ustavljajo in občudujejo oblak belih ptic nad obstoječo in prek 500 parov rečnih galebov, prvič v Sloveniji pa sta kolonijo. Z novima otokoma bo ta atrakcija še veliko večja. gnezdila tudi črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) Tu bo postavljena ornitološka opazovalnica s pogledom in tatarska žvižgavka (Netta rufina), kar daje otoku velik na otoka in kolonijo čiger. Tako bo moč nekaj korakov iz naravovarstveni pomen. Kljub temu se je z leti izkazalo, središča mesta ogledu zgodovinskih in kulturnih zname- da za dolgoročno ohranitev populacije navadne čigre nitosti dodati še veliko naravoslovno zanimivost.

1. Nova pridobitev: Na desni strani nasipa bo postavljena sodobna ornitološka 2. Trajnostna raba in turizem: Sprostitev v naravi in njeno doživljanje s kakovostno opazovalnica. V njej bodo na voljo informacije za obiskovalce, iz nje se bo razprostiral interpretacijo (tj. predstavitvijo) si danes želi vse več ljudi. Vključevanje narave v pogled na kolonijo navadnih čiger. Vizualizacija: Ravnikar Potokar arhitekturni biro d.o.o. turistično ponudbo je obogatitev obstoječih kulturno-zgodovinskih vsebin. Foto: DOPPS

3. Nova otoka za navadno čigro: Z izdelanima dvema novima otokoma za navadno 4. Navadna čigra (Sterna hirundo): Ptica selivka, ki vsako leto preleti na tisoče kilo- Foto: D. Denac čigro bomo končno rešili problem ustreznih gnezdišč za to vrsto na Dravi. Foto: D. Denac metrov. Foto: D. Tome (www.davorintome.si) 1. Sistematična štetja vodnih ptic: Številčnost, razporeditev in vedenje 24 | vodnih ptic so kazalci vpliva človeških dejavnosti, zlasti različnih prostočasnih Raziskave in monitoring aktivnosti. Eden izmed ciljev projekta je zmanjšanje negativnih vplivov na najpomembnejših območjih ter zago- tovitev mirnih in varnih gnezdišč, prezimovališč in selitvenih postajališč za ptice. Foto: V. Trup

2. Ugotavljanje gnezditvene uspešnosti 2 na daljavo: Za oceno stanja populacije navadne čigre na gnezdilnih otokih, bomo Nadzor učinkov in uspešnosti projektnih akcij s pomočjo nameščenih kamer spremljali število mladičev in drugo dogajanje v kolonijah. Tako bomo lahko rezultate pro- S posebnimi raziskavami ter spremljanjem pojav­ jekta ovrednotili brez škodljivega motenja ljanja, statusa in številčnosti ključnih indikatorskih gnezdečih ptic. Foto: D. Bombek vrst iz različnih skupin bomo ovrednotili učinke pro- 3. Učinki obnove rečnih rokavov: V nekaj jektnih akcij na biotsko pestrost reke Drave. Poseben 1 letih po opravljenih delih pričakujemo poudarek bomo namenili učinkom na vrste, za katere povečanje številčnosti oziroma naselitev nekaterih ogroženih vrst rib v obnovljenih je bilo opredeljeno območje Natura 2000 in imajo neu- rokavih, kot je navadna nežica (Cobitis goden varstveni status, zato bomo podrobneje sprem­ taenia). Izdelava ocene populacijske gos- ljali ptice, ribe in hrošče. tote rib je mogoča le z uporabo posebnih metod, kot sta elektroizlov in lov s pastmi. Gre za metode, ki za ribe niso smrtne. Foto: M. Govedič/M. Tiefenbach

4 4. Ekološke raziskave: Za ciljne vrste hroščev, ki so v primerjavi s pticami veliko slabše poznana živalska skupina, 5 bo skupina znanstvenikov v posebni raziskavi opredelila ključna območja na projektnem območju, raziskala značilnosti življenjskega prostora in izdelala smernice za njegovo obnovo. S poskusom z mrtvo lesno maso bomo testirali naravovar­ stvene ukrepe za škrlatnega kukuja. Foto: D. Bombek

5. Podrobna raziskava malega deževnika 3 (Charadrius dubius): V projektu podrob- neje preučujemo eno od ciljnih vrst — malega deževnika. Zanima nas predvsem preživetje odraslih in mladičev na različnih prodiščih. S tem znanjem bomo lahko vrsto uspešneje varovali. Foto: T. Basle Foto: V. Trup 26 | Priložnost za razvoj

Nimamo nafte, imamo pa naravo

Varstvo narave prinaša priložnosti. Doživljanje narave, sodelovanja z lokalnimi pridelovalci tako pri upravljanju posebej z urejeno turistično infrastrukturo, postaja vse kot možnostih trženja. Naravoslovni in ekološki turizem 1 pomembnejši del turistične ponudbe povsod po svetu. lahko postaneta pomembni dopolnilni in prepoznavni 3 Pri nas je kljub veliki prepoznavnosti Slovenije po panogi spodnjega Podravja v Sloveniji. 2 ohranjeni naravi naravoslovni turizem še vedno v povojih. Narava kot razvojni kapital je bila v veliki večini primerov Slovenija je ena od petih najbolj turistično zaželenih kratko malo prezrta. To želimo popraviti. držav na svetu — naša naravna dediščina je naše veliko Zavarovana območja ponujajo bogate možnosti bogastvo.

4 1. Doživetje na reki: Spust s čolnom danosti reke, kar podpirajo vsi domačini po Dravi je ob upoštevanju ustreznega in župani. Prihodkov lokalnih skupnosti vedenja do narave nepozabno doživetje. vzdolž reke je zaradi tega več kot prej.

2. Naravoslovni turizem: Skupina 4. Domača samopostrežba: Kmetje na razi ­skovalcev s Švedske si je v Nežiderskem jezeru prodajajo ekološke Sloveniji želela ogledati Dravo in njeno pridelke po samopostrežnem načinu. naravo. Takšen profil tujih gostov bo vse Tudi pri nas se vse več kmetov odloča pogostejši. za ekološko pridelavo in v intenzivnem kmetijstvu ne vidijo več smisla. Domači 3. Varstvo kot model razvoja: V sosednji potrošniki in tujci si želijo zdrave hrane Avstriji so na zgornji Dravi z obsežnimi z okusom in ne “plastike trgovskih cen- Foto: G. Domanjko renaturacijami izboljšali naravne trov”. Vse foto: D. Denac 1. Daljna preteklost: Redko kdo ve, da tudi ob Dravi najdemo tisočletna 28 | debla. Foto: D. Denac Krajinski park — 2. Praksa iz Slovenije: Kozjanski regij­ 3 ski park je dober primer zavarovanega območja s čvrsto javno podporo in varstvo narave za prihodnost zglednim razvojem. Predstavitev za domačine v Središču ob Dravi. 5 Foto: D. Denac 1 3. Praksa iz tujine: Krajinski park lahko postane eno redkih območij v Evropi, ki ponuja doživetje nižinske Med Ormožem in Središčem ob Dravi se razteza najbolj Razglasitev krajinskega parka bi prispevala k prepo­ 2 naravne reke in se tako postavi ob bok ohranjen nižinski rečni ekosistem v Sloveniji. Struga znavnosti Občine Središče ob Dravi in Občine Ormož denimo reki Elbi v Nemčiji. Foto: D. Denac Drave s prodišči in živimi rečnimi rokavi, rečni otočki ter in pomenila možnost kvalitetnejše promocije območja. 4. Predlog meje krajinskega parka. širok pas poplavnih gozdov tvorijo mozaik brez primere. Hkrati daje prednost pri pridobivanju razvojnih sredstev, Meja bo usklajena z aktivnim sodelo- vanjem lokalne skupnosti. Podlaga: GURS Svet nad teraso, kjer reka občasno poplavlja, je kulturna je kvalitetno izhodišče pri razvoju turističnih dejavnosti krajina z njivami, travniki, sadovnjaki in mejicami. Samo in omogoča razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ob 5. Hrček (Cricetus cricetus): Stepski tukaj v Sloveniji je bil pred leti odkrit hrček. Že zdaj je možnosti razvoja lokalne blagovne znamke krajinskega element našega živalstva, pri nas živi samo pri Središču ob Dravi. Foto: H. van ta del deležen mnogih varstvenih statusov — od Na- parka. Harskamp ture 2000 do naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij. 4

Bogato vodno žilje struge Drave med Ormožem in Središčem ob Dravi Vir: Google Maps Foto: D. Bordjan