Simpozij OBDOBJA 29

ODSEV SLOVENSKE LITERARNE PRODUKCIJE (1980–2010) V MAKEDONIJI Namita Subiotto Filozofska fakulteta,

UDK 821.163.6.09=03=163.3"1980/2010"

V prispevku ugotavljam, na kak{en na~in se slovenska literarna produkcija, ki je nastajala v letih 1980–2010, zrcali v Makedoniji. Zanimajo me predvsem knji`ni prevodi slovenskih literarnih del iz tega obdobja v makedon{~ino, deloma tudi njihov odsev v makedonski literarni kritiki, zgodovini in teoriji. Obstaja v tovrstnem medkulturnem posredovanju kak{en sistem ali gre (le) za vnemo posameznikov/skupin? sodobna slovenska knji`evnost, literarni prevod, medkulturno posredovanje, kulturna politika

In this paper I show how the between 1980 and 2010 has been reflected in Macedonia. The research focuses on Macedonian translations of Slovene literary works of from this period and to some extent on their reception by Macedonian literary criticism and literary theory. contemporary Slovene literature, translation of literature, intercultural mediation, cultural politics

Kako ugotoviti, v kak{ni meri se neka je vsaj v prvih desetletjih vodila kulturna poli- nacionalna literarna produkcija reflektira v tika sistemati~nega medsebojnega prevajanja nekem tujem govornem okolju? Tudi ~e ima- leposlovja/medkulturnega posredovanja, tako mo podatke o objavljenih prevodih in nji- imenovanega medrepubli{kega sodelovanja.1 hovih odsevih v literarnokriti{kih ter literar- Kar nekaj slovenskih leposlovnih del je bilo novednih prispevkih, ~lankih, {tudijah, o vklju~enih tudi v makedonski izobra`evalni prodanih izvodih, morda celo frekvenci sistem (v osnovno{olska in srednje{olska be- knji`ni~ne izposoje, je pravzaprav te`ko ugo- rila, kot {tudijska literatura v okviru progra- toviti, kak{na je njihova dejanska recepcija. ma Knji`evnosti jugoslovanskih narodov in Pa vendar si s pregledom tak{nih podatkov drugje), zato so bili nekateri prevodi ponatis- lahko ustvarimo neko sliko in vzpodbudimo njeni. razmi{ljanja o razli~nih mo`nostih promovi- Podatke o makedonskih prevodih sloven- ranja na{e literature v tujini. skega leposlovja od leta 19482 do leta 1990 naj- Makedonija in Slovenija sta skoraj pol demo v monografiji Slaveta Banarja z naslo- stoletja soobstajali v skupni dr`avi, v kateri se vom Slovenska knji`evnost v makedon{~ini.3

1 »Medrepubli{ko sodelovanje« je v nekaterih objavah tudi eksplicitno omenjeno, na primer v pesni{kem izboru Toneta Pav~ka Svetlina na senkata, v prevodu Aleksandra Spasova, Skopje, Makedonska knjiga (megjurepubli~ka sorabotka), 1982. 2 Banar ugotavlja (2005: 216) nekajletno zamudo pri objavi prvih makedonskih prevodov slovenskih literarnih besedil, ki jo opravi~uje pozno konstituiranje makedonskega knji`nega jezika. 3 Ob tem pa omenimo {e dva raziskovalca, ki sta zbrala podatke o medsebojnem prevajanju slovenske in makedonske literarne produkcije, in sicer Aleksandar Spasov v monografiji Makedonsko-slovene~ki kni`evno-kulturni relacii, Skopje: Makedonska akademija na naukite i umetnostite, 1998 ter Jasmina Mojsieva Gu{eva v prispevku Prilog kon bibliografijata za makedonsko-slovene~kite kni`evni vrski vo periodot od 1945 do 1998 godina, v reviji Spektar 15/29, 1997, 171–199.

319 Simpozij OBDOBJA 29

Njegova raziskava je pokazala, da je bilo v Mure Mi{ka Kranjca (1983, prevedel Alek- tem ~asu objavljenih okrog {tiristo naslovov sandar Popovski), Na klancu Ivana Cankarja publikacij stodvaindvajsetih slovenskih av- (1983, prevedla Bistrica Mirkulovska) in `e torjev, ki jih je prevajalo triin{estdeset preva- omenjena, v tem obdobju trikrat objavljena jalcev. Toda teh {tiristo enot predstavlja celot- povest Hlapec Jernej in njegova pravica ni fond prevedenih enot, med katerimi je »le« (1980 in 1984, prevedel Dimitar Gogu{evski sto enain{estdeset monografskih enot (med ter 1985 prevedel Aleksandar Popovski), njimi kar nekaj ponatisov), ostalo pa so revi- Martin Krpan Frana Levstika (1984, prevedla jalne objave ter literarna kritika in literarno- Mira Stibilj), Galjot Draga Jan~arja (1984, vedni prispevki, ki obravnavajo slovensko prevedel Tome Arsovski), Ukradena mladost knji`evnost. Med knji`nimi izdajami je naj- Franca [etinca (1985, prevedel Pan~e Mi- ve~ otro{ke in mladinske literature, ostale hajlov) ter Pomladni dan Cirila Kosma~a enote pa so: sedemindvajset pesni{kih zbirk (1986, prevedel Boris Markov). Nobena od (od tega osem Pre{ernovih, trije izbori @u- teh knjig, razen [etin~eve, pa ne odseva aktu- pan~i~eve poezije ter po dve zbirki poezije alne slovenske literarne produkcije osem- Alojza Gradnika in Ivana Minattija), devet- desetih let, saj so vsi izvirniki nastali prej. indvajset zbirk novel (od tega po osemkrat Podobno velja za dramska besedila, saj se v objavljen Martin Krpan Frana Levstika in tem obdobju pojavijo le Drame Ivana Can- Hlapec Jernej in njegova pravica ter trikrat karja v prevodu T. Arsovskega (1986). Z ^rtice in povesti Ivana Cankarja), {tirinajst nekaj izjemami pa to velja tudi za pesni{ke romanov, {est dram (pet Ivana Cankarja in zbirke slovenskih avtorjev: Pre{ernove Poe- ena Mateja Bora), dve knjigi slovenskih ljud- zije (1980, prevedli Slavko Janevski, Bla`e skih pravljic, osem knjig izborov in antologij Koneski, Mateja Matevski in Vlada Uro{evi}) poezije. Ve~ina prevodov je bilo objavljenih in Soneti nesre~e (1983, prevedla Mateja do leta 1985, po tem letu pa je ~utiti znaten Matevski); Pesmi Alojza Gradnika (1980, upad, ki traja vse do leta 2000. prevedel Aleksandar Popovski, 1983, pre- Banar je v svoji raziskavi med drugim vedla Mateja Matevski), Kras Cirila Zlobca ugotovil, da v vsem tem ~asu ni bila v Ma- (1984, prevedla Mateja Matevski). Ob tem sta kedoniji objavljena niti ena antologija ali iz{la {e izbora poezije Toneta Pav~ka (Svet- izbor slovenske kratke proze (2005: 221). Ta lina na senkata, 1982, prevedel Aleksandar podatek me je presenetil, zato sem leta 2005 Spasov) in Nika Grafenauerja (Vreme i pad, iskala podatke o morebitni tak{ni antologiji 1983, prevedel Ljube Cvetanovski). Grafe- ali izboru po letu 1991, a nisem na{la nobene nauerjeva poezija je iz{la v posebni zbirki knji`ne izdaje, temve~ le nekaj proznih bese- Mostovi, in sicer v okviru mednarodnega dil sodobnih slovenskih pisateljev v literarnih pesni{kega festivala Stru{ki ve~eri poezije, ki revijah, ki jih bom omenila kasneje. Zato sem ima skoraj petdesetletno tradicijo. Za ta informacijo posredovala nekaterim uredni- festival je leta 1980 pripravil kom in zalo`nikom ter tako je leta 2008 iz{la izbor slovenske poezije Moment na slove- antologija slovenske poosamosvojitvene krat- ne~kata lirika. V prevodu Aleksandra Spa- ke proze v makedon{~ini. A tudi o tem kas- sova so bili v tem izboru objavljeni naslednji neje. Najprej naj na kratko opi{em knji`ne pesniki: France Forstneri~, Ervin Fritz, Niko izdaje makedonskih prevodov slovenske knji- Grafenauer, Branko Hofman, , `evnosti v obdobju med 1980 in 2010. Edvard Kocbek, Matja` Kocbek, Miroslav V osemdesetih letih prej{njega stoletja je Ko{uta, Kajetan Kovi~, Lojze Krakar, Marko bilo v makedon{~ini izdanih sedem knjig slo- Kravos, Tone Kuntner, Svetlana Makarovi~, venske proze in {tirinajst knjig poezije. Med Janez Menart, Tone Pav~ek, Jo`e Snoj, proznimi deli so bila objavljena: Na valovih Gregor Strni{a, , Toma` [alamun,

320 Simpozij OBDOBJA 29

Veno Taufer, Herman Vogel in . donskimi in slovenskimi literarnimi umetniki Leta 1986 pa je prav tako v okviru festivala pomembni predvsem literarni festivali, kot so SVP (zbirka Mlada Struga) iz{el izbor Vilenica, Dnevi poezije in vina (od leta 1996) Marjana Pungartnika Mlada slovene~ka in Stru{ki ve~eri poezije ter objave prevodov poezija, poezijo je prevedel Kiro Gerasimov, v literarnih revijah in zbornikih. Po letu 2000, vanj pa so vklju~eni naslednji slovenski ko se razmere po razpadu Jugoslavije neko- pesniki: Majda Kne, Damjan Jensterle, Jure liko umirijo in ko se poka`ejo mo`nosti sode- Potokar, Maja Vidmar, Milan Kle~, Milan lovanja preko raznih projektov, ki vklju~ujejo Vinceti~, Vinko Möderndorfer, Sre~o Zajc, sofinanciranje prevodov in tiska ter zalo`ni- Marko Pav~ek, Borut Hlupi~, Lidija Ga~nik, {kih mre` in sestankov,6 pa je spet opaziti Iztok Osojnik, Marko Klasinc in Vladimir ve~jo produkcijo medsebojnega prevajanja, Memon. To pa je tudi zadnji knji`ni izbor razvije se tudi nekaj tesnej{ih sodelovanj med slovenske poezije v makedon{~ini na tem literarnimi revijami. festivalu,4 saj lani, ko je na njem presti`no Tako med leti 2001 in 2010 v Makedoniji nagrado zlati venec poezije prejel Toma` izide dvajset knjig poezije slovenskih pesni- [alamun, ni nastal kak{en nov izbor, ki bi kov, od tega jih kar petnajst objavi zalo`ba predstavil vsaj slovensko pesni{ko produk- Kulturna ustanova Blesok iz Skopja, katere cijo zadnjih tridesetih let.5 Leta 1986 so {e glavni in odgovorni urednik je makedonski enkrat iz{le Pre{ernove Poezije, Temni bori pesnik in pisatelj ter knji`evni prevajalec Igor Sre~ka Kosovela (prevedla Bistrica Mirku- Isakovski. Blesok je objavil pesni{ke zbirke lovska) ter Bole~ina nedo`ivetega Ivana in izbore poezije naslednjih avtorjev: Ale{ Minattija (prevedla Mateja Matevski), leto Debeljak (izbor 2004, prevedla Lidija Dim- kasneje pa izbor poezije Edvarda Kocbeka kovska; Pod gladino, 2004 in izbor Kozmo- (Odbrani pesni, prevedel Gane Todorovski). polis, 2010, prevedel Igor Isakovski, make- Istega leta je v zbirki Mlada Struga festivala donsko-slovensko-angle{ka izdaja), Brane Stru{ki ve~eri poezije iz{la {e sve`a zbirka Mozeti~ (Banalije, 2004, prevedla Lidija Igralci pokra Alojza Ihana (prevedla Bistrica Dimkovska), Alenka Zorman (ve~jezi~na Mirkulovska). haiku zbirka Notranja svoboda, 2006, iz Slovenska literarna produkcija osemdese- angle{~ine prevedel Nikola Mad`irov), Pri- tih let prej{njega stoletja pa je v Makedoniji mo` Repar (ve~jezi~na haiku zbirka Gozdovi, zelo skromno odsevala tudi v devetdesetih ikone, 2007, prevedla Lidija Dimkovska), letih, ko ni bil objavljen noben knji`ni prevod Ale{ Mustar ((U)sodno tolma~enje, 2007, slovenskega leposlovja. V tem obdobju, ko prevedla Lidija Dimkovska), Josip Osti (kar Makedonija in Slovenija postaneta samostoj- {est zbirk, med njimi tudi haikuji, vse pre- ni dr`avi, so za ohranjanje stikov med make- vedel Igor Isakovski), Toma` [alamun (izbor

4 Leta 2007 je v okviru {e enega kulturnega sodelovanja, in sicer med pobratenima mestoma Jesenice in Ko~ani (Ko~ani: JOU Biblioteka »Iskra«, Jesenice: MKD »Ilinden«), iz{el izbor z naslovom Sovremena slovene~ka poezija – Sodobna slovenska poezija, kjer so v prevodu Kira Gerasimova natisnjene pesmi vseh avtorjev iz Pungartnikovega izbora (1986) ter naslednjih pesnikov: Tone Fti~ar, Metka Tu{ar, Igor Gro{elj, Andrej Rifel-Felan in Darinka Slanovec. 5 Podobno je tudi s predstavljanjem makedonske poezije v Sloveniji. Zadnja antologija makedonske poezije je namre~ iz{la leta 1976 (Pesmi, ur. Georgi Stalev, prevajalci , , Fran Albreht, Jo`e [mit, Severin [ali, Ljubljana: Mladinska knjiga (zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev). 6 Na primer mednarodno sre~anje zalo`nikov in avtorjev srednje in jugovzhodne Evrope, Revija v reviji (od 2004), v okviru katerega se je med drugim vzpostavilo plodno sodelovanje med Dru{tvom Apokalipsa in makedonsko Kulturno ustanovo Blesok. Pomembna je tudi ustanovitev Trubarjevega sklada, ki sofinan- cira tisk prevodov slovenske literarne produkcije, in razpisi za sofinanciranje prevodov slovenske literarne produkcije Ministrstva za kulturo in nato Javne agencije za knjigo.

321 Simpozij OBDOBJA 29

Glagoli sonca, 2008, prevedla Lidija Dim- »Bla`e Koneski« v Skopju, ob spremni kovska) in Lucija Stupica (Otok, mesto in besedi Jasne Koteske, profesorice slovenske drugi, 2010, prevedel Igor Isakovski). Pri knji`evnosti. Odsev slovenskih dramskih be- drugih zalo`bah v tem obdobju izidejo izbori sedil, ki so nastajala v zadnjih treh desetletjih, ali zbirke, v katere so vklju~eni: Ivo Frbe`ar je torej skromen, vsaj kar zadeva knji`ne (izbor, 2001, prevedli Bistrica Mirkulovska, objave makedonskih prevodov. Aleksandar Popovski, Risto Ja~ev), Ale{ Poglejmo si {e, kako je s prevodi sloven- [teger7 (2006), Jurij Hudolin (2002, zbirka ske proze in (literarnih) esejev. Dela, ki so v Govori `enska, prevedla Lidija Dimkovska), makedon{~ini iz{la v zadnjem desetletju, od- Svetlana Makarovi~ (2006, izbor in prevod sevajo predvsem sodobno slovensko prozno Lidija Dimkovska), Boris A. Novak (izbor, produkcijo 1990–2005. Zalo`ba Magor je 2007, prevedel Evtim Kletnikov). Dvajset leta 2005 izdala prevod (Lidije Dimkovske) knjig poezije v slabih desetih letih ni malo, prozne zbirke Zakon `elje Andreja Blatnika, med njimi so zagotovo uveljavljeni avtorji in KU Blesok pa izbor esejev Ale{a Debeljaka kvalitetna poezija, vendar o kak{ni sistema- (Izbrani esei, 2004, iz angle{~ine prevedel ti~ni promociji slovenske poezije v Make- Igor Isakovski in drugi) in izbor esejev Mitje doniji v tem obdobju ne moremo govoriti. ^andra (Kovertiran poteg, 2009, izbor in pre- Prej bi lahko rekli, da gre za vnemo in trud vod Namita Subiotto), prozni zbirki Harms manj{ih skupin, ki so v odsotnosti organizira- danes Gorana Gluvi}a (2006, prevedel Igor nega medkulturnega posredovanja po svojih Isakovski) in U~itelj ljubezni Josipa Ostija mo~eh in v okviru danih mo`nosti (predvsem (2008, prevedel Igor Isakovski). V septembru sofinanciranja) pripomogli k tem objavam. 2008 pa je pri tej zalo`bi iz{el tudi prevod Makedonski publiki so v tem obdobju v (Namita Subiotto, Igor Isakovski ter Lidija branje ponujene tudi tri knjige slovenskih Dimkovska) obse`ne antologije Mitje ^andra dramskih besedil. V knjigi Sovremena slove- O ~em govorimo: slovenska kratka proza ne~ka drama (2006) se v izboru in prevodu 1990–2004 (Za {to zboruvame: slovene~ka Darka Jana Spasova s po enim besedilom kusa proza 1990–2004), ki predstavlja slo- predstavijo: Sa{a Pav~ek (Kladenec od lju- vensko poosamosvojitveno kratko prozo, bov), Tina Kosi (Metamorfozi), Dragica Po- opremljeno z iz~rpno spremno {tudijo ured- to~njak (Kon Zapad), Matja` Zupan~i~ nika, v kateri je makedonskemu bralcu pred- (Hodnik). V knjigi Osloboduvanje na Skopje, stavljen razvoj sodobne slovenske knji`ev- ki je opremljena z avtobiografskimi zapisi, nosti, predvsem proze. To je pravzaprav prva eseji, {tudijami ter bibliografijo dram Du{ana antologija slovenske proze v makedon{~ini. Jovanovi}a, uprizorjenih v Makedoniji, pa je V tem obdobju sta iz{la {e prevoda dveh v izboru teatrologinje Liljane Mazove natis- romanov, in sicer Pastorala Vlada @abota njenih sedem dramskih besedil tega avtorja: (2006, za zalo`bo Zojder, prevedla Bistrica Osvoboditev Skopja, Karamazovi, Voja{ka Mirkulovska) ter Ki jo je megla prinesla skrivnost, Antigona, Zid, jezero, Ekshibicio- Ferija Lain{~ka (Donesena od maglata, 2008, nist in Karajan C (2007, prevedla Lidija za zalo`bo Makavej, prevedla Bistrica Mir- Dimkovska in drugi). Tretja knjiga je prevod kulovska). Lain{~kov roman je iz{el v okviru (Jasne Koteske in Dijane Nikolovske) Lin- projekta Sto slovanskih romanov pod pokro- hartove drame Ta veseli dan ali Mati~ek se viteljstvom Foruma slovanskih kultur. Stro- `eni (2008), ki je iz{el na Filolo{ki fakulteti kovne `irije dr`av, ki so vklju~ene v projekt,

7 Poezija A. [tegra je v makedonskem prevodu Bistrice Mirkulovske iz{la pri zalo`bi Dru{tva makedonskih pisateljev, v ediciji Kni`evno `ezlo, leta 2006 je namre~ [teger skupaj z Jovanom Strezovskim prejel makedonsko literarno nagrado knji`no `ezlo.

322 Simpozij OBDOBJA 29 so pripravile sezname desetih reprezentativ- fesorice slovenskega jezika Lidije Arizankov- nih nacionalnih romanov, ki so nastali po ske naredili {tudenti Filolo{ke fakultete padcu Berlinskega zidu, in ki naj bi se pre- »Bla`e Koneski« iz Skopja. Zelo uspe{en je vedli v druge slovanske jezike. Ki jo je megla bil tudi projekt Svetovni dnevi slovenske prinesla je prvi slovenski roman s tega sezna- poezije (2006), v okviru katerega so make- ma, ki je preveden v makedon{~ino. Zdi se, donski slovenisti spoznali literarno delo Aloj- da je slovenska proza zadnjih tridesetih let v za Ihana in Suzane Tratnik ter se z avtorjema Makedoniji sicer morda koli~insko skrom- tudi sre~ali. neje, a kljub temu bolj sistemati~no predstav- Odseva slovenske literarne produkcije od ljena kot poezija in dramatika, vsaj kar se ti~e 1980 do 2010 v makedonski literarni kritiki, knji`nih izdaj prevodov. zgodovini in teoriji nisem natan~no raziskala, Precej `ivahno je bilo v zadnjem deset- ugotavljam le, da sodobno slovensko lite- letju medsebojno predstavljanje slovenskih in rarno produkcijo spremlja kar nekaj make- makedonskih knji`evnikov v literarnih revi- donskih znanstvenikov: Naume Radi~eski, jah. Slovenske literarne revije in zborniki so Nada Petkovska, Jasna Koteska, Vesna Moj- namre~ v tem obdobju objavili vsaj po eno sova ^epi{evska, Elizabeta [eleva, Aleksan- delo ve~ kot sedemdesetih makedonskih pes- dar Prokopiev, Kristina Nikolovska, Angelina nikov, prozaistov, dramatikov, esejistov, in Banovi} Markovska in drugi. Literarnokri- sicer predvsem v zbornikih s festivalov Vile- ti{ke in literarnovedne prispevke o slovenski nica in Dnevi poezije in vina ter v revijah literarni produkciji zadnjih treh desetletij Apokalipsa (2000, 37–38; 2005, 94–95; najdemo v nekaterih (v prispevku omenjenih) 2006, 106) in Sodobnost (2003, 67/5–6; makedonskih literarnih in jezikoslovnih 2004, 68/12). V makedonskih literarnih revi- revijah in seveda v zbornikih s 1. in 3. make- jah pa je bilo v tem obdobju predstavljenih donsko-slovenske konference (1999, 2010). okrog {tirideset slovenskih knji`evnikov, in Na 3. makedonsko-slovenski konferenci, ki sicer v revijah Razgledi (2000, 43/3–4), se je odvijala septembra 2007 na Ohridu, je Streme` (2001, 47/3–4; 2003, 49/1–2), bila organizirana posebna sekcija z naslovom Kulturen @ivot (2001, 46/3–4; 2002, 47/1; @abotova Pastorala kot jezikovni, literarni in 2003, XLVIII/1), Sovremenost (2001, 50/1–3; kulturni most med Makedonijo in Slovenijo, 2004, 52/3), SUM (2003, 10/38), Na{e pismo ki se je zaklju~ila s pogovorom z avtorjem (ki (2004, X/53; XII/61; XII/62; XIII/63; XIII/64 ga je vodila Alojzija Zupan Sosi~) in na kateri in druge {t.), Sintezi: makedonski kni`even so bili predstavljeni prispevki, ki so obrav- glasnik (2006, 5), Blesok (ve~ {tevilk).8 Naj navali roman Pastorala, takrat {e sve`e pre- omenim {e objavo makedonskih prevodov veden v makedon{~ino. Pomemben pa je tudi slovenskega leposlovja v zborniku Prevaja- prispevek Jasne Koteske, ki je v svoji mono- nja slovenskih literarnih besedil: sloven{~ina grafiji Postmodernisti~ki literaturni studii na tujih univerzah, ki jo je realiziral Center za (2002)9 analizirala dvanajst proznih besedil sloven{~ino kot drugi/tuji jezik Ljubljana {tirih slovenskih prozaistov, in sicer: Smrt pri (2004), prevode pa so pod mentorstvom pro- Mariji Sne`ni (iz zbirke Smrt pri Mariji

8 Zaradi nedostopnosti vseh makedonskih revij in zbornikov (npr. zbornikov festivala Stru{ki ve~eri poezije) ti podatki niso popolni. Nekaj teh objav je plod eksplicitne izmenjave, npr. med revijami Kulturen `ivot in Sodobnost leta 2003, Sovremenost in Sodobnost leta 2004 ter Blesok, Na{e pismo in Apokalipsa leta 2006 v okviru projekta Revija v reviji (Subiotto 2010: 359–360). 9 Avtorica je za svojo {tudijo izbrala dvanajst slovenskih in prav toliko makedonskih kratkih proznih bese- dil, objavljenih v osemdesetih in devetdesetih letih prej{njega stoletja. Analizirala je prehodnost, aplikativnost in smisel treh postmodernisti~nih karakteristik (intertekstualnost, metatekstualnost in hipertekstualnost), nekaj postmodernisti~nih tem in pet postmodernisti~nih tehnik.

323 Simpozij OBDOBJA 29

Sne`ni, 1985), Podgana (iz zbirke Pogled Jasna Koteska in Mitja ^ander, branje avtorjev angela, 1992) in Krila nad Panevropo (iz pa je povezoval Igor Isakovski. Naslednji dan zbirke Augsburg in druge resni~ne pripovedi, se je v prostorih In{tituta za makedonsko lite- 1994) Draga Jan~arja, Imitatio mundi, Cafe raturo v Skopju odvijala okrogla miza o med- do Brasil in Knjiga (scherzo) (vsa tri iz zbirke sebojni recepciji sodobne slovenske in make- Pozlata pozabe, 1988) Igorja Brato`a, Avtor donske knji`evnosti v obdobju 2000–2009: i{~e avtorja, Eksplozija in Popotnica pred- pogled avtorjev, kritikov, urednikov, literar- hodnikov (vsa tri iz zbirke Preskok, 1987) nih znanstvenikov in profesorjev, ki sta jo Janija Virka in Stvarnik, Vasco de Gama (iz organizirala In{titut za makedonsko literaturo zbirke [opki za Adama venijo, 1983) ter in Filolo{ka fakulteta Univerze v Skopju. Ve~erni koncert (iz zbirke Biografije brezime- Pomembno je, da je bila okrogla miza zelo nih, 1989) Andreja Blatnika. Postmoderni- dobro obiskana, saj je na njej sodelovala ve~i- zem v slovenski literaturi pa je posebej pred- na zaposlenih na In{titutu za makedonsko stavila v poglavju Postmodernizem v Vzhodni literaturo in na Katedri za makedonsko in Evropi: Makedonija in Slovenija ter na ta ju`noslovanske knji`evnosti s Filolo{ke na~in reflektirala vsaj del slovenske proze fakultete, prisotni pa so bili tudi uredniki in osemdesetih let. pisatelji, ki so posredovali svoje izku{nje in izpostavili nekaj primerov dobre promocije, Naj na koncu omenim {e projekt Literarno npr. predstavitev sodobne makedonske kratke gostovanje v Makedoniji, ki ga je v prej{njem proze v fokusu festivala Fabula v Ljubljani letu organizirala [tudentska zalo`ba Ljub- leta 2008. Opozorili smo na bogato in vse ljana v sodelovanju z nekaterimi drugimi bolj dinami~no, a {e vedno ne dovolj dobro institucijami, katerega glavni namen je bila organizirano prevodno posredovanje med promocija makedonskega prevoda antologije slovensko in makedonsko literaturo v zadnjih Mitje ^andra O ~em govorimo. Tako smo se s petih letih ter na potrebo po `ivahnej{em tremi pisatelji, katerih kratka proza je dialogu med institucijami, zalo`bami, pisci, uvr{~ena v antologijo, in sicer Du{anom prevajalci in mediji. ^atrom, Mojco Kumerdej in Andrejem E. Sku- bicem, ter esejistoma, urednikoma in Glede na to, da se na Filolo{ki fakulteti literarnima kritikoma Mitjo ^androm in »Bla`e Koneski« v Skopju od leta 2007/2008 Urbanom Vovkom odpravili na kraj{e lite- izvaja samostojni prvostopenjski bolonjski rarno gostovanje v Makedonijo, da bi anto- {tudijski program Slovenski jezik in knji`ev- logijo ustrezno promovirali. Na{ namen je bil nost (ki predvideva tudi poznavanje sodobne tudi predstaviti sodobno slovensko prozno slovenske literarne produkcije in ki bi lahko v produkcijo {ir{i makedonski javnosti, novi- bli`nji prihodnosti izoblikoval kompetentne narjem, predvsem pa publiki, ki se profe- prevajalce in medkulturne posrednike), glede sionalno ukvarja s knji`evnostjo: literarnim na dobre izku{nje sodelovanja iz preteklosti znanstvenikom, kritikom, profesorjem in ter zanimanje za slovensko literaturo pri {tudentom knji`evnosti, sedanjim in bodo~im nekaterih makedonskih zalo`bah, bi kazalo prevajalcem ter urednikom. Osrednji dogo- mo`nosti za promocijo sodobne slovenske dek gostovanja je bil zelo dobro obiskan literature v Makedoniji ({e) bolje izkoristiti. literarni ve~er v skopskem kulturnem klubu Zdi se, da v tej smeri obetavno razmi{lja tudi Mala stanica, ki sta ga 11. novembra 2009 Javna agencija za knjigo, ki je letos orga- soorganizirala Veleposlani{tvo Republike nizirala prvi mednarodni prevajalski seminar Slovenije v Skopju in zalo`nik antologije KU slovenske knji`evnosti, razpisala pa je `e tudi Blesok. Prisotne je nagovoril veleposlanik nekaj nate~ajev in pozivov za projekte, pove- Republike Slovenije v Makedoniji Alain zane s promocijo slovenske knji`evnosti v Brian Bergant, antologijo sta predstavila tujini.

324 Simpozij OBDOBJA 29

Zbrani podatki ka`ejo, da slovenska literarna dela dosegla, kar si zaslu`ijo: o~i literarna produkcija 1980–2010 v Makedo- ~im ve~ bralcev. niji, razen izjem, ni sistemati~no reflektirana, prej bi lahko rekli, da se naslanja na obstoje~e Literatura mo`nosti financiranja in na ple~a entuziastov BANAR, Slave, 2005: Slovenska knji`evnost v ali kako druga~e motiviranih posameznikov. makedon{~ini. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Obstoje~e, v prispevku osvetljene dobre prak- KOTESKA, Jasna, 2002: Postmodernisti~ki litera- se promocije slovenske knji`evnosti v make- turni studii. Skopje: Makedonska kniga. donski kulturni sredini bi kazalo dopolniti SUBIOTTO, Namita, 2007: Makedonsko lepo- vsaj z objavo antologij slovenske poezije in slovje v slovenskih prevodih. Hieronymus drame iz obdobja 1980–2010 in nadaljevati s 1/1–2. 23–39. prevodi romanov za zbirko 100 slovanskih SUBIOTTO, Namita, 2010: Slovenski prevodi ma- romanov, dobrodo{la pa bi bila tudi kak{na kedonskega leposlovja in makedonski prevodi slovenskega leposlovja v obdobju 2000–2007. pregledna literarnozgodovinska {tudija. Le Lidija Arizankovska (ur.): Treta makedonsko- dobro na~rtovano posredovanje slovenske slovene~ka nau~na konferencija: makedon- literature v drugo, v tem primeru makedonsko sko-slovene~ki jazi~ni, kni`evnini i kulturni okolje, ki bi vklju~evalo ve~jo povezanost vrski. Skopje: Univerzitet »Sv. Kiril i Meto- pristojnih institucij, zalo`b, avtorjev in pre- dij«, Filolo{ki fakultet »Bla`e Koneski«. vajalcev, bi pripomoglo k temu, da bi dobra

325