Ustanovitev Univerze V Ljubljani V Letu 1919

UstanovitevUstanovitev UniverzeUniverze v LjubljaniLjubljani v letuletu 11919919

Naslovnica prve knjige promocijskega protokola doktorandov ljubljanske univerze. Naslovnica vpisne knjige (matrike) študentov ljubljanske univerze za prva desetletja njenega obstoja. ISBN 978-961-6410-25-0 NA OVITKU ZADAJ: Svečana listina ljubljanske univerze o podelitvi častnega doktorata dr. Danilu Majaronu z dne NA OVITKU SPREDAJ: Dekani prihajajo v slavnostnem sprevodu na Kongresni trg, kjer bo potekala svečana 22. junija 1929. otvoritev novega akademskega leta, 1. oktober 2008.

+ 1 mm hrbet ? mm + 1 mm UstanovitevUstanovitev UniverzeUniverze v LjubljaniLjubljani v letuletu 11919919

+ 1 mm hrbet ? mm + 1 mm Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919

Univerza v Ljubljani (Zgodovinski arhiv in muzej Univerze) Občasna razstava od decembra 2009 do februarja 2010 Izdano ob 90. obletnici ustanovitve Univerze v Ljubljani. Kazalo

Radovan Stanislav Pejovnik Predgovor �� 5

Jože Ciperle Uvod �� 7

Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919

Jože Ciperle Po poti do univerze v Ljubljani ��11

Tatjana Dekleva Ustanovitev univerze v Ljubljani ��29

Jože Ciperle, Tatjana Dekleva Seznam razstavljenega gradiva ��43

Gründung der Universität Ljubljana im Jahre 1919

Jože Ciperle Auf dem Weg zur Universität Ljubljana ��49

Tatjana Dekleva Gründung der Universität Ljubljana ��63

The Setting Up of the University of Ljubljana in the year 1919

Jože Ciperle On the Path to the University of Ljubljana ��77

Tatjana Dekleva The Setting Up of the University of Ljubljana ��90

Predgovor

Izid prve svetovne vojne je prinesel po stoletjih pripadnosti Avstriji veliko politično spremembo v življenje slovenskega naroda, ki se mu je uresničila želja biti združen z drugimi južno- slovanskimi narodi v eni državi. Ta sprememba pa je prinesla eksistenčni problem profesorjem slovenske narodnosti, ki so delovali na avstrijskih univerzah, saj so jih vse bolj odpuščali. Prav tako tam niso smeli več študirati slovenski študenti. Rešitev tega vprašanja je iskala Vseučiliška komisija, ustanovljena pri Narodni vladi Slovenije, sprva v sodelovanju z zagrebško univerzo, ki naj bi začasno nudila zatočišče slovenskim študentom in profesorjem v obliki paralelnih stolic s slovenskim učnim jezikom. Te naj bi bile zametek kasnejše slovenske univerze. Ko je bilo jasno, da bo ta zamisel težko uresničljiva, se je tudi ob zahtevah strokovnih organizacij, predvsem tehnikov, zdravnikov in teologov, izobli- kovala ideja o slovenski univerzi v Ljubljani, ki so jo kmalu sprejeli tudi vladni krogi v Beogradu, saj je v začetku marca v javnost prišla vest o odprtju univerze že v jeseni 1919. leta. Priprave za ureditev posameznih fakultet je prekinila novica, da je ustanovitev univerze začasno odložena. To pa ni ustavilo njenih akterjev na čelu s predsednikom Vseučiliške komisije dr. Danilom Majaronom in poverjenikom za uk in bogočastje dr. Karlom Verstovškom. Ob pomoči političnih strank je začasni parlament v Beogradu 16. julija 1919 izglasoval Zakon o Univerzi kraljestva Slovencev, Hrvatov in Srbov v Ljubljani, ki je začela z rednim delom decembra istega leta. S tem je bila uresničena zahteva slovenskega naroda po lastni univerzi, ki je bila prvič postavljena kot del slovenskega narodnega programa v revolucionarnem letu 1848.

Prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor

Uvod

Danes so univerzitetni arhivi središčna mesta, mesta kontinui- začetku 20. stoletja pa so se na dunajsko univerzo vpisale prve tete znotraj univerze pa tudi mesta, kjer se univerza predstavlja Slovenke. kot celota. So neke vrste »trajnejši« morda lahko rečemo Nedvomno je bila za Slovence po nastanku jugoslovanske države zgodovinski spomin univerze, ki med drugim s svojimi objavami na področju šolstva najpomembnejša pridobitev univerza v v znanstvenih in strokovnih publikacijah prinašajo tudi Ljubljani. To je junija 1919 ustanovila osrednja vlada v Beogradu dragocene izsledke v zgodovinsko pa tudi v druge stroke, s svojo predvsem po zaslugi majhnega kroga vplivnih mož (Karla predstavitveno dejavnostjo: razstavami o zgodovini univerz in Verstovška, odvetnika Danila Majarona in profesorja na univerzi znanosti pa ustvarjajo povezavo s širšo javnostjo. v Pragi Mihajla Rostoharja), ki so se uprli stališču politikov in znanstvenikov, naj se z ustanavljanjem počaka do ureditve Za Teden Univerze v Ljubljani 2009 in ob 90. obletnici povojnih razmer. V Narodni vladi v Ljubljani in Vseučiliški ustanovitve ljubljanske univerze je arhiv in muzej Univerze v (univerzitetni) komisiji, ki so jo ustanovili novembra 1918, so Ljubljani pripravil razstavo in razstavni katalog z naslovom se namreč sprva obotavljali in so v prepričanju, da bodo Slovenci Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919. Razstava in dobili Trst, še naprej razmišljali o slovenski univerzi v Trstu. razstavni katalog nas popeljeta v 17., 18. in 19. stoletje, v čase Del članov Vseučiliške komisije je v isti sapi dokazoval, da so za prizadevanj za ustanovitev ljubljanske univerze in v leto 1918 in začetek dela fakultet potrebne večletne priprave, nagli ustanovitvi 1919, ko se je ustanavljala univerza v Ljubljani. univerze pa so nasprotovali tudi liberalci (Demokratska stranka), V Ljubljani obstoji višje (visoko) šolstvo od drugega desetletja saj je bila ustanovitvena pobuda povsem v katoliških rokah. 17. stoletja dalje vse tja do meščanske revolucije 1848. Tako Toda zagovorniki takojšnje ustanovitve so si uspeli s Koroščevo ljubljansko jezuitsko višje (visoko) šolstvo kakor tudi ljubljanski podporo dobiti pristanek Beograda in avgusta 1919 je bilo za licej spadata med tiste študijske ustanove, ki niso imele pravico pet fakultet ljubljanske univerze (pravno, filozofsko, teološko, podeljevanja akademskih nazivov in so bile neke vrste vmesni tehnično in medicinsko) imenovanih prvih 18 profesorjev. člen med gimnazijo in pravo univerzo. Medtem ko je imelo Večina med njimi je do tedaj delovala na avstrijskih univerzah in ljubljansko jezuitsko višje (visoko) šolstvo predvsem dve študijski strokovnih ustanovah. usmeritvi: filozofsko in teološko, pa je imel ljubljanski licej tri Čeprav se je ljubljanska univerza vse do druge svetovne vojne študijske usmeritve: filozofsko, mediko-kirurško in teološko, borila z velikimi finančnimi in prostorskimi težavami in so ji poleg tega pa še vrsto neobveznih predmetov od poljedelstva z Beograda večkrat grozili z ukinitvijo posameznih fakultet prek zgodovine in filozofije do modernih jezikov. (zlasti medicine, ki je imela sprva le štiri semestre, nato pa pet, Intenzivna prizadevanja za ustanovitev ljubljanske univerze pa pa tudi tehnike), se je naglo krepila in dvigala. V tridesetih letih je zaznati v začetku in pred koncem 18. stoletja, predvsem pa v 20. stoletja je na njej poučevalo že 78 profesorjev in docentov, letu 1848/49. desetletje pozneje 95, število študentov pa se je dvignilo z 900 Po ukinitvi ljubljanskega liceja sredi 19. stoletja je od višješol- leta 1919 na 2400 leta 1938. skih (visokošolskih) študij tu ostala le še teologija kot škofijsko Lahko izpostavimo, da si je Univerza v Ljubljani naglo pridobila bogoslovje. središčno mesto v slovenskem kulturnem in znanstvenem Zahteva po ustanovitvi slovenske univerze je bila od leta 1848 življenju. sestavni del slovenskega političnega programa, toda avstrijske oblasti je do konca monarhije leta 1918 niso uslišale. Gibanje za Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri pripravi razstave in ustanovitev slovenske univerze – bodisi v Ljubljani bodisi v Trstu razstavnega kataloga, še posebno rektoratu Univerze v Ljubljani – se je na novo razmahnilo v začetku 20. stoletja, vendar ponovno in prof. dr. Andreji Kocijančič in prof. dr. Radovanu Stanislavu brez uspeha. Slovenski študentje so zato vse do razpada monarhije Pejovniku, bivšemu in sedanjemu rektorju Univerze, ki so ves čas študirali na Dunaju, v Gradcu, Pragi in v zadnjem desetletju pred z naklonjenostjo spremljali pripravo razstave in izid razstavnega prvo svetovno vojno tudi v Krakovu. Na zagrebško univerzo so kataloga. odhajali le posamezniki, saj so njena spričevala v Avstriji (zaradi razlik v šolskih sistemih obeh polovic monarhije) veljala za tuja. Še posebno smo dolžni zahvalo Ministrstvu za kulturo Republike V tridesetih letih (1880-1910) se je število slovenskih študentov Slovenije, ki s sofinanciranjem omogoča izvedbo razstave in na avstrijskih univerzah in visokih šolah dvignilo z okoli 350 razstavnega kataloga. (1880) na skoraj tisoč (1913), po številu slušateljev posameznih fakultet pa so po letu 1900 pravniki prehiteli teologe. Po letu 1910 je bilo tudi že več tehnikov kot medicincev in filozofov, v Dr. Jože Ciperle

Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919

Po poti do univerze v Ljubljani Jože Ciperle

Fragmentarni viri omenjajo v srednjeveški Ljubljani – enako tudi deželnega kneza. Tudi nastavitev Lenarta Budine za vodjo šole za slovensko ozemlje v celoti – elementarni šolski pouk v obliki posvetnih kranjskih stanov v Ljubljani leta 1563 je povezana s tako imenovanih latinskih kapiteljskih, samostanskih, župnijskih prizadevanji za organizacijo protestantske deželne Cerkve. V in nemških mestnih šol. Nadaljnje, višje šole so si Ljubljančani ozadju pa se pojavlja dejavnost Primoža Trubarja – med drugim morali slej ko prej poiskati izven ožje domovine. Večinoma tudi njegovo utemeljevanje slovenske osnovne šole – v Ljubljani goli podatki imen nekaj šolnikov, ki so nam za Ljubljano znani v tem času. pred letom 1500, otežujejo, kljub analogiji s tujino, ovredno- Začetni razvoj stanovske šole v Ljubljani so spremljale težave. tenje vsebine pouka in določitev značaja učnih ustanov. Veliko Tudi drugi rektor Adam Bohorič je očitno še do leta 1570/71 število študentov iz naših krajev, ki so uspešno študirali na tujih poučeval sam, potem pa je dobil sodelavce. Šola je imela v univerzah, pa vendarle priča, da tudi srednjeveške ljubljanske njegovem času štiri razrede. Leta 1568 je predložil prvi obširen elementarne učne ustanove niso zaostajale za enakimi vzgojno- šolski red (najbrž že za pet razredov), leta 1575 drugega (za štiri izobraževalnimi ustanovami v tujini.1 razrede), ki ga stanovi niso uradno priznali, bil pa je odločilen za pouk. Šele z rektorjem Nikodemom Frischlinom (1582-1584) je šola dobila peti razred, ki je omogočal absolventom direkten Obdobje protestantskega šolstva prehod na univerzo. Vendar se Frischlin ni nameraval zadovoljiti samo s petim razredom, zavrnjeni osnutki njegovega šolskega V skladu s splošnim razvojem – z novim vrednotenjem izobrazbe, reda namreč kažejo, da je razmišljal o uvedbi vsaj še šestega ki ga je prinesel humanizem – je v Ljubljani po stagnaciji ob razreda, kjer naj bi se (verjetno) poučevali – podobno kot v koncu 15. stoletja v tridesetih in štiridesetih letih 16. stoletja četrtem razredu stanovske šole v Gradcu – nekateri predmeti opazno povečanje števila šol. Poleg dveh starih latinskih šol: visokošolskega pouka. Podobno je v svojem šolskem redu iz leta kapiteljske in križniške, je verjetno delovala tudi šola v škofijskem 1575 razmišljal že Bohorič, ko je skušal zajeti v vsebino pouka dvorcu, z nastopom reformacije pa še (protestantska) nemška snov, ki je takrat že spadala na fakulteto. S končno redakcijo mestna šola ter, vsaj od 1548 do 1563, zasebna latinska šola Frischlinovega šolskega reda, ki je bil potrjen leta 1584 in je veljal Lenarta Budine . Ob tem moramo upoštevati tedanjo družbeno do konca šole, to je do leta 1598, ljubljanska stanovska šola ni stvarnost. V Ljubljani, glavnem mestu Kranjske in enem izmed prerasla sekundarnega področja šolstva. Čeprav protestanti tudi središč notranjeavstrijskih dežel, kjer je bil sedež kranjskih na Nemškem niso uspeli izoblikovati celovitega šolskega sistema, deželnih stanov in njihovih organov, je reformacija dobila eno so bile vendarle deželne šole po svoji stopnji med mestno latinsko svojih največjih oporišč in središč na slovenskih tleh. Pa vendarle šolo in humanistično univerzo. Učence so dobivale iz latinskih sta tu vsaj od šestdesetih let 16. stoletja naprej živeli – sicer v šol, v katerih so se poleg branja in pisanja naučili tudi elemente konfliktnih odnosih – druga ob drugi katoliška in protestantska latinščine, same pa so jih pripravljale za neposreden prehod Cerkev, katoliško in protestantsko šolstvo. Netolerantnost na univerzo. Tak namen je imela tudi ljubljanska stanovska protestantske Cerkve in njihovega šolstva do ostankov šolstva katoliške Cerkve v mestu je evidentna. V teh razmerah pa je reformacija v Ljubljani ustvarila temelje za nov položaj šole in pouka. S pojavom protestantske »deželne stanovske šole« je 1 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem, 1, Ljubljana 1963, 29; J. Ci- šolstvo v Ljubljani dobilo kvalitetno nov impulz. Ustanovitev perle, Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem, v: XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik predavanj, Ljubljana 1983, 234; P. Simoniti, Humanizem in organizacija prve ljubljanske učne ustanove, ki je nudila na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, 113-114; preduniverzitetno šolsko izobrazbo, torej izobrazbo, ki je bila A. Ožinger, Slovenski študenti na dunajski univerzi v poznem srednjem veku 1365-1518, v času povečanih zahtev humanizma pogoj za vpis na univerzo, v: Kronika, 23, 1975, 149-153; J. Janžekovič, Slovenski študenti na dunajski univerzi v 16. stoletju, v: Kronika, 25, 1977, 167-177; J. Mlinarič, Duhovna podoba in pomen predstavlja najimenitnejše delo protestantov na Kranjskem na srednjeveških samostanov na Slovenskem, v: Zgodovinski časopis, 47, 1993, 491-492. področju šolstva v 16. stoletju. Sama oznaka »deželna stanovska 2 V. Schmidt, Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju, Ljubljana 1952; šola« pomeni, da so jo ustanovili in vzdrževali deželni stanovi, isti, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 39-64; G. Heiß, Notranjeavstrijske “de- želne stanovske šole”, Poskus njih uvrstitve v šolski in izobraževalni sistem 16. stoletja, da naj bi se v njej šolali predvsem otroci plemičev in da gre za v: Zgodovinski časopis, 41, 1987, 585-597; J. Ciperle, Nov položaj šole in pouka na 2 višjo šolo v primerjavi z latinskimi mestnimi šolami. Slovenskem v 16. stoletju, v: III. Trubarjev zbornik, Prispevki z mednarodnega znan- Seveda je ustanovitev »deželnih stanovskih šol« v spodnje- in stvenega simpozija Reformacija na Slovenskem ob štiristoletnici smrti Primoža Trubar- notranjeavstrijskih deželah treba gledati v okviru prizadevanj ja, Ljubljana 9.-13. novembra 1987, Ljubljana 1996, 139-147; T. Vidmar, »Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo pres shul … » Usoda protestantskih deželnih šol v protestantskih stanov za institucionalizacijo protestantskih Ljubljani, Celovcu in Gradcu, v: Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, deželnih Cerkva in v odnosu protestantskega plemstva do 9/XXXIII, 2000, 9-27

11 nadvojvodom Karlom, tirolskim vojvodom Ferdinandom in bavarskim vojvodom Viljemom, dejansko pa je zaživel z reforma- cijskimi komisijami, je leta 1598 privedel do zaprtja te ljubljanske šole in do izselitve njihovih učiteljev skupaj s protestantskimi duhovniki. Zahteve deželnega kneza do podanikov so bile tudi v tem primeru odločilne in brezkompromisne: vrnitev v katoliško vero ali izselitev iz dežele.4

Jezuitsko višje šolstvo

Vzporedno s procesom politične rekatolizacije, ki ga je usmerjala posvetna oblast in ki je notranjeavstrijskemu prostoru do leta 1600 vsaj navzven vrnil katoliški značaj, je potekal tudi proces katoliške obnove, ki ga je usmerjal in nadziral Rim. Program obnove je bil dati Cerkvi podobo, ki ji jo je začrtal tridentinski cerkveni zbor (1545-1563). Učinkovit instrument notranje katoliške obnove so v teh za Cerkev težkih časih postali novi reformni redovi, predvsem jezuiti. Čeprav sta oba procesa potekala skoraj istočasno, pa se jezuiti v slovenskih deželah formalno niso vključevali v proces politične rekatolizacije, kljub temu da so bili na slovenskem narodnem ozemlju takrat že prisotni. Ljubljanski škof Janez Tavčar (1580-1597) je pri obnovitvenem delu dajal poučevanju prednost pred političnim pritiskom, predvsem pa mu je bila pri srcu boljša vzgoja in izobrazba duhovščine (ustanovitev učnega zavoda za duhovniške kandidate – Collegium Marianum – v Gornjem Gradu, pošiljanje svojega duhovniškega naraščaja na študij v Gradec, na Dunaj in v Ljubljana okrog leta 1680: detajl s cerkvijo sv. Jakoba in delom jezuitskega kolegija. J. W. rimski Germanik). Zelo pa si je prizadeval pridobiti v Ljubljano Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, III, Laybach 1689. (Foto: Janez Pukšič) jezuite, kar se mu je ob koncu življenja tudi uresničilo. Leta 1597, triinštirideset let po ustanovitvi in sedeminpetdeset let po tem, ko je papež Pavel III. z bulo Regimini militantis šola (visokošolske štipendije za absolvente), vendar je zaradi ecclesiae potrdil katoliški red Societas Jesu, Družbo Jezusovo pomanjkanja mestnih šol na Slovenskem morala sprejemati Ignacija Loyolskega, so jezuiti prišli tudi v Ljubljano. Škof večinoma učence brez predizobrazbe. V vsebinskem pogledu Tomaž Hren (1597-1630) ni le vsestransko podpiral gradnje je njen program v skladu s pojmovanjem tedanjega časa, da se kolegija (1598-1603) in cerkve sv. Jakoba (1613-1615), ampak na sekundarnem (gimnazijskem) področju šolstva poučujejo jeziki, na terciarnem področju šolstva, tj. na univerzi, pa stroke (filozofija, teologija, pravo in medicina), ostal omejen na pouk 3 V. Schmidt, Pedagoško delo protestantov, 25-146; J. Ciperle, Skizzierung des Bildun- gs- und Erziehungssystems der protestantischen Landschule im 16. Jahrhundert, v: klasičnih jezikov, nemščine, verouka in glasbe. Slovenski jezik je Schriftenreihe zum Bayerischen Schulmuseum Ichenhausen, Zweigmuseum des Baye- v prvih razredih služil kot pomoč pri pouku. Nedvomno je bilo rischen Nationalmuseums, 12, Bad Heilbrunn 1993, 93-100; isti, Ljubljanska prote- pedagoško delo ljubljanske stanovske šole pod močnim vplivom stantska stanovska šola in klasični jeziki, v: Antični temelji naše sodobnosti, Ljubljana 1987, 35-42; G. Heiß, Konfession, Politik und Erziehung, Die Landschaftsschule in šolskih naredb protestantskega latinskega šolstva v Nemčiji, der nieder- und innerösterreichischen Ländern vor dem Dreißigjährigen Krieg, v: G. ki je imelo v drugi polovici 16. stoletja za sabo že polstoletno Klingenstein, H. Lutz, G. Stourz, (izd.), Bildung, Politik und Gesellschaft, Studien zur tradicijo. Sestavljanje lastnih šolskih naredb v Ljubljani, čeprav bi Geschichte des europäischen Bildungswesens vom 16. bis zum 20. Jahrhundert, (Wiener jih lahko prevzeli z nemškega področja, pa manifestira težnje po Beiträge zur Geschichte der Neuzeit, 5, Wien 1978, 13-63; Prim. J. Dolch, Lehrplan des Abendlandes, Zweieinhalb Jahrtausende seiner Geschichte, Ratingen 1971, 217- samostojnem reševanju šolskih vprašanj kakor tudi samostojno 221; H. Engelbrecht; Geschichte des österreichischen Bildungswesens, 2, 1983, 71-74; H. pedagoško hotenje – tudi z intencijami pouka nekaterih visoko- Röckelein, C. Bumiller, Nicodemus Frischlin, ein unruhig Poet, 1547-1590, (Razstavni šolskih predmetov.3 katalog), Balingen 1990. 4 F. M. Dolinar, Cerkveni in politični okvir delovanja jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. Proces politične rekatolizacije notranjeavstrijskih dežel, ki je bil stoletju, v: Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, 3), dogovorjen že leta 1579 v Münchnu na sestanku med avstrijskim Ljubljana 1992, 38.

12 superiora). Za njihov začetek velja leto 1619 oziroma 1633, ko so šestim gimnazijskim razredom dodali še pouk moralne teologije (kazuistike), pozneje pa še druge predmete. Od začetka 18. stoletja so bili v Ljubljani trije letniki filozofskega študija, leta 1704 so odprli stolico za logiko in cerkveno pravo, leto pozneje pa stolico za fiziko in matematiko. Prvi filozofski študijski kurz je bil tako v Ljubljani zaključen leta 1707. Leta 1695 se scholae superiores prvič omenjajo ločeno od scholae humaniores. Tako je imela Ljubljana ob koncu 17. in v začetku 18. stoletja v jezuitskem kolegiju poseben teološki kurz (moralna teologija in kanonsko pravo) in filozofski študij (logika, fizika in metafizika), ki sta se po tedanjem pojmovanju razlikovala od jezuitskih nižjih (gimnazijskih) študij. Skrajšan teološki tečaj s kazuistiko in kanonskim pravom v Ljubljani je bil kot uvod v praktično dušno pastirstvo določen za vzgojo marljivih duhovnikov, kdor pa je hotel nadaljevati študij na teološki fakulteti, ki je, kot je znano, obsegala razlago Svetega pisma, sholastično teologijo po Tomažu Akvinskem, cerkveno zgodovino, kanonsko pravo in moralno teologijo, je moral oditi v Gradec. Glavne teme triletnega filozofskega študija so bile v Ljubljani zasedene v Prepis ustanovne listine ljubljanskih jezuitskih filozofskih študij iz leta glavnem tako, kakor je določala Ratio studiorum za filozofske 1704. AS, Gubernijski arhiv, reg. I/odd I, fasc. 4. (Foto Janez Pukšič). fakultete: prvo leto logika, drugo fizika, tretje metafizika in etika. Podlaga celotnemu filozofskemu učnemu programu so bili spisi Aristotela. Ratio studiorum je določala tudi način pouka tudi šolsko in vzgojno dejavnost jezuitov. 176 let (1597-1773) je in učenja v Ljubljani. Disputacije iz obravnavane učne tematike deloval jezuitski kolegij pri cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Jezuitski jezuitski viri v Ljubljani redno beležijo. kolegij v Ljubljani je v času protireformacije, katoliške prenove in poznega humanizma – podobno kot drugi jezuitski kolegiji takratne Evrope – postal duhovno, kulturno in versko središče.5 5 F. M. Dolinar, Das Jesuitenkolle in Laibach und die Residenz Pleterje 1597-1704, Lju- Jezuiti so v 17. in na začetku 18. stoletja s svojim študijskim redom bljana 1976; isti, Cerkveni in politični okvir, 36, 38-40; F. Zwitter, Višje šolstvo na tudi v Ljubljani dvignili celotni vzgojno-izobraževalni program Slovenskem, 19; V. Rajšp, Jezuiti in protestantizem na Slovenskem, v: Jezuitski kolegij v na povsem nov, bistveno kvalitetnejši nivo, zgradili so za svoj čas Ljubljani (1597-1773). Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 269-272. fascinanten vzgojno-izobraževalni sistem, ki je močno prekašal 6 Prim. F. Paulsen, Geschichte des gelehrten Unterrichts auf den deutschen Schulen und prejšnje šolske strukture in vnesel v pedagoške aktivnosti nove Universitäten von Ausgang des Mittelalters bis zur Gegenwart, Bd. 1, Leipzig 1919, akcente. Katoliška obnova je z jezuitskim šolstvom v Ljubljani 411-443; G. Mertz, Das Schulwesen der deutschen Reformation im 16. Jahrhundert, tudi slovenskemu človeku omogočila, da se je lahko enakovredno Heidelberg 1902, 462-465; J. Schmidt, Entwicklung der katholischen Schule in Öster- reich, Wien 1958, 21; H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, vključeval v evropske miselne in kulturne tokove. Čeprav je v 2, 1983, 215-225; W. Kägi, A. Ziegler, R. Pfister, P. Dürrenmatt, Jesuiten, Protestanten, jezuitskem času v primerjavi s protestantskim obdobjem očitna Demokratie, Vier Vorträge, W. Schatz, (izd.), Zürich 1968; R. W. Keck, Obiettivi ed stagnacija literature v narodnem jeziku, neeksistenca slovenskih importanza della formazione nel programma di rimodernamento dei gesuitti nell’ area di lingua tedesca dal Cinquecento al Settecento, v: I Gesuiti e gli Asburgo, Trieste 1995, oziroma slovensko-nemških učnih tekstov in popolna izključitev 32. narodnega jezika iz učnega procesa, pa primerjava protestantske 7 AS, Historia Collegii Labacensis Societatis Jesu 1596-1691, (Zbirka rokopisov 180 r); in katoliške (jezuitske) pedagoške dejavnosti v Ljubljani dopušča prav tam, Diarium praefecture scholarum in Archiducali Collegio Societatis Jesu Labaci inchoatum anno MDCLI, (Zbirka rokopisov I/31 r); NUK (rokopisni oddelek), Hi- generalno trditev, da sta obe veroizpovedi vsaka po svoje storia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, benefactores, eiusdemque alumni doprinesli k obnovi in kvalitetnemu dvigu. Sicer pa je znano, continentur ab anno M.DC, (Ms 156); prav tam Historia annua Collegii Labacensis da sta tako nemško luteranstvo kakor tudi jezuitski študijski red anni 1722-1773, (Ms. 5/53); F. M. Dolinar, Vloga in pomen jezuitskega kolegija v vztrajala na načelu, da ostane latinščina jezik sekundarnega in slovenskem prostoru, Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), Zbornik razprav, (Re- dovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 9-13; isti, Das Jesuitenkolleg in Laibach, 6 terciarnega šolstva. 48-54; isti, Cerkveni in politični okvir, 36; J. Ciperle, Jezuitski učni program in njihovi V Ljubljani so jezuiti z gimnazijskim poukom (prvima dvema študiji v Ljubljani, v: Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Sloven- razredoma: infima in principia) začeli že v letu svojega prihoda skem, 3, Jezuiti), 157-180; V. Melik, Pregled razvoja univerze, v: Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvoboditve 1945-1975, Ljubljana 1975, 50; F. Zwitter, Višje šolstvo (1597). V okviru kolegija, ki so ga gradili od 1598 do 1616, so na Slovenskem do leta 1918, v. Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969, poleg gimnazije delovali tudi posamezni višješolski kurzi (studia Ljubljana 1969, 19-32.

13 Pogled na zunanjost, naslovnico in notranjost Letopisa ljubljanskega jezuitskega dijaškega / študentskega doma (Historia Seminarii Labacensis), kjer je leta 1619 prebivalo 39 dijakov in študentov. NUK, rokopisni oddelek, Ms 156. (Foto: Janez Pukšič).

Leta 1707 so imeli jezuiti na svojih študijih v Ljubljani 795 to potreben vladarski ustanovitveni privilegij in papeška bula o učencev, od tega 247 na višjih študijih. Število dijakov in potrditvi tega privilegija. Mnenja, da naj bi že splošne papeške slušateljev je v Ljubljani naraščalo do leta 1714, ko jih je bilo bule iz 16. stoletja, ki so jezuitski red pooblaščale, da ustanavlja 922 (221 študentov), od tega je bilo plemiških otrok ena petina, filozofske in teološke fakultete ter podeljuje akademske naslove, ostali so bili iz meščanskih in kmečkih vrst. Več srednješolcev zadostovale za sklep, da naj bi imel jezuitski red splošno je imela Ljubljana šele v drugi polovici 19. stoletja. Izobrazba pooblastilo za ustanavljanje univerz, gredo predaleč, saj bi bila duhovne in posvetne elite na Slovenskem je bila tja do srede 18. tedaj nesmiselna pogosto dolgotrajna in trda pogajanja med stoletja v rokah jezuitskega reda.7 vladarji in papeži o ustanovitvi univerz. Ustanovitveni privilegiji Jezuitski dijaki in študentje so v Ljubljani stanovali v jezuitskem jezuitskih univerz (papeška bula, vladarski privilegij) vsebujejo konviktu, ki se je nahajal v sklopu jezuitskega kolegija, nekateri npr. poleg mnogih drugih določb tudi formulo o povzdignjenju posamezniki pa tudi po zasebnih stanovanjih. Šele leta 1706 so v univerzo (studii generalis universitas).10 na osnovi sklepov ljubljanske škofijske sinode – po večkratnih Formalnopravni karakter višjih študij določajo teze in disputacije zahtevah papeških vizitatorjev – le začeli graditi sedanje ter njihova eventualna povezava s podeljevanjem akademskih semeniško poslopje. Tako je poleg jezuitskega nastal nov dijaški naslovov. Ob tem pa je treba reči, da je jezuitski študijski red dom (Collegium Carolinum Nobilium)8. Od leta 1717 dalje bistveno preoblikoval dotedanji izredno svobodni izpitni sistem je del jezuitskih sholarjev, predvsem plemiškega izvora, bival v srednjeveško-humanističnih univerz. Določal je, da je prehod iz novem škofijskem semenišču.9 V Ljubljani je bil oblikovan tisti tip jezuitskega višjega šolstva, 8 V. Steska, Collegium Carolinum Nobilium v Ljubljani, v: Izvestja Muzejskega društva, pri katerem so se filozofski in včasih tudi teološki kurzi tesno 15, 1905, 153. naslanjali na gimnazijo. 9 H. Bren, K zgodovini ljubljanskega semenišča, v: Carniola, 8, 1917, 139-143.; M. Smolik, Jezuiti po doslej znanih podatkih v Ljubljani niso dobili Kako so zidali semenišče v Ljubljani, v: Kronika, 7, 1959, 90-96. 10 F. Paulsen, Geschichte des gelehrten Unterrichts, 1, 412-424; F. Zwitter, Višje šolstvo na nikakršnega privilegija, ki bi njihov kolegij povzdignil v Slovenskem, 23; J. Ciperle, Il programma didattico e gli studi dei gesuiti a Lubiana, v: I univerzo. Iz zgodovine jezuitskih kolegijev pa izhaja, da je bil za Gesuiti e gli Asburgo, Trieste 1995, 96–98.

14 mnenje, ki je bilo zapisano v odlični razpravi že pred skoraj tremi desetletji v zborniku Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, da so namreč tu v jezuitski eri obstajali višji filozofski in teološki študiji, ki so v vsebinskem pogledu v precejšnji meri identični z vsebino študija na filozofskih in teoloških fakultetah nekaterih jezuitskih univerz, niso pa se podeljevali akademski nazivi, ki predstavljajo edino ostro mejo med semiuniverzitetnimi študiji in pravimi univerzami. 13 V nasprotju z jezuitskim kolegijem v Celovcu pri ljubljanskih jezuitih neposredna prizadevanja za povzdignjenje v univerzo niso dokumentirana. Seveda pa ni izključeno, da se za Ljubljano še kaj najde, kajti viri za to obdobje še niso v celoti pregledani.14 Nekateri kulturni pojavi in prizadevanja določenega kroga znanstvenikov v Ljubljani, predvsem kroga Academiae operosorum pa tudi članov Collegium juridicum Labacense, Academiae philcharmonicorum, Academiae incultorum in Academiae Emonia v času, ko so opazna prizadevanja izpopolniti univerzo v Gradcu s pravno in medicinsko fakulteto, govorijo za to, da so se v Ljubljani na prelomu 17. v 18. stoletje prvič v zgodovin- skem razvoju pokazali ugodni pogoji za organizacijo popolne univerze.15 Nedvomno je krog Academie operosorum že imel koncept popolne univerze v Ljubljani, katerega pa ni realiziral. Vrsta univerzitetnih centrov v bližini Ljubljane, predvsem pa vse bolj utrjen položaj graške univerze realizaciji takih ljubljanskih razmišljanj očitno ni bil naklonjen.16 Novim težnjam 18. stoletja, ko izobraženski sloj ni bil več identičen z duhovniškim stanom in ko so realni šolski projekti postali vse Znameniti trije lističi z začetka 18. stoletja, kjer se izrecno govori o ustanovitvi nove bolj aktualni, so jezuiti v Ljubljani neradi popuščali. Družba univerze (jezuitskega tipa) v Ljubljani s podeljevanjem akademskih stopenj. Semeniška Jezusova se je upirala prilagoditi Rationem studiorum novim biblioteka v Ljubljani. (Foto: Janez Pukšič). potrebam. Pa vendarle vse kaže, da spada ljubljanski jezuitski kolegij v tisto skupino kolegijev avstrijske jezuitske province, v kateri so jezuiti v svojih višjih študijih pokazali dejansko enega v drug letnik mogoč le ob opravljenih zaključnih izpitih iz pripravljenost v večji meri upoštevati realne – s strani države vseh predmetov letnika (regulae praepositi provincialis). Šele po forsirane – predmete, npr. eksperimentalno fiziko, mehaniko opravljenih posameznih izpitih je kandidat lahko opravil izpit in agronomijo.17 Tako so v Ljubljani sredi 18. stoletja predavali iz celotne filozofije ali teologije (omnes philosophiae partes / omnes theologiae partes). Teze in njihovo obrambo gre razumeti le kot stalni sestavni del jezuitskega učnega sistema, ki goji pri 11 R. Meister, Geschichte des Doktorates der Philosophie an der Universität Wien, v: Öster- svojih gojencih smisel za javno nastopanje, ne pa v povezavi s reichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, 232/2 (Be- 11 iträge zur Geschichte der Universität Wien, Wien 1958, 23; J. Polec, Ljubljansko višje pridobivanjem akademskih stopenj. šolstvo, 10-11. Podeljevanje akademskih stopenj, promocije bakalavrov, 12 Prim. R. Meister, Geschichte des Doktorats, 23-33. licenciatov, magistrov in doktorjev, ki jih seveda ne gre enačiti 13 Višje šolstvo na Slovenskem, 28. 14 V. Melik, Pregled razvoja univerze, 50. z današnjimi znanstvenimi nazivi, ki izvirajo iz druge polovice 15 B. Reisp, Višje šole na slovenskem ozemlju, 167-168. 19. stoletja, je v jezuitski eri povezano z velikimi svečanostmi in 16 Prim. J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo, 10; B. Reisp, Višje šole na slovenskem ozemlju, ceremonijami, pač v smislu jezuitskih prizadevanj, da bi vplivali 163-172; J. Ciperle, Der slowenische Raum im Einflussbereich des österreichischen na široke kroge javnosti.12 Čeprav so jezuiti v svojih knjigah, ki Bildungswesens, v: Zur Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Probleme und Perspektiven der Forschung, (izd. E. Lechner, H. Rumpler, H. Zdarzil), Österreichische so se v Ljubljani kljub požaru jezuitskega kolegija v veliki meri Akademie der Wissenschaften, Veröffentlichungen der Kommission für Philosophie und ohranile, pedantno zapisali vsako svojo najmanjšo svečanost, Pädagogik, Wien 1992, 376-378. promocije niso omenjene. V Ljubljani tudi ne poznamo 17 J. Ciperle, Terezijanska šolska reforma in ljubljanske latinske šole, v: Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana nobenega v tem času promoviranega doktorja. 1998, 45; A. Müllner, Die realistischen Disciplinen am Laibacher Jesuiten Collegium, v: Tako lahko le povzamemo po Franu Zwittru uveljavljeno Argo, IX, 1902, 171-176.

15 trije pomembni profesorji realije kot neobvezne predmete: študiju, in državo, ki je od leta 1735 dalje s patentom Karla VI. Franz Xaver Wulfen (1728-1805), Gabriel Gruber (1740-1806) in z vrsto drugih odlokov skušala omejiti število izobražene in Jožef Maffei (1742-1807). Ne gre pa zanemariti imen še mladine in mlade preusmeriti v proizvodne procese, se odražajo nekaterih uglednih jezuitov: Bernharda Ferdinanda Erberga, v izpitnih rezultatih ljubljanske gimnazije, o katerih je poročal Jožefa Kaufmanna, Janeza Pogrietschniga, Kristjana Riegerja, ljubljanski izpitni komisar reprezentančni svetnik Pompeo Gregorja Schottla in Janeza Schottla ter Inocenca Tauffererja. Brigido. V zadnjem desetletju ljubljanske jezuitske gimnazije je Odločilno prelomnico v upoštevanju realnih predmetov pri število učencev v vseh šestih razredih padlo za tri četrtine, vstop pouku ljubljanskih jezuitov pa nedvomno predstavljata nakup v prvi razred ljubljanske gimnazije pa so v tem času preprečili instrumentov za pouk eksperimentalne fizike leta 1754, ki jih je (oziroma so iz njega izključili) okrog 500 kmečkim in meščanskim študijski superintendent za Kranjsko grof Jobst Weikard Barbo sinovom, medtem ko je število plemiških sinov ostalo nespreme- zahteval že leta 1752, in začetek poučevanja Newtonove fizike. njeno. Jezuiti so se državnim pritiskom proti šolanju kmečkih Prvi jo je začel poučevati leta 1763 Franz Xaver Wulfen. Gabriel in meščanskih sinov ob koncu svojega delovanja v Ljubljani Gruber je na katedri za mehaniko poučeval risanje, geometrijo, mogli upirati le z argumentom, da bo s tem radikalno upadlo hidravliko in inženirske predmete, namenjene izobraževanju število duhovščine, ki obvlada slovenščino, s čimer bo močno obrtnikov. Posebno pomemben je bil ladjedelniški oddelek prizadeto dušnopastirsko delo. To je bil edini argument, ki ga je njegove šole, ki je pritegnil imenitne beneške ladjedelce.18 bila dunajska vlada v določeni meri še pripravljena upoštevati. Zaradi državnih reformnih posegov se je po letu 1752 v Ljubljani Ukinitev jezuitskega reda leta 1773 predstavlja v zgodovini najprej skrčil dotedanji triletni filozofski študij na dvoletnega ljubljanskega višjega šolstva začetek nove dobe.22 Osnovne s tremi profesorji. Ljubljana odslej pozna nižji (dvoletni) tip značilnosti nove ureditve, ki je bila uvedena po ukinitvi jezuitov, filozofskega študija s filozofijo (logiko, metafiziko), matematiko, so tu ostale – če ne upoštevamo kratke prekinitve v dobi Napo- fiziko (splošno in specialno, tj. eksperimentalno) in moralno leonovih Ilirskih provinc (1809-1813) – v veljavi do marčne filozofijo (etiko) kot obveznimi predmeti. Od treh profesorjev revolucije leta 1848. Sprva je tako kot drugod obveljala praktična je eden poučeval etiko, drugi matematiko, ostali predmeti pa rešitev. V »nižjih šolah« (gimnaziji) so ostali bivši jezuiti kot so bili prepuščeni profesorju filozofije.19 Pri etiki so upoštevali začasni državni nameščenci, a že leta 1780 gimnazijski učni tudi nekaj politike in državnega gospodarstva. Zgodovina se je kader sestavljajo v svetne duhovnike preimenovani eksjezuiti. Za na kraju jezuitskega obdobja v Ljubljani očitno predavala, ne pa »višje šole«, kjer so na filozofskem študiju v začetku poučevali elokvenca, to je nemška retorika. Prav ta dva predmeta, ki sta jezuiti, ki pa so bili v celoti izključeni iz teološkega študija, je se praviloma predavala na višjem (triletnem) tipu filozofskega deželno glavarstvo v Ljubljani razmišljalo o namestitvi štirih študija, sta bila pogoj za vpis na pravno in teološko fakulteto.20 predavateljev frančiškanov. Škof Karel Janez Herberstein, ki mu Ob razpustitvi jezuitskega reda je bil v Ljubljani rektor kolegija je Dunaj leta 1774 zaupal vrhovno nadzorstvo nad vsemi študiji Kristjan Rieger, prefekt filozofskega študija Ignaz Rasp, v Ljubljani (predsedstvo študijske komisije) in ki je do začetka obstajale pa so naslednje stolice višjega študija: za logiko in osemdesetih let s tihim pristankom dunajske vlade dejansko metafiziko Bernard grof Hohenwart, za moralno teologijo Ignac odločal o ljubljanskem višjem šolstvu, je ukrenil vse, da bi preda- Rosenberger, za cerkveno pravo Jožef Dollhopff, za mehaniko vateljska mesta zasedli svetni, če le mogoče njemu podrejeni Gabriel Gruber, za fiziko in moralno filozofijo Jurij Schöttel, duhovniki. Zaradi njegovih cerkvenopolitičnih nazorov mu za matematiko in zgodovino Jožef Maffei, za poljedelstvo Janez je bila tuja misel, da bi predavateljska mesta zasedli redovniki, Giell. To pomeni, da v ljubljanskem višjem šolstvu navkljub še zlasti frančiškani ne, čeprav se je prav v Avstriji v tem času uvedbi nižjega (dvoletnega) filozofskega študija v vsebinskem marsikje to dogajalo.23 Leta 1779 so tako na teologiji poučevali: pogledu vse do razpustitve jezuitskega reda ni prišlo do bistvenih sprememb.21 Na gimnazijski stopnji so leta 1770 v Ljubljani poučevali ob 18 Prim. članke o teh osebah v Slovenskem biografskem leksikonu pa tudi: B. Reisp, Višje šole latinščini – v okviru razrednega pouka – od novozahtevanih na slovenskem ozemlju, 168; F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 31; N. Praprotnik, T. Wraber, Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k poznavanju semenk Slovenije, v: Jezu- predmetov zgodovino, geografijo in aritmetiko. Z nemščino itski kolegij v Ljubljani (1597-1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), so v tem letu prišli šele do vključno tretjega razreda, a dve leti Ljubljana 1998, 111-123. pozneje so jo poučevali tudi v višjih treh razredih. O kvaliteti 19 J. Nečásek, Geschichte des Laibacher Gymnasiums, II, V . Programm und Jahresbericht pouka novih predmetov govori dejstvo, da so jih poučevali des kaiser. königl. Obergymnasiums zu Laibach, Laibach 1861, 11; F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 32, 35-36. magistri, v zadnjih dveh razredih pa profesorji, ki jih sami niso 20 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 31. študirali in so jih kvečjemu spoznali na ponavljalnih tečajih; v 21 NM, sig. 1855, Instanz Schematismus für das Herzogthum Krain 1775; J. Nečásek, smislu razrednega pouka pa so jih poučevale iste učne moči, ki Geschichte des Laibacher Gymnasiums, II, 1861,12; B. Reisp, Višje šole na slovenskem ozemlju, 168. so poučevale latinščino. 22 Prim. V. Rajšp, Ukinitev jezuitskega reda na Slovenskem, v: Jezuiti na Slovenskem, Zbor- Interesna nasprotja med jezuiti, ki so vztrajali na brezplačnem nik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, 255-275.

16 Jožef Jurij Lenaz - profesor dogmatike, Franc Ziegler - profesor privedlo do razširitve že obstoječih in oblikovanja novih učnih moralne teologije, Franc Pogačnik - profesor kanonskega prava stolic in študijskih predmetov. Študij teologije je bil obogaten in cerkvene zgodovine, Jakob Sorčan - profesor orientalskih z novimi učnimi vsebinami: pastoralno teologijo (praktično jezikov; na filozofiji pa: Anton Amschel - profesor fizike, Anton delo duhovnika), dogmatiko, patristiko (cerkveni očetje prvih Tschokel - profesor logike (naslednje leto Andrej Novak) in stoletij), hermenevtiko (razlaga Biblije), cerkveno zgodovino, Martin Jell - profesor matematike. Herbersteinovi posegi v višje zgodovino bogoslovne literature in z orientalskimi jeziki šolstvo so vodili v spore med bivšimi jezuiti in novimi učnimi (hebrejščino). Tako je ljubljanski študij teologije sedaj obsegal močmi ter po svoje pripomogli k odpravi oziroma razpustitvi štiri stolice. Nekdanji jezuitski stolici za moralno teologijo in ljubljanskih teoloških in filozofskih študij v prvi polovici kanonsko pravo sta bili močno razširjeni: moralni teologiji so bile osemdesetih let. 24 dodane pastoralna teologija, patristika in zgodovina bogoslovne Po ukinitvi jezuitskega reda so tako gimnazija kakor tudi literature, kanonskemu pravu pa cerkvena zgodovina. Drugi dve filozofski in teološki študiji v Ljubljani prešli pod neposredno stolici: dogmatika ter orientalski jeziki s hermenevtiko sta bili državno upravo. Gimnazija kot »nižje šolstvo« je sedaj organi- oblikovani povsem na novo. Praktično uvajanje v dušnopastirsko zacijsko bolj ločena od »višjega šolstva«, po svoji učni vsebini pa delo je bilo postavljeno v središče teološkega študija.28 z njim v tesni navezi. Že omenjeni gimnazijski reformni projekti Na dveletni filozofiji s tremi profesorji so sedaj v prvem letu terezijanske ere so v Ljubljani oblikovali petrazredno gimnazijo poučevali logiko in matematiko, v drugem pa fiziko. V učno- z razrednimi učitelji; v didaktično-metodičnem pogledu je vsebinskem pogledu filozofski študij od začetka osemdesetih pouk baziral na monotonem latinskem jezikovnem pouku, za let dalje postopno nazaduje: konec je poučevanja mehanike, razvedrilo in oddih pa so mu dodali še nekaj naravoslovno-mate- kmetijstva, teoretične fizike in naravoslovja. Celo takšen matičnih vsebin. Odmevov na prizadevanja za prenos poudarka izvedenec v svoji stroki, kakršen je bil matematik Jožef Maffei, je s pouka latinščine na pouk realij, matematično-naravoslovne moral zapustiti učno mesto na ljubljanski filozofiji. V konceptu- discipline in moderne jezike v Ljubljani ni zaznati.25 alnem pogledu filozofski študij ostaja – vsebinsko osiromašen – Medtem ko so vrhovno vodstvo gimnazije (in normalke) v pripravljalnica za ostale študije, prelom z nekdanjim filozofskim začetku sedemdesetih let zaupali gimnazijski šolski komisiji, kurzom (artistično fakulteto) je, kot že rečeno, evidenten, njegov je vrhovno vodstvo filozofskih in teoloških študij prevzela nadaljnji razvoj pa povsem odprt.29 študijska komisija, sestavljena iz dveh svetnikov deželnega Ob tem pa je treba poudariti, da je bila mediko-kirurška šola, glavarstva in direktorja teoloških študij. Študijsko komisijo so ki jo je vlada tudi v Ljubljani – tako kot v vseh drugih glavnih leta 1779 sestavljali: Alojz Adolf grof Auersperg - svetnik; Franc provincialnih mestih – ustanovila leta 1782, priključena filozofiji, Jožef grof Wurmbrand - svetnik, Jožef Jurij Lenaz - direktor kar je sprva privedlo do nastanka filozofsko-kirurške fakultete, v teološke fakultete, in Jožef Hübner. Leta 1781 so gimnazijske devetdesetih letih pa sta bili filozofija in kirurgija ločeni, mediko- zadeve izločili iz normalnošolske (gimnazijske) komisije in kirurška fakulteta pa skupaj z babiško šolo oblikovana kot tretja jih zaupali študijski komisiji. Neposredno vodstvo študij pa je licejska organizacijska enota (medicinsko-kirurška fakulteta). seveda pripadlo študijskim direktorjem: direktorju filozofskega Sprva sta dva učitelja (profesorja) na tej stolici poučevala in direktorju teološkega študija. V osemdesetih letih je funkcijo direktorja ljubljanske filozofske in teološke fakultete opravljal 23 Jožef Jurij Lenaz, profesor dogmatike.26 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 264-268; J. Ciperle, Terezijanska šolska reforma, 46; F. M. Dolinar, Jožefinizem in janzenizem, v: Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani), Celje Cesarsko-kraljevi licej 1991, 167. 24 AS, gub. arh., reg. I, fasc. 4, 1786; V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 269. Po ukinitvi jezuitskega reda poimenovanja za ljubljansko 25 Prim. V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 270-280; J. Ciperle, Refor- latinsko šolstvo še nekaj časa niso ustaljena: gimnazija, ma Gratiana Marxa in gimnazije na Slovenskem, v: Ob 200-letnici Splošne šolske na- akademija (Academia Labacensis, Academia archiducalis) pa redbe, Razstava v Slovenskem šolskem muzeju, Ljubljana 1974, 29-38; K. Wotke, Das österreichische Gymnasium im Zeitalter Maria Theresia (Monumenta Germaniae tudi univerza. Za višje latinsko šolstvo se od konca osemdesetih Paedagogica, XXX), Berlin 1905, 510-513, 523-524. let postopoma uporablja termin licej (Archiducale Lyceum 26 J. Nečásek, Geschichte des Laibacher Gymnasiums, 4; B. Reisp, Višje šole na slovenskem Labacense, Caesareo Regii Lyceum Labacense, K.K. Lyceo zu ozemlju, 168. 27 Laibach, K.K. Lyzäum zu Laibach), ki je formalno že sestavljen AS, gub. arh., reg. II, fasc. 80, 1792; NM, sig., 1855, Neuer Instanzkalender auf das Jahr M.DCCC.LXXX, in welchem die k.k. böheimische und österreichische Hofkanzlay, iz dveh posebnih, med seboj ločenih enot: filozofske in teološke und die k.k. Oberste Justizstelle dann sammentlich hoch- und niedere Dikasterien und fakultete oziroma študija. Za nižje latinske šole pa je bil naziv Stellen dieses Herzogthums Krain enhalten sind, Laibach 1780. gimnazija (Archiducale Gymnasium Labacense) uveden konec 28 Prav tam; prim. H. Zschokke, Theologische Studien und Anstalten der katholischen Kir- 27 che in Österreich, Wien, Leipzig 1894, 31-48. osemdesetih let. 29 Prav tam; prim. R. Meister, Entwicklung und Reformen, 27; F. Zwitter, Višje šolstvo na Uvajanje novih oziroma preoblikovanih študijskih načrtov je Slovenskem, 33.

17 Fragment prošnje kranjskih deželnih stanov, ki so jo dne 27. maja 1786 naslovili na cesarja, in kjer prosijo za obnovitev v letu 1785 razpuščenih filozofskih študij. Pisec vloge, ki je bil očitno Anton Tomaž Linhart, je v lepem slogu obrazložil potrebo po študiju filozofije v Ljubljani v duhu prosvetljenske miselnosti. AS, Gubernijski arhiv, reg. I/odd II, fasc. 4. (Foto: Janez Pukšič). botaniko, kemijo, anatomijo, kirurgijo in porodništvo. Leta 1794 15 študentov, tja je bila prenesena tudi ustanova Collegium pa je tretji učitelj začel poučevati živinozdravstvo. V razmerah, Carolinum s premoženjem razpuščene bratovščine Filipa Nerija. ko je imela Avstrija v drugi polovici 18. stoletja le na univerzah Vsi štirje profesorji teološke fakultete ljubljanskega liceja: dr. v Pragi, na Dunaju in v Krakovu tradicionalne medicinske Jožef Jurij Lenaz, profesor dogmatike; Franc Ziegler, profesor fakultete, je bil ugled na univerzi promoviranih doktorjev moralne teologije, patristike, pastoralne teologije in zgodovine medicine oziroma na univerzi diplomiranih magistrov kirurgije, bogoslovne literature; Franc Pogačnik, profesor cerkvenega ki so poučevali na licejskih mediko-kirurških študijih, pri prebi- prava in cerkvene zgodovine, in Jakob Sorčan, profesor orien- valstvu izredno velik, kar brez dvoma velja tudi za Ljubljano. V talskih jezikov in hermenevtike – pa so bili prestavljeni na licej v formalnopravnem pogledu pa seveda ostaja odprto vprašanje, Innsbrucku. Študij teologije na tamkajšnji univerzi je namreč ob če je »kirurško-anatomska šola« na liceju v Ljubljani, ki so jo njeni začasni ukinitvi oziroma spremembi v licej leta 1783 imel mogli obiskovati ranocelniški vajenci brez gimnazijske izobrazbe, samo štiri profesorje, za študij teologije v generalnem semenišču, absolventi normalke in celo absolventi tretjega razreda glavne ki je bil ustanovljen pri liceju v Innsbrucku, pa je bilo tako – kot šole, sploh sodila med višje študije. Saj je bil vpis na ljubljansko na Dunaju in v Gradcu – predvidenih osem profesorjev, prav višje šolstvo mogoč na filozofiji le po končani gimnaziji, za vpis toliko kot na teoloških fakultetah univerz. Kmalu za tem so bile na teologijo pa se od leta 1775 zahteva končan dveletni filozofski odpravljene tudi filozofske in teološke študije v še obstoječih študij. Medicinska fakulteta na univerzi pa je zahtevala triletno samostanih za vzgojo lastnega redovnega naraščaja: v Ljubljani filozofsko izobraževanje.30 pri frančiškanih in kapucinih. Oblasti že od terezijanskih Če je bilo takoj po ukinitvi jezuitskega reda upanje za ustana- šolskih reform tem študijem niso kaj prida zaupale, prizadevanja vljanje novih učnih (fakultetnih) stolic še realno (npr. juridični za spremembo njihove vsebine v novem duhu pa niso uspela. študij), so se v osemdesetih letih razmere temeljito spremenile. V Nova izobraževalna središča za duhovščino so tako privedla do tem času so se študijske možnosti v Ljubljani bistveno poslabšale, ukinitve vseh drugih ustanov za duhovniško izobraževanje.31 za nekaj časa pa so bile skoraj v celoti odpravljene. Omenjeno Odpravi javnih in redovnih teoloških študij v Ljubljani je leta je že bilo, da v času Jožefa II. terciarni sektor šolstva stagnira, 1785 sledila razpustitev filozofskih študij. Ni neznano, da je bil cesarjev interes je na visokošolskem področju usmerjen v vzgojo formalni povod ukinitve spor med direktorjem filozofskih študij in izobrazbo duhovščine v centralnih državnih ustanovah, Antonom Amschlom, bivšim jezuitom, in Jožefom Novakom, generalnih semeniščih (seminarium generale). Z utemeljitvijo, da bo po ustanovitvi generalnih semenišč v Gradcu in Innsbrucku v Ljubljani premalo teoloških slušateljev, so bili ljubljanski 30 B. Reisp, Višje šole na slovenskem ozemlju, 169; F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, teološki študiji leta 1783 odpravljeni. V generalno semenišče 33-34; V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 287; prim.E. Lesky, A. Wandruschka, (izd.), Gerard van Swieten und seine Zeit, V: Studien zur Geschichte v Gradcu, ki je bilo določeno tudi za vzgojo duhovščine der Universität Wien, 8, Wien, Köln, Graz 1973; T. Puschmann, Die Geschichte der ljubljanske škofije, je bilo že leta 1783 usmerjenih iz Ljubljane Medizin als akademischer Lehrgegenstand, Leipzig 1889, 76.

18 Ljubljansko licejsko poslopje, nekdanji frančiškanski samostan na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bil v letih 1788/90 preurejen v visokošolski licej. Gvaš Franza Kurza zum Thurna und Goldensteina iz druge polovice 19. stoletja. NMS, grafični kabinet, inv. št. 7317. (Foto: Janez Pukšič). profesorjem logike in metafizike, kateremu so očitali svobodo- 20. aprila 1787), katerih avtor je očitno Anton Tomaž Linhart, miselno vsebino predavanj in heretične nauke. Dejanska vsebina prosili cesarja ne samo za obnovo prejšnjih dveh licejskih njegovih predavanj kakor tudi njegovi doktrinarni pogledi še filozofskih letnikov, temveč da se po zgledu preosnovane niso znani. Anton Tomaž Linhart, centralna osebnost študijskih dunajske univerze organizira v Ljubljani podobna ustanova, saj reformnih prizadevanj na Kranjskem v tem času, pa kot član prei- nekateri predlogi v teh spomenicah spadajo na področje pravne skovalne komisije, ki jo je v zvezi z Novakovo afero organiziral fakultete in tehničnih visokih šol. Škof Janez Karel Herberstein okrožni urad, o delu komisije in Novakovih pogledih molči. Spor je segel do cesarja, ki je v skladu s svojo politiko splošne redukcije na visokošolskem področju to uporabil kot vzrok za realizacijo 31 J. Nečásek, Geschichte des Laibacher Gymnasiums, 4; J. Kulavic, Das fürstbischöfliche že prej načrtovane ukinitve filozofskega študija v Ljubljani. Jožef Priesterseminar und die theologische Lehranstalt zu Laibach, v: Theologische Studien Novak je – po suspenzu s strani gubernija in njegovem preklicu und Anstalten der katholischen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig 1894, 810; J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo, 15; F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 34; J. Ciperle, Oris s strani Študijske dvorne komisije – napredoval na dunajsko šolstva na Slovenskem v obdobju pred francosko revolucijo, v: Slovenci v letu 1789 (Raz- Terezijanišče, rektor Anton Amschel pa je izgubil svoj položaj in stavni katalog NM), Ljubljana 1989, 36-37. profesuro. Po sto letih so v Ljubljani ostala le predavanja medi- 32 Prim. AS, gub. arh. reg. II, fasc. 4, 1786; V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 32 1963, 269; F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 36, 51 in tam navedena literatura; ko-kirurškega študija. isti, Linhartova doba, misel in delo, v: A. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih Kranjski deželni stanovi so nato v dveh vlogah (27. maja 1786 in dežel južnih Slovanov Avstrije, 1-2, Ljubljana 1981, 311-315.

19 je v skrbi, da ne bi ostala škofija brez duhovniškega naraščaja, podprl prvo prošnjo stanov s pritožbo notranjeavstrijskemu guberniju.33 Stanovski spomenici v lepem slogu in logični ostrini v duhu razsvetljenske miselnosti, ki doseže v Ljubljani v tej dobi svoj višek, utemeljujeta potrebo po visoki šoli v Ljubljani. 34 Po časih stare Akademije operozov se torej v dobi Jožefa II. v Ljubljani drugič pojavijo misli o ustanovitvi univerze. Z uvedbo narodnostnega momenta, to je s poudarjanjem deželnega jezika, ki se ne govori samo na Kranjskem in v Istri, in s poudarjanjem njegove individualnosti, ki je v drugi spomenici jasno dokumentirana, pa je razlika od prizadevanj pred osemdesetimi leti evidentna.35 Sprva (v začetku leta 1788) so bile vse vloge zavrnjene z argumentom, da Dunaj ne namerava pospeševati zakotnih študij. Neznani so še vzroki, zakaj so bili z novim dvornim dekretom po treh mesecih (aprila 1788) vendarle obnovljene filozofske (dvoletne) študije v starem obsegu s tremi učnimi močmi: za fiziko (B. Schaller), za matematiko (Anton Gruber) in za filozofijo ter občo zgodovino (Franz Wilde).36 Po ukinitvi generalnih semenišč 4. julija 1790 pa je ljubljanski licej dobil z dekretom 10. junija 1791 popolne teološke študije s sedmimi 37 učnimi močmi in štiriletnim trajanjem. Z razlogom, da gre Matrika (vpisna knjiga) ljubljanskega liceja nosi naslov: Album akademikov liceja v za skrajšani, to je licejski študij, kjer »manjše število učiteljev Ljubljani (Album Academicorum Lycei Labacensis). NUK, rokopisni oddelek, Ms 654. posreduje le nujno gradivo«, jih je dvorni dekret v naslednjem (Foto: Janez Pukšič). letu znova skrčil na štiri učne moči (za cerkveno zgodovino in cerkveno pravo, za Sveto pismo, za dogmatiko ter za moralno in pastoralno teologijo).38 tri študijske usmeritve, filozofsko, mediko-kirurško in teološko, Ob koncu 18 in v začetku 19. stoletja so bile v Avstriji s forsiranjem poleg tega pa še vrsto neobveznih predmetov od poljedelstva modela terciarnega šolstva, katerega osnove so bile po bavarskem prek zgodovine in filozofije do modernih jezikov. vzoru podane že v času Jožefa II., ustvarjene mnogo večje V leopoldinski eri je demokratični reformni duh opazen tudi v možnosti za pridobitev akademske izobrazbe. Dvojni nivo tega ljubljanskem sekundarnem in terciarnem šolstvu. Po izključno področja šolstva: licejski in »eruditivni« (univerzitetni) študij, Linhartovih zaslugah je bil v Ljubljani ustanovljen študijski je dal malim filozofsko-teološkim licejskim učnim ustanovam konses. Uvedena je bila višješolska notranja učna avtonomija, in po provincah, ki so jih razsvetljeni reformatorji druge polovice to kljub dejstvu, da je imela Ljubljana v tem času le dve vrsti višjih 18. stoletja obravnavali z nezaupanjem, predvsem v nenemških študij (filozofijo in teologijo) na izrazito licejski, ne univerzitetni deželah monarhije povsem nov pomen. Liceji so se za razliko od stopnji; mediko-kirurški študij – sicer v okviru liceja – pa, kot že pravih univerz, ki so bile usmerjene v znanstveno delo, posvečali rečeno, sploh ni sodil na stopnjo višjih študij, saj se je v bistvu predvsem izobraževanju za poklicno prakso, saj je bil njihov nahajal na vajeniški ravni. »Novi študijski načrt« dunajskega glavni cilj vzgoja duhovnikov, (ki naj bi imeli poleg bogoslovnih univerzitetnega profesorja Karla Antona Martinija pa je govoril še praktična znanja iz poljedelstva), ranocelnikov, upravnikov o profesorjih štirih univerzitetnih fakultet, od katerih bi vsaka veleposestev in učiteljev. V tem smislu so se liceji delili na oblikovala svoj učiteljski zbor, ki bi skupaj z učiteljskim zborom take, ki so lahko podeljevali doktorate iz filozofije in teologije (degradirane univerze), in na liceje, ki so nastali kot nekake 33 V. Schmidt; Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 282. zakrnele gimnazije namesto prejšnjih jezuitskih študij ter postali 34 Anton Tomaž Linhart, Zbrano delo, Ljubljana 1950, 565-566; J. Nečásek, Das znanstvenoizobraževalne ustanove v deželnih središčih, vendar Majästätsgesuch des ständischen Ausschusses um Wiederherstellung des philosophischen brez pravice podeljevanja doktorskih nazivov. Cesarsko-kraljevi Studiums zu Laibach vom 20 April 1787, v: Mittheilungen des historischen Vereins für licej v Ljubljani (Archiducale Lyceum Labacense, Caesareo Regii Krain, 1859, 25-27; isti, Geschichte des Laibacher Gymnasiums, II, 1861, 6-8. 35 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 283; F. Zwitter, Višje šolstvo na Lyceum Labacense, K.K. Lyzäum zu Laibach, K.K. Lyzeum Slovenskem, 37. zu Laibach), ki je bil formalno ustanovljen leta 1791, je spadal 36 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 283. med tiste avstrijske liceje, ki niso imeli pravice podeljevanja 37 ÖSA-VA, Študijska dvorna komisija, III/2, škatla 355, ex 1793; J. Kulavic, Das fürstbi- schöfliche Priesterseminar und die theologische Lehranstalt zu Laibach, v: H. Zschokke, akademskih nazivov in so bili kot semiuniverzitetne ustanove Theologische Studien und Anstalten, 812. neke vrste vmesni člen med gimnazijo in pravo univerzo. Imel je 38 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 287.

20 gimnazije in normalke sestavljali šestčlanski študijski konses. Toda odloki za dopolnitev »novega študijskega načrta« so pred- videvali ustanovitev študijskih konsesov tudi v glavnih deželnih mestih, torej tam, kjer so obstajali licejski in ne univerzitetni študiji, kar je pomenilo, da so ti predpisi veljali tudi za licejske študije. Prav na to se je oprl Linhart, ko je januarja 1792 sestavil načrt za aplikacijo »novega študijskega načrta« na Kranjskem. V Ljubljani je predlagal ustanovitev štirih učiteljskih zborov (teologije, filozofije, gimnazije in normalke) in študijski konses. Dunaj je njegov predlog odobril 20. aprila 1792.39 V nasprotju s Celovcem je v Ljubljani uspela realizacija obeh najpomembnejših avstrijskih razsvetljenskih visokošolskih reformnih ukrepov: ustanovitev novih kolegialnih šolskih oblasti in notranja avtonomija učnih zavodov. Po odpravi študijskih Izpitno spričevalo Jožefa Šubla iz dogmatične teologije iz leta 1805, ki sta direktorjev in ustanovitvi učnih zborov in študijskega konsesa ga podpisala takratni rektor Jožef Balant in profesor dogmatične teologije Matevž Ravnikar. NŠAL, Šolstvo, fasc. 57. (Foto: Janez Pukšič). za Kranjsko je deželni glavar von Gaisruck s posebno kurendo 22. septembra 1792 sporočil vsem ustanovam v deželi, da jim je odslej študijski konses neposredno nadrejeni organ. Vendar je šest članov, predsednika in pet asesorjev. Asesorje so izvolili predstavnik normalke zastopal le učitelje normalke, ne pa tudi profesorski zbori ljubljanskih teoloških, filozofskih in mediko- učiteljev glavnih šol, predstavnik gimnazije pa je zastopal le kirurških študij ter profesorska zbora gimnazije in normalke. Pod profesorje ljubljanske gimnazije, novomeška gimnazija je imela predsedstvom rektorja liceja, ki so ga vsako leto volili na novo, namreč svoj učiteljski zbor, katerega predstavnik v konses ni je zasedal enkrat tedensko in svoja poročila pošiljal deželnemu bil neposredno vključen. Študijski konses je na Kranjskem štel glavarstvu. Podrobna vsebina diskusij, ki so potekale v ljubljanskem študijskem konsesu, in vsebina njegovih poročil deželnemu glavarstvu nista znana, iz nekaj dostopnih poročil pa je mogoče sklepati, da se je ukvarjal predvsem s problematiko ljubljanskih višjih študij. Tako je ocenjeval delo ljubljanskih licejskih profesorjev, presojal učbenike in skripta, ki so jih uporabljali pri predavanjih, predlagal njihove izboljšave, razpravljal o izpitih, Licejski knjižnici, nastavitvi kvalitetnih profesorjev, podelitvi štipendij, oprostitvi plačevanja šolnine, obrambi javnih tez pri disputacijah itd. Presojal pa je tudi tekste, ki so jih bili profesorji dolžni objavljati. S tem je bila tudi na naših tleh cenzura knjig prenesena na licejske učitelje, čeprav je konses tekste pred objavo še moral pošiljati v odobritev deželnemu glavarstvu.40

Visoka šola Ilirskih provinc

Francosko gospostvo na vzhodni obali Jadranskega morja v času Napoleona na začetku 19. stoletja (1809-1814) predstavlja tudi za zgodovino šolstva, kljub temu da je trajalo le kratek čas, izredno pomembno obdobje. Poleg preureditve elementarnega (osnovnega) in srednjega šolstva je bila najvažnejša pridobitev francoske šolske reforme ustanovitev univerze v Ljubljani. Glavni nagib za ta ukrep je bil preprečiti, da bi naraščaj za akademske poklice odhajal študirat v Avstrijo. S šolskim letom 1810/11 so

39 Prav tam, 283-287. Naslovnica in prva stran Seznama javnih predavanj na c. k. liceju v Ljubljani za študijsko 40 V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 283-290; J. Ciperle, Podoba velike- leto 1824. NUK, rokopisni oddelek, Šolski spis, N 181/1969. (Foto: Janez Pukšič). ga učilišča ljubljanskega, 2001, 61-67.

21 Diploma mediko-kirurškega študija liceja v Ljubljani, ki je bila Tomažu Pircu iz Kranja izstavljena dne 9. aprila 1836. AS 972, Osebni fond. (Foto: Janez Pukšič).

Pogled na naslovnico matrike (vpisne knjige) francoske ljubljanske centralne šole iz leta v Ljubljani začele delovati tako imenovane »centralne šole« 1811. NŠAL, Šolstvo, fasc. 57. (Foto: Janez Pukšič). (écoles centrales) s petimi študijskimi smermi: za zdravnike, kirurge, inženirje, arhitekte, pravnike in teologe. Prvi letnik je bil za vse smeri enak in je imel predavanja iz govorništva, metafizike kmečkih sinov. Študij naj bi trajal štiri, za medicino in kirurgijo in fizike – to je bil filozofski študij kot uvod v pravi predmetni pa pet let. Centralne šole so imele pravico podeljevati akademske študij. Vsega skupaj so centralne šole v začetku prvega leta imele nazive. Profesorjev je bilo enajst. Med temi jih je sedem učilo 300 študentov, na koncu leta pa skoraj tretjino manj. Kakor že dotlej na ljubljanskem avstrijskem liceju. Predavanja so bila je ugotovil Vlado Schmidt, je bilo med študenti dve tretjini deloma v latinščini, deloma v francoščini, deloma v nemščini. Kranjcev, med temi več Gorenjcev in Idrijčanov kot drugih. Po prvem letu se je študij nekoliko spremenil. Iz centralnih šol Tudi Ljubljančanov ni bilo preveč, komaj dvajsetina, če štejemo je nastala akademija (academie), študijske smeri so preuredili zraven še najbližjo okolico. Med študenti od drugod jih je bilo in opustili inženirsko-arhitektsko. Končal seveda študija na največ z Goriškega. Povprečna starost novincev je bila 18-19 let, ljubljanski francoski univerzi razen teologov ni nihče, saj je kar je približno eno leto nad tedanjim evropskim povprečjem. delovala samo tri leta. Avstrijci pa so po ponovnem prihodu leta Na teologiji so prevladovali kmečki fantje, na inženirstvu in 1814 vrnili šolstvo v prejšnje stanje.41 arhitekturi obrtniški sinovi, drugod je bila približna polovica Bolj kakor zaradi neposredne koristi je bila francoska univerza v Ljubljani pomembna kot obet za prihodnost, kot zgled za avstrijsko vlado, kako naj bi na Slovenskem skrbela za višje šolstvo.

Borba za slovensko univerzo

Revolucija 1848 je namreč osvetlila tudi veliko zaostalost avstrijskega sekundarnega in terciarnega šolstva. Čeprav so že od začetka štiridesetih let 19. stoletja v presledkih razpravljali o prestrukturiranju tega šolstva in je med pobudniki reforme obstajalo soglasje glede ciljev, so dali šele revolucionarni dogodki leta 1848 odločilno pobudo za uresničitev teh načrtov. Kar so dalj časa preprečevali od zgoraj – z boječim obotavlja-

Prva stran statuta (Reglement) francoske univerze v Ljubljani iz 41 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, v: Univer- 1. avgusta 1810 v prepisu. NUK, rokopisni oddelek, Ms 1467. sitas Alexandrina, Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, Ljubljana (Foto: Janez Pukšič). 1929, 20-51. V. Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike, 1, 1963, 283-290.

22 njem Študijske dvorne komisije – je sedaj izsilil množični pritisk Že v prvih tednih po revoluciji, kjer igrajo študentje veliko od spodaj. Bili so to profesorji in študentje dunajske univerze, vlogo in kjer znova obstajajo profesorski kolegiji, se v Ljubljani ki so 12. marca 1848 s svojo znamenito »viharno peticijo« zavzemajo za slovensko univerzo predvsem študenti in profesorji izkoristili nemire teh dni in ki so znali svoje zahteve, predvsem liceja. Najbolj vnet iniciator za univerzo je bil rektor liceja in tisto znamenito zahtevo »po svobodi pouka in svobodi učenja« direktor mediko-kirurškega študija dr. Jurij Matija Šporer, ki (»svobodi znanosti in svobodi pouka«) nemških univerz tako je bil tudi podpredsednik Slovenskega društva. Za akcijo se odločno zastopati.42 je zavzel tudi dr. Janez Bleiweis, profesor veterine ne mediko- Poglavitni cilji nove ureditve so že jasno nosili pečat Franza kirurškem študiju. Argumenti v prizadevanjih za univerzo v Exnerja, bivšega profesorja praške univerze, ki je bil poklican Ljubljani so bili izrazito slovenski, konkretna cilja pa sta bila v znanstveni sosvet prosvetnega ministrstva. Za nujni osnovni razširitev mediko-kirurškega študija z dvema stolicama (z dvema pogoj kakršnih koli globljih sprememb pa je bila spoznana profesurama) v medicinsko fakulteto in povsem nova pravna obnovitev notranje in zunanje avtonomije univerze, torej prosto fakulteta s celotnim novim osebjem. Problema, da bodo nove gibanje znotraj znanstvenih disciplin. Odslej naj bi napredek filozofske fakultete odslej le v tujini, se Ljubljana v tem času v znanstvenih strokah – učni programi, ki ne bodo reducirani očitno ni zavedala. na državno-politične nujnosti in golo poklicno izobraževanje – Od 2. maja 1848 do 6. junija 1848 so se z zahtevami po popolni postavljal meje oblikovanja posameznih fakultet. univerzi v Ljubljani oglašali študentje in profesorji mediko-ki- Načrtovane rešitve (Exner, Bonitz, kasneje Thun) so šle že v rurškega študija, celotni profesorski zbor ljubljanskega liceja in prvih mesecih v smeri, da mora biti fakulteti, ki se je nekdaj ustanovni občni zbor Slovenskega društva. Toda avgusta 1848 po predavanjih imenovala artistična, od jezuitskih časov pa po je bil v skladu s splošno odločitvijo prvi letnik filozofskega njihovem kurzu filozofije (Cursus philosophiae) filozofska in je študija priključen gimnaziji. Ni nam znano, kakšen, če sploh, za vse slušatelje – kot znano – predstavljala obvezno prvo stopnjo je bil odpor proti temu ukrepu v Ljubljani. Licejski filozofski za nadaljnje (strokovne) študije, odvzeto breme pripravljalnih profesorji so namreč pojmovali svojo novo namestitev na nalog in omogočen enakovreden vstop med druge fakultete. gimnazijah kot degradacijo, dijaki pa tudi niso bili preveč To je seveda pomenilo dokončno likvidacijo obeh filozofskih navdušeni, da bodo morali še nadalje nositi prisilni gimnazijski letnikov, katerih naloge so bile sedaj prenesene na gimnazijo in jopič, namesto da bi bili vključeni v svobodne akademske oblike. popolnoma na novo oblikovano filozofsko fakulteto. Gimnazija Zdi se, da je prosvetni upravi uspelo pomiriti in pridobiti obe pa naj bi odslej kot splošnoizobraževalna šola dajala predizo- skupini za to v organizacijskem pogledu izredno pomembno brazbo za študij na kateri koli visoki šoli. spremembo. Ljubljanski mestni magistrat, kranjski deželni Na univerzah se »organizirajo drugim fakultetam enakopravne stanovi in kranjski gubernij so akcijo za univerzo priporočali, filozofske fakultete, ki v starem smislu besede obsegajo tudi vse a hkrati izjavljali, da prispevati v ta namen ne morejo ničesar, matematično-prirodoslovne discipline in ki postanejo pozneje prispevati bi morala država. Dunajsko prosvetno ministrstvo s svojim po strokah diferenciranim študijem, organizacijo pa se je konkretnim odgovorom izogibalo z argumentom, da inštitutov in seminarjev nekaka hrbtenica znanstvenega dela na bo treba vprašanje slovenske univerze v Ljubljani rešiti v širšem univerzah«. Hkrati je prevladalo mnenje, da naj se od univerz avstrijskem okviru.44 loči triletni kirurški študij, ki je večinoma baziral na nižjih Kljub omenjenim peticijam in kljub dejstvu, da je bil ljubljanski gimnazijskih razredih in ni več izkazoval upravičenosti svojega licejski mediko-kirurški študij na precej visoki stopnji, je bil ta obstoja: ob zdravnikih so sedaj kirurgi postali nepotrebni. Žrtev 13. avgusta 1848 ukinjen. Zaradi vloge, naj oblasti to odredbo prizadevanj po enotnosti in kvaliteti univerzitetnih študijev prekličejo, je bila ukinitev vsaj toliko omiljena, da je bilo 15. so seveda postali tudi mediko-kirurški študiji na licejih. Proti septembra odrejeno postopno demontiranje šole, začenši s tem tendencam ni bilo odporov, jasno pa je bilo, da bo odslej, ko bo odpadlo nižje univerzitetno šolstvo (semiuniverzitetne učne ustanove), razlika med gimnazijskimi in univerzitetnimi 42 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, 4, 1986, 222-224. J. Ci- perle, Avstrijsko šolstvo po meščanski revoluciji 1848 in položaj na Slovenskem, v: 130 centri mnogo večja, še zlasti, ker je bilo jasno, da bo število let visokega šolstva v Mariboru, Zbornik simpozija, Maribor, Celje 1991, 259; isti, Die univerzitetnih središč omejeno, saj se celo dunajska filozofska Slowenen und die europäische bildungsgeschichtliche Entwicklung bis zum Jahre 1918, fakulteta ni mogla organizirati brez profesorjev iz nemških v: E. Lechner, (izd.), Pädagogische Grenzgänger in Europa (Bildungsgeschichtliche und europäische Identität. Bd. 2), Frankfurt am Main, Berlin, New York, Paris, Wien 1997, držav, nezmožnost organizirati medicinski fakulteti v Gradcu 52-53. in Innsbrucku pa je na obeh univerzitetnih središčih visela kot 43 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, 4, 1986, 222-225; F. madež; od tod tudi tolikšna prizadevanja za čimprejšnjo vzpo- Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 45; J. Ciperle, Avstrijsko šolstvo po meščanski revo- stavitev popolnih medicinskih študij. Pri Slovencih je vprašanje, luciji, 261; isti, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, 245. 44 F. Zwitter, Višje šolstvo na Slovenskem, 46; S. V. Bavdek, Delovanje dr. Janeza Bleiweisa kje naj bo univerza in kje gimnazija, postalo, kakor povsem točno in njegova osebnost, (Zbornik Veterinarske fakultete, Univerza v Ljubljani, 8), Ljublja- ugotavlja Fran Zwitter, »eminentno nacionalno vprašanje«.43 na 1998, 30; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča v Ljubljani, 246.

23 in odpravil izpite. Predaval je po lastnih skriptih, ki so bili v litografirani obliki razmnoženi v 30 izvodih. S pomočjo Mateja Cigaleta je v okviru Slovenskega društva pripravil del prevoda kazenskega zakonika za mlade slušatelje, »ki še niso imeli prilike poslušati na univerzi predavanja o naravnem, zasebnem in o državnem pravu in zato niso imeli o njem pojma«. Vsa nadaljnja ljubljanska prizadevanja je dunajska vlada zavračala z že znanim argumentom, da je treba vprašanje univerz rešiti v celoti in da je to vprašanje še odprto in predmet obravnave.46 Koncept Ernesta von Feuchterslebna, od julija 1848 odgovornega podsekretarja v prosvetnem ministrstvu, ki je med drugim vseboval: ustanovitev profesorskih zborov; možnost, da vsak profesor lahko postane rektor; odpravo študijskih direktorjev in konkurzov; nameščanje profesorjev glede na njihove kvalifika- cije, ki jih presodi profesorski zbor; pravico profesorjev, da si po lastnem preudarku izbirajo asistente; svobodo učenja in pouka; odpravo semestralnih izpitov in namesto njih javne rigoroze pod predsedstvom dekana; promocije pod predsedstvom rektorja ter popolno univerzo za vsako narodnost v monarhiji, je bil v veliki meri realiziran. Razpored javnih predavanj na Teološki škofijski učni ustanovi v Ljubljani za študijsko leto 1861/62 z navedbo študijskih predmetov in učnega Provizorični zakon o organizaciji akademskih oblasti, ki ga je osebja. NŠAL, Škofijska pisarna (semenišče), fasc. 52 / 7-11. zasnoval Franz Exner in ki je stopil v veljavo 30. septembra 1849, (Foto: Janez Pukšič) je univerzam prinesel samoupravo. Od principa svobode pouka in učenja niso več odstopili, čeprav so si marsikateri profesorji in študentje želeli predmarčne reglementacije.47 prvim letnikom. V primeru ljubljanskega mediko-kirurškega Univerzitetna reforma je ubrala pravo mero med samoupravo študija dunajska prosvetna uprava torej ni upoštevala svojega prej univerze, ki jo zahteva znanstveno delo, in iz različnih vzrokov izraženega stališča, da bo glede ukinitve počakala na odločitev o vendarle razumljivimi kontrolnimi in nadzornimi prizadevanji bodoči mreži medicinskih fakultet, saj so nekatere take študije, države; znala pa se je tudi ubraniti za razvoj univerze škodljivih npr. v Gradcu, Salzburgu in Innsbrucku, še obdržali: v Gradcu vplivov doktorskih kolegijev. Urejanje vseh pomembnejših je bil mediko-kirurški študij spremenjen v medicinsko fakulteto fakultetnih zadev je prešlo v roke profesorskih kolegijev, ki so jih leta 1863, v Innsbrucku leta 1869, licej v Salzburgu pa so sestavljali redni in izredni profesorji in dva zastopnika privatnih demontirali (podobno kot licej v Olomucu) šele leta 1871. docentov. S sprejetimi ukrepi se je začela razpuščati srednjeveška Dr. Janez Bleiweis je 10. decembra 1848 sestavil v imenu struktura univerze (korporativna ureditev). Slovenskega društva novo peticijo za popolno univerzo. Po njej Ljubljana (in Slovenci) na dobo ukinitve licejev, ki se je nakazovala naj bi ostal mediko-kirurški študij v polnem obsegu vse dotlej, že nekaj desetletij in ki je bila z vidika prizadevanj po enotnosti dokler ga ne bi nadomestila medicinska fakulteta. Toda prosvetno in kvaliteti terciarnega šolstva pravilna in korektna, očitno ni ministrstvo jo je 15. januarja 1849 zavrnilo z argumentom, da bila pripravljena. Bila je med tistimi avstrijskimi predmarčnimi se nižji kirurški študiji počasi ukinjajo, ljubljanski pa takoj, ker semiuniverzitetnimi centri, ki so bili po marčni revoluciji med majhno število ranocelnikov, ki tu vsako leto zaključi študij, ne prvimi odpravljeni. Feuchterslebnovo načelo popolne univerze opravičuje njegovega nadaljnjega obstoja.45 za vsako narodnost v monarhiji v Ljubljani ni bilo realizirano. Vse nadaljnje peticije so Ljubljani prinesle le dvoje brezplačnih Na to je vplivalo več momentov, poleg lastne nepripravljenosti juridičnih predavanj, to je stolico v »ilirskem« (slovenskem) tudi vse bolj negativen odnos do tega eminentnega slovenskega jeziku za civilno in kazensko pravo, tj. za stroki, ki sta bili za nacionalnega vprašanja v krogih dunajskega prosvetnega praktičnega jurista in za prevajanje zakonov najbolj potrebni. S predavanji iz kazenskega prava je po predhodnem imenovanju 45 I. Pintar, Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani. Njegov nastanek, razmah in konec. začel 1. junija 1849 dr. Ernest Lehmann. Predavanja so potekala Ljubljana 1939, 86-87. v licejskem poslopju, kjer je od 20. marca tudi Anton Mažgon 46 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo, 60-67; A. Benedetič, Poti do univerze, Ljubljana 1999, predaval civilno (državljansko) pravo. Vendar je v začetku julija 34-38. 47 H. Engelbrecht, Geschichte des österreichischen Bildungswesens, 4, 1996, 225; J. Ciperle, zbolel, 24. avgusta pa umrl. Zapustil je prevod občega državljan- Avstrijsko visoko šolstvo po meščanski revoluciji, 262; J. Ciperle, Podoba velikega učilišča skega zakonika. Dr. Lehmann je predaval do konca semestra ljubljanskega, 248-249.

24 Innsbruck, Praga, Krakov, Lvov in Budimpešta, povsod z nemškimi predavanji. Celotno ozemlje južnih Slovanov je bilo brez univerze. Dualizem in potrebe po popuščanju nekaterim narodom so pripeljale do madžarizacije budimpeške univerze in do ustanovitve nove madžarske univerze (1872) v Cluju v današnji Romuniji, do polonizacije krakovske in lvovske univerze in do razdelitve praške univerze na češko in nemško (1882). V Zagrebu je bila ustanovljena hrvaška univerza (1874), v daljni Bukovini pa še ena nemška univerza. Italijani so dosegli italijansko pravno fakulteto v Innsbrucku (1904), ki pa ni začela z delom, ter znova v Trstu (1913), ki pa zaradi izbruha vojne tudi ni začela z delom.49 Pri Slovencih pa je vprašanje, kje naj bo univerza in kje gimnazija, v tem času postalo, kakor povsem točno ugotavlja Fran Zwitter, »eminentno nacionalno vprašanje«. Začel pa se je boj za slovensko univerzo, ki se je močno razmahnil v času taborov (1868-1871), zlasti pa ob koncu stoletja, ko so se nacionalna nasprotja v Avstriji močno zaostrila. Kranjski deželni zbor je leta 1898 zahteval ustanovitev univerze s filozofsko, pravno in teološko fakulteto, ustanovil je univerzitetni sklad in razpisal dve Samostojni predlog poslanca dr. Danila Majarona in tovarišev glede štipendiji za Slovence, ki bi se hoteli habilitirati na kaki pravni ustanovitve univerze v Ljubljani, ki ga je kranjski deželni zbor obrav- naval na seji dne 28. februarja 1898. Obravnave deželnega zbora ali filozofski fakulteti v Avstriji in bi se zavezali, da bodo sprejeli kranjskega v Ljubljani od 28. decembra 1897 do 28. februarja 1898, 39 profesuro na ljubljanski univerzi. Da bi bila slovenska univerza zv., Ljubljana 1898, Priloga 52, str. 438. (Foto: Janez Pukšič). vladajočim krogom na Dunaju sprejemljivejša, je kranjski deželni zbor sklenil poimenovati vseučiliški fond in načrtovano slovensko univerzo po cesarju Francu Jožefu. Obljuba avstrijskega ministra ministrstva od konca leta 1848 dalje (npr. dr. Wilhelm Edler za uk in bogočastje, da bo nudil štipendije nadarjenim talentom von Well). Treba pa je poudariti, da ostaja vprašanje pospešene za akademski poklic, pa je omogočila, da so se mladi slovenski ukinitve ljubljanskega liceja (predvsem njegovega mediko-kirur- juristi, slavisti in drugi s štipendijami obeh vrst izpopolnjevali v škega študija) slej ko prej neraziskano. Odgovor nanj bo mogoč Nemčiji, Rusiji in drugod. šele na osnovi podrobne analize gradiva dunajskega prosvetnega A slovenska prizadevanja za univerzo so ostala do konca ministrstva (deloma Študijske dvorne komisije) v letih 1848 do habsburške monarhije neupoštevana. 1850.48 Od licejskih študij je po marčni revoluciji Ljubljani ostala le teološka fakulteta kot vmesna stopnja med gimnazijo in univerzo in kot edina oblika univerzitetnega študija. Leta 1852 se je preselila iz Liceja v škofijsko semenišče in s tem tudi na zunanji ravni prekinila s svojim licejskim obdobjem. Od vseh zahtev po razširitvi študija v letih 1848 in 1849 je bila v Ljubljani za kratek čas uresničena le ureditev predavanj civilnega in kazenskega prava v slovenskem jeziku, vendar je bilo teh predavanj s študijskim letom 1848/49 konec: prenesli so jih v Gradec. Tako je bila Ljubljana s koncem liceja jeseni 1849 od univerze oddaljena veliko bolj kakor prej. Ostal je le teološki študij, ki je bil po ukinitvi liceja preoblikovan v bogoslovje kot škofijski učni zavod. Leta 1852 se je preselil iz licejske stavbe v škofijsko semenišče in s tem tudi na zunanji, simbolni ravni prekinil s svojim licejskim obdobjem. 48 J. Ciperle, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, 249. 49 V. Melik, Pregled razvoja univerze, 55-56; isti, Ljubljanska univerza in njeni predhodniki, v: Zbornik ljubljanske univerze : Univerza Edvarda Kardelja v Ljubljani, Ljubljana Po zmagi reakcije in absolutizma je bilo sredi petdesetih let v 1989, 12-13; A. Benedetič, Poti do univerze : 1848-1898-1909-1919, Ljubljana 1999, avstrijskih in ogrskih deželah sedem univerz: Dunaj, Gradec, 79-284.

25 Viri Literatura

Arhiv Republike Slovenije (AS): Historia annua Collegii Bavdek, Srdan V., Delovanje dr. Janeza Bleiweisa in njegova Labacensis Societatis Jesu 1596-1691 (Zbirka rokopisov 180 osebnost. (Zbornik Veterinarske fakultete, Suplement, 8), r); Diarium Praefecturae scholarum in Archiducali Collegio Ljubljana, Veterinarska fakulteta, 1998. Societatis Jesu Labaci inchoatum anno MDCLI (Zbirka rokopisov I/31 r); Babiška šola v Ljubljani (Šola I), Licej v Benedetič, Ana, Poti do univerze, 1848-1898-1909-1919. Ljubljani (Šola II); Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Ljubljana, Studia humanitatis, 1999. liceju v Ljubljani (Šola III); Gubernij v Ljubljani (Gubernijski Bren, Hugo, K zgodovini ljubljanskega semenišča, v: Carniola 8, arhiv), registratura II-VIII; Deželno glavarstvo za Kranjsko. 1917, str. 139-143.

Avstrijski državni arhiv (Österreichisches Staatsarchiv), Splošni Ciperle, Jože, Avstrijsko šolstvo po meščanski revoluciji 1848 in upravni arhiv (Allgemeines Verwaltungsarchiv), Dunaj: Studien položaj na Slovenskem, v: A. Lah , (ur.), 130 let visokega šolstva in Laibach (fasc. 355-360). v Mariboru, zbornik simpozija, Maribor, Škofijski ordinariat, Celje, Mohorjeva družba, 1991, str. 259-271. Nadškofijski arhiv Ljubljana (NŠAL): Šolstvo, Bogoslovje (fasc. 1-21). Ciperle, Jože, Der slowenische Raum im Einflussbereich des österreichischen Bildungswesens, v: E. Lechner, (izd.), Zur Narodna in univerzitetna knjižnica (rokopisni oddelek): Geschichte des österreichischen Bildungswesens, Probleme und Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, benefac- Perspektiven der Forschungen, Wien, Verlag der Österreichi- tores, eiusdem alumni continentur ab anno M:DC (Ms 156); schen Akademie der Wissenschaften, 1992, str. 376-388. Album Academicorum Lycei Labacensis (Ms 654). Ciperle, Jože, Die Slowenen und die europäische bildungsgeschi- Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana (ZAL-Lj.): Klasična chtliche Entwicklung bis zum Jahre 1918, v: E. Lechner, (izd.), gimnazija v Ljubljani (I. državna gimnazija v Ljubljani) Pädagogische Grenzgänger in Europa (Bildungsgeschichtliche (LJU-184, 420-1). und europäische Identität. Bd. 2), Frankfurt am Main etc., Peter Lang, 1997, str. 33-67.

Ciperle, Jože, Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani, v: Jezuiti na Slovenskem, zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana, Inštitut za zgodovino Cerkve, 1992, str. 157-180.

Ciperle, Jože, Ljubljanska protestantska stanovska šola in klasični jeziki, v: E. Mihevc-Gabrovec, K. Gantar, M. Benedik, (ur.), Antični temelji naše sodobnosti, Ljubljana, Društvo za antične in humanistične študije, 1987, str. 35-42.

Ciperle, Jože, Nov položaj šole in pouka na Slovenskem v 16. stoletju, v: F. Jakopin, M. Kerševan, J. Pogačnik, (ur.), III. Trubarjev zbornik, Ljubljana, Slovenska matica, Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, 1996, str. 139-147.

Ciperle, Jože, Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem, v: H. Glušič, (ur.), Zbornik predavanj (Seminar slovenskega jezika, literature in kulture), Ljubljana, Filozofska fakulteta, 1983, str. 234.

Ciperle, Jože, Podoba velikega učilišča ljubljanskega, Licej v Ljubljani 1800-1848, Ljubljana, Slovenska matica, 2001.

26 Ciperle, Jože, Reforma Gratiana Marxa in gimnazije na Dolch, J., Lehrplan des Abendlandes, zweieinhalb Jahrtausende Slovenskem, v: F. Ostanek, (ur.), Ob 200-letnici splošne šolske seiner Geschichte. Ratingen etc., Kastellaun, 1971. naredbe, razstava v Slovenskem šolskem muzeju, Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 1974, str. 29-38. Heiß, Gernot, Konfession, Politik und Erziehung, Die Landschaftsschule in der nieder- und innerösterreichischen Ciperle, Jože, Skizzierung des Bildungs- und Erziehungssystems Ländern vor dem Dreißigjährigen Krieg, v: G. Klingenstein, der protestantischen Landschule im 16. Jahrhunder, v: M. H. Lutz, G. Stourz, (izd.), Bildung, Politik und Gesellschaft, Liedtke, (ur.), Hausaufgabe Europa, Schule zwischen Regiona- Studien zur Geschichte des europäischen Bildungswesens vom lismus und Internationalismus (Schriftenreihe zum Bayerischen 16. bis zum 20. Jahrhundert, (Wiener Beiträge zur Geschichte Schulmuseum Ichenhausen, Zweigmuseum des Bayerischen der Neuzeit, 5), Wien, Oldenbourg, 1978, str. 13-63. Nationalmuseums, 12), Bad Heilbrunn, Klinkhardt, 1993, str. 93-100. Heiß, Gernot, Notranjeavstrijske »deželne stanovske šole«, Poskus njih uvrstitve v šolski in izobraževalni sistem 16. Stoletja, Ciperle, Jože, Terezijanska šolska reforma in ljubljanske latinske v: Zgodovinski časopis 41, 1987, str. 585-597. šole, v: V. Rajšp, (ur.), Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana, Keck, Rudolf W., Obiettivi ed importanza della formazione nel Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat programma di rimodernamento dei gesuitti nell' area di lingua slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino tedesca dal Cinquecento al Settecento, v: S. Galimberti, M. Malý, Cerkve Teološke fakultete, 1998, str. 37-47. (ur.), I Gesuiti e gli Asburgo, Trieste, Lint, 1995, str. 31-51.

Ciperle, Jože, Vovko, Andrej, Šolstvo na Slovenskem skozi Kulavic, J., Das fürstbischöfliche Priesterseminar und die stoletja, Ljubljana, Slovenski šolski muzej, 1987. theologische Lehranstalt zu Laibach, v: H: Zschokke, (izd.), Theologische Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Dolinar, France M., Cerkveni in politični okvir delovanja jezuitov Österreich, Wien, Leipzig, Braunmüller, 1894, str. 802-815. na Slovenskem v 17. in 18. stoletju. Jezuiti na Slovenskem, zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana, Lesky, E., Wandruschka, A., (izd.), Gerard van Swieten und Inštitut za zgodovino Cerkve, 1992, str. 36-43. seine Zeit, (Studien zur Geschichte der Universität Wien, 8), Wien etc., H. Böhlaus Nachf., 1973. Dolinar, France M., Jožefinizem in janzenizem, v: M. Benedik, (ur.), Zgodovina Cerkve na Slovenskem, Celje, Mohorjeva Linhart, Anton Tomaž, Zbrano delo I, Ljubljana, Državna družba, 1991, str. 167. založba Slovenije, 1950.

Dolinar, France M., Vloga in pomen jezuitskega kolegija v Meister, Richard, Geschichte des Doktorates der Philosophie an slovenskem prostoru, Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), der Universität Wien, (Sitzungsberichte der philosophisch-hi- zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana, storische Klasse, 232/2, Veröffentlichungen der Kommission für Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat Philosophie, 3), Wien, Verlag der Österreichischen Akademie slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino der Wissenschaften, 1958. Cerkve Teološke fakultete, 1998, str. 9-13. Melik, Vasilij, Ljubljanska univerza in njeni predhodniki, v: Engelbrecht, Helmuth, Geschichte des österreichischen A. Benedetič, A. Šelih, (ur.), Zbornik ljubljanske univerze, Bildungswesens, Erziehung und Unterricht auf dem Boden Ljubljana, Univerza Edvarda Kardelja, 1989, str. 7-17. Österreichs, 5 Bde., Wien, Österreichischer Bundesverlag, 1982/83/84/86/88. Melik, Vasilij, Pregled razvoja univerze, v: R. Modic, (ur.), Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvoboditve 1945-1975, Klingenstein, Grete, Universitätsfragen in der österreichischen Ljubljana, Univerza v Ljubljani, 1975, str. 50-72. Monarchie um 1800, v: R. G. Plaschka, K. Mack, (ur.), Wegenetz des europäischen Geistes, Wissenschaftszentren und geistige Mlinarič, Janez, Duhovna podoba in pomen srednjeveških Wechselbeziehungen zwischen Mittel- und Südosteuropa vom samostanov na Slovenskem, v: Zgodovinski časopis 47, 1993, Ende des 18. Jahrhunderts bis zum ersten Weltkrieg, Wien, str. 489-495. Verlag für Gechichte und Politik, 1983, str. 81-87. Müllner, Alfonz., Die realistischen Disziplinen am Laibacher Jesuiten Collegium. Argo 9, 1902, str. 171-176.

27 Kägi, W., Ziegler, A., Pfister, R., Dürrenmatt, P., Jesuiten, Prote- Schmidt, Johann, Entwicklung der katholischen Schule in stanten, Demokratie, Vier Vorträge, Zürich, EVZ-Verlag, 1968. Österreich. Wien, Herder, 1958.

Nečásek, Johann, Das Majestätsgesuch des ständischen Schmidt, Vlado, Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v Ausschusses um Wiederherstellung des philosophischen XVI. stoletju. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1952. Studiums zu Laibach vom 20. April 1787, v: Mittheilungen des Historischen Vereins für Krain 1859, str. 25-36. Schmidt, Vlado, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem. I., II., III., Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1963/64/66. Nečásek, Johann, Geschichte des Laibacher Gymnasiums, II., v: Programm und Jahresbericht des kaiser. königl. Obergymna- Smolik, Marijan, Kako so zidali semenišče v Ljubljani, v: Kronika siums zu Laibach 1861, str. 3-12. 7, 1959, str. 90-96.

Paulsen, Friedrich, Geschichte des gelehrten Unterrichts auf den Steska, Viktor, Collegium Carolinum Nobilium v Ljubljani, v: deutschen Schulen und Universitäten von Ausgang des Mittelal- Izvestja Muzejskega društva 15, Ljubljana, 1905, 153-162. ters bis zur Gegenwart, 2 Bde. Leipzig, 1919/21. Polec, Janko, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za Vidmar, Tadej, »Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo slovensko univerzo, v: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani pres shul…« Usoda protestantskih deželnih šol v Ljubljani, do leta 1929, Ljubljana, Rektorat Univerze kralja Aleksandra Celovcu in Gradcu, v: Šolska kronika, 9 (XXXIII), 2000, str. prvega, 1929, str. 1-231. 9-27.

Praprotnik, N., Wraber, T., Prispevek Franca Ksaverja Wulfena Wotke, Karl, Das österreichische Gymnasium im Zeitalter Maria k poznavanju semenk Slovenije, v: Jezuitski kolegij v Ljubljani Theresia, v: Monumenta Germaniae Paedagogica, XXX, Berlin, (1597-1773), zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 1905. 4), Ljubljana, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za Zschokke, H., Theologische Studien und Anstalten der katholi- zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998, str. 111-123. schen Kirche in Österreich, Wien, Leipzig, 1894.

Pintar, I., Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani, Njegov Zwitter, Fran, Linhartova doba, misel in delo, v: A. T. Linhart, nastanek, razmah in konec. Ljubljana, 1939. Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, 1-2, Ljubljana 1981, str. 303-350. Puschmann, T., Die Geschichte der Medizin als akademischer Lehrgegenstand, Leipzig, 1889. Zwitter, Fran, Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918, v: Rajšp, Vincenc, Jezuiti in protestantizem na Slovenskem, R. Modic, (ur.), Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani, v: V. Rajšp, (ur.), Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597-1773), 1919-1969. Ljubljana, Univerza, 1969, str. 13-51. zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU, Provincialat slovenske province Družbe Jezusove, Inštitut za zgodovino Cerkve Teološke fakultete, 1998,str. 269-272.

Rajšp, Vincenc, Ukinitev jezuitskega reda na Slovenskem. Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana 1992, str. 255-274.

Reisp, Branko, Višje šole na Slovenskem v 17. in 18. stoletju, v: Kronika 10, 1962, str. 163-172. Röckelein, Hedwig, Bumiller, Casimir, Nicodemus Frischlin, ein unruhig Poet, 1547-1590, (Razstavni katalog), Balingen, 1990.

Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana, Slovenska matica, 1979.

28 Ustanovitev univerze v Ljubljani Tatjana Dekleva

Ustanovitev Vseučiliške komisije

Še pred koncem prve svetovne vojne, ki je prinesla razpad avstro-ogrske monarhije, je počasi ugašala tudi njena uprava na slovenskem ozemlju. Vzporedno s tem je oblast prevzemal 16. avgusta 1918 v Ljubljani ustanovljeni Narodni svet, ki je pripravljal razmere za ustanovitev samostojne države. 29. oktobra 1919 je bila v Ljubljani na Kongresnem trgu velika manifestacija, na kateri so Slovenci praznovali odcepitev od Avstro-Ogrske in vključitev v Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dva dni za tem je oblast prevzela Narodna vlada SHS v Ljubljani. Nove politične razmere so med drugim terjale tudi čimprejšnjo rešitev slovenskega univerzitetnega vprašanja, saj je nastal problem, kje naj šolanje nadaljujejo slovenski študenti, vpisani na avstrijskih univerzah, na katerih več niso mogli študirati in s katerih so začeli odpuščati tudi univerzitetne učitelje slovenske narodnosti. Univerzitetno vprašanje je spadalo v delokrog Poverjeništva za uk in bogočastje Narodne vlade za Slovenijo, ki ga je vodil poverjenik dr. Karel Verstovšek.1 Osrednja oblast je ustanovitev univerze deklarativno sicer podpirala, vendar rešitev slovenskega Dr. Mihajlo Rostohar, ki je že pred vojno kot docent na češki praški univerzitetnega vprašanja odlagala v čas po sklenitvi pariškega univerzi sodeloval pri prizadevanjih za ustanovitev slovenske univerze, je skupaj z ljubljanskim županom Ivanom Tavčarjem 23. novembra 1918 mirovnega sporazuma. Po mnenju Metoda Mikuža je akcijo za sklical sestanek, na katerem so se zavzeli za čimprejšnjo rešitev problema ustanovitev univerze sprožil kulturni odsek Narodnega sveta v slovenskih študentov in profesorjev na tujem in za ustanovitev slovenske Ljubljani, ki je na seji 21. novembra 1918 sklenil prek Narodne univerze. (NUK, Kartografska zbirka in slikovna zbirka). vlade predlagati ustanovitev nekaterih kateder s slovenskim učnim jezikom na filozofski in pravni fakulteti v Zagrebu in Beogradu. Na njih bi že habilitirani slovenski docenti predavali pa bi skrbela za rešitev problema slovenskih profesorjev in slovenskim študentom, ki študija niso mogli nadaljevati na slovenskih študentov na tujih univerzah.5 Sklepi posvetovanja so avstrijskih univerzah, obenem pa bi se na teh fakultetah habilitiral bili zajeti v štirih osnovnih točkah in v posebni spomenici, ki jo tudi slovenski akademski naraščaj.2 Dva dni po seji kulturnega je sestavil Rostohar, predlagani Narodni vladi. Prva zahteva je odseka Narodnega sveta sta docent na češki praški univerzi dr. bila ustanovitev Vseučiliške komisije, sestavljene iz po treh pred- Mihajlo Rostohar3 in ljubljanski župan Ivan Tavčar z objavo v dnevnem časopisju sklicala posvetovanje delegatov Slovenske 1 Karel Verstovšek je diplomiral in doktoriral iz klasične filologije na graški univerzi. Pouče- matice, društva slovenskih profesorjev, slovenskih pravnikov, val je na klasični gimnaziji v Mariboru in bil poklicni politik. Kot predsednik Narodne- društva slovenskih zdravnikov, društva slovenskih tehnikov in ga sveta za Štajersko je podpiral akcijo Rudolfa Maistra in podpisal odlok o njegovem vseučiliških profesorjev ter docentov.4 Na posvetovanju, ki je imenovanju za generala. Bil je poverjenik za uk in bogočastje v narodni in deželni vladi v Ljubljani. Pomagal je pri reorganizaciji šolstva v narodnem duhu, zaslužen je za usta- bilo 23. novembra v posvetovalnici na mestnem magistratu, so navljanje strokovnih šol in univerze v Ljubljani. na predlog poverjenika Verstovška, ki ga je zastopal prof. Fran 2 Mikuž, M., Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945, str. 54. Vadnjal, razpravljali o aktualnih problemih slovenskih študentov 3 Mihajlo Rostohar je leta 1906 promoviral iz filozofije na dunajski univerzi. Za univerzitetnega profesorja je bil habilitiran na praški univerzi, kjer je leta 1910 začel kot docent in profesorjev. V nadaljevanju je Mihajlo Rostohar s statističnimi predavati logiko. Njegovo akademsko kariero je leta 1915 prekinila prva svetovna vojna. podatki dokazoval nujnost ustanovitve slovenske univerze. Dejal Do leta 1917 je bil kot avstro-ogrski častnik na fronti. Leta 1918 je na manifestaciji pro- je, da na Slovenskem večino pomembnih delovnih mest zasedajo ti monarhiji na Kongresnem trgu v Ljubljani v uniformi odrekel pokorščino Avstriji in se tujci, ki jih bo potrebno zaradi slovenizacije uprave in javnih zaobljubil Jugoslaviji. Že mlad se je z govori, napotki in načrti pridružil prizadevanjem za ustanovitev slovenske univerze, po njeni ustanovitvi pa zaradi njegovih naprednih služb zamenjati. Za to naj bi potrebovali 2000 visokošolsko idej na njej zanj ni bilo mesta. Odšel je v Brno, kjer je nadaljeval s svojim delom. V izobraženih kadrov, na voljo pa da jih je le 800. Ob strinjanju domovino se je vrnil šele leta 1947. V svojem poznem življenjskem obdobju se je posvetil vseh udeleženih o nujnosti ustanovitve univerze in zavedanju, da razvoju psihološke znanosti na ljubljanski univerzi, ki mu je leta 1997, kot enemu izmed njenih ustanoviteljev, postavila doprsni kip pred vhodom v glavno univerzitetno poslopje. bo pot do nje težka, je Rostohar predlagal ustanovitev komisije, 4 Slovenski narod, 22. 11. 1918. ki bi preučila vprašanje slovenske univerze, do njene ustanovitve 5 AS 100, zapisnik seje 23, novembra 1918.

29 leta 1848. Rezultat njenega dela je bil, da je končno tudi v avstro- ogrski monarhiji prezrti slovenski narod dobil svojo univerzo. Kljub temu, da je bila Vseučiliška komisija ustanovljena na novo, se je mogla nasloniti na predhodna prizadevanja za slovensko univerzo, predvsem na rezultate vseučiliškega odseka, ki ga je vodil ljubljanski župan Ivan Hribar9 in je med letoma 1902-1911 mlade slovenske znanstvenike gmotno podpiral pri pripravah na akademsko učiteljsko kariero, tako da je bil ob ustanavljanju prve slovenske univerze slovenski učni kader zanjo v glavnem pripravljen.10 Vseučiliška komisija se je na svoji prvi seji sestala 5. decembra v knjižnici Narodne palače. Kot vladna delegata sta bila vanjo imenovana dr. Ivan Grafenauer in dr. Leopold Poljanec, teologe so zastopali: dr. Janez Zorè, dr. Aleš Ušeničnik in dr. Janez Janežič, ki ga je kmalu zamenjal dr. Josip Srebrnič; pravnike: dr. Ivan Žmavc, dr. Debevec in dr. Kušar, zastopnika društva Pravnik sta bila dr. Danilo Majaron in dr. Anton Švigelj; zdravnike sta zastopala 11 Dr. Karel Verstovšek, poverjenik narodne vlade za uk in bogočastje, je bil dr. Alojz Kraigher in dr. Ivan Oražen, tehnike pa inž. Pavlin. v vladnih krogih najbolj vnet zagovornik ustanovitve univerze. (NUK, Seji so prisostvovali še dr. Ivan Žolger ter docenta dr. Mihajlo Kartografska zbirka in slikovna zbirka). Rostohar in dr. Fran Ramovš.12 Za predsednika komisije je bil izvoljen dr. Majaron,13 za podpredsednika dr. Zorè in za tajnika dr. Ramovš. Na prvi seji je Rostohar poročal o razgovorih, ki jih stavnikov društva Pravnik, društva slovenskih profesorjev in je že opravil v Zagrebu, ter da je zagrebška univerza pripravljena docentov, zdravnikov, inženirjev ter enega vladnega zastopnika. postati matica bodoče slovenske univerze in da bo vse slovenske Druga točka spomenice je zahtevala, naj vlada poskrbi za nadaljevanje študija slovenskih visokošolcev, predvsem pravnikov, 6 AS 100, Spomenica Narodni vladi v Ljubljani. v Zagrebu, za filozofe in medicince pa je bil poleg Zagreba 7 M. Stiplovšek, Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919, predlagan tudi Beograd. Medicincem, ki so bili tik pred izpiti, str. 294. naj bi se omogočilo polaganje izpitov na praški univerzi, in sicer 8 E. Dolenc, Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje v narodni in deželni vladi v Ljubljani 1918-1920, str. 289. v jeziku, v katerem so študirali. Izdelani so bili tudi konkretni 9 Ivan Hribar, ki je poleg županovanja opravljal še številne druge funkcije na občinski, de- predlogi za zasedbo stolic s slovenskim učnim jezikom v Zagrebu. želni in državni ravni, se je zavzemal tudi za slovensko šolstvo in ustanovitev slovenske Četrti sklep posvetovanja je od vlade zahteval, naj poskuša univerze. Zaslužen je za ustanovitev Vseučiliškega odseka pri kranjskem deželnem zboru, ki je mlade juriste in druge znanstvenike gmotno podpiral pri študiju v tujini in jih tako prenesti Knafljevo in druge ustanove, namenjene študentom pripravljal za akademsko kariero doma. Štipendisti, med njimi Gregor Krek, Milan jugoslovanskih dežel, na univerze na tem ozemlju.6 Narodna Škerlj, Josip Tominšek, Rado Kušej in Leonid Pitamic, so se izpopolnjevali na univerzah vlada je spomenico obravnavala 26. novembra, Verstovšek pa v Leipzigu, Berlinu, Bonnu, Parizu, Heidelbergu, Münchnu in tako sestavljali jedro za je z veliko težavo dosegel ustanovitev Vseučiliške komisije kot začetek dela pravne fakultete. Ivan Hribar, ki je vodil popotresno obnovo Ljubljane, je zaslužen tudi za gradnjo novega Deželnega dvorca, v katerega se je leta 1919 vselila vladne institucije. Z njeno ustanovitvijo se je konec leta 1918 novoustanovljena univerza. Za zasluge in dosežke je 15. februarja 1941 takratni rektor začelo načrtno delo za slovensko univerzo, zlasti Verstovškova prof. dr. Matija Slavič podelil Ivanu Hribarju častni doktorat prava, leta 1997 pa mu je zasluga pa je, da ji je bil priznan značaj vladne institucije, kar je Univerza v Ljubljani pred vhodom v osrednje univerzitetno poslopje postavila doprsni kip. dvignilo njen pomen in vlogo. S pomočjo svojega poverjeništva 10 A. Benedetič, Poti do univerze, str. 282. je Verstovšek ustvaril tudi gmotne, administrativne, prostorske 11 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, str. 146. in druge pogoje za njeno uspešno delo.7 Karla Verstovška, 12 Polec v svoji razpravi navaja, da se je sej od društva Pravnik udeleževal še dr. Dolenc, za društvo zdravnikov še dr Zalokar, za inženirje še menjaje se inž. Šuklje, Rataj, pa tudi zaslužnega moža za slovensko univerzo, po besedah Ervina Tavčar in Štembov, od profesorjev in docentov: Grivec, Jesenko, Nahtigal, Ozvald, Pita- Dolenca odlikujejo »politična spretnost, jasnovidnost in mic, Plemelj, B. Zarnik, od začetka leta 1919 pa tudi zastopniki društva veterinarjev: odločnost pri dojemanju 'možnega' v svojem času«.8 Lampret, Pavlin in Tepina. 13 Danilo Majaron, pravnik in eden pobudnikov za ustanovitev društva Pravnik, si je za ustanovitev slovenske univerze prizadeval že ob koncu 19. stoletja. Sestavil je spomenico z naslovom Za vseučilišče v Ljubljani, ki so jo sopodpisali predstavniki društva Pravnik, Delo Vseučiliške komisije Slovenske matice in profesorji ljubljanskega bogoslovnega učilišča. Dejaven je bil tudi v Vseučiliškem odseku pri ljubljanskem občinskem svetu. Po koncu prve svetovne vojne pa je postal predsednik in gonilna sila Vseučiliške komisije. Ob deseti obletnici ustanovitve Ustanovitev Vseučiliške komisije pomeni zaključni vrhunec v univerze je postal njen prvi častni doktor, leta 1997 pa mu je Pravna fakulteta pred prizadevanjih za ustanovitev slovenske univerze, ki so trajala od univerzitetnim poslopjem postavila doprsni kip.

30 imenovanj predlaganih profesorjev na zagrebški univerzi in začetka predavanj za slovenske študente. Od zagrebških fakultet je pripravljenost sprejeti slovenske stolice uradno pokazala le modroslovna fakulteta, zato je bilo sklenjeno, da mora komisija podobne izjave dobiti tudi od drugih fakultet. Odgovor zagrebški vladi glede provizorija za slovensko univerzo, ki ga je sestavila posebna komisija, je na naslednji seji predstavil Majaron. V njem je bila vlada v Zagrebu naprošena, naj univerza v Zagrebu do ustanovitve univerze v Ljubljani sprejme profesorje in privatne docente, ki jih bo predlagala Narodna vlada. Ti naj bi tvorili svoje lastne kolegije, ki naj bi se izpopolnjevali do selitve v Ljubljano. Finančno breme naj prevzame Narodna vlada SHS. Poverjenik Verstovšek je ta načrt, ki bi slovenskim študentom omogočil nadaljevanje študija v Zagrebu, predstavil na seji vlade, kjer pa člani niso delili njegovega navdušenja in so se nagibali k preložitvi reševanja univerzitetnega vprašanja na poznejši čas. Med njimi je bila še živa predvojna ideja o slovenski univerzi v Trstu, v Ljubljani pa naj bi se ustanovila tehnika ali kakšna druga strokovna visoka šola. Ker predlogi Vseučiliške komisije niso prejudicirali končne odločitve, jih je vlada vendarle sprejela.15 Dr. Danilo Majaron, pravnik in že ob koncu 19. stoletja borec za ustanovitev slovenske univerze, je bil predsednik in gonilna sila Vseučiliške Ker tudi odgovora iz Zagreba ni bilo, je bilo slutiti, da ta ne komisije vseh devet mesecev njenega delovanja. (NUK, Kartografska bo zadovoljiv, med akterji v Ljubljani pa je bila vedno bolj živa zbirka in slikovna zbirka). ideja o ustanovitvi univerze brez provizorija v Zagrebu. K temu so prispevale tudi pobude, ki so prihajale iz posameznih strok. Že 14. januarja so teologi na seji Vseučiliške komisije izročili docente do ustanovitve univerze v Ljubljani pozvala v Zagreb. spomenico o ustanovitvi teološke fakultete. Predlog je bil pod Študentje pravne in filozofske fakultete so se lahko takoj vpisali v pogojem, da bodo vsa predavanja javna ter v slovenskem, ne v Zagreb, kjer so lahko tudi medicinci opravili prve štiri semestre. V latinskem jeziku, soglasno sprejet in Vseučiliška komisija je Zagrebu se je pripravljala tudi ustanovitev tehnike, načrtovali pa Narodni vladi predlagala, naj ljubljansko bogoslovje, ki je kot so še veterinarsko in agronomsko fakulteto. Zamisel zagrebškega oblika višjega študija za bodoče duhovnike delovalo v Ljubljani provizorija za slovensko univerzo je pozneje zamrla. Težave so od leta 1791, takoj povzdigne v fakulteto in zato nameni primerna se pokazale zlasti v zvezi s kvalifikacijo slovenskih kandidatov denarna sredstva. Po mnenju prof. Mikuža so bili teologi tisti, za zagrebške stolice in v zvezi z razmerjem slovenskih stolic do ki so Vseučiliški komisiji pokazali pravo pot: če so na razpolago zagrebške univerze.14 kvalificirani učitelji, je treba iskati rešitev vprašanja ljubljanske Do konca leta 1918 se je Vseučiliška komisija sestala še trikrat univerze le na domačih tleh.16 Na zadnji januarski seji je tudi in v glavnem razpravljala o kadrovskih zadevah. Tudi načrt društvo inženirjev predložilo spomenico o ustanovitvi tehnične ureditve tega vprašanja je pripravil Rostohar. Predlagal je delitev visoke šole v Ljubljani, februarja pa je o vprašanju medicinske akademskih učnih moči bodoče univerze v tri skupine. V prvi fakultete razpravljalo Slovensko zdravniško društvo.17 so bili že usposobljeni učitelji z učnim nalogom, katere je bilo Na podlagi teh pobud se je poverjenik Verstovšek 8. februarja potrebno vprašati, ali so pripravljeni do ustanovitve univerze v obrnil na centralne oblasti v Beogradu s tremi dopisi. V prvem je Ljubljani delovati v Zagrebu. V drugi skupini so bili tisti, ki bi se utemeljil potrebo po ustanovitvi tehnične visoke šole v Ljubljani, lahko kmalu habilitirali. Ti naj bi svoja habilitacijska dela poslali v drugem je zaprosil ministra, naj dovoli, da se bogoslovno v Zagreb. Tretjo skupino je predstavljal akademski naraščaj, ki učilišče v Ljubljani preoblikuje in razširi v fakulteto, v tretjem se je moral še pripraviti na habilitacijo. Temu naj bi Vseučiliška pa je predlagal ustanovitev univerze v Ljubljani. Širšo javnost je komisija pomagala s podporami. Na 4. seji je komisija pripravila z razlogi za čimprejšnjo ustanovitev univerze seznanil s člankom tudi že konkretne personalne predloge, ki pa jih poverjeništvo do naslednje seje 14. januarja 1919 še ni poslalo v Zagreb, po drugi strani pa je Vseučiliška komisija dobila dopis zagrebškega 14 A. Benedetič, Pot do slovenske univerze, str. 88. poverjeništva, v katerem so prosili za konkretne predloge (učne 15 M. Stiplovšek, Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919, str. 295. in finančne) o provizoriju za ljubljansko univerzo v Zagrebu. 16 M. Mikuž, Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945, str. 56-64. Komisija je zato sprejela resolucijo o nujnosti čimprejšnjih 17 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, str.156.

31 v Slovencu, svoje poverjeništvo pa je tudi kadrovsko okrepil vprašanja. Kmalu zatem je prišel negativen odgovor iz Zagreba z mestom referenta za univerzitetna vprašanja, na katero je glede paralelnih slovenskih stolic na zagrebški univerzi. Že na imenoval dr. Riharda Zupančiča. Ob koncu februarja sta s predse- naslednji seji 16. aprila so sprejeli sklep o začetku visokošol- dnikom deželne vlade Jankom Brejcem tudi osebno posredovala skega tehničnega tečaja. Člani Vseučiliške komisije so sklenili z pri osrednji vladi v Beogradu. Ob podpori takratnega podpred- resnostjo položaja seznaniti tudi poslance vseh treh političnih sednika beograjske vlade dr. Antona Korošca je posredovanje strank in jim izročiti posebno spomenico, ki jo je sestavil dr. doživelo popoln uspeh: vlada je dovolila ustanovitev univerze in Rostohar. Na konferenci 26. aprila so jih seznanili z dotedanjim kot prvo dotacijo odobrila 1,4 milijona kron.18 Določeno je bilo delom Vseučiliške komisije in na njihovo željo napisali še eno tudi, da bo bodoča univerza realnega tipa, vključevala bo tudi spomenico. To je pripravil dr. Ramovš, v njej pa so bili obrazloženi tehniko. vsi načrti za univerzo.21 V Beogradu se je premaknilo v začetku junija, ko je prišla vest, da je prosvetno ministrstvo že oddalo zakonski osnutek o Priprave za ustanovitev univerze v Ljubljani ustanovitvi ljubljanske univerze ministrskemu svetu. Na 15. seji Vseučiliške komisije 5. julija 1919 je bilo sporočeno, da je Novica o skorajšnji ustanovitvi univerze v Ljubljani je narekovala ministrski svet že razpravljal o osnutku, da pa je bil velik odpor izvedbo pripravljalnih del, saj do jeseni, ko naj bi se univerza proti ustanovitvi medicinske fakultete. Predsednik komisije odprla, ni bilo več veliko časa. V ta namen je Vseučiliška komisija dr. Majaron je zato odšel v Beograd in ministru pojasnil nujno ustanovila pet subkomisij, ki so imele nalogo čim prej izdelati potrebo po medicinski fakulteti. Minister je razlago sprejel in načrte za organizacijo posameznih fakultet. V vsako subkomisijo predlagal, da bi zakon o univerzi v Ljubljani določal veljavnost so bili določeni trije člani Vseučiliške komisije, nadaljnje beograjskega statuta tudi za ljubljansko univerzo, dokler ne bo članstvo pa je lahko vsaka komisija razširila zlasti z univerzite- ljubljanski univerzitetni svet predložil drugega. 23. julija 1919 tnimi docenti. Bogoslovno subkomisijo so sestavljali: dr. Zorè je regent podpisal Zakon o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov (načelnik), dr. Srebrnič in dr. A. Ušeničnik; pravoslovno: dr. in Slovencev v Ljubljani, ki je izšel v Službenih novinah mesec Majaron (načelnik), dr. Dolenc in dr. Švigelj; zdravniško: dr. dni za tem. S tem je bila formalno ustanovljena prva slovenska Kraigher (načelnik), dr. Plečnik in dr. Zalokar; modroslovno: univerza, ki jo je sestavljalo pet fakultet: filozofska, pravna, dr. Rostohar (načelnik), dr. Grošelj in dr. Ozvald; tehnično: inž. teološka, tehniška in medicinska. Šuklje (načelnik), dr. Plemelj in inž. Rataj. Določena je bila tudi posebna subkomisija za pripravo začasnih prostorov in potrebne opreme ter subkomisija za organizacijski statut. Imenovano Visokošolski tehnični tečaj je bilo tudi vodstvo bodoče univerzitetne knjižnice.19 Sprejet je bil predlog, da bi prvi oddelki tehnične visoke šole, ki bi Prizadevanja za slovensko univerzo pred prvo svetovno vojno imeli prostore v Obrtni šoli, začeli z delom že po veliki noči. so se organizacijsko večinoma naslanjala na avstrijski model Subkomisije so zelo hitro pripravile načrte za organizacijo univerze s štirimi fakultetami, tehnika je bila v Avstriji zunaj posameznih fakultet, ki jih je Vseučiliška komisija odobrila in jih univerze in organizirana kot tehnična visoka šola. Ker v državi ni 31. marca 1919 posredovala Poverjeništvu za uk in bogočastje, bilo nobene tehnične visoke šole, si je inž. Milan Šuklje, profesor naj jih preuči in izposluje njihovo skorajšnjo uresničitev. Načrti na obrtni šoli, že takoj po prevratu zamislil geodetske tečaje, ki so vsebovali vse obvezne stolice, učne moči, sezname seminarjev bi potekali na obrtni šoli.22 Na sestanku 23. novembra 1918, ki in institutov, učne rede, urnike ter proračune za vsako fakulteto. so se ga udeležili tudi zastopniki slovenskih tehnikov, pa je inž. Vseučiliška komisija je opozorila poverjeništvo, da je potrebno dr. Kasal izrazil željo, naj bi se po ameriškem načinu ljubljanski priprave pospešiti, da bo mogoče začeti jeseni 1919 z rednimi univerzi priklopila tudi posebna tehnična fakulteta.23 predavanji, in predlagala imenovanje prvih rednih profesorjev, Ker so razmere dovoljevale, da bi v skromni obliki s predavanji ki bi takoj po imenovanju prevzeli organizacijo fakultet.20 lahko začeli takoj in s tem pomagali slovenskim študentom, Po obvestilu, da je v Ljubljani dovoljena ustanovitev univerze, ki več niso mogli študirati na avstrijskih univerzah, slovenski drugih sporočil iz Beograda ni bilo, zato je poverjenik Verstovšek tehniki glede uresničitve visokošolskega študija v Ljubljani niso večkrat urgiral v Beograd glede obljubljenih finančnih sredstev, dokler minister prosvete ni sporočil, da je reševanje ljubljanskega 18 M. Stiplovšek, Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919, univerzitetnega vprašanja odloženo na čas po zaključku pariške str. 297-298. mirovne konference. Kljub temu so se 12. aprila 1919 na izredni 19 AS 100, zapisnik IX. seje Vseučiliške komisije 8. 3. 1919. seji člani Vseučiliške komisije zavzeli za nadaljevanje akcije 20 AS 100, dopis Vseučiliške komisije Poverjeništvu za uk in bogočastje. 21 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, str. 163. za univerzo in po Poverjeništvu za uk in bogočastje ministru 22 Prav tam, str. 152. prosvete poslali prošnjo za čimprejšnjo rešitev univerzitetnega 23 Prav tam, str. 143.

32 Dr. Rihard Zupančič, profesor dunajske realke, je v Ljubljani predaval Dr. Maks Samec, profesor dunajske realke, je v Ljubljani predaval na na tehničnem visokošolskem tečaju in bil imenovan za rednega profesorja tehničnem visokošolskem tečaju in bil imenovan za rednega profesorja za za matematiko na Tehniški fakulteti. (ZAMU - fototeka). kemijo na Tehniški fakulteti. (ZAMU - fototeka).

želeli čakati na ustanovitev univerze. V začetku leta 1919 je predvideval, da bi za prva dva letnika prevzeli učne načrte čeških društvo inženirjev pripravilo posebno spomenico o ustanovitvi in avstrijskih zavodov, s čimer bi se zagotovila slovenskim dijakom tehnične visoke šole v Ljubljani in jo 30. januarja 1919 predložilo reciprociteta z njimi. V nadaljevanju pa naj bi bila tehnična Vseučiliški komisiji. Na njeni 7. seji 30. januarja jo je predstavil fakulteta formirana tako, da bo čim bolj ustrezala potrebam in ing. Šuklje, ki je komisijo prosil, naj se zavzame za ustanovitev omogočila konkurenco z zahodno tehnično kulturo, slonečo tehnične visoke šole v Ljubljani, prof. Grošelj pa je opozoril, da na visoki znanstveni stopnji. Pouk na tehnični fakulteti naj bi bi že izvršeno dejstvo igralo v prihodnosti pomembno vlogo, in se začel s prvim izrednim tečajem za gradbenike, strojnike, elek- predlagal, naj bi takoj, že v letnem semestru, odprli nekakšni trotehnike, rudarje in geodete že 1. maja 1919 in naj bi trajal zaposlovalni tečaji, ker potem ne bi nihče več mogel postavljati do 15. julija. Drugi izredni tečaj prvega letnika bi trajal od 15. tehnike pod vprašaj.24 avgusta do 31. oktobra, 15. novembra pa naj bi odprli tudi prvi Vseučiliška komisija je soglasno podprla predlog o nujnosti in tečaj za drugi letnik, s čimer bi se začel redni pouk za prva dva upravičenosti tehnične visoke šole v Ljubljani, vendar je bilo letnika. V predlogu je bila vlada pozvana, naj nemudoma odpre v razpravi poudarjeno, da se je kljub nujni pomoči študentom tri stolice, in sicer za matematiko, mineralogijo in kemijo, ter treba ustanavljanja tehnične šole lotiti prav tako temeljito kot sedem honorarnih docentur z učnimi nalogi: dve za mehaniko ustanavljanja univerze. in po eno za opisno geometrijo, geodezijo, tehnično in stavbno V začetku februarja, ko je deželna vlada po Poverjeništvu za uk risanje, strojno risanje in pravoslavne predmete.26 in bogočastje prvič sploh poročala centralni vladi o potrebah Kandidati za zasedbo prvih treh stolic na Tehnični fakulteti visokega šolstva v Ljubljani, je bila poudarjena pomembnost so bili dr. Rihard Zupančič, dr. Karel Hinterlechner in dr. tehničnega visokega šolstva in pomanjkanje tehničnih visokih Maks Samec. Zupančič, ki je izgubil službo na Dunaju, je kot šol v državi. Poverjeništvo je priporočilo vladi v Beogradu, naj se referent za univerzitetna vprašanja pri Poverjeništvu za uk v Sloveniji ustanovi tehnika.25 Ko je v začetku marca beograjska vlada dovolila ustanovitev univerze, ki naj bo realnega tipa in naj vključuje tudi tehniko, je 24 AS 100, zapisnik VII. seje Vseučiliške komisije 30. 1. 1919. 25 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, str. 153- v načrtih tehnično visoko šolo nadomestila tehnična fakulteta. 154. Tehnična subkomisija je pripravila podroben načrt, ki je 26 AS 100, priloga št. 1 k zapisniku X. seje Vseučiliške komisije.

33 tehnično-visokošolskega tečaja za gradbeno, strojno-elektro- tehnično, rudarsko in zemljemersko stroko, ki je določala, da bo pouk 1. in 2. izrednega semestra I. letnika potekal od maja do novembra 1919 po načrtu beograjske tehnične fakultete in tehničnih visokih šol na ozemlju nekdanje Avstrije. Vseučiliška komisija je deželni vladi za učno osebje na tehničnem tečaju predlagala v imenovanje: dr. Riharda Zupančiča za matematiko I, ing. Jaroslava Foersterja za opisno geometrijo, ravnatelja višje gimnazije prof. Jožeta Mazija za vaje iz opisne geometrije (njemu se dodelita kot asistenta ing. Ladislav Bevc in tehnik Milan Fakin), dr. ing. Milana Vidmarja za mehaniko I, prof. dr. Maksa Samca za splošno kemijo, prof. dr. Pavla Grošlja za mineralogijo, arh. ing. Ivana Vurnika za tehnično risanje, ing. M. Mihorja za strojno risanje, ing. dr. Miroslava Kasala za situacijsko risanje, ing. Lea Novaka za nižjo geodezijo in ing. Ladislava Bevca tudi še kot asistenta za geodetske vaje.29 Deželna vlada je imenovanja izvršila 19. maja. Istega dne je bila tudi svečana otvoritev tečajev, ki so se je udeležili predsednik deželne vlade Janko Brejc, poverjenik Verstovšek, podžupan Triller, člani Vseučiliške komisije in društva inženirjev ter celoten profesorski zbor. Slavnostnim otvoritvenim govorom sta sledili Dr. Milan Vidmar, docent dunajske Tehnične visoke šole, je v Ljubljani uvodni predavanji dr. Milana Vidmarja Inženjer - filozof in stroj predaval na tehničnem visokošolskem tečaju in bil imenovan za rednega - velikan ter dr. Riharda Zupančiča O matematiki v tehnični profesorja za elektrotehniko na Tehniški fakulteti. (ZAMU - fototeka). znanosti. Pouk je potekal neprekinjeno od maja do novembra. Na urniku je bilo tedensko v prvem semestru 32 ur predavanj in 32 ur vaj. in bogočastje dejavno sodeloval pri pripravah za ustanovitev V drugem semestru je bilo opravljenih 36 ur predavanj in 38 ur univerze v Ljubljani, Hinterlechner in Samec pa sta bila v času, vaj na teden. V tem času so slušatelji osvojili snov popolnega ko je Vseučiliška komisija razpravljala o njuni kandidaturi za I. letnika tehnične visoke šole, jeseni 1919. leta pa so se lahko profesorja na stolicah za mineralogijo in kemijo, še na Dunaju. vpisali v III. semester ljubljanske tehnične fakultete. Predavanja Prav tako komisija zanju še ni imela strokovnih ocen. Kljub na visokošolskem tehničnem tečaju štejemo za prva univerzi- opozarjanju iz tehniških vrst, da bi se otvoritev tečajev lahko tetna predavanja v Ljubljani. zavlekla, je dr. Rostohar zahteval, da se mora Vseučiliška komisija držati sklepov, ki jih je glede imenovanj profesorjev sprejela na svojih prvih sejah, in mora tudi zanje dobiti strokovne ocene. Matičarji prve slovenske univerze Zato je komisija na svoji 10. seji odložila sklepanje o predlogu za tehnično fakulteto v celoti.27 Po predložitvi strokovnih ocen Sprejetju Zakona o ustanovitvi Univerze Kraljestva Srbov, je bil na 12. seji Vseučiliške komisije soglasno sprejet predlog za Hrvatov in Slovencev v Ljubljani je sledilo imenovanje njenih imenovanje prvih treh rednih javnih profesorjev na tehniki. matičarjev. Zadnjega avgusta leta 1919 je regent imenoval prve Med tem prispela vest, da je ustanavljanje univerze odloženo, ni profesorje novoustanovljene univerze. Teološki fakulteti je s zavrla že začetih priprav. Tudi poverjenik Verstovšek je menil, svojo tradicijo in strokovnim osebjem nudilo kadrovsko osnovo naj bi takoj začeli s tehničnim tečajem po že izdelanem načrtu, ljubljansko bogoslovno učilišče. Prvi trije redni profesorji so stroške pa naj bi črpali iz deželnega vseučiliškega fonda.28 bili izbrani iz vrst profesorskega kadra te ustanove. Strokovna Društvo inženirjev je na svojem občnem zboru 15. aprila sprejelo mnenja za njihovo izvolitev je prispevala zagrebška bogoslovna resolucijo, ki je bila 27. aprila poslana deželni vladi. V njej so zahtevali, naj se v razmerah, ko za maj načrtovana otvoritev 27 AS 100, zapisnik X. seje Vseučiliške komisije, 15. 3. 1919. tehnične fakultete ni več možna, začne takoj z začasnim tehnič- 28 Znesek 50 000 gld., ki ga je deželni odbor v skladu s sklepom seje 3. 3. 1897 naložil iz pri- no-visokošolskim tečajem. Deželna vlada naj bi vodstvo tečaja bitkov samostojne naklade na žganje. K temu znesku je v letih 1899 in 1900 prispeval poverila posebnemu kuratoriju in poskrbela, da se bo ta pouk še po 20 000 gld. letno. Obresti od tega zneska naj bi se porabile za ustanove slušateljem ljubljanskega vseučilišča. V začetku leta 1919 je ta vsota znašala 717 000 gld. priznal za absolvirani visokošolski semester. Vlada je predlogu 29 AS 100, predlog Vseučiliške komisije poverjeništvu za uk in bogočastje za imenovanje ugodila in 2. maja 1919 je izšla Naredba o ustanovitvi začasnega učnih moči na tehničnem tečaju, 11. 5. 1919.

34 Dr. Aleš Ušeničnik, profesor na ljubljan- Dr. Franc Ušeničnik, profesor na ljubljan- Dr. Janez Zorè, profesor na ljubljanskem Dr. Ivan Žolger, redni profesor dunajske skem bogoslovju, je bil imenovan za rednega skem bogoslovju, je bil imenovan za rednega bogoslovju, je bil imenovan za rednega univerze, je bil imenovan za rednega profesorja filozofije na Teološki fakulteti. profesorja za pastoralno teologijo na profesorja cerkvene zgodovine in cerkve- profesorja mednarodnega prava na Pravni (ZAMU - fototeka). Teološki fakulteti in bil izvoljen za njenega nega prava na Teološki fakulteti. (ZAMU fakulteti. (Prager Presse, 7. junij 1925). prvega dekana. (ZAMU - fototeka). - fototeka). fakulteta. Dr. Aleš Ušeničnik, profesor dogmatike, je postal dr. Janez Plečnik pa je bil imenovan za izrednega profesorja za redni profesor filozofije, dr. Franc Ušeničnik, profesor pastirstva, patološko anatomijo. etike in vzgojeslovja, je bil imenovan za rednega profesorja za pastoralno teologijo, dr. Janez Zorè, profesor cerkvene zgodovine in cerkvenega prava, pa je bil imenovan za rednega profesorja Delo Univerzitetnega sveta teološke fakultete s tega področja. Na Pravni fakulteti so bili imenovani štirje redni profesorji: redni prof. dunajske univerze Z ustanovitvijo univerze se je delo Vseučiliške komisije počasi dr. Ivan Žolger za mednarodno pravo, izredni prof. černoviške zaključevalo. V desetih mesecih delovanja se je sestala na devet- univerze dr. Leonid Pitamic za upravno pravo, privatni docent najstih sejah, od teh sta bili dve izredni. V septembru 1919 je zagrebške univerze dr. Bogumil Vošnjak za javno jugoslovansko imela še dve seji. Predzadnje (11. septembra) so se udeležili tudi pravo in kustos univerzitetne biblioteke v Pragi dr. Ivan Žmavc novoimenovani redni profesorji, ki so se 18. septembra sestali za narodno gospodarstvo. Prvi profesorski kolegij Filozofske kot Univerzitetni svet. Ta je kot najvišji organ novoustanovljene fakultete so sestavljali: redni profesor černoviške univerze dr. univerze pod predsedstvom Josipa Plemlja, namestnika Riharda Josip Plemelj, ki je bil imenovan na stolico za matematiko, redni Zupančiča in poslovodje Frana Ramovša prevzel posle Vseučiliške profesor graške univerze dr. Rajko Nahtigal za splošno jugo- komisije in vodil delo za odprtje univerze. Na prvi seji Univerzi- slovansko filologijo, privatni docent graške univerze dr. Fran tetnega sveta je bil med drugimi v zvezi z univerzitetnim pečatom Ramovš za slovenski jezik in kustos Dvorne knjižnice na Dunaju in po obrazložitvi prof. Nahtigala soglasno sprejet sklep, da se kot dr. Ivan Prijatelj za zgodovino slovanskih literatur novejše dobe s oficialni naslov rabi samostalnik 'univerza' in pridevnik 'univer- posebnim ozirom na slovensko literaturo. Na Tehniški fakulteti zitetni', ker tuji zavodi, s katerimi bo prišla univerza prej ali slej so bili imenovani profesorji, ki so že predavali na visokošolskem v korespondenčni stik, naslova kakor 'vseučilišče' ne bi razumeli tehničnem tečaju: prof. dunajske realke dr. Rihard Zupančič za in ker slednji izraz ne podaja bistvo te šole.30 matematiko, rudarski svetnik geološkega zavoda na Dunaju dr. Do konstituiranja fakultetnih svetov in izvolitve rektorja in Karel Hinterlechner za mineralogijo in petrografijo, profesor dekanov je Univerzitetni svet prevzel v upravo vse univerzitetne dunajske realke dr. Maks Samec za kemijo in docent dunajske in fakultetne zadeve. Pred seboj je imel več težkih nalog. Nerešeno tehnike dr. ing. Milan Vidmar za elektrotehniko. Na Medicinski je bilo vprašanje prostorov za novo univerzo, potrebno je bilo fakulteti sta bila imenovana dva redna profesorja, oba pred izpopolniti profesorski zbor, da se bodo lahko začela predavanja tem privatna docenta češke univerze v Pragi: dr. Albert Botteri za oftalmologijo in dr. medicine in filozofije Alfred Šerko za nevrologijo in psihiatrijo, prosektor Deželne bolnice v Ljubljani 30 ZAMU IV, zapisnik seje Univerzitetnega sveta 18. 9. 1919.

35 Dr. Leonid Pitamic, izredni profesor černo- Dr. Rajko Nahtigal, redni profesor graške Dr. Fran Ramovš, privatni docent graške Dr. Ivan Prijatelj, kustos Dvorne knjižnice viške univerze, je bil imenovan za rednega univerze, je bil imenovan za rednega profe- univerze, je bil imenovan za rednega na Dunaju, je bil imenovan za rednega profesorja za upravno pravo na Pravni sorja za splošno jugoslovansko filologijo na profesorja za slovenski jezik na Filozofski profesorja za zgodovino slovanskih fakulteti in bil izvoljen za njenega prvega Filozofski fakulteti in bil izvoljen za njenega fakulteti. (ZAMU - fototeka). literatur novejše dobe s posebnim ozirom na dekana. (ZAMU - fototeka). prvega dekana. (ZAMU - fototeka). slovensko literaturo na Filozofski fakulteti. (ZAMU - fototeka). na glavnih stolicah vseh fakultet, profesorjem je bilo potrebno SHS v Ljubljani in ga predložila takratni deželni vladi, ki je zagotoviti stanovanja v Ljubljani, odprto je bilo vprašanje naredbo sprejela in 17. aprila 1920 razglasila v Uradnem listu nastanitve in oskrbe bodočih študentov, nejasno je bilo tudi Deželne vlade za Slovenijo.33 Nova država Srbov, Hrvatov in vprašanje univerzitetne zakonodaje. 3. člen zakona o univerzi v Slovencev je namreč odločila, da naj ostane – do poenotenja Ljubljani je nalagal, da se mora univerza do izdelave posebnih prava v državi – v veljavi staro pravo. To in poznavanje avstrij- zakonov zanjo upravljati po zakonu in uredbah, veljavnih za skega sistema pravniškega izobraževanja sta bila razloga, da je bil beograjsko univerzo z dne 27. februarja 1905 in 23. julija 1919. študij organiziran tako kot na avstrijskih univerzah.34 Ob tem je Majaron menil, da se splošne uredbe dokaj ujemajo z Povojne razmere tudi na Filozofski fakulteti niso dopuščale uredbami univerz, ki so jim bile znane, in s predlogi Vseučiliške neposredne uporabe beograjskega izpitnega reda, ker ta ni komisije, ne pa tudi uredbe za posamezne fakultete, zlasti kar omogočal zaključka študija študentom, ki so študirali na se tiče učnega gradiva, razporeditve pouka in izpitov, zato da avstrijskih univerzah, nekateri so ga tudi že absolvirali in kot bodo morali fakultetni sveti predlagati spremembe, fakultetna suplenti že poučevali, poleg tega pa je bila tudi organizacija sveta teološke in medicinske fakultete pa bosta morala izdelati srednjih šol v Sloveniji taka, da ni omogočala zaposlitve posebne uredbe, ker ti dve fakulteti na beograjski univerzi nista kandidatom, ki bi diplomirali iz take skupine predmetov, ki se obstajali.31 na slovenskih srednjih šolah niso poučevale, ali pa le v manjšem Fakultetni svet Teološke fakultete je izdelal podrobno fakultetno obsegu. Fakultetni svet je zato z odobritvijo Univerzitetnega uredbo in jo predložil Univerzitetnemu svetu. Ta je v pričako- sveta izdelal nov izpitni red, ki je temeljil na predpisih za vanju skorajšnjega univerzitetnega zakona in obče univerzitetne diplomski in profesorski izpit, ki so bili v veljavi v predvojni uredbe, ki bi pomenila ponovno preurejanje fakultetnih uredb, Srbiji, upošteval pa je, predvsem glede izpitnih skupin, tudi bivše svetoval odlog do sprejetja novih predpisov. Ker novega zakona avstrijske predpise.35 ni bilo, se je Fakultetni svet obrnil na Ministrstvo prosvete Pouk na Tehniški fakulteti je potekal po načrtu beograjske s prošnjo, da bi se Teološka fakulteta do sprejetja novega tehnične fakultete in tehničnih visokih šol na ozemlju nekdanje univerzitetnega zakona ravnala po uredbah zagrebške teološke fakultete.32 Univerzitetni svet je junija 1920 za ljubljansko Teološko fakulteto sprejel določbe za strokovne izpite, ki so jih 31 J. Polec, Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo, str. 182- uporabljali v Zagrebu. Od 24. decembra 1920 pa je po odloku 188. Ministrstva prosvete veljal tudi zagrebški rigorozni red. 32 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 322-323. 33 Prav tam, str. 293 Pravna fakulteta je izdelala načrt Naredbe o pravoslovnih in drža- 34 V. Simič, Pravna fakulteta, str. 623. voslovnih študijah in teoretičnih izpitih na Univerzi Kraljestva 35 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 288-289.

36 zaključku prvega študijskega leta je v okviru turneje po slovenskih krajih ljubljansko univerzo obiskal prestolonaslednik in regent Aleksander.

Izpopolnitev univerze

Na seji Univerzitetnega sveta 12. novembra so bili izvoljeni prvi stalni univerzitetni funkcionarji. Za prvega rektorja je bil izvoljen prof. Josip Plemelj, prorektor je postal prof. Rihard Zupančič. Fakultete so izvolile svoje prve dekane in prodekane. Na Filozofski fakulteti je bil za dekana izvoljen prof. Rajko Nahtigal, za prodekana prof. Ivan Prijatelj, na Medicinski za dekana prof. Alfred Šerko, za prodekana prof. Albert Botteri, na Tehniški za dekana prof. Karel Hinterlechner, za prodekana prof. Maks Samec; na Teološki za dekana prof. Franc Ušeničnik, za prodekana prof. Janez Zorè. Fakultetni svet Pravne fakultete se je sestal v Parizu, kjer so njegovi člani še vedno delovali v sestavu mirovne delegacije, in za dekana izvolili prof. Leonida Pitamica, za prodekana pa prof. Gregorja Kreka. Profesor Pitamic se je v domovino vrnil v začetku januarja in prevzel nadaljnje organizacijsko delo za fakulteto. Po izvolitvi dekanov je bila konstituirana Univerzitetna uprava, ki so jo sestavljali rektor kot predsednik ter dekani vseh fakultet, in od Univerzitetnega sveta prevzela naloge, ki so ji bile določene z zakonom o univerzi: skrbeti za finančne zadeve univerze, njeno premoženje, poslopje in druga poslopja, ki so potrebna za pouk, Dr. Josip Plemelj, redni profesor černoviške univerze, je bil imenovan za rednega profesorja odločati o podelitvi državnih podpor študentom, predlagati za matematiko na Filozofski fakulteti. Na seji Univerzitetnega sveta 12. novembra 1919 je Ministrstvu prosvete uradniško osebje in skrbeti za nastavitev bil izvoljen za prvega rektorja ljubljanske univerze. (ZAMU - fototeka). honorarnega učnega osebja.39 V času zimskega semestra so si posamezni fakultetni sveti skupaj z Univerzitetnim svetom prizadevali za kadrovsko izpopol- Avstrije. Delokrog Medicinske fakultete je bil omejen na nitev fakultet, da bi se zasedle vse nujno potrebne stolice. Na predavanja in izpite prvega medicinskega rigoroza,36 učni načrt Filozofski fakulteti je bil poleg matičarjev kot redni profesor za je bil povzet po načrtu zagrebške medicinske fakultete.37 Poseben geografijo nastavljen še dr. Artur Gavazzi, za izredne profesorje zakon, ki bi urejal delovanje ljubljanske univerze, ni nikoli izšel, pa: dr. Ljudmil Hauptman za zgodovino srednjega veka, dr. saj se je že marca 1920 začel pripravljati enoten univerzitetni Nikola Radojčić za zgodovino Srbov in Hrvatov, dr. Karel zakon za vse univerze v državi, ki pa je izšel šele leta 1930. Ozvald za pedagogiko, dr. Marijan Salopek za geologijo in dr. V začetku oktobra so vse fakultete pripravile proračune, ki jih je Jovan Hadži za zoologijo. Za docenta sta bila imenovana dr. beograjsko ministrstvo znižalo, pa tudi z nakazilom odobrenih Jakob Kelemina za germansko filologijo in dr. Izidor Cankar za sredstev so v Beogradu zavlačevali. Proti temu so konec decembra umetnostno zgodovino. Honorarna profesorja sta bila dr. Ivan nastopili študenti s protestno akcijo, v kateri so se zavzeli tudi Lunjak za klasično filologijo in dr. Josip Mantuani za zgodovino za čimprejšnje imenovanje novih profesorjev. Z imenovanji antične umetnosti in arheologijo; honorarna učitelja pa dr. konec januarja 1920 so se v drugem semestru izpopolnjevale Josip Pipenbacher, ki je vodil latinski, in dr. Josip Debevec, ki posamezne stolice, v letnem semestru prvega študijskega leta so je vodil grški proseminar. Fakultetni svet Filozofske fakultete se začela tudi predavanja na Pravni fakulteti. je dovolil izredna predavanja iz filozofije dr. Francetu Webru, Zimski semester prvega študijskega leta se je uradno začel 1. decembra. Prvo predavanje na ljubljanski univerzi o historični 36 Prav tam, str. 299. gramatiki slovenskega jezika je imel 3. decembra prof. dr. Fran 37 38 Z. Zupanič Slavec, Medicinska fakulteta, str. 551. Ramovš. Predavanja in vaje so potekala redno do 15. marca, 38 A. Benedetič, Pot do slovenske univerze, str. 93. poletni semester se je začel 6. aprila in trajal do 30. junija. Ob 39 AS 100, zakon o univerzi v Beogradu, 1905.

37 Dr. Karel Hinterlechner, rudarski Dr. Albert Botteri, privatni docent češke Dr. Alfred Šerko, privatni docent češke Dr. Janez Plečnik, prosektor Deželne bolnice svetnik geološkega zavoda na Dunaju, je univerze v Pragi, je bil imenovan za univerze v Pragi, je bil imenovan za v Ljubljani, je bil imenovan za izrednega bil imenovan za rednega profesorja za rednega profesorja za oftalmologijo na rednega profesorja za nevrologijo in profesorja za patološko anatomijo na Me- mineralogijo in petrografijo na Tehniški Medicinski fakulteti. (ZAMU - fototeka). psihiatrijo na Medicinski fakulteti in dicinski fakulteti. (ZAMU - fototeka). fakulteti. (ZAMU - fototeka). bil izvoljen za njenega prvega dekana. (ZAMU - fototeka). privatnemu docentu zagrebške univerze, kot gostujoči profesor učitelja predavala dr. Pavel Grošel biologijo, dr. Josip Reisner pa pa je botaniko po 5 ur na teden predaval dr. Franc Jesenko, redni fiziko. profesor na »šumarsko-gospodarski« fakulteti v Zagrebu.40 Na Tehniški fakulteti je v prvem študijskem letu dr. Alojz Král Od štirih matičarjev Pravne fakultete Ivan Žmavc, bibliotekar postal izredni profesor za tehnično mehaniko, docent Ivan na praški univerzi, imenovanja ni sprejel in je ostal v Pragi. Vurnik je predaval stavbinstvo, honorarni profesor Ivan Arh pa Tudi profesor Bogumil Vošnjak svoje službe ni nastopil, ker zemljemerstvo. Honorarni učitelji na Tehniški fakulteti so bili: je bil izvoljen za poslanca v ustavodajno skupščino in za tem Josip Mazi za opisno geometrijo, Leo Novak za nižjo geodezijo, imenovan za veleposlanika v Pragi. V prvem letnem semestru na Rado Kregar za geodetsko risanje, Alfonz Gspan za tehniko Pravni fakulteti tudi Ivan Žolger ni predaval, ker je bil še vedno katastra, Ciril Pirc za sferično astronomijo, dr. Valentin Kušar za pri mirovni delegaciji v Parizu. V prvem študijskem letu so bili fiziko, dr. Marij Rebek za kemijo, Josip Zidanšek za »zemljedel- za redne profesorje na Pravni fakulteti imenovani še: dr. Gregor stvo«, dr. Milan Škerlj, ki je poučeval osnovne nauke veljavnega Krek za rimsko in državljansko pravo, dr. Anton Skumovič za civilnega prava za tehnike, dr. Edvard Pajnič zakone in naredbe rimsko pravo in civilni pravni red, dr. Metod Dolenc za kazensko za geodete, Ivan Škarja upravno pravo, dr. Albin Kandare knjigo- pravo in kazenski pravni red in dr. Fran Eller za finančno pravo vodstvo, dr. Otmar Krajec higieno, dr. Mavricij Rus prvo pomoč in finančno vedo. Za izrednega profesorja za cerkveno pravo in Stane Premelč mehanično tehnologijo.42 je bil imenovan dr. Rado Kušej, kot honorarna profesorja pa Na Teološki fakulteti sta bila za redna profesorja imenovana sta začela predavati: dr. Janko Polec kazensko pravo in jugo- še: dr. Josip Srebrnič za starokrščansko slovstvo in zgodovino slovansko pravno zgodovino ter dr. Milan Škerlj trgovsko in grškokatoliških slovanskih cerkva in dr. Franc Grivec za osnovno menično pravo. Poleg teh so pravnikom predavali še honorarni bogoslovje. Izredna profesorja sta postala: dr. Franc Lukman za učitelji: meddržavno zasebno in kazensko pravo dr. Stanko

Lapajne, upravno pravo pa dr. Bogumil Senekovič in dr. Henrik 40 41 ZAMU IV-208, seznam učnega osebja v študijskem letu 1919/20. Steska. 41 Prav tam. Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani, 292-295. Na Medicinski fakulteti sta poleg treh matičarjev kot honorarna 42 ZAMU IV-208, seznam učnega osebja v študijskem letu 1919/20.

38 Poslopje Deželnega dvorca, v katerem so jeseni leta 1919 dobili prostore Filozofska in Pravna fakulteta ter univerzitetni uradi. Tehniška fakulteta je gostovala v Obrtni šoli in v kleti Realke, za Teološko fakulteto je Univerza sklenila najemno pogodbo za Alojzijevišče, Medicinska fakulteta pa se je naselila v prosekturi Deželne bolnice. (ZAMU - fototeka). historično dogmatiko in dr. Matija Slavič za biblične vede Stare Domobranske vojašnice, ki je imela ugodno lego v bližini Deželne zaveze. Docent dr. Andrej Snoj je predaval biblične vede Nove bolnice, kar bi ustrezalo predvsem medicinski fakulteti. Poslopje zaveze, honorarna profesorja sta bila dr. Gregor Rožman za je imelo v treh nadstropjih 95 prostorov, ki bi po mnenju komisije kanonično pravo in dr. Josip Ujčič za moralno teologijo. Kot začasno zadostovali za štiri fakultete, bogoslovna fakulteta pa bi honorarni učitelji so na Teološki fakulteti predavali dr. Janez se nastanila v Alojzijevišču. Subkomisija se je zavedala, da je s Fabijan sistematično dogmatiko, dr. Josip Demšar katehetiko tem predlogom posegla v vojaško področje, vendar je računala da in pedagogiko, dr. Stanko Premrl cerkveno glasbo. dr. Mihael bodo gotovo tudi merodajni vojaški krogi z veseljem pozdravili Opeka homiletiko in dr. Franc Kimovec krščansko arheologijo namero, da pride čim preje i slovensko pleme troedinega naroda in cerkveno umetnost.43 do svojega zasluženega kulturnega ognjišča.44 Vseučiliška komisija je nato večkrat urgirala pri vojnem ministru generalu Hadžiću v Beogradu, ki je končno odgovoril, da lahko o tem odloča le Prostori vojaški poveljnik v Ljubljani. Delegacija Univerzitetnega sveta je 21. septembra zato šla h generalu Smiljaniću in ga zaprosila Marca 1919 je bila pri Vseučiliški komisiji imenovana tudi za nastanitev univerze v Domobranski vojašnici. Odgovor je bil subkomisija za nastanitev univerze z nalogo poiskati primerno negativen. Za tem je ljubljanska vlada ponudila Deželni dvorec stavbo za začasno nastanitev univerze v Ljubljani. Komisija je in Obrtno šolo, za katero univerza ni bila preveč navdušena, na svojih sejah ugotovila, da so bila v tistem času v Ljubljani bolj sta jo zanimale Realka in Gluhonemnica.45 Končno se je prenapolnjena tako zasebna stanovanja kot tudi javne zgradbe in da ni računati na druge stavbe kot vojašnice, ki jih je bilo 43 Prav tam. tedaj v Ljubljani šest. Komisija je zato menila, da bi eno lahko 44 AS 100, poročilo subkomisije za nastanitev Vseučiliški komisiji. namenili za univerzo. Najprimernejše se ji je zdelo novo poslopje 45 M. Mikuž, Gradivo za zgodovino univerze v Ljubljani, 64-65.

39 univerza nastanila v drugem in delu prvega nadstropja Deželnega tetne knjižnice, zato bi bilo to mogoče ustanoviti le s posebnim dvorca, kjer sta dobili prostore Filozofska in Pravna fakulteta zakonom. Za potrebe študentov in profesorjev so fakultete, ter univerzitetni uradi (rektorat, štirje dekanati ter računska in seminarji in inštituti začeli ustanavljati lastne knjižnice. 48 Za kvesturna pisarna). Univerza je v Deželnem dvorcu zasedla 24 nabavo nujno potrebne strokovne literature v tujini so poskrbeli sob in kabinetov. Tehnika je že s tehničnim tečajem gostovala profesorji. Sami s svojimi zvezami so brezplačno pridobivali v Obrtni šoli, kjer je za prvo študijsko leto dobila 8 sob, poleg zbirke in knjige ali pa so jih nabavljali pod roko za nizko ceno. In teh je zasedala še polovico kletnih prostorov v poslopju Realke, to tedaj, ko sami zase niso bili gotovi, ali jim bo mogoča najskro- ki jih je Kemijskemu inštitutu brezplačno ponudila Kranjska mnejša materialna eksistenca.49 Karel Hinterlechner je predlagal hranilnica. Za Teološko fakulteto je univerza sklenila najemno in izvedel nakup dela privatne knjižnice upokojenega ravnatelja pogodbo s škofijskim ordinariatom za prostore v Alojzijevišču. geološkega državnega zavoda na Dunaju Guidona Stacheja za Do začetka predavanj je fakulteta v njem uredila dve predaval- 3000 K. Knjižnica je vsebovala veliko del, ki so se nanašala na nici in profesorsko sobo, ostale prostore je za prvo študijsko slovensko ozemlje, saj je Stache skoraj vse svoje življenje delal kot leto dobila v Semenišču, kjer je bila tudi dekanska pisarna. geolog na slovenskem ozemlju.50 Prof. Maks Samec je ob svoji Medicinska fakulteta se je naselila v prosekturi Deželne bolnice, selitvi z Dunaja v Ljubljano po naročilu poverjenika Verstovška ki so ji dozidali nadstropje in adaptirali kleti, spomladi leta 1920 nabavil knjige in učila za tehnični tečaj po seznamu, ki ga je pa so za prosekturnim poslopjem ob Zaloški cesti začeli graditi pripravil zbor docentov.51 Profesor Zupančič je v vlogi deželnega nov anatomsko-fiziološki inštitut.46 Pravna fakulteta je imela v kurirja ob potovanju na mirovno konferenco v Parizu nakupil Deželnem dvorcu dve predavalnici in eno seminarsko sobo, ki je knjig v vrednosti 525 F. V začetku leta 1920 sta seminarju za služila tudi kot predavalnica.47 slovansko filologijo del svoje biblioteke poklonila Slovenska Prostori, ki jih je univerza zasedala v prvem študijskem letu, niso matica in jezikoslovec prof. Maks Pleteršnik.52 zadostovali potrebam, zaradi tega so predavanja potekala tudi v Narodnem muzeju in raznih srednjih šolah v času, ko jih te niso potrebovale. Za naslednje študijsko leto se je nakazovala še večja Vpis v prvo študijsko leto in prva generacija stiska, zaradi pomanjkanja prostorov je prišlo celo do enodnevne študentov stavke študentov. Univerzitetni svet se je trudil, da bi univerza dobila na voljo cel Deželni dvorec, dokončno rešitev prostorske Jeseni 1919 so priprave za začetek dela prve slovenske univerze problematike pa je videl v gradnji novega univerzitetnega potekale uspešno in Univerzitetni svet je 9. oktobra v dnevnem poslopja paviljonskega tipa, ki bi omogočal postopno gradnjo. časopisju lahko objavil inskripcijski rok v zimski semester prvega študijskega leta, in sicer od 15. novembra do 1. decembra. Knjižnica Določila o vpisu beograjske univerzitetne uredbe je Univerzi- tetni svet Univerze Kraljestva SHS na svoji seji 10. oktobra 1919 Marca 1919, ko so se z ustanovitvijo subkomisij pri Vseučiliški nekoliko spremenil in izdal prirejena navodila za inskripcijo. Ta komisiji začele dokončne priprave na ustanovitev univerze v so določala, da mora kandidat za redni študij dekanu fakultete Ljubljani, je bila ustanovljena tudi subkomisija za vseučiliško predložiti zrelostno spričevalo, če je že bil vpisan na kakšni drugi knjižnico, ki je do poletja 1919 obravnavala tri različne univerzi, pa odhodno spričevalo. Dekan potrdi sprejemni list, če koncepte bodoče univerzitetne knjižnice. Po enem predlogu so za vpis izpolnjeni vsi pogoji. Študent mora za vsako predavanje naj bi univerzitetna knjižnica svoje začetne fonde pridobila z izpolniti še posebno prijavnico. S pravilno izpolnjenimi obrazci53 združitvijo knjižničnega gradiva vseh javnih knjižnic in arhivov ga univerzitetna pisarna na podlagi od dekana potrjenega na slovenskem ozemlju. Drugi predlog je zagovarjal razvoj sprejemnega lista vpiše v univerzitetno matriko. Univerzitetna inštitutskih knjižnic brez osrednje univerzitetne knjižnice, kar pisarna hrani osebni izkaz, študent pa prejme indeks. Plačati naj bi bila najuspešnejša podlaga za znanstveno delo univerze. mora tudi imatrikularno pristojbino. Za vpis izrednih slušateljev Tretja možnost, ki jo je predlagal odsek za vseučiliško knjižnico, je veljal isti vpisni postopek, le da ti niso imeli indeksa, ampak so je bila revitalizacija Državne študijske knjižnice, nekdaj Licejske knjižnice, ki je bila prva javna znanstvena knjižnica v Ljubljani in je bila zaradi bogatih in strokovno obdelanih fondov dobra 46 osnova za univerzitetno knjižnico. Državna študijska knjižnica Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 300. 47 Prav tam, 293. naj bi ostala v tedanjih prostorih, za novo gradivo prihodnje 48 L. Šetinc, Narodna in univerzitetna knjižnica, str. 11-727. vseučiliške knjižnice pa naj bi se pripravili in opremili prostori v 49 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929, str. 241. poslopju, ki bo služilo univerzi. Ob ustanovitvi univerze ni prišlo 50 ZAMU, IV-208, Hinterlechnerjev dopis poverjeništvu za uk in bogočastje. 51 ZAMU, IV-208, obračun Maksa Samca za nabavo knjig in učil na Dunaju. tudi do ustanovitve univerzitetne knjižnice. Razlogi za to so bili 52 ZAMU, IV-208, dopis Univerzitetnega sveta Ministrstvu prosvete. verjetno formalni, saj beograjski statut ni predvideval univerzi- 53 Formularje za univerzitetne dokumente je pripravil prorektor Rihard Zupančič.

40 poleg Slovencev vpisani še: 1 Srb, 23 Hrvatov, 1 Nemec in 1 Poljak, v letnem pa 4 Srbi, 24 Hrvatov, 4 Nemci, 1 Poljak in 1 Rus.55 Slavko Kremenšek v Slovenskem študentskem gibanju 1919-1941 navaja, da je bila starostna razlika med študenti precejšnja. Približno polovica študentov je prihajala neposredno iz srednjih šol, preostala polovica pa je »preštevala brez lastne krivde izgubljena leta«. Ti so prihajali s tujih univerz. Filozofi in pravniki najpogosteje iz Zagreba, z Dunaja in iz Prage, filozofi so študirali tudi v Gradcu. Na Tehniško fakulteto so se vpisovali študenti, ki so že študirali v Zagrebu, na Dunaju ali v Gradcu. Po letnicah rojstva in času mature so bili ti mlajši od študentov prava, kar je bila v veliki meri posledica vpisovanja le v prva dva letnika. Tudi polovica generacije vpisanih na Filozofsko fakulteto je maturirala že po vojni, le teologi so že pred ustanovitvijo univerze lahko študirali doma, tj. na ljubljanskem bogoslovju. Najmlajši so bili študenti medicine, dve tretjini jih je maturiralo že po vojni.56 Študentje, ki so s tujih univerz prihajali v Ljubljano kot novo univerzitetno središče, so s seboj prinesli tudi tradicijo študentskega organiziranja.57 Že v prvem študijskem letu je bilo potrjenih enajst študentskih organizacij: Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani, ki je upravljalo Akademski dom in menzo, Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani, Društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani, Društvo jugoslovanskih medicincev v Ljubljani, Akademično društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani, Cirilsko društvo ljubljanskih bogoslovcev, Udruženje jugoslavenskih akademičara Naslovnica indeksa predavanj za redne slušatelje Univerze Kraljestva bjegunaca, odsek Ljubljana, Jugoslovansko napredno akademsko Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani iz prvih let njenega delovanja. društvo Jadran, Akademsko društvo Vstajenje, Jugoslovanski (ZAMU VII–85). akademski športni klub in Jugoslovansko katoliško akademsko društvo Danica v Ljubljani. 58 Sodeč po rojstnih krajih, tako ugotavlja Kremenšek, so bila v predavanja vpisovali v poseben obrazec. Izredni študentje niso prvi generaciji ljubljanskih študentov zastopana vsa slovenska bili imatrikulirani in niso mogli polagati izpitov.54 področja z izjemo Prekmurja. Bolj redki so bili študenti s V prvi semester se je vpisalo 694 študentov, in sicer: 244 na Koroške, ugotavlja pa tudi, da je verjetno zaradi bližine ostalo Filozofsko, 67 na Medicinsko, 282 na Tehniško in 101 na na zagrebški univerzi več Štajercev. V primerjavi s stanjem pred Teološko fakulteto. Na Filozofski in Teološki fakulteti so se vojno se je po ustanovitvi univerze v Ljubljani občutno povečalo začela predavanja v vseh semestrih, na Medicinski v prvem, na zanimanje za študij medicine in tehnike. Tehniški pa v prvem in tretjem semestru. V letnem semestru je z Ustanovitev univerze je slovenskim študentom približala visoko- rednim delom začela tudi Pravna fakulteta, na katero se je vpisalo šolsko izobrazbo, saj se je lahko vpisal marsikateri študent, ki bi 241 študentov. Skupno je bilo v letnem semestru vpisanih že se sicer nikoli ne podal študirat na tuje.59 763 študentov. Med vpisanimi je bila večina moških. V prvem, zimskem semestru je bilo redno vpisanih 18 žensk (Filozofska 10, Medicinska 6, Tehniška 2), poleg teh je bilo izredno vpisanih še 6 študentk na Filozofski fakulteti. V letnem semestru se je z dvema redno vpisanima na Pravni fakulteti in tremi na Tehniški 54 Seznam predavanj za poletni semester 1920. leta: Navodila za inskripcijo. fakulteti število redno vpisanih študentk dvignilo na 21, ob 4 55 ZAMU IV-208, rektorjevo poročilo o delu v študijskem letu 1919/20. izredno vpisanih na Filozofski fakulteti je bilo tako študentk 25. 56 S. Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanja 1919-1941, str. 37. 57 Prav tam, str. 35-38. Malo je bilo tudi izrednih študentov. V zimskem semestru 24, 58 ZAMU IV-208, Rektorjevo poročilo za študijsko leto 1919/20. v letnem pa 25. Glede na narodnost so bili v zimskem semestru 59 S. Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanja 1919-1941, 35-38.

41 Viri Literatura

Arhiv Republike Slovenije (AS): Benedetič, Ana. Pot do slovenske univerze. Ljubljana : Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo (AS 100). Partizanska knjiga, 1981.

Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani (ZAMU): Benedetič, Ana. Poti do univerze. Ljubljana : Studia humanitatis, splošni spisi Rektorata za leti 1919 in 1920 (ZAMU IV), 1999. zapisniki sej Univerzitetnega sveta za študijsko leto 1919/20 (ZAMU IV), Dolenc, Ervin. Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in zapisniki sej Univerzitetne uprave za študijsko leto 1919/20 bogočastje v narodni in deželni vladi v Ljubljani 1918-1920. V: (ZAMU IV). Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, 1995, str. 284-291.

Kremenšek, Slavko. Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1972.

Kremenšek, Slavko. Študentsko gibanje od ustanovitve univerze do druge vojne. V: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969. Ljubljana : Univerza, 1969, str. 93-117.

Mikuž, Metod. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945. V: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919-1969. Ljubljana : Univerza, 1969, str. 53-92.

Polec, Janko. Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo. V: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana : Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929, str. 3-189.

Simič, Vladimir. Pravna fakulteta. V: 90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, str. 622-637.

Stiplovšek, Miroslav. Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919. V: Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, 1995, str. 292-311.

Šetinc, Lenart. Narodna in univerzitetna knjižnica. V: 90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, str. 711-727.

Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana : Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929. Zupanič Slavec, Zvonka. Medicinska fakulteta. V: 90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, str. 550-567.

42 Seznam razstavljenega gradiva

Razstavni panoji Izpitno spričevalo Jožefa Šubla iz dogmatične teologije iz leta 1805, ki sta ga podpisala takratni rektor ljubljanskega liceja Po poti do univerze v Ljubljani Jožef Balant in profesor dogmatične teologije Matevž Ravnikar. (NŠAL; Šolstvo, fasc. 57)

I. Diploma mediko-kirurškega študija liceja v Ljubljani, ki je bila Tomažu Pircu iz Kranja izstavljena dne 9. aprila 1836. (AS 972, Ljubljana okrog leta 1680: detajl s cerkvijo sv. Jakoba in delom Osebni fond). jezuitskega kolegija. (J. W. Valvasor, Die Ehre des Herzogthums Krain, III, Laybach 1689). Prva stran statuta (Reglement) francoske univerze v Ljubljani iz 1. avgusta 1810 v prepisu. (NUK, Rokopisni oddelek, Ms Jezuitski dnevnik omenja v letu 1619 predavatelja kazuistike: 1467). Pogled na naslovnico matrike (vpisne knjige) francoske prvo višješolsko predavanje v Ljubljani. (AS, Zbirka rokopisov, ljubljanske Centralne šole iz leta 1811. (NŠAL, Šolstvo, 180 r). fasc. 57)

Znameniti trije lističi iz začetka 18. stoletja, kjer se v izrecno Razpored javnih predavanj na Teološki škofiski učni ustanovi govori o ustanovitvi nove univerze (jezuitskega tipa) v Ljubljani v Ljubljani za študijsko leto 1861/62 z navedbo študijskih s podeljevanjem akademskih stopenj). (Semeniška biblioteka v predmetov in učnega osebja. (NŠAL, Škofijska pisarna Ljubljani). (semenišče), fasc. 52/7-11).

Prepis udtanovne listine ljubljanskih jezuitskih filozofskih študij Ustanovitev univerze v Ljubljani iz leta 1704. (AS, Gubernijski arhiv, reg. I / odd. I, fasc. 4).

Pogled na zunanjost, naslovnico in notranjost Letopisa ljubljan- III. skega jezuitskega dijaškega / študentskega doma (Historia Seminarii Labacensis), kjer je leta 1619 prebivalo 39 dijakov in Razglednica manifestacije 29. oktobra1918 na Kongresnem študentov. (NUK, Rokopisni oddelek, Ms 156). trgu. (Muzej novejše zgodovine Slovenije).

Pismo slovenskih študentov medicine v Gradcu Poverjeništvu za II. uk in bogočastje. (ZAMU IV-208).

Ljubljansko licejsko poslopje, nekdanji frančiškanski samostan Fotografija dr. Mihajla Rostoharja. (NUK, Kartografska zbirka na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bil v letih 1788/90 in slikovna zbirka). preurejen v visokošolski licej. Gvaš Franza Kurza zum Thurna und Goldensteina iz druge polovice 19. stoletja. (NMS, Grafični Prva stran zapisnika seje v posvetovalnici na mestnem magistratu, kabinet, inv. št. 7317). 23. novembra 1918. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo). Naslovnica in prva stran Seznama javnih predavanj na C. k. liceju v Ljubljani za študijsko leto 1824. (NUK, Rokopisni oddelek, Prva stran Spomenice Narodni vladi v Ljubljani, 23. november Šolski spisi, N 181/1969). 1918. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo). Matrika (vpisna knjiga) ljubljanskega liceja nosi naslov: Album akademikov liceja v Ljubljani (Album Academicorum Lycei Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms 654).

43 IV. VI.

Fotografija dr. Karla Verstovška, poverjenika za uk in bogočastje Predlog zakona o Univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in v narodni in deželni vladi. (NUK, Kartografska zbirka in Slovencev v Ljubljani. (ZAMU IV–593). slikovna zbirka). Članek Ljubljansko vseučilišče. (Slovenski narod 27. junij Koncept Poslovnika za delo Vseučiliške komisije, ki ga je pripravil 1919). dr. Mihajlo Rostohar. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo). Zakon o Univerzitetu Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca u Ljubljani, kot je bil v Službenih novinah objavljen 23. avgusta Fotografija predsednika Vseučiliške komisije dr. Danila 1919. (NUK, Časopisni oddelek). Majarona. (NUK, Kartografska zbirka in slikovna zbirka). Zakon o vseučilišču kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Fragment zapisnika II. seje Vseučiliške komisije 10. decembra Ljubljani, objavljen 1. septembra 1919 v Uradnem listu Deželne 1918. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za vlade za Slovenijo. (NUK, Časopisni oddelek). Slovenijo).

Dopis zagrebškega poverjeništva za uk in bogočastje 7. januarja 1919. (ZAMU IV–198). VII.

Fragment zapisnika IX. seje Vseučiliške komisije 8. marec 1919. Fotografija dr. Aleša Ušeničnika, rednega profesorja filozofije na (ZAMU IV-592). Teološki fakulteti. (ZAMU -fototeka).

Članek Slovenska univerza. (Slovenski narod, 7. 3. 1919). Fotografija dr. Franca Ušeničnika, rednega profesorja za pastoralno teologijo na Teološki fakulteti in njenega prvega dekana. (ZAMU - fototeka). V. Fotografija dr. Ivana Zorèta, rednega profesorja cerkvene Dopis Poverjeništva za uk in bogočastje Vseučiliški komisiji, 6. zgodovine in cerkvenega prava na Teološki fakulteti. (ZAMU marec 1919. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za - fototeka). Slovenijo). Fotografija dr. Ivana Žolgerja, rednega profesorja za mednarodno Dopis ministra prosvete Ljube Davidovića Poverjeništvu za uk pravo na Pravni fakulteti. (Prager Presse, 7. junij 1925). in bogočastje, 12. april 1919. (ZAMU I–198/5). Fotografija dr. Leonida Pitamica, rednega profesorja za upravno Prva stran zapisnika izredne seje Vseučiliške komisije, 12. pravo na Pravni fakulteti in njenega prvega dekana. (ZAMU - april 1919. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za fototeka). Slovenijo). Fotografija dr. Josipa Plemelja, rednega profesorja za matematiko Naredba o ustanovitvi začasnega tehnično-visokošolskega tečaja na Filozofski fakulteti in prvega rektorja ljubljanske univerze. za gradbeno, strojno elektrotehniško, rudarsko in zemljemersko (ZAMU - fototeka). stroko«. (Uradni list deželne vlade za Slovenijo, 7. maj 1919). Fotografija dr. Rajka Nahtigala, rednega profesorja za splošno Predlog Vseučiliške komisije Poverjeništvu za uk in bogočastje jugoslovansko filologijo na Filozofski fakulteti in njenega prvega za imenovanje učiteljev na začasnem tehničnovisokošolskem dekana. (ZAMU - fototeka). tečaju, 11. maj 1919. (ZAMU IV–593). Fotografija dr. Frana Ramovša, rednega profesorja za slovenski Članek »Alma mater Labacensis. Pričetek vseučiliških predavanj jezik na Filozofski fakulteti. (ZAMU - fototeka). v Ljubljani«. (Slovenec, 20. maj 1919).

44 VIII. X.

Fotografija dr. Ivana Prijatelja, rednega profesorja za zgodovino Objava za vpis v prvi – zimski semester novoustanovljene slovanskih literatur novejše dobe s posebnim ozirom na slovensko ljubljanske univerze. (Slovenski narod 11.10.1919). literaturo na Filozofski fakulteti. (ZAMU - fototeka). Članek Prvi dih slovenske univerze. (Slovenski narod, 25. Fotografija dr. Riharda Zupančiča, rednega profesorja za december 1919). matematiko na Tehniški fakulteti. (ZAMU – fototeka). Fotografija študentov članov Jugoslovanskega akademskega Fotografija dr. Karla Hinterlechnerja, rednega profesorja za društva Triglav v Ljubljani leta 1924. (ZAMU - fototeka). mineralogijo in petrografijo na Tehniški fakulteti in njenega prvega dekana. (ZAMU - fototeka). Naslovnica in notranjost indeksa predavanj za redne slušatelje Univerze Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani iz Fotografija dr. Maksa Samca, rednega profesorja za kemijo na prvih let njenega delovanja. (ZAMU VII–85). Tehniški fakulteti. (ZAMU - fototeka). Okrožnica s katero je rektor Plemelj profesorski zbor seznanil Fotografija dr. Milana Vidmarja, rednega profesorja za elektro- s podrobnostmi obiska prestolonaslednika Aleksandra na tehniko na Tehniški fakulteti. (ZAMU - fototeka). ljubljanski univerzi, 21. junij 1920. (ZAMU–208/3.5).

Fotografija dr. Albert Botterija, rednega profesorja za oftalmologijo na Medicinski fakulteti. (ZAMU - fototeka).

Fotografija dr. Alfreda Šerka, rednega profesorja za nevrologijo in psihiatrijo na Medicinski fakulteti in njenega prvega dekana. (ZAMU - fototeka).

Fotografija dr. Janeza Plečnika, izrednega profesorja za patološko anatomijo na Medicinski fakulteti. (ZAMU - fototeka).

IX.

Zapisnik zadnje seje Vseučiliške komisije, 20. september 1919. (AS 100, Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo).

Pismo profesorjev Žolgerja, Vošnjaka in Pitamica Univerzite- tnemu svetu glede organizacije začetka dela Pravne fakultete, 30. oktober 1919. (ZAMU IV–198/4).

Poslopje Deželnega dvorca v katerem se je v jeseni leta 1919 nastanil del novoustanovljene univerze. (ZAMU - fototeka).

Dopis Univerzitetnega sveta kuratorju za oskrbovanje in likvidacijo imovine bivše dežele Kranjske. (ZAMU IV–208/3.8).

45 Vitrine

Jezuitski dnevnik [Collegii Societatis Jesu Labacensis Historia annua (1596 -1691)] omenja v letu 1619 predavatelja kazuistike: prvo višješolsko predavanje v Ljubljani. (AS, Zbirka rokopisov, 180 r).

II.

Matrika (vpisna knjiga) ljubljanskega liceja nosi naslov: Album akademikov liceja v Ljubljani (Album Academicorum Lycei Labacensis). (NUK, Rokopisni oddelek, Ms 654).

III.

Prva knjiga vezanih zapisnikov sej Univerzitetnega sveta od leta 1919 do junija 1922. (ZAMU IV).

Personalna mapa dr. Riharda Zupančiča, rednega profesorja za matematiko na Tehniški fakulteti, pred ustanovitvijo univerze pa profesorja na dunajski realki. (ZAMU 76–1114).

IV.

Prva vpisna knjiga (matrika) Univerze v Ljubljani, ki vsebuje osebne podatke o študentih, ki so se na Univerzo vpisali v prvem desetletju njenega obstoja. (ZAMU IV).

IV.

Prva knjiga promocijskega protokola Univerze v Ljubljani, ki vsebuje osebne podatke o doktorandih Univerze v obdobju od 1920 do 1965. (ZAMU IV).

Kopija doktorske listine Miroslava Kuhlja, ki je bil promoviran 15. julija 1920 in je v promocijski protokol vpisan kot tretji doktorand ljubljanske univerze. (ZAMU IV–270).

46 Gründung der Universität Ljubljana im Jahre 1919

47 48 Auf dem Weg zur Universität Ljubljana Jože Ciperle

Die bruchstückhaften Quellen erwähnen den elementaren ussetzung für die Immatrikulation an der Universität in einer Schulunterricht im mittelalterlichen Ljubljana – als auch für Zeit der erhöhten Anforderungen des Humanismus darstellte, den slowenischen Raum als Ganzes – in Form von sog. latei- stellt die vornehmlichste Arbeit der Protestanten in Krain im nischen Kapitel-, Kloster-, Pfarr- und deutschen städtischen Bereich des Schulwesens im 16. Jahrhundert dar. Die alleinige Schulen. Die weiterführenden höheren Schulen mussten die Bezeichnung „ländliche Standesschule“ bedeutet, dass diese von Einwohner von Ljubljana früher oder später außerhalb der den Landesständen gegründet und aufrechterhalten wurde, um engeren Heimat suchen. Vor allem die bloßen Namensangaben in dieser vor allem die Kinder adliger Familien auszubilden, und einiger Schulmänner, die uns für Ljubljana vor dem Jahr 1500 dass es sich im Vergleich zu den städtischen Lateinschulen um bekannt sind, erschweren, trotz der Analogie zum Ausland, eine höhere Schule handelt. die Bewertung des Lehrinhaltes und die Bestimmung des Selbstverständlich muss man die Gründung der „ländlichen Stan- Charakters der Lehreinrichtungen. Jedoch spricht die große desschulen“ in den unter- und innerösterreichischen Ländern Zahl der Studenten aus unseren Gegenden, die erfolgreich an im Rahmen der Bemühungen der protestantischen Stände um ausländischen Universitäten studiert haben, dafür, dass auch die die Institutionalisierung der protestantischen Landeskirchen elementaren mittelalterlichen Lehreinrichtungen in Ljubljana und in der Beziehung des protestantischen Adels gegenüber nicht hinter denselben Erziehungs- und Bildungseinrichtungen dem Landesfürsten betrachten. Auch die Indienstnahme von im Ausland zurückgeblieben sind. Lenart Budina als Schulleiter der weltlichen Krainer Stände in Ljubljana im Jahr 1563 steht mit den Bemühungen um die Organisation der protestantischen Landeskirche in Zusammen- Zeitraum des protestantischen Schulwesens hang. Im Hintergrund tritt die Tätigkeit von Primož Trubar – unter anderem auch dessen Begründung der slowenischen Gemäß der allgemeinen Entwicklung – durch die Neubewertung Grundschule – in Ljubljana in dieser Zeit in Erscheinung. der Bildung, die der Humanismus mit sich brachte – macht sich Die anfängliche Entwicklung der Standesschule in Ljubljana war in Ljubljana nach der Stagnation zum Ende des 15. Jahrhunderts von Schwierigkeiten begleitet. Auch der zweite Rektor Adam in den Dreißiger- und Vierzigerjahren des 16. Jahrhunderts eine Bohorič gab noch bis zum Jahr 1570/71 alleine Unterricht Erhöhung der Zahl der Schulen bemerkbar. Neben der alten late- und bekam danach Mitarbeiter. Die Schule hatte in seiner inischen Kapitel- und Kreuzschule war vermutlich eine weitere Zeit vier Klassen. Im Jahr 1568 legte er die erste umfangreiche Schule im Bischofspalast, durch den Eintritt der Reformation Schulordnung (vermutlich schon mit fünf Klassen), im Jahr jedoch ferner die (protestantische) deutsche Stadtschule sowie 1575 die zweite (mit vier Klassen) vor, die die Stände offiziell zumindest von 1548 bis 1563 die private Lenart Budina Late- nicht anerkannten, die für den Unterricht jedoch entscheidend inschule tätig. Dabei muss man die damalige gesellschaftliche war. Erst mit dem Rektor Nikodem Frischlin (1582-1584) Realität berücksichtigen. In Ljubljana, der Hauptstadt des erhielt die Schule die fünfte Klasse, die den Absolventen den Landes Krain und einem der Zentren der innerösterreichischen direkten Übergang zur Universität ermöglichte. Jedoch wollte Länder, wo sich der Sitz der Krainer Landesstände und deren sich Frischlin nicht nur mit fünf Klassen zufriedengeben, die Organen befand, erhielt die Reformation eine ihrer größten abgelehnten Vorlagen seiner Schulordnung deuten nämlich Stützen und Zentren auf slowenischem Boden. Jedoch lebten darauf hin, dass dieser die Einführung von zumindest einer hier zumindest seit den Sechzigerjahren des 16. Jahrhunderts sechsten Klasse in Erwägung zog, in welcher (vermutlich) – zwar in konfliktgeladenen Beziehungen – die katholische – ähnlich wie in der vierten Klasse der Standesschule Graz – und protestantische Kirche sowie das katholische und prote- einige Fächer aus dem Hochschulunterricht unterrichtet werden stantische Schulwesen nebeneinander. Die Intoleranz der sollten. Ähnliche Überlegungen stellte in seiner Schulordnung protestantischen Kirche und deren Schulwesen gegenüber den aus dem Jahr 1575 auch schon Bohorič an, als er in den Inhalt Überresten der katholischen Kirche in der Stadt sind ebenfalls des Unterrichts einen Stoff einbinden wollte, der damals schon ersichtlich. Unter diesen Verhältnissen schuf die Reformation in an die Fakultät gehörte. Mit der Endredaktion der Schulor- Ljubljana die Grundlagen für die neue Stellung der Schule und dnung von Frischlin, die im Jahr 1584 bestätigt wurde und bis des Unterrichts. Durch die Erscheinung der protestantischen zum Schulende, das heißt bis zum Jahr 1598 galt, wuchs die „ländlichen Standesschule“ erhielt das Schulwesen in Ljubljana Standesschule Ljubljanas nicht über den sekundären Bereich einen hochwertigen neuen Impuls. Die Gründung und Organi- des Schulwesens hinaus. Obwohl es den Protestanten auch im sation der ersten Lehreinrichtung Ljubljanas, die eine voruni- deutschen Raum nicht gelang, ein ganzheitliches Schulsystem versitäre Schulbildung, folglich eine Bildung bot, die die Vora- auszuarbeiten, standen die Landesschulen ihrem Rang nach

49 dennoch zwischen der städtischen Lateinschule und der diesen, für die Kirche schweren Zeiten, die neuen Reformorden, humanistischen Universität. Sie erhielten die Schüler aus den vor allem die Jesuiten. Obwohl beide Prozesse beinah zeitgleich Lateinschulen, in denen diese neben dem Lesen und Schreiben verliefen, integrierten sich die Jesuiten in den slowenischen auch Elemente der lateinischen Sprache lernten und diese selbst Ländern formell nicht in den Prozess der politischen Rekatholi- auf den unmittelbaren Übergang zur Universität vorbereiteten. sierung, obwohl diese in unserem Raum damals schon anwesend Einen solchen Zweck hatte auch die Standesschule Ljubljana waren. Der Bischof von Ljubljana Janez Tavčar (1580-1597) gab (Hochschulstipendien für Absolventen), jedoch musste diese dem Unterricht bei der Erneuerungsarbeit vor dem politischen aufgrund des Mangels an städtischen Schulen im slowenischen Druck Vorrang. Vor allem lag ihm jedoch eine bessere Erziehung Raum vor allem Schüler ohne Vorbildung aufnehmen. In inhaltli- und Bildung der Geistlichkeit am Herzen (Gründung der cher Sicht blieb ihr Programm gemäß Auffassung der damaligen Lehranstalt für Priesterkandidaten – Collegium Marianum – in Zeit, dass im sekundären (gymnasialen) Bereich Sprachen, im Gornji Grad, Entsendung seines geistlichen Nachwuchses zum tertiären Bereich des Schulwesens, d.h. an der Universität, jedoch Studium nach Graz, nach Wien und in die römische Germanik). Fächer (Philosophie, Theologie, Jura und Medizin) unterrichtet Er bemühte sich jedoch sehr darum, die Jesuiten nach Ljubljana werden, auf den klassischen Sprach-, Deutsch-, Religions- und zu bekommen, was sich für ihn zum Lebensende auch verwir- Musikunterricht begrenzt. Die slowenische Sprache diente in klicht hat. den ersten Klassen als Unterrichtshilfe. Zweifelsohne stand die Im Jahr 1597, dreiundvierzig Jahre nach der Gründung und pädagogische Arbeit der Standesschule Ljubljana unter starkem siebenundfünfzig Jahre nachdem Papst Paul III. mit der Bulle Einfluss der Schulverordnungen des protestantischen lateini- Regimini militantis ecclesiae den Katholikenorden Societas schen Schulwesens in Deutschland, das in der zweiten Hälfte Jesu, die Gesellschaft Jesu von Ignatius von Loyola bestätigte, des 16. Jahrhunderts bereits eine fünfzigjährige Tradition hinter kamen die Jesuiten auch nach Ljubljana. Bischof Tomaž sich hatte. Die Abfassung der eigenen Schulverordnungen in Hren (1597-1630) unterstützte nicht nur allseitig den Bau Ljubljana, obwohl man diese hätte aus dem deutschen Bereich des Kollegiums (1598-1603) und der Kirche des hl. Jakob übernehmen können, manifestiert jedoch – auch durch die (1613-1615), sondern auch die Schul- und Erziehungstätigkeit Unterrichtsabsichten einiger Hochschulfächer – die Tendenzen der Jesuiten. 176 Jahre (1597-1773) war das Jesuitenkollegium in Richtung eigenständiger Lösung der Schulfragen als auch das bei der Kirche des hl. Jakob in Ljubljana tätig. Das Jesuitenkolle- selbstständige pädagogische Wollen. gium in Ljubljana wurde in der Zeit der Gegenreformation, der Der Prozess der politischen Rekatholisierung der inneröster- katholischen Erneuerung und des späten Humanismus – ähnlich reichischen Länder, der bereits im Jahr 1579 in München auf wie die anderen Jesuitenkollegien des damaligen Europas – das einer Besprechung zwischen dem österreichischen Großherzog geistige, kulturelle und religiöse Zentrum. Karl, dem Tiroler Herzog Ferdinand und dem bayerischen Als Schulorden hoben die Jesuiten im 17. und zu Beginn des Herzog Wilhelm vereinbart wurde, tatsächlich jedoch durch 18. Jahrhunderts auch in Ljubljana mit ihrer Studienordnung die Reformationskommissionen auflebte, führte im Jahr 1598 das gesamte Erziehungs- und Bildungsprogramm auf ein völlig zur Schließung der Schule Ljubljanas und zum Auszug ihrer neues, wesentlich hochwertigeres Niveau an. Sie errichteten ein Lehrer gemeinsam mit den protestantischen Geistlichen. Die für ihre Zeit faszinierendes Erziehungs- und Bildungssystem, Forderungen des Landesfürsten gegenüber seinen Untertanen das den vorigen Schulstrukturen stark überlegen war und in waren auch in diesem Fall entscheidend und kompromisslos: die pädagogischen Aktivitäten neue Akzente einbrachte. Die Rückkehr zum katholischen Glauben oder Aussiedlung aus dem katholische Erneuerung ermöglichte durch das jesuitische Land. Schulwesen in Ljubljana auch den Deutschen, sich gleichwertig in die europäischen Gedanken- und Kulturflüsse zu integrieren. Obwohl in der jesuitischen Zeit im Vergleich zur protestanti- Jesuitisches Hochschulwesen schen Zeit die Stagnation der Literatur in der Volkssprache, die Inexistenz slowenischer bzw. slowenisch-deutscher Texte und Parallel zum Prozess der politischen Rekatholisierung, der von der völlige Ausschluss der Volkssprache aus dem Lehrprozess der weltlichen Macht gelenkt wurde und der dem inneröster- offensichtlich ist und der Vergleich der protestantischen und reichischen Raum bis zum Jahr 1600 zumindest nach außen katholischen (jesuitischen) pädagogischen Tätigkeit in Ljubljana hin den katholischen Charakter zurückgab, verlief auch der die generelle Behauptung zulässt, dass beide Konfessionen jede Prozess der katholischen Erneuerung, der von Rom gelenkt nach ihrer Art zur Erneuerung und zur Qualitätssteigerung und überwacht wurde. Das Programm der Erneuerung war, beigetragen haben. Ansonsten ist jedoch bekannt, dass sowohl der Kirche ein Aussehen zu verleihen, das der tridentini- das deutsche Luthertum als auch die jesuitische Studienordnung sche Kirchenchor (1545-1563) vorzeichnete. Ein effizientes am Grundsatz festhielten, dass Latein die Sprache des sekundären Instrument der inneren katholischen Erneuerung wurden in und tertiären Schulwesens bleibt.

50 In Ljubljana haben die Jesuiten mit dem Gymnasialunterricht befand, ein paar einzelne jedoch auch in Privatwohnungen. Erst (den ersten zwei Klassen: Infima und Principia) bereits im Jahr im Jahr 1706 begann man auf Grundlage der Beschlüsse der ihrer Ankunft begonnen. Im Rahmen des Kollegiums, das von Diözesansynode Ljubljana – nach mehrfachen Forderungen 1598 bis 1616 errichtet und die Kirche des hl. Jakob im Jahr der päpstlichen Visitatoren – doch mit dem Bau des jetzigen 1615 ausgebaut wurde, wurden neben dem Gymnasium auch Priesterseminargebäudes. Auf diese Weise entstand neben dem einzelne Oberschulkurse gehalten (studia superiora). Als deren jesuitischen das neue Schülerheim (Collegium Carolinum Beginn wird das Jahr 1619 bzw. 1633 angesehen, als man den Nobilium). Ab dem Jahr 1717 wohnte ein Teil der jesuitischen sechs Gymnasialklassen ferner den Moraltheologieunterricht Scholasten, vor allem von adliger Herkunft, in dem neuen (Kasuistik), später jedoch auch andere Fächer hinzufügte. Ab Diözesanpriesterseminar. Beginn des 18. Jahrhunderts waren in Ljubljana drei Jahrgänge In Ljubljana wurde derjenige Typ des jesuitischen Oberschulwe- des Philosophiestudiums vorhanden, im Jahr 1704 wurde sens gebildet, bei dem sich die Philosophie- und manchmal auch der Lehrstuhl für Logik und Kirchenrecht, ein Jahr später die Theologiekurse eng an das Gymnasium anlehnten. der Lehrstuhl für Physik und Mathematik eröffnet. Der erste Die Jesuiten bekamen nach den bislang bekannten Angaben Studienkurs Philosophie wurde in Ljubljana somit im Jahr in Ljubljana keinerlei Sonderrecht, das ihr Kollegium zu einer 1707 abgeschlossen. Im Jahr 1695 werden die scholae superiores Universität erheben würde. Aus der Geschichte der Jesuiten- erstmals getrennt von scholae humaniores erwähnt. Auf diese kollegien geht jedoch hervor, dass dafür das Gründungsprivileg Weise hatte Ljubljana zum Ende des 17. und zu Beginn des des Fürsten und die päpstliche Bulle über die Bestätigung 18. Jahrhunderts im Jesuitenkollegium einen speziellen Theo- dieses Privilegs erforderlich waren. Die Meinungen, dass allein logiekurs (Moraltheologie und Kanonisches Recht) und ein schon die allgemeinen Bullen der Päpste des 16. Jahrhunderts, Philosophiestudium (Logik, Physik und Metaphysik), die sich die den Jesuitenorden bevollmächtigten, Philosophische und nach Auffassung dieser Zeit von den jesuitischen niedrigeren Theologische Fakultäten zu gründen und akademische Titel zu (Gymnasial-) Studien unterschieden. Der verkürzte Theologie- verleihen, dafür ausreichen würden, dass der Jesuitenorden über kurs mit Kasuistik und Kanonischem Recht in Ljubljana wurde eine allgemeine Vollmacht zur Gründung von Universitäten wie eine Einführung in die praktische Seelsorge als Erziehung verfügt, gehen zu weit, da die häufigen langwierigen und harten arbeitsamer Geistlicher festgelegt, wer jedoch das Studium an Verhandlungen zwischen den Fürsten und Päpsten bezüglich der der Theologischen Fakultät fortsetzen wollte, die, wie bekannt Gründung von Universitäten dann unsinnig gewesen wären. Das ist, die Auslegung der Bibel, die scholastische Theologie nach Gründungsprivileg der jesuitischen Universitäten (päpstliche Tomaž Akvinski, Kirchengeschichte, Kanonisches Recht Bulle, Herrscherprivileg) enthalten z. B. neben vielen anderen und Moraltheologie umfasste, musste nach Graz gehen. Die Bestimmungen auch die Formel über die Erhebung zu einer Hauptthemen des dreijährigen Philosophiestudiums waren Universität (studii generalis universitas). in Ljubljana weitgehend derart besetzt, wie dies die Ratio Der formal-rechtliche Charakter der Oberstudien wird von studiorum für Philosophische Fakultäten festsetzte: erstes Jahr den Thesen und Disputationen sowie deren eventuellem Logik, zweites Jahr Physik, drittes Jahr Metaphysik und Ethik. Zusammenhang mit der Verleihung von akademischen Titeln Die Grundlage des gesamten philosophischen Lehrprogramms bestimmt. Dabei ist jedoch zu erwähnen, dass die jesuitische waren die Schriften des Aristoteles. Die Ratio studiorum setzte Studienordnung das vorherige außerordentlich freie Prüfun- auch die Art des Unterrichts und des Lernens in Ljubljana fest. gssystem der mittelalterlich-humanistischen Universitäten Die Disputationen aus der in Frage stehenden Lehrthematik wesentlich verändert hat. Sie legte fest, dass der Übergang aus werden von den jesuitischen Quellen in Ljubljana regelmäßig einem in den nächsten Jahrgang nur bei abgelegten Abschlus- festgehalten. sprüfungen aus allen Fächern des Jahrgangs (regulae praepositi Im Jahr 1707 verzeichneten die Jesuiten in ihren Studien in provincialis) möglich ist. Erst nach den abgelegten einzelnen Ljubljana 795 Schüler, davon 247 in höheren Studien. Die Zahl Prüfungen konnte der Kandidat die Prüfung aus der gesamten der Schüler und Hörer stieg in Ljubljana bis zum Jahr 1714 an, Philosophie und Theologie (omnes philosophiae partes/omnes als 922 (221 Studenten) vorhanden waren, wovon ein Fünftel theologiae partes) ablegen. Die Thesen und deren Verteidi- Kinder adliger Familien waren, die übrigen jedoch aus den gung sind lediglich als konstanter Bestandteil des jesuitischen bürgerlichen und ländlichen Reihen kamen. Mehr Gymnasi- Lehrsystems, das bei seinen Zöglingen einen Sinn für den öffen- asten verzeichnete Ljubljana erst in der zweiten Hälfte des 19. tlichen Auftritt hegt, nicht jedoch in Zusammenhang mit der Jahrhunderts. Die Bildung der geistlichen und weltlichen Elite Erlangung akademischer Grade zu verstehen. im slowenischen Raum war bis Mitte des 18. Jahrhunderts in Die Verleihung der akademischen Grade, Promotion der Bakalavr, den Händen des Jesuitenordens. der Lizenziate, Magister und Doktoren, die man natürlich nicht Die jesuitischen Schüler und Studenten wohnten in Ljubljana mit den heutigen wissenschaftlichen Titeln gleichsetzen kann, im Jesuiten-Konvikt, das sich im Rahmen des Jesuitenkollegiums die aus der zweiten Hälfte des 19. Jahrhunderts hervorgehen,

51 ist im jesuitischen Glauben mit großen Feierlichkeiten und Jesuitenkollegium Ljubljana in diejenige Gruppe der Kollegien Zeremonien, jedoch im Sinne der jesuitischen Bemühungen der österreichisch-jesuitischen Provinz gehört, in welcher die verbunden, um die breiten Kreise der Öffentlichkeit zu beein- Jesuiten in ihren höheren Studien die tatsächliche Bereitschaft flussen. Obwohl die Jesuiten in ihren Büchern, die in Ljubljana zeigten, die reellen – seitens des Staates geförderten – Fächer, trotz des Brandes des Jesuitenkollegiums in großem Maße z. B. Experimentalphysik, Mechanik und Agronomie in größerem erhalten geblieben sind, pedantisch genau jede ihrer noch so Maße zu akzeptieren. Auf diese Weise lasen in Ljubljana Mitte kleinen Feiern vermerkt haben, werden die Promotionen nicht des 18. Jahrhunderts drei bedeutende Professoren die Realien erwähnt. In Ljubljana ist auch kein in dieser Zeit promovierter als Nebenfächer: Franz Ksaver Wulfen (1728-1805), Gabriel Doktor bekannt. Gruber (1740-1806) und Jožef Maffei (1742-1807). Auch die Auf diese Weise kann man die nach Fran Zwitter geltende Namen weiterer angesehener Jesuiten sind nicht zu vernac- Meinung nur zusammenfassen, die in der ausgezeichneten hlässigen: Bernhard Ferdinand Erberg, Jožef Kaufman, Janez Diskussion bereits vor fast drei Jahrzehnten im Sammelwerk Pogrietschnig, Kristjan Rieger, Gregor Schottel und Janez Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani (Fünfzig Jahre Schottel sowie Inocenc Taufferer. Eine entscheidende Wende slowenische Universität Ljubljana) festgehalten wurde, dass unter Berücksichtigung der reellen Fächer beim Unterricht der nämlich hier in der jesuitischen Ära höhere Philosophie- und Jesuiten Ljubljanas stellt jedoch zweifelsohne der Erwerb der Theologiestudien vorhanden waren, die in inhaltlicher Sicht Instrumente für den Unterricht der Experimentalphysik im Jahr in beträchtlichem Maße mit dem Inhalt des Studiums an den 1754, die der Studiensuperintendent für das Land Krain, Graf Philosophischen und Theologischen Fakultäten einiger jesuiti- Jobst Weikard Barbo bereits im Jahr 1752 verlangte, und der scher Universitäten identisch sind, jedoch keine akademischen Beginn des Unterrichts der Newtonschen Physik dar. Als erster Titel verliehen wurden, die die einzige scharfe Grenze zwischen begann Franz Ksaver Wulfen diese im Jahr 1763 zu unterrichten. den Semiuniversitätsstudien und Juristischen Universitäten Gabriel Gruber unterrichtete am Lehrstuhl für Mechanik darstellen. Zeichnen, Geometrie, Hydraulik und Ingenieursfächer, die Im Gegensatz zum Jesuitenkollegium in Klagenfurt sind zur Ausbildung von Gewerbetreibenden bestimmt waren. Von jedoch die unmittelbaren Bemühungen um die Erhebung zur besonderer Bedeutung war die Werftabteilung seiner Schule, die Universität bei den Jesuiten von Ljubljana nicht dokumentiert. vornehme venezianische Schiffbauer anzog. Selbstverständlich ist jedoch nicht ausgeschlossen, dass man für Wegen der staatlichen Reformeingriffe wurde nach dem Jahr Ljubljana noch etwas findet, denn die Quellen für diese Zeit sind 1752 zunächst das damalige dreijährige Philosophiestudium zu noch nicht gänzlich geprüft. Einige kulturelle Erscheinungen einem zweijährigen mit drei Professoren gekürzt. Ljubljana kennt und Bemühungen eines bestimmten Kreises von Wissenschaf- von nun an den niederen (zweijährigen) Typ des Philosophie- tlern in Ljubljana, vor allem des Kreises Academiae operosorum studiums mit Philosophie (Logik, Metaphysik), Mathematik, und auch der Mitglieder des Collegium juridicum Labacense, Physik (allgemeine und spezielle, d.h. Experimentalphysik) und Academiae philcharmonicorum, Academiae incultorum und Moralphilosophie (Ethik) als Pflichtfächer. Von drei Professoren Academiae Emonia in der Zeit, in der die Bemühungen die unterrichtete einer Ethik, der zweite Mathematik, die übrigen Universität in Graz durch die Juristische und Medizinische Fächer wurden jedoch dem Philosophieprofessor überlassen. Fakultät zu vervollkommnen offensichtlich werden, sprechen Bei der Ethik wurde auch etwas Politik und Staatswirtschaft dafür, dass in Ljubljana zur Wende des 17. in das 18. Jahrhundert berücksichtigt. Geschichte wurde am Ort der Jesuitenzeit in zum ersten Mal in der historischen Entwicklung vorteilhafte Ljubljana offensichtlich gelehrt, nicht jedoch Eloquenz, das Bedingungen für die Organisation einer vollkommenen heißt deutsche Rhetorik. Gerade diese zwei Fächer, die in der Universität in Erscheinung traten. Zweifelsohne hatte der Kreis Regel beim höheren (dreijährigen) Typ des Philosophiestu- Academie operosorum bereits ein Konzept einer vollkommenen diums gelehrt wurden, waren die Voraussetzung für die Imma- Universität in Ljubljana, welches dieser jedoch nicht realisiert trikulation an der Juristischen und Theologischen Fakultät. Bei hat. Eine Reihe von Universitätszentren in der Nähe von der Auflösung des Jesuitenordens war in Ljubljana der Rektor Ljubljana, vor allem jedoch die immer gefestigtere Stellung der des Kollegiums Kristjan Rieger, der Präfekt des Philosophie- Universität Graz waren der Realisierung solcher Überlegungen studiums Ignaz Rasp und es waren folgende Lehrstühle für das Ljubljanas offensichtlich nicht zugeneigt. höhere Studium vorhanden: für Logik und Metaphysik Bernard Den neuen Trends des 18. Jahrhunderts, als die gebildete Graf Hohenwart, für Moraltheologie Ignac Rosenberger, für Schicht nicht mehr mit dem priesterlichen Stand identisch Kirchenrecht Josef Dollhopf, für Mechanik Gabriel Gruber, für war und als die reellen Schulprojekte immer aktueller wurden, Physik und Moralphilosophie Jurij Schöttel, für Mathematik gaben die Jesuiten in Ljubljana ungern nach. Die Gesellschaft und Geschichte Jožef Maffei, für Landwirtschaft Janez Giell. Das Jesu wiedersetzte sich der Anpassung an die neuen Bedürfnisse heißt, dass es im höheren Schulwesen von Ljubljana trotz der der Ratio studiorum. Dennoch deutet alles darauf hin, dass das Einführung des niederen (zweijährigen) Philosophiestudiums in

52 inhaltlicher Sicht bis zur Auflösung des Jesuitenordens nicht zu mannschaft in Ljubljana Überlegungen zur Unterbringung von wesentlichen Änderungen kam. vier Franziskaner Dozenten an. Bischof Karel Janez Herberstein, In der Gymnasialstufe wurden im Jahr 1770 in Ljubljana neben dem Wien im Jahr 1774 die Oberaufsicht über alle Studien in Latein – im Rahmen des Klassenunterrichts – von den neu Ljubljana (den Vorsitz der Studienkommission) anvertraute und geforderten Fächern Geschichte, Geografie und Arithmetik der bis zu Beginn der Achtzigerjahre mit leiser Zustimmung gelehrt. Mit Deutsch kam man in diesem Jahr erst bis einschli- der Wiener Regierung tatsächlich über das Oberschulwesen eßlich der dritten Klasse, jedoch zwei Jahre später lehrte man Ljubljanas entschied, unternahm alles, um die Dozenten- dieses auch in den höheren drei Klassen. Über die Qualität des stellen mit Welt-, wenn nur möglich mit ihm untergeordneten Unterrichts neuer Fächer spricht die Tatsache, dass diese von Geistlichen zu besetzen. Wegen seiner kirchlich-politischen Magistern, in den letzten zwei Klassen jedoch von Professoren Ansichten war ihm der Gedanke fremd, dass die Dozenten- unterrichtet wurden, die diese selbst nicht studiert hatten und stellen von Ordensgeistlichen besetzt werden würden, insbeson- diese bestenfalls aus Wiederholungskursen kennenlernten; im dere nicht von Franziskanern, obwohl dies gerade in Österreich Sinne des Klassenunterrichts wurden diese jedoch von denselben in dieser Zeit vielerorts geschah. Im Jahr 1779 unterrichteten Lehrkräften unterrichtet, die Latein unterrichteten. somit Theologie: Jožef Jurij Lenaz - Professor für Dogmatik, Die Interessengegensätze zwischen den Jesuiten, die am Franc Ziegler - Professor für Moraltheologie, Franc Pogačnik - kostenlosen Studium festhielten, und dem Staat, der ab dem Professor für Kanonisches Recht und Kirchengeschichte, Jakob Jahr 1735 mit dem bereits erwähnten Patent von Karl VI. und Sorčan - Professor für orientalische Sprachen; Philosophie mit einer Reihe von anderen Verordnungen die Zahl der wissen- jedoch: Anton Amschel - Professor für Physik, Anton Tschokel schaftlich gebildeten Jugendlichen begrenzen und diese in die - Professor für Logik (im Folgejahr Andrej Novak) und Martin Produktionsprozesse umlenken wollte, spiegeln sich in den Jell - Professor für Mathematik. Die Eingriffe von Herberstein Prüfungsergebnissen des Gymnasiums Ljubljana wider, über in das höhere Schulwesen führten zu Streitigkeiten zwischen welche der Prüfungskommissär von Ljubljana, der Repräsenta- den ehemaligen Jesuiten und den neuen Lehrkräften sowie tionsrat Pompejus Brigido berichtete. Im letzten Jahrzehnt des trugen auf ihre Art und Weise zur Beseitigung bzw. Auflösung Jesuitengymnasiums Ljubljana sank die Zahl der Schüler in allen der Theologie- und Philosophiestudien Ljubljanas in der ersten sechs Klassen um drei Viertel, der Einstieg in die erste Klasse Hälfte der Achtzigerjahre bei. des Gymnasiums Ljubljana wurde in dieser Zeit jedoch ca. 500 Nach der Auflösung des Jesuitenordens gingen sowohl das Bauern- und Bürgersöhnen unterbunden (bzw. diese wurden Gymnasium als auch die Philosophische und Theologische aus diesem ausgeschlossen), während die Zahl der Adelssöhne Fakultät in Ljubljana in die direkte staatliche Verwaltung über. unverändert blieb. Die Jesuiten konnten sich dem staatlichen Das Gymnasium als »niederes Schulwesen« ist inzwischen Druck gegen die Ausbildung der Bauern- und Bürgersöhne organisatorisch stärker vom »höheren Schulwesen« getrennt, am Ende ihrer Tätigkeit in Ljubljana nur mit dem Argument steht jedoch nach dessen Lehrinhalt in enger Verbundenheit wiedersetzen, dass die Zahl der Geistlichen, die die slowenische mit diesem. Die bereits erwähnten gymnasialen Reformprojekte Sprache beherrschen, dadurch radikal sinken wird, wodurch die der theresianischen Ära haben in Ljubljana das fünfklassige Seelsorgearbeit stark betroffen sein wird. Das war das einzige Gymnasium mit Klassenlehrern gestaltet; in didaktischer-me- Argument, das die Wiener Regierung bereit war, in bestimmtem thodischer Sicht basierte der Unterricht auf einem monotonen Maße zu berücksichtigen. Latein-Sprachunterricht, zur Unterhaltung und Entspannung Die Auflösung des Jesuitenordens im Jahr 1773 stellt in der fügte man diesem jedoch noch ein paar naturwissenschaftlich- Geschichte des höheren Schulwesens von Ljubljana den Beginn mathematische Inhalte hinzu. Resonanzen auf die Bemühungen einer neuen Ära dar. Die Grundmerkmale der neuen Ordnung, um die Übertragung der Betonung vom Lateinunterricht auf die nach der Auflösung der Jesuiten eingeführt wurde, blieben den Realienunterricht, die mathematisch-naturwissenschaftli- hier – wenn man die kurzen Unterbrechungen im Zeitraum chen Disziplinen und moderne Sprachen in Ljubljana sind nicht der Napoleonischen Illyrischen Provinzen nicht berücksi- wahrzunehmen. chtigt (1809-1813) – bis zur Märzrevolution im Jahr 1848 Während man die Oberleitung des Gymnasiums (und der wirksam. Anfangs fand genauso wie anderswo eine praktische Normalschule) zu Beginn der Siebzigerjahre der gymnasialen Lösung Zustimmung. In den „niederen Schulen“ (Gymnasium) Schulkommission anvertraute, wurde die Oberleitung der blieben die ehemaligen Jesuiten als vorübergehende staatliche Philosophie- und Theologiestudien von der Studienkommission Angestellte, jedoch bereits im Jahr 1780 stellen die zu Welt- übernommen, die aus zwei Ratsmitgliedern der Landeshaupt- geistlichen umbenannten Exjesuiten die Lehrkräfte dar. Für mannschaft und einem Direktor der Theologiestudien bestand. »höhere Schulen«, an denen beim Philosophiestudium anfangs Die Studienkommission setzte sich im Jahr 1779 zusammen die Jesuiten unterrichteten, die jedoch gänzlich aus dem Theo- aus: Alojz Adolf Graf Auersperg - Ratsmitglied; Franc Jožef logiestudium ausgeschlossen wurden, stellte die Landeshaupt- Graf Wurmbrand - Ratsmitglied, Jožef Jurij Lenaz - Direktor

53 der Theologischen Fakultät und Jožef Hübner. Im Jahr 1781 verlassen. In konzeptueller Sicht bleibt das Philosophiestudium wurden die Gymnasialangelegenheiten aus der Normalschul- – inhaltlich arm – Vorreiter für die übrigen Studien, der Bruch (Gymnasial-) Kommission ausgegliedert und der Studienkom- mit dem ehemaligen Philosophiekurs (artistische Fakultät) ist, mission anvertraut. Die unmittelbare Studienleitung fiel jedoch wie bereits erwähnt, ersichtlich, seine Weiterentwicklung jedoch dem Studiendirektor: dem Direktor des Philosophie- und dem völlig offen. Direktor des Theologiestudiums zu. In den Achtzigerjahren Dabei muss jedoch hervorgehoben werden, dass die medico-chi- wurde das Amt des Direktors der Philosophischen und Theolo- rurgische Schule, die die Regierung in Ljubljana – so wie in allen gischen Fakultät Ljubljana von Jožef Jurij Lenaz, dem Professor anderen provinziellen Hauptstädten – im Jahr 1782 gegründet für Dogmatik, bekleidet. hat, an die Philosophie angeschlossen wurde, was zunächst zur Entstehung der Philosophisch-chirurgischen Fakultät führte. In den Neunzigerjahren wurden die Philosophie und Chirurgie Kaiserlich-königliches Lyzeum jedoch getrennt, die medico-chirurgische Fakultät jedoch zusammen mit der Hebammenschule als dritte lyzeale Organisa- Nach der Auflösung des Jesuitenordens sind die Bezeichnungen tionseinheit gestaltet (medico-chirurgische Fakultät). Zunächst für das Lateinschulwesen in Ljubljana einige Zeit lang noch unterrichteten zwei Lehrer (Professoren) an diesem Lehrstuhl nicht etabliert: Gymnasium, Akademie (Academia Labacensis, Botanik, Chemie, Anatomie, Chirurgie und Geburtshilfe. Im Academia archiducalis) und auch Universität. Für das höhere Jahr 1794 begann jedoch der dritte Lehrer mit dem Unterricht Lateinschulwesen findet ab Ende der Achtzigerjahre allmählich von Veterinärmedizin. Unter den Verhältnissen, als Österreich in der Terminus Lyzeum (Archiducale Lyceum Labacense, der zweiten Hälfte des 18. Jahrhunderts lediglich an den Univer- Caesareo Regii Lyceum Labacense, K.K. Lyceo zu Laibach, sitäten in Prag, Wien und Krakau die traditionellen Medizini- K.K. Lyzäum zu Laibach) Anwendung, der formell bereits aus schen Fakultäten hatte, war das Ansehen der an der Universität zwei separaten, untereinander getrennten Einheiten besteht: promovierten Doktoren der Medizin bzw. der an der Universität der Philosophischen und Theologischen Fakultät bzw. dem diplomierten Magister der Chirurgie, die an den lyzealen medi- Studium. Für die niederen Lateinschulen wurde jedoch Ende co-chirurgischen Studien unterrichteten, bei der Bevölkerung der Achtzigerjahre die Bezeichnung Gymnasium (Archiducale außerordentlich groß, was zweifelsohne auch für Ljubljana Gymnasium Labacense) eingeführt. Die Einführung neuer bzw. gilt. In formalrechtlicher Sicht bleibt jedoch selbstverständlich umgestalteter Studienpläne führte zur Erweiterung der bereits die Frage offen, ob die „chirurgisch-anatomische Schule“ am bestehenden und zur Gestaltung neuer Lehrstühle und Studi- Lyzeum in Ljubljana, die die Auszubildenden zum Wundarzt enfächer. Das Theologiestudium wurde durch neue Lehrinhalte ohne Gymnasialbildung, die Absolventen der Normalschule bereichert: Pastoraltheologie (praktische Arbeit des Geistlichen), und sogar die Absolventen der dritten Klasse der Hauptschule Dogmatik, Patristik (Kirchenväter der ersten Jahrhunderte), besuchen mussten, überhaupt zu den höheren Studien gehörte. Hermeneutik (Auslegung der Bibel), Kirchengeschichte, Da die Einschreibung in das Oberschulwesen von Ljubljana an Geschichte der theologischen Literatur und mit orientalischen der Philosophie nur nach abgeschlossenem Gymnasium möglich Sprachen (Hebräisch). Auf diese Weise umfasste das Theolo- war, für die Einschreibung an der Theologie wird jedoch seit dem giestudium in Ljubljana jetzt vier Lehrstühle. Die ehemaligen Jahr 1775 ein abgeschlossenes Philosophiestudium verlangt. Die jesuitischen Lehrstühle für Moraltheologie und Kanonisches Medizinische Fakultät an der Universität verlangte jedoch eine Recht wurden stark erweitert: zur Moraltheologie wurden die dreijährige philosophische Bildung. Pastoraltheologie, Patristik und Geschichte der theologischen Wenn die Hoffnung unmittelbar nach der Auflösung des Jesuite- Literatur, zum Kanonischen Recht jedoch Kirchengeschichte nordens auf die Gründung neuer Lehr- (Fakultäts-) Stühle noch hinzugefügt. Die anderen zwei Lehrstühle: Dogmatik und real war (z. B. juridisches Studium), änderten sich die Verhäl- orientalische Sprachen mit Hermeneutik wurden vollkommen tnisse in den Achtzigerjahren von Grund auf. In dieser Zeit neu gestaltet. Die praktische Einführung in die Seelsorgearbeit haben sich die Studienmöglichkeiten in Ljubljana wesentlich wurde in den Mittelpunkt des Theologiestudiums gestellt. verschlechtert, eine Zeit lang waren diese jedoch fast gänzlich Bei der zweijährigen Philosophie mit drei Professoren wurde abgeschafft. Es wurde bereits erwähnt, dass der tertiäre Sektor jetzt im ersten Jahr Logik und Mathematik, im zweiten jedoch des Schulwesens in der Zeit von Josef II. stagnierte, das Interesse Physik unterrichtet. In lehrinhaltlicher Sicht entwickelte sich das des Kaisers war im Hochschulbereich auf die Erziehung und Philosophiestudium seit Beginn der Achtzigerjahre stufenweise Bildung der Geistlichkeit in den zentralen staatlichen Einri- rückläufig: Es ist vorbei mit dem Unterricht von Mechanik, chtungen, Generalpriesterseminaren (seminarium generale) Landwirtschaft, theoretischer Physik und Naturwissenschaft. gerichtet. Mit der Begründung, dass es nach der Gründung der Sogar ein solcher Sachkundiger, wie es der Mathematiker Jožef Generalpriesterseminare in Graz und Innsbruck, in Ljubljana zu Maffei war, musste die Lehrstelle an der Philosophie Ljubljana wenig theologische Hörer geben wird, wurden die Theologiestu-

54 dien Ljubljanas im Jahr 1783 abgeschafft. In das Generalpriester- Die Krainer Landesstände baten den Kaiser darauf in zwei seminar in Graz, das auch zur Erziehung der Geistlichkeit der Gesuchen (27. Mai 1786 und 20. April 1787), deren Verfasser Diözese Ljubljana festgelegt wurde, wurden bereits im Jahr 1783, offensichtlich Anton Tomaž Linhart ist, nicht nur um die Wieder- 15 Studenten aus Ljubljana entsandt, dorthin wurde auch die herstellung der vorigen zwei lyzealen Philosophiejahrgänge, Einrichtung Collegium Carolinum mitsamt dem Vermögen der sondern dass nach dem Vorbild der umgestalteten Universität aufgelösten Bruderschaft von Philipp Neri übertragen. Alle vier Wien eine ähnliche Einrichtung in Ljubljana organisiert wird, Professoren der Theologischen Fakultät des Lyzeums Ljubljana: da einige Vorschläge in diesen Denkschriften in den Bereich Dr. Jožef Jurij Lenaz, Professor für Dogmatik; Franc Ziegler, der juristischen Fakultät und der technischen Hochschulen Professor für Moraltheologie, Patristik, Pastoraltheologie gehören. Bischof Janez Karel Herberstein unterstützte in Sorge, und Geschichte der theologischen Literatur; Franc Pogačnik, dass die Diözese ohne priesterlichen Nachwuchs bleibt, das erste Professor für Kirchenrecht und Kirchengeschichte und Jakob Ersuchen der Stände durch eine Beschwerde an den inneröster- Sorčan, Professor für orientalische Sprachen und Hermeneutik reichischen Verwaltungsbezirk. Die ständischen Denkschriften – wurden jedoch an das Lyzeum in Innsbruck versetzt. Das begründen im schönen Stil und logischer Schärfe im Geiste Theologiestudium an der dortigen Universität hatte nämlich des Aufklärungsdenkens, das in Ljubljana in dieser Zeit seinen bei deren vorübergehender Auflösung bzw. Umwandlung in Höhepunkt erreichte, den Bedarf nach einer Hochschule in ein Lyzeum im Jahr 1783 nur vier Professoren. Für das Theo- Ljubljana. logiestudium im Generalpriesterseminar, das beim Lyzeum in Nach den Zeiten der alten Akademije operozov traten folglich Innsbruck gegründet wurde, waren jedoch somit – wie in Wien in der Zeit von Josef II. in Ljubljana zum zweiten Mal Über- und Graz – acht Professoren, genauso viele wie an den Theolo- legungen über die Gründung der Universität in Erscheinung. gischen Fakultäten der Universitäten, vorgesehen. Bald darauf Durch die Einführung des nationalen Moments, das heißt durch wurden auch die Philosophie- und Theologiestudien in den die Hervorhebung der Landessprache, die nicht nur in Krain bereits bestehenden Klöstern zur Erziehung des eigenen Orden- und Istrien gesprochen wird, und durch die Hervorhebung ihrer snachwuchses abgeschafft: in Ljubljana bei den Franziskanern Individualität, die in der zweiten Denkschrift klar dokumentiert und Kapuzinern. Die Obrigkeiten vertrauten diesem Studium ist, ist jedoch der Unterschied zwischen den Bemühungen vor bereits seit den Theresianischen Schulreformen nicht besonders, achtzig Jahren ersichtlich. Zunächst (Anfang des Jahres 1788) die Bemühungen um die Änderung ihres Inhalts im neuen wurden alle Gesuche mit dem Argument zurückgewiesen, dass Geiste hatten jedoch keinen Erfolg. Die neuen Bildungszentren Wien nicht die Absicht hat die Winkelstudien zu fördern. Die für die Geistlichkeit führten somit zur Auflösung aller anderen Gründe, warum die Philosophiestudien (zweijährig) durch das Einrichtungen zur geistlichen Ausbildung. neue Hofdekret nach drei Monaten (April 1788) dennoch im Der Abschaffung der theologischen öffentlichen und Ordensstu- alten Umfang mit drei Lehrkräften erneuert wurden, sind noch dien in Ljubljana folgte im Jahr 1785 die Auflösung der Philo- unbekannt: für Physik (B. Schaller), für Mathematik (Anton sophiestudien. Es ist nicht bekannt, dass der formelle Anlass Gruber) und für Philosophie sowie Gemeingeschichte (Franz für die Auflösung eine Streitigkeit zwischen dem Direktor der Wilde). Nach der Auflösung der Generalpriesterseminare am Philosophiestudien Anton Amschel, dem ehemaligen Jesuiten 4. Juli 1790 erhielt das Lyzeum Ljubljana durch das Dekret und dem Professor für Logik und Metaphysik Jožef Novak war, am 10. Juni 1791 vollkommene Theologiestudien mit sieben dem ein freidenkerischer Inhalt der Vorlesungen und häretische Lehrkräften und vierjähriger Dauer. Mit der Begründung, dass Lehren vorgeworfen wurden. Anton Tomaž Linhart, die es sich um ein verkürztes, das heißt Lyzeal-Studium handelt, zentrale Persönlichkeit der Bemühungen um die Studienreform bei dem die „geringere Zahl der Lehrer nur den nötigen Stoff im Land Krain in dieser Zeit, schweigt jedoch als Mitglied der vermittelt“, strich das Hofdekret diese im Folgejahr jedoch Untersuchungskommission, die die Kreisbehörde in Bezug auf erneut auf vier Lehrkräfte zusammen (für Kirchengeschichte die Novak-Affäre organisierte, über die Arbeit der Kommission und Kirchenrecht, für die Bibel, für Dogmatik und für Moral- und die Ansichten von Novak. Die Streitigkeit reichte bis zum sowie Pastoraltheologie). Kaiser, der dies gemäß seiner allgemeinen Kürzungspolitik im Am Ende des 18. und zu Beginn des 19. Jahrhunderts wurden Hochschulbereich als Ursache für die Realisierung der bereits in Österreich durch das Forcieren des Modells des tertiären vorher geplanten Abschaffung des Philosophiestudiums in Schulwesens, dessen Grundlagen nach Bayerischem Vorbild Ljubljana heranzog. Jožef Novak wurde – nach der Suspendi- bereits in der Zeit von Josef II. gegeben waren, viel größere Mögli- erung seitens des Verwaltungsbezirks und dessen Bannfluch chkeiten zur Erlangung der akademischen Bildung geschaffen. seitens der Studienhofkommission – an das Wiener Theresianum Das doppelte Niveau dieses Bereichs des Schulwesens: lyzeales befördert, Rektor Anton Amschel verlor jedoch sein Amt und und „eruditives“ (universitäres) Studium, gab den kleinen Lehramt. Nach hundert Jahren blieben in Ljubljana lediglich die philosophisch-theologischen lyzealen Lehreinrichtungen nach Vorlesungen des medico-chirurgischen Studiums bestehen. den Provinzen, die die aufgeklärten Reformatoren der zweiten

55 Hälfte des 18. Jahrhunderts mit Misstrauen behandelten, vor schlug er die Gründung von vier Lehrerversammlungen (der allem in den deutschen Ländern eine völlig neue Bedeutung. Theologie, Philosophie, des Gymnasiums und der Normalsc- Die Lyzeen widmeten sich zum Unterschied von den richtigen hule) und einen Studienkonsess vor. Wien bewilligte seinen Universitäten, die auf die wissenschaftliche Arbeit ausgerichtet Vorschlag am 20. April 1792. waren, vor allem der Ausbildung auf die Berufspraxis, da ihr Im Gegensatz zu Klagenfurt gelang in Ljubljana die Realisierung Hauptziel die Erziehung von Geistlichen, (die neben dem theo- der beiden wichtigsten österreichischen aufgeklärten Hochsc- logischen auch das praktische Wissen aus der Landwirtschaft hulreformmaßnahmen: die Gründung neuer kollegialer Schul- haben sollten), Wundärzten, Verwaltern von Großgrundbe- behörden und die interne Autonomie der Lehrämter. Nach der sitzen und Lehrern war. In diesem Sinn wurden die Lyzeen in Abschaffung der Studiendirektoren und der Gründung der Lehr- degradierte Universitäten, die Doktorgrade aus der Philosophie versammlungen und des Studienkonsesses für das Land Krain und Theologie verleihen konnten, und in Lyzeen unterteilt, die teilte der Landeshauptmann von Gaisruck mit einer speziellen als eine Art zurückgebildete Gymnasien anstelle der vorange- Kurrende am 22. September 1792 allen Einrichtungen im Land henden Jesuitenstudien entstanden und Wissenschafts- und mit, dass der Studienkonsess von nun an ihr direktes vorgesetztes Bildungseinrichtungen in den Landeszentren wurden, jedoch Organ ist. Jedoch vertrat der Vertreter der Normalschule lediglich kein Verleihungsrecht von Doktortiteln besaßen. Das kaiser- die Lehrer der Normalschule, nicht jedoch auch die Lehrer der lich-königliche Lyzeum in Ljubljana (Archiducale Lyceum Hauptschulen. Der Vertreter des Gymnasiums vertrat jedoch Labacense, Caesareo Regii Lyceum Labacense, K.K. Lyzäum nur die Professoren des Gymnasiums Ljubljana, das Gymnasium zu Laibach, K.K. Lyzeum zu Laibach), das formell im Jahr Novo mesto hatte nämlich seine Lehrerversammlung, deren 1791 gegründet wurde, gehörte zu denjenigen österreichischen Vertreter nicht unmittelbar in den Konsess eingebunden war. Lyzeen, die kein Verleihungsrecht von akademischen Titeln Der Studienkonsess im Land Krain zählte sechs Mitglieder, den besaßen und als semiuniversitäre Einrichtungen eine Art Vorstand und fünf Assessoren. Die Assessoren wurden von den Zwischenglied zwischen dem Gymnasium und der richtigen Professorenversammlungen der Theologie-, Philosophie- und Universität darstellten. Es hatte drei Studienrichtungen, die medico-chirurgischen Studien Ljubljanas sowie von der Profes- philosophische, medico-chirurgische und theologische, darüber sorenversammlung des Gymnasiums und der Normalschule hinaus jedoch noch eine Reihe von Nebenfächern, angefangen gewählt. Unter dem Vorsitz des Lyzeumsrektors, der jedes Jahr bei Landwirtschaft über Geschichte und Philosophie bis hin zu neu gewählt wurde, tagte diese einmal pro Woche und sandte moderne Sprachen. ihre Berichte dem Landeshauptmann zu. Der genaue Inhalt der In der leopoldinischen Ära ist der demokratische Reformgeist Diskussionen, die im Studienkonsess von Ljubljana stattfanden, auch am sekundären und tertiären Schulwesen von Ljubljana und der Inhalt ihrer Berichte an den Landeshauptmann sind bemerkbar. In Ljubljana wurde nach den ausschließlichen nicht bekannt. Aus einigen zugänglichen Berichten lässt sich Verdiensten von Linhart ein Studienkonsess gegründet. Es jedoch die Schlussfolgerung ziehen, dass er sich vor allem mit wurde eine interne obere Lernautonomie eingeführt, und dies der Problematik der Oberstudien Ljubljanas befasst hat. Auf trotz der Tatsache, dass Ljubljana in der Zeit nur zwei Arten diese Weise bewertete er die Arbeit der lyzealen Professoren von Oberstudien (Philosophie und Theologie) auf ausgeprägter Ljubljanas, beurteilte die Lehrbücher und Repetitorien, die bei lyzealer, nicht universitärer Stufe hatte; das medico-chirurgische den Vorlesungen verwendet wurden, und schlug deren Verbesse- Studium – ansonsten im Rahmen des Lyzeums – gehörte jedoch, rungen vor, diskutierte über die Prüfungen, das Lyzeumsbuch, wie bereits erwähnt, überhaupt nicht zur Stufe der Oberstudien, die Einstellung von hochwertigen Professoren, die Verleihung da sich dieses im Wesentlichen auf dem Lernniveau befand. Der der Stipendien, die Befreiung vom Schulgeld, die Verteidigung »neue Studienplan« des Wiener Universitätsprofessors Karl öffentlicher Thesen bei Disputationen usw. Er beurteilte jedoch Anton Martini sprach jedoch von den Professoren von vier auch Texte, die die Professoren veröffentlichen mussten. Dadurch Universitätsfakultäten, von denen jede ihre Lehrerversammlung wurde auch auf unseren Böden die Zensur von Büchern auf die gestalten würde, die sich gemeinsam mit der Lehrerversam- Lyzeallehrer übertragen, obwohl der Konsess die Texte vor der mlung des Gymnasiums und der Normalschule aus einem vier- Veröffentlichung noch zur Genehmigung an die Landeshaupt- köpfigen Studienkonsess zusammensetzen würde. Jedoch sahen mannschaft senden musste. die Verordnungen zur Ergänzung des »neuen Studienplans« die Gründung der Studienkonsesse auch in den Landeshaupt- städten, folglich dort vor, wo lyzeale und nicht universitäre Hochschule der Illyrischen Provinzen Studien vorhanden waren, was bedeutete, dass diese Vorschriften auch für die lyzealen Studien galten. Gerade darauf stützte sich Die französische Herrschaft an der Ostküste des Adriatischen Linhart, als er im Januar 1792 den Plan für die Applikation des Meeres in der Zeit von Napoleon zu Beginn des 19. Jahrhun- »neuen Studienplans« im Land Krain erstellte. In Ljubljana derts (1809-1814), stellt auch die Geschichte des Schulwesens

56 dar, obwohl die außerordentlich wichtige Periode nur eine Schulwesens. Obwohl man bereits seit Beginn der Vierziger- kurze Zeit dauerte. Neben der Neugestaltung des elementaren jahre des 19. Jahrhunderts in Abständen über die Umstruk- und mittleren Schulwesens war die wichtigste Errungenschaft turierung dieses Schulwesens diskutierte und zwischen den der französischen Schulreform die Gründung der Universität Initiatoren der Reform ein Einvernehmen hinsichtlich der Ljubljana. Das Hauptmotiv für diese Maßnahme war es zu Ziele bestand, gaben erst die revolutionären Ereignisse im Jahr verhindern, dass der Nachwuchs für die akademischen Berufe 1848 das entscheidende Motiv zur Verwirklichung dieser Pläne. nach Österreich studieren gehen würde. Mit dem Schuljahr Was – durch das ängstliche Zögern der Studienhofkommis- 1810/11 nahmen in Ljubljana die sog. „zentralen Schulen“ sion – von oben längere Zeit verhindert wurde, erzwang jetzt (écoles centrales) mit fünf Studienrichtungen ihre Tätigkeit der massenhafte Druck von unten. Dies waren die Professoren auf: für Ärzte, Chirurgen, Ingenieure, Architekten, Juristen und und Studenten der Universität Wien, die am 12. März 1848 mit Theologen. Der erste Jahrgang war für alle Richtungen gleich und ihrer berühmten »stürmischen Petition« die Unruhen dieser beinhaltete Vorlesungen aus Rhetorik, Metaphysik und Physik – Tage ausnutzten und die ihre Forderungen, vor allem diejenige das war das Philosophiestudium als Einführung in das richtige berühmte Forderung »nach der Unterrichts- und Lernfreiheit« Objektstudium. Insgesamt zählten die zentralen Schulen zu (der Freiheit der Wissenschaft und der Freiheit des Unterrichts) Beginn des ersten Jahres 300 Studenten, am Jahresende jedoch der deutschen Universitäten derart entschieden zu vertreten fast ein Drittel weniger. Wie Vlado Schmidt festgestellt hat, verstanden. waren unter den Studenten zwei Drittel Krainer, unter diesen Die Hauptziele der neuen Ordnung trugen bereits klar den Siegel vergleichsweise mehr Oberkrainer und Einwohner aus Idria. Es von Franz Exner, dem ehemaligen Professor der Universität waren auch nicht allzu viele Einwohner aus Ljubljana vorhanden, Prag, der in den wissenschaftlichen Beirat des Aufklärungsmi- höchstens ein Zwanzigstel, wenn man auch das nächstliegende nisteriums berufen wurde. Als zwingende Grundbedingung Umfeld hinzuzählt. Unter den auswärtigen Studenten kamen jedwaiger tieferer Änderungen wurde jedoch die Erneuerung die meisten aus Görz. Das Durchschnittsalter der Neulinge war der internen und externen Autonomie der Universität, folglich 18 und 19 Jahre, ca. ein Jahr über dem damaligen europäischen die freie Bewegung innerhalb der wissenschaftlichen Disziplinen Durchschnitt. Bei der Theologie nahmen Jungen vom Lande erkannt. Von nun an sollte der Fortschritt in den wissenschaftli- – beim Ingenieurwesen – der Architektur Handwerkssöhne chen Fächern – Lehrprogramme, die nicht auf die staatlich-po- überhand, anderswo stellten Söhne vom Lande ungefähr die litische Notwendigkeit und nackte Berufsausbildung reduziert Hälfte dar. Das Studium war für vier, für Medizin und Chirurgie werden – die Grenzen der Gestaltung der einzelnen Fakultäten jedoch für fünf Jahre vorgesehen. Die zentralen Schulen hatten aufstellen. das Verleihungsrecht von akademischen Titeln. Es waren elf Die geplanten Lösungen (Exner, Bonitz, später Thun) gingen Professoren vorhanden. Unter diesen unterrichteten bis dahin bereits in den ersten Monaten in die Richtungen, dass der bereits schon sieben am österreichischen Lyzeum Ljubljana. Fakultät, die einst nach den Vorlesungen artistische, seit jesui- Die Vorlesungen fanden teils in Latein, teils in Deutsch statt. tischer Zeit jedoch nach deren Philosophiekurs (Cursus philo- Nach dem ersten Jahr änderte sich das Studium geringfügig. sophiae) philosophische hieß und für alle Hörer – wie bekannt Aus den zentralen Schulen entstand eine Akademie (academie), – die erste Pflichtstufe für die weiteren (fachlichen) Studien die Studienrichtungen wurden neu gestaltet und die Studie- darstellte, die Last der vorbereitenden Aufgaben abgenommen nrichtung Ingenieurwesen Architektur wurde abgeschafft. Das und deren gleichwertiger Zugang zu den anderen Fakultäten Studium an der französischen Universität Ljubljana hat außer ermöglicht werden muss. Dies bedeutete natürlich die endgültige den Theologen natürlich niemand abgeschlossen, da diese nur Liquidierung beider philosophischer Jahrgänge, deren Aufgaben drei Jahre tätig war. Die Österreicher versetzten das Schulwesen jetzt auf das Gymnasium und auf die völlig neu gestaltete Philo- jedoch nach der erneuten Ankunft im Jahr 1814 in den vorigen sophische Fakultät übertragen wurden. Das Gymnasium sollte Zustand. jedoch von nun an als allgemeinbildende Schule die Vorbildung Mehr als für den direkten Nutzen war die französische Universität für das Studium an irgendeiner Hochschule geben. Ljubljana als Zukunftsaussicht, als Vorbild für die österreichi- An den Universitäten werden »den anderen Fakultäten sche Regierung von Bedeutung, wie diese im Slowenischen für gleichwertige Philosophische Fakultäten eingerichtet, die das Oberschulwesen sorgen würde. im alten Sinne des Wortes auch alle mathematisch-naturge- schichtlichen Disziplinen umfassen und die später mit ihrem nach Fächern differenziertem Studium, der Organisation der Kampf um die slowenische Universität Institute und Seminare eine Art Rückgrat der wissenschaftlichen Arbeit an den Universitäten werden«. Gleichzeitig nahm Die Revolution 1848 verdeutlichte nämlich auch die große die Meinung überhand, dass das dreijährige Chirurgiestudium Rückständigkeit des österreichischen sekundären und tertiären von den Universitäten abgetrennt werden solle, das vor allem auf

57 den niedrigeren Gymnasialklassen basierte und nicht mehr die Entscheidung, an das Gymnasium angeschlossen. Es ist uns nicht Berechtigung seiner Existenz aufwies: neben den Ärzten wurden bekannt, wie der Widerstand, wenn überhaupt, gegen diese die Chirurgen jetzt überflüssig. Das Opfer der Bemühungen um Maßnahme in Ljubljana aussah. Die lyzealen Philosophieprofes- Einheitlichkeit und Qualität der Universitätsstudien wurden soren fassten nämlich ihre neue Aufstellung an den Gymnasien selbstverständlich auch die medico-chirurgischen Studien an als Degradierung auf und die Schüler waren auch nicht den Lyzeen. Gegen diese Tendenzen gab es keinen Widerstand, sonderlich begeistert, dass diese auch weiterhin die gymnasiale es war jedoch klar, dass von nun an, wenn das niedrigere Univer- Zwangsjacke tragen werden müssen, anstatt in die freien akade- sitätsschulwesen (semiuniversitäre Lehreinrichtungen) entfällt, mischen Formen integriert zu werden. Es scheint, dass es der der Unterschied zwischen den Gymnasial- und Universitätszen- Aufklärungsverwaltung gelang, beide Gruppen für diese in tren viel größer sein wird, insbesondere, da klar war, dass die organisatorischer Sicht außerordentlich bedeutende Änderung Zahl der Universitätszentren begrenzt sein wird, da sich sogar zu gewinnen. Das Stadtmagistrat Ljubljana, die Krainer Landes- die Philosophische Fakultät Wien nicht ohne Professoren aus stände und die Krainer Verwaltungsbezirke befürworteten die den deutschen Ländern organisieren konnte, die Unfähigkeit Aktion für die Universität, erklärten jedoch gleichzeitig, dass sie der Organisation der Medizinischen Fakultäten in Graz und zu diesem Zweck nichts beitragen können, dies jedoch der Staat Innsbruck hing jedoch auf beiden Universitätszentren wie ein tun müsse. Das Wiener Aufklärungsministerium wich jedoch Schmutzfleck, daher auch derart große Bemühungen um eine einer konkreten Antwort mit dem Argument aus, dass man die möglichst baldige Aufnahme von vollkommenen Medizinstu- Frage der slowenischen Universität im breiteren österreichischen dien. Bei den Slowenen wurde die Frage, wo die Universität Rahmen lösen müsse. und wo das Gymnasium sein soll, wie Fran Zwitter vollkommen Trotz der erwähnten Petitionen und trotz der Tatsache, dass genau feststellt, zu einer »eminenten nationalen Frage«. das lyzeale medico-chirurgische Studium Ljubljanas auf einem In unserer Darstellung werden wir uns vor allem auf die ziemlich hohen Niveau war, wurde dieses am 13. August 1848 Bemühungen der Lyzeumsprofessoren um die Gründung der aufgelöst. Universität Ljubljana beschränken, eine ausführliche Darstellung Aufgrund des Gesuchs, die Behörden mögen die Verordnung dieser Thematik geben jedoch Janko Polec und Ana Benedetič widerrufen, wurde die Auflösung insoweit abgemildert, dass am in ihren umfassenden Beschreibungen des Kampfes um die 15. September eine sukzessive Schuldemonstration angeordnet slowenische Universität wieder. wurde, beginnend mit dem ersten Jahrgang. Im Falle des medico- Bereits in den ersten Wochen nach der Revolution, bei der die chirurgischen Studiums Ljubljanas berücksichtigte die Wiener Studenten eine große Rolle spielen und bei der erneut Profes- Aufklärungsverwaltung folglich nicht ihren zuvor geäußerten sorenkollegien bestehen, setzten sich in Ljubljana vor allem die Standpunkt, hinsichtlich der Auflösung die Entscheidung über Studenten und Professoren des Lyzeums für die slowenische das künftige Netz der Medizinischen Fakultäten abzuwarten, Universität ein. Der eifrigste Initiator für die Universität war der da einige solche Studien, z.B. in Graz, Salzburg und Innsbruck, Rektor des Lyzeums und der Direktor des medico-chirurgischen noch erhalten blieben: in Graz wurde das medico-chirurgische Studiums Dr. Jurij Matija Šporer, der auch stellvertretender Vorsi- Studium im Jahr 1863 zur Medizinischen Fakultät umgewandelt, tzender des Slowenischen Verbands war. Für die Aktion setzte in Innsbruck im Jahr 1869, das Lyzeum in Salzburg wurde sich auch Dr. Janez Bleiweis, der Professor der Veterinärmedizin jedoch erst im Jahr 1871 abgebaut (ähnlich wie das Lyzeum in beim medico-chirurgischen Studium ein. Die Argumente in den Olomouc). Bemühungen um die Universität Ljubljana waren ausgesprochen Dr. Janez Bleiweis erstellte am 10. Dezember 1848 im Namen slowenisch, die konkreten Ziele waren jedoch die Ausweitung des Slowenischen Verbandes eine neue Petition für eine des medico-chirurgischen Studiums durch zwei Lehrstühle vollkommene Universität. Laut dieser sollte das medico-chirur- (durch zwei Lehrämter) in die Medizinische Fakultät und die gische Studium im vollen Umfang solange bestehen bleiben, bis vollkommen neue Juristische Fakultät mit der gesamten neuen dieses durch die Medizinische Fakultät ersetzt werden würde. Belegschaft. Über das Problem, dass die neuen Philosophischen Jedoch lehnte das Aufklärungsministerium diese am 15. Januar Fakultäten von nun an nur im Ausland vorhanden sein werden, 1849 mit dem Argument ab, dass die niederen Chirurgiestudien war sich Ljubljana in dieser Zeit offensichtlich nicht bewusst. Schritt für Schritt, die Studien Ljubljanas jedoch sofort aufgelöst Vom 2. Mai 1848 bis zum 6. Juni 1848 wurden mit den werden, da die kleine Zahl der Wundärzte, die das Studium hier Forderungen nach einer vollkommenen Universität in Ljubljana jedes Jahr abschließt, nicht deren Fortbestehen rechtfertigt. die Studenten und Professoren des medico-chirurgischen Alle weiteren Petitionen brachten Ljubljana nur zwei kostenlose Studiums, die gesamte Professorenversammlung des Lyzeums juridische Vorlesungen, das heißt den Lehrstuhl in »illyrischer« Ljubljana und die Gründungs-Hauptversammlung des Slowe- (slowenischer) Sprache für das Zivil- und Strafrecht, die Fächer, nischen Verbandes laut. Jedoch wurde der erste Jahrgang des die für den praktischen Juristen und für die Übersetzung der Philosophiestudiums im August 1848, gemäß der allgemeinem Gesetzes am meisten erforderlich waren. Mit den Vorlesungen

58 aus dem Strafrecht begann Dr. Ernest Lehmann nach voran- Lyzeen, die sich bereits einige Jahrzehnte ankündigte und die gehender Bestellung am 1. Juni 1849. Die Vorlesungen fanden aus Sicht der Bemühungen um die Einheitlichkeit und Qualität im Lyzeumsgebäude statt, wo seit dem 20. März auch Anton des tertiären Schulwesens richtig und korrekt war, offensichtlich Mažgon Zivilrecht (Staatsbürgerrecht) lehrte. Jedoch wurde nicht vorbereitet. Sie befand sich unter denjenigen österre- er Anfang Juli krank und starb am 24. August. Er verließ die ichischen vormärzlichen semiuniversitären Zentren, die nach Übersetzung des Allgemeinen Zivilgesetzbuches. Dr. Lehmann der Märzrevolution unter den ersten aufgehoben wurden. Der hielt bis Ende des Semesters Vorlesungen und schaffte die Grundsatz von Feuchtersleben der vollkommenen Universität Prüfungen ab. Er lehrte nach den eigenen Skripten, die in litho- für jede Nationalität in der Monarchie in Ljubljana wurde nicht grafierter Form in 30 Exemplaren vervielfältigt wurden. Mit realisiert. Darauf hatten mehrere Zeitpunkte Einfluss, neben Hilfe von Matej Cigale erstellte er im Rahmen des Slowenischen der eigenen mangelnden Bereitschaft auch die immer negativere Verbandes einen Teil der Übersetzung des Strafgesetzbuches Beziehung zu dieser eminenten slowenischen nationalen Frage für junge Hörer, »die noch nicht die Gelegenheit hatten an der in den Kreisen des Wiener Aufklärungsministeriums ab Ende Universität Vorlesungen über Natural-, Privat- und Staatsrecht des Jahres 1848 (z.B. Dr. Wilhelm Edler von Well). Es muss zu hören und deshalb von diesem keine Ahnung hatten«. jedoch hervorgehoben werden, dass die Frage der beschleuni- Alle weiteren Bemühungen von Ljubljana lehnte die Wiener gten Auflösung des Lyzeums Ljubljana (vor allem seines medico- Regierung mit dem bereits bekannten Argument ab, dass die chirurgischen Studiums) über kurz oder lang unerforscht bleibt. Frage der Universitäten gänzlich gelöst werden müsse und dass Die Antwort auf diese wird vielleicht erst auf Grundlage einer diese Frage noch offen und Gegenstand der Verhandlung ist. genauen Analyse des Materials des Wiener Aufklärungsministe- Das Konzept von Ernest von Feuchtersleben, des ab Juli 1848 riums (teils der Studienhofkommission) in den Jahren 1848 bis verantwortlichen Untersekretärs beim Aufklärungsministe- 1850 möglich sein. rium, das unter anderem die Gründung der Professorenversam- Von den lyzealen Studien blieb Ljubljana nach der Märzrevolu- mlungen; die Möglichkeit, dass jeder Professor Rektor werden tion nur die Theologische Fakultät als Zwischenstufe zwischen kann; die Abschaffung der Studiendirektoren und Konkurse; dem Gymnasium und der Universität und als einzige Form des die Aufstellung der Professoren im Hinblick auf deren Qualifi- Universitätsstudiums. Im Jahr 1852 zog diese aus dem Lyzeum- kationen, die die Professorenversammlung beurteilt; das Recht sgebäude in das Diözesanpriesterseminar um und schloss damit der Professoren, sich nach eigenem Ermessen Assistenten zu auch auf der äußeren Ebene mit seiner Lyzealzeit ab. erwählen; die Lern- und Unterrichtsfreiheit; die Abschaffung Von allen Forderungen nach der Erweiterung des Studiums in der Semesterprüfungen und an deren Stelle öffentliche Dokto- den Jahren 1848 und 1849 gelang in Ljubljana für kurze Zeit rexamen unter dem Vorsitz des Dekans; die Promotionen unter lediglich die Regelung der Vorlesungen in Zivil- und Strafrecht dem Vorsitz des Rektors sowie die vollkommene Universität für in slowenischer Sprache, jedoch waren diese Vorlesungen mit jede Nationalität in der Monarchie enthielt, wurde in großem dem Studienjahr 1848/49 zu Ende: sie wurden nach Graz Maße realisiert. übertragen. Auf diese Weise war Ljubljana am Ende des Lyzeums Das vorläufige Gesetz über die Organisation von akademischen im Herbst 1849 von der Universität viel weiter entfernt als Behörden, das Franz Exner entwarf und das am 30. September früher. Es blieb lediglich das Theologiestudium bestehen, das in Kraft trat, brachte den Universitäten die Selbstverwaltung. nach der Auflösung des Lyzeums als Diözesan-Lehranstalt in ein Vom Grundsatz der Unterrichts- und Lernfreiheit ließ man Priesterseminar umgewandelt wurde. nicht mehr ab, obwohl sich viele Professoren und Studenten Nach dem Sieg der Reaktion und des Absolutismus gab es Mitte vormärzliche Reglementierungen wünschten. der Fünfzigerjahre in den österreichischen und ungarischen Die Universitätsreform schlug zwischen der Selbstverwaltung Ländern sieben Universitäten: Wien, Graz, Innsbruck, Prag, der Universität, die die wissenschaftliche Arbeit verlangt, und Krakow, Lvov und Budapest, überall mit deutschen Vorlesungen. den aus den verschiedenen Vorbildern dennoch verständlichen Das gesamte Gebiet der Südslawen stand ohne Universität da. Kontroll- und Aufsichtsbemühungen des Staates das richtige Maß Der Dualismus und der Bedarf nach dem Nachgeben einiger an; sie wusste sich jedoch auch gegen die für die Entwicklung der Nationen führten zur Ungarisierung der Budapester Universität Universität schädlichen Einflüsse der Doktorkollegien zur Wehr und zur Gründung der neuen ungarischen Universität (1872) in zu setzen. Die Regelung aller bedeutenderen Fakultätsangele- Cluj im heutigen Rumänien, zur Polonisierung der Universität genheiten ging in die Hände der Professorenkollegien über, die Krakow und Ivo und zur Aufteilung der Universität Prag in sich aus ordentlichen und außerordentlichen Professoren sowie zwei, die tschechische und deutsche (1882). In Zagreb wurde aus zwei Vertretern der privaten Dozenten zusammensetzte. Mit die kroatische Universität (1874) gegründet, in dem entfernten den getroffenen Maßnahmen begann sich die mittelalterliche Bukovina wurde jedoch eine weitere deutsche Universität Universitätsstruktur (korporative Ordnung) zu lösen. gegründet. Die Italiener erlangten eine Juristische Fakultät in Ljubljana (und die Slowenen) war auf die Zeit der Auflösung der Innsbruck (1904), die ihre Tätigkeit jedoch nicht aufnahm,

59 sowie erneut in Triest (1913), die ihre Tätigkeit jedoch wegen Quellen dem Ausbruch des Ersten Weltkrieges ebenfalls nicht aufnahm. Arhiv Republike Slovenije [Archiv der Republik Slowenien] (AS): Bei den Slowenen wurde jedoch die Frage, wo die Universität Historia annua Collegii Labacensis Societatis Jesu 1596-1691 und wo das Gymnasium sein soll, in dieser Zeit, wie Fran Zwitter (Zbiorka rokopisov 180 r); Diarium Praefecturae scholarum völlig genau feststellt, zu einer »eminenten nationalen Frage«. in Archiducali Collegio Societatis Jesu Labaci inchoatum anno Es begann jedoch der Kampf um die slowenische Universität, MDCLI (Zbirka rokopisov I/31 r) [Handschriftensammlung]; der in der Zeit der Lager (1868-1871), insbesondere jedoch Babiška šola v Ljubljani (Šola I) [Hebammenschule Ljubljana], am Ende des Jahrhunderts einen Aufschwung erlebte, als sich Licej v Ljubljani (Šola II) [Lyzeum Ljubljana]; Direkcija die nationalen Gegensätze in Österreich stark verschärften. medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v Ljubljani (Šola III) Der Krainer Landtag forderte im Jahr 1898 die Gründung der [Direktion der medico-chirurgischen Studien Ljubljana]; Universität mit Philosophischer, Juristischer und Theologischer Gubernij v Ljubljani (Gubernijski arhiv) [Verwaltungsbezirk Fakultät, gründete einen Universitätsfonds und schrieb zwei Ljubljana], registratura II –VIII; Deželno glavstsrvo za Kranjsko Stipendien für die Slowenen aus, die sich an einer Juristischen [Registratur II –VIII; Landeshauptmannschaft]. oder Philosophischen Fakultät in Österreich habilitieren wollten und sich dazu verpflichten würden, das Lehramt an Avstrijski državni arhiv [Österreichisches Staatsarchiv], Splošni der Universität Ljubljana anzutreten. Um die slowenische upravni arhiv [Allgemeines Verwaltungsarchiv], Dunaj: Studien Universität für die Regierungskreise annehmbarer zu gestalten, in Laibach (fasc. 355-360). beschloss der Krainer Landtag die Benennung des Universitäts- fonds und die geplante slowenische Universität nach Kaiser Franz Josef. Das Versprechen des österreichischen Ausbildungs- Nadškofijski arhiv Ljubljana [Erzdiözesanarchiv Ljubljana] und Kultusministers, die Stipendien begabten Talenten für (NŠAL): Šolstvo, Bogoslovje (fasc. 1-21). einen akademischen Beruf zu bieten, ermöglichte jedoch, dass sich die jungen slowenischen Juristen, Slawisten und anderen Narodna in univerzitetna knjižnica (rokopisni oddelek) durch beide Arten der Stipendien in Deutschland, Russland und [National- und Universitätsbibliothek]: Historia Seminarii anderswo weiterbildeten. Labacensis in qua origo, progressus, benefactores, eiusdem Jedoch blieben die slowenischen Bemühungen um die Universität alumni continentur ab anno M:DC (Ms 156); Album Academi- bis zum Ende der Habsburgermonarchie unberücksichtigt. corum Lycei Labacensis (Mas 654).

Zgodovinski arhiv Ljubljana, Ljubljana [Geschichtsarchiv Ljubljana] (ZAL-Lj.): Klasična gimnazija v Ljubljani (I. državna gimnazija v Ljubljani) (LJU-184, 420-1).

60 Literatur Dolinar, France M. Cerkveni in politični okvir delovanja jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju [Kirchlicher und politischer Benedetič, Ana. Poti do univerze : 1848-1898-1909-1919 [Wege Rahmen der Tätigkeit der Jesuiten im slowenischen Raum im 17. zur Universität]. Ljubljana : Studia humanitatis, 1999. und 18. Jahrhundert]. Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana : 1992, 36-43. Bren, H. K zgodovini ljubljanskega semenišča [Zur Geschichte des Priesterseminars Ljubljana]. Carniola, 8, 1917, 139–143. Dolinar, France M. Jožefinizem in janzenizem [Josephinismus und Jansenismus]. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Inštitut Ciperle, Jože. Avstrijsko šolstvo po meščanski revoluciji 1848 in za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani), Celje položaj na Slovenskem [Österreichisches Schulwesen nach der 1991, 167. Bürgerrevolution 1848 und Stellung im slowenischen Raum]. 130 let visokega šolstva v Mariboru, Zbornik simpozija, Maribor, Dolinar, France M. Jožefinizem in janzenizem [Josephinismus Celje : 1991, 259-271. und Jansenismus]. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani), Celje Ciperle, Jože. Ljubljanska protestantska stanovska šola in klasični 1991, 167. jeziki [Protestantische Standesschule Ljubljana und klassische Sprachen]. Antični temelji naše sodobnosti. Ljubljana : 1987, Engelbrecht, Helmuth. Geschichte des österreichischen Bildun- 35–42. gswesens : Erziehung und Unterricht auf dem Boden Österreichs. 5 Bde., Wien 1982/83/84/86/88. Ciperle, Jože. Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani [Jesuitisches Lehrprogramm und deren Studien in Ljubljana]. Gspan,Anton. Anton Tomaž Linhart. Zbrano delo [Anton Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Tomaž Linhart. Gesammelte Werke]. Ljubljana : 1950. Slovenskem, 3, Jezuiti). Ljubljana : 1992, 157–180. Heiß, Gernot. Notranjeavstrijske »deželne stanovske šole«, Ciperle, Jože: Nov položaj šole in pouka na Slovenskem v 16. Poskus njih uvrstitve v šolski in izobraževalni sistem 16. stoletja stoletju [Neue Stellung der Schule und des Unterrichts im [Innerösterreichische »ländliche Standesschulen«, Versuch slowenischen Raum im 16. Jahrhundert]. Trubarjev zbornik, ihrer Eingliederung in das Schul- und Bildungssystem des 16. Prispevki z mednarodnega znastvenega simpozija Reformacija na Jahrhunderts]. Zgodovinski časopis, 41/4, 1987, 585–597. Slovenskem ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja, Ljubljana 9.–13. novembra 1987. Ljubljana : 1996, 139–147. Klingenstein, Grete. Universitätsfragen in der österrichischen Monarchie um 1800. Wegenetz des europäischen Geistes, Ciperle, Jože. Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem [Umriss Wissenschaftszentren und geistige Wechselbeziehungen des mittelalterlichen Schulwesens im slowenischen Raum]. zwischen Mittel- und Südosteuropa vom Ende des 18. Jahrhun- XIX. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik derts bis zum ersten Weltkrieg, ur. R. G. Plaschka, K. Mack. predavanj, Ljubljana 1983, 234. Wien 1983, 81-87.

Ciperle, Jože. Reforma Gratiana Marxa in gimnazije na Melik, Vasilij. Pregled razvoja univerze [Übersicht der Slovenskem [Reform von Gratian Marx und des Gymnasiums Entwicklung der Universität]. Univerza v Ljubljani ob tride- im slowenischen Raum]. Ob 200-letnici Splošne šolske naredbe, setletnici osvoboditve 1945-1975. Ljubljana : Univerza, 1975, Razstava v Slovenskem šolskem muzeju, Ljubljana 1974, 29–38. 50-72. Mlinarič, Janez. Duhovna podoba in pomen srednjeveških Ciperle, Jože. Podoba velikega učilišča ljubljanskega : Licej v samostanov na Slovenskem [Geistiges Bild und Bedeutung der Ljubljani 1800 – 1848 [Bild der höheren Schule Ljubljana ; mittelalterlichen Klöster im slowenischen Raum]. Zgodovinski Lyzeum Ljubljana]. Ljubljana : Slovenska matica Ljubljana, časopis, 47/4, 1993, 489–495. 2001. Melik, Vasilij. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki Ciperle, Jože, Vovko, Andrej. Šolstvo na Slovenskem skozi [Universität Ljubljana und deren Vorgänger]. Zbornik stoletja [Schulwesen im slowenischen Raum durch die Jahrhun- ljubljanske univerze. Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, derte]. Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 1987. 1989, 7-17.

61 Melik, Vasilij. Pregled razvoja univerze [Übersicht der Steska, Viktor. Collegium Carolinum Nobilium v Ljubljani Entwicklung der Universität]. Univerza v Ljubljani ob tridese- [Collegium Carolinum Nobilium Ljubljana]. Izvestja tletnici osvoboditve 1945-1975. Ljubljana : Univerza, 1975, str. Muzejskega društva, 15, Ljubljana : 1905, 153-162. 50-72. Vidmar, Tadej. »Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo Pintar, I. Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani. Njegov pres shul … » Usoda protestantskih deželnih šol v Ljubljani, nastanek, razmah in konec [Medico-chirurgische Lehranstalt Celovcu in Gradcu.[Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne Ljubljana. Ihre Entstehung, ihr Aufschwung und Ende]. mogo pres shul … » Das Schicksal der protestantischen Landes- Ljubljana : 1939. schulen in Ljubljana, Klagenfurt und Graz.] Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 9 (XXXIII), 2000, str. Polec, Janko. Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za 9–27. slovensko univerzo [Höheresschulwesen Ljubljana in der Vergan- genheit und Kampf um die slowenische Universität]. Universitas Smolik, Marian. Kako so zidali semenišče v Ljubljani [Wie das Alexandrina : Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta Priesterseminar in Ljubljana erbaut wurde]. Kronika, 7, 1959, 1929. Ljubljana : Rektorat Univerze kralja Aleksandra Prvega v 90–96. Ljubljani, 1929, str. 1-231. Steska, Viktor. Collegium Carolinum Nobilium v Ljubljani Polec, Janko, Bogumil Senekovič. Vseučiliški Zbornik [Universi- [Collegium Carolinum Nobilium Ljubljana]. Izvestja tätsjahrbuch]. Ljubljana : 1902. Muzejskega društva, 15, Ljubljana : 1905, 153-162.

Praprotnik, N., Wraber, T. Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k Schmidt, Vlado: Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v poznavanju semenk Slovenije [Beitrag von Franz Xaver Wulfen XVI. stoletju [Pädagogische Arbeit der Protestanten im sloweni- zur Kenntnis der Samenpflanzen Sloweniens]. Jezuitski kolegij schen Raum im XVI. Jahrhundert]. Ljubljana : Državna založba v Ljubljani (1597–1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenije, 1952. Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 111–123. Schmidt, Vlado. Zgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem Rajšp, Vincenc. Jezuiti in protestantizem na Slovenskem [Geschichte des Schulwesens und der Pädagogik im sloweni- [Jesuiten und Protestantismus im slowenischen Raum]. Jezuitski schen Raum]. I., II., III. zv. Ljubljana 1963/64/66. kolegij v Ljubljani (1597–1773). Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4). Ljubljana : 1998, 269–272. Veble, Andrej. Boj za slovensko vseučilišče [Kampf um die slowenische Universität]. Ljubljana 1909. Rajšp, Vincenc. Ukinitev jezuitskega reda na Slovenskem [Auflösung des Jesuitenordens im slowenischen Raum]. Jezuiti Vidmar, Tadej. »Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo na Slovenskem, Zbornik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, pres shul … » Usoda protestantskih deželnih šol v Ljubljani, 3), Ljubljana : 1992, 255-274. Celovcu in Gradcu. Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo pres shul … » Das Schicksal der protestantischen Landes- Reisp, Branko. Višje šole na Slovenskem v 17. in 18. stoletju schulen in Ljubljana, Klagenfurt und Graz. Šolska kronika, [Höheresschulen im slowenischen Raum]. Kronika, 10 (1962), Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 9 (XXXIII), 2000, 163-172. 9–27.

Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem in slovenski Zwitter, Fran. Linhartova doba, misel in delo [Linharts Zeit, humanisti do srede XVI. stoletja [Humanismus im sloweni- Gedanken und Werk]. A. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske schen Raum und slowenische Humanisten bis Mitte des XVI. in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije, 1–2, Ljubljana 1981, Jahrhunderts]. Ljubljana : Slovenska matica : 1979. 303–350.

Smolik, Marian. Kako so zidali semenišče v Ljubljani [Wie das Zwitter, Fran. Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [Höhe- Priesterseminar in Ljubljana erbaut wurde]. Kronika, 7, 1959, resschulwesen im slowenischen Raum bis zum Jahr 1918]. 90–96. Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969. Ljubljana : Univerza, 1969, 13-51.

62 Gründung der Universität Ljubljana Tatjana Dekleva

Gründung der Universitätskommission Vadnjal vertrat, über die aktuellen Probleme der slowenischen Studenten und Professoren diskutiert. In der Fortsetzung wies Noch vor Ende des Ersten Weltkrieges, der den Zerfall der Dona- Mihajlo Rostohar anhand statistischer Daten die Notwenigkeit umonarchie brachte, erlosch auch langsam ihre Verwaltung auf der Gründung der slowenischen Universität nach. Er äußerte, dem slowenischen Gebiet. Parallel dazu übernahm dadurch in dass im slowenischen Raum der Großteil der bedeutenden Ljubljana am 16. August 1918 der gegründete Nationalrat die Arbeitsplätze von Ausländern besetzt wäre, die aufgrund der Macht, der die Bedingungen für die Gründung des selbststän- Slowenisierung der Verwaltung und der öffentlichen Dienste digen Staates der Slowenen, Kroaten und Serben vorbereitete. ausgetauscht werden müssen. Dafür würde man 2000 Kräfte mit Am 29. Oktober 1919 fand auf dem Platz „Kongresni trg“ eine Hochschulbildung benötigen, zur Verfügung standen jedoch große Kundgebung statt, bei welcher das slowenische Volk die nur 800. Mit dem Einverständnis aller Beteiligten zur Notwen- Abspaltung von Österreich-Ungarn und die Eingliederung digkeit der Gründung einer Universität und dem Bewusstsein, in den Staat der Slowenen, Kroaten und Serben feierte. Zwei dass der Weg zu dieser beschwerlich sein wird, schlug Rostohar Tage danach übernahm die Volksregierung SHS in Ljubljana die Gründung der Kommission vor, die die Frage der sloweni- die Macht. Die neuen politischen Verhältnisse forderten unter schen Universität prüfen, bis zu deren Gründung jedoch für die anderem auch eine schnellstmögliche Lösung der slowenischen Lösung des Problems der slowenischen Professoren und slowe- Universitätsfrage, da das Problem entstand, wo die sloweni- nischen Studenten sorgen würde. Die Besprechungsbeschlüsse schen Studenten ihren Bildungsweg fortsetzen sollen, die an wurden der Volksregierung in vier elementaren Punkten und in den österreichischen Universitäten immatrikuliert sind, an einer besonderen Denkschrift einbezogen, die Rostohar erstellte, denen diese nicht mehr studieren konnten und von denen man vorgeschlagen. Die erste Forderung war die Gründung der begann auch die Universitätslehrer von slowenischer Nationa- Universitätskommission, die sich aus jeweils drei Vertretern des lität zu entlassen. Die Gründung der Universität gehörte in den Vereines Pravnik, des Verbandes der slowenischen Professoren Wirkungsbereich der Bildungs- und Kultusbeauftragten und der und Dozenten, Ärzte, Ingenieure sowie einem Regierungsver- Volksregierung, den der Beauftragte Dr. Karel Verstovšek leitete. treter zusammensetzte. Der zweite Punkt der Denkschrift Die Zentralbehörde unterstützte die Gründung der Universität forderte, dass die Regierung für die Fortsetzung des Studiums nur deklarativ und schob die Lösung der Universitätsfrage nach der slowenischen Hochschüler, vor allem der Juristen in Zagreb der Unterzeichnung des Pariser Friedensabkommens in die sorgen solle, für die Philosophen und Mediziner wurde jedoch Zukunft. Laut Meinung von Metod Mikuž wurde die Aktion neben Zagreb auch Belgrad vorgeschlagen. Den Medizinern, die zur Gründung der Universität von der Kulturabteilung des kurz vor den Prüfungen standen, solle die Ablegung derselben Nationalrates in Ljubljana gestartet, der auf seiner Sitzung am an der Universität Prag in der Sprache ermöglicht werden, in 21. November 1918 beschloss, über die Volksregierung für welcher diese studiert hatten. Es wurden auch schon konkrete Slowenien die Gründung einiger Lehrstühle mit slowenischer Vorschläge für die Besetzung der Lehrstühle mit slowenischer Unterrichtssprache an der Philosophischen und Juristischen Unterrichtssprache in Zagreb erarbeitet. Der vierte Beratungs- Fakultät in Zagreb und Belgrad vorzuschlagen. An diesen beschluss forderte von der Regierung, diese möge versuchen, die würden die bereits habilitierten slowenischen Dozenten die Institution von Knaffel und die anderen Einrichtungen, die für slowenischen Studenten unterrichten, die das Studium an die Studenten der jugoslawischen Länder bestimmt sind, auf die den österreichischen Universitäten nicht fortsetzen konnten, Universität auf diesem Gebiet zu übertragen. Die Volksregierung gleichzeitig würde sich an diesen Fakultäten jedoch auch der behandelte die Denkschrift am 26. November auf der Sitzung, slowenische akademische Nachwuchs habilitieren. Zwei Tage auf welcher Verstovšek mit großer Schwierigkeit die Gründung nach der Sitzung der Kulturabteilung des Nationalrates beriefen der Universitätskommission als Regierungsinstitution erwirkte. der Dozent an der Tschechisch Prager Universität Mihajilo Mit der Gründung der Universitätskommission begann Ende Rostohar und der Bürgermeister von Ljubljana Ivan Tavčar, des Jahres 1918 die planmäßige Arbeit für die slowenische durch eine Veröffentlichung in der Tageszeitung eine Beratung Universität, insbesondere der Verdienst von Verstovšek stellt der Delegierten des Verlages Slovenska Matica, des Verbandes jedoch die Tatsache dar, dass dieser der Charakter der Regierun- der slowenischen Professoren, slowenischen Juristen, des gsinstitution anerkannt wurde, was deren Bedeutung und Rolle Verbandes der slowenischen Techniker und der Universitätspro- anhob. Mit Hilfe seiner Beauftragung schuf Verstovšek jedoch fessoren sowie der Dozenten ein. Diese fand am 23. November auch die materiellen, administrativen, räumlichen und sonstigen um acht Uhr Abends im städtischen Rathaus statt. Bei dieser Bedingungen für deren erfolgreiche Tätigkeit. Karl Verstovšek wurde auf Vorschlag des Beauftragten Verstovšek, den Prof. Fran – den verdienstvollen Mann für die slowenische Universität

63 zeichneten nach Meinung von Ervin Dolenc dessen politische slowenischen Lehrstühle zu der Universität Zagreb. Geschicklichkeit, Sehergabe und Entschlossenheit bei der Bis Ende des Jahres 1918 traf sich die Kommission noch dreimal Erfassung des 'Möglichen' in seiner Zeit aus. und diskutierte im Großen und Ganzen über die personellen Angelegenheiten. Auch der Plan zur Regelung dieser Frage wurde von Rostohar erstellt. Er schlug die Einteilung der akademi- Tätigkeit der Universitätskommission schen Lehrkräfte der künftigen Universität in drei Gruppen vor. In der ersten waren bereits qualifizierte Lehrer mit Lehrauftrag Die Gründung der Universitätskommission stellt den vertreten, welche man Fragen musste, ob diese dazu bereit sind Höhepunkt der Bemühungen um die Gründung der slowe- in Zagreb tätig zu sein. Die zweite Gruppe stellten diejenigen nischen Universität dar, die seit dem Jahr 1848 andauerten. dar, die sich bald habilitieren können. Diese sollten ihre Habi- Das Ergebnis ihrer Tätigkeit war, dass das sozial unterdrückte litationsarbeiten nach Zagreb senden. Die dritte Gruppe stellte slowenische Volk letztlich auch in der Donaumonarchie seine der akademische Nachwuchs dar, der sich auf die Habilitationen eigene Universität bekam. noch vorbereiten musste. Diesem sollte die Universitätskommis- Obwohl diese neu gegründet wurde, konnte sie sich dennoch sion mit Unterstützungen helfen. Auf der IV. Sitzung bereitete an die Ergebnisse der Vorkriegsarbeit für die Universität, vor die Kommission auch schon konkrete personelle Vorschläge allem an die Arbeit der Universitätsabteilung anlehnen, die der vor, die jedoch das Beauftragtenwesen bis zu nächsten Sitzung Bürgermeister von Ljubljana Ivan Hribar leitete und die jungen am 14. Januar 1919 noch nicht nach Zagreb versandte, auf der Wissenschaftler zwischen den Jahren 1902-1911 finanziell bei anderen Seite erhielt jedoch die Universitätskommission ein den Vorbereitungen auf die akademische Karriere unterstützte, Schreiben aus dem Zagreber Beauftragtenwesen, in welchem so dass bei der Gründung der ersten slowenischen Universität man um konkrete Vorschläge (Lehr- und Finanzvorschläge) die eigenen Kräfte für diese im Großen und Ganzen vorbereitet zum Provisorium für die Universität Ljubljana in Zagreb bat. waren. Deshalb verabschiedete die Kommission eine Resolution über die Die Universitätskommission traf sich zu ihrer ersten Sitzung am Notwendigkeit möglichst baldiger Ernennungen der vorgeschla- 5. Dezember in der Bibliothek des Nationalpalastes. Als Regie- genen Professoren an der Universität Zagreb und den Beginn der rungsabgeordnete wurden Dr. Ivan Grafenauer und Dr. Leopold Vorlesungen für die slowenischen Studenten. Von den Zagreber Poljanec in diese bestellt, die Theologen wurden vertreten von: Fakultäten zeigte lediglich die Philosophische Fakultät offiziell Dr. Janez Zorè, Dr. Aleš Ušeničnik und Dr. Janez Janežič, der die Bereitschaft zum Beschluss von slowenischen Lehrstühlen, bald von Dr. Josip Srebrnič ersetzt wurde; die Juristen: Dr. Ivan weshalb beschlossen wurde, dass die Kommission auch von Žmavc, Dr. Debevec und Dr. Kušar, die Vertreter des Vereines anderen Fakultäten ähnliche Erklärungen erhalten muss. Pravnik waren Dr. Danilo Majaron und Dr. Anton Švigelj; die Die Antwort an die Zagreber Regierung, die eine Sonderkom- Ärzte wurden von Dr. Alojz Kraigher und Dr. Ivan Oražen, mission erstellte, wurde auf der nächsten Sitzung vom Majaron die Techniker von Ing. Pavlin vertreten ; auf der Sitzung waren vorgestellt. In dieser wurde die Regierung in Zagreb ersucht, ferner anwesend: Dr. Ivan Žolger sowie die Dozenten Rostohar die Universität Zagreb möge bis zur Gründung der Universität und Ramovš. Die Kommission konstituierte sich so, dass Dr Ljubljana die Professoren und Dozenten aufnehmen, die die Danilo Majaron zum Vorsitzenden, Dr. Zorè zum stellvertre- Volksregierung vorschlägt. Diese sollten ihre eigenen Kollegien tenden Vorsitzenden und Dr. Ramovš zum Sekretär gewählt bilden, die sich bis zum Umzug nach Ljubljana weiterbilden wurden. Auf der ersten Sitzung berichtete Rostohar über die sollten. Die finanzielle Last sollte die Volksregierung SHS Gespräche, die dieser bereits im Vorhinein in Zagreb geführt übernehmen. Der Beauftragte Verstovšek stellte diesen Plan, hatte sowie über die Bereitschaft, dass die Universität Zagreb der den slowenischen Studenten in Zagreb die Fortsetzung des die Mutter der künftigen slowenischen Universität wird und Studiums ermöglichen würde, auf der Regierungssitzung vor, dass diese alle slowenischen Dozenten, bis zur Gründung der auf welcher die Mitglieder jedoch nicht seine Begeisterung Universität Ljubljana, nach Zagreb beordert. Die Studenten teilten und zur Vertagung der Lösung der Universitätsfrage auf der Juristischen und Philosophischen Fakultät konnten sofort einen späteren Zeitpunkt neigten. Unter diesen war immer noch in Zagreb immatrikulieren, wo auch die Mediziner die ersten die Vorkriegsidee über eine slowenische Universität in Triest am vier Semester studieren konnten, es wurde auch die Gründung Leben, in Ljubljana sollte jedoch die Technik oder eine andere der Technik vorbereitet, im Plan hatte man jedoch ferner die Fachhochschule gegründet werden. Da die Vorschläge der Veterinärmedizinische und Agronomische Fakultät. Die Idee Universitätskommission keine endgültige Entscheidung präju- des Zagreber Provisoriums für die slowenische Universität kam dizierten, begrüßte die Regierung diese dennoch. Da auch keine später zum Erliegen. Probleme zeigten sich insbesondere in Antwort aus Zagreb erfolgte, war zu erahnen, dass diese nicht Bezug auf die Qualifikation der slowenischen Kandidaten für zufriedenstellend sein wird, unter den Akteuren in Ljubljana die Zagreber Lehrstühle und in Bezug auf die Beziehungen der lebte jedoch immer mehr die Idee von der Gründung der

64 Universität ohne Provisorium in Zagreb auf. Dazu trugen auch mission fünf Subkommissionen, mit der Aufgabe möglichst bald die Anregungen bei, die aus den einzelnen Fachgebieten kamen. die Pläne für die Organisation der einzelnen Fakultäten auszu- Bereits am 14. Januar gaben die Theologen, auf der Sitzung der arbeiten. In jeder Subkommission wurden drei Mitglieder der Universitätskommission, die Denkschrift über die Gründung der Universitätskommission festgelegt, die weitere Mitgliedschaft theologischen Fakultät heraus. Der Vorschlag wurde, unter der konnte jedoch jede Kommission insbesondere durch Universi- Bedingung, dass alle Vorlesungen öffentlich und in slowenischer tätsdozenten erweitern. Die theologische Subkommission setzte und nicht in lateinischer Sprache gehalten werden, einstimmig sich zusammen aus: Dr. Zorè (Vorsteher), Dr. Srebrnič und Dr. angenommen und die Universitätskommission schlug der Aleš Ušeničnik; rechtswissenschaftlich: Dr. Majaron (Vorsteher), Volksregierung vor, diese möge das Priesterseminar Ljubljana, Dr. Dolenc und Dr. Švigelj; ärztlich: Dr. Kraigher (Vorsteher), das als Form des höheren Studiums für die künftigen Geistlichen Dr. Plečnik und Dr. Zalokar; philosophisch: Dr. Rostohar in Ljubljana seit dem Jahr 1791 tätig war, unverzüglich zu (Vorsteher), Dr. Grošelj und Dr. Ozvald; technisch: Ing. Šuklje einer Fakultät erheben und dafür entsprechende Geldmittel (Vorsteher), Dr. Plemelj und Ing. Rataj. Es wurde auch eine abzweigen. Nach Meinung von Prof. Mikuž waren die Theologen spezielle Subkommission zur Vorbereitung der vorübergehenden diejenigen, die der Universitätskommission den richtigen Weg Räume und der erforderlichen Ausrüstung bis Herbst sowie eine zeigten, dass man – wenn qualifizierte Lehrer zur Verfügung Subkommission für das Organisationsstatut festgelegt. Ernannt stehen – eine Lösung der Frage der Universität Ljubljana nur wurde auch die Leitung der künftigen Universitätsbibliothek. Es auf heimischem Boden zu suchen hat. Auf der letzten Januarsi- wurde der Vorschlag angenommen, dass die ersten Abteilungen tzung legte auch der Ingenieursverband eine Denkschrift über der technischen Hochschule, die in der Gewerbeschule verlaufen die Gründung der technischen Hochschule in Ljubljana vor, im würden, bereits nach Ostern geöffnet werden. Die Subkommissi- Februar diskutierte jedoch auch der slowenische Ärzteverband onen erstellten die Organisationspläne der einzelnen Fakultäten über die Frage der Medizinischen Fakultät. sehr schnell, die die Universitätskommission genehmigte und Am 8. Februar wandte sich der Beauftragte Verstovšek mit drei diese am 31. März 1919 an das Beauftragtenwesen für Bildung Schreiben an die zentralen Behörden in Belgrad. Im ersten und Kultus übermittelte, es möge diese prüfen und deren Schreiben begründete er den Bedarf nach der Gründung einer baldige Realisierung erwirken. Die Pläne beinhalteten alle Pfli- technischen Hochschule in Ljubljana, im zweiten ersuchte er chtlehrstühle, Lehrkräfte, Seminar- und Institutsverzeichnisse, den Minister er möge bewilligen, dass die Theologieschule in Lehrordnungen, Stundenpläne und Etats für jede Fakultät. Die Ljubljana zu einer Fakultät umgestaltet und erweitert wird, im Universitätskommission wies das Beauftragtenwesen darauf hin, dritten Schreiben schlug er jedoch die Gründung der Universität dass die Vorbereitungen beschleunigt werden müssen, damit in Ljubljana vor. Die breitere Öffentlichkeit setzte er von den im Herbst 1919 mit den ordentlichen Vorlesungen begonnen Gründen für eine schnellstmögliche Gründung der Universität werden kann und schlug die Ernennung der ersten fünf ordentli- anhand des Artikels in Slovenec in Kenntnis, seine Beauftragung chen Professoren vor, die unverzüglich nach der Ernennung die stärkte er jedoch auch personell mit der Stelle des Sachbearbe- Organisation der Fakultäten übernehmen. iters für Universitätsfragen, an welche er Dr. Rihard Zupančič Verstovšek urgierte hinsichtlich der in Aussicht gestellten finan- bestellte. Ende Februar vermittelten diese mit dem Vorsitzenden ziellen Mittel des Öfteren in Belgrad, bis der Aufklärungsmini- der Landesregierung Janko Brejec auch persönlich bei der ster mitteilte, dass die Lösung der Universitätsfrage Ljubljanas zentralen Regierung in Belgrad. Neben der Unterstützung des auf die Zeit nach Abschluss der Pariser Friedenskonferenz stellvertretenden Vorsitzenden Dr. Anton Korošec erlebte die verschoben wird. Trotz dessen bemühten sich die Mitglieder der Vermittlung einen vollen Erfolg, die Regierung genehmigte die Universitätskommission auf der außerordentlichen Sitzung um Gründung der Universität und bewilligte als erste Zuwendung die Fortsetzung der Aktion für die Universität und sandten dem einen Betrag von 1,4 Millionen Kronen. Es wurde auch festgelegt, Aufklärungsminister über das Beauftragtenwesen für Bildung dass die künftige Universität von realem Typ sein und auch die und Kultus ein Ersuchen um baldigste Lösung der Universitäts- Technik einbeziehen wird. frage zu, da bald darauf auch eine negative Antwort aus Zagreb hinsichtlich des Aufbaus der parallelen slowenischen Lehrstühle an der Universität Zagreb erfolgte. Bereits auf der nächsten Vorbereitungen zur Gründung der Sitzung am 16. April wurde der Beschluss über den Beginn Universität Ljubljana des technischen Hochschulkurses gefasst. Die Mitglieder der Universitätskommission fassten den Beschluss, auch die Abge- Die Neuigkeit über die baldige Gründung der Universität ordneten aller drei politischen Parteien über die Ernsthaftigkeit Ljubljana diktierte die Organisation der Vorarbeiten, da bis zum der Lage zu unterrichten und diesen eine Sonderdenkschrift zu Herbst, wenn die Universität geöffnet werden sollte, nicht mehr überreichen, die Rostohar erstellte. Auf der Konferenz am 26. viel Zeit war. Zu diesem Zweck gründete die Universitätskom- April setzten diese die Abgeordneten von der vorherigen Arbeit

65 der Kommission in Kenntnis und erstellten auf ihren Wunsch sie möge für die Gründung der technischen Hochschule in hin eine weitere Denkschrift. Diese erstellt Ramovš und legte in Ljubljana eintreten, Prof. Grošelj wies jedoch darauf hin, dass dieser alle Pläne für die Universität dar. bereits die vollendete Tatsache in der Zukunft eine wichtige In Belgrad setzte sich diese Anfang Juni in Bewegung, als Rolle spielen würde und schlug vor, dass deshalb unverzüglich, die Meldung eintraf, dass das Aufklärungsministerium dem bereits im diesjährigen Semester, eine Art Beschäftigungskurse Ministerrat bereits einen Gesetzesentwurf über die Gründung eröffnet werden sollten. Danach würde niemand mehr die der Universität Ljubljana vorgelegt hat. Auf der XV. Sitzung der Technik in Frage stellen können. Universitätskommission am 5. Juli 1919 wurde mitgeteilt, dass Die Universitätskommission unterstützte den Vorschlag über die der Ministerrat bereits über den Entwurf diskutiert hat, jedoch Notwendigkeit und Berechtigung der technischen Hochschule ein großer Widerstand gegen die Gründung der medizinischen in Ljubljana einstimmig, jedoch wurde bei der Debatte hervor- Fakultät vorhanden sei. Der Vorsitzende Majaron ging deshalb gehoben, dass man trotz der dringenden Hilfe für die Studenten nach Belgrad und machte dem Minister den dringenden Bedarf an die Gründung der technischen Schule ebenso gründlich wie nach einer Medizinischen Fakultät plausibel. Der Minister an die Gründung der Universität herangehen muss. nahm die Erklärung an und schlug vor, dass das Gesetz über die Am 6. Februar berichtete die Regierung über das Beauftrag- Universität in Ljubljana die Wirksamkeit der Belgrader Satzung tenwesen für Bildung und Kultus der zentralen Regierung auch für die Universität Ljubljana bestimmen solle, bis der erstmals überhaupt über den Bedarf des Hochschulwesens in Universitätsrat von Ljubljana eine andere vorlegt. Am 23. Juli Ljubljana. Es wurde die Wichtigkeit des technischen Hochsc- 1919 unterzeichnete der Regent das Gesetz über die Universität hulwesens und der Mangel an technischen Hochschulen im Staat des Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen in Ljubljana, hervorgehoben. Das Beauftragtenwesen empfahl der Regierung das einen Monat danach in Službene novine erschien. Durch in Belgrad, die Technik in Slowenien zu gründen. diese Handlung war die erste slowenische Universität formell Als die Belgrader Regierung Anfang März die Gründung der gegründet, die fünf Fakultäten umfasste: die Philosophische, Universität genehmigte, die von realem Typ sein und auch Juristische, Theologische, Technische und Medizinische. die Technik einschließen sollte, ersetzte in den Plänen die technische Fakultät die technische Hochschule. Die technische Subkommission erstellte einen detaillierten Plan, der vorsah, Technischer Hochschulkurs dass man für die ersten zwei Jahrgänge die Lehrpläne der tsche- chischen und österreichischen Anstalten übernehmen würde, Die Bemühungen um die slowenische Universität vor dem wodurch den slowenischen Schülern die Reziprozität mit Ersten Weltkrieg lehnten sich organisatorisch vor allem an das diesen gewährleistet werden würde. In der Fortsetzung sollte die österreichische Modell der Universität mit vier Fakultäten an, technische Fakultät jedoch derart formiert sein, dass diese dem die Technik war in Österreich außerhalb der Universität und Bedarf möglichst entsprechen und einen Wettbewerb mit der als technische Hochschule organisiert. Da es im Staat keine westlichen technischen Kultur ermöglichen würde, die auf einer technische Hochschule gab, konzipierte Ing. Milan Šuklje, hohen wissenschaftlichen Stufe beruht. Der Unterricht an der Professor an der Gewerbeschule, bereits sofort nach dem technischen Fakultät sollte mit dem ersten außerordentlichen Umsturz Vermessungskurse, die an dieser stattfinden würden. Kurs für Baufachleute, Maschinisten, Elektrotechniker, Bergleute Bei der Besprechung am 23. November 1918, an welcher auch die und Geodäten bereits am 1. Mai 1919 beginnen und bis zum Vertreter der slowenischen Techniker teilnahmen, äußerte Ing. 15. Juli dauern. Der zweite außerordentliche Kurs des ersten Dr. Kasal jedoch den Wunsch, an die Universität Ljubljana solle Jahrgangs würde vom 15. August bis zum 31. Oktober dauern, nach amerikanischem Vorbild auch eine spezielle Technische am 15. November würde auch der erste Kurs für den zweiten Fakultät angeschlossen werden. Jahrgang eröffnet werden, wodurch der reguläre Unterricht für Da es die Verhältnisse zuließen, in bescheidener Form sofort die ersten zwei Jahrgänge beginnen würde. Im Vorschlag wurde mit den Vorlesungen zu beginnen und derart den slowenischen die Regierung dazu aufgefordert, sie möge unverzüglich drei Technikstudenten zu helfen, die nicht mehr an den österreichi- Lehrstühle eröffnen, und zwar für Mathematik, Mineralogie und schen Universitäten studieren konnten, wollten die slowenischen Chemie, sowie sieben Honorardozenturen mit Lehraufträgen: Techniker zur Verwirklichung ihres Wunsches nach dem Aufbau zwei für Mechanik und jeweils eine für darstellende Geometrie, des Hochschulstudiums in Ljubljana nicht auf die Gründung Geodäsie, technisches Zeichnen und Bauzeichnen, maschinelles der Universität warten. Zu Beginn des Jahres 1919 bereitete der Zeichnen und orthodoxe Fächer. Ingenieursverband eine Sonderdenkschrift über die Gründung Die Kandidaten für die Besetzung der ersten drei Lehrstühle der technischen Hochschule in Ljubljana vor und legte diese an der Technischen Fakultät waren Dr. Rihard Zupančič, Dr. am 30. Januar 1919 der Universitätskommission vor. Auf deren Karel Hinterlechner und Dr. Maks Samec. Zupančič, der die 7. Sitzung stellte Ing. Šuklje diese vor, der die Kommission bat, Arbeitsstelle in Wien verlor, wirkte beim Beauftragtenwesen für

66 Bildung und Kultus aktiv an den Vorbereitungen zur Gründung Grošelj für Mineralogie, Arch. Ing. Ivan Vurnik für technisches der Universität Ljubljana mit. Hinterlechner und Samec waren Zeichnen, Ing. M. Mihor für maschinelles Zeichnen, Dr. jedoch in der Zeit, als die Universitätskommission über deren Ing. Miroslav Kasal für Situationszeichnen, Ing. Leo Novak Kandidatur als Professor an den Lehrstühlen für Mineralogie für niedere Geodäsie und Ing. Ladislav Bevec auch noch als und Chemie debattierte noch in Wien und die Kommission Assistenten für Vermessungsübungen. hatte für diese ebenfalls noch keine Fachbewertungen. Trotz der Die Landesregierung führte die Ernennungen am 19. Mai aus. Warnung aus den technischen Reihen, dass sich die Öffnung der Am selben Tag fand auch die feierliche Eröffnung der Kurse Kurse hinziehen würde, setzte sich Rostohar dafür ein, dass sich statt, an welcher der Vorsitzende der Landesregierung Janko die Kommission an die Beschlüsse halten muss, die diese hinsich- Brejc, der Beauftragte Verstovšek, der Beigeordnete Triller, die tlich der Ernennung der Professoren auf ihren ersten Sitzungen Mitglieder der Universitätskommission und des Ingenieursver- gefasst hatte, und für diese auch Fachbewertungen erhalten bandes sowie die gesamte Professorenversammlung teilnahmen. muss, weshalb die Kommission auf ihrer 10. Sitzung auch die Der feierlichen Eröffnungsrede folgten die Einführungsvorle- Beschlussfassung über den Vorschlag für die Technische Fakultät sungen von Dr. Milan Vidmar Der Ingenieur – Philosoph und als Ganzes ablegte. Nach der Vorlage der Fachbewertungen der die Maschine – der Koloss sowie von Dr. Rihard Zupančič Über Universitätskommission wurde auf ihrer 12. Sitzung einstimmig die Mathematik und technische Wissenschaft. der Vorschlag zur Ernennung der ersten drei ordentlichen öffen- Der Unterricht fand ununterbrochen von Mai bis November tlichen Technik-Professoren angenommen. statt. Auf dem Stundenplan standen wöchentlich im ersten Die zwischenzeitlich eingegangene Meldung, dass die Gründung Semester 32 Stunden Vorlesungen und 32 Stunden Übungen. der Universität aufgeschoben wurde, bremste die bereits Im zweiten Semester wurden 36 Stunden Vorlesungen und begonnenen Vorbereitungen nicht ab. Auch der Beauftragte 38 Stunden Übungen pro Woche durchgeführt. In dieser Verstovšek war der Meinung, mann müsse sofort mit dem Zeit eigneten sich die Hörer den Stoff des vollkommenen Technikkurs nach bereits ausgearbeitetem Plan beginnen, I. Jahrgangs der technischen Hochschule an. Im Herbst des die Kosten sollten jedoch aus dem Landes-Universitätsfonds Jahres 1919 konnten sich diese jedoch für das III. Semester der bezogen werden. Der Ingenieursverband hat auf seiner Haup- Technischen Fakultät Ljubljana einschreiben. Die Vorlesungen tversammlung am 15. April die Resolution verabschiedet, die beim technischen Hochschulkurs zählen wir als erste Universi- am 27. April an die Landesregierung versandt wurde. In dieser tätsvorlesungen in Ljubljana. wurde gefordert, es möge unter den Verhältnissen, in denen die für Mai geplante Eröffnung der Technischen Fakultät nicht mehr möglich ist, unverzüglich mit einem vorübergehenden Die Standesbeamten der ersten slowenischen technischen Hochschulkurs begonnen werden. Die Landesre- Universität gierung solle die Leitung desselben einem Sonderkuratorium übertragen, die Kosten sollen jedoch vorübergehend aus dem Der Verabschiedung des Gesetzes über die Gründung der Universitätsfonds gedeckt werden. Es muss auch dafür gesorgt Universität des Königreichs der Serben, Kroaten und Slowenen werden, dass dieser Unterricht für das absolvierte Hochschulse- in Ljubljana folgte die Ernennung ihrer Standesbeamten. Am mester anerkannt wird. Die Landesregierung gab dem Vorschlag letzten August des Jahres 1919 ernannte der Regent die ersten statt und am 2. Mai 1919 erschien die Verordnung über die Professoren der neugegründeten Universität. Das Theologische Gründung eines vorübergehenden technischen Hochschul- College bot der Theologischen Fakultät mit seiner Tradition kurses für das Bau-, Maschinen- und Elektrotechnik-, Berg- und und seinem Fachpersonal die personelle Grundlage. Die ersten Landvermessungswesen, die festlegte, dass der Unterricht des 1. drei ordentlichen Professoren wurden aus den Reihen der und 2. außerordentlichen Semesters des I. Jahrgangs von Mai Professorenkräfte dieser Einrichtung gewählt. Die Fachguta- bis November 1919 nach dem Plan der Technischen Fakultät chten für deren Bestellung steuerte die Theologische Fakultät Belgrad und der technischen Hochschulen auf dem Gebiet Zagreb bei. Dr. Aleš Ušeničnik, Professor für Dogmatik, wurde des ehemaligen Österreichs stattfinden wird. Die Universität- ordentlicher Professor für Philosophie, Dr. Franc Ušeničnik, skommission schlug der Landesregierung als Lehrkräfte beim Professor für Seelsorge, Ethik und Erziehungslehre, wurde zum Technikkurs die Ernennung von: Dr. Rihard Zupančič für ordentlichen Professor für Pastoraltheologie bestellt, Dr. Janez Mathematik I, Ing. Jaroslav Foerster für darstellende Geometrie Zorè, Professor für Kirchengeschichte und Kirchenrecht, wurde (Vorlesung), den Direktor des höheren Gymnasiums Prof. Jože jedoch zum ordentlichen Professor der Theologischen Fakultät Mazi für Übungen aus der darstellenden Geometrie (diesem für diesen Bereich bestellt. An der Juristischen Fakultät wurden werden als Assistenten Ing. Ladislav Bevc und der Techniker vier ordentliche Professoren bestellt: der ordentliche Prof. der Milan Fakin zugewiesen), Dr. Ing. Milan Vidmar für Mechanik Universität Wien Dr. Ivan Žolger für internationales Recht, I, Prof. Dr. Maks Samec für allgemeine Chemie, Prof. Dr. Pavel der außerordentliche Prof. der Universität Černovo Dr. Leonid

67 Pitamic für Verwaltungsrecht, der Privatdozent der Universität Bis zur Konstituierung der Fakultätsräte und Wahl des Rektors Zagreb Dr. Bogumil Vošnjak für öffentliches jugoslawisches und der Dekane übernahm der Universitätsrat alle Universitäts- Recht und der Kustos der Universitätsbibliothek in Prag Dr. und Fakultätsangelegenheiten in Verwaltung. Vor ihm standen Ivan Žmavc für Volkswirtschaft. Das erste Professorenkolle- mehrere schwierige Aufgaben. Ungelöst war die Frage der gium der Philosophischen Fakultät setzte sich zusammen aus: Räumlichkeiten für die neue Universität, die Professorenversam- dem ordentlichen Professor der Universität Černovo Dr. Josip mlung musste vervollständigt werden, damit die Vorlesungen an Plemelj, der an den Lehrstuhl für Mathematik bestellt wurde, den Hauptlehrstühlen aller Fakultäten beginnen konnten, den dem ordentlichen Professor der Universität Graz Dr. Rajko Professoren musste eine Wohnung in Ljubljana bereitgestellt Nahtigal für allgemeine jugoslawische Philologie, dem Privatdo- werden, offen war die Frage der Unterbringung und Verpflegung zent der Universität Graz Dr. Fran Ramovš für die slowenische der künftigen Studenten, unklar war auch die Frage der universi- Sprache und dem Kustos der Hofbibliothek in Wien Dr. Ivan tären Gesetzgebung. Artikel 3 des Gesetzes über die Universität Prijatelj für slawische Literaturgeschichte der neueren Zeit Ljubljana erlegte auf, dass dieses bis zur Ausarbeitung der unter besonderer Berücksichtigung der slowenischen Literatur. Sondergesetze für diese laut Gesetz und Verordnungen behandelt An der Technischen Fakultät wurden die Professoren bestellt, werden muss, die für die Universität Belgrad am 27. Februar die bereits beim technischen Hochschulkurs Vorträge hielten: 1905 und am 23. Juli 1919 wirksam waren. Dabei war Majaron Prof. der Wiener Technik Dr. Rihard Zupančič für Mathematik, der Meinung, dass die allgemeinen Verordnungen ziemlich mit der Bergrat des Amtes für Geologie in Wien Dr. Karel Hinterle- den Verordnungen der Universitäten, die diesen bekannt waren, chner für Mineralogie und Petrografie, der Professor der Wiener und mit den Vorschlägen der Universitätskommission, nicht Realschule Dr. Maks Samec für Chemie und der Dozent der jedoch auch der Verordnung für einzelne Fakultäten konform Wiener Technik Dr. Ing. Milan Vidmar für Elektrotechnik. gehen, insbesondere was das Unterrichtsmaterial, die Unterri- An der Medizinischen Fakultät wurden zwei ordentliche chtsverteilung und die Prüfungen anbelangt. Die Fakultätsräte Professoren bestellt, beide zuvor Privatdozenten an der tschechi- müssen Änderungen vorschlagen, die Fakultätsräte der Theolo- schen Universität Prag: Dr. Albert Botteri für Ophthalmologie, gischen und Medizinischen Fakultät müssen jedoch Sonderve- Dr. der Medizin und Philosophie Alfred Šerko für Neurologie rordnungen ausarbeiten, da diese zwei Fakultäten nicht an der und Psychiatrie sowie der Prosektor des Landeskrankenhauses Universität Belgrad vorhanden waren. in Ljubljana Dr. Janez Plečnik als außerordentlicher Professor Der Fakultätsrat der Theologischen Fakultät erarbeitete eine deta- für pathologische Anatomie. illierte Fakultätsverordnung und legte diese dem Universitätsrat vor. Dieser riet in Erwartung des baldigen Universitätsgesetzes und der allgemeinen Universitätsverordnung, die eine erneute Tätigkeit des Universitätsrates Umgestaltung der Fakultätsverordnungen bedeuten würde, einen Aufschub bis zur Verabschiedung der neuen Vorschriften Durch die Gründung der Universität wurde die Tätigkeit der an. Da es kein neues Gesetz gab, wandte sich der Fakultätsrat an Universitätskommission langsam abgeschlossen. Insgesamt das Aufklärungsministerium mit dem Ersuchen, dass die Fakultät traf sich diese in zehn Monaten der Tätigkeit auf neunzehn bis zur Verabschiedung des neuen Universitätsgesetzes gemäß Sitzungen, davon waren zwei außerordentlich. Im September des den Verordnungen der Theologischen Fakultät Zagreb handeln Jahres 1919 hatte diese zwei weitere Sitzungen. An der vorletzten würde. Der Universitätsrat verabschiedete im Juni 1920 für am 11. September nahmen auch die neu bestellten ordentlichen die Theologische Fakultät Ljubljana die Bestimmungen für die Professoren teil, die sich am 18. September als Universitätsrat Fachprüfungen, die in Zagreb Anwendung fanden. Ab dem 24. trafen. Dieser übernahm als höchstes Organ der neugegründeten Dezember 1920 galt nach der Verordnung des Aufklärungsmi- Universität, unter dem Vorsitz von Josip Plemelj, dem Stell- nisteriums auch die Zagreber rigorose Ordnung. Die Juristische vertreter von Rihard Zupančič und dem Geschäftsführer Fran Fakultät erarbeitete einen Plan zur Verordnung über die recht- Ramovš, die Geschäfte der Universitätskommission und leitete swissenschaftlichen und staatswissenschaftlichen Studien und die Aktivitäten zur Eröffnung der Universität. Auf der ersten theoretischen Prüfungen an der Universität des Königreichs der Sitzung des Universitätsrates wurde unter anderem in Bezug auf SHS in Ljubljana und legte diesen der damaligen Landesregierung das Universitätssiegel und laut Begründung von Prof. Nahtigal vor, die die Verordnung verabschiedete und am 17. April 1920 im einstimmig der Beschluss gefasst, dass als offizieller Titel das Amtsblatt der Landesregierung für Slowenien bekannt gab. Der Substantiv 'Universität' und das Adjektiv 'universitär' verwendet neue Staat der Serben, Kroaten und Slowenen traf nämlich die wird, da auch die Institutionen, mit denen die Universität früher Entscheidung, dass bis zur Vereinheitlichung des Rechts im Staat oder später in Korrespondenzkontakt kommen wird, den Titel – das alte Recht wirksam bleiben solle. Dies und die Kenntnis wie 'vseučilišče (Universität)' nicht verstehen würden und da des österreichischen Systems der Juristenausbildung waren die letzterer nicht den Wesenskern dieser Schule wiedergibt. Gründe, dass das Studium derart wie an den österreichischen

68 Universitäten organisiert wurde. Die Nachkriegsverhältnisse Vervollkommnung der Universität ließen auch an der Philosophischen Fakultät keine Anwendung der unmittelbaren Belgrader Prüfungsordnung zu, da diese den Auf der Sitzung des Universitätsrates am 12. November wurden Studenten, die an den österreichischen Universitäten studierten, die ersten konstanten Universitätsfunktionäre gewählt. Als keinen Studienabschluss ermöglichte. Einige hatten dieses auch erster Rektor wurde Josip Plemelj gewählt, Rihard Zupančič schon absolviert und gaben als Supplenten bereits Unterricht, wurde Prorektor. Die Fakultäten wählten ihre ersten Dekane darüber hinaus sah jedoch auch die Organisation der Mittelsc- und Prodekane. An der Philosophischen Fakultät wurde Prof. hulen in Slowenien derart aus, dass diese den Kandidaten keine Rajko Nahtigal zum Dekan, Prof. Ivan Prijatelj zum Prodekan, Beschäftigung ermöglichte, die ihr Diplom aus einer solchen Prof. Alfred Šerko an der Medizinischen zum Dekan, Prof. Gruppe an Fächern erwerben würden, die an den slowenischen Albert Botteri zum Prodekan, Prof. Karl Hinterlechner an der Mittelschulen nicht oder jedoch nur in kleinerem Umfang Technischen zum Dekan, Prof. Maks Samec zum Prodekan; unterrichtet wurden. Der Fakultätsrat arbeitete deshalb mit der Prof. Franc Ušeničnik an der Theologischen zum Dekan, Genehmigung des Universitätsrates eine neue Prüfungsordnung Prof. Janez Zorè zum Prodekan gewählt. Der Fakultätsrat der aus, die auf den Vorschriften für die Diplom- oder Professoren- Juristischen Fakultät traf sich in Paris, wo dessen Mitglieder prüfung basierte, die im Vorkriegs-Serbien wirksam waren. Er immer noch im Gefüge der Friedensdelegation tätig waren und berücksichtigte jedoch, vor allem hinsichtlich der Prüfungsgru- Prof. Leonid Pitamic zum Dekan und Prof. Gregor Krek zum ppen, auch die ehemaligen österreichischen Vorschriften. Der Prodekan wählten. Professor Pitamic kehrte Anfang Januar in Unterricht an der Technischen Fakultät verlief gemäß Plan der die Heimat zurück und übernahm die weitere organisatorische Technischen Fakultät Belgrad und der technischen Hochschulen Arbeit für die Fakultät. Nach der Wahl der Dekane wurde die auf dem Gebiet des ehemaligen Österreichs. Der Wirkungsbe- Universitätsverwaltung konstituiert, die sich aus dem Rektor reich der Medizinischen Fakultät Ljubljana war auf Vorlesungen als Vorsitzendem und den Dekanen aller Fakultäten zusam- und Prüfungen des ersten medizinischen Rigorosums begrenzt, mensetze, und übernahm die Aufgaben vom Universitätsrat, die der Lehrplan wurde gemäß Plan der Medizinischen Fakultät dieser durch das Gesetz über die Universität in Belgrad zugeteilt Zagreb übernommen. Ein Sondergesetz, das die Tätigkeit der wurden: für die finanziellen Angelegenheiten der Universität, Universität Ljubljana regeln würde, ist niemals erschienen, da deren Vermögen, Gebäude und anderen Gebäude zu sorgen, mit den Vorbereitungen eines einheitlichen Universitätsgesetzes die für den Unterricht erforderlich waren, über die Verleihung für alle Universitäten im Staat, das erst im Jahr 1930 erschien, der staatlichen Zuschüsse an Studenten zu entscheiden, dem bereits im März 1920 begonnen wurde. Aufklärungsministerium das Beamtenpersonal vorzuschlagen Anfang Oktober bereiteten alle Fakultäten die Etats vor, die das und für die Einstellung der Lehrkräfte auf Honorar zu sorgen. Belgrader Ministerium verringerte und auch die Überweisung Im Laufe des Wintersemesters bemühten sich die einzelnen der bewilligten Mittel wurde in Belgrad hinausgezögert. Fakultätsräte gemeinsam mit dem Universitätsrat um die Dagegen traten die Studenten Ende Dezember anhand einer personelle Vervollständigung der Fakultäten, damit alle Protestaktion an, bei welcher sich diese auch für eine schnellst- dringend erforderlichen Lehrstühle besetzt werden würden. mögliche Bestellung neuer Professoren einsetzten. Durch An der Philosophischen Fakultät wurde neben den Standesbe- die Bestellungen Ende Januar 1920 vervollständigten sich im amten als ordentlicher Professor für Geografie ferner Dr. Artur zweiten Semester die einzelnen Lehrstühle. Im Jahressemester Gavazzi eingestellt, als außerordentliche Professoren jedoch: des ersten Studienjahrs begannen auch die Vorlesungen an der Dr. Ljudmil Hauptman für mittelalterliche Geschichte, Dr. Juristischen Fakultät. Nikola Radojčič für die Geschichte der Serben und Kroaten, Dr. Das Wintersemester des ersten Studienjahres begann offiziell am Karel Ozvald für Pädagogik, Dr. Marijan Salopek für Geologie 1. Dezember. Die erste Vorlesung an der Universität Ljubljana und Dr. Jovan Hadži für Zoologie. Zu den Dozenten wurden über die historische Grammatik der slowenischen Sprache, Dr. Jakob Kelemina für germanische Philologie und Dr. Izidor wurde am 3. Dezember von Prof. Dr. Fran Ramovš gehalten. Cankar für Kunstgeschichte ernannt. Die Honorarprofessoren Die Vorlesungen und Übungen fanden regelmäßig bis zum 15. waren: Dr. Ivan Lunjak für klassische Philologie und Dr. März statt, das Sommersemester begann am 6. April und ging bis Josip Mantuani für antike Kunstgeschichte und Archäologie; zum 30. Juni. Zum Abschluss des ersten Studienjahrs stattete der die Honorarlehrer jedoch: Dr. Josip Pipenbacher, der das Thronfolger und Regent Aleksander der Universität Ljubljana lateinische und Dr. Josip Debevec das griechische Proseminar im Rahmen seiner Reise durch die slowenischen Gebiete einen leitete. Der Fakultätsrat der Philosophischen Fakultät bewilligte Besuch ab. Dr. France Weber, dem Privatdozent der Universität Zagreb, außerordentliche Vorlesungen aus theoretischer Philosophie, als gastierender Professor hielt jedoch Dr. Franc Jesenko, der ordentliche Professor an der „Wirtschaftswissenschaftlichen und

69 Forstwirtschaftlichen“ Fakultät in Zagreb, jeweils 5 Stunden pro Dr. Gregor Rožman für Kanonisches Recht und Dr. Josip Ujčič Woche Vorlesungen in Botanik. für Moraltheologie. Als Honorarlehrer hielten an der Theologi- Von den vier Standesbeamten der Juristischen Fakultät nahm schen Fakultät; Dr. Janez Fabijan in systematischer Dogmatik, Ivan Žmavc, der Bibliothekar an der Universität Prag, die Dr. Josip Demšar in Katechetik und Pädagogik, Dr. Stanko Ernennung nicht an und blieb in Prag. Auch Professor Bogumil Premrl in Kirchenmusik, Dr. Mihael Opeka in Homiletik und Vošnjak trat seinen Dienst nicht an, da er zum Abgeordneten in Dr. Franc Kimovec in christlicher Archäologie und Kirchen- die Konstituante gewählt und danach zum Botschafter in Prag kunst Vorlesungen. ernannt wurde. Im ersten Sommersemester an der Juristischen Fakultät hielt auch Ivan Žolger keine Vorlesungen, der noch immer bei der Friedensdelegation in Paris angestellt war. Im Räumlichkeiten ersten Studienjahr wurden ferner: Dr. Gregor Krek für römisches Recht und Zivilrecht, Dr. Anton Skumovič für römisches Recht Im März 1919 wurde bei der Universitätskommission auch die und Zivilrechtsordnung, Dr. Metod Dolenc für Strafrecht und Subkommission für die Unterbringung der Universität mit der Strafrechtsordnung und Dr. Franc Eller für Finanzrecht und Aufgabe ein geeignetes Gebäude für eine vorübergehende Unter- Finanzwissenschaft zu ordentlichen Professoren an der Juri- bringung der Universität Ljubljana ernannt. Die Kommission stischen Fakultät bestellt. Zum außerordentlichen Professor stellte auf ihren Sitzungen fest, dass sowohl die Privatwoh- für Kirchenrecht wurde Dr. Rado Kušej bestellt, als Honorar- nungen als auch öffentlichen Gebäude zu jener Zeit in Ljubljana professoren begannen jedoch: Dr. Janko Polec in Strafrecht überfüllt waren und dass man nicht mit anderen Gebäuden als und jugoslawische Rechtsgeschichte sowie Dr. Milan Škerlj den Kasernen rechnen konnte, von denen es in Ljubljana damals in Handels- und Wechselrecht Vorlesungen zu halten. Neben sechs gab. Deshalb war die Kommission der Meinung, dass man diesen hielten den Juristen ferner die Honorarlehrer: Dr. Stanko eine der Universität zukommen lassen könne. Am geeignet- Lapajne in zwischenstaatlichem Privat- und Strafrecht sowie Dr. sten erschien dieser das neue Gebäude der Landwehrkaserne, Bogumil Senekovič und Dr. Henrik Steska in Verwaltungsrecht die eine günstige Lage in der Nähe des Landeskrankenhauses Vorlesungen. hatte, was vor allem der Medizinischen Fakultät zusagen würde. An der Medizinischen Fakultät traten neben den drei Standes- Das Gebäude hatte in drei Stockwerken 95 Räume, die nach beamten als Honorarlehrer Dr. Pavel Grošelj, der Vorlesungen Meinung der Kommission vorübergehend für vier Fakultäten in Bibliologie und Dr. Josip Reisner in Physik hielt, ihren Dienst ausreichen würden, die Theologische Fakultät würde jedoch im an. Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach dem Bischof Anton An der Technischen Fakultät wurde im Laufe des ersten Studie- Alojzij Wolf ) untergebracht werden. Die Subkommission war njahres Dr. Alojz Král außerordentlicher Professor für technische sich darüber bewusst, dass diese mit dem Vorschlag in den Mathematik, der Dozent Ivan Vurnik hielt Vorlesungen in Militärbereich eingriff, jedoch rechnete diese damit, dass gewiss Bauwesen, der Honorarprofessor Ivan Arh jedoch in Feld- auch die maßgeblichen Militärkreise mit Freude die Absicht messkunde. Die Honorarlehrer an der technischen Fakultät begrüßen würden, dass auch der slowenische Volksstamm des waren: Josip Mazi für darstellende Geometrie, Leo Novak für dreieinigen Volkes alsbald als möglich zu seinem wohlverdienten niedere Geodäsie, Rado Kregar für geodätisches Zeichnen, kulturellen Brennpunkt kommt. Die Universitätskommission Alfonz Gspan für Katastertechnik, Ciril Pirc für sphärische urgierte darauf mehrmals beim Kriegsminister General Hadžič Astronomie, Dr. Valentin Kušar für Physik, Dr. Marij Rebek für in Belgrad, der schließlich antwortete, dass darüber lediglich der Chemie, Josip Zidanšek für Landwirtschaft, Dr. Milan Škerlj, Militärbefehlshaber in Ljubljana entscheiden kann. Am 21. ging der die Grundlehren des geltenden Zivilrechts für Techniker, Dr. die Delegation des Universitätsrates zu General Smiljanič und bat Edvard Pajnič, der die Gesetze und Verordnungen für Geodäten, diesen für die Unterbringung der Universität in der ehemaligen Ivan Škarja Verwaltungsrecht, Dr. Albin Kandare Buchhaltung, österreichischen Landwehrkaserne, jedoch war die Antwort Dr. Otmar Krajec Hygiene, Dr. Mavricij Rus erste Hilfe und negativ. Darauf bot die Regierung von Ljubljana das Landschloss Stane Premelč mechanische Technologie unterrichtete. und die Gewerbeschule an, von welcher die Universität nicht An der theologischen Fakultät wurden ferner: Dr. Josip Srebrnič besonders begeistert war. Diese hatte ein größeres Interesse an für altchristliche Literatur und Geschichte der griechisch-slawi- der Realschule und Taubstummenschule. Schließlich wurde schen Kirchen und Dr. Franc Grivec für elementare Theologie zu die Universität im zweiten und Teil des ersten Stockwerks des ordentlichen Professoren bestellt. Außerordentliche Professoren Landschlosses untergebracht, wo sich die Philosophische und wurden: Dr. Franc Lukman für historische Dogmatik und Dr. Juristische Fakultät sowie die Universitätsbehörden (Rektorat, Matija Slavič für Bibelwissenschaften des Alten Testaments. vier Dekanate und Rechnungs- sowie Quästorenbüro) befanden. Der Dozent Dr. Andrej Snoj hielt Vorlesungen in Bibelwissen- Die Universität besetzte im Landschloss 24 Zimmer und schaften des neuen Testaments, die Honorarprofessoren waren Kabinetts. Die Technik, die bereits mit dem Technikkurs in der

70 Gewerbeschule gastierte, erhielt dort für das erste Studienjahr gute Grundlage für die Universitätsbibliothek darstellte. Die 8 Zimmer, neben diesen besetzte diese ferner die Hälfte der Staatliche Studienbibliothek sollte in den damaligen Räumen Kellerräume im Gebäude der Realschule, die die Finanzgesell- verbleiben, für das neue Material der künftigen Universitätsbi- schaft Kranjska hranilnica dem Chemieinstitut kostenlos anbot. bliothek sollten jedoch die Räume in dem Gebäude vorbereitet Für die Theologische Fakultät schloss die Universität einen und ausgestattet werden, das der Universität dienen wird. Die Mietvertrag mit dem Diözesanordinariat für die Räume im Gründe, dass es bei der Gründung der Universität nicht auch zur Alojzijevišče (Priesterseminar, benannt nach dem Bischof Anton Gründung der Bibliothek kam, waren wahrscheinlich formeller Alojzij Wolf ) ab. Bis zum Beginn der Vorlesungen richtete die Art, da die Belgrader Satzung keine Universitätsbibliothek vorsah, Universität in diesem zwei Hörsäle und ein Professorenzimmer weshalb diese lediglich durch ein Sondergesetz hätte gegründet ein, die übrigen Räume erhielt diese für das erste Studienjahr im werden können. Für den Bedarf der Studenten und Professoren Diözesanpriesterseminar, wo sich auch das Dekanbüro befand. begannen die Fakultäten, Seminare und Institute eigene Bibli- Die Medizinische Fakultät ließ sich in der Prosektur des Lande- otheken zu gründen. Für die Beschaffung der dringend erforder- skrankenhauses nieder, bei der ein Stockwerk angebaut und die lichen Fachliteratur im Ausland sorgten die Professoren. Allein Keller adaptiert wurden. Im Frühjahr 1920 begann man jedoch mit ihren Verbindungen erlangten diese kostenlos Sammlungen hinter dem Prosekturgebäude an der Straße Zaloška cesta mit und Bücher, oder besorgten diese unter der Hand zu einem dem Bau des neuen Instituts für Anatomie und Physiologie. niedrigen Preis. Und dies zu jener Zeit, als diesen selbst nicht Die Juristische Fakultät hatte im Landschloss zwei Hörsäle gewiss war, ob ihnen die bescheidenste materielle Existenz und eine Seminarzimmer, das als Hörsaal diente. Die Räume, möglich sein wird. Karel Hinterlechner schlug den Erwerb der die die Universität im ersten Studienjahr besetzte, reichten für Privatbibliothek des pensionierten Direktors der Geologischen den Bedarf nicht aus, weshalb die Vorlesungen in der Zeit, als Bundesanstalt in Wien Guido Stache für 3000 K vor und führte diese nicht benötigt wurden, auch im Museumsgebäude und diesen durch. Die Bibliothek enthielt viele Schriften, die sich in verschiedenen Mittelschulen stattfanden. Für das folgende auf das slowenische Gebiet bezogen, da Stache fast sein ganzes Studienjahr kündigte sich eine noch höhere Statistik an, wegen Leben als Geologe auf dem slowenischen Gebiet tätig war. dem Raummangel kam es sogar zu einem eintägigen Studen- Prof. Maks Samec beschaffte bei seinem Umzug aus Wien nach tenstreik. Der Universitätsrat bemühte sich darum, dass die Ljubljana im Auftrag des Beauftragten Verstovšek Bücher und Universität das gesamte Landschloss zur Verfügung gestellt Lehrmittel für den Kurs gemäß Verzeichnis, das die Dozenten- bekommen würde, die endgültige Lösung der Raumproblematik versammlung vorbereitete. Professor Zupančič Erwarb jedoch sah dieser jedoch im Bau eines neuen Universitätsgebäudes, das bei der Gelegenheit seiner Reise in der Rolle des Landesboten im Pavillonsystem errichtet werden würde, das einen allmähli- zur Friedenskonferenz in Paris Bücher im Wert von 525 F. Zu chen Bau ermöglichen würde. Beginn des Jahres 1920 schenkten der Verlag Slovenska Matica und der Sprachwissenschaftler Dr. Maks Pleteršnik dem Seminar für slawische Philologie einen Teil ihrer Bibliothek. Bibliothek

Im März 1919, als mit der Gründung der Subkommissionen bei Einschreibung in das erste Studienjahr und der Universitätskommission die endgültigen Vorbereitungen für erste Studentengeneration die Gründung der Universität Ljubljana begannen, wurde auch die Subkommission für die Universitätsbibliothek gegründet, Im Herbst des Jahres 1919 verliefen die Vorbereitungen für den die bis Sommer 1919 drei verschiedene Konzepte der künftigen Tätigkeitsbeginn der ersten slowenischen Universität erfolgreich Universitätsbibliothek behandelte. Nach einem Vorschlag sollte bis zu dem Maße, dass der Universitätsrat am 9. Oktober in der die Universitätsbibliothek ihre anfänglichen Fonds durch die Tageszeitung den Beginn der Inskriptionsfrist im Winterseme- Zusammenlegung des Bibliothekarmaterials aller öffentlichen ster des ersten Studienjahres veröffentlichen konnte, das vom Bibliotheken und Archive auf slowenischem Gebiet erhalten. 15. November bis zum 1. Dezember verlief. Die Bestimmungen Der zweite Vorschlag befürwortete die Entwicklung von Insti- hinsichtlich der Eintragung der Belgrader Universitätsveror- tutsbibliotheken ohne zentrale Universitätsbibliothek, was die dnung änderte der Universitätsrat des Königreiches der SHS auf erfolgreichste Grundlage für die wissenschaftliche Arbeit der seiner Sitzung am 10. Oktober 1919 geringfügig ab und gab die Universität sein sollte. Die dritte Möglichkeit, die die Abteilung überarbeiteten Anweisungen für die Inskription heraus. Diese für die Universitätsbibliothek vorschlug, war die Revitalisierung legten fest, dass ein Kandidat für das ordentliche Studium dem der Staatlichen Studienbibliothek, einst der Lyzeumsbibliothek, Dekan der Fakultät zunächst ein Reifezeugnis oder Abgangsze- die die erste öffentliche wissenschaftliche Bibliothek in Ljubljana ugnis vorlegen musste, wenn dieser an irgend einer anderen war und wegen der reichen fachlich bearbeiteten Fonds eine Universität immatrikuliert war. Wenn alle Bedingungen für

71 die Immatrikulation erfüllt waren, bestätigte der Dekan den war. Auch die Hälfte der Generation der Immatrikulierten an Aufnahmeschein. Der Student musste für jede Vorlesung noch der Philosophischen Fakultät legte die Reifeprüfung bereits ein spezielles Anmeldeformular ausfüllen. Mit den korrekt nach dem Krieg ab, am Priesterseminar Ljubljana. Die jüngsten ausgefüllten Formularen begab er sich in das Universitätsbüro, waren Medizinstudenten, zwei Drittel von ihnen setzten sich wo dieser auf Grundlage des vom Dekan bestätigten Aufnah- aus den Nachkriegsabiturienten zusammen. mescheins in die Universitätsmatrikel eingetragen wurde. Das Die Studenten, die aus den ausländischen Universitäten nach Universitätsbüro bewahrte das persönliche Zeugnis auf, der Ljubljana als neuem Universitätszentrum kamen, brachten auch Student erhielt jedoch das Studienbuch. Er hatte auch die die Tradition der Studentenorganisation mit sich. Bereits im Immatrikulationsgebühr zu entrichten. Für die Immatrikulation ersten Studienjahr waren elf Studentenorganisationen bestätigt: der außerordentlichen Hörer galt dasselbe Eintragungsverfa- der Stützverein der jugoslawischen Akademiker in Ljubljana, der hren, lediglich dass diese kein Studienbuch hatten, sondern die das akademische Heim und die Mensa verwaltete, der Verband Vorlesungen in ein spezielles Formular eintrugen. Die außeror- der Hörerschaft der Philosophischen Fakultät in Ljubljana, der dentlichen Studenten waren nicht immatrikuliert und konnten Verband der Hörerschaft der Juridischen Fakultät Ljubljana, der keine Prüfungen ablegen. Verband der jugoslawischen Medizinstudenten in Ljubljana, der In das erste Semester schrieben sich 694 Studenten und zwar: Akademische Verein der jugoslawischen Techniker in Ljubljana, 244 an der Philosophischen, 67 an der Medizinischen, 282 an der Kyrillische Verein der Laibacher Theologiestudenten, der der Technischen und 101 an der Theologischen Fakultät ein. An Verband der jugoslawischen Akademiker Flüchtlinge, Abteilung der Philosophischen und Theologischen Fakultät begannen die Ljubljana, der Jugoslawische fortschrittliche akademische Verein Vorlesungen in allen Semestern, an der Medizinischen im ersten, 'Jadran', der Akademische Verein 'Vstajenje', der Jugoslawische an der Technischen jedoch im ersten und dritten Semester. Im Sportklub und der Jugoslawische katholisch akademische Verein Sommersemester nahm auch die Juristische Fakultät, an welcher 'Danica' in Ljubljana. sich 241 Studenten immatrikulierten, die regulären Tätigkeit Den Geburtsorten nach zu urteilen, stellt Kremenšek somit auf. Insgesamt waren im Sommersemester bereits 763 Studenten fest, dass in der ersten Generation der Laibacher Studenten alle eingeschrieben. Unter den eingeschriebenen Studenten waren slowenischen Gebiete mit Ausnahme von Prekmurje vertreten die meisten Männer. Im Wintersemester waren 18 Frauen regulär waren. Eher seltener waren Studenten aus Kärnten vertreten. Er eingeschrieben (Philosophische 10, Medizinische 6, Technische stellt jedoch auch fest, dass wahrscheinlich aufgrund der Nähe 2), neben diesen waren außerordentlich weitere 6 Studentinnen mehr Steirer als andere an der Universität Zagreb geblieben an der Philosophischen Fakultät eingeschrieben. Im Sommerse- sind. Im Vergleich zum Stand vor dem Krieg nahm das Interesse mester stieg die Zahl der regulär immatrikulierten Studentinnen am Medizin- und Technikstudium nach der Gründung der durch zwei regulär immatrikulierte an der Juristischen Fakultät Universität Ljubljana merklich zu. und drei an der Technischen Fakultät auf 21 an. Bei 4 auße- Die Gründung der Universität brachte den slowenischen rordentlich immatrikulierten an der Philosophischen Fakultät Studenten die Hochschulbildung näher, da manch ein Student waren auf diese Weise 25 Studentinnen vorhanden. Es gab auch immatrikulieren konnte, der sich ansonsten niemals ins Ausland wenige außerordentliche Studenten. Im Wintersemester 24, zum Studieren begeben hätte. im Sommersemester jedoch 25. Im Hinblick auf die Nationa- lität waren im Wintersemester neben den Slowenen ferner: 1 Serbe, 23 Kroaten, 1 Deutscher und 1 Pole, im Sommersemester jedoch 4 Serben, 24 Kroaten, 4 Deutsche, 1 Pole und 1 Russe eingetragen. Slavko Kremenšek führt in seinem Werk Slowenische Studenten- bewegung 1919-1941 an, dass der Altersunterschied zwischen den Studenten enorm war. In etwa die Hälfte der Studenten kam direkt aus den Mittelschulen, die restliche Gruppe zählte jedoch ohne eigenes Verschulden die verlorenen Jahre. Diese kamen aus den ausländischen Universitäten. Die Philosophen und Juristen kamen meist aus Zagreb, Wien und Prag, die Philosophen studierten auch in Graz. An der Technischen Fakultät immatrikulierten Studenten, die bereits in Zagreb, Wien und Graz studierten. Nach den Geburtsjahrgängen und der Abiturszeit waren diese jünger als die Jurastudenten, was in großem Maße die Folge der Einschreibung lediglich in die ersten zwei Jahrgänge

72 Quellen Literatur

Arhiv Republike Slovenije (AS) [Archiv der Republik Slowenien Benedetič, Ana. Pot do slovenske univerze [Der Weg zur slowe- (AS)]: Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo, nischen Universität]. Ljubljana : Partizanska knjiga, 1981. [Universitätskommission bei der Landesregierung Slowenien], (AS 100). Benedetič, Ana. Poti do univerze [Wege zur Universität]. Ljubljana : Studia humanitatis, 1999. Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani [Geschicht- sarchiv und Geschichtsmuseum der Universität Ljubljana] Dolenc, Ervin. Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in (ZAMU): Splošni spisi Rektorata za leti 1919 in 1920 bogočastje v narodni in deželni vladi v Ljubljani 1918–1920 [Allgemeine Akten des Rektorats für die Jahre 1919 und 1920], [Karel Verstovšek als Beauftragter für Bildung und Kultus in (ZAMU IV), zapisniki sej Univerzitetnega sveta za študijsko der Volks- und Landesregierung in Ljubljana 1918–1920]. leto 1919/20 [Sitzungsprotokolle des Universitätsrates für das In: Časopis za zgodovino in narodopisje, Nr. 2, 1995, Seite Studienjahr 1919/20], (ZAMU IV), zapisniki sej Univerzi- 284–291. tetne uprave za študijsko leto 1919/20 [Sitzungsprotokolle der Universitätsverwaltung für das Studienjahr 1919/20], (ZAMU Kremenšek, Slavko. Slovensko študentovsko gibanje 1919–1941 IV). [Slowenische Studentenbewegung 1919–1941]. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1972.

Kremenšek, Slavko. Študentsko gibanje od ustanovitve univerze do druge vojne [Studentenbewegung von der Gründung der Universität bis zum Zweiten Weltkrieg]. In: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919–1969. Ljubljana : Univerza, 1969, Seite 93-117.

Mikuž, Metod. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945 [Geschichtsmaterial der Universität in den Jahren 1919-1945]. In: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani : 1919–1969. Ljubljana : Univerza, 1969, Seite 53-92.

Polec, Janko. Ljubljansko višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo [Laibacher Oberschulwesen in der Vergangenheit und Kampf um die slowenische Universität]. In: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana : Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929, Seite 3–189.

Simič, Vladimir. Pravna fakulteta [Juristische Fakultät]. In: 90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, Seite 622–637.

Stiplovšek, Miroslav. Vloga dr. Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919 [Rolle von Dr. Karl Verstovšek bei der Gründung der slowenischen Universität im Jahr 1919]. In: Časopis za zgodovino in narodopisje, št. 2, 1995, Seite 292–311.

Šetinc, Lenart. Narodna in univerzitetna knjižnica [National- und Universitätsbibliothek]. In: 90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, Seite 711–727.

73 Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 [Geschichte der slowenischen Universität Ljubljana bis zum Jahr 1929]. Ljubljana : Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega, 1929.

Zupanič Slavec, Zvonka. Medicinska fakulteta [Medizinische Fakultät]. In: 90 let Univerze v Ljubljani : med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana : Rektorat Univerze, 2009, Seite 550–567.

74 The Setting Up of the University of Ljubljana in the year 1919

75 76 On the Path to the University of Ljubljana Jože Ciperle

In mediaeval Ljubljana and Slovenia, fragmented sources noblemen's children and that this was a higher school compared mention elementary education in the form of so-called Latin to the Latin urban schools. chapter schools, monastery and parish schools and German urban The setting up of these rural Estates schools in the provinces of schools. For any other form of higher education, the residents of Lower and Inner Austria needs to be regarded in light of the Ljubljana had to look outside their country. The predominantly aspirations of the Protestant class to institutionalise Protestant scarce information about the names of individual teachers, rural churches and in relation of the Protestant nobility to the which are known for Ljubljana prior to 1500, make it difficult to district ruler. Even the appointment of Lenart Budina as head of evaluate the content of education and determine the character the school of Secular Carniolan Estates in Ljubljana in 1563 is of these educational facilities, despite the analogy with internati- related to endeavours to organise a Protestant regional church. onal space. However, the substantial number of students coming In the background, there is also the activity of Primož Trubar from Slovenia, who successfully studied at foreign universities, and his establishment of a Slovenian primary school in Ljubljana speaks favourably of the medieval elementary educational at the same time. facilities in Ljubljana, which were obviously a match for the The initial development of an Estates School in Ljubljana did educational institutions abroad. not run smoothly. Its second rector Adam Bohorič obviously had to teach himself until 1570/71 after which he received other co-workers. During his time, the school had four grades. In 1568, The Period of Protestant Schools he submitted the first extensive school order (probably already with five grades) and in 1575 the second (with four grades) In accordance with the general development of the new appre- which the States did not officially recognise but which was ciation of education, which was brought about by Humanism, crucial for holding classes. It was not until Nikodem Frischlin the number of schools in Ljubljana substantially increased in the (1582-1584) was made Rector that the school was enriched by 1530s and 1540s following the stagnation at the end of the 15th a fifth grade, which enabled a direct transfer to the university. century. In addition to the old Latin Chapter School and the Frishlin however, wished for more than just the fifth grade, as his School of the Order of the Cross, the Diocesan Palace probably rejected drafts of a school order indicate that he was considering housed another school, while the onset of Protestantism a sixth grade, which would (probably) have taught individual resulted in the German urban school and, at least from 1548 subjects of higher education schools similarly to the fourth grade to 1563, the private Latin school of Lenart Budina . In all this, of the Estates School in Graz. Already similar thoughts were the current social situation needs to be considered. In Ljubljana, entertained by Bohorič in 1575, when he tried to include subject the capital of Carniola and one of the centres of Inner Austria matter which was at the time already part of the subjects taught with the Seat of the Estates of Carniola and their authorities, at the faculties. The final edition of Frishlin’s schools order, which Protestantism received one of its largest pillars and centres on was confirmed in 1584 and was valid until the school’s break-up Slovenian soil. At least from the 1560s onwards, the Catholic in 1598, the Ljubljana Estates School did not move past the and the Protestant Church and the Catholic and Protestant field of secondary education. Even though the Protestants were schools coexisted in this territory even though the relations were unable to shape a comprehensive school system on German soil, not without conflict. The intolerance of the Protestant Church these Estates schools were nonetheless somewhere between the and its schools to the remnants of Catholic schools in town is Latin urban school and the humanist university. Their students evident. Under such circumstances, Protestantism in Ljubljana came from Latin schools where elements of Latin were taught laid the foundations for the new conditions of schooling in addition to reading and writing and the schools themselves and education. With the emergence of the Protestant Rural prepared these students for their direct transfer to the university. Estates School, education in Ljubljana received a new quality This was also the task of the Ljubljana Estates School (scholar- stimulus. The founding and organisation of the first education ships for graduate students). Due to the lack of urban schools establishment in Ljubljana offering pre-university education, in Slovenia, it however had to accept mostly students who had i.e. education, which was a condition of enrolling in university not received any prior education. With regard to subject matter, during the time of the increased demands of Humanism, is the the school's programme was organised in accordance with the most important work of the Protestants in Carniolan education common conception at that time: in secondary (grammar) in the 16th century. The term Rural Estates School means that schools, languages were taught and at the university, special the school was founded and maintained by provincial Estates, subject areas of philosophy, theology, law and medicine. In this that these schools were meant primarily for the education of the way, the Ljubljana school held lectures in classical languages,

77 German, religious education and music. In the first grades, and the Church of St. Jacob (1613 – 1615) but also the education Slovenian served as a help in the classes. The educational and schooling activity of the Jesuits.The Jesuit College with the work of the Ljubljana Estates School was undoubtedly heavily Church of St. Jacob in Ljubljana operated for 176 years (1597 – influenced by the school edicts of the Protestant Latin schools 1773). During the time of the Counter-Reformation, Catholic in Germany, which had had half a century of tradition in the Revival and the late humanist movement – similarly with other second half of the 16th century. Drawing up their own school Jesuit colleges of the time – the Jesuit College in Ljubljana edicts in Ljubljana, even though these could be taken over from became a spiritual, cultural and religious centre. the German territory, clearly shows aspirations for independent As a scholastic order, in the 17th and beginning of the dealings with school-related issues as well as independent 18th century, the Jesuits and their study order brought the educational choice including the intention to hold classes on entire education and schooling programme in Ljubljana to a individual subjects that were taught in higher education. completely new level, with essentially a much better quality. The political process of trying to re-catholicise the provinces of They set up an education and schooling system, which was Inner Austria, which had already been arranged in 1579 at the fascinating for that time. It substantially surpassed the previous Munich meeting between the Austrian Archduke Karl, the Tyrol educational structures and also brought new accents to the Duke Ferdinand and the Bavarian Duke William and which pedagogical activities. The Jesuit education study as part of came to life with the Reformation Commissions, closed this the catholic reformation enabled Ljubljana and the Slovenes Estates School in Ljubljana in 1598, while its teachers and all the to become equally involved in European reasoning and culture Protestant priests were expatriated. The demands of the district currents. Even though a stagnation in the number of literature ruler on his subjects were decisive and without compromise: texts published in the national language, non-existence of the return to Catholicism or leave the country. Slovenian or Slovenian-German study texts and the complete exclusion of the national language from the study process are evident in Jesuit times compared to the time of Protestantism, Jesuit Higher Education a comparison of the Protestant and the Catholic (Jesuit) educational activity in Ljubljana allows for a general assertion of The political process of re-catholicising, which was directed by both religions contributing to reformation and increased quality. the secular authorities and which, at least outwardly, returned It is a known fact that both the German Lutheran movement and the catholic character to the territory of Inner Austria by 1600, the Jesuit study order insisted that Latin remained the language ran parallel to the process of catholic reformation, which of secondary and tertiary education. was directed and controlled by Rome. The Church reforms In Ljubljana, the Jesuits had already begun their grammar school were aimed at giving the Church the image as laid out by the lectures (the first two grades infirma and principia) in the year Council of Trent (1545-1563). In these difficult times for the of their arrival. Within the framework of the college, which they Church, new orders, especially the Jesuits, became an efficient constructed from 1598 to 1616, while the Church of St. Jacob instrument of this internal catholic reformation. Even though was finished in 1615, individual higher education courses (studia these two processes run almost simultaneously, the Jesuits did superiora) were being held in addition to the grammar school. not formally become part of the political process of re-catholici- The year 1619 or 1633, when the six grammar school grades were sing in the Slovenian territory even though they were present at expanded with lectures on Moral Theology (Casuistry), may be the time. In the work of reformation, the Ljubljana Bishop Janez seen as their beginning, while other subjects were added later. Tavčar (1580-1597) preferred education to political pressures. From the beginning of the 18th century, Ljubljana had a three He was especially interested in providing a better education for year study of philosophy, while in 1704 the Chair of Logics and the clergy (setting up the Collegium Marianum educational Canon Law opened and the Chair of Physics and Mathematics institution for priest candidates in Gornji Grad, sending the followed a year later. The first philosophical course in Ljubljana clergy to study in Graz, Vienna and at the Roman Germanicus). was thus completed in 1707 and the scholae superiores received He strived to bring the Jesuits to Ljubljana which he succeeded their first separate mention from the scholae humaniores in 1695. in his final years. At the end of the 17th and the beginning of the 18th century, In 1597, forty-three years after the Jesuit Order was established within the framework of the Jesuit college, Ljubljana thus had a and fifty-seven years after Pope Paul III confirmed the order special study of theology (Moral Theology and Canon Law) and of the Societas Iesu or the Society of Jesus of St. Igantius of a study of philosophy (Logics, Physics and Metaphysics), which, Loyola, through the bull Regimini militantis ecclesiae ('To in accordance with the concepts of the time, differed from the the Government of the Church Militant'), the Jesuits came lower (grammar school) Jesuit studies. In Ljubljana, a shorter to Ljubljana. Bishop Tomaž Hren (1597-1630) did not only course of theology, with lectures on Casuistry and Canon Law, universally support the construction of a college (1598 – 1603) was determined to be an introduction to practical pastoral care

78 for the schooling of assiduous priests, while those wishing to elevation to the status of a university (Studii Generalis Univer- continue their studies at the Faculty of Theology had to study sitatis). in Graz which, as it is known, encompassed the interpretation From a legal and formal point of view, the character of higher of the Bible, Scholastic Theology according to Thomas Aquinas, education is determined by theses and disputations and their Church History, Canon Law and Moral Theology. The main eventual relation to conferring academic titles. It needs to be subject matters of the three-year philosophy study in Ljubljana pointed out that the Jesuit study order substantially changed the were organised mostly according to the principles of the Ratio so far existing free order of taking exams at medieval humanist Studiorum for Faculties of Philosophy: Logics in the first year, universities. The transition from one year of study to the next Physics in the second and Metaphysics and Ethics in the third was possible only if the student passed all the final exams on all year. The foundation for the entire study programme of Jesuit subjects taught in that year (regulae praepositi provinicalis). It philosophical studies were Aristotle’s treatises. Ratio Studiorum was only after the student had passed these individual exams that also determined the manner of instruction and learning in he was able to take the exam in Philosophy or Theology (omnes Ljubljana. Disputations on the covered subject matter were philosophiae partes/omnes theologiae partes). The theses and common among Ljubljana’s Jesuits. their defence are to be regarded as a constant constituent part In 1707, there were 795 students studying in Jesuit schools, and of the Jesuit educational system, which prepared its students from them 247 were in higher education studies. The number for public appearances and not in relation to the acquisition of of students increased in Ljubljana until 1714, when there were academic degrees. 922 (221 higher education) students. From that, one fifth were In the Jesuit era, the conferral of academic degrees, the children of the nobility and the others came from urban or rural promotion of baccalaureates, licentiates, masters and doctors, descent. It was only in the second half of the 19th century that which of course cannot be equated to today’s titles, which have Ljubljana had more secondary school students. The education of their origin in the second half of the 19th century, was related the spiritual and secular elite in Slovenia was in the hands of the to celebrations and ceremonies in the sense of Jesuit aspirations Jesuit Order until the mid 18th century. to influence the broader public. Even though the Jesuits meticu- Jesuit pupils and students in Ljubljana resided in the Jesuit lously recorded each detail of their ceremonies in their books, seminary, which was part of the Jesuit College, while other which have been largely preserved in Ljubljana despite the fire at individuals lived in private apartments. It was only in 1706 that the Jesuit college, these books do not mention such promotions the current seminary facility began to be constructed on the to have taken place in Ljubljana. There was also no doctoral basis of resolutions adopted by the Ljubljana Diocesan Synod promotion found in Ljubljana of that time. following repeated demands of the Pope’s visitors. In addition We can thus recapitulate Fran Zwitter’s generally accepted to the Jesuit Order, Ljubljana became richer because of a new opinion, which was stated in an excellent paper published in the boarding house (Collegium Carolinum Nobilium). From 1717, Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani publication almost part of the Jesuit scholars, especially those of noble descent, three decades ago, that there was a study of philosophy and resided in the new diocesan seminary. theology available in Slovenia at the time of the Jesuit era and The form of the Jesuit higher education system which developed that these higher education studies were identical in content to in Ljubljana, was part of those in which the philosophical, and the study at the Faculties of Philosophy and Theology of some occasionally also the theological courses, was closely drawn from Jesuit universities but no academic titles were conferred and the grammar school. these are the only sharp distinction between a semi-university From the information so far known regarding the Jesuits in study and a true university study. Ljubljana, their college did not receive any special privileges However, in contrast with the Jesuit College in Klagenfurt, which would elevate it to a university. The history of Jesuit there are no direct aspirations for the elevation to a university colleges shows that for such a step, an imperial founding charter documented with the Jesuits of Ljubljana. Of course it cannot and a papal bull on the confirmation of such a charter were be ruled out that such information may be found, as the sources needed. The beliefs that the general papal bulls of the 16th covering this period have not yet been fully reviewed. Individual century, which authorised the Jesuit order to set up faculties cultural phenomena and the aspirations of a circle of scientists of philosophy and theology and confer academic titles, were in Ljubljana, especially the Academiae Operosorum society and enough for the Jesuit order to have a general authorisation to set also that of members of the Collegium Juridicum Labacense, up universities, go too far. In such a case, the lengthy and difficult Academiae Philcharmonicorum, Academiae incultorum and negotiations between the rulers and the popes on the setting up Academiae Emonia, attest to the fact that at the turn of the 18th of universities would have been senseless. The founding charter century, favourable conditions for the setting up of a university of Jesuit universities (the papal bull, the imperial charter) in were evident in Ljubljana for the first time in history. This was at addition to other provisions, also include the wording on the the time when aspirations for the completion of the University

79 of Graz with a Faculty of Law and a Faculty of Medicine are also Riegerand and the prefect of the study of Philosophy was Ignaz to be found. The Academiae Operosorum circle undoubtedly Rasp. There were also other Chairs of the higher education study: prepared the concept of a complete university in Ljubljana, Count Bernard Hohenwart, for Logics and Metaphysics, Ignac however, it did not come to realise it. A number of university Rosenbergerfor Moral Theology, Jožef Dollhopfffor Canon centres in the vicinity of Ljubljana, especially the increasingly Law, Gabriel Gruber for Mechanical Sciences, Jurij Schöttel for strong position of the University of Graz, obviously did not Physics and Moral Philosophy, Jožef Maffei for Mathematics and speak in favour of the realisation of such ideas in Ljubljana. History and Janez Giellfor Agriculture. This means that despite The Jesuits of Ljubljana were reluctant to comply with the new the introduction of the lower (two-year) study of philosophy aspirations of the 18th century, when the clergy was no longer in the higher education of Ljubljana, there were no substantial the only educated class and when school projects from the field changes in the content of the study until the suppression of the of real science began gaining importance. The Society of Jesus Jesuit order. resisted adapting its Rationem Studiorum to the new require- Until 1770, grammar schools in Ljubljana taught Latin as ments. It is however evident that the Ljubljana Jesuit College was part of instructions in class and also History, Geography and part of the Austrian Jesuit colleges where the Jesuits actually did Arithmetic which were part of the newly required subjects. That show some more inclination towards considering real subjects year, German was only taught in the first three grades, while that were pushed by the state, such as Experimental Physics, two years later, German was also taught in the three higher Mechanical Science and Agronomy. In the mid 18th century, grades. The quality of instructions given on these new subjects there were three important professors teaching real sciences as is clearly supported by the fact that these subjects were taught optional subjects: Franz Ksaver Wulfen (1728-1805), Gabriel by Masters and in the last two years by professors, who did not Gruber (1740-1806) and Jožef Maffei (1742-1807). We cannot study the subjects themselves but became acquainted with them ignore the names of other distinguished Jesuits: Bernhard at refresher courses. In class, these subjects were taught by the Ferdinand Erberg, Jožef Kaufman, Janez Pogrietschnig, Kristjan same people who taught Latin. Rieger, Gregor Schottl and Janez Schott and Inocenc Taufferer. The conflict of interests between the Jesuits, who insisted on A crucial turning point in considering real sciences taught in free studies and the state, which had already wished to limit the classes held by the Jesuits of Ljubljana was undoubtedly the number of scientifically educated youth since 1735 with the edict purchase of instruments for classes of Experimental Physics in issued by Charles VI and by means of other decrees thus trying 1754, which the study superintendent for Carniola Count Jobst to direct the youth more towards the production processes, is Weikard Barbo had already requested in 1752 and the beginning evident in the exam results of the Ljubljana Grammar School, of teaching Newton’s Physics. Its first teacher was Franz Ksaver which were included in the reports made by the Ljubljana Exam Wulfen in 1763. Gabriel Gruber taught Drawing, Geometry, Commissioner and the Representation Councillor Pompeius Hydraulics and Engineering at the Chair of Mechanical Sciences Brigido. During the last decade of the Ljubljana Jesuit grammar all of which were intended for the education of craftsmen. school, the number of pupils in all six grades dropped by three His shipbuilding department within the school, which drew quarters and the enrolment into the first grade of the grammar the attention of distinguished shipbuilders from Venice, was school was prevented (or they were excluded) for about 500 especially important. children of rural or urban background, while the number of After 1752, due to national reform interventions, Ljubljana first the nobility remained unchanged. Despite the state’s pressures faced the reduction of the three-year study of philosophy to two against providing education to boys from rural and urban years with three professors. Henceforth, Ljubljana had a lower families, the Jesuits only argument in their last years was that (two-year) study of philosophy with the subjects of Philosophy this will drastically reduce the number of the clergy who would (Logics, Metaphysics), Mathematics, Physics (general and special be able to speak Slovene, which will consequently have a serious or experimental) and Moral Philosophy (Ethics) as mandatory negative impact on pastoral care. This was the only argument subjects. From the three professors, one held lectures in Ethics, that the authorities in Vienna were prepared to acknowledge at the second in Mathematics and the Philosophy professor held all least partially. the other classes. In Ethics, they also covered individual points The suppression of the Jesuit order in 1773 marks the beginning relating to politics and state economy. At the end of the Jesuit of a new era in the history of higher education in Ljubljana. The era, there seems to have been lectures held on History but not main characteristics of the new regulations implemented after on Eloquence, i.e. German Rhetoric. It was these two subjects, the suppression of the Jesuits remained in force until the March which were usually taught at the higher (three-year) type of Revolution in 1848 with a brief interruption during Napoleon’s philosophy study, that were the condition to enrol in the Faculty Illyrian Provinces (1809 - 1813). In the 'lower schools' (the of Law and the Faculty of Theology. When the Jesuit order was grammar school), former Jesuits remained as temporary suppressed, the rector of the college in Ljubljana was Kristjan state employees but already in 1780, the teaching staff at the

80 grammar school were ex-Jesuits renamed as secular priests. In Theology, and Jožef Hübner. In 1781, grammar school matters “higher schools”, where the Jesuits initially taught the study of were excluded from the conventional school (grammar school) philosophy and which were fully excluded from the study of commission and entrusted to the Educational Commission. The theology, the district board in Ljubljana considered appointing direct management of studies of course fell in the reign of the four lecturers from the Franciscan order. Bishop Karel Janez study directors, the director of the study of philosophy and the Herberstein, who Vienna entrusted with the supreme control director of the study of theology. In the 1780s, the function of of all studies in Ljubljana in 1774 (chairman of the Educational director of the Ljubljana Faculty of Philosophy and the Faculty Commission) and who actually decided about higher education of Theology was conducted by Jožef Jurij Lenaz, professor of in Ljubljana with the quiet consent of the Vienna government, Dogmatics. did everything in his power for the lecturing positions to be occupied by secular priests whom he could control. Due to his church and political views, Bishop Herberstein did not even The Imperial and Royal Lyceum consider monks occupying the positions of lecturers, especially not Franciscans, even though this was the case in several towns After the suppression of the Jesuit order, the official designations in Austria. In 1779, the following teachers taught at the study for Latin schools in Ljubljana were not established for quite of Theology: Jožef Jurij Lenaz – Professor of Dogmatics, some time: grammar school, academy (Academia Labacensis, Franc Ziegler – Professor of Moral Theology, Franc Pogačnik Academia archiducalis) and also university. From the end of – Professor of Canon Law and Church History, Jakob Sorčan – the 1780s, the term lyceum (Archiducale Lyceum Labacense, Professor of Oriental Languages. The teachers for the study of Caesareo Regii Lyceum Labacense, K.K. Lyceo zu Laibach, K.K. Philosophy were: Anton Amschel – Professor of Physics, Anton Lyzäum zu Laibach) was often used to denote the higher Latin Tschokel – Professor of Logics (succeeded the following year education. With regard to form, it was already comprised of two by Andrej Novak) and Martin Jell – Professor of Mathematics. special separate units: the Faculty or study of Philosophy and Herbertstein’s interventions into higher education lead to the Faculty or study of Theology. For Latin schools providing disputes between former Jesuits and the new teaching staff and lower education, the term grammar school (Archiducale in a way contributed to the dismissal of the study of theology Gymnasium Labacense) was introduced in the late 1780s. The and philosophy in Ljubljana in the first half of the 1780s. implementation of new or reorganised study plans brought After the suppression of the Jesuit order, the grammar school, about an expansion of the already existent and the formation the Faculty of Philosophy and the Faculty of Theology in of new Chairs and subjects. The study of theology was enriched Ljubljana were handed over to direct state administration. with new study content: Pastoral Theology (practical work In terms of organisation, the grammar school as a form of of a priest), Dogmatics, Patrology (church fathers of the first “lower education” was now more separated from the “higher centuries), Hermeneutics (interpretation of the Bible), Church education”, while it was closely connected to it in its subject History, History of Theological Literature and Oriental matter. The previously mentioned reformation projects for languages (Hebrew). The study of theology in Ljubljana thus grammar schools of the Theresian era brought Ljubljana a encompassed four chairs. The former Jesuit Chairs of Moral grammar school with five grades and class teachers. From the Theology and Canon Law were greatly expanded: Pastoral viewpoint of didactics and methods, the classes were based on Theology, Patrology and the History of Theological Literature monotonous Latin language classes, while individual subject were added to the Chair of Moral Theology; and Church History matters from natural sciences and mathematics were added for was added to Canon Law. The other two chairs, Dogmatics and diversion and relaxation. There were no appeals to be found Oriental Languages with Hermeneutics, were shaped anew. in Ljubljana regarding the aspirations to move the stress of Practical introduction to pastoral care became the centre of the teaching Latin to teaching real sciences, mathematics, natural study of Theology. sciences and modern languages. During the two-year study of Philosophy, three professors While the supreme management of the grammar school (and the lectured on Logics and Mathematics in the first year and on elementary school) in the beginning of the 1770s was entrusted Physics in the second. With regard to lesson content, the study to the grammar school commission, the supreme management of philosophy was gradually declining from the early 1780s of the studies of philosophy and theology was taken on by the onwards: no more Mechanical Sciences, Agriculture, Theoretical Educational Commission comprised of two councillors of the Physics and Natural Sciences. Even an expert such as the mathe- district board and the director of the studies of theology. In matician Jožef Maffei had to give up his teaching position for 1779, members of the Educational Commission were Alojz the study of philosophy in Ljubljana. From the conceptual point Adolf of Auersperg – councillor; Franz Joseph of Wurmbrand of view, the study of philosophy, even though poorer in content, – councillor, Jožef Jurij Lenaz – director of the Faculty of remained the preparatory study for other studies. The deflection

81 from the former course of philosophy (artistic faculty) is evident Moral Theology, Patrology, Pastoral Theology and History of and its further development fully open. Theological Literature, Franc Pogačnik, professor of Canon Law It needs to be said that the medical and surgical school, which and Church History and Jakob Sorčan, professor of Oriental the state set up in Ljubljana in 1782 the same as in all other Languages and Hermeneutics, were transferred to the lyceum capital provincial towns, became part of the study of philosophy, in Innsbruck. The study of theology at Innsbruck University, which initially led to the setting up of a Faculty of Philosophy during the time of its temporary reduction or change to a lyceum, and Surgery, while in the 1790s, philosophy and surgery were had only four professors. The study of theology at the General separated and the Faculty of Medicine and Surgery was shaped Seminary, which was set up with the Innsbruck Lyceum, foresaw, as the third organisation unit of the lyceum together with as in Vienna and Graz, eight professors, the same as those at the school for midwifes (Faculty of Medicine and Surgery). the faculties of theology operating within the universities. Initially, two teachers (professors) taught Botany, Chemistry, Soon afterwards, philosophical and theological studies for the Anatomy, Surgery and Obstetrics at this Chair. In 1794, a third education of their own monastic offspring were abolished at the teacher began teaching veterinary medicine. In the second half still existing monasteries. In Ljubljana, this was the case with the of the 18th century, when Austria had traditional Faculties of Franciscans and the Capuchins. Since the time of the Theresian Medicine only at universities in Prague, Vienna and Krakow, school reforms, the authorities did not trust such forms of study the reputation of doctors of medicine, who were promoted at while the aspirations to change their content in the spirit of new the university, or masters of surgery, who graduated from the ideas had failed. New educational centres for the clergy thus university and who taught at medical and surgical lyceums, was brought about the abolition of all other institutions for clerical extremely high with the general population and Ljubljana was education. no exception. However, with regard to the formal legal point The abolition of public and monastic theological studies in of view, the question remains whether the 'surgical-anatomical Ljubljana was followed by the dissolution of philosophical school' operating at the Ljubljana lyceum and which was open studies in 1785. It is a known fact that the formal reason for to surgeon apprentices without any grammar school education, the abolition was the dispute between the director of studies of to graduates of the primary school and even to graduates of the philosophy Anton Amschel, a former Jesuit and Jožef Novak, third grade of the main school, could even be considered as professor of Logics and Metaphysics who was reproached for his part of higher studies. Studying at the higher education level latitudinarian and heretic teachings. The actual content of his in Ljubljana was possible after concluding the grammar school lectures and his doctrinal views are however not known. Anton (for the study of philosophy), while for the study of theology, a Tomaž Linhart, the central figure of aspirations for study reforms previously concluded two-year study of philosophy was required in Carniola, and during these years a member of the investigation from 1775. The Faculty of Medicine at the university required committee, which was set up by the regional office in relation students to conclude a three year study of philosophy. to Novak, said nothing about the work of the committee and If, immediately after the suppression of the Jesuit order, the Novak’s views. The dispute became known to the Emperor, who hope for the setting up of new study (faculty) chairs was still used it as a reason to realise his previously planned abolition realistic (e.g. juridical studies), the circumstances fundamentally of the study of philosophy in Ljubljana in accordance with his changed in the 1780s. During this time, the study possibilities policy of general reduction in the field of higher education. in Ljubljana decreased substantially and for some time were After his suspension ordered by the administrative district and almost fully abolished. As mentioned before, the sector of its withdrawal by the Imperial Educationalal Commission, Jožef tertiary education stagnated during the reign of Joseph II., as Novak was promoted to the Vienna Theresian Academy and the emperor’s interest in higher education was oriented towards Rector Anton Amschel lost his position and professorship. After the education and schooling of the clergy at central state insti- a hundred years, only the lectures of the medical and surgical tutions and General Seminaries (Seminarium Generale). In study remained in Ljubljana. 1783, with the explanation that following the establishment In two applications (27 May 1786 and 20 April 1787), whose of the General Seminaries in Graz and Innsbruck there would author was obviously Anton Tomaž Linhart, the Estates of not be enough students for Ljubljana, the study of theology Carniola asked the Emperor not only to restore the previous two in Ljubljana was abolished. The General Seminary in Graz grades of philosophy study at the lyceum but also to organise was designated for the education of the clergy of the Ljubljana an institution in Ljubljana modelling it on the reorganised Diocese and in 1783, 15 students were redirected there, along University of Vienna, as individual proposals in these two with the Collegium Carolinum institution with the property of memorandums relate to the field of the Faculty of Law and the the suppressed brotherhood of Philip Neri. All four professors Higher School of Technology. Worrying that the diocese might of the Faculty of Theology at the Ljubljana Lyceum, Jožef Jurij lose its clergy, the Bishop Janez Karel Herberstein supported the Lenaz, PhD., professor of Dogmatics, Franc Ziegler, professor of first request of the Estates by complaining to the administrative

82 district of Inner Austria. The memorandums sent by the Estates Regii Lyceum Labacense, K.K. Lyzäum zu Laibach, K.K. gave their argument for the need of setting up a higher education Lyzeum zu Laibach), which was formally set up in 1791, was school in Ljubljana in the beautiful style and logical sharpness part of that group of Austrian lyceums which did not have the characteristic of the Enlightenment movement, which was at the right to confer academic titles and which, as other semi-univer- time at its peak in Ljubljana. sity institutions, presented a link between the grammar school After the old Academiae Operosorum, the idea of setting up a and an actual university. It provided three study orientations, University in Ljubljana appeared for the second time during the the philosophical, medical and surgical and the theological, and reign of Joseph II. When the national factor of stressing the local numerous optional subjects, from Agriculture to History and language, which was not only spoken in Carniola and Istria, and Philosophy to Modern Languages. stressing its individuality, which is clearly documented in the During the reign of Leopold II, the democratic spirit of reforms second memorandum, the difference from the endeavours, which was also evident in the secondary and tertiary education in took place eighty years ago, became clearly evident. Initially (in Ljubljana. In Ljubljana, an Educational Consensus was set up the beginning of 1788), all applications were rejected with the exclusively because of Linhart. Internal autonomy for study justification that Vienna had no intention of facilitating remote matters of higher education was implemented and this despite studies. The reasons why three months later the new Imperial the fact that at the time Ljubljana had only two types of higher Decree (in April 1788) restored the philosophical (two year) education studies (philosophy and theology) at a distinctively studies in their original extent are still unclear. There were lyceum and not university level, while the study of medicine three members of the teaching staff at the time: for Physics (B. and surgery, which was organised within the framework of the Schaller), for Mathematics (Anton Gruber) and for Philosophy lyceum, was not even on the level of higher education studies and General History (Franz Wilde). After the general seminaries but on an apprentice level. The “new study plan” of the Vienna were abolished on 4 July 1790, the Decree granted the Ljubljana University professor Karl Anton Martini spoke of professors of Lyceum complete theological studies with seven qualified four university faculties of which each faculty would form its teachers and four years of duration. With the argument that it own teachers’ assembly who would form the six-members of the was a shorter study, a lyceum study, where “a smaller number of Educational Consensus together with the teachers’ assembly of teachers impart only the essential material”, an Imperial Decree the grammar and primary school. However, the decrees for the next year again reduced their number to only four teachers (for completion of the “new study plan” also foresaw the setting up Church History and Canon Law, for the Bible, for Dogmatics of Educational Consensuses in provincial capitals, i.e. where and for Moral and Pastoral Theology). lyceum and not university studies were present, which meant At the end of the 18th and in the beginning of the 19th century, that these rules applied also to lyceum studies. This was also the encouragement of the tertiary education model, the basis of the foundation of Linhart's plan for the application of the new which had been provided following the Bavarian model during study plan in Carniola in January 1792. He proposed that four the reign of Joseph II, created greater possibilities of obtaining an teachers’ assemblies be set up in Ljubljana (theology, philosophy, academic education. The double level of this field of education, grammar and primary school) along with the Educational the lyceum and erudite (university) study, especially in the Consensus. Vienna approved his proposal on 20 April 1792. non-German provinces of the monarchy, bestowed a completely Unlike Klagenfurt, Ljubljana managed to realise both most new meaning to the small philosophical and theological important Austrian higher education reforms of Enligh- lyceum education institutions across the provinces, which the tenment: it set up new collegial school authorities and internal enlightened reforms of the second half of the 18th century autonomy of educational institutions. After the position of observed with mistrust. Unlike actual universities, which focused study directors was abolished and teachers’ assemblies and the primarily on scientific work, the lyceums above all focused on Educational Consensus for Carniola were set up, the district the education for vocational practices. Their main aim was governor von Gaisruck sent a special circular on 22 September the education of the clergy (who, in addition to theological 1792 informing all institutions in the land that the Educational knowledge, should also possess agricultural knowledge) and of Consensus was from now on their direct superior body. The surgeons, managers of large estates and teachers. Accordingly, representative of the primary school however represented only the lyceums were divided into degraded universities, which were teachers of the primary school but not teachers of main schools able to confer doctorates of philosophy and theology; and into and the representative of the grammar school represented lyceums, which emerged as types of atrophied grammar schools only professors of the Ljubljana grammar school. The Novo instead of the former Jesuit studies, and which became scientific Mesto grammar school had its own teachers’ assembly whose and educational institutions in provincial centres, but did not representative was not directly included in the Consensus. The have the right to confer doctoral degrees. The Ljubljana Imperial Educational Consensus in Carniola counted six members – a and Royal Lyceum (Archiducale Lyceum Labacense, Caesareo chairman and five assessors. The assessors were elected by the

83 teachers’ assemblies of Ljubljana’s theological, philosophical came from a rural background. The study was foreseen to last and medical and law studies and the teachers’ assemblies of the four years, while the study of medicine and surgery five years. grammar and primary school. The Consensus was presided over Central schools had the right to confer academic titles. There by the Rector of the Lyceum, who was elected each year. It held were eleven professors, of which seven had already taught at the weekly sessions and sent its reports to the district board. Details Austrian Lyceum in Ljubljana. The lectures were held partly of the discussions held in Ljubljana's Educational Consensus are in Latin and partly in French and German. After the first year, unknown as well as the content of its reports to the district board. the study somewhat changed. The central schools became an Individual available reports however lead us to conclude that its Academy (academie) and the study courses were rearranged with primary task were the higher education studies in Ljubljana. the engineering and architectural course being dropped. No It thus evaluated the work of Ljubljana’s lyceum professors, one except the theologians completed the study at this French evaluated textbooks and lecture notes used in lectures and gave University in Ljubljana, as it operated for only three years. In proposals for their improvements, discussed exams, the lyceum 1814, the Austrians again restored the previous conditions of library, the appointment of quality professors, the awarding of school procedures. scholarships, exemption of tuition fees, defence of public theses More than for its direct benefits, the French University in in disputations and similar. It also assessed the texts which the Ljubljana was important as a prospect for the future and as an professors had to publish. In this way, the censorship of books example for the Austrian government on how higher education in our territory passed on to the lyceum teachers even though in Slovenia should be handled. the Consensus did have to submit the texts for approval to the district board before they were published. The Struggle for a Slovenian University

Higher School of Illyrian Provinces The 1848 Revolution shed a light on the state of underdeve- lopment of Austrian secondary and tertiary education. Even The French nobility living on the western coast of the Adriatic though there were already individual discussions on restructu- Sea during the reign of Napoleon in the beginning of the 19th ring the educational system from the beginning of the 1840s and century (1809 – 1814) represent an especially significant era the initiators of this reform did pursue the same goals, it was for the history of education even though it lasted only for a not the until the events surrounding the revolution in 1848 that brief period of time. In addition to rearranging the elementary the decisive stimulus to materialise these plans was given. What (primary) and secondary education, the most important the authorities had been preventing for a long time – with the acquisition of the French school reform was the setting up of timid hesitation of the Imperial Educational Commission – was a university in Ljubljana. The main stimulus for this step was now exacted by the forces of the ordinary masses. These were the to prevent the new generations of academic professions from professors and students of the Vienna University whose famous going to study in Austria. The 1810/11 academic year saw the petition utilised the turmoil of the time and who very decisively beginning of the so-called central schools (écoles centrales) in represented their demands for German universities, especially Ljubljana, offering five study courses: for doctors, surgeons, the famous demand for 'freedom of instruction and learning' engineers, architects, lawyers and theologians. The first grade ('freedom of science and instruction'). was the same for all courses and included lectures on Rhetoric, The fundamental goals of the new regulation already clearly bore Metaphysics and Physics – this was the study of philosophy the imprint of Franz Exner, the former professor of the University as an introduction to the actual study. In the beginning of the of Prague, who was called to join the Board of Education in first year, central schools had 300 students and almost a third Vienna. The restoration of the internal and external autonomy of less at the end of the year. As established by the historian Vlado the university, i.e. the free transition within individual scientific Schmidt, two thirds of students were from Carniola, and among disciplines, was recognised as the prerequisite condition of these, the predominant number came from the Gorenjska region any major changes. The progress in scientific fields – study and from Idrija, but not that many from Ljubljana – some programmes, which would not be reduced to state and political twenty students counting the surrounding area. The majority of necessities and mere vocational education – was supposed to set students coming from other parts were from the Gorizia region. the frameworks for establishing individual faculties. The majority of the new students were from 18 to 19 years old, Already in the first months, the planned solutions (Exner, Bonitz, which was about a year older than the European average at later Thun) aimed for the faculty, which used to be called artistic that time. The students of theology were mostly boys of rural due to the classes it held and from Jesuit times the Faculty of descent, in engineering and architecture, children of craftsmen, Philosophy getting its name from the course in philosophy while in other courses approximately one half of the students (Cursus philosophiae) and which was the obligatory first level

84 for all subsequent (professional) studies, to be relieved from its for a University in Ljubljana were distinctively Slovenian and the preparatory tasks and to enable it its equal position among other concrete goal was to expand the study of medicine and surgery faculties. This of course resulted in the final liquidation of both with two Chairs (with two professorships) into a Faculty of grades of philosophy, whose tasks were now transferred to the Medicine and a fully new Faculty of Law with completely new grammar school and the totally new Faculty of Philosophy. The staff. At the time, Ljubljana was obviously not aware of the grammar school, as a school of general education, was to provide problem that new faculties of philosophy would be operating all prior education needed to study at any higher education only abroad. institution. From 2 May 1848 to 6 June 1848, the students and professors of At universities “Faculties of Philosophy were to be organised the study of medicine and surgery, the entire teachers' assembly equal to any other faculty and which in the old sense of the word of the Ljubljana Lyceum and the founding general meeting of the cover all mathematical disciplines and natural sciences and with Slovenian Association spoke in favour of a complete University their study, which was differentiated according to individual in Ljubljana. In August 1848 however, the first year of the study fields and with their organisation of institutes and seminars, of philosophy was annexed to the grammar school in accordance they were later to become a sort of backbone for scientific work with the general decision. We do not know if and to what extent at the university.« There was also the prevailing opinion that Ljubljana resisted this decision. The philosophy professors of the three-year study of surgery should to be separated from the the lyceum saw their new appointment at grammar schools universities, as it was mostly based on lower grammar school as being a degradation of their position, while the students grades and no longer showed any justification for its existence – were not too thrilled to have to remain at the grammar school with the existence of doctors, surgeons became unnecessary. The instead of being included into the more free forms of academic victim of these endeavours for a unified and quality university education. It seems that the board of education managed to study was also of course the study of medicine and surgery at the reassure both groups and win them over for this important lyceums. There was no resistance against these tendencies but it organisational change. Ljubljana's municipal administration, the became clear that with the lower university education (semi-uni- Estates of Carniola and the Administrative District of Carniola versity educational institutions) being abolished, the difference recommended this campaign for a university but at the same between grammar schools and university centres would be even time stressed that they could not contribute to this cause, as bigger. This was especially clear since it was evident that there the contribution should be made by the state. The Ministry of was going to be a limited number of university centres, as even Education in Vienna avoided any definite answers saying that the Faculty of Philosophy in Vienna could not be organised the question of a Slovenian University in Ljubljana should be without bringing in professors from the German territory, while resolved in the broader Austrian context. the inability to organise the Faculty of Medicine in Graz and Despite the mentioned petitions and the fact that the lyceum Innsbruck remained as a black spot on both university centres. study of medicine and surgery in Ljubljana was at a rather high This was the reason for the strong endeavours to establish a level, it was nevertheless abolished on 13 August 1848. complete study of medicine as soon as possible. As Fran Zwitter The petition for the authorities to cancel their decision helped so correctly established, the question on the location of the in so far as to the school being abolished gradually, starting university and the grammar school in Slovenia became “an 15 September with the first grade. In the case of the study eminent national question”. of medicine and surgery in Ljubljana, the Vienna board of The focus in our article will be on the endeavours of the lyceum education therefore did not consider its initial standpoint that professors to set up the university in Ljubljana, while an it would wait with the abolishment until the decision on the extensive view on this subject is provided by Janko Polec and future network of medical faculties was made, while they did Ana Benedetič in his description of the struggle for a Slovenian keep individual medical studies such as in Graz, Salzburg and University. in Innsbruck. In Graz, the study of medicine and surgery was In the first weeks following the revolution, where the students transformed into a Faculty of Medicine in 1863, in Innsbruck in played an important role and where there were again teachers’ 1869 and the lyceum in Salzburg was not abolished (similarly to assemblies, the struggle for a Slovenian University in Ljubljana the lyceum in Olomuc) until1871. was taken on predominantly by students and professors of the On behalf of the Slovenian Association, Dr. Janez Bleiweis drew lyceum. The most eager initiator of the university was the Rector up a new petition for a complete university on 10 December of the Lyceum and the director of the study of medicine and 1848. The petition requested that the study of medicine and surgery Dr. Jurij Matija Šporer, who was also the vice president surgery remained in full extent until it would be replaced by of the Slovenian Association. Also a fervent advocator was Dr. a Faculty of Medicine. On 15 January 1849, the Ministry of Janez Bleiweis, professor of veterinary medicine at the faculty of Education rejected the appeal saying that lower studies of medicine and surgery. The arguments surrounding the struggle surgery were gradually being abolished, while the study in

85 Ljubljana would be abolished immediately as the small number professors and two representatives of private assistant professors. of surgeons, who completed the study every year, did not justify With these measures being adopted, the medieval structure of its further existence. the university (corporative regulation) began to be abolished. All further petitions brought Ljubljana only two free juristic Ljubljana (and the Slovenians) was obviously not ready for the lectures – a chair in the Illyrian (Slovenian) language for Civil era of abolishment of lyceums, even though this had been evident and Criminal Law, which were the fields that were of the for some decades and was the right decision in light of the greatest importance for a practical jurist and for the translation endeavours for unity and quality of tertiary education. Ljubljana of laws. After Dr. Ernest Lehmann had been appointed, the was among those Austrian pre-March semi-university centres lectures on Criminal Law began on 1 June 1849. The lectures which were the first to be abolished after the March Revolution. were held in the facility of the Lyceum, where Anton Mažgon Feuchtersleben's principle of a complete university for each began lecturing on Civil (Citizen) Law on 20 March. However, nationality within the monarchy was not realised in Ljubljana. he fell ill in the beginning of July and died on 24 August. His Several factors played a role in this. In addition to Ljubljana itself legacy is the translation of the General Civil Code. Dr. Lehmann not being ready, there was also the increasingly negative attitude held lectures until the end of the semester and held the exams. towards this Slovenian national question among members of He held lectures according to his own lecture notes, which the Viennese Ministry of Education since late 1848 (e.g. Dr. were reproduced in 30 copies in lithographic form. With the Wilhelm Edler von Well). It needs to be said that the question of help of Matej Cigale, he prepared part of the translation of the the accelerated abolition of the Ljubljana Lyceum (especially its Penal Code within the framework of the Slovenian Association study of medicine and surgery) still remains to be researched. An dedicating it to the young students “who did not yet have the answer will be available only after a detailed study of the material opportunity to take lectures on the natural, private and state law of the Viennese Ministry of Education (partially of the Imperial at the university and therefore had no idea about it.” Educational Commission) from the years 1848 to 1850. All further endeavours coming from Ljubljana were rejected by Following the March Revolution, the Faculty of Theology the Vienna authorities with the already known argument that the was the only lyceum form of study that remained in Ljubljana question of universities needed to be regulated comprehensively as an intermediate stage between the grammar school and the and that this question was still open and under discussion. university and as the only form of university study. After moving The concept put forth by Ernest von Feuchtersleben, who had from the lyceum building to the diocesan seminary in 1852, it been the responsible undersecretary at the Ministry of Education broke away from its lyceum nature also on the external level. since July 1848, which also included the setting up of teachers’ Of all the petitions to expand the study in Ljubljana in the years assemblies, the possibility of each professor becoming a rector, 1848 and in 1849, only lectures on Civil and Criminal Law in the the abolition of study directors and tenders, the appointment of Slovenian language were realised. These lectures were however professors according to their qualifications that were to be judged transferred to Graz in the 1848/49 academic year. With the end by the teachers’ assembly, the right for the professors to choose of the Lyceum in 1849, Ljubljana was even further away from a their own assistants, the freedom of instruction and learning, university than before. Only the study of theology remained and the abolition of semester exams and the establishment of public after the abolition of the lyceum, it was reshaped into theology viva voce examinations under the chair of the Dean, promotions as a diocesan educational institution. under the chair of the Rector and a complete university for each After the triumph of the reaction and absolutism, there were nationality within the monarchy, was realised to a great extent. seven universities in the Austrian and Hungarian provinces in The provisional law on the organisation of academic authorities, mid 1850s: Vienna, Graz, Innsbruck, Prague, Krakow, Lvov which was conceived by Franz Exner and which entered into and Budapest, which all had lectures held in German. There was force on 30 September 1849, brought universities self-gover- no university in the entire territory of the Southern Slavs. The nment. They strongly stood behind the principle of freedom dualism and the need to yield to individual nations resulted in of instruction and learning even though many professors and the Budapest University being rendered into a Hungarian one students wished for the pre-March regulation. and in the setting up of a new Hungarian University (1872) in The university reform found the right measure between the Cluj (today’s Romania), in the Polish Krakow and Ivov University university’s self-government, which was required by scientific and in the division of the Prague University into a Czech and work, and the different but understandable regulations of the a German University (1882). There was a Croatian University state. It also knew how to defend itself from the influences of the set up in Zagreb (1874) and in the remote Bukovina there was doctoral staff, which would have had a negative impact on the another German University. The Italians gained an Italian Faculty development of the university. The regulation of all matters that of Law in Innsbruck (1904), which however did not begin to were important for faculty was now in the hands of the teachers’ operate and then again in Trieste (1913), which again did not assemblies, which were comprised of the full and associate start operating due to the start of the First World War.

86 As Fran Zwitter so correctly established, the question on the Sources location of the university and the grammar school in Slovenia became 'an eminent national question'. The struggle for a Arhiv Republike Slovenije [Archives of the Republic of Slovenian University began and it boomed at the time of the Slovenia ] (AS): Historia annua Collegii Labacensis Societatis Slovenian popular assembly (1868-1871) and especially at Jesu 1596-1691 (Zbirka rokopisov 180 r); Diarium Prae- the end of the century when national differences in Austria fecturae scholarum in Archiducali Collegio Societatis Jesu became much fiercer. In 1898, the Representative Assembly of Labaci inchoatum anno MDCLI (Zbirka rokopisov I/31 r) Carniola demanded a university be set up including Faculties [Historia annua Collegii Labacensis Societatis Jesu 1596-1691 of Philosophy, Law and Theology. They established a university (Manuscript collection 180 r); Diarium Praefecturae scholarum fund and endowed two scholarships for Slovenians who wished in Archiducali Collegio Societatis Jesu Labaci inchoatum to be habilitated at a Faculty of Law or Philosophy in Austria anno MDCLI (Manuscript collection I/31 r)]; Babiška šola v and who would be prepared to accept a professorship at the Ljubljani (Šola I) [School for Midwives in Ljubljana (School Ljubljana University. In order to make a Slovenian University I)], Licej v Ljubljani (Šola II) [Ljubljana Lyceum (School II)]; more acceptable to the authorities in Vienna, the Representative Direkcija medicinsko-kirurgičnih študij pri Liceju v Ljubljani Assembly of Carniola decided to call the university fund and the (Šola III) [Administration of Medical and Surgical Studies planned Slovenian University after Emperor Franz Joseph. The at the Ljubljana Lyceum (School III)]; Gubernij v Ljubljani promise of the Austrian Minister for Education and Religious (Gubernijski arhiv) [The Administrative District of Ljubljana Affairs to offer scholarships to talented students enabled young (The Archives of the Administrative District)], registratura II Slovenian jurists, Slavicists and other students holding scholar- –VIII; Deželno glavarstvo za Kranjsko [registry II – VIII; the ships of both kinds to do further studies in German, Russia and District Board of Carniola]. elsewhere. Slovenian endeavours for a university were however disregarded Avstrijski državni arhiv [Austrian State Archives], Splošni until the end of the Habsburg Monarchy. upravni arhiv [General Administrative Archives], Vienna: Studien in Laibach (fasc. 355-360).

Nadškofijski arhiv Ljubljana [Archdiocesan Archives Ljubljana] (NŠAL): Šolstvo, Bogoslovje (fasc. 1-21).

Narodna in univerzitetna knjižnica (rokopisni oddelek) [National and University Library (Manuscript Collection Division)]: Historia Seminarii Labacensis in qua origo, progressus, benefactores, eiusdem alumni continentur ab anno M:DC (Ms 156); Album Academicorum Lycei Labacensis (Ms 654).

Zgodovinski arhiv Ljubljana [Ljubljana Historical Archives] (ZAL-Lj.): Klasična gimnazija v Ljubljani (I. državna gimnazija v Ljubljani) [Ljubljana Classical Grammar School (1st State Grammar School in Ljubljana)] (LJU-184, 420-1).

87 Literature Dolinar, France M. Cerkveni in politični okvir delovanja jezuitov na Slovenskem v 17. in 18. stoletju [The ecclesiastical Benedetič, Ana. Poti do univerze. 1848-1898-1909-1919 [The and political framework of the Jesuits in Slovenia in the 17th Paths to the University]. Ljubljana : Studia humanitatis, 1999. and 18th century]. Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana : 1992, 36-43. Bren, H. K zgodovini ljubljanskega semenišča [To the history of the Ljubljana seminary]. Carniola, 8, 1917, 139–143. Dolinar, France M. Jožefinizem in janzenizem [Josephinism and Jansenism]. Zgodovina Cerkve na Slovenskem (Inštitut Ciperle, Jože. Avstrijsko šolstvo po meščanski revoluciji 1848 in za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti v Ljubljani), Celje položaj na Slovenskem [The Austrian education system following 1991, 167. the Civil Revolution of 1848 and its position in Slovenia]. 130 let visokega šolstva v Mariboru, Zbornik simpozija, Maribor, Dolinar, France M. Vloga in pomen jezuitskega kolegija v Celje : 1991, 259-271. slovenskem prostoru [The role and importance of the Jesuit college in Slovenia], Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Ciperle, Jože. Jezuitski učni program in njihovi študiji v Ljubljani Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana [The Jesuit study programme and their study in Ljubljana]. 1998, 9-13. Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija (Redovništvo na Slovenskem, 3, Jezuiti). Ljubljana : 1992, 157–180. Engelbrecht, Helmuth. Geschichte des österreichischen Bildun- gswesens : Erziehung und Unterricht auf dem Boden Österreichs. Ciperle, Jože. Ljubljanska protestantska stanovska šola in 5 Bde., Wien 1982/83/84/86/88. klasični jeziki [The Ljubljana Protestant Estates School in classical languages]. Antični temelji naše sodobnosti. Ljubljana Gspan,Anton. Anton Tomaž Linhart. Zbrano delo [Anton : 1987, 35–42. Tomaž Linhart. Collected works]. Ljubljana : 1950.

Ciperle, Jože: Nov položaj šole in pouka na Slovenskem v 16. Heiß, Gernot. Notranjeavstrijske »deželne stanovske šole«, stoletju [The new conditions of schools and education in Poskus njih uvrstitve v šolski in izobraževalni sistem 16. stoletja Slovenia in the 16th century]. Trubarjev zbornik, Prispevki [The rural estates schools of inner Austria, an attempt to classify z mednarodnega znastvenega simpozija Reformacija na them within the school and education system of the 16th Slovenskem ob štiristoletnici smrti Primoža Trubarja, Ljubljana century]. Zgodovinski časopis, 41/4, 1987, 585–597. 9.–13. novembra 1987. Ljubljana : 1996, 139–147. Klingenstein, Grete. Universitätsfragen in der österrichischen Ciperle, Jože. Oris srednjeveškega šolstva na Slovenskem [An Monarchie um 1800. Wegenetz des europäischen Geistes, outline of the medieval education system in Slovenia]. XIX. Wissenschaftszentren und geistige Wechselbeziehungen seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Zbornik zwischen Mittel- und Südosteuropa vom Ende des 18. Jahrhun- predavanj, Ljubljana 1983, 234. derts bis zum ersten Weltkrieg, ur. R. G. Plaschka, K. Mack. Wien 1983, 81-87. Ciperle, Jože. Podoba velikega učilišča ljubljanskega : Licej v Ljubljani 1800 – 1848 [The Image of the Great Ljubljana College, Lyceum in Ljubljana 1800 - 1848]. Ljubljana : Slovenska Melik, Vasilij. Pregled razvoja univerze [A review of the matica Ljubljana, 2001. development of the University]. Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvoboditve 1945-1975. Ljubljana : Univerza, 1975, Ciperle, Jože. Reforma Gratiana Marxa in gimnazije na 50-72. Slovenskem [Gratian Marx's reform and grammar schools in Slovenia]. Ob 200-letnici Splošne šolske naredbe, Razstava v Melik, Vasilij. Pregled razvoja univerze [A Review of the Slovenskem šolskem muzeju, Ljubljana 1974, 29–38. Development of the University]. Univerza v Ljubljani ob tridesetletnici osvoboditve 1945-1975. Ljubljana : Univerza, 1975, 50-72. Ciperle, Jože, Vovko, Andrej. Šolstvo na Slovenskem skozi stoletja [The Education System in Slovenia through the Centuries]. Ljubljana : Slovenski šolski muzej, 1987.

88 Mlinarič, Janez. Duhovna podoba in pomen srednjeveških Veble, Andrej. Boj za slovensko vseučilišče [The Struggle for a samostanov na Slovenskem [The spiritual image and meaning Slovenian University]. Ljubljana, 1909. of the medieval monasteries in Slovenia]. Zgodovinski časopis, 47/4, 1993, str. 489–495. Simoniti, Primož, Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja [Humanism in Slovenia and Polec, Janko. Višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko Slovenian humanists until the mid-16th century].Ljubljana : univerzo [Ljubljana's Higher Education Studies in the Past Slovenska matica : 1979. and the Struggle for a Slovenian University]. Universitas Alexandrina : Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta Smolik, Marian. Kako so zidali semenišče v Ljubljani [How the 1929. Ljubljana : Rektorat Univerze kralja Aleksandra Prvega v seminary in Ljubljana was built]. Kronika, 7, 1959, 90–96. Ljubljani, 1929, 1-231. Steska, Viktor. Collegium Carolinum Nobilium v Ljubljani Polec, Janko, Bogumil Senekovič. Vseučiliški Zbornik [University [Collegium Carolinum Nobilium in Ljubljana]. Izvestja Journal]. Muzejskega društva, 15, Ljubljana : 1905, 153-162. Melik, Vasilij. Ljubljanska univerza in njeni predhodniki [The Ljubljana University and its Predecessors]. Zbornik ljubljanske Vidmar, Tadej. »Obena deshela, ne meisto ne gmaina, ne mogo univerze. Ljubljana : Univerza Edvarda Kardelja, 1989, 7-17. pres shul … » Usoda protestantskih deželnih šol v Ljubljani, Celovcu in Gradcu.'Obena deshela, ne meisto ne gmaina, Praprotnik, N., Wraber, T. Prispevek Franca Ksaverja Wulfena k ne mogo pres shul … 'The fate of protestant rural schools in poznavanju semenk Slovenije [The contribution of Franc Ksaver Ljubljana, Klagenfurt and Graz. Šolska kronika, Zbornik za Wulfen to the knowledge of spermatophytes in Slovenia]. zgodovino šolstva in vzgoje, 9 (XXXIII), 2000, 9–27. Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773), Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4), Ljubljana 1998, 111–123. Zwitter, Fran. Linhartova doba, misel in delo [Linhart's era, ideas and work]. A. Linhart, Poskus zgodovine Kranjske in ostalih Pintar, I. Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani. Njegov dežel južnih Slovanov Avstrije, 1–2, Ljubljana 1981, 303–350. nastanek, razmah in konec [The medical and surgical educational institution in Ljubljana, its origin, development and end]. Zwitter, Fran. Višje šolstvo na Slovenskem do leta 1918 [Higher Ljubljana : 1939. Education System in Slovenia until 1918]. Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani 1919-1969. Ljubljana : Univerza, 1969, Rajšp, Vincenc. Jezuiti in protestantizem na Slovenskem [Jesuits 13-51. and the protestantism in Slovenia]. Jezuitski kolegij v Ljubljani (1597–1773). Zbornik razprav, (Redovništvo na Slovenskem, 4). Ljubljana : 1998, 269–272.

Rajšp, Vincenc. Ukinitev jezuitskega reda na Slovenskem [The suppression of the Jesuit order in Slovenia]. Jezuiti na Slovenskem, Zbornik simpozija, (Redovništvo na Slovenskem, 3), Ljubljana : 1992, 255-274.

Reisp, Branko. Višje šole na Slovenskem v 17. in 18. stoletju [Higher Education Schools in Slovenia in the 17th and 18th Century]. Kronika, 10 (1962), 163-172.

Schmidt, Vlado: Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v XVI. stoletju [Educational Work of the Protestants in Slovenia in the XVI Century]. Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1952.

Schmidt, Vlado: šolstva in pedagogike na Slovenskem [The History of the Educational System and Pedagogy in Slovenia] I., II., III. zv. Ljubljana 1963/64/66.

89 The Setting Up of the University of Ljubljana Tatjana Dekleva

The Setting Up of the University Commission show the necessity of setting up a Slovenian university. He said that on Slovenian territory, the majority of important positions Even before the end of the First World War, which resulted in the were being held by foreigners, who will have to be replaced in dissolution of the Austro-Hungarian Empire, its administration order to establish a Slovenian character of the administration and of the Slovenian territory was slowly fading. The power simulta- public offices. 2,000 people with higher education were needed neously passed over to the National Council, which had been set for this task, while there were only 800 available. Since all who up on 16 August 1918 in Ljubljana and which had been laying were present at the meeting agreed that it was urgent to set up a the foundations for the setting up of an independent state of the university in Slovenia and were also aware that the path to this Slovenes, Croats and Serbs. On 29 October 1919, the Ljubljana university was going to be a difficult one, Rostohar proposed that Kongresni trg square witnessed a large manifestation at which a commission be set up to study the question of the Slovenian the Slovenes celebrated their secession from the Austro-Hunga- university and to be responsible for solving the problems of rian Empire and inclusion in the State of Slovenes, Croats and Slovenian professors and Slovenian students until the university Serbs. Two days later, the national government of the Slovenes, had been set up. The conclusions of this meeting were drawn up in Croats and Serbs in Ljubljana became the supreme authority. four parts and submitted to the national government in a special The new political conditions asked for a pressing resolution of memorandum drawn up by Rostohar. The first demand was that the Slovenian university question, as Slovenian students, who a University Commission be set up. It should be comprised of were enrolled in Austrian universities, could no longer study three representatives of the Pravnik association, the Association there, while Slovenian professors teaching at these universities of Slovenian Professors and Assistant Professors, the Association were beginning to lose their jobs. The setting up of a university of Doctors, the Association of Engineers and one representative was part of the activity of the Commission for Education and of the government. The second demand of the memorandum Religious Affairs established by the national government and led asked for the government to see to the continuation of the study by commissioner Dr. Karel Verstovšek. The central government of Slovenian students, especially lawyers, in Zagreb, while for supported the setting up of a university only with words but students of philosophy and medicine, Belgrade was suggested not in action and it postponed the settling of the university as an additional possibility to Zagreb. Medicine students, who question until the end of the Paris Peace Conference. According were about to take their exams, should have the opportunity to to Metod Mikuž, the campaign for setting up a university was take these exams at the University of Prague and in the language started by the cultural department of the National Council in in which they studied. There were also concrete suggestions for Ljubljana, which decided at its assembly to propose the setting the heads of chairs with Slovene as the language of instruction up of individual study chairs with Slovene as the language of in Zagreb, The fourth demand put forth by the meeting asked instruction at the Faculty of Philosophy and the Faculty of the government to try and transfer the Knafelj and other institu- Law in Zagreb and Belgrade (on 21 November 1918). Here, tions, which were intended for students of Yugoslav countries, to already habilitated Slovenian assistant professors were to hold universities in this territory. The national government discussed lectures for Slovenian students, who were unable to continue the memorandum at its meeting on 26 November. With their studies at Austrian universities, while these faculties would substantial problems, Verstovšek succeeded in the University also habilitate future Slovenian generations of academics. Two Commission being set up as a government institution. With the days after the meeting of the cultural division of the National setting up of the University Commission, the end of the year Council, the assistant professor at the Czech University in 1918 marked the beginning of methodical work for a Slovenian Prague Mihajlo Rostohar and the Mayor of Ljubljana Ivan university. Verstovšek was especially deserving for the University Tavčar published an invitation in the daily newspaper convening Commission receiving the character of a governmental a meeting of the delegates of Slovenska Matica, the Association institution, which elevated its importance and role. With the of Slovene Professors, the Association of Slovene Lawyers, the help of his Commission, Verstovšek also generated the financial, Association of Slovene Doctors, the Association of Slovene administrative, spatial and other conditions for its successful Engineers and university professors and assistant professors. operation. Ervin Dolenc believes that Karl Vestovšek, the man The meeting was held on 23 November at 8 pm in the consul- most deserving for the Slovenian university, was distinguished tation room of the town hall. At the proposal of Commissioner by his political skills, insight and resoluteness in the comprehen- Verstovšek, who were represented by Professor Fran Vadnjal, the sion of what was possible in his time. members discussed the current problems of Slovenian students and professors. Mihajlo Rostohar further used statistical data to

90 The Work of the University Commission These were to send their habilitation work to Zagreb. The third group were the new generations of academics, who still needed The setting up of the University Commission represented to prepare for habilitations. The University Commission was the culmination of the endeavours for setting up a Slovenian to help these teachers with subsidies. At its fourth meeting, the university, which had been present since 1848. Commission had already prepared concrete solutions regarding Its work resulted in the Slovenes, which had been a nationally and the staff, which the Commission however did not send to socially oppressed nation in the Austro-Hungarian monarchy, Zagreb by the next meeting, which was held on 14 January receiving their own university. Even though it was set up anew, 1919. On the other hand, the University Commission received the Commission was partly able to draw from the results of a letter from the Zagreb commission in which they asked for pre-war work for the university, especially from the work of the concrete suggestions (teaching and financial) for the provisional university section led by Ljubljana’s mayor Ivan Hribar. From measures to be taken in Zagreb. Consequently, the Commission 1902 to 1911, this section provided young scientists financial adopted a resolution on the imperative necessity to appoint the support in their preparations for an academic career, so that proposed professors to be teaching at the University of Zagreb when the first Slovenian university was set up, its staff were and for the lectures to begin for Slovenian students. The Faculty mostly ready. of Philosophy was the only faculty in Zagreb which officially The University Commission held its first session on 5 December showed that it was ready to accept Slovenian Chairs, so it was at the library of the National Palace. The government’s repre- decided that the Commission had to obtain similar statements sentatives were Dr. Ivan Grafenauer and Dr. Leopold Poljanec, also from other faculties. the theologians were represented by: Dr. Janez Zorè, Dr. Aleš The answer for the Zagreb authorities, which had been drawn Ušeničnik and Dr. Janez Janežič, who was soon replaced by Dr. up by a special commission, was presented at the next meeting Josip Srebrnič; the lawyers by: Dr. Ivan Žmavc, Dr. Debevec by Majaron. The Zagreb authorities were asked that the and Dr. Kušar, representatives of the Pravnik association were University of Zagreb should accept the professors and private Dr. Danilo Majaron and Dr. Anton Švigelj; the doctors were associate professors proposed by the national government until represented by Dr. Alojz Kraigher and Dr. Ivan Oražen, and the the University of Ljubljana was set up. These professors were engineers by Mr. Pavlin (eng.). The meeting was also attended to form their own teachers’ assemblies that were to receive by Dr. Ivan Žolger and the associate professors Rostohar and further education until they moved to Ljubljana and the Ramovš. The chairman of the Commission was Dr. Danilo financial aspect should be covered by the national government Majaron, vice chairman Dr. Zorè and the secretary Dr. Ramovš. of the Slovenes, Croats and Serbs. Commissioner Verstovšek At the first session, Rostohar reported on the discussions presented this plan, which was to enable Slovenian students previously held in Zagreb and the willingness of the University to continue their education in Zagreb, at the meeting of the of Zagreb to become the central unit of the future Slovenian government, where the members of the government however university and to call all Slovenian assistant professors to Zagreb did not share his enthusiasm and were more inclined towards until a university was established in Ljubljana. The students of postponing university matters to a later time. They were more the Faculty of Law and the Faculty of Philosophy were thus inclined towards the pre-war idea of setting up a Slovenian able to immediately enrol in the University of Zagreb. The university in Trieste, while Ljubljana was to receive the study of first four semesters were also available for medical students, technology or some other vocational college. As the proposals of while the setting up of the Faculty of Technology was being the University Commission did not prejudice the final decision, planned along with the Faculty of Veterinary Medicine and the the government nevertheless adopted them. As there was also no Faculty of Agronomy. The idea of the temporary arrangements answer from Zagreb, it became evident that the answer would in Zagreb for a Slovenian university later came to a standstill. ultimately not be satisfactory and the key players in Ljubljana The problems were mostly related to the qualifications of the increasingly considered setting up a university without the Slovenian candidates for the chairs in Zagreb and the relation of provisional arrangements in Zagreb. Initiatives from individual Slovenian chairs towards the University of Zagreb. fields contributed to such deliberations. Already at the meeting By the end of 1918, the Commission met three more times and of the University Commission on 14 January, the theologians mostly discussed staff-related matters. The plan, which was to submitted the memorandum on the setting up of the Faculty of regulate this issue, was again prepared by Rostohar. He proposed Theology. The Commission unanimously adopted the proposal that the teaching staff of the future university be divided into at its fifth meeting held on 14 January, under the condition three groups. The first group were the already qualified teachers that all the lectures were public and held in the Slovenian with a teaching mandate, who needed to be asked whether language and not in Latin. It issued a proposal for the national they were prepared to work in Zagreb. The second group was government to immediately elevate the Ljubljana Theological comprised of teachers who would soon be up for habilitation. College, which had been operating as a form of higher education

91 study for future priests in Ljubljana since 1791, to the status Eng. Šuklje (head), Dr. Plemelj and Mr. Rataj (eng.). They of a faculty, thus allocating it the corresponding financial appointed a special sub-commission, which was responsible for funds. As professor Mikuž believes, it was the theologians the preparation of provisional facilities and special equipment who showed the University Commission the right path that by autumn and a sub-commission for the organisational Statute. if qualified teachers are available, the solution to the question They also appointed the management of the future university of the Ljubljana University should be sought only at home. At library. They adopted the proposal that the first departments the last meeting in January, the Association of Engineers as well of the College of Technology, which would be organised in the submitted the memorandum on the setting up of the College of Ljubljana Trade School, were to begin operating after Easter. The Technology in Ljubljana, while in February, the question of a sub-commissions swiftly prepared the plans for the organisation Faculty of Medicine was discussed by the Slovenian Association of individual faculties, which were approved by the University of Doctors. Commission and submitted to the Commission for Education On 8 February, Commissioner Verstovšek addressed the and Religious Affairs on 31 March 1919 to be studied and central government in Belgrade with three letters. In the first, realised as soon as possible. These plans included all mandatory he provided arguments for the need to set up a College of chairs, teaching staff, lists of seminars and institutes, study Technology in Ljubljana; in the second, he asked the Minister orders, schedules and budgets for each faculty. The University to allow the Theological College in Ljubljana to be reorganised Commission warned the Commission for Education and and expanded into a Faculty; and in the third, he proposed that Religious Affairs that the preparations needed to be accelerated the University of Ljubljana was set up. He informed the general in order for regular lectures to be able to start in the autumn of public about the reasons for the quickest possible setting up of 1919. It also proposed the appointment of first full professors, the university in his article published in the Slovenec magazine. who would be able to take over the organisation of the faculties In addition, he strengthened his Commission by expanding immediately after their appointment. it to include the post of a consultant for university matters Verstovšek repeatedly reminded the Belgrade authorities about to which he appointed Dr. Rihard Zupančič. At the end of the promised financial funds until the Minister of Education February, he personally interceded with the central government informed him that the question of the University of Ljubljana in Belgrade together with Janko Brejc, representative of the had been postponed until after the Paris Peace Conference. district government. With the support of the vice chairman Dr. At the extraordinary meeting of the University Commission, Anton Korošec, the intervention was a complete success and its members nevertheless spoke in favour of actions for setting the government granted the setting up of the university and up the university and the Commission for Education and approved 1.4 million krone as the first financial contribution. It Religious Affairs sent the Minister of Education a request for was also established that the future university would include real the fastest possible solution to the university question, as they sciences, i.e. the study of technology. soon received a negative answer from Zagreb on the setting up of parallel Slovenian chairs at the University of Zagreb. At their next meeting on 16 April, the decision on the beginning Preparations for the Setting up of the of the higher education study programme of technology was University of Ljubljana adopted. The members of the University Commission decided to inform the representatives of all three political parties about The news on the imminent setting up of the University of the seriousness of the situation and to present them a special Ljubljana prompted the organisation of preparatory work, as memorandum drawn up by Rostohar. At the conference held on there was not much time left until autumn, when the university 26 April, these representatives were briefed on the current work was to open its doors. The University Commission set up five of the Commission and another memorandum was prepared sub-commissions with the task of preparing proposals on the at the request of the representatives. This memorandum was organisation of faculties. Three members of the University prepared by Ramovš and it included the explanation of all plans Commission were appointed to each sub-commission and each regarding the university. commission was allowed to further expand its membership with In Belgrade, progress was made in the beginning of June, when university associate professors. Members of the sub-commis- it became clear that the Ministry of Education had already sion for theology were Dr. Zorè (head), Dr. Srebrnič and Dr. submitted the bill on the setting up of the University of Aleš Ušeničnik; of the sub-commission for law: Dr. Majaron Ljubljana to the Council of Ministers. At the fifteenth session (head), Dr. Dolenc and Dr. Švigelj; of the sub-commission for of the University Commission held on 5 July 1919, it was clear medicine: Dr. Kraigher (head), Dr. Plečnik and Dr. Zalokar; of that the Council of Ministers had already discussed the bill but the sub-commission for philosophy: Dr. Rostohar (head), Dr. that there was substantial opposition against the setting up of a Grošelj and Dr. Ozvald; of the sub-commission for technology: Faculty of Medicine. Majaron therefore went to Belgrade and

92 explained the urgent need for the Faculty of Medicine to the the students, the setting up of a college of technology needed to Minister. The Minister accepted his arguments and proposed be conducted as thoroughly as the setting up of the university. that the act regarding the University of Ljubljana would include On 6 February, the government for the first time reported to the validity of the Belgrade Statute for the Ljubljana University the central government about the needs of higher education in until the University Council of the University of Ljubljana Ljubljana through the Commission for Education and Religious proposed a different Statute. On 23 July 1919, the Regent signed Affairs. They stressed the importance of higher education in the the Act on the University of the Kingdom of Serbs, Croats field of technology and the lack of technological colleges in the and Slovenians of Ljubljana, which was issued in the Službene country. The Commission for Education and Religious Affairs novine (Official Gazette) a month later. This marked the formal recommended that the Belgrade authorities set up a higher setting up of the first Slovenian university, which encompassed education study of technology in Slovenia. five faculties: the Faculty of Philosophy, the Faculty of Law, the When the Belgrade government granted the setting up of Faculty of Theology, the Faculty of Technology and the Faculty a university with real sciences, including also the study of of Medicine. technology, in the beginning of March, the planned college of technology was replaced by the Faculty of Technology. The sub-commission for technology prepared a detailed plan that The Higher Education Study Programme of foresaw the study plans of the Czech and Austrian institutions Technology to be taken over for the first two years, which would guarantee the reciprocity of Slovenian students. Later, the Faculty of In organisational matters, the aspirations for a Slovenian Technology was to be designed so as to meet the needs and university before the First World War were based on the enable competition with the western technical culture that Austrian model of a university with four faculties, while the was based on a high scientific level. Lectures at the Faculty of study of technology in Austria was organised outside the Technology were planned to start with the first extraordinary framework of a university and as a College of Technology. As course for builders, mechanical engineers, electrical engineers, there was no college of technology in the country, Milan Šuklje, miners and geodesists on 1 May 1919 and would last until 15 professor at the Ljubljana Trade School, immediately after the July. The second extraordinary course was planned to last from revolution outlined courses in geodesy, which would be held at 15 August to 31 October and on 15 November, the first course this school. At the meeting held on 23 November 1918 which for the second grade was planned to start, which would also was attended by representatives of Slovenian technologists, Dr. mark the beginning of regular classes for the first two grades. In Kasal suggested that a special Faculty of Technology should be the proposal, the government was asked to immediately set up part of the University of Ljubljana according to the American three chairs – for Mathematics, Mineralogy and Chemistry and model. seven part-time positions for assistant professors with teaching As it was possible for the lectures to start immediately, even mandates – two for Mathematics and one for Descriptive though in a modest form, which would help the students Geometry, Geodesy, Technical and Architectural Drawing, of technology who were unable to continue their studies at Mechanical Drawing and legal subjects. Austrian universities, the Slovenian technologists did not The candidates for the first three chairs at the Faculty of wish to wait until the University of Ljubljana was set to fulfil Technology were Dr. Rihard Zupančič, Dr. Karel Hinterlechner their desire for the establishment of a higher education study and Dr. Maks Samec. Zupančič, who lost his position in Vienna, in Ljubljana. In the beginning of 1919, the Association of was an active participant at the Commission for Education Engineers prepared a special memorandum on the setting up of and Religious Affairs in its preparations for the setting up the College of Technology in Ljubljana and submitted it to the of a university in Ljubljana. At the time when the University University Commission on 30 January 1919. It was presented Commission was discussing their appointment for professors at the Commission’s 7th session by Mr. Šuklje, who asked the at the chairs of Mineralogy and Chemistry, Hinterlechner and Commission to advocate for the setting up of a College of Samec were still in Vienna and the Commission also did not yet Technology in Ljubljana, while Professor Grošelj pointed out have their professional evaluations. Despite the admonitions that this would play an important role in the future and thus coming from the ranks of the technology field saying that the suggested that in the summer semester, some kind of vocational setting up of courses would be delayed, Rostohar spoke in courses would be set up. If this happened, no one could question favour of the Commission having to adhere to the resolutions the College of Technology anymore. on the appointment of professors, which it had adopted at its The University Commission unanimously adopted the proposal first sessions, also to receive professional evaluations for these on the urgency and the justification for a college of technology in two professors. This is why at its tenth session, the Commission Ljubljana but they stressed that despite the urgent need to help postponed its decision on the proposal of a Faculty of Technology.

93 After the professional evaluations had been submitted to the week. In the second semester, there were 36 hours of lectures and University Commission, the first three full professors for 38 hours of practical work a week. During this time, the students technology were unanimously confirmed at the Commission's covered the full curriculum of the first grade of the technical 12th meeting. college and in the autumn of 1919, they were able to enrol in the The newly received news that the setting up of the university third semester of the Ljubljana Faculty of Technology. Lectures had been postponed did not hinder the preparations which were held at the higher education course of technology are regarded already on their way. Commissioner Verstovšek also believed that as the first university lectures in Ljubljana. the technical course should be started immediately according to the elaborated plan, while the costs were to be covered from the provincial University fund. At its general meeting held on 15 The Registrars of the First Slovenian April, the Association of Engineers adopted a resolution which University was sent to the district government on 27 April. The resolution demanded that the temporary higher education course in After the Act on the Setting up of the University of the Kingdom technology be started immediately, as the Faculty of Technology of Serbs, Croats and Slovenes had been adopted, the university’s could no longer be opened in May. The district government was registrars were appointed. On the last day of August 1919, the to entrust the management of this course to a special board of Regent appointed the first professors of the newly established trustees, while the costs would temporarily be covered from university. The long tradition and expert staff of the Ljubljana the university fund. It also needed to be arranged that this Theological College provided the newly-founded Faculty course would be recognised as a completed higher education of Theology with a good personnel basis. The first three full semester. The district government granted the proposal and on professors were chosen among the professors of this institution. 2 May 1919 issued the Decree on the Setting up of a Temporary The expert opinions for their appointment were contributed by Higher Education Course in Technology for the Fields of the Zagreb Faculty of Theology. Dr. Aleš Ušeničnik, professor of Construction, Mechanical and Electrical Engineering, Mining Dogmatics, was appointed full professor of Philosophy; Dr. Franc and Land Surveying, which determined that the lectures for the Ušeničnik, professor of Ethics and Pastoral Care, was appointed first and second extraordinary semester of the first grade would full professor of Pastoral Theology; Dr. Ivan Zoré, professor of be held from May to November 1919 according to the plan of Church History and Canon Law, was appointed full professor the Belgrade Faculty of Technology and technological colleges of the Faculty of Theology in the same field. There were four full in the territory of former Austria. The University Commission professors appointed to the Faculty of Law: full professors of proposed to the district government that they appoint the the University of Vienna Dr. Ivan Žolger for International Law, following professors at the course of technology: Dr. Rihard associate professor of the University of Černovice Dr. Leonid Zupančič for Mathematics I, Jaroslav Foerster for Descriptive Pitamic for Administrative Law, private assistant professor of the Geometry (lectures), principal of the higher grammar school University of Zagreb Dr. Bogumil Vošnjak for Public Yugoslav Professor Jože Mazi for practical work in Descriptive Geometry Law and the custodian of the university library in Prague Dr. Ivan (his assistants would be Ladislav Bevc and Milan Fakin), Dr. Žmavc for National Economy. The first teachers’ assembly at the Milan Vidmar for Mechanics I, Prof. Dr. Maks Samec for Faculty of Philosophy was comprised of the full professor of the General Chemistry, Prof. Dr. Pavel Grošelj for Mineralogy, Ivan University of Černovice, Dr. Josip Plemelj, who was appointed Vurnik (Eng. Arch.) for Technical Drawing, M. Mihor (Eng.) for at the Chair of Mathematics, full professor at the University of Mechanical Drawing, Miroslav Kasal (Eng., Phd.) for Situation Graz, dr. Rajko Nahtigal for General Yugoslav Philology, private Drawing, Leo Novak (Eng.) for Lower Geodesy and Ladislav assistant professor at the University of Graz, Dr. Fran Ramovš for Bevc (Eng.) as assistant for practical work in Geodesy. Slovenian Language and the custodian of the Imperial Library in The district government realised the appointments on 19 May. Vienna, Dr. Ivan Prijatelj for the History of Slavonic Literature of On the same day, the courses were ceremoniously declared open the New Period with Special Emphasis on Slovenian Literature. and the ceremony was attended by the president of the district At the Faculty of Technology, they appointed professors who government Janko Brejc, commissioner Verstovšek, deputy had already been teaching at the higher education course in mayor Triller, members of the University Commission and the technology: professor of technology in Vienna, Dr. Rihar Association of Engineers and the entire teachers’ assembly. The Zupančič for Mathematics, mining councillor of the Institute opening addresses were followed by lectures held by Dr. Milan of Geology in Vienna Dr. Karel Hinterlechner for Mineralogy Vidmar Engineer- Philosopher and Machine- Giant, and Dr. and Petrography, professor of the Vienna grammar school, Dr. Rihard Zupančič About Mathematics in Technical Sciences. Maks Samec for Chemistry and assistant professor of the Vienna Classes were held from May until November. In the first semester, Faculty of Technology Dr. Milan Vidmar (eng.) for Electrical there were 32 hours of lectures and 32 hours of practical work a Engineering. At the Faculty of Medicine, they appointed two full

94 professors who were previously both private assistant professors the Faculty of Medicine would additionally have to prepare at the Czech University of Prague: Dr. Albert Botteri for special decrees, as these two faculties were not present at the Ophthalmology and Alfred Šerko (MD and Phd – Philosophy) University of Belgrade. The Faculty Council of the Faculty of for Neurology and Psychiatry. Dr. Janez Plečnik, prosector of the Theology elaborated a detailed faculty decree and submitted district hospital in Ljubljana was appointed associate professor it to the University Council. In expectation of a forthcoming for Pathologic Anatomy. University Act and a general University Decree, which would result in the rearrangement of the Faculty Decrees, the University Council proposed a postponement until new regulations had The Work of the University Council been adopted. In waiting for the new act, the Faculty Council addressed the Ministry of Education with the request that the The setting up of the university slowly brought an end to the work Faculty followed the decrees of the Zagreb Faculty of Theology of the University Commission. In its ten months of operation, until the new University Act was adopted. In June 1920, the the Commission held nineteen sessions, including two extraordi- University Council adopted the provisions for certification nary sessions. In September 1919, there were two more sessions. examinations for the Ljubljana Faculty as were applied in The penultimate session on 11 September was also attended by Zagreb. Following a decree issued by the Ministry of Education, the newly appointed full professors, who met as the University the Zagreb viva voce examination order began to be applied as Council on 18 September. The University Council became the from 24 December 1920. The Faculty of Law elaborated the plan highest authority of the newly established university. Under the for the Decree on the Study of Jurisprudence and Social Sciences chairmanship of Josip Plemelj and with deputy chairman Rihard and Theoretical Exams at the University of the Kingdom of Zupančič and manager Fran Ramovš, the Council took over Serbs, Croats and Slovenes in Ljubljana and submitted it to the the operation of the University Commission and managed all district government, which adopted the decree and published the work for the opening of the university. At its first meeting, it on 17 April 1929 in the Official Gazette of the District which also included a discussion about the university seal and the Government of Slovenia. The new State of Serbs, Croats and corresponding explanation of Professor Nahtigal, the University Slovenes decided that until legislation had been unified within Council unanimously adopted the decision that the official title the country, the old legislation should apply. Together with would include the noun, university (univerza) and the adjective, the knowledge of the Austrian system of legal education, this university (univerzitetni), since foreign institutions, which the was the reason for organising the study similarly to Austrian university would be in contact with sooner or later, would not universities. Post-war conditions also prevented the direct use be able to understand the term vseučilišče, as the latter does not of the Belgrade study order at the Faculty of Philosophy. This give the true character of the school. study order did not enable students who had studied at Austrian The University Council managed all university and faculty universities to conclude their study. In addition, some of these matters until the Faculty Councils were established and their students had already become candidates for graduation and rectors and deans elected. It was faced with several difficult had already taught as substitute teachers. The organisation of tasks. The facilities for the new university had to be determined, secondary schools in Slovenia did not provide employment for the teachers’ assembly completed, so that lectures at all main candidates who had graduated in subjects which were not taught chairs of all faculties could begin, they had to find apartments in in Slovenian secondary schools or which were taught only to a Ljubljana for the professors, the accommodation and board for smaller extent. With the approval of the University Council, future students had to be regulated and the questions regarding the Faculty Council thus prepared a new study order, which was the legislative matters of the new university were also unresolved. based on the regulations for graduate and professorship exams Article 3 of the Act on the University of Ljubljana stipulated valid in pre-war Serbia but it also considered former Austrian that the university must be managed according to the act and regulations, especially with regard to exam groups. The instruc- decrees of the University of Belgrade as of 27 February 1905 and tions at the Faculty of Technology were conducted according to 23 July 1919 until special acts for the University of Ljubljana the plan of the Belgrade Faculty of Technology and technological were adopted. colleges in the territory of former Austria. The activity of the It was Majaron’s opinion that the general decrees were rather Ljubljana Faculty of Medicine was limited to lectures and exams in line with the decrees of the known universities and with the of the first viva voce examination in medicine and the study plan proposals of the University Commission. This however did was taken over from the Zagreb Faculty of Medicine. A special not apply to decrees for individual faculties, especially with act, which was to regulate the operation of the University of regard to study materials and the organisation of lectures and Ljubljana, was never published, as a unified University Act for exams, and so the Faculty Councils should propose individual all universities in the country had been under preparation since changes. The Faculty Councils of the Faculty of Theology and March 1920 and was published only in 1930.

95 In the beginning of October, all faculties prepared their budgets, Ljudmil Hauptman for History of the Middle Ages, Dr. Nikola which the Ministry in Belgrade reduced and it also stalled with Radojčič for History of the Serbs and Croats, Dr. Karel Ozvald the final allocation of the approved funds. The students protested for Pedagogy, Dr. Marijan Salopek for Geology and Dr. Jovan against this and also asked for the prompt appointment of new Hadži for Zoology. Dr. Jakob Kelemina and Dr. Izidor Cankar professors. The appointments from the end of January 1920 were appointed assistant professors for Germanic Philology meant that in the second semester, individual chairs would be and Art History respectively. The part-time professors were filled. In the summer semester of the first academic year, lectures Dr. Ivan Lunjak for Classical Philology and Dr. Josip Mantuani began at the Faculty of Law. for History of Antique Art and Archaeology and the part-time The winter semester of the first academic year officially began teachers were Dr. Josip Pipenbacher for the Introductory Seminar on 1 December. The first lecture at the University of Ljubljana Course in Latin and Dr. Josip Debevec for the Introductory was held on 3 December by Prof. Dr. Fran Ramovš – Historic Seminar Course in Greek. The Faculty Council of the Faculty Grammar of the Slovenian Language. Lectures and practical of Philosophy granted extraordinary lectures on Theoretic work were held until 15 March and the summer semester began Philosophy to be held by Dr. France Weber, a private assistant on 6 April and lasted until 30 June. At the end of the first professor from the University of Zagreb and Botany was taught academic year, the crown prince and regent Alexander visited the five hours a week by the visiting professor Dr. Franc Jesenko, full University of Ljubljana as part of his tour of Slovenian towns. professor of the Faculty of Forestry and Economy in Zagreb. From the four registrars of the Faculty of Law, Ivan Žmavc, librarian of the University of Prague, did not accept the The Completion of the University appointment and remained in Prague. Professor Bogumil Vošnjak as well did not assume his position, as he was elected member of At the meeting of the University Council on 12 November, the constitutional council and thus appointed as ambassador to the first permanent university office-holders were elected. Josip Prague. In the first or summer semester at the Faculty of Law, Plemelj became the first rector of the university and Rihard Ivan Žolger did not yet hold lectures, as he was still involved Zupančič was elected vice-rector. The faculties elected their first with the peace delegation in Paris. In the first academic year, deans and vice-deans. Prof. Rajko Nahtigal was elected dean the following professors were appointed full professors at the of the Faculty of Philosophy and Prof. Ivan Prijatelj vice-dean, Faculty of Law: Dr. Gregor Krek for Roman and Citizen Law, Prof. Alfred Šerko became dean of the Faculty of Medicine Dr. Anton Skumovič for Roman Law and Civil Legal Order, and Prof. Albert Botteri vice-dean, the dean of the Faculty of Dr. Metod Dolenc for Criminal Law and Criminal Legal Order Technology was Prof. Karl Hinterlechner and vice-dean Prof. and Dr. Franc Eller for Financial Law and Financial Science. Dr. Maks Samec; Prof. Franc Ušeničnik was elected dean of the Rado Kušej was appointed associate professor for Canon Law Faculty of Theology and Prof. Janez Zorè vice-dean. The Faculty and the part-time professors Dr. Janko Polenc and Dr. Milan Council of the Faculty of Law met in Paris, where its members Škerlj began lecturing Criminal Law and Yugoslav Legal History still operated within the peace delegation. Prof. Leonid Pitamic and Commercial Law and Laws on Bills of Exchange respecti- was elected dean and Prof. Gregor Krek vice-dean. Professor vely. Other part-time teachers holding lectures were Dr. Stanko Pitamic returned to his homeland in the beginning of January Lapajne for International Private and Criminal Law and Dr. and took over the further organisational work for the faculty. Bogumil Senekovič and Dr. Henrik Steska for Administrative After the deans had been elected, a University Administration Law. was set up. It was comprised of the rector as the chairman and In addition to its three registrars, the Faculty of Medicine was of the deans of all the faculties. This administration took over expanded to include the part-time teachers Dr. Pavel Grošelj, all the tasks from the University Council, which had been who held lectures on Bibliology (Bibliography) and Dr. Josip stipulated by the Act at the University of Belgrade: to attend Reisner for Physics. to all financial matters of the university, its assets, facility and During the first academic year at the Faculty of Technology, other facilities, which were needed to hold lectures, to decide Dr. Alojz Král was appointed associate professor for Technical on granting state subsidies to students, to propose officials to Mechanics, assistant professor Ivan Vurnik lectured on Civil the Ministry of Education and to attend to the appointment of Engineering and part-time professor Ivan Arh on Surveying. part-time teaching staff. Part-time teachers at the Faculty of Technology were Josip Mazi During the winter semester, individual Faculty Councils, for Descriptive Geometry, Leo Novak for Lower Geodesy, Rado together with the University Council, tried to staff the faculties Kregar for Geodetic Drawing, Alfonz Gspan for Techniques so as to occupy all the urgently needed chairs. At the Faculty of the Land Register, Ciril Pirc for Spherical Astronomy, Dr. of Philosophy, the registrars were joined by Dr. Artur Gavazzi Valentin Kušar for Physics, Dr. Marij Rebek for Chemistry, Josip as full professor for Geography and the associate professors Dr. Zidanšek for Agriculture, Dr. Milan Škerlj, who gave lectures on

96 Fundamental Teachings of Valid Civil Law for Technologists, Dr. and the facility of the Trade School. The University was not too Edvard Pajnič for Laws and Decrees for Geodesists, Ivan Škarja enthusiastic about these facilities, as it was more interested in for Administrative Law, Dr. Albin Kandare for Bookkeeping, the grammar school and the institution for the deaf and dumb. Dr. Otmar Krajec for Hygiene, Dr. Mavricij Rus for First Aid The university finally settled on the second option and part of and Stane Premelč for Mechanical Technology.. the first floor of the Provincial Mansion accommodating the There were two more full professors appointed to the Faculty Faculty of Philosophy and the Faculty of Law together with of Theology: Dr. Josip Srebrnič for Old Christian Literature individual university offices (the Rectorate, four Dean’s Offices, and History of Greek and Slavic Churches and Dr. Franc Grivec accounting and enrolment office). At the Provincial Mansion, for Fundamental Theology. The part-time professors were Dr. the University occupied 24 rooms and studies. The Faculty of Franc Lukman for Historic Dogmatics and Dr. Matija Slavič Technology, whose course in technology was already held at the for Biblical Sciences of the Old Testament. Assistant professor Trade School, was given eight rooms for the first academic year Dr. Andrej Snoj held lectures on Biblical Sciences of the New at that facility and in addition occupied half of the basement area Testament and the part-time professors Dr. Gregor Rožman and in the facility of the grammar school, which were offered to the Dr. Josip Ujčič held lectures on Canon Law and Moral Theology Institute for Chemistry free of charge by 'Kranjska hranilnica'. respectively. The part-time teachers at the Faculty of Theology The University concluded a tenancy agreement with the bishop’s were Dr. Janez Fabijan for Systematic Dogmatics, Dr. Josip ordinary office to accommodate the Faculty of Theology at the Demšar for Catechetics and Pedagogy, Dr. Stanko Premrl for former students’ hostel Alojzijevišče. By the time the lectures Church Music, Dr. Mihael Opeka for Homiletics and Dr. Franc began, the faculty had prepared two lecture halls and a teachers’ Kimovec for Christian Archaeology and Church Art. room, while the other rooms for the Faculty’s first academic year were located in the Bishop’s Seminary together with the Dean’s Office. The Faculty of Medicine was located in the pathology Facilities ward of the district hospital to which was added an additional floor, while the basements had been refurbished. In spring 1920, In March 1919, the University Commission appointed a new the construction of a new Anatomic and Physiological Institute sub-commission for the premises of the university whose task began behind the pathology building along Zaloška cesta. The was to find an appropriate facility which would temporarily Faculty of Law had two lecture halls at the Provincial Mansion accommodate the University of Ljubljana. At its meetings, the along with one meeting room, which they also used for lectures. Commission came to the conclusion that in Ljubljana, private The university’s facilities in its first academic year did not meet apartments and public buildings were full and therefore no other its needs, so lectures were also held in the museum and in buildings could be considered than barracks. There were six different secondary schools when these facilities were available. barracks in Ljubljana at the time and the Commission believed Even bigger problems became evident for the next academic that one could be allocated to the University. The new facility of year and due to the lack of facilities, there was even a one-day the Home Guard barracks seemed to be the most appropriate, strike by the students. The University Council tried to enable as it was located close to the district hospital, which would be the University to be given the entire Provincial Mansion, while especially appropriate for the Faculty of Medicine. There were they saw the final solution to the problem in the construction 95 rooms on three floors and the Commission believed that of a new university facility with a pavilion construction, which these could temporarily accommodate four faculties, while the would enable the university to be constructed gradually. Faculty of Theology would be located in the former students’ hostel, Alojzijevišče. The sub-commission was aware that this proposal interfered with the military sphere but it believed The Library that the competent military circles would gladly welcome the intention that the Slovenian race within the triunity of nations When final preparations for the setting up of the University of would get its deserved 'cultural fireside' as soon as possible. Ljubljana began with the appointment of the sub-commissions The University Commission repeatedly sent reminders to the with the University Commission in March 1919, they also set Minister of Defence, General Hadžič in Belgrade, who finally up a sub-commission for the university library, which discussed answered that this decision could only be taken by the military three different concepts of a future university library by the commander in Ljubljana. On 21 September, the delegation of summer of 1919. The first proposal foresaw that the university the University Council visited General Smiljanič asking him to library would acquire its initial funds by connecting the library allow the university to be located in the former Austrian Home material of all public libraries and archives in the Slovenian Guard barracks. His answer was a negative one. The Ljubljana territory. The second proposal spoke in favour of developing government later offered the University the Provincial Mansion individual institute libraries without a central university

97 library, which was supposed to be the best foundation for the first had to submit the school leaving examination to the faculty university’s scientific work. The third proposal, which had been dean or a leaving certificate, if they had already been enrolled submitted by the department for the university library, was the at a different university. If all conditions for enrolment were revitalisation of the national study library, the former lyceum met, the dean confirmed the acknowledgment of the acceptance library, which was the first public library in Ljubljana and whose form. The students then had to fill out a special application form rich and scientific funds made it a good basis for a university for each lecture. They then went to the university office with all library. The national study library was planned to remain in the filled out forms and there they were entered in the university its old facility, while new facilities were to be prepared and register on the basis of the acknowledgment of the acceptance equipped in the facility of the university with all new materials form confirmed by the dean. The university office kept the report for the future university library. The reasons why a library had card and the student received a record of his/her study. He also not been set up together with the setting up of the university, had to pay the enrolment fee. The same procedure applied to were probably formal in nature, as the Belgrade Statute did not the enrolment of part-time students, who however did not hold foresee a university library and such a library could therefore a record of study but entered the lectures in a special form. only be set up with a special act. Faculties, seminaries and Part-time students were not enrolled and could not take exams. institutes began setting up their own libraries to serve the needs 694 students enrolled in the first semester: 244 in the Faculty of of students and professors. The professors themselves saw to the Philosophy, 67 in the Faculty of Medicine, 282 in the Faculty of acquisition of the necessary professional literature from abroad. Technology and 101 in the Faculty of Theology. At the Faculty They used their connections to obtain collections and books for of Philosophy and at the Faculty of Theology, lectures began free or they purchased them underneath the counter at a low for all semesters, in the Faculty of Medicine for the first and in price. And this was done at a time when they could not even the Faculty of Technology for the first and third semester. In be sure whether they would themselves be provided with the the summer semester, the Faculty of Law with its 241 enrolled most modest material existence. Karel Hinterlechner proposed students began its full operation. All together, there were already and purchased part of the private library of the retired principal 763 students enrolled in the summer semester. The majority of of the National Institute of Geology in Vienna, Guidon Stache the students were male. In the winter semester, there were 18 for 3,000 Kroner. The library contained several documents female full-time students (10 at the Faculty of Philosophy, 6 at relating to the Slovenian territory, as Stache operated as a the Faculty of Medicine and 2 at the Faculty of Technology). geologist in Slovenia almost all of his life. When moving from There were also 6 female students enrolled part-time at the Vienna to Ljubljana, Professor Maks Samec followed the order Faculty of Philosophy. In the summer semester, the number of Commissioner Verstovšek and purchased books and teaching of female students increased to 21 with two full-time female aids for the course according to the list prepared by the assembly students enrolling in the Faculty of Law and three in the Faculty of assistant professors. When travelling to the Peace Conference of Technology. There were also 4 part-time female students at in Paris as a district courier, Professor Zupančič purchased books the Faculty of Philosophy, which increased the number of female in the value of 525 F. In the beginning of 1920, the seminar for students to 25. There was only a small number of part-time Slavonic Philology was awarded part of the library of Slovenska students, 24 in the winter and 25 in the summer semester. Matica and of the philologist Dr. Maks Pleteršnik. With regard to the nationality of the students who were not Slovenes, there were 1 Serbian, 23 Croatian, 1 German and 1 Polish student enrolled in the winter semester and 4 Serbian, 24 Enrolment in the First Academic Year and Croatian, 4 German, 1 Polish and 1 Russian student enrolled in the First Generation of Students the summer semester. In his book Slovensko študentsko gibanje 1919-1941, Slavko In autumn 1919, preparations for the work of the first Slovenian Kremenšek stated that the age difference among students was university were successful to the extent that they enabled the substantial. Approximately one half of the students came directly University Council to publish the beginning of the enrolment from secondary schools, while the remaining group counted period in the winter semester of the first academic year, which years that had been lost due to no fault of their own. These took place from 15 November to 1 December. This call for students came from foreign universities. The philosophers and enrolment was published on 9 October in the daily newspapers. lawyers mostly came from Zagreb, Vienna and Prague, while the The University Council of the University of the State of Serbs, philosophers also studied in Graz. The Faculty of Technology Croats and Slovenes somewhat changed the enrolment provisions included students, who had previously studied in Zagreb, of the Belgrade university decree at its meeting on 10 October Vienna and Graz. According to their year of birth and the time 1919 and issued slightly adapted enrolment instructions. These that they graduated from the secondary schools, these students stipulated that in order to enrol in full-time studies, the candidates were younger than the law students, which was mostly due to the

98 consequence of enrolment only in the first two grades. One half Sources of the generation who had enrolled in the Faculty of Philosophy had already graduated from secondary school after the war. Only Arhiv Republike Slovenije (AS) [Archives of the Republic of the theologians were able to study at home before the university Slovenia]: had been set up – they had studied at the Ljubljana Theological Vseučiliška komisija pri Deželni vladi za Slovenijo, [The College. The youngest were medical students, as two thirds were University Commission at the District Government of Slovenia], post-war graduates. (AS 100). The students, who came to Ljubljana as the new university centre from foreign universities, brought the tradition of student Zgodovinski arhiv in muzej Univerze v Ljubljani [The organisations. Already in the first academic year, there were Historical Archives and Museum of the University of Ljubljana] eleven student organisations confirmed: the Benefit Society of (ZAMU): Yugoslav Academics in Ljubljana, which managed the Academic Splošni spisi Rektorata za leti 1919 in 1920 [The General Home and the refectory, the Association of Students of the Documents of the Rectorate for the Years 1919 and 1920], Faculty of Philosophy in Ljubljana, the Association of Students (ZAMU IV), of the Faculty of Law in Ljubljana, the Association of Yugoslav zapisniki sej Univerzitetnega sveta za študijsko leto 1919/20 Medical Students in Ljubljana, the Academic Society of Yugoslav [Minutes of the University Council Meetings for the 1919/20 Technologists in Ljubljana, the Cyril Association of Theologians Academic Year], (ZAMU IV), of Ljubljana, the Association of Yugoslav Refugee Academics, zapisniki sej Univerzitetne uprave za študijsko leto 1919/20 Ljubljana Section, the Jadran Yugoslav Progressive Academic [Minutes of the University Management Board Meetings for the Society, the 'Vstajenje' Academic Society, the Yugoslav Academic 1919/20 Academic Year], (ZAMU IV). Sports Club and the Danica Yugoslav Catholic Academic Society in Ljubljana. Judging from their place of birth, Kremenšek found that the first generation of students in Ljubljana included all Slovenian regions with the exception of Prekmurje. Students from Koroška were rare, while the vicinity of the University of Zagreb retained more students from the Štajerska region than from other regions. Compared to the conditions before the war, the setting up of the University of Ljubljana increased interest in the study of medicine and technology. The setting up of the university brought higher education closer to Slovenian students, as numerous students, who would otherwise had not gone to study abroad, were able to enrol in the University of Ljubljana.

99 Literature Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929 [The History of the Slovenian University in Ljubljana until 1929]. Benedetič, Ana. Pot do slovenske univerze [The Path to the Ljubljana: Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega v Slovenian University]. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1981. Ljubljani, 1929.

Benedetič, Ana. Poti do univerze [The Paths to the Slovenian Zupanič Slavec, Zvonka. Medicinska fakulteta [The Faculty University]. Ljubljana: Studia humanitatis, 1999. of Medicine]. In: 90 let Univerze v Ljubljani: med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana: Rektorat Univerze, 2009, p. 550–567. Dolenc, Ervin. Karel Verstovšek kot poverjenik za uk in bogočastje v narodni in deželni vladi v Ljubljani 1918-1920 [Karel Verstovšek as the Commissioner for Education and Religious Affairs with the National and District Government in Ljubljana 1918-1920]. In: Časopis za zgodovino in narodopisje, No. 2, 1995, p. 284-291.

Kremenšek, Slavko. Slovensko študentovsko gibanje 1919-1941 [The Slovenian Student Movement 1919-1941]. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1972.

Kremenšek, Slavko. Študentsko gibanje od ustanovitve univerze do druge vojne [The Student Movement from the Setting Up of the University to World War II]. In: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919-1969. Ljubljana: Univerza, 1969, p. 93-117.

Mikuž, Metod. Gradivo za zgodovino univerze v letih 1919-1945 [Material for the History of the University in the years 1919-1945]. In: Petdeset let slovenske univerze v Ljubljani: 1919-1969. Ljubljana: Univerza, 1969, p. 53-92.

Polec, Janko. višje šolstvo v preteklosti in borba za slovensko univerzo [Ljubljana's Higher Education Studies in the Past and the Struggle for a Slovenian University]. In: Zgodovina slovenske univerze v Ljubljani do leta 1929. Ljubljana: Rektorat Univerze Kralja Aleksandra prvega v Ljubljani, 1929, p. 3-189.

Simič, Vladimir. Pravna fakulteta [The Faculty of Law]. In: 90 let Univerze v Ljubljani: med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana: Rektorat Univerze, 2009, p. 622–637.

Stiplovšek, Miroslav. Vloga dr Karla Verstovška pri ustanovitvi slovenske univerze leta 1919 [The Role of Dr. Karel Verstovšek in the Setting Up of the Slovenian University in 1919]. In: Časopis za zgodovino in narodopisje, No. 2, 1995, p. 292-311.

Šetinc, Lenart. Narodna in univerzitetna knjižnica [National and University Library]. In: 90 let Univerze v Ljubljani: med tradicijo in izzivi časa. Ljubljana: Rektorat Univerze, 2009, p. 711–727.

100

Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919

Razstava Univerze v Ljubljani (Zgodovinskega arhiva in muzeja Univerze) v prostorih rektorata Univerze, Kongresni trg 12, Ljubljana

Zasnova razstave in kataloga: dr. Jože Ciperle, muzejski svetovalec, vodja Arhivsko-muzejske službe Univerze Tatjana Dekleva, arhivska svetovalka, samostojna svetovalka Univerze

Urednik kataloga: dr. Jože Ciperle Uvod v katalog: dr. Jože Ciperle

Avtorja besedil: dr. Jože Ciperle, Po poti do univerze v Ljubljani dr. Jože Ciperle, Auf dem Weg zur Universität Ljubljana dr. Jože Ciperle, On the Path to the University of Ljubljana Tatjana Dekleva, Ustanovitev univerze v Ljubljani Tatjana Dekleva, Gründung der Universität Ljubljana Tatjana Dekleva, The Setting Up of the University of Ljubljana Avtorja razstave: dr. Jože Ciperle, Tatjana Dekleva

Jezikovni pregled besedil: dr. Jožica Narat, Jakob Müller Prevod v nemščino in angleščino: Prevajalska agencija Alkemist, Ljubljana Likovno oblikovanje razstave in grafično oblikovanje kataloga: Rogač RMV, d.o.o., Ljubljana Izdala in založila: Univerza v Ljubljani Zanjo: prof. dr. Radovan Stanislav Pejovnik, rektor Naklada: 1000 izvodov Tisk: Collegium Graphicum, d.o.o., Ljubljana © Univerza v Ljubljani, Arhivsko-muzejska služba

Razstavo in katalog sofinancira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

V skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah je brez pisnega dovoljenja izdajatelja in založnika prepovedano kakršno koli reproduciranje te publikacije oz. katerega njenih delov.

Ljubljana, 2009

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

378.4(497.4Ljubljana)(091)(083.824)

UNIVERZA (Ljubljana) Ustanovitev Univerze v Ljubljani v letu 1919 : občasna razstava od decembra 2009 do februarja 2010 / [avtorja besedil Jože Ciperle, Tatjana Dekleva ; urednik kataloga, uvod v katalog Jože Ciperle ; prevod v nemščino in angleščino prevajalska agencija Alkemist]. - V Ljubljani : Univerza, 2009

ISBN 978-961-6410-25-0

1. Gl. stv. nasl. 2. Ciperle, Jože

248441088 UstanovitevUstanovitev UniverzeUniverze v LjubljaniLjubljani v letuletu 11919919

+ 1 mm hrbet ? mm + 1 mm UstanovitevUstanovitev UniverzeUniverze v LjubljaniLjubljani v letuletu 11919919

+ 1 mm hrbet ? mm + 1 mm