Diplomsko Delo

Total Page:16

File Type:pdf, Size:1020Kb

Diplomsko Delo UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Iris Kaukler Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo ZNA ČILNOSTI NOVEJŠE KRATKE PROZE SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 2000 Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Silvija Borovnik Iris Kaukler Maribor, 2010 Lektorica: Valentina Volavšek, prof. slovenš čine in zgodovine Prevajalka: Maša Jert, prof. nemš čine in zgodovine Na tem mestu bi se rada zahvalila mentorici, red. prof. dr. Silviji Borovnik, ki me je s svojim znanjem, sr čnostjo ter pedagoškim erosom navdušila za izbiro te teme ter me ob nastajanju tega diplomskega dela vseskozi spremljala in me strokovno podpirala. Poleg tega gre zahvala tudi moji družini, predvsem staršem, ki so verjeli vame in me vseskozi podpirali. Hvala. Hvala tudi tebi Jernej in vsem, ki so mi na dolgi poti šolanja kakorkoli pomagali. I Z J A V A Podpisana IRIS KAUKLER, rojena 15. 01. 1985, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO IN NEMŠKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Zna čilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000 pri mentorici red. prof. dr. SILVIJI BOROVNIK, avtorsko delo. V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maribor, 22. 02. 2010 Povzetek Pri čujo če diplomsko delo podaja zna čilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000, kakor se kaže v izbranih delih prozaistk. Avtorice vrstno najraje posegajo po kratki zgodbi napisani z prvoosebnim pripovedovalcem, odprtim za četkom in koncem, brez podrobne karakterizacije ter z zna čilno fragmentarnostjo. Dolžina kratke zgodbe je navadno relativna, ampak vedno tako dolga, da jo lahko bralec prebere v enem zamahu. V to jo sili tudi potreba revijalnega tiska, saj ve čina avtoric svoje zgodbe za čne objavljati prav tam, kasneje pa izdajo kratke zgodbe v zbirkah. Za vsa izbrana besedila velja, da jih uvrš čamo v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje je zna čilna izrazita heterogenost in pluralnost smeri, saj znotraj tega obdobja paralelno obstaja ve č razli čnih literarnih tokov. Pri tem dogajanju smo pri ča izredno opaznim tipološkim premikom v smeri raznolikosti sodobne slovenske kratke pripovedne proze. Za izbrane avtorice velja, da se obra čajo k realisti čnemu pojmovanju sveta in se tako vra čaj k majhni, vsakdanji zgodbi ali pa pišejo postmodernisti čno prozo, z vso svojo žanrsko raznolikostjo. Slednje velja predvsem za mlajše avtorice, rojene v osemdesetih letih, katerih zgodbe so prepojene z grozljivimi in (znanstveno)fantasti čnimi elementi. Avtorice najve čkrat tematizirajo med človeške odnose, v okviru katerih so odnosi med spoloma prevladujo či. S tem odnosom je vselej nekaj narobe. Navadno gre za pomanjkanje komunikacije, posledica tega je odtujen odnos. Avtorice črpajo snov iz urbanega sveta. Velikokrat je opazna tudi avtobiografska nota. V jeziku so opazni nare čni in žargonski izrazi ter besedje iz tujega jezika, najve čkrat iz angleš čine. Zasledimo tudi veliko medbesedilnih prvin v obliki raznih citatov, pove čini besedila pesmi. Ta proza je tako raznolika in pluralno usmerjena, kot je raznoliko in pluralno obdobje v katerem prozaistke ustvarjajo. Za vsa besedila velja, da se obra čajo vstran od velikih družbenopolitičnih tem prepojenih s feministi čnimi toni in se vra čajo k intimi vsakdanjega, malega človeka. Za vse avtorica pa lahko trdimo, da v svojem delu uživajo, uživajo v pripovedovanju zgodb. Klju čne besede: • sodobna slovenska kratka proza • slovenska literarna postmoderna • sodobne slovenske avtorice • ženska literatura Zusammenfassung Die vorliegende Diplomarbeit stellt die Merkmale der modernen slowenischen Kurzgeschichte der zeitgenössischen slowenischen Autorinnen nach dem Jahr 2000 vor, wie sie sich in den gewählten Werken der Autorinnen zeigen. Die beliebteste Gattung der Autorinnen ist die Kurzgeschichte. Für sie ist es charakteristisch, dass sie mit dem personalen Erzähler erzählt wird, sie hat einen offenen Begin und Ende, sie zeigt keine genaue Charakteristik vor und ist sehr Fragmentarisch. Die länge der Kurzgeschichte ist relativ, aber immer so lang, dass wir sie in einem Atem lesen können. Das hängt auch von den Bedürfnissen der Zeitschriften ab, denn die meisten Autorinnen veröffentlichen zuerst in den Zeitschriften, erst dann veröffentlichen sie ihre Kurzgeschichtensammlung. Alle Texte können wir in die literarische Epoche der slowenischen Postmoderne zuordnen. Für diese Literaturepoche ist es charakteristisch, dass sie sehr heterogen und plural ist. Innerhalb der Epoche bestehen verschiedene literarische Strömungen. Bei diesem Geschehen sind wir Zeugen der sichtlichen typologischen Verschiebung in die Richtung der Vielfalt der zeitgenössischen slowenischen Kurzprosa. Für die ausgewählten Autorinnen gilt, dass sie sich zur realistischen Auffassung der Welt wenden und damit zur kleinen, alltäglichen Geschichte, oder schreiben postmodernistisches Prosa, mit all ihrer Vielfalt der Genre. Dies gilt insbesondere für die jüngeren Autorinnen, die in den achtziger Jahren geboren sind. Ihre Geschichten sind mit Horror und Science-Fiction Elementen geprägt. Die meisten Autorinnen thematisieren menschliche Beziehungen, in denen Beziehungen zwischen den Geschlechtern dominieren. Meistens ist mit dieser Beziehung etwas nicht ihn Ordnung. In der Regel handelt es sich um den Mangel an Kommunikation, was zu einer Entfremdung in der Beziehung führen kann. Die Autorinnen nehmen den Stoff aus der urbanen Welt. In den Texten wird die autobiographische Note oft sichtbar. Sie verwenden viele Dialekt-, Slang- und Fremdsprachen-Ausdrücke. Wir können auch viele Elemente der Intertextualität beobachten, meistens in der Form von Zitaten. Die Prosa ist vielfältig und pluralistisch orientiert, so wie die Zeit in der die Schriftstellerinnen schaffen. Für alle Texte gilt, dass sie sich von den großen gesellschaftspolitischen Themen, die von feministischen Tönen geprägt sind, abwenden und auf die Intime des alltäglichen Lebens des kleinen Menschen zurückgreifen. Für alle Autorinnen können wir behaupten, dass sie ihre Arbeit genießen, sie genießen es Geschichten zu erzählen. Schlüsselwörter: • moderne slowenische Kurzgeschichte • literaturslowenische Postmoderne • zeitgenössische slowenische Autorinnen • Frauenliteratur Kazalo 1 Uvod _______________________________________________________________________ 1 2 Zna čilnosti sodobne slovenske kratke proze ________________________________________ 3 2.1 Temeljne zna čilnosti novele ________________________________________________ 4 2.2 Temeljne zna čilnosti kratke zgodbe _________________________________________ 6 2.3 Temeljne zna čilnosti slovenske literarne postmoderne _________________________ 10 2.3.1 Temeljne zna čilnosti postmodernizma ____________________________________________ 14 2.4 Slovenska kratka zgodba osemdesetih in devetdesetih let ______________________ 24 2.5 Tipologija sodobne slovenske kratke proze __________________________________ 32 3 Ženska literatura_____________________________________________________________ 38 3.1 Vpliv feminizma na žensko literaturo_______________________________________ 39 3.2 Zna čilnosti sodobne ženske literature_______________________________________ 41 4 Sodobne slovenske avtorice ____________________________________________________ 46 4.1 Maruša Krese __________________________________________________________ 47 4.1.1 Vsi moji boži či ______________________________________________________________ 48 4.2 Erica Johnson Debeljak __________________________________________________ 52 4.2.1 Tako si moj _________________________________________________________________ 52 4.3 Suzana Tratnik _________________________________________________________ 57 4.3.1 Vzporednice_________________________________________________________________ 58 4.3.2 Česa nisem nikoli razumela na vlaku _____________________________________________ 63 4.4 Mojca Kumerdej________________________________________________________ 68 4.4.1 Fragma_____________________________________________________________________ 68 4.5 Lili Potpara ____________________________________________________________ 73 4.5.1 Zgodbe na dušek _____________________________________________________________ 73 4.5.2 Prosim, preberi ______________________________________________________________ 78 4.6 Veronika Simoniti_______________________________________________________ 80 4.6.1 Zasukane štorije______________________________________________________________ 81 4.7 Katarina Marinčič ______________________________________________________ 85 4.7.1 O treh______________________________________________________________________ 86 4.8 Lucija Stepan čič ________________________________________________________ 89 4.8.1 Prasec pa tak ________________________________________________________________ 90 4.9 Polona Glavan __________________________________________________________ 94 4.9.1 Gverilci ____________________________________________________________________ 95 4.10 Vesna Lemai ć _________________________________________________________ 101 4.10.1 Popularne zgodbe _________________________________________________________ 101 4.11 Urška Sterle___________________________________________________________ 106 4.11.1 Vrsta za kosilo ___________________________________________________________ 107 5 Zaklju ček__________________________________________________________________
Recommended publications
  • Intertekstualnost in Intermedialnost V Poeziji Uroša Zupana
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA PRIMERJALNO KNJIŢEVNOST ODDELEK ZA SLOVENISTIKO INTERTEKSTUALNOST IN INTERMEDIALNOST V POEZIJI UROŠA ZUPANA DIPLOMSKO DELO Mentorica NINA BARBIČ Izr. prof. IRENA NOVAK POPOV SLOVENSKI JEZIK IN KNJIŢEVNOST Somentor PRIMERJALNA KNJIŢEVNOST IN Izr. prof. MATEVŢ KOS LITERARNA TEORIJA LJUBLJANA, marec 2010 ZAHVALA V diplomi je poleg mojega truda in dela tudi delček vseh, ki so mi stali ob strani, zato bi se rada zahvalila staršem za dobre nasvete in smernice, predvsem pa za moralno podporo in vzpodbudo na vsakem koraku. Zahvaljujem se tudi svojemu fantu za vso pozitivno energijo, ki je olajšala proces pisanja. Zahvala gre tudi mentorjema za strokovno pomoč in usmeritve, ki so pripomogle k uspešnemu pisanju. POVZETEK Diplomsko delo poskuša z raziskovanjem medbesedilnih in intermedialnih navezav očrtati enega izmed vidikov poetike Uroša Zupana. Uvodni predstavitvi nekaterih teorij in pogledov na pojma intertekstualnost in intermedialnost sledi poglavje o avtorju, osredotočeno predvsem na njegovo ustvarjanje in prehode med sporočilnostjo posameznih zbirk, ki jasneje osvetljujejo določene značilnosti Zupanove poetike. V osrednjem in najobseţnejšem poglavju so s tabelarnimi prikazi posameznih intertekstualnih pojavitev podane informacije o pogostosti pojava in umestitvi primerov znotraj teorije, v analizah pa sem navezave in prevzete prvine predstavila v izvornem okolju ter poiskala podobnosti in razlike obeh pojavitev. V sklepih posameznih poglavij sem opredelila funkcije uporabljenih postopkov, ki so smerokazi pri ugotavljanju značilnosti Zupanove poetike. V poglavju o intermedialnih navezavah sem se osredotočala predvsem na umestitve konkretnih primerov v prej omenjene teorije in prav tako kot pri intertekstualnosti opredelila funkcije posameznih postopkov. Z opredelitvijo funkcij obeh prej omenjenih načinov navezovanja sem skušala preseči okvire zgolj določanja referenc in se dokopati do ključnih mest v Zupanovi pesniški drţi.
    [Show full text]
  • Umetniki Sezone in Nagrade Za Mladinsko Književnost
    Dimičeva 9 SI – 1000 Ljubljana tel.: (01) 4300 557, 4300 558 e-naslov: [email protected] ______________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Voščilo BRALNI ZNAČKI za 60 let spodbujanja branja Dragi mladi bralci s svojimi zavzetimi mentorji, stopamo v nadvse pomembno sezono gibanja za dobro knjigo. V maju 2021 bo minilo 60 let, odkar so na Prevaljah prvič podelili 119 bralnih značk. V vseh nas je ponos, ker spodbujanje za branje dobrih knjig še vedno traja, saj nobeno motiviranje ni imelo tako dolge življenjske dobe, kot ga ima BRALNA ZNAČKA. Še posebej pa je pomembno, da plemenito kulturno gibanje ni v zatonu. Koronavirus je bil izziv – tudi za našega predsednika, pesnika Marka Kravosa. Ljubezni do branja ne more uničiti noben virus, je samo izziv za nove oblike dela, da se ohranja spodbujanje in - branje. Tako ne bomo nikoli pozabili besed, ki jih je izrekel Tone Pavček, pesnik za vse čase: Če ne bomo brali, nas bo pobralo! Nekdanjo zamisel Umetniki sezone smo zaradi jubileja razdelili na več delov; že lani smo z imeni (Prežihov Voranc, Leopold Suhodolčan, Tone Partljič) mislili na praznik Bralne značke. Prav je, da osvežimo štiri STEBRE BRALNE ZNAČKE: Prof. Stanko Kotnik je bil prvi, ki je zamisel spravil v življenje in skrbel za spoštovanje temeljev branja za bralno značko. Pisatelj in slavist Leopold Suhodolčan, osrednja osebnost Bralne značke, je zamisel nadgradil in jo s svojim osebnim žarom širil po domovini in zamejstvu. Pisatelj Ivan Bizjak je zasnoval Bevkovo bralno značko in tako spodbudil nastanek številnih bralnih značk, imenovanih po znanih osebnostih – predvsem pesnikih in pisateljih. Prof. Petra Dobrila je zamisel, porojeno v Prežihovem svetu, širila kot pedagoška svetovalka, hkrati pa spodbudila Cicibanovo bralno značko v vsem slovenskem prostoru.
    [Show full text]
  • Slovenia – Mine, Yours, Ours
    07 ISSN 1854-0805 July 2011 Slovenia – mine, yours, ours • INTERVIEW: Milan Kučan, Lojze Peterle • PEOPLE: Dr. Mrs. Mateja De Leonni Stanonik, Md. • SPORTS: Rebirth of Slovenian tennis • ART & CULTURE: Festival Ljubljana • SLOVENIAN DELIGHTS: Brda cherries are the best contents 1 In focus 6 Slovenia celebrates its 20th anniversary editorial 2 Interview 10 Milan Kučan and Lojze Peterle 3 Before and after 16 20 years of Slovenian Press Agency (STA) 4 Art & culture 27 THE WORLD ON A STAGE Vesna Žarkovič, Editor 5 Green corner 32 Julon, the first in the world Slovenia – mine, yours, ours with “green” polyamide 1 2 Regardless the differences among us Slovenians, we nevertheless have a com- 6 Natural trails 48 mon view of what sort of a country we want to live in: a developed, open, tol- erant, free and solidaristic one – among creative individuals in one of the most Slovenian caves and their telliness developed countries, to put it shortly. We also set these values as our goal 20 years ago when Slovenia gained its independence. How do the former president of the MONTHLY COMMENTARY 4 presidency of the Socialist Republic of Slovenia Milan Kučan and the first prime “No” to referendum like jumping off a train? minister Lojze Peterle see those times today, 20 years later, how do they remem- ber them and how do they project them to the present time? Read about it in this BUSINESS 14 issue’s interview. The Economy is Being Revived and Exports are I was hopeful then and I’m hopeful now, says Dan Damon, Journalist, BBC World Increasing Service, in his letter: “I was hopeful for an independent Slovenia even before 1991 A LETTER 20 because I believed (unlike quite a few Slovenians I spoke to at the time) that Slo- venia would be viable as a small, self-governing nation.
    [Show full text]
  • BRALNI PROGRAM Posavskih Knjižnic V Letu 2021 Knjižnica Brežice  Valvasorjeva Knjižnica Krško  Knjižnica Sevnica 21
    BRALNI PROGRAM posavskih knjižnic v letu 2021 Knjižnica Brežice Valvasorjeva knjižnica Krško Knjižnica Sevnica 21. marec – 20. november 2021 IZBOR LEPOSLOVNIH DEL PROZA VOJNA NIMA ŽENSKEGA OBRAZA, Svetlana Aleksijevič OTROCI Z VLAKA, Viola Ardone JEZERO, Bianca Bellová TI JE SMEŠNO, DA MI JE IME DONALD?, Ahmed Burić OSEM GORA, Paolo Cognettti SPOMINI IZNAD EKVATORJA, Isabella Flego NEVIDNI, Aleksandar Gatalica IZGINOTJE JOSEFA MENGELEJA, Olivier Guez TELEFON V VETRU, Laura Imai Messina POSLEDNJI VARUH OTOKA ELLIS, Gaëlle Josse ŠUMENJE GOZDA, Damir Karakaš AGNI, Borut Kraševec KURJI PASTIR, Feri Lainšček KAJ? RJA, Jakub Małecki MAMINA ZAPUŠČINA, Minae Mizumura Knjižnice Posavja sodelujemo na področju bralne kulture že MAKS PLETERŠNIK, Rudi Mlinar enajsto leto zapored. Namen projekta Posavci beremo skupaj CIGAN, AMPAK NAJLEPŠI, Kristian Novak je opozoriti na pomembne predstavnike literarnega ubesedovanja IZGINULI SVET, Julia Phillips pri nas in širše po svetu ter bralcem ponuditi tematsko pester KOLESAR, Marko Radmilovič razpon leposlovnih del, ki bivanjsko izkušnjo človeka prikazujejo ATLAS RAHLOČUTNEGA MOŠKEGA, Christoph Ransmayr z raznolikimi kulturnimi, socialnimi in estetskimi izhodišči. OLGA, Bernhard Schlink ZLATA LETA GOSPODIČNE JEAN BRODIE, Muriel Spark BECKOMBERGA, Sara Stridsberg KJE in KDAJ? POD SVETLOBO SEVERNEGA SIJA, Alan Sullivan Bralni projekt izvajamo v Knjižnici Brežice, Valvasorjevi NOVE DEFINICIJE LJUBEZNI, Brina Svit knjižnici Krško in Knjižnici Sevnica med 21. marcem in 20. TURIST V TEŽAVAH, Emir Šaković novembrom 2021. BIZARNE ZGODBE, Olga Tokarczuk ŠTEVILKA 31328, Elias Venezis PRESTRELJENE SANJE, Vlado Vrbič KAKO? EKSKLUZIVA, Evelyn Waugh Knjige so opremljene s knjižnimi kazalkami, na katere bralci vpišejo svoje ime in naslov prebrane knjige ter po želji tudi mnenje o prebranem. Ob naslednjem obisku knjižnice jih pri STRIP izposojevalnem pultu oddajo knjižničarju.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2004_4_13.pdf | DOST. 01/10/21 18.12 Bibliografija Helge Glu{i~ (1995–2004) 515 BIBLIOGRAFIJA HELGE GLUIÈ (19952004)1 1995 A Knjievnost v publikacijah Slovenske kulturne akcije (SKA) : (ob štiridesetletnici njene ustano- vitve). – Meddobje 29, št. 1/2, 1995, str. 63–71. Mladinski pisatelj Mirko Kunèiè (18991984). V: Kulturno ustvarjanje Slovencev v Juni Ameriki. – Ljubljana : Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1995. – Str. 177–182. Odmevnost Janèarjevega literarnega dela v svetu. V: Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (31; 1995; Ljubljana ). Zbornik predavanj / XXXI. seminar slovenskega jezika, literatu- re in kulture, 26. 6. – 15. 7. 1995. – Ljubljana : Filozofska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in knjievnosti, 1995. – Str. 103–109. Objavljeno tudi v Glasniku Slovenske matice 19, št. 1/2, 1995 str. 47–53. Poezija Milene oukal. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str. [49]57. Razsenost literarnih teenj v slovenski prozi : Slovenska trideseta leta. – Delo 37, št. 231, 5. okt. 1995, str. 15. Ilustr. – Prispevek s simpozija Slovenska trideseta leta, ki je potekal v Slovenski matici od 20. do 21. sep- tembra 1995. »Zgodbe s panjskih konènic« Lojzeta Kovaèièa. Traditiones 24, 1995, str. 185191. B [Iz recenzije]. V: Silvija Borovnik: Piejo enske drugaèe? [V Ljubljani] : Mihelaè, 1995. Besedilo na zavihkih ov. Rahlo tkanje. – Razgledi, št. 13, 23. jun. 1995, str. 36. O knjigi Christian Robin: Šibkost angelov. D Bibliografija Helge Gluiè : ob estdesetletnici / sestavila Alenka Logar Pleko s sodelo- vanjem Anke Sollner Perdih. Slavistièna revija 43, t. 1, 1995, str.
    [Show full text]
  • Miran Košuta Italijanski Knjižni Prevodi Slovenskega Leposlovlja
    Miran Košuta Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovlja Przekłady Literatur Słowiańskich 5/1, 231-243 2014 Italijanski knjižni prevodi slovenskega leposlovja Kronološka bibliografija (2000—2013)* 1. Aline Cendon, Loris Dilena, Giuseppe Turzi: Carso: due lingue, un al‑ tipiano. Con un’introduzione di Margherita Hack, traduzione in italiano di Mirjam Levstik. Monfalcone, Edizioni della Laguna, 2000, 258 str. Vsebuje tudi pesmi sledečih avtorjev: Srečko Kosovel, Miroslav Košuta. 2. Igor Dr novšek, Dimitar Anakiev: Poklon Tolminki — Homage to Tolminka — Omaggio a Tolminka. Traduzione di Jim Kacian, Neva Nemec, Davorin Žagar. Tolmin, Prijatelj, 2000, 83 str. 3. Družina Mokrček. Edizione plurilingue in sloveno, inglese, italiano, a cura di Nadja Pahor Bizjak, traduzioni di Patricija Jug e Alenka Vodopivec. Šempeter pri Gorici, Osnovna šola Ivana Roba, 2000, 43 str. 4. Srečko Kosovel: Ves svet je kakor: pesmi, Integrali — Tutto il mondo è come: poesie, Integrali. Traduzione in italiano di Jolka Milič, prefazione del dr. Janez Vrečko. Sežana, Comune di Sežana, 2000, 249 str. 5. Kajetan Kovič: Il professore d’immaginazione (Profesor domišljije, roman). Traduzione in italiano di Tomo Jurca e Paolo Bellotto. Milano, Hefti (Col- lana Piccole Hefti), 2000, 133 str. 6. Marko K ravos: Le tracce di Giasone: poema in cinque tempi con epilogo — Jazonova sled: pesnitev v petih slikah z epilogom — Jazonov trag: poema u pet slika s epilogom. Traduzione in italiano di Patrizia Vascotto. Milano, Hefti (Collana Polena), 2000, 53 str. 7. Vuka Kumar­‍Hiti: L’orma nel musco (Pesmi). Traduzione di Irena Vuga ‍‑Vogrič. Capodistria, samozaložba, 2000, 79 str. 8. France Prešeren: Battesimo presso la Savizza (Krst pri Savici). A cura di Marija Pirjevec, traduzione di Giorgio Depangher.
    [Show full text]
  • The Center for Slovenian Literature
    Louis AdamiË S 2004 Presentation at book fairs: Leipzig, Prague (national Esad BabaËiË stand), Göteborg. Cooperation with LAF for the anthology “A Fine Andrej Blatnik Line: New Poetry from Eastern & Central Europe” and presenta- Berta Bojetu Lela B. Njatin tions in UK. Readings of four poets in Bosnia. Presentation of eight Primoæ »uËnik Boris A. Novak poets and writers in Czech republic. Aleπ Debeljak Maja Novak Milan Dekleva Iztok Osojnik 2005 Presentation of Slovenia, guest of honour at the book Mate Dolenc Boris Pahor fair in Prague, 5-8 May 2005. Evald Flisar Vera PejoviË Readings of younger poets in Serbia. Brane Gradiπnik Æarko Petan Niko Grafenauer Gregor Podlogar L 2006 First Gay poetry translation workshop in Dane. Herbert Grün Sonja Porle Presentation of Slovenian literature in Dublin. Andrej Hieng Jure Potokar “Six Slovenian Poets”, an anthology of six Slovenian poets, pub- Alojz Ihan Marijan Puπavec C lished by Arc Publications. Andrej Inkret Jana Putrle SrdiÊ Three evenings of Slovenian literature in Volkstheater, Vienna Drago JanËar Andrej Rozman Roza (thirteen authors). Jure Jakob Marjan Roæanc Alenka Jensterle-Doleæal Peter SemoliË 2007 Reading tour in Portugal. Milan Jesih Andrej E. Skubic Second Gay poetry translation workshop in Dane. Edvard Kocbek Gregor Strniπa Miklavæ Komelj Lucija Stupica Barbara Korun Tomaæ ©alamun Center for Slovenian Literature Ciril KosmaË Rudi ©eligo Metelkova 6 • SI-1000 Ljubljana • Slovenia The Trubar Foundation is a joint venture of Slovene Writers’ Edvard KovaË Milan ©elj Phone +386 40 20 66 31 • Fax +386 1 505 1674 Association (www.drustvo-dsp.si), Slovenian PEN and the Center Lojze KovaËiË Tone ©krjanec E-mail: [email protected] www.ljudmila.org/litcenter [for Slovenian Literature.
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Bibliographie Slovene Generale Romans
    BIBLIOGRAPHIE SLOVENE GENERALE ROMANS Vladimir BARTOL: ALAMUT, trad. par Andrée Luck-Gaye, Phébus (coll. Libretto), Paris, 2012. France BEVK: LA LANGUE INTIME, trad. par Zdenka Štimac, Les Editions du Cerf, Paris, 1993. Branko HOFMAN : LA NUIT JUSQU’AU MATIN , Phébus, Paris, 1998 Jože Hude ček: L'HOMME AUX PIGEONS , trad. par J.Ch.Lombard, La Bartavelle, Charlieu, 1999. Drago JAN ČAR : L’AURORE BOREALE , trad. par Andrée Luck-Gaye, L’Esprit des Péninsules, Paris, 2005 Drago JAN ČAR : KATARINA, LE PAON ET LE JESUITE , trad. par Antonia Bernard, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2009 Drago JAN ČAR : DES BRUITS DANS LA TETE , trad. par Andrée Luck-Gaye, Passage du Nord-Ouest, Albi, 2011 Jože JAVORŠEK: MEMOIRE DANGEREUSE , Arléa, Paris, 1984. Josip JUR ČIČ: GEORGES KOZIAK, LE JANISSAIRE SLOVENE , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Mame, Paris, 1936. Josip JUR ČIČ: LE FILS DU VOISIN , trad. par l'Abbé F. Kolednik, Pauline, Sherbrooke, 1965. Josip JUR ČIČ - Alain JEJ ČIČ: LE VIEUX SLOVENE SE SOUVIENT: EN RUSSIE AVEC LA GRANDE ARMEE , Coll. Institut Napoléon, Paris, 2009 Ciril KOSMA Č: LA BALLADE DE LA TROMPETTE ET DU NUAGE , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1977. Ciril KOSMA Č: UNE JOURNEE DE PRINTEMPS , trad. par Jean Durand-Monti, Publications orientalistes de France, 1982. Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2008. Tome I Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2009. Tome II Lojze KOVA ČIČ: IMMIGRANTS , trad. par Andrée Luck-Gaye, Ed. du Seuil, Paris, 2011. Tome III Kajetan KOVI Č: LE PROFESSEUR DE REVE , trad.
    [Show full text]
  • O Lirikonfestovih Lavreatih in Mednarodnem Lirikonfestu Velenje
    REZERVAT ZA POEZIJO Velenje FESTIVAL LIRIČNEGA IN POTOPISNEGA OBČUTJA Ustanova Velenjska knjižna fundacija / UVKF / Stari trg 26 / 3320 Velenje / [email protected] / T 03 5870 920 O LIRIKONFESTOVIH LAVREATIH 2017 IN LIRIKONFESTU VELENJE • Mednarodna Pretnarjeva nagrada 2017 – častni naslov »ambasador slovenske književ- nosti in jezika« – slovenska zahvala poljski književni prevajalki in slavistki JOANNI PO- MORSKI za večletno posredovanje slovenske literature in jezika na Poljskem, vzpostavlja- nje slovensko-poljskih književno-jezikovnih stikov ter mednarodnopovezovalno delo, ki pomembno vključuje sodobne slovenske književne ustvarjalce (14. podelitev mednarodne književne nagrade oz. častnega ambasadorskega naslova); • velenjica-čaša nesmrtnosti 2017 slovenskemu pesniku TONETU ŠKRJANCU za vrhunski desetletni pesniški opus v XXI. st., ki pomembno zaznamuje novejšo slovensko umetniško literaturo (12. podelitev vseslovenske književne nagrade); • Lirikonov zlát 2017 slovenskima književnima prevajalkama KATJI ZAKRAJŠEK in URŠKI 1 ZUPANEC za vrhunske revijalne prevode iz novejše britanske poezije v slovenščino, objav- ljene v festivalni antologiji Rp. Lirikon21 (11. podelitev festivalnih plaket); • krilata želva 2017 slovenski pisateljici – potopiski AGATI TOMAŽIČ za najboljši slovenski knjižni potopis preteklega leta: Zakaj potujete v take dežele? (Cankarjeva založba, 2016) (1. podelitev vseslovenske književne nagrade). Strokovno-umetniški sosvet Lirikonfestovih nagrad in priznanj 2017: Ivo Stropnik, Urška Zupančič, Amans Nesciri, Peter Semolič, Klara Pavšer; v žiriji za nagrado krilata želva 2017 tudi: Jurij Smole, Matjaž Šalej Slavnostna podelitev Lirikonfestovih nagrad in priznanj bo na festivalni Akademiji Poetična Slovenija v četrtek, 8. junija 2017, ob 19. uri v Vili Bianca v Velenju. – Uro in pol pred akade- mijo (ob 17:30) bo prav tam pogovor z lavreati. – www.uvkf.si / [email protected] Ustanova Velenjska knjižna fundacija Mednarodni Lirikonfest Velenje 2017 | XVI.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 156670 SLAVICA I.00 02064 Tipo circolazione: LIBERA 1 v. 1917399 BVE0217802 *Mladoporočenca iz ulice Rossetti : tragedija neke manjšine / Fulvio Tomizza ; [prevedla Majda Capuder]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana : ADIT, 1987. - 151 p. ; 21 cm. 156674 SLAVICA I.00 02065 1 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 775641 TSA1036020 1: A-M / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - 385 p. ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156675 SLAVICA I.00 02065 2 Tipo circolazione: LIBERA v. 2 775642 TSA1036023 2: N-Ž / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - P. 386-777 ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156676 SLAVICA I.00 02065 3 Tipo circolazione: LIBERA v. 3 775654 TSA1036040 3: *Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.
    [Show full text]
  • 1 Joie Pogacnik I Jernej Kopitar in Problemi Jugovzhodne Evrope
    r' 1 Joie PogaCnik I Jernej Kopitar in problemi .nb jugovzhodne Evrope *t 10 Daniio Lokar 1 Pomota 17 Pavle Zidar 1 Sneri . 36 Dlmltrij Rupel 1 Avantgardlzem med obema Kronlka 108 KNJIZEVNOST: Andre] Arko I Beno-Zup.nS/E, ~tl,,&a$,.,llM 110 Dugan Mevlja I Pisrno urednlstvu - - 'I t' II 1 13 J. Kos ( Antonu Ocvirku 115 Vasja Predan ( lskanje Szgubljenega + gledaliSEa 120 Janko Kos I Modernizem in avantgarda Kronika T 210 GLEDALISCE: Borut Loparnlk ( IzStevanka (Ob uprlzorltvl OsterEeve Salome) 213 KNJBEVNOST: Marljan Zlobec 1 Marjan Dolgan, Prlpovedovalec In prlpoved 216 Nlko Gor5ilFll I Aforianl-hudornusnl ' * 3U.u 11 ~;TL([ obnost 217 Helga GluSiC 1 Ciril KosmaC Cn njegovo pripovedno delo 225 France Vurnik I Leopoldu SuhodolEanu 228 Drago DrugkoviC ( 0 pisateljskem fenomenu PreZihov Voranc Kronika 327 KNJlfEVNOST: Marjan Zlobec I lgor Torkar, Deseti bratje yk+ . i IC.lrnetP' P smi <.L bvp 329 Clrli Zlobec I Svoj obraz l3CoC i 337 Marjan ~oianc( ~anatosEros 335 Mart Ogen Dlptih 361 Janko Kos 1 K vpraganju o blstvu avantgarde (11) 370 Jo2e PosaCnik 1 Uvod v branie In umevanie # I fa% Kronika 435 KNJlfEVNOST: A. A. I Alknz Gspan, Cvetnlk slovenske vezane besede 2 437 Samo SlmElE 1 Rudi MISkot, flvl podoba tvoja 439 PlSMO UREDNISTVU: Bojan Stlh, Kratko plsmo o zgodovlnl (Ill) - * 569 Beno ZupanCiC I Luskine s stare podobe 574 Janez Ovsec I Deset stopnlc 580 Andrej Hieng I Popotnik in hlapci 606 Taras Kermauner I Teatralizirani pekel 614 Boris A. Novak 1 Kamnita Afrodita - Kronika 700 KNJlf EVNOST: Boris A. Novak I Beseda, hrana In morllka (Vladlmlr Memon, Meje) 701 Marljan Zlobec I Vladlmlr KovaElC, Bele noel In nekollko Crnl dnevi; Evald FlIsy9Tls~$ In ena pot 703 Smlljan Samec , t K I I>.
    [Show full text]