Prostoren Plan Na Regionot Na Akumulacijata Kozjak

PROSTOREN PLAN NA REGIONOT NA AKUMULACIJATA KOZJAK

Predlog na planot

Skopje, juli 1999 godina

Pros{oren plan na regiono{ na akumulacijata Kozjak

Predlog na plan

Nara~atel:

Ministerstvo za urbanizam i grade`ni{tvo

Izrabotuva~:

Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi

Direktor:

Kliment Zarov, dipl. in`. arh.

Rabotna grupa:

Antun Moslavac, dipl. in`. arh. Mirko Andovski, dipl. in`. arh. D-r Branko Vasiqevi}, dipl. ek. M-r Pene Penev, dipl. geogrf. M-r Du{ica Trp~evska, dipl.in`.arh. Blagoja Jankov, dipl.el. in`. Ana Petrovska, dipl. in`. arh. Branko Kirovski, dipl. grad. in`. Sowa Georgieva, dipl. grad. in`.

GIS kompjuterska obrabotka:

M-r Sa{o Manasov, dipl. el. in`. Lidija Trpenoska, dipl. grad. in`. Nikola Gaxovski, dipl.ma{.in`. Sa{a Bo{ev, dipl. grad. in`. Igor Paunovski, dipl. el. in`. Radmila Cibreva, dipl. grad. in`. Melita Jan~evska, dipl. el. in`.

Sodr`ina:

VOVED...... 2 PLAN ZA ORGANIZACIJA I KORISTEWENA PROSTOROT...... 3 1. POLO@BA I GRANICI NA OPFATOT...... 3 2. CELI I ZADAÎ NA PLANOT...... 3 3. PROEKCIJA NA NASELENIETO ...... 5 3.1. Broj na ìteli ...... 5 3.2. Struktura na naselenieto *** ...... 5 3.3. Broj i struktura na doma}instva ...... 6 4. PLAN ZA RAZVOJ NA NASELENITE MESTA...... 6 4.1. Osnovi i kriteriumi za razvoj i razmestenost na naselenite mesta...... 6 4.2. Mreà na naselenite mesta ...... 8 4.3. Utvrduvawe na lokaliteti za dislokacijana naseleni mesta...... 12 5. DOMUVAWE...... 13 5.1. Celi za organizacija na prostorot od aspekt na domuvawe ...... 14 5.2. Proekcija na stanbenite potrebi ...... 15 5.3. Proekcija na stanbenite potrebi po naselenite mesta...... 17 5.4. Sistem i na~in na gradba...... 18 6. JAVNI FUNKCII...... 18 6.1. Celi ...... 19 6.2. Organizacija na javnite funkcii...... 19 6.3. Socijalna za{tita ...... 21 6.4. Obrazovanie...... 22 6.5. Zdravstvo...... 24 6.6. Kultura ...... 24 6.7. Fizi~ka kultura ...... 25 7. STOPANSKI DEJNOSTI ...... 26 7.1. [umarstvo, zemjodelie, lov i ribolov...... 26 7.2. Trgovija i zanaet~istvo...... 28 7.3. Turizam i ugostitelstvo...... 30 8. NAMENA I KORISTEWE NA ZEMJI[TE...... 36 9. INFRASTRUKTURNITE SISTEMI...... 39 9.1. Soobra}ajna infrastruktura ...... 39 9.2. Po{tenski soobra}aj...... 42 9.3. Telekomunikaciska i radio difuzna infrastruktura ...... 43 9.4. Vodostopanska infrastruktura...... 44 9.5. Energetska infrastruktura...... 54 10. ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINA...... 64 10.1. Celi i zada~i za za{tita na podra~jeto ...... 64 10.2. Planski merki za za{tita na ìvotnata sredina, nedvi`noto kulturno nasledstvo i prirodnite retkosti...... 67 10.3. Uslovi i merki za ureduvawe, koristewe i za{tita na podra~jeto...... 70 11. ODREDBI ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT ...... 73 Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 2

VOVED

Potrebata za izrabotka na Prostoren plan na regionot na akumulacijata "Kozjak" e uslovena odsoznanieto, deka izgradbata na akumulacijata }e predizvika temelni promeni vo prostorot, mikroklimata, pejsaòt, soobra}ajot; vo na~inot na rabotewe i ìveewe na naselenieto i }e sozdade novi prostorni odnosi koi moraat planski da se artikuliraat za da se obezbedi razvojot i za{titata na ovaa kvalitetna ìvotna sredina. Geografskata polo`ba, prirodnite ubavini, svojstva i atraktivnosta na pobliskiot i po{irokiot prostor na idnata vodena akumulacija "Kozjak", davaat {iroki mo`nosti za razvoj, pred se na turizmot i rekreacijata a so toa i na vkupnoto stopanstvo. Postojat realni ocenki za zabrzan razvoj na ovoj region, a sekako najzna~aen pottik }e prestavuva izgradbata na regionalniot pat i blizinata na Grad Skopje, kako administrativen, kulturen i stopanski centar na Republika Makedonija, so golemi potrebi za sportski i rekreativen turizam. Prostorniot plan na regionot na akumulacijata Kozjak (vo ponatamo{niot tekst: prostoren plan), e izraboten soglasno Programata za izrabotka na prostorni i urbanisti~ki planovi na Vladata na Republika Makedonija; treba da obezbedi dolgoro~no ureduvawe na prostorot preku planska izgradba do 2020 godina, i da obezbedi odr`liv razvoj, so site neophodni merki za za{tita na ìvotnata sredina. Pri toa, se zemeni vo predvid osnovnite nasoki na Prostorniot plan na Republika Makedonija za ravnomeren razvoj; predlogot za oformuvaweto na nacionalen park "Solunska glava" i nasokite na Prostorniot plan na Makedonski Brod, za turisti~ki razvoj na ovaa podra~je.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 3

PLAN ZA ORGANIZACIJA I KORISTEWENA PROSTOROT

1. POLO@BA I GRANICI NA OPFATOT

Regionot na akumulacijata "Kozjak", pretstavuva specifi~na prostorna funkcionalna i ambientalna celina, koja ima karekteristiki na poseben mikroregion vo ramkite na po{irokiot region na Pore~jeto, kako i vo ramkite na administrativnoto podra~je na op{tinata Samokov. Opfatot na prostorniot plan, so vkupna povr{ina od 25. 510 ha, go zafa}a prostorot pome|u planinite Karaxica, Jakupica i Dautica od istok, Suva Gora od sever, Dobra Voda od zapad i Bu{ava Planina i Sa~ od jug. Vo opfatot vleguvaat naselenite mesta: Samokov, Kalu|erec, Kov~e, Dolno Zrkle, Ramne, Brest, Kosovo, Raste`, Trebovqe, Blizansko, Zduwe, Borovska Breznica, Ta`evo i Belica. Granicata na opfatot na prostorniot plan, e vo soglasnost so Nacrt prostorniot plan na Republika Makedonija, so toa {to negovata isto~na granica se sofpa|a so granicata na Loven rezervat "Jasen", koj e vo ramkite na idniot nacionalen park "Solunska Glava". Kriteriumite za definirawe na opfatot bea: specifi~nite prirodni, morfoo{ki i funkcionalni karaakteristiki na prostorot, koi jasno ja odbele`uvaat granicata na opfatot. Taa odi po srtovite na nabrojanite planini, gi opfa}a planinskite visoramnini nakloneti kon kawonot na rekata Treska i rekata Belica, na koi se locirani najgolem broj na naselenite mesta i go opfa}a kawonot so idnata akumulacija. Vo ovie ramki, kako potencijalno rekreativno, turisti~ko - ugostitelsko i sportsko rekreativno podra~je, vo neposredna blizina na glavniot grad na Republikata, se o~ekuva intenzivna urbanizacija i koristewe.

2. CELI I ZADA^I NA PLANOT

Prostorniot plan ima za cel da go sogleda vlijanieto na akumulacijata "Kozjak" vrz prirodnite osobenosti, naselenite mesta, infrastrukturata i `ivotot i rabotata na naselenieto, vo dolinata i klisurata na rekata Treska i bliskoto i po{irokoto podra~je i predlo`i strategija i koncept za ureduvawe i koristewe na prostorot vo novite uslovi.

Turizam sport i rekreacija

Preku iskoristuvawe na mo`nostite {to gi dava akumulacijata i prirodnite bogatstva, vklu~uvaj}i gi i visokovrednite ambientalni i pejsa`ni karakteristiki na regionot, Prostorniot plan treba da predlo`i pogodni lokaliteti za razvojot na rekreativen turizam, oformuvawe na turisti~ko - ugostitelski kapaciteti i vikend naselbi, razvojot na sportskiot loven i

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 4 riboloven turizam, razvojot na zdravstveniot, planinskiot i selskiot turizam, razvojot na vodenite sportovi, kako i razvojot na postojnite naselenite mesta.

Stopanstvo

Prostorniot plan treba da gi sogleda mo`nostite za prostoren razvoj na stopanstvoto so razvivawe specifi~ni stopanski dejnosti, usoglaseni so prirodnite resursi i pogodnosti, kako {to se: ovo{tarstvo, sto~arstvo, {umarstvoto, lovot i ribolovot; no i maloto stopanstvo i drugi dejnosti vo funkcijata na razvojot na turizmot i ugostitelstvo, koi treba da obezbedat egzistencija na mesnoto naselenie i vra}awe i vrabotuvawe na migriranoto naselenie i revitalizacija na napu{tenite naseleni mesta.

Soobra}aj i druga infrastruktura

Prostorniot plan treba da gi sogleda i predlo`i re{enija za soobra}ajnite problemi na prostorot, kako za lokalnite taka i za magistralnite patni pravci, zemaj}i pri toa predvid deka soobra}ajna izoliranost i nepristapnosta se edna od glavnite pri~ini za masovnite migracii na naselenieto od edna strana, kako i za neiskoristenosta na prirodnite, ambientalnite, stopanskite i drugite potencijali od mesnoto naselenie i bliskiot region na metropolata od druga strana. Vrz osnova na sogledani potrebi i razvojnite dokumenti na javnite pretprijatija za predvidenata energetska i telekomunikaciska infrastruktura, Prostorniot plan treba da gi usoglasi nivnite prostorni koridori so ostanatata infrastruktura, namena, koristewe i organizacija na prostorot.

Naselenite mesta i drugite izgradeni podra~ja

Prostorniot plan treba da predlo`i soodvetna organizacija na prostorot i vo tie ramki organizacija na naseleni mesta i drugite podra~ja predvideni za izgradba; nivnite me|usebni vrski i vrskite so regionalnite patni pravci; da dade predlog za dislokacija na naselenite mesta ili nivnite delovi {to se poplavuvaat; kako i da predlo`i potesni ili po{iroki lokaliteti pogodni za izgradba na stopanski, turisti~ki, rekreativni i sportski kompleksi. Prostorniot plan za krajbre`noto podra~je na akumulacijata 'Kozjak", kako poseben vid plan, treba da bide osnova za izrabotka urbanisti~ka dokumentacija za naselenite mesta i drugite namenski podra~ja i lokaliteti.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 5

3. PROEKCIJA NA NASELENIETO

3.1. Broj na `iteli

Soznanijata za osnovnite belezi, strukturnite karakteristiki i promeni, kako i dinamika na naselenieto, se neophodni pri organizacijata, koristeweto i za{tita na prostorot, kako edna od osnovnite zada~i na ovoj prostoren plan. So pomo{ na zakonitostite na demografskiot razvoj, utvrdenite tendencii i intenzitetot na dosega{nite dvièwa, moàt da se utvrdat elementite za kreirawe na politika za razvojot. Toa se odnesuva na reguliraweto na demografskite tekovi vo procesot na urbanizacija, podigawe na op{toobrazovno i kulturno nivo na naselenieto, podobruvawe na demografsko-ekonomskite belezi (aktivitet) i dr. Ovie celi treba da se vgradat vo politikata na demografskiot razvoj, koi zaedno so komplementarnite celi na stopanskiot i prostorniot razvoj }e se realiziraat kako opredelena strategija. Vo toj kontekst se tretiraat i osnovnite agregati i strukturi na naselenieto vo ovoj Prostoren plan. Soglasno navedenite celi i uslovi, definirani se klu~nite postulati pri opredeluvaweto na konkretnite demografski strukturi i nivnite promeni. Vo ovaa konstelacija na pretpostavki se o~ekuva deka na ova podra~je }e bidat obezbedeni uslovi za pogolem broj ìteli vo odnos na dosega{niot, koj iznesuva 1337 ìteli. Se o~ekuva deka zgolemuvaweto na naselenieto na 5872 ìteli, do 2020 godina, }e bide predizvikano so: zapirawe na natamo{na migracija na naselenieto, podobruvawe na soobra}ajna i stopanska struktura, izgradbata na novite turisti~ki vikend naselbi od porane{nite sopstvenici koi imaat namera da investiraat vo naselenite mesta od koi poteknuvaat i drugite investitori i aktiviraweto na prostorot za turisti~ko - rekreativna namena za potrebite na ìtelite na Skopje i drugite gradovi od zemjata.

3.2. Struktura na naselenieto ***

Kako rezultat na o~ekuvanite promeni vo dvi`eweto na prirodnite konponenti kaj naselenieto, nastanuvaat promenii vo starosnata struktura. Tie se manifestiraat vo namaluvaweto na u~estvoto na pomladite generacii i vo postojano zgolemuvawe na u~estvoto na postarite grupi, osobeno zgolemuvawe na brojot na `iteli na rabotosposobna vozrast:

Starosna struktura od 0 - 6 god. 10,0 % od 7 - 14 god 9,0 % od 15 - 19 god 8,0 % od 20 - 60 god 59,0 % od 60 i pove}e 14,0 % Vkupno 100,0 %

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 6

Promenite vo starosnata struktura predizvikuvaat promeni vo rabotosposobniot kontigent na naselenieto. Kako demografska ramka na vkupnata raspolo`iva ponuda na rabotna sila, toj e zna~ajna kategorija koja treba da se ima predvid pri aproksimacija na potencijalnite rabotni resursi. Od obemot i intenzitetot na prilivot na novite generacii zavisi i potrebata od pogolem stepen na aktivirawe na rabotosposobni lica. Obem na rabotosposobniot kontigent i negovoto u~estvo vo vkupnoto naselenie imaat tendencija na porast. Aktivniot kontigent zavisi i od strukturata na stopanstvoto i negovata razvienost kako mo`nost za pogolemo aktivirawe na naselenieto.

Rabotosposobno i aktivno naselenie, % od vkupno naselenie Rabotosposobni lica Aktivni lica 67,0 % 33,0 %

3.3. Broj i struktura na doma}instva

Soglasno promenite vo brojot na vkupnoto naselenie i negovite strukturi, se o~ekuvaat promeni vo brojot i strukturata na doma}instvata. Tie promeni pred se proizlezat od planiraweto na doma}instvata i drugite ekonomski i socijalni faktori:

Broj i prose~na golemina na doma}instva Godina Broj na doma}inastva ^len/doma}. 1994 469 3,0 2020 1.250 4,0

4. PLAN ZA RAZVOJ NA NASELENITE MESTA

4.1. Osnovi i kriteriumi za razvoj i razmestenost na naselenite mesta

Postojnite naseleni mesta vo analiziraniot opfat na planot, spored morfologijata na terenot se glavno ridsko-planinski i dolinski so prete`no agraren karakter. Isklu~ok e naselenoto mesto Samokov koe ima centralno mesto vo istoimenata op{tina i basenot na slivnoto podra~je na Mala Reka. Lokacijata i razvojot na naselenite mesta istoriski e usloven od mo`nostite i pogodnostite za razvoj na agrarot, poto~no od razvojot na poljodelieto i sto~arstvoto. Denes, vo uslovi na intenziven ekonomski razvoj prejudiciran od razvojot na nezemjodelskite dejnosti i soobra}ajnite sistemi, na~inot na deluvaweto na prirodnite faktori vrz razvojot i rastot na selskite naselbi zna~itelno e izmenet ili reduciran. Pri definiraweto na idnite razvojni mo`nosti na naselenite mesta kako pojdovni kriteriumi se zemeni slednite: - morfologijata na terenot,

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 7

- agrarniot potencijal na atarot i komplementarnite dejnostite, - demografskata sostojba na naselenieto, - odale~enosta od op{tinskoto sredi{te, - komunikacijskata povrzanost so okruùvaweto, - pogodnosta za locirawe na turisti~ko-rekreativni sodrìni, - mo`nosta za komunalno opremuvawe, - izrazenost na centralitetot na naselbata vo okruùvaweto i - zagrozenosta od potopuvawe pri formirawe na akumulacijata. Posledniot kriterium e relevanten samo za naselbite Zduwe i Blizansko, odnosno, selata koi direktno gi zagrozuva akumulacijata "Kozjak". Posebno kaj naselbata Zduwe poradi kotata na poplavnite vodi (469,60 m.n.v.) neophodno e celosno dislocirawe na objektite vo neposrednoto okruùvawe. Dodeka kaj naselbata Blizansko, poplavnata kota gi opfa}a dolniot del od seloto i maaloto Sapatoec. Naselbata Zduwe e mnogu mala naselba od 23 ìteli (1994), so prete`no stare~ki doma}instva (9) i stamben fond od 43 objekti voglavno gradeni do 1961 godina. Poradi centralnata polo`ba na seloto vo odnos na ezeroto "Kozjak" i predispoziciite za razvojot na krajezerskiot turizm, od edna strana, i poradi razre{uvaweto na imotno-pravnite odnosi od druga strana, nalagaat potreba od utvrduvawe na lokaliteti za dislocirawe na naselbata. Isto taka, interesot na gradot Skopje za turisti~ko izleguvawe vo neposrednoto okruùvawe e u{te edna pojdovna osnova za utvrduvawe na lokalitet za podigawe na nova naselba so turisti~ko-rekreativna funkcija izgradena spored sovremeni urbanisti~ko- arhitektonski re{enija. Vtorata naselba koja delumno }e bide poplavena od akumulacijata e Blizansko, poto~no nejzinoto maalo Sapatoec so mo`nost za dislocirawe na objektite nad postojnoto selo na visina do 500 mnv. Kaj ostanatite naseleni mesta vo basenot na rekata Treska (Belica, Breznica i Taèvo) nema promeni vo lokaciite nitu prostorni ograni~uvawa za nivnoto {irewe. So osovremenuvaweto na patnata mreà i nivno pointenzivno povrzuvawe so Samokov i idnite turisti~ki lokaliteti pokraj ezeroto Kozjak }e se ovozmoì zaìvuvawe na sto~arskata funkcija na ovie naselbi. Me|utoa, niven osnoven ograni~uva~ki faktor vo razvojot pretstavuva demografskata sostojba na naselenieto kade u~estvoto na rabotosposobnoto naselenie e mnogu nisko. Naselbata Gorna Belica, pokraj poljodelsko-sto~arskata funkcija, zaradi prirodnite osobenosti kako {to se: vreloto na reka Belica, pe{terite, blizinata na lovi{teto i drugi }e dobie ponaglasena turisti~ko-rekreativna, a so izgradba na turisti~ka naselba vo neposrednata blizina (na lokalitet pri vlivot na Beli~ka reka vo Treska) }e prerasne vo razviena turisti~ka naselba vo Pore~e. Od naselbite {to indirektno gravitiraat kon akumulacijata "Kozjak" se: Trebovqe, Brest i Ramne, koi pretstavuvaat planinski sela. Lociranosta na nadmorska viso~ina nad 900 metri i raspoloìviot zemqi{en fond (glavno planinski pasi{ta) ja determinirale sto~arskata funkcija na ovie naselbi. Me|utoa, samo naselbata Brest ima demografska osnova (234 ìteli i 59 doma}instva) za razvoj, dodeka na ostanatite dve naselbi im treba demografski

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 8 podem za iden stopanski razvoj (Trebovqe - 18 ìteli i 7 doma}instva i Ramne - 60 ìteli i 30 doma}instva). Naselbite po dolinata na Mala Reka - Raste`, Kosovo, Samokov, Dolno Zrkle, Kov~e i Kalugerec poradi svojata me|usebna komunikaciska povrzanost i prostorni dispozicii imaat mo`nost za ekonomski razvoj posebno op{tinskiot centar Samokov. Raspoloìviot zemji{niot fond izrazen preku kvalitetot na obrabotlivoto zemji{te do ~etvrta katastarska klasa ukaùva deka site naseleni mesta po dolinata na Mala Reka, a posebno selata vo dolinata na Treska nemaat osnova za razvoj na intenzivno poljodelie na pogolemi povr{ini. Edinstveno mo`no e razvojot na ekstenzivnoto sitno sto~arstvo i toa kako dopolnitelna dejnost posebno za naselbite po dolinata na Mala Reka. Pozna~ajni uslovi za razvoj na nomadskoto sto~arstvo imaat selata: Gorna Belica - koja gi koristi prostranite visokoplaninskite pasi{ta na Karaxica; Treboqe, Kosovo,Brest i Ramne - koi gi koristat pasi{tata na atarite na svoite sela. Ovie pasi{ta glavno odgovaraat za napasuvawe na siten dobitok, poradi malata trevna produkcija i aridnosta na podra~jeto. Site analizirani sela (14) raspolagaat so vkupno 1602 ha nivi od koi so kvalitet do ~etvrta katastarska klasa se samo 80 ha.

4.2. Mre`a na naselenite mesta

Prostorniot raspored na naselenieto e eden od brojnite faktori koi vlijaat na koncepcijata za organizacija na prostorot i eden od osnovnite faktori za formirawe na mreàta na selskite naselbi. Poradi toa koga se razgleduvaat re{enijata koi ja odreduvaat organizacijata i strukturata na selskite naselbi vo prv plan e neophodno da se razgledaat potrebite od rabotna sila. Toa e i osnovniot faktor determiniran so novite uslovi za proizvodstvoto, koi se vo osnova razlikuvaat od istoriskite uslovi vrz osnova na koi se nastanati selata i mreàta na naselbite. Pri toa ne treba da se ispu{ti od vid deka pod vlijanie na novata organizacija na zemjodelskoto proizvodstvo, razvojot na ostanatite dejnosti i so razojot na infrastrukturata vo selata se pojavuva i nezemjodelsko naselenie. Toa e glavno nositel na kulturnite promeni na selo. Od tuka proizleguva i potrebata od nadminuvaweto na razlikite vo ìvotnite uslovi i ìvoten standard me|u seloto i gradot i vospostavuvawe na optimalni uslovi pome|u domuvaweto, uslu`nite dejnosti i infrastrukturnata opremenost na naselbite. Prostorniot raspored na postojnite naselbi e prete`no usloven od geografski i istoriski komponenti i se smeta za definitivna {ema, so mo`nost za locirawe na novi naseleni mesta za sekundarno ili primarno domuvawe od vremen, odnosno, traen karakter. Dene{nata mreà na naselbi ja so~inuvaat 14 naseleni mesta od ruralen tip ~ija osnovna stopanska dejnost pretstavuva zemjodelieto, so isklu~ok na naselbata Samokov koja kako op{tinsko sredi{te ima razvieno osnovni

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 9 upravno-administrativni i uslu`ni funkcii. Na toj na~in Samokov e edinstvena naselba so izrazeno gravitacisko vlijanie vo prostorot. So izgradbata na branata i akumulacijata "Kozjak" i izgradbata na regionalniot paten pravec Skopje - Samokov - Brod i osovremenuvaweto na lokalnata patna mreà se sozdavaat mo`nost za pointenziven razvoj na postojnite naselbi. Vo mreàta na naselenite mesta ne se o~ekuva pozna~itelna izmena, osven izgradbata na turisti~ka naselba kaj vlivot na Belica vo Treska, poto~no vo deluvijalnata ramnina nad patot Belica - Blizansko. Dislociraweto na naselbata Zduwe nad poplavnata kota na akumulacijata nema zna~itelno da ja izmeni pozicijata na ovaa naselba vo mreàta na naselenite mesta, a nejzinoto povrzuvawe so regionalniot pat R-104 }e ovozmoì intezivno komunicirawe so gradot Skopje na severoistok i naselbite po dolinata na Mala Reka i Samokov kako op{tinski centar. Specifi~nosta na naselbata }e ja karakterizira sekundarnoto domuvawe so {to turisti~ko- rekreativnata funkcija }e bide dominantna funkcija. Razvojot na vikend, izletni~ki i sportsko-riboloven turizam, sportot i rekreacijata na mirni vodi }e bidat osnovni aktivnosti koi }e se odvivaat vo naselbata i nejzinata okolina. Razvojot na seloto Blizansko }e bide vo identi~na nasoka kako i predhodnata naselba so to {to najziniot teritorijalen razvoj glavno }e se odviva vo postojniot opfat. Povrzuvaweto so kvalitetna patna vrska pokraj ezeroto so Belica i Brod, a preku Trebovqe i Brest so Samokov }e ovozmoì pogolemo komunicirawe na Blizansko so site naselbi vo Pore~e i nadvor od ovoj basen, a so toa }e se zgolemi interesot za locirawe stambeni vikend objekti i kapaciteti od uslu`nite dejnosti. Na toj na~in naselbata }e prerasne od agrarna vo specijalizirano turisti~ko selo so razvieni turisti~ko- rekreativni i izletni~ki aktivnosti. Razvojot na naselbite Blizansko i Zduwe }e bazira, predi se, na interesot i privle~nosta za skopskata aglomeracija i iselenoto nekoga{no pore~ko naselenie. Me|utoa, poradi zna~eweto na vodite na akumulacijata "Kozjak" za vodosnadbuvawe na naselenieto vo Povardarieto i Isto~na Makedonija, razvojot na site naselbi pokraj ezeroto }e bide usloven od stepenot na dozvolenoto optovaruvawe na sredina i za~uvuvawe na kvalitetot na vodite od prva ili vtora klasa. Polo`bata na naselbata Gorna Belica i lociraweto na turisti~ka naselba vo nejziniot atar (kaj vlivot na rekata Belica vo Treska) ja potenciraat neophodnosta od izgradba na sovremen pat so koj ovie naselbi }e se povrzat so Brod i Samokov na edna strana i so Blizansko i Zduwe, od druga strana, i natoj na~in po intenzivno }e se vklu~at vo razvojot na ovoj del od Pore~e. Izgradbata na turisti~ka naselbata }e ovozmoì restavrirawe i zaìvuvawe na seloto Gorna Belica so dopolnitelni funkcii kako {to e selskiot i lovniot turizam i intenzivirawe na razvojot na sto~arstvoto i ribarstvoto. Ovie naselbi glavno }e gravitiraat kon Brod i Samokov no so izgradbata na patot kon Blizansko i kon Skopje. Zemjodelskite povr{ini se glavno podeleni na sitni posedi so golem broj na parceli, koi po svojata povr{ina se naj~esto mnogu mali, {to onevozmoùva nivno racionalno proizvodno - tehnolo{ko organizirawe. Reljefnite uslovi, istoriskite i nasledni~ko-svoinskite odnosi se glavni faktori za dene{nata

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 10 golemina i struktura parcelite. Ako na ova se dodade i bonitetnata, odnosno, katastarskata klasa na zemji{teto se doa|a do zaklu~ok deka zemqi{niot potencijal e relativno ograni~en vo site naseleni mesta. O~ekuvanite promeni vo infrastrukturnata opremenost na prostorot a osobeno so izgradbata na lokalnata patna mreà }e se ovozmoì daleku poracionalno koristewe i organizacija na agrarnite potencijali vo site naselbi i komplementirawe na ovie funkcii so dopolnitelni aktivnosti. Naselbite od desnata strana na rekata Treska - Taèvo i Breznica poradi svojata polo`ba pokraj rezervatot "Jasen" i planinskiot karakter na terenot pretstavuvaat poluraseleni i demografski stari naselbi. Soobra}ajno se povrzani so makadamski pati{ta kon Belica i Blizansko koi glavno se koristat kako {umski pati{ta. Ovie pati{ta i vo idnina }e ja imaat ovaa funkcija so ogled na raspoloìvite ~etinarski {umi kako priroden resurs. Nivniot perspektiven razvoj e ograni~en i vo mreàta na naselenite mesta so {to tie }e pretstavuvaat mali naselbi so zemjodelsko-{umarska dejnost kako osnovna funkcija. Planinskite sela Trebovqe, Brest i Ramne, koi se locirani pome|u dolinite na Mala Reka i Treska na nadmorka viso~ina nad 900 metri, populaciski rapidno se namaluvaat i demografski stareat i osven Brest kaj ostanatite naselbi brojnata sostoba na naselenieto e vo alarmantna sostojba. Polo`bata na seloto Trebovqe vo neposredna blizina na regionalniot pat Skopje - Samokov dava mo`nost za pointenziven rzvoj na zemjodelieto posebno na biolo{koto zemjodelie. Za odgleduvawe na kontinentalni vidovi ovo{ki, kompir i planinski ìta postojat dobri pedo-klimatski i hidrolo{ki uslovi. Isto taka, planinskite livadi i ubavite borovi {umi sozdavaat prekrasen pejsaèn ambient privle~en za razvoj na selskiot turizam i izgradba na vikend objekti. Mo`nosta za revitalizacija na agrarniot karakter na naselbata se ograni~eni, me|utoa, so usovr{ena tehnologija na agrarno proizvodstvo i primena na soodvetna mehanizacija prilagodena na goleminata i reljefnite uslovi na parcelite, moè da se dobie produkcija koja preku organiziran sistem na proizvodstvo i prerabotka }e pretstavuva solidna osnova za egzistencija na 20 - 30 doma}instva. Poqodelsko-sto~arskata dejnost moè da bide dopolneta so razvoj na oddelni uslu`ni dejnosti vo funkcija na vikend i izletni~kiot turizam i locirawe na mali kapaciteti od drvnata, tekstilnata i proizvodno- zanaet~iskata industrija. Povrzuvaweto na Trebovqe so Blizansko kako krajezerska naselba nema da ovozmoì posebna prednost na ovaa naselba, me|utoa, treba da se iskoristat pogodnostite na regionalnata komunikacija za inicirawe i razvoj na nezemjodelskite aktivnosti vo naselbata. Brest e se u{te vitalna naselba so 234 ìteli i 58 doma}instva, koja so svojata mestopolo`ba na 980 m.n.v. e predodredena za razvoj na poqodelsko- {umarskata dejnost. Sobra}ajno, a so toa i gravitaciski direktno e povrzana so Samokov {to i pokraj stagnantniot razvoj uspeva da zadrì del od populacijata. Direktnoto povrzuvawe na seloto so ezeroto "Kozjak" }e ovozmoì izgradba na sekundarno domuvawe vo ramkite na postojnata naselbata. Bezvodnosta na atarot i ograni~enite obrabotlivi povr{ini ne ovozmoùvaat razvoj na zemjodelieto vo pogolem obem, osven za odgleduvawe na tutun od industriskite kulturi i kontinentalno ovo{tarstvo (sliva, jabolka i kru{a). Ovie kulturi glavno treba da se odgleduvaat kako dopolnitelna

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 11 aktivnost kako i odgleduvaweto na krupen dobitok od nekolku grla po zemjodelsko stopanstvo. [umite se glavno niski i vo golem del degradirani {to uslovuva nivno eksploatirawe samo za ogrevno i vo mali koli~ini kako tehni~ko drvo. Vakviot ekonomsko-proizvoden potencijal ovozmoùva, vo optmisti~ka varijanta, postepen porast na naselenieto i izvesno fizi~ko {irewe na naselbata. Ramne e narednoto planinsko selo kade se orani~eni mo`nostite (reqefni, po~veni i klimatski) za razvoj na pointenzivno zemjodelie. Procesot na raseluvawe trae podolg period, a osobeno so razvojot na Samokov pod ~ie vlijanie preseluvaweto e u{te pointenzivno. Ovie procesi se potpomognati i od polo`bata na seloto vo neposrednata blizina na Samokov i mo`nosta za rabotno angaìrawe vo fabrikata "Suvenir". Raspoloìviot zemji{en fond i ovozmoùva razvoj na biolo{koto zemjodelie, osobeno ovo{tarstvoto i odgleduvaweto na siten dobitok. Razvojot na naselbata i vo idnina }e zavisi od intenzitetot na komunikaciite {to }e se ostvaruva so Samokov kako mesto kade }e se koncentriraat nezemjodelskite dejnosti, odnosno rabotni mesta. Opstojuvaweto na naselbata }e zavisi od uspe{nosta za produktivnoto angaìrawe na rabotosposobnoto naselenie i razvojot na zemjodelieto kako dopolnitelna dejnost. So ogled na blizinata i objektivnite prednosti za locirawe i razvoj na stopanski kapaciteti na potezot Samokov - Dolno Lupi{te, razvojot na seloto Ramne }e bide vo tesna zavisnost i od mo`nosta za intenzivirawe na komunikaciite i razvojot na dnevnoto migrirawe na rabotnata sila. Vlijanieto na akumulacijata "Kozjak" i sodrìnite locirani pokraj nea nema da imaat direktno vlijanie vrz stopanskiot razvoj na ova selo. Naselenite mesta po dolinata na Mala Reka: Raste{, Kosovo, Samokov, Kov~e i Kalugerec, kako i novoformiranite Dolno Lupi{te i Dolno Zrkle se nadvor od vlijanijata na akumulacijata i ne go tangiraat samiot basen na rekata Treska. Vo idnata mreà na naselenite mesta vo basenot na Mala Reka dominantno i centralno mesto }e go ima op{tinskiot centar Samokov so porazvieni upravno-administrativni, obrazovno-vospitni, zdravstveni i stopanski funkcii, dodeka ostanatite sela }e pretstavuvaat proizvodni sela bez naglasen centralitet. Poradi dobrata lokalna soobra}ajna povrzanost i povrzuvaweto preku regionalniot paten pravec R-104 so Skopje }e se ovozmoì pobrza i pogolema soobra}ajna komunikativnost pome|u site naselbi na ovoj prostor. Toa posredno }e vlijae vrz pointenzivnoto aktivirawe na malite zemjodelski stopanstva i nivno organizirawe vo tehnolo{ko-proizvodni celini. Promena vo postojnata mreà na naselenite mesta pretstavuva razvojot na naselbite Dolno Lupi{te i Dolno Zrkle koi glavno rastat poradi preseluvaweto na naselenieto od istoimenite naselbi locirani na desnata strana od Mala Reka i nivno spu{tawe pokraj patot Samokov - Brod. Na toj na~in se sozdavaat uslovi za poefikasno i racionalno povrzuvawe, organizirawe i opsluùvawe na site naselbi vo ovoj del od Pore~e. Ovie naselbi }e go zadràt svojot agraren karakter so tradicionalen na~in na proizvodstvo na mali posedi i poradi toa e neophodno iznao|awe na sodvetna organizaciona forma za racionalno iskoristuvawe na zemjodelskite

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 12 proizvodi od ekolo{ki seu{te nezagadenata sredina. Polo`bata na naselbite, nivnata soobra}ajna povrzanost i zemjodelska tradicija toa }e go ovozmo`uvaat.

4.3. Utvrduvawe na lokaliteti za dislokacijana naseleni mesta

Trgnuvaj}i od prethodno utvrdenite sostojbi i potrebi koi proizleguvaat od izgradbata na akumulacijata "Kozjak" neophodno e da se definiraat lokaliteti i prostori za dislokacija na naselbata Zduwe, del od Blizansko i izgradba na turisti~ka viken naselba kako novi strukturi vo mreàta na naselbite vo Pore~e. Za taa cel se predviduva, izmestuvawe na naselbata Zduwe, koja }e bide celosno potopena, na dva lokaliteta. Prviot, se prostira nad kota 471 metar, odnosno, nad nivoto na poplavnite vodi, na isto~nata strana na ridot Veqa Preslap nad sega{noto selo. Ekspozicijat na terenot e isto~na, so naklon od 25 - 270, na varovno~ko-dolomitska osnova, vegetaciski neobrasnat i izrazito oceden teren. Ne{to poblagi tereni so naklon od 150 se naogaat severozapadno od sega{noto selo, preku zduwskata suvodolica. Ovoj teren spored geomorfolo{kite uslovi e teòk, kako za stambena gradba taka i za komunalno opremuvawe (ulici, kanalizacija i sl.) Vtor lokalitet, koi spored reljefnite uslovi na terenot pogoduva za podigawe na nova naselba e "Dobroec" na 2 km od sega{noto selo, vo izvori{niot del na Zduwska reka. Naklonot na terenot se dviì od 11 - 150, so jugoisto~na ekspozicija i nadmorska viso~ina od 600 m do 750 metri. Povr{inite pretstavuvaat napu{teni oranici i niskostebleni dabovi {umi koi zaf}aat preku 100 ha. Lokacijata, pokraj pogodnite geomorfolo{ki i topografski uslovi ima pogodni mikroklimatski uslovi (za{titena od silni vetrovi po dolinata na Treska), so ubavi dabovi {umi vo okruùvaweto i izvonredno dobra mo`nost za soobra}ajno povrzuvawe so patot R- 104. Ovaa lokacija ima posebna prednost i od aspekt na za{titata na ezeroto od zagaduvawa i mo`ni devastacii. Terenot pogoduva za relativno lesno komunalno opremuvawe i ureduvawe na grade`nite parceli. Prirodnite uslovi i relativno malata oddale~enost na "Dobroec" od ezeroto posebno pogoduvaat za locirawe na zemjodelski stopanstva i mali farmi vo blizina na naselbata. Dislokacijata na 7 stambeni objekti so stopanski dvorovi, vo seloto Blizansko }e se izvr{i vo opfatot na samata naselba. Isto taka, opfatot na naselbata Blizansko moè da se pro{iri na levata strana od dolot, odnosno, severno od postojnata naselba. Terenot e so isto~na ekspozicija i naklon od 12- 150 {to pogoduva za locirawe i na stopanski dvorovi i pogolem broj na objekti za sekundarno domuvawe (vikend objekti). Oformuvawe na nova turisti~kata - vikend naselbata Belica se predviduva kaj vlivot na Beli~ka reka vo Treska, poto~no, od desnata strana na lokalen turisti~ki pat. Terenot pretstavuva aluvijalno - deluvijalna terasa blago nakloneta kon Treska. Naklonot na terenot se dviì od 2-60 vo ramninskiot del, a na padinite na ridot Oreoec 16 - 200. Ovaa lokacija spored morfolo{ko-topografskite uslovi i soobra}ajno- geografskata polo`ba ovozmoùva razvoj na naselba na povr{ina od 25 ha, koja

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 13 komunikativno }e se povrzuva so Gorna Belica, a preko Zduwe so Skopje i na zapad preku Brod so Ki~evo i Prilep.

5. DOMUVAWE

Procesot na urbanizacija vo Republikata od vojnata navamu se odviva{e so prili~no neuedna~eno tempo i so naglasen akcent na migracionite dvièwa selo - grad, kako rezultat na {to dojde do silna polarizacija na prostorot. Od edna strana se sozdadoa golemi urbani centri koi se karakteriziraat so visoko nivo na populaciska koncentracija, dinamika na stopanskiot razvoj i stepen na urbanizacija i prostori vo koi dojde do populacisko praznewe i stagnacija na stopanskiot razvoj, {to gi karakterizira kako nedovolno razvieni podra~ja. Ovie sostojbi i denes se u{te aktuelni i evidentni, osobeno vo periodot na tranzicija niz koj pominuva Republikata, bidej}i se u{te ne e dovolno napraveno za namaluvawe na ovie disproporcii po pat na paralelna urbanizacija na seloto i gradot. Razvojot gradovite vo golema mera ode{e na smetka na odumirawe na selskite naselbi, osebeno od ridsko - planinskitee podra~ja, {to dovede do golemi disproporcii vo razvojot me|u op{tinite i golema polarizacija selo - grad. Vo golemite gradovi kako rezultat na masovno doseluvawe na selskoto naselenie dojde do brz porast na potrebite od stanovi i komunalni uslugi, {to rezultira so pojava na bespravna gradba, dodeka vo selata dojde do masovno napu{tawe na stanbeniot fond. Centralisti~kite tendencii vo urbanizacijata se posledica na istoriskite tendencii na masovno preseluvawe na selskoto naselenie vo gradovite nezavisno od realnite mo`nosti za smestuvawe i rabotewe. Regionot na "Kozjak" e klasi~en primer na eden vakov prostor, koj kako `rtva na polariziraniot urban razvoj stagnira i vo pogled na demografskite trendovi i vo pogled na stopanskiot razvoj. Spored op{testveniot proizvod po ìtel, kako indikator za dinamikata na stopanskot razvoj i dostignatoto nivo na stopanska razvienost, podra~jeto na porane{na op{tina Brod se nao|a na 14 mesto vo Republikata (50.527), dodeka spored nivoto na urbaniziranost na posledno 30-to mesto vo ramkite na starata administrativna podelba na teritorijata na Republikata. Ote`natite uslovi za egzistencija na najgolem del od naselenieto vo ovie prostori, kako rezultat na kompleksnoto vlijanie na prirodnite faktori, niskoto nivo na op{tata razvienost na ruralnite naselbi, a osobeno niskoto nivo na komunalna i funkcionalna opremenost i nepovolnata geoprometna polo`ba na naselbite se glavnite pri~ini za pojava na migracionite dvièwa koi na ovie prostori se evidentirani od 1961 g. navamu. Migracionite procesi odat paralelno so procesot na deagrarizacija, odnosno namaluvawe na brojot na zemjodelskoto naselenie koe vo periodot 1981 - 1994 g. se namalilo za 79,25%; odnosno od 3.909 kolku iznesuva{e vo 1981 g. na 811 vo 1994 g. U~estvoto na zemjodelskoto naselenie vo vkupnoto od 33,2% se namalilo na 7,4%. I vkupnoto naselenie na podra~jeto na porane{na op{tina

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 14

Brod vo periodot od 1981 g. do 1994 g. se namalilo za 10,18%, odnosno od 12.271 kolku iznesuva{e vo 1981g. na 11.022 vo 1994 g. Moè da se zaklu~i deka namaluvaweto na zemjodelskoto naselenie na ovie prostori pove}e e posledica na opa|awe na vkupniot broj na naselenie i ne moè da stane zbor za deagrarizacija kako pozitivna transformacija na ruralnoto naselenie koja zaedno so industrijalizacijata e eden od osnovnite faktori koi najintenzivno go determiniraat procesot na urbanizacija. Paralelno so namaluvawe na ìtelite na ovie prostori se namalil i brojot na doma}instva za 14,73%, odnosno od 550 doma}instva vo 1981 g. na 469 vo 1994 g. U{te pokvalitativen pokazatel za negativnite demografski trendovi e namaluvawe na prose~niot broj ~lenovi po doma}instvo od 4.37 ~lena vo 1981 g. na 3.04 vo 1994g. {to ukaùva na promena i vo strukturata na doma}instvata, odnosno dominacija na stare~ki doma}instva. Nadminuvawe na ovie pojavi vo idnina e mo`no so aktivirawe na oblicite na semiurbanizacija, koi pokaùvaat zna~itelni rezultati, osobeno vo oblasta na stanbeno komunalnoto stopanstvo. Disperzijata treba da ovozmoì aktivirawe i na fiksnite (surovini) i na mobilnite potencijali na celiot prostor, so {to }e se postigne pokompleksna urbanizacija, pogolem stepen na deagrarizacija, namaluvawe na migraciite selo - grad, a so toa i pobrzo re{avawe na stanbenite problemi. Na toj na~in bi se so~uvale zemjodelskite povr{ini okolu gradovite koi se pove}e se transformiraat vo gradsko - grade`no zemji{te, a od druga strana stanbeniot fond vo selata ne bi ostanal neiskoristen, a zemjodelskite povr{ini neobraboteni.

5.1. Celi za organizacija na prostorot od aspekt na domuvawe

Pravcite na dolgoro~niot stopanski razvoj na ovie prostori vo idniot period i vrz osnova na niv sogledanata idna prostorna organizacija, treba da pridonesat da vo idniot period se nadminat prostorno - fizi~kite disproporcii vo oblasta na domuvaweto. Najva`na uloga pri toa treba da ima koncepcijata za idniot stopanski razvoj na ovie prostori, odnosno disperzijata na stopanski kapaciteti, koja direktno se reperkuira vrz stanbenata izgradba i podignuvawe na nivoto na stanbeniot standard. Postignuvawe na poramnomeren razvoj vo idniot period zna~i i poramnomerna raspredelba na stanbenata izgradba. Na toj na~in stanbenata izgradba i vo naredniot period }e determinira eden od najzna~ajnite pravci na vkupniot stopanski i op{testven razvoj. Od nekolkute najva`ni funkcii vo naselenite mesta, domuvaweto e najgolem potro{uva~ i korisnik na prostorot, osnovna sodr`ina na naselbite i element na prostornoto i urbanisti~ko planirawe. Domuvaweto op{to, a stanbenata izgradba posebno, e bitna komponenta na socijalniot i op{testveniot razvoj, organizacija i ureduvawe na prostorot i podignuvawe na `ivotniot standard na naselenieto. Od tuka osnovnite celi na stanbenata politika na ovoj prostor se:

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 15

- obezbeduvawe stan za sekoe semejstvo; - podignuvawe na standardot na domuvawe vo pogled na povr{ina, broj na sobi, grade`ni karakteristiki i komunalna opremenost na stanovite; - izgradba na adekvatna infrastruktura vo funkcija na pokvaliteten standard na domuvawe; - aseizmi~ka gradba na stanovi; - zamena na substandardnite stanovi so novi; - obnova, rekonstrukcija i revitalizacija na stariot stanben fond, zaradi podobruvawe na uslovite za domuvawe i podignuvawe na kvalitetot na stanbeniot fond; - organizirawe na stanovite kako humani prostori so soodvetni pridru`ni objekti za deca i vozrasni; - postignuvawe poramnomerna stanbena izgradba; - liberalizacija na stanbeniot pazar i - obezbeduvawe povolni finansiski uslovi za re{avawe na stanbeniot problem, preku odobruvawe na povolni kreditni uslovi za stanbena izgradba.

5.2. Proekcija na stanbenite potrebi

Specifi~nosta na prostorot od demografski aspekt (kontinuirano opa|awe na naselenieto i doma}instvata i jaki migracioni dvièwa), uslovuva da proekcijata na stanbenite potrebi za naredniot period ne moè da se pravi vrz osnova na dosega proverenite kriteriumi (porast na naselenie i doma}instva, promeni vo standardot na domuvawe i sl.), pa poradi toa se poa|a od optimisti~ki pretpostavki i vrz osnova na niv definirani kriteriumi deka izgradbata na akumulacijata "Kozjak" }e dovede do zgolemuvawe na atraktivnosta na ovie prostori ne samo od turisti~ki aspekt, odnosno kako prostori za odmor i rekreacija, tuku }e stane predmet za razmisluvawe i pri re{avawe na ìvotnoto pra{awe na oddelni semejstva, koi tuka }e najdat mo`nost za egzistencija i rabota. Pri vakva pretpostavka, verojatno deka ovie prostori bi privlekle del od otselenoto naselenie od ovie prostori, kako i novo, osobeno poradi neposrednata blizina na Grad Skopje. Potrebite od nov stanben fond na ovoj prostor proizleguvaat od: - potrebata od zamena na substandardniot stanben fond, - potrebite od stanben fond za sekundarno domuvawe (vikend ku}i) Analizata na odnosot pome|u brojot na doma}instva i stanovi na prostorot na regionot "Kozjak"ukaùva na postoewe stanben suficit vo site naseleni mesta. Stanbeniot fond se karakterizira so dosta visoka starosna struktura, taka da okolu 55,4% od objektite se gradeni do 1960 god; a 28% se so nepoznata starosna struktura. Opremenosta na objektite so instalacii e mnogu slaba, a grade`nata sostojba lo{a, taka da op{t zaklu~ok e deka golem procent od stanbeniot fond e substandarden.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 16

Procenkata na substandardniot stanben fond se bazira na kriteriumite deka celiot stanben fond izgraden do 1945 g. i okolu 10% od stanovite gradeni vo periodot od 1945 - 1960 g. e substandarden, kako i vrz osnova na terenskata analiza na stanbeniot fond, koja naveduva na zaklu~ok deka procentot na substandardot e u{te pogolem i se dviì okolu 90% od vkupniot stanben fond, so isklu~ok na naselba Samokov, koja so izgradba na industriskiot kapacitet "Suvenir" zabeleà zna~itelen razvoj koj se reperkuira{e i vrz stanbenata izgradba. Rekonstrukcijata na stanbeniot fond, so ogled na mnogu lo{ata sostojba }e ima karakter na temelna, so zna~itelni zafati. Mnogu biten moment za idninata na ovoj prostor koj }e se javi kako re{ava~ki faktor za idniot progres na regionot na"Kozjak" e izgradbata na akumulacijata. Prisustvoto na voda, mo`nostite za ribolov, sportovi na voda, kako i mo`nostite za lov koi gi pruà pokraj postojniot rezervat "Jasen" i novoto komercijalno lovi{te koe se predviduva vo atarot na selata Breznica, Taèvo i Belica }e go napravat prostorot interesen od turisti~ki aspekt, a so toa }e se javi interes za izgradba na objekti za sekundarno domuvawe. Za taa cel vo ramkite na postojniot opfat na naselbite se predviduvaat i soodveten broj na lokacii za vikend ku}i~ki, kako i dve novi naselbi ~ija primarna funkcija e turizam, a toa se naselba Dolna Belica i predloènata alternativna lokacija za dislocirawe na naselbata Zduwe koja se potopuva. Proekcijata na stanbeniot prostor poa|a od standardite 20 m2/ìtel, 40- 80 m2/stan (optimalna golemina) i 100% opremenost na stanot so instalacii. Za objektite za sekundarno domuvawe koi }e se koristat povremeno ili sezonski standardite }e bidat poniski. Spored toa proekcijata na stanbeni potrebiregionot"Kozjak"za primarno i sekundarno domuvawe predviduva: Postojni stanovi vo 1994 god. 727 Postojni stanovi koi se zadrùvaat 214 Novi stanovi po osnov na zamena na substandardni stanovi 470 Novi stanovi po osnov na porast na naselenie 424 Novi stanovi za kompenzacija na potopeni stanovi 50 Stanovi za sekundarno domuvawe 595 Vkupno novi stanovi za gradba 1.539 Vkupno stanovi vo 2020 god. 1.753 Postoe~kiot stanben suficit }e egzistira i vo naredniot period poradi predloènata rekonstrukcija na substandardniot stanben fond, taka da vo ramkite na urbaniot opfat na site naselbi }e ima stanbeni rezervi za naselenieto koe eventualno bi se odlu~ilo za postojano ìveewe na ovoj prostor.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 17

Spored toa, vkupnite stanbeni potrebi se procenuvaat na 1753 stana. Realizacijata na stanbenata izgradba }e se odviva etapno, pri {to najverojatno pointenzivna stanbena izgradba }e usledi po zavr{uvaweto na akumulacijata.

5.3. Proekcija na stanbenite potrebi po naselenite mesta

Stanbenite potrebi vo naselenite mesta se razlikuvaat od pove}e aspekti. Imeno kako rezultat na demografski porast, potreba od novi stanovi vo naredniot period moè da se o~ekuva samo vo op{tinskiot centar Samokov,, koj ima najmnogu predizpozicii za stopanski razvoj, a isto taka i za mehani~ki priliv na naselenie od sosednite naselbi, poradi centralnata funkcija vo ramkite na administrativnata polo`ba. Naselbite Zduwe, Blizansko i Belica poradi neposredna blizina vo odnos na novata akumulacija }e bidat najinteresni od turisti~ki aspekt, taka da se o~ekuva deka tuka }e bide najgolem interesot za izgradba na objekti za sekundarno domuvawe. Vo ramkite na atarite na naselbite Breznica, Taèvo i Belica isto taka moè da se o~ekuva interes za izgradba na vikend ku}i poradi mo`nostite za lov koi }e gi obezbedi novoto komercijatno lovi{te. Ostanatite naselbi moèbi }e stanat interesni za locirawe na turisti~ki lokaliteti vo pomal obem i vo zavisnost od razvojot na celiot prostor po izgradba na akumulacijata. Proekcija na stanbeni potrebi po naseleni mesta Stanovi Substan Stanovi Stanovi Kompenza Stanovi Vkupno Vkupno vo 1994 g. dardni koi se za novi cija za za novi stanovi stanovi zadrùva doma}ins potopeni sekundar stanovi vo 2020g. at tva stanovi no dom. 1 Kalu|erec 38 30 8 6 0 14 50 58 2 Kov~e 10 8 2 5 0 15 28 30 3 D. Zrkle 47 42 5 5 0 15 62 67 4 Ramne 65 55 10 5 0 15 75 85 5 D. Lupi{te 65 47 18 6 0 14 67 85 6 Samokov 99 15 84 182 0 14 211 295 7 Brest 66 30 36 6 0 14 50 86 8 Kosovo 48 43 5 5 0 15 63 68 9 Trebovle 13 10 3 6 0 14 30 33 10 B. Breznica 53 40 13 9 0 21 70 83 11 Taèvo 16 14 2 9 0 21 44 46 12 D. Belica 81 70 11 68 0 157 295 306 13 Zduwe 43 0 0 56 43 131 230 230 14 Raste{ 59 53 6 5 0 15 73 79 15 Blizansko 24 13 4 51 7 120 191 195 Vkupno 727 470 214 424 50 595 1539 1753

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 18

5.4. Sistem i na~in na gradba

Rekonstrukcijata na postoe~kiot stanben fond koj e determiniran kako substandarden, }e ima karakter na temelna, odnosno vo najgolem del izgradba na novi objekti vrz starite temeli. Toa }e bidat objekti za postojano ìveewe so selsko-stopanski dvorovi na parceli so povr{ina od okolu 1.000 m2. Istite normativi }e se koristat i pri izgradba na objekti kako kompenzacija za stanovite koi se potopuvaat, kako i stanovite za novi doma}instva. [to se odnesuva do stanbenite objekti za sekundarno domuvawe, odnosno vikend ku}i~ki, okolu 10% od niv se predviduva da imaat parceli so povr{ina koja odgovara za stopanski dvor, taka da istite moè da se koristat i za postojano ìveewe. Ostanatite 90% }e bidat klasi~ni vikendi~ki, so ne{to pogolema povr{ina na parcelite, okolu 500 m2, so cel da se obezbedi pogolema intimnost na sopstvenicite, uìvawe vo pejzaòt i izbegnuvawe na karakterot na kontinuirani turisti~ki naselbi koi se ~esti kaj nas i so koi vsu{nost se gubi prirodniot ambient. Ova isto taka moè da se postigne i so grupacii od po nekolku vikendi~ki i nivno vtopuvawe vo prirodniot pejza`. Na toj na~in }e nastane istaknuvawe na nekoi zna~ajni topografski karakteristiki za poedini ambienti so {to }e se ovozmoì o~uvuvawe na identitetot na mestoto i prirodnite vrednosti i retkosti, {to e eden od principite na odrìviot razvoj. Pri stanbenata izgradba, treba da se odbegnuvaat visoki objekti so po~ituvawe na tradicionalna arhitektura vo izgradbata na ovie prostori, (prizemni objekti i prizemje i kat). Na terenite so pogolem i strm nagib logi~na e primena na stepenasto povlekuvawe na katovite i pratewe na nagibot na teren. Izborot na grade`ni materijali treba da se bara od raspoloìvite resursi so koi e bogat ovoj kraj i koi tradicionalno se koristat vo stanbenata izgradba. Toa se pred se kamenot i drvoto koi me|u drugoto se prepora~uvaat i od aspekt na odrìv razvoj, odnosno gradba na odrìvi stanovi poradi vekot na traewe i mo`nosta za reciklaà.

6. JAVNI FUNKCII

Prostornata distribucija i funkcionalna organizacija na javnite funkcii e direktna posledica na razmestenosta, goleminata i stepenot na naselbite, odnosno aglomeracioniot sistem od edna strana, a od druga indikator na nivoto na razvienost i `ivotniot standard na naselenieto. Za dosega{niot na~in na organizacija na ovie dejnosti karakteristi~na e nivna neprilagodenost vo odnos na tipot na naselbite, polo`ba vo sistemot na naselbite, soobra}ajna nepovrzanost i socio-ekonomskite i demografski karakteristiki na naselenieto. Ova e posledica na dosega{niot na~in na organizacija i finansirawe na ovie dejnosti, kako i nepostoewe organizirana sorabotka pome|u lokalnite zaednici i javnite dejnosti vo formirawe na programi za organizirawe na nivnite aktivnosti.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 19

Vo dosega{nite akti koi ja reguliraat ovaa meterija ne se utvrdeni gravitacioni zoni (pe{a~ki i soobra}ajni izohroni) za oddelni dejnosti koi se so zakonot obvrzuva~ki (zdravstvena za{tita, osnovno obrazovanie). Poradi toa, vo organizacijata na ovie dejnosti se zapostaveni onie aktivnosti koi obezbeduvaat pogolema dostapnost na naselenieto od pomalku razvienite naselbi (organiziran prevoz so {kolski avtobusi, mobilna zdravstvena slu`ba, organiziran javen me|uselski soobra}aj i sl.)

6.1. Celi

Ostvaruvaweto na osnovnite celi za razvoj i organizacija na javnite funkcii od aspekt na racionalna organizacija i koristewe na prostorot pretpostavuva: - Zadovoluvawe na osnovnite potrebi na naselenieto, na nivo na minimalni kulturni standardi na kvalitetot na ìveewe; - Namaluvawe na razlikite vo kvalitetot na ìveewe vo naselbi od razli~en tip, koi gi stavaat vo neramnopravna polo`ba decata i mladinata od ovie krai{ta i nivnite pojdovni pozicii i mo`nosti socijalno napreduvawe (uslovi za socijalizacija, kvalitet na obrazovanie, dostapnost na u~ili{ta, vid na obrazovanie i sl.); - Organizirawe na javnite slu`bi ne samo kako transferi (izvr{iteli na globalno usvoeni programi, tuku i sozdavawe uslovi niz op{tite i specifi~ni programi i oblici na aktivnosti da se ovozmoì i zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anite vo sklad so interesite i osobenostite na lokalnata sredina; - Zgolemuvawe na iskoristenosta na izgradenite fondovi za potrebite na javnite funkcii po pat na zemawe prostor vo privatna sopstvenost pod zakup, pointenzivno iskoristuvawe na prostorot koj e vo sopstvenost na javniot sektor (pove}enamensko koristewe, promena na namenata na nedovolno iskoristenite prostori i sl.), podobruvawe na investicionoto i tekovno odrùvawe na objektite i dr; - Prilagoduvawe na normativite za proektirawe i gradewe na novi objekti na barawata za kvalitet, lesno odrùvawe na objektite i upotreba na soodvetni grade`ni materijali i oprema.

6.2. Organizacija na javnite funkcii

Neophodnosta od poramnomeren razvoj na javnite funkcii, koj se javuva kako imperativ vo naredniot period, na prostorot na celata Republika, a sobeno vo nerazvienite podra~ja, kako {to e regionot na "Kozjak" e usloven od planiraniot ekonomski razvoj, zgolemuvawe na vrabotenosta i urbanizacijata na prostorot, {to predizvikuva potreba od pogolem izbor na zanimawa, soodvetno obrazovanie, poraznovidni potrebi od oblasta na kulturata i sl. Urbaniot razvoj isto taka uslovuva i razvoj na sovremena zdravstvena i socijalna za{tita, preku razviena mre`a na institucii od ovaa oblast.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 20

Osnoven princip vo razvojot na mreàta na javnite funkcii e pretpostavkata deka vo nivniot razvoj }e bidat vgradeni mo`nosti za alimentirawe na nivnata rabota. Novite zakonski propisi treba da go redefiniraat obemot na obvrzuva~ki uslugi kon gra|anite i na toj na~in }e se utvrduvaat programite za razvoj na ovie dejnosti na ponisko nivo na teritorijalna organizacija. Zna~i dosega{niot stati~en i uniformen model na organizacija na ovie dejnosti postepeno }e se napu{ta za smetka na razvoj na javnite funkcii vo ramkite na naselbite i lokalnite zaednici. Nezavisniot i samostoen razvoj na javnite funkcii vo naselbite i lokalnite zaednici vo odnos na upravno - administrativnite funkcii na naselbata, koj }e dovede do pogolema diferencijacija na naselbite vo pogled na funkciite, }e ja namali spregata na upravno - administrativnite funkcii so stopanskiot, socijalniot i kulturniot razvoj na naselbata, so mo`nost za preraspredelba na vidot i ustanovite na javnite dejnosti vo ramkite na funkcionalnoto podra~je. Pri organizirawe na mreàta na javnite funkcii vo oddelni podra~ja, bitno mesto isto taka }e imaat i motivite, interesite i investiciite na privatnite investitori, razli~ni fondacii i drugi neprofitni asocijacii, vrz osnova na slednite principi: - Vo ramkite na planiranata mreà na javnite funkcii, pokraj ekonomskite pokazateli, neophodno e vklu~uvawe na soodvetni merki za podobruvawe na dostapnosta na uslugite do gra|anite, kako: soobra}ajna dostapnost (soodvetna lokalna patna mreà, me|unaselski prevoz, u~eni~ki avtobusi, subvencioniran prevoz za oddelni op{testveni grupi i sl.), informati~ka dostapnost (telefon, telefaks i sl.) so mo`nost za dnevni kontakti na pogolemi distanci, razvoj na komplementarni sodrìni za oddelni dejnosti (domovi, pansioni, stacionari, kujni i sl.), usoglaseno rabotno vreme so potrebite na gra|anite, razvoj na teritorijalni mobilni slu`bi, kako podvi`ni biblioteki, mobilni kliniki, i zdravstveni slu`bi za preventivni uslugi i sl; - Vo prostornata razmestenost na javnite funkcii postoi mo`nost za preraspredelba i usoglasuvawe na razvojot na odredeni funkcii od oblasta na obrazivanie, zdravstvo, kultura i sl. Na vakov na~in se ovozmoùva zadrùvawe na nekoi tradicionalni i funkcionalni specifi~nosti na oddelni naselbi vo odnos na oddelni javni dejnosti. - Primena na razli~ni kriteriumi vo organizirawe na javnite funkcii: demografski karakteristiki, socioekonomski sostojbi i potencijali, zainteresiranost na investitorite i opravdanost na programite vo odnos na investiciite i dr; - Utvrduvawe na obvrzuva~ki standardi i normi za oddelni javni dejnosti so cel da se obezbedat obvrzuva~ki minimalni uslovi za zadovoluvawe na potrebite. Definiraweto na ovie standardi moè da se zacrta kako dolgoro~na cel zaradi ostvaruvawe na civilizaciskiot minimum vo pogled na zadovoluvawe na osnovnite potrebi na gra|anite vo oblast na javnite dejnosti, no tie da ne bidat granica koja }e go limitira nivniot razvoj;

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 21

- Razvivawe na posebni programi soobrazeni so osobenostite na ruralnite podra~ja, lokalnite zaednici i teritorijalnite grupi - Vo oblast na zdravstvoto i socijalnata za{tita, prilagoduvaawe na zdravstvenite slu`bi na specifi~nostite i barawata na selskite podra~ja, mobilni zdravstveni slu`bi i sl. i formirawe na ustanovi za zgriùvawe na deca, stari i bolni lica i sl; - Vo obrazovanieto, razvoj na model na u~ili{ta za integralno obrazovanie, prilagodeno na razvojnite interesi na selskiot stopanski, socijalen i kulturen prostor, razvivawe na programi za obrazovanie na mladinata koja profesionalno }e se orientira kon zemjodelsko proizvodstvo, so mo`nosti za prekvalifikacija i dokvalifikacija za drugi aktivnosti na selo, vklu~uvaj}i ja i ènskata rabotna snaga, formirawe na fondovi za stipendirawe na zanimawa neophodni za rabota na selo i sl; - Inicirawe na razvoj na posebni programi od oblasta na kulturata, sportot i rekreacijata so akcent na podr{ka na lokalnite kulturni dru{tva i grupi, kako bi se so~uvale duhovnite i materijalni vrednosti na seloto: etno - parkovi i ku}i, muzei, biblioteki, letni {koli i kolonii i sl. Pristapot vo planirawe na organizacijata na javnite funkcii e usoglasen so promenite vo politi~ko-institucionalniot sistem vo Republikata i novite soznanija i tendencii vo finansirawe i organizirawe na ovie dejnosti vo razvienite zemji, so naglasena dimenzija na socijalniot razvoj. Od aspekt na prostorna distribucija na javnite funkcii, neophodno e ispolnuvawe na slednite uslovi: - podednakva dostapnost na ovie dejnosti za site ìteli na regionot; - obezbeduvawe voedna~en kvalitet na pruènite uslugi; - pottiknuvawe na lokalnata samoinicijativa, aktivno u~estvo na gra|anite vo organizacija na rabotata na javnite dejnosti; - mo`nost za izbor i modalitet na uslugi i prilagodenost na programata na lokalnite karakteristiki.

6.3. Socijalna za{tita

Organiziraweto na institucii od oblasta na socijalnata za{tita na prostorot na "Kozjak" e vo direktna zavisnost od ona {to }e se slu~uva na prostorot, kako posledica na izgradba na akumulacijata, odnosno od toa dali prostorot }e po~ne da `ivee i }e se javi potreba od organizirawe na vakvi institucii. Socijalnata za{tita opfa}a insitucii za zgri`uvawe na deca bez roditeli, kako i organizacii za stari lica so smestuvawe, ishrana, medicinska nega i sl.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 22

6.4. Obrazovanie

6.4.1. Predu~ili{no vospituvawe i obrazovanie

Organizaciite za zgriùvawe i vospituvawe na decata od predu~ili{na vozrast obavuvaat dejnost od poseben op{testven interes, bidej}i tuka zapo~nuva formiraweto na karakterot na detskata li~nost. Tie obezbeduvaat zdravstvena za{tita, ishrana i dneven prestoj na decata vo soglasnost so nivnite razvojni potrebi, do 3 god. (jasli) ili od 3 god. do trgnuvawe na u~ili{te (gradinki i zabavi{ta pri predu~ili{nite organizacii i zabavi{ta pri osnovnite u~ili{ta). Poradi nivnoto zna~ewe vo psihofizi~kiot razvoj na decata, nivno pouspe{no podgotvuvawe za u~ili{te i se pogolem stepen na vrabotenost na ènite, se predviduva i o~ekuva natamo{en naglasen razvoj na mreàta na ovie institucii. So predu~ili{nite ustanovi treba da bidat opfateni 70% od decata na predu~ili{na vozrast (ili okolu 6% od naselenieto), so celodnevno ili poludnevno boravewe. Osnovni standardi pri proektirawe na ovie organizacii se 9 m2 bruto povr{ina po dete, odnosno 20 m2/dete za otvoreni prostori (zelenilo, igrali{ta, pristapi). Vakvi institucii bi trebalo da se organiziraat vo site naselbi, pod pretpostavka deka }e se izvle~at od demografskata stagnacija i stareewe. Radius na gravitacija za ovie institucii e 600 - 1000 m.

6.4.2. Osnovno obrazovanie

Osnovni celi vo politikata na razvojot na osnovnoto obrazovanie vo naredniot period se odnesuvaat na: - celosen opfat na decata na vozrast od 7-14 god; - rabota na u~ili{tata vo edna smena so mo`nost za dneven prestoj na u~enicite; - izgradba i rekonstrukcija na objekti vo soglasnost so sovremenite pedago{ki i higienski barawa i obezbeduvawe optimalen u~ili{en prostor spored sovremenite standardi i normativi; - razvivawe na mreàta na osnovni u~ili{ta po mo`nost ili vo neposredna okolina, so organiziran prevoz so vo sekoe naseleno mesto u~ili{ni avtobusi; - prisposobuvawe na programskite sodrìni i obrazovno vospitnata funkcija na u~ili{teto so sovremenite pedago{ki i nau~ni soznanija. Razvojot na osnovnoto obrazovanie vo idniot period }e se odviva vo ramkite na opredelbite: osnovnoto obrazovanie e obvrzuva~ko za site deca na soodvetna vozrast, a minimalni obvrzuva~ki standardi se 7 m2/u~enik za povr{ina na objektot i 20 m2/u~enik za kompleksot na u~ili{teto. Osnovni u~ili{ta treba da postojat vo site naselbi. Vo slu~aj da ne moè da se organiziraat vo naselbata, bidej}i za toa ne postojat potrebni uslovi (potencijalen broj na korisnici, gradeèn fond i sl.), se organizira vo sosedna naselba, so toa {to e obavezno organizirawe prevoz do sosednoto mesto. Radius

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 23 na gravitacija za osnovni ~etirigodi{ni u~ili{ta e 1.500 m, a za osumgodi{ni u~ili{ta 2.500 m. Za distanci pogolemi od ovie, zadol`iteno e obezbeduvawe na prevoz po pat na organizirawe {kolski avtobusi ili javen prevoz.

6.4.3. Sredno obrazovanie

Planiranata mre`a na sredni u~ili{ta poa|a od slednite opredelbi i celi: - obezbeduvawe kompleten opfat na mladinata od sredno u~ili{na vozrast (15-19 god.); - dostapnost na u~ili{tata do site naseleni mesta; - izgradba i rekonstrukcija na objekti soglasno sovremenite pedago{ki i higienski barawa i obezbeduvawe optimalen u~ili{en prostor spored sovremeni standardi i normativi; - usoglasuvawe na programskite sodr`ini so potrebite na stopanskite i nestopanski dejnosti koi }e se razvivaat na prostorot, zasnovani na sovremenata pedago{ka nauka i praktika so naglasena op{to - obrazovna i vospitna dimenzija.

So ogled na toa deka se raboti za nerazvieno podra~je, vo koe procentualnata zastapenost na mladoto naselenie e mnogu niska, mnogu e neizvesna prognozata na obrazovni institucii od sredno i vi{o vospituvawe i obrazovanie. Zatoa tie se predviduvaat vo op{tinskiot centar i po potreba vo nekoja od drugite naselbi, no pod pretpostavka za aktivirawe na ovoj prostor po pat na pred se demografsko oìvuvawe, a potoa i stopansko. Vo toj slu~aj }e se javi i potreba od sredno i visoko stru~ni kadri. Zna~i ako postoi interes i ekonomska osnova za vakvi sodrìni istite }e se organiziraat, bilo vo ramkite na javniot ili privatniot sektor. Vo toj slu~aj obavezno e i organizirawe na prate~ka (komplementarna sodrìna) koja ovozmoùva celosno zadovoluvawe na potrebite, kako u~eni~ki i studentski domovi, u~eni~ki i studentski kujni i restorani, biblioteki so ~italni i prostorii za u~ewe i sl. Osnovni opredelbi koi treba da se ostvarat vo planskiot period vo odnos na srednoto obrazovanie se: celosna opfatenost na mladinata na vozrast od 15 - 19 god. i mo`nost za izveduvawe na nastavata vo edna smena. Normativ za odreduvawe na potrebnata povr{ina e 8 - 10 m2/u~enik.

6.4.4. Obrazovanie za vozrasni

Vo naredniot period pod pretpostavka deka ovoj prostor }e po~ne da ìvee demografski, ekonomski i stopanski, razvojot na stopanstvoto }e ja zgolemi potrebata od stru~ni kadri koi moè da se obezbeduvaat ne samo po pat na edukacija na mladite, no isto taka i so dokvalifikacija, prekvalifikacija i stru~no usovr{uvawe na postojnite kadri, {to moè da se obezbedi preku obrazovanieto za vozrasni. Obrazovanieto za vozrasni }e se odviva vo slednite nasoki:

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 24

- permanentno stru~no obrazovanie na vozrasnite, usovr{uvawe, kvalifikacija i specijalizacija na kadrite, - osposobuvawe, usovr{uvawe i prekvalifikacija na rabotnicite

6.5. Zdravstvo

Polariziraniot razvoj na ovoj prostor se odrazil i vo dejnosta na zdravstvoto. Celiot prostor raspolaga so prili~no skromna mreà na zdravstveni organizacii koja ja so~inuva zdravstveniot dom vo Samokov i zdravstvenite stanici vo Belica i Raste{ kon koi gravitira celiot prostor. Mobilnite zdravstveni slu`bi koi se predvideni za opsluùvawe na ovoj prostor funkcioniraat nedovolno, {to e op{ta zabele{ka na anketiranoto naselenie. Vo toj smisol, osnovnite celi vo razvojot na zdravsvenata zaa{tita vo planskiot period se slednite: - poramnomeren razvoj, odnosno namaluvawe na razlikite vo razvienost na mreàta na zdravstvena za{tita pome|u ovie prostori i porazvienite, osobeno urbanite gradski sredini; - podobruvawe na prostornata organizacija na zdravstvenite slu`bi (funkcii, kapaciteti, elementi) vo smisol na integriranost i racionalnost vo zadovoluvawe na potrebite na naselenieto; - kadrovsko ekipirawe na zdravstvenite ustanovi, ne samo vo kvantitativna smisla, tuku i podobruvawe na kvalifikacionata struktura na zdravstvenite rabotnici, kako i vgraduvawe sovremena medicinska oprema vo zdravstvenite organizacii; - definirawe na obvrzuva~ka zdravsvena za{tita, nejzino poracionalno organizirawe i sozdavawe mo`nosti za razvoj na komplementarno privatno zdravstvo.

Site naselbi vo naredniot period treba da se planiraat zdravstveni stanici i mobilna zdravstvena slu`ba, so gravitaciono podra~je do 1.000 m. Zdravstveni domovi se organiziraat vo pogolemite naselbi ili nivna neposredna blizina, dodeka vo Samokov kako sedi{te na op{tina treba da se planira medicinski centar, pod uslov da postoi interes i ekonomska opravdanost. Normativi za ovie institucii se: min. 6 legla na 1.000 `iteli i min. 8 m2 po leglo za povr{inata na objektot i 80 m2/leglo za parcela na zdravstveniot objekt.

6.6. Kultura

Demografskoto i stopansko aktivirawe na ovoj prostor treba da go sledi i sodvetno kulturno `iveewe, osobeno poradi konstatacijata deka dejnostite od oblasta na kulturata vo site ruralni podra~ja vo Republikata se na mnogu nisko nivo. Vo toj smisol kako osnovni i dolgoro~ni celi vo razvojot na kulturata vo naredniot period se postavuvaat: - zabrzan kulturen razvoj na ruralnite podra~ja, so poseben akcent vrz novoformiranite centri na op{tini;

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 25

- barawe pogolemi mo`nosti i povisoki formi na kulturno ìveewe, vo sklad co o~ekuvaniot razvoj i socio-ekonomskite transformacii vo uslovi na pazarno stopanisuvawe; - pro{iruvawe na mreàta na kulturni ustanovi po pat na povisok stepen na organiziranost i iskoristenost na postojnite kapaciteti ne samo preku dràvni institucii, tuku i preku lokalnite zaednici i privatniot sektor za investirawe vo ovie dejnosti. Kulturata kako kompleksna dejnost gi opfa}a slednite dejnosti: kulturno nasledstvo (spomenici na kulturata), muzejska dejnost, likovna dejnost, bibliote~na dejnost, scensko - umetni~ka dejnost, filmska dejnost, kulturni samodejnosti, izdava~ka dejnost i me|unarodna sorabotka (vo site dejnosti). Vo naredniot period sekoja od naselbite treba da ima pove}e namenski objekt (dom na kulturata) so biblioteka, kino, a ako postoi interes i ekonomska osnova vo nekoi od naselbite i muzej, galerija, teatar i dom na mladina i pioneri. Normativi za predviduvawe na ovie dejnosti se: - za biblioteka, na 1.000 ìteli se predviduva min. 100 m; - za kino, na 1.000 ìteli, min. 50 mesta; - za teatar na 1.000 ìteli 20 mesta; Za edno mesto se predviduva 7 m2 povr{ina za objektot.

6.7. Fizi~ka kultura

Razvojot na fizi~ka kultura, sport i rekreacija, kako preduslov za odrùvawe na zdravjeto na naselenieto i zgolemuvawe na rabotnata sposobnost, treba da se odviva vo ramkite na: - obezbeduvawe prostori, kapaciteti, i objekti od oblasta na fizi~kata kultura i nivna ramnomera i racionalna prostorna razmestenost; - pro{iruvawe na mreàta na objekti i povr{ini vo naselenite mesta i obrazovnite ustanovi soglasno optimalnite standardi za ovaa oblast. Sekoja od naselbite vo regionot na "Kozjak" vo naredniot period treba da ima otvoreni, uredeni prostori, pogodni za razli~ni vidovi sportski aktivnosti so minimalni barawa za odrùvawe, a pogolemite naselbi, op{tinskiot centar i osobeno naselbite koi }e se razvivaat kako turisti~ki centri (Zduwe, Blizansko, Belica) vo sklad so ekonomskite mo`nosti postepeno treba da se opremat i so pokrieni objekti za fizi~ka kultura, so soodvetni sanitarni i drugi pridru`ni prostorii, reìmi na odrùvawe i koristewe (bazen, teniski igrali{ta, ve`balnici i sali za gimnastika). Podolgoro~no gledano, a vo zavisnost od demografskiot i stopanski razvoj na ovoj prostor, vo naselbite i nivnite okolini koi }e prerasnat vo turisti~ki centri treba da se organiziraat i sportsko - rekreativni centri so multinamenski karater. Normativ za potrebna povr{ina za ovaa dejnost e 5 m2/ `

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 26

Na potegot pome|u Zduwe i Blizansko, na lokalitetot na ezeroto i krajbreìeto, koj poprecizno }e se utvrdi so Urbanisti~ki proekt, se predviduva oformuvawe na centar za vodeni sportovi (plivawe, kajak i veslawe na mirni vodi) so pridru`ni objekti (magacin za ~amci, rabotilnica, sanitarni uredi i dr.), koi gi zadovoluvaat me|unarodnite standardi, {to }e ovozmoì odrùvawe na razni sportski natprevari i manifestacii od republi~ki i me|unaroden karakter.

7. STOPANSKI DEJNOSTI

Mo`nostite za razvojot na stopanstvoto na ovo specifi~no podra~je, koe pove}e se karakterizira so prirodnite vrednosti i retkosti, a pomalku so demografski, energetski, mineralni i drugi prirodni potencijali, pogodni za razvoj na stopanstvoto, pred se zasnovuva na aktiviraweto na podra~jeto opfateno so planot za turisti~ko - rekreartivno koristewe od Glavniot grad na Republikata i od drugite bliski gradovi, na radikalno podobruvawe na soobra}ajnata i druga komunikaciska infrastruktura, a so toa i podobruvawe na uslovite za stopanisuvawe i razvojot na malite pretprijatija, kako vo primarnite taka i vo tercijalnite dejnosti vo koi }e bide anga`irano mesnoto naselenie.

Primarni dejnosti

7.1. [umarstvo, zemjodelie, lov i ribolov

Razvojot na {umarstvoto kako stopanska granka e so ograni~eni mo`nosti poradi vidoviot sostav, formata na odgleduvawe i stepenot na o~uvanosta na {umite. Imeno, od raspoloìvoto {umsko zemji{te so povr{ina od 20. 230, 00 ha, samo 560 ha se pod visokostebleni {umi i od niv 495 ha se od stopanska klasa "A". Tie se locirani glavno na atarot na selata Trebovqe, Taèvo, Breznica i Gorna Belica. Spored vidoviot sostav toa se prete`no borovi a vo pomali razmeri i bukovi {umi. Izvesen del od ovie {umi se devastirani poradi razvienoto smolarewe na Karaxica, odnosno vo okolinata na Taèvo, Breznica i Belica. Spored na~inot na eksploatacija predvidena e glavno proredna se~a, osven na lokalitetot "Brestovo podi{te" kaj seloto Brest kade se predviduva gola se~a i indirektna konverzija. Poradi dominacijata na niskite {umi od dab, jasen, gaber i gorun, raspoloìvata drva masa prose~no po ha iznesuva od 10 - 15 m,3 a godi{en prirast od 0,2 do 0,5m3/ha. [umsko-odgleduva~kite merki pokraj prorednata se~a }e opfatat i saniratna se~a poradi pojavata na zaboluvawa a osobeno vo borovite {umi. Po{umuvawata se predvideni na povr{ina od 100 ha, glavno na potezot Trebovqe - Brest. Isto taka, neophodno e po{umuvawe pokraj novoizgradenite patni pravci osobeno pokraj regionalniot pat P-104 kade obemot na zemjanite

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 27 raboti e poobemen i pojavata na erozivnite procesi se izrazeni. Intenzivni {umsko-za{titni merki se neophodni dol` site suvodolici i poroi koi direktno se vlivaat vo ezeroto poradi namaluvawe na zasipuvaweto na akumulacijata. Pri planiraweto na natamo{nite aktivnosti za unapreduvawe, za{tita i koristewe na {umskiot fond, treba da se postigne sinhronizacija na aktuelnite {umsko - stopanski osnovi so navedenite planski pretpostavki. Konceptot na razvojot na zemjodelieto e vsu{nost koncept na razvojot na ruralnata sredina. Trgnuvajki od demografskata struktura na naselenieto (starosna i ekonomska) i raspoloìvite zemjodelski povr{ini (katastarski klasi) se planira zadrùvawe na sega{niot broj na zemjodelski stopanstva. Karakteristi~no e deka kaj site sela osven Samokov i Zduwe osnovna dejnost }e pretstavuva zemjodelieto, so toa {to kako komplementarni dejnosti }e se razvivaat vo Blizansko i Belica turizmot, vo Taèvo, Breznica i Trebovqe ke se razviva lovstvoto i {umarstvoto. Mo`ni lokacii na mali ov~arski farmi se atarite na selata: Belica, Ramne, Brest i Trebovqe, a vo dolinata na Mala Reka. Tie treba da se lociraat od levata strana na rekata, poradi pogodnostite za iskoristuvawe na pasi{tata na planinata Dobra Voda i nejzinite ogranoci. Po dolinata na Treska pogodni lokacii za ov~arski farmi postoja vo lokalitetot Dobroec kaj Zduwe i Podi{te ju`no od Belica. Katacitetot na ovie farmi moè da se dviì od 50 -200 ovci, odnosno siten dobitok. Mo`nostite za kravarski farmi se ograni~eni poradi maliot fond na livadi (samo 45 ha) i usitenetosta na parcelite. Ne{to podobri uslovi za mini kravarski farmi postojat vo naselbite po dolinata na Mala Reka, kade prirodnite livade zavzemaat okolu 30 ha i postojat mo`nost za podigawe na ve{ta~ki livadi. Goleminata na ovie farmi moè da se dviì od 5-10 grla. Vo ostanatite sela krupniot dobitok moè da bide zastapen so 1-3 grla kako dopolnitelna zemjodelska aktivnost. Vo razvojot na sto~arstvoto osnovni opredelbi se: promena vo rasovata struktura, odnosno zgolemuvawe na u~estvoto na blagorodnite rasi i nivnite melezi i zgolemuvawe na opfatenosta na grlata so ve{ta~ko osemenuvawe. Glaven akcent vo razvojot na zemjodelieto terba da se stavi na razvojot na biolo{koto ovo{tarstvo i poqodelie, predi se, so odgleduvawe na avtohtoni i aklimatizirani kulturi za ova podra~je. Od ovo{nite stebla }e se zgolemuvaat nasadite pod jabolka, sliva, kru{a i duwa koi, poradi razvojot na turizmot, }e imaat lokalen pazar no i plasman vo Skopje, a od ìtnite kulturi treba da se pro{iri odleduvaweto na r'` i helda za koi postojat izvonredni uslovi za odgleduvawe i neograni~en plasman. Od industriskite kulturi }e bide zastapen tutunot i toa vo site sela. Koristeweto na ve{ta~ki |ubriva vo dolinata na Treska }e bide zabraneto, a gradbata na farmite }e bide vo soglasnost so ekolo{kite uslovi na terenot. Razvojot na ribarstvoto kako stopanska granka }e bazira na postojnite kapaciteti vo Belica i nivno osovremenuvawe. Vkupen kapacitet na ribnicite

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 28 pokraj Beli~ka reka }e iznesuva 5.000m2 so godi{na produkcija na kaliforniska pastrmka od 150.000 toni. Daleku se popovolni uslovite za razvoj na sportskiot ribolov na akumulacijata Kozjak kade na povr{ina od 1350 ha, so poribuvawe }e se ovozmoì razvien sportsko-rekreativen ribolov. Vo akomulacijata ne e dozvoleno kafezno odgleduvawe na riba poradi opasnosta od zagaduvawe na vodite. Sportskiot ribolov }e se odviva i na Mala Reka i Treska. Faunisti~kite i edafskite uslovi pogoduvaat za razvoj na sportskiot i stopanskiot lov vo celiot region na akumulacijata "Kozjak". Denes, delovite na analiziraniot prostor soglasno op{tata Lovostopanska osnova pripa|a na ~etiri lovi{ta od koi edno ("Ramne") za siten dive~ so lovno - produktivna povr{ina od 4150 ha i tri lovi{ta za krupen dive~ ("Dautica", "Trebovqe" i "Taèvo") so lovno produktivna povr{ina od 28. 047 ha. Me|utoa, ovie lovi{ta se prostiraat i nadvor od atarite na analiziranite naselbi i za niv e neophodno da se izgotvat soodvetni posebni lovno-stopanski osnovi spored odredbite na Zakonot za lovstvo. Za razvoj na lovniot turizam se predviduva formirawe ograden prostor vo ramkite na lovi{teto "Taèvo" za organizirano odgleduvawe i lovewe na elen, srna, divokoza, muflon, diva sviwa, zajak, erebica kamewarka, polska erebica i fazan. Vo lovi{teto }e se stopanisuva soglasno so posebnata lovno- stopanska osnova, a organiziraweto }e go vodi pravno ili fizi~ko lice koe koe }e se zdobie so licenca soglasno Zakonot za lovstvo. Komercijalniot lov vo ova lovi{te }e ovozmoì intenzivno vklu~uvawe na mesnoto naselenie od naselbite Taèvo i Breznica vo odrùvaweto i funkcioniraweto na lovi{teto.

Tercijarni dejnosti

7.2. Trgovija i zanaet~istvo

Osnovni faktori i determinanti na idniot razvoj na trgovija i zanaet~istvo se slednite: - li~na potro{uva~ka i izmeni vo nejzinata struktura i dinamika na ekonomskiot razvoj. Li~nata potro{uva~ka e tesno povrzana so vkupniot stopanski razvoj i mo`nosti za soodvetno angaìrawe na raspoloìvite faktori. Vo toj kontekst, mo`nostite za vrabotuvawe na rabotosposobnoto naselenie }e gi zgolemat raspoloìvite sredstva i }e go zamenat sega{noto nivo na zadovoluvawe na dnevnite potrebi za odrùvawe na egzistencijata preku nisko nivo na kvalitetot na proizvodite so zadovoluvawe na potrebite od povisok standard. Natamo{nata li~na potro{uva~ka, vo ramkite na dostignatiot standard }e se menuva vo nasoka na soodvetni proizvodi so poznat kvalitet i standard koi se prifateni vo evropski ramki. Ova posebno }e dojde do izraz koga }e se izleze od stopanskata tranzicija, preku pazarniot mehanizam na slobodna konkurencija i soodvetno prilagoduvawe na tercijarnite dejnosti so vkupnite trendovi i barawa na potro{uva~ite.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 29

Se o~ekuva, vo naredniot period, strukturata na li~nata potro{uva`ka da se zgolemi vo delot na trajnite dobra so kvalitet koj odgovara na evropskite standardi, a dnevnite potrebi od prehrambeni proizvodi se pove}e da se zadovoluvaat so gotovi proizvodi od povisok stepen na industriska prerabotka. Od aspekt na strukturata na potro{uva~ka, se pove}e }e se zgolemuva u~estvoto na prometot na neprehrambeni proizvodi na smetka na prehrambenite proizvodi. Vakvata promena vo strukturata na li~nata potro{uva~ka }e ja nametne potrebata za prestruktuirawe na tercijarniot sektor vo dve nasoki: 1. Pocelosno i kvalitetno zadovoluvawe na potrebite i barawata na potro{uva~ite, i 2. Obezbeduvawe na uslovi za efikasno deluvawe i razvoj na trgovskite organizacii. Ottuka, vo pogled na {irokiot opfat, }e dojde do specijalizacija po granki, stokovni grupi i teritorijalno definirawe kako i soodvetno okrupnuvawe po pat na horizontalna i vertikalna integracija na trgovskite pretprijatija. Vo oblasta na zanaet~istvoto se o~ekuva, pred se, sega{nata neorganiziranost so karakter na "siva"ekonomija, da se organizira i istata legalizira so ponaglaseno prestruktuirawe vo delot na li~nite uslugi vo doma}instvata i pogolema specijalizacija vo delot na proizvodnoto zanaet~istvo i negoviot legalitet.

7.2.1. Dinamika na ekonomskiot razvoj

Idniot ekonomski razvoj na Republikava, koj }e ima vlijanie i vrz ekonomskiot razvoj na regionot "Kozjak", }e bide zavisen od pove}e faktori, no globalno gledano moàt da se definiraat dve grupi: eksterni i interni. Vo eksternite faktori kako najosnovni se izdvojuvaat: dolgoro~nite trendovi vo dvièweto na svetskoto stopanstvo, fazite na delovnite ciklusi, otvorenosta na pazarite, ekonomskite tendencii vo sosednite zemji so koi Republikata ima intenzivna ekonomska sorabotka. Vo grupata na interni faktori spa|aat: brzinata na strukturnite reformi-privatizacija, restruktuiraweto na pretprijatijata, rekonstrukcija na bankite, fiskalnite reformi i dr. Poa|aj}i od realizacijata na eksternite i internite faktori, spored optimisti~kata varijanta se o~ekuva ekonomskiot rast od 6,0% prose~no godi{no do 2020 god. Stapkata na inflacijata vo istiot period se predviduva da iznesuva 4,7%. Prose~nata stapka na porast na realniot bruto doma{en proizvod po ìtel do 2002 g. bi iznesuvala 5,2% prose~no godi{no. Vakviot porast }e se reflektira vrz postojano zgolemuvawe na ìvotniot standard. Taka, op{testveniot proizvod po ìtel vo 2002 g. bi dostignal 2.782 amerikanski dolari, {to bi bilo 49,6% pove}e od nivoto vo 1996 g.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 30

Vakvite viduvawa za ekonomskiot rast obezbeduvaat pobrza stapka na rast i na tercijarnite dejnosti, kako vo ponudata taka i vo delot na pobaruva~kata, determinirani od slobodniot pazar i slobodnata konkurencija.

7.2.2. Koncepcija i programa za razvoj

Planirani kapaciteti

Za utvrduvawe na potrebniot prostor za trgovskata i zanaet~iskata dejnost, kako i li~nite uslugi, se koristat empiriski normativi i standardi: Za trgovska dejnost: - za prodaèn prostor od 0,20 m2 po ìtel; - za magacinski prostor vo odnos 1:1 (prodaèn: magacinski prostor). Spored toa za predmetnoto podra~je treba da se obezbedi vkupen prodaèn prostor od 1.175,0 metri kvadratni i isto tolkav magacinski prostor. Za zanaet~iskata dejnost, treba da se obezbedi soodveten prostor na nivo na sekoja naselba so soodvetna specijalizacija. Pri izborot na konkretni lokacii za organizacija na tercijarnite dejnosti se osnovni princip e: dobliùvawe na proda`niot prostor i drugi uslugi do mestoto na ìveewe na naselenieto, koncentracija i specijalizacija na objektite (trgovski i uslu`ni), pro{iruvawe na asortimanot na stokite i uslugite i sovremena tehnologija vo organizacija na proda`bata.

7.3. Turizam i ugostitelstvo

Turizmot, pokraj sociolo{ki pretstavuva i ekonomski fenomen so silno izrazeno vlijanie tamu kade {to nastanuava i ja vr{i svojata osnovna funkcija- prifa}awe, smestuvawe, a istovremeno i zadovoluvawe na golem broj raznovidni barawa i `elbi na turistite. Turizmot so svoeto multiplicirano vlijanie vo procesot na stopanisuvawe, posredno i neposredno, gi vklu~uva i drugite granki i dejnosti vo vkupnata ponuda na turisti~kiot pazar. Ova, pred se, se odnesuva na ugostitelstvoto, trgovijata, soobra}ajot, zanaet~istvoto, zdravstvoto i na razni drugi vidovi uslugi. Isto taka, preku turizmot se nudat i se prodavaat i ne materijalni vrednosti, kako {to se: razni informacii, obi~ai, folklor, zabava, sportsko-rekreativni aktivnosti i sli~no. Vo ramkite na vkupno planiraniot stopanski i prostoren razvoj, po~ituvaj}i gi prostornite, ekonomskite i op{testvenite mo`nosti i kriteriumi, turizmot vo naredniot period do 2020 god. treba da dobie soodvetno mesto i uloga vo site planerski dokumenti.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 31

7.3.1. Faktori na turisti~kiot razvoj

Vo golem broj faktori {to go determiniraat turisti~kiot razvoj, sepak se izdvojuvaat dve osnovni grupi. Prvata grupa se odnesuva na turisti~kata ponuda, a vtorata na turisti~kata pobaruva~ka. Vo prvata grupa vleguvaat site elementi {to ja formiraat vkupnata turisti~ka ponuda vo naj{iroka smisla na zborot, a toa se: prirodno- atraktivnite, op{testveno-kulturnite, komunikativnite, materijalno- receptivnite, prostornite i drugi faktori na turisti~kiot razvoj. Isto taka, postojat i golem broj faktori koi ja uslovuvaat turisti~kata pobaruva~ka, kako {to se socijalni, ekonomski, pravni, bezbednosni, demografski i drugi: - Na prvo mesto doa|aat atraktivno-prirodni i op{testveni faktori, bidej}i tie go opredeluvaat stepenot, odnosno atraktivnosta na prostorot i ednovremeno pretstavuvaat osnova za valorizacija na site ostanati faktori na razvojot. - Komunikativnite faktori, imaat bitno zna~ewe bidej}i pretstavuvaat osnoven preduslov za razvoj vo smisla na soobra}ajnoto povrzuvawe na receptivnite so emitivnite destinacii. Ovoj vid faktori go odreduvaat stepenot na komunikativnosta na prostorot. Receptivnite faktori, imaat dvojna uloga. Pokraj toa {to go opredeluvaat dostiganatiot stepen na izgradenost na receptivnata baza, istovremeno se javuvaat i kako biten element na nadgradbata na ostanatite faktori na turisti~kiot razvoj. Prirodni i atraktivni faktori sekoga{ imale bitno vlijanie vrz razvojot na turizmot: Prostorot {to se zafa}a opfatot na planot, so akumulacijata "Kozjak" pripa|a vo najgolem del na novoformiranata op{tina Samokov; se prostira me|u planinskite masivi na Dautica i Karaxica, na istok i Suva Gora na sever. Na ova ridsko-planinsko podra~je najpove}e se zastapeni povr{ini so {umi i pasi{ta. Konfiguraciski podra~jeto e dosta sloèno, so izrazito planinski karakter vo koj dominiraat planinskite belezi na ogrankite na planinite Jakupica, Dautica i Karaxica. Vo odnos na klimata, za regionot na akumulacijata "Kozjak" ne postojat podatoci od sistematsko sledewe na hidro-meteorolo{kite karakteristiki, no moè da se odbeleàt nekoi sredni parametri od sosednite homogeni termi~ki podra~ja: ki~evska, brodska, polo{ka i skopska kotlina. Podetalni podatoci za ovaa problematika se dadeni vo dokumentacionata osnova na ovoj Plan. Dominanten hidrografski objekt na ova podra~je e akumulacijata "Kozjak" koja se predviduva na kotata na maksimalno rabotno nivo od 466 m. n. v. }e se formira so izgradba na kameno-nasipna brana, locirana vo klisurata na reka Treska, na okolu 16 km. oddale~enost od postoe~kata brana "Matka" i na okolu 22 km. od ustieto na reka Treska vo reka Vardar. Ezeroto dolgo 33 km. so {iro~ina do 1 km. e pogodno za vodeni sportovi i rekreacija.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 32

Na ovaa teritorija se registrirani desetina izvori od koi nekolku se ve}e kaptirani. Nivnata izda{nost varira od 5 l/min. do 5 m. kubni/sek. (kako {to e vreloto na Beli~ka reka). Rekata Treska e osnovniot grbnik vo hidrografskite elementi na ova podra~je. Pove}e pomali izvori, pritoki i reki~ki na ova podra~je ja polnat Treska so dopolnitelna voda so {to se sozdavaat mo{ne dobri uslovi za razvoj na ribarstvoto. Vo pogled na florata, klisurata na reka Treska e dom na golem broj na raznovidnosti {to pretstavuva nepovtorlivo bogatstvo za regionot i po{iroko. Vo ovoj region se konstatirani 673 vida i poniski taksoni, od koi 196 se endemi~ni na Balkanskiot poluostrov. Prirodnite uslovi ovozmoìle razvivawe samo na vi{ite rastenija (vaskularna flora). Od levata i desnata strana na reka Treska e organiziran rezervatot "Jasen", vo koj se zastapeni i se pod reìm na za{tita golema raznovidnost na divi ìvotni: srni, divi sviwi, eleni lopatari, mufloni, diva koza, zajaci i me~ki. Nadvor od rezervatot se sre}avaat i drugi divi ìvotni kako volk, lisica, kuna, belka, zlatka, tvor, jazovec, kako i ris i vidra {to se za{titeni so zakon. Za uspe{no izveduvawe na otstrelot na dive~ot, vo {. R. "Jasen" se sozdadeni uslovi za smestuvawe i prestoj na lovcite-turisti {to odgovaraat na najvisokite evropski standardi. Vo ramkite na rezervatot se izgradeni nad 130 lovnotehni~ki objekti (~eki, nabquduva~nici, hranili{ta, soli{ta i dr.), kako i dve love~ki ku}i so nad 300 m2 neto povr{ina. Love~kite ku}i se opremeni so seta pridru`na infrastruktura (elektri~na, vodovodna i telefonska instalacija), od najvisok standard. So gradot Skopje, love~kite ku}i se povrzani so asfaltirani pati{ta, a patuvaweto do niv ne trae pove}e od 45 minuti. Vkupnata vrednost na dive~ot vo rezervatot e proceneta da iznesuva nad 35 milioni denari ili 1,3 milioni germanski marki, dodeka vrednosta na godi{niot otstrel iznesuva 6,3 mil. den. ili 234.000 ger. marki. Vo vodite na reka Treska se sre}avaat pove}e vidovi ribi: familija pastrmki, familija {arani, familija {tipalki, familija perhii itn. Mo{ne bogatoto kulturno-istorisko nasledstvo na prostorot na pobliskoto i podale~no krajbre`je na akumulacijata "Kozjak" {to se manifestira preku brojnite arheolo{ki naodi, crkvi, poedine~ni objekti od narodnata arhitektura i sl; e od isklu~itelno zna~ewe za ovoj prostor od kulturolo{ki i turisti~ki aspekt. Najzastapeni po vremenskata klasifikacija se spomenicite od srednovekovniot period, hristijanskite sakralni objekti, so koj narodniot genij doa|al do potpoln izraz kako vo pogled na graditelskata taka i vo slikarskata dejnost i pretstavuvaat trajni belezi za postoeweto na eden narod, negovata kultura i stepenot na razvoj. Komunikativnite faktori na razvoj, pokraj prirodnite faktori koi vsu{nost pretstavuvaat kvaliteti od primarno zna~ewe na prostorot, kako i op{testvenite faktori koi imaat opredeleno vlijanie vo odnos na motivot za

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 33 patuvawe, imaat golemo zna~ewe vo turisti~kit promet i vkupniot razvoj na turizmot. Vo sega{nata sostojba na patnata mre`a vo regionot Skopje-Makedonski Brod ne postoi direktna redovna soobra}ajna vrska me|u ovie dve naselbi, tuku se ostvaruva po obikolen pat i toa preku magistralniot pravec M-4 (Skopje- Tetovo-Gostivar-Ki~evo) i preku avtopatot E-75 (Skopje-Gradsko). So cel da se povrzat ovie dve aglomeracii (Skopje i M. Brod), za da se aktivira turisti~ki atraktivniot region na r. Treska, kako i da se ovozmo`i i podobri vrskata na glavniot grad na Republikata so pelagoniskiot i ohridsko- prespanskiot region,e izgotvena Studija za izbor na patniot pravec Skopje-M. Brod. Od usvoenata varijanta na ovoj paten pravec nekolku delnici se izvedeni.

7.3.2. Sogledlivi determinanti na turisti~kiot razvoj

Turisti~kiot promet vo svetot e vo postojan porast. Motivite za dvièweto na naselenieto, odnosno negovata op{ta mobilnost, koi pridonesuvaat za razvoj na turizmot se razli~ni i zavisat od pove}e faktori kako {to se: - zgolemuvawe na populacijata, a so toa i pogolemo dvièwe, osobeno na aktivnoto naselenie; - zgolemuvawe na svetskoto proizvodstvo koe se temeli vrz brziot razvoj na nau~no-tehnolo{kite dostignuvawa; - porast na ìvotniot standard i zgolemuvawe na slobodnoto vreme; - podobruvawe na uslovite i prodolùvawe na ~ove~kiot vek na ìveewe; - brziot razvoj na soobra}ajnite i drugite sredstva za javno komunicirawe i informirawe; - zgolemen stepen na urbanizacija {to pridonesuva za golema koncentracija na naselenieto vo svetskite metropoli i golemi gradovi, odnosno; - vlijanie na psiholo{kite i biolo{kite uslovi na ìveewe; - razni vidovi na zagadenost i naru{uvawe na kvalitetot na ìvotnata sredina. Poradi vakvata dinamika i na~inot na ìveewe, se javuva i golemo dvièwe na naselenieto, so {to se sozdava potreba i soodvetna pobaruva~ka za turisti~kite uslugi. Imeno, vo 1996 g. vo svetot se registrirani nad 600 milioni stranski turisti, dodeka toa dvièwe kaj doma{nite turisti iznesuva nad 5 milijardi, {to e ramno na brojot na svetskata populacija. Vo poslednive 15 god. prose~no godi{no vkupnoto dvièwe na naselenieto vo na{ata zemja (vnatre i nadvor od zemjata) iznesuva okolu 1,5 milioni patuvawa. Pod vlijanie na site ovie faktori, dvièweto na naselenieto, odnosno negovata op{ta mobilnost, bez ogled na motivite za patuvawata, stanuva

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 34 egzistencijalna potreba, a toa podrazbira deka subjektivnite pri~ini prerasnuvaat vo objektivni, a individualnite vo masovni potrebi na dvièwe, stopanisuvawe i postojanoto komunicirawe pome|u lu|eto. [to se odnesuva do sogledlivite determinanti na turisti~kiot razvoj na podra~jeto na akumulacijata "Kozjak", odnosno opfatot definiran so Planot, tie }e bidat tretirani od aspekt na turisti~kata pobaruva~ka i turisti~kata ponuda. Glaven izvor na turisti~kata pobaruva~ka e Skopje kako stopanski, kulturen, obrazoven i administrativen centar na Republikata so preku 445.000 ìteli,kade se ostvaruva nad 47% od nacionalniot dohod i nad 45% od vkupniot op{testven proizvod. So ogled na uslovite na ìveewe vo Skopje predizvikani od golemata koncentracija na naselenieto, stopanskite i nestopanskite aktivnosti,razni vidovi zagaduvawa i naru{en kvalitet na ìvotnata sredina,od strana na nagovite ìteli se javuva golema pobaruva~ka na turisti~kite uslugi. Vo ovaa smisla Skopje i ponatamu ostanuva najgolemo emitivno podra~je vo vkupnite turisti~ki dvièwa na doma{niot turisti~ki pazar. Vo odnos na turisti~kata ponuda na podra~jeto na akumulacijata "Kozjak", elementite na istata se ve}e prezentirani vo delot 7.3.1. Faktori na turisti~kiot razvoj, pa nema potreba od nivnoto povtoruvawe.

7.3.3. Koncepcija na idnit razvoj na turizmot

Koncipiraweto na idniot dolgoro~en razvoj na turizmot izvr{eno e vrz osnova na realnite procenki na turisti~kata ponuda i turisti~kata pobaruva~ka, po~ituvaj}i gi opredelenite specifiki i drugi faktori koi imaat opredeleno vlijanie na turisti~kiot razvoj na ovoj region. Vrz osnova na utvrdenite prirodni potencijali i drugi faktori za razvoj na turizmot na ova podra~je, postojat vonredni uslovi za razvoj na lovniot i ribolovniot turizam. Isto taka moè da se organizira vikendno- izletni~kiot turizam koj se obavuva vo tekot na celata godina: kako boravewe vo priroda, odewe ili tr~awe vo priroda, logoruvawe vo priroda, javawe, kapewe, profesionalno veslawe i plivawe, edrewe i drug vid na sportsko - rekreativni aktivnosti. Poa|aj}i od aktuelnite i pretpostaveni trendovi na me|unarodnata turisti~ka pobaruva~ka, realni mo`nosti za plasman na turisti~ka ponuda na stranskite pazari moè da se o~ekuva, pokraj drugite, i vo podra~ja-lovi{ta bogati so dive~. Vo ramkite na materijalno-receptivnite faktori najvaèn element se smestuva~kite kapaciteti. Nivnata golemina i prostorna razmestenost, pokraj drugoto, dava i osnova za sogleduvawe na idniot razvoj na turizmot, bidej}i tie istovremeno se i pri~ina i determinanta na istiot. Vo toj kontekst neophodno e da se opredeli soodvetna receptiva so prate~kata infrastruktura, imaj}i ja predvid funkcijata na akumulacijata

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 35

(vodosnabduvawe i na drugi podra~ja), za{titnite merki za vakov vid objekti, kako i odbegnuvawe na mo`ni kolizii so drugite aktivnosti. Zemaj}i gi predvid ograni~eni pogodni tereni za izgradbata na receptivni i drugi ugostitelskin objekti objekti, tie treba da se gradat i organizirat vo: - hoteli so mal kapacitet vo turisti~kite naselbi, - mali turisti~ko - ugostitelski objekti, na opredeleni punktovi na leviot i desniot breg na idnata akumulacija, - mali moteli na vkrstosnicite na pati{tata, - renovirani selski ku}i (selski i planinski turizam); - objektite za sekundarno domuvawe (vikend ku}i), - marina za ~amci i mal trgovsko- ugostitelski objekt.

7.3.4. Mali proizvodni kapaciteti

Vo uslovi na pazarna alokacija na investiciite, menaxerskite odluki imaat re{ava~ko zna~ewe vo odreduvaweto na potrebite i mo`nostite za zaokruùvawe, ili za disperzijata na postojnite kapaciteti, no i za izgradba na novi. Dràvata so merkite na ekonomskata (razvojnata, monetarnata, fiskalnata, izvozno-uvoznata), socijalnata, populacionata i so drugite politiki, treba sama da sozdava uslovi so koi }e go stimulira ili destimulira razvojot na poedini industrii vo poedini regioni, vodej}i grià za po{irokite op{testveni interesi i op{testvenata produktivnost. So planskiot i organiziran na~in na {ireweto na infrastrukturata i sozdavaweto na drugi pogodni uslovi za lokacija na proizvodni kapaciteti vo prostorot okolu gradovite i op{to vo po{irokiot ruralen prostor, se obezbeduvaat osnovi vrz koi moè da se o~ekuva vo periodot do 2020 g. da se ostvaruva disperzija na industrijata. Pri ova se ima predvid modelot na koncentriranata disperzija, kako vo makroekonomskiot prostor na dràvata,taka i vo mikroekonomskiot prostor vo poedinite regioni, polovite i oskite na razvojot, industriskite zoni vo gradskite i ruralnite centri. Vo sovremenitae uslovi i konkretno vo uslovite na Republikata, industrijata e re~isi lokaciono neutralna, odnosno samo del od industrijata e povrzan so surovinskata baza, a najgolemiot del e slobodna vo prostorot i vo konkretnite lokacii. So ogled na novonastanatite uslovi na liberalnata i pazarna ekonomija, kako model na idniot ekonomski razvoj, se o~ekuva manifestirawe na privatnata inicijativa za izgradba i formirawe na opredeleni proizvodni i uslu`ni kapaciteti na lokaciono neutralnata industrija. Vo ovoj moment e te{ko da se predvidi ili predloì razvoj na konkreten vid na proizvodni kapacitet ili asortiman na proizvodi, bidej}i toa zavisi vo golema merka od privatnata inicijativa, odnosno slobodni menaxerski zafati i inicijativi, za razliaka od izminatata epoha na komandnata (dirigirana) i planska ekonomija so centralizirano upravuvawe so vkupnoto stopanstvo.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 36

Pri definiraweto na lokaciite za prizvodnite kapaciteti (mali kapaciteti za prerabotka i pakuvawe na zemjodelski proizvodi, lekoviti bilki, pe~urki i dr.), vo opfatot na planot, mora da se respektiraat osnovnite kriteriumi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata. Samite kriteriumi za za{tita se potpiraat na pozitivnite pravni propisi - Zakonot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata (Sl. vesnik na RM br, 69/1996). Za da se obezbedi navremeno reagirawe i spre~uvawe na emisii na {tetnite materii treba da se organizira permanenten monitoring na kvalitetot na vozduhot i vodata.

8. NAMENA I KORISTEWE NA ZEMJI[TE

Namenata i koristeweto na zemji{teto e rezultat na postojnata organizacija na prostorot i predvidenite planski re{enija za razvoj na primarnite dejnosti (zemjodelie,{umarstvo, ribarstvo i rudarstvo), razvojot na naselbite i ifrastrukturata, a posebno na iskoristuvaweto na vodniot potencijal. Vo strukturata na namenata na povr{inite prioritetno vlijanie imaat reljefno-morfolo{kite uslovi koi se karakteriziraat so izrazita dinami~nost, odnosno, dolinskiot karakter na pogolemiot del od terenot po rekite Treska, Beli~ka i Mala Reka, a na golemi prostori i kawonskiot karakter na terenot, uslovil formirawe i razvoj na mali selski naselbi okolu koi se nao|aat obrabotlivi povr{ini (nivi, ovo{tarnici i livadi) od niski katastarski klasi (od 4 do 8). Kvalitetot na obrabotlivite povr{ini e usloven od niskata bonitetna vrednost na po~vite, su{nite hidro-klimatskite uslovi i nadmorskata viso~ina na koja se locirani. Vkupnata povr{ina vo opfatot na Planot pod obrabotlivo zemji{te pogodni za organizacija na zemjodelsko proizvodstvo do 2020 godina }e ima okolu 1.200 ha, od koi do 4 katastarska klasa samo 40 ha glavno koncentrirani po dolinata na Mala Reka. Kvalitetni zemjodelski povr{ini vo dolinata na Treska, so izgradbata na akumulacijata }e bidat potopeni, osven desetina hektari vo okolinata na Gorna Belica. Poradi toa nemo`e da se o~ekuva organizirawe na pointenzivno poqodelie vo niedna od ovie naselbi.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 37

Bilans na planirani povr{ini:

1. Obrabotlivo zemji{te 1 200 ha...... 4,7 % 2. Pasi{ta 2 300 ...... 9,0 3. [umi i {umsko zemji{te 20 230 ...... 79,3 4. Ezero 1 350...... 5,3 5. Naselbi 300 ...... 1,2 6. Pati{ta 120...... 0,5 7. Vkupno 25 500 ha ...... 100,0

30000

25000

20000

Bilans na 15000 planirani povr{ini 10000

5000

0 1234567

U~estvo na oddelni kategorii na povr{ini: 1. Obrabotlivo zemji{te, 2. Pasi{ta, 2. [umi i {umsko zemji{te, 3. Ezero, 5. Naselbi, 6. Pati{ta. 6 5 0.5% 1 1.2% 2 4.7% 4 9% 5.3% 1

5 3 79.3% 6

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 38

Visokiot procent na povr{inite pod {umi i {umsko zemji{te (79, 3 %) e rezultat na u~estvoto na povr{inite pod kamewari i nisko produktivno zemji{te (41,2%) usloveni od geolo{ko-morfolo{kite procesi vo minatoto i pedo-klimatskite uslovi. Uslovite na ovie tereni se nepovolni za intenzivna obnova i ve{ta~ko podigawe na {umi i tie edinstveno se produciraat po priroden pat. Spored vidoviot sostav toa se naj~esto poedine~ni stebla od gorun, blagun, gaber, dab i bor. Golemi prostori od ovaa kategorija se pod makii i {ikari so nizok obrast koi imaat edinstvena uloga vo za{titata na terenot od intenzivna erozija. Takvi se terenite po dolinata na Treska i nivnata za{tita vo idnina ke bide intenzivirana so cel da se namali stepenot na erozivnosta (poniska od 5 klasa). [umite so visok obrast, vo planskiot period }e zazemaat najgolemi povr{ini (9.730 ha) za koi, pokraj postojnite {umsko-stopanski osnovi, }e se izgotvat i osnovi za terenite od desnata strana na rekata Treska, a nivnoto unapreduvawe i koristewe }e bide isklu~ivo vo funkcija na za{tita na akumulacijata od erozija. Intenzivniot razvoj na naselbite vo dolinata na Treska, odnosno pokraj ezeroto Kozjak, }e uslovi zgolemuvawe na povr{inite pod naselbi i toa }e bide kaj: Zduwe 36 ha, Blizansko 16 ha, Dolna Belica 22 ha i Gorna Belica 25 ha. Ovde stanuva zbor za bruto povr{ini pod naselbite vo ~ii ramki }e bidat locirani i vikend gradbite. Zgolemeno angaìrawe na izgradeno zemji{te }e beleàt i naselbite Trebovqe i Brest kako i site naselbi po dolinata na Mala Reka. Lociraweto na objekti i sodrìni vo funkcija na sportot i rekreacijata, kako i izgradbata na vikend objekti }e se odviva na levata strana od rekata Treska, odnosno, na leviot breg od ezeroto. Od posebno zna~ewe za ovoj prostor, pokraj ~etiri lovi{ta opredeleni so Lovnostopanskata osnova na RM ("Ramne" za siten dive~, "Taèvo" "Dautica"i"Trebovqe" za krupen dive~), e formirawe na ograden del na na lovi{teto "Taèvo" vo atarot na selata Taèvo i Belica so orientaciona povr{ina od 3 000 ha. Ova lovi{te ke se organizira i uredi so Posebna lovno- stopanska osnova, so koja }e se definira kapacitetot, vidot na faunata, organizacijata i reìmot na koristeweto na lovi{teto. Pri toa ne treba da se: - predizvika devastacija na rastitelniot svet, - da se po~ituva avtohtonosta na lovniot dive~, - da ne se predizvika naru{uvawe na reìmot na koristewe na - rezervatot "Jasen" i - da ne se naru{i kvalitetot na ìvotnata sredina, pred se zagaduvawe na podzemnite, izvorskite i re~nite vodi vo slivot. Vo funkcija na organiziraweto na lovi{teto }e se stavi i razvojot na naselbite Breznica i Taèvo, koi so svojata planinska polo`ba ovozmoùvaat locirawe i adaptacija na odredeni objekti za taa namena. Pasi{tata se slednata pogolema kategorija na povr{ini vo regionot (2.300 ha) koi po svojot kvalitet pretstavuvaat niskoproduktivni i se rasprostraneti na planinskite i visoramninski delovi od atarite na selata.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 39

Pokvalitetnite planinski pasi{ta se nao|aat na planinite Dobra Voda i Karaxica, me|utoa, tie se rasprostraneti nadvor od analiziraniot prostor.

9. INFRASTRUKTURNITE SISTEMI

9.1. Soobra}ajna infrastruktura

Trgnuvaj}i od postojnata soobra}ajna infrastruktura, koja e krajno nezadovolitelna, kako na regionalno taka i na lokalnoto nivo, {to e i osnovna pri~ina za izoliranosta na ovoj del na Republikata, noviot koncept na soobra}ajnata infrastruktura, podobruvaweto na patnite soobra}ajni vrski go postavuva kako osnoven uslov za ponatamo{en razvoj na podra~jeto i naselenite mesta, koi posredno ili neposredno gravitiraat kon idnata akumulacija. Za noviot soobra}aen koncept, podobruvaweto na soobra}ajnata infrastruktura na po{irokoto i potesnoto podra~je na akumulacijata "Kozjak", osobeno na regionalnata vrska kon glavniot grad na Republikata, e neophodna pretpostavka za oformuvawe, razvojot i koristewe na ovoj prostor, kako idno turisti~ko i sportsko - rekreativno podra~je, vo neposredna blizina na Grad Skopje. Sega{nite regionalni soobra}ajni vrski so Skopje se obavuvaat po obikolnite patni pravci, preku Makedonski Brod, Ki~evo, Gostivar i Tetovo, ili preku ograni~eniot re`im na koristewe (dva pati dnevno) na patniot pravec: Zduwe, preminot "Kula" i Nova Breznica. Edna od pri~inite {to do sega ne e oformena podobra soobra}ajna infrastruktura, se mo{ne te{ki i strmi tereni, osobeno vo kawonot na rekata Treska i relativno golema nadmorska visina na naselenite mesta, {to gi pravi mo{ne skapi i te{ki za izgradba.

Soobra}aen koncept

9.1.1. Regionalni vrski

Za ostvaruvawe na racionalna i prifatliva regionalna vrska, kako prioritetna zada~a se postavuva doizgradba na regionalen paten pravec R - 104: Skopje - Suvodol, koj e delumno realiziran na delnicite: Suvodol - Samokov - Raste{ i vo delot Nova Breznica - branata "Kozjak". Za doizgradba, celosno oformuvawe i profilisawe na ovoj regionalen paten pravec, neophodna e izgradba na delnicite: Raste{ - Gurgurska Laka, Gurgurska Laka - branata "Kozjak", Nova Breznica - Govrlevo, kako i izgradba na paralelna regionalna vrska pome|u: Regionalen pat R-104 - Zduwe, Zduwe - Blizansko i Blizansko - Regionalen pat R - 104, so {to vo celost bi se oformil regionalen paten sistem zaradi povrzuvawe na ovoj prostor so Grad Skopje i po{irokite prostori na Republikata:

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 40

Regionalni patni pravci

Delnica Dol`ina [irina na planumot Grgurska Laka - branata "Kozjak" L = 10, 0 Km [ = 9,00 m Nova breznica - Govrlevo L = 7, 5 Km [ = 9,00 m Raste{ - Gurgurska Laka L = 31, 0 Km [ = 8,00 m Vkupno, Reg. pat L = 48, 5 Km [ = 8, 00 m Reg.pat R-104 - Zduwe L= 2, 47 Km [ = 8, 00 m Zduwe - Blizansko L= 10, 06 Km [ = 8, 00 m Blizansko - R 104 L = 6, 5 Km [ = 8, 00 m Vkupno, par. Reg. pat L = 19,03 Km

9.1.2. Lokalen (turisti~ki) pat

Niz kawonot na rekata Treska, na nejzinata desna strana, od ustieto na rekata Belica do visinata na postojnata naselba Zduwe, se koristi postoen zemjano-makadamski pat, kako regionalna vrska so Skopje, preku preminot "Kula"i naselenoto mesto Nova Breznica, koja e so ograni~en reìm na koristewe, propi{an za minuvawe niz Loven rezervat "Jasen". Ovaa postojna regionalna vrska preku postojniot armirano- betonski most kaj Zduwe, gi povrzuva naselbite Zduwe i Blizansko so sedi{teto na op{tinata i so Skopje. Ovoj pat, od postojniot most na Mala Reka do mostot kaj Zduwe, vo celost se potopuva so akumulacijata "Kozjak", zaradi {to se nametnuva potrebata od negovata zamena, odnosno izgradba na nov pat vo istiot koridor, nad nivoto na maksimalnite vodi na akumulacijata. So noviot soobra}aeen koncept, ovoj lokalen pat go gubi regionalno zna~ewe na vrskata so Skopje, a dobiva nova ne pomalku zna~ajna funkcija na lokalen(turisti~ki) pat okolu novoto akumulaciono ezero, koj }e gi povrzuva, novata turisti~ka naselba vo zonata na ustieto na rekata Belica i drugite pove}enamenski turisti~ko ugostitelski lokaliteti na krajbre`jeto na ezeroto. Osnovni elementi na ovoj pat se: Lokalni (turisti~ki) patni pravci Delnica Dolìna [irina na planum Ustie na Mala Reka - Most na r. Belica l = 1, 46 Km [ = 8, 00 m Most na r. Belica- Mesnosta Vlao l = 13, 25 Km [ = 8, 00 m Mesnosta Vlao- Mesnosta Kolomot l = 13, 85 Km [ = 8, 00 m Vkupno Vk = 28, 56 Km Napomena: pro{iruvawe 2, 5 m na sekoj 500 m1, za razminuvawe. Vrskata me|u pati{tata na leviot i desniot breg na ezeroto, }e se ostvaruva preku izgradbata na noviot most na 6, 88 - ot kilometar na patot od Zduwe kon Blizansko. Delnicata Noviot most - Mesnosta Kolomot, i natamu privremeno, do celosna izgradba na R 104, }e ima regionalen karakter so ograni~en reìm na koristewe, zaradi pominuvawe niz Loven Rezervat "Jasen".

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 41

9.1.3. Lokalni pati{ta

Oformuvawe i izgradba na lokalnite pati{ta, koi gi povrzuvaat naselenite mesta me|u sebe, so sedi{teto na op{tinata Samokov i so Grad Skopje preku lokalniot turisti~ki pat ili regionalen pat, pretstavuva neophodna potreba koja }e ovozmo`i oformuvawe na sistemot na naselenite mesta i sekojdnevno `iveewe i rabotewe na naselenieto, no toj pretstavuva i uslov i na~in za stopanski razvoj, revitalizacija i koristewe na po{irokiot prostor opfaten so planot, za turisti~ka i rekreativno - sportska namena. Od tuka, kako neophodna se predviduva izradba na novi ili rekonstrukcija i osovremenuvawe na postoe~ite lokalni pati{ta a osobeno slednite:

Lokalni pati{ta Delnica Dolìna [irina na planum Belica-Taèvo- B. Breznica l =12, 0 km { = 5, 50 m B. Breznica - Lok. Turist. Pat L = 6, 5 km { = 5, 50 m Taèvo - Lok. Turist l = 7, 5 km { = 5, 50 m B. Breznica - pat na r. O~a l = 4, 0 km { = 5, 50 m Blizansko - Brest l = 8, 6 km { = 5, 50 m Ramne - R 104 l = 4, 6 km { = 5, 50 m Vkupno L = 43, 2 km Napomena: pro{iruvawe na 500 m1 za 2,5 m zaradi razminuvawe. Pokraj navedenite lokalni patni pravci koi se od vitalno zna~ewe za pobrz razvoj na naselenite mesta, treba da se nastojuva i na podobruvawe na drugite lokalni patni vrski kako {to se: Ramne - Brest, Brest - Trebovqe, Blizansko - Trebovqe i drugite sporedni patni vrski.

9.1.4. Pe{a~ki soobra}aj

Zemaj}i predvid karakteristi~nata morfologija na potesniot i po{irokiot prostor na idnata akumulacija i nesomnen interes za nejzinoto koristewe za lov, ribolov, sport i rekreacija, se nametnuva potrebata od oformuvawe na odelni pe{a~ki koridori, naso~eni pokraj bregovite na akumulacijata kon Matka i Skopje kako i drugi nasoki kon vnatre{nosta i naselenite mesta. Toa se pe{a~kite pateki koi go povrzuvaat turisti~kiot pat od Zduwe kon branata i od branata po dolinata na Treska kon pe{a~kata pateka pokraj ezeroto Matka. Ovie pe{a~ki pateki, moàt taka da se izvedat da istovremeno moàt da posluàt i za dvièwe na mali specijalni terenski vozila.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 42

9.2. Po{tenski soobra}aj

Za normalno funkcionirawe i razvoj na sekoj region potrebna e i razviena i efikasna mreà na po{tenski soobra}aj {to ja so~inuvaat edinicite na PTT mreà-po{ti i nivnite organizacioni delovi. Spored podatoci dobieni od JP "Makedonska po{ta" - Makedonski Brod, na teritorija na po{irokiot opfat na regionot, koj e vo sostav na op{tina Makedonski Brod do 1994 god. evidentirani se 2 edinici, vo Samokov i D.Manastirec (ne e vo zonata na opfat), so 3 {alteri. So sega{niot kapacitet na po{tenski edinici i {alteri, ne e obezbedena brza i efikasna usluga na korisnicite na po{tenskite uslugi vo regionot. Po{tenskite pratki se raznesuvaat vo pobliskite naseleni mesta do centrite, Samokov i Makedonski Brod, dva do tri pati nedelno, a vo podale~nite naselbi edna{ sedmi~no. Vo najnepovolna sostojba se ìtelite vo Zduwe i Blizansko kade po{tanskite pratki se rasnesuvaat dva pati mese~no. Ova sostojba voop{to ne zadovoluva i potrebeno e kvalitetno i kvalitativno podobruvawe na sostojbite so ovoj vid na uslugi vo celiot region.

9.2.1. Plan na po{tenski soobra}aj

Perspektivniot razvoj na po{tenskiot soobra}aj vo naredniot period treba da gi zadovoli potrebite na stopanstvoto i ostanatite korisnici na uslugite. Pri planirawe na razvojot na po{tenskata mreà treba da se zemat vo predvid brojot na ìteli vo regionot, povr{inata i rasmestenosta na naselenite mesta kako i dostapnosta na po{tenskite edinici odnosno {alteri do naselenieto. Pri otvarawe na novi edinici na PTT mreàta potrebno e da se zemat vo predvid i infrastrukturnite uslovi na soodvetnoto podra~je, komunikaciskite vrski, povrzanosta, uslovite za rabota itn. So izgradba na akumulacijata Kozjak, a voedno i so raseluvawe na del od ìtelite vo regionot zaradi plavewe na del od naselenite mesta, se planira izgradba na nova po{tenska edinica vo Raste{. Isto taka se planira i otvarawe na sezonska Edinica na po{tenska mreà vo Blizansko, lokalitet kade }e se gradi vikend naselba. So toa eden po{tenski {alter }e opsluùva 1667 ìteli vo regionot ili eden po{tenski {alter prose~no }e pokriva teritorija od 69,3 km2. Ako go zememe vo predvid i planiranoto rabotewe na sezonskiot po{tenski {alter toga{ imame pokrienost na 52 km2 i 1250 ìteli so eden {alter. So planiranite novi Edinici na po{tenskata mreà do 2020 god. vo regionot na akumulacijata Kozjak }e bidat zadovoleni potrebite na naselenieto i }e se obezbedi povisok kvalitet kon korisnicite od site vidovi na po{tenski uslugi. Toa od svoja strana dava mo`nost za nepre~eno i poefikasno komunicirawe na prostorot na regionot so ostanatite delovi od Republikata i po{irokoto opkruùvawe.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 43

9.3. Telekomunikaciska i radio difuzna infrastruktura

Vo postojnata organizacija na telefonskata mreà vo R.Makedonija naselenite mesta od akumulacija Kozjak pripa|aat na jazolnoto podra~je na op{tinata Makedonski Brod. Instalirana e avtomatska krajna telefonska centrala vo Samokov. Od aspekt na tehnolo{ka struktura, centralata e analogna vo crossbar sistem tip: ARK 314 i ima montirano 80 telefonski pretplatnici. Od toa prema podatoci na JP "Makedonski telekomunikacii", na krajot na 1994 god. iskoristeni se 60 telefonski priklu~oci. Na telefonskata mreà vo regionot, osven Samokov, priklu~eni se i: Zrkle, Raste{, Kov~e i G.Belica. Vkupniot broj na iskoristeni telefonski priklu~oci vo regionot iznesuva 65 taka da e postignata gistina od ili 4.41 tel.pret. na 100 ìteli. Vo R.Makedonija gustinata na montirani tel.priklu~oci iznesuva 20.33 a na iskoristeni 17.39 tel.priklu~oci, {to e za ~etiri pati pove}e od regionot. Ova ukaùva na mnogu malata razvienost na telefonskiot soobra}aj vo regionot. Vo radio difuzniot sistem, ~ija osnova e MRT, regionot na akumulacijata Kozjak delumno e pokrien so mreàta na predavateli. Zaradi konfiguracijata na regionot, koj {to e planinski, izgradena e mreà za dopolnitelno pokrivawe vo VHF i UHF opsegot so punktovi vo Makedonski Brod, Samokov, Taèvo i Manastirec. Signalite na ovie punktovi se dobivaat od punktovite na osnovnata mreà i se preemituvaat na drugi frekfencii. Naselenite mesta: Belica, Zduwe, Kosovo, Trebovqe, Blizansko, B.Breznica, Raste` i G.Zrkle nemaat TV priem. So televiziski priem se pokrieni naselenite mesta: Kalu|erec, Taèvo, Kov~e, D.Zrkle, Ramne, D.Lupi{te, Brest i Samokov od postoe~kite repetitorski punktovi Taèvo i Samokov. Celiot prostor e pokrien so radio programa vo srednobranovoto podra~je od mati~niot predavatel Ov~e Pole. Za pokvalitetno sledewe na radio i televiziskite programi potrebno e sega{nata sostojba zna~itelno da se podobri.

9.3.1. Plan na telekomunikaciska i radio difuzna infrastruktura

Perspektivniot razvoj na telekomunikacionite sistemi vo planskiot period vo regionot predviduva celosno zadovoluvawe na potrebite na naselenieto, stopanstvoto, turizmot i ostanatite korisnici na uslugite. Toa podrazbira zna~itelno kvantitativno i kvalitativno zgolemuvawe na telekomunikacionite uslugi, {to bi proizvelo poefikasna integracija na regionot so Republikata i po{iroko. So planot za razvoj na telefonskata ISDN mre`a vo R.Makedonija do 2000 god. za naselenite mesta od regionot na akumulacijata Kozjak, se planira postoe~kata tel.centrala vo Samokov da se zameni so nova vo digitalen sistem kako i zgolemuvawe na kapacitetot do 370 telefonski pretplatnici. Se planira i instalirawe na nova oddale~ena pretplatni~ka edinica vo Raste{ so mo`nost za priklu~uvawe na 160 telefonski pretplatnici i vo

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 44

G.Belica so 100 tel.priklu~oci. So predvidenite 630 tel. priklu~oci se planira da se zadovolat potrebite kako na doma}instvata taka i povr{inite nameneti za op{testven standard, kultura, obrazovanie, trgovija, uslugi, ugostitelstvo, sport i sl. Gustinata na telefonskite priklu~oci na 100 ìteli }e se zgolemi od sega{nite 4.2 na 12.6 odnosno za 3 pati. Pokraj zgolemuvawe na kapacitetot na telefonskata mreà na naselenite mesta koi dosega bea vklu~eni vo telefonskiot soobra}aj, so idnata mreà }e bidat opfateni i naselenite mesta: Brest, Ramne, Trebovqe, Kosovo i Dolna Belica. Mreàta za prenos na podatoci so komutacija na paketi vo R.Makedonija-MAKPAK pokriva golem del od teritorijata na Republikata. Taa e nameneta za dale~insko povrzuvawe na kompjuterska i terminalna oprema. Kako nov VAS servis se javuva Internet servisot koja ovozmoùva pristap do globalniot Internet. Ovoj servis }e bide distribuiran niz celata dràva so pristap na 30 lokacii me|u koi e i Makedonski Brod. Dolgoro~en plan e i realizacija na kompletno pokrivawe na celata teritorija na dràvata so 95% so mobilna telefonija i pokrivawe na naselenieto od 100 %. Vo mreàta na mobilna telefonija, reonot na akumulacijata Kozjak }e bide delumno pokrieno preku jazolnata centrala vo Makedonski Brod. Prisutnosta na radiodifuzijata vo regionot na akumulacijata Kozjak se planira zna~itelno da se zgolemi. Spored planot za razvoj na radiodifuzniot sistem, za dopolnuvawe na regionot so TV programa predvideno e dopolnitelno postavuvawe na repetitorski punktovi vo G.Belica, Trebovqe, Raste{, Zduwe, Modri{te i Devi~. Za dopokrivawe so radio programi vo ultrakratko branovo podra~je predvideni se repetitorski punktovi vo Trebovqe, Raste`, Zduwe i Modri{te.

9.4. Vodostopanska infrastruktura

Hidrografsko - hidrolo{ki uslovi a. Povr{inski vodi

Rekata Treska izvira od isto~nite padini na planinite Stogovo, Karaorman i Bistra, a vo r. Vardar se vliva kaj mesnosta Saraj - Skopsko. Slivot na r. Treska zavzema severoisto~na pozicija i e raspostranet na povr{ina od 2068 km2 so dol`ina od 293,0 km. Visinski slivnata povr{ina se prostira od kota 2540,0 m.n.v. (vrvot Solunska Glava) do kota 260,0 m.n.v. (vliv vo r. Vardar), so sredna viso~ina 1011,0 m.n.v.

Karakteristi~ni proteci na r. Treska za period 1961/1990*

* izvor:"Klima i hidrologija na R. Makedonija - Hidrologija" - RHMZ - Skopje - 1998 god.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 45

profil Qmah Qsr Qsr75% Qmin98% Qmin (m3/sek) (m3/sek) (m3/sek) (m3/sek) (m3/sek) M. Brod 467,0 11,41 8,34 4,50 1,06 Zduwe 537,0 19,60 11,2 7,30 1,80 Bogorodica 750,0 24,20 18,3 9,10 0,31

Spored hidrolo{kite merewa izvr{eni na glavnite vodomerni stanici Makedonski Brod, Zduwe i Sv. Bogorodica, najsu{ni periodi vo godinata se vo mesecite avgust i septemvri, a najvlaèn period vo godinata e vo mesec april. Najgolemi vodi se registrirani vo mesec noemvri 1962 i 1979 god. Hidrografskata mreà na r. Treska e mnogu porazviena vo gorniot del od vodotekot. Vo granicite na posmatranoto podra~je (Kozjak-Beli~ka Reka), se vlivaat tri pogolemi vodoteka, a toa se: Mala Reka od levata obala i r. Belica i r. O~a od desna obala. Mala Reka (Crne{nica) e najgolema pritoka na Treska. Izviri{teto se nao|a pod vrvot Bel Kamen (1857 m.n.v.). Pod seloto Raste{ rekite Vol~ica i Bitovska ja formiraat Mala Reka koja se vliva vo r. Treska na kota 468,0 m.n.v. Dolìnata na vodotekot e 29,0 km so slivna povr{ina od 179 km2. Karakteristi~ni proteci na r. Mala Reka za period 1961/1980** profil Qmah Qsr Qmin (m3/sek) (m3/sek) (m3/sek) pred Samokov 28,70 0,813 0,051 pred vliv na r. Kova~ka 30,60 0,907 0,095 Samokov 49,50 1,420 0,106

Spored izvr{enite hidrolo{ki merewa najsu{niot period vo godinata e vo mesecite avgust i septemvri, a najvla`en period vo mesecite fevruar i mart. So hidrolo{kata studija meren e protokot ka j Samokov, no do vlivot na Mala Reka vo r. Treska slivot se zgolemuva so {to se zgolemuva i protokot za koj nema merewa. Po porojnite do`dovi rekata nosi golema koli~ina na re~en materijal, mil sostaven voglavno od kristalesti {krilci, so karakteristi~na crna boja od kade i poteknuva imeto Crne{nica. Pogolemi pritoki na Mala Reka se: od levata obala Botu{ka, Ben~enska, Kova~ka, Petrova i Ine~ka Reka i od desnata obala Trebovska Reka. Se javuvaat i golem broj povremeni tokovi naj~esto so bui~en karakter. Na terenite na desnata dolinska strana na Mala Reka i padinata na Dobra Voda koi se izgradeni od {krilci i graniti se javuva pukotinski tip na izdani so izda{nost nad 1 l/sek. Okolnite tereni izgradeni od mermeri i dolomiti se karakteriziraat so karsten tip na izdani ~ija izda{nost e mo{ne slaba. Reka Belica e bogata so bistra voda i se vbrojuva vo najubavite i naj~istite reki vo R. Makedonija. Nea ja so~inuvaat pove}e izvori koi izviraat vo samoto selo Gorna Belica. Glavniot izvor se nao|a na severo isto~niot del od seloto pod vrvot na Dautica na kota 1600,0 m.n.v.

**izvor: "Hidrolo{ka osnova na Mala Reka i Beli~ka" - RHMZ - Skopje - 1984 god

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 46

Slivot na r. Belica ja zafa}a jugozapadnata strana na planinata Karaxica i zapadnata od Dautica so povr{ina od 122,7 km2. Na isok slivot se grani~i so slivot na reka Babuna, od zapad i jug so slivot na r. Treska, a na sever so slivot na Kadina i Markova Reka. Samiot vodotek ne e postojan, od nadzemen preminuva vo podzemen tek; postojan e od seloto Belica do vliv vo r. Treska so dolìna od 5 km. Spored "Hidrolo{kata osnova na Mala Reka i Beli~ka", protokot na r. Belica e promenliv od 0,68 m3/sek do 22,2 m3/sek, so sreden protok od 2,33 m3/sek. Podatokot e dobien so ~itawe od merna letva. Na r. Belica nema postaveno postojana merna stanica so limnigraf so koja }e se prati postojano protokot na rekata odnosno izda{nosta na izvori{tata. Poradi isklu~itelno golemoto zna~ewe na rekata, so nejziniot kapacitet i visok kvalitet na vodata, potrebno e da se postavi postojana merna stanica so koja konstantno }e se prati protokot na rekata. Rekata O~a kako i r. Belica e ponornica. Izviri{teto se nao|a pod Boro Pole, na viso~ina od 1500,0 m.n.v.,od kade prodolùva vo vid na ponornica za da pred vlivot vo r. Treska, na rastojanie od okolu 1,5 km, na kota 430 m.n.v, se javuva na povr{ina kako izvor Vo r. Treska se vliva na kota 390 m.n.v. vozvodno od selo Zduwe. Dolìnata na rekata e 18,0 km so slivna povr{ina od 79 km2. Postojani merewa za protokot na r. O~a nema, izvorot e postojan, varira i se procenuva deka izda{nosta e okolu 200 l/sek. Re~nata mreà i e asimetri~na, so porazvieni suvodolici na desnata dolinska strana od Karaxica, a od levata strana skoro i da nema. b. Izvori

Vo prostorot opfaten so akumulacijata "Kozjak" se nao|aat pove}e izvori za koi ne postojat postojani merewa, pa podatocite za izda{nosta treba da se zemat kako orientacioni*.

Spored izda{nosta izvorite se podeleni na pove}e grupi:

Izvori so izda{nost pogolema od 30 l/sek: 1. Gurgurinci - 730 l/sek - postojan, varira, se potopuva so akumulacijata; 2. Gorna Belica - 200 l/sek - postojan, varira; 3. O~a- 200 l/sek - postojan, varira, se potopuva so akumulacijata; 4. Sedlarevo - 35 l/sek - postojan, varira, se potopuva so akumulacijata.

Izvori so izda{nost od 11 do 30 l/sek 1. Brest - 15 l/sek - postojan, varira.

Izvori so izda{nost pod 10 l/sek 1. Breznica - 10 l/sek - presu{uva 2. Blizansko - 8 l/sek - postojan, varira

* Izvor:"Katastarot na izvori" 1974 god

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 47

3. Ramne - 5 l/sek - postojan, varira 4. Trbovle - 4 l/sek - postojan, varira

Izvori so izda{nost pomala od 3 l/sek 1. Trebovle - 2 l/sek - postojan, varira 2. Zduwe - kaj policiskata stanica 3. Sv. Nedela - Zduwe - 1 l/sek - postojan, varira v. Podzemni vodi

Detalni istragi za podzemni vodi vo ova podra~je nema. Okolu r. Treska i nejzinite pritoki vo predelite na aluvijalnata ramnina se javuvaat podzemni vodi ~ie nivo i izda{nost e promenlivo vo zavisnost od periodot i vla`nosta na godinata.

Koristewe na vodite a. Vodosnabduvawe

Naselbite opfateni so prostorot okolu akumulacijata se slabo opremeni so infrastrukturni objekti, vodosnabduvaweto ne e re{eno soodvetno - se zafa}a voda direktno od lokalni izvori. Vo selo Zduwe nema organizirano vodosnabduvawe. Voda zemaat direktno od rekata Treska ili od izvorot vo neposredna blizina na seloto. Selo Blizansko so voda se snabduva od lokalni kaptirani izvori, edniot vo mesnosta Tutuni{te i drugiot vo samoto selo. Dvata izvora se so izda{nost od po 4 l/sek. Za izvorot koj {to se nao|a vo samoto selo treba da se izvr{i detalna analiza za ispravnosta za piewe bidejki vo blizina na izvorot se nao|aat {tali i septi~ki jami. Imaat izgradeno rezervoar za voda od 25 m3 za sanitarnite potrebi. Vo selo Trebovqe imaat kaptirano dva izvora, edniot vo seloto i drugiot vo neposredna blizina. Postoi rezervoar so volumen od 30m3. Letno vreme se javuva nedostatok na voda. Vo seloto Brest imaat kaptirano izvor vo blizina na seloto i izvedeno rezervoar za sanitarna voda. Izgradeni se i selski ~e{mi. Vo seloto ne se javuva nedostatok na voda. Selo Ramne e mala naselba so 5 - 6 ku}i. Voda zemaat od lokalni izvori. Seloto Belica iako se nao|a na samata reka nema organizirano vodosnabduvawe. Me{tanite vodosnabduvaweto go re{avaat individualno, so direktno pumpawe na voda od rekata do svoite dvorovi. Selata Ta`evo i Borova Breznica imaat kaptirano lokalni izvori. Vo letniot period kapacitetite na izvorite opa|aat. Samokov go ima re{eno vodosnabduvaweto so zafa}awe na izvor kaj selo Botu{e so izgradena mre`a.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 48

Industrijata vo ovoj del zastapena so fabrikata za namenski proizvodi "Suvenir" - Samokov, so voda se snabduva od kopani bunari pokraj Mala Reka. b. Navodnuvawe

Vo ovoj prostor naselenieto so zemjodelstvo se zanimava samo za zadovoluvawe na sopstvenite potrebi. Obrabotlivite povr{ini se nao|aat po dolinite na rekite i nivnoto navodnuvawe e na primitiven na~in so jazovi i brazdi. v. Ribarstvo

Visokiot kvalitet na vodite na r. Treska i nejzinite pritoki kako i golemata brzina na te~eweto na vodata, {to ovozmo`uva da ne se poka~i temperaturata nad 180S, dava uslovi za organizirano proizvodstvo na kaliforniska pastrmka. Vo ova podra~je postojat dva ribnika na r. Belica: ribnikot kaj Beli~kite Izvori so kapacitet od 120 toni/godi{no i u{te eden mal privaten so kapacitet od 8 toni/god. g. Energetika

Za energetsko koristewe na vodite izgradeno e derivaciono postroenie na r. O~a. Izgradenata hidroelektrana e so instalirana snaga od 120 KW i o~ekuvano godi{no proizvodstvo od 400000 KWh, no vo momentov elektranata ne e vo upotreba.

Za{titata na vodite od zagaduvawe a. Za{tita od otpadni vodi

Prifa}aweto i odveduvaweto na otpadnite vodi od naselenite mesta ne e organizirano. Ne postojat kanalizacioni sistemi, osven vo Samokov kade vo zavr{na faza e izgradbata na fekalna kanalizaciona mreà. Otpadnite vodi od naselbata Samokov direktno se ispu{taat vo recipientot bez pre~istuvawe. Sledna planirana faza na naselbata e izgradba na pre~istitelna stanica. Fabrikata "Suvenir" koja proizveduva metalni proizvodi so razli~na namena, vo tehnolo{kiot proces koristi agresivni hemiski sredstva koi moàt da ja zagrozat ìvotnata sredina. Pre~istitelnata stanica koja e vo sklop na fabrikata ne funkcionira na najvisoko nivo. Vo Samokov funkcionira i pogon za dobivawe etrei~no maslo od smreka. Pogonot so svojot proces na rabota ne ja zagaduva okolinata. Otpadnite vodi }e se odveduvaat so kanalizacionata mreà koja e vo tek na izvedba. Otpadnite vodi so kvalitetot i koli~inata ne vr{at negativno vlijanie na recipientot.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 49 b. Za{tita od erozija

Podra~jeto opfateno so ovoj prostoren plan spa|a vo IV kategorija na erozivnost ili sredniot koeficient na erozija iznesuva 0,37. Vo po{irokiot region na slivot na r. Treska mal del od povr{inata spa|a vo III kategorija. Slabata erozivnost vo ova podra~je e rezultata na negovata golema po{umenost, i del pod pasi{ta i obrabotlivi povr{ini.

9.4.1. Celi na planot

Od aspekt na vodostopanstvoto i za{tita na vodite, vo ureduvawe na prostorot planot predviduva postignuvawe na slednite celi: - Za vodosnabduvawe maksimalno da se koristat lokalnite izvori na povr{inski i podzemni vodi. - Izgradba i kompletirawe na komunalni vodostopanski infrastrukturni sistemi. - Spre~uvawe na parcijalni re{enija koi }e go ote`nuvaat ili onevozmo`uvaat idniot razvoj na kompleksni pozitivni vodostopanski re{enija. - Celosno koristewe na hidropotencijalot na vodotecite preku: izgradba na hidrotehni~ki zafati za vodosnabduvawe na naselenieto, zemjodelstvoto i industrijata. - Izgradba na mali hidroelektrani na mesta koi nema da gi zagrozat uslovite za realizacija ili funkcionirawe na pogolemi vodosnabditelni energetski ili meliorativni sistemi. - Izvedba na monitoring so informativen sistem za pratewe na kvalitetot i regulirawe na re`imot i bilansot na vodite. - Zapirawe na trendot na vlo{uvawe na kvalitetot na povr{inskite i podzemnite vodi so sanirawe i otstranuvawe na zagaduva~ite. - Spre~uvawe na erozijata na odredeno podra~je so sogleduvawe na pri~inata na nejzinata pojava i kompleksno re{avawe na problemot.

9.4.2. Plan na Vodostopanska infrastruktura

Zaradi ostvaruvawe na zacrtanite celi vo oblasta na vodostopanstvoto i za{tita na vodite planot predviduva:

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 50 a. Koristewe na vodite:

Akumulacii

Rekata Treska so svojot potencijal dava mo`nosti za pove}enamensko koristewe. Nejziniot protok dava mo`nosti za izgradba na pove}e ve{ta~ki akumulacii. Vrz osnova na dosega{nite istra`uvawa pokraj postojnata akumulacija "Matka" i akumulacijata "Kozjak" koja e vo gradba postojat uslovi za izgradba i na brana "Matka II" me|u branite "Matka" i "Kozjak"; brana "Kalu|erica" na vlivot na Mala Reka vo Treska; brana Botu{je na Botu{ka Reka (sliv na Mala Reka) i brana "Brod" vo Brodska Klisura vozvodno od naselbata Makedonski Brod. Vo dolinata na rekata Treska, na potegot od mesnosta Kozjak, pa se do reka Belica, vo atarot na Op{tina Samokov predvidena e akumulacija"Kozjak". Akumulacijata se formira so izgradba na kameno nasipana brana, locirana vo klisurata na r. Treska, na okolu 16 km. od postoe~kata brana "Matka" i na okolu 22 km. od vlivot na r. Treska vo reka Vardar. Branata "Kozjak" gi ima slednite karakteristiki:

- teloto na branata e od nafrlan kamen so glineno jadro, nagib na kosini, - kota na kruna na branata 471,10 m.n.v. - kota na katastrofalno nivo 469,60 m.n.v. - kota na kruna na prelivnikot 466,00 m.n.v. - kota na maksimalno rabotno nivo (energetsko) 459,00 m.n.v. - kota na minimalno rabotno nivo (energetsko) 432,00 m.n.v. - {irina na krunata na branata 10,00 m" Vo sklop na teloto na branata predvideni se prate~ki objekti kako: reviziona galerija, inekciona zavesa, uzvoden zafat, opto~en tunel, preliven organ, dovoden tunel, temelen ispust, dovod do turbinite i centrala. Vaka predvideniot hidro jazel "Kozjak" }e oformi akumulacija so slednite karakteristiki: - vkupen volumen 550 h 106 m3 - neprikosnoven retenzionen prostor 100 h 106 m3 - korisen prostor 260 h 106 m3 - mrtov prostor 190 h 106 m3 - dol`ina na akumulacijata 33,0 km" Akumulacijata e pove}enamenska: za za{tita na nizvodniot prostor od poplavi, obezbeduvawe voda za industrijata, navodnuvawe na "Skopsko Pole" i proizvodstvo na energija. Poa|ajki od faktot deka vodite na r. Treska se odlikuvaat so svojot kvalitet i kvantitet, vo "Nacrt Prostorniot plan na R. Makedonija" predvideno e prefrluvawe na istite za zadovoluvawe na potrebite na

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 51 vodostopanskite podra~ja: "Skopsko", "P~iwa", "Sredna i Dolna Bregalnica" i "Strumica".

Vodosnabduvawe

Zemajki ja vo predvid starosnata struktura i razmestenosta na naselenieto, vo naredniot period ne se o~ekuva zgolemuvawe na brojot na ìtelite osven vo Samokov, s. Zduwe, i s. Blizansko. Vo blizina na s. G. Belica se predviduva izgradba na nova vikend naselba, Dolna Belica. Ovie naselbi so izgradba na akumulacijata }e stanat atraktivni za postojano ìveewe i turizam. So izgradbata na akumulacijata izvorite so pogolema izda{nost Gurgurski, O~a i Sedlarevo se potopuvaat, pa vodosnabduvaweto }e se re{ava so zafa}awe na pomalite, lokalni izvori. Selo Blizansko moè da se snabduva so voda od sega{nite izvori koi gi koristat za vodosnabduvawe, odkako }e se izvr{i analiza za kvalitetot i zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe na izvorot vo seloto. Za naselbata Zduwe postoi mo`nost za vodosnabduvawe so zafa}awe na voda od akumulacijata. Za pocelosno i posigurno vodosnabduvawe za naselbite Zduwe i Blizansko, da ne se ~uvstvuvaat oscilaciite vo potro{uva~kata na voda vo sezona (leten i zimski period) koga brojot na turisti }e bide pogolem, treba da se izgradi regionalen vodosnabditelen sistem so filternica koj }e se snabduva so voda kombinirano od akumulacijata i od izvorite vo Blizansko. Seloto i vikend naselbata Belica }e se snabduvaat so voda od Beli~ki Izvori koi se so golema izda{nost. Vodosnabduvaweto vo ostanatite selskite naselbi vo prostorot }e se re{ava so kaptirawe na lokalni izvori i izgradba na mreà so soodvetni objekti (rezervoari, pumpni stanici).

Potrebite od voda za naselbite okolu akumulacijata iznesuvaat: broj na vodo- Qsr/den naselba potro- snabditelna (m3/den) Qsr/den Qmah/den {uva~i norma (l/sek) (l/sek) (l/den/`it) 1 Zduwe 1380 300 414 4,8 7,7 2 Blizansko 1000 300 300 3,5 5,6 3 Dolna Belica 1532 300 460 5,3 8,5 4 Samokov 1000 300 300 3,5 5,6 5 G.Belica 146 300 44 0,5 0,8 6 Breznica 94 200 19 0,2 0,3 7 Brest 234 200 47 0,5 0,8 8 Zrkle 104 200 21 0,2 0,3 9 Kalu|erica 73 200 15 0,2 0,3 10 Kov~e 15 200 3 0,1 0,2 11 Kosovo 100 200 20 0,2 0,3 12 Ramne 60 200 12 0,1 0,2

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 52

13 Raste` 92 200 18 0,2 0,3 14 Ta`evo 24 200 5 0,1 0,2 15 Trebovqe 18 200 4 0,1 0,2 Vkupno 5872 1682 19.5 31.2

Navodnuvawe

Vo prostorot opfaten so akumulacijata nema uslovi za pro{iruvawe na obrabotlivite povr{ini i pointenzivno zemjodelstvo. Proizvodstvoto na zemjodelski proizvodi }e se razviva do stepen na zadovoluvawe na sopstvenite potrebi. Izgradba na mre`a za navodnuvawe e skapo i te{ko izvodlivo zaradi usitnetost na obrabotlivita povr{ina. Navodnuvaweto na obrabotlivite povr{ini }e bide so brazdi i jazovi.

Ribarstvo

Vo natamo{niot razvoj na ribarstvoto ne se predviduva pro{iruvawe na kapacitetot na sega{nite ribnici kaj Beli~kite Izvori i privatniot ribnik so cel da se za{titi kvalitetot na vodite vo akumulacijata "Kozjak" koja se predviduva i za vodosnabduvawe na naselenieto vo Republikata. Mo`no e poribuvawe na ezeroto za razvoj na sportski ribolov, so {to nema da dojde do naru{uvawe na kvalitetot na vodata.

Energetika

Hidropotencijalot na malite re~ni tokovi ovozmo`uva izgradba na pogolem broj energetski postrojki - mali i mini elektrani koi ovozmo`uvaat efikasno iskoristuvawe na prirodniot potencijal i pretstavuvaat zna~aen faktor vo snabduvaweto so elektri~na energija na malite potro{uva~i - selskite naslbi, mali industriski kapaciteti. Vo po{irokiot opfat na prostorot "Kozjak" predvideni se pove}e mali hidroelektrani*:

Mali hidroelektrani:

instaliran protok HE na reka sliv l/sek 1 Botu{ka (20)* Mala Reka 370 2 BitovskaReka (19) Mala Reka 271 3 Bitovska Reka (18) Mala Reka 135 4 Lagoj (21) Mala Reka 162 5 Petrova Reka (24) Mala Reka 58 6 Petrova Reka (25) Mala Reka 124

* izvor: "Studija za mali i mini hidroelektrani" - 1981 god

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 53

7 Ina~ka Reka (26) Mala Reka 76 8 Mala Reka (61) Treska 3300 9 Biba Reka (34) Treska 99 10 Vele{ki Dol (35) Treska 169 11 Belica 1 Beli~ka Reka 2070 12 Belica 2 Beli~ka Reka 2820 13 Samokov Ben~enska Reka 1000

Od predvidenite hidroelektrani vo opfatot na akumulacijata "Kozjak" se nao|aat hidroelektranite na rekite Botu{ka, Bitovska, Ina~ka, Mala Reka(sliv na r. Treska), Biba Reka, Vele{ki Dol so 28.842 MWh godi{no proizvodstvo na elektri~na energija. Vo 1987 god. od strana na fabrikata "Suvenir" - Samokov finansirno e izrabotka na glaven proekt za hidroelektrana "Samokov" na Ben~anska Reka vo slivot na Mala Reka. So "Studijata za mali i mini hidroelektrani" za energetsko koristewe na vodite od r. Lagoj predvideni se tri elektrani od koi, so izrabotkata na glavniot proekt za hidroelektranata "Samokov", dve otpa|aat. Za energetsko koristewe na vodite od r. Belica predvideni se dve hidrocentrali "Belica 1" i "Belica 2" od koi "Belica 2" e predvidena na lokacijata na idnata nova naselba Dolna Belica. Se predlaga istata da se izostavi od gradba, a raspolo`iviot pad da se iskoristi so nizvodna lokacija na HE"Belica1". b. Za{tita na vodite

Za{tita od otpadni vodi

Nekontrolirano i neorganizirano odstranuvawe na odpadnite vodi vlijae, vo prv red, na zagaduvawe na povr{inskite i podzemnite vodi koi vo odredeni periodi moàt da stanat delumno ili celosno neupotreblivi. So cel da se eliminira zagaduvaweto se predviduva izgradba na kanalizacioni mreì vo naselenite mesta vo ~ii sostav }e treba da se izgradat i uredi za pre~istuvawe na odpadnite vodi. Pre~istitelnite stanici za tretman na odpadnite vodi treba da go opfatat biolo{kiot tretman so stepen na pre~istuvawe pogolem od 90% kako i hemiskiot tretman na industriskite otpadni vodi. Normata za odvodnuvawe iznesuva 80% od vodosnabditelnata norma - 240 za pogolemite odnosno 160 l/den/ìtel za pomalite naselbi. Koli~inata na otpadnata voda za planskiot period iznesuva 1344 m3/den. Posebno vnimanie treba da se obrne na za{titata na vodite na r. Treska, da ne dojde do namaluvawe na nejziniot sega{en kvalitet koj se ocenuva vo I i II kategorija, bidejki so "Nacrt Postorniot plan na Republika Makedonija" se predviduva so vi{okot voda od r. Treska da se pokrivaat nedostatocite za voda

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 54 vo drugi Vodostopanski podra~ja na R.Makedonija - Skopsko, P~iwa, S. i D. Bregalnica i Strumica. Za taa cel potrebno e i site naselbi locirani vozvodno od akumulacijata "Kozjak" da imaat izgradeno uredi za pre~istuvawe na otpadnite vodi. Toa posebno se odnesuva za pogolemite zagaduva~i Makedonski Brod i Ki~evo.

Za{tita od erozija

[tetite {to se javuvaat kako rezultat na razornoto dejstvo na erozivnite sili te{ko mo`at vo celost da se sogledaat i opfatat. Tie se registriraat glavno preku porojnite poplavi, zatrpuvaweto na obrabotlivoto zemji{te, saobra}ajnici, hidromeliorativni sistemi, akumulacioni bazeni, naselbi i dr. so {to neposredno se zagrozuva op{tiot razvoj i okolinata. Iako prostorot okolu "Kozjak" spa|a vo podra~je so slaba erozija, znaejki go {tetnoto dejstvo na erozijata potrebno e da se prevzemat merki so planska eksploatacija na prirodnite resursi, osobeno {umskiot fond, da se podobri na~inot na obrabotka na zemjodelskite povr{ini za da se namali erozijata na fini suspendirani ~estici, podobruvawe na sostojbata na pasi{tata so primena na sovremeni metodi i oformuvawe na ve{ta~ki livadi vo ridskite prostori i prevzemawe soodvetni grade`ni raboti za sanirawe i namaluvawe na erozijata.

9.5. Energetska infrastruktura a. Potro{uva~ka na energija

Energijata vo edna zemja ima vitalno zna~ewe za nejziniot kontinuiran i nepre~en razvoj. Toa zna~ewe proizleguva od nejzinata dvojna uloga. Taa e komponenta na materijalnoto proizvodstvo i osnoven segment na stopanskiot i op{testveniot razvoj. Spored starata teritorijalna podelba na R.Makedonija (34 op{tini), regionot na akumulacijata Kozjak pripa|a{e na op{tinata Makedonski Brod. Evidentirawe na potro{uva~kata na vkupna energija, kako i na el.energija e vr{eno za regionot na M.Brod. Za regionot validno e evidentirana samo potro{uva~kata na el.energija. Potro{uva~kata na energija e tesno povrzana so razvojot na stopanstvoto vo site negovi segmenti. Vo razgleduvaniot period od 1980 do 1995 godina stopanstvoto vo regionot na M.Brod kako i vo R.Makedonija bele`i golemi oscilacii, od 1980 god. do 1985 god. rasne, potoa do 1990 god. opa|a za da potoa povtorno rasne. Vkupnata potro{uva~kata na energija za region na Makedonski Brod za period 1980-1995 god. spored ekspertskiot eleborat za "Razvoj na energetikata vo R.Makedonija do 2020 god." izrabotena od AD EMO-Ohrid za potrebite na rabotnata verzija na "Nacrt Prostorniot plan na R.Makedonija" e dadena vo tabela 1.1.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 55

Vkupna potro{uva~ka na energija za period 1980-1995 god. po oblici na energija za region na Makedonski Brod Ed. Oblik na energija 1980 1985 1990 1995 mera Cvrsti goriva tEJ 189 239 62 33 Ogrevno drvo m3 4.588 5.761 4.551 4.599 Te~ni goriva (bez mazut) t 2.117 1.383 1.877 2.473 Mazut t 0 206 77 66 Elektri~na energija MWh 10.287 13.987 8.297 10.474 Potro{uva~kata na ogrevno drvo e nepromeneta za celiot period osven vo 1990 god. koga be{e zabele`ano zgolemuvawe dodeka pak potro{uva~kata na cvrsti goriva po zgolemuvaweto vo 1985 god. bele`i opa|awe. Potro{uva~kata na te~nite goriva, bez mazut, od 1985 god. raste za razlika od potro{uva~kata na mazut koja postojano opa|a. Elektri~na energija se menuva vo {iroki granici (opadna za 40% vo 1990 god. vo odnos na 1985 god.) taka da potro{uva~ka vo 1995 god. e izedna~ena so potro{uva~kata vo 1980 god.

U~estvoto na poedini potro{uva~ki na energija vo vkupnata potro{uva~ka na energija 1980 god. 1985 god. 1990 god. 1995 god. Oblik na energija GJ % GJ % GJ % GJ % Cvrsti goriva 55x103 29 69x103 36 51x103 30 50x103 24 Te~ni goriva 99x103 52 73x103 38 91x103 53 119x103 58 El.energija 37x103 19 50x103 26 30x103 17 38x103 18 Vkupno 191x103 100 192x103 100 172x103 100 207x103 100

Vkupnata koli~ina na potro{ena energija vo 1995 godina opadnala za 25 % vo odnos na 1985 godina, pred se zaradi golemoto namaluvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija. Zabele`livo e deka u~estvoto na potro{uva~kata na te~nite goriva e dominantna vo izminatite godini so nad 50% (osven 1985 god.). U~estvoto na cvrstite goriva vo vkupnata potro{uva~kata e pogolemo od u~estvoto na el.energija za celiot period, no taa razlika e se pomala.

Godi{na potro{uva~ka na energija po ìtel i u~estvo na potro{uva~ka na energija na region na M.Brod vo vkupna potro{uva~ka na energija vo R.Makedonija 1980 god. 1985 god. 1990 god. 1995 god. GJ/ìt. % GJ/ìt. % GJ/ìt. % GJ/ìt. % M.Brod 14.77 0.26 14.78 0.26 14.14 0.25 18.00 0.33 R. Maked. 36.01 100 36.78 100 33.10 100 30.16 100

Vkupnata potro{uva~ka na energija po `itel vo region na M.Brod e nepromeneta do 1990 god. od koga {to imame zgolemuvawe od 21 %. Potro{uva~kata na energija po `itel vo regionot na Makedonski Brod

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 56 sporedeno so istata vo R.Makedonija vo 1985 god. e pomala za 60 % dodeka pak vo 1995 god. za 40 %. b) Potro{uva~ka na elektri~na energija

Elektri~nata energija, koja zazema dominantno mesto vo vkupnata potro{uva~ka na energija, e specifi~en oblik na energija koja po mnogu elementi na potro{uva~ka ne moè da se supstuira so nekoj drug oblik na energija. Specifi~na godi{na potro{uva~kata na el.energija po ìtel vo R.Makedonija Godina 1980 1985 1990 1995 Spec.potro{uva~ka (kWh/`) 1.910 2.760 2.430 2.400 Potro{uva~ka na el.energija i specifi~na potro{uva~ka po ìtel vo M. Brod Godina 1971 1982 1995 1996 1997 Potro{uva~ka (MWh) 420 3.130 6.160 10.200 8.900 Spec.potro{uva~ka (kWh/`) 26.5 255 558 925 807 Vo 1995 god. specifi~nata potro{uva~ka po ìtel vo R.Makedonija e pogolema za 4,3 pati vo odnos na Makedonski Brod. Specifi~nata potro{uva~ka na el.energija po ìtel vo Makedonski Brod vo 1982 god. rasnela so stapka na porast od 23 % godi{no vo odnos na 1971 god., vo 1995 god. vo odnos na 1982 god. rasnela za 6 % godi{no a vo 1997 god. vo odnos na 1995 god. rasnela za 20 % godi{no.

Vkupna potro{uva~ka na el.energija za naseleni mesta Vkupna potro{uva~ka Vkupna potro{uva~ka Naseleno mesto (KWh) 1987 god. (KWh) 1997 god. Samokov 63.750 158.879 Brest 22.420 38.081 Kosovo 8.260 11.991 Raste{ 15.600 46.158 Ramne 16.850 13.213 Kov~e 6.690 4.050 D.Zrkle 23.060 14.812 Kalu|erec 10.380 14.622 Blizansko ----- 21.265 Zduwe ----- 4.885 B.Breznica ----- 12.021 Trebovqe ----- 9.604

Potro{uva~kata na el.energija vo poedini naseleni mesta od regionot e zgolemena vo 1997 god. vo odnos na 1987 god. osven vo Kov~e, D.Zrkle i Ramne. Najgolemo zgolemuvawe ima vo Samokov i Raste{ za 2.5 odnosno 3 pati (godi{na stapka na porast 9,6 odnosno 12%).

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 57

Specifi~na potro{uva~ka na el.energija po `itel Naseleno Spec.potro{uva~ka (kWh/`) Spec.potro{uva~ka (kWh/`) mesto 1987 god. 1997 god. Samokov 329 544 Brest 67 163 Kosovo 35 120 Raste{ 73 502 Ramne 100 220 Kov~e 209 162 D.Zrkle 114 142 Kalu|erec 76 200 Blizansko ----- 409 Zduwe ----- 212 B.Breznica ----- 128 Trebovqe ----- 534 D.Lup{te ----- 158

Naselenite mesta vo regionot na akumulacijata Kozjak se vo kategorija na niska potro{uva~ka na elektri~na energija. Toa se dolì pred se zaradi niskiot standard na naselenieto, industriski nerazvien region, greeweto na stanbenite objekti so ogrevno drvo itn. Prose~na godi{na specifi~na potro{uva~ka na el.energija po ìtel na poso~enite naseleni mesta vo 1987 god. iznesuvala 125 kWh a vo 1997 god. 269 kWh. {to prestavuva zgolemuvawe za 2.15 pati. Potro{uva~kata na el.energija po ìtel vo 1997 god. rasnela vo odnos na 1987 god. so godi{na stapka na porast od 8 %. Poedine~no za naselenite mesta od regionot, potro{uva~kata po ìtel opadnala vo Kov~e, a vo ostanatite naseleni mesta porasnala i toa najmalku vo D.Zrkle i Samokov (1.2-1.6 pati) a najmnogu vo Kosovo i Raste{ (3.4-6.9 pati vo odnos na 1987 god.). Specifi~nata godi{na potro{uva~ka na el.energija po ìtel vo regionot e mnogu pomala od istata za M.Brod (za tri pati vo 1997 god.). Sporedeno so R.Makedonija, takva specifi~na potro{uva~ka po ìtel bila registrirana vo Republikata pred pove}e decenii. v) Sistemi za prenos na elektri~na energija

Sistemot za prenos na el.energija prestavuva glavna vrska pome|u proizvoditelite i potro{uva~ite na ovoj vid na energija. Kvalitetot i doverlivosta vo snabduvaweto na potro{uva~ite so el.energija zavisi od karakteristikite na ovoj sistem. Glavni elementi na ovoj sistem se dalnovodite i trafostanicite od 110 i 35 kV. Regionot na akumulacijata Kozjak se napojuva so elektri~na energija od TS "Samokov" 110/35/10 kV; 10 MVA. Fabrikata "Suvenir" ima sopstvena trafostanica 35/0,4 kV; koja e povr`ana so TS Samokov so 35 kV i 5,3 km dolg

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 58 dalnovod postaven na ~eli~ni stolbovi. Samata trafostanica TS Samokov povràna e so tri dalnovodi koi {to pominuvaat niz regionot: - TS Oslomej - TS Samokov 110 kV, so dolìna od 17,5 km i - TS Skopje 3 - TS Samokov 110 kV, so dolìna od 47,6 km. - TS Makedonski Brod - TS Samokov 110 kV, koj momentalno raboti na 35 kV. Site dalnovodi se postaveni na ~eli~no-re{etkasti ednostrani stolbovi. Trasite na dalnovodite se von dofat na idnata akumulacija Kozjak. Srednonaponskiot razvod e na 10 kV naponsko nivo i e izveden na drveno- impregrirani stolbovi, osven delnicata Blizansko-Zduwe koj e izgraden na plasti~ni stolbovi. Sostojbata na ova mreà vo najgolem del e lo{a, drvenite stolbovi se dotraeni a presekot na provodnicite e nesoodveten. So ispolnuvawe so voda na akumulacijata Kozjak, }e bidat potopeni trafostanicite: TS"Zduwe", TS"Zduwe(Policiska stanica)" i TS"Taèvska Reka" so prate~kata el.energetska infrastruktura (dalnovodi i niskonaponska mreà). Del od dalnovodot lociran po te~enie na r.O~a pome|u lokalitetite "[iqegarnik" i "Kapina" e opoàren. Vo site naseleni mesta od regionot postaveni se 10/0,4 kV trafostanici so snagi od 30, 50 ili 100 kVA. Trafostanicite se "stolbni" i se montirani voglavno na drveno-impregrirani stolbovi a mal broj na èlezno-re{etkasti stolbovi. Na dalnovodite ne se postaveni rastavuva~i. Site naseleni mesta vo regionot se elektrificirani, osven delovi na nekoi naselbi koi se razvivaat podaleku od osnovnata naselba (pr. nov del na nas.Kalu|erec). Niskonaponskata distributivna mreà e vozdu{na na drveni, impregrirani stolbovi i e vo lo{a sostojba. Vo nekoi od naselbite (Brest, Samokov, Dolna Belica) na stolbovite od nisko naponskata mreà postaveni se i svetilki za uli~no osvetluvawe. Vo regionot ~esti se prekinite vo snabduvaweto so el.energija predizvikani od atmosferski praznewa, dozemni spoevi i t.n. Posebna te{kotija prestavuva ostranuvaweto na defektite zaradi oddale~enosta na regionot od nadle`noto distributivno pretprijatie kako i slabata patna infrastruktura. g) Proizvodstvo na elektri~na energija

Za proizvodstvo na elektri~na energija vo regionot ne postoi pogolem proizveduva~ na elektri~na energija. Na rekata O~a e izgradena hidrocentralata "Zduwe" koja {to ima instalirana snaga na agregat cca 120 kVA no koja {to ne e vo pogon. Ovaa mini hidrocentrala }e bide potopena so vodite od idnata akumulacija Kozjak.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 59 d) Merki na za{tita na `ivotna sredina

Stepenot na zagaduvaweto na okolinata e funkcija od vidot i kvalitetot na energentot, uslovite na sogoruvawe, koli~inata na emituvawe na el.energija, odrùvawe na sistemot, sekundarnata oprema za za{tita na ìvotnata okolina, meteorolo{kite i orografskite uslovi i sl. Koristeweto na drvnata masa, karakteristi~na za regionot, prestavuva direkna opasnost za o{tetuvawe na ìvotnata sredina. So nekontroliranata se~a na drvnata masa se naru{uva biolo{kiot sinxir i se namaluva produkcijata na kislorod vo atmosferata. Aerozagaduvaweto pri sogoruvawe e relativno malo. Pri soforuvawe na drvnata masa ima zgolemena koli~ina na cvrst otpad. Hidroelektranite pri gradba vlijaat vrz okolinata, florata, faunata, mikroklimata i sl. No, vo tekot na eksploatacijata skoro da ne ja zagaduvaat ìvotnata sredina, obezbeduvaat biolo{ki minimum na vodotecite, nema emisija na otpad, go podigaat nivoto na podzemnite vodi, obezbeduvaat uslovi za razvoj na florata i faunata i sl. Hidropotencijalite, osven za dobivawe na energija, se koristat i za navodnuvawe i vodosnabduvawe. Merkite za za{tita na ìvotnata sredina vo osnova se izbor na najpovolen energent. No toa e limitirano so raspoloìvosta na takov vid gorivo i finansiskite mo`nosti na dràvata. Koristeweto odnosno se~eweto na ogrevnoto drvo vo idnina treba da e kako rezultat samo na pominat vek na vegetacija a ne za potreba od gorivo. Na ve}e izgradenite kapaciteti da se instaliraat sistemi za tretman na otpadnite vodi i gasovi.

`) O~ekuvani posledici i vlijanina akumulacijata vrz okolinata

Potopuvawe na infrastrukturnite objekti

So polnewe na akumulacijata Kozjak }e se potopi i del od postojnata el.energetska mreà, odnosno trafostanicite: "Zduwe", "Zduwe (Policiska Stanica)" i "Taèvska Reka" so prate~kata srednonaponska i niskonaponska mreà. So vodite na ezeroto }e bide zafatena i mini HE Zduwe. Od telekomunikaciskata infrastruktura vo regionot, }e bide potopena "Policiskata stanica" so telefonskata centrala i pripadnata tel. mreà. Zatoa se prepora~uva dislokacija na celokupnata el.energetska i drug vid na instalacija {to sega se nao|aat pod kotata na katastrofalno nivo od 469,6 m.

9.5.1. Celi i zada~i za razvojot na energetikata

Razvojot na energetikata i energetskata infrastruktura }e ima zna~ajno vlijanie vrz vkupniot stopanski i prostorniot razvoj na podra~jeto opfateno so planot, zaradi toa se utvrduvaat slednite dolgoro~ni celi i smernici na energetskiot razvoj:

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 60

- Stopanskiot razvoj da se planira vrz baza na odnapred planiran razvoj na proizvodstvoto na energija, bazirano na realni energetski i finansiski mo`nosti na Republikata. - Razvojot na regionot treba da se usmeruva prema stvarnite mo`nosti, osobenosti i potencijali. - Namaluvawe na specifi~nata potro{uva~ka na energija po edinica proizvod i prestruktuirawe na stopanstvoto na proizvodni procesi i tehnologii koi obezbeduvaat ist op{testven proizvod so pomala potro{uva~ka na energija. - Da se vodi smetka za racionalno angaìrawe na doma{nite energetski izvori, optimalno iskoristuvawe na raspoloìvata energija i namaluvawe na uvoznata zavisnost. - Podobruvawe na kvalitet na rabota i sigurnost na postojna el.prenosna mreà i nejzina dogradba. - Sozdavawe na uslovi za zgolemuvawe na potro{uva~kata na elektri~na energija po ìtel. - Za{tita na okolinata so namaluvawe na emitiranite {tetni materii so podobruvawe na energetskata efikasnost (upotreba na pokvalitetni goriva i pro~istuvawe na gasovite pred ispu{tawe vo okolinata). - Zgolemuvaweto na proizvodstvoto na energija vo nieden slu~aj ne smee da bide vo konflikt so za{titata na ìvotnata sredina. - Dostapnost na po{tenskite edinici do naselenieto za nepre~eno odvivawe na vnatre{niot i me|unarodniot po{tenski soobra}aj. - Obezbeduvawe na telefonski priklu~oci za sekoe doma}instvo vo naseleno mesto so nad 50 doma}instva. - Zadovoluvawe na potrebite od telefonski priklu~oci za stopanskite i drugi pravni subjekti vo naselenite mesta kako i vo turisti~kite zoni. - Integrirawe na razli~ni vidovi na komutacii istovremeno po ista mreà: govor, tekst, prenos na sliki i podatoci. - Zgolemuvawe na fleksibilnosta na telefonskata mreà i na nejzinata sigurnost i raspoloìvost. - Pokrivawe na regionot so kvaliteten radio i televiziski signal.

9.5.2. Plan na energetska infrastruktura a. Prognoza na potro{uva~ka na vkupnata energija

Pri vr{ewe na prognoza na potro{uva~kata potrebno e pred se pribirawe i verifikacija na kvalitetni vlezni podatoci, matemati~ko modelirawe na potro{uva~kata vo minatoto i analiza na dobienite podatoci.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 61

Vleznite podatoci vo sebe sodr`at dva elementa: podatoci za potro{uva~kata na energija vo minatoto i podatoci za naselenieto i op{testveniot proizvod, koi pak od svoja strana se nepromenlivi golemini. Za naselenite mesta od regionot na akumulacijata Kozjak ne se pribereni to~ni, verificirani podatoci za potro{uva~kata na energija vo izminatiot period, osven za potro{uva~kata na el.energija. Najgolemiot del od naselenieto vo regionot potrebite od zatopluvawe na doma}instvata i za topla voda gi podmiruva edinstveno so ogrevno drvo, koe {to e i lesno dostapno. Me|utoa, potro{uva~kata na ogrevnoto drvo ne e validno registrirana. Zaradi nedostapnost do evidentirani podatoci za vkupnata potro{uva~ka na energija za regionot, analizirani se podatocite za potro{uva~kata na energija za regionot na Makedonski Brod za izminatite 15 godini. Vo izminatiot period regionot na Makedonski Brod kako i R.Makedonija minuva{e slo`en proces koj direkno vlijae{e i na potro{uva~kata na energija. Vo uslovi na golem pad na vkupniot op{testven proizvod, potro{uva~kata na te~nite goriva (bez mazut) vo M.Brod ima zna~itelno zgolemuvawe, potro{uva~kata na mazut i cvrstite goriva imaa zna~itelno namaluvawe dodeka pak el.energija po period na zgolemuvawe i na namaluvawe se izedna~i vo 1995 god. so onaa od 1985 god. Ovie sostojbi sekako imaat negativno vlijanie vrz kvalitetot na prognozata na potro{uva~kata vo idninata. Vo prezentiranite energenti ne e zastapen zemeniot gas, zatoa {to regionot na M.Brod ne e priklu~en na gasovodniot sistem. Zemeniot gas nema da bide zastapen i vo prognozata do 2020 god., zatoa {to so napravenite analizi na trite fazi za gasifikacija na R.Makedonija, regionot na akumulacijata Kozjak ne e opfaten. Se prognozira deka vo idniot period potro{uva~kata na cvrsti goriva postepeno da go zgolemuva svoeto u~estvo vo vkupnata potro{uva~ka na energija od dosega{nite 24 % na 26 %. Za smetka na toa se o~ekuva da se namali u~estvoto ne potro{uva~kata na te~ni goriva koja od sega{nite 58% vo 2020 god. }e u~estvuva so 56%. U~estvoto na potro{uva~kata na el.energija vo vkupnata potro{uva~ka na energija }e ostane nepromeneto. Prose~nite godi{ni stapki na porast na potro{uva~kite vo 2020 god. vo odnos na 1995 god. iznesuvaat: na cvrstite goriva 3,2%, na te~nite goriva 2,8%, na el.energija 3% a na vkupnata energija 2,9%. U~estvoto na poedini potro{uva~ki na energija vo vkupnata potro{uva~ka na energija za region na M.Brod

2000 2010 2020 Oblik na energija GJ % GJ % GJ % Cvrsti goriva 61x103 24 82x103 24 110x103 26 Te~ni goriva 145x103 58 195x103 58 238x103 56 Elektri~na energija 44x103 18 59x103 18 79x103 18 Vkupno 250x103 100 336x103 100 427x103 100

So prognozata do 2020 god. se predviduva potrebite od potro{uva~kata na el.energija da iznesuvaat 21.950 MWh a na te~ni goriva i mazut 5.700 t. Vo

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 62 regionot, vo periodot do 2020 god. ne se predviduva organizirano proizvodstvo odnosno koristewe na toplinska energija so izgradba na toplani i kotlari. b) Prognoza na potro{uva~ka na elektri~na energija

Potro{uva~kata na el.energija vo regionot na Makedonski Brod vo periodot do 2020 god. nema da ja sledi dinamikata na porast na vkupnata potro{uva~ka na energija. Do 2000 god. taa }e rasne so godi{na stapka na porast od 4%, do 2010 god. vo odnos na 2000 god. }e rasne so godi{na stapka na porast od 1% a do 2020 god. vo odnos na 2010 god. }e rasne so stapka na porast od 0.5%. Ili potro{uva~kata na el.energija }e se zgolem vo 2020 god. za 1,35 pati vo odnos na 1995 god. Potro{uva~ka na el.energija i specifi~na potro{uva~ka po `itel vo Makedonski Brod

Godina 2000 god. 2010 god. 2020 god. Potro{uva~ka (MWh) 12.200 16.400 21.950 Spec.potro{uva~ka (kWh/`) 1.9 2.3 Specifi~nata godi{na potro{uva~ka na el.energija po ìtel vo reonot na Makedonski Brod (op{tina M.Brod i op{tina Samokov) se predviduva da se zgolemi vo 2020 god. za 2.85 pati vo odnos na 1997 god. So proekcijata na naselenieto vo regionot na akumulacijata Kozjak se planira 1250 doma}instva so prose~eno ~etiri ~lenovi po doma}instvo. So planiraniot razvoj do 2020 god. na {umarstvoto, zemjodelieto, industrijata, lovot i ribolovot, maloto stopanstvo, turizmot i ugostitelstvoto, kako i so razvoj na soobra}ajniot i drugite infrastrukturni sistemi, se predviduva da se zgolemi li~niot standard na naselenieto vo regionot. Eden od zna~ajnite pokazateli za nivoto na opremenosta na prostorot e sp. potro{uva~ka na elektri~na energija po ìtel. Se o~ekuva zaedno so zgolemuvawe na ìvotniot standard na naselenieto, da se zgolemuva i specifi~nata potro{uva~ka. Od registriranata prose~na specif. godi{na potro{uva~ka po ìtel za regionot, od 269 kWh vo 1997 god; se prognozira sp.potro{uva~ka od 1027 kWh po ìtel vo 2020 god; {to prestavuva zgolemuvawe za 3,82 pati. Prose~nata godi{na stapka na porast na sp.potro{uva~ka po ìtel se predviduva da iznesuva 6.0%. Spored toa, za planskiot period do 2020 god. vkupnata potro{uva~ka na el.energija za doma}instvata se prognozira da iznesuva 5.150 MWh. Vkupnata potro{uva~ka na elektri~na energija (visok i nizok napon) za regionot vo 2020 god. se prognozira da isnesuva 8.750 MWh. Za zadovoluvawe na potro{uva~kata na el.energija, postoe~kata trafostanica locirana vo Samokov 110/35/10 kV; 10 MVA, vo potpolnost }e gi zadovoli potrebite. Od ostanatite energenti se predviduva zna~itelno zgolemuvawe na u~estvoto na ogrevnoto drvo i te~nite goriva (bez mazut) vo vkupnata potro{uva~ka na energija vo regionot.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 63 v) Sistemi za prenos na elektri~na energija

Izgradbata na postrojkite za prenos i distribucija na el.energija, dalnovodi i transformatorski postrojki, treba da go sledi sevkupniot razvoj na elektroenergetikata. So ogled na toa {to vo regionot do 2020 god. ne se predviduva drasti~no zgolemuvawe na potro{uva~kata na el.energija, postojniot sistem za prenos na el.energija (110 i 35 kV) nema da se menuva i dograduva. Edinstveno se predviduva izgradba na 110 kV dalnovod koj }e ja povrùva HE Kozjak so HE Matka odnosno so TS Skopje 3. Promeni se potrebni vo sostojbata na srednonaponskata mreà (10 kV). Pokraj dislokacija na del od trasite na dalnovodite koi }e bidat zafateni so vodite od akumulacijata Kozjak, se prepora~uva celosna rekonstrukcija i revitalizacija na mreàta so {to }e se zgolemi kvalitetot i doverlivosta na celokupniot el.energetski sistem. Dalnovodite da se postavat na betonski stolbovi a pred tafostanicite da se instaliraat rastavuva~i. Distributivnite trafostanici vo regionot da se planiraat poedine~no prema potro{uva~kata na el.energija vo sekoe od naselenite mesta. Postojniot sistem na mali stolbni trafostanici }e bide zamenet so sovremeni kapaciteti so pogolema mo}nost, {to e zavisno i specifi~no za sekoj lokalitet. Za ovaa cel da se koristat podatoci od DUP za naselenite mesta vo regionot. Vo delot od niskonaponskata mreà isto taka potrebno e da se izvr{i celosna rekonstrukcija na stolbnite mesta i vozdu{nite provodnici. Naselenite mesta kade {to nema instalirano uli~no osvetluvawe vo idniot period pri rekonstrukcija na niskonaponskata mreà da bidat opfateni so instalaciite za javno osvetluvawe. g) Proizvodstvo na elektri~na energija vo regionot na akululacijata Kozjak

Dosega{nite prevzemeni istra`uva~ki raboti vo regionot za otkrivawe na primarni energetski resursi ne dale povolni rezultati za otpo~nuvawe na nivno intenzivno iskoristuvawe, osven za se~eweto na drvnata masa. Proizvodstvoto na energija na teritorijata na regionot vo naredniot period }e bide naso~eno vo pravec na koristewe na postojniot hidropotencijal na rekata Treska i nejzinite pritoki. Vrz osnova na dosega{nite istra`uvawa postojat dobri mo`nosti za proizvodstvo na el.energija so izgradba na mali i mini hidroelektrani.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 64

Osnovni karakteristiki na mo`ni mali i mini hidroelektrani vo regionot na ak.Kozjak

Instalirana Godi{no HE na reka Sliv mo}nost proizvodstvo [kW] [MWh] 1 Botu{ka Mala Reka 394 1.678 2 Bitovska Reka Mala Reka 306 1.303 3 Bitovska Reka Mala Reka 93 396 4 Lagoj Mala Reka 161 685 5 Mala Reka Petrova Reka 53 226 6 Petrova Reka Mala Reka 141 600 7 Ina~ka Reka Mala Reka 53 226 8 Mala Reka Treska 1.600 7.000 9 Biba Reka Treska 112 476 10 Vele{ki Dol Treska 97 412 11 Belica 1 Beli~ka Reka 1.300 2.990 12 Belica 2 Beli~ka Reka 800 3.650 13 Samokov Ben~enska Reka 2.630 9.200 Vkupno: 7.740 28.842 Spored poso~enite mo`ni mali i mini HE, prevzemini od "Studijata za mali i mini HE od 1985 god.", vkupnoto proizvodstvo na el.energija od ovie HE e skromno za vkupniot el.energetski sistem na R.Makedonija. Me|utoa za vkupniot energetski bilans za regionot, toa proizvodstvo prestavuva zna~aen faktor vo snabduvaweto so el.energija, naro~no za malite potro{uva~i: selskite naselbi, malite industriski kapaciteti i sl. Da napomeneme deka HE pod reden broj 12 "Belica 2" e predvideno da se locira vo novoplaniranata naselba D. Belica pa za nejzina izgradba potrebno e da se preispita lokacijata. Branata Kozjak, koja e vo izgradba, so snaga na agregatite od 2x42,5 MW, }e obezbeduva mo`no godi{no proizvodstvo na el.energija od cca 156 GWh. So izgradba i stavawe vo pogon na HE Kozjak zna~itelno }e se podobri vkupniot el.energetski sistem na R.Makedonija.

10. ZA[TITA NA @IVOTNA SREDINA

10.1. Celi i zada~i za za{tita na podra~jeto

Krajbre`noto podra~je na akumulacijata "Kozjak" so karakteristi~ni geografsko-ekolo{ki, antropogeni, socio-demografski i socio-ekonomski obele`ja, pretstavuva model na integralna sredina vo koja, pri vospostavenite uslovi na slabo naselena zona, sekoja nova razvojna aktivnost e rizi~na, zaradi ~uvstvitelnosta na ekosistemite. Ne se zastapeni aktivnosti na prostorot koi ja zagrozuvaat sredinata, taka {to za{titnite merki }e imaat preventiven karakter.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 65

Potencijalite na stopanskiot razvoj na podra~jeto na akumulacijata Kozjak se baziraat vrz prirodnite resursi, izrazeni preku visokiot kvalitet na komponentite na ìvotnata sredina kako razvoen potencijal na ova podra~je, za da istoto se naseli i obezbedi dovolen broj na rabotni mesta vo grankite: turizam, ribarstvo, {umarstvo, lovstvo, zemjodelie, sto~arstvo, koristewe na nemetali (mermeri i dolomiten kamen), malo stopanstvo i lesna industrija so nezagaduva~ki karakter. Pri toa od aspekt na za{titata treba da se ostvarat slednite celi: - Ograni~uvawe na koli~estvata i kvalitetot na emisijata pri potencijalnite izvori na zagaduvawe (soobra}ajot, doma{nite loì{ta, novopredvideni objekti od malo stopanstvo), zaradi odrùvawe na koncentracijata na {tetni materii pod granicite na MDK; - Naso~uvawe na upotrebata na energenti vo novopredvidenoto i postojnoto proizvodstvo, energetikata, (koristewe na obnovlivi izvori na energija); vo soobra}ajot (primena na katalizatori, napu{tawe na olovniot benzin); kaj individualnoto greewe (zamena na te~ni i cvrsti goriva so solarna, elektri~na energija); - Organizacija vo funkcioniraweto na soobra}ajot (osovremenuvawe na prevoznite sredstva, omasovuvawe na javnite prevozni sredstva vo soobra}ajot). Zaradi relativno poslabo zastapenata soobra}ajna infrastruktura na podra~jeto i slabata naselenost, ova na~elo }e ja dobie svojata va`nost, vo slu~aj na kompleksno zaìvuvawe na podra~jeto; - Primena na "~isti" tehnolo{ki procesi vo novopredvidenoto proizvodstvo; - Za~uvuvawe na kvalitetot na vodite vo slivnoto podra~je (vodoteci i podzemni vodi), preku definirawe na zoni na sanitarna za{tita vo izvori{nite podra~ja {to se koristat za vodosnabduvawe na naselbite, ribnicite, vodozafatite za navodnuvawe na obrabotlivi povr{ini, zonite za rekreacija, kapewe i sli~no, soglasno so Zakonot za vodite, Pravilnikot za kvalitetot i zdravstvenata ispravnost na vodata za piewe, Uredbata za klasifikacija na vodite i Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i odrùvawe na za{titnite zoni okolu izvorite na voda za piewe; - Osiguruvawe na minimalnite proteci na vodotecite i nivnoto zgolemuvawe preku upravuvawe i stopanisuvawe so vodite vo slivot na r. Treska i akumulacijata "Kozjak", zaradi postignuvawe na povolni kapaciteti na recepientite pri priem na komunalni otpadni vodi i otpadni vodi od novopredvideni funkcii: domuvawe,turizam, malo stopanstvo i dr; - Upravuvawe so ribolovot, zaradi za{titata na vodniot ekosistem na podra~jeto na akumulacijata; - Soodvetno za{tituvawe na krajbre`nite {umi koi imaat uloga za spre~uvawe na eroziven nanos, eliminacija na {tetni vlijanija od zemjodelstvoto (upotreba na pesticidi i sl.), sto~arstvoto (napojuvawe na stoka i mo`nosti za zaraza od bolen dobitok preku iz|ubruvawe i sl.), kako i drenaà na {tetni materii od soobra}ajnicite vo re~niot sliv i akumulacijata; - Permanentna kontrola na efluentite od ispustite na kanalizaciona infrastruktura od naselbite, odnosno bilo kakov drug efluent od novopredvideni funkcii na podra~jeto; - Spre~uvawe na erozijata sopo{umuvawe na erozivnite podra~ja;

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 66

- Prethodna ocenka na ekonomskata i ekolo{kata opravdanost od strana na nadle`na institucija pri prenemena na zemjodelsko vo nezemjodelsko zemji{te; - Permanentna kontrola na maksimalno dozvoleni koncentracii na {tetni materii vo po~va i vospostavuvawe na merna mreà so posebna programa, so cel da se sozdadat uslovi za proglasuvawe na hranata proizvedena na podra~jeto za ekolo{ki ~ista i konkurentna na doma{niot i stranskiot pazar; - Unapreduvawe na zemjodelstvoto, koe vo regionot e ekstenzivno. Osobeno negativno se odrazuva procesot na napu{tawe na obrabotlivoto zemji{te, so {to na napu{tenite nivi se sozdavaat uslovi za intenzivirawe na erozivni procesi; - Pottiknuvawe na istraùvawa za napredok vo odgleduvawe na rastenija i proizvodstvo na semiwa na kulturi ~ie odgleduvawe vo uslovi na postojnata pedolo{ka struktura i klimatski uslovi e opravdano; - Izolacija na zonite so potencijalni izvori na bu~ava od zonite za domuvawe i podra~jata so zastapena za{titena fauna; - Sopstvenicite na {umskite edinici se dol`ni da prevzemaat preventivni i direktni merki za za{tita na {umata od pove}e pri~ini so abiotsko (poàri, elementarni nepogodi, klimatski uslovi) i biotsko poteklo (rastitelni bolesti, {tetni insekti, antropogeni faktori-~ovek, dobitok) Soglasno so Zakonot za za{tita na {umite; - Plansko ozelenuvawe na prostorite vo naselenite mesta opredeleni so urbanisti~kite planovi, soglasno so potrebite na za{titata (za{tita od negativno dejstvo od soobra}ajot, za{tita od bu~ava i sl); - Odrùvawe na krajbre`nata vegetacija so za{titna namena; - Promovirawe na upotreba na {umski proizvodi (lekoviti rastenija, smoli, prirodni boi i sl.) vo uslovi na kontrolirana eksploatacija; - Plansko pottiknuvawe na nasaduvawe na vidovi na {umi, {to brzo se obnovuvaat i brzo rastat, kako potencijal za ogrevno drvo; - Za{tita na eko-sistemi, rastitelni i ìvotinski vidovi i toa: retki vidovi, reliktni i endemni vidovi, prirodni (neizmeneti) {umi, {umi na granica od nivnata rasprostranetost, {umi so za{titna uloga, dendrolo{ki interesni vidovi, gnezdili{ta na retki, zagrozeni ptici ili ìvotinski vidovi, reliktni vidovi i dr od ekspanzija na procesi na urbanizacija i vodewe na infrastruktura; - Spre~uvawe da vo novonastanati uslovi se izvr{i zamena na fitocenozi na edna so druga, (na pr. navleguvawe na crniot gaber vo borova {uma); - Vospostavuvawe na strategija vo upravuvawe so cvrstiot otpad za organizirano sobirawe i odlagawe na regionalna deponija, utvrdena so planska dokumentacija na po{irokiot region; - Sozdavawe uslovi za upravuvawe so toksi~nite materii i primena na organizirani metodi za kontrola na prometot, ograni~uvawe na nivnata primena, javnost i informiranost za primenata; - Evidencija, klasifikacija, valorizacija i kategorizacija na kulturno- istoriskoto nasledstvo na podra~jeto; - Opredeluvawe na soodvetni reìmi na za{tita za lokalitetite i objektite na nedvi`nite i spomenici na kulturata;

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 67

- Aktivno vklu~uvawe na nedvi`noto kulturno nasledstvo vo funkciite na sovremenoto `iveewe, so sozdavawe na integralni avtenti~ni jadra vo tkivoto na naselbite.

10.2. Planski merki za za{tita na `ivotnata sredina, nedvi`noto kulturno nasledstvo i prirodnite retkosti

10.2.1. Planski merki za za{tita na `ivotnata sredina

So cel regionot na akumulacijata Kozjak, da gi zadrì svoite prirodni karakteristiki kako specifi~na prostorna, ekolo{ka i ìvotna sredina, potrebno e vo sproveduvaweto na Prostorniot plan, preku izrabotka na urbanisti~ki planovi i proekti, da se primenuvaat slednite planski merki za za{tita na ìvotma sredina: - Realizacija na pomali stopanski kapaciteti so tehnologija koja nema pogolemi potrebi za voda, so kvalitet na otpadnite vodi {to moàt da se vklu~at vo kanalizaciona mreà. Tie zadolìtelno }e treba da bidat locirani vo zonite oddale~eni od krajbre`noto podra~je na akumulacijata. Se zabranuva izgradba na stopanski objekti na desnata strana na akumulacijata i na potegot od branata do naselenoto mesto Zduwe na leviot breg. Koncentracijata na ovie objekti e poèlno da se vr{i na punktovi pokraj regionalniot pat R-104, na potegot me|u naselenite mesta Raste{ i Samokov. Izgradbata na komunalnata infrastruktura (osobeno na kanalizacionata) da gi sledi naporedno site aktivnosti okolu urbanizacijata na prostorot na zonite; - Planirawe i realizacija na kolektorski sistem i stanicata za pre~istuvawe na otpadnite vodi za naselenite mesta {to gravitiraat na Mala reka vklu~uvaj}i ja pogolemata naselba Samokov, {to podrazbira vklu~uvawe vo ovoj sistem na fabrikata"Suvenir". Za odrùvawe na kvalitetot na II klasa na r. Treska pred vlivot vo akumulacijata potrebna e realizacija na predtretman na otpadnite vodi na fabrikite vo M. Brod-AD EMO-Fabrika za grebenasti sklopki, "Borka Levata"-ko`na konfekcija i na DOO "Tane Caleski"-metaloprerabotka vo Ki~evo; - Planirawe i realizacija na pre~istuvaweto na komunalnite otpadni vodi od turisti~kite naselbi i zonite za turizam na podra~jeto, vo prva faza za Zduwe, Blizansko i Belica, a vo vtora faza i za ostanatite; - Planirawe i realizacija na stanicite za biolo{ko pre~istuvawe na otpadnite vodi na novopredvideni farmi za dobitok (kravarski i sviwarski) i stimulirawe za koristewe na biogas kako posledna faza od pre~istuvaweto za energetski potrebi. Koncentracijata na ovie objekti }e ima za cel da se racionalizira koristeweto na zamji{teto, izvedbata na infrastrukturata i pomo{nite objekti; - Biolo{ki i hidrotehni~ki merki za spre~uvawe na transportot na erozivniot nanos vo akumulacijata po Beli~ka reka, Bele{nica, Mala reka, O~a i Rasova reka. Redovna kontrola na istaloèniot nanos vo akumulacijata "Kozjak" soglasno so Zakonot za vodi i Pravilnikot za

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 68

na~inot za sledewe na nanosot vo akumulaciite. Vle~niot recenten nanos moè da se koristi kako gradeèn materijal, za {to e potrebno izgotvuvawe na soodvetna Programa. - Evakuacija na ploden po~ven sloj od koritoto na Treska,pri podgotovka na terenot pred potopuvaweto na akumulacijata i ras~istuvaweto na vegetacijata. Da se opredeli lokacija kade {to zemjata }e se deponira, pred istata da bide koristena za podobruvawe na po~venite karakteristiki kaj povrednite zemjodelski povr{ini na podra~jeto (podra~jeto na Blizansko, dolinata na Mala reka, Beli~ko). - Izgotvuvawe na programa za namaluvawe na finoto ispirawe na suspendirani ~estici, pesticidi i |ubrivo od zemjodelskite povr{ini; organizirawe na za{titni trevesti zoni vo regionot na Blizansko, okolinata na Beli~kite ribnici i delumno po dolinata na Mala reka, za spre~uvawe na procesi na ispirawe na nutrienti; - Planirawe na zafa}aweto na ispirni atmosferski vodi {to sodràt nafta i nafteni derivati i akcidentni zagaduva~ki materii od soobra}ajnici {to se pribliùvaat na rastojanie od 1km do akumulacijata i nivna bezbedna evakuacija; - Ne planirawe na pro{iruvawe na kapacitetite na postojnite ribnici ("Belica" vo neposredna blizina na Beli~kite izvori, "Paunovski" vo s. Belica) i izvedba na novi. Kapacitetot na ribnicite, potro{uva~kata na koncentrat e vo tesna vrska so nitrifikacioni procesi {to se ve}e nastanati, taka {to natamo{nata izgradba na ribnici na podra~jeto }e pridonese kon permanentno naru{uvawe na kvalitetot na vodite vo akumulacijata, eutrofikacija i premin vo III klasa; - Soodvetno na o~ekuvaniot porast na ìteli, se o~ekuva godi{na produkcija na cvrst otpad od okolu 20.070 toni od selskoto naselenie i ololu 600 toni od turisti~kite naselbi. Od vkupnite koli~estva 60% moàt da se koristat kako |ubre i gorivo, dodeka 40% (12.402 toni/god.) ostanuvaat za deponirawe. Od tie pri~ini zadolìtelno e za regionot da se organizira pribirawe, transport i deponirawe na cvrstiot otpad na regionalnata deponija za Ki~evsko-Brodskata gravitaciona zona, od stranata na ovlastena slu`ba, agencija, javno pretprijatie i sl., vo soglasnost so nasokite od Prostorniot plan na R. Makedonija. - Kontrola i ograni~uvawe na aktivnostite na prostorite i objektite so turisti~ko-rekreativno zna~ewe: izleti{ta, {etali{ta, vidikovci, prostori za alpinizam, logoruvawe; rekreacija na voda-kapewe i plivawe, veslawe na mirni vodi; prirodno vospitno - obrazovni objekti i opredeluvawe na podra~ja {to }e se koristat za taa namena; - So poseben plan da se utvrdat mo`ni lokacii za pozajmi{ta na pesok i ~akal pri intenzivirawe na dejnostite vo grade`ni{tvoto. Da se izvr{i revitalizacija na pozajmi{tata na glina (vo Nova Breznica) i kamen (pokraj samoto pregradno mesto na branata). Da se zadolì slu`ba, koja pokraj aktivnostite okolu deponiraweto na cvrstiot otpad }e gi regulira sostojbite okolu sozdavaweto na deponii za gradeèn {ut.. - Spre~uvawe na pojava na bu~ava so periferna postavenost na soobra}ajnicite vo odnos na naselbite, zonite za turizam, lovi{tata i za{titenite podra~ja i nivna oddelenost od zonite za domuvawe so planirawe za{titno zelenilo so {iro~ina od 3 - 5 m.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 69

10.2.2. Planski merki za za{tita na nedvi`noto kulturno nasledstvo

Zaradi ostvaruvawe na pravnata za{tita na spomenicite na kulturata i istorijata {to se evidentirani, valorizirani i kategorizirani od strana na Republi~kiot zavod za za{tita na spomenicite na kulturata, predloèna e programa za za{titen reìm na objektite zagrozeni so izgradbata na hidroakumulacijata "Kozjak". Izvr{eni se za{titni arheolo{kite iskopuvawa i istraùvawa na 6 lokaliteti: "Sapotoec" i "Podvis" vo s. Blizansko, "Staro selo", "Sveta nedela", "Gradi{te" i "Stara crkva" vo s. Zduwe. So akcijata za za{titen reìm e izvr{eno snimawe na 2 tipi~ni selski ku}i vo s. Zduwe i izvr{ena valorizacija na 3 sakralni objekti (crkva "Sv. Bogorodica" i "Sv. Petar i Pavle" vo s. Zduwe i "Sv. Bogorodica" vo s. Breznica). Vo grupata zagrozeni objekti se pridruùva crkvata "Sv. Petka" vo s. Blizansko. Zaradi za{tita na ovo kulturno nasledstvo predvideni se slednite merki: - dislokacija na crkvite "Sv. Bogorodica" vo s. Zduwe i "Sv. Bogorodica" vo s. Breznica; - izgradbata na za{titen nasip okolu crkvata "Sv. Petka" vo s. Blizansko, koja na toj na~in ostanuva nepotopena od maksimalnite vodi na idnata akumulacija. - Dislocikacija na crkvata "Sv. Bogorodica" od s. Breznica kako kompleten objekt zaedno so originalniot gradeèn materijal i ìvopisot, koj prethodno se raslojuva i konzervira. - Dislokacija na ostatocite od crkvata "Sv. Petar i Pavle" od s. Zduwe. - Od crkvata "Sv. Bogorodica" vo s. Zduwe se prenesuva ìvopisot i elementite od opremata na enterierot, dodeka grade`niot del }e se izveduva kako nova gradba, po pat na rekonstrukcija. - Vo selo Blizansko e snimena karakteristi~na ku}a so avtenti~ni belezi od aspekt na funkcija i tip na gradba za celoto podra~je. So ponatamo{ni istraùvawa mo`no e da se dokaè opravdanosta da taa se revitalizira kako del od jadro {to kon nea }e se formira kako muzej na otvoreno. Se predviduva i dislokacija na dva stanbeni objekti od s. Zduwe i eden kompleten stopanski dvor vo sklop na edna od prethodnite ku}i. Na toj na~in za s. Zduwe }e se izvr{i revitalizacija na edna rekomponirana spomeni~ka celina, spored prethodno izraboten urbanisti~ki proekt, so funkcija na "muzej na otvoreno". - Vklopuvawe vo planskite dokumenti na evidentiranite lokaliteti i objekti od nedvi`noto kulturno nasledstvo, kako vredni spomeni~ki celini na podra~jeto koe ne e konkretno zagrozeno so fizi~ko potopuvawe.

10.2.3. Planski merki za za{tita na prirodnite retkosti

Od stranata na Zavodot za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prirodata, kako prirodni retkosti na podra~jeto se evidentirani pove}e

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 70 objekti. Podra~jeto izobiluva so geomorfolo{ki podzemni formi (pe{teri), od koi kako predlozi za za{titna grupa na spomenici na prirodata se izdvojuvaat: - Pe{terata"Orle", vo blizina na s. Gorna Belica. Dolìnata na pe{terata iznesuva 88 m, a vkupnata dolìna, zaedno so sporednite kanali iznesuva 107m. - Pe{terata "Golubarnik", vo okolina na s. G. Belica, vo izvori{niot del na r. Bele{nica. - Pe{terata "Momi~e", vo okolina na s. G. Belica. Za prethodnite prirodni retkosti se predlaga propi{uvawe na reìm na za{tita od 3-ti stepen (RZ-3.) odnosno reìm na za{tita za podzemni geomorfolo{ki spomenici (pe{teri i propasti). So negovo vospostavuvawe se zabranuva: - upropastuvawe, o{tetuvawe ili otstranuvawe na sigestite tvorbi (stalaktiti, stalagmiti i dr.); - site vidovi grade`ni zafati na teritorijata na potesnoto podra~je; - promena vegetaciskata pokrivka nad pe{terata; - frlawe na te~ni i cvrsti otpadoci vo pe{terata, ili na potesnoto - podra~je; - lov i sobirawe na flora i fauna od pe{terite za neneau~ni celi; - predizvikuvawe na eksplozii ili vibracii na podra~jeto; - menuvawe na okolniot pejsa` so postavuvawe na ogradi, anteni, ì~ani - vodovi i sl.

10.3. Uslovi i merki za ureduvawe, koristewe i za{tita na podra~jeto

10.3.1. Re`imi za za{tita na zonite na podra~jeto

Za{titnite zoni se vospostavuvaat okolu akumulacijata, izvorite na pitka voda za piewe, vodozafatite od akumulacijata za vodosnabduvawe i zafatite za navodnuvawe. Vo niv se utvrduvaat posebni uslovi za koristewe na zemji{teto, za izgradba i koristewe na objekti, za eksploatacija na {umite i za vr{ewe na drugi dejnosti. Zakonot za vodi predviduva za{titna zona vo radius od 10m. vo site pravci od izvorot, {to vo praksa e nedovolno. Izvorite za vodosnabduvawe se karakteristi~ni resursi, koi treba da se analiziraat poedine~no, taka {to na vospostavuvaweto na granicite na za{titnite zoni da prethodat ekspertizi i terensko-istra`nite raboti, za opredeluvawe na na~inot na nivnoto hranewe. Za za{tita na vodozafatot na akumulacijata se zabranuva za bilo kakva dejnost pojas od dolìna od 100m. vo site pravci od uredite za zafa}awe, pre~istuvawe i dezinfekcija na vodata, soglasno Pravilnikot za na~inot na opredeluvawe i odrùvawe na za{titni zoni okolu izvorite na voda za piewe. Zna~eweto na akumulacijata ja naso~uva potrebata za vospostavuvawe na slednite reìmi vo za{titnite zoni: - Prvata za{titna zona na akumulacijata ja opfa}a potesnata zona na krajbre`niot pojas vo {iro~ina od najmalku 10m, vo zavisnost od

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 71

konfiguracijata na terenot, taka {to so soodvetni merki da se onevozmoùva nekontroliran pristap do obalata; Vo nea se zabranuva: liniska ekspanzija na naselbite kraj bregot, neplanska izgradba na odmorali{ta, individualni i ugostitelski objekti pokraj ezeroto, osven vo podra~ja opredeleni so soodvetna planska dokumentacija; zabraneta e izgradba na frekfentnite soobra}ajnici; zabraneto e koristewe na plovni objekti so pogon na nafteni derivati; zabraneto sozdavawe na divi deponii na bregot; zabraneta e eksploatacija na ~akal i kamen, a sekoja dejnost za koja ima pogodnosti na lokalitetot da bide odobrena so prethoden dokaz za nejzinata ne{tetnost; - Vtorata za{titna zona gi opfa}a site naselbi i turisti~ki lokaliteti, {umskoto i zemjodelskoto zemji{te, infrastrukturnite koridori, lovi{tata. Dozvolena e kontrolirana i planska izgradba, eksploatacija na {umi i koristewe na zemjodelsko zemji{te, no so ograni~uvawe za ispu{tawe na otpadni nepre~isteni vodi, ili nivno ispu{tawe vo granicite za MDK za I-II klasa, deponirawe na cvrst otpad i koristewe na |ubriva i pesticidi {to sodràt nerazgradlivi i {tetni materii, neplanska se~a. Vo naseleni mesta zadolìtelna e realizacija na pre~istuvawe na otpadnite vodi i dvostran tampon visoko zelenilo so {iro~ina od 3-5 m pokraj soobra}ajnicite; Zabraneta izgradba na benzinski pumpi pokraj soobra}ajnici {to se pribliùvaat do bregot na ezeroto na rastojanie do 1 km. Na turisti~kite lokaliteti (ugostitelski kapaciteti, selski turizam, vikend naselbi, logoruvawe i kampirawe, zoni za rekreacija-planinarewe, kontrolirano sobirawe na lekoviti i drugi rastenija, vospitno-obrazovni programi za deca i mladinci), da se ograni~at smestuva~kite kapaciteti; da se izbegnuva izgradba na objekti so golem kapacitet (hoteli, moteli), koi bi dominirale vo prirodnata sredina; Vo zonite na {umskite edinici vo predelot na Trebovle, Breznica, Taèvo i Kalu|erec da se vr{i racionalno stopansko iskoristuvawe: spre~uvawe na zamena na fitocenozi na edna so druga, (na pr. navleguvawe na crniot gaber vo borova {uma), {irewe na nesoodvetno upravuvani prostori pod {umi, {umi uni{teni od poàri, {irewe na industriski monokulturni {umi, (nepovolni od aspekt na raznovidnosta na pejsaòt i {tetni za lokalnite ekosistemi). Na povr{inite pod zemjodelsko zemi{te, vo neposredna blizina na naselenite mesta Blizansko i Belica i na terenite pod naklon, da se obrabotuva zemji{te na na~in so koj }e se izbegnat negativni efekti na erozivni procesi; da se izbegnuva upotreba na hemiski sredstva, kako {to e dosega{nata praksa vo regionot, {to prestavuva osnova za proizvodstvo na zdrava ekolo{ki ~ista hrana. Zonite na lovi{tata da se uredat od stranata na nadle`ni slu`bi i organi i da se vospostavi organiziran i odrìv odstrel na dive~. - Tretata zona ima karakter na podra~je za periodi~no higiensko- epidemiolo{ko sledewe i nabquduvawe, a gi opfa}a ostanatite

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 72

povr{ini na podra~jeto, preku vovospostavuvawe merni mesta za ispituvawe na kvalitetot na vozduhot, vodata i po~vite so posebni programi.

10.3.2. Merki za pejsa`no-ambientalno ureduvawe na prostorot

"Pejsa`" zna~i odreden del na teritorija {to e vidliv za ~ovekot, ~ij {to izgled e odreden od akcijata i interakcijata na prirodnite i ~ove~kite faktori. Kon merkite za pejsa`no-ambientalno ureduvawe na prostorot prethodi identifikacija na razli~ni predelni identiteti so specifi~na struktura, vo zavisnost od prirodnite uslovi, namenata i koristeweto na zemji{teto. Kvalitetot na eden pejsa` moè da pomogne vo sozdavaweto na ekonomski dejnosti ili da go pottikne nivnoto sozdavawe, osobeno na poleto na rekreacijata ili turizmot, ili koga se prevzemaat merki za da se privle~at aktivnosti vo odreden region. Osobeno se atraktivni i privlekuvaat interes ruralnite, planinskite i krajbre`nite podra~ja. Interesot se zgolemuva vo zavisnost od kvalitetot i so~uvanosta na pejsaòt i vo taa nasoka treba da se dviì odr`livoto upravuvawe na pejsaìte na podra~jeto na akumulacijata. Za{titata na pejsaòt e naso~ena kon za~uvuvawe na postoe~kite osobini na pejsaòt, vrz osnova na vrednostite koi proizleguvaat od negovata posebna prirodna konfiguracija ili od tipot na ~ovekovi aktivnosti za koi {to se koristi Upravuvaweto so pejsaòt vr{i usoglasuvawe na promenite vo eden pejsa`, neophodni od ekonomski ili op{testveni pri~ini, so potrebite na naselenieto vo vrska so nivnata okolina, vo granicite na odr`liviot razvoj. Planiraweto na pejsaì ima za cel da se sozdadat novi pejsaì spored potrebite na odnosnoto naselenie, vo naselenite mesta, zonite za turizam i rekreacija, {umskoto i zemjodelskoto zemji{te i infrastrukturnite koridori, kako sakan kvalitet na pejsa`, preku izrazuvawe na baraweto na naselenieto vo odnos na osobinite na pejsaòt od nivnata okolina. Identifikacijata, planiraweto i upravuvaweto so pejsaìte ja nao|aat svojata prakti~na primena vo planskata dokumentacija od ponisko nivo. Pri identifikacijata na pejsaìte kako karakteristi~ni strukturi na pejsa`no- ambientalni prostori se izdvojuvaat: - Naselenite mesta i grani~nite zoni okolu niv; principite na planirawe io upravuvawe so ovie pejsa`ni strukturi se zasnovani vrz adekvatna infrastrukturna opremenost na naselenite mesta i planska izgradba; odnos prema etno-kulturno-istoriskite karakteristiki na regionot; vid i tip na gradba; princip na koncentracija na naselbite i zonite za turizam, zaradi postignuvawe na optimalni povr{ini angaìrani so izgradba. - Turisti~kite zoni i zonite za rekreacija; site predeli koi se so osobena pejsa`no-ambientalna vrednost da bidat pristapni od organizirani vidikovci, na koi }e prestojuvaat ograni~en broj na posetiteli, da se izvr{i ograduvawe na ambientalni vredni

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 73

prostori i osmisleno vodewe na pe{a~ki pateki niz predelite zaradi minimalno o{tetuvawe na vegetaciskiot pokriva~ i maksimalno doìvuvawe na pejsaòt. - Infrastrukturnite koridori-prenosot na energija, komunikacionite sistemi, soobra}ajnite trasi da ja sledat konfiguracijata na terenot, so osobeno vnimanie kon za~uvuvaweto na biodiverzitetot. - Grani~nite zoni na zemjodelskite povr{ini, erodiranite povr{ini, golinite i ugarite da se ureduvaat preku planska zastapenost na za{titno zelenilo na granicite me|u zemjodelskoto i {umskoto zemji{te, na granicite na naselenite mesta, na erodiranite podra~ja, preku moizai~no koristewe na zemji{teto so izbegnuvawe na pogolemi povr{ini angaìrani od monotipsko koristewe, neguvaj}i go karakterot na ekstenzivnost i zastapenite tradicionalni aktivnosti.

11. ODREDBI ZA SPROVEDUVAWE NA PLANOT

1. Spored odrebite na ~len 8 i 9 od Zakonot za prostorno i urbanisto~ko planirawe ("Sl. Vesnik na RM" br.4/96 i 8/96), prostorniot plan se definira kako osnova za ureduvawe i koristewe na prostorot na Republikata, odnosno na regionot, nacionalen park, podra~je na Grad Skopje i na op{tina. 2. Trgnuvaj}i od definicijata na prostorniot plan, propi{ana sodr`ina i razmera na grafi~kiot del, Planot se sproveduva: a) So izrabotka i realizacija na urbanisti~kite planovi. b) Neposredno, preku utvrduvawe na uslovi za gradba. Izrabotka na urbanisti~ki planovi 3. So izrabotka na urbanisti~kite planovi (Generalen urbanisti~ki plan za naseleno mesto, stopanski komleks i za drugi podra~ja prevideni za gradba i Urbanisti~ka dokumentacija za naseleno mesto vo op{tina), poblisku se razrabotuvaat i planiraat opredelbite na ovoj prostoren plan, zaradi stanbena i druga kompleksna izgradba. 4. Pri izrabotka na urbanisti~kite planovi, opredelbite i nasokite na prostorniot plan se vgraduvaat kako obvrzni elementi vo programskata zada~a za nivnata izrabotka. 5. Po isklu~ok, vo slu~aite koga pri izrabotka na urbanisti~kite planovi, zaradi podetalno sogleduvawe na sostojbite, od opravdani pri~ini mora da se odstapi od opredelbite na prostoren plan, za istoto vo planot mora da se dade obrazlo`enie.

Utvrduvawe na uslovi za gradba 6. Utvrduvawe na uslovi za gradba vrz osnova na ovoj Prostoren plan se vr{i za izgradba na oddelni povr{ini nameneti za i izgradba na

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 74

objekti od regionalna i me|umesna infrastruktura, za koi vo prostorniot plan se dadeni osnovnite elementi za utvrduvawe na tie uslovi (objekti od soobra}ajna, komunikaciska, telekomunikaciska, elektri~na, energetska, vodostopanska i druga infrastruktura). 7. Pri neposrednoto izdavawe na uslovi za gradba za stopanski, delovni, stanbeni i druga kompleksi, na investitorot mu se izdavaat prethoni uslovi, koi pretstavuvaat izvod od opredelbite i re{enijata na tekstualniot i grafi~kiod del na Planot, kako osnova za izrabotka na urbanisti~kiot proekt, odnosno za izrabotka na ideen proekt (koga se raboti za infrastrukturni objekti i uredi). Urbanisti~kiot proekt, odnosno idejniot proekt pretstavuva osnova za izdavawe na uslovite za gradba, od nadle`niot organ na upravata. 8. Prostorniot plan na regionot na akumulacijata Kozjak moè da bideosnova za izgotvuvawe na kratkoro~ni i sredoro~ni etapni planovi i programi za realizacija na oddelni re{enia i opredelbi, so cel regionot postepeno da se uredi za humano ìveewe i koristewe za celite zacrtani vo proektnata zada~a na planot. 9. Planovite i programite za realizacija od prethodnata to~ka, pokraj orientaciona cena na ~iweneto, treba da sodràt prioriteti za realizacija na oddelni sedgmenti na planot (primer: oddelni pati{ta, vodovodi, dalekovodi i sl.) koi istovremeno mora da bidat me|usebno usoglaseni po prostor i vreme, zaradi postignuvawe na celosni efekti. 10. Vo izrabotkata na urbanisti~kite planovi za naseleni mesta i odelni podra~ja kako i za utvrduvaweto na uslovite za gradba za izgradba na oddelni objekti se primenuvaat slednite odredbi: Vo oblasta na domuvawe Proekcijata na stanbeniot prostor poa|a od standardite 20 m2/ìtel, 40-80 m2/stan (optimalna golemina) i 100% opremenost na stanot so instalacii. Za objektite za sekundarno domuvawe koi }e se koristat povremeno ili sezonski standardite }e bidat poniski. Proekcija na stanbeni potrebi po naseleni mesta * Stanovi Substand Stanovi Stanovi za Kompenzac Stanovi za Vkupno Vkupno vo 1994 g. ardni koi se novi ija za sekundarno novi stanovi stanovi zadrùvaat doma}instva potopeni dom. stanovi vo 2020g. stanovi 1 Kalu|erec 38 30 8 6 0 14 50 58 2 Kov~e 10 8 2 5 0 15 28 30 3 D. Zrkle 47 42 5 5 0 15 62 67 4 Ramne 65 55 10 5 0 15 75 85 5 D. Lupi{te 65 47 18 6 0 14 67 85 6 Samokov 99 15 84 182 0 14 211 295 7 Brest 66 30 36 6 0 14 50 86 8 Kosovo 48 43 5 5 0 15 63 68 9 Trebovle 13 10 3 6 0 14 30 33

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 75

10 B. Breznica 53 40 13 9 0 21 70 83 11 Ta`evo 16 14 2 9 0 21 44 46 12 D. Belica 81 70 11 68 0 157 295 306 13 Zduwe 43 0 0 56 43 131 230 230 14 Raste{ 59 53 6 5 0 15 73 79 15 Blizansko 24 13 4 51 7 120 191 195 Vkupno 727 470 214 424 50 595 15391753

Vo oblasta na turizmot i rekreacija - hoteli so mal kapacitet od 20 - 50 legla, vo turisti~ka naselbi D. Belica, Blizansko i Zduwe; - mali turisti~ko - ugostitelski objekti na opredeleni likaliteti na leviot i desniot breg na ezeroto, so kafana-restoran do 30 mesta, sobi za no}evawe do 15 legla i pristani{te za ~amci; - parkirali{te (marina) za ~amci, so kapacitet od minimum 50 ~amci, benzinska pumpa za vonbrodski motori, prodavnica za delovi i bife na leviot breg na akumulacijata; - selski i loven turizam vo Trebovqe, Brest, Ramne, G. Belica, Ta`evo i - Breznica. Vo oblasta na stopanstvoto - izgradba na mali i sredni pretprijatija za odgleduvawe na dobitok (mini farmi), prerabotka na zemojodelski i {umski proizvodi vo mesnosta Dobroec 2,0 km zapadno od naselbata Zduwe; - izgradba na mali i sredni pretprijatija na lesna industrija i za prerabotka na zemjodelski i {umski proizvodi proizvodi, vo ramkite ili vo neposredna blizina na naselenite mesta (osven vo turisti~kitenaselbi Zduwe, Blizansko i D. Belica) so kristewe na komunalnata infrastruktura ; - izgradba na mini farmi (trla) za dobitok, i mali prerabotuva~ki kapaciteti na zen\mjodelski proizvodi, vo po{irokiot atar na naselenite mesta (osven vo krajbre`noto podra~je na akumulacijata i kawonot na rekata Treska). - planirawe na biolo{koto proizvodstvo vo zemjodelijeto, osobeno vo ovo{tarstvoto i poljodelijeto, vo atarite na site naseleni mesta vo opfatot, osven vo naselenite mesta Samokov i Zduwe. - oformuvawe na ograden del za komercijalno odgleduvawe i odstrel na dive~ vo ramkite na postojnoto lovi{te "Ta`evo"so povr{na od 3.000 ha, vo soglasnost so Posebna Lovostopanska osnova na lovi{teto. Vo oblasta na soobra}ajna infrastruktura - dogradba, izgradba i rekonstrukcija na regionalni, lokalni (turisti~ki) i lokalni me|umesni patni pravci:

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 76

Regionalni patni pravci Delnica Dolìna [irina na planumot Grguska Laka - branata "Kozjak" L = 10, 0 Km [ = 9,00 m Nova breznica - Govrlevo L = 7, 5 Km [ = 9,00 m Raste{ - Gurguska Laka L = 31, 0 Km [ = 8,00 m Vkupno, Reg. pat L = 48, 5 Km [ = 8, 00 m Reg.pat R-104 - Zduwe L= 2, 47 Km [ = 8, 00 m Zduwe - Blizansko L= 10, 06 Km [ = 8, 00 m Blizansko - R 104 L = 6, 5 Km [ = 8, 00 m Vkupno, par. Reg. pat L = 19,03 Km Lokalni (turisti~ki) patni pravci Delnica Dolìna [irina na planum Ustie na Mala Reka - Most na r. Belica l = 1, 46 Km [ = 8, 00 m Most na r. Belica - Mesnosta Vlao l = 13, 25 Km [ = 8, 00 m Mesnosta Vlao - Mesnosta Kolomot l = 13, 85 Km [ = 8, 00 m Vkupno Vk = 28, 56 Km Napomena: pro{iruvawe 2, 5 m na sekoj 500 m1, za razminuvawe. Lokalni pati{ta Delnica Dolìna [irina na planum Belica-Taèvo- B. Breznica l =12, 0 km { = 5, 50 m B. Breznica - Lok. Turist. Pat L = 6, 5 km { = 5, 50 m Taèvo - Lok. Turist L = 7, 5 km { = 5, 50 m B. Breznica - pat na r. O~a l = 4, 0 km { = 5, 50 m Blizansko - Brest l = 8, 6 km { = 5, 50 m Ramne - R 104 l = 4, 6 km { = 5, 50 m Vkupno L = 43, 2 km Napomena: pro{iruvawe na 500 m1 za 2,5 m zaradi razminuvawe. Za oddelni naseleni mesta vo opfatot BELICA

Se nao|a na nadmorska viso~ina od 576m na kosi tereni.Povrzano e preku lokalen

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 77

pat so regionalniot paten pravec R-104, a ponatamu so Samokov, kako op{tinski centar.Postojat uslovi za razvoj na zemjodelieto i turizmot,lovot i ribarstvoto.

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli -1224 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv razvoj/

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 306 doma}instva /

1.3.prose~na starosna od 0-6 god. 9% struktura od 7-14 god. 11% od 15-19 god. 7% od 20-60 god. 63% nad 60 god. 10%

2. PLAN ZA RAZVOJ

2.1.funkcionalna opremenost -detski jasli i gradinka -osnovno u~ili{te -zdravstvena stanica -multinamenski objekt za kulturata -prodavnica za sekojdnevno snabduvawe -objekt za mali sportovi

2.2.komunalna opremenost -rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska mreà -niskonaponska elektri~na mreà i javno osvetluvawe -telefonska centrala -telefonska mreà -kanalizaciona mreà -vodovodna mreà so potrebni objekti -repetitorski TV punkt

2.3.sistem na gradba -individualni stanbeni objekti, prilagodeni na terenot so mo`nost za stopanski dvorovi -golemina na parcela od 500-1000 m2 -aseizmi~na gradba - maksimalna upotreba na lokalni grade`ni materijali so po~ituvawe na tradiciite vo arhitekturata.

3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI

3.1. - {umarstvo -ograni~eni mo`nosti za razvoj na {umarstvoto -postojat uslovi za: -lov stopanski lov turisti~ki lov -ribolov -osovremenuvawe na ribnicite na reka Beli~ka

3.2. malo - mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko stopanstvo - mali ov~arski farmi od 50-200 grla - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 78

ovci - su{ari za {umski plodovi - biolo{ko ovo{tarstvo - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

3.3.turizam i ugostitelstvo - selski turizam - loven turizam - rekreativen turizam /planinarski, izletni~ki, speleolo{ki, riboloven/ - zdravstven turizam /klimatsko -le~ili{en/ - ugostitelstvo

4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj -lokalni patni pravci Belica -Taèvo -Breznica l=12km {=5,5m -uli~na soobra}ajna mreà - telekomunikacii -telefonska mreà -instalacii za priem na TV i radio program

4.2. vodosnabditelen sistem -broj na potro{uva~i 500 -vodosnabditelna norma 300l/den/ìt. -potro{uva~ka qsr/den 1,7l/sek qmah/den2,7l/sek Qsr 150m3/den za vikendnaselba - broj na potro{uva~i 1532 - vodosnabditelna norma 300l/den/ìt. - potro{uva~ka qsr/den 5,3l/sek qmah/den8,5l/sek Qsr 460m3/den preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na izvori i izgradba na mreà so soodvetni objekti /rezervoari, pumpni stanici/

4.3.kanalizacija -sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadnite vodi vodosnabditelnata norma - 240l/d/` -vkupno 120m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 79

5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE

-stanovawe i selski turizam -sekundarno stanovawe -stopanstvo -ugostitelstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto evidentirani kulturni vrednosti: nasledstvo 1. arh.lok. 'Ani{ta' 2. arh.lok.'Varnica' 3. arh.lok.'Vlak' 4. arh.lok.'Kale-Mitkoroen' 5. arh.lok.'Kale'/Stolovatec/ 6. arh.lok.'Ridot' 7. Crkva Sv.Nikola 8. Crkva Sv.Pantelejmon evidentiranite lokaliteti i objekti da se vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da se za{titat

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

6.3.za{tita na `ivotnata -za{tita na vozduhot -ne se o~ekuva zna~aen sredina izvor na zagaduvawe -za{tita na vodite -preku prifa}awe otpadni vodi vo kanalizacionen sistem i nivno pre~istuvawe vo pre~istitelna stanica; ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna deponija

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 80

BLIZANSKO

Delumno dislocirano naseleno mesto,odnosno dislocirani selski ku}i koi se potopuvaat so hidroakumulacijata i koi se predviduvaaat vo neposredna blizina na seloto.Preku soobra}ajna planirana infra struktura se povrzuva so regionalniot pat R-104, a preku nego so Skopje i so Samokov, a preku lokalen turisti~ki pat so Zduwe. So lokalni pati{ta }e se povrze so Trebovqe, Brest, Breznica i Belica. Se predviduvaat uslovi za vra}awe na otselenite,so mo`nost da obavuvaat stopanski aktivnosti za zemjodelsko proizvodstvo,kako i ugostitelstvo i turizam.

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli - 780 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv razvoj/ - se o~ekuva delumno vra}awe na odselenite, kako i gra|ani od Skopje kako vikendkorisnici na prostorot.

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 195 doma}instva /

1.3.prose~na starosna od 0-6 god. 11% struktura od 7-14 god. 8% od 15-19 god. 7% od 20-60 god. 62% nad 60 god. 12%

2. PLAN ZA RAZVOJ

2.1.funkcionalna opremenost - detski jasli i gradinka - osnovno osumgodi{no u~ili{te - zdravstvena stanica - sezonska edinica na po{tenska mre`a - multinamenski objekt za kulturata - objekt za mali sportovi - prodavnica za sekojdnevno snabduvawe

2.2.komunalna opremenost - rekonstrukcija i pro{iruvawe niskonaponska elektri~na mreà i instalirawe javno osvetluvawe - telefonska mreà - kanalizaciona mreà so pre~istitelna stanica

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 81

- vodovodna mre`a kombinirano so kapta`a na izvori i filter-stanica od hidroakumulacijata - TV i radio repetitorski punkt

2.3.sistem na gradba - individualni stanbeni objekti, prilagodeni na terenot so mo`nost za stopanski dvorovi - golemina na parcela od 500-1000 m2 - aseizmi~na gradba - maksimalna upotreba na lokalni grade`ni materijali so po~ituvawe na tradiciite vo arhitekturata.

3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI

3.1. malo stopanstvo - mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla ovci - su{ari za {umski plodovi - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

3.2.turizam i ugostitelstvo prirodnite uslovi so visokovredni pejsa`ni i klimatski karakteristiki pru`aat preduslovi za razvoj na: - zdravstven turizam - loven turizam - riboloven turizam /sportski/ - vikendizletni~ki turizam - sportsko-rekreativen turizam /sportovi na mirni vodi / - selski turizam.

4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj -lokalni turisti~ki patni pravci Blizansko - Zduwe l=10,06km {=5,50m -lokalni patni pravci Blizansko - Brest l= 8,60km {=5,50m Blizansko - R 104 l= 6,50km {=5,50m -uli~na soobra}ajna mre`a - telekomunikacii -telefonska mre`a -instalacii za priem naTV i radio program

4.2. vodosnabditelen sistem -broj na potro{uva~i 1000 -vodosnabditelna norma 300l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den 3,5l/sek qmah/den5,6l/sek Qsr 300m3/den -preku regionalen vodosnabditelen sistem so zafat od izvori i preku filternica od hidroakumulacijata

4.3.kanalizacija-sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadni vodi vodosnabditelnata norma - 240l/d/`

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 82

-vkupno 240m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi

5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE

izvod od geodetska podloga, odnosno planot vo R 1:25000 -stanovawe -vikendstanovawe - turizam i ugostitelstvo -stopanstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto evidentirani kulturni vrednosti: nasledstvo 1. arh.lok. 'Najdovi Nivi' 2. arh.lok. 'Seli{te' 3. arh.lok. 'Crkva' 4. Crkva Sv.'\or|i' Pokraj toa {to e potrebno ovie lokaliteti i objekti da se vklopat vo planskata dokumentacija se predviduva i slednoto: -izgradba na za{titen nasip od poplavi okolu crkvata Sv.'Petka' -revitalizacija na selska ku}a

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 83

ureduvawe erozivni lokaliteti; otstranuvawe na cvrstiot otpad organizirano vo regionalna deponija

Brest

Se nao|a pod vrvot Fojnik na nadmorska viso~ina od 975m na kosi blagi tereni.Povrzano e so Blizansko, a preku lokalen pat do regionalniot paten pravec R-104, a ponatamu so Samokov, kako op{tinski centar.Postojat uslovi za razvoj na zemjodelieto

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli - 344 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv razvoj/

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 86 doma}instva /

1.3.prose~na starosna od 0-6 god. 11% struktura od 7-14 god. 10% od 15-19 god. 9% od 20-60 god. 58% nad 60 god. 12%

2. PLAN ZA RAZVOJ

2.1.funkcionalna opremenost -detski jasli i gradinka -zdravstvena stanica -sezonska edinica na po{tenska mre`a -multinamenski objekt za kulturata -prodavnica za sekojdnevno snabduvawe -rekonstrukcija na u~ili{niot objekt za osnovno obrazovanie

2.2.komunalna opremenost -niskonaponska elektri~na mreà i javno osvetluvawe -rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska mreà -telefonska mreà

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 84

-kanalizaciona mre`a -vodovodna mre`a so potrebni objekti

3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI

3.1. malo stopanstvo - mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko - mali ov~arski farmi od 50-200 grla - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla ovci - su{ari za {umski plodovi - tutunarstvo - biolo{ko ovo{tarstvo - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

3.2.turizam i ugostitelstvo - selski turizam - ugostitelstvo za sopstveni potrebi

4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj -lokalni patni pravci Brest -Blizansko l= 8,60km {=5,50m Brest -Trebovqe -uli~na soobra}ajna mre`a - telekomunikacii -telefonska mre`a

4.2. vodosnabditelen sistem -broj na potro{uva~i 234 -vodosnabditelna norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den 0,5l/sek qmah/den0,8l/sek Qsr 47m3/den -preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti /rezervoari, pumpni stanici/

4.3.kanalizacija -sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadni vodi vodosnabditelnata norma - 160l/d/` -vkupno 37.4m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 85

5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE

-stanovawe i selski turizam -sekundarno stanovawe -stopanstvo -ugostitelstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto evidentirani kulturni vrednosti: nasledstvo 1. arh.lok. 'Bogorodica' 2. arh.lok.'Volkani{ta' 3. arh.lok.'Grama|e' 4. arh.lok.'|or|ovica' 5. arh.lok.'Mijalkova' 6. arh.lok.'Podi{te' 7. arh.lok. 'Sikovec' 8. arh.lok. 'Stalei{ta' 9. Crkva Sv.Talalej evidentiranite lokaliteti i objekti da se vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da se za{titat

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

BOROVSKA BREZNICA

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 86

Postaveno e na 590 m nadmorsa viso~ina na visoramnina koja pru`a uslovi za razvoj na zemjodelieto, maloto stopanstvo i turizmot.Povrzano e preku lokalni pati{ta so Blizansko i so Belica.

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli - 332 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv razvoj/

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 83 doma}instva /

1.3.prose~na starosna od 0-6 god. 10% struktura od 7-14 god. 8% od 15-19 god. 7% od 20-60 god. 65% nad 60 god. 10%

2. PLAN ZA RAZVOJ

2.1.funkcionalna opremenost -detski jasli i gradinka -zdravstvena stanica -multinamenski objekt za kulturata -prodavnica za sekojdnevno snabduvawe osnovno obrazovanie se predviduva vo Samokov so organiziran sekojdneven transport

2.2.komunalna opremenost -niskonaponska elektri~na mreà i javno osvetluvawe -rekonstrukcija i pro{iruvawe srednonaponska mreà -telefonska mreà -kanalizaciona mreà -vodovodna mreà so potrebni objekti

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 87

arhitekturata.

3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI

3.1. - {umarstvo - mo`nosti za razvoj na {umarstvoto postojat uslovi za: - lov stopanski lov turisti~ki lov

3.2. malo stopanstvo - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla ovci - su{ari za {umski plodovi - tutunarstvo - biolo{ko ovo{tarstvo - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

3.3.turizam i ugostitelstvo - selski turizam - loven turizam - ugostitelstvo

4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj - lokalni patni pravci B.Breznica -Taèvo-Belica l= 12km {=5,50m B.Breznica -R -104 l=6,5km {=5,5m B.Breznica -pat na r. O~a l=4km {=5,5m - uli~na soobra}ajna mreà - telekomunikacii - telefonska mreà - instalacii za priem na TV i radio program

4.2. vodosnabditelen sistem -broj na potro{uva~i 332 -vodosnabditelna norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den 0,7l/sek qmah/den1,1l/sek Qsr 66m3/den -preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti /rezervoari, pumpni stanici/

4.3.kanalizacija -sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadni vodi vodosnabditelnata norma - 160l/d/` -vkupno 53,1m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 88

5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE

-stanovawe i selski turizam -sekundarno stanovawe -stopanstvo -ugostitelstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto evidentirani kulturni vrednosti: nasledstvo 1. arh.lok. 'Biba' 2. arh.lok.'^uka' 3. Crkva Sv.Bogorodica 4. Crkva Sv.Nikola evidentiranite lokaliteti i objekti da se vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da se za{titat

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 89

TA@EVO

planinsko mesto postaveno na 955m nadmorska viso~ina, so kvalitetni klimatski i pejsa`ni karakteristiki, obikoleno so visoka borova {uma. Postojat uslovi za razvoj na stopanstvoto,lovot i turizmot.Povrzano e preku lokalni pati{ta so B.Breznica i so Belica. Grani~i so lovniot rezervat 'Jasen'.

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli - 184 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv razvoj/

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 46 doma}instva /

1.3.prose~na starosna od 0-6 god. 11% struktura od 7-14 god. 8% od 15-19 god. 7% od 20-60 god. 63% nad 60 god. 11%

2. PLAN ZA RAZVOJ

2.3.sistem na gradba -individualni stanbeni objekti, prilagodeni na terenot so mo`nost za stopanski dvorovi -golemina na parcela od 500-1000 m2 -aseizmi~na gradba

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 90

- maksimalna upotreba na lokalni grade`ni materijali so po~ituvawe na tradiciite vo arhitekturata.

3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI

3.1. - {umarstvo -postojat uslovi za razvoj na {umarstvoto -postojat uslovi za razvoj na lovot na krupen -lov dive~ /postoi lovi{te/

3.2. malo stopanstvo - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla ovci - su{ari za {umski plodovi - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

3.3.turizam i ugostitelstvo - selski turizam - loven turizam - ugostitelstvo

4.INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj -izgradba na patnite pravci: Belica -Taèvo -B.Breznica l=12km {=5,5m Taèvo -turisti~ki pat l=7,5km {=5,5m -uli~na soobra}ajna mreà - telekomunikacii -telefonska mreà

4.2. vodosnabditelen sistem -broj na potro{uva~i 184 -vodosnabditelna norma 200l/den/`it. -potro{uva~ka qsr/den 0,4l/sek qmah/den0,6l/sek Qsr 37m3/den -preku vodosnabditelen sistem so kaptirawe na izvori i izgradba na mre`a so soodvetni objekti /rezervoari, pumpni stanici/

4.3.kanalizacija -sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadnite vodi vodosnabditelnata norma - 160l/d/` -vkupno 29,4m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 91

5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE

-stanovawe i selski turizam -sekundarno stanovawe -stopanstvo -ugostitelstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto evidentirani kulturni vrednosti: nasledstvo 1. arh.lok. 'Br~ka' 2. arh.lok.'Gradi{te' 3. arh.lok.'Seli{te' 4. Crkva Sv. Ilija evidentiranite lokaliteti i objekti da se vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da se za{titat

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 92

TREBOVQE

planinsko mesto postaveno na 1050m nadmorska viso~ina, so kvalitetni klimatski i pejsa`ni karakteristiki, obikoleno so visoka borova {uma. Postojat uslovi za razvoj na stopanstvoto,lovot i turizmot.Povrzano e so regionalniot pat R-104, preku nego so Skopje i so Samokov,a preku lokalni pati{ta i so Blizansko i Brest

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli - 132 /mo`en kapacitet vo uslovi na odr`liv razvoj/

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 33 doma}instva /

2. PLAN ZA RAZVOJ

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 93

3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI

3.1. - {umarstvo - postojat uslovi za razvoj na {umarstvoto - lov - postojat uslovi za razvoj na lovot na krupen dive~ /postoi lovi{te/

3.2. malo stopanstvo - mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko - mali ov~arski farmi od 50-200 grla - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla i 10 - 20 grla ovci - su{ari za {umski plodovi - tutunarstvo - biolo{ko ovo{tarstvo - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaj}i ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

3.3.turizam i ugostitelstvo - selski turizam - loven turizam - vikend-turizam - ugostitelstvo za sopstveni potrebi

4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj -podobruvawe na patnite pravci: Trebovqe -Blizansko Trebovqe -Brest Trebovqe -reg.pat R-104 -uli~na soobra}ajna mre`a - telekomunikacii -telefonska mre`a -instalacii za priem na TV i radio program

4.3.kanalizacija -sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadni vodi vodosnabditelnata norma - 160l/d/` -vkupno 37,4m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski sistem od srednonaponski /10 kv / dalnovodi

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 94

5. ZONIRAWE SPORED NAMENATA I NA^IN NA KORISTEWE

-stanovawe i selski turizam -sekundarno stanovawe -stopanstvo -ugostitelstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto evidentirani kulturni vrednosti: nasledstvo 1. arh.lok. 'Manastiri{te' 2. arh.lok.'^uka' 3. Crkva Sv. Voznesenie Hristovo - Sv.Spas evidentiranite lokaliteti i objekti da se vklopat vo planskite dokumenti i soodvetno da se za{titat

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 95

ZDUWE so vikendnaselba

Dislocirano naseleno mesto koe se predviduva vo neposredna blizina na seloto {to se potopuva so hidroakumulacijata. Preku soobra}ajna planirana infra struktura se povrzuva so Skopje, so Blizansko, a preku Trebovqe so Samokov i Makedonski Brod.Se predviduvaat uslovi za vra}awe na otselenite,so mo`nost da obavuvaat stopanski aktivnosti za zemjodelsko proizvodstvo, kako i ugostitelstvo i turizam. Vo blizina na lokalitetot, vo mesnosta 'Dobroec' se planira prostor za stopanski aktivnosti.

1. PROEKCIJA NA NASELENIE

1.1.broj na `iteli - 920 - se o~ekuva vra}awe na odselenite, kako i gra|ani od Skopje kako vikendkorisnici na prostorot.

1.2.struktura na - 4 ~lenovi po edno doma}instvo doma}instvata - / 230 domainstva /

1.3.prose~na starosna od 0-6 god. 10% struktura od 7-14 god. 9% od 15-19 god. 8% od 20-60 god. 59% nad 60 god. 14%

2. PLAN ZA RAZVOJ

2.1.funkcionalna opremenost -detski jasli i gradinka -osnovno osumgodi{no u~ili{te -zdravstvena stanica -selska ku}a-muzej -multinamenski objekt za kulturata -objekt za mali sportovi -prodavnica za sekojdnevno snabduvawe

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 96

2.3.sistem na gradba -individualni stanbeni objekti, prilagodeni na terenot so mo`nost za stopanski dvorovi -golemina na parcela od 500-1000 m2 -seizmi~na gradba - maksimalna upotreba na lokalni grade`ni materijali so po~ituvawe na tradiciite vo arhitekturata. 3. RAZVOJ NA STOPANSKI AKTIVNOSTI I KAPACITETI 3.1. malo stopanstvo - ov~arski farmi od 50-200 ovci vo mesnost Dobroec - mali prerabotuva~ki kapaciteti na mleko - dopolnitelna zemjodelska aktivnost- odgleduvawe kravi od 1-3 grla vo mesnost Dobroec. - su{ari za {umski plodovi - obavuvawe na stopanski aktivnosti primenuvaji ja kompjuterskata tehnologija /povrzanost so 'internet'/

4. INFRASTRUKTURNI SISTEMI

4.1. - soobra}aj -lokalni turisti~ki patni pravci: Zduwe -Blizansko l=10,06km, {=5,50m Zduwe -reg.pat R-104 l= 2,47km, {=5,50m -uli~na soobra}ajna mre`a -pe{a~ka vrska po dolinata na reka Treska so lokalitet 'Matka' -telefonska mre`a - telekomunikacii -instalacii za priem TV i radio program

4.2. vodosnabditelen sistem -broj na potro{uva~i 1380 -vodosnabditelna norma 300l/den/`it. -potro{uva~ka q.sr/den 4,8l/sek q.mah/den7,7l/sek -preku regionalen vodosnabditelen sistem so zafat od izvori i preku filternica od hidroakumulacijata

4.3.kanalizacija-sistem za -koli~ina na otpadni vodi 80% od odveduvawe otpadni vodi vodosnabditelnata norma - 240l/d/` -vkupno 331,2m3/den -izgradba na kanalizaciona mre`a so uredi za biolo{ko pre~istuvawe

4.4.elektro snabduvawe preku novopredvideni distributivni trafostanici so postojniot elektroenergetski

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc Javno pretprijatie za prostorni i urbanisti~ki planovi 97

sistem od srednonaponski /10 kV/ dalnovodi

5. NAMENA I KORISTEWE NA PROSTOROT

-stanovawe -vikendstanovawe - turizam i ugostitelstvo -stopanstvo -javni funkcii

6. PLANSKI MERKI ZA ZA[TITA NA KULTURNOTO NASLEDSTVO, PRIRODNITE VREDNOSTI I @IVOTNATA SREDINA

6.1.za{tita na kulturnoto -dislokacija na crkvite: nasledstvo Sv.Bogorodica Sv.Petar i Pavle -dislokacija na `ivopisot i elementi od oprema na enterierot od crkvite: Sv.Bogorodica -dislokacija na selska ku}a -dislokacija na selska ku}a so stopanski dvor /dislokacijata na site objekti da se izvr{i po urbanisti~ki proekt kako edna celina - muzej na otvoreno/

6.2.za{tita na pejsa`nite -identifikacija i planska za{tita na vrednosti visokovredni pejsa`i

11. Odredbite za sproveduvawe na planot se negov sostaven del i imaat ista pravna sila kako i re{enijata i opredelbite na planot.

Prostoren plan na regionot na akumulacijata Kozjak Z2TT0199doc