Novi Trg Z Okolico
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
NOVI TRG Z OKOLICO Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana NOVI TRG Z OKOLICO Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš in arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana Razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana Ljubljana, 2006 Strokovna priprava razstave in kataloga Jože Suhadolnik, mag. Sonja Anžič Uredniški odbor mag. Sonja Anžič, Nataša Budna Kodrič, Jože Suhadolnik Oblikovanje razstave in kataloga Jože Suhadolnik Lektoriranje Mija Mravlja Prevod Vesna Črnivec Fotografska dela in digitalizacija Tatjana Rodošek Mikrofihnanje in digitalizacija Mikrofilm d.o.o., Ljubljana Računalniški prelom Medit d.o.o., Notranje Gorice Tisk Tiskarna Pleško d.o.o., Ljubljana Naklada 400 izvodov izdal in založil Zgodovinski arhiv Ljubljana, zanj direktorica Nataša Budna Kodrič Finančna sredstva sta zagotovila Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Ljubljana. © Avtorske pravice ima Zgodovinski .arhiv Ljubljana. Na naslovni strani: Franz Deschmann, Načrt dela mesta Ljubljane, 1820, razširitev ulic na območju porušenega kapucinskega samostana in njemu pripadajočih vrtov, detajl, kolorirana matrica / 96,5 x.63,5; ZAL, Načrti (LJU 334), mapa 00/2, 2 Na hrbtni strani: Andreas Trost, Novi trg in Lontovž, 1679 (bakrorez iz Valvasorjeve Topographie Ducatus Carnioliae modernae), priredil V. Novak, reprodukcija o. 1930 /12,7 x 7; ZAL. Fototeka (LJU 342), POZ 11/A3 (1-392) CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 711.61(497.4 Ljubljana) SUHADOLNIK, Jože, 1954- Novi trg z okolico : arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela in objektov, lastniki hiš ter arhivsko gradivo Zgodovinskega arhiva Ljubljana : razstava Zgodovinskega arhiva Ljubljana : atrij Mestne občine Ljubljana in avla Zgodovinskega arhiva Ljubljana / [priprava kataloga Jože Suhadolnik, Sonja Anžič : prevod Vesna Črnivec : fotografska dela Tatjana Rodošek]. - Ljubljana : Zgodovinski arhiv, 2006 ISBN 961-6247-18-2 1, Gl. stv. nasi. 2. Anžič, Sonja 226483712 VSEBINA Uvod 5 Jože Suhadolnik Novi trg z okolico Arhitekturni in zgodovinski oris mestnega predela 7 Arhitekturni objekti - sprehod po lokacijah 15 Novi trg and surroundings - streets and most famous architectural objects 42 Starejše vedute obravnavanega predela Ljubljane 53 Starejše karte in načrti obravnavanega predela Ljubljane 55 Imena ulic, trgov in nabrežja 59 ________________ Vladislav Fabjančič, Hiše in njihovi lastniki_________________________ 66 Sonja Anžič Hiše na Novem trgu in okolici ter njihovi lastniki in prebivalci v 19. stoletju 151 The houses on Novi trg with surroundings their owners and inhabitants in the ________________ 19th century___________________________ 2____________________________ 188 Slikovno gradivo 191 Seznam razstavljenega gradiva 235 UVOD Zgodovinski arhiv Ljubljana s pričujočim projektom nadaljuje svoj triletni ciklus razstav s katalogi. Temeljijo na strokovnem delu, raziskavah arhivskega gradiva, ki ga hrani, to je gradbenih načrtih, urbanističnih in regulacijskih planih, fotografijah in razglednicah, grafikah in vedutah, knjigi hiš, listinah, rokopisnih in računskih knjigah in seznamih ter na dognanjih humanističnih ved. Vsebina in kontekst razstave in kataloga s poudarkom na reprodukcijah arhivskega gradiva in znanstvenim aparatom odsevata, združujeta in zaokrožujeta urbanistični, umetnostnozgodovinski, zgodovinski pregled in oris dogajanja na določenem prostoru v preteklosti. Razstavljeni in v katalogu reproducirani so starejši in mlajši arhivski dokumenti, ki jih hrani naš arhiv. Širši javnosti jih še nismo imeli priložnosti predstaviti in to je tudi naš temeljni cilj. Razstava in katalog predstavljata nadaljevanje umetnostno-zgodovinskih in zgodovinskih orisov določenih urbanih karejev, pomembnih mestnih trgov, tokrat Novega trga z okolico, ki v mejah srednjeveškega prostora zaokrožuje prostor od Cojzove ceste, nabrežja Ljubljanice z Bregom, Dvomim in Kongresnim trgom ter Vegovo ulico. Jože Suhadolnik 5 Urbanizem pomeni skrb za skladno sobivanje človeka in narave v najširšem smislu. Njegova osnovna naloga je vsestransko premišljeno načrtovanje človeških posegov v naravno okolje in urbani prostor, tako da se sistematično vnaša ekološka dognanja in osnovne prostorske zahteve v prakso. Smisel njegovega obstoja je, da ob upoštevanju naravnih in prostorskih danosti in sočasnih tehnoloških možnosti ustvarja temelje za sonaraven razvoj naselij in smotrno namestitev raznih potrebnih naprav sodobne civilizacije. Urbanizem postavlja temeljno izhodišče za vse dejavnosti, ki posegajo v okolje, to je za celotno gradbeništvo, stavbarstvo in zlasti arhitekturo kot njegovo najbolj eminentno umetniško vejo. Arhitektura daje urbanistično lociranim zgradbam estetsko in duhovno podobo tako, da poleg namembnosti in konkretne funkcije vsakega objekta upošteva tudi ekološke zahteve ter zgodovinske in druge značilnosti urbanega okolja, ki vanj posega s svojimi stvaritvami in ga dopolnjuje. Urbanizem je nepogrešljiva vez med ekologijo in stavbarstvom oz. arhitekturo, saj s svojimi izhodiščnimi premisami postavlja prvi pogoj za skladno, celostno uravnoteženo oblikovanje urbanega okolja in razvoja, za ustvarjanje zdravih, kulturnih bivalnih razmer, za večjo kvaliteto življenja. Draga Ahačič, SOS za ljubljanski urbanizem, Sobotna priloga Dela, december 200I 6 NOVI TRG Z OKOLICO ARHITEKTURNI IN ZGODOVINSKI ORIS MESTNEGA PREDELA Jože Suhadolnik Na območju današnje Ljubljane je najprej stala naselbina Venetov, nato Ilirov in še pozneje ilirsko-keltskih Japodov. V 3. stoletju pred našim štetjem so Ljubljansko kotlino poselili keltski Tavriski. Ti so se pozneje zlili z Rimljani, ki so v sotočju Gradaščice in Ljubljanice med letoma 100 in 50 pred našim štetjem ustanovili svojo utrjeno vojaško naselbino Julijo Emono. Ime je najbrž keltskega izvora. Naselbina je leta 15 našega štetja z odlokom cesarjev Avgusta in Tiberija dobila status civilnega mesta in postala prvo urbano naselje na naših tleh. V okviru rimske province Panonije oz. Gornje Panonije je bila upravno središče za današnjo Gorenjsko in za del Notranjske in Dolenjske. Rimljani so čez Ljubljanico zgradili most in regulirali njeno rečno strugo. Emona je bila utrjena z močnim obzidjem, njena vzhodna stranica je mejila na današnjo Vegovo ulico oziroma na srednjeveško mestno obzidje Novega trga. Kot strateška postojanka je odigrala pomembno vlogo v številnih vojnah. Štela je 5000 do 6000 prebivalcev, pretežno trgovcev in rokodelcev, pa tudi državnih uradnikov in voj nih veteranov. Imela je tlakovane ulice, zidane hiše z javno kanalizacijo, centralnim ogrevanjem, mozaičnimi tlaki in ometanimi barvanimi stenami. Bila je tudi pomembno zgodnjekrščansko središče s cvetočo trgovino. Mesto je imelo tudi svoje božanstvo, boginjo Equmo, ki so jo častili na Barju. Emono so večkrat prizadele težke nezgode, vojne in navali raznih plemen. Leta 452 so mesto porušili Huni z Atilo na čelu. Dokončen pro pad rimskega mesta je pomenila naselitev Slovanov v drugi polovici 6. stoletja. Ti so svojo naselbino raje gra dili v varnem zavetju grajskega griča. Srednjeveška naselbina je nastala v soseščini antične. Med letoma 1112 in 1125 je plemeniti Rudolf iz Tarcenta podaril oglejskemu kapitlju manjšo posest pri Ljubljanskem gradu. Dokument iz leta 1144, ki priča o 7 tem, velja za prvo omembo Ljubljane z nemškim imenom Laibach1 in nato leta 1146 zasledimo prvo omembo Ljubljane s slovanskim imenom Luwigana.2 3Prvotna ribiško-čolnarska naselbina pod Gradom je neposredno povezana z nastankom sicer mlajše srednjeveške utrdbe. Sestavljali so jo najstarejši Stari trg, nekoliko mlajši Novi trg in Mestni trg, kije kot podaljšek prvega verjetno nastal v 12. stoletju. Novi trg, sprva večidel ribiško naselje, je bil naseljen že v 12. stoletju in ni bil podrejen mestni upravi. Mesto so v 13. stoletju tvorila tri jedra in vsako od njih je bilo ograjeno z obzidjem. Le-to je nastajalo postopno, tako da je bilo v 14. stoletju dom nevno obzidano že vse mesto, Vanj je vodilo pet mestnih vrat. V obzidani Novi trg sta vodili Nemška vrata pri križnikih in Vicedomska ali Fištamska vrata pri Vicedomski palači. Povezovala pa sta ga Spodnji (Špitalski) in Zgornji (Čevljarski, nekoč imenovan Mesarski) most. Meščani, predvsem obrtniki, so bili združeni v cehe. Mesto je leta 1220 pridobilo mestne pravice, na gradu pa so kovali tudi lasten denar. V listini iz 13. aprila 1243, namenjeni takratnemu mestnemu gospodu, koroškemu vojvodi Bernardu Spannheimskemu, se Ljubljana posebej jasno prvič omenja kot utrjeno mesto. Leta 1270 je mesto zavzel češki kralj Otokar Premisi, osem let pozneje pa je v okviru Kranjske prišla pod habsburško oblast. Prostor, na katerem seje razprostirala rimska Emona, so naši predniki imenovali Gradišče (Purchstal) inje bilo v virih prvič omenjeno leta 1277. Od tedaj ga v zvezi z zemljiško posestjo nemškega viteškega reda križnikov omenja več listin. Ti so v mesto prišli že leta 1263. V samostanu so poleg cerkvenega poslanstva, dobrodelnosti in socialne pomoči skrbeli še za splošni in kulturni napredek mesta, pri njih je namreč delovala tudi pripravljalna šola za višje študije. ’ Komenda nem škega viteškega reda križnikov je s svojo gospoščinsko posestjo dajala mestnemu predelu Novega trga poseben 1 Peter Štih v svojem prispevku pomika najstarejšo omembo Ljubljane še nazaj. Zapis castrimi Leibach za ljubljanski grad v listini oglejskega kapitlja