DOCSLIB.ORG

ODSEV SLOVENSKE LITERARNE PRODUKCIJE (1980–2010) V MAKEDONIJI Namita Subiotto Filozofska Fakulteta, Ljubljana

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
ODSEV SLOVENSKE LITERARNE PRODUKCIJE (1980–2010) V MAKEDONIJI Namita Subiotto Filozofska Fakulteta, Ljubljana Simpozij OBDOBJA 29 ODSEV SLOVENSKE LITERARNE PRODUKCIJE (1980–2010) V MAKEDONIJI Namita Subiotto Filozofska fakulteta, Ljubljana UDK 821.163.6.09=03=163.3"1980/2010" V prispevku ugotavljam, na kak{en na~in se slovenska literarna produkcija, ki je nastajala v letih 1980–2010, zrcali v Makedoniji. Zanimajo me predvsem knji`ni prevodi slovenskih literarnih del iz tega obdobja v makedon{~ino, deloma tudi njihov odsev v makedonski literarni kritiki, zgodovini in teoriji. Obstaja v tovrstnem medkulturnem posredovanju kak{en sistem ali gre (le) za vnemo posameznikov/skupin? sodobna slovenska knji`evnost, literarni prevod, medkulturno posredovanje, kulturna politika In this paper I show how the Slovene literature between 1980 and 2010 has been reflected in Macedonia. The research focuses on Macedonian translations of Slovene literary works of from this period and to some extent on their reception by Macedonian literary criticism and literary theory. contemporary Slovene literature, translation of literature, intercultural mediation, cultural politics Kako ugotoviti, v kak{ni meri se neka je vsaj v prvih desetletjih vodila kulturna poli- nacionalna literarna produkcija reflektira v tika sistemati~nega medsebojnega prevajanja nekem tujem govornem okolju? Tudi ~e ima- leposlovja/medkulturnega posredovanja, tako mo podatke o objavljenih prevodih in nji- imenovanega medrepubli{kega sodelovanja.1 hovih odsevih v literarnokriti{kih ter literar- Kar nekaj slovenskih leposlovnih del je bilo novednih prispevkih, ~lankih, {tudijah, o vklju~enih tudi v makedonski izobra`evalni prodanih izvodih, morda celo frekvenci sistem (v osnovno{olska in srednje{olska be- knji`ni~ne izposoje, je pravzaprav te`ko ugo- rila, kot {tudijska literatura v okviru progra- toviti, kak{na je njihova dejanska recepcija. ma Knji`evnosti jugoslovanskih narodov in Pa vendar si s pregledom tak{nih podatkov drugje), zato so bili nekateri prevodi ponatis- lahko ustvarimo neko sliko in vzpodbudimo njeni. razmi{ljanja o razli~nih mo`nostih promovi- Podatke o makedonskih prevodih sloven- ranja na{e literature v tujini. skega leposlovja od leta 19482 do leta 1990 naj- Makedonija in Slovenija sta skoraj pol demo v monografiji Slaveta Banarja z naslo- stoletja soobstajali v skupni dr`avi, v kateri se vom Slovenska knji`evnost v makedon{~ini.3 1 »Medrepubli{ko sodelovanje« je v nekaterih objavah tudi eksplicitno omenjeno, na primer v pesni{kem izboru Toneta Pav~ka Svetlina na senkata, v prevodu Aleksandra Spasova, Skopje, Makedonska knjiga (megjurepubli~ka sorabotka), 1982. 2 Banar ugotavlja (2005: 216) nekajletno zamudo pri objavi prvih makedonskih prevodov slovenskih literarnih besedil, ki jo opravi~uje pozno konstituiranje makedonskega knji`nega jezika. 3 Ob tem pa omenimo {e dva raziskovalca, ki sta zbrala podatke o medsebojnem prevajanju slovenske in makedonske literarne produkcije, in sicer Aleksandar Spasov v monografiji Makedonsko-slovene~ki kni`evno-kulturni relacii, Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 1998 ter Jasmina Mojsieva Gu{eva v prispevku Prilog kon bibliografijata za makedonsko-slovene~kite kni`evni vrski vo periodot od 1945 do 1998 godina, v reviji Spektar 15/29, 1997, 171–199. 319 Simpozij OBDOBJA 29 Njegova raziskava je pokazala, da je bilo v Mure Mi{ka Kranjca (1983, prevedel Alek- tem ~asu objavljenih okrog {tiristo naslovov sandar Popovski), Na klancu Ivana Cankarja publikacij stodvaindvajsetih slovenskih av- (1983, prevedla Bistrica Mirkulovska) in `e torjev, ki jih je prevajalo triin{estdeset preva- omenjena, v tem obdobju trikrat objavljena jalcev. Toda teh {tiristo enot predstavlja celot- povest Hlapec Jernej in njegova pravica ni fond prevedenih enot, med katerimi je »le« (1980 in 1984, prevedel Dimitar Gogu{evski sto enain{estdeset monografskih enot (med ter 1985 prevedel Aleksandar Popovski), njimi kar nekaj ponatisov), ostalo pa so revi- Martin Krpan Frana Levstika (1984, prevedla jalne objave ter literarna kritika in literarno- Mira Stibilj), Galjot Draga Jan~arja (1984, vedni prispevki, ki obravnavajo slovensko prevedel Tome Arsovski), Ukradena mladost knji`evnost. Med knji`nimi izdajami je naj- Franca [etinca (1985, prevedel Pan~e Mi- ve~ otro{ke in mladinske literature, ostale hajlov) ter Pomladni dan Cirila Kosma~a enote pa so: sedemindvajset pesni{kih zbirk (1986, prevedel Boris Markov). Nobena od (od tega osem Pre{ernovih, trije izbori @u- teh knjig, razen [etin~eve, pa ne odseva aktu- pan~i~eve poezije ter po dve zbirki poezije alne slovenske literarne produkcije osem- Alojza Gradnika in Ivana Minattija), devet- desetih let, saj so vsi izvirniki nastali prej. indvajset zbirk novel (od tega po osemkrat Podobno velja za dramska besedila, saj se v objavljen Martin Krpan Frana Levstika in tem obdobju pojavijo le Drame Ivana Can- Hlapec Jernej in njegova pravica ter trikrat karja v prevodu T. Arsovskega (1986). Z ^rtice in povesti Ivana Cankarja), {tirinajst nekaj izjemami pa to velja tudi za pesni{ke romanov, {est dram (pet Ivana Cankarja in zbirke slovenskih avtorjev: Pre{ernove Poe- ena Mateja Bora), dve knjigi slovenskih ljud- zije (1980, prevedli Slavko Janevski, Bla`e skih pravljic, osem knjig izborov in antologij Koneski, Mateja Matevski in Vlada Uro{evi}) poezije. Ve~ina prevodov je bilo objavljenih in Soneti nesre~e (1983, prevedla Mateja do leta 1985, po tem letu pa je ~utiti znaten Matevski); Pesmi Alojza Gradnika (1980, upad, ki traja vse do leta 2000. prevedel Aleksandar Popovski, 1983, pre- Banar je v svoji raziskavi med drugim vedla Mateja Matevski), Kras Cirila Zlobca ugotovil, da v vsem tem ~asu ni bila v Ma- (1984, prevedla Mateja Matevski). Ob tem sta kedoniji objavljena niti ena antologija ali iz{la {e izbora poezije Toneta Pav~ka (Svet- izbor slovenske kratke proze (2005: 221). Ta lina na senkata, 1982, prevedel Aleksandar podatek me je presenetil, zato sem leta 2005 Spasov) in Nika Grafenauerja (Vreme i pad, iskala podatke o morebitni tak{ni antologiji 1983, prevedel Ljube Cvetanovski). Grafe- ali izboru po letu 1991, a nisem na{la nobene nauerjeva poezija je iz{la v posebni zbirki knji`ne izdaje, temve~ le nekaj proznih bese- Mostovi, in sicer v okviru mednarodnega dil sodobnih slovenskih pisateljev v literarnih pesni{kega festivala Stru{ki ve~eri poezije, ki revijah, ki jih bom omenila kasneje. Zato sem ima skoraj petdesetletno tradicijo. Za ta informacijo posredovala nekaterim uredni- festival je leta 1980 Ciril Zlobec pripravil kom in zalo`nikom ter tako je leta 2008 iz{la izbor slovenske poezije Moment na slove- antologija slovenske poosamosvojitvene krat- ne~kata lirika. V prevodu Aleksandra Spa- ke proze v makedon{~ini. A tudi o tem kas- sova so bili v tem izboru objavljeni naslednji neje. Najprej naj na kratko opi{em knji`ne pesniki: France Forstneri~, Ervin Fritz, Niko izdaje makedonskih prevodov slovenske knji- Grafenauer, Branko Hofman, Milan Jesih, `evnosti v obdobju med 1980 in 2010. Edvard Kocbek, Matja` Kocbek, Miroslav V osemdesetih letih prej{njega stoletja je Ko{uta, Kajetan Kovi~, Lojze Krakar, Marko bilo v makedon{~ini izdanih sedem knjig slo- Kravos, Tone Kuntner, Svetlana Makarovi~, venske proze in {tirinajst knjig poezije. Med Janez Menart, Tone Pav~ek, Jo`e Snoj, proznimi deli so bila objavljena: Na valovih Gregor Strni{a, Ivo Svetina, Toma` [alamun, 320 Simpozij OBDOBJA 29 Veno Taufer, Herman Vogel in Dane Zajc. donskimi in slovenskimi literarnimi umetniki Leta 1986 pa je prav tako v okviru festivala pomembni predvsem literarni festivali, kot so SVP (zbirka Mlada Struga) iz{el izbor Vilenica, Dnevi poezije in vina (od leta 1996) Marjana Pungartnika Mlada slovene~ka in Stru{ki ve~eri poezije ter objave prevodov poezija, poezijo je prevedel Kiro Gerasimov, v literarnih revijah in zbornikih. Po letu 2000, vanj pa so vklju~eni naslednji slovenski ko se razmere po razpadu Jugoslavije neko- pesniki: Majda Kne, Damjan Jensterle, Jure liko umirijo in ko se poka`ejo mo`nosti sode- Potokar, Maja Vidmar, Milan Kle~, Milan lovanja preko raznih projektov, ki vklju~ujejo Vinceti~, Vinko Möderndorfer, Sre~o Zajc, sofinanciranje prevodov in tiska ter zalo`ni- Marko Pav~ek, Borut Hlupi~, Lidija Ga~nik, {kih mre` in sestankov,6 pa je spet opaziti Iztok Osojnik, Marko Klasinc in Vladimir ve~jo produkcijo medsebojnega prevajanja, Memon. To pa je tudi zadnji knji`ni izbor razvije se tudi nekaj tesnej{ih sodelovanj med slovenske poezije v makedon{~ini na tem literarnimi revijami. festivalu,4 saj lani, ko je na njem presti`no Tako med leti 2001 in 2010 v Makedoniji nagrado zlati venec poezije prejel Toma` izide dvajset knjig poezije slovenskih pesni- [alamun, ni nastal kak{en nov izbor, ki bi kov, od tega jih kar petnajst objavi zalo`ba predstavil vsaj slovensko pesni{ko produk- Kulturna ustanova Blesok iz Skopja, katere cijo zadnjih tridesetih let.5 Leta 1986 so {e glavni in odgovorni urednik je makedonski enkrat iz{le Pre{ernove Poezije, Temni bori pesnik in pisatelj ter knji`evni prevajalec Igor Sre~ka Kosovela (prevedla Bistrica Mirku- Isakovski. Blesok je objavil pesni{ke zbirke lovska) ter Bole~ina nedo`ivetega Ivana in izbore poezije naslednjih avtorjev: Ale{ Minattija (prevedla Mateja Matevski), leto Debeljak (izbor 2004, prevedla Lidija Dim- kasneje pa izbor poezije Edvarda Kocbeka kovska; Pod gladino, 2004 in izbor Kozmo- (Odbrani pesni, prevedel Gane Todorovski). polis, 2010, prevedel Igor Isakovski, make- Istega leta je v zbirki Mlada Struga festivala donsko-slovensko-angle{ka izdaja), Brane Stru{ki ve~eri poezije iz{la {e sve`a zbirka Mozeti~ (Banalije, 2004, prevedla Lidija Igralci
Load more

Recommended publications
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]
  • 1 Joie Pogacnik I Jernej Kopitar in Problemi Jugovzhodne Evrope
    r' 1 Joie PogaCnik I Jernej Kopitar in problemi .nb jugovzhodne Evrope *t 10 Daniio Lokar 1 Pomota 17 Pavle Zidar 1 Sneri . 36 Dlmltrij Rupel 1 Avantgardlzem med obema Kronlka 108 KNJIZEVNOST: Andre] Arko I Beno-Zup.nS/E, ~tl,,&a$,.,llM 110 Dugan Mevlja I Pisrno urednlstvu - - 'I t' II 1 13 J. Kos ( Antonu Ocvirku 115 Vasja Predan ( lskanje Szgubljenega + gledaliSEa 120 Janko Kos I Modernizem in avantgarda Kronika T 210 GLEDALISCE: Borut Loparnlk ( IzStevanka (Ob uprlzorltvl OsterEeve Salome) 213 KNJBEVNOST: Marljan Zlobec 1 Marjan Dolgan, Prlpovedovalec In prlpoved 216 Nlko Gor5ilFll I Aforianl-hudornusnl ' * 3U.u 11 ~;TL([ obnost 217 Helga GluSiC 1 Ciril KosmaC Cn njegovo pripovedno delo 225 France Vurnik I Leopoldu SuhodolEanu 228 Drago DrugkoviC ( 0 pisateljskem fenomenu PreZihov Voranc Kronika 327 KNJlfEVNOST: Marjan Zlobec I lgor Torkar, Deseti bratje yk+ . i IC.lrnetP' P smi <.L bvp 329 Clrli Zlobec I Svoj obraz l3CoC i 337 Marjan ~oianc( ~anatosEros 335 Mart Ogen Dlptih 361 Janko Kos 1 K vpraganju o blstvu avantgarde (11) 370 Jo2e PosaCnik 1 Uvod v branie In umevanie # I fa% Kronika 435 KNJlfEVNOST: A. A. I Alknz Gspan, Cvetnlk slovenske vezane besede 2 437 Samo SlmElE 1 Rudi MISkot, flvl podoba tvoja 439 PlSMO UREDNISTVU: Bojan Stlh, Kratko plsmo o zgodovlnl (Ill) - * 569 Beno ZupanCiC I Luskine s stare podobe 574 Janez Ovsec I Deset stopnlc 580 Andrej Hieng I Popotnik in hlapci 606 Taras Kermauner I Teatralizirani pekel 614 Boris A. Novak 1 Kamnita Afrodita - Kronika 700 KNJlf EVNOST: Boris A. Novak I Beseda, hrana In morllka (Vladlmlr Memon, Meje) 701 Marljan Zlobec I Vladlmlr KovaElC, Bele noel In nekollko Crnl dnevi; Evald FlIsy9Tls~$ In ena pot 703 Smlljan Samec , t K I I>.
    [Show full text]
  • Bidovec, Slovenistika V Neaplju.Pdf
    Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu Ljubljana 2019 SLOVENŠČINA IN SLOVENISTIKE NA UNIVERZAH PO SVETU Svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti – ob 100-letnici Univerze v Ljubljani Uredile: Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar Oblikovanje: Nina Urh Prelom: Miro Pečar © Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2019. Vse pravice pridržane. Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Ljubljana, 2019 Prvi natis Naklada: 2.500 izvodov Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Cena: 7 EUR CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.163.6’24:314.74(100)(082) 376.744(=163.6):811.163.6’24(082) SLOVENŠČINA in slovenistike na univerzah po svetu : svetovni dnevi slovenske znanosti in umetnosti - ob 100-letnici Univerze v Ljubljani / [uredile Mojca Nidorfer Šiškovič, Simona Kranjc, Mateja Lutar]. - 1. natis. - Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2019 ISBN 978-961-06-0271-2 1. Nidorfer-Šiškovič, Mojca COBISS.SI-ID 302598656 Slovenščina in slovenistike na univerzah po svetu VSEBINA Mojca Nidorfer Šiškovič: O slovenistikah in programu Slovenščina na tujih univerzah ......... 9 Slovenistike na tujih univerzah Argentina Buenos Aires, La Plata, Tjaša Lorbek: Slovenistiki na Univerzi v Buenos Airesu in Državni
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost 1953- Pesništvo 1
    Sodobna slovenska književnost 1953- Pesništvo 1. Pesniška generacija -Intimisti Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Tone Pavček, Janez Menart, Pesmi štirih, 1953 Lojze Krakar, Ivan Minatti Pišejo osebno-izpovedne pesmi. Povdarek na čustvih, ljubezni, idejah. Dane Zajc, Veno Taufer, Gregor Strniša Prevladuje bivanjska tematika, obup, občutek brezizhodnosti, osamljenosti. Poetika temelji na podobah. Ni osebno-izpovedno. 2. Pesniška generacija Saša Vegri, Miroslav Košuta, Gustav Januš, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, Evrin Fritz, Tomaž Šalamun 3. Pesniška generacija Milan Dekleva, Marko Kravos, Milan Jesih, Boris A. Novak, Alojz Ihan, Marko Kravs, Andrej Brvar, Ivo Svetina 4. Pesniška generacija Aleš Debeljak, Maja Vidmar, Uroš Zupan, Aleš Šteger Pripovedništvo Razvijejo se različni slogi pisanja: realizem - ekspresionizem - nova romantika - književnost absurda - eksistencializem - modernizem - prevladuje v zadnjem desetletju_postmodernizem - Edvard Kocbek, Ciril Kosmač, Mira Mihelič, Virtomir Zupan, Boris Pahor, Alojz Rebula, Zorko Simčič, Janko Mesner, Beno Zupančič, Andrej Hieng, Lojze Kovačič, Dominik smole, Marjan Rožanc Pesništvo 1924,Ivan Slovenske Minatti Konjice 1. pesniška zbirka: Pa bo pomlad prišla ostale zbirke: Ko bom tih in dober Nekoga moraš imeti rad Prisluškujem tišini v sebi Bolečina nedoživetega 1929,Janez Maribor Menart Slavist, delal pri raznih medijih (rtv,...) pesniške zbirke: Časopisni stihi Semaforji Mladost Pisal je srednjeveške balade: Pod kužnim znamenjem Srednjeveške balade in pridige Bil je tudi prevajalec iz angleščine (Shakespeare, Joyce,...) in francoščine. Celuloidni pajac 4 štirivrstične kitice rima: Klasična ampak posebna (ABCB ABAB ABCB ABCB) Uporabi besedo hudič, kar sprosti resnost pe- smi-ironija. Pajac je metafora za to da se vedno postavi nazaj na svoje življenje. Govori o svojem življenskem spoznanju. Croquis Likovna pesem (Carmen figuratum). V pesmi riše svoje sanje, njegovo življenje je težko in hladno, primerja ga z marmorjem.
    [Show full text]
  • Ideology in the 20Th Century Studies of Literary and Social Discourses and Practices
    Ideology in the 20th Century Studies of literary and social discourses and practices Edited by Jonatan Vinkler Ana Beguš Marcello Potocco Založba Univerze na Primorskem University of Primorska Press Uredniški odbor / Editorial Board Gregor Pobežin Maja Meško Vito Vitrih Silva Bratož Ana Petelin Janko Gravner Krstivoje Špijunović Miloš Zelenka Jonatan Vinkler Alen Ježovnik Ideology in the 20th Century Studies of literary and social discourses and practices Edited by Jonatan Vinkler Ana Beguš Marcello Potocco Ideology in the 20th Century: studies of literary and social discourses and practices Edited by Jonatan Vinkler, Ana Beguš and Marcello Potocco Reviewers Jernej Habjan Igor Grdina Typesetting: Jonatan Vinkler Published by Založba Univerze na Primorskem (For publisher: Prof. Klavdija Kutnar, PhD., rector) Titov trg 4, SI-6000 Koper Editor-in-chief Jonatan Vinkler Managing editor Alen Ježovnik Koper 2019 isbn 978-961-7055-99-3 (spletna izdaja: pdf) http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-99-3.pdf isbn 978-961-7055-28-3 (spletna izdaja: html) http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-7055-28-3/index.html DOI: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-99-3 © 2019 Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press Izdaja je sofinancirana po pogodbi ARRS za sofinanciranje izdajanja znanstvenih monografij v letu 2019. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303309312 ISBN 978-961-7055-99-3 (pdf) ISBN 978-961-7055-28-3 (html) Contents Marcello Potocco, Ana Beguš, Jonatan Vinkler 9 Introduction: The Crossroads of Literature and Social Praxis Ana Beguš 19 Genre in the Technological Remediation of Culture 24 New Genres 27 The Status of Literature in the New Media Ecosystem 28 Future Technological and Cultural Development Tomaž Toporišič 33 Negotiating the Discursive Circulation of (Mis)Information in the Face of Global Uncertainties: The Fiction of W.
    [Show full text]
  • V Trstu : Knjigarna Jaka Štoka, 1915. - 46 Str
    1. Prunk, Ljudmila - Utva (1878-1947) 35,00 € KRAGULJČKI. 1. izdaja. - V Trstu : Knjigarna Jaka Štoka, 1915. - 46 str. : [2] čb ilustr. ; 16 cm. - broširan, dobro ohranjen izvod. 2. Meško, Franc Ksaver (1874-1964) 10,00 € NAŠIM MALIM. - V Ljubljani : Učiteljska tiskarna, 1925. - 85 str. ; 16 cm. - polplatno, dobro ohranjen izvod. * vsebina: Domovini; Mladost; Pomlad; Otrok pod cvetočo jablano; Sreča; Palček Mirko; Ne bom ga pil; Otrok in metuljček; Luna in žabica; Otroci in ujeti čmrlj; Otroci in veter; Otrok in čebelica; Urica; V pričakovanju; Otrok in mačica; Mamica bolni hčerki; Polž hribolazec; Čmrlji in vrabčič; Velikan Brdavs; Kmet-kralj; Jaz bom kmet; Deklici v spominsko knjigo; Žalostna zgodba; Žaba in lastovka; V sveti noči; Božičnica; Uspavanka. 3. Grošelj, Marija (1881-1961) 15,00 € MLADI ROD ZA GOD / naslovno stran in pesmico narisal Stanko Gladnik. Ljubljana : Belo-modra knjižnica, 1928. - 61 str. ; 17 cm. - platno, zelo dobro ohranjen izvod. 4. Krylov, Ivan Andrejevič (1768-1844) 15,00 € BASNI / poslovenil Bogomil Vdovič ; predgovor Joža Glonar. - V Ljubljani : Založba Satura, 1932. - 80 str. : 1 čb pod. avtorja ; 20 cm. - platno, zelo dobro ohranjen izvod. 5. Bambič, Milko (1905-1991) 15,00 € FIŽOLČKI / spisal in narisal Milko Bambič. - V Ljubljani : Slomškova družba, 1940. - 62 str. : barv. ilustr. ; 17 cm. - (Vrtčeva knjižnica ; 6). - broširan, zelo dobro ohranjen izvod. 6. Meško, Franc Ksaver (1874-1964) 10,00 € MLADIM SRCEM. Zv. 5 / ilustriral Riko Debenjak. - Celje : Družba sv. Mohorja, 1951. - 109 str. : čb ilustr. ; 17 cm. - (Mohorjeva knjižnica ; 129). - broširan, dobro ohranjen izvod; posvetilo avtorja Silvi Trdina in podpis. * vsebina: Naš Nacek; Darovi; V kresni noči; Volk spokornik; Vir življenja; Moderen vrabčič.
    [Show full text]
  • 2 Matej Bor 1 Umrlemu Pesniku 4 Deset Pesmi
    P .- t 0 1 BoZidar ~akicI Oton hbani5ii: i 2 Matej Bor 1 Umrlemu pesniku 4 Deset pesmi Otona ZupanEiCa (v izboru skuplne avtorfev) I Ti skrivnostni moj cvet, S Tiho, brez besed, ZveEer, Tiho prihaja mrak, Zaprti park, Prebujenje, NoEni psalm, Duma I j I sF i i nistiCna dimenzija I' 1 COLUMBIA UNiVERSll r ~ - .-- Med reko in zemljor' 443 Peter KolSek I Boris A. Novak. Stihotitje 445 Marijan Zlobec I lgor Torkar, Balada o smehu; Ivan Bratko, Okrogla miza; Branko Somen, Peti letni Cas 449 Glosa 1 Pogovor o cvetkah slovenskega zalofni3tva 450 Fr. 0.Babler I Aforizmi - obli in oglati I kodobnost 5 453 Mira MihelSE I Potovanje v BudlmpeSto na pustnl torek 461 Tone Kuntner I Ledene roZe 468 PrlmoZ Kozak I RomantSCne duge 1 COLUMBIA. UNIVERSITY Kronlka KNJlfEVNOST: Mallna Schmidt I Matjaf Krnecl, Lepa Vida ali problem svetega Orbalta Marijan Zlobec I Alenka Glazer, Branike Ivan Cimerman I Aforizrni - I sodobnost___ 6 565 Janko Kos I Marksirem in problemi literarnega vrednotenja 572 Darko Komac I Pesmi s, Pedmi 577 Zavle Zidar 1 Pandorine sence naturqija 603 Vladimir Memon ( Poetlka kristala in druge pesmi ~t,Pesml c, Pesml arnl ebej AVTORJI IN KNJIGE ~r,Pry 607 Clrll Zlobec I Mltja Mejak, PortreN 614 Stlrje hrvaSki pesnlki ) Jure KaStelan, Vesna Parun, Slavko MlhaliC, lgor ZidiC 627 Radoslav Dabo 1 Stlrje hrvaSki pesniki TUJE PESMl V SLOVENSKI BESEDI 640 Ervin Fritz 1 Pesml in songi Bertolta Brechta Kronlka .. 1 645 KNJIZEVNOST: Malina Schmidt 1 Pregled sodobne slovenske dramatike (Ivan Mrak, lgre sveta; E~inFritz, Mirakel o sv. Neii; Joie JavorSek, lmprovizacija v Ljubljani) 653 Matej Rode 1 Sodobna slovenska poezija 655 Marijan Zlobec 1 Cene Kranjc, S poti do zmage; Miroslav KoSuta, Selivci 657 farko Petan, Ivan Cimerman, 0.F.
    [Show full text]
  • Ela Peroci: Po Šoli Me Počakaj
    Peroci KNJIGE Piat — Ela Peroci: Po šoli me počakaj. (Opremil Jo- Petan Žarko: Žarko Petan: Prepovedane parole. že Brumen.) (Ljubljana, Drž. založba Slove- (Oprema in risba: Albin Rogelj.) Ljubljana, nije, t. Triglavska tiskarna 1966.) 84 str. 8°. Drž. založba Slovenije, (t. Učne delavnice) (Tokovi časa.) — 189180 1265 1966. 54 + (II) str. 8°. — 200098 1272 Ref.: Matjaž Kmecl, Delo 1966 št. 61 str. 6. — Sl[avko] Ref.: V[ili] V[uk], Večer XXII/1966 (15. IX.) št. 214. — Ru[pel], PDk 1966 št. 73. — S[lavko] R[upel], Borec Slfavko] Ru[pel], PDk XXII/1966 (25. IX.) št. 220. — XVII/1966 št. 4 str. 375 -376. — Jože Horvat, Sodobnost Branko Hofman, Knjižna polica 1/1966 (20. XI.) št. 3. XIV/1966 št. 6 str. 646—647. — Žarko Petan: Zgodbe v eni sapi. (Opremil — Ela Peroci: Rišem dan. (Opremil Janez Ber- Bronislav Fajon.) Maribor, Obzorja, (t. Mari- nik.) (Maribor, Obzorja, t. Mariborski tisk borski tisk) 1966. 80 + (III) str. 8°. — 189177 1966.) 83 + (III) str. 8°. — 191692 1266 1273 Vsebina: Rišem dan. — Povej mi. — Mrak. Ref.: SI[avko] Ru[pel], PDk 1966 št. 84. — Matjaž Kmecl, Ref.: Jože Snoj, Delo 1966 št. 89 str. 6. — SI[avko] Ru- Delo 1966 št. 140 str. 5. — Vili Vuk, Dialogi II/1966 št. 9 [pell, PDk 1966 št. 141. — Jože Horvat, Sodobnost str. 501—502. XIV/1966 št. 6 str. 646—647. — Jože Pogačnik, JiS XI/1966 št. 7 str. 231—232. Petelin Stanko. Stanko Petelin: Gradnikova bri- gada. (Opremil Vladimir Lakovič. Skice izde- — Ela Peroci: Suncobran — balončič. (Moj dež- lal: Vlado Štimac.) Nova Gorica, (zaL in t.
    [Show full text]
  • Bibliocesko.Pdf
    Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino Bibliografie knižních překladů slovinské literatury do češtiny Bibliografija knjižnih prevodov slovenske literature v češčino Sestavil a redigoval Petr Mainuš Zbral in uredil Petr Mainuš Centrum pro slovinskou literaturu Lublaň 2005 Center za slovensko književnost Ljubljana, 2005 Nástin historického vývoje česko-slovinských literárních vztahů dějinám a vývoji česko-slovinských kulturních vztahů bylo napsáno již mnoho článků, studií i knih. Ze všech bych uvedl alespoň vademekum vzájemných styků mezi našimi národy, knihu Borise Urbančiče Češko slo- venski kulturni stiki (např. Ljubljana 1988, Praha 1995) a dílo Marjety Ker- šič-Svetel Češko-slovenskiK stiki med svetovnima vojnama (Ljubljana 1996). V našem úvodu bych se zaměřil především na období mezi koncem 19. a začátkem 21. století, kdy začala velice čilá překladatelská činnost na obou stranách. Po celou dobu ji pochopitelně ovlivňovaly a udávaly jí směr i intenzitu vzájemné politicko-historické, kulturní a také hospodářské poměry mezi na- šimi zeměmi. Je zřejmé, že naše kulturní styky vždy měly a mají svou historickou zákonitost, podmíněnou společenským vývojem. Je rovněž pochopitelné, že až do první světové války byly česko-slovinské kulturní svazky mnohem užší a hlubší než například kulturní styky česko- -srbské nebo slovensko-slovinské. Slovinci totiž patřili po staletí stejně jako Češi do rakousko- uherské monarchie. Nejlépe a nejrovnoměrněji se projevovala československo-jugoslávská kulturní spolupráce v literatuře. V oblasti hudby, divadla a výtvarného umění byla sice spolupráce velmi bohatá a plodná, jenže zde lze mluvit především o význačném působení a vlivu českého umění na vývoj umění jugoslávských národů, zatím co jugoslávské výtvarné, divadelní a hudební umění proni- kalo k Čechům v mnohem menší míře a nemělo na rozvoj českého umění nijak podstatný vliv a nezanechávalo v něm trvalejší stopy.1 1.
    [Show full text]
  • Univerza V Ljubljani Pedagoška Fakulteta
    UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA DIPLOMSKO DELO TOMAŽ ERŽEN UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA Razredni pouk PRISPEVEK REVIJE CICIBAN K RAZVOJU SLOVENSKE MLADINSKE POEZIJE DIPLOMSKO DELO Mentorica: dr. Milena Mileva Blaži ć, red. prof. Kandidat: Tomaž Eržen Ljubljana, maj 2015 Uvod Otroška revija Ciciban redno izhaja od leta 1945, torej že 70 let. V njej so izhajala razli čna neliterarna in literarna dela, s katerimi je naredila prispevek k otroškemu spoznavanju literarnega sveta in s tem k razvoju mladega bralca. Ciljni bralec revije je starejši predšolski in mlajši šolski otrok od 6. leta naprej (Strokovna ocena revij Cicido , Ciciban in Za starše , Dr. Marcela Batisti č Zorec, Ljubljana, 2006). Po teoriji o mladem bralcu Arthurja Appleyarda je takrat otrok v obdobju »bralca kot junaka in junakinje«, ko se istoveti z osrednjo osebo v zgodbi (Blaži ć, 2011). Diplomsko delo raziskuje prispevek revije Ciciban k poeziji in pesnikom. Ker so v reviji, ki je redno izhajala od leta 1945, objavljali številni pesniki, je ta neposredno podpirala in še podpira slovensko mladinsko pesništvo in s tem tudi prispeva k njenem razvoju. Tako mladi bralci lahko spoznavajo pesništvo in pesnike preko branja revije in s tem jih revija vzgaja v mlade bralce poezije. Klju čne besede: Ciciban, pesništvo, avtorske pesmi, ljudske pesmi, klasi čni pesniki, sodobni pesniki, uredniki, mladinska periodika, moški pesniki, ženske pesnice Introduction Slovenian children's and youth magazine Ciciban is coming out regularly since 1945 until today, in total 70 years. It promoted many non-literary and literary works which contributed to children's knowledge of world of literature and their reading development.
    [Show full text]