DOCSLIB.ORG

093-Volume 1959-60.Pdf

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
093-Volume 1959-60.Pdf ZupanEiE Danica: Josip Wester. Novomeiki spomini ..................... 180 Robert Neubauer. Ceylon ............................. 466 Slovenske narodne pravl jice .......................... 569 LIKOVNA UMETNOST Ceoc Emilijan: Slikarska razstava Nikolaja Omerse .................... 87 'a\*. 1 CCopiE Spelca: Ob Groharjevi razstavi ................................ 83 1 GLEDALISCE 0 naii druZbenokritiEni dramatiki .................... 469 I Vladimir Majakovski. Velika iehta .................... 95 FILM I ..Brezooar Marjan: Nekaj zapoznelih impresij ob ~Kalia................... 187 B . B. Sestdesetletnica Gustava Krkleca ...................... 571 Borinik Marja: Pariz v jeseni .................................... 63. 165 MiheliEe~aMira: 2Ulyssesc - usoda romana ............................ 572 Pofokar Tone: Ranko MarinkoviC .................................... 243 Sfanonik lanez: Robert Frost .......................................... 164 ~fanoonikJonez: ~aimiiljanjao sodobnih problemih socializma ........ 438 RAZGOVORI Bezlaj France: Problematika slovenskega etimoloskega slovarja ...265. 358 KAZALO I1. KNJIGE Benn Gottfried-Levec Peter: D-vlak .................................... 975 Zvezide pgllej. odsevt: ................................ 976 Spevi ................................................. 917 Alegorija ............................................ 899 Dei .................................................. 902 Drobec pesmi ........................................ 899 MaloduSje ............................................ 901 Obup ................................................ 903 Star motiv .......................................... 900 givljenje ......................... ................... 902 Filipi8 France: Brezkrajna pot med nama ............................ 1016 ForstneriE Franc: Gozd ................................................ 624 Kako je noE bela ...................................... 623 Grafenauer Niko: BoleEina tega veko .................................. 1092 Bodite neini ......................................... 1092 Dobro je biti sam .................................... 908 Ostani z menoj ................................. .. .. 1093 Podoba nekega mesta .................................. 908 Juvan Janez: Junijski motiv ....................................... 624 Potopijeni mesec ..................................... 625 ZakriEal bi iz vse svoje globine ...................... 626 MalcaroviE Sveflana: Midva ............................................ 910 Nokturno .......................................... 909 ... MlRKO RUPEL, V pregnansfvo (1) * JOfE UDOVIC, Sfrune svela (pesern 7) * ClRlL KOSMA~,Tanianfadruj (8) + JOfE UDOVIC. Neznana defela, Oblak, beiel iz jeseni, Del mojega blfja (pesrni 45) + SMILJAN ROZMAN, Vdova Mellfa 1 (49) S RE t A N J A : Pariz v jeseni I (Maria Borinik 63) * R A Z G L E D I : Ma- lemalilno milljenje v fisollelnem zrcalu kulfurnega razvala I (Iva Pirkovit 69) M E D K N J I G A M I : Ob slovenskem izboru pesml 5.5. Kranjlevlta (Boiidar Borka 78) - Ciril Kosmal, lz moje doline (Marjan Brezavar 81) + L l K 0 V N A U M E T N 0 S T : Ob Groharjevi razsfavl (Spelca topit 83) - Slikarska raz- slava Nikolaja Omerse (Ernilijan Cevc 87) * G L E D A L I 3 C E : Ivan Cankar, Za narodov blagor (Vladimir Kralj 90) Vladlmir Maiakovski, Velika iehla. (Vladirnir Kralj 95) LET0 VII BORIS ZIHERL, 0 nekaferih vpraZanjih naJe kulfurne polifike v luti pro- grama ZKJ (97) ++ MlRA MIHELleEVA, Pel fisot Ion svinca (119) ++ ROBERT FROST-MATEJ BOR, Dninarjeva smrf (pesem 133) ++ L. M. SKERJANC, Teze k nekaferim poglavjem glasbene esfefike 1 (139) ++ ROBERT FROST-MATEJ BOR, Sfarteva zimska not (pesem 151) ++ SMILJAN ROZMAN, Vdova Melifa 11 (152) S R E C: A N J A: Rqberf Frosf (Janez Stanonik 164) - Pariz v jeseni II (Marja Borinik 165) * R A Z G L E D I : Mafemafitno miZljenje v fisotlefnem zrcalu kulturnega razvoja II (Ivo Pirkovii 171) M E D K N J I G A M I : .Smiljan Rozman, Nekdo (Mitja Mejak 178) - Josip Wesler, NovomeZki spomini (Danica Zupaniii 180) * G L E D A L I 3 C E : John Osborne, Ozri re v gnevul (Vladirnir Kraij 182) ++ F I L M: Nekaj za- poznellh impresij ob aKalicc (Marjan Brezovar 187) ++ Z A P I S K I : Opazke o sfilu Hinka Smrekarja in aVesneu (Branko Rudolf 189) LETO VII S-r EV. 2 BEN0 ZUPAN~I~,Rezervlsli (193) * MATEJ BOR. NoZnl lokal, Pravljica (pesmi 206) x L. M. SKERJANC, Teze k nekaterim poglavjem glasbene esle- like 11 (208) * MATEJ BOR, Skrb, Krlma v bregu (pesrni 216) * MILAN SEGA, DeZek s piiealko (218) * PAVLE ZIDAR, Umiram (pesem 226) * RANK0 MARINKOVI~,Koitene zvezde (227) 5 R E C: A N J A : Ranko Marlnkovik (Tone Potokor 243) * P R 0 B L E M I S 0 - D 0 B N E D R U Z B E : Trl faze re3evanja frfaikega vpralanja I (Janko Jerl 246) * R A Z G L E D I : MatematlZno mlilienie v lisot~efnemzrcalu kul- lurnega razvoja Ill (Ivo Pirkovit 255) * R A Z G 0 V 0 R I : Problematlka slovenskega ellmolofkega slovarja I (France Bezlaj 265) ME D K N J I G AMI : Ivan Regent, Poglavja lz boja za socializem (Janko Pleterrki 270) * Dominlk Smole, erni dnevi in bell dan (Bojan Stih 273) Ilindenska vstaia in lepa knjltevnost (J. Rotar 275) * G LAS B A : Nekaj edicij komornlh skladb (Povle MerkG 277) * Z A P I S K I : II fanfasma dl Trieste (L. C. 281) * Polirko literarno tivljenje ob koncu preleklega lela (Lojze Krakar 286) LET0 VII LOJZ KRAIGHER, Pekel, vice, nebesa (385) * LOJZE KRAKAR, lz novejle pollske poezije (pesmi L. Slafla, 1. Tuwima, A. Slonimskega, K. I. Galczyt5skega, J. Iwarzkiewicza, J. Przyboia, W. Broniewskega, Cz. Miloszo 398) x JO2E GO- RICAR, Zatelki marksistitne leorije O odmiranju driava (410) x PAVLE ZIDAR, Vcter, Ote, Sari, Kri (pesmi 421) DANILO LOKAR, No razpotju 11 (424) P R 0 B L EMI S 0 D 0 B N E D R U 2 B E: Razrnliljanja o sodobnih problernih socializma (Janez Stonovnik 438) * trl faze relevanja trfa3kega vpralanja Ill (Janko Jeri 443) R A Z G L E Dl: 0 novejli poljskl poeziji (Rozka 3lefan 452) M E D K N J I G A M I: MIIko Kranjec, Mesec je doma na Bladovici (Milja Mejak 461) - Enajsta knjiga laneza Trdine (Duian Moravec 464) - Robert Neubauer. Ceylon (Danica ZupanCiC 466) * G L E D A L I S C E : 0 na3i druibenokrititnl drarnatikl (Vladimir Kralj 469) - lgor Torkar, Delirij (Morjan Brezavar 472) a Z A P I S K I : Slovenski etnograf XI (Donica ZupunCiC 475)' . Varlavska gledalilta v letolnji zimi (Lojze Krakar 477) LET0 VII JUS KOZAK, Ob deseti obletnicl Zupan€i€eve smrti (577) * OTON ZUPAN- tit, lz pesnikove zapufiine (pesmi 582) * OTON ZUPANCIC, Pismo lvanu CankarJu (585) * MATEJ BOR, Zvezde so ve€ne 1 (5%) * Iz lirike mladih: VA'LENTIN CUNDRIC, Mladost na obreiju, Mrtvorojeni (pesmi 622) * FRANC FORSTNERIC, Kako je no€ bela, Gozd (pesmi 623) * JAHEZ JUVAN, junij- ski motiv, Potopljeni mesec, Zakrilal bi iz vse svoje globine (pesmi 624) MILENA MERLAK, Gorsko jezero, Slovo od Anglije (pesmi 626) * FRANCE BEVK, Slepa ulica (628) 0 S M R 'r N I C A : Nekaj spominskih -besed o Dambu Feigiu (Andrej Bu- dala 641) * R A Z G L E D I : Pet nemfkih romanov (Janez Gradignik 643) G L 0 S A : Antologija jugoslovanske proze v .francof€ini (8.5. 652) MED K N J IG A M I : Slavko Jug, Dobro sonce (Mitja Mejak 655) * Stiri mladinske knjlge (Marjan Kramberger 656) * L l K 0 V N A U M E T N 0 S T : Od Signaca do Signaca (Emilijan Cevc 659) * Hifa krafkega kamnarja (Emilijan Cevc 662) * G L E D A L i 5 C E : William Shakespeare, Kralj Hen- rik V. (Vladimir Kralj 665) * Z A P I S K I : Varfavska pomlad (Lojze Krakar 670) LET0 VII MARIJAN MUSIC, Ple€nik in Meltrovit (673) * MARIJAN ROZANC, Petori- ca (695) * JOtE UDOVIt, Pol, Senca, Grenkornodra no€, Proleus, Nezna- nec (pesrni 762) * FLIP KALAN, Renesantno gledalil€e v Dalrnaciji (732) MATEJ BOR, Zvezde so vetne 11 (747) * PAVLE ZIDAR, Plameni, Sarno nit, Mrfvi dorn. SretanJe, Elegija za fovariil, Mir (pesrni 771) * ANDREJ HIENG, Zavefje pied smrfjo (775) * KARi GORCANEC, ZnataJ, tisot Ion fefak (800) P 0 L E M I K A : Netek v zgodovini in bajki (Ivo Pirkovit 81 1) * R A Z - G L E D I : Boris Pasternak, Doklor zivago (Marjeta Pirjevec 827) M E D K N J I G A M I : Oskar Hudales, Vrnitev v fivijenje (Marijan Kram- berger 841) - Puikin. Pravljice. pesnitve (Dujan zeljeznov 842) - Ramous, Poesla jugorlava confemporanea (Boiidar Borko 845) * L l K 0 V N A U M E T N 0 S T : Ill. rnednarodna grafitna razsfava v Ljubljani (Spelca to- pit 848) G L A S B A : Cvefkova Zgodovina giasbene urnefnosfi na Sio- I * I-. venskem (Pavle Merku 853) * G L E D A L I S C E : Manica Lobnik, Trl dni direkfor (Marijan Brezovar 855) - Beiefke o ceilskern giedallitu (Tine 2 f,( 8: Orel 857) * ZAP I S K I : Marlja Jagodlc, Narodopisna podoba Mengla (Danica Zupaniil 863) * L l K 0 V N E P R I L 0 G I : Ivan MelfrovIL Srdja ,$/7 Zlopogledja (6720) - Josip Ple€nik, Enajsf skic lz dunajskega razdobja (673695) 42 7 . e .i 'j - :: LET0 VII ' BORIS ZIHERL, Nekaj pripomb k Lukacsevl razpravi o dana3n)em pomonu krititnega realizma (865) JUS KOZAK. Slovo od starega mercedesa (877) MATEJ BOR, Desel pesmi (899) + FRAN ALBREHT, Pesnik rvojega iivljenja (904) * Is lirike mladih: NlKO GRAFENAUER, Dobro je bill Sam, Podoba nekega mesta; SVETLANA MAKAROVIC, Nokturno. Midva (pesmi 908) FERDO GODINA, Dajmo Liveti tudl drugim (911) P R 0 B L E M I S 0 D 0 B N E D R U 2 B E : Provica slarlev v manj3inskem lolstvu in deklorocija olrokovih pravic (Janko Plelerski 918) - Druibena podoba slovenskih utencev I (Vladimir BonaC 927) L I K 0 V N A U M E T N 0 ST : PriZevanje srednjevelhih lresk no Slovenskem (Ernilijon Cevc 931) * M E D K N J I G AMI : Miro Miheliteva, April (Milja Mejak
Load more

Recommended publications
  • Diplomsko Delo
    UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti DIPLOMSKO DELO Jasna Ledinek Maribor, 2009 UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Diplomsko delo PROZA TONETA PARTLJI ČA Mentorica: Kandidatka: red. prof. dr. Silvija Borovnik Jasna Ledinek Maribor, 2009 ZAHVALA Zahvaljujem se svoji mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik za strokovno vodenje in svetovanje pri nastajanju diplomskega dela ter pri tem za posredovanje povratnih informacij v zelo kratkem času. Hvala tudi Tonetu Partlji ču, ki je sam velikodušno predlagal, da se osebno sre čava, in mi prijazno posredoval podatke, ki sem jih potrebovala pri oblikovanju njegove bibliografije. Na nekatera moja vprašanja je odgovoril tudi preko elektronske pošte in mi tako zelo olajšal delo. Za vse vzpodbudne besede v času študija in v času pisanja diplomskega dela se zahvaljujem svojim staršem, Anji in Mateju, ki so mi vedno stali ob strani. Hvala tudi Valeriji, ki si je vzela čas za prevod povzetka, Boštjanu in vsem, ki so mi na dolgi poti šolanja kakorkoli pomagali. UNIVERZA V MARIBORU FILOZOFSKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor IZJAVA Podpisana Jasna Ledinek, rojena 26. 3. 1984 v Slovenj Gradcu, študentka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, smer Slovenski jezik s književnostjo in Zgodovina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Proza Toneta Partlji ča pri mentorici red. prof. dr. Silviji Borovnik avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev. __________________________________ (podpis študentke) Maribor, 7. 4. 2009 POVZETEK Pri čujo če diplomsko delo obravnava prozna dela Toneta Partlji ča, ki niso namenjena mladini, ter podaja biografijo in bibliografijo omenjenega avtorja.
    [Show full text]
  • Informacija Za Medije
    Celje, 30. junij 2017 Informacija za medije Andrej Brvar, prejemnik Zlatnika poezije 2017 Dan mi je dan – je verz, s katerim pesnik Andrej Brvar upesnjuje svoj temeljni odnos do življenja. Kajti dan je zanj metafora za življenjski lok od zarje do teme. A njegova zavetnica je zarja, je svetloba. Kajti očaran je nad čudežem, nad skrivnostjo življenja, enkratnostjo človeške identitete in bivanja. Zato je pesnik reke življenja in svojo eksistenco doživlja bolj z epsko izpovedjo kot z lirično prizadetostjo. Sam pravi, da je slika temeljni element njegove poezije in da so ga slikarji naučili gledati svet z estetskimi očmi. Zato je prvo pesniško zbirko, to je bilo leta 1969, naslovil Slikanica. Takrat in pozneje je slika zanj najboljše izrazno sredstvo in realni svet je celota pesnikove izkušnje. Njegov programski verz je nedvoumen: Vse je pesem. A pesem nastane, če izraža njegovo izkušnjo v vsakodnevni vsakdanjosti, kar kaže, kako je avtor v ljubezenskem razmerju z življenjem. Njegova poezija je skorajda njegova biografija, je »senca in sonce, plus in minus«, hudomušno dostavlja. Na slovenski pesniški oder je Andrej Brvar stopil z zbirko Slikanica, potem pa so izšle zbirke Kdo je ubil Holoferna, Pesmi, Pesnitev o tem, kako je nastajala neka pesniška zbirka in druge. V zadnjem poldrugem desetletju pa Naplavine, Pesnitve in pesmi, Retrospektiva in Material. Ta zbirka je bila nominirana za Veronikino nagrado. Letos bodo izšle Transverzale. Izbor iz pesnikovega hrama skoraj petdesetletnega pesniškega ustvarjanja. Ni naključje, da je Andrej Brvar uredil prvo antologijo slovenske poezije v prozi, torej pesniške oblike med poezijo in prozo. Najprej je še pesnil v prostem verzu, nato pa se dokončno odločil za poezijo v prozi.
    [Show full text]
  • PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA
    Sodobna slovenska književnost I 1 PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE 2 Irena Novak Popov OBDOBJA 1945-1949 graditeljska poezija 1949-1958 protomodernizem ali intimizem 1959-1966 zreli ali temni modernizem filozofija eksistencializma 1966-1972 (Paternu) radikalni modernizem ali hipermodernizem -1975 (Poniž) tudi neoavantgarda, konkretna poezija 1972/1975 postmodernizem? problem, ta načeloma sovpada s postkomunizmom prisotni so sicer postmodernistični pojavi: obnova historičnih slogov medbesedilnost, citatnost močan tok duhovne, filozofske poezije nova postavitev subjekta postane posameznik PREGLED SODOBNE SLOVENSKE POEZIJE VOJNA POEZIJA Množičen pojav: 4 knjige Slovensko pesništvo upora – 2500 besedil poezija je sicer vedno množična, a le v izjemnih razmerah pridejo v javnost tudi preprosti avtorji, imajo težo vsi sloji začnejo pesniti ne glede na šolanost, nekateri celo pravopisa ne obvladajo (italijansko ozemlje) ker so priča posebnim in osebnim dogodkom, za katere menijo, da jih je treba ohraniti za prihodnost avtorji so lahko zelo preprosti ali pa vrhunski pri teh dvojih je najbolj zanimivo, povprečje je bolj ideološko obarvano opuščanje individualizma ni več razlike med visokim in nizkim, med življenjem in literaturo mit literature najbolj živi: identifikacijsko polje naroda vzpostavljata se nacionalna in socialna svoboda, še preden sta dejansko uresničeni nevarno je bilo pisati slovensko Teme: 1. trpljenje 2. boj 3. upanje besedila iz koncentracijskih taborišč, besedila slovenskih fantov v nemški vojski Slog: ni visokega artizma
    [Show full text]
  • Iz Zgodo Vine Celja 1945 –1991
    A • V • T • O • R • J • I A • V • T • O • R • J • I ODSEVI PRETEKLOSTI 5 Cena: 15 € Cena: Savina ČETINA ŽURAJ Brane PIANO Aleš GABRIČ Jože PRINČIČ Miran GAJŠEK IZ ZGODOVINE CELJA 1945–1991 CELJA IZ ZGODOVINE Mateja REŽEK Branko GOROPEVŠEK Stane ROZMAN Milko MIKOLA Ivanka ZAJC CIZELJ ODSEVI PRETEKLOSTI IZ ZGODOVINE CELJA Tomaž PAVLIN 1945–1991 A • V • T • O • R • J • I 5 A • V • T • O • R • J • I OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti NNaslovnica.inddaslovnica.indd 1 99.2.2007.2.2007 115:38:475:38:47 ISSN 1408-6611 ODSEVI PRETEKLOSTI 5 IZ ZGODOVINE CELJA 1945-1991 Celje, 2006 OOdsevidsevi ppreteklostireteklosti 55.indd.indd 1 225.1.20075.1.2007 111:41:161:41:16 Izdal in založil MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE CELJE, zanj ANDREJA RIHTER Glavna urednica MARIJA POIVAVŠEK Uredniški odbor JANEZ CVIRN BRANKO GOROPEVŠEK TONE KREGAR ŽARKO LAZAREVI5 MARIJA POIVAVŠEK ANDREJA RIHTER ANDREJ STUDEN ALEKSANDER ŽIŽEK Lektoriranje ANTON ŠEPETAVC Prevod v nemšino AMIDAS Prevod v anglešino EVA ŽIGON Bibliografska obdelava SRE7KO MAEK Oblikovanje idejne zasnove RADO GOLOGRANC Raunalniški prelom MARIJA POIVAVŠEK Tisk TISKARNA HREN CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Celje)"17/19"(082) IZ zgodovine Celja / [glavna urednica Marija Poivavšek ; bibliografska obdelava Branko Goropevšek]. - Celje : Muzej novejše zgodovine, 1996-<2006>. - (Odsevi preteklosti ; 1; 2; 3; 4; 5) 5: 1945-1991 / [bibliografska obdelava Sreko Maek ; prevod v nemšino Amidas, prevod v anglešino Eva Žigon]. - 2006 ISBN 961-6339-14-1 (zv. 5) ISBN
    [Show full text]
  • Noč Knjige 2017 Bomo Ob 18.00 Začeli S Črno Noč
    PO VSEJ SLOVENIJI petek, 21. 4. 2017 od 18.00 do 1.00 www.nocknjige.si www.booknight.net Šele ponoči izveš koliko zvezd je vrh neba. Srečko Kosovel No~ knjige je mobilna. Prenesite aplikacijo in se pridružite družini bralcev, poetov, fotografov in knjižnih oboževalcev. ^astni pokrovitelj: Medijski pokrovitelj: Nosilca projekta: Podpornik: KAZALO NOČI KNJIGE Fokus | 4 Slovenski dnevi knjige | 6 Noč knjige, petek, 21. april | 18 Spremljevalni program | 48 Akcije | 76 Noč knjige snujemo: Amnesty International Slovenija Antikvariat Glavan Beletrina, zavod za založniško dejavnost Bukla Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS Društvo knjigotržcev Slovenije Društvo slovenskih književnih prevajalcev Društvo slovenskih pisateljev Društvo slovenskih pisateljev v Avstriji Društvo slovenskih založnikov Društvo Festival Sanje Javna agencija za knjigo Republike Slovenije Javni sklad za kulturne dejavnosti Za morebitnese vnaprej opravičujemo! napake Knjigarna Libris Koper Mestna knjižnica Ljubljana Mladinska knjiga Morfem založništvo Narodna in univerzitetna knjižnica Skupaj za knjigo Slovenska sekcija IBBY Šolski center Slovenske Konjice – Zreče (Noč branja) UNESCO Slovenija Vodnikova domačija Založba Sanje Naklada: 15.000 izvodov. Uredništvo: Andreja Udovč, Sabina Tavčar, Rok Zavrtanik. Zavrtanik. Rok Tavčar, Sabina Udovč, Andreja Uredništvo: 15.000 izvodov. Naklada: ter Založba za Javna agencija RS knjigo Sanje. Založili: Sanje. Produkcija: Katalog je brezplačen. aprila 2017. 9. V Ljubljani, Združenje slovenskih splošnih knjižnic Poslanica Vsaka noč je noč knjige Ko si otrok, posegaš po vsem, kar te obkroža. V svojem otroštvu sem bil obkrožen s knjigami. Knjige so bile vsepovsod. Zavzemale so večji del zidov hiš, v katerih sem odraščal. Povsem naravno je torej, da me je otroška radovednost gnala, da sem posegal po knjigah. Tu, med platnicami knjig, se mi je odpiral nov svet, vzporedna resničnost, ki mi je omogočala, da potujem, ne da bi šel iz postelje.
    [Show full text]
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL
    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
    [Show full text]
  • Sodobna Slovenska Književnost
    Sodobna slovenska književnost 1.) oznaka obdobja To je književnost, ki pripada našemu sedanjemu času. Glavna značilnost te književnosti je, da svoje motive, teme in ideje povezuje z najpomembnejšimi družbenimi, narodnimi in kulturnimi vprašanji časa v katerem nastaja. Izraz se uporablja kot splošno ime za književnost, ki pipada našemu sedanjemu času, pri čemer je obseg tega časa seveda raztegljiv. Sodobna slovenska književnost se začne po letu 1950. 2.) razvoj Za sodobno slovensko književnost je značilno mešanje različnih smeri, glede na te pa ločimo več faz: - prvo obdobje: 1945-1950 poskus socialnega realizma V tem času se je pojavila zahteva po nastanku socialnega realizma, vendar z okrepljeno socialistično idejo. Zahteva po socialnističnem realizmu je ostala predvsem načelo, samo književnost jo je upoševala le deloma. Jezik in slog sta realistična - drugo obdobje: po letu 1950 intimizem STAREJŠI AVTORJI so izhajali iz socialnega realizma, vendar so že uvajali nekatere spremembe. Predvem pa se je v ozadju premaknila borbena socialna perspektiva, v ospredje pa je stopilo sočustvovanje z malim človekom. Starejši predstavniki: Matej Bor, Ivan Potrč, Ciril Kosmač, Igor Torkar, Mira Mihelič MLAJŠI ROD, ki je nastopil okoli leta 1950, se je še bolj odmakil od socialnega realizma. Avtorji so se usmerili k malemu mestnemu človeku, človeka so začeli razlagati bolj psihološko. Spremembe so uvedli tudi v obliko. Tradicionalno poezijo, pripovedništvo in dramatiko so zamenjale modernejše forme, prosti verz, moderni roman, ekspresionistično dramaurgijo. Mlajši predstavniki: Ivan Miratti, Janez Menart, Tone Pavček, Lojze Krakar, Kajeton Kovič, Beno Zupančič Pavle Zidar. V pedesetih letih se pojavijo tudi druge smeri, ki so nastale že pred vojno. Sem sodi obnovljen ekspresionizm(Adrej Hieng) - tretje obdobje: okoli leta 1960 a.) književnost odtujenosti: Uveljavljajo se avtorji, katerih odnos do sveta je oblikovala vojna.
    [Show full text]
  • Kaj Brati? Zakaj Brati?
    OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig Pripravila Marija Lušin Velike Lašče, september 2014 1 Šolsko leto 2014/2015 Brati?! Kaj brati? Zakaj brati? Priporočilni seznami knjig, primernih za branje v posameznih razredih (ni prepovedano »poškiliti« tudi v kakšen razred nazaj ali naprej …): za bralno značko, za branje kar tako …, za sanje … Noben seznam knjig ne more biti popoln. Tale je narejen nekako v skladu z zalogo naše šolske knjižnice, a tudi ta bi bil lahko čisto drugačen … Kajti obstaja še in še odličnih knjig, ki jih boste odkrili sami v šolski ali kakšni drugi knjižnici, morda doma …, morda pa vam jih bodo priporočili prijatelji … Kar vprašajte jih, saj so najboljši svetovalci! Vprašajte za nasvet tudi knjižničarje, starše, sošolce … pa še koga drugega, ki rad bere. Naj vam bo ob branju lepo! Ljudje smo posebne - živali … In zakaj smo tako drugačne živali? Tudi one imajo svoj razum, pamet. Morda imajo tudi dušo?! Domišljije pa najbrž nimajo ali pa jo imajo mnogo manj kot ljudje! In zato se nam ljudem dogaja, kar se nam. In v knjigah je skrita domišljija mnogih ljudi … In če se družiš s knjigami, imaš možnost, da se te domišljije nalezeš in … 2 KAZALO Priporočilni seznami knjig……………………………………………………………………………….. Str. KNJIGE ZA BRANJE V NADALJEVANJIH ZA 1., 2. IN 3. RAZRED ……………………………….………..……………. 4 Knjige za učence posameznih razredov PRIPOROČILNI SEZNAM KNJIG ZA 1. IN 2. RAZRED - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo krajše) ………… 5 - PRIPOVEDI: PRAVLJICE (malo daljše) ………… 6 - PESMI, PESNIŠKE ZBIRKE za 1. in 2. razred …. 7 Priporočilni seznam knjig za 3.
    [Show full text]
  • Izvirnost V Mladinskih Besedilih Svetlane Makarovič
    Milena Mileva Blažić UDK 821.163.6–343–93.09Makarovič S. Univerza v Ljubljani Pedagoška fakulteta IZVIRNOST V MLADINSKIH BESEDILIH SVETLANE MAKAROVIČ Svetlana Makarovič je ena izmed najbolj reprezentativnih slovenskih mladinskih avtoric. V slovensko mladinsko književnost je vnesla številne novosti, in sicer izvirne domišljijske prostore (Kosovirja), izvirno perspektivo (neatropocentričen pogled na svet), izvirno zgradbo (postmodernistično besedilo Potepuh in nočna lučka), subverziven slog (raba izvirnih kletvic, problemska tematika, zoomorfizem in antropomorfizem), jezikovno izvirnost (na čomop), izvirna poimenovanja (človekarji, kosovirja, mba, ščeper), karakterizacijo oseb (Kazimir, Nedamir, baronesa Tintengern, Temrazbov, Žabotka), družbeno kritiko za otroke (Leva in desna roka) in redefinicijo (uporaba znanih elementov v novem kontekstu). Avtoričina značilnost je tudi pisanje za dvojnega naslovnika, tako da je besedilo namenjeno otroškemu, kontekst odraslemu naslovniku. Ključne besede: Svetlana Makarovič, kratka sodobna pravljica, izvirnost, tekst za otroke, kontekst za odrasle Uvod Svetlana Makarovič je začela besedila za mlade bralce objavljati po letu 1970 (Miška spi, 1972, Kosovirja na leteči žlici, 1975, Pekarna Mišmaš, 1975, in drugo). Na področju mladinske književnosti je pisala pesemska, prozna in dramska dela, vendar se je najbolj uveljavila v pripovedni prozi, in sicer v žanru kratke sodobne pravljice, v kateri je glavna književna oseba poosebljena žival. Makarovičeva je pravljice tudi prevajala, npr. Picka in Packa Wilhelma Buscha, 1980, in Mačka Mačkurssona Hallveiga Thorlaciusa, 1997. Delala je tudi v Lutkovnem gledališču Ljubljana kot avtorica, glasbenica, igralka, prevajalka in režiserka. Makarovičeva je ena izmed redkih slovenskih avtoric, katerih dela so Jezik in slovstvo, let. 56 (2011), št. 1–2 74 Milena Mileva Blažić v osnovnošolskem Učnem načrtu za slovenščino (1984, 1998, 2011) predlagana za branje v prvem triletju.
    [Show full text]
  • Slavistična Revija ( Je Ponujena Pod Licenco Creative Commons, Priznanje Avtorstva 4.0 International
    Slavistična revija (https://srl.si) je ponujena pod licenco Creative Commons, priznanje avtorstva 4.0 international. URL https://srl.si/sql_pdf/SRL_2010_4_10.pdf | DOST. 24/09/21 1.34 anka Sollner Perdih, bibliografija literarnovednih del 2000–2009 503 bibLioGRaFiJa LiTeRaRnoVeDnih DeL 2000–2009 2000 Monografije emica antončič: anton Podbevšek in njegova vloga v razvoju slovenske moderne književnosti. maribor: obzorja (znamenja, 137). matjaž birk: »­­­ vaterländisches interesse, Wissenschaft, Unterhaltung und belehrung ­­­«. illyrisches blatt (Ljubljana, 1819–1849). maribor: Slavistično društvo (zora, 11). milena blažić: modeli za ustvarjalni pouk književnosti v osnovni šoli. Ljubljana: zavod Repub­ like Slovenije za šolstvo. emil Cesar: Literarnozgodovinski portreti. novo mesto: Tiskarna novo mesto, Dolenjska založba. aleš Gabrič, Polona Kekec, brigita Rajšter: odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner. Ljubljana: nova revija (zbirka Korenine). bogomir Jakopič: marija Pomagaj v slovenski književnosti. Ljubljana: Salve. Franci Just: med verzuško in pesmijo. Poezija Prekmurja v prvi polovici 20. stoletja. murska Sobota: Franc­Franc (zbirka Podobe Panonije). marko Juvan: intertekstualnost. Ljubljana: DzS (Literarni leksikon. študije, 45). Ref.: T. Virk, PKn 23 (2000), št. 1, 83–88. marko Juvan: Vezi besedila. študije o slovenski književnosti in medbesedilnosti. Ljubljana: Literarno­umetniško društvo Literatura (zbirka novi pristopi). Ref.: V. Žerjal Pavlin, SR 45 (2000), 357–362. Jože Kastelic: Umreti ni mogla stara Sibila. Prešeren in antika. Ljubljana: modrijan. Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 1. obračun med vrati. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 2. Komentarji. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske dramatike). Taras Kermauner: Današnja slovenska dramatika 3. Kulturno okolje. Ljubljana: Slovenski gledališki muzej (Rekonstrukcija in/ali reinterpretacija slovenske književnosti).
    [Show full text]
  • BZ Priporočilni Seznam 2020-2021
    BRALNA SEZONA 2020/21 Spoštovani učenci in starši! Začetek bralne sezone in tekmovanja za bralno značko se tudi letos začne 17. septembra, ko obeležujemo t. i. dan zlate knjige. Naša šola se v tekmovanje vključuje še s posebnim zanosom in z veseljem, saj se je prav pri nas rodila ideja tega gibanja, ki letos praznuje že 60-letnico obstoja. Koordinatorica in mentorji si bomo tudi tokrat prizadevali privabiti čim več bralcev, starše pa prijazno nagovarjamo, da sodelujete z nami in kot dober zgled pristopite k naši skupni poti BRANJA ZA BRALNO ZNAČKO. Osvojimo nova obzorja! CICIBANOVA BRONASTA BRALNA ZNAČKA (3) Učenci prvih razredov začnejo z branjem za bralno značko v mesecu novembru. Skupaj s starši preberejo tri pravljice po lastnem izboru − vsak mesec eno knjigo in jo ob slikanici (ilustracijah) obnovijo v šoli. Zgodbe pripovedujejo razredničarki. CICIBANOVA SREBRNA BRALNA ZNAČKA (3) Učenci drugih razredov preberejo tri knjige po lastnem izboru . O eni prebrani zgodbi narišejo tudi risbico. Datum branja in pripovedovanja določimo v šoli. Zgodbe pripovedujejo razredničarki. CICIBANOVA ZLATA BRALNA ZNAČKA (3 + 1) Učenci tretjih razredov preberejo tri knjige, ki jih določimo v šoli, in se naučijo eno pesem. O eni prebrani zgodbi narišejo tudi risbico. Začetek branja za bralno značko bo v mesecu novembru. Zgodbe pripovedujejo razredničarki. PRIPOROČILNI SEZNAMI CICIBANOVA ZLATA BRALNA ZNAČKA 3. RAZRED 1. SAŠA VEGRI: JURE KVAK KVAK 2. FRANCE BEVK: PETER KLEPEC 3. PET BRATOV 4. LEOPOLD SUHODOLČAN: PIKO DINOZAVER/KROJAČEK HLAČEK 5. ALJOŠA HANCMAN: ZAKLAD POD HRIBOM 6. LEOPOLD SUHODOLČAN: 7 NAGAJIVIH PESNIŠKE ZBIRKE PREBERI 3 KNJIGE S SEZNAMA IN 1 PESEM. Pesem, ki se jo učenci naučijo na pamet, izbere knjižničarka.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 223 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 156670 SLAVICA I.00 02064 Tipo circolazione: LIBERA 1 v. 1917399 BVE0217802 *Mladoporočenca iz ulice Rossetti : tragedija neke manjšine / Fulvio Tomizza ; [prevedla Majda Capuder]. - Trst : Založništvo tržaškega tiska ; Ljubljana : ADIT, 1987. - 151 p. ; 21 cm. 156674 SLAVICA I.00 02065 1 Tipo circolazione: LIBERA v. 1 775641 TSA1036020 1: A-M / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - 385 p. ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156675 SLAVICA I.00 02065 2 Tipo circolazione: LIBERA v. 2 775642 TSA1036023 2: N-Ž / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975. - P. 386-777 ; 24 cm. FA PARTE DI Libro moderno 775622 TSA1035994 *Gradivo za historično topografijo Slovenije : za kranjsko do leta 1500 / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti. - v. ; 24 cm. 156676 SLAVICA I.00 02065 3 Tipo circolazione: LIBERA v. 3 775654 TSA1036040 3: *Spremna beseda, Uporabljene kratice, Seznam tujih oblik krajevnih imen / Milko Kos. - Ljubljana : Inštitut za občo in narodno zgodovino Slovenske akademije znanosti in umetnosti, 1975.
    [Show full text]