Zacasna Raba Prostora
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
Skupnostne prakse v urejanju prostora avgust 2015, št. 2 http://prostorisodelovanja.si Somobilnost 2 Skupnostna prenova 5 Začasna raba prostora 9 Stanovanjske Skupnosti 14 Sodelo 15 Lokalne Ekonomije 17 Urbano vrtnarjenje 20 pa je tudi upravljanje primera. pora pobudam, ki so vzniknile V zadnjih mesecih se je med same od sebe. Za čimbolj učin- Od skupnostnih praks nami vedno bolj uveljavljalo kovito simbiozo med javnim in prepričanje, da je ključen kriterij skupnostnim ter za čim uspe- prav slednji, torej upravljanje šnejše delovanje skupnostnih prostora ali procesa s strani praks smo na koncu tokratne skupnosti uporabnikov. Pogosto publikacije na podlagi izkušenj k javnim politikam Marko Peterlin se je ob posameznih primerih posameznih praks zbrali nekaj odprla tudi razprava o odnosu ključnih priporočil. Samoorganizirane pobude s pomembnim vplivom na produkcijo prostora, z lokalno skupnostjo. Nemalok- Tudi tokratna publikacija ki jih imenujemo skupnostne prakse v urejanju prostora, so po svetu in pri rat so namreč primeri tako ali je še vedno delovna različica drugače podprti s strani občin in zelo verjetno bodo takšne nas v le malo več kot letu dni od izdaje prvega zbornika Prostori sodelova- ali drugih javnih institucij, vča- ostale tudi morebitne naslednje. nja prešle iz navidez marginalnih praks v vedno bolj očiten mainstream. sih od tam pride celo pobuda. V Zaradi hitro rastočega števila uredniški skupini je prevladalo primerov postaja celovit nabor Njihova vloga v urejanju pro- ga dvora, Centra mobilnosti si je potovanja po Sloveniji in prepričanje, da to ne le da ne skupnostnih praks pravzaprav stora postaja vidna tako v stro- in še vrste drugih prostorov, bližnji okolici danes res že težko bi smel biti izločilni kriterij, vedno težja naloga. Tudi v to- kovnih krogih kot v vsakdanjem ki vsi spadajo med zgledne predstavljati brez sopotniškega temveč je neka oblika simbioze kratni publikaciji nam še ni življenju prebivalcev mest. Po- primere skupnostnih praks. portala prevoz.org in težko je z javno sfero celo zaželjena! uspelo dodati poglavja o samo- samezni primeri se vedno bolj Po drugi strani v Ljubljani, oceniti pomen, ki ga imajo z S publikacijami in spletno niklih prizoriščih, vendar pa bi pogosto pojavljajo po strokovnih kjer se javni prostor središča njegovo pomočjo spremenjene stranjo želimo poudariti prav v zvezi z njimi želeli napotiti revijah in spletnih straneh ter mesta intenzivno preobraža mobilnostne navade zlasti mla- javne koristi tovrstnih skupno- na knjigo Na trdna tla avtorja prejemajo različne nagrade, de- pod taktirko mestne uprave, de populacije za prostor mest. stnih praks in nagovoriti še po- Rajka Muršiča s sodelavci, ki ležni so tudi vedno večje po- skupni in javni prostor sosesk, A kljub naštetemu že leto in sebej občine k bolj sistematični nudi obsežen pregled tovrstnih zornosti osrednjih množičnih kot sta Ruski car ali Savsko na- pol skoraj vsako srečanje ured- podpori tovrstnim pobudam. prizorišč pri nas. Na nek način se Skupnostnih praks namreč ne želimo tudi opravičiti številnim, moremo več obravnavati izven ki jih zaradi pomanjkanja časa javnih politik na področju ure- ali informacij nismo vključili janja prostora, temveč kot njihov v predstavitev, čeprav smo jih sestavni del. Prostorskega na- želeli in jih ob tej priložnosti črtovanja in drugih formalnih vabimo, da se nam javijo. Zbirko oblik urejanja prostora ne nado- skupnostnih praks tekoče do- meščajo, temveč jih dopolnjujejo. polnjujemo na spletnem mestu Omogočajo doseganje razmero- www.prostorisodelovanja.si. × ma hitrih in poceni sprememb na bolje z majhnimi koraki, bolj Publikacijo je podprla Mreže za prostor, ali manj v okviru obstoječih ki povezuje nevladne organizacije na po- predpisov in pravil igre, hkrati dročju urejanja prostora. Njena vsebina pa omogočajo preverjanje in po- je deloma pripravljena v okviru delovnih pravljanje prav teh predpisov skupin mreže, ki delujejo na podro- in pravil. Ker tovrstne prakse čjih mobilnosti (somobilnost), urbane zaznamuje izrazito participati- prenove (skupnostna prenova), začasne ven pristop pri zasnovi, izvedbi rabe prostora (začasna raba prostora), in upravljanju ter intenzivno stanovanjske politike (stanovanjske sku- komuniciranje navznoter in pnosti) ter urbanega vrtičkarstva (urbano vrtičkarstvo). navzven, jih po pravilu odli- kuje tudi dobra javna podoba. Projekt »Mreža za prostor - za prostore In prav v slednjem se skriva sodelovanja«, delno financirata Evropska tudi potencialna nevarnost, ki unija iz Evropskega socialnega sklada je bila večkrat izražena v in- in Republika Slovenija, Ministrstvo za tervjujih. Dobra javna podoba javno upravo. Operacija se izvaja v okviru lahko nekatere javne akterje Operativnega programa razvoja človeških Univerzalni atelje uličnih umetnosti, Ljubljana. Foto: Igor Škafar navede k poskusom posnemanja virov, razvojne prioritete Institucional- medijev. Predvsem pa njihovi selje, verjetno bolj kot mestna niške skupine zaznamuje tudi ali prevzema posameznih praks na in administrativna usposobljenost, učinki vedno pomembneje za- uprava zaznamujejo aktivnosti pogovor o tem, kaj sploh razu- ob opustitvi ključne lastnosti to- prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in znamujejo življenje in prostor skupin, kot so prostoRož ali memo kot skupnostne prakse v vrstnih praks, namreč iskrenega socialnega dialoga. v mestih. Skupaj na ploščad!, ki temeljijo urejanju prostora. Poleg očitnega in intenzivnega vključevanja Težko si je na primer pred- na vključevanju prebivalcev, pomena za produkcijo prostora skupnosti v njihovo upravlja- stavljati, kakšno bi bilo danes še bolj pomembno, čeprav sta prevladala dva kriterija, ki nje. Verjamemo, da je za dol- življenje središča Maribora morda bolj skrito, pa na ure- jim mora zadostiti primer, da goročne pozitivne družbene in brez Živih dvorišč, Salona janje prostora po celem mestu ga obravnavamo: pobuda zanj prostorske učinke mnogo boljše uporabnih umetnosti, Tkalke, vplivajo raznolike vrtičkarske prihaja »od spodaj«, s strani prepoznavanje javnih koristi Udarnika, GT22, Vetrinjske- skupnostne prakse. Prav tako skupine posameznikov, skupno tovrstnih praks in ustrezna pod- 2 Somobilnost Tadej Žaucer Mobilnost je ena od pomembnejših potreb sodobnega človeka. Za poto- ki bi lahko na podoben način zadruge. Pri nas jih sicer ni, vanja porabimo velik del svojega časa, stroški za mobilnost pa predstavlja- deloval tudi za popravilo česa bi si pa želeli kakšno. drugega, vendar ima prav dej- Priporočila za skupnostne jo znaten del družinskega ali osebnega proračuna. Za promet slovenska stvo, da gre za kolesa, poseben prakse somobilnosti so tako gospodinjstva porabijo okrog 15 % sredstev (vir: ARSO), kar je glede na pomen pri gradnji skupnosti težji zalogaj. Prakse so si me se- primerljive države zelo veliko. Promet porabi tudi precej energije in generira in vplivu nanjo. Sama popra- boj zelo raznolike, priporočila veliko izpustov. Prometne površine v mestih zasedajo približno petino dra- vljalnica koles je skupnostna bi bila na mestu na primer za praksa, kot bi lahko bila sku- oblikovanje car-sharing zadrug, gocenega prostora, ki je ponekod velik del dneva celo nezaseden. Vse to pnostna praksa popravljalnica a ni prakse. so razlogi, da je somobilnost lahko želen način zmanjševanja osebnih izdat- oblačil ali česarkoli drugega. Zato namesto priporočil kov za mobilnost in da je somobilnost tudi družbeno zaželena oblika mobil- Ker gre za kolesa, vidnost take predvsem poziv namenjen nosti, saj se z različnimi oblikami somobilnosti zmanjšujejo eksterni stroški, prakse v družbi še dodatno posameznikom, bolj kot apel pripomore k uveljavitvi kole- k drugačnemu razmišljanju in ki za družbo nastajajo predvsem z osebnim avtomobilskim prometom. sarstva kot pozitivnega trenda delovanju: souporaba prome- in kolesarjev kot skupnosti. Je tnih sredstev lahko pripomore O tem, da je v prometu možna ški način življenja. Souporaba popolno preobrazbo in z upo- torej najprej prostor sodela, k manjši porabi za mobilnost, souporaba tako infrastrukture, prometnih sredstev ni »prostor rabo sodobnih IKT tehnologij vendar je vpliv na prostor ena- k manjšemu ogljičnemu odtisu kot tudi prometnih sredstev sodelovanja«, lahko pa pripo- v aplikacijah, kot je prevoz.org, ko pomemben. in k manjši porabi prostora, in parkirnega prostora, smo more k ustvarjanju skupnosti postala še bolj uporabna. Najbolj očitne skupnostne vpliva na bolj zdrav življenjski že pisali. in vpliva na druge prostore Zelo zanimivi primeri sku- prakse somobilnosti ostajajo ti- slog pa še zabavna je lahko. × Skupnostna infrastruktura sodelovanja. Avtoštop je tra- pnostnih praks so prostori ste, ki jih pri nas (skoraj) ni. To je lahko občutljiv vidik, saj v dicionalna oblika souporabe sodelovanja, ki na samo mo- so modeli skupnega lastništva Viri: sodobni urejeni državi priča- zasebnih prometnih sredstev, bilnost vplivajo posredno. in uporabe prometnih sredstev, http://kazalci.arso.gov. kujemo, da država poskrbi za ki je v zadnjem času doživela Bajk kuhna je dober primer, kot so na primer car-sharing si/?data=indicator&ind_id=676 infrastrukturo. Vendar je vsaj pri manjših elementih, kot so na primer manjše prometne površine v soseskah, (zelo) lo- kalna skupnost lahko najboljši lastnik in predvsem upravljalec prometne površine. Souporaba prometnega prostora, oziroma shared space, je lažje uspešen, če gre za skupnostni prostor in ne le za različne skupine uporab- nikov na javni površini. Shared space kot prometna ureditev ni skupnostna praksa, če pa je tak