98 Kjer So Odrezali Rečne Okljuke, So Brežine
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
98 Kjer so odrezali re=ne okljuke, so brežine premalo utrdili, tako da so se 1. novem- bra obnovili tokovi po starih strugah (n. pr. pri Bukovski vasi). UJMA 1990 Pod cestiš=i, ki pre=kajo prodno ravnino, so premajhni prepusti talne vode, ki se pred njimi dvigne na površje in pri preto- V SEVEROVZHODNI ku poškoduje cestiš=e ter prekine pro- met. Za obe porušitvi mostu na Mislinji je kriv SLOVENIJI mostovni steber sredi toka, ki je prestre- gel plavajo=a drevesa. Igor Žiberna' UDK 502.5 (497.12—18) »1990« Na poplavni ravnici, kjer še ostaja nevar- nost poplav, je bilo premalo storjenega Prispevek obravnava obseg poplavnih obmo=ij in zemeljske plazove (zlasti na za zaš=ito imovine med poplavo, saj na- kmetijskih površinah), ki so nastopili kot posledica mo=nega deževja konec ok- njo nih=e ni ra=unal. Tudi zato je škoda tobra in v za=etku novembra 1990 v ob=inah Slovenska Bistrica, Ptuj, Maribor, tolikšna. Pesnica, Lenart, Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Vzroke za poškodbe ob povodnji 1. no- na levem bregu pod vodo do višje terase vembra kaže =im prej odpraviti, saj se Poplave ob podobne visoke vode utegnejo ponoviti v okoli 40 ha intenzivnih kmetijskih povr- bližnji bodo=nosti. <e ne bi 1. novembra šin, Pred s I oven s ko-hrvaško mejo je Dra- pri=el na Pohorju padati sneg, bi pohor- mo=nem deževju va pod Središ=em ob Dravi na levem ski pritoki še bolj dvignili gladino Mislinje bregu poplavila 28 ha kmetijskih površin in škoda bi bila bistveno ve=ja. jeseni 1990 med višjo re=no teraso na severu in re- guliranim pritokom <rnec na vzhodu (11). v severovzhodni Med Bresternico pri Mariboru in sloven- sko-hrvaško mejo je bilo poplavljeno skupno okoli 119 ha (tabela 1). 1. Arhiv Hidrometeorološkega zavoda RS Lju- Sloveniji bljana. 2. Gams, I., 1959, Pohorsko Podravje. Dela 9 Med mo=nim deževjem 1. novembra je Inštituta za geografijo SAZU. Ljubljana. na meteorološki postaji Maribor padlo v Tabela 1. Poplavljene 3. Gams, I.; 1976, Hidrogeografski oris pore=- površine v severovzhodni ja Mislinje s posebnim ozirom na poplave. 20 urah okoli 90 mm padavin (3). Posledi- Geografski zbornik XV, Ljubljana. ce mo=nega deževja so omilili hidrome- Sloveniji. 4. Kova=i=, F., 1928. Zgodovina Lavantinske lioracijski sistemi na Pesnici in Š=avnici, škofije (1288—1028). Maribor. deloma pa tudi na Dravinji in nekaterih Poplavlje- na 5. Vodnogospodarske osnove. Zveza vodnih njenih pritokih. Reka % skupnosti. Ljubljana. Na Dravi je poplavljal neimenovani pritok površina pred Male=nikom, predvsem zaradi pre- (ha) majhnega prepusta na mostu ceste Mari- Drava 119,0 3,8 bor—Male=nik. Na obmo=ju Male=nik— Pesnica s pritoki 190,3 6,0 Celestrina je Drava na levem bregu po- Š=avnica 107,0 3,4 Ivan Gams plavila stavbo in 1 ha nerodovitne površi- Vzhodnopohorski potoki 33,1 1,0 ne. V bližini Hajdoš je bilo na desnem Dravinja s pritoki 2710,0 85,8 Disaster in bregu pod vodo okoli 10 ha kmetijskih površin. Poplavni svet je tu omejila višja Skupaj 3159,4 100 Mislinja and Meža terasa. Pod Bukovci na Ptujskem polju je Drava na levem bregu poplavila okoli Reka Pesnica je regulirana od Gradiške River Basins 40 ha površin, pretežno travnike, pašnike do izliva v Dravo. Regulacijski sistem naj in gozd, in 4 ha njiv. Pod Obrežem je bilo bi bil sposoben prenesti 50-letne visoke The area which received more than 100 mm of precipitation on November 1, 1990, extended from the upper Savinja Valley eastward across the eastern Kara- wanken Mountains into the southern ed- ge of both river basins. The Suhadolnica and Javorski potok tributaries damaged roads and buildings in the hilly region between <rna and Graška Gora. The Su- hadolnica River inundated two industrial plants in Slovenj Gradec. At its mouth, the Mislinja flooded industrial plants in Pame=e and in the towns of Šentjanž and Otiški vrh at the end of the valley near Dravograd. The discharge of the Mislinja there on November 1st is estimated to occur once in 50—100 years. The 106 mm to 216 mm of precipitation between October 26th and November 2nd caused several smaller landslides which interrupted local traffic. In Otiški vrh, the flooding interrupted road tran- sport to the Meža, Mislinja, and Drava valleys. Slika 1. Poplave v severozahodni Sloveniji 1990. * Pedagoška fakulteta, Oddelek za geografijo, Koroška c. 160, Maribor. vode (2). 1. novembra je za=ela poplavlja- dela še te=ejo. Š=avnica je to pot poplav- de, svoje pa je gotovo prispeval dvig 99 ti pod naseljem Zgornja Kungota. Zjutraj ljala prav na nereguliranem odseku, in si- podtalnice. Voda je s teh poplavljenih je bilo pod vodo 18 ha kmetijskih povr- cer v obsegu 75 ha. Poplavljene so bile površin odtekla v štirih dneh (12). Sever- šin; odsek ceste Maribor—Zgornja Kun- tudi tri kmetije, en stanovanjski objekt in no od naselja Medvedce je v gradnji suhi gota je bil poplavljen v dolžini 300 m. Po- trije gospodarski objekti. V srednjem in zadrževalnik, ki naj bi prestregel morebit- plava je segala do za=etka regulirane spodnjem toku Š=avnice ni bilo poplav. ne visoke vode pohorskih potokov. Od struge v Gradiški. Poplavni val je tega Izjema je bil suhi zadrževalnik južno od pritokov Dravinje so poplavljali še Ložni- dne kmalu napolnil še akumulacije v Pes- Bolehne=ic. Škodo na poplavljenih 30 ha ca (4,5 ha na nereguliranem delu pred niški dolini. Dopooldne se je za=ela voda pšenice v njem bo pokazala pomlad (8). cesto Maribor—Slovenska Bistrica), prelivati na ve= mestih. V Pesniškem Suhi zadrževalnik, dimenzioniran za sto- Brežnica (2,0 ha ob železniški progi se- Dvoru je na desnem bregu poplavila letne vode, je prepre=il poplavo Ljutome- verno od Polj=an), U=enca (pred izlivom 42 ha melioriranih kmetijskih površin, na ra in bližnjih naselij na Murskem polju. v Dravinjo), <adramski potok (v Oplotnici levem bregu pa 8 ha površin do ceste Š=avnica je torej skupaj poplavila 107 ha pod cestot kjer se je prelil =ez izgonsko Maribor—Lenart. V Mo=ni je Pesnica po- površin (tabela 1). strugo) in Ži=nica (med viaduktom na hitri plavila 7,5 ha, pod Hrastovcem 14 ha in Poplavljali so tudi vzhodnopohorski po- cesti Ho=e—Arja vas) (12). pred izlivom Partinijskega potoka 14 ha toki, ki poniknejo v dravskopoljskem Dravinja je poplavljala v relativno širo- melioriranih površin, pod mostom ceste produ. Radvanjski potok, Razvanjski po- kem pasu na nereguliranem odseku med Lenart—Voli=ina 9 ha pašnikov in v Ra- tok in Pivolski potok so pred cesto Mari- Dražo vasjo in Doklecami. Skupna dehovi 14 ha kmetijskih površin (11). bor—Slovenska Bistrica prelili izgonske poplavljena površina je znašala 792 ha, Od pritokov Pesnice je Ga=niški potok struge. Poplavljali so še vzhodni krak od tega 11,5 ha v naseljih. Obseg po- poplavil okoli 5 ha in Cirknica 3,6 km Ho=kega potoka, razbremenilnik Ho=ke- plavnega sveta ob Dravinji je bil ve=ji tudi kmetijskih površin ter Velika vzdolž nere- ga potoka zaradi premajhnega prepusta zaradi dejstva, da je Dravinja višje (v Zre- guliranega odseka v Zgornjih Žerjavcih pod cesto Maribor—Slovenska Bistrica =ah in na odseku med Slovenskimi Ko- 40 ha pretežno kmetijskih površin. Voda in melioracijski jarek pred Slivnico. Od- njicami in avtocesto) že regulirana, prav se je prelivala =ez nasip akumulacijskega vodni kanal, ki poteka skozi Orehovo in tako pa so že regulirani tudi nekateri od- jezera pod Gradiš=em in poplavila 6,5 ha Hotihjo vas, je zaradi premajhnih prepu- seki njenih pritokov (<adramski potok). njivskih površin (11). stov v obeh naseljih poplavil okoli 1 ha Pod Doklecami, od koder je Dravinja re- Pomen regulacij za obrambo pred popla- naselja. Vzhodnopohorski potoki so sku- gulirana vse do izliva, je poplavljala pred vami se je pokazal na nereguliranem od- paj poplavili okoli 33 ha predvsem kmetij- Valantom 30 m širok pas obakraj struge seku Pesnice med Zgornjo Kungoto in skih površin. (12) Vode teh potokov na=r- zaradi premalega preto=nega profila. V Gradiš=em, kjer so se poplave kon=ale tujejo po razbremenilniku speljati v kanal Vidmu pri Ptuju je Dravinjo zajezevala skoraj natan=no na tistem mestu, kjer se HE Zlatoli=je. Drava (12). Poplava Dravinje je povzro=ila za=ne regulirana struga Pesnice. V sred- Izrazitejše so bile poplave ob Dravinji in veliko škodo predvsem v naseljih in na njem in spodnjem toku Pesnice pa zaš=i- njenih pritokih kmetijskih površinah. ta ni bila popolna. <e struga ne bi bila re- Med pritoki Dravinje je poplavljala Pred- Dravinja je s svojimi pritoki poplavila gulirana, bi Pesniška dolina »plavala« nica, in sicer v naseljih Ra=e, Spodnja 2710 ha, od tega 24 ha v naseljih. podobno kot ob poplavi leta 1973. Ven- Gorica, Stražgonjca in Šikole (okoli 7 ha). V severovzhodni Sloveniji je bilo poplav- dar pa ostaja vprašanje, zakaj so vode Prednica je poplavila tudi 27 ha njivskih ljenih 3159,4 ha površin (tabela 1). Naj- ponekod prelivale nasipe, ki naj bi bili in travniških površin. Vzrok za poplave so ve=ji delež (86 %) odpade na Dravinjo s sposobni zadrževati 50-letne visoke vo- bile slabo vzdrževane struge, ki so zožile pritoki. Avtor ne namerava diskutirati, ali de. V zvezi s tem je zanimiv primer Ga=- preto=ne profile. Framski potok je prelival so regulacije vodotokov potrebne ali ne. niškega potoka, ki je reguliran skoraj v brežine v Stražgonjci in za izlivom Predni- Želi le opozoriti, da do poplav na že regu- celotni dolžini, vendar ga pred izlivom v ce. Devina je poplavila okoli 33 ha kmetij- liranih odsekih ne bi prišlo, =e bi bili ti Pesnico zajezi nasip za lokalno cesto s skih površin ob soto=ju s Šentovskim odseki bolje vzdrževani.