Ustanovitev Univerze V Ljubljani V Letu 1919
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
UstanovitevUstanovitev UniverzeUniverze v LjubljaniLjubljani v letuletu 11919919 Naslovnica prve knjige promocijskega protokola doktorandov ljubljanske univerze. Naslovnica vpisne knjige (matrike) študentov ljubljanske univerze za prva desetletja njenega obstoja. ISBN 978-961-6410-25-0 NA OVITKU ZADAJ: Svečana listina ljubljanske univerze o podelitvi častnega doktorata dr. Danilu Majaronu z dne NA OVITKU SPREDAJ: Dekani prihajajo v slavnostnem sprevodu na Kongresni trg, kjer bo potekala svečana 22. junija 1929. otvoritev novega akademskega leta, 1. oktober 2008. + 1 mm hrbet ? mm + 1 mm UstanovitevUstanovitev UniverzeUniverze v LjubljaniLjubljani v letuletu 11919919 Naslovnica prve knjige promocijskega protokola doktorandov ljubljanske univerze. Naslovnica vpisne knjige (matrike) študentov ljubljanske univerze za prva desetletja njenega obstoja. ISBN 978-961-6410-25-0 NA OVITKU ZADAJ: Svečana listina ljubljanske univerze o podelitvi častnega doktorata dr. Danilu Majaronu z dne NA OVITKU SPREDAJ: Dekani prihajajo v slavnostnem sprevodu na Kongresni trg, kjer bo potekala svečana 22. junija 1929. otvoritev novega akademskega leta, 1. oktober 2008. + 1 mm hrbet ? mm + 1 mm Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919 Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze) Občasna razstava od decembra 2009 do februarja 2010 Izdano ob 90. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani. Kazalo Radovan Stanislav Pejovnik Predgovor . 5 Jože Ciperle Uvod . 7 Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919 Jože Ciperle Po poti do univerze v Ljubljani . 11 Tatjana Dekleva Ustanovitev univerze v Ljubljani. 29 Jože Ciperle, Tatjana Dekleva Seznam razstavljenega gradiva . 43 Gründung der Universität Ljubljana im Jahre 1919 Jože Ciperle Auf dem Weg zur Universität Ljubljana �������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������������49 Tatjana Dekleva Gründung der Universität Ljubljana . 63 The Setting Up of the University of Ljubljana in the year 1919 Jože Ciperle On the Path to the University of Ljubljana . 77 Tatjana Dekleva The Setting Up of the University of Ljubljana . 90 3 Predgovor Izid prve svetovne vojne je prinesel po stoletjih pripadnosti Avstriji veliko politično spremembo v življenje slovenskega naroda, ki se mu je uresničila želja biti združen z drugimi južno- slovanskimi narodi v eni državi. Ta sprememba pa je prinesla eksistenčni problem profesorjem slovenske narodnosti, ki so delovali na avstrijskih univerzah, saj so jih vse bolj odpuščali. Prav tako tam niso smeli več študirati slovenski študenti. Rešitev tega vprašanja je iskala Vseučiliška komisija, ustanovljena pri Narodni vladi Slovenije, sprva v sodelovanju z zagrebško univerzo, ki naj bi začasno nudila zatočišče slovenskim študentom in profesorjem v obliki paralelnih stolic s slovenskim učnim jezikom. Te naj bi bile zametek kasnejše slovenske univerze. Ko je bilo jasno, da bo ta zamisel težko uresničljiva, se je tudi ob zahtevah strokovnih organizacij, predvsem tehnikov, zdravnikov in teologov, izobli- kovala ideja o slovenski univerzi v Ljubljani, ki so jo kmalu sprejeli tudi vladni krogi v Beogradu, saj je v začetku marca v javnost prišla vest o odprtju univerze že v jeseni 1919. leta. Priprave za ureditev posameznih fakultet je prekinila novica, da je ustanovitev univerze začasno odložena. To pa ni ustavilo njenih akterjev na čelu s predsednikom Vseučiliške komisije dr. Danilom Majaronom in poverjenikom za uk in bogočastje dr. Karlom Verstovškom. Ob pomoči političnih strank je začasni parlament v Beogradu 16. julija 1919 izglasoval Zakon o Univerzi kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, ki je začela z rednim delom decembra istega leta. S tem je bila uresničena zahteva slovenskega naroda po lastni univerzi, ki je bila prvič postavljena kot del slovenskega narodnega programa v revolucionarnem letu 1848. Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor 5 Uvod Danes so univerzitetni arhivi središčna mesta, mesta kontinui- začetku 20. stoletja pa so se na dunajsko univerzo vpisale prve tete znotraj univerze pa tudi mesta, kjer se univerza predstavlja Slovenke. kot celota. So neke vrste »trajnejši« morda lahko rečemo Nedvomno je bila za Slovence po nastanku jugoslovanske države zgodovinski spomin univerze, ki med drugim s svojimi objavami na področju šolstva najpomembnejša pridobitev univerza v v znanstvenih in strokovnih publikacijah prinašajo tudi Ljubljani. To je junija 1919 ustanovila osrednja vlada v Beogradu dragocene izsledke v zgodovinsko pa tudi v druge stroke, s svojo predvsem po zaslugi majhnega kroga vplivnih mož (Karla predstavitveno dejavnostjo: razstavami o zgodovini univerz in Verstovška, odvetnika Danila Majarona in profesorja na univerzi znanosti pa ustvarjajo povezavo s širšo javnostjo. v Pragi Mihajla Rostoharja), ki so se uprli stališču politikov in znanstvenikov, naj se z ustanavljanjem počaka do ureditve Za Teden Univerze v Ljubljani 2009 in ob 90. obletnici povojnih razmer. V Narodni vladi v Ljubljani in Vseučiliški ustanovitve ljubljanske univerze je arhiv in muzej Univerze v (univerzitetni) komisiji, ki so jo ustanovili novembra 1918, so Ljubljani pripravil razstavo in razstavni katalog z naslovom se namreč sprva obotavljali in so v prepričanju, da bodo Slovenci Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919. Razstava in dobili Trst, še naprej razmišljali o slovenski univerzi v Trstu. razstavni katalog nas popeljeta v 17., 18. in 19. stoletje, v čase Del članov Vseučiliške komisije je v isti sapi dokazoval, da so za prizadevanj za ustanovitev ljubljanske univerze in v leto 1918 in začetek dela fakultet potrebne večletne priprave, nagli ustanovitvi 1919, ko se je ustanavljala univerza v Ljubljani. univerze pa so nasprotovali tudi liberalci (Demokratska stranka), V Ljubljani obstoji višje (visoko) šolstvo od drugega desetletja saj je bila ustanovitvena pobuda povsem v katoliških rokah. 17. stoletja dalje vse tja do meščanske revolucije 1848. Tako Toda zagovorniki takojšnje ustanovitve so si uspeli s Koroščevo ljubljansko jezuitsko višje (visoko) šolstvo kakor tudi ljubljanski podporo dobiti pristanek Beograda in avgusta 1919 je bilo za licej spadata med tiste študijske ustanove, ki niso imele pravico pet fakultet ljubljanske univerze (pravno, filozofsko, teološko, podeljevanja akademskih nazivov in so bile neke vrste vmesni tehnično in medicinsko) imenovanih prvih 18 profesorjev. člen med gimnazijo in pravo univerzo. Medtem ko je imelo Večina med njimi je do tedaj delovala na avstrijskih univerzah in ljubljansko jezuitsko višje (visoko) šolstvo predvsem dve študijski strokovnih ustanovah. usmeritvi: filozofsko in teološko, pa je imel ljubljanski licej tri Čeprav se je ljubljanska univerza vse do druge svetovne vojne študijske usmeritve: filozofsko, mediko-kirurško in teološko, borila z velikimi finančnimi in prostorskimi težavami in so ji poleg tega pa še vrsto neobveznih predmetov od poljedelstva z Beograda večkrat grozili z ukinitvijo posameznih fakultet prek zgodovine in filozofije do modernih jezikov. (zlasti medicine, ki je imela sprva le štiri semestre, nato pa pet, Intenzivna prizadevanja za ustanovitev ljubljanske univerze pa pa tudi tehnike), se je naglo krepila in dvigala. V tridesetih letih je zaznati v začetku in pred koncem 18. stoletja, predvsem pa v 20. stoletja je na njej poučevalo že 78 profesorjev in docentov, letu 1848/49. desetletje pozneje 95, število študentov pa se je dvignilo z 900 Po ukinitvi ljubljanskega liceja sredi 19. stoletja je od višješol- leta 1919 na 2400 leta 1938. skih (visokošolskih) študij tu ostala le še teologija kot škofijsko Lahko izpostavimo, da si je Univerza v Ljubljani naglo pridobila bogoslovje. središčno mesto v slovenskem kulturnem in znanstvenem Zahteva po ustanovitvi slovenske univerze je bila od leta 1848 življenju. sestavni del slovenskega političnega programa, toda avstrijske oblasti je do konca monarhije leta 1918 niso uslišale. Gibanje za Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave in ustanovitev slovenske univerze – bodisi v Ljubljani bodisi v Trstu razstavnega kataloga, še posebno rektoratu Univerze v Ljubljani – se je na novo razmahnilo v začetku 20. stoletja, vendar ponovno in prof. dr. Andreji Kocijančič in prof. dr. Radovanu Stanislavu brez uspeha. Slovenski študentje so zato vse do razpada monarhije Pejovniku, bivšemu in sedanjemu rektorju Univerze, ki so ves čas študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi in v zadnjem desetletju pred z naklonjenostjo spremljali pripravo razstave in izid razstavnega prvo svetovno vojno tudi v Krakovu. Na zagrebško univerzo so kataloga. odhajali le posamezniki, saj so njena spričevala v Avstriji (zaradi razlik v šolskih sistemih obeh polovic monarhije) veljala za tuja. Še posebno smo dolžni zahvalo Ministrstvu za kulturo Republike V tridesetih letih (1880-1910) se je število slovenskih študentov Slovenije, ki s sofinanciranjem omogoča izvedbo razstave in na avstrijskih univerzah in visokih šolah dvignilo z okoli 350 razstavnega kataloga. (1880) na skoraj tisoč (1913), po številu slušateljev posameznih fakultet pa so po letu 1900 pravniki prehiteli teologe. Po letu 1910 je bilo tudi že več tehnikov kot medicincev in filozofov, v Dr. Jože Ciperle 7 Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919 Po poti do univerze v Ljubljani Jože Ciperle Fragmentarni viri omenjajo v srednjeveški Ljubljani – enako tudi deželnega kneza. Tudi nastavitev Lenarta Budine za vodjo šole za slovensko ozemlje v celoti – elementarni