Îu Dzadzra Fe Qofe Le Xexeame Godňo Me Le Fč 2009 Me Yuti
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Numekýký kuƒe Agblemenuku siwo ÷uti woè Trý asi tso le Nunyade÷gý ÷u dzadzra Œe ƒoŒe le xexeame godoèo me le Œeè 2009 me ÷uti. Clive James si nye ISAAA kplýlawo habýbýa gýmeƒoanyila kple eŒe zimenýla ye ÷lýË agbalÿÛ sia, eye wotsýÿ de bubu ameyinugbe Norman Borlaug, ame si xý Nobel Œe ÷utifafa bubu de ame ÷u nunana ÷u. Esia nye asitýtrý 14 si agbaleË÷lýla trý tso eŒe agbaleË « ATNwo Œe ƒoŒe le xexeame godoo » ÷uti Œeè sia Œeè tso 1996, Œeè sime wodze agblemenuku ATNwo dzadzra gýme le. AgbaleË÷lýla tsý eŒe agbaleË 41 de bubu ameyinugbe Norman Borlaug ÷u, amesi xý Nobel Œe ÷utifafa bubu de ame÷u nunana. Norman Borlaug ye nye amesi ƒo ISAAA gýme anyi. Numekýkýsia Œonu tso ÷gýgbededegaËtýwo siwo va eme le Œeè 2009 lia me. Ne mœéase nugýmekuku wula, mœéayi http:// www.isaaa.org dzi Le nuku siawo Œe amedzidede le go geƒe me ta la, (agbýsýsý, amesiwo le woèƒum Œe didienýný, womeŒoaƒi gbýto o) agbledela miliýË 14 tso duký vovovo 25 me le xexea me godoo dowo ƒe hectar miliýË 134 dzi le Œeè 2009 me. Le Œeè 2008 me la, hectar miliýË 125 dzi ko wo dowo le, esi fia be wo dodo dzi ƒe edziwu le Œeè 2009 me 7% alo 9 % wu 2008 me. Hectar kekeme si dzi wo da ATNwo Œe agble le la dzi ƒe edzi zi 80 tso Œeè 1996 yi 2009 esia ƒe fia be ATNwoe wo zaËwu le agbledede ÷utinya me. Esia ƒe fia haË be agbledela miliýËwo le xexea me godoo ƒo kaƒewo dzi, esiatae wogale woèdom ƒe edzi wu Œeè sia Œeè tso 1996 me, elabena viƒe geƒe le wododome. Wowý numekuku kuƒe anyigba kekeme siwo dzi wodo nuku siawo le eye wode dzi be ATN soja xý wu hectar miliýË 90. Esiae nye anigba siwo dzi wodo sojawo ƒo le xexeme godoo Œe 75%. ATN ƒetifu xý hectar miliýË 33. Esiae nye anyigba siwo dzi woda ƒetifu gbleƒo le xexeame godoo Œe afaË (50%) kloe. ATN bli xý wu hectar miliýË 158. Esiae nye anyigba siwo dzi woda bli gblewo ƒo le xexeame godoo Œe 25 %, eye ATN kanola xý wu hectar miliýË 31 si nye anyigba siwo dzi woda kanola gblewoƒo le xexeame godoo Œe 20 %. Anyigba siwo dzi wode ATNwo ƒo la ga kekeƒe edzi wu le Œeè 2009 me elabena le Œeè 2008 me la duký siwo me ko÷ wodana nuku siawo le da asi ƒe edzi be yewoa ga dowo wuè. Le kpýƒe÷u me le India le Œeè 2008 me la ATN ƒetifu nye ƒetifuwo Œe 80 % ; le Œeè 2009 me la edzi ƒe edzi hezu 87 %. Le Kanada la ATN kanola nye kanolawo Œe 87 % le Œeè 2008 me ; le Œeè 2009 me la edzi ƒe dzi zu 93 %. ATN sojae nye ATN si Œe agble wodana wu le xexeame godoo. Eya ƒeka xý hectar miliýË 134 Œe 52 %. Le duký 25 siwo me wowýa nuku siawo ÷uti dý leé la, 16 nye duký siwo me kpý de÷gý haƒe o, eye 9 nye duký de÷gýwo (Dzamani megale duký siwo wýna ATN wo ÷uti dýwo dome o tso Œeè 2008 me. Kostarika ya ƒo wodome le Œeè 2009 me). Le duký 8 siwo yýge mœéele fifilaa dýmetý ƒe sia ƒe me la wodona nuku siawo wuè hectar miliýË ƒeka : Amerika dukýwo ŒoŒu (hectar miliýË 64), Bresil (hectar miliýË 21,4), Argantina (hectar miliýË 21,3), India hectar (miliýË 8,4), Kanada (hectar miliýË 8,2), China (hectar miliýË 3,7), Paraguwe (hectar miliýË 2,2) kple Afrique du Sud (hectar miliýË 2,1). Le duký 17 siwo kataË yýge mœéele fifilaa me la ne woŒoŒu agblenyigba siwo dzi wodo ATN nukuwo ƒo la, awý hectar miliýË 2,7 (mœéeƒo duký siawo tso esi do nukuawo wu 1 vase ƒe esi Œe nukuawo dodo le sue wu) : Uruguay, Bolivia, Filipine, Australia, Burkina Faso, Spain, Mexiko, Chile, Kolýmbia, HýËdura, Czech Dukýa, Portugal, Romania, Poland, Kýsta Rica, Egypt kple Slovakia. Ne woŒoŒu anyigba siwo dzi wodo nuku siawo ƒo tso Œeè 1996 yi 2009 me la awý hectar miliýË akpe ƒeka kloe (hectar miliýË 949,9) Agble nyigba siwo dzi wodo nuku siawo ƒo Œe afaË kloe (46%) le duký siwo me de ÷gý haƒe o me. Duký siawo Œe taƒodzinue nye be yewoa do nuku siawo wu duký de ÷gýwo hafi miaƒo Œeè 2015 me ; elabena anyigbadzi dukýwo ƒoe kpikpaa be yewoa ƒiƒi dýwuame kple ahedada dzi kpýtý 50% hafi Œeè 2015 woèavý. To ATNwo dzi la, taƒodzinu sia le eme vam, eye mýkpýkpý geƒee gale be woèèava eme wu nenema le tsý me. Nusi miade dzeie nye be, le agbledela miliýË 14 siwoe kpý gome le nuku siawo ÷udýwýwý me la, miliýË 13 (90 %) nye agbledela siwo ÷u ÷utete gaËa ƒeke mele o. Agbledela siawo le viƒe kpým tso nuku siawo dometýa ƒewo me vý xoxo ; abe ƒetifu ene. Mýkpýkpý geƒee gale haË be woadze nuku aƒewo dzadzra gýme abe mýlœë ene le madzidzi me eye woakpý viƒe geƒee le eme. ISAAA Brief si wo÷lýË le Œeè 2008 me la gblýËe ƒi be ATN bubuwo ado ; esia le eme vam vavaË tso Œè 2009 me. Le nyametsotso gaËa ƒe me le Adeamakpýxe 27 lia le Œeè 2009 me la, China dukýa ƒe dzesidede agbaleË aƒe do si na mýnukpýkpýe be ATN mýËlœëÛ kple bli Œomevi aƒewo nazu China dukýa tý ko÷, eye amesiwo aƒu nuku siawo haË aný dedienýný me. Nusia ƒemý be, nuku siawo Œe ÷ký ƒo agbaleË gaËwo me, eye le Œeè 2 alo 3 megbe la, woadze wodzadzra gýme. Nyametsotso sia le vevie ÷utý elabena awýe be le China dukýa ƒeƒeme la, Œome miliýË 110 siwo ƒuna mýli enuenu la nakpý gome le mýli ƒuƒu me (ame miliýË 440 akpý gome le nusia me ne mœéetsýe ko be ame ene le Œome ƒe sia ƒe me) elabena mýli enye agblemenuku siwo ƒuna wu le xexea me godoo. Le Asia nyigba dzia la Œome miliýË 250 ye akpý gome le mýli ƒuƒu me. (Esia aný ame miliýË akpe ƒeka ne mœéetsýe ko be ame ene le Œome ƒe sia ƒe me.) Zi geƒe la, miede dzesii be le xexea me godoo la, mýËlœë gble delawo nyena ahedalawo, eye wodea woŒe mýlœë gblea le hectar ƒeka Œe 33% ko dzi. ATN mýlœë ate÷u awýe be mýlœë Œe agbýsýsý nadzi ƒe edzi. Ana haË be mýlœë gbledelawo Œe ahedada aƒiƒi eye woèana haË be atike wuwu ƒe nukuwo dzi le agble me naƒiƒi. Nusia awýe be nusiwo trý do mi aný dedienýný me togbý be tsidzonyawo le týtrým haË. Abe alesi mièegblýe vayi enea, mýlœëe nye agblemenuku si amegbetýwo ƒuna wu le xexeame godoo ; ke bli yea nye nuku si laËwo ƒuna wu le xexeame godoèo. ATN bli ade haËwo dzi wu ne woƒui elabena tome nunyiame fosfor le eme sýgbý. Esia ana be woatsi kaba wu, eye mœéaŒe gbýto aný dediewu. Chinatýwo gale la˃uƒu lým ƒe edzi wu esiata ATN bli siawo Œe agbýsýsý ate÷u anyi woŒe haË miliýË 500 (China Œe haËwo aný xexeame godoèwo Œe haËwo Œe afaË), woŒe koklo, kpakpaxe kple aŒeme xe dzodzoe bubuawo siwo Œe xexleËme aný miliýË 13. Šome miliýË 100 ate÷u akpý gome le ATN bli la ƒuƒu me le China ƒeƒe (woaný ame miliýË 400) ne mœéetsýe ko be ame ene le Œome ƒe sia ƒe me. Esi wozu be mýlœë kple bli le vevie le xexea me godoo eye China le ÷useË kpým wu ta la, duký bubu le Asia kple xexeame godoo siwo me de÷gý haƒe o la haË ate÷u adzi be yewoawýe abe China ene tututu. China Œe ÷gýgbedede blibo le ATNwo ÷uti dýwýwý me ate÷u anye kpýƒe÷u na duký bubuwo siwo me de÷gý haƒe o. Esia ate÷u awýe haË be duký sia duký na su na eya ÷utý eƒokui le nuƒuƒunyawo me ; eye woakpý ÷gýgbedede le agbledenyawo me aƒiƒi atike wuwu ƒe agbleme nukuwo dzi, dýwuame kple ahedada dzi kpýtý. Esi wonye be mýlœë kple blie nye agblemenuku siwoe le vevie wu le xexeame ta la, China Œe ATN mýlœë kple bli awoe be China, Asia kple xexeame kataË akpý ÷gýgbedede blibo. Tanya vevie aƒe le Brief 41 me si Œo nu tso: « ƒoŒe si le ATN mýlœë si egbe kple ÷gýgbedede mýkpýkpý si le esi etsý » ÷uti. Tanya sia, ‚okta John Bennett ye ÷lýe. John Bennett nye nufiala gaË va yi le suku si srýËanu tso agbenýný ÷utinya ÷uti le Sydney suku kýký deŒea le Australia. 2 Le Œeè 2009 me la, Brasil wý avu xe Argentina kloe. Ale ezu duký evelia le xexeame si dea ATN gble. ATN Œe agbledede gadzi ƒe edzi hectar miliýË 5,6 wu le Brasil. Dzidziƒedzi sia ye sýgbý wu le xexeame. Esia be le Brasil la, ATN nukuwo gbledede dzi edzi 35% Œeè sia Œeè tso Œeè 2008 yi Œeè 2009. Edze ŒaË be, Brasil nye duký gaË ƒe ÷utý le ATN nuku siawo gbledede me. Eye wole nana ge be nuku siawo ÷udýwýwý nade ÷gý blibo le tsý me. India ye nye du si dana ƒetifu gble wu le xexea me. Tso Œeè 2002 yi 2009 me la, India da ATN ƒetifu gble nukutýe. ‚etifu sia gbledede dzi ƒe edzi yi 87% le Œeè 2009 me. ATN ƒetifu dede trý ƒetifugbledede ÷utinya blibo le India. Ga si India ƒetifugbledelawo kpý tso ƒetifu sia me abe viƒe ene tso 2002 yi 2009 me aný dollar mililýË 5,1. ATN ƒetifugbledede nabe atikewuwu na nukuwo ƒiƒi afaË, nukuawo Œe agbýsýsý dzi ƒe edzi zi eve, eye India si Œlea ƒetifu tso duta tsaË la vazu ƒetigu dzrala gaË aƒe na duký bubuwo.