Reka Drava darilo narave za vse generacije CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Dobrodošli ob Dravi 556.53(282.243.741) 502.51(497.412) BOŽIČ, Luka, 1976- Reka Drava : darilo narave za vse generacije / [avtorja besedila Luka Božič, Damijan Denac ; avtorji fotografij Tilen Basle ... et al.]. - Ljubljana : Društvo za opazovanje in Kazalo proučevanje ptic Slovenije, 2014 V pričujoči brošuri vam predstavljamo svet ob Drava nekoč ... 2 Dravi nekoliko drugače. Odstiramo vam del našega ISBN 978-961-6674-25-6 ... Drava danes 4 neizmernega naravnega bogastva Drave — številnih 1. Denac, Damijan Narava ob reki 6 275193856 redkih in ogroženih življenjskih prostorov, rastlin in Grožnje 10 živali. Na to bogastvo smo upravičeno ponosni in prav Varstvo narave 12 je, da si skupaj prizadevamo za njegovo ohranitev, saj LIFE + 14 je to v dobro vseh nas. Še več — Slovenija je po svetu Obnova rečnih rokavov 16 Reka Drava najbolj prepoznana po svoji ohranjeni naravi in to je Trajnostno upravljanje Drave 18 Darilo narave za vse generacije razvojni potencial, ki ga ne gre prezreti. Brošura je Naravni rezervat 20 nastala v okviru evropskega projekta LIFE+ — »Obnova Avtorja besedila: Luka Božič, Damijan Denac Ptujsko jezero — nova otoka in opazovalnica 22 Avtorji fotografij: Tilen Basle, Matjaž Bedjanič, Gregor Bernard, Milan Bidovec, Jirˇí rečnega ekosistema nižinskega dela Drave v Sloveniji Raziskave in monitoring 24 Bohdal, Dominik Bombek, Dejan Bordjan, Luka Božič, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, (LIVEDRAVA, LIFE11 NAT/SI/882)«. Damijan Denac, Gregor Domanjko, DOPPS, Darja Erjavec, Marijan Govedič, Henk van Priložnost za razvoj 26 Harskamp, Matevž Lenarčič, Jure Novak, Uroš Orešič, Alen Ploj, Monika Podgorelec, Dobrodošli. Krajinski park — varstvo narave za prihodnost 28 Borut Štumberger, Michael Tiefenbach, Davorin Tome, Tone Trebar, Vesna Trup, Al Vrezec Lektura: Henrik Ciglič Oblikovanje: Polonca Peterca (www.poloncapeterca.com) Izdajatelj: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana, Tel. 01 426 58 75, e-mail: [email protected], www.ptice.si © DOPPS Tisk: Schwarz print d.o.o. Naklada: 60.000 izvodov Maribor, avgust 2014 foto: J. Novak Publikacijo smo izdali s finančno podporo LIFE, finančnega instrumenta Evropske unije foto: Brodarsko društvo Ranca Ptuj 1. Prvobitna reka: Zemljevid iz leta 1945 razkriva podobo reke Drave 2 | pri Ptuju. O izjemni mozaičnosti Drava nekoč ... rečnega ekosistema priča množica rečnih otočkov in rokavov. Karta: Army Map Service, U. S. Army, Washington, D. C. 2. Mogočna panorama: Pogled na reko Dravo s haloškega roba pri Gradiščih v 70. letih (v ozadju cerkev v Markovcih). Širina rečne struge je pri Vopošnici dosegala neverjetnih 500 m. Vir: Gobec, M. (ur.) Največja slovenska reka je oblikovala pokrajino in usmerjala življenje ljudi et al. 1975: Fotomonografija Ptuj. Skupščina 1 Občine Ptuj, Turistično društvo Ptuj, Spektar Zagreb Reka Drava je do II. svetovne vojne, pod Mariborom pa Loka je torej območje periodičnih poplav, ki podobo rečne 3. Bogata zgodovina: Še v 30. vse do 60. let prejšnjega stoletja, tekla domala svo- pokrajine nenehno spreminjajo in bogatijo vodne vire letih 20. stoletja je letno po Dravi bodno. Z ogromnimi količinami sedimentov je nasula hkrati. To območje nikoli ni bilo trajno poseljeno. Raba plulo tudi po 2000 splavov, ki obsežno Dravsko ravan in si skozi lastne nanose utrla je bila omejena pretežno na pašnike, travnike in sečnjo. so prepeljali več kot 100.000 m3 lesa. Z letom 1941 je bilo konec današnjo pot. To pot reke imenujemo loka. Omejuje jo rob Drava je bila pomembna prometna, transportna in komu- splavarstva na Dravi. Vir: Zgodovinski (ježa) najmlajše in hkrati najnižje ležeče dravske terase. nikacijska os. S splavi in šajkami so ljudje prevažali les 3 arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0386, Fototeka 1880- Svet nad njo je pred poplavami varen, svet pod njo pa iz koroških gozdov vse do Črnega morja, vzdolž reke in 2002, fot.št. F-29/4 je dinamičen preplet rečne matice, mnogih rokavov in studenčnic pa so se “vrteli” mlini. Ljudje so celo izpirali 5 4. Naselja nekoč: Graditev starih otočkov, poplavnih gozdov in travnikov. zlato. mest na vzpetinah in robovih rečnih teras ni zagotavljala samo strateškega položaja, temveč tudi poplavno varnost. Lega Ptuja, najstarejšega slovenskega mesta, 2 ki se je razvil okoli Grajskega griča, zato ni naključna. Vir: Zgodovinski arhiv na Ptuju, SI_ZAP/0386, Fototeka 1880-2002, 4 fot.št. F-165/19 5. Za 1 g zlata 5.000 do 100.000 luskic: Zlato Drava prinaša iz avstrijskih Tur. Pod Mariborom se odlaga v obliki majhnih, do 0,8 mm velikih luskic. V začetku 20. stoletja je na Dravi v Sloveniji in na Hrvaškem zlato izpiralo okoli 200 ljudi. Foto: M. Bidovec Georg Matthaeus Vischer: Upodobitev Borla iz Topografije vojvodine Štajerske iz leta 1681 4 | ... Drava danes Vuzenica Ožbalt Mariborski otok Dravograd Vuhred Fala Zlatoličje Formin Reka, podrejena energetski izrabi in intenzivnemu kmetijstvu Prvi posegi v strugo Drave segajo v sredino 19. stoletja, Reka Drava ko so se s postavljanjem obrežnih utrditev lotili urav- navanja manjših predelov, kot je odsek med Borlom in Dolžina: 719 km, od tega 142 km v Sloveniji Zavrčem. Obsežne spremembe pa so se pričele s Porečje: 40.087 km2, od tega 3.259 km2 v Sloveniji postavitvijo hidroelektrarn (HE). Prvo, HE Fala, so Povodje: Črnomorsko 1 3 začeli graditi leta 1913, veriga pa je bila na slovenskem Izvir: Toblaško polje / Dobbiaco pri kraju San delu s HE Formin zaključena leta 1978. Candido (Južna Tirolska, Italija) 2 Največja mesta: Beljak / Villach (AT, 60.000 preb.), Maribor Dinamika Drave se je bistveno spremenila: v ravnin- (95.000 preb.), Osijek (HR, 114.000 preb.) skem delu se po stari strugi večji del leta pretaka kar 20-krat manj vode kot pred posegi, saj je večina vode Glavni pritoki: Krka / Gurk, Zilja / Gail (AT), Meža, Dravinja, preusmerjene v kanale. Vodno žilje dravske loke je Pesnica (SI), Mura, Bednja (HR) presahnilo. Najbolj opazni posledici sprememb sta Rečni režim: snežni (fluvioglacialni), z največjim pretokom oženje in poglabljanje rečnega dna ter s tem povezano junija (taljenje snega v Alpah) in novembra (jesenska deževja v alpskem zaledju) ter znižanje gladine podtalnice in izsuševanje pokrajine 4 1. Nepremostljive pregrade: Prodonos- in opravljenih uravnavah odrezani od najmanjšim januarja in februarja ob reki. nost na odseku med Markovci in Zavrčem matične struge. Tako je presahnilo ožilje, Povprečni 541 m3/s, v Sloveniji 297 m3/s; na območju je 400-krat manjša kot pred postavit- ki bogati podtalnico in napaja poplavne pretok: kanalskih HE je v strugi zagotovljen le t.i. vijo HE Formin. Prodišča so povečini gozdove. Vir: GURS Omenjene spremembe so skupaj s krčenjem poplavnih zaraščena z lesno vegetacijo. Foto: L. Božič gozdov, zložbami in izsuševanjem zemljišč omogočile ekološko sprejemljivi pretok, ki je pri HE 3. Intenzivno kmetijstvo: Poplavne go- 3 3 razmah intenzivnega kmetovanja in urbanizacije v Zlatoličje 20 m /s poleti in 10 m /s pozimi, pri 2. Degradacija struge: Primerjava zdove, pašnike in travnike so izpodrinila 3 letalskih posnetkov iz leta 1975, 1980, intenzivna polja, močno obremenjena s predelih, kjer to prej ni bilo mogoče. Nastale so pov- HE Formin in HE Čakovec pa 10 m /s poleti in 5 m3/s pozimi 2002 in 2010 kaže na propadanje pesticidi in umetnimi gnojili. Foto: D. Denac sem nove, velike umetne vodne površine, med katerimi loke na območju Markovcev pri Ptuju Hidroelektrarne: 23 (12 Avstrija, 8 Slovenija, 3 Hrvaška) zaradi spremembe pretočnega režima, 4. Izginula polja: Nekdanji poplavni gozd zbujata pozornost zlasti Ptujsko in Ormoško akumula- opravljenih vodnogospodarskih del in v Bukovcih je bil posekan in spremenjen cijsko jezero. Padec: 1120 m (1200—80 m), v Sloveniji 165 m intenzivnega kmetijstva v poplavnem v intenzivne njive. Visoka Drava je vso (340—175 m) pasu loke. Številni rečni rokavi so bili v zemljo z njiv preprosto odnesla. preteklosti po izgradnji hidroelektrarn Foto: D. Denac 6 | Narava ob reki Pestrost živali, rastlin in življenjskih okolij Reka Drava vzdolž svojega toka pod Mariborom oblikuje široko paleto življenjskih okolij. Ta se po- gosto izmenjujejo na zelo majhnem območju. Reka je nenehno spreminjajoče se okolje, čemur so se prila- godili številni organizmi. Zaradi ohranjenosti nekaterih lastnosti naravne nižinske reke in velikosti območja imajo mnogi med njimi tukaj najpomembnejše popu- lacije v državi. Po obsežnih spremembah v preteklosti imajo pomembno vlogo za ohranjanje biotske pestrosti tudi nekatera življenjska okolja umetnega nastanka, zlasti akumulacijska jezera. 3 2 Mednarodni pomen dravske loke izpričuje uvrstitev 1. Sosledje rastlinskih združb: Na nastanek suhih travišč, ki so pomem- 1 v omrežje območij Natura 2000, ki je namenjeno razvoj različnih vegetacijskih pasov bna rastišča kukavičevk (orhidej) in so ohranja nju najbolj dragocenih predelov narave na ob reki vplivajo trajanje poplav, višina uvrščena med prednostne habitatne ozemlju Evropske unije. Opredelitev tega območja v podtalnice (npr. oddaljenost od matice tipe po Direktivi EU o habitatih. Foto: D. ali rokava) in vrsta prsti. Na najbolj Erjavec (www.bioportal.si) Sloveniji je bila med drugim utemeljena s pojavljan- vlažnih predelih tik ob strugi pas jem 52 ogroženih in varstveno pomembnih vrst ptic, 3 zelnatih rastlin prehaja v sestoj nizkih 3. Življenje na rečnem dnu: Kačji vrst rib, 2 vrst kačjih pastirjev, vidre in želve močvirske vrb, ki mu sledi gozd vrb in topolov. potočnik (Ophiogomphus