R. KUZMIČ - 156 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

Robertina KUZMIČ* Simona KALIGARIČ**

VZDRŽEVANJE DRAVINJE NA OBMOČJU NATURA 2000 – PRIMERA IZVEDBE VZDRŽEVALNIH DEL PRI MAJŠPERKU IN PRI STUDENICAH

UVOD

Pri izvajanju vzdrževalnih del se tudi na Dravinji srečujemo z dokaj kompleksno problematiko, ki po eni strani izhaja iz zahtev varstva narave, na drugi strani pa iz zahtev pri zagotavljanju ustrezne poplavne in erozijske varnosti. Osrednji del Dravinje je z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000 (6)), opredeljen kot območja Natura 2000, SPA in 2 pSCI (slika 1). Z Uredbo so opredeljeni so varstveni cilji iz katerih izhajajo varstvene usmeritve. S temi se posege in dejavnosti usmerja tako, da se zagotovi ohranjanje ali izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov območja. To pa lahko narekuje tudi prilagojeno rabo naravnih dobrin in upravljanja voda. V prispevku predstavljamo območji Natura 2000 in primera sanacijskih del, ki smo jih izvedli na Dravinji v letih 2005 in 2006 in pri katerih smo skušali slediti varstvenim ciljem oziroma specifičnim varstvenim usmeritvam, ki izhajajo iz naravovarstvenega statusa območja. Obravnavamo sanacijo erodiranih odsekov na dveh lokacijah, in sicer zajede pri Studenicah in sanacijo dveh zajed v bližini Majšperka. Na obeh obravnavanih lokacijah teče Dravinja po močno vijugasti in zaraščeni strugi. Zaradi izredno meljasto peščene sestave tal so konkavne brežine tu bolj ali manj erozijsko poškodovane. Starejša, dotrajana drevesa padajo v strugo, kar dodatno zapira strugo in pretočni profil. Zaradi sestave tal in delnega zmanjševanja pretočnosti struge prihaja v konkavnih odsekih do večjih poškodb brežin, v konveksah pa do odlaganja zemeljskega materiala, ter posledično s tem do nastajanja sipin. Odseki na katerih so bila izvedena dela so razmeroma kratki, tako da izvedena dela ne prispevajo k povečanju poplavne varnosti območja, saj prihaja do razlivanja vod že prej in lahko na širšem območju govorimo le o eno do dveletni poplavni varnosti. Z izvedeno ureditvijo preprečujemo zgolj bočno erozijo in varujemo prometno infrastrukturo na lokaciji obravnavane zajede. Pri obeh lokacijah velja omeniti dejstvo, da je lokacija struge vodotoka danes drugačna od stanja, zavedenega v katastrskem načrtu, zato ob izvedbi del le-teh ne moremo izvesti tako, da bi ne posegli na tuja zemljišča. Na obeh lokacijah gre za različna koncepta reševanja problematike erozijskega napredovanja brežin vodotoka, in sicer z vzdolžno zgradbo pri Studenicah (kašte) in s prečnimi zgradbami in kamnito zložbo v suho pri Majšperku. Dela na obeh lokacijah so bila financirana s sredstvi MOP-ARSO.

NATURA 2000 NA VODNEM OBMOČJU DRAVINJE

Reka Dravinja je eden redkih večjih nižinskih vodotokov v SV Sloveniji, ki imajo vsaj delno ohranjeno naravno strugo in obrežno zarast in je edini takšen večji nižinski pritok Drave. V strugi so zaradi naravnih procesov razvite raznolike strukture, kot so strme erozijske stene, sipine, tolmuni in plitvine. Kmetijske površine v poplavnem območju so deloma ekstenzivno obdelovane, poleg ekstenzivno gojenih travnikov, pa tipično podobo obrečne kulturne krajine rečne oblikujejo številni morfološki elementi, kot so mejice, vrbe glavače, drevesni osamelci, zaraščeni mrtvi rokavi, okljuke in depresije, redka močvirja in mlake. To so življenjska okolja mnogih vrst, ki so zaradi redkosti in ogroženosti zavarovane.

* Robertina KUZMIČ, univ.dipl.inž.gradb., DRAVA Vodnogospodarsko podjetje Ptuj, d.d., Žnidaričevo nabrežje 11, 2250 Ptuj, ** Simona KALIGARIČ, univ.dipl.biol., ZRSVN, OE Maribor, Pobreška c. 20, 2000 Maribor

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006 R. KUZMIČ - 157 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

Območje med krajema Prevoje in Slape je na osnovi Direktive o habitatih opredeljeno kot potencialni posebni ohranitveni območji (pSCI) SI3000115 Dravinja pri Zbelovem in SI3000217 Dravinja pri Poljčanah, namenjeni pa sta ohranitvi naslednjih vrst: platnica (Rutilus pigus), temni mravljiščar (Maculinea nausithous), strašnični mravljiščar (Maculinea teleius) oziroma kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia), rogač (Lucanus cervus), platnica (Rutilus pigus), temni mravljiščar (Maculinea nausithous), strašnični mravljiščar (Maculinea teleius), močvirski cekinček (Lycaena dispar) ter habitatnih tipov (6110*) Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi), (3270) Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p. in (3260) Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho- Batrachion. Območje med Dražo vasjo in Doklecami je opredeljeno po Direktivi o pticah kot posebno območje varstva (SPA) SI5000005 Dravinjska dolina in sicer za varovanje vrst bela štorklja (Ciconia ciconia), pivka (Picus canus), rjavi srakoper (Lanius collurio) sršenar (Pernis apivorus), vodomec (Alcedo atthis). Za območja, namenjena ohranjanju vrst ptic (SPA) so z Uredbo o območjih Natura opredeljeni tudi varstveni cilji, za SPA Dravinja so to: - ohranitev vsaj obstoječega obsega travniških površin in mejic, - izboljšanje ekoloških značilnosti travišč (povečevanje deleža ekstenzivno obdelovanih travišč), - zagotovitev ustrezne rečne dinamike, - zagotovitev ustreznih gnezdilnih mest za belo štorkljo. Pri presojanju sprejemljivosti posegov se ugotavljajo morebitni vplivi posegov na stanje vrst in njihovih habitatov oziroma habitatnih tipov ter seveda vplivi na varstvene cilje. Pri tem pa se upoštevajo tudi morebitni omilitveni ukrepi. Presoja sprejemljivosti upošteva obstoječe oziroma »ugodno« stanje vrst oziroma habitatnih tipov, to je tisti stanje, ki zagotavlja dolgoročni obstoj varovanih vrst, in »ekološke zahteve« vrst in habitatov. Poenostavljeno so to razmere (v okolju), v katerih vrsta živi. Območja Natura 2000 na Dravinji so namenjena varovanju nekaterih povsem kopenskih vrst – na primer ptice kulturne krajine in metulji mravljiščarji, ter nekaj habitatnih tipov voda in vrst, ki živijo v vodi oziroma potrebujejo specifične strukture v reki oziroma. Vodnogospodarski ukrepi, ki posegajo v strugo, ne spreminjajo pa poplavnih razmer, lahko vplivajo predvsem na te vrste - to so riba platnica, kačji pastir kačji potočnik in vodomec. S prilagoditvijo časa izvedbe del (izven obdobja drsti) je mogoče omiliti ali povsem odpraviti predvsem vplive na platnico (in druge vrste rib). Dela v strugi bi namreč lahko negativno vplivala zaradi uničenja iker ali mladic, predvsem zaradi povečanega kaljenja vode s finim muljem. Drugi sklop vplivov pa so trajni vplivi na habitate vrst. Ličinke kačjega pastirja kačjega potočnika živijo zakopane v dno tam, kjer se nalagajo drobnimi mivkaste ali peščene frakcije, ogroža pa jih odlaganje z organskimi snovmi obremenjenega mulja. Takšne razmere so v Dravinji praviloma v okljukah, na delih, kjer se stalno posipajo peščeni deli brežin. Vodomec, ki ima na območju Dravinje najgostejšo populacijo v Sloveniji (7), je gnezditveni specialist. Za gnezdenje potrebuje strme peščene, vsaj dober meter visoke stene nad vodo, gnezdilni rov pa izkoplje vsako leto na novo, v sveže odprto steno. V eni sezoni lahko ima do tri zarode, zato je gnezditveno obdobje lahko tudi doljše, kot pri večini ptičjih vrst. Za ohranitev teh dveh vrst je nujno ohranjanje njunih habitatov oziroma procesov, ki oblikujejo te specifične habitate, zato je nujno poiskati takšne rešitve, ki ob zagotavljanju vodnogospodarskih ciljev omogočajo tudi obstoj in ohranitev življenjskih prostorov varovanih vrst.

Slika 1: območja Natura 2000

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006 R. KUZMIČ - 158 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

DRAVINJA - SANACIJA ZAJEDE PRI STUDENICAH

Lokacija leži na daljšem močno erozijsko načetem odseku struge Dravinje med mostoma za Hrastovec in za Studenice. Na tej potezi v preteklosti ni bilo izvedenih ureditev ali večjih vzdrževalnih del. Mestoma so bile le s kamnometom zavarovane nekatere večje zajede, vendar so danes ta zavarovanja že porušena. Dravinja tu močno meandrira in si neprestano išče novo pot po celotni širini doline. Opažamo pa, da se je meandriranje še pospešilo v obdobju po porušitvi jezu pri Novakah pred nekaj leti. Obravnavana zajeda je bila najbolj problematična na zgornjem odseku, saj je napredovala proti cesti Studenice – Krasna in jo je tudi močno ogrožala. Ta cesta je po zaprtju lesenega mostu čez Dravinjo na cesti Novake- Hrastovec (ki je danes v gradnji) edina normalna cestna povezava naselij Krasna in Hrastovec. Zajeda se je v najbolj kritičnem profilu k cesti v dveh letih napredovala za cca.1,5 m. Obravnavana lokacija se nahaja znotraj območja Natura 2000 in krajinskega parka Boč - Donačka gora, za kar je bilo potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje. Pri projektiranju in izvedbi so bili upoštevani naravovarstveni pogoji, tako je bila kot projektna rešitev izbrana kaštna zgradba iz lesa in kamnitega in peščenega polnila, ki omogoča naselitev rastlinskih vrst, pri čemer se je višina zavarovanja iz višine dvajsetletnih vod, kot je bilo predlagano v naravovarstvenih smernicah, znižala, ker struga prevaja vode z bistveno nižjo povratno dobo. Tako se je projektant odločil, da se zavaruje le spodnji del brežine, nad tem zavarovanjem pa še vedno ostane dober meter strme brežine, ki bi naj omogočala pogoje za gnezditev vodomcev. Prav tako se je upoštevala zahteva, da se dela izvedejo izven vegetativnega, gnezditvenega in drstitvenega obdobja. Na mokrotni travnik Loke z deli nismo posegali. Kot podlaga za izvedbo sanacije je bil pri VGP Drava Ptuj, d.d. izdelan projekt »Dravinja - sanacija zajede pri Studenicah«, štev. proj. 36/05-ZZ in dodatek 36/05-ZZ.

Slika 2: Dravinja pri Studenicah – situacija sanacije zajede [3]

V projektu je bila kot tip zavarovanja predlaganja vzdolžna zgradba ob desni brežini vodotoka, ki sledi obliki zajede in se prilagaja razmeram na terenu. Kašta je cikcak oblike, z eno daljšo stranico v dveh nivojih, ki dopuščata še nadaljnji meter strme brežine nad zgradbo. Konstrukcija je sestavljena iz treh vrst pilotov in medsebojno povezanih brun. Dimenzije posamezne kašte so se med gradnjo prilagodile terenu. Za nivo 1 (spodnji) sta bili uporabljeni prvi dve vrsti pilotov, za drugi nivo pa druga in tretja vrsta. Prvi nivo - spodnja kašta, se je zapolnila z lomljencem in na vodni strani obložila s kokosovim pletivom, kar preprečuje spiranje peska in gramoza iz kašte. S peskom in gramozom se je pri gradnji zapolnil prazni prostor med kamni. Drugi nivo se je napolnil z odpadnim materialom iz kamnoloma. Kašta na drugem nivoju se je obložila s polstjo, tako da se je zadržal material med bruni in ne prihaja do spiranja. Prav tako se je uredil iztok iz obstoječega cevnega prepusta, in sicer z lesenim koritom preko kašte.

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006 R. KUZMIČ - 159 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

S samo izvedbo del smo (VGP Drava Ptuj) pričeli v mesecu novembru 2005, v obdobju, ki je zelo neugodno zaradi pogostih obilnejših padavin. Tako je imela Dravinja v obdobju izvedbe povečan pretok, dvig gladine je bil precejšen, tako, da so vode večkrat poplavile celotno dolino in s tem tudi gradbišče. Visoke vode so nedokončano zgradbo, na nepovezanih, nezaključenih delih posameznih kašt, precej poškodovale. Odneslo je bruna, posamezne pilote, zasipni material v kaštah in polst. Tako je bilo po vsaki taki prekinitvi zaradi visokih vod potrebno ponovno formirati novi delovni plato in obtok vode po levem delu struge. Večkrat je bilo potrebno tudi popraviti oz. z zasipnim materialom zapolniti delno zgrajene, še nezaključene celice kašt. S pojavom nizkih temperatur in snežnih padavin je gradbeni les je zmrznil, tako, da ni bilo več možno zabijati jeklenih spojnih elementov in so bila dela prekinjena. Ob prekinitvi zgradba ni bila zaključena na celotni dolžini. Prva tretjina zgradbe na dolvodni strani je bila zaključena, nato pa se je v gorvodni smeri nadaljevala tako, da se je postopno zniževala, kot je zahteval način gradnje, vendar so bili na skrajno gorvodnem odseku zabiti samo posamezni piloti. Z deli smo lahko nadaljevali šele s spomladansko otoplitvijo. Zaradi sprememb na terenu, ki jih je povzročilo prej opisano dogajanje je prišlo do nekaterih sprememb. Tako se je dokončno izvedlo zavarovanje s kaštami v skupni dolžino 70,00m, na obeh skrajnih koncih zgradbe (priključitev na obstoječo strugo) pa se je izvedlo zavarovanje s kamnom, tako da je skupna dolžina izvedenih del 90,00m. Nekoliko se je spremenila tudi formacija lesenega korita od cevnega prepusta do roba kašt. Projektno je bila z drugim nivojem kašt v celotni dolžini predvidena strma zemeljska brežina, ker pa je zaradi vremenskih neprilik, zlasti ob zimski prekinitvi del prišlo do porušitve te strme brežine, smo jo lahko ohranili le na krajšem odseku. Ostali del je v strmejšem naklonu in zatravljen. Da se je lahko kolikor toliko ohranila vertikalna brežina nad kašto, so morala biti dela izvedena z vodne strani. V ta namen je bil preko poraščene sipine v konveksi izveden presek za obtočni kanal. Izkopani material se je nasipal v nasip in delovni plato. Po končanih delih sta se nasip in plato odstranila, kanal pa se je z zasipom povrnil v prejšnje stanje. S predvideno ureditvijo se je odpravila nevarnost porušitve brežine in s tem tudi prekinitve edine cestne povezave Studenic z zaselkoma Krasna in Hrastje, ali povedano drugače: z izvedeno ureditvijo preprečujemo bočno erozijo in s tem varujemo prometno infrastrukturo. Poplavna varnost se s predvidenimi ureditvami na celotnem delu med mostoma ne spreminja, saj povečanje poplavne varnosti na tem delu doline ni predvideno. Izbrani tip zavarovanja bo omogočil naselitev rastlinskim vrstam, ohranjena strma brežina nad kašto pa nudi možnost za gnezditev vodomcu.

Foto 1: Dravinja pri Studenicah – območje Foto 2: Sanirana zajeda približno pol leta po zajede pred izvedbo sanacije v decembru 2004 zaključku del, v oktobru 2006 (foto: R. Kuzmič) (foto: Z. Zorič)

DRAVINJA - SANACIJA DVEH ZAJED PRI MAJŠPERKU

Na odseku med Stogovci in Majšperkom je evidentiranih več zajed, kjer se poškodbe zaradi dolgoletnega izpada rednih vzdrževalnih del večajo. Del poškodb se tudi zarašča z obrežno vegetacijo, tako da lahko pričakujemo nastanek novih in večanje obstoječih poškodb v strugi reke. Od poškodovanih lokacij sta na tem odseku največji, v km 20,6, tik ob regionalni cesti, ter v km 21,0. Obravnavani lokaciji sta večkrat letno poplavljeni, zlasti pri zajedi 1, v km 20,6, kjer je grožena cesta Majšperk – Ptuj, ter gorvodno tudi cesta Majšperk – Breg. Za namen izdelave projekta »Dravinja Majšperk v odseku od Stogovc do Koritnega, sanacija zajede v km 20,6 in km 21,0 – PZI« , št.proj. 562/05, izdelanega pri Higra d.o.o. in po katerem se je sanacija izvajala, je bila izdelana vsa predhodno zahtevana projektna dokumentacija, prav tako pa so bili

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006 R. KUZMIČ - 160 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

pridobljeni vsi potrebni projektni pogoji soglasodajalcev, izmed katerih so na projektno rešitev najbolj vplivali naravovarstveni pogoji, predvsem z namenom za zaščito habitata vodomca, ki ima na reki Dravinji najvišjo površinsko gnezitveno gostoto v Sloveniji. Poleg drugih pogojev je bil za izvedbo pomemben naravovarstveni pogoj, da se lahko dela izvajajo samo v času med 15. oktobrom in 1. marcem, vendar je bila na podlagi pridobljenega »Mnenja k predčasnem pričetku del na Dravinji« (DOPPS) izdana odločba, v kateri je bil poseg dovoljen v terminu med 1. avgustom in 1. marcem. Zaradi primernih pogojev za izvedbo del smo dela brez prekinitev in večjih sprememb zaradi vremenskih neprilik izvedli brez večjih prekinitev zaključili v začetku oktobra 2006. Kot poskus sanacije erodiranih konkavnih brežin in za preprečitev nadaljnih poškodb na brežinah ter obenem ohranjevanje habitata vodomca, je bil izdelan predlog sanacije z izvedbo prečnih objektov, kar je bilo značilno za uravnavanje večjih vodotokov (npr. Drave in Mure), na manjših vodotokih pa doslej še niso bile izvedene takšne rešitve. S predlaganimi rešitvami se ne izvajajo ukrepi v smislu povečanja poplavne varnosti, saj gre le za lokalne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje erozijsko delovanje visokih vod na konkavnih brežinah. Pri projektiranju se je upošteval okvirni normalni profil za reko Dravinjo v tem odseku.

Sanacija zajede 1 – v km 20,6

Na obravnavani lokaciji Dravinja močno vijuga, posebno še, ko priteče do ceste Majšperk – Ptuj, kjer struga ostro zavije v desno, za skoraj 900. Prav tu pa se v strugo izliva še obcestni jarek. Gorvodno od izliva cestnega jarka so bile na brežinah Dravinje erozijske poškodbe na obeh brežinah, od katerih se večja poškodba nahajala na desnem bregu, na levem bregu pa se je formirala večja sipina. Gorvodno od sipine na levem bregu se erozijska poškodba brežine nadaljevala. Iz slike 3 so razvidni izvedeni ukrepi za saniranje zajede. Tako je bila med PR3 in PR5 izvedena prestavitev osi trase potoka in povečanje radija. Formiranje nove brežine se izvedlo s premetom sipine gorvodno, ter iz materiala iz izkopa v konveksi. Novo formirana brežina se je izvedla do višine 1,50 m, pri čemer so se brežine zavarovale s kamnito zložbo v suho, pri čemer se je kamen po izvedbi posipal z izkopano zemljo iz sipine. Zaradi prestavitve osi struge v smeri desnega brega je bila potrebna še manjša širitev struge na konveksni strani, pri čemer se je v ohranila obstoječa drevesna zarast, skladno s pogoji Naravovarstvenega soglasja. V PR 6 je bil izveden manjši prečni objekt, ki bo preprečeval širjenje bočne erozije desnega brega. Objekt je zgrajen na enak način kot objekti v zajedi 2. Slika 3: Dravinja pri Majšperku – sanacije zajede1 (km 20,6) - konveksa se zavaruje s prečno zgradbo, konkava s kamnito zložbo v suho [1]

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006 R. KUZMIČ - 161 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

Foto 3: Dravinja pri Majšperku – območje zajede Foto 4: Sanirana zajeda 1 takoj po zaključku del, 1 pred izvedbo sanacije (foto: F. Kadić) v oktobru 2006 (foto: R. Kuzmič)

Sanacija zajede 2 – v km 21,06

Velika poškodba konkave, ki je nastala vsled erozijskega delovanja visokih vod se je povečevala po vsakem višjem vodostaju, pri čemer so se poškodbe še povečevale tudi zaradi formirane sipine na konveksni strani struge ter dodatnega zaraščanja, ki še je dodatno povečevalo odlaganje plavajočega materiala. Iz slike 4 so razvidni izvedeni ukrepi za saniranje obravnavanega območja. Z izvedbo sanacijskih del se je izvedla prestavitev osi struge Dravinje v približno prvotno traso, dveh manjših zaključnih objektov v PR 3 in PR 6, ter prečni objekt dolžine 10,5m v PR 4 m, ter prečni objekt dolžine 10,70 m v PR 5. Čelo prečnih objektov je na liniji pete dna brežine. Nosilno konstrukcijo prečnega objekta predstavljata dva vzporedno zabita lesena pilota ∅ 25 cm in dolžine 3,25 do3,50 m. Pilota sta prečno povezana z lesenimi bruni ∅ 25 cm in dolžine 3,50 m. Pari lesenih pilotov so locirani pravokotno na os prečnega objekta in zabiti v medsebojni razdalji 2,50 m. Prečni objekt se je zapolnil s kamnito zložbo. Zgradba je formirana v trapezni obliki z naklonom brežine 1:1 gorvodno ter 1:1,5 dolvodno. Na stičišče pilota in bruna je položena in fiksirana vrbova vipa. Koren prečnega objekta je sidran v raščen teren. Prečni objekti so locirani v medsebojni razdalji 15,00 m. Konkavna brežina med prečnimi objekti se je ohranila. Sipina se je razrahljala s premetom v pretočnem profilu, s čemer naj bi dosegli, da jo visoka voda transportira dolvodno po strugi. Slika 4: Dravinja pri Majšperku – sanacije zajede 2 (km 21,0) - sanacija zajede s prečnimi zgradbami [1]

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006 R. KUZMIČ - 162 - AKTUALNI PROJEKTI S PODROČJA S. KALIGARIČ UPRAVLJANJA Z VODAMI IN UREJENJE VODA

Foto 3: Dravinja pri Majšperku – območje zajede Foto 4: Sanirana zajeda 2 po zaključku del, v 2 pred izvedbo sanacije (foto: F. Kadić) oktobru 2006 (foto: R. Kuzmič)

ZAKLJUČEK

Ob koncu povejmo, da sta oba izvedena posega (projektni rešitvi in izvedba) , tako iz vodarskega kot iz naravovarstvenega stališča, ocenjena kot primerna. Ker gre za različna pristopa k reševanju problema bi bilo v nadaljevanju vsekakor potrebno obojestransko redno spremljanje dogajanja na terenu in seveda sprotno vzdrževanje.

VIRI:

[1]… "Dravinja Majšperk v odseku od Stogovc do Koritnega, sanacija zajede v km 20,6 in km 21,0 – PZI« , št.proj. 562/05, Higra d.o.o. [2] … "Dravinja Majšperk v odseku od Stogovc do Koritnega, sanacija zajede v km 20,6 in km 21,0 – PID in POV« , št.proj. 662/06, Higra d.o.o. [3]… »Dravinja - sanacija zajede pri Studenicah«, štev. proj. 36/05-ZZ [4]… »Dravinja - sanacija zajede pri Studenicah - dodatek«, štev. proj. 36-a/05-ZZ [5]… »Dravinja - sanacija zajede pri Studenicah - PID«, štev. proj. 36/06-ZZ [6]… Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000, Uradni list RS štev. 49/04, 110/04) [7]… POLAK, S. (Ur.), 2000: Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in Slovenia, DOPPS, monografija DOPPS št.1, Ljubljana

MIŠIČEV VODARSKI DAN 2006