DOCSLIB.ORG

Reka Drava Darilo Narave Za Vse Generacije

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Reka Drava Darilo Narave Za Vse Generacije Reka Drava darilo narave za vse generacije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Dobrodošli ob Dravi 556.53(282.243.741) 502.51(497.412) BOŽIČ, Luka, 1976- Reka Drava : darilo narave za vse generacije / [avtorja besedila Luka Božič, Damijan Denac ; avtorji fotografij Tilen Basle ... et al.]. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in Kazalo proučevanje ptic Slovenije, 2014 V pričujoči brošuri vam predstavljamo svet ob Drava nekoč ... 2 Dravi nekoliko drugače. Odstiramo vam del našega ISBN 978-961-6674-25-6 ... Drava danes 4 neizmernega naravnega bogastva Drave — številnih 1. Denac, Damijan Narava ob reki 6 275193856 redkih in ogroženih življenjskih prostorov, rastlin in Grožnje 10 živali. Na to bogastvo smo upravičeno ponosni in prav Varstvo narave 12 je, da si skupaj prizadevamo za njegovo ohranitev, saj LIFE + 14 je to v dobro vseh nas. Še več — Slovenija je po svetu Obnova rečnih rokavov 16 Reka Drava najbolj prepoznana po svoji ohranjeni naravi in to je Trajnostno upravljanje Drave 18 Darilo narave za vse generacije razvojni potencial, ki ga ne gre prezreti. Brošura je Naravni rezervat 20 nastala v okviru evropskega projekta LIFE+ — »Obnova Avtorja besedila: Luka Božič, Damijan Denac Ptujsko jezero — nova otoka in opazovalnica 22 Avtorji fotografij: Tilen Basle, Matjaž Bedjanič, Gregor Bernard, Milan Bidovec, Jirˇí rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji Raziskave in monitoring 24 Bohdal, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, (LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882)«. Damijan Denac, Gregor Domanjko, DOPPS, Darja Erjavec, Marijan Govedič, Henk van Priložnost za razvoj 26 Harskamp, Matevž Lenarčič, Jure Novak, Uroš Orešič, Alen Ploj, Monika Podgorelec, Dobrodošli. Krajinski park — varstvo narave za prihodnost 28 Borut Štumberger, Michael Tiefenbach, Davorin Tome, Tone Trebar, Vesna Trup, Al Vrezec Lektura: Henrik Ciglič Oblikovanje: Polonca Peterca (www.poloncapeterca.com) Izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, Tel. 01 426 58 75, e-mail: [email protected], www.ptice.si © DOPPS Tisk: Schwarz print d.o.o. Naklada: 60.000 izvodov Maribor, avgust 2014 foto: J. Novak Publikacijo smo izdali s finančno podporo LIFE, finančnega instrumenta Evropske unije foto: Brodarsko društvo Ranca Ptuj 1. Prvobitna reka: Zemljevid iz leta 1945 razkriva podobo reke Drave 2 | pri Ptuju. O izjemni mozaičnosti Drava nekoč ... rečnega ekosistema priča množica rečnih otočkov in rokavov. Karta: Army Map Service, U. S. Army, Washington, D. C. 2. Mogočna panorama: Pogled na reko Dravo s haloškega roba pri Gradiščih v 70. letih (v ozadju cerkev v Markovcih). Širina rečne struge je pri Vopošnici dosegala neverjetnih 500 m. Vir: Gobec, M. (ur.) Največja slovenska reka je oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi et al. 1975: Fotomonografija Ptuj. Skupščina 1 Občine Ptuj, Turistično društvo Ptuj, Spektar Zagreb Reka Drava je do II. svetovne vojne, pod Mariborom pa Loka je torej območje periodičnih poplav, ki podobo rečne 3. Bogata zgodovina: Še v 30. vse do 60. let prejšnjega stoletja, tekla domala svo- pokrajine nenehno spreminjajo in bogatijo vodne vire letih 20. stoletja je letno po Dravi bodno. Z ogromnimi količinami sedimentov je nasula hkrati. To območje nikoli ni bilo trajno poseljeno. Raba plulo tudi po 2000 splavov, ki obsežno Dravsko ravan in si skozi lastne nanose utrla je bila omejena pretežno na pašnike, travnike in sečnjo. so prepeljali več kot 100.000 m3 lesa. Z letom 1941 je bilo konec današnjo pot. To pot reke imenujemo loka. Omejuje jo rob Drava je bila pomembna prometna, transportna in komu- splavarstva na Dravi. Vir: Zgodovinski (ježa) najmlajše in hkrati najnižje ležeče dravske terase. nikacijska os. S splavi in šajkami so ljudje prevažali les 3 arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0386, Fototeka 1880- Svet nad njo je pred poplavami varen, svet pod njo pa iz koroških gozdov vse do Črnega morja, vzdolž reke in 2002, fot.št. F-29/4 je dinamičen preplet rečne matice, mnogih rokavov in studenčnic pa so se “vrteli” mlini. Ljudje so celo izpirali 5 4. Naselja nekoč: Graditev starih otočkov, poplavnih gozdov in travnikov. zlato. mest na vzpetinah in robovih rečnih teras ni zagotavljala samo strateškega položaja, temveč tudi poplavno varnost. Lega Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta, 2 ki se je razvil okoli Grajskega griča, zato ni naključna. Vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0386, Fototeka 1880-2002, 4 fot.št. F-165/19 5. Za 1 g zlata 5.000 do 100.000 luskic: Zlato Drava prinaša iz avstrijskih Tur. Pod Mariborom se odlaga v obliki majhnih, do 0,8 mm velikih luskic. V začetku 20. stoletja je na Dravi v Sloveniji in na Hrvaškem zlato izpiralo okoli 200 ljudi. Foto: M. Bidovec Georg Matthaeus Vischer: Upodobitev Borla iz Topografije vojvodine Štajerske iz leta 1681 4 | ... Drava danes Vuzenica Ožbalt Mariborski otok Dravograd Vuhred Fala Zlatoličje Formin Reka, podrejena energetski izrabi in intenzivnemu kmetijstvu Prvi posegi v strugo Drave segajo v sredino 19. stoletja, Reka Drava ko so se s postavljanjem obrežnih utrditev lotili urav- navanja manjših predelov, kot je odsek med Borlom in Dolžina: 719 km, od tega 142 km v Sloveniji Zavrčem. Obsežne spremembe pa so se pričele s Porečje: 40.087 km2, od tega 3.259 km2 v Sloveniji postavitvijo hidroelektrarn (HE). Prvo, HE Fala, so Povodje: Črnomorsko 1 3 začeli graditi leta 1913, veriga pa je bila na slovenskem Izvir: Toblaško polje / Dobbiaco pri kraju San delu s HE Formin zaključena leta 1978. Candido (Južna Tirolska, Italija) 2 Največja mesta: Beljak / Villach (AT, 60.000 preb.), Maribor Dinamika Drave se je bistveno spremenila: v ravnin- (95.000 preb.), Osijek (HR, 114.000 preb.) skem delu se po stari strugi večji del leta pretaka kar 20-krat manj vode kot pred posegi, saj je večina vode Glavni pritoki: Krka / Gurk, Zilja / Gail (AT), Meža, Dravinja, preusmerjene v kanale. Vodno žilje dravske loke je Pesnica (SI), Mura, Bednja (HR) presahnilo. Najbolj opazni posledici sprememb sta Rečni režim: snežni (fluvioglacialni), z največjim pretokom oženje in poglabljanje rečnega dna ter s tem povezano junija (taljenje snega v Alpah) in novembra (jesenska deževja v alpskem zaledju) ter znižanje gladine podtalnice in izsuševanje pokrajine 4 1. Nepremostljive pregrade: Prodonos- in opravljenih uravnavah odrezani od najmanjšim januarja in februarja ob reki. nost na odseku med Markovci in Zavrčem matične struge. Tako je presahnilo ožilje, Povprečni 541 m3/s, v Sloveniji 297 m3/s; na območju je 400-krat manjša kot pred postavit- ki bogati podtalnico in napaja poplavne pretok: kanalskih HE je v strugi zagotovljen le t.i. vijo HE Formin. Prodišča so povečini gozdove. Vir: GURS Omenjene spremembe so skupaj s krčenjem poplavnih zaraščena z lesno vegetacijo. Foto: L. Božič gozdov, zložbami in izsuševanjem zemljišč omogočile ekološko sprejemljivi pretok, ki je pri HE 3. Intenzivno kmetijstvo: Poplavne go- 3 3 razmah intenzivnega kmetovanja in urbanizacije v Zlatoličje 20 m /s poleti in 10 m /s pozimi, pri 2. Degradacija struge: Primerjava zdove, pašnike in travnike so izpodrinila 3 letalskih posnetkov iz leta 1975, 1980, intenzivna polja, močno obremenjena s predelih, kjer to prej ni bilo mogoče. Nastale so pov- HE Formin in HE Čakovec pa 10 m /s poleti in 5 m3/s pozimi 2002 in 2010 kaže na propadanje pesticidi in umetnimi gnojili. Foto: D. Denac sem nove, velike umetne vodne površine, med katerimi loke na območju Markovcev pri Ptuju Hidroelektrarne: 23 (12 Avstrija, 8 Slovenija, 3 Hrvaška) zaradi spremembe pretočnega režima, 4. Izginula polja: Nekdanji poplavni gozd zbujata pozornost zlasti Ptujsko in Ormoško akumula- opravljenih vodnogospodarskih del in v Bukovcih je bil posekan in spremenjen cijsko jezero. Padec: 1120 m (1200—80 m), v Sloveniji 165 m intenzivnega kmetijstva v poplavnem v intenzivne njive. Visoka Drava je vso (340—175 m) pasu loke. Številni rečni rokavi so bili v zemljo z njiv preprosto odnesla. preteklosti po izgradnji hidroelektrarn Foto: D. Denac 6 | Narava ob reki Pestrost živali, rastlin in življenjskih okolij Reka Drava vzdolž svojega toka pod Mariborom oblikuje široko paleto življenjskih okolij. Ta se po- gosto izmenjujejo na zelo majhnem območju. Reka je nenehno spreminjajoče se okolje, čemur so se prila- godili številni organizmi. Zaradi ohranjenosti nekaterih lastnosti naravne nižinske reke in velikosti območja imajo mnogi med njimi tukaj najpomembnejše popu- lacije v državi. Po obsežnih spremembah v preteklosti imajo pomembno vlogo za ohranjanje biotske pestrosti tudi nekatera življenjska okolja umetnega nastanka, zlasti akumulacijska jezera. 3 2 Mednarodni pomen dravske loke izpričuje uvrstitev 1. Sosledje rastlinskih združb: Na nastanek suhih travišč, ki so pomem- 1 v omrežje območij Natura 2000, ki je namenjeno razvoj različnih vegetacijskih pasov bna rastišča kukavičevk (orhidej) in so ohranja nju najbolj dragocenih predelov narave na ob reki vplivajo trajanje poplav, višina uvrščena med prednostne habitatne ozemlju Evropske unije. Opredelitev tega območja v podtalnice (npr. oddaljenost od matice tipe po Direktivi EU o habitatih. Foto: D. ali rokava) in vrsta prsti. Na najbolj Erjavec (www.bioportal.si) Sloveniji je bila med drugim utemeljena s pojavljan- vlažnih predelih tik ob strugi pas jem 52 ogroženih in varstveno pomembnih vrst ptic, 3 zelnatih rastlin prehaja v sestoj nizkih 3. Življenje na rečnem dnu: Kačji vrst rib, 2 vrst kačjih pastirjev, vidre in želve močvirske vrb, ki mu sledi gozd vrb in topolov. potočnik (Ophiogomphus
Load more

Recommended publications
  • Presoja Poplavne Varnosti in Analiza Vzrokov Poplav V Pesniški Dolini Avgusta 2009
    S. BUKOVNIK - 22 - STANJE, VZDRŽEVANJE IN B. IVANUŠA OBRATOVANJE GRAJENIH HIDROSISTEMOV Stanislav BUKOVNIK* Blaž IVANUŠA ** PRESOJA POPLAVNE VARNOSTI IN ANALIZA VZROKOV POPLAV V PESNIŠKI DOLINI AVGUSTA 2009 1. SPLOŠNO Urejanje voda in dolinskih povodij manjših hidrosistemov, kot so v Severovzhodnem delu Slovenije, reke Pesnica, Dravinja, Polskava, Sejanca, Savinja, Ledava, Ščavnica, Kobiljski potok….., se je intenzivneje pričelo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Osnovni cilj urejanja celotnih hidrosistemov, je bila zaščita premoženja prebivalcev in države ter izboljšati pogoje kmetovanja in kmetijske proizvodnje na ravninskih območjih ob vodotokih. Celotni sistemi so se zgradili v okviru Zelenega plana RS. Izgrajene sisteme – osnovno odvodnjo, je prevzelo v upravljanje in vzdrževanje pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, hidromelioracijske sisteme pa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot dober gospodar so lastniki posameznih delov sistema, vse do nedavnega, sisteme tudi vzdrževali in upravljali. Približno po letu 1990 so se pričele razmere na terenu slabšati. V zadnjem obdobju prihaja do vse pogostejših in intenzivnejših poplav ter posledično vedno večjih škod na premoženju, infrastrukturi in intenziviranih kmetijskih površinah oziroma kmetijski proizvodnji. Pogostost in povečevanje trajanja poplav, kaže na to, da se poplavna varnosti iz leta v leto slabša. Vzroki za tak trend so v sumiranju vseh dejavnikov, ki vplivajo na odvodni režim primarne in sekundarne odvodne mreže. Ti dejavniki so: 1. Posegi v prostor, ki vplivajo na vodni režim 2. Krčenje retenzijskih površin 3. Vzdrževanje sistema osnovne in sekundarne odvodnje 4. Obratovanje grajenih zadrževalnikov 5. Klimatske spremembe V nadaljevanju podajamo poplavno varnost in Analizo vzrokov zmanjševanja poplavne varnosti v Pesniški dolini oz. hidrosistema reke Pesnice na območju občin Maribor, Pesnica, Lenart in Sveta Trojica.
    [Show full text]
  • Exploring Slovenia's Julian Alps and Beyond
    Exploring Slovenia’s Julian Alps and Beyond Two Treks and Balkan Culture in an Undiscovered Corner of the Alps August 30, 2021 – September 13, 2021 – Trip #2167 Triglav National Park Overview Join us for a wonderful fifteen-day trip to the undiscovered hiking and scenic paradise of Slovenia. We will pass medieval castles, churches, and traditional mountain villages as we walk through valleys, across mountain pastures, and traverse mountain ridges with towering peaks all around us. This trip combines two rugged short treks (one carrying all our gear and staying in mountain huts, and the other staying in hotels with luggage transport), an exciting ascent to Slovenia’s highest peak, and visits to the most scenic and interesting regions of this small, but incredibly beautiful country. A few words about Slovenia itself: it is a small country located in southern central Europe at the intersection of major trade routes and of the Slavic, Germanic, and Romance languages and cultures. Historically part of many empires including Rome, Austro-Hungarian, Venice, and France, it is currently a prosperous, democratic European country of two million persons. Over 50% of its landmass remains forested. It is exceptionally bio-diverse for its size particularly as pertains to endemic cave species. Slovenia’s Place in Europe Trip Difficulty This trip is rated strenuous #6. Trip Rating System. Excluding breaks we will hike from five to ​ ​ seven hours per day, between 6 and 14 miles, with an average elevation gain of about 2500 feet. The terrain is rugged and steep in places, and requires agility. There will be sections on narrow trails with exposure (steep drop-offs).
    [Show full text]
  • Reka Sava Na Osnovi Številk Značajne Konvencijom O Močvarama (Ramsar 1971)
    Rijeka Sava – Naše zajedničko nasljeđe Rijeka Sava – Naše zajedničko nasljeđe RRekaeka SSavaava - nnašaaša skupnaskupna ddediščinaediščina RRiveriver SSavaava – oourur ccommonommon hheritageeritage CIP RRijekaijeka SSavaava – NNašeaše zzajedničkoajedničko nnasljeđeasljeđe Osnovne informacije o rijeci Savi Sava je treća po dužini pritoka Dunava (iza Tise i Drave). Njen riječni bazen pokriva dio Slovenije, Hrvatske, Bosne i Hercegovine i sjeverne Srbije. Ona je po protoku najveća pritoka Dunava i druga pritoka po veličini slivnog područja (iza rijeke Tise). Ušće rijeke Save u Dunav nalazi se u Beogradu. U Rimsko doba ova rijeka se zvala Savus. Tabela 1: Rijeka Sava u brojkama Dužina (km) Površina bazena (km2) Prosječni protok (m3/s) 861 95.719 1.564 Rijeka Sava ima dva glavna izvora, oba u sjeverno-zapadnoj, Alpskoj regiji Sloveni- je: Sava Dolinka nastaje u močvari Zelenci pokraj Kranjske Gore, dok je drugi izvor vodopad Savica. Nakon spajanja ova dva toka, rijeka uglavnom teče kroz istočnu jugoistočnu Sloveniju, sjeverno od Ljubljane, kroz Hrvatsku – pored Zagreba – a zatim granicom između Hrvatske i Bosne i Hercegovine prije nego što uđe u Srbiju i spoji se sa rijekom Dunav u Beogradu. Njene glavne pritoke su rijeke Savinja, Mirna, Krka, Kupa, Lonja, Orljava i Bosut, Una, Vrbas, Bosna, Tinja, Lukovac, Drina i Kolubara. Veći gradovi na obalama Save su Kranj, Zagorje ob Savi, Sevnica an Krško, Zagreb, Sisak, Slavonski Brod, Bosanski Šamac, Orašje, Brčko, Županja, Sremska Mitrovica, Šabac i Beograd. Rijeka Sava je plovna za manje tovarne brodove do Siska (583 km od ušća u Dunav). 1 Biološka vrijednost Primjeri močvara po zemljama Rijeka Sava je od velikog značaja za Dunavski riječni bazen zbog svoje izvanredne bio- Cerkniško jezero se nalazi 50 km jugozapadno od Ljubljane.
    [Show full text]
  • Transboundary Aquifers in Asia Unesdoc.Unesco.Org/Images/0015/ with Special Emphasis to China, UNESCO- 001589/158963S.Pdf>
    The designations employed and the presentation of material throughout the publication do not imply the expression of any opinion what- soever on the part of UNESCO and or UNILC, in particular concerning the legal status of any country, territory or city or of its authorities, or concerning the delimitation of its frontier or boundaries. Ms Raya Marina Stephan, Expert in international water law, consultant at UNESCO-IHP, Coordinator of the UNESCO ISARM legal component. This brochure has been prepared for the International Hydrological Program IHP. The editor wishes to thank the UNESCO-IHP Secretariat for its support and in particular Mr. Farès Kessasra and Ms Rosalind Wright. Published in 2009 By the United Nations Educational, Scientific and Cultural Organization 7, place Fontenoy, 75352 Paris 07 SP Composed by Eric Loddé, 93200 Saint-Denis, France. Printed by UNESCO SC-2008/WS/35 REV ©UNESCO 2009 Printed in France #*#-*0(3"1): Appelgren B. Managing Shared Aquifer Resour- Internationally Shared (Transboundary) Aquifer ces in Africa, IHP-VI, UNESCO, Series on Resources Management, Their Significance and Groundwater No. 8, Paris, France, 2004, Sustainable Management. A framework Docu- <http://unesdoc.unesco.org/images/ ment, IHP-VI, Paris, France, November 0013/001385/138581m.pdf>. 2001. <http://unesdoc.unesco.org/ Da Franca N., Miletto M., Donoso M.C et images/0012/001243/124386e.pdf>. al., Sistemas Acuiferos transfronterizos en las Stephan R., Amani A., Otchet A. ‘A Blue Américas: Evaluacion preliminar, Programa Goldmine in Need of Protection’ in UNESCO/OEA ISARM Americas World of Science, Vol. 5, No. 3, July-Sep- No. 1, Montevideo, Washington D.C tember 2007.
    [Show full text]
  • PRILOGA 1 Seznam Vodnih Teles, Imena in Šifre, Opis Glede Na Uporabljena Merila Za Njihovo Določitev in Razvrstitev Naravnih Vodnih Teles V Tip
    Stran 4162 / Št. 32 / 29. 4. 2011 Uradni list Republike Slovenije P R A V I L N I K o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površinskih voda 1. člen V Pravilniku o določitvi in razvrstitvi vodnih teles površin- skih voda (Uradni list RS, št. 63/05 in 26/06) se v 1. členu druga alinea spremeni tako, da se glasi: »– umetna vodna telesa, močno preoblikovana vodna telesa in kandidati za močno preoblikovana vodna telesa ter«. 2. člen V tretjem odstavku 6. člena se v drugi alinei za besedo »vplive« doda beseda »na«. 3. člen Priloga 1 se nadomesti z novo prilogo 1, ki je kot priloga 1 sestavni del tega pravilnika. Priloga 4 se nadomesti z novo prilogo 4, ki je kot priloga 2 sestavni del tega pravilnika. 4. člen Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Ura- dnem listu Republike Slovenije. Št. 0071-316/2010 Ljubljana, dne 22. aprila 2011 EVA 2010-2511-0142 dr. Roko Žarnić l.r. Minister za okolje in prostor PRILOGA 1 »PRILOGA 1 Seznam vodnih teles, imena in šifre, opis glede na uporabljena merila za njihovo določitev in razvrstitev naravnih vodnih teles v tip Merila, uporabljena za določitev vodnega telesa Ime Zap. Povodje Površinska Razvrstitev Tip Pomembna Presihanje Pomembna Pomembno Šifra vodnega Vrsta št. ali porečje voda v tip hidro- antropogena različno telesa morfološka fizična stanje sprememba sprememba 1 SI1118VT Sava Radovna VT Radovna V 4SA x x x VT Sava Sava 2 SI111VT5 Sava izvir – V 4SA x x x Dolinka Hrušica MPVT Sava 3 SI111VT7 Sava zadrževalnik MPVT x Dolinka HE Moste Blejsko VTJ Blejsko 4 SI1128VT Sava J A2 x jezero jezero VTJ Bohinjsko 5 SI112VT3 Sava Bohinjsko J A1 x jezero jezero VT Sava Sava 6 SI11 2VT7 Sava Sveti Janez V 4SA x x Bohinjka – Jezernica VT Sava Jezernica Sava 7 SI1 1 2VT9 Sava – sotočje V 4SA x x Bohinjka s Savo Dolinko Uradni list Republike Slovenije Št.
    [Show full text]
  • 1. General Restrictions 9N Sundays, Public Holidays and Non-Working
    l[I Driving Restrictions, Goods Transport, 2OZO Slovenia 1. General restrictions Vehicles concerned trucks and combination vehicles with an MpW of more than 7.51 Prohibition on all road sections listed below, in both directions: 9n Sundays, public holidays and non-working days from 08h00 to 21h00; ' on Good Friday from 14h00 to 21h00. Road sections l.Tunnel Karavanke - Ljubljana concerned A2 Tunnel Karavanke - Kranj - Ljubljana (Kozarje junction) 2. Kranjska Gora - Nova Gorica R1-206 Kranjska Gora - Vrsic - Trenta - Bovec R1-203 Predel - Bovec - Kobarid G2-102 Robic (ltalian border)- Kobarid - perseti 3. Korensko Sed/o - Podkoren - Lesce - podtabor R1-201 Korensko sedlo (Austrian border)- podkoren - Mojstrana * Hrusica R3-637 Hrusica - Javnornik - Zirovnica - Vrba G1-8 Vrba - Lesce - Crnivec H'l Crnivec - Lesnica 4. Podtabor - Ljubljana R2-411 Podtabor - Naklo R2-412 Naklo (Kranj west)- Kranj - Kranj (Labore) R1-211 Kranj (Labore)- Jeprca - Ljubtjana (Sentvid) G1-8 Ljubljana (Sentvid)- Ljubtjana (ring) 5. Ljubljana - Visna Gora - Bic - Pluska A2 Ljubljana (Malence)- Visna Gora - Bic - ptuska 6. Ljubljana - Obrezje G2-106 Ljubljana (Rudnik) - Skoftjica - Smarje Sap Hl Pluska - Trebnje - Karteljevo A2 Novo Mesto (Hrastje)- Smednik - Krska Vas - Obrezje (Border with Croatia) 7 . Sentilj * Trojane - Ljubljana (motorway) A1 Border crossing Sentilj * Pesnica H2 Pesnica - Maribor (Tezno) A1 Maribor (Ptujska Cesta) - Stivnica - Cetje - Arja Vas - Vrasnko- Trojane Blagovica - Ljubljana (zadobrova) 8. Senfi/J - Pesnica R2-437 Border crossing Sentilj - pesnica 9. Maribor - Ljubljana R2-430 Maribor - Slivnica - St. Bistrica - St. Konjice - Celje R2-447 Medlog - zalec - sempeter - Locica - irojane - Blagovica -Trzin G2-104 Trzin - Ljubljana (Crnuce) - Ljubljana (Tomacevo) 10. Ljubljana ring H3 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Tomacevo) - Ljubljana (Koseze) A1 Ljubljana (Zadobrova) - Ljubljana (Malence) - Ljubljana (Kozarje) A2 Ljubljana (Koseze) - Ljubljana (Kozarje) 11.
    [Show full text]
  • 190 Andrej Hozjan - REKA DRAVA
    190 Andrej Hozjan - REKA DRAVA REKA DRAVA IN NJENI SIGNIFIKANTNI KRAJI NA JOŽEFINSKI VOJAŠKI IZMERI ZA OZEMLJE REPUBLIKE SLOVENIJE DIE DRAU UND SEINE BEDEUTENDE SIEDLUnGEN aUf DER JOSEPHINISCHEN LANDESAUFNAHMe fÜr DAS GeBIET DER REPUBLiK sLOWENIEN Andrej Hozjan Primljeno/Received: 11. 6. 2007. Oddelek za zgodovino Prihvaćeno/Accepted: 2. 10. 2007. Filozofska fakulteta Rad ima dvije pozitivne recenzije Univerza v Mariboru UDK/UDC 930.2:556.53(497.4) Koroška c. 160 556.53(497.4)(282 Drava)(093):528 SI-2000 Maribor 911.372.2(497.4-16)(091) [email protected] Stručni rad Professional paper Povzetek: Razprava je celostna predstavitev reke Drave - najpomembnejšega vodnega kompleksa današnje severovzhodne Republike Slovenije, in vseh markantnejših meščanskih naselij ob njej, kot so izrisani in opisani na jožefinskih vojaških kartah iz obdobja med 17-1787. Drava je tedaj še bila »deviška«, skorajda nedotaknjena od človeških rok v smislu vodnih pregrad, regulacij in podobnega. Zato avtor razprave meni, da ima ta historični vir pomen temeljnega vira ne le za starejšo ekološko zgodovino Drave in njene neposredne okolice, temveč kar celotnega slovenskega ozemlja. Uporabljenih je skupno devet sekcij iz kompleta kart za notranjeavstrijski prostor, ki jih je za objavo pripravil ter uredil dr. Vincenc Rajšp. Podlaga teksta so torej izključno reproducirane originalne karte in pripadajoči originalni opisi sekcij. Podrobno in v vsaki sekciji posebej so opisani rečni tok z vsemi vrisanimi faktorji - zavoji, obrežja, sipine, naplavinski otoki itd., nadalje pritoki, mlini in brodovi ter mostovi. Ob tem je avtor opisal tudi izgled tedanjih obdravskih meščanskih naselij: Dravograd, Vuzenica, Muta, Marenberg, Maribor, Ptuj, Ormož in Središče ob Dravi.
    [Show full text]
  • 95/2006, Uredbeni
    PRILOGA Priloga: deli vodnih teles površinskih voda, na katerih se pravica do uporabe hidroelektrarne na podlagi pravnomočnega uporabnega dovoljenja spreminja v koncesijo za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah do 10 MW Površinska voda Potencialna (Ime vodotoka, na Kota zgornje Kota spodnje energija Pretok faktor katerem je del vodnega Občina vode vodnega vode vodnega vodnega Št. Q pretočnosti telesa, ki se rabi za (Ime) telesa telesa telesa (m3/s) Fp** proizvodnjo električne Hzg (m.n.m.) Hsp (m.n.m.) Wp* energije) (MWh/leto) 1 Temnak Tolmin 455,00 400,00 0,140 0,263 174 2 Batava Tolmin 591,00 507,00 0,032 0,119 27 3 Medvedji potok Tolmin 480,00 419,00 0,030 0,233 37 4 Poreznica Tolmin 840,00 740,00 0,060 0,426 219 5 Manjški potok Idrija 635,00 591,00 0,030 0,201 23 6 Čerinščica Cerkno 473,00 454,00 0,080 0,840 110 7 Cerknica Cerkno 518,00 480,00 0,110 0,171 61 8 Zapoška Cerkno 668,00 592,00 0,070 0,320 146 9 Črna Cerkno 521,12 470,00 0,155 0,242 165 10 Črna Cerkno 591,00 552,66 0,155 0,143 73 11 Oresovka Cerkno 425,00 383,00 0,145 0,131 69 12 Zapoška Cerkno 331,00 325,00 0,150 0,201 16 13 Črna Cerkno 635,00 600,00 0,120 0,030 11 14 izvir Tresilo Kobarid 607,00 547,00 0,015 0,201 16 15 Tbin Tolmin 370,00 170,00 0,100 0,030 51 16 Kamnica Tolmin 230,00 215,00 0,035 0,324 15 17 Volarja Tolmin 192,00 185,00 0,700 0,195 82 18 Volarja Tolmin 198,00 192,00 0,350 0,507 91 19 Hočki potok Hoče- Slivnica 538,00 505,00 0,100 0,161 46 20 Piskrski potok Ruše 688,00 345,00 0,080 0,380 896 21 Oplotnica Sl.Bistrica 600,00 550,00 1,800 0,296 2286 22 Bistrica Ruše 317,20 293,59 0,100 0,068 14 23 Dovžanka Mislinja 595,70 587,30 0,200 0,443 64 24 Velka Podvelka 397,60 394,40 1,200 0,416 137 25 Kamniška Bistrica- Domžale mlinščica 327,11 325,00 1,800 0,370 121 26 Lašek Solčava 820,00 710,00 0,074 0,183 128 27 Zavratnikov potok Luče 780,00 640,00 0,012 0,063 9 28 Stoglejski gr.
    [Show full text]
  • Influence of the Rate of Construction and of Rock
    Influence of the rate of construction and of rock mass strength reduction on the stability of deep cuts in marl Influence de taux de construction et de reduction de resistance de roche sur la stabilite des deblais profonds dans la marne K. Štern Geoinženiring d.o.o. - Maribor office, Email: [email protected] ABSTRACT During geotechnical monitoring of anchored retaining structure and marl rock mass in conditions where marl is sensitive to variations in water content, the question appeared if design investigations in such cases generally overestimate strength and stiffness parameters. Another question is concerned with the extent and amount of changes in rock mass properties and with the influence of the construction rate and sequence. It was found out that the process of secondary humidification of the slope is directly related to the progress of works. The recorded increase of marl water content was on average 1.2% and the average decrease of uniaxial compressive strength was 28 %. RÉSUMÉ Au suivi des conditions de sols de fondation et des ouvrages ancres dans les marnes sensibles a l'humidite de la partie nord-est de la Slovenie, des questions sont posees de savoir si les parametres de resistance de la roche, suffisants et de qualite, obtenus a partir des recherches, sont surestimes, dans quelle mesure a l'arriere-pays les conditions suite a l'excavation sont egales aux conditions en phase de recherches, et de quelle maniere le taux de construction ou de l'excavation de la roche agissent sur la condition entiere et la modification des parametres de resistance.
    [Show full text]
  • Tipi Hidrografskih Območij V Gričevjih Severovzhodne Slovenije Glede Na Značilnosti Reliefa in Prsti
    giss15_2020_gis 09-10.qxd 28.8.2020 7:55 Page 53 Modeliranje pokrajine, 53–71, Ljubljana 2020 TIPI HIDROGRAFSKIH OBMOČIJ V GRIČEVJIH SEVEROVZHODNE SLOVENIJE GLEDE NA ZNAČILNOSTI RELIEFA IN PRSTI dr. Mauro Hrvatin, dr. Manca Volk Bahun ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-6021-8736 [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0003-4720-9541 dr. Dénes Lóczy University of Pécs, Faculty of Sciences, Institute of Geography and Earth Sciences [email protected], ORCID: https://orcid.org/0000-0002-2542-6775 DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504696_04 UDK: 911.2:556.166(497.41) 551.4:556.166(497.41) IZVLEČEK Tipi hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije glede na značilnosti reliefa in prsti Nadzor nad poplavami je učinkovitejši, če vodo zadržujemo že v povirjih, s čimer preprečimo prehitro in neobvladljiv o stekanje vode v nižje dele porečja. Sodobno integrirano in trajnostno upravljanje s porečji zahteva ponovno ovrednotenje obstoječih ukrepov za zmanjševanje prehitrega odtoka vode in preprečeva- nje poplav. Ti obsegajo tradicionalne in sodobne pristope. V prispevku smo glede na reliefne in pedološke razmere z razvrščanjem v skupine določili sedem tipov hidrografskih območij v gričevjih severovzhodne Slovenije. Za vsako skupino hidrografskih območij so značilne svojevrstne odtočne razmere, ki pomem- bno vplivajo na pogostost in obseg poplav. KLJUČNE BESEDE relief, prst, poplava, geografski informacijski sistem, razvrščanje v skupine, gričevje, Slovenija ABSTRACT Types of hydrographic areas in the low hills of northeastern Slovenia according to the landscape and soil characteristics Flood control can be more efficient if it retains runoff in the higher sections of watersheds before concen- tration of runoff increases to an extent where inundations cannot be prevented.
    [Show full text]
  • Case Study Slovenia
    TOWN Small and medium sized towns in their functional territorial context Applied Research 2013/1/23 Case Study Report | Slovenia Version 05/09/2013 ESPON 2013 1 This report presents the interim results of an Applied Research Project conducted within the framework of the ESPON 2013 Programme, partly financed by the European Regional Development Fund. The partnership behind the ESPON Programme consists of the EU Commission and the Member States of the EU27, plus Iceland, Liechtenstein, Norway and Switzerland. Each partner is represented in the ESPON Monitoring Committee. This report does not necessarily reflect the opinion of the members of the Monitoring Committee. Information on the ESPON Programme and projects can be found on www.espon.eu The web site provides the possibility to download and examine the most recent documents produced by finalised and ongoing ESPON projects. This basic report exists only in an electronic version. © ESPON & University of Leuven, 2013. Printing, reproduction or quotation is authorised provided the source is acknowledged and a copy is forwarded to the ESPON Coordination Unit in Luxembourg. List of authors Nataša Pichler-Milanović, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Samo Drobne, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia Miha Konjar, University of Ljubljana, Faculty of Civil and Geodetic Engineering, Ljubljana, Slovenia © Institute UL-FGG d.o.o, Jamova 2, SI-1001 Ljubljana, Slovenia ESPON 2013 i Table of contents
    [Show full text]
  • Water Quality in the Danube River Basin
    Water Quality in the Danube River Basin - 2016 TNMN – Yearbook 2016 ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Imprint Published by: ICPDR – International Commission for the Protection of the Danube River Overall coordination and preparation of the TNMN Yearbook and database in 2017 & 2018: Lea Mrafkova, Slovak Hydrometeorological Institute, Bratislava in cooperation with the Monitoring and Assessment Expert Group of the ICPDR. Editor: Igor Liska, ICPDR Secretariat © ICPDR 2018 Contact ICPDR Secretariat Vienna International Centre / D0412 P.O. Box 500 / 1400 Vienna / Austria T: +43 (1) 26060-5738 / F: +43 (1) 26060-5895 [email protected] / www.icpdr.org ICPDR / International Commission for the Protection of the Danube River / www.icpdr.org Table of content 1. Introduction 4 1.1 History of the TNMN 4 1.2 Revision of the TNMN to meet the objectives of EU WFD 4 2. Description of the TNMN Surveillance Monitoring II: Monitoring of specific pressures 5 2.1 Objectives 5 2.2 Selection of monitoring sites 5 2.3 Quality elements 10 2.3.1 Priority pollutants and parameters indicative of general physico-chemical quality elements 10 2.4 Analytical Quality Control (AQC) 11 2.5 TNMN Data Management 12 3. Results of basic statistical processing 13 4. Profiles and trend assessment of selected determinands 16 4.1 Mercury in fish 33 4.2 Macrozoobenthos saprobic index 36 4.3 Sava and Tisza Rivers 37 5. Load Assssment 40 5.1 Introduction 40 5.2 Description of load assessment procedure 40 5.3 Monitoring Data in 2016 40 5.4 Calculation Procedure 42 5.5 Results 44 6.
    [Show full text]