DOCSLIB.ORG

4 Nastanek in Pomen Krajevnega Imena Ljubljana 8 Prispevki

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
4 Nastanek in Pomen Krajevnega Imena Ljubljana 8 Prispevki Glasilo Mestne občina Ljubljana, številka 8, 9, letnik XIII, september 2008, ISSN 1318-797X 4 8 52 64 Nastanek in pomen Prispevki uglednih Projekt Ljubiteljska literarna krajevnega imena javnih osebnosti za Slovenska cesta 2008 posvetila Ljubljani Ljubljana dialog med glavnim mestom in državo Foto: Jakše Jeršič Vsebina Uvodnik 3 Ljubljana ljubljena Nastanek in pomen Vznemirljivi prvi koraki v šolo ali popočitniška srečanja z novimi in starimi krajevnega imena Ljubljana 4 sošolci in učitelji so živo v zraku. Za varno pot radoživih učenjačkov skrbi Iconotheca Valvasoriana ta čas v Ljubljani dvesto očetovskih in materinskih rok, izurjenih v posebnih in Ljubljana 6 tečajih Sveta za preventivo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana, na Prispevki za dialog med čelu z županom in njegovimi sodelavci. Triletne vrtčevce je za presenečenje glavnim mestom in državo: pričakalo Sto ugank Anje Štefan in Jelke Reichman, šolarje pa Klobuk gospoda Stane Bernik, Peter Božič, Konstatina Petra Svetine in Petra Škerla. Tako Ljubljana že pred letom 2010, France Bučar, Tone Dolčič, ko bo svetovna prestolnica knjige, polaga v roke svojim najmlajšim knjigo kot Mojca Drčar Murko, prvo življenjsko popotnico. Cvetka Hedžet Tóth, O prihodnosti Ljubljane in z njo države pa ta čas odločajo zapisane in Matjaž Kmecl, Miklavž Komelj, razglašane namere osebnosti, ki želijo »prevzeti odgovornost« za našo skupno Božo Kos, Drago Kos, blaginjo, prepoznavnost ali pomembno mesto v svetu. Ljubljana je v zadnjem Peter Krečič, Lev Kreft, mandatu, izrecno pa v zadnjih dveh letih in z vrhuncem v času predsedovanja Lilijana Madjar, Mitja Meršol, Slovenije Svetu EU, ko jo je v očeh Evrope in sveta zamenjalo Brdo pri Kranju, Braco Vladimir Mušič, Vlasta Nussdorfer, Boris Paternu, utrpela tolikšno materialno škodo in tako nedopustno simbolno degradacijo, Tone Pavček, Janez Pipan, da je upravičeno pričakovati, da se bodo za status glavnega mesta, mesta kulture Jože Pirjevec, Andrej Pogačnik, in univerzitetnega mesta, prav v tem času na javnih soočenjih in predstavitvah Božo Repe, Marjan Rožič, svojih programov zavzeli predsedniki političnih strank, kandidati za bodoče Janez Stanovnik, Jože Strgar, poslance in ministre in skupaj z njimi tudi poročevalci slovenskih medijev. Alenka Šelih, Darko Štrajn, Devetindvajset uglednih slovenskih izobražencev si je v času poletnih počitnic Rapa Šuklje, Božidar Voljč 8 vzelo dragoceni čas in pripravilo poglobljene premisleke, ki so odgovornosti Mestna kronika 50 željnim v celoti na voljo, da jih vnesejo v svoje programske zaveze in začnejo Projekt graditi državo, ki je brez glavnega mesta »torzo z odbito glavo«. Graditi na Slovenska cesta 2008 52 tistem trdnem temelju nacionalnega soglasja, ki je rojstvo Slovenije priklicalo Hologram Evrope iz »tisočletnih sanj«. Z izkušnjo in zgledom županovega projektnega vodenja Marka Pogačnika 58 Ljubljane, ki je samodejno preseglo ideološke politične razlike v mestnem 15. festival Ex Ponto 60 parlamentu in se Ljubljana vsem oviram navkljub preoblači v »lepotico«, Izdajatelj: Mestni svet je postalo očitno, da je prav razvoj glavnega mesta in ponos nanj tisti Novi mestni kino Mestne občine Ljubljana, Kinodvor 61 Mestni trg 1. Zanj: župan temeljni skupni projekt države in nacije, ki nas lahko konstruktivno združi Zoran Janković. Uredniški v ustvarjalnem uveljavljanju poslanstva Slovenije v naši lastni in svetovni Ljubiteljska posvetila odbor: Mitja Meršol (predsednik), Vesna Kos- zavesti kot maloštevilne skupnosti velikih ljudi, ljudi duha, izjemnih talentov in Ljubljani 62 Bleiweis, dr. Jožef Kunič, ustvarjalne moči. Rečemo lahko – Slovenije, najlepše dežele na svetu, z njenim Eva Strmljan Kreslin, Marija Ljubljanski objektiv: Šterbenc. Odgovorna srcem Ljubljano, »najlepšim mestom na svetu«. Zmaga Glogovec 66 urednica in lektorica: Nada Šumi, kontakt: 041/737 863, Eseji, ki so jih za razumevanje pomena državne prestolnice napisali ugledni Četrtne skupnosti 67 glasilo.ljubljana@ljubljana. sodobniki, namreč ob upravičeni kritiki dosedanjega odnosa vlad(e) do Obvestila: Ljubljanski maraton, si. Avtorica logotipa: Petra štipendije RRA LUR 69 Černe Oven, Studio ID, glavnega mesta in pozivu k razumnemu ravnanju v prihodnje, razkrivajo Oblikovalska zasnova: predvsem vse tiste skrite vezi pripadnosti velikih duhov, iz katerih raste lepota Okoljske meritve 71 Miljenko Licul. Naslov uredništva: Glasilo Ljubljana, tega prostora in jih Ljubljana izraža že v svojem imenu. »Ljubljano je lahko imeti Dalmatinova 1, Ljubljana. rad,« pravi blagi svetovljanski zdravnik in temu mora, če hoče ali ne, pritrditi Tisk, grafična priprava, prelom, fotoliti in trženje tudi jezikoslovec. Nič nenavadnega, če popotnika tako zelo začutita ljubezen, oglasnega prostora: ki je v zraku tega mesta, da dobi njuna hčerkica ime Ljubljana. In kaj bolj Schwarz d.o.o., Koprska 106 D, 1000 Ljubljana, samoumevnega, kot da toliko velikih in majhnih Ljubljančank in Ljubljančanov kontakt: 051/669 233. piše tako doživeta posvetila Ljubljani ... Naklada: 117.500 izvodov. Natisnjeno na okolju Fotografije na naslovnici: prijaznem papirju. Glasilo Prijetno branje in voščilo za lepe nove čase Ljubljani in Sloveniji! Zgoraj - Matevž Paternoster, brezplačno prejme vsako Projekt Slovenska cesta 2008; gospodinjstvo v Mestni Nada Šumi, spodaj: Dunja Wedam, prizor z Emonske promenade. občini Ljubljana. odgovorna urednica Ime Ljubljana 4 O nastanku in pomenu in njegove nemške oblike Mag. Silvo Torkar Foto: Jakše Jeršič Ivan Vavpotič: Prihod Argonavtov v Emono, 1935, tempera na omet, Ljubljana, avla Ekonomske šole Ljubljana. Bajeslovni motiv iz najstarejše ljubljanske zgodovine, ko Argonavti pod vodstvom Jazona priplovejo na ladji v Emono. Jazon je z zlatim runom, ki ga je s pomočjo Medeje ukradel v Kolhidi, ubežal kraljevemu zasledovanju s plovbo po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike (Nauportus), kjer so ladjo razstavili in jo prek Krasa prenesli do Jadranskega morja. Plinij starejši piše v Zgodovini narave, »da ima Ljubljanica (v antiki Nauportus) ime po tem, ker so Argonavti tod ladjo prenašali. Slika sodi med značilne primere pri nas razmeroma redkega t. i. zgodovinskega slikarstva, za katerega se je zdel Vavpotič sodobnikom kot poklican. O imenu slovenskega glavnega mesta Ljubljana je bilo objavljenih že na desetine razlag, tako jezikoslovno dobro utemeljenih kot ljubiteljskih in popolnoma šarlatanskih. Prvi jih je zbral že klasični filolog in slavist Luka Pintar v Ljubljanskem zvonu (1908), za njim pa slavist France Bezlaj v Slavistični reviji (1954) in v monografiji Slovenska vodna imena (1956). Naposled je podal dober pregled in temeljit kritični pretres dotedanjih razlag še romanist Anton Grad v dveh člankih iz let 1978 in 1980. Sam s prispevkom o imenu Ljubljana vračam razpravo na slovansko jezikovno podlago. Ob delu z gradivom, ob reševanju vprašanja dozdevne pripone -ija v imenih Ljubija, Trebija, Litija ipd., se mi je tako rekoč ponudila rešitev tudi za ime Ljubljana, ime, ki sem se mu prej kot raziskovalec izogibal. Ljubljana – substrat ali slovanska dediščina? niso mišljena imena svetniških zavetnikov, iz katerih iz Radom ipd. Redkeje nastopajo osebna imena Za imeni Ljubija in Ljubljana so tako akad. France imamo Šentvide, Šentjurje, Šempetre, Škocjane v gorskih imenih: Raduha, Dobrač, Hoč in še Bezlaj kot še nekateri že davno pred njim slutili, ipd., pač pa stara domača, predsvetniška imena, nekatera. da sta medsebojno povezani. Bezlaj je sredi 50. let kakršna so naši predniki uporabljali tako pred S pomočjo primerjalne slovanske literature in kritično pretresel vse dotedanje teorije o izvoru pokristjanjenjem kot še dolga stoletja po sprejemu slovanskega onomastičnega gradiva sem prišel do imena Ljubljana in naposled priznal, da sam ne ve krščanstva. Na prvi pogled imamo Slovenci v sklepa, da v imenih Ljubija, Trebija in Litija ne tiči ponuditi rešitve, ki ne bi puščala resnih dvomov. primerjavi z drugimi slovanskimi narodi razmeroma pripona -ija, kot jo najdemo npr. v izrazih domačija, To ga je navedlo na misel, da je ime najverjetneje majhen odstotek krajevnih imen, ki so nastala kovačija, kupčija, sodnija, pač pa končaj, sestavljen predslovanski ostanek in ga na slovanski jezikovni iz starih osebnih imen, v resnici pa je takšen vtis iz stare pridevniške pripone -jь v ženski obliki (-ja) podlagi ni mogoče uspešno razložiti. Pozneje se prejkone posledica slabše raziskanosti slovenskih in ostanka drugega dela zloženega slovanskega nikoli več ni raziskovalno povrnil k temu imenu. krajevnih imen. osebnega imena na *-vid. Ime Ljubija je namreč To je konec 70. let spodbudilo romanista Antona Za ponazoritev naštejmo nekaj primerov: iz imena mogoče korektno razložiti kot izpeljanko iz Grada, da je izdelal svojo romanistično hipotezo o Radegoj je nastala Radgona, iz Ljubigoj Ljubgojna, staroslovenskega (in splošnoslovanskega) osebnega izvoru imena Ljubljana iz lat.-rom. osnove alluvio, iz Hotimir Kotmara vas na Koroškem, iz Stojdrag imena *Ljubovid, ki pa je doživelo t.i. kontrakcijo podaljšane z latinsko pridevniško pripono -ana > Sodražica, iz Pribislav Prvačina in Prebačevo, ali skrčenje v *Ljubid, kot je to že l. 1967 razložil l'aluviana (aqua) 'poplavna voda'. iz imena Radin so Radenci, iz Žitko je Stična, iz bolgarski jezikoslovec Jordan Zaimov. *Ljubid-ja Dražigost so Dražgoše itd. Tudi imena manjših (voda, reka) je v skladu s slovenskim glasoslovnim Ljubija – prvotno ime Ljubljanice rek in potokov so bila včasih izpeljana iz osebnih razvojem dalo sodobno slovensko Ljubija. Krajevna imena so nastajala ne le iz občnih, temveč imen rodovnih
Load more

Recommended publications
  • Yugoslav Monuments Associated with the First World War (1918–1941)
    Yugoslav Monuments Associated with the First World War (1918–1941) SYMPOSIUM Ljubljana, 18–19 October 2018 Concept of the symposium: Beti Žerovc Management and organization: Marko Jenko, Urška Jurman, Beti Žerovc Organizer: Department of Art History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. The symposium is part of the seminar Art for Collective Use. It has received financial support from the Slovenian Research Agency (research core funding No. P6-0199, History of Art of Slovenia, Central Europe and the Adriatic) Partners: Igor Zabel Association for Culture and Theory, Moderna galerija Location: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana Symposium booklet editor: Beti Žerovc Translation and proofreading: Marko Jenko, Tamara Soban, Paul Steed Graphic design: Nika Ham Commemorative display for Špelca Čopič: Moderna galerija's Archives Acknowledgement: Safet Ahmeti, Sanja Horvatinčić, Vladimir Jančevski, Nenad Lajbenšperger, Predrag Malbaša, Dušan Medin, Violeta Obrenović, Rok Stergar, Marko Štepec On the cover: Edvard Ravnikar, War Victims Ossuary, 1939, Žale cemetery, Ljubljana, Slovenia; courtesy of: Marko Jenko 2 Yugoslav Monuments Associated with the First World War (1918–1941) The First World War monuments produced in interwar Yugoslavia are today usually dis- cussed separately, within the context of the successor state to which they belong. The symposium will attempt to present a picture of this production that is as comprehen- sive as possible, outlining not only the common features of these works but also their differences, which to a large degree were conditioned by very diverse local traditions of commemoration and memorial creation. The second goal of the symposium is to consider how these monuments are in- scribed with desires to strengthen a common Yugoslav identity, establish a collective imaginary, and develop a distinctive visual image of the young state.
    [Show full text]
  • Damir Globočnik
    m li / l^fSFTi MiMi 1vJBl • •Wj Iv P • rAmJ HIm\ •mkm•1 • 0) VSE ZA ZGODOVINO *,.• ISSN 1318-2498 771318N249009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE. leto XI, 2004, št. 1 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Božidar fezemik MO< SPOMINA, PREMO< POZABE 5 Zgodovina ljubljanskih 'nacionalnih spomenikov' DIE MACHT DES ERINNERNS, DIE ÜBERMACHT DES VERGESSENS Die Geschichte der 'nationalen Denkmäler'in Ljubljana Damir Globo=nik RI<ET IZ ŽABJEKA 19 RITTER RIESTERS HUND Janez Polajnar KINEMAÍOGRAF KOT MLINSKI KAMEN 33 DAS KINO ALS MÜHLSTEIN Jernej Kosi »JEDEL JE PRAV MALO, KAKOR JE BILA NJEGOVA NAVADA. PIL JE VE<.« 44 Ivan Cankar, slovenski bohem -prispevek k zgodovini bohemstva na Slovenskem „ER Aß RECHT WENIG, WIE ES SEINE GEWOHNHEIT WAR. ER TRANK MEHR." Ivan Cankar, ein slowenischer Bohemien - ein Beitrag zur Geschichte der Boheme auf slowenischem Gebiet Marta Rendia KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽTVALI1902-1915 59 DER KRAINER TIERSCHUTZVEREIN 1902-1915 Karin Schneider SMRT IN SAMOPROMOCIJA 84 Pokopališ=e kot sredstvo meš=anskega reprezentiranja v =asu kulturnega boja na primeru Dombirna TOD UND SELBSTDARSTELLUNG Der Friedhof als Mittel bürgerlicher Repräsentation ivährend des Kulturkampfes am Beispiel Dornbirn Martin Premk »LJUDJE SO SPOZNALI PAL<I<A KOT BANDITA, 94 KATERI JE BIL ZMOŽEN NAPRAVITI VSEGA« Nekaj dokumentov o Ivanu Laubi=u - Pal=ku, zadnjem povojnem »banditu« „DIE MENSCHEN ERKANNTEN PAL<EK ALS BANDITEN, DER ZU ALLEM FÄHIG WAR" Einige Dokumente über Ivan Laubi= - Pal=ek, deti letzten .Banditen ' nach dem Ziveiten Weltkrieg S knjižne police Anja Dular O NEKI KRITIKI 103 Aleksander Žižek 1. PISMO BRALKI 103 Nataša Budna Kodri=, Aleksandra Serše »KRITIKI SO LAHKO LE LJUDJE, KI IMAJO DRUGA<NO ZGODBO O ISTEM DOGODIOI- 105 (Odgovor urednic zbornika Splošno žetisko društvo 1901-1945 na oceno mag.
    [Show full text]
  • Spomenici Iz Razdoblja Socijalizma U Hrvatskoj – Prijedlog Tipologije
    Spomenici iz razdoblja socijalizma u Hrvatskoj – prijedlog tipologije Horvatinčić, Sanja Doctoral thesis / Disertacija 2017 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zadar / Sveučilište u Zadru Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:162:258793 Rights / Prava: In copyright Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-07 Repository / Repozitorij: University of Zadar Institutional Repository of evaluation works SVEUČILIŠTE U ZADRU POSLIJEDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ HUMANISTIČKE ZNANOSTI Sanja Horvatinčić SPOMENICI IZ RAZDOBLJA SOCIJALIZMA U HRVATSKOJ – PRIJEDLOG TIPOLOGIJE Doktorski rad Zadar, 2017. SVEUČILIŠTE U ZADRU POSLIJEDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ HUMANISTIČKE ZNANOSTI Sanja Horvatinčić SPOMENICI IZ RAZDOBLJA SOCIJALIZMA U HRVATSKOJ – PRIJEDLOG TIPOLOGIJE Doktorski rad Mentorica Dr. sc. Ljiljana Kolešnik, znanstvena savjetnica Komentor Dr. sc. Vinko Srhoj, izvanredni profesor Zadar, 2017. SVEUČILIŠTE U ZADRU TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA I. Autor i studij Ime i prezime: Sanja Horvatinčić Naziv studijskog programa: Poslijediplomski sveučilišni studij Humanističke znanosti (usmjerenje: povijest umjetnosti) Mentorica: dr. sc. Ljiljana Kolešnik, znanstv. sav. Komentor: izv. prof. dr. sc. Vinko Srhoj Datum obrane: 10. srpnja 2017. Znanstveno područje i polje u kojem je postignut doktorat znanosti: humanističke znanosti, povijest umjetnosti II. Doktorski rad Naslov: Spomenici iz razdoblja socijalizma u Hrvatskoj – prijedlog tipologije UDK oznaka: 725.94:316.323.7(497.5) Broj stranica: 525 Broj slika/grafičkih prikaza/tablica: 217 / 29 / 4 Broj bilježaka: 479 Broj korištenih bibliografskih jedinica i izvora: 673 Broj priloga: 2 Jezik rada: hrvatski III. Stručna povjerenstva Stručno povjerenstvo za ocjenu doktorskog rada: 1. doc. dr. sc. Dalibor Prančević, predsjednik 2. dr. sc. Ljiljana Kolešnik, znanstv. sav., članica 3. prof. dr. sc. Pavuša Vežić, član Stručno povjerenstvo za obranu doktorskog rada: 1.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 238 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 16475 SLAVICA A.00 00001 Tipo circolazione: NO Lo stato della copia non consente il prestito 1 v., escluso dalla consultazione 380994 TSA0488507 *Vodnik-Album : mit Beiträgen von 86 Verfassern und vier lithographirten Beilagen / herausgegeben von Ethbin Hein. Costa. - Laibach : I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 1859. - XI, 268 p., c. di tav. : ill., mus. ; 29 cm. ((Front. anche in sloveno. HA PER ALTRO TITOLO 1084320 TSA0488511 *Vodnikov spomenik. 66433 SLAVICA A.00 00002 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140308 PUV0860644 *Rihard Jakopič v besedi. - V Ljubljani : Pri Slovenskem knjižnem zavodu, 1947. - XXI, 186 p., [24] c. di tav. : ill. ; 28 cm. 71482 SLAVICA A.00 00003 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140309 TSA1436081 *Sto pesmi Otona Župančiča / Oton Župančič ; [uredil Janez Logar ; uvod je napisal Josip Vidmar ; slovarček je sestavil Mirko Rupel ; prevod uvoda je oskrbel Ljubo Jurković]. - Beograd : Jugoslovenska knjiga, 1948. - XXII, 206 p., [1] c. di tav. : ritr. ; 28 cm. 75003 SLAVICA A.00 00004 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140310 SBL0015437 *Prešernov album / [uredil in opombe napisal Francè] Kidrič ; [z uporabo Kidričevega gradiva dokončala Alfonz Gspan in Mirko Rupel]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1949-1950. - VIII, 338 p. : ill. ; 29 cm + 1 c. ripieg. 119024 SLAVICA A.00 00005 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 2140316 TSA1436084 *Primorski založniški signeti / Marijan Brecelj.
    [Show full text]
  • Polona Jurinić: Slovenske Boje U Hrvatskoj Likovnoj Umjetnosti
    Polona Jurinić SADRŽAJ I. Iz povijesti likovnih akademija u Zagrebu i Ljubljani 12 II. Likovni umjetnici u Hrvatskoj koji su rođeni u Sloveniji, djelovali ili studirali kao Slovenci u Hrvatskoj ili su slovenskog podrijetla Od XV. do XVIII. stoljeća 16 XIX. stoljeće 48 XX. stoljeće 70 III. Slovenski likovni umjetnici, koji su studirali na Akademiji u Zagrebu od 1907. do 2009. godine Popis studenata 122 Kratke biografije najpoznatijih slovenskih likovnih umjetnika 126 Životopis autorice 150 Izvori 152 Zahvale 154 VSEBINA I. Iz zgodovine likovnih Akademij v Zagrebu in Ljubljani 13 II. Likovni umetniki na Hrvaškem, ki so rojeni v Sloveniji, delovali ali študirali, kot Slovenci na Hrvaškem ali so slovenskih korenin Od XV. do XVIII. stoletja 17 XIX. stoletje 49 XX. stoletje 71 III. Slovenski likovni umetniki, ki so študirali na Akademiji v Zagrebu med letoma 1907 in 2009 Seznam študentov 122 Kratke biografije najbolj znanih slovenskih likovnih umetnikov 126 Življenjepis avtorice 151 Viri 153 Zahvale 154 SLOVENSKEBOJEUHRVATSKOJLIKOVNOJUMJETNOSTI UVODNA RIJEČ AUTORICE tkad sam se 1994. učlanila u kulturno-prosvjetno društvo Slovenski dom u Zagrebu i Okad smo u Društvu 1996. godine pokrenuli izlaženje glasila Novi odmev, zanimao me kulturni doprinos Slovenaca u Zagrebu i Hrvatskoj. Iz broja u broj Novog odmeva pronalazili smo zaslužne Slovence koji su djelovali na tom prostoru u kulturi, znanosti, medicini…Sve to nije slučaj- no. Zagreb je u ne tako davnoj prošlosti bio kulturno i znanstveno središte toga dijela Europe. Mnogi Slovenci došli su studirati na zagrebačko Sveučilište ili su došli „trbuhom za kruhom“. Proučavanjem raznih enciklopedija i monografija te osobnim kontaktima, došla sam do impozantnog broja imena i biografija likovnih umjetnika – slikara, kipara, arhitekata, arheologa, povjesničara umjetnosti, fotografskih umjetnika, crtača stripova, animatora crtanih filmova, scenografa, kostimografa koji su rođeni u Sloveniji ili imaju slovenske korijene.
    [Show full text]
  • Plečnikova Ljubljana.Pdf
    Plečnikova Plečnik’s Ljubljana Plečnikova Spoštovani! Dear Readers, Pred nami je četrta publikacija iz Before us is the fourth publica- serije Portret mesta in izjemno tion in the series Portrait of a vesel sem, da imata v njej glavno City, and I am very pleased that vlogo naš arhitekt Jože Plečnik it features our architect Jože in njegova Ljubljana. Plečnik and his beautiful Lju- Jože Plečnik je Ljubljani vdihnil bljana. neizbrisljiv pečat; s premišljeni- Jože Plečnik left an indelible im- mi zasnovami mostov, trgov in pression on Ljubljana; with his ulic, jo je preoblikoval v narodo- thoughtfully designed bridges, vo prestolnico in dal nastavke squares, and streets, he shaped za njen nadaljnji razvoj. Našega M. Fras it into a national capital and prelepega mesta si ne moremo created the foundation for its predstavljati brez njegovih edinstvenih stvaritev – Tro- further development. We cannot imagine our beautiful mostovja, Narodne in univerzitetne knjižnice, pokopališča city without his unique designs: the Triple Bridge, the Na- Žale, Glavne tržnice in Križank. tional and University Library, Žale Cemetery, the Central Njegove zamisli o oblikovanju monumentalne vodne osi Market, and the Križanke Outdoor Theatre. skozi mesto smo v zadnjih letih nadgradili z oživljanjem In recent years, we have built upon his ideas of creating a nabrežij Ljubljanice. Z novimi mostovi in ureditvami na- monumental water axis through the city by reinvigorating brežij Ljubljanice smo dali Plečnikovim delom novo ži- the banks of the Ljubljanica River. With new bridges and vljenje in jih vključili v prenovo mestnega središča, ki smo rearrangement of its banks, we have breathed new life ga namenili pešcem in kolesarjem ter ga s tem na široko into Plečnik’s designs and included them in the renewal odprli raznolikemu družabnemu in kulturnemu dogajanju.
    [Show full text]
  • Bistričani Soglašajo Apetiti Po Najboljši Zemlji Kažipot Novim Generacijam
    V ponedeljek se bo v gorenjskih šolah spet oglasil zvonec. Otroci izkoriščajo zadnje dni počitnic za brezskrbne igre na snegu. Tega je letošnjo zimo dovolj nasulo tudi v nižinah, kjer so ga bili veseli predvsem najmlajši. Posnetek je z Rupe pri Kranju. Tu so se v torek cicibani iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp pomerili v teku med slalomskimi vratci in v smuku. — H. J. ' Leto XXXIV. Številka 6 Kranj, torek, 27. 1. 1981 Cena: 7 din Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje od januarja 1958 kot poltednik, od janu­ G Ima Kranj — Glavni urednik Igor Slavec arja 1960 trikrat tedensko, od januarja — Odgovorni urednik Andrej 2alar 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO Bistričani soglašajo Te dni se občani v tržiških krajevnih skupnostih občanov, kar kaže, da jih razprava o četrtem samoprispevku zanima, saj pogovarjajo o predlogu za četrti samoprispevek jih običajno ne pride niti toliko. — Bistričani so ga prvi podprli, saj bi z njegovo Bistriška krajevna skupnost, ki se počasi prebuja iz mrtvila, ima za to pomočjo radi dokončali dom družbenih organi­ petletno obdobje kup načrtov. Med zacij njimi je ob izgradnji še enega po­ slovnega centra, podobnega Dete­ Trtic — Čeprav se tretji občinski bi jo bolj razvite mestne in prime­ ljici, rekreacijskega središča v Ro- ~i samoprispevek Se ni iztekel — zaradi stne krajevne skupnosti — Tržič, čevnici, hortikulturni poživitvi kraja I nepotrebnosti gradnje dveletne šole Bistrica, Pristava, Kovor in Ravne in ureditvi dohodnih poti vsekakor i usmerjenega izobraževanja bo skle- - odstopile manjšim sosedam, da bi najzanimivejša zamisel o gradnji lahko speljale svoje načrte gradenj d njen konec maja — že od lanskega doma družbenih organizacij.
    [Show full text]
  • Titostalgia Titostalgija a Studyofnostalgiaforjosip Broz TITOSTALGIA – Mitja Velikonja 9 866 455534 789616 9 Isbn 961-6455-53-4
    Titostalgia mitja velikonja mitja isbn 961-6455-53-4 12,00 eur 12,00 9 789616 455534 TITOSTALGIJA – Študija nostalgije po Josipu Brozu A Study of Nostalgia for Josip Broz Josip for Nostalgia of Study A TITOSTALGIA – TITOSTALGIA 9 789616 455534 789616 9 12,00 eur isbn 961-6455-53-4 isbn mitja velikonja Titostalgija oovitek.inddvitek.indd 1 55.. 11.. 22009009 112:34:032:34:03 doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, roman kuhar jef verschueren, igor þ. þagar Medijske podobe homoseksualnosti Retorika begunske politike v Sloveniji Media the in Violence sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, petrovec dragan breda luthar brankica petkoviæ Politika teletabloidov Medijsko lastništvo Up Her Making valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc urša legan, jerca vendramin, valerija darren purcell jernej rovšek drglin, zalka vidmar, h. ksenija hrþenjak, majda Slovenska drþava na internetu Zasebno in javno v medijih Freedom of Non-accountability of Freedom tonèi a. kuzmaniæ mitja velikonja bervar gojko Bitja s pol strešice Evroza Serving the State or the Public the or State the Serving karmen erjavec, sandra b. hrvatin, brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, hrvatin b. sandra barbara kelbl lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, s 1990 Mi o Romih marko prpiè, roman kuhar the in Slovenia in Policy Media Mediji za drþavljane milosavljeviæ marko hrvatin, b. sandra matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin Left Imaginary the of Victory The In temu pravite medijski trg? kuèiæ j. lenart hrvatin, b. sandra breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, velikonja, mitja dragoš, sreèo sreèo dragoš, mitja velikonja, kuzmaniæ, a.
    [Show full text]
  • Programi V Slovenskih Muzejih in Galerijah 2014
    ] ] PEDAGOŠKI PROGRAMI V SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH ] 2014 · 2016 ] SKUPNOST MUZEJEV SLOVENIJE ] ] PEDAGOŠKI PROGRAMI V SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH ] 2014 · 2016 ] Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2014/2016 Založila in objavila: Skupnost muzejev Slovenije Zanjo: Metka Fujs Pedagoška sekcija pri skupnosti muzejev Slovenije Zanjo: Nataša Ferlinc Krašovic Zbrali in uredili: Ana Katarina Ziherl in Barbara Hrovatin Prelom in oblikovanje: Helikopterdesign Ljubljana 2014 SKUPNOST MUZEJEV SLOVENIJE Predgovor ] ] ] ] Malo je okolij, podobnih muzejskim, ki bi ponujala boljše razu- ki je pripravila že sedmo izdajo pregleda pedagoških programov mevanje evolucijskih procesov v naravi, družbe in njenega ra- v slovenskih muzejih in galerijah, ki obsega triletno obdobje od zvoja od začetkov do danes. Muzeji so institucije, ki vključujejo leta 2014 do 2016. Letos sekcija namesto dosedanjih tiskanih iz- zgodovino, naravo, znanost, verovanja in umetnost na različne daj prvič ponuja knjižico pedagoških programov v elektronski načine in v različnih oblikah, zaradi česar so najboljša okolja obliki z dostopom na spletni strani Skupnosti muzejev Slovenije. specializiranega in kompleksnega učenja. Tudi zato, ker ponu- To je pot, ki omogoča širok dostop vsem uporabnikom in obi- jajo praktično izkušnjo ob predmetih z nosilci znanja in spret- skovalcem muzejev, ki uporabljajo njihovo okolje za učenje in nosti ali umetniki. Muzeji ponujajo učenje ob igri, učenje kot nadgrajevanje znanja, obenem pa daje možnost dopolnjeva- preživljanje prostega časa in poglobljeno, organizirano tematsko nja podatkov. učenje z različnimi metodami utrjevanja in preverjanja pridob- Muzeji so prostori srečevanja med uporabniki in muzejskimi ljenega znanja. Zaradi neposrednega stika z neznanimi izvirnimi strokovnjaki, med uporabniki in umetniki, med uporabniki in predmeti ter postopki njihovega pridobivanja in ohranjanja ima znanstveniki.
    [Show full text]
  • Spomeniki Prve Svetovne Vojne
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO SPOMENIKI PRVE SVETOVNE VOJNE Raziskovalne naloge študentov pri predmetu Socialni spomin in kulturna dediščina NOSILEC PREDMETA: RED. PROF. DR. BOŽIDAR JEZERNIK UREDILA : ASIST. DR. ANJA MORIC Ljubljana 2018 Kazalo CERKEV SV. ANTONA IN ITALIJANSKA KOSTNICA NAD KOBARIDOM ................................................ 3 SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI V ČRENŠOVCIH ..................................................................... 6 SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI: POLJE PRI LJUBLJANI ......................................................... 9 KAPELICA SV. ROKA V DOLENJI VASI PRI RIBNICI ................................................................................. 10 SPOMENIK ŽRTVAM 1. SVETOVNE VOJNE V KOLOVRATU – CERKEV SV. LOVRENCA .................. 12 GORA PRI SODRAŽICI ...................................................................................................................................... 14 KLEČEČI VOJAK V AVSTRIJSKI UNIFORMI NA ZASAVSKI SVETI GORI .............................................. 16 VOJAŠKO POKOPALIŠČE NA REBRU V BOHINJSKI BISTRICI ................................................................. 17 SPOMENIK PADLIM V PRVI SVETOVNI VOJNI NA BREZNICI ................................................................. 20 SPOMINSKA PLOŠČA PADLEMU MADŽARSKEMU UČITELJU V LOKOVCU ....................................... 22 SPOMENIK 1. SVETOVNE VOJNE NA PLANINI NA KRAJU ......................................................................
    [Show full text]
  • Zgodovina SAZU-II.Knjiga-Elektronska Izdaja-Lowres2.Pdf
    1 2 Željko Oset Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove (1945–1992) & France Bernik Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Pričevanje 3 Željko Oset Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove (1945–1992) & France Bernik Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Pričevanje) Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš Glavna in odgovorna urednika Uroš Skalerič, Peter Štih Jezikovni pregled Jernej Županič Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Logotip Ranko Novak Oblikovanje in prelom Matija Jemec Ljubljana, 2017 Elektronska izdaja URL povezava http://www.sazu.si/publikacije.html S knjigo, katere izid se je iz tehničnih razlogov premaknil v začetek leta 2017, se Slovenska akademija znanosti in umetnosti pridružuje obeleževanju 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4)(091)(0.034.2) OSET, Željko Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Razvoj naj- višje znanstvene in umetniške ustanove [Elektronski vir] : (1945-1992) / Željko Oset, & Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti : pričevanje / France Bernik. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovenska akademi- ja znanosti in umetnosti, 2017 Način dostopa (URL): http://www.sazu.si/publikacije.html ISBN 978-961-268-047-3 (pdf) 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti
    [Show full text]
  • W E Lco M E to Th E E X H Ib Itio N a B O U T Th E H Isto Ry of S Lo Ve N
    OVITEK_00_OK_97.5.indd 1 Welcome to the exhibition about the history of Slovenia. The fragments of our history you are about to see, feel and hear at this exhibition are only a few of many you can find in museums, on show grounds and scenes all over Slovenia. They have been displayed here and now you are invited on a journey through our country and its stories. With its extraordinary position at the crossroads of natural routes connecting the Alps, the Adriatic Sea and the Pannonian plain, the territory that is now Slovenia has been acting as a point of contact between various cultures and peoples since the oldest times. With their activities and way of life, these cultures and peoples have left us a rich heritage. Over the millennia, geographic diversity influenced the settlement types that characterise individual regions which were far from uniform. 6/22/10 2:37:04 PM OVITEK_00_OK_97.5.indd 1 Welcome to the exhibition about the history of Slovenia. The fragments of our history you are about to see, feel and hear at this exhibition are only a few of many you can find in museums, on show grounds and scenes all over Slovenia. They have been displayed here and now you are invited on a journey through our country and its stories. With its extraordinary position at the crossroads of natural routes connecting the Alps, the Adriatic Sea and the Pannonian plain, the territory that is now Slovenia has been acting as a point of contact between various cultures and peoples since the oldest times.
    [Show full text]