Naša občina

Glasilo Občine Mislinja Številka 3 September 2016 Kazalo Številka 3 leto: september 2016 Igra svetlobe Čudovita jesen Hoja je zakon! ...... 3 foto: Saša Djura Jelenko foto: Saša Djura Jelenko Praznik Vaške skupnosti Dolič ...... 4 Mestna občina Velenje ...... 4 Prvič v šolo ...... 7 Jesensko oglašanje vaše Rozi ...... 8 Popotnikova zapuščina ...... 9 Obvestilo uredniškega odbora Turki v Mislinjski dolini ...... 11 Vsem, ki ste s prispevki sodelovali, se najlepše Napad Zidanškove brigade na postojanko Spodnje Dovže . 12 zahvaljujemo. Že kot majhna sem govorila, da bom pisala knjige ..... 13 Prispevke s fotografijami, z navedbo avtorja Opravila ob jesenskem vdihu Zemlje ...... 15 in telefonsko številko za glasilo Naša občina Flame&Co...... 17 sprejemamo v elektronski obliki na e-mail Poletna otroška delavnica v Galeriji Kavka ...... 19 naslov [email protected]. Fotografije naj bodo Razborca – Nogarjev mlin ...... 19 priložene ločeno v formatu jpeg ali tiff. Rok za Skrite moči v človeku ...... 21 oddajo prispevkov za naslednjo številko glasila je MADitiranje ...... 22 Naša občanka Milena Merzdovnik ...... 22 25. november 2016. Načeloma objavljamo samo Naš občan Jože Oder ...... 24 avtorske prispevke, ki še niso bili objavljeni v V spomin na Franca Šilaka ...... 25 katerem drugem mediju. Pozivamo vsa društva 20 let Gasilskega poveljstva Občine Mislinja ...... 25 in organizacije, da sproti pripravite in posredujete Gasilci in gasilke PGD Dolič-Šentlforjan ...... 26 prispevke o vaših aktivnostih. Organizatorje Gasilci v Dovžah smo praznovali 90 let! ...... 27 prireditev vabimo, da nam sporočite kraj in Spoznavanje delčka kulture avstrijske Koroške ..... 28 čas dogodka, da ga bomo lahko uvrstili v naš Tudi poželi smo zlata zrna za novo tisočletje ...... 29 Jesensko bogastvo gozdov ...... 30 Prireditvenik. Bralce pa vabimo, da se nam oglasijo Delo PD Mislinja v 1. polovici l. 2016 ...... 31 s svojimi prispevki in komentarji. Gostili smo planince iz pobratenega Uredniški odbor si pridržuje pravico do PD Žeželj iz Kragujevca ...... 33 spremembe naslova, izbire in krajšanja člankov in Planinska sekcija Pilates Dolič ...... 34 fotografij. 40 let Društva upokojencev Mislinja...... 36 Humorna plat vrta ...... 37 Proslava ob 40-letnici karateja v Mislinji ...... 37 Trisome Games 2016 ...... 38 35. Gozdni tek in 14. Memorial Jožeta Tisnikarja ..... 40 Glasilo Občine Mislinja izhaja 4 x letno in ga prejmejo brezplačno Mislinjska skakalca med dobitniki priznanj ...... 41 vsa gospodinjstva v občini. V Mislinji so znova leteli ...... 42 Telefon: (02) 88 57 342 Bine Oder, udeleženec evropskega Telefaks: (02) 88 57 340 odbojkarskega prvenstva ...... 43 E-pošta: [email protected] www.mislinja.si Mislinjčanke v 1. državni odbojkarski ligi ...... 44 Baron Žiga Zois ...... 45 Izdajatelj: Občina Mislinja, Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Naslov uredništva: Šolska cesta 34, 2382 Mislinja Draga ata in mama, Jože in Ana Oder! ...... 46 Elektronska pošta: [email protected] Čestitamo novorojencem in njihovim staršem! ..... 46 Odgovorna urednica: Saša Djura Jelenko Uredniški odbor: Aleksandra Čas, Marjana Gmajner Korošec, Utrinki ...... 47 Aleš Rakovnik Prireditvenik september–december 2016 ...... 48 Jezikovni pregled: Maja Martinc Fotografije: avtorji člankov, arhiv Občine Mislinja, arhivi društev, arhiv KPM, Jože Hribar, Stane Krenker, Maruša Aberšek, Tomo Jeseničnik Oblikovanje in prelom: Modriš Anton Hozjan s. p. Tisk: Eurograf d. o. o. Naklada: 1600 izvodov

Glasilo je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 362. Za vsebino in točnost podatkov odgovarja avtor prispevka. Članki niso honorirani in ne odražajo nujno mnenja in stališča članov uredniškega odbora. Pred objavo v glasilu so vsi članki lektorirani. NAGOVOR Hoja je zakon!

Danes zjutraj sem se peš odpra- soseščine. Seveda sva bila včasih vila v službo. V Slovenj Gradec. deležna tudi kakšnega laježa hude Petek je. Letos sem si za celo po- mrcine in sva se vmes kje izgu- letje zadala izziv, da se namesto bila, ampak vse to je samo pri- z avtom enkrat na teden v mes- jetno začinilo najino popotniško to odpravim z nahrbtnikom na avanturo. ramenih. Res je, da moram zato Ali pa na Roglo. Tudi tja sva prej vstati in včasih je težko, saj vzela pot pod noge kar od doma. za pot potrebujem 2 uri, vendar je Že vmes, po poti, v objemu koša- nagrada neprecenljiva. Telo spra- tih smrek pri enem izmed večjih vim v pogon, krasno se prediham, mravljišč so se vsakodnevne tego- predelujem vse, kar zaide v moje be čudežno razblinile. Tako tiste misli in se je naložilo čez teden in navidezno velike kot one majhne, v službo pridem z napolnjenimi ki nam včasih kljuvajo nekje od baterijami ter z občutkom, da sem zadaj. Predstavljajte si, nič digi- naredila nekaj odličnega zase. talnih motenj, telefon utišan, na- in odločimo. In, ko znamo nekaj Počutim se prerojeno. Tako viken- mesto hrupa le uglašeno ptič- sprejeti (stanje, situacijo, odnos), da ne pričakam na pol izmozga- je petje. To občutijo vsi pohodni- lahko s svojim aktivnim delova- na, ampak v relativno dobri kondi- ki, planinci, nabiralci, gobarji ali njem povzročimo spremembo. ciji. S tega stališča sem hvaležna sprehajalci psov. Gozd zdravi in Lepo je, ko tako rastemo, se raz- za to mojo odločitev. narava pomiri. Nekako se zlijemo vijamo. In meni hoja pri tem zelo Tudi kadar se v krogu druži- z njo. Sploh naše Pohorje. Toliko pomaga. ne z možem odločava o kakšnem lepih poti je, ki vabijo, da nas po- Če hodiš v družbi, je še lep- krajšem vikend dopustu, se zelo peljejo tja, kjer se lahko pomirimo še. Potovalna hitrost pohodnika rada odpraviva peš že od hišnega in vrnemo k sebi. Hvaležni smo je zame idealna potovalna hitrost. praga. Saj razumete, avta se člo- lahko tistim, ki označujejo poti in Pogovor steče, ko je čas za to, ni- vek nekako naveliča. Vemo, da jih pred nami in za nas velikokrat kamor se ti ne mudi, zato lahko nam omogoča hitre premike, da prehodijo. prisluhneš, in ne samo to, tudi sli- lahko na ta način obiščemo odda- Konec tedna, ko je časa nekoli- šiš, kaj ti oseba poleg tebe pripo- ljene kraje, veliko vidimo in no- ko več ali pa ga znamo samo upo- veduje. Če pa bi bil rad sam s se- vega spoznamo, smo skratka izje- časniti, greva peš še v trgovino. Jo boj, lahko mirne duše zaostaneš mno produktivni tako v času kot imamo pač v Mislinji in je kar ne- in se posvetiš svojim mislim. Zato prostoru, po drugi strani pa s tem kaj kilometrov do tja. Pa kaj, če vas vabim, da si jo predpišete na s prižgano lučjo podpiramo vse je treba nakupljeno v nahrbtni- recept in si jo v izobilju privoščite. večje onesnaževanje, pretirano po- ku pritovoriti domov. Vsaj veš, kaj Hoja je zakon! trošništvo, pa še dragocene povr- resnično potrebuješ. Saša Djura Jelenko šine izrabljamo za gradnjo par- S hojo premikamo naše telo, kirišč. No, če se vrnem na tokra- postanemo pretočni. In ko smo v tno izbrano temo, hojo. Šla sva že gibanju, pomeni, da ne stojimo. v zdravilišče v Topolšico, tam pre- Namesto da smo pasivni, počasni spala in se naslednji dan seveda in zgolj čakamo, se s hojo aktivi- prav tako odpravila peš nazaj. Na ramo. Ko dosežemo ta premik, to takšni poti srečaš toliko zanimi- stanje, v naše misli pridrvijo ide- vih ljudi, se sprehodiš mimo ču- je, nove zamisli, sposobni smo od dovitih vasi, domačij, prijaznih daleč pogledati na neko situaci- kužkov, prelepih travnikov in ne- jo v našem življenju, mogoče na odkritih kotičkov naše bližnje kakšen odnos, lažje se odločamo Naša občina | 4

naša občina Praznik Vaške skupnosti Dolič

V sklopu prireditve Apnen'ca je ob prazniku Vaške skupnosti Dolič po- tekal pohod po poteh vaške skup- nosti, ki sta pripravili Planinska sekcija Pilates in VS Dolič. VS je poskrbelaza hrano in pijačo, Planinska sekcija pa je izbrala smer katerih očetje so v kamnolomu de- pred njimi pa na hrib Irštanj s c. poti in s svojimi vodniki organizi- lali. Dalje nas je pot vodila čez se- sv. Mohorja ob vznožju. Od tu nas rala in varno izvedla pohod. dlo proti Paškemu Kozjaku, kjer se je pot vodila le še navzdol mimo Bilo je lepo sobotno jutro, s svo- je naša pot pri kmetiji Ramšak pri- lepo urejenih domačij v dolino. Pa jo svežino je kar vabilo v nara- ključila na označeno Šaleško pla- ni šlo naravnost do cilja, saj je pri vo. Pri apnen'ci ob športnem igri- ninsko pot. Ob poti smo obiska- Gačnikarju polna miza kar vabila, šču v Doliču se je zbralo 16 pohod- li spomenik padlim borcem 14. di- da nekoliko skrenemo s poti in po- nikov, od 8 let do generacije v zre- vizije. Razgledali smo se po hri- stojimo. A ne za dolgo, ker nas je lih letih. Malo po 8. uri smo krenili bih nad Hudo luknjo, proti Graški na cilju že čakala zaslužena malica na pot in se po gozdni poti vzpe- gori in Završam. Mimo ureje- in druženje z ostalimi udeleženci li do opuščenega kamnoloma na nih domačij smo šli še višje pod ob zvokih narodnozabavne glasbe. Pečovnikovem vrhu. Med počit- obronke Paškega Kozjaka do kme- 4 ure smo porabili za krožno kom smo si ogledali še nekaj ostan- tij Podlesnik in Špegel. Po soglasni pot po delu Kozjaka, na kateri smo kov takratnega objekta in obuja- odločitvi, da je dovolj vzpona, smo obujali spomine na zgodovinske li spomine na pretekle čase, saj je se spustili v Potoški graben, kjer sta dogodke, spoznavali naravo in del bilo med nami nekaj udeležencev, samo cesta in potok, na vsako stran našega kraja, kamor nekateri po- pa ju obdaja gozd. Ker smo si že- redko zaidemo. Nekateri pa so se leli ogledati še košček naše okoli- spomnili na svoja otroška leta, ki ce, smo spet zagrizli v klanec po as- so jih preživeli tukaj. Lepo je bilo. faltni cesti do Hrustelja, kjer smo Organizatorji pa si želimo, da bi po dobrih 2 urah hoje zavili na- bila na naslednjem pohodu udelež- zaj proti dolini. Pri Čerujevih smo ba večja. se odžejali in spočili ter se razgle- Organizatorji pohoda dali po okolici. Odprl se je lep pog- VS in Planinska sekcija Pilates Dolič led na prostrane pohorske gozdove,

pokukajmo v sosednjo občino Mestna občina Velenje

Kratka osebna izkaznica občine predstavlja dolinski del ob reki Paki. Ves vzhodni do- MO Velenje (Titov trg 1) leži v vzhodnem delu linski del Šaleške doline je urbaniziran, saj se je mes- Šaleške doline na 396 m. Osrednji del občine to, ki je po številu prebivalcev 6. največje v Sloveniji SEPTEMBER 2016 5

(33.032 – november 2014), v svojem razvoju Škal in okoliških jezer poteka pomemb- zadnjih 50 let razširilo med nekdanjimi na- na selitvena pot. Tu najdemo tudi temat- selji in zaselki Škale, Stara vas, Staro Velenje, sko-izobraževalno pot Sadni gozd. Šalek ter Šmartno. Občina je razdeljena na Ob najstarejšem Škalskem jezeru sta 19 delov – 3 mestne četrti in 16 krajevnih urejena krožna kolesarska in sprehajal- skupnosti; površina celotne občine meri 83,5 na tematska pot ter fitnes v naravi. km2. Župan MO Velenje je Bojan Kontič. V poletnih mesecih je zelo živahno na Na kaj ste v vaši občini najbolj ponosni? velenjski plaži ob čolnarni pri Velenjskem je- Velenje je mesto, v katerem se poti sedanjosti pre- zeru. Obala je urejena s prodom, z lesenimi tribuna- pletajo z zgodbami iz preteklosti. Številne prireditve, mi za sončenje in tuši. Možna je izposoja različnih bogata kulturna in naravna dediščina navdušujejo plovil za popolno doživetje na vodi, ogromne travna- vsak dan znova. Prosti čas lahko aktivno preživite na te površine pa nudijo številne preostale možnosti za mnogih tematsko-sprehajalnih in kolesarskih poteh. preživljanje prostega časa v ali ob vodi – kopanje, ja- Kaj bi si moral ogledati vsak obiskovalec vaše dranje, supanje, deskanje, kampiranje, iskanje geo- občine? zakladov (angl. geocaching), igranje nogometa, od- Zagotovo so zanimiva 3 šaleška jezera, ki so nas- bojke na mivki, mini golfa, košarke, tenisa, jezdenje, tala kot posledica izkopavanja lignita, ki ga v Šaleški vadbo golfa, vožnjo s pletno, poležavanje na urejeni dolini izkoriščajo že 130 let. Tam, kjer so danes je- velenjski plaži itd. zera, je bilo več podeželskih naselij, ki so delno ali Ob pobočju jezera in ob turistično-rekreacijskem v celoti izginila (Škale, Družmirje, Preloge). Podoba centru se nahaja tudi edinstveno vrtičkarsko naselje doline se zaradi premogovništva še vedno spremi- v Sloveniji – Kunta Kinte. nja, prav tako se spreminjajo tudi šaleška jezera – Ljubitelji hribov in jam lahko obiščejo Smrekovec, Škalsko, Velenjsko in Družmirsko jezero. ki leži na stičišču Šaleške, Zgornje Savinjske in Park ob Škalskem jezeru je nastal kot posledica Zgornje Mežiške doline in je 15 km dolgo pogorje odkopavanja premoga, za katerega je značilna pest- predalpskega sveta, ter Velunjo peč (desno ob magi- rost življenjskih prostorov – tako vodnih kot kopen- stralni cesti Velenje–Slovenj Gradec, nad Vegradovim skih. Prvenstvena vloga parka je v naravovarstve- kamnolomom), v gozdu skrit prelep naravni most, vi- ni vzgoji in izobraževanju, hkrati pa park nudi dob- sok okoli 10 m. V njegovih stenah je voda izoblikova- re ter zanimive rekreacijske možnosti. Na tem obmo- la 4 kraške jame; potok je pod mostom ustvaril 5- in čju so zasledili okoli 120 vrst ptic oziroma 30 % vseh 7-metrska slapova. Bajka pravi, da je izvir vode zdra- znanih v Sloveniji, med katerimi je kar 29 vrst ogro- vilen in da se v njem kopajo vile. ženih; okoli 52 vrst ptic na tem območju gnezdi, 56 Velika zanimivost je tudi Rudniški stolp nad jaš- vrst pa tu prezimuje ali se zadržuje na preletu. Preko kom Škale, ki so ga postavili l. 1888. Stolp služi za

Dan mladosti na promenadi Naša občina | 6

prevoz zaposlenih in materiala v podzemni del jame je pravkar prejela 2 novi mednarodni priznanji v Škale, zadnja leta pa predvsem za prevoz obiskoval- Benetkah in Budvi. Ta amfiteater ob reki Paki, sko- cev Muzeja premogovništva Slovenije, ki omogoča zenj teče reka Paka, je namenjen za manjše prilo- doživetje izkušnje rudarjev, ki so se desetletja spuš- žnostne dogodke in koncerte. Je tudi na odličnem čali 160 m globoko pod zemljo, da bi na površje spra- 3. mestu top destinacij turistično najbolj zanimivih vili »črno zlato«. Predstavljena so različna prizorišča točk krajinske arhitekture v Evropi (Spletni portal iz življenja in dela rudarjev, ki jih upodablja 20 izje- LandArch). mnih scen in 15 zanimivih lutk, ki oživijo s pomočjo Med novembrom in marcem v Sončnem parku na sodobne avdiovizualne opreme. kotalkališču obratuje pokrito mestno drsališče, kjer Na griču nad mestom moderne arhitekture sto- lahko preizkusite svoje veščine drsanja in curlinga. ji Velenjski grad. Do vrha grajskega griča vodi 233 Drsanje je brezplačno in če svojih drsalk nimate, si stopnic. V gradu ima svoje prostore Muzej Velenje, jih lahko izposodite. ki skrbi za območje 3 občin Šaleške doline (Velenja, V Velenju vsem obiskovalcem in domačinom po- Šoštanja in Šmartnega ob Paki). Obiskovalcem na nujamo varen in okolju prijazen prevoz z brezplač- ogled ponuja 11 stalnih muzejskih in galerijskih raz- nim mestnim avtobusom »Lokalc«. Tako je občan- stav ter vedno tudi kakšno zanimivo občasno razsta- kam in občanom omogočen varen prevoz in hkra- vo. Velenjski grad je znan kot eden najlepše ohra- ti smo s tem pomembno prispevali k prometni raz- njenih slovenskih gradov in se v zgodovinskih virih bremenitvi mestnega središča. Po mnogih kolesar- prvič omenja l. 1270, današnjo podobo pa je dobil v skih poteh po mestu spodbujamo uporabo koles z 16. st., ko so ga tedanji lastniki popolnoma prenovi- brezplačnim avtomatiziranim sistemom izposoje li ter napol trdnjavsko zasnovan grad spremenili v re- mestnih koles BICY. nesančno rezidenco. Katera je najbolj znana prireditev v vaši občini? Pozojeva grajska pot vas popelje še do 3 drugih Vsako leto je v mestu in njegovi okolici več kot gradov v okolici Velenja. Eden od njih, Šaleški grad, 1500 prireditev, ki so tudi del številnih festivalov: je zaradi trikotne oblike stolpa edinstven v sloven- Dnevi mladih in kulture, Poletne kulturne priredi- skem prostoru. tve, Festival mladih kultur Kunigunda, Mednarodni V Zavodnjah stoji Kavčnikova domačija, ki je biser festival Lirikonfest, Mednarodni festival vezenja, kmečke arhitekture na Slovenskem in je najjužnejša Čarobni december, Pikin festival … Slednji je največ- ohranjena alpska dimnica v evropskem prostoru, sta- ji družinski festival v Sloveniji, ki ga v 7 dneh obišče ra okoli 400 let, v kateri imajo obiskovalci občutek, več kot 100.000 obiskovalcev, je najbolj znana prire- da v njej še vedno živijo ljudje, saj na ognju vsako- ditev našega mesta. Festival z veličastno 27-letno tra- dnevno plapola ogenj ter tudi dim se še danes prosto dicijo je nepozabno doživetje za vsakega obiskovalca. vali po prostoru. Najmlajši v Pikinem svetu širijo domišljijske pusto- V ekomuzej je preurejena Grilova domačija, sta- lovščine, starejši pa ponovno zbudijo otroka v sebi. ra viničarija, na nekdaj vinorodnem pobočju Lipja pri Kaj ponazarja grb vaše občine? Velenju, ki obsega hišo s črno kuhinjo, zelenjavni in Grb mesta simbolizira sožitje starega in novega, zeliščni vrt, čebelnjak, vinograd ter sadovnjak. s simbolnim pogledom na stolpnico novega mesta Hiša mineralov v Starem Velenju predstavlja ge- ološko zbirko mineralov sveta in obsežno zbirko mi- neralov s področja Slovenije. Na ogled je preko 4.000 različnih mineralov zasebne zbirke zbiralca in pozna- valca Jožeta Rihtarja, edinstveni kos jantarja, ki je bil najden v Premogovniku Velenje l. 2008, ter gemolo- ška zbirka dragih kamnov. V spomin na boje legendarne 14. partizanske di- vizije, ki je po prihodu na Štajersko tukaj bila hude boje, sta na Graški gori odprta Spominski park in soba, posvečena prihodu 14. divizije na Štajersko. Nova promenada v samem centru mesta, s ka- tero je mesto postalo še bolj sodobno in atraktivno, Velenjska plaža SEPTEMBER 2016 7

skozi obzidje starega Velenjskega gradu. Uporabljene destinacijam, ki so vstopile v pilotni nacionalni pro- barve simbolizirajo mladost in optimizem (rumena) gram za pospeševanje uvajanja trajnostnih poslovnih ter ekološkost oz. sonaravnost, izraženo v mestni ar- modelov v turizmu, imenovan Zelena shema sloven- hitekturi in odnosu meščanov do narave (zelena). skega turizma. Najbolj zanimiv in malo komu znan podatek o vaši Izvajamo tudi številne programe in projekte za občini najbolj ranljive skupine, s katerimi lajšamo njihovo Zeleno mesto se ponaša z različnimi naslovi – stisko (javna kuhinja, zavetišče za brezdomce, Viški Najlepše urejeno večje mesto v Sloveniji v l. 2015, hrane, Odbor za pomoč občankam in občanom, SOS Najbolj zelena mestna občina, Planetu Zemlja prijaz- gumb). Ponosni smo, da smo otrokom, mladim, sta- na občina, Starosti prijazno mesto, Občina po meri rejšim in invalidom prijazno mesto, najbolj varno invalidov, Mladim prijazna občina, Otrokom prija- mesto, najlepše urejeno ter najbolj gostoljubno več- zno Unicefovo mesto, Ambasador transparentnosti je mesto. itd. V l. 2015 se je Velenje pridružilo 15. slovenskim Tanja Grčar

mislinjske zgodbe Prvič v šolo

Šolsko leto se je že začelo in šolarji so že ujeli šolski ritem. To so naši otroci ali vnu- ki, celo pravnuki. Kako pa je bilo takrat, ko smo mi hodili v šolo: pred 20, 30, 50 ali »Krasne spomine imam na več leti? Nekaj domačinov različnih generacij je zapisalo svoje spomine; naj ob pre- moj prvi šolski dan l. 1967 v biranju le-teh zaživijo tudi vaši. Dravogradu, ko smo zakorakali v povsem novo šolo. V razredu nas je bilo 32 učencev, 2 sta ponavlja- la 1. razred. Z novo obleko, aktov- ko, učnimi pripomočki sem po- nosno sedela v prvi klopi, vedo- željna in radovedna, kako bo vse skupaj potekalo. Imeli smo čudo- vito učiteljico Kraljevo, ki nam je pomagala prebroditi prve še sra- mežljive korake. Fantje so bili kar malo poredni, vlekli so za kitke, dvigovali obleke, nagajali, za ka- sem zrla na svoje ime na vrhu smo šli na izlet in ekskurzijo, smo zen so morali potem stati v kotu. krošnje. V razredu so bili tudi so- si zamenjevali sendviče, saj so oni Doma smo imeli slavnostno ko- šolci in sošolke s kmetov, bolj od- imeli domač kruh, klobase in trdo silo, saj ne greš vsak dan v 1. ra- daljeni od šole. Ti so hodili k po- kuhana jajca, mi pa sendviče z zred. Stanovali smo blizu šole, uku zaspani, včasih smrdeli po žemljami. Spomnim se še dogod- a sem vseeno prihajala k pouku gnoju, saj so morali biti že navse- ka, ko sva skupaj z bratom maši- zadnji trenutek, to pa zato, ker se zgodaj pridni v hlevu in potem jih rala po pločniku zgodaj zjutraj po je starejši brat tako počasi sprav- je čakala še dolga naporna pot do trgu proti mostu na železniško ljal, da sem ga morala kar prigan- šole in nazaj, popoldne pa delo na postajo, peljali smo se z vlakom v jati. Najbolj se mi je vtisnilo v spo- kmetiji. Ker jih takrat še nismo ra- Maribor na gledališko predstavo. min na steno nalepljeno drevo z zumeli, smo jih gledali malo bolj Bilo je še temno in takrat se je do- vejami. Na te veje so se vzpenja- pisano in postrani, dokler nam mov vračala soseda z nočne služ- la naša imena tako, kakor smo us- naša tovarišica ni o tem razloži- be. Ko smo se srečali, sem jo vsa pešno brali in pisali. Kar ponosno la. Potem so se nam še smilili. Ko vesela pozdravila namesto dobro Naša občina | 8

jutro, dober večer … To je bilo vsi zvezki v novih ovitkih z novi- skupaj s fantom. Razred se je za- smeha. Rada sem hodila k pouku, mi nalepkami z imenom, priim- čel polniti in postajalo je prijetnej- všeč mi je bila nova šola. Čeprav kom, razredom, predmetom. Vse še, ker sem poznala še 2 deklici smo se preselili iz Dravograda potrebščine so bile zložene v oma- iz svoje vasi. Ko je prišla v razred v Slovenj Gradec in pozneje v ri, poleg torbe, ki je čakala na novi učiteljica, je ta povsem pritegnila Mislinjo, se vedno takrat, ko se dan. Zadnjo noč pred šolo sem mojo pozornost. Zelo lepo je bilo peljem skozi dravograjski trg, oz- vsaj dvakrat preverila budilko, da ta dan in tudi kasneje sem rada rem na šolo z lepimi spomini.« ne bi zaspala, saj je bil naslednji hodila v šolo.« Danica, 55 let dan zelo pomemben – začelo se je Marija, 60 let novo šolsko leto.« »Vsako leto smo meseca junija Julija, 27 let »Včasih nas prvošolčkov star- odštevali dneve do konca šolske- ši niso spremljali v šolo kot danes. ga leta. Kako lepo je bilo oditi zad- »Prvega šolskega dne se kar Sama sem šla in se znašla med nji dan v šolo in potem počitni- dobro spomnim. Bila sem drobce- množico otrok, ki se je zbrala pred ce, brezskrbno potepanje in raz- na in v spominu mi je ostala šol- vhodom. Postavila sem se spredaj, iskovanje bližnjega gozda, igre z ska torba, v kateri je bilo vse za 1. saj so ta veliki z veseljem ostaja- vrstniki, a kaj ko je tako hitro mi- šolsko leto. Bila je povsem polna li bolj zadaj. Najprej se spomnim nilo. Avgusta smo odštevali dne- in zelo težka, do šole pa je bilo tre- hišnika Krenkerja, ki je prišel ve do šole in pečena koruza na og- ba pešačiti 2 kilometra. Že zelo odpret vrata. Na stopnicah pred nju je naznanila, da je šola blizu. zgodaj sem se odpravila od doma avlo so se vsi z veliko hitrostjo pre- Tako je bilo potrebno pripraviti skupaj s sosedovim fantom in nje- obuvali v copate, tam me je sko- torbo in zopet oditi v šolo, vedno govo 4 leta starejšo sestro, ki naju raj zagrabila panika. Naslednji pa je ostajal spomin na lepe poči- je kot zelo odrasla, tako se mi je spomin je učilnica 1. a z razredni- tniške dni.« takrat zdelo, spremljala v šolo čarko tov. Tilčko Tretjak. In moja Marko, 36 let na 1. šolski dan. Ker smo bili res klop v 1. vrsti v bližini sestrične »Prvi šolski dan sem ved- zgodnji, je bil razred še prazen. Fanike. Tabla z rožicami, črkami no težko pričakovala. Že slab me- Posadila naju je v 1. klop in pre- in številkami. Nov velik svet, ki sec pred tem sem pregledova- dlagala, da dava roke na hrbet, ker me je prevzel tako, da sem vse živ- la šolske potrebščine, vsi svinčni- je bila taka navada v šoli. Malo mi ljenje posvetila šoli.« ki in barvice so bili sveže ošiljeni, je bilo nerodno, ker sem sedela Martina, 62 let

mislinjske zgodbe Jesensko oglašanje vaše Rozi

Spet se oglaša vaša Rozi. Saj vam regljali kot žabe in še mahali z ro- imam tolikooo povedati, da bi mo- kami kot vetrnice, domov sva pri- rala biti vsa ta revija kar moja, nesla nekaj italijanskih kletvic … hehe … In potem se ne bi ime- Za možeka sploh ne vem, ali je novala Naša občina, ampak Naša kaj videl morje, ker je imel oči na in Cilki in z vsemi starimi prija- Rozi. paši po postavnih 'frajlicah', pa teljčki … Z možekom sva letos dopusto- saj gledati ni greh, a ne … Sem Biti babica in dedek pa ni vala sama, pa spet nisem ime- tudi jaz izza revije škilila za mlad- tako enostavno, kot se zdi. Saj la blaženega miru. Na plaži sta se ci … Tu pa je že jesen in 1. šolski so tudi zdaj čisto drugačni časi nama 'prilimali' 2 italijanski dru- dnevi, pa moja in moževa prilju- in moraš biti novodoben stari žini z veliko 'otročadijado', pa so bljena trgatev, seveda pri Štefanu starš. Spoznati se na 'mobilijo', SEPTEMBER 2016 9

računalnike, Outlook, Facebook, pozornosti in pomoči ravno teh Twitter, Instagram, Skype, na naših frajerskih dedijev, me bicike Youtube, kjer se na veliko 'down- pa smo čakale na brente in benti- loada', da o slengu mladih niti ne le na naše stare osle, kod hodijo. govorimo, če ga ne obvladamo, jih Prav tako so po trgatvi ubrali gla- sploh ne 'zastopimo': »kul, ful, d sove in peli, jodlali, žvižgali, da so best, mega, bed, šur, model, plis, jim skoraj oči izstopile iz jamic in sori« itd. Npr.: »Včera me je mat- glasilke popokale, v »ksihte« pa ka dobla ka sm kadil, šit … fotr je so bili čisto rdeči kot »paradajz«. itak valjda popenil, mn je blo kr Ja, nazaj grede domov smo pa me bed …« So pa tu še internetne in jodlale in pele mašne arije o le- sms kratice: RTM – rad te imam, pem vedenju. Glavno je, da se ve- LP – lep pozdrav, NP – ni proble- liko napreša in da nam bosta zla- ma, FSM – fajn se 'mej itd. Tako, živita, da nista 'tak ful kul' razgle- ta ali rdeča kapljica še naprej glad- če si pišem sms-e z vnukom, je ta dana. Sta bila kar malo užalje- ko tekli po grlu, seveda po pameti, 'itak ful' kratek, uporablja »plis« na, no, pa sem jima prevedla na- kakšen kozarček rujnega, zraven ali »tnx«, kar je prosim in hvala, pisano: Lep pozdrav, ni problema, pa koš smeha in dobre volje. Kaj ker vedno nekaj potrebuje … Hitro trgatev bo odlična, fajn se imejta. nam pa še drugega preostane v in jedrnato in ne tako kot mi sta- Sta obljubila, da se naučita govori- tem norem svetu? No, čas kar ne- rejši, ko si moramo na dolgo in ši- ce mladih. kam beži, uloviti ga 'itak' ne mo- roko kaj razlagati, zraven pozab- Seveda je napreden tudi moj remo, ulovimo pa lahko lepe tre- ljamo in potem eno in isto štorijo možek, naš dedi, ko mi pri vratih nutke, doživetja, vse, kar je slabo večkrat ponovimo. zakliče: »Matka, grem na en ful pozabimo in se iz tega kaj nauči- In ker želim biti moderna babi, kul pir,« in potem se stari dediji v mo … prosim vas, da me ne bi kdo kli- Štefanovi zidanci »režijo«, kdo je Zdaj pa se grem posvetit še cal 'bica', lahko me še po imenu, kje videl bolj 'ful kul frajlico', me vnuku, me še kaj novega nauči, sem poslala Štefanu in njegovi 'babike' pa doma tolčemo in srfa- vsem vam pa želim 'ful kul' jesen, Cilki sms za trgatev: LP, NP, TRG mo po računalniku, da se še juži- kjerkoli že ste in še boste! Pa LP BO MEGA, FSM in takoj dobi- na prismodi … in FSM, vaša Rozi. la nazaj sms: »Rozi, a nama ti pi- Upam, da letos ne bo tako kot Danijela Tomis Obrul šeš, nič te ne zastopima.« Seveda na lanski trgatvi pri Štefanu, ko sem ju poklicala s češ, kje pa so bile te 'ful kul frajlice' deležne

mislinjske zgodbe Popotnikova zapuščina

Popotnika nekoč, ki je imel za narava zvesta in prijazna, v zavesti bi ga sprejele kot gosta in ne ka- spremljevalko le popotno torbo, in naše izvirnosti. kor potepuha. Med take je sodi- današnjega popotnika, kakor tudi Popotnik na svoji poti v sme- la, in tudi še sodi, Foltanova kme- gorskega kolesarja, ločijo le stole- ri Šmiklavža, čez Graško goro, tija nad Šentlenartom. Po ohra- tja – čas, v katerem popotnik po- mimo Završ, Šentvida in Valdeka, njenem spominu naj bi bila pr- tuje. Namen – smoter se prilaga- v Gornji Dolič (Jože Curk, Slovenj votna stavba ob omenjeni poti. ja spremembam tehnološkega in Gradec in Mislinjska Dolina II, Spremembe lastnikov in po- družbenega razvoja. Popotniku, str. 156) je za prenočišča in poči- goji kmetovanja so usmerja- kakor tudi pohodniku, je ostala tek iskal gostoljubne kmetije, ki li spremembe stanovanjskih in Naša občina | 10

gospodarskih objektov vse do da- podatkov, kot so »hišna številka, V zvezku »Razborca našnje omenjene Foltanove kmeti- razred, zemljiški gospodar, ime Dienstboten« v prevodu je v lasti Korenove družine. Imena družinskega gospodarja in pri- »Razborca zaposleni« je v tisko- lastnikov so se menjala, kmeti- padnikov družine, leto rojstva, ob- vini predvideno manj podat- ja Foltan je ohranila svoje prvot- hajan, brez obhajila, birmanec, kov za lastnike gospodinjstev. no ime, ki ga v pomenu lahko ra- cepljen, šoloobvezen«. Pod nas- Za zaposlenega je zahteva po zumemo s časovno bližino Valdek lovom »Sposobnosti v krščan- »Namen der Fredman« – ime tuj- – Foltan. skem nauku« so tiskane letni- ca, »Geburtsort« – rojstni kraj in Preseljevanje družinskega in- ce opravljenih preizkušenj zna- »Anmerkung« – pripomba. V tem ventarja je bilo opravljeno poseb- nja. Začenjajo se z l. 1850 do 1859, stolpcu so navedene: »Knecht, no skrbno in previdno. Med ohra- z rokopisom so dodane letnice do Magd, Hirt, unehl. Sohn«, hla- njenimi listinami sta ostala tudi 1871. Rokopisi so od različnih oseb pec, dekla, pastir, nezakonski sin spodaj omenjena zvezka. Običajno in so slabo čitljivi. Navedeni so na- in podobno. Prečrtane so tudi vse so nenajavljeni potniki prenoči- slovi kmetij in koč. Ta zapis vse- strani z zapisom imen, ne gle- li in prespali na senikih. Med nji- buje védenje, da je bila preizkuš- de na to, da je bil preizkus znanja mi je verjetno iskal in našel poči- nja opravljena na posameznih do- opravljen. Ali je razlog odhod za- tek popotnik, ki je pozabil ali iz- movih. Med datumom rojstva poslenega ali možno plačilo pre- gubil zapiske o preverjanju znanja (Tisnikar – Krainikar Mathias, izkusa znanja, ni razvidno. Kot iz »krščanskega nauka«. Zapiske roj. l. 1824, preizkušnja l. 1850, ali vzorčni primer so navedeni zapisi vsebujeta 2 trdo vezana zvezka, Maria roj. Planinšec l. 1828, pre- hišne številke 2, kjer se nadaljuje zaznamovana s spremembami, ki izkušnja opravljena l. 1850) na- opis koče pod številko 3 in zapo- jih podarja starost. Med razprava- vedbe vodijo k sklepu, da je bila slenih pod številko 2. mi v raznih publikacijah ni bilo preizkušnja opravljena na domu zaslediti podatkov, kot jih vsebuje- in pred poroko. Kot pomemben ta zvezka z naslovom »Razborca« je imenovan kraj Razborca, ime in »Razborca Dienstbothen«. kmetije in koče. Vnos podatkov je V zvezku »Razborca« so na- pod navedenimi naslovi ločen po tisnjene razpredelnice za vnos straneh od 1 do 39.

Zvezka sta v lasti družine Koren.

Aktualna natečaja 1. Izšel je javni natečaj za izbor najboljšega turističnega simbola (spominka) občine Mislinja. Vzorce simbolov (spominkov) sprejema Občina Mislinja, Šolska cesta 34 do vključno 30. 9. 2016 do 10. ure. 2. Občina Dravograd, Občina Mislinja in MO Slovenj Gradec, v sodelovanju z RRA Koroška, razpisujejo natečaj za logotip kolesarske poti po Mislinjski dolini. Zadnji rok za oddajo natečajnih predlogov je 30. 9. 2016 do 12. ure.

Več informacij o obeh natečajih najdete na spletni strani www.mislinja.si. SEPTEMBER 2016 11

»Alfabethisches Verzeichnis« »Besedni zaznamek« Namen ...... Pag. Ime ...... stran Arner ...... 6 Arner ...... 6 Breshar ...... 17 Brešar...... 17 Garnush ...... 11 Garnuš ...... 11 ?Barol ...... 31 Barl ...... 31 Helbl ...... 14 Helbl ...... 14 Hriberschck ...... 8 Hriberšek ...... 8 Jelen ...... 15 Jelen ...... 15 Jerlach ...... 18 Jerloh ...... 18 Krizhnik ...... 29 Križnik ...... 29 Krivetz ...... 9 Krivec ...... 9 Kuzhej ...... 4 Kučej ...... 4 Messnatez ...... 1 Mesnatec ...... 1 Mulcher ...... 19 Mulher ...... 19 Meznaz ...... 12 Mežnar ...... 12 Nogar ...... 20 Nogar ...... 20 Petschounigg ...... 7 Pečovnik ...... 7 Shautz obere...... 25 Šavc zgornji ...... 25 Shautz untere ...... 26 Šavc spodnji ...... 26 Soppelscheh ...... 5 Sopelšek ...... 5 Arneh ...... 20 Arner ...... 20 Tisnikar ...... 2 Tisnikar ...... 2 Urchej ...... 13 Uršej ...... 13 Warl obere ...... 28 Barl zgornji ...... 28 Rudolf Koren Warl untere ...... 30 Barl spodnji ...... 30 Leopoldina Bezlaj

mislinjske zgodbe Turki v Mislinjski dolini

Letos mineva 540 let, odkar so trgu. Za obrambo pred Turki pa Turki pustošili po Mislinjski so v ta namen v mestu Slovenj dolini. Gradec okrog obzidja izkopali še Turki so na to ozemlje vpadali jarek, ki je bil širok 16 m in glo- med l. 1471 in 1483. Starotrški žu- bok 5 m. Turki so na svojih po- pnik Martin Scharfwind je l. 1476 hodih požigali kmetije, vasi, po- natančneje opisal turški pohod. lja, s seboj so odpeljali tudi živi- Glavnina turške vojske se je uta- no in pridelke. Odrasle moške so borila na Guštanju (danes Ravne pobili ali jih vzeli za svoje ujetni- na Koroškem), del vojske pa je od- ke. Dečke so odpeljali s seboj in šel proti Slovenj Gradcu. Prespali so jih novačili za turško vojsko oz. so v Žabji vasi pri Podgorju in za bodoče janičarje. Iz Mislinje je v Pamečah. Na poti do Mislinje nato del turške vojske odšel pro- so Turki požgali c. sv. Ulrika v ti Vitanju, del proti Celju, del pa je Podgorju, c. sv. Lovrenca ter c. odšel proti Slovenskim Konjicam. Turški vojak, ki ima na sulici sv. Tomaža v Tomaški vasi. 16. 10. Mislinjska dolina ni bila opusto- nabodenega otroka, s seboj pa žene ujet 1476 so požgali cerkev in župnišče šena samo zaradi turških vpadov, kmečki par (Vasko Simoniti, Turki so v sv. Ilja v Šentilju pod Turjakom, kasneje so jo zajele še kuga, lako- deželi že, Celje 1990, str. 83). novo zgrajeno c. sv. Ahaca v za- ta, suša in l. 1480 še kobilice. selku Vovkarje in c. sv. Lenarta Turki so pred več kot 500 leti v Mislinji. Zaradi turškega ropa- na našem ozemlju vzbujali strah nam turška kava, džezva, turški nja je habsburški cesar Friderik in trepet. Danes pa najdemo ve- med, posamezna imena krajev in ukazal, da morajo taborsko utrditi liko prijetnih ostankov, ki ka- priimkov. grad na Grajskem hribu v Starem žejo na čas Turkov. Poznani so Naša občina | 12

Nekaj zmotnih prepričanj, ki kar je tedanji prevod Turje gla- Turiška vas: ime spominja na govorijo o tem, da so naši kraji ve v nemščino. Zato ime Turjak Turke, ampak izvor besede ni po- v Mislinjski dolini poimenovani ne more izvirati od Turkov. Tur vezan z njimi, saj je kraj prvič po Turkih je bilo divje govedo, ki se je pros- omenjen l. 1318 kot Tuerk. Hrib Turjak v Mislinji: na jo- to paslo po jasah, v 17. st. so ga Aleksandra Ramšak žefinskih vojaških kartah se da- iztrebili. našnji hrib Turjak imenuje »Turja glava«. V franciscejskem katastru iz l. 1826 pa se že imenuje Turjak. Viri Dddr. Andrej Pleterski v knjigi Ņ Matej Klemenčič, Srednjeveška sakralna arhitektura v Mislinjski dolini, Zbornik Kulturni genom navaja, da ime Slovenj Gradec in Mislinjska dolina II, Slovenj Gradec 1999, str. 127–128. Turjak ne izvira od Turkov, am- Ņ Ivan Grobelnik, Vojaški dogodki v Mislinjski dolini do leta 1920, Zbornik Slovenj pak izvira od goveda, tura. Ime Gradec in Mislinjska dolina II, Slovenj Gradec 1999, str. 238–239. je prvič omenjeno v urbarju gos- Ņ Andrej Pleterski, Kulturni genom, Ljubljana 2014, str. 342. postva Valdek iz l. 1480, kjer je omenjen Gregor am Wisenhawbt,

mislinjske zgodbe Napad Zidanškove brigade na postojanko Spodnje Dovže

Dne 28. 5. 1944 se je štab Zidanškove brigade odločil za na- pad na okupatorjevo postojanko Spodnje Dovže, ki je bila nameš- čena v gostilni ob železniški pro- gi v neposredni bližini železni- ške postaje in glavne ceste skozi Mislinjsko dolino. Posadka je šte- la 28 vojakov, povečini Avstrijcev starejših letnikov. Nedvomno so pripadali diviziji 438 za po- sebno uporabo, ki je imela svoj premišljanju vdala. Partizani so Postojanko je pred odhodom zaž- štab v Celovcu. Brigada je kreni- vdrli v prostore in odnesli orož- gala. V zavarovanju akcije z mis- la v napad zvečer iz Razborce. Za je, strelivo in opremo, vseh 28 linjske strani je sodeloval tudi 2. napad je bil določen 1. bataljon. ujetnikov so odpeljali na Pohorje, bataljon Zidanškove brigade, ki Njegov poveljnik, štajerski prvo- še prej so jim odvzeli uniforme je na videz napadel Mislinjo in borec Ludvik Mlinarič - Ivanov in jim dali svoje ponošene obleke prodrl v trg, izvedel zaplembo bla- in poveljnik ene izmed čet Ivan in raztrgane čevlje. Po političnem ga v nekaterih trgovinah, ob umi- Zore - Džoni sta se splazila do pouku so jih izpustili. V akciji na ku pa zažgal matični urad. Dne stražarja in ga ujela. Bil je banat- Spodnje Dovže je Zidanškova bri- 29. 5. 1944, dan po napadu, je za- ski Nemec. Prisilila sta ga, da je gada zaplenila 27 pušk, 860 na- seda Zidanškove brigade, ki se je v nemškem jeziku pozval posad- bojev, lahko strojnico, 30 roč- medtem z Lazarjeve domačije pre- ko k vdaji, partizani pa so izstre- nih bomb, 28 uniform in enako maknila na Golavabuko, pregnala lili nekaj nabojev za strah in tudi število parov vojaških čevljev ter v dolino patruljo vermanšafta, ki za kritje. Posadka se je po krajšem še veliko druge vojaške opreme. je brigado zasledovala. Naslednji SEPTEMBER 2016 13

dan, torej 30. 5. zvečer, pa je bri- in recitatorji. Razdelili so tudi je okupator pripeljal delavce, da bi gada v Zgornjih Dovžah organizi- precej partizanskega tiska, za ka- progo popravili, a jih je pregnala rala miting, ki so se ga udeležili terega so vaščani pokazali veli- patrulja Zidanškove brigade, ki je vsi krajani. O razvoju OF ter voja- ko zanimanje. V času mitinga je nato porušila tisto, kar so delavci ških in političnih dogodkih je go- eden od bataljonov brigade, ki je pred njenim prihodom popravili. voril namestnik brigadnega po- bil v zavarovanju, porušil približ- Dr. Marjan Linasi litičnega komisarja Janez Kenk - no 400 m železniške proge pri Ivo, uspešni pa so bili tudi pevci Spodnjih Dovžah. Naslednji dan

mislinjske zgodbe Že kot majhna sem govorila, da bom pisala knjige

Go. Ano Uršej sem osebno spoznala nekega lepega poletnega dne, ko sem se sku- paj z njeno hčerko Ireno odpravila k njej v dom starostnikov v Slovenj Gradec. Od kod vaša ljubezen do knjig? Sprejela naju je prijazno in beseda je sproščeno stekla o njenem življenju, ljubezni Zelo rada sem pisala spise v do knjig in pisanja. Gospa Ana je v 93. letu in v njenem življenju se je nabralo veliko šoli. Ko bom končala osnovno šolo, zgodb, tako srečnih in veselih kot žalostnih. sem govorila, bom pisala knjige. Sem pa imela takšnega očeta, da je nas naučila, ko smo hodili v šolo. obupen, z atom in tudi z drugimi rad bral, imel je knjige tako nem- Imam še 2 njeni pismi, ki mi jih je se ni razumel. Kmalu je odšel, ka- ške kot slovenske. Potem sem pa pisala kasneje, ko sem bila že po- snejši duhovniki so bili vsi v redu. tudi jaz brala, še zdaj vem nekate- ročena. Mi je pisala slovensko, tako Oče je delal strehe, vendar ne sam, re zgodbe od takrat. Še zdaj znam se je potrudila. imel je še druge delavce. Tako smo nemško. Hčerk pa nisem naučila Kje ste hodili v šolo? Kakšno je se preživljali. nemško, ker smo doma govorili le bilo vaše otroštvo? Kateri praznik iz otroštva se slovensko in tudi časa nisem ime- Živeli smo v Bistriškem jarku, v vam je najbolj vtisnil v spomin? la, da bi jih učila. šolo pa sem hodila na Muto, otro- Velika noč, najlepši je bil pa Kakšna je bila vaša družina? ci smo hodili peš 1 uro. Če je bilo božič. Bili so slabi časi in so nas Mi smo bili delavska družina. pozimi kdaj preveč hudo, smo os- starši vseeno obdarili. Najbolj se Oče je bil tesar, mama se je rodi- tali doma. Učila sem se dobro. Bili spomnim, ko je bila pod smrečico la Na Kapli. Kmalu je postala re- smo v farovški bajti 20 let, na sa- za vsakega od nas otrok škatlica, ki jenka, ker so ji starši hitro umrli. mem. Okoli so bili veliki travniki jo je prinesel božiček. V vsaki škat- Njena mama je umrla zaradi tifu- in gozdovi. To je bilo še pred voj- lici je bila punčka in vsaka punčka sa še mlada, kmalu zatem je nje- no. Tam sta se rodila še 2 brata. je imela drugačne lase in oblekico! nega očeta ubil konj, tako je posta- Imeli smo 2 njivi, vrt, sadja kar ne- Potem ste se preselili na veliko la sirota. Imela pa je teto na Muti, kaj, 2 kravi, prašiče, zajce in koko- kmetijo. Kako je bilo tam? ki jo je vzela k sebi. To je bilo še za ši. Potem so bili vedno bolj slabi Vsak ve, da je bilo v Kraljevini cesarja Jožefa. Na Muti se je takrat časi. Župnik, ki je bil že zelo star, Jugoslaviji zelo slabo. Eni so zelo govorilo več nemško kot slovensko, je atu rekel, da lahko v gozdu po- trpeli in so bili lačni, ampak naša to vsak ve. Tudi v šolo si takrat lah- sekamo les, kolikor ga potrebuje- ata in mama sta bila tako pridna, ko šel v slovensko ali pa nemško, mo. Tu nam je bilo dobro. Sprva so da smo za silo živeli. Bili smo 3 kar se mi še zdaj čudno zdi. Njena bili na hiši še »šinkli«, potem smo hčerke in mlajša brata in kasneje, teta jo je dala v nemško, tako da so kupili opeko. Ko je tisti župnik ko smo že končali šolo, je ata mo- mojo mamo čisto ponemčili. Prej umrl, ki je bil zelo dober, je prišel ral nekaj ukreniti, da bi prežive- ni znala slovensko, ampak se je od novi, Prlek smo mu rekli, ta je bil li. Odrasli smo, šolati pa se nismo Naša občina | 14

mogli. Je bilo na Sv. Jerneju, to je bile Nemke. Zastonj sem 6 mese- trdo ob meji, eno veliko posestvo cev delala v družini s 7 otroki, ker prazno in zelo rodovitno. Sem smo je bila njihova mama bolna. Potem se preselili, ko smo otroci bili že sem šla domov. Sestri sta se po- večji in pri moči, da smo lahko de- ročili in šli čez mejo, nato še brat; lali. Mi smo ga vzeli v najem, ni zelo veliko ljudi je šlo čez mejo za- bilo naše, morali smo lastniku pla- radi kruha. Doma nisem mogla čevati. Imeli smo 20 glav živine in ostati, treba je bilo iti in si zasluži- še prašiče, ovce … sejali smo pše- ti za preživetje. Imela sem prijate- nico, ječmen in vse, kar se je tak- ljico v Slovenj Gradcu. Dobila sem rat sejalo. Vse smo delali na roke. službo pri direktorju banke kot Tam smo vsi pridno delali, smo služkinja, ker sem znala nemško. bili v najlepših letih. Smo pa ime- Imeli so sina, da sem z njim govo- li vole za oranje, šele po koncu voj- rila nemško. Po koncu vojne so po- ne smo imeli konja. Takrat po voj- najlepših letih. Najmlajša je bila begnili, sicer bi jih ubili, ker so bili ni so bili nekateri konji prepušče- stara 17, druga 18, jaz pa 19 let. Vse Nemci. Prijateljica je služila pri ni sami sebi in so tekali naokrog, bi bilo lepo še naprej, ampak po- upokojenem direktorju banke. Ker enega smo vzeli, ker je prišel sam tem je prišla vojna, gorje. So priš- sta obe stanovanji imeli skupno do hiše, mu je ata dal jesti in je li k nam partizani, cel bataljon, klet, sva se s prijateljico tam sesta- sam šel v štalo. Nam je še kar ne- po 3 ali 4 dni so bili pri nas, prišli jali in si vse skrivnosti povedali, a kaj pomagal. so tudi Nemci, hodili so oboji. Mi sva bili tiho. Kako ste preživljali mladost? smo se samo bali, da bi se srečali, Kako ste prišli v Mislinjo? Mladi smo bili, a nismo hodili ker bi potem vse požgali … Imeli Spet sem prosila prijateljico v v kino. Fantje so prišli k nam, tudi smo srečo. Imeli pa smo ene- Slovenj Gradcu, če ve za kakšno od daleč, prinesli so harmoniko ga sovražnika in tisti so lagali, da delo. Vedela je, da v Mislinji rabi- in druge inštrumente. Vsako so- smo držali z Nemci, ker smo znali jo pri Rozmanu pomoč v gostilni. boto in nedeljo so prišli, to je bilo nemško, in je samo malo manjka- Poleg gostilne so imeli trgovino in predvsem pozimi, poleti ni bilo to- lo, da nas niso postrelili. Ko je bilo žago. Bili so dobri ljudje. Tam sem liko časa. Bili smo v veliki kmeč- konec vojne, nismo nič imeli, tako spoznala svojega bodočega moža, ki sobi in smo celo nedeljsko po- kot tudi drugi ne. Vse je šlo, vsa ži- ki je rezal les na žagi. Rodila sem poldne plesali, tako da je bilo kar vina, vse je šlo za vojake. Če bi vse deklico, nato sva se poročila. Z lepo. Še od drugod so prišli in smo povedala o vojni, kaj smo doživeli, družino smo živeli v Jeromlovi se spoznali, lepo smo se imeli. Čez bi bilo za celo knjigo. Napisala sem žagi. Potem je mož dobil delo na teden smo delali, ob nedeljah pa 3 knjige, samo o vojni pa ne. Gozdnem gospodarstvu in prese- smo se veselili. Že čisto od male- Kaj se je zgodilo, ko ste odrasli? lili smo se v Mislinjo k Majcenu. ga smo peli. Oče nas je učil pesmi, Potem pa smo se razleteli. Rodile so se nama 4 hčerke, jaz tudi v šoli smo se jih učili. Res Brata sta bila mlajša, eden se je že sem bila ves čas doma, da sem skr- smo lepo peli. Vse 3 sestre smo se izučil za varilca na Ravnah, ta še bela za družino. Potem smo se lepo ujele. Mlajši 2 sta peli prvi živi v Nemčiji, najmlajši brat pa je preselili v Dovže. Hčerke so se šo- glas, jaz pa drugega. Besedila sem utonil v Dravi. Na glavo je skočil v lale, bile so zelo pridne. Nato so pozabila. Včasih še slišim kako pe- Dravo, kar je prej že večkrat, tak- se zaposlile, se poročile in odšle sem iz tistih časov. Tako smo kar rat pa je bil prevroč in ga je verje- od doma. Mož mi je umrl, ko sem lepo živeli. Ni bilo hudobnih lju- tno zadela kap. Bil je star samo 18 bila stara 70 let in dolgo sem žalo- di. Ko smo imeli žetev, smo tudi let. Mama je skoraj umrla od žalos- vala za njim. imeli likof, smo se veselili. Smo pa ti. Ata in mama sta se preselila na Vrniva se k vašemu pisanju veliko delali, denarja ni bilo, am- Muto. Še pred koncem vojne sem knjig. pak pomanjkanja pa takrat nismo morala v Arbeitsdienst, to so bili Ko sem bila še majhna, sem trpeli. Zemlja je bila rodovitna, do- tabori za dekleta. Največ jih je šlo govorila, da bom pisala knjige. volj smo pridelali. Drugače smo delat h kmetom, to je bilo obvezno. Hčerke so me vzpodbujale, naj živeli lepo. S sestrama smo bile v Bilo nas je 15 Slovenk, druge so napišem knjigo, zlasti tista, ki je SEPTEMBER 2016 15 slavistka. In res, začela sem pisati Knjige vsebujejo črtice in pe- Ga. Ana: Lepo smo se imeli, radi in do zdaj so izšle že 3 knjige: prva smi, moji knjižni junaki so mali smo se imeli. Hčerke sva z možem l. 2002 z naslovom Iz mojih srč- ljudje. Pišem preprosto in resnično tako vzgajala, da bi bile poštene. nih predalov, čez 4 leta naslednja in iz srca. Zato jih preberite. Zdaj pa me pridno obiskujejo in V kamrici srca in l. 2011 še tretja Iz Hčerka Irena: Mama nam je po- mi lepšajo starost. spomina v spomin. Knjige sem iz- magala pisati spise, ko smo hodi- Kaj je za vas v življenju dala v samozaložbi, natisnili so mi le v šolo. Me smo vedele za njeno najpomembnejše? jih v tiskarni Grešovnik. Besedila žilico za pisanje in smo jo pri tem Prijaznost. Prijazne ljudi imam je uredila hčerka Marija. podpirale. rada in rada imam življenje. Marjana Gmajner Korošec

k naravi Opravila ob jesenskem vdihu Zemlje

Tudi Zemlja diha, čeprav poča- si. 1 ciklus traja 1 leto. Od zodia- kalnega znamenja strelca do zna- menja dvojčkov, v času dvigajočih luninih lokov Zemlja izdihuje. Od dvojčkov do strelca, v času padajo- čih luninih lokov pa Zemlja vdi- huje (po astronomskem koledarju traja znamenje dvojčkov od 20. 6. Septembrski pogled na eno od gred v šolskem vrtu. Spredaj sta lučnik in šetraj, do 20. 7., znamenje strelca pa od v ozadju pa rdeča pesa, blitva in nizki fižol. Kljub hladnemu in mokremu letu so 20. 12. do 19. 1.). »vrtnarčki« ob skrbnem vodstvu mentoric uspeli pridelati bogat in zdrav pridelek. Ritem Zemljinega diha lah- ko razmejimo tudi s poletnim in zimskim obratom ali solstici- je tudi čas presajanja. Za ta čas Za letošnje leto Setveni priročnik jem. Tako traja izdih od zimske- so značilna nekatera vrtna op- Marije Thun priporoča 29. 10. kot ga do poletnega obrata (zima in ravila. Oglejmo si nekaj najbolj najprimernejši dan za zlaganje pomlad), vdih pa od poletnega do značilnih. komposta. O podrobnostih njego- zimskega obrata (poletje in jesen). Pregled sadilnega načrta ve priprave smo že govorili, zato Poznamo tudi dnevni ritem diha- Morda bo prav, če bomo bi zdaj posvetili pozornost upo- nja zemlje. Zjutraj in dopoldne iz- najprej namenili razmislek sa- rabi biodinamičnih kompostnih dihuje, popoldne in zvečer pa vdi- dilnemu načrtu tekočega leta in preparatov. Rudolf Steiner je po- huje. O značilnostih dnevnega di- pripravi načrta za naslednje leto. udarjal, da gnojenje pomeni oži- hanja zemlje pa morda kdaj dru- Pogled na tekoče leto je potre- vljanje tal in da to misel uresniču- gič, saj se bomo tokrat posvetili je- ben, ker bomo do zime še kar ne- jemo z uporabo komposta, ki smo senskemu vdihu. kaj stvari posejali in posadili, pog- ga pripravili s pomočjo prepara- Poletje in jesen sta torej čas led v naslednje leto pa je potreben, tov. Tako prejmejo rastline pot- Zemljinega vdiha. Takrat se sile ker moramo že jeseni opraviti ne- rebno energijo za rast in razvoj. vesolja in sokovi rastlin usmerijo katera pripravljalna dela za nasle- Uporabljamo sledeče preparate: v njihove spodnje dele, pod zem- dnjo pomlad. Ň rman (502), ki vsebuje energijo ljo in v korenine. Takrat koreni- Priprava komposta Venere, ne hitreje rastejo in se bolje obli- Eno najpomembnejših vsakole- Ň kamilica (503), ki vsebuje ener- kujejo. Obdobje Zemljinega vdiha tnih opravil je priprava komposta. gijo Merkurja, Naša občina | 16

ali prsti. Kompostni kup mora biti Spravilo korenin zdravilnih stalno vlažen. V naslednjih tednih rastlin spremljamo temperaturo v not- Ko se dvoletne ali večletne ra- ranjosti komposta. Če je prevroč, stline pripravljajo na zimski poči- ga zrahljamo in zalijemo z vodo, tek, prenesejo vse svoje najboljše če je prehladen, pa ga potlačimo. snovi in energijo v podzemne dele Za hitrejše napredovanje procesov (korenine, korene, gomolje), da bi kompostiranja ga enkrat meseč- tako ohranile potrebno energijo in no zalijemo s preparatom iz krav- snovi za novo rast v prihodnjem jakov po M. Thun. V naslednje- letu. Taka zelišča izkopavamo je- ga pol leta kompost dvakrat pre- seni in jih ustrezno shranimo ali kopljemo in ponovno oblikujemo predelamo. Tako na primer pred Tudi razvajeni paradižnik in druge kup. Tudi tako pospešimo kom- zmrzovanjem izkopljemo koreni- plodovke, kot so paprika, jajčevci, postiranje in zagotavljamo enako- ne sleza, baldrijana, srčne moči bučke in kumare, lahko v rastlinjaku mernejšo sestavo komposta. ali ščetice. Korenine operemo, na- lepo uspevajo tudi na 900 m. Za Jesensko gnojenje s kompostom režemo in posušimo. Delno shra- boljše počutje in zdravo rast jim tla Površino, ki smo jo nameni- nimo posušene za sprotno upora- prekrijemo s pisano preprogo: ognjičem, li za pomladansko sajenje plo- bo, delno pa iz njih pripravimo al- kapucinkami in žametnicami. dovk, kapusnic in bučevk (rastli- koholne izvlečke. Če nas je zima ne za 1. poljino), očistimo rastlin- prehitela in nismo pravočasno iz- skih ostankov, potresemo z zrelim kopali korenin, lahko to storimo Ň kopriva (504), ki vsebuje energi- kompostom in ga plitvo vdelamo še zgodaj spomladi, preden začne- jo Sonca, v tla. Poškropimo s preparatom iz jo rastline poganjati. Ň hrastovo lubje (505), ki vsebuje kravjakov po M. Thun. Tako prip- Ob kresu (21. 6.), na dan za energijo Marsa, ravljena površina prezimi in poča- cvet, izkopljemo pred 1 letom za- Ň regrat (506), ki vsebuje energi- ka na pomlad. kopane koprive. Zdrobimo jih v jo Jupitra, Spravilo pridelkov prah, ki ga uporabljamo za nego Ň baldrijan (507), ki vsebuje ener- Pridelke shranjujemo po na- rastlin in pripravo komposta. Na gijo Saturna. vodilih Setvenega priročnika, ta dan naberemo svežih kopriv, jih (Preparate pripravimo po po- kjer smo pozorni na izbiro pra- narežemo, damo v pokrit glineni sebnih navodilih, navadno za več- vilnih dni. Pomemben je tudi na- lonec in jih zakopljemo pol metra jo skupino uporabnikov v okviru čin shranjevanja. Lahko shranju- globoko do naslednjega leta. društva Ajda.) jemo cele rastline s korenino vred, Na mihelovo (29. 9.) nabere- Preparate uporabimo, ko je zla- tako da jih vkopljemo v kleti, ra- mo in sušimo koprive za čaj in do- ganje kompostnega kupa konča- stlinjaku ali topli gredi; samo dele datek k hrani. V tem času nabrane no. Na zgornji površini napravi- rastlin (gomolje, korene, koreni- koprive najbolj učinkovito urejajo mo z debelejšo palico 5 pol m glo- ne, plodove, semena) v hladni kle- procese železa v telesu. bokih lukenj. 1 je na sredini kupa, ti, v vlažnem pesku, v zasipnici. Spravilo semen ostale 4 pa na vogalih. V sredin- Lahko pa shranjujemo predela- Ne pozabimo, da je značilnost sko luknjo damo preparat kop- ne ali vložene rastline (posušene, samooskrbe tudi pridelava semen. rive, ostale preparate pa v vogal- zamrznjene, fermentirane, vku- Semena, ki smo jih uspeli poleti ne. Preparat vstavimo v luknjo hane). Morda bo dobrodošlo, če in jeseni pridelati, zdaj še enkrat tako, da vzamemo za čajno žličko bomo pomladanskim zapiskom o skrbno pregledamo, očistimo in preparata, ga zgnetemo z vlažno setvi ali sejanju rastlin zdaj doda- shranimo v zračnih posodah, prstjo v manjšo kepo, jo spusti- li opombo o značilnostih pridel- označimo z imeni in datumi ter mo v luknjo in zasujemo s prstjo. ka. Na tak način bodo zapiski s ča- shranimo v prostoru, kjer ne zmr- Tako pripravljen kompostni kup som postali neprecenljiva »podat- zuje. Luščimo fižol, bob in grah. zalijemo s preparatom iz baldri- kovna zbirka«, ki bo samo naša, Za seme odbiramo zrna iz sre- janovih cvetov (507) in pokrijemo in je ne bo mogel nadomestiti no- dinskih delov zdravih in značilno s plastjo slame, listja, travne ruše ben internetni vir. oblikovanih strokov. Luščimo tudi SEPTEMBER 2016 17

koruzo in za seme izberemo zrna Da se izognemo goli zemlji prezimnih rastlin lahko jeseni iz srednjega dela storžev. Pri dvo- preko zime, jo posejemo s posevki prenesemo v hladni rastlinjak ali letnih rastlinah odbiramo primer- za zeleno gnojenje, pri čemer mo- neogrevano toplo gredo. To je po- ne semenske rastline, ki jih bomo ramo biti pozorni na kolobar in sebej primerno za endivijo in raz- prezimili in spomladi posadili, da ustrezno zaporedje rastlin. lične sorte radiča, ki napravijo je- bodo cvetele (korenje, peteršilj, pa- Jesen je tudi čas za sajenje sad- seni štruce ali glavice. stinak, koleraba, rdeča pesa, repa, nega drevja in grmičevja. Sadilne Jesensko škropljenje zelje itd.). jame pripravimo čim prej, sadimo Jeseni škropimo zemljo pro- Ne pozabimo semen od 24. pa šele takrat, ko listje z drevja že ti glivicam ali drugim škodljiv- 12. do 6. 1. zakopati v zemljo (sve- odpade. cem s čajem iz preslice, vratiča in te noči), da bodo prejela kozmične Priprava rastlin na prezimovanje pelina. Če škropimo po goli zem- energije in impulze, ki jih potre- Jeseni rastline še zadnjič oskr- lji, uporabimo nerazredčeni čaj, bujejo za kalitev in rast. bimo (okopljemo, oplevemo, dog- če po rastlinah, pa razredčenega z Jesenske setve in sajenje nojimo, odstranimo obolele in sla- vodo v razmerju 1 : 3. Za jesensko Jeseni sejemo še zadnje vrtni- botne rastline) in zemljo med nji- škropljenje uporabljamo tudi pri- ne, ki jih bomo uporabljali po- mi pokrijemo z zastirko, da ko- pravek iz kravjaka po M. Thun. zno v jeseni, preko vse zime ali renine ne bodo zmrzovale. Pred Škropimo v kombinaciji z gnoje- pa zgodaj spomladi kot prvo sve- nastopom hujšega mraza rastli- njem s kompostom ali oranjem, žo zelenjavo. Značilni jesenski po- ne poškropimo s čajem iz baldri- tako da pospešimo pretvorbo or- sevki so motovilec, špinača, radič, jana. Značilne prezimne rastli- ganskih snovi. S preparatom gnoj rukola in zimska solata. V jese- ne so por, zelje, ohrovt (glavnati, iz roga (500) škropimo jeseni pred ni sadimo tudi nekatere čebulni- brstični, listnati), motovilec, špi- vsako setvijo ali sajenjem, ker po- ce (česen, tudi okrasne čebulnice), nača, blitva, rukola, prezimni ra- spešuje rast korenin in prvih po- saj v tem času poženejo moč- dič, zimska solata, drobnjak, zim- ganjkov. Pozno jeseni škropimo ne korenine. Ne pozabimo v gre- ska čebula). Vse te lahko ostane- z gnojem iz roga tudi zemljo pod di ohraniti nekaj korenov peterši- jo na vrtu preko zime in jih lah- sadnim drevjem, takoj po tem, ko lja. Ta odlično prezimi in spomla- ko sproti uporabljamo. Zimsko smo ga pognojili in okopali. di hitro požene mlade liste. Tako rabo vrtnin si bomo zelo olajša- Vse omenjene preparate ter imamo sveži peteršilj stalno na li, če jih prekrijemo s tunelom ali podrobna navodila za njihovo pri- voljo in ni potrebno tako hiteti s kopreno ali kako drugo primerno pravo in uporabo dobite v društvu setvijo novega v neugodnih pogo- streho (smrekove veje, koruzni- Ajda. jih zgodnje pomladi. ca, poveznjen zaboj, košara). Del Mag. Matjaž Jež

kult-ura Flame&Co.

Topel poletni večer, čutna glasba flamenka v zraku, petje, prelepe obleke, strastni ples, sangrija … Vse to je bilo videti, čutiti, vonjati in uživati tistega poznega sobotnega avgustovskega večera pred trgovino Pop- Up na Glavnem trgu v Slovenj Gradcu. Plesalke z edinim plesalcem, a hkrati tudi izvrstnim glasbeni- kom, smo se potrudili, da bi naredili večer poseben, tak, da pozabiš, da gre poletje h koncu, in se prepus- Foto: Nika Hölcl, fotobeležNica tiš čudoviti energiji glasbe in plesa. Produkcija: Flame&Co. Naša občina | 18

Na odru je bilo čutiti navdušenje številnih gledal- se povezale v združbo Flame&Co. in veselo nadalju- cev, ki nas je nastopajoče dodatno spodbujalo. jemo z nastopi v jesen – Velenje, Žalec, Ljubljana … Glasbeno-plesni dogodek Flame&Co. sta organizi- čakajo nas novi izzivi. rali Glasbena šola GVIDO in plesna šola CoraViento Še posebej bo veselo septembra! V Mislinjo nam z mentorico Manco Dolenc, v sodelovanju z dizajner- bo naša Manca pripeljala vrhunsko špansko kore- sko trgovino Pop-Up in modno oblikovalko Stanko ografinjo, pevko in plesalko flamenka Mario Keck, Blatnik. Prav Stanka Blatnik je tudi izdelala kostume spremljal jo bo priznani kitarist Vito Marenče. naši skupini! O tem se bo gotovo splačalo spregovoriti in pisati! Flamenko nam je zlezel pod kožo in nikakor ne Ole! moremo odložiti plesnih čevljev! Plesne skupine smo Doroteja Stoporko, ŠRD Mislinja

Prikazovalnik hitrosti znova nameščen pri OŠ Mislinja

Občina Mislinja se je v avgustu prijavila na javni razpis Agencije za varnost prometa za enoletni brezplačni najem prikazovalnika hitrosti in bila izbrana skupaj s še 15 slovenskimi občinami. Prikazovalnik je bil nameščen 1 dan pred začetkom šole in je namenjen opozarjanju voznikov na prekomerno hitrost vožnje na cestnem odseku, kjer se vsakodnevno srečujejo z vidika prometne varnosti najbolj ranljivo populacijo – šoloobveznimi otroki. Poleg prikazovanja hitrosti vožnje prikazovalnik beleži odčitane hitrosti vozil in s tem nudi možnost vodenja statističnih podatkov, iz katerih bomo lahko pridobili informacijo o nivoju prometne varnosti cestnega odseka, ki predstavlja glavno šolsko pot do OŠ Mislinja.

Druga novost na odseku šolske poti od Šentilja do križišča s Pohorsko cesto so talne označbe za kolesarje t. i. oznaka »sharrow«, ki opozarja voznike motornih vozil na souporabo voznega pasu s kolesarji, pri čemer so kolesarji enakovredni motornemu prometu. Pobuda za omenjene talne označbe je nastala na podlagi projekta Varno na kolesu, ki so ga izvedli učenci 5. r. OŠ Mislinja v preteklem šolskem letu. Hkrati z izvedbo novih talnih označb, s katerimi želimo opozoriti voznike motornih vozil na večjo prisotnost kolesarjev v prometu, je na Šolski cesti od križišča s Pohorsko cesto do križišča pri OŠ Mislinja uvedena cona omejene hitrosti 30 km/h. SEPTEMBER 2016 19

kult-ura Poletna otroška delavnica v Galeriji Kavka Tisnikarjeva rojstna hiša

Ob koncu počitnic sta bili Galerija Kavka in njena okolica spet polni otroškega živžava. Veseli ponovnega srečanja smo si pripovedovali počitniške dogo- divščine, se malo hvalili in klepe- tali, kako bi spomine upodobili.

Naredili smo mapo, v katero Delavnico je organiziralo KD smo risbice speli, vse skupaj pa Jože Tisnikar Mislinja, za stro- okrasili in si izmislili naslove za kovno izvedbo je poskrbela likov- naslovnico. Pri ustvarjanju smo na pedagoginja Maruša Aberšek, poleg barvic in flomastrov upora- sama pa sem poskrbela za koordi- bili še školjke, kamenčke, trakove, nacijo in tehnično izvedbo. časopisni papir itd. Doroteja Stoporko

kult-ura Razborca – Nogarjev mlin

V dolini Dovžanke stoji na des- nem bregu potoka majhen kmeč- ki mlin na vodni pogon, ki pripa- da Nogarjevi kmetiji, katere do- mačijske stavbe so v gruči raz- porejene nekoliko višje, onstran gozda, na strmem pohorskem gre- benu. Od domačije do mlina vodi t. i. mlinska steza, to je pešpot, po kateri so nekoč na ramenih v mlin nosili manjše vreče žita za Naša občina | 20

sprotno uporabo. Do danes je ve- čina kmečkih mlinov z bregov po- horskih potokov povsem izgini- la, ostali so redki, v lasti tistih, ki so ohranili ali razvili čustven in kulturen odnos do dediščine svo- jih prednikov. Mlini so bili nekoč nuja, pa tudi ponos kmetij, in mli- na ni premogla vsaka domačija. Jože Tretjak, ki danes s svojo družino gospodari na Nogarjevi domačiji, predstavlja 3. genera- cijo lastnikov mlina; zgradil ga je namreč njegov ded, prav tako Jože Tretjak, v začetku 20. st. Podoba mlina se v 100 letih ni bi- lesenih zabojih, »koštih«; v mlin ohraniti. Pred leti je na novo prek- stveno spremenila, saj jo je oh- so ga nosili v manjših količinah, ril streho s tradicionalnimi skod- ranjala njegova osnovna dejav- »za sproti«, le pred velikimi pra- lami, »šintli«, nedavno pa je sani- nost, ki se v vsem času funkcioni- zniki ter pred zimo se je zamle- ral še kamnite temelje mlina ter ranja ni razlikovala. Kot je značil- lo več moke in takrat so žito obi- brunasto ostenje v notranjščini no za vse majhne kmečke mline, čajno v mlin zapeljali z voli po vo- ojačal z dodatnim lesenim ogrod- so jih kmetje sami vzdrževali in zni poti. Sama zima za mletje ni jem. Na obnovo tako čaka še zu- popravljali, po vzoru originalov so bila primerna, saj je bilo navadno nanje kolo in pa žlebovi, »rače«, ki sami izdelovali nadomestne dele od decembra do februarja vse za- bodo ob ponovni postavitvi povr- mlinskega mehanizma ter obnav- mrznjeno in je mlinsko kolo za nili prvotno podobo Nogarjevega ljali dotrajane dele mlinske stav- nekaj časa obstalo. Kmetje so svo- mlina. Klasična mlinska napra- be in vodnih napeljav. Ko so oto- je lične mline praviloma uporab- va z 2 kamnoma in ostalim po- peli mlinski kamni, jih je bilo tre- ljali le za lastne potrebe, zato v tej gonskim mehanizmom je oh- ba spet nabrusiti, »klepati«, prav zvezi niso plačevali nobenih dav- ranjena v originalu, a potrebna tako so morale doma ženske iz kov. Tudi mleli so sami in ker so manjših popravil in dodelav. ustreznega platna sešiti nova sita, bili mlini največkrat oddaljeni od L. 1994 je bil Nogarjev mlin »pukle«, ko so stara preperela. domačij, so med čakanjem, da so zaradi svoje originalnosti, izvir- Mlini so tako ostajali na zunaj in lahko ponovno nasuli zrnje, op- ne dejavnosti in kot redko ohra- po notranjem ustroju enaki, dok- ravljali razna druga dela. Ta čas so njen primer tovrstne dediščine v ler so delovali. Po 2. sv. vojni je s tako izkoristili za različna popra- širšem prostoru z Odlokom o raz- spremembami v načinu življenja vila, zlasti kmečkega orodja, za iz- glasitvi nepremičnih kulturnih in na podeželju tudi delo v kmečkih delavo metel iz šibja ipd. Če so se zgodovinskih spomenikov na ob- mlinih polagoma usihalo; kmetje v mlinu zadržali ves dan, so jim močju občine Slovenj Gradec raz- so svoje mline večinoma opustili od doma prinesli tudi topel obrok. glašen za etnološki spomenik (Ur. in prepustili propadu, poredkoma Za razliko od večine kmečkih l. RS, št. 9/94). Razglasitev za- pa so klasične mehanizme iz mli- vodnih mlinov je Nogarjev mlel vezuje tako lastnika kot lokalno nov prenesli domov in jih preure- zelo dolgo obdobje. Danes neko- skupnost (sedaj Občino Mislinja), dili na električni pogon. liko zapuščen in osiromašen še da se spomenik primerno vzdržu- Pri Nogarju so v mlinu v dolini vedno stoji na starem mestu ob je in ohrani za prihodnje rodove. mleli še pred 5 leti, in sicer rž, ki potoku; visoki leseni žlebovi, ki so Pri Nogarjevih za svoj obstoj je bilo zadnje žito, ki so ga sejali. pripeljali vodo na zunanje mlin- in gospodarski razvoj ne potrebu- Še v 70. letih prejšnjega st. pa so sko kolo, so pred časom propad- jejo starega mlina, vendar se za- sejali in mleli vse vrste žit: rž, pše- li, vendar gospodar Jože uspešno vedajo, da bi ob propadu zadnje- nico, ajdo, oves, ječmen in koruzo. vzdržuje druge ključne dele mlin- ga kmečkega mlina ob Dovžanki Zrnje so hranili doma v posebnih ske stavbe in naprav, saj želi mlin izgubili tudi del lastne identitete. SEPTEMBER 2016 21

Zato skupaj s stroko ugotavljajo, slovenskem prostoru. Seveda pa dediščine zakonsko (trajno) ure- da je nujna ohranitev mlina, ne je za projekt obnove in revitali- dil, a so doslej pri odgovorni poli- kot mrtvega spomenika, temveč zacije potrebno nameniti določe- tiki vedno naleteli na gluha ušesa. kot aktivnega dejavnika v okviru na sredstva, kar je pri nas največ- Upamo, da ne bo vselej tako. lokalne turistične ponudbe, z mu- ji problem varovanja in ohranjanja Lilijana Medved, ZVKDS, OE Maribor zejsko in izobraževalno funkcijo, dediščine. Spomeniškovarstvena Informatorja: Marija in Jože Tretjak ki bo pod okriljem pristojnih in- stroka si zato že leta prizadeva, da p. d. Nogar, Razborca stitucij strokovno vodena in vpeta bi se sistem financiranja in sofi- v kulturno dogajanje tudi v širšem nanciranja obnov spomenikov in

skrb zase Skrite moči v človeku

Stara hindujska legenda pravi, da so bili pred davnimi časi tudi ljud- je bogovi. Toda zlorabili so svo- je božanske moči in vrhovni bog Brahma se je odločil, da jim moči vzame ter skrije nekam, kjer jih bo nemogoče najti. Potrebno je bilo samo še najti tak skriti kraj. Tudi nižji bogovi so bili poklicani na raziskoval je, plezal, se potapljal, in delavnicah, kot so npr. Življenje zbor, kjer so razpravljali o tej temi. kopal v iskanju nečesa, kar je že po smrti, Znanost energijskega Predlagali so naslednje: »Zakaj ne ves čas skrito v njem samem. zdravljenja, Feng Shui časa – 7 ži- bi zakopali človekove moči v zem- Z namenom raziskovati svo- vljenjskih ciklov, Feng Shui prosto- ljo?« Na to je Brahma odvrnil: jo notranjost, raziskati svoje skri- ra, Spolna alkimija, Ezoterična psi- »Ne, to ni dobro, kajti ljudje bi glo- te moči in na koncu sebe spoznati, hologija, 7 tipov vodij idr. boko kopali in našli svoje moči.« je nastalo Društvo Bodi življenje, Prednost takšnega znanja Pa so bogovi rekli: »Če je tako, ki že nekaj časa deluje v Slovenj in društva je v tem, da je veči- bomo skrili njihovo božanskost Gradcu. Glavni namen društva je na stvari znanstveno potrjenih. na dnu najbolj globokega morja.« izobraževanje s področja zdrav- Zagovarjamo namreč idejo, da Toda Brahma se zopet ni strinjal: ja, zdravstvene preventive, kom- samó razumevanje vodi do varne- »Slejkoprej bi človek raziskal tudi plementarnih oblik zdravljenja po ga dela in pomoči sebi in drugim. globine morij in gotovo bi jih našel metodi BeWell ScienceTM, ki jo Zagovarjamo torej konstantno delo in prinesel nazaj na površje.« Nižji je razvil sodobni filipinski moj- na svojem telesu in osebnosti s po- bogovi so sklenili: »Če niti kopno ster in modrec Del Pe. Njegovo močjo izjemno preprostih tele- niti morje nista varni skrivališ- znanje je do članov društva priš- snih vaj, meditacije, energijskih či, potem res ne vemo, kje bi skri- lo preko francoskega zdravnika dr. zdravljenj. Zagovarjamo zdrav na- li človeške božanske moči.« Takrat Tonija Francisa, ki je v uradni me- čin življenja in prehranjevanja ter je Brahma vzkliknil: »Vem, kam dicini že preko 30 let, zadnjih 15 čustveno in mentalno ravnovesje, jih bomo skrili! Globoko v člove- let pa izvaja tudi komplementar- ki ni človekovo naravno stanje. Za ka samega, kajti to je edino mesto, ne oblike energijskega zdravlje- zdravo telo in um je namreč pot- kamor se ne bo spomnil pogleda- nja, potuje in poučuje tehnike sa- rebno vložiti nekaj časa in truda, ti.« Od takrat naprej, tako pravi le- mozdravljenja in drugih duhovnih a rezultat zagotovo pride in člove- genda, je človek preiskal cel svet; vsebin na predavanjih, seminarjih kova osebnost ter počutje se lahko Naša občina | 22

izboljšata, tam ostaneta ali celo na- srečujemo ob ponedeljkih, ko va- tudi vi, se nam priključite, obiščite predujeta. Umreti zdrav ni ideja, dimo tehnike zdravljenja, medi- katero od naših predavanj, delav- temveč realna možnost, za kate- tacijo in telesne vaje, ter ob pet- nico ali seminar in postanite član ro pa je gotovo potrebna merica di- kih na različnih tematskih delavni- Društva Bodi življenje. Več o nas scipline, vztrajnosti in seveda tudi cah, kot so: Raz-stres-i se, Slikanje in našem delovanju si lahko pre- znanja. človekovega energijskega polja oz. berete na naši spletni strani bodi- Društvo ima že kar nekaj čla- avre, Prva pomoč, Tehnike diha- zivljenje.si ali na našem Facebook nov iz različnih koroških ob- nja ipd. profilu. čin (tudi iz Mislinje) in ostalih V društvu zelo radi pomaga- Društvo Bodi življenje mest: Celja, Maribora, Ljubljane … mo sebi, seveda pa tudi drugim. predsednik dr. Rok Kamnik Člani društva se redno tedensko Če želite sebi in drugim pomagati

mlad si MADitiranje

Osnovno- in srednješolci že lep Doma bomo študentom, sre- del septembra zehajo v šolskih dnje-, osnovno- in nasploh vsem klopeh, medtem ko študentje prav »šolcem« (tudi tistim, ki se že ne- Tisnikarjev dan, saj se na našega nič nestrpno odštevamo zadnje te- kaj časa šolate zgolj izven šole) največjega umetnika ne sme poza- dne do ponovnega treninga mo- olajšali ta prehod v najbolj pisane- biti, poslovili pa se bomo s prijet- žganov. Za prve je začetek jeseni ga od vseh letnih časov. MADovci nim, spevnim kantavtorskim veče- izjemno stresen, saj sta 2 meseca pripravljamo razgiban jesenski rom pod milim nebom. počitnic ravno dovolj, da se sku- program v Mislinji, začenši z ok- Neža Oder rijo še zadnje sive celice. Za dru- tobrom. S filmskim večerom na ge je začetek jeseni prav tako iz- prostem bomo postavili temelje le- Ne pozabite spremljati naše jemno stresen, saj – navkljub vsa- tošnje jeseni, ki bo razgibana, kul- facebook strani (facebook.com/ koletnim obljubam, da »bom vse turna in zabavna. Oktober bomo drustvomad) za podrobnejše izpite končal že junija« – še ni- popeljali skozi literarni večer, da informacije o dogodkih. Se vidimo! koli nihče ni vseh izpitov opravil motiviramo mlade glave za naj- junija. boljše vseh pobegov – med besede,

naša občanka Milena Merzdovnik

Sem … Milena Merzdovnik. Upokojena sem 1 leto, 30 let sem doma. Zaposlila sem se na do- Doma sem na kmetiji p. d. Muš v delala kot prodajalka v Nami mači kmetiji. Naša spada med središču Dovž. Imam zelo skrb- v Velenju in Slovenj Gradcu. srednje velike. Nekaj travnikov nega in pridnega moža, 2 hčerki, Zgradili so nove modernejše tr- imamo tudi v najemu. Že več de- sina ter 5 vnukov. govske centre, ki so tudi mal- setletij smo usmerjeni v pridela- S čim se poklicno ukvarjate? ce pripomogli, da sem ostala vo mleka. SEPTEMBER 2016 23

Na naše njive sejemo koruzo za si- pomoč, če je potrebno. Smo zelo lažo, nekaj krompirja, zaradi kolo- povezana družina, večkrat gremo barjenja tudi ječmen. V lanskem na kakšen enodnevni izlet ali po- letu pa smo sejali ajdo, ki na dovž- hod v hribe, srečujemo pa se tudi anskem polju ni cvetela že več de- ob kakšnem nedeljskem kosilu, ki setletij. Zelo lepo je bilo pogleda- ga pripravim za vse. Kadar je pot- ti te belorožnate cvetove ajde in rebno, rada popazim na vnuke ali prisluhniti brnenju pridnih čebel. skuham kosilo tudi čez teden, saj Prečudovito! Ajdo smo, žal, poželi službe in razne obšolske dejavno- strojno in ne ročno kot v starih ča- sti vnukov zapolnijo kar precejšen sih. Z možem sva jo posušila, od- del dneva. peljala v mlin, nekaj moke sva po- Kaj najraje delate v prostem darila sosedom, prijateljem, ne- mi dajejo moč in voljo za opravlja- času? kaj prodala, preostalo pa smo po- nje dela, ki ga na kmetiji nikoli Prostega časa pa skoraj nimam, rabili doma (ajdovi žganci in ki- ne zmanjka. Družina je tudi tista, čeprav pravijo, da si ga moraš sam slo mleko – zelo okusno kosilo). V ki mi daje pozitivno energijo, po- vzeti. Vendar današnji čas teče krušni peči pogosto spečem kruh, sebno še vnuki, ki so radi v moji tako hitro, verjetno pa sem z leti ki ga moja družina obožuje, pred- družbi, jaz pa v njihovi. tudi bolj počasna, zato sem veči- vsem vnuki. Včasih pri peki sode- V zadnjih letih se mi je zgodi- noma z delom, ki ga moram opra- lujeta tudi štiriletni vnukinji, Eva lo veliko lepega, nepozabnega. Ne viti, v zaostanku. in Ana, ki že dobro poznata potek vem, ali včasih res nisem imela Zelo rada obiščem moja starša, peke kruha. časa ali nisem znala dobro opazo- ki živita na lepi kmetiji v sosednji V jeseni kupimo nekaj prašičev, vati … Tako smo z možem, na že- vasi. Vedno vesela, nasmejana jih potem nekaj časa krmimo z ljo takrat 6-letnega vnuka Lenarta sprejmeta mene in mojo družino. domačo krmo (krompir, pesa, ječ- in 4-letne vnukinje Eme, prespa- Rada se pogovorjata, predvsem o men …) in v zimskem času sle- li noč na skednju sveže posuše- preteklih časih, dasta pa mi tudi dijo koline – naš domač praznik. nega sena. Polna luna je obsija- kakšen koristen nasvet. Naredimo salame in druge su- la mali »skuštrani« glavici vnu- Poleti se vsak dan usedem v sen- homesnate izdelke, ki so v veli- kov, ki sta mirno spala. Tudi mož co ob naši hiši, zaprem oči in se ko korist predvsem za malice v je spal, le jaz sem bedela – umir- malce prepustim domišljiji, vča- spomladanskem, poletnem in je- jena in srečna ter premišljevala o sih pa tudi za kratek čas zadre- senskem času, ko je veliko dela na lepoti in vrednosti življenja, ki mi mam. Rada imam svoj dom ko- polju, travnikih ali gozdu, ali pa ga je še podaril Bog. Tudi fizič- likor toliko pospravljen, saj se kot narezek obiskovalcem. Zraven no delo mi daje moč in sprostitev, takrat v njem dobro počutim. postrežem domač pasteriziran ja- tako zvečer utrujena ležem v pos- Negujem rože in ostalo zelenje, bolčni sok ali mošt (jabolčnik); te teljo in mirno zaspim. ki raste okoli doma in naše ka- naravne, domače pijače po mojem Na kaj ste najbolj ponosni? pele. V tem času opazujem tudi, opažanju ljudje vedno bolj uživajo. Spomladi in poleti je veliko pletja kako hitro zorita paradižnik v ra- Če bi bila še enkrat mlada, bi na njivah, saj krompir, peso, vrtni- stlinjaku in paprika in že razmiš- se ukvarjala s predelavo mleka, ne in občasno tudi koruzo obde- ljam, koliko ozimnice bom lahko mesa, poljščin in še čim … lujem ročno, pobiram hrošče ali pripravila. Rada tudi malce pok- Od kod črpate moč za svoje škropim z raznimi doma priprav- lepetam s sosedi. Še posebej lepo delo? ljenimi pripravki. Ko vidim, da je ob devetdnevnici (našem bo- Iz narave in moje družine. Pred rastline lepo rastejo in mi vrača- žičnem običaju) ali ob »krenclari- 6 leti sem se soočila s hudo bo- jo z lepimi, zdravimi plodovi sem ji« v naši c. sv. Urha v Dovžah. leznijo – rakom. Takrat sem misli zelo ponosna nase in na dobro op- V času zdravljenja bolezni (ke- usmerila vase in svojo ožjo druži- ravljeno delo. moterapija, biološka, hor- no. Oni so tisti, ki so mi stali ob Ponosna pa sem tudi na svoje ot- monska terapija) sem vsak dan, strani in mi dali moč in voljo za roke, da so pošteni in delavni, saj ne glede na vreme, z mojim dob- premagovanje bolezni, prav tako z družinami radi priskočijo na rim prijateljem, psom, zlatim Naša občina | 24

prinašalcem Dinom, šla na spre- Moj moto je ohranjati in nadalje- temveč ga utrdi, tudi otroke, am- hod v gozd, na travnik … se po- vati s kmečko tradicijo. Ohranjati pak po njihovih zmožnostih. govarjala s seboj, tudi jokala, in ceniti vrednote in običaje naše Z možem ne potrebujeva dopusta včasih tudi smejala, a vedno sem družine, kmetije, kraja, ki so nam na morju ali v toplicah, najraje sva prišla domov pozitivno naravna- jih zapustili naši predniki. Tako doma. Srečna sva, da sva zdrava, na, saj mi je narava dala novih bo ostal trden slovenski narod. da se nama nikamor ne mudi, da moči. Še to. Delo nikomur ne škoduje, naju čas ne priganja.

naš občan Jože Oder

Sem … Jože Oder, z ženo živiva v Tolstem Vrhu v najini hiši. S čim se poklicno ukvarjate? Sem upokojeni kovač. Imam majhno delavni- co (kovačnico), kjer lahko marsikaj naredim; orod- je in druge izdelke kovaške obrti in umetnosti za pri- jatelje in znance, ki sem jim vedno na razpolago. V tem poslu sem že 60 let, zato imam že precej znanja, ljudje me poznajo od blizu in daleč. Od kod črpate moč/ideje za svoje delo? Kovaštvo je moj sanjski poklic. Kot osnovnošo- vesel. Moja žena pa je tista, ki je vedno ob meni, mi lec sem hodil mimo kovačnice in si z zanimanjem pomaga in me spodbuja v težkih trenutkih. ogledoval, kako sta žarela oglje in razbeljeno železo. Kaj najraje počnete v prostem času? In takrat sem si rekel: Jaz bom kovač! Še danes mi Prostega časa imam zelo malo. Berem časopis, srce kar poskoči, ko zaslišim zvok kladiva in nako- gledam televizijo, se pogovarjam z ženo, s prijatelji vala. V tistih časih ni bilo možnosti, da bi se šel učit in sorodniki, ki naju obiščejo, večkrat se z ženo kam za kovača, zato sem se zaposlil v Železarni Ravne kot zapeljeva z avtom. Dolgčasa ne poznam, na deželi je priučen kovač in tako delal vse do upokojitve. V pre- vsak dan drugačen. teklosti je ta obrt zelo cvetela, na žalost pa gre danes Vaš življenjski moto? v pozabo. Kovačnice bodo ostale le spomin na dobro Pred kratkim sem prebolel hudo bolezen in čeprav delo iz preteklosti. je bilo pogosto zelo težko, sem vztrajal in se nisem Ideje za delo pogosto nastanejo kar v moji gla- vdal. Zato je moj moto vztrajati ne glede na vse! Da vi, večkrat pa dobim idejo, ko si na izletih ali obiskih imam močno voljo, s katero prebrodim vse težke tre- ogledam kak izdelek kovaške obrti. nutke svojega življenja in ustvarjam še naprej v svo- Na kaj ste v življenju najbolj ponosni? jem malem kraljestvu – kovačnici, saj me to napol- Najbolj sem ponosen na hišo, ki sva jo z ženo njuje in opogumlja. zgradila 'na roke', večinoma brez pomoči strojev. V tistih časih še ni bilo ceste do našega doma, zato smo zadnjih 300 m ves gradbeni material nalagali na voz in ga z živino vozili do parcele. Za temelje hiše smo na skalnatem terenu vse ročno skopali. Izjemno ponosen sem na svoje 3 hčere, ki so se iz- šolale za profesorice. Stojijo mi ob strani, kadarko- li potrebujem pomoč. Ko me obiščejo, sem jih zelo SEPTEMBER 2016 25

društveno dejavni V spomin na Franca Šilaka Pohod iz Doliča na Paški Kozjak

18. 6. se je pričel z lepim sonč- Po tem prvem postanku smo Kar hitro smo prispeli do c. sv. nim jutrom in nadaljeval s pri- krenili na pot in po slabi uri hoje Jošta. Zopet smo umirili naše di- naš občan jetnim dnem. Večina pohodni- prispeli do domačije pokojnega hanje, nato pa se odpravili na po- kov se je zbrala pred športnim do- Franca Šilaka. Tu smo pozdravili kopališče h grobu pokojnega žu- mom v Doliču, nekaj pa se jih je njegovo ženo Miro, sinove, njego- pana. Potekala je kratka komemo- priključilo na poti proti Kozjaku. vo mamo in brate. Vse pohodnike racija v njegov spomin, na kateri Sama pot, večji del po gozdu, je so lepo pogostili z narezkom, ra- so spregovorili: Križaj, podžupan bila prijetna v medsebojnem po- znovrstnim domačim pecivom in iz Dornave in naš sedanji župan. govoru in tako smo kar naenkrat orehovo potico, krajani iz Dornave Ob 12. uri je bila v cerkvi maša, prispeli do našega prvega postan- pa so nas pogostili s svojim vi- obletnica za pokojnim, tudi te se ka – Ramšakove domačije. Malo nom, ki so ga prav v ta namen je udeležila velika večina. Po maši smo se odžejali in nekoliko umi- ustekleničili in opremili z etiketo je sledila pogostitev vseh pohod- rili dih, gospodinja Majda pa je z v spomin na ta pohod. Z njimi je nikov z okusnim bogračem in že domačim zdravilom poskrbela, da stekel prijeten klepet. omenjenim vinom iz Dornave. Za se kdo ne bi prehladil. Nad doma- Čas je tekel in morali smo kre- konec pa vrnitev v dolino z lepim čijo stoji spomenik padlim bor- niti naprej proti naši 3. postojan- notranjim doživetjem. cev v 2. sv. vojni, prisluhnili smo ki k domačiji Štefan. Hodili smo Hvala KD Paški Kozjak, dru- Marijanu Križaju, ki je na krat- po cesti, gozdnem kolovozu, ob žini Šilak, družini Borovnik in ko orisal boje na tem območju. Za njivah in po travnikih in spet po vsem posameznikom, ki ste or- vse je bilo zanimivo, predvsem pa cesti in že smo prišli k Štefanu, ganizirali in izvedli ta spominski za domačine iz Dornave, ki so se v domu našega sedanjega župana pohod, ki je bil res zelo lep in pra- velikem številu udeležili tega spo- Bojana Borovnika. Spet so nas po- va uvodna prireditev ob praznova- minskega pohoda, le-te pa so spre- gostili z okusnimi domačimi dob- nju občinskega praznika. mljali traktorji starodobniki, ki so rotami in pijačo. Tu smo se ozrli v Franc Gačnikar s svojim brnenjem in trobili pope- dolino in lahko videli skoraj celot- udeleženec pohoda strili naš pohod. no občino, zares čudovit razgled.

društveno dejavni 20 let Gasilskega poveljstva Občine Mislinja

L. 1996 je takratni župan obči- Mislinja, PGD Dolič-Šentflorjan, ne Mislinja Mirko Grešovnik iz- PGD Dovže). Naloga občinskega dal sklep o ustanovitvi Gasilskega poveljstva je skrb za operativno or- poveljstva pri Občini Mislinja. ganiziranost gasilskih enot, uskla- Občinsko poveljstvo sestavljajo ob- jevanje delovanja gasilskih enot in činski poveljnik in poveljniki vseh skrb za njihovo strokovno uspo- enot z gasilsko zaščitno in reše- 3 gasilskih društev, ki delujejo na sabljanje; predlaga usmeritve, so- valno opremo, nadzoruje operativ- območju občine Mislinja (PGD deluje pri opremljanju gasilskih no pripravljenost gasilskih enot, Naša občina | 26

opravlja analize gasilskih inter- vencij, usmerja in organizira, po potrebi pa tudi vodi vaje na rav- ni občine. Vse omenjene nalo- ge gasilsko poveljstvo izvaja že 20 let. Na čelu je že vsa leta Zdravko Sešel, ki ga uspešno vodi, prav tako pa je v vseh teh letih znal po- vezovati občino skupaj z njenim županom in občinskim svetom ter gasilsko organizacijo. Občinsko pripravlja dolgoročni plan nabave Mislinjske doline (tečaji za speci- poveljstvo ima nekatere redne ak- opreme in vozil – 1. sklop je bila alnosti, tečaji za pridobitev činov), tivnosti, ki se izvajajo vsakole- nabava vozil, nato motornih briz- seveda pa se operativni člani iz- tno, druge pa so odvisne od teko- galn in novih vozil za prevoz mo- obražujejo tudi na tečajih, ki jih čih nalog, ki jih sprejemajo gasil- štva, v zadnjem obdobju pa so ob- razpisuje Gasilska zveza Slovenije. ci. Tako gasilci vsako leto pripravi- navljali gasilske domove v obči- Občinsko poveljstvo se je po- jo vsaj 1 gasilsko vajo, ki običajno ni. V trenutnem mandatu so ga- sebej izkazalo tudi pri vseh večjih poteka v začetku oktobra, izvedejo silska društva spet uskladila dol- ujmah, ki so prizadele naše kraje srečanje operativcev iz vseh 3 dru- goročni plan nabave opreme. Prav – poplave, žled …, ko smo gasilci štev, prav tako občinsko poveljstvo tako so ves čas dopolnjevali oseb- nosili večino bremena dela na te- poskrbi za izobraževanje s pripra- no zaščitno opremo gasilcev in renu, seveda pa smo venomer ve- vo začetnega in nadaljevalni tečaj kljub visokim cenam le-te lahko seli dobrega sodelovanja tudi z os- za gasilca. Tako je v teh 20 letih rečemo, da je v teh 20 letih gasil- talimi sodelujočimi v intervenci- gasilsko izobrazbo pridobilo okoli stvo v občini doživelo velik napre- jah (civilna zaščita, gradbena me- 180 tečajnikov iz vseh 3 društev in dek, tako pri osebni, reševalni op- hanizacija, sekači …). Občinsko večini izmed njih je bila to vsto- remi kot pri vozilih in seveda pri poveljstvo skrbi za dobro sodelova- pnica za delo v gasilskih vrstah, ki članstvu v gasilski organizaciji. V nje tudi z ostalimi društvi, ki de- traja še danes. tem obdobju se je precej dvignila lujejo v gasilskem poveljstvu MO Občinsko poveljstvo prav tako tudi stopnja izobraženosti članov, Slovenj Gradec, s katerimi skupaj koordinira nabavo vozil in zašči- saj se skozi celotno obdobje spod- tvorimo Gasilsko zvezo Mislinjske tne ter reševalne opreme. Tako buja izobraževanje članov, tako doline. skozi vsa mandatna obdobja v društvih kot na Gasilski zvezi Aleš Rakovnik

društveno dejavni Gasilci in gasilke PGD Dolič-Šentlforjan na državnem tekmovanju

Drugi vikend v juniju je bil le- atletski stadion, stadion Bonifica kar 5 tekmovalnim enotam uspe- tos za gasilsko organizacijo dan ter ulice Kopra preplavili gasilci in lo prebiti na državno tekmovanje, državnega tekmovanja. Lokacija gasilke od blizu in daleč. Letošnje kar pomeni, da so se uvrstili med tekmovanja je marsikoga razve- državno tekmovanje je bilo nekaj prve 3 na tekmovanju gasilske selila – Koper. Tako je bil Koper posebnega tudi za gasilce in ga- zveze in na regijskem tekmova- ta vikend zagotovo požarno naj- silke iz PGD Dolič-Šentflorjan. nju Koroške regije v lanskem letu. bolj varno mesto v Sloveniji, saj so Prvič v zgodovini društva se je Tako je bil letos koledar aktivnosti SEPTEMBER 2016 27

društva v pomladnih mesecih pogledovala, kaj pomeni toliko naše mladinke. Tudi za mladin- poln tudi terminov priprav oz. vaj gasilskih vozil na parkirišču. Po ke je bilo to že 2. zaporedno držav- za tekmovanja. kratki razlagi, kaj se dogaja, so se no tekmovanje, vseeno pa je ude- V soboto je potekalo člansko nasmejani odpravili naprej. ležba na takšnem tekmovanju ved- državno tekmovanje, ki so se ga Tekmovalne enote so na tek- no znova cilj vsakega tekmoval- udeležile 4 enote; za člane A1 je movanju ponosno zastopale bar- ca. Zjutraj so se mladinke skupaj bilo to že 4. državno tekmovanje ve društva, občine, gasilske zve- z mentorji zbrale pri gasilskem in je bila začetna trema že pretek- ze in Koroške regije, so pa pri tem domu, sledilo je še zadnje pre- lost. Drugič so se ga udeležile čla- imele nekatere malo več, druge pa verjanje opreme, nato pa na avto- nice A1, ki so na zadnjem tekmo- malo manj športne sreče. Tako so bus in skupaj s kolegi iz Mislinje vanju postale državne podprvaki- člani A1 na koncu zasedli 25., čla- in Dovž na pot proti morju. Na sa- nje. Za članice A2 in člane B pa je nice A1 28., članice A2 31. in člani mem tekmovanju so dobro opravi- bilo to državno tekmovanje »og- B 42. mesto. Če računamo, da je le svojo nalogo, le trema je naredi- njeni krst«, saj so se ga udeleži- v vseh kategorijah nastopilo preko la svoje in dodatne kazenske točke li prvič in so ga zato še toliko težje 50 najboljših tekmovalnih enot iz so jih postavile na končno 35. mes- pričakovali. Slovenije, pridemo do zaključka, to. Vseeno so bile skupaj s svojimi V zgodnjih jutranjih urah da smo z uvrstitvami v »zlati sre- mentorji zadovoljne z opravljenim smo se z avtobusom odpravi- dini« lahko zadovoljni. delom in tako je sledil še osvežilen li proti Kopru, naši člani B pa Dan se je že prevešal v noč, ko skok v morje – načrtovan ali pač so na pot odšli že dan prej in smo se polni vtisov in dobre vo- ne. V večernih urah so se vrnili so nas pripravljeni že čaka- lje vrnili v gasilski dom, kjer so domov, kjer sta jih pričakala pred- li. Pot je minila brez posebno- nas čakale še priprave na nasled- sednik in poveljnik društva in jim sti, le na počivališču je skupi- nji dan, ko so na državno tekmo- čestitala za dosežen rezultat. na nemških turistov prestrašeno vanje prav tako v Koper odhajale Aleš Rakovnik društveno dejavni

društveno dejavni Gasilci v Dovžah smo praznovali 90 let!

Konec maja letos smo gasilci iz almanahih ob 70-, 80- in 90-letni- PGD Dovže pripravili svečano cah obstoja ter v letošnji 1. številki praznovanje ob 90-letnici obsto- Naše občine. ja društva. PGD je najstarejše de- Organizacijski odbor je ravno lujoče društvo v kraju Dovže in zato skrbno pripravil program pra- tudi temu primerno zgodovino. znovanja z gasilskim tekmovanjem Da je res tako, je opisano v izdanih za pokal PGD Dovže. Naša občina | 28

– poveljnik občinskega poveljstva občine Mislinja, ki so v svojih na- govorih poudarili pomen gasil- stva in uspešno delo v PGD Dovže. Predsednik VS Dovže Edvard Pušnik je izpostavil pomen GD v kraju, čestital društvu ob jubile- Praznovanje se je pričelo s sve- ju ter se zahvalil za dosedanje us- 2 člana prejela priznanji GZMD, 8 čano sejo v dvorani gasilskega pešno sodelovanje. Osrednji sveča- članov društva pa gasilska odliko- doma. Po pozdravu predsednika ni govor pa je pripadal županu ob- vanja GZ Slovenije. društva Antona Urbancla je pred- čine Mislinja Bojanu Borovniku, ki Veseli in zadovoljni smo, da je stavnica članic društva gostom je podrobno opisal uspešno delo- društvo ob tej priliki prejelo viso- v kratkem predstavila zgodovino vanje PGD Dovže in odlično sode- ka odlikovanja in priznanja. Kot že društva po desetletjih do danes. S lovanje z Občino Mislinja. Končal omenjeno, je župan občine Mislinja pozdravi in besedo gostov se je sve- je s čestitko ob jubileju in društvu podelil priznanje župana obči- čana seja zaključila ob zakuski in s ob tej priliki predal priznanje žu- ne Mislinja, občinski svet obči- prijetnim druženjem. pana občine Mislinja. Nagovore je ne Mislinja je na pobudo stranke Sledila je gasilska parada od ga- zaključil predstavnik Gasilske zve- DESUS podelil srebrni grb občine silskega doma do športnega igrišča, ze Slovenije Janko Žuntar s čestit- Mislinja, Gasilska zveza Mislinjske kjer je v šotoru potekala zaključna ko ob visokem jubileju ter društvu doline Priznanje GZMD in GZ slovesnost. predal priznanje – gasilsko plame- Slovenije Gasilsko plamenico I. st. Po himni, ki jo je zaigra- nico I. stopnje. Uspešno izpeljano prireditev la Babnikova godba, in pozdravu PGD Dovže se je ob tej priliki smo zaključili z razglasitvijo re- vsem prisotnim članom društva, zahvalilo tudi vsem, ki so zaslužni zultatov 12. gasilskega tekmovanja krajanom in visokim gostom, so za uspešno delo in razvoj društva. PGD Dovže in s podelitvijo poka- sledili nagovori. Predsednik PGD Tako so razdelili spominske zahva- lov. Program in prireditev je pove- Dovže je uvodoma zaželel dobrodo- le društvom, skupnostim in podje- zovala Natalija Križaj. šlico vsem udeležencem prireditve tjem za uspešno in dobro sodelo- Ob odlični hrani mesarstva in se zahvalil za obisk. Čestitkam vanje in 2 posebni zahvali za dol- Križnik iz Šoštanja in igranja ob praznovanju jubileja so se nato goletno finančno pomoč društvu. Ansambla Roka Žlindre do poznih pridružili Jože Kašnik – predse- Seveda pa društvo ni pozabilo nag- nočnih ur je bil za nami res en lep dnik GZMD, Branko Smrtnik – po- raditi svojih marljivih članov z viso- in prazničen dan. veljnik GZMD in Zdravko Sešel kimi gasilskimi priznanji. Tako sta Jože Potočnik

društveno dejavni Spoznavanje delčka kulture avstrijske Koroške

Tudi Mislinjčanke sodelujemo v skupini Univerze za nas je najprej popeljal v Pliberk na ogled Kulturnega tretje življenjsko obdobje Slovenj Gradec, ki nosi na- doma koroških Slovencev. Njegov direktor Milan Piko slov Spoznavajmo lepote naše domovine (Univerza de- nam je razkazal dvorano, knjižnico in športno dvora- luje pod okriljem MOCIS-a). Za zaključno ekskurzijo no, kar je vse pod isto streho. Navdušil nas je s svo- smo izbrali del širše domovine Slovencev onkraj meje. jim pogledom, da različne kulture v eni državi pred- Imeli smo srečo, da nas je na avstrijsko Koroško vo- stavljajo veliko bogastvo in bogatijo vse državljane, dil znani kulturni delavec Jožko Kert s Prevalj, ki ima čeprav njegovo delo za slovensko manjšino ni ved- veliko prijateljev med kulturniki onstran meje. Tako no lahko. Naslednja postaja je bila gora sv. Heme, kjer SEPTEMBER 2016 29

smo občudovali ostanke 5 cerkva in nekaj romarskih objektov iz 5. st. Tu je bilo pomembno versko in kul- turno središče že v predkrščanski dobi. Prvi sledovi poselitve segajo celo do 1500 let pr. Kr. Lep dan je po- nujal tudi čudovit razgled po Podjuni. Naslednja po- staja je bil dom Sodalitas v Tinjah, ki se predstavlja kot hiša izobraževanja, dialoga, umetnosti in srečanj. V njem smo si ogledali mozaik p. Marka Ivana Rupnika. Verjetno smo bili ena redkih skupin, ki smo bili de- ležni obrazložitve motiva, ki nam jo je podal rektor hribu poleg cerkve kraljuje še gimnazija, ki je izobra- doma Jožko Kopeinig. Name je ta neizmerno duhovno zila veliko pomembnih zavednih Slovencev, med dru- poglobljena razlaga mozaika naredila posebno močan gim tudi avtorja slik in dr. Franca Sušnika. Razgled s vtis, tako da je ne bom nikoli pozabila. Mozaik sam in hriba po Gosposvetskem polju pa je klical samo po po- njegova zlata in druge tople barve pa so umetnost, ki novnem obisku tega pomembnega kraja za Slovence, jo težko opišem z besedami, ampak lahko svetujem le, saj je poln raziskanih in še neraziskanih ostankov da si jo ogledate. Pot smo nadaljevali v Celovec na se- nekdanjih prebivalcev. Nehote sem se spomnila na dež Mohorjeve družbe. Njen ravnatelj dr. Karl Hren težko temo o migracijah, ki so se dogajale skozi ce- nas je seznanil s pestro dejavnostjo družbe, najstarej- lotno zgodovino in se še danes. Sklenem lahko, da še slovenske knjižne založbe (ustanovljene 1851), glav- smo se vrnili s te ekskurzije polni novih spoznanj o ni urednik založbe Hanzi Filipič pa z načrti in aktiv- naši zgodovini in kulturi v preteklosti in danes, moč- nostmi založbe. Zadnji cilj je bil ogled slik Valentina no hvaležni Jožku, ki nam je to omogočil na tako, ne Omana na Plešivcu (Tancenberg). Seveda pa smo se samo strokoven, ampak tudi prijeten način. morali na poti do tja ustaviti še v c. Gospe Svete na Spoznavanje naše domovine smo v tem študijskem Gosposvetskem polju. Ponovno sem občudovala širino letu za vse »nekoliko starejše študente« zaključili s graditeljev, ki so v sklop cerkvene arhitekture vključili spoznavanjem geometričnega središča Slovenije. Na tej tudi dela rimskih mojstrov. Avtor slik Oman, koroški ekskurziji smo poleg središča spoznali še »Panonsko Slovenec, je znan tudi pri nas, saj je prejel pomemb- plažo« in risanko v naših potnih listih. Kaj je to, pa od- na državna odlikovanja in imel pred časom razstavo v krijte sami. Veseli bomo, če se nam pridružite oktobra KGLU v Slovenj Gradcu. Ker sem si to razstavo ogle- na U3ŽO v Slovenj Gradcu. Skupaj bomo odkrivali in dala, sem vedela, kaj približno pričakovati. A vseeno spoznavali veliko novih in zanimivih stvari na mnogih je bilo posebno doživetje videti umetnine v prostoru, področjih, ki bodo bogatila naše življenje. za katerega so bile ustvarjene. Na od daleč opaznem Marica Rošker

društveno dejavni društveno dejavni Tudi poželi smo zlata zrna za novo tisočletje

Turistično društvo Mislinja je v projekt Zlata zrna za novo tisočle- predsednika organizatorja prire- zadnji julijski soboti poskrbelo za tje, smo s srpi poželi snope in upa- ditve TD Mislinja. Še besedam trenutke ohranjanja še enega boga- li, da bo pridelek bogat. v imenu župana smo prisluhni- tega izročila, starih običajev po na- Obiskali so nas gostje iz kar 7 li, potem pa nas je navdušil vi- ših kmetijah. Po lanskem sajenju krajev in dobrodošlica je bil naš deo Pohorje skozi čas. Kulturne 2940 zrn pšenice, ko smo se z us- najlepši pozdrav. V dvorani cen- znamenitosti nam je predstavila pelo prireditvijo pridružili 13 kra- tra Lopan smo po prijetnem uvodu Marica Rošker. Seveda pa ni manj- jem po Sloveniji, ki so s sejanjem Kristine Oder prisluhnili pozdrav- kalo niti pozdravnih besed gostov. in žetvijo uresničevali vseslovenski nemu govoru Draga Pogorevca, Po predstavitvi razstave pekarskih Naša občina | 30

izdelkov, ki jo je podala Marija Koprivnikar, smo se vrnili pod to- plo sonce. Ker pa je povabljene skupine čakalo tekmovanje v dru- žabnih igrah, so vročino posebne vrste občutili člani in članice 8 tek- movalnih ekip. Vsi, ki smo se ob gledanju in navijanju nalezli dobre volje, smo z njo dočakali tudi že- tev. Še prej smo se okrepčali z oku- snim bogračem. Po predstavitvah starega orodja Rudija Korena se je Gelca. »Kakšna pa je bila malica ob Ob zaključku prireditve so žetev začela. Žanjice so se pripra- žetvi včasih?« smo povprašali gos- vsa prisotna TD in tisti, ki so naj- vile za žetev, za obiskovalce pa pre- podarja Jožeta. Lepo nam jo je opi- več postorili za uspešno prireditev senečenj ni zmanjkalo. Na žitnem sal, pa še dodal, da je ta ob letošnji in izvedbo projekta Zlata zrna za polju, njivici v obliki rožice z grba žetvi malo boljša. Gospodar je po novo tisočletje od setve do žetve, naše občine, sta gospodar žetve malici brž naložil snope na voz in s prejeli zahvale. Drago Pogorevc je Jože Jeseničnik in predsednik TD konjsko vprego so žito odpeljali na ob zaključnih besedah še simbol- Mislinja Drago Pogorevc izbirala prizorišče mlačve. Tam je razložil no izročil žito naslednjemu sejal- najlepši klas. Ko sta ga izbrala in žito na ponjavo, »oborožil« mlati- cu. Skrbnik projekta KTD Babinci zrno izluščila, je imenovana komi- če s cepci in z njimi so udarjali po je določil, da je to TD Klopotec iz sija naštela kar 69 zrn. To število snopih. Opazovalci smo navduše- Vidma pri Ptuju. Trenutki tega so- se je dodalo številu 2940 in pove- no klicali pika, poka in zagrmeli so botnega druženja so bili tako pri- čano število je preseglo 3000. naši aplavzi. Snope smo obračali in jetni, da so se ob domačinih še go- Gospodar je s povabilom ža- spet mlatili; ko so odstranili slamo, stje pod šotorom zadržali lep čas. njic oznanil pričetek žetve, gospo- smo žito pograbili na kup. Z »reta- Organizatorjem TD Mislinja lah- dinja Gelca pa je žanjice razporedi- mi« smo zrnje čistili in z »vejačo« ko upravičeno zapišem prizna- la k delu. Povedala jim je, kako bo še odstranili pleve. V »pletare« in nje za dobro voljo, ki je ob prika- delo potekalo. Ker med tistimi, ki pletene košare polovljeno zrnje je zu, kako so včasih želi naši dedje so žetev opazovali, nekateri srpa še stehtala komisija. Kar 10,88 kg pše- in babice, od snidenja do slovesa ni niso videli, je gospodar poskrbel, nice je pomenilo tako bogat pride- zmanjkalo. Vsem, ki verjamete, da da so to »čudo« videli ob klepa- lek, da se je predsednik TD veselo je tudi ob letošnjem Pozdravu jese- nju in ostrenju pred in med žetvi- pohvalil, da smo postali rekorder- ni 25. 9. na Foltanovi kmetiji ne bo jo. Da so žanjice še vedreje žele, de- ji med doslej sodelujočimi društvi. zmanjkalo, pa naj sporočim, da vas lale pase in vezale, se je kot nekdaj Če dodam še to, da je naše društvo tja vabi TD Mislinja na urice nove- oglašalo veselo prepevanje. Tudi v žetvi zlatih zrn za novo tisočle- ga prijetnega druženja. na malico niso pozabili, vrlim de- tje sodelovalo prvo med koroškimi, Marijan Križaj kletom jo je postregla gospodinja lahko zasveti še 1 zvezdica.

društveno dejavni Jesensko bogastvo gozdov za vse ljubitelje gozdnih sadežev, predvsem pa gobarjev

Predstaviti želim nekaj vrst užit- v gozd nabirat gobe, ne pozabimo da bodo trosi, ki padajo od gob, lah- nih in neužitnih oz. strupenih na opremo, ki bi jo vsak gobar mo- ko zaradi razmnoževanja padli na vrst gob. Preden pa se odpravimo ral imeti: ne vrečke, temveč košaro, tla. Tudi nož, po možnosti s ščetko, SEPTEMBER 2016 31

naj bo obvezen del naše opreme, da lahko gobe vsaj delno očistimo že v gozdu. Ne pozabite tudi na oblačila, primerna za zaščito pred klopi. Spomnil bi vas na nekaj užit- nih gob, ki rastejo v našem okolju: jurčki vseh vrst, lisičke, kostanjev- ke, rdeče betne polstenke, maslen- ke, navadne polstenke, macesnov goban, brezov goban, brezov turek, hrastov turek, gabrov ded, veliki sli- nar. Vsi poznamo dežnikarice, po- pri prelomu izteka bela tekočina Če gobe ne poznate dobro, jo zorni pa morate biti, ker so užitne kot mleko. Podobna ji je užitna si- raje pustite, kjer je, saj je dob- samo tiste, pri katerih zatiralo ali rovka, ki je močneje oranžna, upo- rih dovolj, lahko pa o njej vprašate obroček lahko pomikamo po betu. rabimo jo lahko surovo v solati. strokovnjaka. V Sloveniji raste okrog 200 vrst go- V tem času bomo našli borov Še en dober nasvet: vzemite lobic, najbolj znane pri nas pa so glivec, ki raste za borovci, lahko ga zdravega jurčka z betom in ga na- lešnikova, malinova, modrikasta, uporabimo za zrezke, za juho ali za režite na tanke lističe, naložite na zelenkasta, zeleno rjava. Pri golo- pečenje. krožnik kot narezek, posolite, pre- bicah lahko poskusimo delček klo- Pogojno užitne gobe pa so: rdeč- ko naribajte nekaj sira, popoprajte, buka in če ima okus po moki in je kasta mušnica, žametni goban. narahlo prelijte z olivnim ali buč- nepekoča, je užitna, če pa je okus Navedene gobe prekuhamo in odli- nim oljem in postrezite. pekoč, jo zavrzite. jemo vodo, v kateri so se kuhale. Želim vam veliko zadovoljstva Tudi šampinjone, cigančke, pše- Tudi žametnih podvihank, ki pa so in sreče na prijetnem sprehodu nično gobo večina gobarjev pozna, komaj užitne, raste veliko. med iskanjem in nabiranjem užit- podobne gobe so še gorski kukmak, Paziti moramo na žolčastega nih gob. strniščni kukmak in travniški ku- gobana, ki je podoben poletnemu Boris Cokan, predsednik kmak. Mlečnice in pečenice ni tež- gobanu, le da ni užiten in zaradi Gobarskega društva Šmartno ko prepoznati, je oranžno okrasta, grenkobe pokvari jedi.

društveno dejavni Delo PD Mislinja v 1. polovici l. 2016

Leto smo začeli aktivno, saj smo se 1. 1. podali na vrh Uršlje gore, da smo si nabrali novih moči po naporni silvestrski noči. Že nas- lednji teden je bil na programu pohod Po poteh Pohorskega ba- taljona na Osankarico. Tu je bila velika gneča, saj je pohod sovpa- dal s slovesnostjo v spomin pad- PD Polzela prireja tradicional- Letos je bil organiziran že 35. po ca Pohorskega bataljona. Še isti ni pohod Zdravju naproti na vrsti, a je bila udeležba na ža- dan so se najpogumnejši poda- Goro Oljko, ki se ga tudi člani PD lost maloštevilna. Na programu li na nočni pohod do Dražgoš. Mislinja že več let udeležujemo. je bil že naš tradicionalni pohod Naša občina | 32

zelo naklonjeno ljubiteljem pla- nin, ki so lahko uživali v gorski naravi in razgledih po okolici. V programu PD Mislinja je tudi tradicionalni Velikonočni pohod, ko se udeleženci iz Mislinje podajo po strmem po- v spomin dr. Staneta Stoporka. bočju najprej na Črepič, pot pa snemajo priljubljeno nadaljevan- Letos je bila udeležba precej manj- nato nadaljujejo proti Fričevemu ko Ena žlahtna štorija, pa še če- ša kot lani, saj ni bilo več nagrad, vrhu, naprej do Završ in nazaj v šenj smo se lahko najedli. V juni- pa tudi vreme je malo nagaja- Mislinjo. Letos je potekal 28. 3. ju PZS prireja Dan slovenskih pla- lo, tako da je marsikdo raje os- in udeležilo se ga je več kot 140 ninskih doživetij, ki je bil letos na tal doma. Muhasto vreme nas je pohodnikov. Golteh. V tem mesecu je skupi- spremljalo tudi na zimskem poho- V aprilu smo planincem prip- na planincev obiskala tudi planin- du na Peco. A najpogumnejšim ni ravili malo drugačen pohod na ce pobratenega društva Žeželj iz bilo žal, da so se odpravili na pot, Črni vrh. Izhodiščna točka je bila Kragujevca. saj nas je potem na vrhu pričaka- tokrat v Dovžah. Od tu smo se Marsikaj smo naredili, lepega la prava zimska idila z enkratni- po nemarkirani poti podali proti doživeli, velikokrat uživali v lepo- mi razgledi po okolici. Udeležili Črnemu vrhu. Nazaj grede smo se tah naše domovine, a včasih smo smo se tudi tradicionalnega zim- sprehodili mimo Grmovškovega pogrešali več udeležencev. Zato skega pohoda po Šisernikovi poti doma in se po markirani poti vas vabimo, da se kdaj odzovete od Dravograda do Kremžarjevega vrnili v Dovže. Zanimivo je na naša vabila, ki so objavljena na vrha, ki ga organizira PD Slovenj spoznati novo pot in odkrivati Koroškem radiu vsako sredo po 15. Gradec v spomin na prekmalu neznane kraje. uri, na oglasnih deskah v Mislinji, preminulega gorskega reševalca, Kako lepa je naša okolica, smo v Slovenj Gradcu, na spletni stra- alpinista, planinca in ljubitelja na- spoznali tudi na poti z Dobrne do ni PD Mislinja in v glasilu Naša rave Jožeta Šisernika. V začetku Mislinje, ki smo jo tokrat preho- občina. leta so na programu predvsem tra- dili v precej zimskih razmerah. Več o naših opravljenih po- dicionalni pohodi. Takšen je tudi Spoznali smo radodarnost tam- hodih si lahko preberete na naši Jurčičev pohod od Višnje Gore kajšnjih ljudi, ki so nam z vese- spletni strani. Članke vedno opre- do Muljave, na katerem poho- ljem ponudili svoje dobrote. mimo tudi s fotografijami, za ka- dniki obujajo spomine na junake Na žalost je letos zaradi slabe- tere upamo, da vas bodo pritegni- Jurčičevih romanov in spoznavajo ga vremena odpadlo tradicionalno le k raziskovanju naših planinskih ljudi ob poti. prvomajsko srečanje v Završah. lepot. 1. marčevsko soboto smo v dvo- V maju smo skupaj z Zvezo Poleg organiziranja pohodov so rani Slomškovega doma na zbo- borcev organizirali nočni pohod člani PD Mislinja opravili še mar- ru planincev našega društva preg- iz Mislinje na Poljano, udeleži- sikaj drugega. V l. 2016 smo se ledali opravljeno delo v l. 2015 in li smo se tradicionalnega srečanja morali prilagoditi novi davčni za- naredili plan za tekoče leto. Kljub na Paškem Kozjaku, nekaj naših konodaji, zato smo nabavili davč- mnogim zagatam je bilo za nami planincev pa je prehodilo pot, ki no blagajno, ki jo uporabljamo pri uspešno leto. To so potrdili tudi so jo pred davnimi leti uporablja- pobiranju članarine in pri izda- povabljeni gosti, ki so nam vsi po li rokovnjači. ji računov za prevoze. V tem letu vrsti čestitali za opravljeno delo in V juniju smo se najprej smo imeli vodniki še posebej ve- nam zaželeli enako uspešnost v povzpeli na Olševo na meji med liko dela, saj smo morali opra- l. 2016. Minil je prijeten večer ob Slovenijo in Avstrijo. V začet- viti tečaje za obnovitev licenc za druženju in sproščenem klepetu. ku junija v Goriških brdih prire- vodenje. Ponovno smo se planinci sre- jajo tradicionalni pohod Od če- Najbolj pa smo veseli in po- čali na tradicionalnem pohodu, ki šnje do češnje. Udeležili smo se nosni, da nam je uspelo postavi- ga organizira PD Luče v spomin ga tudi mi in je še posebej zani- ti škorjanko na Črnem vrhu, ki na Blaža Arniča. Vreme je bilo miv, ker poteka po krajih, kjer bo služila vsem planincem, da se SEPTEMBER 2016 33

bodo lahko v primeru slabega vre- organizacija prireditev namreč se nam večkrat pridružite in pre- mena zatekli vanjo. Uradna otvo- zahteva izpolnjevanje velikega šte- živite dan v naravi s prijetnim ritev in obenem proslava ob 25-le- vila obrazcev. druženjem. tnici obeležja na Črnem vrhu bo Kljub vedno večjim birokrat- Peter Zupanc 2. 10. Zahvaliti se moramo tudi skim zahtevam se bomo še naprej našemu predsedniku Ivanu Arku, trudili, da pripravimo privlačen saj opravi vsa administrativna plan pohodov za širšo skupino lju- dela za prijavo prireditev. Vsaka biteljev planin. Vas pa vabimo, da

društveno dejavni Gostili smo planince iz pobratenega PD Žeželj iz Kragujevca

PD Mislinja je l. 2011 podpisa- lo listino o prijateljstvu in sodelo- vanju in se s tem pobratilo s PD Žeželj iz Kragujevca. Veseli nas, da se je sodelovanje med obema društvoma preneslo iz zapisanih točk v listini v »življenje«. Postalo je kar vsakoletna praksa, da izme- nično pripravljamo skupne po- hode v Sloveniji in Srbiji in se obiskujemo. Letos so nas planinci iz Srbije gostili v juniju, ko smo izvedli po- hod po pobočjih in vrhovih ka- njona reke Uvac v zahodnem delu Srbije. Poleg neokrnjene narave in napotili do Ruške koče, kjer smo z našima izkušenima vodnikoma z razglednih ploščadi na sam ka- tudi prespali. Naslednji dan smo odpravila z Vršiča preko Špičke, njon reke smo lahko opazovali šte- se napotili proti Koči na Pesku. Z kjer so prenočili, na vrh Jalovca. vilne beloglave orle, saj je kanjon zanimanjem smo si ogledali slap Z našega 6. najvišjega vrha so se reke Uvac znan kot največje gnez- Šumik, Črno jezero in pri Treh spustili do koče pri izviru Soče, dišče teh redkih ptic na Balkanu. žebljih na Osankarici prisluhni- kjer so nato prenočili. Vzpon in Od četrtka, 14. 7., pa do nedelje, li zgodbi o žalostni usodi borcev sestop sta bila zaradi vremenskih 17. 7., so bili naši gostje. Na njiho- Pohorskega bataljona. 3. dan je bil razmer dokaj naporna, saj je v vi- vo željo so se razdelili v 2 skupini. namenjen pohodu do Rogle mimo sokogorju na določenih mestih 1. skupino smo peljali iz Maribora Lovrenških jezer do Ribniške še vedno pomrznjen sneg in led, v Mislinjo preko Pohorja. 1. dan koče, zadnji dan pa od Ribniške kar je zahtevalo od vseh pohodni- smo jim razkazali naše drugo naj- koče do Mislinje. Kljub občasne- kov še dodatno previdnost. Zadnji večje mesto. Popeljali smo jih mu deževju in močnemu vetru dan so se odpravili še na sotočje čez stari most do Rotovža pa vse vse dni pohoda sta bili v skupini Koritnice in Šumnika in si ogle- do stare trte na Lentu. Ob tem prisotni dobra volja in želja po od- dali trdnjavo Kluže, v Trenti alp- smo jim predstavili zgodovino krivanju in spoznavanju novega. ski botanični vrt in nato oglede mesta. Nato smo se zapeljali do 2. skupina, v kateri so bili pred- zaključili z obiskom Bohinja in Mariborske koče, od koder smo se vsem njihovi mlajši člani, pa se je Bleda. Naša občina | 34

V uradnem delu je goste iz Srbije kar teknil, niso pa se mogli upre- pozdravil župan občine Mislinja ti jabolčnemu zavitku, ki ga je kar Bojan Borovnik. Vodja skupine, hitro zmanjkalo. Ob zvokih polke ki nas je obiskala, pa se je zahva- in valčka so fantje zaplesali tudi lil za dobro pripravljen program kolo in čas slovesa se je neusmilje- in gostoljubje, ki so ga bili delež- no bližal. ni vse dni njihovega bivanja pri Med poslavljanjem smo si nas. Ob tem je vodnikom, ki so jih obljubili, da se v naslednjem letu spremljali vse dni, izročil simbo- ponovno srečamo. Pri tem pa se je lična darila. marsikomu zarosilo oko, saj smo Kot dobri gostitelji smo jim v teh letih spletli mnoga iskrena Za zaključek smo jim pripra- pripravili bolj slovenske jedi, da prijateljstva. vili srečanje s planinci iz naše- so spoznali tudi ta del naše domo- Ivan Arko ga društva v objektu ŠRD Straže. vine. Srnin golaž s polento jim je

društveno dejavni Planinska sekcija Pilates Dolič

Planinska sekcija Pilates letos praz nuje 5. obletnico obstoja. Veliko poti smo že prehodili, mar- sikaj naredili. Kot že veste, smo le- tošnji zimski pohod do izvira reke Pake prehodili po označeni poti. Ker vremenske razmere takrat niso dopuščale opraviti vseh del, smo s tem nadaljevali v poletnem času. Tako je zdaj celotna pot do izvira dobro označena in urejena. nazaj v dolino in odložimo na Dragonji, na skupni akciji planin- Ob izviru postavljene miza in klo- mesto, kamor spadajo. skih društev »Varno v gore« smo pi vabijo obiskovalce, da si odda- Čimprej si želimo označiti še prehodili del Kamniških Alp. Da hnejo in spočijejo. Vse od naselja preostalo pot do Hude luknje in ne pozabim omeniti vsesloven- Paka do izvira poteka pot ob vodi, povezavo do gradu Valdek. Čeprav ske akcije srečanja planincev, ki je večinoma po že obstoječih poteh so le še razvaline, je to del zgodo- letos potekalo na Mozirski koči. in stezah. Da je to tako, gre zah- vine našega kraja in je prav, da se Alpski vrt v malem je posebno do- vala prijaznim domačinom, ki so pokaže širšemu krogu ljudi in oh- živetje. Gorska reševalna služba dali dovoljenje za uporabo le-teh. rani v stanju, kakršno je. Škoda bi je prikazala reševanje ponesreče- Zanimiva je ta pot, ob kateri po- bilo ta poseben ostanek kulturne nega s helikopterjem. Piko na i je zoren obiskovalec vedno najde kaj dediščine prepustiti dokončnemu dal veličasten mimohod prapor- novega. Da bo tako še vnaprej, pa propadu. ščakov s prapori vseh udeleženih pričakujemo od pohodnikov, da Ob vsem delu pa ne pozabi- planinskih društev. V lepih pole- varujejo naravo in upoštevajo pra- mo na hribe. Letos smo jih nekaj tnih dneh smo bili na dvodnev- vila gibanja po označenih poteh. že obiskali, v zimskem času bli- nem potepanju po Krnskem po- Smeti in odpadki naj najdejo pros- žnje hribe, spomladi smo šli raz- gorju. Občudovali smo lepote pla- tor v nahrbtniku, da jih odnesemo iskovat slovenski del Istre ob reki nin, kamor popotnik bolj poredko SEPTEMBER 2016 35

zaide. Tam so se nam razgrinja- na rame in gremo novim planin- li veličastni pogledi, do koder seže skim doživetjem naproti. Prvi je oko, proti jugu do morja, na za- bil na vrsti vrh Musala, kar v tur- hodu vse tja do vršacev italijan- škem jeziku pomeni blizu Boga. skih Dolomitov, preko našega Pot smo si nekoliko skrajšali, saj Triglava na avstrijske Alpe, le pre- smo se do vrha smučišča zapelja- kmurska ravnica je ostala skrita li z gondolo. Mimo številnih gor- za Kamniško-Savinjskimi Alpami. skih jezer, ki jih dodatno krasita Dolga je bila pot, ki smo si jo nizko rastoča trava in borovničev- izbrali. Iz Bohinja preko Komne je, vodi pot, ob kateri so kar 3 pla- in Bogatinskega sedla je vodi- ninske koče. Razgled z vrha nam la na Batognico in naprej na vrh je zastrla megla, nismo pa osta- Krna. Kljub naporu je bilo lepo. li brez skupinske fotografije s slo- poteh smo se povzpeli na 3 vrho- Uživali smo ob pogledih na obili- vensko zastavo, ki priča o osvoji- ve, višje od 2500 m, med njimi co raznovrstnega planinskega cve- tvi vrha. Naslednji dan smo na- tudi na najvišji vrh Vihren. Z vi- tja in na okoliške hribe. Bolj žalos- daljevali proti Pirinskemu pogor- šine se odpirajo lepi razgledi na ten je pogled na ostanke bojne li- ju v znano smučarsko središče gorske dolinice z jezeri, najvišje nije iz 1. sv. vojne, katerih je v tem Bansko. Zanimiva je Bolgarija, kaj leži na 2700 m. delu še veliko. Razgledna, pouč- vse se skriva med visokimi gora- Jutranji pogled na s son- na in naporna je ta pot. A po dob- mi. Kdo bi si mislil, da se v ozki, cem obsijane vrhove mami, kli- rem načrtovanju in skrbnem vo- odmaknjeni dolini pod visokimi če, vabi. A ura je neizprosen sod- denju vodnika Mihe smo jo zmog- Rilskimi gorami skriva manas- nik, ki kaže, da je čas vrnitve. Od li prehoditi vsi. Počitek v Koči pri tir Sv. Jovana Rilskega (samostan Bolgarije smo se poslovili po cesti, Krnskem jezeru se je prav prile- Rila), biser bolgarske in svetovne ki pelje čez velike ravnice med po- gel. Naslednji dan smo se po lažji dediščine pod UNESCO-vo zašči- gorji. Vasice ležijo ob vznožju hri- in krajši poti vrnili na izhodišče. to. Je najpomembnejši in največ- bov, ravninski del pa je prepreden Za nekaj dni smo v organiza- ji v državi, nekdanje intelektualno z velikimi polji žita in sončnic. ciji PD Velenje šli tudi na potepa- središče z muzejem, ki skriva og- Na mejnem prehodu gre po polž- nje po Bolgariji, deželi vrtnic, le- romno zakladov. je. Po 3 urah čakanja pa le presto- tovišč ob Črnem morju, samosta- Mesto Bansko je mešanica sta- pimo mejo. Proti Nišu se vozimo nov in bogate kulturne dediščine. rega in novega, tradicionalnega in pod pogorjem Suve planine, ka- Med potjo se nam je v Srbiji prid- modernega, ima bogato preteklost tere najvišji vrh je Trem, ki je še ružil še turistični vodič Joco, ki je in pristno arhitekturo, svoj na- v našem planu, da ga osvojimo. bil z nami vse dni in nam pove- čin življenja in običaje. Stare hiše Takoj po zajtrku smo se z avtobu- dal marsikaj zanimivega. Ogledali z debelimi kamnitimi zidovi zgle- som odpeljali pod vznožje plani- smo si znamenitosti v Sofiji, glav- dajo kot trdnjave. V vsaki ulici se ne. Dobršen del poti vodi skozi nem mestu Bolgarije. Namesto nahaja nekaj tradicionalnih »me- gozd, ostanek pa čez cvetoče trav- proti morju smo ubrali pot pro- hana« (gostilnic). Mesto ima svo- nike na vrh, od koder se odpre ti hribovitemu delu na jugozaho- je posebno narečje, ki je mešani- pogled daleč naokoli. Na sever- du, na pogorji Rila in Pirin. To je ca grškega, makedonskega in bol- ni strani se prepadne stene spuš- del evropskega gorstva, ki ga kra- garskega jezika. V manjšem dru- čajo globoko v dolino. Zaradi tega si najvišji vrh Balkana – Musala žinskem hotelu na obrobju mesta jo imenujejo tudi »Alpe na jugu z 2925 m, in je za kar 61 m višji s pogledom na planine smo pre- Srbije«. od Triglava. Ob vznožju gore, sre- živeli 3 dni. Visoko gorovje Pirin Vsa nova spoznanja, vsa lepa di borovih gozdov, smo si v smu- sega do 2914 m. S prekrasnim doživetja ostanejo zapisana v čarskem centru Borovec poiskali razgledom, številnimi gorskimi srcih. Nasmeh na licih in dobra zavetje v hotelu. Zjutraj, kot je na jezeri, slapovi, skritimi jamami volja udeležencev pa sta zahvala naših izletih že v navadi, najprej in mirnimi gozdovi ustvarja ra- za ogromen trud in delo organiza- jutranja telovadba, sledi zajtrk, znoliko in edinstveno pokrajino. torjem potovanja. nato pa si oprtamo nahrbtnike Po lepo speljanih, ne prestrmih Silva Zupanc Naša občina | 36

društveno dejavni 40 let Društva upokojencev Mislinja

Delovanje članov DUM je bilo ob 40. obletnici nagrajeno z zlatim grbom občine Mislinja. Za dol- goletno delovanje so zaslužni vsi predsedniki društva, njihovi na- mestniki, ožji sodelavci, uprav- ni odbor, mentorji interesnih sku- pin in seveda vsi člani društva. Danes društvo šteje 630 članov in je med najštevilčnejšimi društvi v Sloveniji. 40. obletnico delovanja je DU odmevno praznovalo na druže- nju članov društev upokojencev celotne Koroške regije 24. 6. v ve- likem šotoru na parkirnem pro- storu pred Lopanom. To je bil ve- lik organizacijski zalogaj, saj se je zbralo nekaj manj kot 900 udele- žencev. Množičnost društev, 16 jih je v Koroški pokrajinski zvezi, je nazorno poudaril mogočen spre- upokojencev, je Koroško zve- bo prišel tudi Sašo. Ko so ga zag- vod praporščakov, ki je povzročil zo društev upokojencev zastopal ledali na odru, so bili navdušeni, kar nekaj mravljincev na koži ude- namestnik predsednika Željko še bolj pa med igranjem in plesa- ležencev in požel zaslužen aplavz. Kljajič, slovensko zvezo pa pod- njem. Kolaž razglednic, ki prika- Vsi organizatorji so dobro opravi- predsednica Vera Pečnik. Med go- zujejo naše druženje, so pripravili li svoje delo. Posebej pa moramo vorniki so bili še poslanec DZ naši Fotofirbci. izpostaviti predsednika društva, Benedikt Kopmajer ter predstav- Kot smo že navedli, so za kva- ki je poleg svoje funkcije opravil niki prijateljskih društev. Gostili litetno delovanje društva zaslužni tudi izredno nalogo, ko je v kali- smo tudi predstavnike iz Pliberka. tudi vsi člani društva, ki se ude- grafskem stilu v verjetno eni naj- Iz Središča ob Dravi so se pripelja- ležujejo ne samo izletov in leto- večjih pisav opremil dekoracijo li člani pevskega zbora, ki so pos- vanj, ampak tudi interesnih aktiv- odra, kamor je zapisal slogan sho- krbeli za obsežno in kvalitetno po- nosti. Svoje priznanja vredne do- da: »Nimam cajta, sem v Mislinji pestritev kulturnega programa. sežke večkrat prikažejo na raz- s prijatelji« ter ob 40. obletnici do- V kulturnem programu je prav stavah, športniki pa kar s pokali, mačega društva spomnil na soča- tako sodeloval naš ubrani ŽPZ čeprav sta največ pohvale vredna sno 70. obletnico Zveze društev Mislinja ter znani Oktet Dolič. ravno sama aktivnost in druže- upokojencev Slovenije. Godba veteranov s Tretje univer- nje. Trenutno deluje 8 krožkov oz. Druženja so se kot gostje ude- ze iz Velenja je poleg himne in ko- interesnih skupin. Kar nekaj čla- ležili župan občine in predstavni- račnice za praporščake zaigrala še nov je aktivnih izven društva, in ki mnogih občinskih društev in nekaj drugih skladb. Za zabavni sicer v drugih občinskih društvih organizacij ter cerkve. Ker je žal del je bil zadolžen Ansambel Saša in tudi v drugih regijskih organi- bolezen pogosta spremljevalka Avsenika. Marsikdo je ugibal, a zacijah. Veseli smo sodelovanja z SEPTEMBER 2016 37

društveno dejavni drugimi društvi in organizacija- za medgeneracijsko sodelovanje. Vsem članom čestitamo ob mi, saj nam je skupna želja sode- Zato vabimo vse, ki vas zanimajo obletnici in želimo prijetno druže- lovanje za dobrobit in zadovoljstvo naše aktivnosti kot mentorje sku- nje tudi v naprej, veseli pa bomo vseh v tretjem življenjskem ob- pin ali kot udeležence, da se nam vseh novih idej in pobud. dobju, vključno z zainteresiranimi pridružite. DUM

društveno dejavni Humorna plat vrta

Osrednja tema letošnjega občin- skega praznika je bil vrt. Z veli- kim zanimanjem smo posluša- li predavanje mag. Ježa. Tudi lju- biteljski fotografi Fotofirbci smo se z razstavo fotografij pridruži- li letošnji temi. Na stopnišču v Lopanu prikazujemo dele različ- nih vrtov. Posneli smo nekaj zani- mivih ograj, med njimi ena »po- nuja unikatno obutev« (posnel Bojan), druga pa recimo kar opo- ro za fižol (posnel Milan). Nekaj boste opazili nekaj manj običaj- »posebneže«, ki nas navedejo k posebnega je pregrada iz lončk- nih pridelkov, kot je Minkin mo- določenim primerjavam ali ko- ov (posnel Peter). Za zimski pog- der paradižnik in Silvin zelenjav- mentarjem. Ob njih se včasih led na vrt je poskrbel Rudi. Vsi, ki ni biser – čajota. Nekaj Fotofirbcev pošteno nasmejimo. Nekaj takih imamo svoje vrtove, smo ponos- pa je ujelo, verjeli ali ne, humorno vrtnih posebnežev je razstavlje- ni na lepe in zdrave pridelke, ki plat vrta. Očitno se zna vrt z nami nih. Posneli so jih Majda, Marica nam jih vrt podarja v zahvalo za tudi pošaliti, če ga le dovolj dobro in Dani. našo skrb in trud. Na fotografijah opazujemo. Podari nam pridelke Marica Rošker, za Fotofirbce

športni utrip Proslava ob 40-letnici karateja v Mislinji

Karate je v Mislinji prisoten že Od takrat se je marsikaj spre- KK Mislinja je bil tudi orga- od l. 1976. Takrat je Vili Korb menilo. Nič več ni Rada Iršiča, nizator proslave ob 40-letnici ka- pripeljal v telovadnico OŠ Rada Titovega Velenja, TVD Partizana rateja v Mislinji. Dogodek je bil v Iršiča mojstra iz Titovega Velenja Mislinja, je pa tu še zmeraj sklopu občinskega praznika obči- Dušana Borovnika. Zanimanje Karate klub Mislinja. Ta sedaj ne Mislinja, in sicer 23. 6., v dvo- za karate je bilo tako veliko, da ponuja karate Mislinjčanom in rani centra Lopan. Ob obletnici karate še danes v Mislinji obstaja. okoličanom. smo izdali almanah KK Mislinja Naša občina | 38

in leseno spominsko medaljo. Viliju Korbu in tekmovalcu z naj- Obletnici primerno pa smo pova- večjimi uspehi v zadnjih letih bili svečane goste in kar nekaj jih Matevžu Felletu. KK je predse- je bilo prisotnih. Povabilu so se dnik Karate zveze podelil prizna- odzvali predsednik Karate zveze nje ob 20-letnici delovanja, Drago Slovenije Igor Zelinka, predsednik Felle je dobil priznanje za 30 let SKIF zveze Slovenije Ivo Čerič, dela v karateju. Presenečenje veče- predsednik WKSA zveze Slovenije ra je bila promocija Draga Felleta Ljubo Javoršek, generalni sekretar v stopnjo 6. DAN in ob tem pode- Gosti proslave Fudokan zveze Slovenije Avgust litev samurajskega meča, ki mu ga Brezovnik. Svečani gost je bil moj je podelil Jorga. učitelj Vladimir Jorga, predse- Praktični del so začeli domači (zaradi tradicije), da predstavi- dnik Evropske tradicionalne kara- tekmovalci, ki so predstavili tek- mo Mislinjčanom ljudi, ki deluje- te federacije, ki je za to priložnost movalno kato in borbeno izved- jo na odgovornih mestih v kara- priletel iz Beograda. Pozabiti ne bo le-te. Za tem so prikazali še ne- te športu v Sloveniji, da predsta- smem župana Bojana Borovnika, kaj primerov samoobrambe. KK vimo karate sam. Škoda, da tistih ki je z govorom tako rekoč začel Rudar iz Velenja je s tekmoval- »nejevernih« ni bilo na proslavi. proslavo. Povabljeni so bili tudi no zasedbo prikazal športno iz- Lahko bi vprašali, videli in potem člani karate klubov, s katerimi vedbo kate in borbeno izvedbo le ocenili. Velika škoda je, da je KK sodelujemo. -te, Veljko Jukič iz Krškega je pri- Mislinja bolj cenjen zunaj kot pa Proslava je bila deljena na pro- kazal kato z noži, v kombinaci- znotraj občine in da se v občini tokolarni in praktični del. V pro- ji s Kamilom Frasom iz Sevnice klubu bolj »odmaga« kot pomaga. tokolarnem so se zvrstili govorni- ob Dravi pa še preizkus moči. Na Vsem prisotnim in donatorjem ki, KK Mislinja pa je podelil klub- koncu je gostja iz Velenja prikaza- hvala za pomoč pri prireditvi. sko priznanje začetniku karateja la, kako se to dela v bolj zrelih le- Drago Felle tih, prikazana pa je bila še razlika med športnim in tradicionalnim karatejem. Proslavo so vrhunsko opleme- nitili pevci iz Šentilja. Zaključek pa je bil pri Špesu, kjer smo se družili, pogovarjali, mogoče celo odstranili kakšno oviro v medse- bojnih stikih. Proslava je bila organizira- Priznanje Karate zveze Slovenije na zato, da poudarimo obletnico Prikaz samoobrambe

športni utrip Trisome Games 2016 Firence, 15.–22. 7. 2016 1. olimpijada za ljudi z Downovim sindromom

V juliju so bile organizirane 1. igre disciplinah (plavanje in sinhroni- Največ je bilo plavalcev, preko za ljudi z Downovim sindromom. zirano plavanje, atletika, tenis, na- 200. Slovenijo sta na teh igrah Sodelovalo je preko 400 tekmoval- mizni tenis, judo, nogomet, gim- zastopala naš občan Alen Šošter cev iz 36 držav sveta, in sicer v 9 nastika in ritmična gimnastika). in Urban Goltnik iz Nazarij, oba SEPTEMBER 2016 39

člana Plavalnega kluba Velenje. Spremljali sva jih trenerka Katarina Praznik in jaz. Alen je tekmoval v 7 disciplinah (50 m, 100 m, 200 m in 400 m prosto – kravel, delfin in mešano). V svoji kategoriji dosegel 1 zlato in 2 sre- brni medalji, Urban 1 srebrno. DSISO (Down Sindrom Inter- nacional Swiming Organization), preko katere smo se tudi Slovenci vključili v ta program, to podpira, so posamezni donatorji ter občine in borbenosti staršev in nekaterih razvija in gradi že 16 let. Nazarje, Velenje in Mislinja. posameznikov z velikim srcem, ki Bila je odlična organizacija, Vtisi s samih iger jim ni vseeno, kaj smejo doživeti prava olimpijska vas, ekipe prosto- Na takem tekmovanju doži- ljudje s kakršnokoli invalidnostjo. voljcev, varovanje policije, italijan- viš in začutiš prave človeške vred- Osebe z motnjami v dušev- ske vojske, prevozi, spremljanje, note, jezik ni ovira. Dotakne se te nem razvoju (OMDR), med kate- medijska podpora italijanske tele- spoznanje, da spadaš v svet, v srcu re spadajo tudi osebe z Downovim vizije … razviješ ponos na našo zastavo, ki sindromom, nimajo v Sloveniji Kako smo prišli do te točke je enakovredno vihrala med zas- enakovrednega statusa invali- Alen je med drugim tudi tavami sveta. Ob vsem pa je naj- dov športnikov, saj se lahko samo član DIM Mislinja ter Športnega pomembnejše sporočilo – tekmo- rekreativno vključujejo v sekci- društva Dolič, vključen v Plavalni valni šport z rednimi treningi je je športnih dejavnosti pri posa- klub Velenje že od l. 2009. za vsakogar. Kot ekipa smo bili meznih društvih – lokalno, mož- Najprej rekreativno – enkrat te- ponosni, da sta slovenska tekmo- nosti rednih treningov so v večini densko, zadnje leto je pričel tre- valca dosegala norme in se kvali- onemogočene. nirati pod vodstvom Katarine ficirala na igre, držala tempo in Zakaj redni treningi in ne samo Praznik ter prostovoljcev pogoste- nadgradila svoje izkušnje, bila sta tekmovanja je (3 x plavanje, 2 x fitnes), v okvi- borbena, v njiju je rasla želja po Redna vadba vzpodbuja in oh- ru skupine Delfinčkov se je ude- treniranju, delu, vztrajnosti. ranja psihofizično zdravje posa- leževal raznih plavalnih mitingov Dosegala sta zelo dobre rezul- meznika, zato je to naložba druž- in tekmovanj po Sloveniji in izven tate, postavljala osebne rekorde be v zdravje vseh državljanov, tudi nje, tekmoval je na državnem tek- (verjetno je kateri od rezultatov oseb z invalidnostjo kakršneko- movanju invalidov Slovenije, kjer tudi državni rekord, a nihče tega li vrste. je dosegel visoke rezultate v svoji žal ne spremlja). In ker med invalide spadajo kategoriji. Predvsem pa – naša tekmoval- osebe z motnjami v duševnem ra- Društvo za Downov sindrom ca sta se pogovarjala z ljudmi s ce- zvoju, bi morali imeti možnost Slovenije je z včlanitvijo v evrop- lega sveta, navezala nepozabna redne športne vadbe in vključit- sko združenje DSISO – sezo- prijateljstva, športni duh v njiju je ve v sistem tekmovanj, kot jih or- na 2014/2015 omogočilo, da ga je rasel v smislu – važno je sodelova- ganizira Zveza za Šport invali- klub prijavil (l. 2015 na Evropsko ti in ne zmagati ter ob tem deliti dov Slovenije (ZSIS). Država bi v tekmovanje v plavanju v Loano v prijateljstvo. prihodnje morala podpirati mož- Italiji), letos na Trisomy games v Moja osebna spoznanja na teh nost rednih treningov vseh vrst Firencah. igrah invalidnosti. Zveza za Šport invalidov Bilo je čudovito, enkratno, ne- V Sloveniji imamo organiziran Slovenije je lani podprla ekipo z pozabno, s priokusom grenkobe, poleg splošnega športa tudi šport osnovno opremo (trenirke repre- ker vse, kar omogočimo OMDR, za invalide s telesno okvaro – re- zentance, majice …), letos je PK ni samoumevno, ni posledica ena- dni treningi, lokalna in državna Velenje projekt podprl, pomagali kopravne družbe, ampak je pre- tekmovanja, mednarodna tekmo- pogosto posledica angažiranosti vanja, svetovna prvenstva in kot Naša občina | 40

redni treningi ter ravno to, kar smo doživeli v svetovnem obsegu na teh igrah v Firencah. In kako vidim prihodnost za Alena Alena v prihodnje čakajo tre- ningi, tekmovanja v Sloveniji Na startu – Alen z modro kapico in tujini, krona vsega prihod- nje leto bo, če se bo uspel uvrsti- ti na evropsko prvenstvo v Parizu, Alen, Katarina, Urban – ob koncu iger krona vsega paraolimpijada (letos l. 2018 pa na svetovno prvenstvo v Riu). v Kanadi. Seveda plani segajo še Imamo tudi specialno olim- dalje, na druge olimpijske igre, Ob vsem zapisanem vsekakor pijado, ki res vključuje tekmova- ki bodo verjetno v Avstraliji, a to hvala vsem prostovoljcem, ki dela- nja za OMDR (osebe z motnjami je še daleč. Sama pa bom upala jo z njim, Občini Mislinja in dru- v duševnem razvoju) in je razvila in se po svojih močeh borila, da štvom, da ga podpirate. sistem od regijskega do svetovne- bo nekoč lahko tekmoval tudi kot Ivana Šošter, Alenova mama ga, kar je dobro, toda tu manjkajo paraolimpijec. in spremljevalka na igrah

športni utrip 35. Gozdni tek in 14. Memorial Jožeta Tisnikarja Uspešna izvedba že 35. tekaške prireditve v Mislinji

Sredi junija je smučarski klub SMUK Mislinja odlično izpe- ljal jubilejni 35. Gozdni tek in 14. Memorialni tek Jožeta Tisnikarja. Marljivemu predsedniku klu- ba in njegovim prizadevnim čla- nom je v celoti uspelo, kot je bilo zamišljeno. Dokaz je množična udeležba tekmovalcev, simpati- zerjev prireditve in gledalcev od blizu in daleč. Ker je gozdni tek vključen v vsakoletni program te- kov Štajersko-Koroški pokal v tekih tekaškega društva Štajerske MO Slovenj Gradec Ksandi teka na 10 km sta se razveseli- in Koroške in v akcijo Slovenija Javornik. la Simona Podgoršek z Raven na teče, smo lahko videli nastopa- Odlično pripravljene tekaške Koroškem pri ženskah in Branko joče tekmovalce iz raznih krajev proge na 300 m, 600 m in 1500 Kmetič iz Maribora pri moških. Slovenije. m so potekale v okolici nekda- Upravni odbor SK Mislinja Dobrodošlico vsem prisotnim nje tovarne Prevent, proga na 10 je na svoji zadnji seji med dru- sta zaželela župan občine Mislinja km pa po Mislinjskem grabnu. gim analiziral izvedbo tekme. Bojan Borovnik in predstavnik Lepe nagrade za absolutno zmago S ponosom je ugotovil uspešno SEPTEMBER 2016 41

nadaljevanje začrtane poti, ki so jo kluba še posebej ponosni in hva- zastavili pod vodstvom žal že po- ležni županu Bojanu Borovniku kojnega dr. Staneta Stoporka v dru- in Občini Mislinja za podpo- štvu TVD Partizan Mislinja že l. ro in donacijo ter Stani Lušnic - 1981. Pred 14 leti pa so na pobudo Arsovski za dolgoletno podporo z umetnice Stane Lušnic - Arsovske njenimi podarjenimi umetniški- vključili v prireditev tudi tek za mi deli za nagradi najboljšim tek- memorial zaslužnega krajana movalcem na prireditvi. Mislinje slikarja Jožeta Tisnikarja. Ravno tako pa prireditev ne bi Na odlično oceno priredi- bila tako uspešna in odmevna, če tve, ki jo je klubu dodelila komi- za njeno dolgoletno vodenje ne bi sija Tekaškega društva Štajersko- poskrbel vedno dobro razpoložen Koroške, pa je klub še posebej po- Marijan Križaj. Pa tudi stalna pri- nosen. To je dokaz o pravilnem sotnost zdravnika Ervina Pečnika Člani kluba SK Smuk iz pristopu za delo tudi vnaprej. za morebitno zdravstveno pomoč Mislinje se zahvaljujejo vsem, ki Seveda ne bi bilo tako, če klubu na prireditvah je že nepogrešljiva. so na tej prireditvi kakorkoli sode- ne bi prisluhnili in pomagali pri- Žal člani UO pogrešajo več so- lovali in pomagali in se priporoča- jatelji in tisti, ki imajo za te vrste delovanja in prisotnosti mladih iz jo še naprej. Klub ima smele pro- prireditev tudi razumevanje. To so OŠ Mislinja. Prepričani so, da bo grame delovanja, kot so kolesarje- vsekakor donatorji in privrženci, v bodoče več posluha in priprav- nje v septembru, šola smučanja za športni utrip ki jim program dejavnosti kluba ljenosti pri vključitvi mladih iz te mlade v zimskem obdobju ipd. v kraju kaj pomeni. Zato so člani šole. Jože Potočnik

športni utrip Mislinjska skakalca med dobitniki priznanj

V četrtek, 26. 5., so se skakal- je trajala debeli 2,5 uri, saj je bilo ci in nordijski kombinatorci ura- potrebno diplome in medalje dno poslovili od zimske sezo- razdeliti med 165 športnikov in ne 2015/16. To se je zgodilo v športnic različnih starosti in ka- Logatcu, kjer je Smučarska zve- tegorij (od cicibanov in cicibank za Slovenije – Nordijske disci- do članic in članov), ki so tekmo- pline v organizaciji SSK Logatec vali v skokih in nordijski kombi- Štajersko-Koroške regije. Oba »Lovci na daljave« podelila pri- naciji. Z medaljami so se okiti- tekmovalca sta se, čeprav nis- znanja najboljšim skakalkam, li najboljši 3, ki so se izkazali v ta bila med nosilci medalj, odlič- skakalcem in nordijskim kom- pokalnem in regijskem tekmo- no odrezala tudi v pokalnem tek- binatorcem za minulo s snegom vanju. SSK Mislinja je na pode- movanju in tekmi za naslov dr- nič kaj radodarno zimsko sezo- litev pospremil 2 perspektivna žavnega prvaka. Prireditvi je pri- no. Športna dvorana OŠ Tabor skakalca, ki sta na regijskem tek- sostvoval tudi predsednik Zbora v Gornjem Logatcu je bila pre- movanju osvojila 2. in 3. mes- in Odbora nordijskih disciplin polna mladih, ki so v spremstvu to. V kategoriji dečki do 13 let je Ljubo Jasnič, ki je bil tudi med staršev, trenerjev in predsedni- Urh Rošar postal lastnik srebr- podeljevalci priznanj in medalj. kov klubov nestrpno pričakova- ne, Žak Lubej pa bronaste me- Naj omenim še odlične uvr- li trenutek podelitve. Prireditev dalje v tekmovanju najboljših iz stitve našega skakalca Blaža Naša občina | 42

Pavliča, ki je v svoji kategoriji Športnikoma, ki sta člana skokov, tako na domačih skakal- (mladinci do 18 let) na zimskem SSK Mislinja, za dosežke v minu- nicah kot tistih, kjer bosta barve državnem prvenstvu osvojil 4. li zimski sezoni iskrene čestitke, kluba zastopala kot gosta. mesto, bil pa je tudi uspešen na v prihajajoči tekmovalni sezoni Viktor Robnik mednarodnih tekmah. 2016/17 pa veliko dolgih in lepih predsednik SSK Mislinja

športni utrip V Mislinji so znova leteli Blaž Pavlič domači junak

V okviru številnih športnih tekmovanj, ki so poteka- la v času enotedenskega praznovanja občinskega pra- znika, so odmevno prireditev v nedeljo, 26. 6., spra- vili pod streho marljivi člani SSK Mislinja. Po več kot 2 sušnih letih je klubu ponovno uspelo pridobiti or- ganizacijo tekem v smučarskih skokih. Razlog za to- likšno odsotnost tekmovanj v Mislinji tiči v obnovi se- dežnice, ki je poleg skakalnih naprav nepogrešljiva po- podelil domačemu skakalcu Blažu Pavliču. Blaž je s moč skakalcem. Prva od 4 pokalnih tekem, kolikor jih skokoma 89 in 85,5 m ter z osvojenimi 232 točkami le bo SSK Mislinja izvedel v poletnem delu skakalne se- za točko zaostal za zmagovalcem Matevžem Samcem zone 2016, je imela posebno težo, saj so se člani, čla- iz SSK Ljubno BTC. Se je pa med zmagovalce v član- nice, mladinci do 18 in 20 let borili za pokale Občine ski kategoriji vpisal nekdanji član SSK Mislinja – Žak Mislinja, ki je bila hkrati tudi pokroviteljica tekmo- Šilih, ki že 2. leto nastopa in tekmuje za SSK Sam vanja. V lepem nedeljskem dopoldnevu se je po zale- Ihan. Zmagovalne stopničke, ki jih je delil s klubskim tišču skakalnice velikosti HS – 93 m spustilo in v bolj kolegom Gašperjem Bartolom, si je priskakal s skoko- ali manj mirno vetrovno ozračje zajadralo 80 skakal- ma 88 in 90 m. 3. mesto je osvojil prav tako nekdanji cev in skakalk. Maloštevilni gledalci, ki so manjkali član SSK Mislinja – David Krapež, ki svojo športno pot za popolno tekmovalno vzdušje in lepšo kuliso, so bili nadaljuje v SSK Sam Ihan. Dobri rezultati, ki jih dose- poplačani z lepimi in dolgimi skoki. Med gledalci, ki gajo domači skakalci, so rezultat načrtnega in dobrega so z aplavzi nagrajevali hrabre tekmovalce, je bil tudi dela domačega trenerja Gorazda Robnika. župan Bojan Borovnik, ki je po končanem tekmova- SSK Mislinja se zahvaljuje Občini Mislinja za po- nju najboljšim v vsaki kategoriji podelil pokale Občine moč pri izvedbi stroškovno zahtevnega tekmova- Mislinja. To nalogo je opravil s toliko večjim zado- nja, županu pa za podporo in druženje na športni voljstvom in veseljem, saj je pokal Občine Mislinja prireditvi. za doseženo 2. mesto v kategoriji mladinci do 20 let Viktor Robnik, predsednik SSK Mislinja

Prejemniki pokalov Občine Mislinja Člani: Članice: 1. Žak Šilih, SSK Sam Ihan 244 točk 1. Nika Križnar, SSK Alpina Žiri 212,5 točk 2. Gašper Bartol, SSK Sam Ihan 244 točk 2. Urša Bogataj, SSK Ilirija Ljubljana 194,5 točk 3. David Krapež, SSK Sam Ihan 242 točk 3. Eva Logar, SSK Sam Ihan 192,5 točk Mladinci do 20 let Mladinci do 18 let 1. Matevž Samec, SSK Ljubno BTC 233,0 točk 1. Matjaž Osterc, SSK Velenje 266,0 točk 2. Blaž Pavlič, SSK Mislinja 232,0 točk 2. Timi Zajc, SSK Ljubno BTC 248,5 točk 3. Martin Capuder, SSK Ilirija, Lj. 227,0 točk 3. Kristjan Lesnik, SK Triglav 242,0 točk SEPTEMBER 2016 43

športni utrip Bine Oder, udeleženec evropskega odbojkarskega prvenstva

športni utrip Moška mladinska odbojkarska reprezentanca je s tekmo pro- ti Nemčiji začela EP, ki se je od- vijalo od 2. do 10. 9. v Bolgariji. Izbrana vrsta pod vodstvom Sama Miklavca je v Plovdivu igrala v skupini 1, skupaj z odbojkarski- mi velesilami Francijo, Poljsko, Bolgarijo, Ukrajino in Nemčijo. Osnovni cilj naših fantov je bila uvrstitev v 2. del tekmovanja. Slovenska reprezentanca, ki si je nastop na EP priigrala z zma- go nad reprezentancami Ukrajine, Foto: CEV Finske in Belgije na kvalifikacij- skem turnirju skupine F, v Novi Gorici, je tritedenske priprave op- kvalifikacijah, 1 izmed osnov- Tilen Križanič, Primož Mejal, ravila v Mariboru in se optimistič- nih vzrokov tiči v količini priprav. Jure Okroglič, Aljaž Herman, no odpravila na prizorišče EP. Za primerjavo, ekipa Ukrajine, Matic Vrtovec, Jan Maček, Žal pa fantom ni uspelo pono- ki smo jo v kvalifikacijah prema- Aleksander Tepič. Selektor: Samo viti ravni igre iz aprilskih kvalifi- gali, se je pripravljala od junija. Miklavc, pomočnik selektor- kacij. Igra nikakor ni stekla, po- Fantom nimam kaj očitati, borili ja: Aleš Hribar, statistik: Karlo javljale so se napake in posledica so se, žal pa na evropskem prven- Reisner. tega je bil rezultatski neuspeh. stvu ni slabih ekip!« OZS Samo Miklavc: »Ocenjujem, Reprezentanca Slovenije: da nismo uspeli doseči ravni igre, Urban Toman, Uroš Planinšič, ki smo jo prikazali na aprilskih Bine Oder, Žiga Čopi, Jan Mulec,

Na odcepu proti Dovžam ob regionalni cesti Slovenj Gradec–Mislinja stoji reklamna tabla, ki sporoča, da v občini Mislinja poteka gradnja nove čistilne naprave in kanalizacije. Kar nekaj let je že minilo od takrat, ko je ta čistilna naprava pridobila uporabno dovoljenje, in je bila skupaj s kanalizacijo predana v uporabo. Skrajni čas je že, da bi ta reklamni pano odstranili, saj ne služi več svojemu namenu, poleg tega pa je že močno zbledel in bolj kvari videz, kot da bi vsem, ki prihajajo na območje naše občine, kaj koristnega sporočal. Morda bi bilo pano smiselno uporabiti za kakšne bolj koristne informacije o dogodkih in akcijah, ki jih izvajajo občina ali pa društva na njenem območju. Naša občina | 44

športni utrip Mislinjčanke v 1. državni odbojkarski ligi

V sezono 2015/2016 je ekipa Ženskega odbojkarskega kluba Mislinja pod vodstvom trenerja Urbana Odra vstopila s ciljem, da se uvrsti na sredino drugoligaške lestvice. Ekipa, ki v povprečju šte- je 17 let, pa je poskrbela za senza- cijo na slovenski odbojkarski sce- ni in prepričljivo, z 19. zmagami in le 1 porazom, osvojila naslov pr- vakinj 2. državne odbojkarske lige Slovenije ter se tako uvrstila v 1. slovensko odbojkarsko ligo. Ta uspeh je odmeval doma- la po vseh odbojkarskih klubih v Tako je ekipa z novinka- 26 treningov in odigrale 3 tek- Sloveniji, saj praviloma mesta v mi začela s treningi na prvoliga- me. Motiva in volje jim ne manj- 1. ligi zasedajo le večja slovenska ško sezono 6. 8. kar v Mislinji. ka in upajmo, da se bodo odlično mesta, ki premorejo tudi starej- Dopoldan so punce trenirale 2,5 odrezale tudi v 1. slovenski ligi, saj še izkušene igralke, predvsem pa ure pod vodstvom atletske trener- so dokazale, da so kljub mlados- profesionalke. ke Jerneje Smonkar, popoldan pa ti zmožne trdne volje, zrele igre in Poznavalci odbojke in sloven- so se znojile v telovadnici. V me- neomahljivega truda. skega športa bodo zagotovo potr- secu avgustu so punce opravile Urban Oder dili, da je dosežek ŽOK Mislinja vreden velike pozornosti, saj smo ga za razliko od drugih klubov do- segli le z domačimi igralkami in v Vpis v odbojkarsko šolo Mislinja bistveno slabših pogojih za trenin- ge, kot jih ima konkurenca. Otroci, mladostniki in starši, Žal pa igranje v 1. ligi zahte- pozdravljeni v novem šolskem letu! va večjo organiziranost, predvsem Tudi letos se boste lahko, med drugim, od meseca septembra pa naša mislinjska telovadnica do junija zabavali z odbojkarsko žogo v roki. ne ustreza kriterijem, zato smo Odbojkarska šola Mislinja vabi v svojo sredino dečke in se morali povezati s klubom iz deklice od 1. do 7. razreda in seveda tudi tiste, Slovenj Gradca, kjer bomo igrali ki ste treninge odbojke že obiskovali. naše prvoligaške tekme. Dogovori so trajali kar nekaj časa, na kon- Vpis v odbojkarsko šolo je možen vsak ponedeljek cu pa smo prišli vsi skupaj do za- med 15. in 17. uro v telovadnici OŠ Mislinja. ključka, da enostavno drugače ne gre. Iz njihovega kluba smo dobili Več informacij na: zokmislinja.si. 3 perspektivne igralke, mi pa jim Vabljeni vsi, ki radi migate, tekmujete in se zabavate! bomo pomagali na strokovnem nivoju (trenerji). SEPTEMBER 2016 45

športni utrip ali ste vedeli Baron Žiga Zois

L. 2017 bomo beležili 270. obletnico rojstva barona Žige Zoisa in 200 let, odkar je žele- zarno in posest v Mislinji prepustil nečaku Francu Antonu pl. Bonazzi. L. 2019 bo pre- teklo 200 let od Zoisove smrti, leto zatem pa 250 let, odkar mu je s prodajno pogodbo njegov oče, veletrgovec Michelangelo, prepustil železarno v Mislinji (1770).

Baron Žiga Zois (Sigismundus) pl. Edelstein (Trst, 1747 – Ljubljana, 1819) je bil gospodarstvenik, nara- voslovec, poliglot in razsvetljenec, ki je prvo izobraz- bo dobil v očetovi hiš in med l. 1761 in 1765 z bratoma Jožefom Leopoldom in Filipom Ant. Ksaverjem obi- skoval učni zavod za laične gojence duhovnega seme- nišča v Italiji (Reggio Emilia), se tam učil italijanšči- ne, nemščine, spisja, računstva, risanja, arhitekture, antične in italijanske književnosti, glasbe, tudi ple- sa in mečevanja. L. 1765 se je na očetovo željo vrnil v Ljubljano, kjer je študiral naravoslovje in druge, za rudarstvo in fužinarstvo, koristne vede, se zanimal za trgovino in tehnična vprašanja. Zasledoval je ra- zne izume (njegova soba je bila podobna fizikalnemu kabinetu), izumil puhalnik za plavž, podpiral razi- skovanje, se zavzemal za napredek (npr. pluga), za iz- boljšanje obrtnih postopkov s koristnimi napotki (v graverstvu, zvonarstvu, puškarstvu, steklarstvu, ke- ramiki), dajal na željo oblasti pripombe k načrtom za izboljšanje plovnosti Save in Ljubljanice ter za osuše- vanje Ljubljanskega barja. V začetku l. 1779 se je po- Janez Andrej Herrlein: Žiga Zois dal na dolgo potovanje po srednji Evropi (Nemčija, Holandija, Švica, Francija …), obiskal nekatere žele- zarne in trgovske združbe, navezal stike z naravo- nazadujočo donosnost železa, si je Žiga Zois prizade- slovci, ker se je ljubiteljsko ukvarjal z mineralogijo. val za boljše izkoriščanje železove rude in za zmanj- Z zbirko mineralov si je pridobil velik sloves, zbirka šanje porabe kuriva. Poletne mesece (1788–92) je pa še danes velja za eno najlepših, najstarejših in naj- preživljal večinoma na Javorniku, v Bohinjski Bistrici pomembnejših v Evropi. Zois jo je hranil v svoji pa- ali Mislinji, kjer so v fužinah preurejali peči. Bolezen lači v Ljubljani in si zelo želel, da bi Ljubljana dobila je vztrajno napredovala, l. 1793 so mu ohromele noge, muzej, ki bi mu prepustil svojo zbirko, saj ga je mu- zato si je dal po lastnem načrtu izdelati voziček in se čila misel, da bi bili dediči zbirko prisiljeni proda- z njim prevažal po stanovanju. Protin mu je večkrat ti na tuje. Danes šteje njegova zbirka ok. 5000 mine- začasno ohromil tudi roko, da ni mogel pisati in je ralov, rud in kamnin, hrani pa jo Prirodoslovni mu- svoja pisma le okorno podpisoval. S terjatvami obre- zej Slovenije. Na svojem potovanju je v Rimu doživel menjeno železarno in posest v Mislinji je l. 1817 pre- prvi napad protina in se spomladi 1780 vrnil domov pustil nečaku Francu Antonu pl. Bonazzi. Zoisova z boleznijo, ki mu je zaznamovala vse življenje. Poleg nagrobna plošča s pokopališča pri sv. Krištofu je da- mislinjske mu je oče l. 1771 podaril še javorniško nes na dvorišču Zoisove hiše na Bregu v Ljubljani. železarno in svetoval, da je kupil še fužini Plavž Vir: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi872726/. in Mojstrana, fužini v Bohinjski Bistrici in Stari Aleksandra Čas Fužini pa mu je prodal 2 leti zatem. Da bi izboljšal Naša občina | 46

Čestitamo novorojencem in njihovim staršem! MISLINJA

Novorojenci 2016 Luka Pospeh Maks Pantner Veno Kramar Tevž Lubej Tai Klemenc Brina Ramšak Kim Gubej Anže Krajcer Bine Krajcer Špela Zaveršnik Jurij Marovšek Iva Tovšak

Župan, občinska uprava Mislinja, uredniški odbor NO

Ob praznovanju 50 let skupnega življenja se lahko Draga ata in mama, ponosno ozreta nazaj, na vse, kar sta ustvarila in sku- paj preživela. Bilo je veliko lepih in veselih dogod- Jože in Ana Oder! kov, a tudi težkih preizkušenj, ki pa vaju niso razd- vojile, temveč še bolj povezale. Ob gradnji hiše smo živeli skromno, a ob vajini ljubezni in toplini ni bilo čutiti pomanjkanja. Vse 3 hčere sta vzgojila v odgo- vorne in samozavestne, za kar smo vama zelo hva- ležne. Včasih je padla tudi kakšna stroga beseda, za katero danes dobro vemo, da je bila še kako potreb- na. Zahvaljujemo se vama za pomoč pri gradnji hiše in za to, da sta pazila na vnuke, nikoli nista odrek- la pomoči in podpore. Bolezen vaju na jesen vajine- ga življenja močno preizkuša, a to so ovire, zaradi ka- terih postajata le še močnejša in trdnejša. Upamo, da smo vama v teh težkih trenutkih vsaj malo v pomoč in oporo. Ob tako lepem skupnem jubileju vama skupaj z družinami želimo še veliko let medsebojnega razu- mevanja, dobrega zdravja, veselja v krogu najdražjih in čim manj težkih preizkušenj.

Hčere Jožica, Jelka in Leja MISLINJA

78 MISLINJA

2

Sokrajani Franca Šilaka so se množično Nevesto nam hoče odpeljat? Šranga mora udeležili pohoda na Kozjak. bit! In bilo jih je kar nekaj …

Znanje in prizadevnost je treba pohvaliti. Ob šolskem učnem čebeljnjaku bo čebelice Še bolje, če vsakdan koristi za lastno čuval tudi kip sv. Ambroža, zavetnika varnost. čebelarjev in voskarjev.

Koroške kresničke ne premaga nobeno Slovenska vojska zna še s čim drugim kot z vreme, če pa te večer nagradi s čudovitim orožjem. Dobro so nam to dokazali. sončnim zahodom, toliko bolje.

Utrinke pripravlja Jočže Tasi

Projekt Zlata zrna za novo tisočletje je pripeljal Za košnjo pohorskih planj je Rogla odlična. žetev s srpom v središče Mislinje. Je pa malo manjkalo, pa bi morali kidati, MISLINJA da bi lahko kosili.

nasaobcina

78 Prireditvenik september–december 2016 September November 25. september kmetija Foltan 4. november Galerija Kavka (Tisnikarjeva rojstna hiša) Pozdrav jeseni (razstava naj pridelkov 18.00 odprtje razstave VI. Tisnikarjeve likovne 2016, društva bodo pripravljala jedi iz žit, kolonije Kope 2016 kar je rdeča nit letošnje, že 20. prireditve). 29. november Galerija Kavka (Tisnikarjeva rojstna hiša) Oktober 15.00 predpraznična likovna delavnica za otroke 1. oktober Konj (1803 m) December 2. oktober Bernekerjeva pot 3. december Nočni Miklavžev pohod na Mrzlico 2. oktober otvoritev škorjanke na Črnem vrhu (1543 17. december Čez goro k očetu – nočni pohod m) in počastitev 25. letnice obeležja na 17. december pred TC Lopan Črnem vrhu, skupaj z zahvalno mašo 8.–12.00 prednovoletni sejem s ponudbo 3.–8. oktober Kope domačih dobrot in raznih daril VI. Tisnikarjeva likovna kolonija 23. december dvorana Lopan Kope 2016 19.00 tradicionalni božični koncert ŽPZ Mislinja 8. oktober Haloze 8. oktober Partizanka – turno kolesarski izlet V primeru nepopolnih oz. spremenjenih podatkov 15. oktober Vorančev pohod – Mokronog – Pijana prireditev bodo le-te sprotno podane na spletni strani gora Občine Mislinja. Podatke prireditev za naslednjo 23. oktober Žolnirjev pohod na Kramžarico številko zbiramo do 26. novembra 2016 na e-naslov [email protected].