DOCSLIB.ORG

1/12 OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA Številka

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
1/12 OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA Številka OBČINA IZOLA – COMUNE DI ISOLA ŽUPAN – IL SINDACO Sončno nabrežje 8 – Riva del Sole 8 6310 Izola – Isola Tel: 05 66 00 100, Fax: 05 66 00 110 E-mail: [email protected] Web: http://www.izola.si/ Številka: 410-14/2013 Datum: 13.3.2013 ČLANOM OBČINSKEGA SVETA ZADEVA: ZAKLJUČNI RAČUN PRORAČUNA OBČINE IZOLA ZA LETO 2012 Proračunsko leto 2012 se je končalo na dan 31.12.2012. V proračun leta 2012 se tako vštevajo vsi prihodki, ki so bili do tega dne vplačani na račune vseh neposrednih uporabnikov Občine Izola, ter vsi odhodki, ko so bili do tega dne izplačani iz računov neposrednih uporabnikov. Proračun Občine Izola sestavlja šest neposrednih uporabnikov, to so Občina Izola - občinski organi in občinska uprava in pet krajevnih skupnosti. Zaključni račun za proračun Občine Izola je sestavljen na podlagi Navodila o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna, ter drugih navodil. 1 OBRAZLOŽITEV SPLOŠNEGA DELA ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA Makroekonomska izhodišča, na osnovi katerih je bil pripravljen proračun in spremembe makroekonomskih gibanj med letom Proračun občine Izola je za leto 2012 sprejel Občinski svet na 4. izredni seji dne 28. januarja 2012 in je bil objavljen v Uradnih objavah Občine Izola št. 1/2012. Proračun občine Izola je bil sestavljen na podlagi izračunov primerne porabe, ki jih je posredovala Vlada Republike Slovenije, ocene lastnih prihodkov proračuna, prodaje premoženja ter potreb proračunskih porabnikov in je bil kot takšen osnova za izvrševanje za leto 2012. Poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov občinskega proračuna, proračunskem presežku ali primanjkljaju in zadolževanju proračuna z obrazložitvijo pomembnejših odstopanj med sprejetimi in realiziranimi prejemki in izdatki, presežkom oziroma primanjkljajem in zadolževanjem Realizacija prejemkov in izdatkov Na podlagi dokončnega izračuna Ministrstva za finance je znašala primerna poraba Občine Izola za leto 2012 7.556.449 EUR. Ocenjeni lastni prihodki občine za leto 2012 so znašali 7.893.931 EUR in po oceni Vlade za 337.482 EUR presegajo prihodke, ki jih Zakon o financiranju občin določa kot primeren obseg porabe občine. Na tej podlagi se je občina Izola tudi v letu 2012 samo financirala in ni prejemala finančne izravnave iz državnega proračuna. 1/12 I. PRIHODKI Dejansko pridobljeni prihodki proračuna v letu 2012 so bili 15.519.493 EUR in so doseženi v višini 67,5% od načrtovanih 22.982.303 EUR. Od tekočih prihodkov so davčni prihodki realizirani z indeksom 99 in imajo v strukturi prihodkov 67 % delež. Prihodki od dohodnine so bili načrtovani v višini 7.893.931 EUR ter realizirani v višini 99 %. (v strukturi vseh davčnih prihodkov predstavljajo prihodki od dohodnine 50 % delež). Davki na premoženje so bili izvršeni v višini 72 % načrtovanih oz. v višini 1,9 mio EUR. Od tega predstavljaj nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč 1,4 mio EUR. Domači davki na blago in storitve so bili izvršeni v višini 682.938 EUR oz. 99 % od načrtovanih. V izvršitev so vključene okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (161.107 EUR), zaradi odlaganja odpadkov (36.452 EUR) ter turistična taksa v višini 314.498 EUR. Nedavčni prihodki so realizirani v višini 3.839.243 EUR oziroma 90 % od načrtovanih. V strukturi prihodkov imajo 25 odstotni delež. Na podlagi navodil Ministrstva za finance, je v okviru nedavčnih prihodkov, na kontu 714199-Drugi izredni nedavčni prihodki, prenesen negativni saldo konta 706099 – Drugi davki, v višini 11.753,03 EUR. Na tem kontu so bile evidentirane uskladitve javno finančnih prihodkov, katerih nadzornik je DURS. Kapitalski prihodki so bili načrtovani v višini 4.729.360 EUR, dejansko realizirani pa v višini 646.293 EUR, kar predstavlja 13 % načrtovanih sredstev v letu 2012. Nižja realizacija od načrtovane je bila zabeležena tako na prodaji zgradb in prostorov (45 % od načrtovanega), kot na prodaji stavbnih zemljišč (4%). Kapitalski prihodki so v letu 2012 predstavljali 4 odstotke vseh prihodkov. Donacije V letu 2012 ni bilo načrtovanih donacij. Prejeta donacija v višini 362 EUR, predstavljajo donacije, ki so jih prejele krajevne skupnosti. Transferni prihodki so prihodki iz državnega proračuna in prejeta transferna sredstva iz proračunov lokalnih skupnosti. V letu 2012 so bili realizirani v višini 615.200 EUR, kar je 22 % od načrtovanega in 4 odstotkov vseh prejetih prihodkov. Od tega predstavljajo največji del prejetih sredstev, sredstva iz državnega proračuna v višini 357.094 EUR, ki so bila pridobljena za delovanje Italijanske samoupravne narodne skupnosti (174.374 EUR) in dvojezičnost v občinski upravi (122.433,30 EUR). Iz naslova požarne takse je bilo prejetih 28.712 EUR. Prejeta sredstva iz državnega proračuna za investicije so znašala 287.216,70 EUR, kar je bilo v celoti namenjeno razširitvi pokopališča. 2/12 Prihodki krajevnih skupnosti Krajevne skupnosti so v letu 2012 realizirale lastne prihodke kot sledi: Krajevna skupnost Staro mesto v EUR 7102 Prihodki od obresti 0,11 7300 Prejete donacije in darila od domačih pravnih oseb 361,70 Skupaj prihodki 361,81 Krajevna skupnost Haliaetum v EUR 7102 Prihodki od obresti 5,51 Skupaj prihodki 5,51 Krajevna skupnost Livade v EUR 7102 Prihodki od obresti 50,87 7141 Drugi nedavčni prihodki 1.383,61 Skupaj prihodki 1.434,48 Krajevna skupnost Korte v EUR 7102 Prihodki od obresti 69,61 7103 Prihodki od premoženja 24.669,30 7141 Drugi nedavčni prihodki 3.482,14 Skupaj prihodki 28.221,05 Krajevna skupnost Jagodje - Dobrava v EUR 7102 Prihodki od obresti 111,10 7103 Prihodki od premoženja 16.594,63 Skupaj prihodki 16.705,73 Za zagotovitev rednega delovanja krajevnih skupnosti so bili krajevnim skupnostim iz občinskega proračuna prenesena sredstva v naslednji višini: Krajevna skupnost v EUR KS Staro mesto 1.933,05 KS Haliaetum 1.015,04 KS Livade 12.028,88 KS Korte 89.339,24 KS Jagodje-Dobrava 11.981,73 Skupaj prihodki KS 116.297,94 3/12 Pregled načrtovanih in realiziranih prihodkov proračuna Občine Izola za leto 2012 je naslednji: v EUR Vrsta prihodka VP-Proračun 2012 Izvršitev proračuna % izvršitve od 1.1. - 31.12.2012 1. Tekoči prihodki 15.483.982 14.257.637 92,1 od tega: - davčni 11.217.931 10.418.395 92,1 - nedavčni 4.266.051 3.839.243 90,0 2. Kapitalski prihodki 4.729.360 646.293 13,7 3. Prejete donacije - 362 - 4. Transferni prihodki 2.768.961 615.201 22,2 SKUPAJ PRIHODKI 22.982.303 15.519.493 67,5 Transferni prihodki Prejete donacije Kapitalski prihodki Izvršitev 2012 VP Proračun 2012 Nedavčni prihodki Davčni prihodki SKUPAJ PRIHODKI - 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 tisoč EUR 4/12 II. ODHODKI Dejansko izplačani odhodki vseh neposrednih uporabnikov občinskega proračuna v letu 2012 znašajo 16.803.893 EUR, kar pomeni v primerjavi z načrtovanimi 23.640.166 EUR 71 odstotno izvršitev. Tekoči odhodki, s katerimi zagotavljamo plače, prispevke in izdatke za blago in storitve občinskim organom, občinski upravi, poleg tega pa še obresti in proračunsko rezervo, so bili realizirani v višini 5.862.398 EUR, kar pomeni 80 % od načrtovanih. Zaposlenim in funkcionarjem so bile poravnane vse zakonske obveznosti in realizirane druge obveznosti v rokih po zakonu. V strukturi odhodkov predstavljajo tekoči odhodki 34 odstotni delež. Tekoči transferi so plačila, za katere plačnik v povračilo ne dobi materiala ali storitve (subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom, transferi neprofitnim organizacijam in drugi tekoči domači transferi). V skupnem so bili v letu 2012 načrtovani v višini 7.046.894 EUR, dejansko izplačani pa v višini 6.512.421 EUR, kar pomeni 92,4 % načrtovanih in predstavljajo 38 % v strukturi vseh odhodkov. Investicijski odhodki (gradnja in nakup osnovnih sredstev) so bili načrtovani v višini 8.846.001 EUR, dejansko pa so bili realizirani v višini 4.088.788 EUR, to je 46%. V strukturi odhodkov je investicijskih odhodkov 24 %. Investicijski transferi so bili načrtovani v višini 444.318 EUR, dejansko doseženi pa v višini 340.285 EUR, kar pomeni 76,6 odstotno izvršitev plana. V strukturi odhodkov imajo investicijski transferi 2 odstotni delež. Z investicijskimi transferi se sofinancira investicije pri neposrednih uporabnikih proračuna. Dejanski odhodki proračuna ter dejansko izvedene investicije iz načrta razvojnih programov so podrobno obrazloženi po posameznih funkcionalnih namenih v poslovnem poročilu, ki je sestavni del letnega poročila neposrednih uporabnikov Občine Izola in je priloga temu zaključnemu računu, zato na tem mestu niso pojasnjeni. K obrazložitvi je priložena izvršitev letnega načrta razvojnih programov za leto 2012. 5/12 Pregled odhodkov proračuna Občine Izola v primerjavi z načrtovanimi za leto 2012 je naslednji: v EUR Vrsta odhodka VP-Proračun 2012 Izvršitev proračuna % izvršitve od 1.1. - 31.12.2012 1. Tekoči odhodki 7.302.953 5.862.398 80 2. Tekoči transferi 7.046.894 6.512.421 92,4 3. Investicijski odhodki 8.846.001 4.088.788 46 4. Investicijski transferi 444.318 340.285 76,6 SKUPAJ ODHODKI 23.640.166 16.803.893 71 Investicijski transferi Investicijski odhodki izvršitev 2012 Tekoči transferi VP Proračun 2012 Tekoči odhodki SKUPAJ ODHODKI - 5.000 10.000 15.000 20.000 25.000 30.000 tisoč EUR III. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Prejeta vračila danih posojil so realizirana v višini 46.733 EUR kar je 116 % od načrtovanih. IV. RAČUN FINANCIRANJA Občina Izola se je v letu 2012 dolgoročno zadolžila za izvedbo načrtovanih investicij v višini 1,5 mio EUR. V letu 2012 smo odplačali 513.089 EUR dolgoročnega dolga in sicer 448.767 EUR poslovnim bankam in 64.322 EUR javnim skladom. Občina je najela dolgoročne kredite za izgradnjo komunalne infrastrukture oziroma za investiranje kot vir pokrivanja izpadlih kapitalskih prihodkov iz katerih bi se morala investirati. Razlika med prejetimi prihodki in izplačanimi izdatki v bilanci prihodkov in odhodkov pomeni proračunski primanjkljaj iz tekočega leta 2012 v višini -1.284.399,00 EUR, ki se poveča v bilanci finančnih terjatev in naložb za prejeta vračila danih posojil za 46.733 EUR ter zmanjša za odplačila dolgoročnih dolgov iz računa financiranja za 513.089 EUR.
Load more

Recommended publications
  • Mag. Igor Kolenc Matjaž Nemec Tanja Fajon Dello Sviluppo Di Isola E Della Vita Di Qualità Dei Suoi Cittadini
    Spoštovane občanke in občani. Pred vami je predvolilni časopis, ki noče biti navaden politični pamflet ali spisek obljub in neuresničljivih projektov. Sem Aleksej Skok, vesel sem, da lahko povem in tudi zapišem, da je moje poslanstvo skrb za razvoj Izole in kakovostno življenje njenih občanov. Trenutno sem podžupan Občine Izola, končujem svoj tretji mandat v občinskem svetu, sem dolgoletni predsednik odbora za okolje in prostor. Sem tudi dolgoletni in zelo aktiven član slovenskih Socialnih demokratov. Zaradi številnih vlog, ki sem jih do sedaj opravljal, sem postal dober poznavalec političnega in gospodarskega delovanja na vseh ravneh naše družbe. Zato sem se odločil, da na letošnjih lokalnih volitvah kandidiram za župana Občine Izola. Ponosen sem, da živimo v mestecu s tradicijo, dušo in z racionalno, a optimistično strategijo razvoja v prihodnost. Zagotavljam, da bom vse svoje moči in znanje usmeril za odločen in hkrati premišljen razvoj, da bo Izola omogočala kakovostno in varno življenje slehernemu občanu ali Aleksej Skok na sredini, Valter Jugovac, Romina Kralj, Katja Flego in Valdi Morato z leve proti desni. njenemu gostu. Care cittadine e cittadini, Avete in mano il mio giornale, che non vuole essere un semplice opuscolo politico oppure un elenco di promesse e progetti irrealistici. Sono Aleksej Skok e sono felice di ammetere che il mio obbiettivo è quello di occuparmi dello sviluppo di Isola e della vita di Mag. Igor Kolenc Matjaž Nemec Tanja Fajon qualità dei suoi cittadini. Al momento župan Občine Izola od leta 2010 do 2018 poslanec v Državnem zboru poslanka evropskega parlamenta sono Vicesindaco del Comune di Isola, Kar zavrti se mi v glavi ob misli Dragi Aleksej, iskreno poveda- Sem poslanka v Evropskem Consigliere comunale con il terzo na dediščino, ki smo jo prevzeli no, počaščen sem, da lahko iz parlamentu znotraj skupine mandato e presidente del Comitato leta 2010.
    [Show full text]
  • Bay of Piran Or Bay of Savudrija
    A Mediterranean Example of Problematic Treatment of Geographical Names: Piranski zaliv (Bay of Piran) or Savudrijska vala (Bay of Savudrija)? Drago Kladnik, Milan Orožen Adamič, Primož Pipan ABSTRACT: The established geographical name Bay of Piran refers to the largest bay in the Gulf of Trieste at the extreme north end of the Adriatic Sea. After the collapse of Yugoslavia and the emergence of independent countries demarcated along the borders of the former Yugoslav republics, the previously undemarcated body of water between Slovenia and Croatia became the focus of a border dispute between the two countries. The name ‘Bay of Piran’ (Sln. Piranski zaliv, Cro. Piranski zaljev) is derived from the Italian name Vallone di Pirano ‘Bay of Piran’, which replaced the Italian name Valle di Sicciole ‘Bay of Sečovlje’ (as well as Ital. Valle di Siciole, Sln. Sečoveljski zaliv) a century and half ago. Since 2000 there have been Croatian attempts to establish the completely new name ‘Bay of Savudrija’ (Cro. Savudrijska vala, Sln. Savudrijski zaliv). KEYWORDS: geographical names, sea name, border conflict, Mediterranean Sea, Adriatic Sea, Piranski zaliv, Piranski zaljev, Savudrijska vala ADDRESSES: Drago Kladnik Anton Melik Geographical Institute Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: [email protected] Milan Orožen Adamič Anton Melik Geographical Institute Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: [email protected] Primož Pipan Anton Melik Geographical Institute Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts Gosposka ulica 13, SI-1000 Ljubljana, Slovenia E-mail: [email protected] 1 Introduction Geographical names for regions, bodies of water, relief forms, and parcels of land, administrative units, and local features that form the basis for the names of inhabitants are unique spiritual, cultural, social, historical, and political indicators.
    [Show full text]
  • LETNO POROČILO Javnega Zavoda Center Za Kulturo, Šport in Prireditve Izola ZA LETO 2015
    LETNO POROČILO Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola ZA LETO 2015 Izola, 1.4.2016 LETNO POROČILO CENTRA ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA ZA LETO 2015 Kazalo vsebine POSLOVNO POROČILO ...................................................................................... 4 SPLOŠNI DEL ................................................................................................ 4 PREDSTAVITEV JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA ........ 4 Ustanovitev javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola ........................ 5 Dejavnost javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola .......................... 5 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE NEPOSREDNEGA UPORABNIKA .......................................................................... 6 DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA ...................................................... 6 LETNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA ............................................................... 7 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV ............................................ 8 NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH ALI NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA DELA ......................................................................................... 8 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIMI CILJI IZ POROČILA PRETEKLEGA LETA ALI PRETEKLIH LET ................................................... 8 OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA GLEDE
    [Show full text]
  • Izola, 27.02.2018 St. Zadeve: 0 81 /2018
    Izola, 27.02.2018 St. zadeve: 0 81 /2018 Na podlagi 10. clena odloka o ustanovitvi JZ Center za kulturo, sport in prireditve Izola (Uradne objave Obcine Izola 6/2008-UPB, 24/2011 in 18/2012) in 27. clena Statuta javnega zavoda Center za kulturo, sport in prireditve Izola z dne 4.4.2008 je Svet javnega zavoda na svoji 14. redni seji, z dne 26.02.2018, sprejel naslednji III S K L E P 1. Svet zavoda JZ CKSP Izola potrdi Poslovno porocilo JZ CKSP Izola za leto 2017. 2. Ta sklep velja takoj. Predsednik Sveta zavoda Denis K l.r. Sklep prejmejo: 1. Urad za druzbene dejavnosti Obcine Izola 2. Zbirka dokumentarnega gradiva (gradivo sej sveta JZ) 3. Arhiv r Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve Podatki iz letnega porocila za obdobje 01.01.2017 - 31.12.2017 Osnovni podatki Vrsta: Proracunski uporabnik - doloceni Sifra prorac. upor. 72257 Sifra dejavnosti 93.190 Maticna stevilka 5971586000 Ime poslovnega subjekta CENTER ZA KULTURO, SPORT IN PRIREDITVE IZOLA CENTRO PER LA CULTURA, LO SPORT E LE MANIFESTAZIONI ISOLA Sedez (ulica, hisna stevilka in kraj) Kraska ulica 1, Izola, 6310 Izola-lsola Oseba, odgovorna za sestavljanje bilance Matjaz Jurcan Telefonska stevilka osebe, odgovorne za 05 903 01 73 sestavljanje bilance Email kontaktne osebe [email protected] Vodja poslovnega subjekta Zvonka Radojevic Kraj Izola Obdobje porocanja od 1.1.2017 do 31.12.2017 Pripravljeno: 28.02.2018 09:32 Stran 1 od 20 Agencija RS za javnopravne evidence in storitve Ime uporabnika Sifra uporabnika: CENTER ZA KULTURO, SPORT IN PRIREDITVE IZOLA
    [Show full text]
  • JURIŠIĆEV ZBORNIK ▌Zbornik Radova U Znak Sje}Anja Na Marija Jurišića Neo~Ekivano Je, Kao Prasak, Odjeknula Vijest Da Marija Juri{I}A Vi{E Nema
    na Marija Juri{i}a Zbornik radova u znak sje}anja na Marija Juri{i}a Zbornik radova u znak sje}anja ISBN 978-953-7389-06-2 9 789537 389062 Zbornik radova u znak sje}anja na Marija Juri{i}a Nakladnik Hrvatski restauratorski zavod Sunakladnik Me|unarodni centar za podvodnu arheologiju u Zadru Urednik Luka Beki} Urednički odbor Luka Beki}, Igor Miholjek, Ferdinand Meder Lektura Salih Isaac (Klara Pranjko tekstovi 1, 5, 12, 19, 24, 31, 38) Prijevod sažetaka Neven Feren~i} (osim sa`etaka 6, 10, 12, 14, 32, 36, 37, 39) Korektura Ana [tilinovi} Naklada 500 Oblikovanje LASERplus Realizacija LASERplus Zagreb 2009. CIP zapis dostupan u ra~unalnom katalogu Nacionalne i sveu~ili{ne knji`nice u Zagrebu pod brojem 710475 ISBN 978-953-7389-06-2 (Hrvatski restauratorski zavod) Juri{i}ev zbornik Zbornik radova u znak sje}anja na Marija Juri{i}a Mario Juri{ić »Jura« Sadr`aj Predgovor 8 1 Igor Miholjek, Luka Beki} ŽIVOTOPIS MARIO JURIŠIĆ »JURA« – BIOGRAPHY MARIO JURIŠIĆ »JURA« 10–11 2 Vlasta Begovi}, Ivan~ica Schrunk KASNOANTIČKA I RANOBIZANTSKA POMORSKA BAZA NA BRIJUNIMA 17 3 Luka Beki} PODVODNI NUMIZMATIČKI NALAZI IZ UVALE VERIGE NA BRIJUNIMA 36 4 Jonathan Benjamin, Matija ^re{nar SUBMERGED PREHISTORIC SITE DISCOVERY AND A PROPOSED APPLICATION IN THE CROATIAN ADRIATIC 52 5 Jurica Bezak, Jasen Mesi} OLUPINA ZRAKOPLOVA B-17 G KOD RTA POLIVALO NA OTOKU VISU 68 6 Tomislav Bili} OGLEDI O STELARNOJ NAVIGACIJI U ANTICI 75 7 Igor Borzi} UVALA GRADINA NA OTOKU KORČULI U SVJETLU PODMORSKIH ARHEOLOŠKIH NALAZA 82 8 Dora Bo{kovi} SLATKOVODNI NALAZI U ZBIRCI HLADNOG ORUŽJA HRVATSKOGA POVIJESNOG MUZEJA U ZAGREBU 98 9 Nenad Cambi BILJEŠKE O PODMORSKO-ARHEOLOŠKIM NALAZIMA NA JADRANU 134 10 Kristina D`in FIGURAL AND FLORAL RELIEFS OF THE SERGII ARCH IN COLONIA POLA 143 11 Miran Eri~ DATIRANI DEBLAKI IN LADJA NA LJUBLJANSKEM BARJU IN V PREKMURJU V SLOVENIJI 151 12 Zrinka Ettinger-Star~i} RIMSKI CARSKI NOVAC S LOKALITETA VIŽULA KOD MEDULINA.
    [Show full text]
  • Italian Language in Education in Slovenia
    The ITalIan language In education In SlovenIa European Research Centre on Multilingualism and Language Learning hosted by Italn Ia The Italian language in education in Slovenia c/o Fryske Akademy Doelestrjitte 8 P.O. Box 54 NL-8900 AB Ljouwert/Leeuwarden The Netherlands T 0031 (0) 58 - 234 3027 W www.mercator-research.eu E [email protected] | Regional dossiers series | t ca r cum n n i- ual e : Available in this series: This document was published by the Mercator European Research Centre on Multilingualism Albanian; the Albanian language in education in Italy and Language Learning with financial support from the Fryske Akademy, the Province of Asturian; the Asturian language in education in Spain Fryslân, and the municipality of Leeuwarden. Basque; the Basque language in education in France (2nd ed.) Basque; the Basque language in education in Spain (2nd ed.) Breton; the Breton language in education in France (2nd ed.) Catalan; the Catalan language in education in France © Mercator European Research Centre on Multilingualism Catalan; the Catalan language in education in Spain and Language Learning, 2012 Cornish; the Cornish language in education in the UK Corsican; the Corsican language in education in France (2nd ed.) ISSN: 1570 – 1239 Croatian; the Croatian language in education in Austria 1st edition Frisian; the Frisian language in education in the Netherlands (4th ed.) Gaelic; the Gaelic language in education in the UK The contents of this dossier may be reproduced in print, except for commercial purposes, Galician; the Galician language in education in Spain provided that the extract is proceeded by a complete reference to the Mercator European German; the German language in education in Alsace, France (2nd ed.) German; the German language in education in Belgium Research Centre on Multilingualism and Language Learning.
    [Show full text]
  • Strategija Razvoja Turizma V Občini Izola 2021-2025
    Ime dokumenta: Strategija razvoja turizma v občini Izola 2021-2025 Naročnik projekta: Občina Izola Odgovorna oseba na strani naročnika: Karmen Bučar Izvajalec projekta: Ros. turist – Zavod za odgovorni turizem Vodja projekta na strani izvajalca: Mag. Dimitrij Piciga Čas trajanja projekta: Julij – september 2020 1 KAZALO 1. UVOD .............................................................................................................................................. 5 1.1. METODOLOGIJA DELA IN STRUKTURA DOKUMENTA ....................................................................... 9 1.2. OPREDELITEV OBMOČJA, KI GA POKRIVA STRATEGIJA ...................................................................... 10 1.3. DELOVANJE OBČINE IZOLA KOT TURISTIČNE DESTINACIJE ................................................................ 10 1.4. STRATEŠKI RAZVOJNI OKVIR .......................................................................................................... 11 2. ANALIZA STANJA........................................................................................................................ 12 2.1. KLJUČNE ZNAČILNOSTI OBČINE IZOLA KOT TURISTIČNE DESTINACIJE ........................................... 13 2.1.1. Primarna turistična ponudba................................................................................................ 29 2.1.2. Sekundarna turistična ponudba ........................................................................................... 35 2.1.3. Obseg turističnega povpraševanja .....................................................................................
    [Show full text]
  • LETNO POROČILO Javnega Zavoda Center Za Kulturo, Šport in Prireditve Izola ZA LETO 2016
    LETNO POROČILO Javnega zavoda Center za kulturo, šport in prireditve Izola ZA LETO 2016 Izola, 13. 2. 2017 POROČILO CENTRA ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA ZA LETO 2016 Kazalo vsebine POSLOVNO POROČILO...................................................................................................................................... 4 SPLOŠNI DEL ....................................................................................................................................................... 4 PREDSTAVITEV JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA .................................... 4 USTANOVITEV JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA .................................................... 4 DEJAVNOST JAVNEGA ZAVODA CENTER ZA KULTURO, ŠPORT IN PRIREDITVE IZOLA ................................................................. 5 ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNJUJEJO DELOVNO PODROČJE NEPOSREDNEGA UPORABNIKA ...................................................................................................................................................... 6 DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA ................................................................................................ 6 LETNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA ............................................................................................................. 7 OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV..................................................................................... 8 NASTANEK MOREBITNIH
    [Show full text]
  • Centers of Map Publishing in Europe, 1472–1600 Robert Karrow
    23 • Centers of Map Publishing in Europe, 1472–1600 Robert Karrow Any attempt to provide the geographical parameters of ers of the Sixteenth Century, these maps have not been map publishing from the inception of map printing to the personally examined; instead, the database relies on de- beginning of the seventeenth century must come to terms scriptions made by other researchers. Second, these de- with data that are fragmentary and disparate. The first, scriptions naturally exhibit a wide variety in their styles and most crucial, caveat is that our bibliographical con- and methods, in their means of characterizing areas trol of maps in this period is barely up to the task. The shown, in the astuteness with which dates are assigned to first attempt at a systematic census of sixteenth-century undated maps, and in their general accuracy. Third, the printed maps identified almost eleven hundred titles.1 The most recent published effort, including an inventory of the maps of a restricted group of sixteenth-century cartogra- 1. Leo Bagrow, “Gedruckte Karten des 16. Jahrhunderts,” Berlin, 2 1933. Xerox copy of typescript in the Newberry Library, Chicago; lo- phers, lists some two thousand printed maps. So before cation of original unknown. attempting to make any generalizations about the centers 2. Robert W. Karrow, Mapmakers of the Sixteenth Century and Their of map production, it seemed necessary to attempt some- Maps: Bio-Bibliographies of the Cartographers of Abraham Ortelius, how to build a more substantial body of cartobiblio- 1570 (Chicago: For the Newberry Library by Speculum Orbis Press, graphical data. This effort has been entirely synthetic, 1993).
    [Show full text]
  • For People Who Love Early Maps Early Love Who People for 14 9 No
    149 INTERNATIONAL MAP COLLECTORS’ SOCIETY SUMMER 2017 No.14 9 FOR PEOPLE WHO LOVE EARLY MAPS JOURNAL ADVERTISING Index of Advertisers 4 issues per year Colour B&W Altea Gallery 48 Full page (same copy) £950 £680 Half page (same copy) £630 £450 Antiquariaat Sanderus 2 Quarter page (same copy) £365 £270 Barron Maps 60 For a single issue Full page £380 £275 Barry Lawrence Ruderman 6 Half page £255 £185 Collecting Old Maps 60 Quarter page £150 £110 Flyer insert (A5 double-sided) £325 £300 Clive A Burden 14 Advertisement formats for print Daniel Crouch Rare Books 52 We can accept advertisements as print ready artwork Dominic Winter 46 saved as tiff, high quality jpegs or pdf files. Frame 13 It is important to be aware that artwork and files that have been prepared for the web are not of sufficient Jonathan Potter 14 quality for print. Full artwork specifications are available on request. Kenneth Nebenzahl Inc. 46 Kunstantiquariat Monika Schmidt 13 Advertisement sizes Librairie Le Bail 31 Please note recommended image dimensions below: Full page advertisements should be 216 mm high Loeb-Larocque 63 x 158 mm wide and 300–400 ppi at this size. The Map House inside front cover Half page advertisements are landscape and 105 mm high x 158 mm wide and 300–400 ppi at this size. Martayan Lan outside back cover Quarter page advertisements are portrait and are 105 Mostly Maps 48 mm high x 76 mm wide and 300–400 ppi at this size. Murray Hudson 48 Web banner IMCoS website Neatline Antique Maps 20 Those who advertise in our Journal have priority in taking a web banner also.
    [Show full text]
  • ISTRIA SLOVENIA Koper Izola Piran Portorož
    ISTRIA SLOVENIA Koper Izola Piran Portorož www.slovenia.info Slovenian Istria A place where you start to write the story of your own experience. First-hand experience and photo- atmosphere can be felt in cobbled graphs tell the story of Slovenian streets, squares, churches, houses Istria better than words. The eye and in the vibrations of everyday life. glistens with excitement, the soul yearns to travel. Travelling to this Istrian people tell the story of their part of the world is possible by road, homeland. They live in harmony with by rail, by sea and by air. Slovenian the soil, not always hospitable, yet Istria is located on the meeting point rewarding hard work. They are fortu- of the Karst edge to the east, the nate to enjoy a moderate climate nevertheless quite various when you Adriatic Sea to the west and the with mild winters and warm summers, look at the picturesque landscape Bay of St. Bartholomew to the north. enabling them to grow olive trees, of Šavrinski hills, Bržanija, the Karst It borders on two neighbouring coun- vines and many different kinds of edge and 47 kilometres of coastline. tries: Italy and Croatia, and is home to fruit, the basis of Istrian cuisine, not They each have special features but people of different nationalities. extravagant but a simple and healthy they are all part of Slovenia's attrac- The stories of Slovenian Istria stretch culinary and oenological art of food tive seaside tourist resorts, famous a long way back to the times of preparation. Fishing used to be an for their diversity, unspoilt the Roman Empire and further.
    [Show full text]
  • 2018 Imp IATO Atlas and Lafreri 18 Maggio 2018 LR.Pdf
    IATO Atlases and Lafreri The Roman Connection Edited by Wouter Bracke CONTENTS Ad limen, Wouter Bracke, Academia Belgica 7 Bibliography and Abbreviations 11 Introduction, Wouter Bracke 27 Spunti e osservazioni sulle raccolte cartografiche italiane del Cinquecento, Vladimiro Valerio 35 Giacomo Gastaldi nell’ambiente geografico veneziano, Daria Perocco 53 Roman Atlases and Lafreri Prints, Wouter Bracke 67 Raccolte Lafreriane alla Biblioteca Nazionale Centrale di Roma: una tipologia, Maria Antonietta Conti 87 The Huguenots in the Italian News Print, Karen De Coene 97 Raccolta di carte geografiche incisa nella seconda metà del secolo XVI, posseduta dalla Biblioteca Alessandrina di Roma, Stefano Bifolco 107 L’Atlante della Biblioteca Corsiniana, Vladimiro Valerio 127 IATO 16th-Century Italian Composite Atlases in the Royal Geographical Society-IBG Collections: The ‘Peckover’ (1905) and ‘Wyld’ (1929) ‘Lafreri’, Francis Herbert 145 Illustrations (Figs 2-41) 177 Index of proper names 239 AD LIMEN Wouter Bracke, Academia Belgica This thematic issue contains some of the presentations delivered at the four-day meeting of members of the Brussels Map Circle with its Italian sister organization called Associazione Almagià in 2016. From 4 to 7 May map specialists from Belgium, Italy and Great Britain met at the Academia Belgica to exchange ideas on the so-called IATO atlases, otherwise known as Lafreri atlases.1 The meeting alternated visits to Roman libraries where copies of such atlases are kept (Biblioteca Corsiniana, Biblioteca Casanatense and Biblioteca Nazionale Centrale di Roma), conferences on the subject and visits to map galleries of the 16th century where the influence of the IATO atlases is clearly visible (Galleria delle mappe geografiche and the Terza loggia in the Vatican, the mural paintings of Caprarola).
    [Show full text]