UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Iris Kaukler Maribor, 2010 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo ZNA ČILNOSTI NOVEJŠE KRATKE PROZE SLOVENSKIH AVTORIC PO LETU 2000 Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Silvija Borovnik Iris Kaukler Maribor, 2010 Lektorica: Valentina Volavšek, prof. slovenš čine in zgodovine Prevajalka: Maša Jert, prof. nemš čine in zgodovine Na tem mestu bi se rada zahvalila mentorici, red. prof. dr. Silviji Borovnik, ki me je s svojim znanjem, sr čnostjo ter pedagoškim erosom navdušila za izbiro te teme ter me ob nastajanju tega diplomskega dela vseskozi spremljala in me strokovno podpirala. Poleg tega gre zahvala tudi moji družini, predvsem staršem, ki so verjeli vame in me vseskozi podpirali. Hvala. Hvala tudi tebi Jernej in vsem, ki so mi na dolgi poti šolanja kakorkoli pomagali. I Z J A V A Podpisana IRIS KAUKLER, rojena 15. 01. 1985, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer SLOVENSKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO IN NEMŠKI JEZIK S KNJIŽEVNOSTJO, izjavljam, da je diplomska naloga z naslovom Zna čilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000 pri mentorici red. prof. dr. SILVIJI BOROVNIK, avtorsko delo. V diplomski nalogi so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. Maribor, 22. 02. 2010 Povzetek Pri čujo če diplomsko delo podaja zna čilnosti novejše kratke proze slovenskih avtoric po letu 2000, kakor se kaže v izbranih delih prozaistk. Avtorice vrstno najraje posegajo po kratki zgodbi napisani z prvoosebnim pripovedovalcem, odprtim za četkom in koncem, brez podrobne karakterizacije ter z zna čilno fragmentarnostjo. Dolžina kratke zgodbe je navadno relativna, ampak vedno tako dolga, da jo lahko bralec prebere v enem zamahu. V to jo sili tudi potreba revijalnega tiska, saj ve čina avtoric svoje zgodbe za čne objavljati prav tam, kasneje pa izdajo kratke zgodbe v zbirkah. Za vsa izbrana besedila velja, da jih uvrš čamo v obdobje slovenske literarne postmoderne. Za to obdobje je zna čilna izrazita heterogenost in pluralnost smeri, saj znotraj tega obdobja paralelno obstaja ve č razli čnih literarnih tokov. Pri tem dogajanju smo pri ča izredno opaznim tipološkim premikom v smeri raznolikosti sodobne slovenske kratke pripovedne proze. Za izbrane avtorice velja, da se obra čajo k realisti čnemu pojmovanju sveta in se tako vra čaj k majhni, vsakdanji zgodbi ali pa pišejo postmodernisti čno prozo, z vso svojo žanrsko raznolikostjo. Slednje velja predvsem za mlajše avtorice, rojene v osemdesetih letih, katerih zgodbe so prepojene z grozljivimi in (znanstveno)fantasti čnimi elementi. Avtorice najve čkrat tematizirajo med človeške odnose, v okviru katerih so odnosi med spoloma prevladujo či. S tem odnosom je vselej nekaj narobe. Navadno gre za pomanjkanje komunikacije, posledica tega je odtujen odnos. Avtorice črpajo snov iz urbanega sveta. Velikokrat je opazna tudi avtobiografska nota. V jeziku so opazni nare čni in žargonski izrazi ter besedje iz tujega jezika, najve čkrat iz angleš čine. Zasledimo tudi veliko medbesedilnih prvin v obliki raznih citatov, pove čini besedila pesmi. Ta proza je tako raznolika in pluralno usmerjena, kot je raznoliko in pluralno obdobje v katerem prozaistke ustvarjajo. Za vsa besedila velja, da se obra čajo vstran od velikih družbenopolitičnih tem prepojenih s feministi čnimi toni in se vra čajo k intimi vsakdanjega, malega človeka. Za vse avtorica pa lahko trdimo, da v svojem delu uživajo, uživajo v pripovedovanju zgodb. Klju čne besede: • sodobna slovenska kratka proza • slovenska literarna postmoderna • sodobne slovenske avtorice • ženska literatura Zusammenfassung Die vorliegende Diplomarbeit stellt die Merkmale der modernen slowenischen Kurzgeschichte der zeitgenössischen slowenischen Autorinnen nach dem Jahr 2000 vor, wie sie sich in den gewählten Werken der Autorinnen zeigen. Die beliebteste Gattung der Autorinnen ist die Kurzgeschichte. Für sie ist es charakteristisch, dass sie mit dem personalen Erzähler erzählt wird, sie hat einen offenen Begin und Ende, sie zeigt keine genaue Charakteristik vor und ist sehr Fragmentarisch. Die länge der Kurzgeschichte ist relativ, aber immer so lang, dass wir sie in einem Atem lesen können. Das hängt auch von den Bedürfnissen der Zeitschriften ab, denn die meisten Autorinnen veröffentlichen zuerst in den Zeitschriften, erst dann veröffentlichen sie ihre Kurzgeschichtensammlung. Alle Texte können wir in die literarische Epoche der slowenischen Postmoderne zuordnen. Für diese Literaturepoche ist es charakteristisch, dass sie sehr heterogen und plural ist. Innerhalb der Epoche bestehen verschiedene literarische Strömungen. Bei diesem Geschehen sind wir Zeugen der sichtlichen typologischen Verschiebung in die Richtung der Vielfalt der zeitgenössischen slowenischen Kurzprosa. Für die ausgewählten Autorinnen gilt, dass sie sich zur realistischen Auffassung der Welt wenden und damit zur kleinen, alltäglichen Geschichte, oder schreiben postmodernistisches Prosa, mit all ihrer Vielfalt der Genre. Dies gilt insbesondere für die jüngeren Autorinnen, die in den achtziger Jahren geboren sind. Ihre Geschichten sind mit Horror und Science-Fiction Elementen geprägt. Die meisten Autorinnen thematisieren menschliche Beziehungen, in denen Beziehungen zwischen den Geschlechtern dominieren. Meistens ist mit dieser Beziehung etwas nicht ihn Ordnung. In der Regel handelt es sich um den Mangel an Kommunikation, was zu einer Entfremdung in der Beziehung führen kann. Die Autorinnen nehmen den Stoff aus der urbanen Welt. In den Texten wird die autobiographische Note oft sichtbar. Sie verwenden viele Dialekt-, Slang- und Fremdsprachen-Ausdrücke. Wir können auch viele Elemente der Intertextualität beobachten, meistens in der Form von Zitaten. Die Prosa ist vielfältig und pluralistisch orientiert, so wie die Zeit in der die Schriftstellerinnen schaffen. Für alle Texte gilt, dass sie sich von den großen gesellschaftspolitischen Themen, die von feministischen Tönen geprägt sind, abwenden und auf die Intime des alltäglichen Lebens des kleinen Menschen zurückgreifen. Für alle Autorinnen können wir behaupten, dass sie ihre Arbeit genießen, sie genießen es Geschichten zu erzählen. Schlüsselwörter: • moderne slowenische Kurzgeschichte • literaturslowenische Postmoderne • zeitgenössische slowenische Autorinnen • Frauenliteratur Kazalo 1 Uvod _______________________________________________________________________ 1 2 Zna čilnosti sodobne slovenske kratke proze ________________________________________ 3 2.1 Temeljne zna čilnosti novele ________________________________________________ 4 2.2 Temeljne zna čilnosti kratke zgodbe _________________________________________ 6 2.3 Temeljne zna čilnosti slovenske literarne postmoderne _________________________ 10 2.3.1 Temeljne zna čilnosti postmodernizma ____________________________________________ 14 2.4 Slovenska kratka zgodba osemdesetih in devetdesetih let ______________________ 24 2.5 Tipologija sodobne slovenske kratke proze __________________________________ 32 3 Ženska literatura_____________________________________________________________ 38 3.1 Vpliv feminizma na žensko literaturo_______________________________________ 39 3.2 Zna čilnosti sodobne ženske literature_______________________________________ 41 4 Sodobne slovenske avtorice ____________________________________________________ 46 4.1 Maruša Krese __________________________________________________________ 47 4.1.1 Vsi moji boži či ______________________________________________________________ 48 4.2 Erica Johnson Debeljak __________________________________________________ 52 4.2.1 Tako si moj _________________________________________________________________ 52 4.3 Suzana Tratnik _________________________________________________________ 57 4.3.1 Vzporednice_________________________________________________________________ 58 4.3.2 Česa nisem nikoli razumela na vlaku _____________________________________________ 63 4.4 Mojca Kumerdej________________________________________________________ 68 4.4.1 Fragma_____________________________________________________________________ 68 4.5 Lili Potpara ____________________________________________________________ 73 4.5.1 Zgodbe na dušek _____________________________________________________________ 73 4.5.2 Prosim, preberi ______________________________________________________________ 78 4.6 Veronika Simoniti_______________________________________________________ 80 4.6.1 Zasukane štorije______________________________________________________________ 81 4.7 Katarina Marinčič ______________________________________________________ 85 4.7.1 O treh______________________________________________________________________ 86 4.8 Lucija Stepan čič ________________________________________________________ 89 4.8.1 Prasec pa tak ________________________________________________________________ 90 4.9 Polona Glavan __________________________________________________________ 94 4.9.1 Gverilci ____________________________________________________________________ 95 4.10 Vesna Lemai ć _________________________________________________________ 101 4.10.1 Popularne zgodbe _________________________________________________________ 101 4.11 Urška Sterle___________________________________________________________ 106 4.11.1 Vrsta za kosilo ___________________________________________________________ 107 5 Zaklju ček__________________________________________________________________