Glasilo Mestne občina Ljubljana, številka 8, 9, letnik XIII, september 2008, ISSN 1318-797X

4 8 52 64 Nastanek in pomen Prispevki uglednih Projekt Ljubiteljska literarna krajevnega imena javnih osebnosti za Slovenska cesta 2008 posvetila Ljubljani Ljubljana dialog med glavnim mestom in državo Foto: Jakše Jeršič Vsebina Uvodnik 3

Ljubljana ljubljena Nastanek in pomen Vznemirljivi prvi koraki v šolo ali popočitniška srečanja z novimi in starimi krajevnega imena Ljubljana 4 sošolci in učitelji so živo v zraku. Za varno pot radoživih učenjačkov skrbi Iconotheca Valvasoriana ta čas v Ljubljani dvesto očetovskih in materinskih rok, izurjenih v posebnih in Ljubljana 6 tečajih Sveta za preventivo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana, na Prispevki za dialog med čelu z županom in njegovimi sodelavci. Triletne vrtčevce je za presenečenje glavnim mestom in državo: pričakalo Sto ugank Anje Štefan in Jelke Reichman, šolarje pa Klobuk gospoda Stane Bernik, Peter Božič, Konstatina Petra Svetine in Petra Škerla. Tako Ljubljana že pred letom 2010, France Bučar, Tone Dolčič, ko bo svetovna prestolnica knjige, polaga v roke svojim najmlajšim knjigo kot Mojca Drčar Murko, prvo življenjsko popotnico. Cvetka Hedžet Tóth, O prihodnosti Ljubljane in z njo države pa ta čas odločajo zapisane in Matjaž Kmecl, Miklavž Komelj, razglašane namere osebnosti, ki želijo »prevzeti odgovornost« za našo skupno Božo Kos, Drago Kos, blaginjo, prepoznavnost ali pomembno mesto v svetu. Ljubljana je v zadnjem Peter Krečič, Lev Kreft, mandatu, izrecno pa v zadnjih dveh letih in z vrhuncem v času predsedovanja Lilijana Madjar, Mitja Meršol, Slovenije Svetu EU, ko jo je v očeh Evrope in sveta zamenjalo Brdo pri Kranju, Braco Vladimir Mušič, Vlasta Nussdorfer, Boris Paternu, utrpela tolikšno materialno škodo in tako nedopustno simbolno degradacijo, Tone Pavček, Janez Pipan, da je upravičeno pričakovati, da se bodo za status glavnega mesta, mesta kulture Jože Pirjevec, Andrej Pogačnik, in univerzitetnega mesta, prav v tem času na javnih soočenjih in predstavitvah Božo Repe, Marjan Rožič, svojih programov zavzeli predsedniki političnih strank, kandidati za bodoče Janez Stanovnik, Jože Strgar, poslance in ministre in skupaj z njimi tudi poročevalci slovenskih medijev. Alenka Šelih, Darko Štrajn, Devetindvajset uglednih slovenskih izobražencev si je v času poletnih počitnic Rapa Šuklje, Božidar Voljč 8 vzelo dragoceni čas in pripravilo poglobljene premisleke, ki so odgovornosti Mestna kronika 50 željnim v celoti na voljo, da jih vnesejo v svoje programske zaveze in začnejo Projekt graditi državo, ki je brez glavnega mesta »torzo z odbito glavo«. Graditi na Slovenska cesta 2008 52 tistem trdnem temelju nacionalnega soglasja, ki je rojstvo Slovenije priklicalo Hologram Evrope iz »tisočletnih sanj«. Z izkušnjo in zgledom županovega projektnega vodenja Marka Pogačnika 58 Ljubljane, ki je samodejno preseglo ideološke politične razlike v mestnem 15. festival Ex Ponto 60 parlamentu in se Ljubljana vsem oviram navkljub preoblači v »lepotico«, Izdajatelj: Mestni svet je postalo očitno, da je prav razvoj glavnega mesta in ponos nanj tisti Novi mestni kino Mestne občine Ljubljana, Kinodvor 61 Mestni trg 1. Zanj: župan temeljni skupni projekt države in nacije, ki nas lahko konstruktivno združi Zoran Janković. Uredniški v ustvarjalnem uveljavljanju poslanstva Slovenije v naši lastni in svetovni Ljubiteljska posvetila odbor: Mitja Meršol (predsednik), Vesna Kos- zavesti kot maloštevilne skupnosti velikih ljudi, ljudi duha, izjemnih talentov in Ljubljani 62 Bleiweis, dr. Jožef Kunič, ustvarjalne moči. Rečemo lahko – Slovenije, najlepše dežele na svetu, z njenim Eva Strmljan Kreslin, Marija Ljubljanski objektiv: Šterbenc. Odgovorna srcem Ljubljano, »najlepšim mestom na svetu«. Zmaga Glogovec 66 urednica in lektorica: Nada Šumi, kontakt: 041/737 863, Eseji, ki so jih za razumevanje pomena državne prestolnice napisali ugledni Četrtne skupnosti 67 glasilo.ljubljana@ljubljana. sodobniki, namreč ob upravičeni kritiki dosedanjega odnosa vlad(e) do Obvestila: Ljubljanski maraton, si. Avtorica logotipa: Petra štipendije RRA LUR 69 Černe Oven, Studio ID, glavnega mesta in pozivu k razumnemu ravnanju v prihodnje, razkrivajo Oblikovalska zasnova: predvsem vse tiste skrite vezi pripadnosti velikih duhov, iz katerih raste lepota Okoljske meritve 71 Miljenko Licul. Naslov uredništva: Glasilo Ljubljana, tega prostora in jih Ljubljana izraža že v svojem imenu. »Ljubljano je lahko imeti Dalmatinova 1, Ljubljana. rad,« pravi blagi svetovljanski zdravnik in temu mora, če hoče ali ne, pritrditi Tisk, grafična priprava, prelom, fotoliti in trženje tudi jezikoslovec. Nič nenavadnega, če popotnika tako zelo začutita ljubezen, oglasnega prostora: ki je v zraku tega mesta, da dobi njuna hčerkica ime Ljubljana. In kaj bolj Schwarz d.o.o., Koprska 106 D, 1000 Ljubljana, samoumevnega, kot da toliko velikih in majhnih Ljubljančank in Ljubljančanov kontakt: 051/669 233. piše tako doživeta posvetila Ljubljani ... Naklada: 117.500 izvodov. Natisnjeno na okolju Fotografije na naslovnici: prijaznem papirju. Glasilo Prijetno branje in voščilo za lepe nove čase Ljubljani in Sloveniji! Zgoraj - Matevž Paternoster, brezplačno prejme vsako Projekt Slovenska cesta 2008; gospodinjstvo v Mestni Nada Šumi, spodaj: Dunja Wedam, prizor z Emonske promenade. občini Ljubljana. odgovorna urednica Ime Ljubljana 4 O nastanku in pomenu in njegove nemške oblike

Mag. Silvo Torkar

Foto: Jakše Jeršič Ivan Vavpotič: Prihod Argonavtov v Emono, 1935, tempera na omet, Ljubljana, avla Ekonomske šole Ljubljana. Bajeslovni motiv iz najstarejše ljubljanske zgodovine, ko Argonavti pod vodstvom Jazona priplovejo na ladji v Emono. Jazon je z zlatim runom, ki ga je s pomočjo Medeje ukradel v Kolhidi, ubežal kraljevemu zasledovanju s plovbo po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike (Nauportus), kjer so ladjo razstavili in jo prek Krasa prenesli do Jadranskega morja. Plinij starejši piše v Zgodovini narave, »da ima Ljubljanica (v antiki Nauportus) ime po tem, ker so Argonavti tod ladjo prenašali. Slika sodi med značilne primere pri nas razmeroma redkega t. i. zgodovinskega slikarstva, za katerega se je zdel Vavpotič sodobnikom kot poklican. O imenu slovenskega glavnega mesta Ljubljana je bilo objavljenih že na desetine razlag, tako jezikoslovno dobro utemeljenih kot ljubiteljskih in popolnoma šarlatanskih. Prvi jih je zbral že klasični filolog in slavist Luka Pintar v Ljubljanskem zvonu (1908), za njim pa slavist France Bezlaj v Slavistični reviji (1954) in v monografiji Slovenska vodna imena (1956). Naposled je podal dober pregled in temeljit kritični pretres dotedanjih razlag še romanist Anton Grad v dveh člankih iz let 1978 in 1980. Sam s prispevkom o imenu Ljubljana vračam razpravo na slovansko jezikovno podlago. Ob delu z gradivom, ob reševanju vprašanja dozdevne pripone -ija v imenih Ljubija, Trebija, Litija ipd., se mi je tako rekoč ponudila rešitev tudi za ime Ljubljana, ime, ki sem se mu prej kot raziskovalec izogibal. Ljubljana – substrat ali slovanska dediščina? niso mišljena imena svetniških zavetnikov, iz katerih iz Radom ipd. Redkeje nastopajo osebna imena Za imeni Ljubija in Ljubljana so tako akad. France imamo Šentvide, Šentjurje, Šempetre, Škocjane v gorskih imenih: Raduha, Dobrač, Hoč in še Bezlaj kot še nekateri že davno pred njim slutili, ipd., pač pa stara domača, predsvetniška imena, nekatera. da sta medsebojno povezani. Bezlaj je sredi 50. let kakršna so naši predniki uporabljali tako pred S pomočjo primerjalne slovanske literature in kritično pretresel vse dotedanje teorije o izvoru pokristjanjenjem kot še dolga stoletja po sprejemu slovanskega onomastičnega gradiva sem prišel do imena Ljubljana in naposled priznal, da sam ne ve krščanstva. Na prvi pogled imamo Slovenci v sklepa, da v imenih Ljubija, Trebija in Litija ne tiči ponuditi rešitve, ki ne bi puščala resnih dvomov. primerjavi z drugimi slovanskimi narodi razmeroma pripona -ija, kot jo najdemo npr. v izrazih domačija, To ga je navedlo na misel, da je ime najverjetneje majhen odstotek krajevnih imen, ki so nastala kovačija, kupčija, sodnija, pač pa končaj, sestavljen predslovanski ostanek in ga na slovanski jezikovni iz starih osebnih imen, v resnici pa je takšen vtis iz stare pridevniške pripone -jь v ženski obliki (-ja) podlagi ni mogoče uspešno razložiti. Pozneje se prejkone posledica slabše raziskanosti slovenskih in ostanka drugega dela zloženega slovanskega nikoli več ni raziskovalno povrnil k temu imenu. krajevnih imen. osebnega imena na *-vid. Ime Ljubija je namreč To je konec 70. let spodbudilo romanista Antona Za ponazoritev naštejmo nekaj primerov: iz imena mogoče korektno razložiti kot izpeljanko iz Grada, da je izdelal svojo romanistično hipotezo o Radegoj je nastala Radgona, iz Ljubigoj Ljubgojna, staroslovenskega (in splošnoslovanskega) osebnega izvoru imena Ljubljana iz lat.-rom. osnove alluvio, iz Hotimir Kotmara vas na Koroškem, iz Stojdrag imena *Ljubovid, ki pa je doživelo t.i. kontrakcijo podaljšane z latinsko pridevniško pripono -ana > Sodražica, iz Pribislav Prvačina in Prebačevo, ali skrčenje v *Ljubid, kot je to že l. 1967 razložil l'aluviana (aqua) 'poplavna voda'. iz imena Radin so Radenci, iz Žitko je Stična, iz bolgarski jezikoslovec Jordan Zaimov. *Ljubid-ja Dražigost so Dražgoše itd. Tudi imena manjših (voda, reka) je v skladu s slovenskim glasoslovnim Ljubija – prvotno ime Ljubljanice rek in potokov so bila včasih izpeljana iz osebnih razvojem dalo sodobno slovensko Ljubija. Krajevna imena so nastajala ne le iz občnih, temveč imen rodovnih starešin ali drugih vplivnih ljudi, npr. Od krajevnega in vodnega imena Ljubija nam tudi iz osebnih imen, s tujko antroponimov. Pri tem Mislinja iz Misel, Radeča iz Radeta, Radomlja je odprta pot do imena Ljubljana, saj je Ljubija Ime Ljubljana 5 krajevnega imena Ljubljana Laibach

Avstrijski germanist E. Kranzmayer je trdil, da Laibach nima nič skupnega s slovenskim imenom Ljubljana in ga je izvajal iz stvn. Laibacha, v katerem je videl glagolsko osnovo laib- v pomenu 'puščati, ohranjati' in stvn. samostalnik acha 'tekoča voda' (Kranzmayer 1933 in 1944). Ime naj bi torej pomenilo 'reka, ki ohranja ostanke vode'. Od slavistov je to mnenje sprejel samo Ramovš (1952), vsi drugi so ga zavrnili. Pripona -ach v nemških zemljepisnih imenih ima tri različne izvore: 1. označuje slovansko mestniško množinsko končnico -ah, zlasti kadar gre za imena iz slovanskih podstav, npr. Gorje, nem. Goriach. 2. tvori nevtralne zbirne samostalnike, npr. Erlach, slov. Olšje 3. predstavlja drugi del zloženke in pomeni 'tekoča voda' (iz stvnem. acha), nanaša pa se tako na manjše kot na večje vodne tokove, npr. Vellach za slov. Bela. In prav Vellach je model, po katerem je zelo verjetno tvorjen tudi naš Laibach. Laibach je v tem primeru hibridno nemško-slovensko ime s slovensko osnovo ljub-, ki je izključno lastnoimenskega izvora, in nemškim občnim imenom ach 'voda'.

Laibach je prvotno rečno ime, Ljubljana le ime naselja Številni pisci, ki so razpravljali o imenih Ljubljana in Laibach, so radi poudarjali, da se je z njima najprej poimenovala reka in da je naselje prejelo ime po reki. V virih pa se (od 1254 dalje) kot rečno ime pojavlja samo nemška oblika Laibach. V nemščini je mesto res prejelo ime po reki s t.i. konverzijo. V slovenščini pa se je reka po našem mnenju prvotno imenovala Ljubija in Slovenci so naselje ob njej poimenovali s starim slovanskim Foto: Jakše Jeršič priponskim obrazilom za prebivalce -jane: Ljubijane tudi ime enega od treh izvirov Ljubljanice. Naši rečnega imena Ljubija, pač pa iz osebnega imena ali Ljubljane. Nemci so v svoj jezik prevedli oz. predniki so naselje ob njej poimenovali s starim *Ljubъ, ki je le ljubkovalna imenska oblika od substituirali prav prvotno rečno ime. Ni namreč v slovanskim priponskim obrazilom -jane, ki označuje Ljubovid oz. Ljubid. V tem primeru je oblika navadi, da bi prenesli s konverzijo ime kraja na reko, prebivalce: Ljubijane (prim. Gorica > Goričane, Hrib *Ljubljane vsebovala epentetični -l- že od vsega zato se tudi izvajanje imena Laibach iz mestnika > Hribljane, Sava > *Savljane, danes Savlje, ipd.). začetka, zapis Luwigana (Ljubijana oz. Ljubjana) pa množine *Ljubljah ne zdi verjetno. Današnje odraža že disimilirani romanski izgovor. slovensko ime za reko je izpeljano iz krajevnega Ljubljana – rezultat slovenskega jezikovnega Rečno ime Ljubija in ime kraja ob njej Ljubljana imena Ljubljana in je izpričano šele s Primožem razvoja tudi v tem primeru izhaja iz dveh različic osebnega Trubarjem leta 1575 v delu Catehismvs s dveima Prvotno ime reke Ljubljanice je torej po našem imena istega človeka. Ta človek je bil Ljubid oz. Ljub. islagama: Lublanica. mnenju Ljubíja, izpeljana iz staroslovenskega osebnega imena Ljubovid (po skrčenju Ljubid), iz Laibach – hibridna slovensko-nemška Če sklenem: imena reke pa je s stanovniško pripono -jane nastalo zloženka V imenu Ljubljana vsekakor tiči osnova ljub-, kot krajevno ime *Ljubijáne. O tem, ali sta imeni Ljubljana in Laibach izvorno jo imamo v glagolu ljubiti. To pa ne pomeni, da je S prekozložno asimilacijo a-e > a-a je nastala oblika sorodni ali ne, se je razvnela polemika zlasti v prvi etimologija Ljubljane ‘ljubljena’, kot je menil Linhart, *Ljubijana, ki je izpričana tudi v najstarejšem zapisu polovici 20. stol. Že Metelko, Miklošič, Pintar in saj je pridevnik ljub najprej nastopil v osebnem iz l. 1146: Luwigana (beri: Ljubijana, prim. zapis sprva tudi Ramovš so Laibach razlagali iz mestniške imenu Ljubovid ‘ki je ljubeznivega videza’, šele iz leta 1137: patriarcha Aquilegensis, številni zapisi množinske oblike Ljubljah k slovenskemu imenu iz osebnega pa sta bili tvorjeni rečno ime Ljubija Gelen za osebno ime Jelen v listinah 12. in 13. *Ljubljane. Nemška oblika Leibach je prvič in krajevno ime Ljubljana. Kljub temu pesniška stol. itd.). S prehodom -ane > -ana pa se je izvedla izpričana že 1112–1125 (Štih 2002), nato 1144 razlaga imena, ki jo je uporabil Matjaž Klopčič za tudi singularizacija, na kar so domnevno vplivali Laibach itd. Germanisti so o tem imenu velikokrat film Ljubljana je ljubljena, ni tako daleč od resnice. primeri kolektivnih samostalnikov ženskega spola, polemično razpravljali in prišli do sklepa, da Vesel sem, da se je to spoznanje zdaj potrdilo tudi z kot je gospoda, a tudi samostalniki s pripono -ana, tako zgodaj ni mogoč nastanek nemškega ai iz jezikoslovne strani. kakršno zasledimo v besedi poljana < polje. Drugi slovenskega u za mehčanim soglasnikom (Bezlaj -l- v imenu Ljubljana je nastal z epentezo, to je z 1954). Ta sklep sta skušala relativizirati zlasti (Mag. Silvo Torkar je raziskovalec na vrinjenjem, potem ko je z onemitvijo, ki je nastopila germanist Kelemina (1950) in romanist Grad (1980). Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša zaradi večje pogostnosti rabe, bil opuščen izgovor Slednji je menil, da »je treba računati z zelo pisano Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije i-ja (*Ljubjana). Prvič je ta -l- izpričan v zapisih paleto refleksov – oi, ai, ui – za glas ü v raznih znanosti in umetnosti. Pisec je svojo znanstveno iz l. 1327, 1328 in 1335 (Glublana), 1328 in 1337 predelih bavarske govorice in morda se je oi < ü, iu razpravo predstavil v Mestni hiši 4. junija v Veliki sejni dvorani in bo jeseni izšla v integralni obliki v reviji Folia (Glubliana), 1328 večkrat spet brez -l- Glubiana in spontano razvil v ai bolj zgodaj na Kranjskem kot onomastica Croatica 16, 2007, na tem mestu pa jo širši Iubiana, 1360 Lubiglana. drugod, kar domneva že Kelemina, ko navaja obliko prestolnični javnosti predstavljamo v precej skrajšani Obstaja pa seveda možnost, da slovensko ime Laibach kot posebnost ljubljanskega mestnega obliki, ki podaja glavne teze. Zainteresiranim bralcem Ljubljana (prvotno pač *Ljubljane) ni izšlo iz nemškega govora« (Grad 1980). priporočamo branje celotne razprave.) Kultura 6 Iconotheca Valvasoriana Pogovor z umetnostnim zgodovinarjem soavtorjem strokovne obdelave kataloga Miha Naglič

Le malo Ljubljančanov ve, kaj se je 18. junija 2008 zgodilo v veliki dvorani Slovenske filharmonije: Janez Vajkard Valvasor se je vrnil v Foto: Jakše Jeršič svojo rodno Ljubljano! Ne verjamete? Umetnostni zgodovinar dr. Lojze Gostiša, vodja projekta, urednik, soavtor strokovne obdelave kataloga 16. zvezka Pa preberite tale pogovor. in oblikovalec zbirke Iconotheca Valvasoriana.

Doktor Gostiša, na veliki slovesnosti v dvorani na gradu je hranil vse mogoče redkosti in starine. Kako se je v vas porodila zamisel, da bi zbirko Slovenske filharmonije ste v sredo, 18. junija V takšen muzej je tedaj sodila tudi zbirka grafik in vrnili v Slovenijo tako, da bi jo ponatisnili kot 2008, ob 20. uri zvečer izrekli tole trditev: »Na risb, ki je začela nastajati sredi 17. stoletja, ko je prve vrhunski faksimile? ljubljanskem Starem trgu leta 1641 rojeni grafične liste dobil v zapuščini slikarja Jurija Bobiča Ta zbirka mi je zbudila pozornost, ko sem v Janez Vajkard Valvasor se je danes z enim v Mostah pri Komendi. Dopolnjeval jo je med zagrebški biblioteki pripravljal natis Valvasorjeve svojih najimenitnejših dosežkov vrnil v svoje štirinajstletnimi popotovanji po Nemčiji, Avstriji, skicne knjige. Pomislil sem na dejstvo, da jo je v rodno mesto.« Kako ste to mislili? Italiji, Švici in po Franciji. Grafične liste je nalepil v zadnjih treh stoletjih videlo le malo Slovencev. Če jo Tistega večera smo slovenski javnosti prvič 18 zvezkov, od katerih se je četrti že v začetku 19. natisnemo, bo spet dostopna vsem zainteresiranim, predstavili Valvasorjevo grafično zbirko, ki obsega stoletja izgubil. Posebno veljavo je grafika dobila v ne sicer v izvirniku, zato pa v faksimilu, ki po 7752 grafičnih listov in risb v 17 zvezkih in je vse njegovem življenju, ko je leta 1678 na Bogenšperku kakovosti ne zaostaja. od zbiralčeve smrti pred več kakor 300 leti ostala ustanovil lastno grafično delavnico in tako Koliko časa je bilo treba od te zamisli do shranjena v zagrebški nadškofijski knjižnici, zdaj obrnil prvi list v zgodovini grafične umetnosti na nedavnega izida? pa smo poskrbeli za njen faksimilni in obenem Slovenskem. Skoraj osem let. Zamisel je nastala že v letu 2000. znanstvenokritični natis. Poimenovali smo jo Ko sem jo predstavil, so v Zagrebu najprej imeli Iconotheca Valvasoriana. Vsebuje dragocene Zbirka se je torej začela na Bogenšperku, namen, da bi jo natisnili oni sami. Poldrugo leto liste Albrechta Dürerja, Lucasa Cranacha, Jacquesa končala pa v Zagrebu. Zakaj? je trajalo, da so po številnih peripetijah ugotovili, Callota, Rembrandta van Rijna in drugih znanih Zbirko naj bi po Valvasorjevem finančnem bankrotu, da to ne bo mogoče. Tako so leta 2002 pristali, da in neznanih nemških, avstrijskih, nizozemskih, ki je sledil njegovi knjižni Slavi, odkupil zagrebški to storimo mi. Podpisali smo pogodbo in potem flamskih, francoskih, italijanskih, angleških škof A. I. Mikulić. Valvasor je celotno knjižnico in se je začelo. Najprej je bilo treba vso zbirko po in kranjskih mojstrov 16. in 17. stoletja. To je grafično zbirko najprej ponudil kranjskim deželnim delih prepeljati v Ljubljano na preslikavo, sledilo zgodovinski in umetniški vir »neovrgljivega stanovom, vendar se ti očitno niso zavedali njene je zbiranje strokovne ekipe, ki bi zmogla pripraviti spoštovanja«, umetnostni spomenik svetovnega izjemne vrednosti. Tako je končala v Zagrebu. Pa temeljito komentirano izdajo. Pa mukotrpno merila. še tu je vprašanje, ali je bila dejansko odkupljena. iskanje donatorjev. Sam natis je bil le sklepno Valvasorjev prvi sin iz drugega zakona, Volbenk »Umetnostni spomenik svetovnega merila«! Se dejanje. Vajkard, je v času svojega bogoslovnega študija to ne sliši nekoliko pretirano? vstopil k frančiškanom v Karlovcu in postal Fr. Kaj je grafika pomenila v Valvasorjevem času? To je preprosto res. Na tem svetu so tudi večje, da ne Alojzij. Ko je prišel čas njegove posvetitve, je leta Grafika je postala v 17. stoletju najbolj uveljavljeno rečem ogromne grafične zbirke (kot sta dunajska 1703 pisno prosil tedanjega zagrebškega škofa komunikacijsko sredstvo. Kazala je vse: Albertina ali pariška Bibliothèque Nationale), Martina Brajkovića, da ga posveti on sam. V svetopisemske prizore, vojne strahote, krajine, a ne poznam primera, da bi bila katera od teh podporo svoji prošnji je zapisal, da je njegov pokojni naravne znamenitosti, obraze znanih in manj znanih zbirk v celoti faksimilirana in znanstvenokritično oče storil zagrebški škofiji mnogo dobrega – ko ljudi, karikature, čudesa, folklorne značilnosti, žanr, predstavljena. ji je svojo znano »knjižnico prostovoljno podaril novo odkrite kontinente, zemljevide, srednjeveška Kako pa je ta zbirka nastala? za večni spomin«. Ostaja torej vprašanje, ali je bila mesta, slavne arhitekture in njihove ruševine, Vsestranska razgledanost je Valvasorja spodbujala podarjena ali prodana, gotovo pa je, da je »večni rastlinski in živalski svet, erotične podobe, skratka k iskanju in zbiranju raznovrstnih materialnih spomin«. Dejstvo je tudi, da jo v škofijski Biblioteki vse, kar se je takrat imenovalo narava in življenje. dokazov, ki jih je hranil na Bogenšperku. Imel Metropolitani še zdaj skrbno čuvajo. Nad njo Valvasor je bil odlično razgledan v vsem, kar je je izjemno knjižnico, zbirko matematičnih, bdi gospod Vladimir Magić, ki nam je bil ves čas bilo povezano z grafiko, hkrati pa je bil resnično astronomskih in kartografskih naprav, zbirko priprave ponatisa zelo naklonjen in nas je počastil zasvojen zbiralec, saj je hotel imeti vse od tistega, kar rudnin, mineralov in predmetov z različnih področij, tudi z izjemnim govorom na predstavitvi v Ljubljani. ga je zanimalo – in zanimalo ga je prav vse. Kultura 7 in Ljubljana dr. Lojzetom Gostišem, vodjem projekta, urednikom, 16. zvezka in oblikovalcem zbirke

V čem pa je pomen ponatisa te zbirke za Kaj pa izvod številka ena? tem naj povem, da sem v zagrebški biblioteki našel današnji čas? Ta gre na Bogenšperk, kjer se je vse skupaj začelo. tudi katalog frankfurtskega knjižnega sejma iz leta Faksimilna izdaja bo vsakomur omogočila ogled, Tu je zbirka nastajala, tu je bil njen prvi dom. Številka 1688; v njem je Valvasor leto dni pred njenim izidom občudovanje in preučevanje zbranih grafik. dve gre v Zagreb, kjer hranijo izvirnik, v zahvalo, objavil oglas za svojo Slavo. Slovenski in hrvaški umetnostni zgodovinarji da so ga bili pripravljeni posoditi za preslikavo in Neverjetno: Valvasor v Frankfurtu že 1688 in in drugi strokovnjaki so v tej izdaji poskrbeli, dovoliti natis faksimila. Številka tri gre v London, na spet 2008, kot da ne bi vmes minilo teh 320 let, da so posamezni listi in serije natančno sedež British Society, katere član je bil tudi Valvasor. to pot po vaši zaslugi … znanstvenokritično obdelani. Pred nami torej ni Številka štiri je, kot rečeno, že v Bruslju. Ljubljana Predvsem po njegovi lastni, ki je trajna in vseh, ki le vrhunski tiskarski dosežek, opremljen je tudi s tako dobi »šele« številko pet, ki bo shranjena v SAZU, smo sodelovali v tem projektu. sodobnim strokovnim komentarjem. v okrilju katere deluje Fundacija J. V. Valvasorja. Dvajset izvodov bomo podarili izbranim knjižnicam Natis faksimila gotovo ni bil poceni, kdo ga je Zdaj pa so najini bralci gotovo že močno in ustanovam v Sloveniji, zlasti tistim, ki so bile temu finančno podprl in omogočil? radovedni, kaj vsebujejo posamezni zvezki? projektu tako ali drugače naklonjene. Podaritve Cena je res visoka in natis ne bi bil mogoč, če ne Prva dva vsebujeta svetopisemske prizore, tretji vseh teh izvodov se bodo zgodile s primerno bi imeli generalnega donatorja v družbi Aktiva, ki upodobitve svetnikov. Četrti je, kot rečeno, izgubljen slovesnostjo. jo vodi gospod Darko Horvat. Ta je doniral večino in sploh ne vemo, kaj je vseboval. V petem in šestem potrebnega denarja. Svoj delež je prispevalo tudi so na ogled nadvse različni prizori, od sibil in alegorij Prvi predstavitvi v Slovenski filharmoniji je Ministrstvo za kulturo RS ter družbe Istrabenz, do astronomije in obrti. V sedmem zemljevidi in prisostvoval le izbrani krog povabljenih. Kdaj Mobitel in Triglav. vedute srednjeveških mest; pogled na Nürnberg je, pa se bo lahko z zbirko seznanila širša javnost? denimo, širok skoraj meter in pol … Osmi zvezek To se bo zgodilo to jesen na Bogenšperku (po Doktor Gostiša, najlepša hvala za ta pogovor, prikazuje tedanjo etnografijo, zgodovinske prizore, volitvah), kjer bo zbirka dalj časa razstavljena in predvsem pa za veliko delo, ki ste ga opravili. vsakdanje običaje, svečane sprevode, načrt turškega takrat bo izročen prvi izvod. Pozneje bo na ogled Če malo pomislimo, zna biti faksimile obleganja Budima, podobe kmetov, glasbenikov, tudi v drugih knjižnicah in ustanovah. grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana po beračev, norcev … V devetem so podobe lova in Jo bo spoznala tudi Evropa? Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji ribolova, živali in rastlin. Deseti ima prizore iz grške Tako je. Na letošnjem knjižnem sejmu v Frankfurtu najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev in rimske mitologije, zlasti Ovidovih Metamorfoz in bo na ogled v našem in v nemškem paviljonu. Ob vseh časov … Vergilove Eneide. Enajsti je erotični, tu so upodobitve tem iz Ovidove umetnosti ljubezni, pa bakhanalije, prizori s putti, akti … V dvanajstem so portreti, v trinajstem upodobitve arhitekture. Štirinajsti zvezek vsebuje predvsem dela znamenitega Callota in njegovih sodelavcev. V petnajstem so grafike drugih znamenitih avtorjev, med njimi so Dürer, Altdorfer, van Leyden, Rembrandt … V šestnajstem so lesorezi, med avtorji sta tudi Dürer in Cranachova delavnica. Sedemnajsti vsebuje dela v različni tehnikah. Za najbolj privlačnega pa se je izkazal osemnajsti, ki obsega akvarelirane risbe kranjske flore in favne neznanega avtorja. Standardno vprašanje: kolikšna je naklada tega dragocenega osemnajsteroknižja? Sto oštevilčenih kompletov, skupaj 1800 zvezkov. In spet ta radovednost: kdo bo dobil prve izvode? Izvod s številko štiri je že izročen. Predsednik republike dr. Danilo Türk ga je 16. julija ob svojem obisku na sedežu Evropske komisije v Bruslju izročil predsedniku le-te, gospodu Joséju Manuelu Barrosu. Simbolno darilo naše države ob sklepu njenega predsedovanja Svetu Evropske unije, galantno sporočilo, da smo Slovenci v Evropi že dolgo …

Znanstveni sodelavci Iconothece Valvasoriane so: mag. Mirna Abaffy, prof. dr. Marjeta Ciglenečki, akad. dr. Matjaž Gogala, dr. Lojze Gostiša, prof. Janez Gregori, umet. zgod. Alenka Klemenc, pravnica Barbara Klemenc, prof. Ljubica Klančar, dr. Ana Lavrič, dr. Jure Mikuž, dr. Barbara Murovec, dr. Milan Pelc, dr. Blaž Resman in dr. Tone Wraber. Za vzorno natisnjeno delo, ki bo razstavljeno tudi na bližnjem frankfurtskem knjižnem sejmu, pa so zaslužni sodelavci tiskarne MKT Print: Dušan Bitenc, Foto: Boris Gaberščik Maja Brajer, Milan Mrzel, Stana Perko, Damjan Pugelj, Zgledno natisnjena in oblikovana Iconotheca Valvasoriana, po Dalmatinovi bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj Marija Rebolj, Sonja Urh in Milan Zupan. ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh časov, bo predstavljena tudi na knjižnem sejmu v Frankfurtu. Status prestolnice 8 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Foto: Jakše Jeršič Ivana Kobilca: Slovenija se klanja Ljubljani. 1903, olje, Ljubljana, Velika sejna dvorana Mestne hiše. Alegorična slika s personifikacijo Ljubljane s krono iz mestnega obzidja na glavi in kranjskim grbom ob prestolu, ki jo kot svoje središče pozdravljajo predstavniki vseh slovenskih dežel v narodnih nošah. V ozadju je videti Ljubljanski grad, žena desno v ospredju s knjigo in peresom v roki pa zapisuje dogajanje v knjigo spomina. Sliko je naročil župan Ivan Hribar, plačal pa škof Strossmayer. Mestni občinski svet je umetnici dodal še častno nagrado. Sliki so v tedanjem časopisju očitali, da Slovenijo predstavlja kot preveč samo poljedelsko deželo: »Vse glavne osebe so zastopnice poljedelstva, 'inteligenco' zastopa samo eden, a ta popolnoma: obraz g. župana, katerega polovica gleda zadaj izmed množice.«

Pred časom je sedanji slovenski predsednik na tem mestu zagotovil, da se je pripravljen zavzeti za poglobljeno razpravo o odnosu med glavnim mestom Ljubljano in državo Slovenijo. Menil je, da je primeren čas za razpravo o statusu prestolnice po državnozborskih volitvah, zato so se številni najuglednejši slovenski izobraženci radi odzvali na povabilo, da pripravijo temeljite zgodovinske, umetnostno- in kulturnozgodovinske, primerjalno-upravne, urbanistične, filozofske, pravne in politične analize, in razkrijejo tudi povsem osebne čustvene vezi, ki jih vežejo na Ljubljano in s katerimi kot vplivne javne osebnosti soustvarjajo simbolno vrednost »najlepšega mesta na svetu«. Vsi ti premisleki želijo graditi vseslovenski ponos na glavno mesto in vednost o njegovem izročilu, obenem pa položiti na srce prihodnji vladi in novim poslancem državnega zbora celovite utemeljitve o pomenu stvarnega in simbolnega statusa glavnega mesta za razvoj Slovenije in njeno civilizacijsko vlogo v svetovnem materialnem in duhovnem okolju. Ljubljana, ki je bila v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji »največja skrivnost Srednje Evrope«, lahko tudi z vsemi na tem mestu zapisanimi argumenti in poglobljeno javno razpravo, ki jim bo sledila, doseže trajno sistemsko soglasje, da je Ljubljana glavno mesto države z vsemi svojimi pravicami in odgovornostmi onkraj vsakokratnih dnevnopolitičnih interesov ali samovolje posameznih oblastnikov. - Zapisi si sledijo po abecednem redu. Status prestolnice 9 slovenske države in državo

začel uveljavljati že leta 1966 in se je uveljavljal vse Ljubljana do osamosvojitve. Vso mestno javno infrastrukturo imamo iz tistih časov, in ta ni bila majhna. Bila pa Zaslužni prof. dr. Stane Bernik je tudi povod, da se je po letu 1990 začelo govoriti o skladnem razvoju Ljubljane z drugimi mesti, Bolj kot prestolnica, ki nam jo na utrjenem središči naravnih regij. »prestolu« Ljubljančanom nekateri nevoščljivi zavidljivci oponašajo, mi je za Ljubljano sicer Rezultat te »demokratične« usmeritve in bolj prirasla raba glavno mesto, saj je v nasprotju parlamentarne demokracije po osamosvojitvi, s tem vse bolj slišati: »Vse gre v prestolnico in za v kateri imajo neljubljanske občine tako Ljubljančane!« Zgodovinsko in simbolno, duhovno v parlamentu kot v strankah in vladi absolutno in materialno se je Ljubljana v urbanističnem večino, so ugotovitve, ki sem jih poslušal procesu podržavljanja samoumevno in smotrno v Mariboru, ko sta se pogovarjala podžupan udejanjila kot glavno mesto. Če bi to bilo po Ljubljane prof. Janez Koželj in mariborski župan naključju neko drugo slovensko mesto ali kraj, Franc Kangler. Ugotovila sta, da ima Maribor nov Foto: Jane Štravs bi pač imeli drugod težave s tem prestolničnim stadion, novo gledališko dvorano, novo študijsko Zaslužni prof. dr. Stane Bernik sindromom. Vsakršna funkcionalna urbanistična knjižnico, novo avtobusno in novo železniško koncentracija sploh ni nujno centralizacija, ob postajo, da ne naštevam naprej. Ljubljana nima kateri se razburjamo, saj, kot vemo, sploh ne od tega nič in sam sem bil zraven, ko so bili izključuje obče enakopravnosti tudi s presežniki navzoči minister za kulturo, županja, načelnica za kajpak. Je razumen gmoten obrazec, ki edini kulturo, načelnik za urbanizem in jaz in je županja zmore smiselno in učinkovito delovati. Ljubljani sporočila, da gledališke dvorane v novem Šumiju je treba odgovorno vrniti in materialno razvijati ne bo. Zraven sem bil, ko je propadla ideja za nov funkcije državnega glavnega mesta in njegove stadion, za obnovo starega itd., zraven sem bil, vsestranske družbene infrastrukture, je pa to zato, ko je propadla ideja o tirnem prometu, ki edini da bi se izognili navijaški strankarski miselnosti, lahko reši problem na troje presekane Ljubljane vsekakor vredno naprednega političnega z železnico. Poglobitev je še zmeraj velik zalogaj, premisleka. Bojim se, da se je o tem problemu toda še zmeraj samo prvi korak k prometni razmišljalo prejkone prigodniško, podobno kot ureditvi v mestu. Potem je država z zakonom smo v zakonskem predlogu državo zdrobili na zaplenila še 40 odstotkov lastništva Mestne občine preštevilne pokrajine in še tem dodelili po eno, Ljubljana v Cankarjevem domu – če bi hoteli to obdržati, bi za tri delegate v svetu zavoda morali dve »prestolnici«. Fotografije: Jakše Jeršič plačati pred petimi leti tri milijarde tolarjev za program Cankarjevega doma in za vzdrževanje. Pisatelj in mestni svetnik Peter Božič Vsa infrastrukturna nova dela v kulturi pa se omejujejo na prizidke: Opera, Drama itd. Med slovenskimi Zadnja vlada je vedela, kakšne ambicije ima novi župan in predvsem to, da je v prednosti v primerjavi Atenami in s prejšnjimi po tem, da ni odvisen ne od strank in ne od vlade, zato je vzela občini toliko denarja, da bi Destrnikom zavrla sleherni razvoj. Ubiti razvoj glavnega mesta, pomeni, pustiti tudi hirati celo deželo, toda pamet Pisatelj in mestni svetnik Peter Božič te vlade ne nese dlje kot do Destrnika, ki postaja simbol, kot so bile nekoč simbol Butale. Zgodba o Ljubljani in državi je zelo kompleksna. Nekateri ne marajo zgodovine, medtem ko sam ne Edino, česar se dobrega spomnim, je ravnanje morem mimo nje. Da pa ne bi zašel v kameno dobo, ministra Janeza Kopača, ki je kot minister za okolje se bom omejil samo na čas, ko je Ljubljana postala in prostor spravil skozi parlament zakon, s katerim so lokalne skupnosti, občine, dobile za zemljišča prestolnica republike Slovenije, tedaj še sestavnega Foto: zasebni arhiv v mejah svoje občine predkupno pravico. Tako je dela federacije. Prof. dr. France Bučar omogočil aktivno politiko občin v urbanizmu, ki je Nova oblast leta 1945 je – v veliko razliko od dejansko edini pomemben zakon za razvoj občine. nove oblasti po osamosvojitvi – dala izjemen Toda Janez Kopač je bil bela vrana. poudarek ravno glavnemu mestu republike Slovenije. Tedaj je zmagala Vidmarjeva ideja še Zgodovino poznamo: v prvem mandatu po iz časov partizanskega boja, da mora postati sprejetju tega zakona je mestna občina uveljavljala Ljubljana slovenske Atene. In res, že v prvih letih ta zakon, vodila aktivno politiko nakupa zemljišč, po osvoboditvi so se ustanavljali veliki republiški ki so še danes zaloga za velike projekte, ki jih izvaja ne samo upravni, temveč tudi veliki funkcionalni sedanja občinska vlada. Že naslednji mandat pa se objekti z vseh področij javnega življenja. Ljubljane je ravno ta zakon zlorabil in s pomočjo tega zakona po tej plati od časov pred drugo vojno ni bilo je občina hotela razprodati 240.000 kvadratnih metrov zemljišč, kar smo svetniki v mestnem svetu mogoče več razpoznati. sami preprečili. In ravno na tem primeru, zato ga V poznejših letih je Ljubljana več ali manj zadržala tudi omenjam, se vidi, kako državna vlada in vrhovi to vlogo naprej, tudi zaradi centraliziranega strank vladajočih koalicij v sistemu strankarske avtoritarnega sistema oblasti, čeprav je treba demokracije vidijo v mestni politični strukturi povedati, da se je policentrični koncept tedanjega samo instrument za prilaščanje mestnega javnega predsednika slovenske vlade Borisa Kraigherja premoženja in dobra. Tone Dolčič, Status prestolnice 10 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Problem tiči ravno tukaj, v tej odvisnosti mestne prisvajanje moči in premoženja v vrhu države, kjer politične strukture od vrha strank, ki so na oblasti. ima oblast na račun prav vseh občin. Dejanska Županstvo, ki je izvoljeno na volitvah, je izvoljeno na decentralizacija, ki je povečanje denarja občinam strankarskih listah, na teh listah se lahko uveljavijo s prepuščanjem pobiranja davkov za lasten razvoj samo tisti bodoči župani in županje, ki bodo zvesti občinam, je naravnost prepovedana. V tem se interesom vrha stranke, ki pa je sestavljena iz nobena politična elita ne razlikuje od druge, kar vodilnih ljudi v stranki in vladi iz mest in podeželja. kažejo programi vseh strank. Ljubljana je tukaj v absolutni manjšini in ker v tem Zato sem prepričan, da se mora Ljubljana povezovati sistemu prevladuje ta model, ni stranke, ki bi bila z drugimi občinami, kar župan Ljubljane že počne. sposobna pogledati čez to provincialno omejenost Nasprotnice Ljubljane niso druge občine, ki so interesov podeželja, ki je v škodo razvoju najprej njene naravne zaveznice, nasprotnica je strankarska glavnega mesta, potem pa še vseh preostalih oligarhija, ki uveljavlja svoje koristi skozi oligarhično večjih mestnih središč, saj ta vlada zdaj privilegira vlogo na državni ravni - s paradigmo, češ da je glavno z denarjem, ki ga je vzela Ljubljani, tiste desetine in mesto glavni parazit Slovenije in češ da je glavno desetine občin, ki občine sploh ne bi smele biti, saj Mag. Mojca Drčar Murko mesto tisto, ki pobira davke, ne pa država, ki ima nimajo lastne ekonomije in so povsem odvisne od v Ljubljani samo svojo lokacijo. proračuna in državne milosti. Osnovna težava tega pojava je v paradigmi, ki jo poznamo še iz časov, ko je bila Slovenija centralizirana in je po tej paradigmi res bila Ljubljana vse, drugih v republiki Sloveniji pa res skoraj ni bilo. Da je še danes tako, trdi ta Brez Ljubljane je paradigma, ki še zdaj velja v vladi in državnem zboru in je to seveda v interesu teh nerazvitih in napol Slovenija torzo razvitih neštetih majhnih občin. Pri tem so poslanci iz teh okolij zaslepljeni, da je taka politika njim z odbito glavo v korist, dejansko pa se ob njihovem vzdrževanju na silo krepi oblast in moč ter premoženje države Prof. dr. France Bučar, prvi predsednik DZ RS in vrhuške vladajočih elit, to zaslepljeno okolje pa Mesto kot prestolnica države ima v sodobnem ostaja še naprej nerazvito, medtem ko elite na vrhu svetu večinoma simbolni pomen. Ni nujno, da je kar naprej ponujajo svoj večen alibi, da je kriva to največje mesto, najlepše in najbolj bogato, ni za neenakomeren razvoj Ljubljana. To je temeljni nujno, da je sedež osrednjih državnih institucij, še Prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth argument za pokrajinsko zakonodajo in za Destrnik. celo pa ne, da bi moralo biti središče ekonomske In še en stereotip velja: državo kot državo, ki je in politične moči. Navadno je res središče državne kar Ljubljana, se enači s samo lokalno skupnostjo uprave. Demokratična usmerjenost države s težnjo, mesta Ljubljane, pri čemer pa nihče ne mara vedeti, upravljanje čim bolj približati državljanom, in da mesto Ljubljana in njegova občina ni država, izkušnje, da centralistično upravljanje ni vedno da je še bolj deprivilegirana s strani države, kot so tudi najbolj učinkovito, navaja ne samo na druga mestna središča, predvsem po tem, da se decentralizacijo državnih pristojnosti, ampak tudi večina davkov steka v državni proračun, pri tem pa na krajevno porazmestitev osrednjih državnih se kar naprej govoriči o decentralizaciji, tako npr. institucij. Najbolj znan primer v tem pogledu je tudi skozi regije. Dejstvo pa ostaja nespremenjeno: Nemčija. Temu nasproten primer centralizacije je država namreč kar naprej in zmeraj več javnih Francija, kjer »vse poti vodijo v Pariz«. Primerov, služb vzdržuje na občinski ravni, odloča o razvoju kjer je ekonomska prestolnica povsem ločena od vseh občin v Sloveniji in pobira zmeraj večje političnega središča države, ni treba iskati daleč davke, samostojni občinski davek se zmanjšuje, naokrog. Ekonomsko središče Italije ni Rim, ampak neodvisnosti in neodvisnega načrtovanja javne Milano. Še celo pa za prestolno mesto ne more porabe in razvojnega evra pa je zmeraj manj. Tako veljati mesto z najštevilnejšim prebivalstvom. Veliki Foto: Borut Krajnc mora priti župan Jože iz Šmartnega ob Paki k megalopolisi z večmilijonskim prebivalstvom, ki Akademik prof. dr. Matjaž Kmecl ministru za kulturo po zeleno luč, da lahko prebeli prehaja že v dvoštevilčno milijonsko, so vse prej knjižnico. In k vsemu temu kar je že desetletja, kot znak normalne rasti. Prej nasprotno. V vsakem dodajamo še zakon o regijah, kjer ni problem primeru pa obremenjujoče. samo preveliko drobljenje na regije, mnogo večji Za Ljubljano lahko ugotavljamo, da je v Sloveniji problem je, da se regije ne bodo finansirale iz največje mesto. Tudi najbolj bogato. Ali je prav lastnih sredstev iz dohodnine, temveč iz sredstev najlepše, je lahko predmet razprav, vsekakor državnega proračuna. Tako se veča in veča oblast in pa je nedvomno lepo. Skoraj vse osrednje premoženje političnih elit države, občine pa vse po državne institucije imajo sedež v Ljubljani, kar je vrsti hirajo. nekaterim povod za očitke, da je Slovenija preveč Nesporazum države z Ljubljano je nesporazum centralizirana, vendar je v vsakem primeru glede z vso lokalno samoupravo, z vsemi lokalnimi na svojo velikost zlahka obvladljiva tudi iz enega skupnostmi, ki so na boljšem od Ljubljane samo središča. Politična moč pa ni nujno vezana na sedež takrat, kadar hoče država kaznovati Ljubljano in upravnih institucij. Kje jo iskati, nam geografija ne ji potem vzame bodisi državotvorne prireditve bo vedno zanesljiv pokazatelj. Velikokrat je skrita ali celo denar, toda to je za druge mestne občine na mestih, kjer bi najmanj pričakovali. Vsi pa se samo pesek v oči, saj s tem ta strankarska oligarhija bomo najbrž strinjali, da je Ljubljana prijetno mesto, Dr. Miklavž Komelj prikriva svojo lastno vlogo, ki je samo vedno večje kjer se da ob celi vrsti ugodnih okoliščin udobno Status prestolnice 11 slovenske države in državo

živeti tudi zaradi njenega obsega. Je toliko velika, da svoje tudi država sama nima prihodnosti. V tem dovoljuje namestitev institucij, predvsem kulturnih, pogledu zavest o obstoju dejstva lastne državnosti ki ustvarjajo povezanost z evropskim svetovljanskim močno zaostaja za dejstvom samim. Kar je duhovnim utripom, pa vendar še toliko skromna v nemajhni meri tudi razumljivo. V oblikovanju naše po razsežnosti, da lahko neposredno in neodtrgano nacionalne zavesti je lastna država še vedno prišlek, živi s svojim naravnim okoljem. Brez zadrege bi ki še ni čisto sprejet in dojet. Zato tudi ne Ljubljana bila lahko tudi letoviško mesto. Za tujce je prijetno kot njena prestolnica. odkritje v nasprotju z njihovimi pričakovanji, Na popolno nerazumevanje funkcije prestolnice predvsem pa predsodki. Samo upajmo, da ne bo je – komaj verjeti! - pokazala tudi sedanja slovenska zbolela za kako bulimijo. vlada, ki ji sicer ne moremo očitati pomanjkanja Ljubljana ima tako vse pogoje, da je lahko narodne zavesti. Ne samo v vlogi vrha izvršilne prestolnica države. Nobeden od njih pa ni oblasti, ampak še posebej v funkciji šestmesečnega take narave, da bi to morala biti. Nikoli tudi predsedovanja Svetu Evropske unije. Predsedovanje ni bila. V preteklosti ni bila kaj več kot tipično EU gotovo ni v prvi vrsti priložnost za uveljavljanje srednjeevropsko avstrijsko deželno mesto, ki se nacionalnih interesov predsedujoče države, Božo Kos je v manjši evropski vlogi pojavila šele kot glavno ampak opravljanje predsedovanja kot funkcije mesto Ilirskih provinc, prav na evropski oder pa je za celotno EU. To je vlada tudi poudarila in stopila ob srečanju šefov Svete alianse kakih deset s tem se je strinjati. Bolj kot neke vrste »stranski let pozneje. V slovenskem nacionalnem preporodu produkt« tega predsedovanja pa je razpoznavnost in nastajanju narodne zavesti je šele proti koncu Slovenije kot novinke v evropski družini narodov, 19. stoletja pridobila nesporno vodilno vlogo ki se je na zemljevidu pojavila šele pred dobrimi pred Celovcem, Mariborom, Trstom in Gorico. Ob sedemnajstimi leti, šele pred štirimi leti bila sprejeta koncu prve svetovne vojne je že bila sedež prve v EU in se že pojavlja v vlogi predsedujoče države. slovenske vlade (slovenski narodni svet) in je to Že to samo po sebi je kuriozum, ki priteguje svojo vodilno vlogo ohranila tudi v Jugoslaviji kot pozornost. sedež Dravske banovine – njeni potencialni tekmeci, razen Maribora, so zaradi nesrečnih okoliščin tako Razpoznavnost pa je za Slovenijo izjemnega sli tako pristali v tujih državah. Med drugo svetovno pomena in je temu cilju namenjen velik del naših vojno je Ljubljana postala organizatorica in žarišče političnih prizadevanj. Kdaj lepša priložnost kot ob narodnoosvobodilnega boja. predsedovanju EU, ko že po uradnih poslih prihaja v Slovenijo množica vodilnih evropskih politikov Ljubljana je po svoji vlogi, zgodovinsko sicer in funkcionarjev ob spremstvu še večje množice novejši, kakor je sorazmerno novejša tudi slovenska medijskih poročevalcev. Na najbolj neposreden in Prof. dr. Drago Kos narodna zavest in nacionalno prebujenje, postala nevsiljiv način bi njim in prek njih evropski javnosti protagonistka v narodnem pohodu v slovensko prikazali Slovenijo v njeni stvarnosti, deželo, ki je ne državno samostojnost. Zato je brez kakih posebnih samo lepa, ampak je lepa tudi zato, ker ima duha državnopravnih razmislekov ob oblikovanju in srce. Brez Ljubljane pa Slovenija to ni. Je torzo slovenske države postala tudi njena prestolnica. z odbito glavo. Te priložnosti pa nismo izkoristili. S tem je postala ne samo sedež slovenske državnosti, ampak tudi slovenske nacionalne samozavesti. Res Prav nasprotno, vse dejavnosti predsedovanja da predvsem kot simbol, a kot simbol tudi zunanji smo geografsko stisnili na eno samo točko in znak, da ima nova slovenska država tudi na zunaj Slovenijo skrčili na dislocirano upravno enoto vidno svoje središče, svoje srce. evropske administracije. Tudi to je v neki meri simbolno dejanje. Ne moremo vladi očitati, da Zgodovinsko prestolnica ni bila vedno znak je kot predsedujoča storila kaj več kot to, da je državnosti. Zgodnja srednjeveška država prestolnice predsedovanje organizacijsko dobro izpeljala. Kakih ni poznala. Državo je poosebljal vladar, vladar in izvirnih zamisli o novih razvojnih možnostih in njegov dvor pa sta se selila po vsem državnem nujah EU Slovenija nikoli ni razvila in jih tudi nima. ozemlju. Šele z nastankom moderne države se ustali Celo če bi jih imela, ji »veliki« najbrž ne bi dopustili, tudi pojem prestolnice kot središča državne oblasti, da bi jih sploh sprožila. Da se je držala svojih Prof. dr. Peter Krečič v času absolutizma vezano na bivališče vladarja. skromnih možnosti, kar nekako sodi k pravemu V sodobni državi je prestolnica atribut državnosti in razumevanju naše vloge. Da se je tako ubogljivo jo je mogoče v vlogi izvajanja državnih dejavnosti strinjala z določeno ji administrativno vlogo, pa ne nadomestiti s katerimkoli mestom; nikakor pa sodi več v naše zgodovinsko izročilo, še celo pa ne v njeni simbolni funkciji sedeža državne suverenosti. v izročilo naše borbe za nacionalno osamosvojitev. Za Slovenijo je simbolna funkcija prestolnice še Ob do kraja tako doslednem ravnanju, bi konec posebej pomembna. Gre za proces prevzema koncev lahko predsedovanje opravila kar slovenske države in istovetenja z njo kot dela neposredno v pisarnah Bruslja. Slovenije z njeno lastnega vrednostnega sistema njenih državljanov. Ljubljano vred sploh ne bi bilo potrebno obiskati. Slovenska država je dejstvo; prevzemanje tega Svoj kompliment Sloveniji kot delu nebeškega raja bi dejstva kot stvarnosti, s katero se istovetim in jo npr. ameriški predsednik lahko prebral kar v Bruslju. pojmujem kot del svojega lastnega sistema vrednot, Obiskal je tako ali tako ni. Videl pa bi Ljubljano, če bi pa je področje duševnega sveta, v katerem prav se v njej kaj dogajalo. simboli igrajo nadvse pomembno vlogo. Od tega O delu vlade v vlogi predsedujoče EU se je po istovetenja je končno odvisno tudi stanje, s katerim koncu zvrstila vrsta poročil o delu in uspehih po se istovetim: brez zavesti o sprejemanju države kot posameznih področjih. Ne bi bilo odveč, če bi Prof. dr. Lev Kreft Status prestolnice 12 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

v kakem poročilu vlada predložila tudi analizo elementov v novo gradbeno maso, ki jo je treba rezultatov in posledic skoraj popolne zapore šele nanovo pregnesti in oblikovati.? Seveda pa se Ljubljane pred vplivi slovenskega predsedovanja s tem takoj postavi vprašanje legitimnosti nosilca EU. Na nekaj bi gotovo opozorila kot razlog za teh novih izvirnih pravic in njegove identitete. Kdo svoje ravnanje: Ljubljano je obvarovala pred vrsto naj bi to bil in odkod črpa to svojo nadnarodno nevšečnosti v zvezi z različnimi varnostnimi ukrepi, upravičenost?! zaporami cest, oviranjem gibanja in prometa. Bo To je tudi ne samo največji, ampak veliki problem t. omenila tudi vse zamujene priložnosti? Kaj je po i. Lizbonske pogodbe, ki ga ni rešila, ampak samo njeni presoji tako pomembno, da je do aseptičnosti potisnila pod preprogo. Ki pa bo kot hipoteka sterilizirala Ljubljano pred radovednimi očmi ostal in stalno pritiskal na svojo rešitev. S svojo tujcev, posebej evropskih medijev in politikov? vlogo, kot smo jo odigrali kot predsedujoča država, Razen profesionalcev bo komaj kdo vedel zanjo. smo brez najmanjših pridržkov zanemarili znani Slovenija ali »Slovakija« že tako nista dovolj demokratični primanjkljaj, kar pa je samo blag prepoznavna pojma. Tudi kdor nima kaj dosti izraz za bistveno globlji problem negativnega pojma in zemljepisnih predstav, bo vedel za Prago, birokratskega odnosa do prihodnjega razvoja Mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR Rim, Pariz, Berlin. Tudi če se s takimi prestolnicami Evrope. Sprejeli smo vlogo prvega evropskega ne more meriti, pa bi se po predsedovanju Slovenije birokrata in dobili za to tudi priznanje evrokratov. EU Ljubljana Evropejcem vtisnila v zavest, da je V takih okoliščinah je problem Ljubljane kot simbol tudi ona del naše skupne Evrope, mesto, na katero naše narodne identitete za biro- in evrokrate smo lahko ponosni. Tujcem kot prepričljiv dokaz, zlahka zanemarljiv, celo moteč. Ne pa za tiste, za da se Evropa s svojim duhovnim in materialnim katere je narod še vedno velika vrednota in ki smo kulturnim izročilom na tem jugovzhodnem obrobju prepričani, da bo nova Evropa nastala na evropskih ni končala na zahodnih in severnih mejah Slovenije. narodih kot svojem temelju. Ljubljana bi lahko najbolj neposredno pokazala, da Slovenija ni prišlek, ki naj bi bil po naklonjenosti Zahoda sprejet v EU. EU je lahko ponosna, da ima v svoji sredi tudi Slovenijo z njeno Ljubljano. Brez nje pa bo Slovenija ostala le spomin na neki Ali je Ljubljana zares administrativni dogodek, ko se razen sestankovanj na mednarodni ravni ni zgodilo nič pomembnega prestolnica? in nič posebnega. Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic Mestni svetnik Mitja Meršol Bolj kot za tujce pa je Ljubljana kot stvarnost in kot simbol pomembna za nas same. Gre za problem Vsakdo, ki živi ali le dela v Ljubljani, se je že naše narodne identitete, za zavest o tem, kaj smo in vprašal, kaj mu mesto pomeni. Nekaterim je zgolj kam hočemo, kaj naj počnemo s svojo državnostjo; kraj, kamor se pripeljejo na delo, drugim je kraj, pa tudi za naše pojmovanje EU kot cilj sam po sebi kamor hodijo nakupovat, tretjim je kraj, kjer urejajo ali kot sredstvo do lastno opredeljenega narodnega različne upravne zadeve, četrtim je zgolj začasno cilja. Problem lastne identitete sicer ni samo naš bivališče zaradi zdravstvenih, šolskih ali podobnih problem; je problem vseh evropskih narodov, potreb, nam srečnežem pa je mesto, kjer imamo čeprav za manjše narode toliko bolj izostren. Smo svoj dom. Nobenemu od navedenih pa prav z vključitvijo v EU še to, kar smo in kar smo bili, in gotovo ni vseeno, kako mesto živi, kako se odziva je EU v prvi vrsti sredstvo, da v novih okoliščinah na njihove potrebe, kakšno podobo kaže navzven, svetovnega trga in novih odnosih evropeizacije kako jih sprejema ter kako ga sprejemajo drugi. Pri to tudi ostanemo, čeprav z novimi dodatnimi teh vprašanjih smo še zlasti občutljivi prebivalci, ki sistemskimi lastnostmi, ki nam jih posreduje nova živimo in bivamo v Ljubljani in lahko spremljamo odprtost v Evropo in ki nam šele omogočajo, njen razvoj že nekaj desetletij. Razmislek o Ljubljani da z novimi sistemskimi lastnostmi v novih kot glavnem mestu evropske države pa se ne more okoliščinah ostanemo to, kar smo. Nove evropske omejiti le na odnos države do lokalne skupnosti, Prof. mag. Vladimir Braco Mušič lastnosti, čeprav skupne, so dodane k našim temveč mora po moji oceni upoštevati tudi odnos specifičnim. Evropejci smo zato, ker smo Slovenci, mestnih oblasti do posameznikov, ki v Ljubljani enako, kot so to Francozi ali Nemci, Italijani itd. – živijo, delajo ali pa so tu le začasno. Ali pa je EU posebna entiteta, s svojimi specifičnimi Ljubljana je kot glavno mesto Slovenije opredeljena potrebami in lastnostmi, ki niso derivat potreb in že v Ustavi iz leta 1991, pa vendar je minilo kar lastnosti njenih članic, ampak nastajajo izvirno nad trinajst let, da je bil uveljavljen tudi poseben njimi in zunaj njih samih. To bi seveda dolgoročno zakon o glavnem mestu Republike Slovenije (v pomenilo, da se počasi stapljamo v novo skupnost, nadaljevanju: ZGMRS). Očitno oblastni organi kjer notranja diferenciacija kot nova razvojna niso videli nikakršne potrebe, da bi Ljubljani tudi stopnja ne nastaja po nacionalnih prerezih, ampak formalno zagotovili status, ki ji pripada. Žal pa ob negaciji nacionalnosti. Narod in narodna tudi formalni status ne pomeni veliko, saj se že zavest v takih novih okoliščinah nista več posebna tako skromne določbe navedenega zakona ne vrednota, ampak, nasprotno, celo ovira na poti uresničujejo, v praksi pa se status Ljubljane pogosto na višjo stopnjo razvitosti. Drugače povedano: So omalovažuje in minimizira, kar se je izkazalo zlasti evropski narodi konstitutivni elementi nove Evrope v času predsedovanja Evropski uniji, ko Ljubljana in je ohranitev njihove identitete pogoj zanjo ali pa ni bila deležna pozornosti, ki bi si jo zaslužila Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Slovenije nova Evropa nastaja z razgradnjo teh konstitutivnih prestolnica države. Status prestolnice 13 slovenske države in državo

Zdi se, kot da večina poslancev Državnega zbora in namenjeno le pešcem in kolesarjem, bo Ljubljana članov Vlade spada v kategorijo tistih, ki Ljubljano morda postala vsem prebivalcem prijazno mesto. dojemajo le kot kraj delovnega mesta in ker so Še bolj prijazno pa bo, ko bo tudi Ljubljanica postala njihove osnovne potrebe v zvezi s tem zagotovljene eden ključnih dejavnikov pri prepoznavnosti mesta, (parkirišča v središču mesta, službena stanovanja, saj iz starih sodov skrpana plovila te funkcije pač službeni avtomobili in podobno), ne čutijo potrebe, ne morejo in ne smejo opravljati. Neizkoriščenost da bi s predstavniki mestne občine razvili odnose plovne poti dela Ljubljani in njenim prebivalcem sodelovanja in izvajanja skupnih projektov. Kako si veliko škodo. sicer razlagati, da z zakonom predvideni dogovor Ponovni razmislek o Ljubljani kot glavnem mestu predsednika vlade in župana o skupnih nalogah bi zato morali opraviti tako na državni kot tudi na ni sprejet, niti se Vlada po sprejemu zakona še ni lokalni ravni. Sedanjega stanja, ko zlasti državni sestala z vodstvom Mestne občine. Tudi če s to organi ne čutijo posebnih potreb Ljubljančanov ignoranco morda niso neposredno kršene pravice in posebnih zahtev, ki jih mora izpolnjevati glavno posameznih prebivalk in prebivalcev prestolnice, mesto razvite države, ne more uspešno razrešiti le pa je prekršeno načelo pravne države, saj izvajanje mestna oblast, vendar pa povsem nemočna pri tem zakonov ne sme biti prepuščeno dobri volji pristojnih tudi ni. Vsi prebivalci Slovenije imamo pravico do Akademik prof. dr. Boris Paternu ministrov, temveč je to njihova dolžnost. Če so šele glavnega mesta, na katerega bomo ponosni, politiki po uveljavitvi ZGMRS ugotovili, da njegovih določb na vseh ravneh pa imajo v okviru svojih nalog ni mogoče izvajati, bi morali začeti zakonodajni odgovornost, da nam to zagotovijo. postopek za njegove spremembe, ne pa se sprenevedati, da je celotna problematika odnosa do glavnega mesta države že urejena. Pri tem se tudi ni mogoče izgovarjati, da je bil zakon projekt prejšnje Mesta, ki igrajo vladajoče koalicije, ki je imela drugačne politične cilje, saj so od sprejema zakona (februar 2004) minila glavno violino že dolga štiri leta. Ob razmisleku o vlogi glavnega mesta ni Mag. Mojca Drčar Murko, poslanka evropskega mogoče enostavno pozabiti na odprto vprašanje parlamenta uresničevanja pravice do zdravega življenjskega okolja, ki jo zagotavlja ustava. Menim, da bi glavno Glavna mesta in velika mesta mesto države moralo biti vzor vsem drugim Glavna mesta držav v svetovnih jezikih (capital, manjšim krajem, kako zagotoviti prebivalcem v vseh capitale, Hauptstadt, hlavné město) niso le po Akademik pesnik Tone Pavček, častni meščan Ljubljane pogledih prijazno okolje, ob tem pa omogočiti, naključju povezana z »glavo« (lat. caput – glava). da se takšna usmeritev mestnih oblasti pokaže Celo v primerih, ko jih druga mesta prekašajo tudi v vsakdanjem življenju čim bolj očitno. po številu prebivalstva oziroma po ekonomskem Žal takšna usmeritev dejansko ni vidna, saj je in kulturnem vplivu, se ponašajo z določenimi Ljubljana dobesedno nastlana z različnimi plakati presežki. Največja mesta držav so iz številnih in propagandnimi sporočili, ki posamezniku vzrokov praviloma tudi glavna mesta. V njih je veliko sporočajo le, da je z denarjem mogoče kupiti vse. delovnih mest, sedežev podjetij in visokošolskih Kako naj si drugače razlagamo, da je panorama ustanov, zato sta sodelovanje in razvoj pomembna Ljubljane z Gradom in Kamniškimi planinami socialna povezovalna dejavnika. Pogosto so žarišča v ozadju pri vstopu z južne obvoznice (ki je sicer sprememb, oprta na podjetniško iznajdljivost meni osebno najlepši od vseh dostopov), na desni in gospodarsko rast. Na drugi strani pa so prav strani dobesedno zatrpana z jumbo plakati brez zaradi središčnega položaja preobremenjena kakršnekoli sporočilne vrednosti. Tujci lahko takšen s priseljevanjem, izpostavljena uničevanju naravnega pogled na glavno mesto pričakujejo le v nekaterih okolja in nevarnosti socialne izključenosti. precej manj razvitih državah. Pravica do svobodne Nekatera glavna mesta zato le stežka rešujejo gospodarske pobude ne sme pomeniti čezmernega posledice prehitrega priseljevanja ljudi s podeželja, onesnaževanja okolja, kar bi mestna oblast lahko med njimi zlasti draženje nepremičnin, pomanjkanje Janez Pipan uredila tudi brez pomoči države. gradbenih zemljišč, preobremenjenost s prometom Drugi pomislek v zvezi z glavnim mestom kot in slabo kakovost življenja zaradi preozkega vzorom za druge pa velja prometu, kjer večina gibalnega prostora. Druga pa so kot svetilniki, okoli strokovnjakov in politikov dosledno pozablja katerih se zbira ustvarjalnost. Najbogatejše regije na kolesarje. Dokler oblastniki (na vseh ravneh) v Evropski uniji so prav širša območja glavnih zajahajo kolo le zato, da jih bodo njihovi mest najrazvitejših držav (London, Pariz, Dunaj, predstavniki za stike z javnostjo lahko ovekovečili Stockholm, Köbenhaven, Praga itd.). in poudarili njihovo skrb za okolje, se odnos Z vzponom imperijev, in pozneje nacionalnih do kolesarjev v Ljubljani ne bo spremenil. Na držav, so glavna mesta postala trajni simboli držav svoji koži bi morali občutiti aroganco voznikov in njihovih vlad. V srednjeveških državah so bile avtomobilov, da bi znali ugotoviti potrebe kolesarjev prestolnice tisti kraji, kjer so kraljevali kralji. Ko so se po varnem prometu. Ko bodo tudi pred poslopji preselili, so se glavna mesta kot sedeži oblasti selila najpomembnejših državnih organov kolesarska z njimi. V sodobnih parlamentarnih monarhijah stojala in ko klimatizirani službeni avtomobili ne je odločanje o glavnem mestu bolj sproščeno, a bodo s prižganimi motorji čakali na kolesarskih v »glavnosti« se praviloma zrcalijo sedeži dejanske stezah in pločnikih, ko bo središče mesta dejansko moči in vpliva (parlamenta, ustavnega sodišča). Akademik prof. dr. Jože Pirjevec Status prestolnice 14 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Glavna mesta privlačijo politično aktivne ljudi, Sklep o preselitvi glavnega mesta v Berlin, ki ga je katerih znanja so potrebna za opravljanje parlament sprejel s tesno večino, je bil pravilen. administrativnih opravil; neredko postanejo zaradi V Berlinu se sicer ni osredotočila gospodarska koncentracije intelektualcev tudi kulturna središča. moč – v njem ni sedeža nobenega najbolj uspešnega V Veliki Britaniji zaradi pomena za vso državo nemškega podjetja –, pooseblja pa kozmopolitsko Londonu pravijo tudi »mesto-primat« (primate city) vizijo države. V Berlinu živi 17 odstotkov tujcev, ki in ustrezno velika je pozornost, ki jo njegovemu pripadajo več deset različnim narodom, a kljub tej razvoju in arhitektonskemu videzu namenja nadnacionalni sestavi je s koncentracijo kulture in britanska vlada. s pomočjo smele arhitekture, oprte na velikanska vlaganja, imenitno opravil vlogo zadrge med Presežek, vreden skrbi in pozornosti razparanima deloma Nemčije. Zgodovinske razvojne poti glavnih mest držav so bile različne, a vsem je bilo skupno, da so »Lahko vam povem, da je razlika med Berlinom predstavljala moč, enotnost in povezanost držav. in drugimi nemškimi mesti ogromna ... Berlinu »Presežek«, ki je bil včasih le prestiž, včasih pa je je uspelo razbiti trdo duhovno sestavo nemškega naroda. Hamburg je imenitno mesto. München je Prof. dr. Andrej Pogačnik bil od njega odvisen obstoj države, je bil motiv za vlaganje znatnih sredstev. nekaj posebnega. Berlin pa ima tisto neskončno širino, Berlin je srce Nemčije, ki ga imam neizmerno V vojnah je bil od usode glavnih mest odvisen rad,« je nedavno v intervjuju za Dnevnik povedal obstanek držav. Bila so prvi cilj napadalcev, saj so Bora Ćosić, avtor Vloge moje družine v svetovni ob zasedbi ponavadi zajeli ustanove oblasti in če revoluciji, ki pravi o sebi, da je »rojen v Zagrebu«, da nič drugega, je to pomenilo za poražence hudo bo »umrl v Beogradu, živi pa v Berlinu«. moralno izgubo in demoraliziralo odpor. Izjemna sredstva so ZDA porabile za to, da so Strateške selitve glavnih mest med ameriško državljansko vojno v 19. stoletju Za simbolično prestavitev glavnega mesta na zadržale glavno mesto v Washingtonu, ki je mejil na izpostavljen kraj ob meji oziroma na periferijo so odcepljeno konfederacijo južnih držav. Branili so ga lahko ekonomski, pa tudi strateški vzroki. Iskanje za ceno velikih žrtev, čeprav bi bilo tedaj še majhno »nevtralnega« mesta, ki ga ne obremenjujeta državno administracijo laže premakniti na varno regionalna ali politična identiteta, je bila že večkrat kam drugam. v zgodovini politični cilj zaradi simboličnosti vzpostavitve enotnosti raznorodnih držav. Leta 1204 so (zahodni krščanski) križarji sicer zasedli glavno mesto (vzhodnega krščanskega) imperija Vladarji kitajske dinastije Ming so preselili glavno mesto iz Nanjinga v središčno ležeči Beijing, da Prof. dr. Božo Repe Konstantinopel, a se je bizantinskim silam posrečila preureditev v okoliških pokrajinah. Od tod so bi tako lahko bolje nadzorovali mejo z Mongoli in krajevne vojske ponovno osvojile Bizanc in imperij Mandžurci. Med vojno za neodvisnost so leta 1857 ohranile še za nadaljnjih 200 let. Konstantinopel – in indijski uporniki razglasili v notranjosti ležeči Delhi z njim bizantinsko cesarstvo – je padel šele leta 1453, za svojo prestolnico, da bi vzpostavili distanco do vendar ga je zmagoslavni Otomanski imperij, ki je Britancev, ki so Indiji vladali iz Kalkute. Uporniki so imel dotlej svoje glavno mesto v Odrinu, simbolično bili poraženi, a Delhi je pozneje postal tudi glavno razglasil tudi za svoje novo glavno mesto, le mesto britanske kolonialne oblasti in leta 1947 preimenoval ga je v Istanbul. glavno mesto neodvisne Indije. Moskva je bila med drugo svetovno vojno konica Rimski cesar Konstantin je imel v mislih rešitev strogo unitarno urejene države in če bi jo Nemci ogroženega imperija, ko je sklenil preseliti glavno zavzeli, bi padla tudi Sovjetska zveza. Zgodovino mesto na varno v Bizanc, ki se je odtlej imenoval sveta bi tedaj pisali drugače. Konstantinopel. Izkazalo se je, da je bila to napaka, katere posledice so znane. Dotedanje glavno mesto Okupirana Ljubljana je postala glavno mesto Rim ni želelo postati provincialno mesto in je k Italiji priključene Slovenije, a je bila po vzoru iskalo novo identiteto. V oblastni praznini je nastala koncentracijskega taborišča obdana z bodečo priložnost, da se rimski škof razvije v »proticezarja« Dr. Marjan Rožič, župan Ljubljane (1978-1982) žico. Cilji početja okupatorjev niso bili le in Rim je postal središče duhovne in posvetne varnostni, temveč predvsem politični, med njimi oblasti, združene v papežu. V 8. stoletju je Cerkev demoraliziranje anektiranega naroda s ponižanjem predložila še dokument, ki je postal znan kot njegovega glavnega mesta. »Konstantinova darovnica«. Na smrtni postelji naj bi bil cesar Konstantin celotni imperij in mesto Rim Svetilniki kulture podaril papežu Silvestru. Dejstvo, da se je dokument Glavna mesta so močne privlačne točke tudi za stoletja pozneje izkazal za ponaredek, ni imelo kulturne ustvarjalce in včasih je koncentracija v njih nobenih posledic več. taka, da je mogoče razliko med »metropolo« in »podeželjem« skoraj otipati. Tak je primer Berlina, ki je Zaradi zemljepisnega položaja na sredi poti med leta 1990 postal glavno mesto združene Nemčije šele dotlej glavnima mestoma Toledom in Zaragozo je po razgreti kampanji, katere izid je bil precej negotov. kralj Filip II. leta 1561 Madrid povzdignil v glavno Leta 1949 je bil Bonn izbran za začasno glavno mesto vseh Špancev, ki jih je pred tem združil mesto zahodnega dela Nemčije s ciljem, da »zaseda v eni državi. »Nevtralno« glavno mesto je delovalo prostor« za Berlin, med to dolgo začasnostjo pa je kot lepilo med dotlej samostojnimi fevdalnimi sam postal veliko mesto in konkurent Berlinu. Rešitev državnimi enotami. je bila delni kompromis. Ko sta se vlada in parlament Utemeljitelj moderne Turčije Kemal Atatürk je Janez Stanovnik, predsednik ZZB NOB preselila v Berlin, je več ministrstev ostalo v Bonnu. glavno mesto prestavil daleč proč od otomanskega Status prestolnice 15 slovenske države in državo

prestolnega mesta Istanbula. Z Ankaro je simbolično vzpostavljal tudi distanco do družbe, ki se jo je namenil reformirati. V 19. stoletju so geostrateški vzroki igrali pomembno vlogo pri razglasitvi Ottawe za glavno mesto Kanade, s čimer se je leta 1857 končalo rivalstvo med Torontom, Quebecom in Montrealom. Na meji med anglosaško zgornjo Kanado in francosko spodnjo Kanado je bilo mesto sprejemljivo za obe jezikovni skupini, zato sta imeli izbor za »pravični kompromis«. Glavna mesta iz retorte Več glavnih mest je nastalo na »risalni deski« in so jih z razlogi namestili daleč proč od obstoječih centrov gospodarske moči in večjih aglomeracij prebivalstva. Nekatera od teh glavnih mest so se šele potem, ko so Jože Strgar, župan Ljubljane (1990-1994) Akademikinja prof. dr. Alenka Šelih že postala politični centri, razvila v nova poslovna in trgovska središča. zveznih držav simbolično zagotavljalo, da bo njena Car Peter I. je leta 1703 začel graditi novo glavno avtonomija spoštovana. mesto Rusije v močvirjih ob reki Nevi in devet let Selitve zaradi prenaseljenosti pozneje je preselil carjevo oblast iz Moskve v St. Povod za prestavitev glavnih mest pa bo v 21. stoletju Peterburg z namenom, da bi Rusijo usmeril proti vedno pogosteje povezana tudi z načrti za zajezitev Zahodu. Kot glavno mesto carjeve oblasti je vzdržal prenaseljenosti. Eden od takih primerov je Lagos. Ta vse do oktobrske revolucije leta 1918, ko je Moskva je leta 1982 prenehal biti glavno mesto Nigerije, ki se vnovič postala glavna. je preselilo v Abujo, da bi na pol poti med velikimi Leta 1649 je moral prihodnji kralj Ludvik XIV., ko narodnimi skupinami povezovalo državo. A načrt je bil star 10 let, bežati iz glavnega mesta Francije, se ni posrečil. Lagos je ostal srce države, zlasti zaradi ker so Pariz zasedli uporni meščani. Sončni kralj bližine črpališč nafte in finančnih središč. ponižanja ni pozabil. Kot absolutistični vladar je leta Senegal bo letos začel graditi novo glavno mesto 1663 sklenil, da bo prestolnico Francije prestavil pri Lompulu, 150 kilometrov severno od Dakarja. v Versailles. To je storil kljub temu, da so njegovi Poseben primer je megalomanski Jamusukro, nastal predniki pripisovali Parizu kot glavnemu mestu po letu 1983, ko je tedanji predsednik Houphouet- izjemno velik vpliv in pomen. Kralj Franc I. je v 16. Prof. dr. Darko Štrajn Boigny svojo rojstno vas povzdignil v glavno mesto stoletju vabil umetnike, med njimi Michelangela, Slonokoščene obale in med drugim naročil tam Tiziana ali Rafaela, da bi ustvarjali v Parizu, in je postaviti katedralo, ki je replika rimske bazilike sv. s tem položil temelje kraljevski zbirki umetnin, Petra. Dolgo je bil kraj skoraj zapuščen, a zdaj se razstavljenih v Louvru. vanj vrača življenje. Za novo generacijo politikov je Ludvik XIV. je v Versaillesu predpisal stroga umetno mesto po strašni državljanski vojni postalo urbanistična merila in ko je bil ta leta 1682 razglašen simbol ponovne združitve državnega ozemlja. za novo glavno mesto Francije, je zadržal položaj Najbolj širokopotezni načrt prestavitve središča celo stoletje, prav do francoske revolucije. Parizu politične moči s ciljem, spremeniti težišče države in pa začasna prestavitev kraljevske rezidence ni povečati vezljivost državnega ozemlja, pa je Brasilia. škodila. Ostal je gospodarsko in politično središče Sklep o postavitvi novega glavnega mesta tisoč in se pripravil na izjemen gospodarski in kulturni kilometrov od obale »iz nič« in »sredi ničesar« je razvoj v 19. stoletju, ko je gostil več svetovnih razstav imel pred petdesetimi leti za pobudo tudi zajezitev in postal mednarodno stičišče najnaprednejših širitve prenapolnjenega Ria de Janeira, a povečanje umetniških smeri. moči države je bilo v ospredju. S pogumno sodobno Veliko upanja so položili Avstralci v izbor Canberre arhitekturo, kjer je vse simbolično – načrt mesta Foto: Aleksander Lilik za svoje glavno mesto (kanberra je v jeziku prvotnih denimo reproducira velikanskega ptiča v letu –, ki Rapa Šuklje, Župančičeva nagrajenka prebivalcev pomenila kraj za srečanja). Nastala je Brasilio pripeljala na seznam Unescove dediščine je 300 kilometrov proč od začasnega glavnega človeštva, je želela vlada nerazvito notranjost mesta Melbourna na pol poti do Sydneya s ciljem Brazilije povezati z razvitim jugovzhodom. Novo povezovanja nekdanjih britanskih kolonij. Canberra glavno mesto je bilo kratko in malo napoved je nastala na arhitekturnem razpisu in izbrani gospodarske in politične rasti velike države in projekti poosebljajo življenjski ideal Avstralcev: glavno mesto je rabilo kot vzvod za vzpon. krožni trg okoli parlamenta, umetno jezero, razsežna naravna območja v središču mesta ... Država je In Ljubljana? z izborom arhitekture glavnega mesta izrazila vizijo Ljubljana se je v zgodovini uveljavljala kot politično svojega razvoja. in kulturno središče slovenskega naroda v tekmi s Celovcem in Trstom. V več pogledih glavno mesto Podobno je bilo z glavnim mestom ZDA, ki so ga je postala, ko sta po nastanku južnoslovanske začeli graditi leta 1703 na obalah reke Potomac. Leta monarhije obe mesti, ki sta se ponašali z močnima 1800 je postalo Washington in zamenjalo Filadelfijo slovenskima manjšinama in vplivnimi kulturnimi v vlogi glavnega mesta Združenih držav. Zahvaljujoč ustanovami slovenstva, ostali zunaj njenih meja. se nevtralni legi na meji med Severom in Jugom, ki sta se pozneje spopadla v državljanski vojni, je V nasprotju z nekaterimi primeri federativno Washington postal glavno mesto, ki je sleherni od urejenih držav, kjer je glavno mesto lahko le eno Dr. Božidar Voljč Status prestolnice 16 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom samo, najpomembnejša mesta zveznih enot pa Države so v zgodovini v resnici kdaj pa kdaj so »administrativna središča«, je bila Ljubljana premaknile svoja središča v puščave, savane in Moja Ljubljana po letu 1945 nesporno glavno mesto Slovenije. gradile nova mesta sredi ničesar, a kakšen strateški Osredotočenost gospodarskih dejavnosti in kulturne cilj – razen umika pred težavami – bi lahko Slovenija Prof. dr. Cvetka Hedžet Tóth, Filozofska fakulteta ustvarjalnosti je naraščala zlasti v šestdesetih letih. imela s prestavitvijo upravnega središča na Brdo? Po letu 1989, ki je leto sesutja socializma boljševiškega Po zaslugi zlasti ukrepov v obdobju slovenskega Še najbliže je muhavosti Sončnega kralja, ki je izvora, na novo iščemo odgovore na naša, samo stara »liberalizma« (vlade Staneta Kavčiča med letoma Parižanom zameril protiabsolutistično politično vprašanja, kako se znajti v tem, tako zelo kratkem 1967 in 1972) pa se je s konceptom policentričnega prepričanje in jih je kaznoval tako, da je glavno življenju, ki ga živimo med našim rojstvom in smrtjo. razvoja Slovenije posrečilo preprečiti nastanek mesto Francije prestavil v Versailles. Naše dovčerajšnje bivanje je zelo zaznamovala neravnotežja med glavnim mestom in drugimi Vzroki za zasuk so po vsej verjetnosti zelo, zelo politizacija in vemo, da nobeno stoletje ni bilo tako mesti, kar se je zgodilo v drugih jugoslovanskih kratkoročno politični in so pretrgali kontinuiteto zelo zasvojeno s politiko kot 20. stoletje. Utopično republikah. Stane Kavčič je s sodelavci pravilno narodove zgodovine, da ne govorimo o škodi, če verovanje v napredek s pomočjo politike nas je ocenil, da je podpora razvoju regionalnih središč jo merimo z zmanjšanim prispevkom glavnega osiromašilo v doživljanju življenja in v marsičem smo tudi v interesu glavnega mesta, zato koncepta mesta k blaginji celotne države. Pojasnilo, da postali tujci v življenju. Okuženost z melanholijo in policentrizma tudi njegovi nasledniki – politični so Ljubljani odvzeta finančna sredstva, ki jih naveličanostjo življenja nas je pripeljala do izgube nasprotniki – niso opustili. Z vijuganjem pravnega nujno potrebuje za modernizacijo, namenjeno verodostojnosti lastnega življenja. Zaradi očitne koncepta jugoslovanske federativnosti, ki se je skladnejšemu razvoju mest v drugih regijah, ni zasvojenosti s politiko, razumljeno kot sredstvo za z ustavo leta 1974 v določenih točkah približal prepričljivo. Razvoja države zgolj z redistribucijo dosego napredka, smo mi, generacija 68 zaigrali celo konfederaciji, se je Ljubljana utrjevala kot upravno sredstev – vzameš enim in daš drugim – ne spontanost in naš mladostni juriš na nebo – v imenu središče zvezne enote, opremljene z elementi ideje organizirane solidarnosti – nas je pustil same. spodbujamo. suverenosti, in kot politično oziroma kulturno Zdaj, ko nismo več mladi, življenju spet dajemo vse središče slovenskega naroda. Slovenija v trenutku osamosvojitve ni bila pravice. Oživljamo določene etične vsebine, za katere Med prednosti, ki jih je imela Slovenija leta 1991, ko neenakomerno razvita, nasprotno, v primerjavi prejšnja doba ni bila dovzetna. z drugimi novimi državami je bila celo vzorno je vstopila v družbo suverenih držav, lahko štejemo S svojo pomodernistično in pometafizično močno glavno mesto in razvita pokrajinska središča. policentrična. Razmerje, ki ga je uvedba trga usmerjenostjo skušamo najti zdajšnje perspektive Ljubljana je, tudi zaradi majhnosti nove države, nekoliko pokvarila, bi bilo smiselno ohraniti. A za za samoosvetlitev življenja in nič več ne prisegamo v primerljivem mednarodnem okolju hitro pridobila razvoj manj razvitih regij bi bilo bolj razumno na samo na učasovanje bivajočega, ampak govorimo položaj, ki ga v svetu poznajo pod imenom »mesto- ravni države narediti vse, da bi bile te sposobne še o uprostorjenju bivajočega, v katerem in znotraj kopje«. črpati solidarnostna sredstva (iz kohezijskega katerega bivamo, kajti vse naše zaznavanje in in strukturnih skladov) Evropske unije. To bi dojemanje poteka najprej glede na čas in prostor. V očeh sveta je postajala zrcalo, v katerem se je bil resnični prispevek državne administracije Torej: ne samo čas, ampak tudi prostor. In kaj naj bi ogledovala podoba nove mlade države. Oprta na k decentraliziranemu razvoju Slovenije, ki bilo to uprostorjenje, uvajanje v prostor, bivajočega? kakovostno zapuščino, se je v novih družbenih in med slovenskimi mesti ne bi vzpostavljala ne gospodarskih razmerah v sodelovanju z zaledjem zmagovalcev ne poražencev. To še vedno lahko izrazim s sanjami moje generacije tudi po merilih EU nadpovprečno razvijala. A 68, ki je skušala svetu in vsakemu človeku v njem kljub razmeroma visokemu deležu domačega Če bi zares hoteli poudariti decentralizacijski dopovedati, da ima vsakdo, prav vsakdo pravico, ne bruto proizvoda na prebivalca se je Ljubljana vzorec ureditve in hkrati okrepiti načelo delitve samo pravico do svobode, ampak tudi do sreče. Ta otepala s težavami, ki jih poznajo v vseh glavnih oblasti, pa bi bilo mogoče slediti vzorom drugih ideal bivanja smo imenovali domovanje, ki je težnja, mestih, kjer je veliko delovnih mest, a premalo držav, ki so določene državne ustanove vzpostavile prebivati v vsakem kotičku sveta kot doma, in temu stanovanj, zastarela prometna infrastruktura, velika zunaj glavnega mesta. idealu se nismo nikdar odrekli in se ne bomo! Tudi obremenjenost okolja in zato slabša kakovost Na Nizozemskem je Amsterdam glavno mesto, ljubezen med dvema človekoma je kot sredstvo, ko življenja. V teh pogledih se Ljubljana ni razvila tako, čeprav so središča nizozemske vlade, parlamenta, si drug ob drugem in drug z drugim pomagamo kot so se razvijala primerljiva glavna mesta, denimo vrhovnega sodišča, in celo kraljičina rezidenca, ustvariti takšno domovanje, in zakonska zveza dveh Bratislava, Praga, Talin ali Riga. v Haagu. V Čilu je Santiago glavno mesto, a ljudi nemara po tej plati ni čisto nič drugega kot samo miroljubni namen uprostorjenja tega, čemur V arhitektonskem pogledu je Ljubljana otopela na sedež parlamenta je v Valparaisu. Na Češkem pravimo, imeti dom in zares domovati. Življenje lovorikah kakovostne, a obvisela tudi na zapuščini je Praga je v vseh pogledih glavno mesto, a poraja ljubezen, in ne obratno, in v tem je med nekakovostne dediščine. Prometna ureditev ni niti središče pravosodne oblasti je v Brnu. Podobno je drugim naše priznavanje verodostojnosti življenja. približno ustrezala dejstvu, da se vsak dan pripeljejo v Nemčiji, kjer so najpomembnejši sedeži oblasti v glavno mesto sto tisoči ljudi iz okolice. Po letu 2000 v Berlinu, pravosodna oblast pa je razdeljena med Zelo drugačne so bile ulice Ljubljane v letu 1968, ko je bil že skrajni čas za ukrepanje: hitro razvijajoča Karlsruhejem in Leipzigom. Tudi v Švici je glavno smo kot protestniki vpili svetu, naj nas pusti pri miru se nova država je potrebovala politično voljo in mesto Bern, a ustavno sodišče zaseda v Lozani. s svojimi zgodbami o napredku in mimoidočim, sredstva za posodobitev glavnega mesta, podobno Cilj »dvojnih« glavnih mest je nazorna, celo fizična ki, tako po malomeščansko, niso razumeli, kaj se kot so v ključnih obdobjih razvoja ukrepale druge ločitev izvršne in pravosodne oblasti. dogaja, kaj bi pravzaprav radi, kaj sploh politiziramo, države s svojimi upravnimi in politično-kulturnimi Slovenija kot majhna država potrebuje svoje smo morali reči nekaj, kar v marsičem postaja središči, med njimi glavna mesta vzhodnoevropskih mesto-kopje in to Ljubljana spričo koncentracije razumljivo šele danes, v določeni oddaljenosti držav, k seznamu pa lahko dodamo še minula intelektualnih zmogljivosti zanesljivo že je. A časa. To je bila namreč naša parola, ki se je glasila: obdobja Londona, Pariza, Berlina, Dunaja ... glavno mesto bi moralo imeti politično podporo zasebno je politično. Nobena, še tako uspešna reforma, sprememba, tudi revolucija ne pomeni nič, Namesto tega je konservativna vlada po letu 2004 države, ki jo neodvisno od političnih barv če ne bo prišlo do spremembe naše medčloveškosti, boleče zarezala celo v nezadovoljivo izhodiščno predstavljajo njene vlade, da bi se lahko tako kajti krivico avtsajderjev, obstrancev, otrok, žensk, stanje in je glavno mesto močno finančno prizadela, vsestransko razvijalo, kot se razvijajo primerljiva mesta v Evropi. skratka, vseh izrinjencev v imenu tradicionalne hkrati pa mu je demonstrativno odtegnila moralno morale smo morali spolitizirati, kajti morala ni mogla oporo države. Tako daleč je šla v omalovaževanju Glavno mesto je za razvoj države preveč več učinkovati kot ponotranjeni sistem represije in glavnega mesta, da je med predsedovanjem Svetu pomembno, da bi si ta – čeprav le začasno - lahko izključevanja ljudi, teh drugačnih, neprilagodljivih, EU nastal vtis, da je glavno mesto Slovenije – Brdo pri privoščila živeti mimo njega in spokojno opazovala, nezaželenih – in tu nam je nekaj malega uspelo Kranju. kako postaja žrtev politikantskega sejmarstva. premakniti na bolje. Status prestolnice 17 slovenske države in državo

Še malomeščanski misli in njeni samozadostnosti, ki ni čisto nič drugega kot utelešenje sistema totalne nepripravljenosti, sprejemati drugačnosti in različnosti, smo odločno rekli ne. Ubogi malomeščan, vedno oblečen po zadnji modi in njegova tipična podoba je Šiki Miki, danes nasmejan z bleščečo belino kalodontnega nasmeška. Malomeščan je hkrati bedna podoba utelešene represivne etike, ki je mnogo bolj nevarna, kot si mislimo. Sledi namreč predpisanemu vzoru normalnosti, ki je drugačnost pripravljena kot abnormalnost obravnavati po psihiatričnih zavodih, med vojno – v pretekli še posebej vidno – pa še kje drugje, ko so v plinskih celicah iztrebljali nesnago. Ko se spomnim središča Ljubljane v poznih 60. letih, vem, da ulice niso bile pripravljene za takšno potovanje, nisem jih mogla doživljati kot pravi rek Vita via est. Ko zdaj hodim po mestnem središču, opazujem ravno to, koliko so ali bodo njegove obnovljene poti in ceste priklicale več življenja, in so trenutki, ko se zdi, da je nekaj takega v prihajanju. Ker ne vozim avtomobila, se muzam na svojih sprehodih ob Tromostovju in upam, da bo tako tudi ostalo, in priznam, da se načrtovanega projekta garaž pod Tržnico bojim. Kot nestrokovnjakinja lahko samo opazujem in projektantom, še bolj pa izvajalcem želim uspešno gradnjo, s čim manj zapleti. Utrip mesta v središču je drugačen kot prej, bolj varen, in posebnosti ljudi, celo njihova samostojnost bolj prihaja do izraza. Ob lepem vremenu lahko ure dolgo posedaš in gledaš to pretakanje soglasja med človekovo notranjostjo in zunanjostjo – ne ogrožam drugih in drugi ne mene. Nekaj univerzalnega in skupnega je združljivo s tem zelo individualnim, osebnim in Ljubljani tam ob Ljubljanici, kjer je Prešernov spomenik, sem za to doživljanje zelo hvaležna. Seveda govorim o tem, samó meni lastnem doživljanju, ki nikogar ne obvezuje in nikomur ne vsiljuje svojih pogledov in tudi nikogar ne izloča. Prešernov spomenik je iz materiala, ki je zelo dovzeten za vremenske spremembe in včasih razmišljam o materialu, ki bi bil bolj obstojen glede barve, ki je načeta in učinkuje – vsaj name – nekam preutrujeno in nespoštljivo. Le komu naj to povem? Ta spomenik je med drugim spomenik naši trajnosti in vztrajnosti, tako kot je to kultura, še posebej v primerjavi s politiko. V najnovejšem času, ki se komaj osvobaja premoči in zasvojenosti s politiko, tak pomen trajnosti kulture vedno bolj izstopa, kajti na področju politike se nič ne nadgrajuje, vedno se samo sesuva, in čisto nasprotje vsega temu je kultura. Vedno bolj očitna postaja sprememba v identiteti narodov in njihovih simbolih te identitete po vsem svetu s klicem Nazaj h kulturi. Foto: Dunja Wedam Slušatelji slikarske šole Zmaga Modica so ob poletnih poznih popoldnevih s slikanjem na prostem na prenovljenem Tako smo v času globalizacije, ki vse spravlja pod Prešernovem trgu takole presenečali številne tuje turiste in domače sprehajalce po mestu. premoč ekonomije, že kot nekakšna svetovnotržna metafizika, soočeni z dejstvom, da se različni narodotvorno: vsak narod njegova kultura najbolj krepilo, izhaja iz potrebe po pravičnosti in čutu deli sveta oblikujejo na novo po svojih kulturnih osredinja in v tem je njen večnostni pomen. za poštenost. Za ta čut seveda potrebujemo tudi potezah, s katerimi se želijo zavarovati pred S tem pomenom bi moral sovpadati material ustrezne simbole, predvsem kulturne, da bi z njimi nasilno in sproti spreminjajočo se politiko in Prešernovega spomenika. Prešernova poezija je poudarjali našo držo in razumeli našo kulturo vedno bolj agresivno ekonomijo, ki vse spreminja namreč v osnovi nekaj optimističnega, saj reče kot temelj naše samozavesti, za katero je treba samo v kvantiteto, ki se meri z denarjem, in čut za življenju da in ga s svojim uporništvom nenehno kaj narediti. Zato je škoda, da ni malo bolj blizu kvaliteto ugonablja. Kultura izpostavlja kvaliteto krepi. Naše tradicionalno slovensko uporništvo, Tromostovja še Trubarjev spomenik. Bi tega kdo in ne kvantitete, zato je kulturotvorno enako kot ki nas je skozi vso našo zgodovino ohranjalo in ne prenesel? Status prestolnice 18 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Središčni del Ljubljane ima svoje notranje življenje, zato pričakujem, da se bo to v prihodnje, ne samo ohranjalo, ampak še stopnjevalo s potmi, prenovljenimi hišami z zelo določenim arhitekturnim stilom. Noben globalizacijski zagon, v tem trenutku rečeno s parolo olimpijskih iger »više-hitreje-močneje«, ne more in sme izničiti tega občutja domovanja v prestolnici, ki je hkrati metropola. Prostor mesta je omejen, kot je pač vsak dani prostor, ki mu, poetično rečeno, pripada nekaj estetskega in estetski moment je najbolj izrazen takrat, ko ga nosi nekaj etičnega. Zdajšnja kulturna naravnanost v Evropi je zaznamovana s sovpadanjem med estetizacijo in etizacijo sveta in v tem okviru opazujem program ljudi, ki si prizadevajo o ospredje postaviti načrtovalno pozornost in refleksijo o mestu Ljubljana kot vseslovenski metropoli in prostoru uresničenih idealov sodobnega mestnega življenja. Nisem prepričana, da smo kot predsedujoči znotraj Evropske unije zadosti izpostavili Ljubljano kot naše državotvorno mesto, ki premore mednarodno učinkovitost in odzivnost. Za metropolo, ki je veliko mesto in ne sklenjeno podeželsko mestece, samo sebi zadostno, je značilno, da se njegovo notranje življenje, ves njegov utrip in dogajanje širita navzven, raztezata čez meje samo narodovega območja, in mesto postaja mednarodno odzivno in Foto: Dunja Wedam prepoznavno. Vse evropske metropole učinkujejo Mestna hiša s pravkar pretlakovanim trgom. na ta način, morda bo sčasoma tudi Ljubljana in tu bom spet opazovala, kako bodo zdajšnja politične odločitve vplivale na podobo metropole, obnovitvena dela v Ljubljani v tem uspela. Osebno učinek te celote zato še vedno doživljam znotraj Ljubljana bi si to želela, ne skrivam svojih pričakovanj. troedine piramide: politizacija – estetizacija – etizacija. O politiki in estetiki je manj vprašljivo v držav(ic)i, Imeti svojo državo, biti pripadnik državotvornega govoriti, o tem, kaj je etika in kaj naj bi bila etizacija, naroda, je veličasten občutek, za to ni besede in pa verjetno ne bo zlepa soglasja. Nekaj pa je danes, namenoma sem uporabila besedo veličasten, v času, ko se sesule velike zgodbe napredka (1789– držav(ic)a četudi bi mi kdo očital, da je patetična. Spomnim 1989) in ko naj bi po mnenju mnogih vstopili v t. i. se enega svojih predavanj v tujini, bilo je v Izraelu, pozgodovinsko, porevolucionarno in poutopično v Ljubljani na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, ko je poleg dobo, jasno, namreč, da ljudje želimo negovati in drugih visela in tako prijetno zaradi puščavskega ohranjati tudi nekaj etičnega. Akademik prof. dr. Matjaž Kmecl vetra plapolala slovenska zastava. V prvi vrsti je med častnimi gosti sedela takratna slovenska Vendar nas bog obvaruj etike, ki bi bila spet tiranija Malo zgodovine ne škoduje, da kakšne stvari laže dobrega, po znanih tradicionalnih vzorih. Etika naj ambasadorka Darja Baudež in v vsaki izgovorjeni razumemo: bo predvsem onaravljena, naj bo človekova druga besedi, prav vsaki kretnji me je spodbujal Ljubljana je bila še sto let nazaj glavno mesto ene narava in nikakor ne protinarava, zgled, ki so nam samozavesten občutek, da sem pripadnica naroda, od nekaj dežel, ki so jih v mejah habsburškega ga posredovali stari Grki – in hvaležni smo jim. ki premore svojo državo. Povsem drugačna je cesarstva poseljevali Slovenci. Resda je bila po (samo)zavest človeka brez svoje državne skupnosti Etično dojeto kot naravno osredinja človeka in legi blizu slovenskega geometričnega osrčja in meni je v tem tako zelo kratkem življenju bilo njegov svet z vsem in mu omogoči avtonomijo, in prav tako je res, da je bila glavno mesto dano, da sem to radost in srečo doživela, da jo z njim nihče ne more manipulirati. Uprostorjenje osrednjeslovenske pokrajine, ki je bila na koncu imamo, da imamo svojo domovino, ki je samostojna in učasovanje bivajočega zato opazujem kot koncev tudi edina narodnostno »neobjedena«: država. Zato bom v prihodnje še opazovala, kako našo, človeško naravo, tudi kultura je samo druga vse druge je zgodovina že zdavnaj narodnostno je Ljubljana kot vseslovenska metropola sposobna plat narave in tukaj brez etične naravnanosti prepolovila – na Koroškem je deželno glavno dati ljudem občutek domovanja, samozavestno in angažmaja nikdar ne gre in ne more iti. Za mesto Celovec sicer dolgo vztrajalo v slovenski občutenje življenja, da smo tukaj v tem mestecu ob to spoznanje smo nekdanji, čeprav skrajno polovici dežele in je bilo še pred poldrugim Ljubljanici zares doma in da je Ljubljana, tako po spolitizirani politizaciji, zdaj, ko nismo več mladi, stoletjem izpričano osemdesetodstotno pesniško rečeno, zares ljubljena. samo iskreno hvaležni. Še vedno me spremlja slovensko; na Štajerskem je glavno deželno romantični zanos, ko sem skupaj s protestniki mesto Gradec/Graz bilo temeljito nemško Uprostorjenje – ali z drugim izrazom kristalizacijo – v zdaj že oddaljenem letu 1968 po ljubljanskih sredi kompaktno nemškega dela pokrajine; skušam opazovati na svojih sprehodih v okolici ulicah – takrat večinoma še brez urejenih pločnikov Trst kot emporialno pristanišče je bilo velika Ljubljanskega gradu, ki ga vidim kot točko, tj. –, obkrožena s policijskimi pendreki, v času narodnostna mešanica – ne glede na to, da so še kot eno (stigmo), kjer se stekajo vse poti mesta. siceršnjega ekonomskega napredka, družbe v Cankarjevem času govorili o njem kot največji Osredinjenje tega je tolikšno, da vse, kar pogled blagostanja, (svetopisemsko rečeno, po marksistu slovenski naselbini in slovenskih »pljučih«, ker nudi, od poslovnih stavb, izobraževalnih ustanov Erichu Frommu, družbe, kjer so lonci polni mesa), je bila večina prebivalstva v njem slovenska; za do številnih kulturnih spomenikov dobi svoj svetu vpila, da družba nikakor ni samo privesek Goriško se ve, kakšna je bila – do polovice in pomen in nagovarja. Vem, da bodo v prihodnje ekonomije, je mnogo, mnogo več od tega. več furlansko italijanska, do polovice pa celo Status prestolnice 19 slovenske države in državo poudarjeno slovenska; Istra je bila v mnogočem Slovenci proti Ljubljani; zakaj bi bila prav hrvaška, v mnogočem slovenska in v mnogočem Ljubljana nekaj posebnega?! Zakaj naj bi bilo Krhka urbanost »istrijanska«–romansko staroselska, brez pretirano vse v Ljubljani? Zakaj ne – recimo – na Brdu; ali jasnih ločnic. nacionalno ritualne prireditve v Mariboru? Zakaj Ljubljane Na vse to pa so se v 18. in 19. stoletju nakopičile naj bi edina imela univerzo; zakaj ne bi bila tudi mladonacionalne ideje in programi, po katerih v Mariboru (kar je seveda dobro) ali v Kopru Dr. Miklavž Komelj naj bi različne deželne identitete bile srednjeveški (tudi dobro) – pač pa potem naprej: zakaj je ne bi arhaizem (čeprav Haider na primer še danes imeli – univerze, pač kot eksempel – tudi na Brdu, 1. ponavlja mantro o – nacionalno – »nedeljivi ter še naprej – v Zgornjem in Spodnjem Kašlju? Ljubljana ni prestolnica na tak »samoumeven« način, in enotni« deželi Koroški); Slovenci naj bi se Naenkrat se je skupnoslovenska frazarija začela kot lahko to rečemo o velikih svetovnih mestih. kot vsi drugi evropski narodi v duhu »mlade kazati kot komaj prikriti partikularistični kup Ljubljana kot prestolnica je (še vedno) kombinacija Evrope« ozemeljsko in upravno združili po »šodra«. Seveda mislimo na način in organizacijo simbolnih funkcij prestolnice in urbane strukture etničnem, jezikovnem in kulturnem ključu. obstajanja; nič subordinacijske racionalnosti, (razmeroma) majhnega mesta. To pa za mesto Nastal je znameniti politični program Zedinjene celo nič smiselne regionalnosti. Kar nekaj opore pomeni neko posebno občutljivost in krhkost. Že razmeroma majhni posegi vanj so lahko zaznavni Slovenije – z njim pa so se glede našega glavnega za to se je svojčas našlo tudi v samoupravnosti, kot transformacija mesta v celoti. mesta začele značilne težave: »zedinjevalni« ko so se komunalne skupnosti osamosvojile do program se namreč ni rodil v Ljubljani, temveč neverjetnih razsežnosti. Primer: Vsa Slovenija To je lahko poseben izziv, kajti Ljubljana je kljub v »starem« (karantanskem) kulturnem središču zmore kulturne dediščine za en dober muzej, častitljivi starosti še vedno prostor, ki je v nekaterih Celovcu. Tam je nekako sinhrono nastala tudi toda dragoceni eksponati so bili »policentrično« pogledih šele v procesu resnične urbanizacije prva, združevalna in vse doslej največja slovenska »razmetani« v množici ljubosumno zaprtih in v katerem se v tem pogledu odpirajo veliki založba Mohorjeva družba, začeli so s prvimi občinskih muzejskih shramb; kdor je želel potenciali. Po drugi strani pa lahko včasih že ena literarnimi revijami (še v osemdesetih letih sta takrat predstaviti kakšno témo iz slovenske sama napačna poteza, recimo degradacija ene same kulturne institucije, bistveno prizadene urbanost za literarnočasopisni primat tekmovala celovški kulturne preteklosti kot celoto, je moral v mučno mesta kot celote. Tudi sam sem že na začetku Kres in ljubljanski Ljubljanski zvon). Zdelo barantanje in dogovarjanje, da je (mogoče) dobil mandata trenutne vlade opozarjal na posledice, se je, da je v tistem trenutku Celovec povzel te reprezentativne dragocenosti na posodo. Ali novodobno slovensko osrednjost. Toda mesto ki jih bo imela za Ljubljano politično diktirana pa: ko je bil dograjen Cankarjev dom – koliko se je vse hitreje utapljalo v germanizacijski zamenjava vodstva takega kulturnega središča, kot vzklikanja je bil kar nekaj časa deležen na povodnji. Zelo hitro se je nemčilo in na vrsto je je bila Kinoteka; danes lahko rečem, da je zaradi račun »morostarskega« egoizma in ljubljanske skoraj samoposebno za morebitno vseslovensko konceptualne degradacije Kinoteke Ljubljana glavno mesto prišla Ljubljana: malo so jo v to privilegiranosti! postala nekoliko manjše mesto, kot je bila. Seveda vlogo silili tudi z narodno načetih obrobij, še Vsi so vedeli in vsi tudi danes vemo, da kot pa Kinoteka nikakor ni bila edini primer tovrstne posebej iz Maribora (npr. ob ustanavljanju samostojna država potrebujemo sredotežno degradacije. Slovenske matice ipd.), nekaj tudi od drugod, mesto skupnih, nacionalnih institucij, glavno Na različne načine izvajano ignoriranje glavnega vodstvene tradicije pa je pač že imela tudi nekaj: mesto, metropolo kot kohezivni, organizacijski mesta in poskusi, da bi bilo na različnih ravneh bodisi iz protestantskega časa – skoraj banalno je in celo reprezentativni dejavnik – obenem pa blokirano njegovo normalno delovanje, je tako spominjati na Trubarjevo preštevanje Slovencev množica politikastrov kar naprej gradi svoj položaj drastično in za Slovenijo tako avtodestruktivno, in njegovo povzdigo obljubljanskega narečja z glasnim odporom do takšne »privilegirane« da ga lahko razumemo samo kot posledico v skupni knjižni jezik; skoraj enako odveč je Ljubljane. Pol leta vodenja Evropske unije je bil strahu pred mestom kot takim. Sile, ki jih še enkrat kazati s prstom na njeno trgovsko prav gotovo višek tovrstne shizofrenije: imamo izvajajo, se zavedajo, da lahko njihova politika potentnost ali gradbeno velikopoteznost v 18. svoje glavno mesto, ki je v evropski zavesti uspeva samo, če je v slovenskem prostoru stoletju in podobno, na metropolno vlogo, ki jo mogoče celo bolj prepoznavno od sicer ljubke in čim manj urbanosti. Obdrži se lahko samo je odigrala v sicer kratkotrajnih Ilirskih provincah, stremljive držav(ic)e, toda naj ves svet ve, da tega v zakotjih in zato mora narediti iz Slovenije na njeno pomembno in zmogljivo intelektualno glavnega mesta pravzaprav ne potrebujemo, saj zakotje; cilj njenega »policentrizma« ni v tem, da jedro v prvi polovici 19. stoletja ter kasneje; in ga politična volja lahko kadarkoli in po mili volji bi urbanizirala zakotja, ampak v tem, da bi tudi podobno. brez škode zamenja s katerimkoli zaselkom ali urbane prostore obravnavala kot zakotja. V tem Kljub temu je skoraj nerazumljivo, vendar nadvse graščinico. Bolj naj bi bilo očitno važno, kateri postavljanju Ljubljane na zadnje mesto ne gre očitno, dolgo, vztrajno in trdno tičala v lastni protomonarh sedi v izbrani graščinici. Ali bolj za tisto razsvetljensko vizijo, ki je recimo med deželnosti in se otresala morebitne vseslovenske neposredno: Slovenci ne potrebujemo glavnega drugo svetovno vojno Otona Župančiča (kot izvemo iz dnevnika Maksa Šnuderla) napeljevala vodilnosti: spomniti se je dobro vsaj tega, kako se mesta, v katerem se stekajo vse niti državne na misel, da bo moralo v prihodnje osrednje je 1918 njeno, čeprav že vseslovensko politično organizacije, temveč nam zadostuje Vodja, ki slovensko gledališče zapustiti Ljubljano in romati vodstvo otepalo Maistra, (južne) Štajerske in takšno glavnost z odločitvami vred pooseblja. Koroške; referent za prehrano v takratni slovenski po periferiji, da bo tam dvigalo kulturno raven in protovladi pisatelj Ivan Tavčar pa je na glas izražal Torej še enkrat: korenine za takšno možnost jo s tem mentalno urbaniziralo, ampak za poskus strah pred tem, da še »svojih« (kranjskih) ljudi ne segajo v zgodovino; gre za eno od potajenih vzpostavitve takšnih razmerij moči v Sloveniji, ki bo mogel nahraniti, kaj šele Štajerce in Korošce. zgodovinskih neodraslosti slovenske drža(vi) bodo omogočale diktat neurbaniziranega prostora ce; zmeraj spet se utegne pač oglasiti atavistični urbaniziranemu. »Vizija« parcelizacije Slovenije Tako se je torej med Slovenijo in njenim glavnim gon, ki prišepetuje, da je (glavno) mesto prej ni policentrizem, ki bi prek zagotavljanja razvoja mestom že razmeroma zgodaj in potuhnjeno nadležen in zoprn tekmec »državi« kot pa njena več mestnih centrov premoščal nasprotje med naselilo posebno razmerje: bi, pa ne bi. Bili bi smiselna funkcija. – Ob tem sploh ni treba izrecno mestom in podeželjem (če se pravilno spomnim, svoja država, potrebovali bi svoje glavno mesto, in dodajati, da takega glavnega mesta pač ne more Jernej Vilfan v romanu Nagec piše, kako mu je vendar rajši ne bi; zakaj bi vsem »komandirala« – smiselno nadomestiti nobena poletna rezidenca. Dušan Pirjevec govoril, da bi bilo treba pravzaprav in, z druge strani, za vse skrbela – kranjska Ko je fašistična okupacija ogradila Ljubljano celotno Slovenijo obravnavati kot nekakšen (»morostarska«, »močvirniška« ipd.) Ljubljana? krog in okrog z bodečo žico, je vedela, kaj je polis), ampak gre za poskus zagotovitve politične Najbrž se je celo sicer dobra poznejša zamisel s tem skušala internirati: srce neke »dežele«, in ne premoči podeželja. Lev Kreft je nedavno to »vizijo« o slovenski mnogosrediščnosti potihem in kateregakoli naselja. Ilustracija je surova, v bistvu dobro označil kot »'projekt' podeželske Slovenije«. vsaj malo napajala iz tega razmerja: vsi »drugi« pa drži. Parcelizacija prostora, ki ga predvideva ta »projekt«, Status prestolnice 20 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

ne pomeni preseganja zaprtosti v en sam center, Ljubljana precej podeželska; neki nemški reporter ampak pomeni poskus, kako celotno Slovenijo je o Ljubljani l. 1895 lahko napisal, da je majhno zapreti v ruralni izolacionizem. mesto in velika vas v enem. Ta »projekt« je izrazito regresiven. Regresivni Ljubljani je nedvoumna vloga slovenskega glavnega procesi pa škodijo tudi tistemu, kar naj bi ščitili. mesta pripadla šele po prvi svetovni vojni, ko je Trst Polna usta slovenstva in domoljubnih načrtov naj bi skupaj s Primorsko pripadel Italiji – in takrat je med v ljudeh zbujali ponos, da živijo v tej deželi, vendar drugim tudi v Ljubljano vstopil delček Trsta, ki je je logična posledica »domoljubno« poantiranih pripomogel k njeni mentalni urbanizaciji. Nekateri ukrepov lahko prej v tem, da se začnejo ljudje najpomembnejši in najnaprednejši civilizacijski dežele, v kateri živijo, sramovati. Ni tako dolgo, ko in kulturni impulzi so v Ljubljano med obema so nekateri izobraženi ljudje v tem prostoru boleče vojnama prihajali prav s strani priseljencev iz občutili dvojnost med tem, kaj mislijo in čutijo, če Primorske. (Tako je bilo avantgardistično umetniško hočejo misliti in čutiti kot Kranjci, in kaj mislijo in gibanje v Ljubljani povezano tako rekoč izključno čutijo kot ljudje. V 19. stoletju je za Ljubljano zelo s Primorci; če naštejem ljudi, ki so vsaj nekaj časa pomembni Dragotin Dežman oziroma pozneje delovali v Ljubljani, jih lahko povežemo z umetniško Karl Deschmann (njegovim prizadevanjem med avantgardo: Kosovel, Černigoj, Čargo, Kogoj). drugim dolgujemo stavbo Narodnega muzeja in Tudi v urbanističnem smislu je poseben čar poznavanje kulture barjanskih koliščarjev), ki je Ljubljane v tem, da lahko v njej odkrivamo različna svoje javno delovanje začel kot borec za nacionalne mesta. Če bi hoteli govoriti o arhitekturni identiteti pravice Slovencev, žalostno opazil, da se lahko Ljubljane, bi jo lahko iskali prav v načinu, kako v danih razmerah posveti svojemu znanstvenemu Ljubljana ni samo Ljubljana. Le Corbusier nekje delu in sledi svoji viziji preobrazbe Ljubljane govori o tem, kako lepota arhitekture nekega v civilizirano mesto samo tako, da se popolnoma mesta ni v seštevku reprezentativnih stavb, ampak distancira od slovenske politike (katere duhá v tipičnih stavbah, ki določajo urbano tkivo je Matej Cigale l. 1849 v razmerju do aktualne nekega mesta – kot primer navaja Benetke in dunajske vladajoče politike označil takole: » Ako njihovo tipično arhitekturo. Ljubljana nima tipične bi Ljubljančani ministrovali, bi sedanji naši g. ljubljanske arhitekture. V baroku so prišli v Ljubljano g. ministri, ki z narodovo voljo tako vganjajo, arhitekti in kiparji iz Benetk in Ljubljana je postala «). Posledično se je na najskrajniši levici sedeli »beneška«, malo zatem je bila bolj »dunajska«, še Dežman distanciral tudi od vsega slovenskega pozneje jo je nad slovanstvom navdušeni župan in slovensko zgodovinopisje ga je ožigosalo Hribar hotel spremeniti v »malo Prago« – in vse te kot renegata – ampak njegova usoda uteleša »identitete« so v tem prostoru učinkovale enako predvsem mučno protislovnost okolja, v katerem »naravno«. Še najbolj čudno je učinkovalo, če je je živel; sam jo je reflektiral v izjavi, da se ne more kdo hotel iznajti »avtentični« ljubljanski oziroma istovetiti s slovenstvom, če to pomeni pristajanje na slovenski slog – kot po prvi svetovni vojni Vurnik. civilizacijsko regresijo. Takšna receptivnost je pogojena s specifično V 20. stoletju se je ta situacija radikalno spremenila – zemljepisno lego mesta na stičišču različnih v veliki meri po zaslugi mnogih ljudi, ki so posvetili regionalnih vplivov – vendar pa v urbanistični svoja življenja višanju civilizacijske ravni tega zgodovini Ljubljane ni šlo predvsem za hkratno prostora. Danes ni več razloga, da tudi v širšem sprejemanje in medsebojno nevtraliziranje teh prostoru nekdo ne bi mogel normalno funkcionirati vplivov, ampak je šlo v različnih trenutkih glede kot Slovenec; Slovenija se je na različnih področjih »identitete« mesta za različne odločitve; v Ljubljani dovolj opazno vpisala na svetovni zemljevid in dobro vidimo, kako tudi »geografska lega« nekega francoski filozof Alain Badiou je napisal, da je danes mesta – ali je recimo to mesto bliže Dunaju ali slovenščina eden od velikih filozofskih jezikov Benetkam – ni samo neka naravna danost, ampak Evrope … tudi posledica kulturnih procesov in odločitev. Ampak takšno civilizacijsko stanje je neprimerno Tudi podnebje ni samo nekaj meteorološkega, laže uničiti, kot ga je bilo doseči. V zadnjih štirih ampak predvsem nekaj simbolnega. Oton letih je postalo drastično jasno, da tudi osnovni Župančič je ob Francescu Robbu vzneseno pisal civilizacijski dosežki v tem prostoru niso nekaj o času, ko je sijal nad Ljubljano rob italijanskega samoumevnega. Nadaljevanje družbenopolitičnih prislovično jasnega neba. procesov, ki so ga obvladovali v tem času, bi za ta Resnično preobražanje Ljubljane v prestolnico pa se prostor pomenilo civilizacijsko regresijo, ki njenih je začelo z radikalnim družbenotransformativnim posledic morda ne bi mogli odpraviti desetletja. projektom po drugi svetovni vojni, ko je Ljubljana postala glavno mesto socialistične republike; 2. družbeni sistem, ki je samega sebe razumel Ljubljana je bila nekaj stoletij glavno mesto kot nekaj, kar je v procesu nenehne izgradnje, vojvodine Kranjske, vendar s tem še nikakor ni bila je zahteval tudi velikopotezno moderno Foto: Jakše Jeršič prestolnica; bila je predvsem uradniško deželno urbanizacijo – ki pa je v Ljubljani v glavnem ostala Lojze Dolinar: Mojzes, bron, 1927. Plečnik, ki je s kiparjem središče. Tudi v času slovenskega nacionalnega nekje na pol poti. V tem smislu sta naravnost uspešno sodeloval, ga je postavil nad stranski portal gibanja v 19. stoletju še ni imela nedvoumnega emblematični Ravnikarjevi napol dokončani Nuka. V kipu je zaznaven še močan odmev kiparja Ivana statusa slovenskega glavnega mesta; pred Meštrovića. »Plastično razčlenjeni prerok izraža notranjo stolpnici na Trgu republike (projektiranem kot Trg moč z ekstatičnimi plesnimi kretnjami, v njegovem obličju prvo svetovno vojno bi lahko govorili o dveh revolucije). In nekako v tem smislu omenja Tomaž pa živi podoba očaka Riharda Jakopiča, ki je s svojo glavnih mestih: Ljubljani in Trstu. V primerjavi Šalamun v pesniški zbirki Amerika »Kardelja, ki mu biblijsko pojavnostjo in modrostjo povzdigoval slovensko s svetovljanskim in multinacionalnim Trstom je bila odpustim vse, ker je upal, da bo / imela Ljubljana umetnost,« je zapisano v knjigi Umetnost na Slovenskem. Status prestolnice 21 slovenske države in državo

milijon in pol prebivalcev, ker / bodo ljudje drveli navezal intenzivne stike s Trubarjem in Bohoričem Ljubljane ravno kot zanikanje tistega, kar naj bi bilo v socializem. / Človek naj bo sojen po sanjah.« in se ukvarjal z jezikoslovnim in pedagoško- tipično »ljubljansko«. Navsezadnje je bila Ljubljana eno redkih evropskih mest, ki so v nekem trenutku Danes smo, kar zadeva urbanizem, po daljšem času organizacijskim delom. V letih 1582-1584 je bila svoje zgodovine funkcionirala kot revolucionarno spet priča velikopoteznejšim načrtom, ki poskušajo majhna Ljubljana po koncentraciji intelektualnih središče. spremeniti Ljubljano v veliko mesto. Tega sem energij, ki jo je pomenilo srečanje slovenskih vesel, ker se mi je Ljubljana vedno zdela premajhna. protestantov in Frischlina, za trenutek eno od Neverjetno razpredena organizacija Obenem pa spremljam vse velikopotezne evropskih intelektualnih žarišč. narodnoosvobodilnega in revolucionarnega urbanistične projekte z mešanimi občutki. V mojem Prav zavest o nevzdržnosti provincialnega prostora gibanja med drugo svetovno vojno v Ljubljani doživljanju mesta so vedno najpomembnejše je v Ljubljani (pravzaprav že od protestantizma zasenči vse Deleuzove in Guattarijeve rizome. tiste stvari, ki v njem izginjajo, ne da bi se komu naprej) pogosto še stopnjevala zavest, da je Edvard Kocbek piše v Listini o prihodu svoje žene zdelo vredno usmeriti pozornost nanje; kot najbolj mogoče to provincialnost prebiti samo s skrajnim iz okupirane Ljubljane v partizane: »Povedala mi je nabite s pomeni pogosto vidim stvari, ki se lahko radikalizmom. Ta napetost ni nikjer bolj eksplicitna nekaj zgodbic in v hipu sem bil sredi dramatičnega zdijo moteče; tok časa v mestu poskušam razbirati kot v reviji Tank, ki jo l. 1927 začel izdajati Ferdo mesta, kjer je sleherni človek prisiljen k opredelitvi v vsem tistem, kar se izmika načrtovanju. Kot je l. Delak kot poskus mednarodne avantgardistične in delovanju sredi najbolj razgibanega mesta 1921 Osip Mandelštam napisal o svojem mestu: publikacije. V njem najdemo dve na prvi pogled na svetu, kajti niti milijonska mesta niso danes »Zares, Peterburg je najnaprednejše mesto na docela nasprotujoči si vrednotenji Ljubljane. Delak tako dosledno diferencirana in usodno povzeta svetu. Toka časa, hitrosti, se ne meri z metrojem v uvodniku k prvi (oziroma prvi in pol) številki v obrambne in napadalne procese, kakor je to mala in z nebotičnikom, ampak z veselo travico, ki se vzneseno vzklika (navajam z vsemi pravopisnimi Ljubljana.« prebija izpod mestnega kamenja.« posebnostmi – v Tanku ni bilo velikih začetnic): Ljubljana je v tistih trenutkih resnično bila »ljubljana je s tem dokazala, kaj je produkt njenega velemesto. 3. šolsko-uradniškega miljeja; v tej temno – solidno – Če posebej poudarjam občutljivost ljubljanskega konservativni ljubljani je nastala ona mlada luč, ki Značilno pa je, da se je prav v trenutku, ko je mestnega prostora, s tem nikakor ne mislim, da bo izžarevala ogromno svetlobo. // od ljubljanskega Ljubljana postala prestolnica tudi kot glavno mesto je treba Ljubljano obravnavati kot majhno mesto. gradu bodo metali mladi pijonirji lučne žarke po suverene države, začelo spreminjanje simbolov, ki Ravno nasprotno: njegove občutljivosti se je vsem svetu. // središče ljubljane bo oznanjalo proti je poskušalo izbrisati spomin na najbolj herojske treba zavedati prav zato, da bi se izognili pastem vzhodu in zahodu, da se pripravljajo piloti za polet trenutke mestne zgodovine. Okrog l. 1991 je njegove majhnosti. Sklicevanje na občutljivost okoli sveta potom duševnih strojev. //ljubljana mora bilo ime enega osrednjih ljubljanskih trgov – mestnega tkiva, ki bi hotelo služiti kot argument postati 'garage' svetovne drveče lepote. // to je parola Trg osvoboditve – zamenjano s starim imenom za obravnavanje Ljubljane kot majhnega mesta, ki balkanske narave. // ne smemo zaostati, zgraditi Kongresni trg. To se mi zdi nadvse simbolično: v novi mora majhno tudi ostati, bi bilo zaviralno. Strah moramo železo-betonsko kulturo, od zadnjih državi je večja vrednota od osvoboditve postal pred velikimi stavbami in aprioren kult starih moramo postati prvi. // naprej, mladi pijonirji!« spomin na neki neslavni kongres svete alianse, ki gabaritov pogosto onemogočata racionalno V isti reviji pa Avgust Černigoj govori o »oni se je na tem kongresu dogovarjala, kako zatirati izrabo zazidljivega prostora. Vendar pa mislim, da majhni filisterski ljubljani«, v kateri naj poginejo revolucije po Evropi. bi bila v tem pogledu potrebna predvsem takšna reakcionarni umetniki. Nasprotje je samo navidezno: (Toda l. 1821 so znali ta dogodek izkoristiti vsaj regulacija, ki bi upoštevala simbolne funkcije stavb. ravno dejstvo, da »smo zadnji«, toliko bolj narekuje, za promocijo Ljubljane na način, ki je pozneje Če se poigram s svojimi osebnimi urbanističnimi da »moramo postati prvi« – Delak dialektično buril domišljijo pisateljev Ivana Tavčarja, ki je fantazijami: če bi sam gradil novi NUK, bi naredil poudarja, da je radikalizem Tanka produkt »šolsko- o kongresu napisal roman, in Iva Andrića, ki je tik ogromno stavbo, ki bi omogočila, da bi NUK postal uradniškega miljeja«, s katerim Tank prelamlja in pred smrtjo prav tako nameraval napisati roman res velikanska knjižica – in to stavbo bi lahko videli vzpostavlja možnost neke nove Ljubljane, ki ji tudi na isto temo. Slovenska vlada pa je med letošnjim čez pol Ljubljane ... Černigoj vzklika: »živela mlada ljubljana!« predsedovanjem EU dajala vtis, da bi Ljubljano Če pogledamo v zgodovino, lahko vidimo, da so k Tank je zanetil neko iskro, ki pa je – po policijski najraje kar skrila.) prebijanju Ljubljane iz majhnosti in provincialnosti zaplembi revije – kmalu ugasnila. Od članov pogosto največ prispevali ljudje, ki so najbolj boleče ljubljanske avantgardistične skupine, ki je delovala Pri tem seveda nikakor ne gre samo za simbole. občutili to majhnost in provincialnost. Pomislimo v času Tanka, je šel Delak v tujino, od koder se je Zamenjava simbolov je bila samo logična posledica samo na Prešerna in Cankarja. sicer vračal v Ljubljano, a tu ni mogel uresničiti regresivne družbene preobrazbe, ki je začela Včasih pa je k temu, da so se v Ljubljani zlasti na svojih velikopoteznih načrtov, Kogoj je znorel, uvajati restavracijo predvojnih lastninskih odnosov. kulturnem področju dogajale stvari, zaradi katerih Čargo pa je umrl tako rekoč kot klošar. Ta restavracija pa se je prav v Ljubljani pokazala kot nekaj še posebej uničujočega: nenadoma je bila Ljubljana večja od svoje fizične majhnosti, Avantgardistično gibanje se je pojavilo v Ljubljani po svoje pripomogla prav njena provincialnost. kot nekaj, kar so oblastniki hiteli zatreti, Ljubljančani se je izkazalo, da ima lastninske pretenzije Bila je namreč razlog, da se je v tem mestu pa so do njega v glavnem ostali indiferentni – po velikem delu ključnih javnih prostorov vzpostavilo nekaj plodnih mednarodnih stikov, vendar je prav avantgardna epizoda eno od tistih v Ljubljani ena najreakcionarnejših družbenih sil do katerih sicer ne bi prišlo: Ljubljana se je zdela dejstev, s katerimi se je Ljubljana vpisala na evropski v Sloveniji. Ideologi denacionalizacije so mislili, da s svojo majhnostjo in odročnostjo različnim kulturni zemljevid. To je značilno: Ljubljana je z vračanjem lastnine popravljajo »krivice«, ki jih oblastem primerna za kazensko naselitev politično pogosto postala mednarodno prepoznavna prav je zagrešil socializem, pri tem pa so pozabili, da je sumljivih elementov in po tej poti je na primer s tistimi vsebinami, ki so bile v njej zatirane in razlaščanje RKC pravzaprav ena od zgodovinskih v Prešernovem času v Ljubljano prišel Emil Korytko. marginalizirane. Tudi danes je recimo mednarodna nalog meščansko-demokratičnih revolucij in V Trubarjevem času pa je tako prišel v Ljubljano prepoznavnost Ljubljane v marsikaterem pogledu nikakor ne šele socializma. Če bi bilo v Ljubljani Nikodem Frischlin, za katerega danes v Ljubljani povezana z območjem, za katerega se vsake ugodeno vsem lastninskim zahtevam RKC, bi bila sicer malokdo ve, čeprav še Valvasor poudarja toliko časa pojavi nevarnost, da bo uničeno (AKC resno degradirana že dosežena raven urbanega pomen njegovega bivanja v Ljubljani s posebnim Metelkova). ponosom. Frischlin, ki je v glavnem pisal funkcioniranja mesta. To pa spet vodi k tezi, ki v latinščini, je bil eden najznamenitejših nemških 4. sem jo nakazal že na začetku: Ljubljana je mesto, pesnikov, komediografov in filologov svojega časa. Za Ljubljano je bila torej v zgodovini značilna ki lahko ohranja in razvija svojo urbanost samo Zaradi svoje satire o plemstvu je bil neusmiljeno napetost med provincializmom in zelo radikalnimi tako, da ne popušča reakcionarnim in regresivnim preganjan in tako je prišel tudi v Ljubljano, kjer je preboji, ki so vzpostavljali zgodovinski pomen družbenim silam. Status prestolnice 22 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Ministrstvo za zunanje zadeve pa nekje zunaj, na je v banovini, ki se je imenovala po štajerski reki primer na Hrvaškem, kjer imamo dobre odnose in Dravi (!) manjkala cela Primorska – severna in dobre probleme. južna oz. skoraj tretjina ozemlja današnje Slovenije. Kaj pa vlada in parlament? Ta bi lahko ostala Na začetku druge, socialistične Jugoslavije je bila najprej skoraj vsa oblast v Beogradu, pozneje pa so v Ljubljani, plačevala pa bi letno najemnino 60 bile lokalne pristojnosti temeljito decentralizirane, Božo Kos milijonov evrov (z obrestmi). tako da so občine postale dejansko majhne državice. Vse skupaj je že kar otročje. Če Ljubljana za nekatere Glavno mesto je bilo v tem sistemu prevelika, ni glavno mesto in s tem vsega upoštevanja vredno beri, premočna enota, zato je bila Ljubljana mesto, naj pač ne bo. razdeljena na kar pet dokaj samostojnih občin, ki Iz davnih let se spominjam, da se je Singapur ločil Ljubljana in država naj bi »uravnotežile« moč domnevno prevelikega od matične države Malezije (deluje moj spomin urbanega sistema. Z reformo komunalnega sistema prav?), Malezijci so bentili, Singapur pa je uveljavil Prof. dr. Drago Kos, Fakulteta ze družbene vede l. 1994 je mesto dobilo nov administrativno-politični svoje in je danes cvetoče in čisto mesto (tudi pljuniti okvir, ki pa je še vedno neustrezen glede na ne smeš tam na tla!). Zdaj zdaj, ko bodo izbruhnile V poletnih mesecih sem se razveselil obiska dejanske funkcije Ljubljane kot največjega urbanega regije – in Ljubljana naj bi bila samostojna regija –, uveljavljenega urbanega sociologa iz Velike središča oz. glavnega mesta države. Britanije, ki se je v preteklosti večkrat ukvarjal naj se Ljubljana loči od Slovenije, če Slovenija že Tudi pri najnovejšem poskusu uvajanja pokrajin so tako hoče ali z dejanji kaže – pa naredimo nekakšen z odnosi med (glavnimi) mesti in državo, v zadnjem desetletju pa ga zlasti zanimajo ekonomski učinki se jasno pokazale nedorečenosti in napetosti med berlinski zračni most. (Pa še po vzoru Singapurja – mestom in državo. Ljubljana je v tudi v teh nesrečnih tudi pljuvali ne bodo več po Ljubljani). ureditve prostorskih sistemov na nacionalni in nadnacionalni ravni. Zelo se je čudil, pravzaprav se poskusih moteča in tako tudi obravnavana. To, da vzamejo Ljubljani njenih 60 milijonov evrov mu je zdelo domala nerazumljivo, da je Slovenija Nekateri predlogi so bili prav tragikomični. Ideja in jih širokogrudno razdelijo po občinah, ki teh predsedovanje EU v celoti izvedla kar na oz. osrednjeslovenske regije brez Ljubljane bi si dohodkov pač nimajo, pa me spominja na našo staro v neposredni bližini svojega največjega letališča, zaslužila visoko butalsko odlikovanje, zamisel, Jugo, ko sta Slovenija in Hrvaška hoteli »asimetrično« da torej glavno mesto ne v ekonomskem in seveda da bi Trzin, Domžale in druge severovzhodne Jugoslavijo, pa je Marković rekel, da ne, saj smo vsi tudi v promocijskem smislu od tega dogodka ni občine združili v Kamniško-Zasavsko regijo, pa skupaj konvoj, ki pluje: republike so ladje, konvoj pa imelo prav veliko. V razpravi sva prišla do sklepa, še višje. Takšni in podobni predlogi potrjujejo pluje tako hitro, kot pluje najpočasnejša ladja. da bi bilo za davkoplačevalce še prijetneje, če težave, ki jih povzroča domnevno veliko in močno mesto za upravnopolitično delitev majhne države Kako hitro plujejo naše občine, župan kapitan? bi predsedovanje organizirali kar na kakšnem od letališč, kjer pristajajo nizkocenovni letalski s poudarjeno pritiurbano ideologijo. Pa ta decentralizacija v majhni Sloveniji: Univerza prevozniki. Takšna izvirnost bi Sloveniji nedvomno Ne glede na takšne ali drugačne taktične manevre v vsako vas! Muzej in univerzitetna knjižnica v vsako prinesla več tako pogrešanih promocijskih točk osrednjeslovenska regija, v kateri ne bo Ljubljane, vas! Mona Lisa naj visi v vsaki občini! kot pa gostovanje evrokratov na gorenjskem ne bo delovala. Tudi ideja samostojne Ljubljane Tudi to ni prav, da se Triglav vzpenja tako visoko podeželju. Gostu sem namignil, da se je vlada morda z nekaj malega podeželja je glede na vzpostavljene (ljudje, ki lezejo nanj, postanejo tako še višji). odločila za Brdo tudi zaradi prometno logističnih družbene, ekonomske in prostorske tokove Razrezati bi ga bilo treba in ga pravično porazdeliti razlogov. Znano je, da je bil znameniti šentviški »protifaktična« in zato neživljenjska. Ljubljana kot po vseh občinah. avtocestni predor dan v promet šele po zaključku največje mesto Slovenije je dejansko že ustvarila predsedovanja. Ugibamo lahko še naprej. Morda je svojo metropolitansko ali, če hočete, urbano regijo. izbira Brda dejansko prispevek vlade k ohranjanju Tega realnega dejstva ne more sprementi še tako podobe Ljubljane kot »največje skrivnosti Srednje močna politična trma, lahko pa seveda naredi precej Evrope«. To se sicer meni osebno zdi sicer kar škode. Nasprotno pa bi smiselna in dobronamerna obetavno izhodišče za izdelavo izvirne promocijske politika zlahka preskočila narcisistične igrice in strategije, dvomim pa, da so podobnih mislih tudi ustvarila ustrezni formalni institucionalni okvir, ki bi naši kreativni razvojni strategi. še spodbudil sinergijo med mestom in podeželjem. Na žalost je v tem primeru najprepričljivejša Ampak sinergija je v obstoječi politični klimi utopija. interpretacija, da je predsedovanje na Brdu dejansko Odkar je Ljubljana postala državno glavno mesto, šolski primer narcisističnega in nekooperativnega je postala tarča hudih kritik in celo sovražnega razmerja med državo in glavnim mestom. Resnici govora. Vendar takšno stanje ni zgolj učinek na ljubo, to ni zgolj slovenska posebnost. V našem političnih prestižnih bojev. Poleg že omenjenih primeru je izvirna samo transparentnost primitivne zgodovinskih in sodobnh političnih razlogov, je pri (Oprosti, Maribor, moje rojstno mesto, ti ga logike »ničelne vsote«, kjer se meri uspeh enega iskanju razlogov smiselno upoštevati posebnosti dobiš nekaj manj, saj imaš že Pohorje). S takšno (države) z neuspehom drugega (mesta). poteka urbanizacije na Slovenskem. Dejstvo, da porazdelitvijo skal bi se tudi uravnotežila vsa Seveda pa ima razmerje med državo Slovenijo in je Ljubljana postala in ostala »žepna prestolnica« Slovenija, saj Geoss (Vače) ne bi bil le geometrično glavnim mestom Ljubljano tudi svoje zgodovinske (pocket size metropolis, The Economist), ni središče, ampak tudi težišče Slovenije. (Tisti, ki si in aktualne lokalne posebnosti. V svoji dolgi zgolj posledica sorazmerne majhnosti njenega s temi pojmi niso na jasnem, naj prelistajo kakšno zgodovini do leta 1991 Ljubljana nikoli ni bila gravitacijskega zaledja, pač pa je to tudi rezultat staro fiziko ali pridejo v Hišo eksperimentov, kjer jim klasična metropola, tj. glavno mesto vsega prostora, nadpovprečno vplivnih pritiurbanih ideologij, bodo pojasnili, v čem je štos. Sicer ga bodo pa tam ki ga danes obsega država Slovenija. Pozabimo na konkretno, protimestnih vrednot. Tudi zaradi kar sami pogruntali.) Emono, ki dejansko nima nikakršnega vpliva na tega se je npr. število prebivalcev ožjega mesta In če že Ljubljana ni izbrana za evropsko prestolnico sodobno Ljubljano. Obdobje, ki se je zaključilo začelo zmanjševati že v začetku sedemdesetih let kulture in je ta čast in dolžnost pripadla Mariboru – s koncem Avstro-Ogrske monarhije, pa še vedno prejšnjega stoletja. Vzroki za nazadovanje, nekateri kaj še dela ministrstvo za kulturo v Ljubljani?! Naj se neposredno deluje na podobo in status mesta dramatično govorijo kar o propadanju mestnega preseli v Maribor. To bi bil tudi recept za vsa druga v sedanjosti. Ljubljana je bila tedaj metropola le za središča, so torej globoki, nastajanje »malih velikih« ministrstva: Tam, kjer so problemi, tja z ministrstvi! Kranjce, tj. Gorenjce in Dolenjce. Primorci, Štajerci, nakupovalnih mest na obrobju pa zgolj eden od Ministrstvo za promet bi s sedežem v Murski Soboti Korošci, Prekmurci ne politično in ne drugače niso vidnejših simptomov. Sicer je prenos razvojnega kaj hitro rešilo tamkajšnje cestne probleme ... gravitrali k Ljubljani. Pozneje, v t. i. prvi Jugoslaviji, težišča na avtocestni krog v vse bolj avtomobilični Status prestolnice 23 slovenske države in državo

držav. V tem kontekstu so mesta nadčasovne predvsem ta sfera delovanja države ne trpi nobene institucije. Njihova privlačnost in tudi praktična improvizacije in začasnosti. Pričujoče razmišljanje funkcionalnost tudi v globalnem svetu nikakor ne se zato usmerja prav v ta del še nedokončanega bo zamrla, prej obratno. Prav zato nekooperativnost procesa osamosvajanja in nastanka države, torej k in nenaklonjenost »starih institucij« za dolgoročni vprašanju izjemnih lokacij v prestolnici za izjemne razvoj mest ni tako usodna. Seveda pa morajo biti in s tem simbolične arhitekturne naloge. mesta sposobna mobilizirati svoj socialni kapital in v neizbežno konfliktnih soočanjih z drugimi Predsedniška palača vrstami akumuliranih virov izbirati razvojno V vsem poosamosvojitvenem obdobju država najbolj obetavne kombinacije. Nedvomno pa bi Slovenija še ni našla primerne zgradbe za bil uspeh precej verjetnejši in lažji, če bi na relaciji bivališče in urad predsednika republike. Sedanja glavno mesto-država tudi v Sloveniji prevladala t. i. namestitev predsednikovega urada v severnem »zmagam-zmagaš« (win-win) predpostavka. Ta hip krilu vladne palače je lahko le začasna, opravičljiva se zdi to znanstvena fantastika, morda pa bo čez zgolj z okoliščinami nastanka nove države in nekaj časa več osnov za opitimizem. skromnostjo njenega prvega predsednika, ki med državnimi prioritetami ni želel postaviti v ospredje prostorskih potreb za opravljanje svoje funkcije. Da potrebe obstajajo, so se občasno zavedeli nekateri politiki, ki pa so razpravo o potrebni posebni predsedniški palači radi povezovali z na Imaginarij oko sofistično razpravo o ustavni vlogi predsednika republike. Seveda se je za takšnim videnjem stvari prestolnice in pogosto skrivala politična tendenca izvršne oblasti, kako predsednika čim bolj oddaljiti od političnega izjemne lokacije vplivanja in odločanja. Zato so se pojavile zamisli, kako bi njegov urad preselili v vilo Podrožnik ali Prof. dr. Peter Krečič, v kak še bolj oddaljen protokolarni objekt. Predloga direktor Arhitekturnega muzeja Ljubljana za preureditev palače Narodne in univerzitetne knjižnice v predsedniško palačo pa ni mogoče Foto: Dunja Wedam Pričujoče razmišljanje sem pred časom v nekoliko razumeti drugače, kot da politična elita oziroma njen Utrip na Čopovi ulici. obširnejši obliki objavil v umetnostni reviji Art. najvplivnejši del tega vprašanja v bližnji prihodnosti si (št. 2, 2003, str. 60 – 64). Ko sem se v kakšnem sploh ne želi rešiti. Nelagodje in skrb zbuja slovenski kulturi povsem logičen in pričakovan. Ta pogovoru na temo Ljubljane kot prestolnice, ki notorično lahkomiselno prepričanje, da je mogoče trend se bo verjetno še krepil. Ekstrapolacija pokaže, nujno potrebuje tudi ustrezen prestolnični stavbni tako zahtevno problematiko odlagati v neskončnost da Ljubljana ne bo več »dolga krakasta vas«, pač pa inventar, skliceval na ta članek, sem ugotavljal, da brez političnih posledic tako v notranji kot v zunanji bo postala velika »kolobarjasta vas«. Bojim se, da tudi ga ni nihče poznal. Očitno se komaj ustanovljena politiki. Prevladuje vtis, da o vprašanjih državnih šestpasovne vpadnice - bulvarji tega trenda ne bodo revija ni prebila med opaznejše medije in sem tako simbolov in o potrebah državnega reprezentiranja bistveno spremenili. svojim sogovornikom post festum pošiljal fotokopije ni ne zadostne ozaveščenosti ne zadostnega Iskanje alternativ predpostavlja povsem novo, objavljenega teksta. Ker menim, da je še vedno znanja. Kako da v časih, ko so se sprejemale ključne t. j. poavtomobilistično urbano paradigmo. Tako aktualen, je morda prav, da ga prinese mnogo bolj odločitve o simbolih in predstavljanju države razširjena in brana Ljubljana. velika in korenita sprememba seveda ni mogoča čez navznoter in navzven, ni prišlo nikomur na misel, noč, gradnja novega prometnega središča Ljubljane Ena izmed posebnosti funkcioniranja Slovenije da bi se razgledal ne le po obstoječih ureditvah tega (Slovenije) pa bi vsekakor lahko bila začetek tega kot tranzicijske države je, da niti v preteklosti niti vprašanja v demokratičnih državah, temveč tudi sinergijskega preobrata. To bi bila lahko tudi točka v dobrem poldrugem desetletju samostojnosti po zgodovini nastajanja novih držav, denimo po skupnega nastopa mesta in države, kajti jasno je, ni razvila celovitega institucionalnega aparata, prvi in po drugi svetovni vojni. Zelo hitro bi prišli da tako velike spremembe zahtevajo uglasitev potrebnega za delovanje suverene države. Vsaj do češkoslovaškega zgleda in do stališč prvega vseh najpomembnješih akterjev. Skratka, mesto nekatere funkcije, med njimi celo urad predsednika predsednika Češkoslovaške republike Tomáša G. Masaryka, ki je dal velikopotezno preurediti praški bi pri strateško tako pomembnih javno-zasebnih republike, niso na zunaj, v prestolničnem inventarju grad, vrtove in dvorišča z jasno mislijo, da se ustvarja partnerstvih moralo imeti pobudo. Če nočemo torej, dobile jasno opredeljene podobe, ki bi v javni nova država in da je treba ljudem ponuditi nove da se uresniči črn scenarij, po katerem bo mestno predstavi zavzela svoje nujno simbolično mesto simbole, ki jih bodo prepoznavali in jim sledili. Za središče postalo muzej na prostem, Ljubljana pa in je nimajo niti danes. Razlogi za takšen odnos do tako imenovanih »državotvornih« funkcij ta cilj se ni zdelo škoda pridobiti enega najboljših politično utesnjena regija, bi morali najprej oživiti arhitektov za takšne naloge, Jožeta Plečnika, porabiti vsestransko razpravo o mestu, zlasti o projektih, prestolnice verjetno niso načelne narave, temveč so prej posledica improviziranega in pragmatičnega velikih sredstev in kljub nasprotovanju dela javnosti ki imajo moč spreminjanja neželenih trendov. To vložiti izjemne napore tako ljudi kot tehničnih seveda predpostavlja tudi razvnemanje konfliktnih oblikovanja nekaterih pomembnih, celo simboličnih aparatov države. Nekoliko poenostavljeno rečeno, sredstev, da bi jih dosegli. Čas po prvi svetovni vojni razprav, kar pa je povsem normalen urbani pojav. ko se je država znenada srečala z nekaterimi je bil resda drugačen, toda vprašanja državnega Odvračanje razprave je morda piarovska taktika, ki protokolarnimi vprašanji, denimo izkazovanja reprezentiranja z vso predmoderno ritualnostjo so pa nikakor ne koristi mestnim razvojnim projektom, (vojaških) časti državnim voditeljem in ostala nespremenjena in imajo po svoji naravi enako ker paralizira socialni kapital, ki po večinskem funkcionarjem, so se praktičnega reševanja teh težo kot pred osemdesetimi, dvesto ali pred dva mnenju postaja najpomembnejši razvojni dejavnik. vprašanj lotile različne skupine uradnikov brez tisoč leti. Nacionalna država je stara, celo zastarela institucija natančnega premisleka o pomenu protokolarnih Že pred časom sem poslal na nekaj naslovov uradno iz 19. stoletja. V globalizirajoči se sodobnosti in drugih simboličnih dejanj. Rešitve so bile zato pobudo za pozidavo predsedniške palače na tako in prihodnosti naj bi pomembno vlogo igrala tako v vsebinskem kot v formalnem pogledu imenovanem Južnem trgu, leta 1938 izdelanem, vozlišča, ki bodo zmogla sinergijsko povezovati pogosto neprimerne, njihova najhujša posledica a neuresničenem predlogu Jožeta Plečnika. Sodil virtualni in fizični prostor. Na tej predpostavki pa je nedopustno stanje začasnosti v sferi državnih sem, da bi z uresničitvijo njegove zamisli dosegli nekateri napovedujejo zaton moči (nacionalnih) ritualov. Odločujoči se preprosto ne zavedajo, da hkrati več ciljev, predvsem pa bi prišli do nujno Status prestolnice 24 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

potrebne predsedniške palače, s trgom pred njo pa tudi do prostora, primernega za izvedbo nekaterih pomembnih državniških protokolarnih dejanj. Ideja Južnega trga je del Plečnikove duhovne zapuščine in že sedemdeset let čaka, da bi dobila vsebino, vredno njene izjemne središčne lokacije ter povezanosti s tako pomembnimi mestnimi prostori, kot so Kongresni trg, park Zvezda in Prešernov trg. Plečnik je imel pri snovanju Južnega trga v ospredju rešitev primernega spomenika leta 1934 umorjenega jugoslovanskega kralja Aleksandra. Zamislil si ga je v obliki propilej, prehodnega stebrišča s konjeniškim spomenikom v prostoru med vzhodno stranico palače Kazina in niže ležečim blokom stavb ob vstopu v Wolfovo ulico. Od roba Kazine in roba najbližje sosednje stavbe ob trgu bi proti severu v notranjost prostora potegnil stranici novega trga, prečno pa v območju Knafljevega prehoda. Če k temu dodamo še monumentalno obdelavo arkad ob vseh notranjih stranicah trga z dominantno palačo v osi, kakor je zamisel obdeloval v svojem diplomskem delu v Plečnikovi šoli dr. Marjan Tepina, je pred nami izvrstno izhodišče za nadaljnja razmišljanja o tem prostoru tako v vsebinskem kot v oblikovnem pogledu. Tega se je zavedal že Plečnik sam, saj je pozneje poskušal Južni trg povezati s preoblikovanjem Prešernovega trga, pozneje tudi drugi načrtovalci, med katerimi velja posebej omeniti študijo Edvarda Ravnikarja iz leta 1958 in študijo Vojteha Ravnikarja ter sodelavcev iz leta 1986. Seveda bi bilo ob načrtovanju in pozidavi palače dobro imeti zakonsko urejena razmerja med državo in prestolnico, saj je predsedniška palača le ena in niti ne najzahtevnejša prvina državnega aparata, ki življenjsko potrebuje prestolnico in njeno infrastrukturo za svoje delovanje. Z urejenimi Foto: Jakše Jeršič razmerji pa mislim hkrati na politični konsenz Pogled na Fužinski grad, v katerem deluje Arhitekturni muzej Ljubljana, z letala. dveh skupnostnih ravni, da si želita v sobivanju na istem fizičnem prostoru druga drugi predvsem in obdelav kot prav njegov zasnutek za slovenski tem načrtu v celoti podreti in na njenem mestu pomagati, ne pa druga drugo ovirati. Bolj verjetno parlament iz leta 1947. Gotovo ne po naključju, saj postaviti novo z jedrom v obliki oktogona. Tik ob je, da politične volje za sporazum med državo in gre za zamisel monumentalne stavbe, katere visoki magistratu bi uredil monumentalno stopnišče, ki bi prestolnico še naprej ne bo in da se bodo tudi stožec nad kupolo velike okrogle skupščinske v ravni črti povezovalo Mestni trg s parlamentom, vprašanja predsedniške palače ter podobna dvorane bi silhueto Ljubljane bistveno obogatil tako imenovani magistratni vstop na Ljubljanski reševala stihijsko, odvisno od dnevnopolitičnih in ji dal novo nezamenljivo identitetno prvino. grad. Plečnik je izdelal načrt aprila 1947, vendar prioritet, kar ni prav. Pa vendar, po moji presoji je Hkrati je Plečnikova zamisel od samega začetka ga je Kozak vljudno odklonil, češ da so se oblasti program predsedniške palače na lokaciji Južnega vsebovala idejo politične samostojnosti in je bilo že odločile grajsko poslopje preurediti v narodni trga med najmanj zahtevnimi in hitro uresničljivimi, zato mnogim in še zlasti tedanjemu političnemu muzej. Plečnik je v dobrega pol leta izdelal nov načrt s pogojem, da bi se država s svojimi organi odločno vodstvu na Slovenskem bržkone jasno, da ni za pozneje tako hvaljeno zgradbo z razmeroma lotila nakupa potrebnega prostora in s tem reševanja uresničljiva. Rezultati splošnega natečaja za stavbo nizkim kvadrastim podstavkom s širokimi, okrog dokaj zapletenega lastniškega položaja na tem parlamenta, ki je potekal vzporedno z nastankom 60 metrov dolgimi fasadnimi stranicami in strmim območju. Od tod naprej delo ne bi smelo biti Plečnikovega načrta, in skoraj desetletje pozneje visokim stožcem, ki raste iz njenega jedra. In spet se pretežko na osnovi spomeniškovarstvenih smernic, izvedena stavba slovenske skupščine Vinka je izkazal njegov čut za izjemne lokacije za izjemne ki morajo predvsem jasno opredeliti Plečnikovo Glanza se po monumentalnosti Plečnikovemu naloge – rob tivolskega parka sicer nedotakljivega stavbno linijo trga, višine (gabarite) stavb, ki ga predlogu niso niti skušali približati, četudi tedaj mestnega prostora! Lega zgradbe se ravna po bodo obrobljale ter povezave trga z okolico, izdelati modernistična antimonumentalistična tendenca temeljni smeri, ki jo v tem prostoru začrtuje podroben program predsedniške palače in trga še ni docela prevladala. Plečnik je dobil naročilo za železniška proga, pri čemer je upošteval že pred pred njo. Oba dokumenta sta nujna podlaga za izdelavo načrta za slovenski parlament neposredno vojno izraženo namero, da se železniška postaja razpis javnega mednarodnega natečaja za najboljšo od predsednika skupščine Ljudske republike s tirnimi napravami v območju mesta poglobi. arhitekturno rešitev naloge. Razpis bi moral poleg Slovenije Ferda Kozaka, s katerim sta se zbližala Druga določilnica umestitve stavbe bi bila vstopna splošnih pogojev vsebovati ključni napotek, da pred vojno ob nekem manjšem Kozakovem os, ki se usmerja vzdolž Šubičeve ulice natančno natečajnike veže zgolj idejni okvir Plečnikove rešitve naročilu. Glede izbire lokacije je imel Plečnik proste v središče glavne fasade. Ker pa se os Šubičeve Južnega trga, ne pa tudi njegova arhitektura. roke. Podobno kot je iznašel posebno lokacijo za dotakne osi železniške proge pod ostrim kotom, bi izjemno spomeniško nalogo na Južnem trgu, jo gledalec videl vstopno fasado parlamenta v glavnem Plečnikov slovenski parlament je iznašel tudi za tako pomembno zgradbo, kot je pogledu nekoliko »pod kotom«, torej ne frontalno, V Plečnikovem neuresničenem opusu najbrž ni narodni parlament, in sicer kar na Ljubljanskem s čimer se je hotel Plečnik izogniti klasicistični načrta, ki bi izzival toliko razmišljanj, želja, pobud gradu. Staro srednjeveško grajsko stavbo bi dal po rigidnosti frontalnega nagovora zgradbe. Zakaj ta Status prestolnice 25 slovenske države in državo

Plečnikova ideja v času, ko je nastala, ni doživela v precejšnji meri narekoval predvsem gospodarski torej likovno razstavišče velikih zmogljivosti, ki primernega kritičnega odmeva, je vprašanje, na položaj v prvih poosamosvojitvenih letih, ki je hkrati bo sposobno varno gostiti najvišje pozicionirane katero stroka še nima jasnega odgovora. Plečnik naravno potiskal Slovenijo v okvir Evropske unije. razstave svetovne dediščine, kot so denimo Sumerci, je izbrane načrte za parlament priobčil v knjigi Toda za mnoge je zgolj ekonomistični koncept Egipčani, Tisoč let Avstrije, Bismarck itd. Del Napori (1955) in tudi tedaj niso zbudili posebnega likovnega središča naj bo namenjen programom odpiranja v svet preozek; Slovenija bi se morala zanimanja. Šele objava tlorisa in prereza stavbe in zbirkam, ki nas kakorkoli povezujejo s svetom, odpirati na vseh področjih, zlasti pa pri izmenjavi v katalogu Lojzeta Gostiše k prvi pregledni razstavi zlasti pa vidnim mednarodno priznanim dosežkom idej, ljudi in vsakršnega znanja. Prav pomanjkanje Plečnikovega dela v Narodni galeriji leta 1968 je v minulem in novem stoletju. Poseben oddelek nekoliko razgibala domišljijo predvsem arhitektov zamisli in sredstev, kako bi pognali v tek tovrstno novega umetnostnega središča pa bi bil namenjen mlajše generacije, da so si drugo številko revije izmenjavo, od samega začetka zamišljeno svetovni zbirki najpomembnejših umetnikov, Arhitektov bilten leta 1972 zamislili kot plakat kot dvosmerni proces, povzroča neznatno denimo 20. stoletja, ki bi jih slovenska država s Plečnikovim portretom na eni strani in s tlorisom prepoznavnost Slovenije tako v državah Evropske načrtno nakupila in s tem nedvoumno izkazala njegovega parlamenta na drugi. Posebno mesto je unije kot v svetu. V stoletju, v katerem je prevladala svoj dejaven odnos do sveta, ki jo obdaja, do sveta, dobil Plečnikov zasnutek parlamenta v ikonografiji vizualna kultura nad vsemi drugimi, je postalo prvo katerega del je, a se mu želi v vseh pogledih še bolj gibanja Neue Slowenische Kunst na njihovih geslo, postati viden! približati. Gre seveda za projekt, ki meri v samo plakatih, slikah, zloženkah in doživel malone Slovenska politična elita se tega vprašanja ni dovolj središče slovenskega nacionalnega kulturnega apoteozo v obliki bronaste štafetne palice kot ovedela in se občasno začudeno sprašuje, kaj neki programa; zato je tudi zanj potrebna izjemna del zasnove celostne podobe in prireditve dneva bi se še dalo storiti za večjo prepoznavnost, saj je lokacija in podobno kot pri prej omenjenih jasno mladosti leta 1987 z znanimi posledicami. prepričana, da je dobro izrabila ponujene priložnosti izražena politična volja ter z njo povezan poseben V času okrog osamosvojitve Slovenije se je Plečnikov na svetovnih razstavah, sejmih, mednarodnih intelektualni in organizacijski napor za pridobitev najboljših arhitektov in drugih umetnikov iz parlament pojavil na bankovcih alternativne valute srečanjih ipd. Če tako misli in govori, slepi samo domovine in tujine, da bi ga na najboljši možen slovenske lipe, na osamosvojitveni priložnostni sebe in javnost. V resnici je politična elita premalo način tudi uresničili. znamki Pošte Slovenije, na zlatem spominskem storila zlasti na področju kulturne izmenjave in kar je tolarju, če omenim le nekaj najbolj izstopajočih najpomembneje, naredila ni prav nič korenitega, da upodobitev. Z drugimi besedami, podoba bi za dlje časa obrnila pozornost Evrope in sveta na Plečnikovega parlamenta je postala simbol odpora Slovence in njihova prizadevanja v novi državi. jugoslovanskemu represivnemu režimu, pozneje simbol slovenske politične osamosvojitve in Če nič drugega, bi ji moral dati misliti baskovski Od brezbrižnosti takšnega je sprejela najširša javnost. Zato se znova zgled. Baskov je približno toliko kot Slovencev in in znova pojavljajo v javnosti pobude za njegovo v španski državi nenehno poudarjajo svoje etnične do konflikta pozidavo pa hkrati argumentirani ugovori zoper posebnosti, ob tem pa celo zadržijo del državnega Prof. dr. Lev Kreft, Filozofska fakulteta njo. Gre za vrsto neformalnih pobud različnih proračuna zase in za svoje posebne potrebe. političnih in intelektualnih skupin, ena med njimi Zelo hitro so dojeli vsebino pojma Evrope kot Brezbrižnost do glavnega mesta, ki je bila značilna pa je pred desetletjem doživela celo formalizacijo Evrope regij in so pred dobrim desetletjem svojo za vse prejšnje vlade, se je v zadnjem mandatu v ljubljanskem mestnem svetu, ko so svetniki sprejeli posebno regijsko in nacionalno posebnost označili prevesila v odkrit konflikt, v katerem desna pobudo za pozidavo parlamenta na zemljišču tik z dvema precej opaznima dejanjema: pozidali so koalicija, kjerkoli že more, meče Ljubljani polena ob prehodu Barjanske ceste čez Gradaščico. Takšna Gugenheimov muzej, arhitekturno atrakcijo Franka pod noge prav v obdobju, ko se prvič po letu 1990 gradnja je seveda stvar politične odločitve vseh Gehryja brez primere, in uredili linijo podzemske kaže možnost razvojnega preboja, do katerega se državljanov Slovenije, ki jo sprejmejo bodisi prek železnice, ki veže središče Bilbaa z atlantsko pred tem niso mogle dokopati številne in raznolike parlamentarnih predstavnikov bodisi neposredno obalo. Oblikovanje postajališč so zaupali enemu koalicije, ki so skupaj z župani in županjami skušale na referendumu. A pri tem je treba pred vsem najvidnejših sodobnih arhitektov na svetu, Normanu priti do konsenza. Kot bi bilo glavno mesto rojeno drugim spoštovati po Plečniku določeno izvirno Fosterju. Eden izmed kazalcev, kako uspešno so pod nesrečno zvezdo: kadar so v mestni občini lokacijo parlamenta in pa okoliščino, da je Plečnik se Baski napravili vidne, je, da imajo že nekaj let na oblasti iste politične sile kot v republiški vladi, dal le obris svoje ideje v obliki tlorisov, fasad, prereza tri mesece vnaprej rezervirane hotele za vse tiste, nima jasne vizije ali prave moči, da bi potegnila in makete, ne pa celovitega in v detajlih razdelanega ki si želijo ogledati predvsem ti dve čudesi, zlasti voz naprej, kadar pa ima jasno vizijo in projekte, je projekta. Zato bi moral tudi v tem primeru veljati seveda muzej. Če torej hoče tudi Slovenija v resnici njeno politično vodstvo slovenski vladi trn v peti. oblikovni princip, kakršnega sem opredelil že pri kaj napraviti zase in za svojo prepoznavnost, mora Da so se med predsedovanjem Evropski uniji oblikovanju arhitektur Južnega trga: Plečnikovemu uporabiti podobne prijeme. Razmisliti mora, kaj jo odločili predvsem za Brdo in Bled, Ljubljane pa so obrisu ideje je treba dati oprijemljivo in sodobno je že doslej povezovalo s svetom in kaj bi jo moralo se v glavnem izogibali kot hudič križa, še ni tako arhitekturno podobo. Ali povedano s primero: v prihodnje. Takšen razmislek pa vodi k spoznanju, velika škoda. Tudi to, da Ljubljana pri kandidaturi za arhitekti naj stavbo parlamenta svobodno oblikujejo da moramo zelo kmalu najti politični motiv za kulturno prestolnico že zaradi političnih okoliščin in preoblikujejo, podobno kot je denimo Antoni nekaj podobnega, po mojem prepričanju za novo in »nove vladne kulturne politike« ni imela nobenih Gaudi oblikoval cerkev Svete družine v Barceloni mednarodno umetnostno središče v Ljubljani. možnosti, ni posebna katastrofa, še zlasti ob na prvotni novogotski osnovi. Naloga je seveda Lokacija zanj se še vedno ponuja na zemljišču, kjer dejstvu, da ne glede na to nastaja ambiciozni mestni tako zahtevna in ambiciozna, da neogibno terja naj bi po prvotnih zamislih iz osemdesetih let stal kulturni program. novi muzej revolucije, to je onkraj Gradaščice blizu pridobitev načrtov prek institucije mednarodnega Mnogo hujše posledice ima lahko odnos do javnega natečaja. mostu, prek katerega Barjanska cesta prestopi iz Mirja v Trnovo. Program središča sloni na že Ljubljane kot univerzitetnega mesta. Dolgo Mednarodno umetnostno središče desetletja ugotovljenih potrebah po razstavljanju odlagane investicije (nova univerzitetna knjižnica, V temeljih slovenskega osamosvojitvenega procesa umetnosti in kulture v Ljubljani in na uveljavljenih novi prostori za umetniške akademije, rešitev je vgrajena zavest o življenjski potrebi slovenske mednarodnih likovnih prireditvah ter njihovih utesnjene Filozofske fakultete in še kaj) in vladno države po odpiranju v svet. To ni le bojno geslo pridobljenih zbirkah. Del programa bi bilo potrebno zapostavljanje ljubljanske univerze ob nekritični proti latentni želji oblasti v nekdanji Jugoslaviji po vpeljati povsem na novo. Znano je, da so Ljubljano podpori novim, zlasti zasebnim programom zapiranju pred svetom, marveč odsev razmišljanj in Slovenijo z njo obšle številne velike in pomembne naokrog po Sloveniji, sicer ne more bistveno oslabiti številnih intelektualcev, ki so pripravljali idejne razstave, ker preprosto nima zadosti velikega konkurenčne moči ljubljanske univerze, že dolga temelje novi državi. Seveda je takšno usmeritev razstavišča za kulturne namene. Potrebujemo leta pa poglablja krizo že tako in tako mednarodno Status prestolnice 26 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom neprimerljivega standarda pogojev za študij, ki so med najslabšimi v Evropi – pa tudi v precej manj razvitih deželah primerljive nacionalno pomembne univerze segajo po vseh pogojih daleč prek tega, kar imamo v Ljubljani. Najhujše pa je to, kar ponuja nova pokrajinska zakonodaja, tako smešno in zavajajoče »potrjena« na vsiljenem referendumu, na katerem so volivke in volivci z neudeležbo zavrnili tako ponujene zakonodajne rešitve kot tudi demagoški referendum sam po sebi. Pa vendar vlada še vztraja, da bo pohitela z zakonodajo še pred volitvami in uzakonila »ljubljansko pokrajino« v mejah Mestne občine Ljubljana. S tem bi imeli na istem ozemlju v istih mejah spravljeno trojno funkcijo: mestno občino, pokrajino in glavno mesto. Položaj Ljubljane kot glavnega mesta je še ena od stvari, ki jih do zdaj ni uredila nobena vlada, kadar pa so kaki zakonodajni predlogi že nastajali, so vsebovali predvsem omejitve, s katerimi si je država skušala prilastiti odločanje, da bi lahko v ljubljanskem mestnem prostoru počela, kar ji pade na misel, od privilegiranih parkirišč Foto: Jakše Jeršič do brezpogojnega razpolaganja z mestnim Univerza v Ljubljani s predlani prenovljenim pročeljem. prostorom – šlo je za poskuse, kako mestno občino izključiti iz soodločanja o zadevah glavnega mesta. akcije, same pač ne morejo poskrbeti, da bi se ta podpore in nebrzdane koncentracije vseh vrst Posledice take usmeritve in neurejenega položaja del po normalni poti končno legaliziral in prenovil proizvodnje, posebej pa klasične industrije, ki je glavnega mesta so vidne s prostim pogledom: z ustrezno infrastrukturo. Od civilnodružbenih medtem postala razvojna cokla. Prav zato, ker se medtem ko so zastajale in še zastajajo razvojno nosilcev dejavnosti v takih okoliščinah ni mogoče je Ljubljana zavestno omejila in se ni razvijala v to najpomembnejše investicije v ljubljanski prostor, od pričakovati, da bi komurkoli zaupali, in so se zato smer, danes obstajata pravzaprav dve Ljubljani: zdravstvenih do šolskih in avtocestnih, ki so v vladni že leta prisiljeni zanašati samo na svoje sile, zato Ljubljana mesto v približnih mejah Mestne občine pristojnosti, so se vsepovsod razbohotile državne je postala obrambna drža skupaj z nezaupanjem Ljubljana in urbano območje Ljubljane, v katerem upravne stavbe, med njimi številne novogradnje in poglavitni način odzivanja na neusklajene in vse urbano življenje prebivalstva že poteka v precej dodobra rekonstruirane starejše. Narobe ni samo to, nedosledne ponudbe in posege dveh lastnikov širšem prostoru, ki sega vsaj do skrajnih robov da gre za očitno zanemarjanje in potratno izvedbo zemljišča in stavb – države in Ljubljane. ljubljanske kotline, če ne že tudi precej čez. In to razvojnih naložb, ki so pomembne za vso državo, območje urbanega življenja, edina potencialna Z nekaj muke in zamude pa se da vse to nekako ampak tudi to, da se brez vsake vizije funkcije metropolitanska cona v Sloveniji, potrebuje zaradi dohiteti in (p)opraviti, da se le politični odnos vlade glavnega mesta razporejajo malo tu in malo tam, ne vseh, ki tu živimo, usklajen in smotrn razvoj. Mestna do Ljubljane pravočasno spremeni. Najusodnejša da bi za to obstajal kakršenkoli javno obravnavan, občina Ljubljana ni sama nosilka tega razvoja, in dolgoročna blokada pa bi nastopila, ko bi preverjen in z ljubljanskimi mestnimi oblastmi ampak so tu tudi Domžale, Kamnik, Vrhnika, nastala »ljubljanska pokrajina« v istih mejah, usklajen in dogovorjen načrt. Grosuplje, Medvode, Škofljica, Trzin, Mengeš, kot jih že ima Mestna občina Ljubljana. To, da Brnik, pa tudi Kranj … in tako naprej. Kako, na Metelkova mesto, na primer, je kraj, kjer se že vse bi vsakokratna mestna oblast imela še dodatne primer, povezati vse to območje, v katerem gredo od osamosvojitve prepletajo usmeritve slovenske pokrajinske pristojnosti, ne prinese kaj dosti, številke o dnevni migraciji v stotisoče, z javnimi vlade, ljubljanske mestne občine in civilne pravzaprav glede na dejansko stanje prav ničesar. prevoznimi sredstvi, ki niso le najbolj ekonomičen družbe, ki je bila edina sposobna tej zgodovinski Namen te predlagane poteze je trajna oslabitev in način prevoza, ampak utegnejo v desetih ali lokaciji dati očiten pečat in jo napolniti z urbanim praktično onemogočanje razvoja središča Slovenije. nekaj več letih postati zaradi energetske krize življenjem in dejavnostmi, ki privlačijo obiskovalke Ljubljanska pokrajina namreč ni poljuben politični sploh edina rešitev? Gre za dolgoročni projekt, in obiskovalce tako na množične kot na manjše, pojem, ki bi ga lahko ta ali oni mojster risanja meja ki ga ne moreta izpeljati ne slovenska vlada ne posebne vrste dogodke. Vse do danes se ti trije po zemljevidu postavil malo tako ali malo drugače. mestna občina sami, še manj pa množica večjih nosilci usmeritve in razvoja dragocenega in zdaj že Ljubljanska pokrajina je že obstoječi življenjski ih manjših občin skupaj brez institucionalnega svetovno znanega prostora niso uspeli dogovoriti prostor, v katerem se vsakodnevno selijo množice okvira– kaj takega se da dogovoriti, načrtovati med seboj. Ne glede na to pa se odločitve o njegovi ljudi v Ljubljano in iz nje, pa tudi počez, levo in in izpeljati le v okviru pokrajine. Namesto tega bodoči usodi loteva vsak po svoje. Tisti del, ki je desno, zaradi osnovnih življenjskih potreb in nam je ponujeno skrpucalo (s tujko bi se temu v lasti države, se je medtem že dodobra spremenil, opravil, in to v izjemno visokem številu. Ljubljanska lahko reklo patchwork), saj poleg »ljubljanske saj je pridobil prostore za etnografski muzej in tudi pokrajina je tudi ekosistem, v katerem se pokrajine« v mejah mestne občine v ta sklenjeni za državno administracijo, pri tem pa je nekdanje zadovoljujejo številne vitalne potrebe prebivalstva urbani življenjski prostor posegajo še repki in sicer zanemarjene parkovne površine zamenjala od pitne vode do oskrbe z nujno pomočjo, od podaljški sosednjih pokrajin. To pa v politični betonska puščava. Toda te spremembe se dogajajo javnega prometa do odlagališč in predelave praksi in realnosti pomeni, da ne bo prav brez trdne usmeritve – ko naj bi začeli pripravljati nikogar, ki bi se lahko utemeljeno in pristojno odpadkov, predvsem pa zaposlovanje in bivanje. še stavbo za muzej sodobne umetnosti, se je spet pogovarjal in dogovarjal o ureditvi in razvoju zalomilo pri konceptu. Mestne oblasti zadnja leta V številnih deželah okrog nas so glavna in ljubljanskega urbanega območja – občine, ki bodo sicer podpirajo obstoj in razvoj Metelkove mesto, največja mesta zaradi enostranskega razvoja po pokrajinski pripadnosti razdeljene na nekaj toda ob konfliktnih situacijah, ki jih sprožajo postala razvojno neobvladljiva zaradi hkratne pokrajin, tega ne bodo zmogle, prav tako pa ne najrazličnejše državne inšpektorske in policijske množične naselitve brez vse nujne infrastrukturne pokrajine, ki bodo razen »ljubljanske pokrajine« Status prestolnice 27 slovenske države in državo v ozkih mejah mestne občine imele središče Gospodarska drznost svojih interesov nekje drugje, daleč na podeželju, Prepoznavne Ta šestkotnik nam tudi lepo pojasni, kje in bodo s svojim ozemljem vsaka le marginalno v resnici Ljubljana danes nadomešča izkazano deležne vsaka enega koščka ljubljanske urbane znamke nerazumevanje države: z gospodarsko drznostjo torte. Posledica predlagane ureditve pokrajin bo in z ljudmi. S tem pa sem že bolj neposredno pri torej popoln razvojni zastoj enega od treh urbanih in visoko znanje našem delu, delu regionalne razvojne agencije. območij Slovenije (Obala, Maribor in Ljubljana), Analiza Ekonomske fakultete je pokazala, da in to osrednjega in največjega, ki lahko največ Mag. Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne v Sloveniji nimamo tehnološkega »liderja«, pripomore k temu, da se v Sloveniji v dosegljivi agencije Ljubljanske urbane regije ki bi deloval v visoko tehnoloških panogah prihodnosti uresniči večinska želja: kjerkoli si boš z radikalnimi inovacijami in bi se v ta namen že po lastni odločitvi in možnostih izvolil živeti Ali lahko direktorica regionalne razvojne agencije povezoval z institucijami znanja. V glavnem imamo in delati, boš imel v dosegu in na voljo hkrati vse pogleda na središče svoje regije drugače kot zasledovalce, ki spremljajo tehnološke in trženjske prednosti urbanega in podeželskega življenja. skozi razvojno perspektivo? Težko. A že ko gre za trende. To v precejšnji meri še vedno velja tudi za Če take pokrajinske ureditve ne bo, bomo v vsej razumevanje razvojnega horizonta, se pričnejo podjetja v ljubljanski regiji. Z vključitvijo Službe za Sloveniji in ne le na območju ljubljanske pokrajine, odpirati različne perspektive, skozi katere ga lahko podjetništvo, inovativnost in projekte kot sestavnega za daljši čas dobili nesmiseln razvojni konflikt, ugledamo. Razvoj Ljubljane je pač videti bistveno dela naše agencije smo dali jasno vedeti, kje je mnogo usodnejši od tistega političnega med levico drugače z vrha poslovnega nebotičnika ali skozi priložnost: v razvojnih spodbudah za inovativne in desnico: konflikt med mestom in podeželjem, lino litostrojske barake: kjer se nekomu kaže široka rešitve in storitve, ki upajo postati mednarodno ki bo preprečeval vse nujne razvojne odločitve. razvojna panorama, drugi veliko bolj plašno zre, ali prepoznane, izvozne znamke. V hipu ko se tako Pravzaprav ga že imamo. bo zdržal do konca meseca. Razvoj je videti drugače, lotiš razvoja, pa prestolnica postane premajhna, če Tisto, kar ob tem, da ima Mestna občina Ljubljana če voziš sto na uro po obvoznici ali kolesariš ob je ves čas ne snuješ v sozvočju s širšim zaledjem: končno soliden razvojni projekt, ki ima v mestu tudi Savi. In navsezadnje, razvojne perspektive so našemu Greater Londonu oziroma Grand Parizu drugačne, če so okna stvar kulturne dediščine ali nujno potrebno večinsko podporo prebivalstva se reče »ljubljanska urbana regija«, LUR! Regionalno računalniškega programa. Poslanstvo razvojnega razvojno agencijo je potem veliko laže razumeti kot in večinske koalicije, v tem trenutku nujno snovanja ustanov, kakršna je regionalna razvojna razvojni oddelek take velike (z)družbe, ki združuje potrebujemo, je dogovor o razvoju Ljubljane agencija, je ravno strokovno razvijanje možnosti za 26 občin, 13 odstotkov površine celotne Slovenije in kot glavnega mesta, o razvoju Ljubljane kot to, da se najde strpno soglasje vseh teh – in seveda pol milijona prebivalcev. univerzitetnega mesta in o ustanovitvi in razvoju še mnogih drugih – perspektiv. Zato govorimo Če regionalni razvojni program primerjamo ljubljanske urbane pokrajine. Ta dogovor ni le o sinergičnih priložnostih regije in jo snujemo kot z nacionalno razvojno strategijo, vidimo, da oba dogovor med slovensko vlado in mestno občino, somestje, prepleteno z naravo. Kot ključni cilj vseh dokumenta sicer govorita o mednarodnem ampak je dogovor, pri katerem morajo imeti svojo teh prepletov pa postavljamo kakovost življenja: pozicioniranju Slovenije in Ljubljane ter besedo tudi prebivalstvo ljubljanske urbane cone, da bi ustvarjalni ljudje bolje živeli v uspešnem občine ljubljanske pokrajine in končno tudi vsa poudarjata znanje in človeški kapital. Toda tam, okolju. Pri doseganju konkurenčnih prednosti več kjer nacionalna strategija to prioriteto zveže Slovenija, ki mora pri vrsti javnih storitev, lociranih pozornosti namenja delovanju v javnem sektorju, saj predvsem z gospodarskim razvojem in dvigom v osrednje območje Slovenije, videti lasten razvojni je ravno javni sektor tisti, ki lahko za konkurenčnost dodane vrednosti proizvodov (se spomnite interes in zato imeti pri razvoju tudi besedo. gospodarstva pripravi ustrezno spodbudno okolje, razvpite straniščne metlice razvojnega ministra?), Žal je ta trenutek pri nas tako, da je prvi pogoj ne da bi pri tem žrtvoval temeljne socialne in se regionalni razvojni program osredotoča na okoljske vrednote trajnostnega razvoja. za preobrat v vseh teh problemih, ki hromijo vso izboljšanje izobraževalnega sistema in spodbude Slovenijo, ljubljansko urbano območje in mesto Dinamičen šestkotnik ustvarjalnosti ter inovacijam. Ljubljana, sprememba v usmeritvi slovenske To poslanstvo in ta cilj sta z vrsto (ne)ukrepov, ki vlade. Da smo v demokratični državi odvisni od Človeški kapital jih je vabilo za tokratno anketo neizprosno, a zelo Naš dom, Tehnološki park Brdo, vidim kot simbol izida jesenskih volitev, je seveda dobro in prav. Ni točno povzelo, s strani države ogroženi. Država, ki te usmeritve. Odkar smo se pred manj kot letom dni pa prav, da imamo izbiro med takimi političnimi se spopada z lastno prestolnico, bi se morala najprej preselili na zeleno obrobje, ne le dnevno občutimo, ponudbami, ki jim je za glavno mesto malo temeljito zamisliti, kaj si o tem njenem početju mislijo kaj pomeni preplet urbanega somestja z naravnim, mar, in tistimi, ki se do zdaj glede Ljubljane niso državljani in državljanke, nato pa uvideti, da si s tem ampak predvsem vsak dan dobivamo nove sosede, odločneje, predvsem pa določneje izjasnile. Tudi predvsem sama dela veliko škodo. Številni evropski ki pričajo o novi razvojni paradigmi, v kateri zaradi interesov Ljubljane, njenih prebivalk in zgledi pričajo o tem, kako pomembna je za ugled, zlahka sobivajo finančni investitorji in tehno-freaki, prebivalcev bi bilo dobro, ko bi na državni ravni obisk in poslovanje države vloga njene prestolnice. ustvarjalci kulturne industrije in ekopodjetniki, prišlo do politične spremembe, vendar bi se zanjo Ne govorim le o najbolj razvpitih primerih Londona umetniški oblikovalci in iznajditelji mobilnega laže in bolj utemeljeno odločali, ko bi tiste stranke, ali Pariza, govorim tudi o tem, kaj Reykjavik, Lizbona plačevanja. In zato se skozi okna tehnološkega ki obljubljajo spremembe, natančneje predstavile ali Madrid pomenijo za države, katerih prestolnice so. parka vidi drugače: v istem kadru vidiš hribe in tudi svoje zaveze in usmeritve, pomembne A velja tudi obratno: spodbudna, razvojno naravnana, mesto, gozd in ljudi, celo avtomobile se da nekako za razvoj osrednjega slovenskega prostora, drzna in »prosvetljena« država lahko izjemno »parkirati« v sliko. ljubljanske urbane pokrajine, mesta Ljubljane in veliko prispeva k atraktivnosti prestolnice. Kadar Predvsem pa dnevno vidiš kopico navdušenih glavnega mesta. strokovnjaki govorijo o brandingu, »znamčenju« ljudi. Če se torej prestolnica in njeno somestje Staro, a ne ravno najboljše reklo meni, da ni važno, takšne lokacije, kot je metropola, praviloma s čim uspešno bori z neumnostjo in pogosto kakšne barve je mačka, samo da miši lovi. Zdaj, ko poudarjajo naslednje dejavnike: ljudi, kulturno celo odkrito hudobijo države, tedaj to poleg nas mačke vseh barv spet lovijo v predvolilni hajki, dediščino, turistično privlačnost, izvozne znamke, gospodarskih inovacij in prodornih znamk počne je bolj od ugotovitve, katera mačka nas najbolje naložbeno in imigracijsko politiko ter zunanjo in predvsem s svojimi ljudmi: domačini in obiskovalci, lovi, pomembno, da ne bomo postali miši. Cvet domačo politiko. Poskusite iz tega šestkotnika gostujočimi profesorji in priseljenimi delavci. In zato slovenske državne politike namerava postaviti izločiti tiste vogale, pri katerih ne moremo pogrešati je treba spodbujati vedno nove mlade, nadebudne, svoje kandidature v ljubljanskih volilnih enotah spodbudne vloge države – in boste videli, da začne ukaželjne ljudi. Kako? S štipendijsko politiko. Zato in okrajih. Ali ne bi bilo primerno, da postanejo šestkotnik kar naenkrat »lesti vase«, izgubljati ostrino je v neposredni zvezi s prepoznavanjem razvojnih za nova štiri leta glavni tisti, ki so pripravljeni in in dinamiko, vse dokler se ne splošči v kak bistveno potencialov projekt regijske štipendijske sheme. sposobni kaj ponuditi glavnemu mestu? bolj dolgočasen lik. Z ustrezno štipendijsko politiko lahko regija Status prestolnice 28 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Foto: Jakše Jeršič Park Zvezda, oaza v dnevnem vrvežu. Čez dve leti, ko bo pod Kongresnim trgom zgrajena nova parkirna hiša, bo prostor za druženje še večji. prispeva k zmanjševanju strukturnih neskladij mi je tudi govoril, da je bilo Slovencem kar prav, da na trgu dela in vpliva na vrnitev izšolanih mladih Komu mar Ljubljana je bila prestolnica tam nekje na Dunaju, saj so potem v domače okolje. Projekt se je s študijskim letom nanj zlahka zvračali krivdo za vse, kar je bilo slabo. 2007/2008 v Ljubljanski urbani regiji izvajal prvič. Mestni svetnik Mitja Meršol Nekoč je bil za vse kriv Dunaj, nato Beograd, zdaj Sredstva v višini 50 odstotkov štipendije zagotovi Bruselj ... Mi pa smo vedno imeli v vsem prav. Stari prijatelj Bob Haiman, ameriški strokovnjak sklad, preostalo polovico pa zagotavljajo delodajalci, za medije na znanem Poynter institutu v St. A četudi odmislim te anekdotične spomine in si pri katerih se bodo štipendisti zaposlili za čas Petersburgu na Floridi, me je nedavno zaprosil: poskusim odgovoriti, kakšno je gledanje na vlogo trajanja izobraževalnega programa oziroma za čas »Izgubil sem zlatega zmajčka, ki sem ga pred šestimi in pomen glavnega mesta države zdaj, se vedno sklenitve pogodbe o štipendiranju. leti na IPI (International Press Institute, op. pis.) znova vrnem k temeljnemu vprašanju: Ali v zavesti Kulturni boj dobil v Ljubljani. Se ga spomniš? Bil je čudovit in mi državljanov sploh obstaja nekaj, kar jim simbolizira Z gospodarsko močjo in izobraženimi ljudmi, je bil zelo pri srcu. Bi lahko našel še kakšnega in mi prestolnico? s prepoznavnimi znamkami in visokim znanjem, ga poslal, prosim?« Stopim skozi Emonska vrata, pozdravim Emonca in se prestolnica lahko pošteno bori z neumnostjo Seveda sem mu zmajčkarsko priponko nemudoma se na klopi v Zvezdi preselim v sedanjost. V parku države. A ko sem ponovno brala devet kritičnih poslal in bil vesel, kaj vesel, ponosen ob pomisli, vrvijo množice turistov z vsega sveta. Slikajo se pred točk vabila, me je morda od vsega najbolj zabolelo, koliko takšen ljubljanski zmajček lahko pomeni univerzitetnim poslopjem, Filharmonijo, Uršulinsko da so kar tri med njimi neposredno zvezane človeku, ki živi na drugi strani velike luže, na tisoče cerkvijo, pod doprsji velikih Slovencev na Vegovi z vprašanji kulture (neizbrana kandidatura za kilometrov proč od Ljubljane in Slovenije. Spomnil ulici, usmerjajo kamere in poglede proti Gradu ... prestolnico kulture, selitev Prešernove proslave, sem se tudi valižanske prijateljice in pevke Shirlie Iz njihovih besed, pogledov in kretenj je razbrati javno omalovaževanje mestne strategije kulturnega Roden, ki zna poleg drugih slovenskih pesmi spoštljiv in občudujoč odnos do Ljubljane. Podobno razvoja). Zato naj mi nihče ne govori, da v Sloveniji čudovito zapeti tudi o ljubljanskem zmaju. kot ga čutim sam, ko v Londonu »pregledam« častno ne poteka kulturni boj! Poteka – in žal poteka ravno stražo gardistov pred Buckinghamsko palačo, In sem se vprašal, kaj pomeni zmajček Slovencu? Mu med zanjo pristojnim ministrstvom in mestom, spraznim žepe v Harrodsu, popijem kavico pred pomeni toliko kot Američanu Bobu? In kaj Ljubljana v katerem je kultura sestavni del življenja in ugleda. parlamentom in se od tam po Temzi popeljem proti pomeni Slovencu? Spominjam se, s kakšnim veseljem sem prebirala Greenwichu. Ali pa, ko v Washingtonu postopam nekatere poudarke iz uvoda ljubljanske kandidature Med razmišljanjem sedim sredi Ferantovega vrta, se po »kongresnem griču«, listam po starih papirjih za evropsko prestolnico kulture, saj je po ambicijah oziram po atriju, ki je bil nekoč forum starorimske v knjižnici, se sprehajam po ambasadorski aveniji ... jasno odseval tudi naše poslanstvo: projekt naj Emone, vetrc po Rimski cesti prinaša vonj po morju A nazaj v Ljubljano, na Kongresni trg. Če odmislim bi z infrastrukturnimi posegi in programskimi in mi v domišljijo tke zgodbe o Argonavtih. Vse me nekaj opotekajočih se bosopetnikov, ki mahajo smernicami prispeval k sonaravnemu razvoju nosi nekam dve tisočletji nazaj, a hkrati se počutim s praznimi steklenicami in prosjačijo za »kak mesta, blaginji in spoštovanju med ljudmi. Snovalci brezčasno. V čas sedanjosti me potiskajo znani kovanček«, deluje park kot oaza v mestnem vrvežu. kandidature so prav v medkulturnem sodelovanju, obrazi polpreteklosti, sostanovalci in sostanovalke V misli mi tukaj vedno skačejo kakšni priložnostni ustvarjalnosti, mobilnosti umetnikov in njihovih na tem forumu, smejoči se in prijazni obrazi verzi pesnika Prešerna. Park je bil tudi prizorišče del, idej, znanj in izkušenj videli prispevek k igralk moje generacije, pojave nekdanjih politikov velikih zgodovinskih zborovanj. Usedem se ob boljšemu medsebojnemu razumevanju, strpnosti s pohodnimi palicami. A misli in pogledi še naprej sidru. Pred menoj je veličastno poslopje Kazine, in spoštovanju. Tudi sama verjamem, da Slovenija lebdijo nekje nad časom. Ljubljana nekoč, Ljubljana v kateri smo nekoč nekaj časa imeli tudi uredništvo morda ne more rešiti problemov globalnega razvoja, danes, Ljubljana jutri. Slovenci nekoč, Slovenci danes, študentovske Tribune. Kazina je seveda predvsem lahko pa v umetnosti in kulturi odkrije možnosti Slovenci jutri. In predvsem: prestolnica in država simbol družabnega življenja Ljubljane pred za kreativne preskoke, ki bodo vodili v reševanje danes, ko država deluje v slogu velike (incestne?) drugo svetovno vojno. A tudi prispodoba etnične problemov. Če verjameš v inovativnost, če staviš rodbine in se za dom (prestolnico) še zmeni ne. mržnje, saj je Kazina v časih monarhije – zlasti na razvoj in če spremljaš pomen znamk v sodobni Spominjam se prijatelja, Slovenca, s katerim sem pa v desetletjih pred 1. svetovno vojno – postala storitveni družbi in industriji zabave, tedaj veš, da pred več kot 30 leti v klubu BBC v Londonu pogosto središče nemštva, nemškutarstva, čeprav je bila tudi kultura pospešuje inovativne razvojne rešitve in klepetal o razmerah v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji. zgrajena zato, da bi s plesno dvorano, restavracijo in postaja generatorica razvoja in gospodarske rasti. Kadar je beseda nanesla na našo preteklost, je vedno kavarno nudila zabavo vsem Ljubljančanom. Zato je Kaj torej Ljubljana lahko naredi? Natanko to, kar dela: znova vneto zatrjeval, da bi bilo za Slovence bolje, če imela Kazina večkrat razbita okna, kar je kazalo, da z gospodarsko močjo in pogumom ljudi postaja bi se enakopravno uveljavljali in razvijali v okvirih je tarča nezadovoljnih Slovencev. Po 1. svetovni vojni sodobna prestolnica 21. stoletja. Če te lastna država avstro-ogrske monarhije. (Hm, še danes mi kdo na pa je postala shajališče in plesišče ljubljanskega, ne prepozna za evropsko prestolnico (kulture), vprašanje, kje vidi našo prestolnico, v šali navrže: »Na slovenskega meščanstva. Kar pa je seveda spet postaneš svetovna prestolnica (knjige). Dunaju.« Ali pa »v Beogradu«, »v Bruslju« ...) In vedno povzročilo določen negativizem, saj je neurbanim Status prestolnice 29 slovenske države in državo

Slovencem poosebljala »purgarsko« Ljubljano. In jo (oziroma sosledica) pritličnega odnosa do države bi bili po mnenju nekaterih sodobnih kritikov očitno še danes, saj bi vse ravnanje države v zvezi in njenih institucij. Spomnimo se samo javnega odraz »socrealističnih« vzorov ... Spomnimo se z njo lahko označili z besedami: Pa kaj toliko nergajo sramotenja in zmerjanja pokojnega predsednika prvih zasnov rekonstrukcij centralnega območja zaradi te Kazine! Se jim toži po srčkovih plesih in republike s strani vlade in njenih najvišjih uradnikov. mesta, ki so bile predstavljene v zgodnjih številkah meščanskih oblekah, a? K vragu s tem, Kazina naj bo Ali pa vračanja priznanj v plastični vrečki pred vrata revije Arhitekt ... Posebno boleč pa je spomin na skladišče arhivskih papirjev! prvega predsednika slovenske države. Primeri, ki dva natečaja za Vrbovje, predel med predmestnima Da, to ruralno gledanje na to »kramarsko, razodevajo vse. Tudi odnos do prestolnice. Gledanje vasema Ježica in Stožice in med Savo ... Danes purgarsko« Ljubljano, na »ljubljanske srajce«, ki na prestolnico bo pritlično, dokler bo temu in so tam, pod Šternom, zrasle športne naprave, vsemu dajala zgled tudi pritlična slovenska politika. pusta hala in veliko bahavih hišic ... Pisali smo: »vse hočejo samo zase«, se je ohranilo še dandanes. »Ljubljana je v svoji rasti dosegla Savo, reko, polno Ljubljana je bila sicer nekoč glavno mesto dežele Stopim iz parka, si v Zvezdi kupim borovničev simbolike,« ko je mesto hkrati obrnilo hrbet tej Kranjske, a so jo vedno potiskali v provincialen sladoled, se napotim na življenjsko razvejeno Savi in mikavni krajini, ki jo spremlja ... Potem je odnos do glavnih mest. Nikoli ni zaživela kot »glava« Tromostovje, se usedem na klop sredi mosta, po tu zgodba o Črnučah in o zazidavi tik ob nujnih (caput po latinsko oziroma iz te besede izvirajoči katerem so še nedavno cvilila in škripala kolesa inundacijskih površinah Save ... Vse to se povezuje vsesplošno uveljavljeni izraz capital - glavno mesto). avtobusov in taksijev, se zazrem proti Robbovemu s problematiko varstva in bogatenja podtalnice In to ne samo v glavah neurbanega slehernika, vodnjaku in ... kaj? Z grajskega vlakca mahajo otroci. Čudovit občutek. na Ljubljanskem polju, s parkovnim potencialom ampak tudi in predvsem oblasti (ki je prav tako Roj in z zaselki črnih gradenj. Povezuje pa se tudi seveda v veliki večini sestavljena iz ljudi, ki samo Pod menoj teče Ljubljanica in z njo čas. Tu sem. z nesmotrno zazidavo trase tramvajskega koridorja, prihajajo »v službo« v Ljubljano in »cirkusarit« ki teče vzporedno s Komenskega ulico in z zazidavo v parlament). Oblast z vsemi svojimi vejami sedi obrobja najeminentnejših zelenih površin ob po mestnih zgradbah, od nekdanje »banovine« do vznožju Grajskega griča in Golovca ... In vendar še novozgrajenih ministrskih poslopij. A ta »ablast« ni prepozno! Prepozno bo, ko bodo iz majhnih s srcem seveda ni spojena z mestom, jemlje mu Država, mesto špekulantov zrasli veliki, iz domačih tuji in ko bo denar in več kot očitno je, da se prestolniško najraje dokončno ugasnil plamen zgodovinsko utemeljene vidi na Triglavu, od koder tudi poskuša gledati in podeželje sekularizacije! v prihodnost in na svoja vaška županstva. Da, oblastniki, patriotično oznojeni in z nahrbtniki, se Prof. mag. Vladimir Braco Mušič S tematizacijo, ki jo obeta naslov, sem želel prispevati vidijo tam kot v prestolnici. A je, žal, prostora le za k razmišljanju in ukrepanju v zvezi z rastjo in »Sprejeli bomo zakon o prestolnici Slovencev. Če Aljažev stolp. Toda če prestolnice že ne more biti krepitvijo mest na ravneh države, mesta in podeželja. bomo z njim pomagali, da Ljubljana ne bo najbolj na Triglavu, pravijo, naj je ne bo tudi nikjer drugje. Aktualno vodstvo naše države je pozabilo, da zanemarjeno, umazano, vandalizirano mesto, kar smo že pred njihovim časom soglasno sprejeli Prestolniške ambicije Ljubljane je treba sekati, tudi jih poznam, potem bomo nekaj dosegli.« tako, da se iz Ljubljane v Maribor ali kam drugam urbanistično politiko, ki je jasna in nedvoumna odseli vsaj kakšna Prešernova proslava. Hja, Dr. Damjan Prelovšek, direktor Direktorata za varstvo podlaga zakonov in podzakonskih aktov in je bila pri kulturne dediščine Ministrstva za kulturo, Delo, 10. 10. 2005 mogoče bi se dalo tudi še kaj narediti, da se prekliče mnogih projektih podprta s finančnimi razsežnostmi in z drugimi implementacijskimi mehanizmi. Naša odločitev, po kateri bo Ljubljana leta 2010 svetovna »Ljubljana se je na lestvici kakovosti bivanja, ki jo prestolnica knjige ... država je pozabila, da ima dokument, ki je narejen vsako leto objavi družba Mercer, letos uvrstila na 82. po vzoru urbaniziranih držav v Evropi. Z drastičnim Odnos do prestolnice je stanje duha mesto, med vzhodnoevropskimi mesti poročilo našo zmanjševanjem prispevkov v mestni proračun je ta prestolnico uvršča na 4. mesto.« Za Američane, ki imajo sicer po vseh svojih zveznih država dokazala, da ne stoji za strokovno političnim državah glavna mesta, je New York križišče sveta, Trajekt, zavod za prostorsko kulturo, 7. 7. 2008 dokumentom, ki ga ima! Glavni problem med Washington pa jim zgodovinsko simbolizira mestom in državo je v tem, da mestno območje ni prestolnico, za katero so se uporno borili tako zoper Veliko takih besed, pretirano negativnih in pretirano prav opredeljeno. V sedanji delitvi površin mestnega britanske kolonizatorje kot tudi zoper konfederalni pozitivnih ocen, smo prebrali v zadnjih štirih letih. in obmestnega prostora so bile ustvarjene nevzdržne jug med državljansko vojno. Skupaj z Nemci smo Sam imam Ljubljano še vedno (in vedno bolj) za razmere v upravljanju, ki so posebej boleče na zanosno zadihali, ko je padel berlinski zid in je lepo mesto, zanimivo s strokovnega, urbanističnega področjih komunalnih dejavnosti. Pri tem ne gre Berlin spet postal glavno mesto vnovič združene in arhitekturnega vidika in prijetno kot bivalno pozabiti na različne ideološke predznake vodstev Nemčije. Ich bin ein Berliner, je nekoč davno in delovno okolje. Mesto je sorazmerno majhno, bližnjih in bolj oddaljenih obmestnih občin – far. vzkliknil Kennedy. Enakega nastopa si je nedavno sredi nekaterih velikih in staroslavnih evropskih Območje dnevnih (!) interakcij med mestnimi zaželel tudi demokratski kandidat za ameriškega prestolnic pravi pritlikavec, vendar drugačno ne storitvami in urbanim ter periurbanim zaledjem je predsednika Obama. Francoska ustava, denimo, bi moglo biti kot središče majhnega (slovanskega) zarisano na okoli dva- do trikrat premajhni površini. naroda, umeščenega med velika germanska ne govori o tem, da bi bil Pariz glavno mesto, a to Glavni dokaz »pozabljivosti« pa je v abotnosti in romanska mesta, ki v dolgi zgodovini niso v zavesti in ravnanju Francozov vsekakor je. predlogov za oblikovanje osrednjeslovenske bila Ljubljani in Slovencem in Slovanom prav pokrajine ali celo dveh delov take regije, severnega Ljubljana pa je uradno glavno mesto Slovenije. nič prijazna. Bistveno je, da smo obstali in da je in južnega. Država dopušča nesmiselno razpravo V Ljubljani imamo praktično vse državne, sodne in Ljubljana danes že skoraj 20 let tudi prestolnica o tem, kam pravzaprav sodita stari in novi Trzin, druge institucije, vse osrednje kulturno-umetniške, samostojne države. Kritičnost nam pomaga, cerkvene ustanove, univerzo in vse vrste drugih šol, vendar samo takrat, ko je povezana z resnično kam sodijo Vodice, Komenda, Brezovica, Medvode, vse drugo, a, žal – samo to. Nekoč, v polpreteklih enotno in odločno voljo po izboljšavah! Žal nam te Lavrica itd. (!!!???). časih, je Ljubljana kratkohlačnika, ki je med odločnosti velikokrat zmanjka ... Vedno znova pa Predlagam, da bi razmerja med državo in mestom prvomajsko parado mahal z zastavico po njenih se je treba spraševati o vizijah in realnih možnostih (Državo in Mestom) znova in nemudoma preizkusili ulicah, navdajala z zanosom. In s spoštovanjem, ko »prestolniške širine« ... O vizijah, ki bodo presegale na projektu tramvaja oz. obmestne železnice kot je s tekom ob žici nekoč okupirane Ljubljane obujal dobičkarska nagnjenja ali celo nasilje kapitala prvin integriranega sistema javnega prevoza. spomine na izbojevano svobodo v uporni Ljubljani. v rokah ljudi brez kulturnih vrednot. Spomnimo se Elaborat, ki je bil pripravljen v sodelovanju V naši pogumni Ljubljani. zahtevnih stremljenj na natečaju, ki je bil razpisan z nemškimi idr. strokovnjaki, je zadosten za tak In danes? Občutka, da je Ljubljana kaj več, malone tik pred drugo svetovno vojno. Spomnimo se preizkus. Ukrepati hitro, pa na tem področju ni. Kakega posebnega odnosa (spoštovanja) do natečajev za parlament, vlado, muzeje v prvih letih pomeni, da bi verjetno lahko še vedno pričakovali prestolnice tudi ni. Kar pa je bržkone posledica po vojni in pošteno ovrednotimo rezultate, ki naj pomoč EU, navsezadnje tudi zaradi tega, ker je Status prestolnice 30 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Ljubljana v križišču transevropskih prometnih Ozadje in povod naraščajočih nenaklonjenosti je koridorjev in zaradi vedno slabšega razmerja bila zmaga župana Zorana Jankovića in njegove med uporabo osebnega avtomobila in sredstev liste na zadnjih županskih volitvah. Ljubljani se javnega prevoza (modal split). Pri nadaljevanju je zgodil pravi menedžer – profil, kakršnega si te naloge je treba ugotoviti vse posledice vedno želijo vsa mesta. Menedžer določa in uresničuje hujšega izrabljanja neobnovljivih energetskih goriv, razvojne naloge v obliki projektov, se pravi v obliki naraščajočega onesnaževanja zraka, vpliva na konkretiziranih nalog in preglednih ciljev ter poti mikro-, mezo- in makropodnebne razmere itd. do njihove uresničitve. Podobno je svoje jasne vizije Za začetek prosimo za obvestilo o dejavnostih pri izoblikoval tudi podžupan prof. Janez Koželj, na vrhu tem projektu, ki so ali niso potekale v letih 2007-08 ... strokovno upravne službe pa se je znašel mag. Miran Gajšek, razgledan mlad strokovnjak z odličnimi In še o mestu. V sodobnosti, v kateri prevladujejo zvezami v mednarodni hierarhiji urbanistov in informacijska tehnologija kot nikoli prej, okoljska prostorskih planerjev. Prepričan sem, da je bila s tem ozaveščenost kot nikoli prej in globalizacija kot Fotografije: Dunja Wedam podana dobra organizacijska osnova za velik premik nikoli prej, je mesto nekaj drugega, kot je bilo Pogled na novo pretlakovani Mestni trg. pri izgradnji mesta. v časih razsvetljenstva in sprostitve od fevdalističnih in cerkvenih spon ter industrijske revolucije in Ob prevzemu oblasti v mestu se je Jankovićeva prve faze urbanizacije družbe in prostora, značilne garnitura lotila priprav na uresničevanje velikih po urbani koncentraciji. Zakaj si skoraj nihče ne projektov iz volilnega programa in med temi upa zarisati Ljubljane, kakšna je v resnici danes in projektov, ki so bili strokovno dobro premišljeni kakršna bo čez 20 ali 30 let? Ne le po obsegu, ampak in celo pripravljeni že veliko let poprej. Pri tem so predvsem po značilnostih dejavnosti in po razmerjih v prvih mesecih mandata uživali podporo (ali vsaj do odprtega prostora mestne in obmestne krajine? dobrohotno razumevanje) opozicije. Potem je Morda pa si ne upa zaradi provincialne zamejenosti prišla hladna prha: vlada je segla po zajetni vsoti in medkrajevnih konfliktov ... Morda zaradi bojazni denarja, ki bi ga morala država dati mestu, zapletlo pred močnejšimi migracijskimi tokovi in dotoka se je pri stavbnih zemljiščih, sprožile so se priprave težko obvladljivega kapitala oz. kapitalizma ... na polletno slovensko »vodenje EU«, ki so bile S podeželjem pa je pri nas najhuje! Predvsem se tu speljane daleč proč od Ljubljane. Tu ne smemo srečujemo z zgodovinsko pogojenostjo razpršene izpustiti zapletov okrog regionalizacije Slovenije, vaške poselitve Slovenije. Imamo okoli 6000 naselij! ko je Vlada RS mimo vseh strok (zlasti pa geografov, Zaključna dela s pretlakovanjem Mestnega trga pred Na tem in takem podeželju se je v preteklih stoletjih prostorskih planerjev, urbanistov idr.) in v dolgih Mestno hišo. sicer lahko obdržala kmetovanju zapisana slovenska letih dobro opredeljenih oz. utemeljenih rešitev etnija, danes pa je to podeželje ovira razvoju in pristala na ceneni politizaciji in bednem populizmu napredku in tekmi z bolj ali manj prijaznimi sosedi. z viškom v smešnem (a dragem) referendumu. Težava je predvsem v tem, da je podeželje v nas, Polom z regionalizacijo smo seveda lahko v naši zavesti in podzavesti, in da se tam razrašča pričakovali, ker je regionalizacija »nadgrajevala« v sovražnost do vsega mestnega. povsem absurdno drobljenje občin, v veliki meri oblikovanih v razmerju občina – fara. Dalje Izidi zadnjih državnozborskih volitev in izidi zadnjih zato, ker niso bila spoštovana vplivna območja lokalnih volitev, rastoča strankarska in partitokratska najpomembnejših urbanih centrov, in seveda zato, vročica pred novimi volitvami in čudaško obnašanje ker je na vseh koncih zmagovala miselnost eksurbie nekaterih (naj)vidnejših poslancev, ministrov in suburbie, pri čemer so predmestne prostorske idr. vodilnih funkcionarjev že ustvarjajo prvine (in delno tudi funkcionalne) strukture začele izrednih razmer, ki so, prvič, prikrajšale Slovenijo zanikati integriteto funkcionalne urbane regije za pomembnejši uspeh pri predsedovanju Svetu (FUR, Functional Urban Region), po mednarodnih EU, so, drugič, bistveno vplivale na polom pri opredelitvah tudi območje obveznega skupnega opredeljevanju vsebine in oblike pokrajin in so, prostorskega načrtovanja, in s tem bistveno Celovški dvori so eden od številnih stanovanjskih tretjič, postavile v ospredje razkroj socialne države, oslabile mesta kot nedvomna žarišča vsakršnega kompleksov, ki bodo močno znižali ceno kvadratnega prostorske, prometne in še katere druge (npr. metra stanovanja v Ljubljani. napredka (»zibelke« tehnoloških, storitvenih in kulturne) politike. V čas poletne vročine in neviht kulturnih inovacij). Pomemben razlog za fiasko, ter predvolilne vročice in grobosti so udarili še ki bi pravzaprav moral resno zamajati pozicijo na zelo skrb zbujajoči finančno gospodarski kazalci o inflaciji, zadolževanju, naraščanju revščine itd. oblasti, je bil v tem, da si ni nihče upal opredeliti V teh in takih razmerah se morda zdi neprimerno izbora in obsega dejavnosti, ki sodijo v delokrog govoriti o urbanističnih in prostorskoureditvenih regij ali pokrajin, in to kljub temu, da vemo kar temah, kar je prav ta hip moj namen. Bolj določno: veliko o eksternih ekonomikah, o sinergijah, vsaj bežno sem se dotaknil razmerij med državo, o potrebi preseganja lokalistične sebičnosti itd. mestom in podeželjem na primeru našega glavnega Diskontinuitete so nastale po prevratu v 90. letih, mesta – državne prestolnice in funkcijske urbane ko naše oblasti niso znale izrabiti velikanskega regije, ki ga obdaja. Opozoril bi rad na naraščajoče fonda znanja in izkušenj v urbanem sektorju nenaklonjenosti med tremi, sicer tesno povezanimi OECD. Zaradi tega je bil prezrt tudi koncept socialnoprostorskimi ravnemi in na pomen metropolizacije, koncept znanstvene podpore zresnitve vseh dejavnikov zdaj, v času naraščajočih lokalnim in regionalnim upravam in (v veliki meri) gospodarskih težav in v času zaključevanja javne tudi koncept PPP (Public Private Partnership, Komunalna gradbena dela na Resljevi cesti so bila končana razprave o strateškem prostorskem načrtu Mestne javno-zasebnega partnertva). (O tem imam v treh tednih. občine Ljubljana. pravico govoriti kot človek, ki je v dveh mandatih Status prestolnice 31 slovenske države in državo

predsedoval usmerjevalnemu komiteju OECD za naloga so parkirišča pod Kongresnim trgom, pod prihodnosti«. Zato je odveč kritizersko tarnanje in upravljanje mest – Urban Management). Tržnico, v območju potniške postaje in na drugih spraševanje: zakaj obnove ravno zdaj, pa najsi bo to robovih historičnega jedra mesta. pozimi ali poleti. Ob tem širšem pogledu na ozadje nenaklonjenosti med državo, mestom in podeželjem bi rad poudaril, A o hvali bodi dovolj. Vse polno je dilem, da imam precej dokazov, da nisem a priori proti pomislekov, trenutkov, ko začutimo, da Ljubljana podeželju kot takemu ali proti državi kot taki, Sloveniji ne pomeni tega, kar bi ji kot prestolnica ki se vsaj velikokrat obnašata tako, kot da bi ne morala. Vsakdo je svoj lokalpatriot, bi rekli za razumeli potrebe po krepitvi moči mesta kot Ljubljana prebivalce majhnih in velikih mest, trgov in zibelke civilizacije in nespornega vozlišča vsega podeželskih krajev. Tudi prav - in zakaj ne? razvoja. Pri tem pa imam vedno pred očmi sodobno danes za jutri A prestolnica je le ena, ena in edina »nam mesto novih, širših oblik, vendar pa tudi mesto, dodeljena«. Zakaj bi omalovaževali naše mesto? ki je sposobno ohraniti dediščino zgodovine Vlasta Nussdorfer, predsednica Belega obroča Ni treba moledovati, nič posebej dokazovati. Tu v materialnem in duhovnem pogledu. Slovenije je s svojimi 280.000 prebivalci, centri državne Na koncu se bom dotaknil še nekaterih ljubljanskih »Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, moči, institucijami kulture, hrami modrosti in projektov in načrtovalskega okvira, ki naj bomo uvideli, da smo izgubili prihodnost.« zgodovinskimi spomeniki. zagotovi skladen razvoj mesta (po novi definiciji) v desetletjih, ki so pred nami. Churchill Je res potrebno, da ji vlada nekdo, ki je naš, ne vaš, nekdo, ki mu je všeč, da bi ji to priznavali? Zagotovo Dopolnjeni osnutek Prostorskega načrta MOL je Pridih preteklosti ne. Pomembno je, da mu je zaupan mandat, ker je to vsekakor dobro splošno izhodišče za usmerjanje Ljubljana ima nedvomno svoj zgodovinski »spomin«, demokratično; po volji ljudi. Danes taki, morda čez razvoja v prostoru Ljubljane in delu ljubljanske saj kot nekoč deželno mesto, ki nikoli ni bilo štiri ali celo šest let, odvisno od mandata, drugačni. funkcionalne urbane regije. Ali z drugo rezidenca vladarjev, preseneča s podobnostjo Ima pravice in dolžnosti, da kot dober gospodar besedo: Strateški prostorski načrt bodoče Ljubljane z drugimi, zlasti s Salzburgom in Gradcem, pa tudi skrbi za naše mesto, gradi, ustvarja, zida, povezuje mora zajeti osrednjeslovensko somestje v celoti. nekoliko bolj oddaljeno Prago; je torej središče ob in ne ločuje. Utemeljen mora biti z usklajenimi željami in reki, z Gradom na hribu, brez katerega si ne bi mogli možnostmi celotnega somestja. Zaradi tega je zamisliti srednjeveške Ljubljane, pa tudi ne današnje Je sploh pomembna politika? Čeprav se za to povsem v ospredju potreba po takojšnji akciji prestolnice Slovenije. Šele po osamosvojitvi je mesto potegujejo tudi strankarski veljaki oziroma na področju javnega prometa. Usklajena morata dobila nadih urejene srednjeevropske prestolnice, ljudje s politično podporo, včasih zanesenjaki biti cestni in železniški promet, tovorni, osebni, sicer majhnega formata, a kot univerzitetno mesto brez slednje, je tedaj, ko zmaga, župan vseh nas, dnevnomigracijski in izletniški (turistični) promet. mladostnega videza in živahnega kulturnega utripa. če to želimo ali ne. Zato mora imeti pristojnost in Takoj je treba začeti z realizacijo tramvaja in Njen genius loci ali duh kraja je sooblikovala izjemna denar, ki mu ga ni moč kar tako vzeti ali dati, zanj obmestnega prevoza dnevnih migrantov. Za začetek lega na obrobju stikov alpskega, mediteranskega in moledovati, ga zahtevati. Še vedno ostaja odprto se bo treba dogovoriti, kje in kako bo organizirana panonskega sveta, ki si, podobno kot v preteklosti, vprašanje; zakaj je naše mesto izgubilo tistih več deset milijonov evrov proračunskega denarja, in (ad hoc?) projektna skupina za to nalogo ... tudi v prihodnje obeta še več. Ljubljana ni le nesporna ugotovitev, da bi nam to danes rešilo (Verjetno nekje med mestom in državo!) geografsko središče med severom in jugom ali marsikaj. Je bilo to res potrebno? Denar sicer vzhodom in zahodom, pač pa se na tem prostoru Na področju zemljiške politike in zagotavljanja res ni vse, je pa skoraj vse, kajti brez sredstev ni srečujejo različne duhovne silnice, s čimer se ustreznih stavbnih zemljišč je treba preprečiti moč izpeljati načrtov in graditi, je moč le nemo ji ponuja veliko več kot le tranzitna točka na špekulacijo in rentništvo lastnikov, ki nimajo opazovati, kako sedanjost najeda zob časa, potem zemljevidu Evrope. nikakršne zasluge za zvišano vrednost »svoje« pa zagnati vik in krik, da se že leta ni nič zgodilo. zemljiške lastnine, ki je nastala zaradi rasti mesta Ali bomo zmogli ta izziv, ali pa bo Ljubljana le Kakšne so sploh poti, če se morajo ubirati prek in skupnih, družbenih vlaganj v prometno in bela dolga vas za enodnevne turiste? Če hočemo komunalno infrastrukturo. (Spomniti se moramo ponujeno prihodnost, se velja zamisliti ob citatu najvišjega varuha zakonitosti in ustavne ureditve? na zgodovinsko oznako, ki jo je formuliral že Winstona Churchilla. Če je potrebno na ustavnem sodišču iskati leta 1912 /ultra/konservativni poslanec Winston izgubljeno pravico, če je treba trošiti denar za dobre Churchill!) Preizkusni kamen resnega napredka Utrip sedanjosti pravne strokovnjake, da bi dokazovali nekaj, kar je v tej smeri bo učinkovito organiziranje za V soju poletnih luči žarijo Križanke, ki vabijo prestolnici pripadalo, pa ji je bilo odvzeto. Pravna ureditev novih parkov in drugih zelenih in javnih z bogato koncertno ponudbo. Ko se umiri sredstva so sicer nekaj legitimnega, nekaj, kar nam površin in prostorov v mestu ... Nemudoma je dnevni vrvež, se življenje preseli k Ljubljanici, reki preprosto pripada, ne glede na to, ali po teh poteh treba zagotoviti izgradnjo vsaj petkrat večjega spominov povodnega moža, bližnjega Julijinega hodijo navadni državljani ali predstavniki državnih števila stanovanjskih enot v neprofitnem kipca in našega Prešerna, ki je v »geografskem institucij, in vendar; kako razumeti manj poučenemu sektorju. Ciljna skupina so tu mlade družine in središču« naših src postal barometer kulturno- človeku, da se davkoplačevalski denar troši za tožbe zaposlitveni imigranti. političnega razpoloženja. Imamo ga, Plečnika, na in pritožbe? Kdo bo zmagal, kdo bo torej imel prav katerega smo ponosni, a bi bili lahko še bolj. Tudi Nemudoma je treba proučiti vse dimenzije v tej bitki močnih udeležencev, je navsezadnje delovanje kulturnih institucij poduhovlja mestno tekmovanja in nasičenosti v (stihijskem) razvoju celo nepomembno. Škoda je, da se ni dalo drugače življenje; npr. Cankarjev dom, Narodna galerija trgovskih podjetij oz. blaga široke potrošnje. Pri dogovoriti, pogovoriti in doseči konsenz, ki bi bil in druge galerije, Filharmonija, Opera, Slovenska tem gre na eni strani za mednarodne in globalne sprejemljiv in razumljiv za obe stari. akademija znanosti in umetnosti itd. Tržnica nam je razsežnosti, na drugi pa za izredno močan vpliv v velik ponos! Redki se lahko pohvalijo s tako. V prestolnicah, kjer ima vlada svoj sedež v glavnem trgovine na odmiranje historičnega središča mesta mestu, je status župana pomembna protokolarna in nastajanje »robnih mest« (Edge Cities). Za začetek V mestu pogrešamo rezidenco predsednika, ki funkcija. Tega bi se morali zavedati. Ljubljanski bi moralo mesto znižati najemnine lokalov, ki jih sicer ni prvi, ki je nima. Kljub številnim dilemam, župan bi lahko bil vez z vsemi drugimi župani ima v posesti ... televizijskim oddajam, ki so polnile že tako ali tako v državi. Če je bila preteklega pol leta Slovenija preobremenjen medijski prostor, je to vprašanje Naloge na področju razvoja javnega prometa predsedujoča Evropski uniji, je bila Ljubljana zamrlo, a veliki ZA še vedno živi. (pa tudi stanovanj in trgovine) je treba povezati nedvomno tudi »prestolnica Evrope«. Tega ji ne bi z učinkovitejšim nadaljevanjem priprav za izgradnjo Ali torej tudi mesto živi? Da. Čutiti je preporod, smel in mogel nihče odreči. Pa je bila res? Videli smo, podzemnih javnih garaž. Nesporna prednostna povsod na vsakem koraku za dobro »sedanje da so jo kar obšli. Status prestolnice 32 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Ljubljane, za ustavitev ključnih strateških projektov, selitev mnogih kulturnih dogodkov, ki so že dobili tradicijo, drugam, za spreminjanje slovenske zavesti, da je lepo, če se ne sramujemo ene in edine, ki jo imamo. Kaj torej narediti, kako zavest o prestolnici vzgojiti v duši in srcu mladine, ki bo jutri krojila svet – tudi naš? Z vzgojo. Spoštujmo jo kot Triglav, morje, dolenjske griče, prekmurske ravnice, deroče reke, sijoča jezera. Ko na mesto v parlamentu skoraj sedajo novi poslanci, morda celo ne prvič, je čas, da jih povprašamo, kako se tu počutijo, saj bodo z Ljubljano živeli vsaj naslednja štiri leta. Seveda bodo nosili mogočnost sporočil in navodil ter želja ljudi, ki bodo zanje izpolnili volilne lističe, a brez naklonjenosti Ljubljani pač ne gre.

Vprašanje glavnega mesta

Foto: Dunja Wedam Akademik prof. dr. Boris Paternu Živahen poletni utrip na Tromostovju in na Ljubljanici. Politična simbolika je lahko resna reč. V naši zgodovinski zavesti še zmeraj nekoliko živi Kdaj se bo tako izjemna priložnost Sloveniji še Kaj pa kultura? Za svetovno prestolnico knjige 2010 sugestivna podoba, ki jo je leta 1918, malo pred ponudila? Takrat, ko bo srednja generacija že smo uspeli prvič, velik simbolični pomen pa ima razsulom Avstro-Ogrske, zarisal Ivan Cankar: zakorakala pokojninam naproti. Odgovor na dejstvo, da se je vse to zgodilo ravno v Trubarjevem »Ljubljana je srce Slovenije, Trst so njena pljuča!« vprašanje, kako je drugod, je sicer dalo nedavno letu. Prihaja torej čas preporoda knjige v ožjem in Resničnost je seveda šla svojo pot. Tako je drugi, majsko srečanje županov evroprestolnic. Lahko se kulture v širšem pomenu. Čas, namenjen pisanju tržaški del te podobe kmalu odnesla amputacija, ki sicer sprijaznimo z ugotovitvijo, da so križi in težave in branju. Toda, žal gre le za častno funkcijo, ki ne se je zgodila brez naše krivde. O Ljubljani kot o srcu v odnosih prestolnica-država, stalnica mnogih tujih bo pokrila niti dna proračunske blagajne. Čeprav bi pa še zmeraj lahko sanjamo in odločamo sami. In zgodb. Pesimisti bi v njih utegnili prepoznati še radi denar obšli, tega preprosto ne moremo storiti. zdi se, da odločamo slabo. slabše, optimisti pa tiste, ki so nam lahko za zgled. Kdo pa bo podprl umetnike in njihove programe? Ali znamo res najbolje le kritizirati, razdvajati, rušiti Kdo bo širil in gradil, če ne denar? Zakaj torej čakati Povedano naravnost: ker ljubljanski župan vladi kot konstruktivno povezovati in iskati le dobro, na donacije? Razcvet kulture, ki ga težko vidimo politično ni po volji, je treba udariti po njegovem širiti pozitivno in se veseliti napredka? Nas res moti v bližnji prihodnosti, ga potrebuje več. mestu. Kot beremo in slišimo: Ljubljani je bilo razcvet, vizija prihodnosti in novi temeljni kamni? treba odvzeti 60 milijonov proračunskega denarja Klic prihodnosti in zaustaviti vrsto njenih strateških projektov; Ob Kazini se sprašujemo, zakaj spreminjati to, kar Kaj ti torej želim, Ljubljana? – Na Prešernovem trgu se je zarezalo v srca ljudi. Vsi smo vedeli, kje je in kaj zavrniti je bilo treba njeno kandidaturo za evropsko je še vedno možakar, ki vam lahko za pet evrov prestolnico kulture; ob predsedovanju Slovenije pomeni. Tako je bilo vseh sto sedemdeset let. Ali ni izdela kovanec za srečo. Vrzimo ga v zrak in le dve že kar bogokletno razmišljati, da bi tu lahko naredili Svetu evropske unije omalovaževati in spodnesti možnosti sta; na eni strani Ljubljanski grad, na drugi vlogo glavnega mesta, tako v programskem kot piko, se poslovili od spominov? Sem celo za njeno slovenske reke. Vse je naše, spomin preteklosti in protokolarnem smislu; bolj ali manj odriniti tudi oživitev, dar meščanom, da bo v družabno življenje del sedanjosti. Ničesar ne omalovažujmo, kajti je osrednje znanstvene institucije, in tako naprej. mestnega središča zarisala novo podobo, saj nikakor del naše domovine, ki ji tudi prestolnica daje pridih ni moč mimo ugotovitve, da se žal vse seli na veličine, saj je le nekaj ur vožnje od Benetk, Dunaja, Človek se čudi, kako je mogoče, da neka država obrobje ali celo v velika nakupovalna središča, kjer Münchna … Želim, da ljudje z belo Ljubljano živijo, s svojega vrha vodi politiko, ki pomeni siromašenje lahko družine preživijo dan v pozno noč. jo urejajo, spoštujejo, da nam nikoli ne bo potrebno njenega glavnega mesta in mu tako doma kot po svetu jemlje veljavo. Sprašujemo se: mar bi kaj Varnost, tista tako opevana in zaželena, je pogosto v njej kupovati »zraka v steklenicah«, da bomo lahko takega lahko počeli Francozi s Parizom, Angleži delno celo odvisna od nas samih. Marsikaj se pili čisto vodo in se celo vozili po prelepi reki, gradili z Londonom, Nemci z Berlinom, Poljaki z Varšavo, da namreč preprečiti. Če policistov ne vidimo, le z dovoljenji in vendar ne pozidali vsega. Tu ni Čehi s Prago ali Albanci s Tirano? vedno modrujemo; če bi bili, se morda to ne bi mesta za njeno zapostavljanje, saj je tak odnos lahko zgodilo. Pri tem pa ne pomislimo, kaj bi rekli, če podoben zastrtju zrcala, ki pači resnico. Tu je nekaj globoko narobe. Kot da smo se začeli bi jih nenadoma videli na vsakem koraku. Kako Potrebna nam je dolgoročna premočrtna vizija, ki obračati v čisto napačno smer. Nekam nazaj k zaspani torej zagotoviti varnost državljanov in premoženja, ne bo omogočala, da bi imela vsakokratna oblast in ugnani Ljubljani. Nekam proti tistemu drugemu, hkrati pa se obvarovati kamer, vpogledov v vse vpliv na razvoj, kar bi lahko pomenilo hitrejši razcvet nasprotnemu njenemu simbolu, ki nima s srcem in nadrobnosti, ki nas ločijo od drugih? Je res, da nam ali stagnacijo. Vsem nam so nedvomno jasni cilji srčnostjo nobenega opravka več. Najbolj razločno je to hudo kvari zasebnost, vdira v naša življenja ali nas na začrtani poti, ki je lahko le v spoštovanju tega, ta simbol mesta nekoč razgrnil Izidor Cankar, ko je bolje varuje? Svet in dogodki, ki nas prehitevajo tu kar nam je prinesla preteklost, kar si tako želimo Ljubljano označil s prispodobo: »Ahilova peta brez in tam po desni, nas za hip tako zbegajo, da bi čipe za sedanjost in ne sme umreti v prihodnosti. Ne Ahila!« Verjetno najbolj strupen Izidorjev stavek, ki in naprave vgradili kar povsod. Da bi nas varovali, pozabimo, da ima sleherna država prestolnico – pa ga ne kaže čisto pozabiti. No, danes bi seveda obvarovali in nekoliko nadzorovali. Kje postaviti kot srce, ki bije tudi za vse nas … Ko zboli, zbolita udaril mimo. Ljubljana na srečo premore kar nekaj meje in kako? duša in telo. Zato ne vidim razlogov za siromašenje ahilovske moči pa tudi politične pameti. Status prestolnice 33 slovenske države in državo

Problem ni več samo domač in potuhnjen, ampak zjedrila v njej in kronist v njej obrača stare popisane sivino k častitim sestram v internat za revne dečke tudi že opazno mednaroden, internacionaliziran. strani in piše nove od danes za jutri. v Marijanišče. Zgubil sem potepanje po senožetih in po hostah, zgubil okus po grenkosladki preslici Na srečanju županov evropskih prestolnic, ki jih je V tej kroniki pa, žal, ne bo vse vzvišeno, čisto, in milino raskave mamine roke, v zameno pa sem za mestni praznik 9. maj povabil ljubljanski župan, prestolniško. Kajti dogaja se, kar se nam Slovencem dobil dobro šolo, trdo vzgojo in po jutranjem je bila sprejeta zavezujoča Deklaracija o odnosih rado ponavlja, da smo sami sebi neprijazni, včasih koruznem močniku na dan še dva obroka hrane. med glavnim mestom in državo. Ob naših slabostih celo sovražni. Tako je očiten podoben nesporazum Mesta pravzaprav nisem dobil, mesto je valovilo se včasih kaj naučijo tudi drugi. Mi sami pa bi tudi okrog Ljubljane kot prestolnega mesta. zunaj okrog nas, vabeče, nedosegljivo. Videval najprej morali priti do spoznanja, da je ob tako Podobno kot mnogi ljubijo svojo domovino in ne sem ga bežno le na občasnih sprehodih, ko smo temeljnem vprašanju, kot je vprašanje glavnega svoje države, ta država ne ljubi svoje prestolnice. Ne po dva in dva v vrsti hodili od cerkve do cerkve mesta, treba opustiti politiko kratkovidnih računov ljubi je, kot da ni njena, kot da ji je v napoto ali celo in od spomenika do spomenika. (Najlepša je bila in vedeti, da gre za usodo povezovalnega središča, odveč. Ljubljana pač tokrat ni ljubljena. ki se mu nobena sodobna država, dokler obstaja, Plečnikova cerkev na Barju, najgrši spomenik ne more odreči. Osredinjevalno funkcijo Ljubljane Čudno: vsepovsod okrog nas in tudi daleč stran srbskega kralja Petra, stisnjen v prostor sedanjega je pri nas prvi jasno zaslutil in jo začel smiselno so velike in majhne države, zgodovinsko dolgo mestnega magistrata.) Vseeno pa pomnim, da je uresničevati že Primož Trubar. Vendar odgovorno uspešne ali komajda kot mi na novo osamoosvojene bilo tedaj na cestah več konj kot avtomobilov in da izdelane strategije glavnega mesta naši državi še in ni videti nobene, ki se ne bi ponašala s svojo so nas na Ljubljanskem gradu strašili s hudodelci in zmeraj manjka. Gledano s človeške strani: tudi tu prestolnico. Naša država je v tem izjema. Drugod tudi tako svarili pred grehom. so glavna mesta kot pušeljc za klobukom, lenta bo že enkrat treba priti skupaj, se usesti za kakšno Iz te svoje deške brezgrešne ljubljanske dobe odlikovanj čez prsi, prapor zgodovinskega ponosa, neoglato mizo in razjasniti reči, ki pa so med pomnim dva predvojna dogodka; oba sodita v anale plamen patriotizma, ki plapola ne manj kakor nezamudniki že kar znane. zgodovine, o kateri bo še govora. državna zastava. Kaj je Anglija brez Londona, In nazadnje: smo v odprtem, predvolilnem času. Francija brez Pariza, Poljska brez Varšave, Nemčija Prvi tak zgodovinski dogodek je veliki evharistični Ljudje imajo pravico, da pregledajo in presodijo, brez Berlina? (Spomnimo se, kako težko in kongres v Ljubljani in veličastje v čast Kristusa kako je s tem zaostalim poglavjem v programih neučakano so Nemci čakali, da se vrne Berlin na kralja na Plečnikovem stadionu. Mogočno, vendar naših strank. Seveda imajo najprej pravico do svoje zgodovinsko mesto prestolnice.) Rusija se je ne le versko zborovanje, je že bilo popolnoma nezaupanja. Kajti kje, če ne v politiki, je zaupanje sicer dičila dolgo z dvema prestolnicama, vendar v znamenju in duhu ločitve duhov, se pravi pod bog bedakov. In začetek zrelega mišljenja v dvomu, je severna, Petrova, ki je kar naprej menjavala svoja gospostvom ideologije, kar vem sedaj, takrat pa sem ne v veri. Vera lahko pride pozneje, če pride. imena, zgubila lesk državne moči in četudi ji ostaja deček čutil ne le silni zanos udeležencev, ampak tudi še zmeraj plemeniti sijaj kulture, je vendar Moskva bojevitost. (Ne veliko let pozneje so na istem starem temelj in tempelj države. stadionu vojščaki za dom in vero – domobranci prisegli Hitlerju.) Naša prestolnica Mi pa – drugače. Prestolnice država ne mara. Seli Prešernovo proslavo Zgodovina, ki se v nekakšnih motnih in sumljivih krogih ponavlja, se je ponorčevala iz vere in Akademik pesnik Tone Pavček, iz Ljubljane v druga mesta, nasprotuje kandidaturi domoljubja. častni meščan Ljubljane Ljubljane za evropsko prestolnico, omalovažuje kulturne dosežke in načrte svoje prestolnice. Drugi zgodovinski dan je bil za Ljubljano, za Velike države so postavile na svoj prestol velike Ljubljana tako je in kakor da ni prestolnica. Včasih slovensko javnost in tudi za nas male marijaniščnike prestolnice in jih na veliko častijo s ponosom in omilim to stanje z mislijo, da gre morda le za pogreb dr. Antona Korošca na ljubljanskem Navju. z ljubeznijo. Majhne države imamo svoje majhne prehodno neusklajenost dveh, izvršne oblasti države Marijaniščniki smo imeli na tem pogrebu nekakšno prestolnice in imamo zanje malo manj ponosa in mesta in je eden pri tem trmasto samozadosten obvezno prednost in dolžnost sodelovanja: dr. in malo manj ljubezni. Vsaj pri nas je taka. Kajti: in drugi upravičeno nepopustljiv. Kakorkoli, stanje Korošec je v našem zavodu, kadar je bil v Ljubljani, prestolnica je nova, komajda od včeraj in čeprav ni ne naravno ne modro in za nikogar ugodno. spal in zjutraj maševal v zavodski kapeli. Tudi je Ljubljana od prejšnjih imen Emone, Laibacha in Vendar: tudi zapostavljena Ljubljana nam je vsem jaz sem bil njegov ministrant in zmeraj z velikih Luwigane v častitljivih letih, se na njeno prestolništvo državljanom Slovenije predpostavljena prestolnica. veseljem: nagrajeval je ministrante bogato in bahato, še nismo navadili. Vzrok za to je v nas samih, a tudi Srce domovine. petkrat več kot drugi duhovniki. Pa so nas torej v zgodovini. oblekli v zavodske uniforme, obleke iz grobega Zato ponavljam za Cankarjem: »Vse blagoslove tebi, Ves svoj vek, vso dolgo dobo svojega bivanja na debelega suknja, in nas zapete do vratu, pogrebno Ljubljana!« Obenem z njim z njegovega Rožnika tem koščku sveta sredi Evrope Slovenci nismo imeli resne kot nekakšno pomožno malo častno stražo gledam ne na nerožnati odnos med njo in državo, svoje prestolnice. Ni bilo države, ni bilo prestolnice umestili med starimi nagrobniki slovenskih velmož. ampak njeno podobo izpred mnogih desetletij, ne prestola ne trona za kralje, vladarje, voditelje. Še Stal sem tam med svojimi vrstniki in med množico ko sem jo prvič videl, in današnjo, ko se širi na za samo Karantanijo našega Sama ne vemo, kje je pogrebcev, poslušal govore, pesmi, molitve in od vse strani, raste v višino in v plemenitost. Velika je, bil sedež tega legendarnega kralja. Nedržavotvorni vsega mi je ostala neudobnost zaradi uniforme, petkrat večja kot takrat, ko sem jo deček zagledal smo bili, domala od vekomaj pokorni tujcem in smo dolgovečnost pogrebnega obreda in stavek, ki so prvikrat, tudi lepša, mogočnejša, bogatejša je, a še zato častili tuje prestolnice, od koder so nam tujci ga papagajsko ponavljali mnogi govorniki: Umrl je vedno tudi v tem času, hlastajočem vladali. Tuja mesta so se vpisala v našo zgodovino, največji sin slovenskega naroda. v našo zavest in celo v našo narodno pesem. Dunaj; po presežnosti, ubrana po meri ljudi .Po starem se je Ta velezveneči pompozni stavek se je v mojem Beograd, Rim. reklo: Ljubljana ljubljena. življenju pozneje ponovil še dvakrat, obakrat po Potem pa se je zgodil, ah, ne še tako davno, čudež: Ljubljana, kot jo gledam s Cankarjevega vrha, se vojni, po drugi svetovni vojni: ob smrti Edvarda dobili smo državo in država je dobila prestolnico – razprostira po vseh meridianih domovine, po Kardelja in po slovenski osamosvojitveni vojni Ljubljano. vseh mojih udih in čustvih, po rodovnikih ljudi od ob smrti Jožeta Pučnika. Zdaj, vešč rabe različnih zgodovinske davnine do osamosvojitve. Od takrat je stavkov in uravnan na pravo zemeljsko mero, Ko rečemo prestolnica, mislimo na središče, na prestolnica ali srce države. pravim: naj usoda našemu narodu prizanese in ga srž, sredico, srčiko, srce dežele. Prestolnica je ne obdaruje več z največjimi sinovi, dovolj bo, če predstojnica, prisrčnica, priljubljenka, čeprav Moja je že več kot sedem desetletij. Pripeljali so nam bo dajala dobre delavce in pametne rodoljube. ne plemkinja, ampak plebejka na prestolu, na me dečka sedmih let v nekdanjo banovinsko državnem tronu. Je središče na križišču vseh poti Ljubljano. Vzeli so me s prostranih zelenih gričev Moje prisostvovanje zgodovini v Ljubljani se je gmotnih, duhovnih, vsakršnih; zgodovina se je Dolenjske in me postavili v omejeno mestno pozneje omejilo na obroč bodeče žice okrog mesta Status prestolnice 34 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom in puntarski znak OF vsepovsod po mestu, na nekaj O njem je imenitno zapisal Kocbek, eden izmed zborovanj na Kongresnem trgu in zdaj na naše mož slave Slovenije in Ljubljane: »Trubar je predsedovanje Evropski uniji. Ljubljana pri tem ni genialni oče slovenskega pismenstva. Bil je totalen imela ali ni smela imeti pomembnejše vloge. Vse osmišljevalec slovenskega ljudstva, genialen drugače pa je bila smela in uspešna v zgodovinski apostolski politik, daleč od teološkega rezonerstva, preteklosti. večji od Luthra in Zwinglija, širši od Calvina, ker je Zvezdni trenutek mednarodne slave je Ljubljana v dobi verske in nacionalne površnosti pomagal doživela v času Ljubljanskega kongresa Svete alianse celotni stiski slovenskega ljudstva in ravnal v velikih 1821. leta. Clemens Metternich, eden najuspešnejših zgodovinskih merah.« In še pribijmo: Trubar si je tedanjih evropskih politikov, je skupaj z mnogimi zamislil slovenske šole v vsaki fari in uvedel pri nas kronanimi glavami v Ljubljani začrtal strategijo bogoslužje v slovenskem jeziku domala 450 let politike v nemirni svobodoljubni Evropi zoper pred katoliško cerkvijo. S tem prvenstvom se lahko demokratična gibanja. In ta politika je obveljala vsaj baha tudi Ljubljana. (In čudo prečudno: letošnja za četrt stoletja vse do marčne revolucije. državna proslava Dneva reformacije je častila Hrena, Dandanašnja naša mednarodna slava ni te sreče. konvertita in požigalca Trubarjevih knjig!) Res, letos je vdrugo v mednarodnem siju zasijalo, Drugo prvenstvo: Začetki visokega šolstva, ko se je a ne na Kranjskem kot nekoč, ampak pri Kranju leta 1595 v Ljubljani osnoval jezuitski kolegij. ozvezdje evropskih in svetovnih velmož diplomacije. Znanstvena in umetniška družba Academia Predsedovanje Evropski uniji je bilo zaupano Operosorum od leta 1693 v Ljubljani. Sloveniji, vendar ne njeni prestolnici Ljubljani kot v času kongresa Svete alianse. Ljubljana se je Academia Philharmonicum od leta 1701 v Ljubljani. pripravljala na ta dogodek, olepšala se je, a bila je Prvi slovenski komediji Antona Tomaža Linharta izneverjena, zapostavljena, da ne rečemo odrinjena. Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi Vse lepo in grdo je šlo mimo Ljubljane na Brdo. Le (1790) v Ljubljani. žena ameriškega predsednika Laura je blagovolila priti pogledat v Ljubljano Narodno galerijo in Prva kritična zgodovina Slovencev A. T. Linharta Groharjevega Sejalca, videla izbrani (ali samoizbrani) prav tako v Ljubljani. Foto: Jakše Jeršič cvetober gospa slovenske kulture in politike, tako da Prva upoštevana pesniška zbirka Valentina Vodnika Boštjan Drinovec: Spomenik Edvardu Kocbeku v ta obisk kot slabo seme ni rodil haska. ljubljanskem Tivoliju, bron, 2006. Zasnova kipa je nastala na Pesmi za pokušino (l806) v Ljubljani. Na Brdu je šlo z brda in z dola sem in tja, seje, pobudo umetnikovih sinov, ker je pisatelj pogosto meditiral Prvi slovenski časnik Ljubljanske novice (1797–1800) seanse, pogovori, govori, izjave in hvale, prihodi na klopci v parku, kjer se je lahko izognil prisluškovanju. v Ljubljani. Kip gledalca vabi, da prisede k umetniku, tako kot so in odhodi diplomatov, svečane večerje in bodrilne storili njegovi občudovalci že takoj po odkritju. Figurica Prvo evropsko kulturno veličastje Ljubljane napitnice, vendar zbrana elita s slovensko vlado na ob Kocbeku duhovito simbolizira pesnikovega notranjega s Prešernovimi Soneti nesreče (1834), z Gazelami čelu ni spremenila stvari sveta naprej na bolje niti za »človeka«. Upodobljenec gleda proti rodni Štajerski. (istega leta), z epsko pesnitvijo Krst pri Savici (1836) drobno makovo zrno. Nerešeno je ostalo vse kričeče in z zbirko Poezije, izdane 1846 z letnico 1847. in problemsko, Kosovo, Gruzija, Irska, kmetijska in Drugič se je čas v Ljubljani ustavil zaradi Zbirka pomeni nepreseženi vrh slovenske poezije in okoljska politika. Bil pa je šum in o nas je šel glas po zmagoslavja na koncu druge svetovne vojne 9. maja z njo stoji Prešeren ob boku velikanov, kot so Puškin, svetu. Ne bomo se spraševal, kakšen glas in v katero 1945, ko je starosta slovenske kulture, pesnik Oton Byron, Macha, Mickiewicz, Goethe. vas. Ko se je spustila zavesa, ko so ugasnili v politike Župančič z balkona ljubljanske univerze pozdravil usmerjeni reflektorji, je bilo vse kakor prej. Le neka osvoboditelje in Ljubljančane z visoko besedo Prva slovenska opera Gorenjski slavček Antona nova stavba na Brdu več in v državni blagajni nekaj radosti. Radosten naj bi bil tudi dan slovenske Foersterja (1872) v Ljubljani. novcev manj. državnosti 26. junija l991, ko so bile Ljubljančanom A prvenstva Ljubljane s tem še daleč ni konec. Na in Slovencem dovoljene sanje, radost pa so prelomu prejšnjega stoletja so se zavihteli v orbito Videli smo, da je šla mimo Ljubljane, mimo zatemnila letala sovražnosti. A ne glede na to - dan slave impresionisti in ob njih štirje velikani slovenske prestolnice in zgodovinskega mesta (mestne ostaja svetal in visoko postavljen med zvezdne Moderne, vsi zapisani Ljubljani ne le s smrtjo, ampak pravice ima Ljubljana od 1220. leta!) ta reklamirana trenutke naše zgodovine. Tudi Ljubljane. pomembnost Evropske unije, šla mimo naša predvsem z življenjem in s svojim nesmrtnim delom. Če pa bi bolj natanko prisluhnili času in pazljiveje navidezna slava, ne da bi se zaznal bežen piš In potem še in še: Ljubljanska univerza pred zgodovine. In čas se ob tem ni ustavil. brali vse lepo in pomembno, zapisano in ohranjeno v menjavah časa, bi spoznali še nemalo devetdesetimi leti. Slovenski radio v Ljubljani pred Ustavil pa se je čas poprej vsaj nekajkrat tudi svetlih trenutkov naše prestolnice. Ljubljana se osemdesetimi leti. Slovenska akademija znanosti in v Ljubljani. Enkrat v grozi, večkrat v zmagoslavju. upravičeno ponaša z duhovnimi in gmotnimi umetnosti v Ljubljani pred sedemdesetimi leti. Prvi V grozi ob aprilskem potresu leta 1895, po zakladi, ki bi bili v čast tudi večjim in slavnejšim slovenski celovečerni film Na svoji zemlji v Ljubljani katerem je župan Hribar s Fabianijem in pozneje prestolnicam sveta. pred šestdesetimi leti. Slovenska televizija s Plečnikom oblikoval novo mestno središče. v Ljubljani pred petdesetimi leti. In še in še. Prednost predsedovanja Svetu Evropske unije, ki je Lepota teh pozidav je še danes ponos Ljubljane in Zato še in še hočeš živeti v tem mestu, v tej navdušuje njene prebivalce. bila Ljubljani, prestolnici Slovenije, odvzeta, je spričo vseh njenih prednosti v zgodovini in njenih številnih prestolnici lepega. Še in še hočeš hoditi čez V zmagoslavju, zgodovinskem in narodnem, pa prvenstev, pravzaprav zanemarljiva malenkost. Tromostovje in se gredoč pozdraviti s Prešernom, se je čas ustavil tu, v današnji prestolnici Slovenije, Prvenstvo Ljubljana pozna od nekdaj in ga ohranja uživati barvno razkošje trga ob Vodniku, prečkati v marčni revoluciji 1848. leta, ko je nastal program iz preteklosti v prihodnost. Nekaj bežnih, vendar Šuštarski most in iti ob Ljubljanici po poti, koder je Zedinjene Slovenije. Ta je zahteval, kot je znano, pomembnih dejstev: na starost hodil Plečnik, doli na Prule, ali pa mimo eno upravno enoto in enakopravnost slovenskega Plečnikovih Žal k Savi, morda te zanese na vzhod jezika. V teh in drugih zahtevah pomeni to slovenski Naj začnem s Trubarjem, začetnikom slovenske k radoživi zeleni Dolenjski ali v gorenjsko trdnost politični program skoraj za nadaljnjih sto let. književnosti, ki je bil kanonik in potem h Grmadi in k Šmarni gori. Vse poti so odprte, vse Ljubljana je bila zastavonoša tega programa. superintendant protestanske cerkve v Ljubljani. vabijo, vendar tudi kličejo nazaj v mesto. Status prestolnice 35 slovenske države in državo

Zato se ti hoče še in še čakati na zmenek pred sprehodu po mestu skoraj nisi slišal slovenske Pošto, na sestanek v višini prebujenega čustva, govorice; za to si moral vsaj do Tivolija, če ne na še in še bi sedel na klopi v Tivoliju, četudi sam Rožnik. Poleg študentov so Ljubljano ob koncih s svojo svobodno mislijo, in se čudil igram otrok tedna očitno zapustili tudi Ljubljančani. Bosanci: v peskovniku in vevericam na drevesih. A kuda idu Slovenci nedeljom?, je sociologinja Zato je razkošje biti v mestu sredi darežljive Silva Mežnarič deset let pozneje naslovila knjigo, pokrajine, živeti v prestolnici in v njej izživeti svojo v kateri je s pikro in rahlo dolgočasno znanstveno ljubezen in hvaležnost za njene darove. Zato za deskripcijo analizirala ta že napol folklorni Cankarjem znova ponavljam: »Vse blagoslove tebi, slovenski fenomen, medtem ko je nacionalistom Ljubljana!« služil za robate metafore o »turških šotoriščih« in kar je podobnega. Ni mi bilo dosti mar, kajti meni je bila Ljubljana že dolgo preprosto všeč, tudi ob nedeljah. Tu hočem živeti, tu hočem biti doma, čeprav tudi sam neke vrste »Bosanec«, sem se bil Ljubljana odločil. Ljubljana je postala (tudi) moje mesto. (Fragmenti) 3. Več kot trideset let je minilo od takrat in v tem času Janez Pipan sem obiskal in spoznal številna mesta po svetu, tudi takšna, v katerih se nedvomno živi lepše in 1. zanimiveje kot v Ljubljani. Velikokrat sem v mislih V Ljubljano sem prišel jeseni leta 1975 kot vzkliknil: tukaj bi rad živel! A vem, da iz Ljubljane novopečeni študent AGRFT. Vnaprej sem vedel, ne bom več odšel, kajti preveč sem se udomačil da gre za najpomembnejši, celo usoden dogodek in se hkrati navadil na njene neznosne, pogosto mojega življenja. Težko bi rekel, da sem se priselil, prav odbijajoče, agresivne, provincialne manire, saj sem sprva prenočeval v enem izmed ljubljanskih ki nam nenehno zapovedujejo, kaj Ljubljana je primestij, kjer sem skoraj po čudežu in za majhen in kaj naj bi bila, kako naj se vedemo, mislimo, denar našel ležišče pri podjetni branjevki, ki je dihamo, da ne »zmotimo« njenih ustaljenih nekoliko večjo kmečko izbo oddajala še kakim Foto: Jakše Jeršič ritualov, da ne »omadežujemo« njene domnevne desetim sezonskim delavcem iz Bosne; prošnja Prizor z uličnega gledališča Ana Desetnica. kulturnozgodovinske veličine in ne posegamo za sobo v Študentskem naselju je bila sicer rešena v strogo varovane zasebnosti tako imenovanih pozitivno, toda prišel sem le na čakalno listo. se je začenjal ob petkih zjutraj in se stopnjeval do prvobitnih in edino pravih Ljubljančanov. Še dobro, da so bili urniki na AGRFT razbiti in popoldanskih konic, ko smo tudi na AGRFT-ju Kajti v njihovih očeh sem še vedno priseljenec raztegnjeni od jutra do poznega večera in svojih končali predavanja. Gneče na avtobusih in vlakih s podeželja, na potlačenem dnu kolektivne zavesti sostanovalcev (bolje bi bilo reči sospalcev) skoraj so bile nepopisne, zato sem praviloma čakal tudi tudi Bosanec iz tistih obskurnih metafor, tako bo po več ur, da sem se pri zadnjih vratih nekako nisem srečeval; zjutraj so odhajali precej pred ostalo za vse čase, na tej točki ne bo popuščanja. zdrenjal na svoj avtobus in na eni nogi prestal mano, ko pa sem se ob večerih, z zadnjo trolo, A tudi moja nekdanja vroča razmerja z Ljubljano mučno vožnjo do Novega mesta. Le dvakrat po predstavah v Drami in večernih projekcijah in moja sanjava pričakovanja so se že zdavnaj ali trikrat v petih letih mi je uspelo prepričati v Kinoteki, vračal v tisti smrdljivi brlog, sem ohladila. Danes v Ljubljani samo živim in jo le sprevodnika Niš ekspresa, ki se je drl pred vrati kar v temi zatipal svoj kot, zlezel v posteljo in si občasno bolj kritično opazujem iz svoje enako skoraj praznega avtobusa: »Studente ne vozimo!«, obupno prizadeval zaspati spričo huronskega skrbno zaščitene »oddaljene bližine«. Njeni večni da me kljub negodovanju potnikov sprejme, »ali kolektivnega smrčanja. Ko so me po mesecu problemi z identiteto in nenehna, tako strokovna samo do Novog mesta, možeš sedeti odmah iza dni iz Študentskega naselja obvestili, da se lahko kot politična, medijska in »civilnodružbena« mene«, kajti potniki, ki so verjetno potovali do začasno preselim v skupinsko sobo, sem celo prerekanja o vsakem pločniku, ki bi ga bilo treba na Beograda, Niša ali celo Skopja, so si na preostalih šprical predavanje, da bi nemudoma opravil težko novo tlakovati, praviloma intonirana s pretiranimi sedežih naredili provizorična ležišča, da bi čim pričakovano selitev. Kljub temu da se nas je tudi odmerki kvazizgodovinskega napuha na eni in večji del poti prespali, zato niso kazali niti malo v novem bivališču, opremljenem le z vojaškimi vrtičkarskih privatizmov na drugi strani, me komaj razumevanja za mojo lačno neučakanost in željo pogradi v treh nadstropjih, drenjalo več kot dvajset pritegnejo. in čeprav so mi že naslednji dan ukradli potovalko po čimprejšnji vrnitvi domov, v kateri sta še z nekaj kosi perila, sem se v primerjavi s prejšnjim brbotala trpek spomin na ugašajoče otroške čase Kljub svoji pasivni in dokaj nezainteresirani kazematom počutil kot v hotelu. Vsem, ki sem jih in na vonj po hrani iz materine kuhinje. Večina ukoreninjenosti na zemljepisnih in kulturnih poznal, sem nemudoma pisal in jim sporočil svoj študentov-vozačev je te petkove mučilnice stoično koordinatah Ljubljane pa sem ves čas ohranil in novi, »ljubljanski« naslov. Nekega jutra, po tednu ali prenašala kot začasno tlako. Hrepeneče so čakali pomalem pestoval tudi tiho kritično upanje na dveh, je vstopil hišnik in prebral moje ime. Dobil dan, ko se bodo z diplomami v žepih vrnili v svoje drugačne čase in na neko drugo, potencialno, si sobo, je rekel. Preselil sem se v dvojčka. Ko sem domače kraje, se tam zaposlili, si ustvarili družine v veliki meri zgolj virtualno Ljubljano, ki bo vsaj uro kasneje prišel na akademijo, me je pri vratarju in spet zaživeli normalno življenje. Jaz ne, kajti že z zamudo podelila vsej moji »zvestobi« (kar na gosto čakalo sporočilo, naj se oglasim v tajništvu. Prišla je spočetka sem vedel, da se ne bom vrnil. (Čeprav prešiti s številnimi »izdajstvi«) nekakšno dodatno, štipendija, prva, s poračunom za nazaj. Zapravil sem bi se skorajda moral, kajti moje rojstno mesto me presežno legitimnost. Kajti tu bom verjetno ostal, jo še istega dne. Kljub temu se je moje študentsko je ves čas študija sorazmerno bogato štipendiralo, ker je Ljubljana kljub vsemu tudi mnoštvo lepih življenje v Ljubljani postopoma normaliziralo. pričakovali so mojo vrnitev.) Nekega petka zgodaj podrobnosti za kar nekaj življenj; večina ljudi, ki spomladi sem se odločil, da preskočim običajno jih cenim, spoštujem ali ljubim, živi tukaj. Pred 2. avtobusno torturo in ostanem v Ljubljani tudi tridesetimi leti sem prišel v mesto kot neznatna Ob koncih tedna sem se kot večina študentov med vikendom. Potem so ti »preskoki« postajali eksistenca, vstopil vanj skozi najbolj umazana in vračal domov; treba je bilo oprati perilo in, vse pogostejši; najprej sem odhajal domov le vsak neugledna stranska vrata za podeželske pritepence; vsaj prve mesece, nekako stakniti, včasih tudi drugi vikend, potem enkrat mesečno … Ob petkih danes odhajam iz ene njegovih najuglednejših dobesedno pričarati nekaj denarja za stroške zvečer je Ljubljana opustela. Ulice in kinodvorane kulturnih institucij, v kateri sem vdano služboval naslednjega tedna. Množični študentski eksodus so zasedli vojaki in »južnjaki«. Na nedeljskem skoraj desetletje in pol. Status prestolnice 36 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Foto: Dunja Wedam Poletno prebiranje knjig v Knjižnici pod krošnjami v Tivoliju. Znova sem na začetku, razmišljam brez nekdanjih horizontalna polja nove urbane identitete Ljubljane 5. iluzij, spremljajo me podobna nelagodja kot takrat. kot odprtega mesta številnih dialogov; še manj je A tej nekoliko zatemnjeni aktualni politični sliki je Vmes sem prehodil celotno kulturno vertikalo preživelo energij, ki bi ta zemljevid zmeraj znova vendar treba dodati spoznanje, da tičijo razlogi za Ljubljane, čeprav ne vedno, morda nikoli, po glavni naseljevale z novimi živimi znamenji kreativnega vse ključne probleme Ljubljane, za njene razvojne, cesti; kot gledališki profesionalec sem vsaj na robovih življenja mesta. Še več, zdi se, da Ljubljana danes konceptualne, urbanistične in druge zadrege sodeloval tudi pri izgradnji in refleksiji njene nove spet izgublja svojo trudoma oživljeno mestno najprej v mestu samem, v njegovi slabo definirani in urbane identitete, ki se je iz mrzle »socialistične« sivine identiteto in postaja plen kvaziprimestnih in razpršeni samopodobi, v pomanjkanju jasnih idej in umazane megle začela jasniti v osemdesetih letih lumpenpodeželskih kulturnih standardov, dodatno o njegovem celovitem razvoju, pa tudi samozavesti, prejšnjega stoletja. Tedaj so prevzele glavno besedo opogumljenih z aktualnimi političnimi obleganji ki pritiče državni prestolnici. Jasno je treba povedati, pri strukturiranju bolj odprte, recimo »evropske« in poskusi nekakšnega simbolnega poniževanja da Ljubljančani nikoli niso zares posvojili »nove urbanosti Ljubljane, ki je zanemarjeno zakotno slovenske prestolnice pod pokroviteljstvom urbanizacije« Ljubljane; ves čas je živela na račun mestece postopoma izgrajevala v resnično glavno trenutne vladajoče politike, ki ob tem ne skriva akademskih, kulturnih, delno tudi političnih elit mesto Slovenije (formalno je bila Ljubljana to že prej), dobršne mere privoščljive arogance in tudi in izjemno močne subkulture, medtem ko je slovenske intelektualne in kulturne elite. Z drugimi odkritega prezira. Natančneje, tistega dela novega večinsko stališče Ljubljančanov ostalo zadržano besedami: skrb za novo, drugačno, evropsko, političnega razreda, ki zastopa politike lokalnih ali povsem pasivno, nezainteresirano. Pri njeni predvsem pa modernejšo podobo Ljubljane je interesov in ki je kulturne, intelektualne, še posebej demontaži sta poleg tega zavzeto sodelovala tako prevzela kultura. Zasedla in naselila je prazne pa materialne nadstandarde slovenskega glavnega politika kot kapital. Nova slovenska politična elita prostore skoraj povsem odsotne, morda nekoč tudi mesta vedno doživljala kot neupravičene privilegije, je večinsko sicer izšla iz novih družbenih gibanj, načrtno porušene in zatrte meščanske istovetnosti a jih je v devetdesetih, nemara zato, da bi ukrotila Ljubljane, zgradila široko mrežo novih kreativnih zato je menda skrajni čas, da se ta bogastva (beri: plen) »pravično« razdeli med vse »enake«. in delno omejila njihove vplive, spretno osamila, žarišč, iz katerih so nastajala nova družbena gibanja, razdrla komunikacijsko mrežo med njimi, jih tradicionalno, v resnici precej skromno kulturno Nekdanji vozači, tudi moji sopotniki v avtobusnih avtonomizirala in getoizirala. Prevzem Ljubljane krajino mesta pa dopolnila s pomembnimi gnečah, so se po vseh teh letih vrnili v Ljubljano, s strani kapitala utegne pomeniti še usodnejši odmik vozlišči novih kulturnih praks in politik, ves čas tokrat na oblast, ki jo pretežno razumejo kot od tedanjih konceptov, ki so v ljubljansko zatohlost izdatno »oboroženih« tudi z relevantno teoretsko skoraj neomejeno gospostvo, državo pa kot plen, usmerili prve sapice kozmopolitizma. Seveda ima samorefleksijo. Vse to, čeprav le kot stranska s katerim prosto razpolagajo, nenehno popravljajo tudi kapital svoje argumente za prevzem: že, že, posledica pomembnejših zgodovinskih procesov nekakšne krivice, ki so se godile tej ali oni zakotni kultura, toda Ljubljana je ob tem ostala zanemarjeno, tistega časa, je Ljubljani (znova) vrnilo njeno ugaslo občini na račun Ljubljane in njene domnevne umazano in neprijazno mesto z neurejenim dušo in jo kot prepoznavno zgodovinsko identiteto prevlade, zato jo je treba simbolno in materialno prometom, odpadajočim ometom na sivih fasadah postavilo na svetovne kulturne, politične, sčasoma ponižati. Videti je torej, da utegnejo v prihodnosti in vzhodnoevropsko socialistično urbano podobo; pa tudi turistične zemljevide. Ljubljana je bila, skratka, Ljubljano kot prestolnico države, še posebej pa ko bo Ljubljana čisto, urejeno, svetlo mesto in bodo v celoti pripravljena, da prevzame vlogo in naloge zametke njene nove urbane senzibilnosti, vse bolj kozmopolitski tudi njeni hoteli, trgovine, restavracije prestolnice nove evropske države. ogrožati dominantni lokalni interesi v slovenski in poslovna središča, bo postala privlačnejša za ljudi politični realnosti, kajti fenomen vozačev ni značilen izbranejših okusov in življenjskih navad, kar bo samo 4. izključno za eno politično usmeritev, pač pa se je po sebi pritegnilo tudi široko pahljačo kulturnega Do danes je ostalo vidnih le malo tistih markacij, razpasel kar v vseh politikah; morda mu trenutna življenja. Se strinjam, vprašanje je le, ali bo kaj od tega ki so v enem najpomembnejših zgodovinskih oblastna paradigma daje le več prostora in skoraj še nastalo tudi na avtentičnih tleh Ljubljane, ali pa bo časov zaznamovale možne vertikalne smeri in neomejeno svobodo vplivanja in razpolaganja. vse, kot obleke, avtomobili in prehrana, le še iz uvoza. Status prestolnice 37 slovenske države in državo

6. memorandumu leta 1954 odpravljeno Svobodno Pred tridesetimi leti sem, poln intimnih upanj in Ljubljana tržaško ozemlje, sta Italija in Jugoslavija podpisali velikih pričakovanj, prišel v zanemarjeno, umazano, Videmski sporazum, ki je prebivalcem obmejnega megleno in zaspano mestece, ki je bolj kot na Akademik prof. dr. Jože Pirjevec, pasu dovoljeval svobodno gibanje v natančno metropolo spominjalo na ugaslo srednjeevropsko Univerza na Primorskem določenem pasu na eni in na drugi strani meje. nekropolo duhov in v katerem je le malo prostorov Dobili smo prepustnice, ki so nam dale možnost, O Ljubljani ne morem pisati, če ne skozi prizmo omogočalo izstop iz prevladujoče duhovne sivine. da se kolikor toliko svobodno gibljemo v domačem spomina. Najprej sem dobil iz Ljubljane igrače. Imel Na srečo sem hitro odkril te ključne točke pobega primorskem prostoru, a so nas kmalu tudi spravile sem štiri leta in v naši hiši se je naselil ljubljanski in se v njih udomačil: Drama, MGL, Glej, kolikor je v skušnjavo, da gremo v Ljubljano. Ker na slovenski jurist, ki so ga Nemci poklicali v Sežano, da po še životaril, malo kasneje Mladinsko; pa Kinoteka, strani v bistvu ni bilo kontrole, smo kmalu začeli intermezzu fašizma na lokalnem sodišču znova NUK in še posebej gostoljubna Slovanska knjižnica, kršiti zapoved, po kateri naj bi se ne oddaljili od uvede slovensko upravo. Ker je bil rezerviran do v kateri sem preždel številne popoldneve, zatopljen meje za več kot deset kilometrov v zračni črti, komunistične partije, obenem pa antifašist in v študijsko snov ali v prekrasno študentko pri in smo z vlakom ali avtobusom nadaljevali pot zaveden Slovenec, se je z mojimi starši imenitno sosednji mizi. To je bil nekakšen vzporedni svet, v glavno mesto. Šlo je za potovanja, ki so bila dvojno razumel in postal tako rekoč član družine. Nekoč ki ga je v tistih časih in razmerah nudila edino vznemirljiva, saj so bila legalno »prepovedana«, mi je prinesel z enega od potovanj k lastni družini Ljubljana, in tudi jaz sem v njegovih zavetjih in obenem pa so bila še v znamenju mladostne v Ljubljano lesene kocke različnih oblik, ki se jih je emancipacije. V Ljubljani sem prvič šel v nočni privlačnih (utopičnih) svobodah ves čas, vsa ta dalo sestavljati v hiše, mostove in gradove. Občutek bar, prvič pa tudi v opero, kjer sem v dveh dneh leta, živel svoje vzporedno življenje ter se komajda blaženosti, ki me je prevzel ob tem darilu, še vedno tli zaporedoma videl Straussovega Kavalirja z rožo in srečeval tudi z drugimi resničnostmi mesta. Takšnim v moji zavesti. Po vojni, ko se je dalo še potovati med Smetanovo Prodano nevesto. stikom sem se, po pravici povedano, velikokrat območjem, ki so ga zasedle anglo-ameriške enote potuhnjeno izogibal, saj nisem želel konfliktnih Ljubljana je tako potrdila vlogo našega kulturnega in tistim v rokah novega režima, sem šel z mamo srečevanj in polemičnih razmerij. Ravno takšno središča. Pa ne samo z Opero in Dramo, z Mestnim v Ljubljano obiskat našega »sodnika«. Začuda se brezbrižno mnoštvo nekakšnih vzporednih življenj, gledališčem ali s poletnimi Križankami, temveč mu za kolaboracijo z Nemci ni zgodilo hujšega kot ki se medsebojno komajda zaznavajo ali dotikajo, tudi s svojim Grafičnim bienalom in z občasnimi to, da so mu poverili mesto knjižničarja v biblioteki je morda najresničnejša podoba celovitega življenja filmskimi ali gledališkimi predstavami iz »tretjega pravosodnega ministrstva. Potovali smo neskončno v Ljubljani, ta rutinirani prosti tek stvari, ki se trudi le sveta«. Jugoslavija je proti koncu petdesetih, še dolgo z avtobusom, ki se je ustavil v Postojni in okrog tega, da se dolgo ne bi nič spremenilo, da bi bolj načrtno pa v šestdesetih letih začela voditi se nato čez serpentine spustil z visoke planote vse ostalo, kot je in je vedno bilo. neuvrščeno politiko, navezovati stike z afriškimi in v Ljubljansko kotlino. V mesto smo se pripeljali po azijskimi državami in vabiti v goste njihove ansamble. Tudi mene kot pretežno, resnici na ljubo pa vse Tržaški cesti in med prvimi stavbami, mimo katerih Še danes se spominjam divjega in z vitalnostjo manj ravnodušnega Ljubljančana, prišleka izpred smo se vozili, zagledali lepo cerkev na Viču z njenim nabitega šova, ki so ga v unionski dvorani uprizorili tridesetih let, kot bi nemara zapisal Lojze Kovačič, klasičnim pročeljem iz belega kamna in mozaiki nad črnski plesalci in plesalke iz Gane. Skratka, priti v resnici veseli, da so nekatere stvari ostale enake, glavnim vhodom. Mislim, da je bil to moj prvi estetski v Ljubljano iz provincialnega in zaspanega Trsta, kot so bile nekoč. Kulturne institucije, na primer, užitek v življenju. Mama, ki je bila močno vezana na zakletega v svoje etnične mite, je bilo kakor stopiti ki so še vedno na istih mestih, čeprav v enako slovensko kulturno dediščino, mi je povedala, da so v široki svet. Pri tem sem imel tudi srečo. Ko sem razpadajočem stanju kot takrat, tudi »moje« mozaiki podobe, sestavljene iz pisanih kamenčkov, začel pisati diplomsko nalogo o študentskih knjigarne so povečini tam, kjer so bile, in nič ne bi mi razložila, kdo so upodobljeni svetniki, in mi gibanjih na dunajski univerzi na prelomu 19. in 20. imel proti, če bi tako tudi ostalo; le za skupinske sobe verjetno kaj povedala o njihovem avtorju. Vtis tistega stoletja, me je obšla misel, da grem na konzultacijo v Študentskem naselju nisem več prepričan, ali se jih prvega soočanja z likovno umetnostjo je bil tako k profesorju Franu Zwittru, o katerem sem vedel, da še spominjajo. Po drugi strani pa pritrjujem županu močan, da je za vedno zaznamoval moj odnos do je strokovnjak za nacionalna vprašanja habsburške Jankoviću in njegovim, da je treba Ljubljani nadeti Ljubljane. Od takrat je minilo že več kot šestdeset let, monarhije. Čeprav sem prišel k njemu na pravkar nova, sodobnejša oblačila, znova spodbuditi njen prepotoval sem ves svet in videl marsikaj veličastnega zgrajeno Filozofsko fakulteto na Aškerčevi kot razvoj in odločilno okrepiti njeno simbolno pozicijo in lepega. In vendar mi srce še vedno zatrepeta, zelen študent, me je nekako posvojil. Postal je v državi. Blizu mi je razmišljanje, da je mestotvornost kadarkoli se po Tržaški peljem mimo cerkve sv. moj mentor v pravem smislu besede, saj me je od enaka državotvornosti, ali vsaj njen bistveni del, vsaj Antona Padovanskega. tistega prvega srečanja v majhnem kabinetu na v primeru Ljubljane. V obdobju, ki je sledilo zakoličenju meje med zgodovinskem oddelku začel vabiti domov, kjer sva sedela v njegovem skromnem salonu, ločenem Konceptualne debate o njeni prihodnosti, Svobodnim tržaškim ozemljem in Jugoslavijo po podpisu Pariške mirovne pogodbe 10. februarja s steklenimi vrati od ustvarjalno neurejene študijske o njenem novem rojstvu v moderno evropsko sobe, in ure in ure razpravljala ob turški kavi. Upal prestolnico, zato ne morejo ostati le privilegij 1947, je za nas Ljubljana postala skoraj prepovedano mesto. Nekaj časa sploh nismo mogli iti tja, ko bi si trditi, da Zwitter z nobenim od svojih študentov poklicnih Ljubljančanov, enoumnih varuhov pa so se razmere sprostile zaradi spora med ni navezal tako sproščenega dialoga kakor z mano, dediščine, civilnih iniciativ in malomestnega Titom in Stalinom leta 1948, je bilo treba prositi kar mi ostaja uganka, kajti ne morem si predstavljati, lumpenkonservativizma, pač pa jih je treba razširiti za vizum na jugoslovanskem konzulatu v Trstu in zakaj sem se mu zdel zanimiv sogovorec. Meni so na vse misleče ljudi v državi. Le takšni pogovori nanj dolgo čakati. Včasih ga muhasti in pogosto srečanja z njim seveda odprla obzorja, do kakršnih bi bodo dali tehtne in celovite odgovore na ključna osorni jugoslovanski diplomatski predstavniki iz sicer nikoli ne segel, in dala zagona za raziskovalno konceptualna vprašanja o prihodnosti države, s tem skrivnostnih razlogov tudi niso odobrili. Ker je bila delo in za univerzitetno kariero. Pri njem sem pa nujno tudi njene prestolnice. Med prestižne tako težko dosegljiva, je Ljubljana postala predmet pozneje na ljubljanski univerzi doktoriral in se tako poslovne stolpnice in na nove ljubljanske avenije poželenja, skoraj nekaj mitičnega, center, na katerega tudi formalno vključil v slovensko znanstveno okolje bodo lahko že vnaprej naselili tudi visoke standarde smo Slovenci v zamejstvu, podvrženi močnemu ter stopil na pot, ki me je popeljala v Slovensko raznolikih kulturnih vsebin v najširšem spektru etničnemu pritisku, gledali kot na svojo Meko. Iz akademijo znanosti in umetnosti. Šlo je za bogato pomenov, ki ne bodo omogočile samo kakovostnih Ljubljane so sorodniki od časa do časa pošiljali človeško in intelektualno avanturo, ki je zaznamovala materialnih pogojev, pač pa celovito novo vsebino pravkar objavljene knjige, ki sem jih seveda željno moje življenje in me povezala s številnimi odličnimi življenja v prenovljenem slovenskem glavnem bral. Najprej otroške, kot je bil Župančičev prevod ljudmi iz samega vrha slovenskega razumništva. mestu. Da ne bodo njene ulice ob koncih tednov Carja Saltana A. S. Puškina, pozneje bolj zahtevne, Od sedemdesetih let dalje skoraj ni bilo tedna, da znova opustevale, begava duša pa ne poslušala le kot na primer Vorančev roman Doberdob, posvečen bi ne obiskal Ljubljane. Pri tem je nam Tržačanom tujih govoric začudenih naključnih turistov. bojem na soški fronti. Ko je bilo po Londonskem dosti pomenila avtocesta, ki je tekla najprej do Status prestolnice 38 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Razdrtega, potem pa do Sežane. Nihanja med vedno znova ugotavljali, da smo bolj vznemirjeni in Trstom in Ljubljano sem se tako navadil, da me tistih prestrašeni od njih. sto kilometrov, ki ločijo obe mesti, ne bremeni. So Ko sta minila šok in veličina tistih dni, je bilo lepo iti kakor trenutek sprostitve med vožnjo skozi zeleno v Ljubljano, kjer je pred skupščino plapolala nova (ali pozimi očarljivo belo) pokrajino od doma do slovenska zastava. Razmere so se počasi umirile, doma. Hoditi v Ljubljano, seveda ni bila sama idila: vzporedno z normalnostjo, ki se je vračala v moje bolj ko sem politično zorel, bolj sem se zavedal, da življenje, razpeto med Slovenijo in tujino, pa se je bo s Titovo smrtjo tudi konec njegovega režima. začel počasi pojavljati kritičen odnos do Ljubljane. Jugoslovanska stvarnost se mi je zdela kakor ličinka, V preteklosti smo za vse, kar ni šlo, obtoževali zaprta v bubo, ki bo iz nje zlezla, ko bo napočil dan Beograd, medtem ko se nam je zdelo, da nam iz X. Pri tem sem naivno pričakoval, da bo razprla krila slovenske prestolnice ne more priti nič hudega. in kot metulj poletela v svobodo in demokracijo. Po osamosvojitvi pa so se odnosi med Ljubljano Zgodilo se je povsem drugače. V osemdesetih letih in zamejstvom povsem spremenili, saj so usodne je v Jugoslaviji izbruhnila najprej ekonomska, nato Fotografije: Dunja Wedam odločitve, ki so zadevale našo skupnost v Italiji, pa še medetnična in politična kriza. V Trnovem hitro raste težko pričakovani dom za starejše. sprejemali v skupščini na Šubičevi in v bližnjih Ljubljana, kjer je bilo dolgo mogoče samo slutiti vladnih palačah. Ker te odločitve pogosto niso bile napetost, ki se je kopičila pod terenom, je izbruhnila najboljše, ker so nove oblasti mislile predvsem na kakor vulkan. Začela se je živahna intelektualna koristi Republike Slovenije, ne pa širšega slovenskega debata, kako preoblikovati Jugoslavijo in rešiti prostora, sem že na začetku devetdesetih let izrazil Slovenijo iz njenega primeža, debata, v katero na nejevoljo nad njihovo politiko in jo označil kot žalost nisem posegel tako, kakor bi si želel. Verjetno »emonocentrizem«. Ta termin sem pozneje še zato, ker zanjo še nisem bil zrel. Pozorno pa sem jo pogosto uporabljal, saj sem se strinjal z ugotovitvijo spremljal iz tržaške perspektive in sproti komentiral Borisa Pahorja, da Ljubljana nima pravega v svojih glosah na straneh Primorskega dnevnika državotvornega odnosa, pa ne samo do zamejstva, ali njegove tedenske priloge Gospodarstvo. temveč do vse obrobne Slovenije, posebno do Vsekakor je pomenilo iti v Ljubljano v teh letih Primorske. To sem še posebno občutil v času, ko novo draž. Med drugim sem prišel v stik z Marijo smo v Kopru ustanavljali Znanstvenoraziskovalno in Jožem Vilfanom, ki sta bila sicer še vedno središče in pozneje univerzo, saj se nam je pogosto člana establišmenta, pa vendarle toliko na robu zdelo, da nam v Ljubljani načrtno mečejo polena in obenem toliko svetovljanska, da sta o njem in pod noge, ne da bi se zavedali, kako pomembno njegovih hibah govorila dokaj sproščeno. Naše je ustvariti na Obali intelektualni pol, sposoben, da Baročna Gruberjeva palača bo kmalu dobila prenovljeno politične diskusije so bile dolge in ognjevite. Potem tekmuje s sorodnimi institucijami na oni strani meje. pročelje. je prišlo prelomno leto 1988. Sredi junija sem Moram reči, da sem v odklanjanju »emonocentrizma« se nekje na Krasu srečal z Brankom Marušičem, vztrajal do januarja letos, ko je RS prevzela svojim novogoriškim kolegom in prijateljem. predsedovanje EU. Kajti v tistem trenutku se je Ko smo se poslavljali, je dejal: »Enaindvajstega izkazalo, da Ljubljana ni kriva za določen stil vladanja, moramo iti vsi na manifestacijo v Ljubljano.« In temveč so zanj odgovorni ljudje na položajih. Postalo smo šli. Na Kongresnem trgu se nas je zbralo okrog trideset tisoč, da izpovemo svoje ogorčenje mi je jasno, da gre za značajsko hibo jare elite, ki še zaradi zapora Janeza Janše in njegovih tovarišev ne zna razlikovati med strankarskimi in državnimi in rečemo »ne« velikosrbskemu centralizmu. Bil interesi, kaj šele, da bi jih znala usklajevati. Zaradi je žareč, poznopomladanski dan, stal sem v senci te napake v sistemu je namreč v času slovenskega pod platanami na robu parka in pozorno spremljal predsedovanja EU Ljubljana sama postala žrtev to, kar se je dogajalo na odru pred glavnim diskriminacije, preprosto zato, ker sedijo v Mestni sedežem Univerze. Zavedal sem se, da sem vpleten hiši ljudje, ki niso všeč gospodom na oblasti. V državi v zgodovinski dogodek. z večjo tradicijo bi v takem primeru prišlo do elegantnega premirja, saj bi bilo vsem odgovornim Potem so se stvari razvijale kakor v kinu: Cankarjev jasno, da je treba pred tujim javnim mnenjem dom v podporo kosovskim Albancem, majska nastopati složno in iztržiti čim več iz ugodne Zbiralnice odpadkov v mestnem središču bodo že kmalu deklaracija, zametki političnega pluralizma, priložnosti, ki je ponujala Sloveniji mednarodno povsem spremenile podobo mestnega jedra. zasedanja slovenske skupščine, prve svobodne vidljivost. V normalnih razmerah bi Ljubljana kot volitve, oblikovanje nove Demosove vlade, plebiscit, glavno mesto postala izložbeno okno Republike strašna napetost prve polovice leta 1991, ko je bilo iz dneva v dan pričakovati državni udar JLA, in nato Slovenije, v njej bi se dogajali najpomembnejši katarzični trenutek - 25. junij, ko je bila razglašena dogodki, v njej bi prišlo do najbolj odmevnih slovenska samostojnost. Svečanost na Trgu revolucije državniških srečanj in sprejemov. Če ne drugega zato, 26. junija sem spremljal po televiziji, v prepričanju, da da bi tuji časnikarji poročali iz Ljubljane in mimogrede bom naslednji dan šel v Ljubljano, kjer naj bi govoril še kaj povedali o mestu ali da bi se Ljubljana s svojo na zasedanju Slovenskega svetovnega kongresa. plemenito arhitekturo čim pogosteje pojavila na Toda, ko smo se 27. zjutraj zbudili, je bila prva novica, televizijskih ekranih. Toda ker je prevladala logika, da da so okrog našega glavnega mesta tanki JLA in da tisti, ki niso »naši«, ne smejo imeti nikakršne koristi so na glavnih cesti frizijski konji, ki so jih postavili od slovenskega predsedovanja EU, je bilo dogajanje člani Teritorialne obrambe. V naslednjih dneh smo preseljeno na Brdo, kjer stoji sicer očarljiv, a vendarle tako rekoč stalno tičali pred radiom in televizijo ter podeželski dvorec. O slovenski kulturni dediščini, živčno spremljali, kaj se dogaja v Sloveniji, predvsem o slovenski zgodovini in sodobnosti, katerih srce je Foto: Jakše Jeršič v Ljubljani. Telefonsko smo se tudi pogovarjali Ljubljana, tuji gostje niso zvedeli praktično nič. In zato Kmalu bo urejen tudi Koseški bajer. s sorodniki in znanci, ki so ostali ujeti v mesto, in o njih tudi niso poročali. Status prestolnice 39 slovenske države in državo

arhitekturna spomenika tedanje republike: ena kot Ponos Slovencev na stolpnica Izvršnega sveta (SRS), druga kot stolpnica slovenskega gospodarstva. A zasukalo se je drugače. svojo prestolnico Stolpnici so zgradili pol nižje, v eni se je naselila banka, v drugi razne firme s pisarnami. Ravnikar ju je premaknil bliže parlamentu in tako zmanjšal se bo gradil monumentalnost trga. Stolpnici sta zgrajeni kot izjemno drzna konzolna konstrukcija. Obe bi postopoma lahko lebdeli nad trgom in simbolizirali motiv Ljubljanskih vrat. Prof. dr. Andrej Pogačnik, Fakulteta za arhitekturo Tudi z drugimi arhitekturnimi simboli nimamo Razlog, da se Slovenci (beri: Neljubljančani) tako prave sreče. Stari deželni dvorec, ki je nekak avstro- slabo identificiramo s svojo prestolnico, je v kratki ogrski predhodnik naše državnosti, smo prepustili zgodovini državnosti, s tem pa tudi Ljubljane kot rektoratu Univerze. Lontovž bi lahko nadvse glavnega mesta. Ohranili smo ruralno – in ne primerno simboliziral suverenost države – iz njega je urbano – mentaliteto. Kot »kralji na Betajnovi« bila razglašena osvoboditev Slovenije po 2. svetovni se najbolje počutimo »na svojem«, kot svojo vojni – lahko bi bil predsedniška palača. Klasicistična prestolnico pa čutimo zlasti občinsko središče, stavba vlade je neugledno, obcestno postavljena ob če ne kar bližnjo vas. Zgodovinski regionalizem Prešernovo, brez paradnega trga, monumentalnega botruje temu, da imajo Štajerci svojo, štajersko pristopa, skratka, brez reprezentativnega parterja. metropolo, Dolenjci dolenjsko. Toda celo pri A vse opisano je že zgodovina. V današnjem času, prestolnicah regij so težave in značilni slovenski zdaj, pa vedno znova zamujamo priložnosti, da bi antagonizmi: Ajdovci zavidajo Novi Gorici, Ptuj se načrtno gradili svojo prestolnico. Vsako ministrstvo upira Mariboru, Velenje Celju, Radovljica Kranju, bi moralo biti palača s trgom in parkom, v osi te ali zavistno si gledata čez plot Kamnik in Domžale. one poteze. V resnici pa so ministrstva sem in tja Na obalnem somestju se je prevladi Kopra uprla po mestu razmetane poslovne stavbe, kjer se pač Izola. Slovenci dojemamo svoj prostor izrazito uraduje in kjer je bilo na voljo nezazidano zemljišče. policentrično in za nas Ljubljana ni isto kot za Sodno palačo, ki je v vseh prestolnicah eminentni Francoze Pariz ali Argentince Buenos Aires. Foto: Jakše Jeršič simbol tretje veje oblasti, bomo stisnili med železnico Pogled na Slovensko cesto, ki bo z novim potniškim Tudi zgodovinski nacionalni simboli in dogodki in hrupno notranjo obvoznico Masarykovo. centrom Emonika povsem spremenila severni del mesta, državotvornosti so bili v Sloveniji policentrično Ljubljano bi morali načrtno graditi kot prestolnico z letala. razmetani: Celje kot knežje mesto, Maistrov Maribor, Trubarjeva Raščica, Prešernova Vrba, koprski pomol tudi na povsem simbolni ravni. Zdaj Slovenci A Ljubljana je obsojena na uspeh, celo pri velikih kot kraj odhoda JNA, Vače kot središče Slovenije. svoje glavno mesto bolj doživljamo po zaslugi investicijskih ali urbanističnih napakah. Ameriški Čitalniška narodobuditeljska gibanja so vznikala ne Prešernovega spomenika, Plečnika, Tromostovja tip mesta se je razbohotil pri vseh novih ali novih- le v Ljubljani, temveč tudi v Mariboru, Novem mestu, in Gradu kot pa zaradi stavb, kjer domujejo starih prestolnicah, kot so Bratislava, Tallin, Riga, Celju. Simbole državnosti raje vidimo v naravnih institucije naše države. V urbanizmu prestolnic so Priština in Skopje, če omenim le primerljive. pojavih kot v grajenem okolju – krst Slovencev pri arhitekti osrednje točke kompozicije namenili prav Metropolitanskemu razvoju Ljubljane bo kmalu slapu Savica, Blejski otok, Planica, najlipa, najstarejša najpomembnejšim javnim stavbam. Najbolj slaven zmanjkalo prostora, če bomo zaščitili vsako ped trta, zlasti pa Triglav. Naš kralj ne spi v prestolnici, primer je Washington – kjer osrednji javni prostor, zemlje v okolici – pa najsi gre za zeleni gozdni pas, temveč pod Peco. Mall, povezuje Kapitol in Washingtonov spomenik, vodovarstvena območja, Naturo 2000, Krajinski kot glavno spominsko obeležje ZDA. Pravokotno park Barje. Prav slednji grozi, da bo preprečil Prestolnice Slovenije so bile zunaj naše dežele – na glavno os pa poteka prečna kompozicija, ki dolgoročno širitev odlagališča smeti. Ljubljani se po v Benetkah, Rimu, Budimpešti, Berlinu, Beogradu, se zaključi z Belo hišo in – na nasprotni strani – zaslugi okoljevarstvenikov lahko zgodi čez desetletja zlasti pa na Dunaju. V preteklosti je bil še najbolj Jeffersonovim spomenikom. Neapelj. Tudi če bi načrtovali sežigalnico odpadkov, »naša« prestolnica Dunaj. Razlogi naj bi bili cesarji, bi jo oni najbolj krčevito preprečevali. naklonjeni malemu človeku, kot simbolizira Kot rečeno, bi morale biti nove, reprezentativne dobrohotni odnos cesarja do Martina Krpana. stavbe države tudi novi oblikovni poudarki in Ljubljansko Barje je za slovenske razmere velika, Nekdanja Jugoslavija si je na vso moč prizadevala povezovalne točke vidnega doživljanja mesta. ravna površina, ležeča sredi Slovenije in tik ob graditi Beograd kot glavno mesto vseh narodov: V novem mestnem načrtu se tako poudarja glavnem mestu. Z dvigom temperature se osušuje parlament, spomenik neznanemu junaku na monumentaliziran razvoj ob mestnih vpadnicah in po naravni poti in kmetijstvo na njem je vse bolj Avali, dom sindikatov, center Sava, manifestacije višinski poudarki na križiščih z obvoznico. Novo, uspešno. Mokrišče je v veliki meri le še na papirju. na stadionu JNA, nazadnje še Hiša cvetja, so bili impresivno veduto bodo prispevala severna mestna Zavzemam se, da izkoristimo Barje za kmetijstvo arhitekturni simboli imidža prestolnice. vrata – Bavarski dvor. in tiste nujne funkcije, ki jih mesto na obrobju potrebuje: športno-turistično in vadbeno letališče, Kaj pa Ljubljana? Nikoli je nismo gradili kot Ni nujno, da gre Ljubljana po poti manhattanizacije. tematski park, sejem, novo (drugo) kampus prestolnico, osamosvojitev jo je pričakala Tekme z drugimi prestolnicami po višini in številu univerzo, že omenjeno odlagališče odpadkov (ki v urbanističnem smislu nepripravljeno in še zdaj nebotičnikov ne bo nikoli dobila, še manj po se sukcesivno tako ali tako sanira v igrišča za golf, je tako. Glančeva stavba našega parlamenta je sedežih korporacij in številu prebivalcev. Prestolnica avtodrome, parke), zelena – vrtna predmestja skromna, preveč pri tleh, manjka ji dvignjena si pridobi največji sloves in identiteto, če odseva enodružinskih hiš in končno velike, umetne ploščad s stopniščem, ki bi simboliziral vzvišenost splošno urbano kulturo naroda in s stanovanji ojezeritve. demokracije. Trg republike je parkirišče (celo višje v humanem, urejenem, zelenem okolju. In to so od nivoja parlamenta!), pod simbolom države – za Ljubljano vrtne zelene soseske vil, kot so Vrtača, Ljubljana je celinska, poleti soparna, neprijetna zastavo – posedajo klošarji. Grobnica herojev in Rožna dolina, Mirje in Trnovo, Poljane ali Pržanj. prestolnica. Morda se bo z vrtoglavim naraščanjem spomenik revolucije sta komaj opazna, pomaknjena Z Golovca, gore Oljke, Rožnika in Šišenskega hriba cen goriva njena oddaljenost od morja in jezer nekam ob rob. Obe stolpnici na trgu sta bili še zdaj nikjer ne vidimo panorame, nikjer ni poti, še povečala. Z lahkoto bi na Barju uredili velike v času Jugoslavije zamišljeni kot najmogočnejša speljanih skozi parkovno urejene jase in razgledišča! umetne vodne površine po zgledu Berlina za Status prestolnice 40 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

kopanje, čolnarjenje, deskanje, ribolov. Dele obal, za nakupovalne centre in podzemne garaže. rokavov in vodnih površin bi uredili kot resnične Javnemu sektorju pa bosta tako ali drugače ostali za Podeželska ali in ne umišljene barjanske biotope, tudi z učno- investiranje železniška in avtobusna postaja. vzgojnim pomenom. Poleg mokrih travnikov Za utrditev zavesti Slovencev o Ljubljani kot urbana Slovenija in bi uredili bolj vodnate, bolj tipične, biotsko njihovem glavnem mestu se ponuja ideja o zgraditvi raznovrstne barjanske pokrajine. Plečnikovega stožčastega parlamenta. Imamo njeno glavno mesto Težava z vlogo Ljubljane kot prestolnice se je izrazito ga na kovancih, Plečnik je postal »naš« in ljudski pokazala pri poskusu regionalizacije Slovenije. v zavesti večine državljanov. Stavba bi bila tudi Prof. dr. Božo Repe, Filozofska fakulteta Tako kot povsod po svetu glavno mesto tvori okoli dovolj posebna, unikatna, razpoznavna in po svoje Ljubljana je bila v zgodovini večji del obstoja sebe obsežno metropolitansko regijo, ki v Sloveniji surealistična ter bizarna (poševni klasicistični provincialno mesto. Šele proti koncu 19. stoletja je, ustreza Osrednjeslovenski. Toda če se Ljubljano iz nje stebri!), da ji ne bi mogli očitati historicizma. Bila predvsem iz nacionalnih razlogov, začela postajati izloči, ni več kohezivne, gravitacijske sile. Takrat se bi nekak dolg Slovencev do velikega mojstra, pomembnejša, saj je bila Kranjska edina od Kamničani upravičeno vprašajo, kaj imajo skupnega služila pa bi, zaradi nefunkcionalnosti, grobnici avstrijskih historičnih dežel, v kateri so imeli Slovenci z našimi občinami ob hrvaški meji. Edino realna je neznanega junaka, Panteonu zaslužnih, spomeniku v deželnem zboru politično večino. Intelektualni Osrednjeslovenska – Ljubljanska metropolitanska državnosti in spravi, če hočete. Postala bi nekaka centri za Slovence so bili Dunaj, Trst (za katerega regija, ki naj ima dovolj široko gravitacijsko polje, slovenska »Sagrada Famiglia«, za gradnjo bi zbirali je dolgo tlelo tiho upanje, da bo nekoč postal da s svojimi finančnimi, človeškimi, investicijskimi prostovoljne prispevke vseh državljanov. Postavili »slovenski New York«), Gradec. Program Zedinjene presežki lahko pomaga manj razvitim delom svoje bi jo na Šišenskem vrhu, vzpetini tik nad Tivolijem, Slovenije ni nastal v Ljubljani, ampak na Koroškem regije, kot so Kočevsko, Zasavje, Loška dolina. Centrom in Šiško, ki je višja od Gradu in ima in na Dunaju, prva čitalnica v Trstu, prvi tabori na Z učinkovito, dobro povezano regijo bi Ljubljana odlične razglede proti Gorenjski in čez celotno Štajerskem. Ljubljana skoraj v ničemer ni bila prva, de facto funkcionirala kot milijonsko mesto, ki je mestno panoramo. Stolp ne bi razvrednotil cerkvice ne v uporabi parnih strojev ne v uvajanju plinske ali konkurenčno Zagrebu in ki pušča za sabo Gradec na Rožniškem hribu. Izjemno dobro bi bil viden električne razsvetljave. Kratek izstop iz podeželske ali Trst. Znotraj Osrednjeslovenske regije pa ima iz vseh delov mesta in bi uspešno konkuriral povprečnosti je bilo obdobje Ilirskih provinc (1809- Ljubljana lahko še poseben status za in samo za novim nebotičnikom, ki bodo v daljši prihodnosti 1813), ko je bila glavno mesto velike upravne enote, funkcije, ki jih opravlja za vso državo. ustvarjali nova višinska merila – na Bavarskem ki je segala od Tirolske do Dubrovnika. Že pred tem, dvoru, v kompleksu Tobačne tovarne, ob Šmartinski leta 1797, je v Ljubljani enkrat in edinkrat prespal V Sloveniji se že desetletja zavzemamo za cesti, morda na lokaciji Kolizeja. Plečnikov stožec tudi Napoleon. Čas Ilirskih provinc je bil za Ljubljano policentrizem, ki naj zmanjša boleče razlike bi bil postavljen sredi stopničastih razglednih teras čas kratkotrajne in nedokončane modernizacije, ki v razvitosti. Policentrizem in monocentrizem pa s peš dostopi iz smeri Centra, Bellevueja in Rožnika. jo je Evropi prinesla francoska revolucija, s civilnim ne gresta skupaj, zato proračun daje manjšim, Osrednje monumentalno stopnišče bi vodilo od zakonikom in zametki univerze, veselili pa so se tega perifernim občinam relativno več in Ljubljani manj, travnika z brezami – torej med klasičnim Tivolijem predvsem redki svobodomiselni intelektualci. češ da Ljubljana že tako ali tako profitira s prilivom in kopališčem. Stožec bi bil lahko zaključni motiv »možganov«, mladine in podjetnih prebivalcev Za tedanjo prepoznavnost Ljubljane se sicer, bolj številnih novih arhitekturnih ansamblov, avenij in kot protislovne in nedorečene Ilirske province, iz vse Slovenije. Vanjo se steka tako ali drugače promenad v mestu. denar iz trgovine, bančništva, visokega šolstva, običajno navaja konservativni kongres Svete zdravstva, kulture, očitni so multiplikativni učinki Poleg Plečnikovega »parlamenta« naj bi se zavest alianse leta 1821. Ta si je zadala za nalogo, vrniti ekonomije obsega. Z osamosvojitvijo Slovenije se Slovencev o Ljubljani kot njihovi prestolnici usidrale Evropo v predrevolucijsko obdobje absolutističnih je razvoj še pospešil, v Ljubljani so diplomacija, tuja še stavbe predsedniške palače, institucij Evropske monarhij in dominantne vloge katoliške Cerkve. predstavništva, oblegajo jo turisti. unije, diplomatska četrt, novi stadion in športna Za dogovore o uresničitvi tega načrta pa je izbrala dvorana. Veselimo se postopnega izgrajevanja tudi dolgočasno in predvidljivo Ljubljano. No, In multikulturnost? Okušamo jo z množicami mesta kot kulturnega središča z novim Nukom, konservativnost Svete alianse tedanjih Ljubljančanov turistov v ljubljanskem središču in z vse jasnejšo prenovo Opere in Drame. A vsem naštetim ni motila, najbrž jim je bila celo pisana na kožo, artikulacijo potreb raznih skupnosti. Pravoslavni novogradnjam po vrsti manjka nov, šokantni predvsem pa jih je zanimal zaslužek, ki so ga od center in džamija sta značilna primera. To arhitekturni dosežek. Ljubljana na svoj »Bilbao tega imeli: »V pričetku leta 1821 se je usulo vse, kar pozdravljamo. efekt« še čaka. je bilo v zvezi s kongresom, v Ljubljano. V tolpah so Vsaka prestolnica se predstavi svetu prihajali gostje, da je od njih po mestu kar mrgolelo. Občutek pripadnosti prestolnici se krepi z njeno z mednarodnim letališčem, osrednjo železniško in Današnja generacija nima pojma o tem, kako je dostopnostjo in funkcijami, ki jih opravlja za avtobusno postajo. Pri slednjih dveh smo še daleč bilo ljubljansko meščanstvo tedaj zadovoljno in vse Slovence – kot so zdaj državna uprava, na Balkanu (in za njim), celo železniška postaja navdušeno. In kako tudi ne? Celih pet mesecev so sodstvo, Klinični center, Univerza, muzeji, velika v Pivki je večja od ljubljanske. Letališču manjka na to meščanstvo različni dvori, različni ministri, koncentracija nakupovalnih središč. Z avtocestnim velika vhodna avla za čakanje in checking, ki je različni poslanci tako rekoč iz škafa zlato usipali! križem in hitrimi vlaki bo Ljubljana bolj »drugi dom« v vseh prestolnicah nekaka izložba tamkajšnje Neki zanesljiv svedok iz tiste dobe opozarja Slovencev kot doslej. Izjave, da je Ljubljana najlepše arhitekture. Manjka tudi učinkovit, frekventni javni z vidnim ponosom, da so gospodje kongresniki promet od letališča do air-terminala v središču, mesto na svetu, so prisrčno naivne, a vendar samo meseca januarja le za stanovanja plačali če ne s primestno železnico pa vsaj z avtobusi. se z njim postopno gradi istovetenje z glavnim skoraj 70.000 gld.! Vzlic temu je vladal povsod Železniške postaje so bile (in so znova in vedno mestom. najlepši red. Tudi stanovanj ni primanjkovalo bolj) reprezentančen vhod državljanov in Ponos Slovencev na svojo prestolnico se bo in, kar je največje čudo: cena živil vso kongresno tujcev v prestolnico. Zato tudi simbolni pomen gradil postopoma. Prej se bo Ljubljana prikupila dobo ni prav nič poskočila. Kaj bi se pač danes arhitekture: glavna avla, urni stolp, postajni trg, državljanom, če bo velikodušno prepuščala v tem pogledu zgodilo, če bi zašel kak kongrešček ulica – bulvar, ki vodi k postaji (Bahnhofstrasse). nekatere državne institucije regionalnim mestnim v Ljubljano? To bi nas brili mesarji, mokarji, peki in Upamo le, da se stanje v Ljubljani z Emoniko le središčem, kot pa varovala svoje interese za vsako vsi drugi prodajalci!«, je med drugim zapisal Ivan premika iz (stoletja in pol trajajoče) mrtve točke. A ceno. Tekmo z drugimi evropskimi in svetovnimi Tavčar v knjigi Izza kongresa. bojim se, da bo partnerstvo javnega in zasebnega metropolami se lahko dobi tudi na druge načine: Ilustrativno je, da Ljubljana preobrazbe iz sektorja realno pomenilo profitabilno zasebno kot mesto partnerskega odnosa s periferijo, kot srednjeveškega mesteca s primesmi renesanse in trženje stavb nad in okoli železniške postaje – t. zeleno, humano, okoljsko ozaveščeno mesto baroka v modernejše mesto na prelomu iz 19. v 20. j. za poslovne, hotelske, stanovanjske stolpnice, z visoko bivalno kvaliteto. stoletje ni doživela zaradi daljnovidnega načrtovanja, Status prestolnice 41 slovenske države in državo

Foto: Jakše Jeršič Pogled na staro mestno jedro z letala. ampak potresa 1895, ki je arhitektu Maksu Fabianiju Povojno obdobje Ljubljane je, tako kot mnogo Za prostorsko-urbanistično, prometno, gospodarsko, dal priložnost za izvedbo novega prostorskega prejšnjih, protislovno. Po eni strani je postala izobraževalno, kulturno, komunikacijsko in drugo načrta v neoklasicističnem in secesijskem slogu, glavno mesto republike in tako prvič dobila tudi modernizacijo Ljubljane, ki se v grobih obrisih županu Ivanu Hribarju pa možnost, da liberalizira in državne atribute. Po drugi strani so njeno vlogo nakazuje skozi številne projekte, bo treba storiti še posodobi tudi mestno upravo. slabile številne reorganizacije, drobljenje na marsikaj. V prvi vrsti potrebujemo korenit miselni Slovenizacija gospodarstva po prvi svetovni občine ter njihovo povezovanje s (pre)širokim zasuk v definiciji funkcije (glavnega) mesta in vojni, močne carinske zaščite in nezahteven podeželskim zaledjem ter dvotirna »oblastno – v definiciji pojma »meščan«. jugoslovanski trg so v času med obema vojnama samoupravljavska« struktura. Županska funkcija (kakorkoli se je že v posameznih obdobjih Mesta so bila skozi zgodovino praviloma nosilci omogočili vzpon nove, jugoslovanske gospodarske razvoja, ne zgolj trgovsko-gospodarskega, pač pa in politične elite, prvič v zgodovini tudi take, ki imenovala), je bila v resnici drugorazredna. Socialna struktura mesta se je s forsirano industrializacijo tudi političnega, kulturnega, miselnega. »Mestni ni živela zgolj od svojega dela, pač pa tudi od zrak osvobaja,« je geslo, ki ni omejeno zgolj na kapitala. V Ljubljani se je odrazil skozi arhitekturno v prvem povojnem desetletju korenito spremenila, razvoj mesta je v marsičem diktirala »vrtičkarska« srednji vek. Človeška civilizacija se začne z mesti, ki preobrazbo, ki jo je začel že Plečnik, poleg Fabianija so hkrati tudi države. V modernizacijskem smislu je pa vrsta mladih, prodornih in svetovnim trendom mentaliteta prve generacije priseljencev. Poskus liberalizacije in modernizacije v šestdesetih letih torej mesto pred oz. »nad državo« in ima praviloma sledečih arhitektov. Meščanske vile in moderna (razen v času vojn in naravnih katastrof) tudi daljši stanovanja, a hkrati podeželski utrip s kmetijo je ostal nedokončan, sedemdeseta in osemdeseta rok trajanja. Številne države so nastale in propadle ali nasproti nebotičnika nazorno kažejo na protislovje so prinesla vračanje težke industrije, poudarjanje spremenile svoje obsege in funkcijo, mesta so ostala. tistega časa. Čeprav v dvajsetih letih, ko je bila delavstva, številne imigrante iz drugih republik. S tega stališča je tudi v Sloveniji spor med državo Kraljevina SHS razdeljena na t. i. oblasti (Slovenija Za obdobje po osamosvojitvi se zdi, da se Ljubljana (politično oblastjo) in glavnim mestom iracionalen, na ljubljansko in mariborsko oblast), formalno niti dolgo ni znašla, ni znala definirati svoje vloge ni bila »glavno mesto« jugoslovanske Slovenije, se glavnega mesta novonastale države. Znova se je saj le kohezivnost obojega, mesta in države, lahko je uveljavila kot intelektualno in kulturno središče izgubljala v številnih reorganizacijah, političnih prinaša prednosti. Pa ne gre zgolj za zgodovino: tudi z lastno univerzo in vrsto novih kulturnih institucij. pat pozicijah, brezplodnih prepirih. Z zadnjimi v povsem oprijemljivih futurističnih napovedih se V tridesetih letih je to funkcijo okrepila kot središče županskimi volitvami se je to sicer spremenilo, a mestom v 21. stoletju pripisuje glavna razvojna in Dravske banovine, vendar ta nikoli ni dobila želene je nastala nova politična blokada, tokrat s strani celo politična vloga. politične avtonomije, razvoj Ljubljane pa je zavirala vlade, ki želi vlogo glavnega mesta povsem zaobiti Na zadnjih volitvah za mestni svet in župana v Ljubljani (na drugi strani pa, vsaj kar zadeva gradnjo, hkrati (to kažejo številni primeri, kot so ignoranca do so se v grobem oblikovale tri razvojne opcije: tudi spodbujala) gospodarska kriza. Ljubljane v času predsedovanja EU, zavrnitev »konservativno-katoliška«, ki je izhajala iz Druga svetovna vojna je bila za Ljubljano nova, kandidature Ljubljane za evropsko prestolnico tradicionalizma in predsodkov do drugačnih (npr. velika prelomnica. Beli zastavi na nebotičniku, kulture in vrsta drugih). Nedvomno to mesto ovira džamija) in je v mestno življenje skušala vnesti simboličnemu izročanju mestnega ključa v njegovem razvoju in utrjevanju statusa, a hkrati je ruralne elemente (simbolno npr. s prireditvijo Aktiva italijanskim okupatorjem in kolaboraciji se prav tako nedvomno, da taka kratkovidna politika kmečkih žena na Ljubljanskem gradu); je zoperstavil najprej pasivni in nato aktivni »kaznovanja« nima negativnih učinkov samo na »meščansko-kulturniška«, ki je izhajala iz odpor, ki ga ni mogel zatreti niti poskus, da bi jo, Ljubljano, ampak vsaj toliko tudi na razvoj države kot prepričanja, da je vodenje mesta lahko le obdano z bodečo žico, spremenili v neke vrste celote. Glavnega mesta se pač ne da nadomestiti ne »visokokulturniški projekt«, torej so kvalificirani za koncentracijsko taborišče. Z odporom med drugo s kongresnim centrom na Brdu in ne z drobljenjem že to predvsem (samooklicani) »meščani s prefinjenim svetovno vojno so Ljubljančani zanikali (pre) tako majhne državice na številne občine in pokrajine. okusom«; pogosto zgodovinsko tradicijo konservativizma, Z nekaj nujnega poenostavljanja lahko zapišem, da nekritične podvrženosti cerkvenim in političnim je spor med aktualno vlado in Ljubljano predvsem »projektna«, ki meni, da je razvoj mesta mogoče avtoritetam, ponižnega čakanja, do bo rešitev za odraz spora med urbano (svetovljansko) in ruralno izpeljati po menedžerskem principu, klasično probleme prišla od drugod. Slovenijo. politiko pa zamenjati z interesnimi listami. Status prestolnice 42 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

njega) do »prišlekov«, od stolpnic do kmečkih usmerjati in voditi po demokratični in evropski poti. hramov. Dunajčani, npr., so to dojeli, Ljubljana Ljudje, ki živijo ustvarjalno, ki so vsestransko delovni, s svojimi zgodovinskimi travmami, hipotekami in so lahko tudi svobodni. provinicalistično miselnostjo, še mora. Zato je Dunaj Vzvratne vožnje oblastniškega vladanja je dovolj glede na zadnje raziskave po kakovosti življenja na in preveč, zaljubljenost v staro je iskanje vzorov drugem mestu, za dolgočasnim Zürichom, Ljubljana v preteklosti, tudi mencanja na mestu naj bo pa na 82. Celo za kar nekaj vzhodnoevropskimi konec. Ljubljana želi dihati s polnimi pljuči, želi mesti, tudi Vilno npr., ki mi je v spominu izpred živeti najlepše mesto na svetu. Za to pa je potrebno dobrih desetih let, ko sem tam predaval, ostala združevanje sil, ki jih resnično zanima napredek z zanemarjenimi pročelji, socialističnimi bloki in eno Slovenije in s tem napredek Ljubljane. Prav zato je ali dvema znosnima restavracijama. Dokaz torej, da javni pogovor o statusu glavnega mesta tako zelo se v enem ali dveh mandatih dá marsikaj narediti. potreben, potrebno se je zavedati vloge glavnega Upati je, da gre tudi v Ljubljani trend v tej smeri. mesta v prihodnjem razvoju države in spregovoriti o odnosu države in vseh njenih institucij do glavnega mesta, o odnosih in partnerstvu vseh oblik sodelovanja, o tem, da se utrip Ljubljane pozitivno čuti in doživlja v vseh delih Slovenije in da se utrip Ljubljana – Slovenije prepleta z dinamiko razvoja Ljubljane na vseh področjih – v kulturi, prostovoljstvu, umetnosti, mesto ustvarjalnih znanosti, gospodarstvu, turizmu, prometu, okolju, športu, skratka, povsod. Slovenija bo napredovala, če meščank in bomo delovali in sodelovali ustvarjalno. Kdor tega ne zna ali noče, ga napredek države ne zanima. meščanov in Ljubljana se s svojo pokončno držo, širino razvoja odpira in deluje kot evropsko mesto, ni zaprta srce Slovenije vase, se veseli uspehov drugih in pogumno, z jasno usmeritvijo spodbuja pozitivne tokove v celotnem Dr. Marjan Rožič, župan Ljubljane v letih 1978 do 1982 slovenskem prostoru. Dobri primeri razvoja Foto: Dunja Wedam glavnih mest evropskih držav, katerih župani in Festival Ana Desetnica. Slovenski parlament in vlada zaključujeta svoje štiriletno obdobje. Na žalost v večini primerov drugi predstavniki so se zbrali letos v Ljubljani, so Slednja se (kljub očitkom o populizmu, neslavno. To velja še posebej, ko gre za odnos do ohrabritev za Ljubljano in obratno, Ljubljana s svojim o »balkanizaciji« glavnega mesta – in to tistega, ki Ljubljane kot glavnega mesta države. Stanje pred, ob razvojem in razumevanjem kulture sožitja v mestu se je še nekaj desetletij nazaj bahalo, da je njegov volitvah in po njih je izziv in priložnost za poglobljen spodbuja druge. Deklaracija o vlogi prestolnic nebotičnik najvišja stavba na Balkanu, in se tudi pogovor, ki naj osvetli razmere, vzroke in posledice v medkulturnem dialogu in ustvarjanju aktivnega sicer ni pridevnika »balkanski« čisto nič sramovalo –, takega stanja in prispeva, da bo nesprejemljivo sožitja, ki je bila sprejeta na srečanju županov v namigovanjih o »neprimerni« nacionalni ali celo stanje preseženo. Za tak pogovor se je pred časom evropskih prestolnic 9. maja, ob mestnem prazniku verski barvi župana ipd.), med vsemi tremi izkazuje zavzel tudi predsednik republike dr. Danilo Türk, miru in prazniku Evrope, izraža in spodbuja širino za najbolj kompetentno in sposobno izvesti ki zagotovo tudi kot Ljubljančan čuti potrebo, da medmestnega sodelovanja, spodbuja povezanost modernizacijo Ljubljane v smeri svetovnih razvojnih se stanje spremeni. Volitve bodo – vsaj upam – glavnih mest in držav. Pomembno je, da ljudje trendov. prekinile prakso predsednika vlade in mnogih na odgovornih položajih, ki vodijo državo, kot ministrov, ki so z omalovaževanjem, cinizmom in prebivalci pa so meščani Ljubljane, sodelujejo Mesta z večstoletno nepretrgano plemiško- politično nezrelostjo podcenjevali Ljubljančane v okviru lokalne in mestne samouprave in drugih meščansko tradicijo, kakršna so npr. Benetke, in Ljubljančanke, njihovo demokratično izvoljeno oblikah demokratičnega delovanja pri odločanju Dunaj, Amsterdam, pa tudi bližnji Gradec, se vodstvo, še posebej župana gospoda Zorana o razvoju mesta in razreševanju odprtih vprašanj, na tovrstno tradicijo že zdavnaj ne ozirajo. Vsaj Jankovića, in s tem Ljubljano kot celoto, kot glavno ki jih narekuje razvoj mesta. Torej ne ukazovanje, ne več, kot je potrebno. Seveda se upošteva, mesto države. V osnovi gre za podcenjujoč odnos kljubovanje ali omejevanje, ne oblastniško je vkomponirana v mestno identiteto, a razvoj do ljudi, ki so srce in energija znanja tega mesta, do strankarski diktat, temveč sodelovanje. se gradi na večkulturnosti, mešanju svetovnih njihove ustvarjalnosti, do zgodovine in do realnih, trendov, svežih idejah. Če dam arhitekturni primer: Vlada Republike Slovenije ne more pričakovati ambicioznih in sodobnih razvojnih ciljev. v Gradcu je kljub godrnjanju in nasprotovanju dobre ocene za svoje delo, če se vede do Ljubljane, »tradicionalistov« Kunsthaus Graz iz leta 2003, V Ljubljani se ne glede na ovire in podtikanja kot da ni del države, kot da za mesto velja neka »Friendly Alien«, kot ga ljubkovalno imenujejo, razmere in odnosi urejajo civilizirano po evropskih druga zakonodaja. Poskusi vladanja nad Ljubljano – popolnoma futuristična stavba sredi renesančnih kriterijih in mesto izžareva sodoben, moderno osebnega ali strankarskega, se ne obnesejo. stavb, postal glavna atrakcija. Prav tako kovinsko- naravnan razvojni utrip. Namesto razumevanja, Ljubljančanke in Ljubljančani so se z vso silo uprli stekleni umetni otok s kavarno sredi Mure, le nekaj podpore, sodelovanja, pomoči, iskanja skupnih tuji sili – okupatorjem, se organizirali kot država deset metrov stran od klasičnih štajerskih gostiln. partnerskih rešitev, utemeljenih odgovorov pa je v državi in zmagali. To je bila veličina osvobodilnega Bistvo moderne meščanske kulture ni poreklo (le Ljubljana iz vladnih krogov deležna nesposobnosti boja, ki ostaja temelj preteklosti in prihodnosti. Ni kdo ga v Ljubljani ima kaj več kot generacijo ali dve za demokratično držo. Namesto podpore ljudem naključje, da je Ljubljana mesto heroj. Za sedanje nazaj?), pač pa liberalno in nemoteče sobivanje se želi uveljavljati birokratski centralizem. Volitve, ki razmere in evropsko prihodnost so nesprejemljivi različnih načinov življenja, zaradi mene vključno so pred nami, so za Ljubljano in s tem za Slovenijo primeri politizacije s pozicije strankarskega enoumja z »jodlarskim«. Bistvo mesta sta urejenost in varnost, posebej pomembne, saj ogromna večina pričakuje namesto političnega pluralizma pri reševanju zadev ki upoštevata različnosti slogov življenja. Pogled zaton zatohlega in svežino novega, naprednega, ljudi v mestu. Strankarski pristop do problemov na mesto in na ljudi kot na celoto različnosti: od ustvarjalnega. Volitve so lahko edina uspešna v mestu ovira njihovo reševanje, vnaša politizacijo predmestij do centra, od alternativne kulture do selekcija med tistimi, ki so sposobni le diktata, in konflikte, ljudi spodbuja, da se postavljajo vrhunskih koncertnih dvoran, od katoliških cerkva in silami demokratičnih ustvarjalnih ljudi, ki so drug nasproti drugemu, namesto da bi združeni do džamij, od »meščanov« (s »pedigrejem« ali brez sposobni glavno mesto Ljubljano in državo Slovenijo v partnerstvu delovali učinkovito. Status prestolnice 43 slovenske države in državo

Ljubljana z izjemnimi ustvarjalnimi potenciali, In Kidrič je z zanosom ugotavljal, da se je v Ljubljani razvito ekonomsko, prostorsko, socialno, ekološko Ljubljana – pojavila »država v državi«: pravniki so sicer menili, in drugimi politikami vpliva in bo lahko še več da je bilo to prekmalu, toda dve leti pozneje prispevala k pospešenemu razvoju države in k prestolnica je Kočevski zbor odposlancev – ta edinstveni urejanju vseh tistih domačih in evropskih vprašanj, parlament odporniške Evrope – poslal poseben ki so temelj kakovosti življenja mesta in vsakega slovenske države pozdrav Naši Ljubljani, v katerem pribija, da je prebivalca v njem. Prebivalci in prebivalke Slovenije Ljubljana »Slovencem in svetu primer junaštva in se počutijo kot del narodov sodobne Evrope, še Janez Stanovnik, predsednik Zveze združenja borcev domovinske ljubezni, ki ga hočejo danes posnemati posebej pa doživljajo Ljubljano kot svoje glavno za vrednote NOB vsi slovenski kraji ...« mesto, ki jih sprejme z odprtim srcem, kot del sebe. Vse blagoslove tebi, Ljubljana ... Prav na sredo vseh V osvobodilnem boju je postala Ljubljana simbol Ustvarjalni duh mesta je z zadovoljstvom sprejet Združene Slovenije, slovenske države, ki si jo je v vsakem delu Slovenije. nadlog te je postavila nebeška modrost, luč v temo, zeleno trato na pustinjo! Osvobodilna fronta postavila v osrčje svojega Nerazumevanje vloge glavnega mesta za lasten osvobodilnega programa. Ljubljana je sprejela in slovenski razvoj v zadnjih dveh letih se na Ivan Cankar skoraj 20.000 slovenskih beguncev iz Gorenjske materialni, socialni in simbolni ravni kaže predvsem in Štajerske, Ljubljana je iz bolniškega zapora 29. oktober 1941: Hitler in Mussolini sta pokorila v naslednjih dejstvih: reševala tigrovca Kravanjo - Petra Skalarja, ki in si podredila celotno Evropo – od Rejkjavika do je preživel spomladi prvi oboroženi spopad s sprejemom novega Zakona o financiranju občin Krete in od Dunquerka do Moskve. Sredi kontinenta z okupatorji, Ljubljana se je pred okupatorskim je bilo Ljubljani v imenu solidarnosti do drugih tam na vrhu Jadrana in kjer Alpe prehajajo v Balkan terorjem pogreznila v podzemlje: radio Kričač je občin in enakopravnega policentričnega razvoja in Panonijo, pa je Ljubljana odločila, da z uro osame vzdrževal med ljudmi ponos, hrabrost in up na odvzetih 60 milijonov evrov proračunskega denarja; in dostojanstvenega molka dokaže osvajalcem svojo svobodo: pet podzemnih tiskarn (Podmornica, gre za konflikten, nepovezovalni pristop reševanja moralno premoč. Visoki komisar Graziolli sporoča Truga, Tehnika, Tunel in TT – Tone Tomšič) je odprtih vprašanj lokalne samouprave; Mussoliniju: »Na smeh mi gre, ko vidim, da en sam tiskalo letake, s katerimi so obveščale prebivalstvo s predlogom pokrajinske zakonodaje, ki letak Osvobodilne fronte spravi ljudi z ulice ...« Ko o dogajanju na frontah in jih bodrile v odporu. predvideva 14 pokrajin kot t. i. politično realnost, pa se je pojavila na zvoniku frančiškanske cerkve V mestu je delovalo več kot 400 terenskih odborov bo prineslo siromašenje Ljubljane še nadaljnje v samem najožjem središču Ljubljane slovenska OF, ki so rekrutirali partizanske borce, zbirali orožje, materialne posledice za Ljubljano in državo kot zastava, mu ni šlo več na smeh. Vse dopoldne so opremo, hrano in pobirali narodni davek in ljudsko celoto; s Tromostovja okupacijski vojaki streljali v zastavo, posojilo. Varnostna služba je ob pomoči množične da bi jo spravili z zvonika, ni pa ga bilo junaka, da bi Narodne zaščite odkrivala ovaduhe in okupatorjeve z nepodpisanim Zakonom o glavnem mestu se povzpel na zvonik ... na ravni med županom glavnega mesta in konfidente. V mestu je vse do spomladi 1942. leta predsednikom Vlade RS je zaustavljena vrsta strateških projektov na ključnih področjih razvoja mesta, pomembnih za Ljubljano in državo; z zavrnitvijo kandidature Ljubljane za evropsko prestolnico kulture je Ljubljana izgubila tako znatna evropska sredstva kot doživela simbolno podcenjevanje realnega generatorja kulturnega dogajanja v državi; ob predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, za katero je MO Ljubljana uredila Slovensko cesto in pospešeno urejala druge predele mesta, pripravila reprezentativno razstavo povojne slovenske grafike v sodelovanju s SAZU, pripravila srečanje županov in postavila umetniško instalacijo Marka Pogačnika Hologram Evrope, meščani pa so vse polletje izražali svojo gostoljubnost in prijateljstvo, je bila Ljubljana v celoti spregledana kot glavno mesto predsedujoče države, njen prispevek pa je bil popolnoma prezrt; med večkratnimi vladnimi obiski slovenskih mest in pokrajin Ljubljane ni bilo, kot da sploh ne bi obstajala, kaj šele, da bi bila minimalno upoštevana kot glavno mesto države. Našteta dejstva, ki so sicer znana in nekatera navedena tudi v povabilu k tokratni razpravi, navajam zato, ker delno ilustrirajo, kako nepremišljeno je podcenjevanje slovenskega glavnega mesta Ljubljane prav s strani vlade slovenske države, ki jo glavno mesto temeljno stvarno in simbolno utemeljuje in je generator slovenske državnosti. A tudi v tem obdobju Foto: Dunja Wedam Ljubljana zmaguje in bo zmagala, ker ve, kaj Boris Kalin: Talec, bron, 1957, Ljubljana, Gramozna jama. Z njim je kipar, čigar talci so sicer z notranjim patosom hoče. Energija njenega razvoja so ustvarjalni, prežete uporniške postave, poudaril »intimneje umirjeno žrtveno veličino, vpeto v podobo predsmrtnega človeškega svobodoljubni in zavzeti meščani in meščanke. dostojanstva«. Kipu so aprila vandali nažagali desno roko in je po popravilu poškodbe poostreno varovan. Status prestolnice 44 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom deloval Izvršni odbor OF, Plenum OF se je sestal »nacifašistični tiranji«, kot je dejal Churchill, ampak razsekali ljubljansko prebivalstvo na drobne kosce, že v letu 1941 kar štirikrat ... Okupator je v obupu zato, ker je soproga ameriškega predsednika na s katerimi bodo potem gnojili občinska in vaška to »dušo slovenskega odpora« spremenil v največje Mestnem trgu – ne v Židovski ulici – kupovala polja po kmečkih občinah.« (Slovenski narod 8. koncentracijsko taborišče v Evropi in že februarja kristalne kozarce! novembra 1910). Čeprav je minilo sto let, odkar so 1942. leta mesto vklenil v 34-kilometrski obroč bile izgovorjene te besede, bi lahko ob komediji Novi kongresni center – za katerega si zaslužijo bodeče žice z 69 bunkerji, v katere je namestil s pokrajinskimi referendumi ponovili Ezopov moto: strojnice, ob žici pa nastavil nahodne mine. V mestu vse priznanje arhitekti in izvajalci – ni bil zgrajen »Mutato nomine de te naratur fabula!« (Če samo je izvajal racije, v katerih je preiskal kar 44.000 v Ljubljani, kjer bi glede na druge infrastrukturne spremeniš ime, potem basen govori o tebi!) Istega prebivalcev Ljubljane in jih v internacijo odpeljal zmožnosti lahko tudi v prihodnje služil potrebam leta, ko je Tavčar govoril zgoraj omenjene besede, 5.400, od katerih so jih partizani samo na Verdu rešili promocije kongresnega turizma, ampak je bil pa je 22. avgusta 1910. leta »njegovo cesarsko in 300, premnogi pa se iz taborišč niso nikdar vrnili. zgrajen v neposredni bližini letališča Jožeta Pučnika kraljevsko apostolsko veličanstvo blagovolilo ne Vse to odporniškega duha ni nikdar zlomilo. Ob in tako zaobšel seznanjanje tujih državnikov z našim potrditi« dr. Ivana Hribarja, že tretjič izvoljenega kapitulaciji Italije 1943. leta je Ljubljano zapustilo več glavnim mestom. »Podoba raja« si je sicer pridobila za ljubljanskega župana, zaradi »srbofilstva in kot 5.000 mladenk in mladeničev, ki so se pridružili kompliment »velike rezine raja«, glavno mesto rusofilstva«, čeprav ni postavljal temeljev pravoslavni partizanskim enotam – na Golem so formirali s Plečnikovimi, Fabianijevimi, Vurnikovimi dragulji, cerkvi v Tivolskem parku. Karl Marx je menda dejal, Ljubljansko brigado – in v borbi prepevali »Hej spomeniki ilegalcu, talcem in voditeljem slovenskega da se zgodovina ponavlja samo kot farsa ... brigade ... vse do bele Ljubljane!« odpora nacifašistični tiraniji pa so ostali prikriti In ker sem že pri Hribarju, temu večnemu vzorniku voditeljem tega sveta. Ljubljana ni postala glavno mesto slovenske države ljubljanskih županov – ki ni vzdržal sramote samo zaradi svoje geografske lege, pa tudi ne zgolj In ker je že Prešeren očital Kranjcem, da jim je »mar sovražne okupacije in se pognal s Šuštarskega kot križišče prometnih in trgovskih poti, ampak samo za d'nar«, naj bo ob tej priložnosti omenjeno, mostu v smrt hladne Ljubljanice –, naj našega predvsem zato, ker se je v njej rojevala in razvijala da je izgradnja konferenčnih zgradb skupaj sedanjega župana Zorana Jankovića spomnim na slovenska kultura, ki je ljudstvo teh krajev združevala s prireditvami baje stala prav toliko – 60 milijonov besede, ki jih je Hribar govoril v svojem novoletnem v narod in krepila voljo za ustvarjalnost in moč, evrov –, kolikor je bilo odtegnjeno proračunu mesta govoru pred več kot sto leti: »Dali smo razvijanju bele ki je narod preobrazila v državotvorno nacijo. Če Ljubljane. Kot da se hoče glavno mesto države Ljubljane pravec ... Naj se naši politični nasprotniki kje, potem se je na slovenskem primeru potrdilo, kaznovati, ker je prebivalstvo Ljubljane izvolilo še tako zadirajo v nas, toliko je gotovo, da bode kar je že davno ugotavljal francoski mislec Ernest župana in mestni svet po svoji volji in vesti, ne pa po zgodovina sodila o našem delovanju pravično in ne Renan: »Nesreča in skupna nevarnost ljudstva želji vladajoče oblasti v državi. pristransko ter da se bodo naši potomci, katerim ne združuje v narod ...« Ljubljana v tem procesu ni bode – kakor današnjim našim nasprotnikom – vida To postavlja pred nas vprašanje odnosa med kalilo sovraštvo in zavist, rado spominjalo našega bila samo »kraljica veselja, mati vseh sladkosti glavnim mestom in državnim vodstvom, o čemer in botrica prešernih ur«, kot je pisal Ivan Cankar, dela.« Ali pa, kot je dejal veliki Dante: »Hodi po svoji govori deklaracija, ki so jo sprejeli župani evropskih poti in pusti nasprotnike, naj govore, kar hočejo!« ampak je postala središče političnega dozorevanja prestolnic na svojem srečanju 9. maja v Ljubljani in s Poveljstvom slovenskih partizanskih čet na povabilo župana Zorana Jankovića. Prestolnica generatorica slovenske suverenosti. Pol stoletja po namreč ni zgolj lokacija državnih uradov oz. sedež zmagoviti osvobodilni borbi se je to dejstvo potrdilo državnih oblasti, ampak je predvsem simbol in udejanjilo v plebiscitu za neodvisnost, razglasitvi državniškega ponosa. Ni Francije brez Pariza, pa Ljubljana kot samostojne državnosti in zmagoviti vojni za Slovenijo. tudi ne Anglije brez Londona, čeprav je postala Ob vsem tem veličastnem zgodovinskem dogajanju Združeno kraljestvo, tudi Nemci so vedeli, zakaj prestolniško mesto je toliko bolj nerazumljiv sramoten odnos sedanje so sedež vlade vrnili v Berlin, in Američani svojega državne oblasti do glavnega mesta mlade države. glavnega mesta niso kar naključno poimenovali po Jože Strgar, župan Ljubljane v letih 1990 do 1994 Georgu Washingtonu! Glavno mesto je prestolnica Vsak Slovenec je bil ponosen, da smo kot »majhna« – Za Ljubljano, za njeno lepšo zunanjo podobo, za vse države in je kot tako simbol prav tako, kot je simbol in povrhu vsega še »nova« – država v prvi polovici tisto, kar prestolnici naroda pripada, se zavzemam, nacionalni grb, zastava ali pa borbeni prapor letošnjega leta predsedovali Svetu Evropske odkar se poklicno ukvarjam z urejanjem zunanjega slovenske vojske. In ker je zgodovina za narod unije. To je bila priložnost, da spomnimo Evropo, prostora. Že ves čas sem zagovarjal misel, da to, kar je spomin za človeka, je prestolnica mesto ki je zrasla iz vrednot zmage nad nacifašistično Ljubljana nima dovolj zelenih površin, predvsem zgodovinskega spomina, iz katerega so se rodili tiranijo, na veličastno epopejo štiriletnega odpora ne kakovostnih. Ko je bila Ljubljana še manjša, narod, nacija, suverenost in država. Razumljivo je, in od zaveznikov priznanega partizanskega boja, z manjšim številom prebivalcev, je imela obsežnejše da zato prestolnice krase Arc de triomphe, Trafalgar da spomnimo Evropo na besede pokojnega parke, predvsem velik in preudarno oskrbovan monument, Brandenburška vrata, Washingtonov Tivoli. Zlasti od druge vojne naprej smo Tivoli samo predsednika Janeza Drnovška: »Slovenski partizani obelisk in Lincolnov memorial. Tako tudi naše zmanjševali, ga oblikovno ter vsebinsko siromašili, so pomagali osvobajati Evropo in Slovenijo. glavno mesto spominja ne samo na Trubarja kaj novega, če odmislimo obvezne zelenice ob Njihova zasluga je nesporna in večna!« Žal takega in Prešerna, ampak tudi na Kidriča in Kocbeka, stavbah, pa ni nastajalo. V okviru hortikulturnega spominjanja nismo doživeli. Še več kot to. V Zvezi številne spominske plošče pa na druge pomembne gibanja, ki je s svojim aktivnim delovanjem začelo borcev za vrednote NOB smo v sodelovanju dogodke iz naše preteklosti. s Tržačani in najuglednejšimi akademiki pripravili v poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja, smo poseben zbornik v angleščini, v katerem obujamo Videti je, kot da se ne moremo otresti svoje si zavzeto prizadevali za nov park za Bežigradom. spomin na dogajanja, iz katerih se je rodila današnja prepirljive preteklosti. Pokojni generalni sekretar Vanj bi vključili miniaturen park Navje, ki je v tistem Evropa, pa na prošnjo, da nam pomagajo pri Združenih narodov Dag Hammerskjöld je nekoč času prav tako životaril. A ostalo je zgolj pri načrtih. distribuciji zbornika tujim državnikom, novinarjem in dejal: »Tisti, ki pri hoji gleda samo pod noge, Zavzemali smo se tudi za park pod Rožnikom publicistom, sploh odgovora nismo dobili! bo prej ko slej izgubil smer in cilj!« Če se bomo (Čadovi travniki), kamor smo demonstrativno izgubljali v malenkostnih medsebojnih sporih posadili večje drevo. Spet nismo uspeli. Šele Še bolj žalostno usodo pa je doživelo naše glavno sedanjosti in preteklosti, bomo prej ko slej zapravili z nastankom samostojne države Slovenije smo na mesto. Helikopterji so sicer preletavali glavno dolgoročno poslanstvo naroda. Naj nam bo izkušnja zahodnem delu povečali Tivoli, sanirali ribnik in mesto in promet na glavnih mestnih arterijah je iz preteklosti svarilo za sedanjost in prihodnost. uredili osrednje otroško igrišče. A to za naše mesto bil zaustavljen, toda ne zato, ker bi predstavniki Na predvolilnem shodu leta 1910 je častitljivi ni dovolj, posebno ne zdaj, ko je Ljubljana postala naše države seznanjali državnike bratske Evrope dr. Ivan Tavčar takole govoril o svojih političnih prestolnica države Slovenije in je nanjo obrnjenih z legendo »mesta heroja« med bojem proti nasprotnikih: »Bodo kranjski klerikalci prav kmalu vse več radovednih oči z vseh delov sveta. Status prestolnice 45 slovenske države in državo

Foto: Jakše Jeršič Jože Strgar: zamisel reprezentativnega Severnega parka. Pogled na Tivoli z letala. Prestolno mesto države ima nove in dodatne Podzemno parkirišče Reprezentativni park obveznosti tudi na področju javnega zelenja. A ne Potreba po večjem parkirnem prostoru na To je posebej oblikovan park, nekaj, kar izstopa le zaradi mesta in njegovih prebivalcev, ampak področju pokopališča je občutna že zdaj. Še od navadnih parkovnih ureditev. Nekaj, kar je prav tako tudi zaradi države kot celote. Usklajeno bolj bo, če se bodo tam okoli dogajale poleg v poseben ponos mestu ali pa oblikovalcu in prizadevanje za te reči – mesta in države – je pri pokopavanja rajnih in obiskovanja pokopališča pogosto je tudi v poseben ponos sponzorjem, ki so tem nujno. še druge stvari, ko bodo dograjene predvidene marsikje botrovali reprezentativnim parkom. Mesto stolpnice. Toda širitev parkirnega prostora po samo ima le redko dovolj denarja, da bi si privoščilo Predlogi in načrti za nove gradnje v mestu, kakor površini ni več mogoča. Treba ga je spraviti pod tako posebnost. Ponekod vendar – na primer jim moremo slediti, so obetavni in predvidevajo zemljo, s pogojem seveda, da park na površini v Solnogradu (Salzburgu), če omenim bližnjo tudi zelenice in celo parke. A kot se navadno dogaja, ostane. Spričo predvidenih potreb bi se podzemni soseščino, kjer že dolgo kar sredi mesta vzdržujejo zgolj kot »spremljajoče obveznosti«, kar je za naše parkirni prostor v primerni velikosti raztezal od odlično zasnovan in oskrbovan vrt z vrtnicami. mesto premalo. Dobiti moramo park ali parke kot Tomačevske do Jarške ceste, z vhodom in izhodom Omenim naj še stare renesančne vrtove v Italiji, kjer samostojne prvine v mestnem okolju. Zavedam z obeh strani in z morebitnim izhodom tudi na jih po stoletjih še vedno ohranjajo in oskrbujejo. So se, da so nadvse važne tudi druge reči. Tudi sam Pokopališko cesto. kot prava posebnost, kot reprezentanca za mesto in poudarjam, da sta mestni in primestni promet in vse, za vso državo. kar je z njim povezano, osrednji problem Ljubljane. Ljudski park A sprejeti bi morali obveznost za vse tiste, ki gradijo Pojem ljudski park je nastal v 19. stoletju, ko V sestavu našega prostora, v neposredni bližini kaj novega, da bi dobršen del vložka namenili so po razvitem svetu nastajala velika mesta Plečnikovih Žal, ki so del evropske kulturne dediščine tudi za ureditev teh nujnih stvari, tudi parkov. A to z veliko gostoto prebivalstva in so bili taki parki (v letih 1991–1994 smo jo z veliko težavo ohranili in naj ne bo naloženo samo Ljubljančanom, ampak iz zdravstvenih ter socialnih razlogov nujno obnovili), bi bil reprezentančni park za Ljubljano tudi državi. Gre za skupne zadeve, za nas vse in potrebni. V Ljubljani ni bilo prave potrebe zanj, dodatna posebnost, rečemo lahko, da bi obogatil predvsem tudi za naše skupno kulturno spričevalo pač zaradi majhnosti in zelene okolice. V večjih, in razširil obstoječo znamenitost. Tukaj ni mesto, pred svetom. zlasti v industrijskih mestih, kjer je bila naseljenost da bi razpravljali o vsebinski in oblikovni zasnovi, prebivalstva velika, odprtega prostora pa malo, so rečemo naj le, da bi od celote lahko odtrgali del sveta, Da bi prestolno mesto Ljubljana dobilo nekaj recimo 10.000 m2, ki bi bil posebej urejen, posebej posebnega in hkrati nujno potrebnega, predstavljam bili ljudski parki pravo zdravilo. Prebivalci takih mest so morali imeti možnost, da so v prostem oskrbovan, torej svojevrsten park, na kar bi bili svoje videnje novega mestnega parka na področju Ljubljančani lahko ponosni in bi ga radi obiskovali prejšnjih vrtičkarjev, med pokopališčem Žale času lahko odšli na sonce in zrak, da so vsaj in Novimi Jaršami, ki ga novi prostorski načrt malo ohranjali stik z naravo. Današnja Ljubljana, Otroško igrišče z veliko večjo gostoto prebivalcev, vsaj v nekaterih predvideva kot Šmartinski park. Ker je zemljišče Otroci in njihovi starši ter drugi spremljevalci predelih, naravnost kliče po velikem parku, po razmeroma veliko, bi bilo mogoče in za Ljubljano otrok morajo imeti svoje igrišče – svoj svet, ki ni prostoru, kjer še rastejo rastline in letajo ptice, kjer smiselno, da bi uredili večnamenski park, za ogrožen od drugih ljudi dogodkov, ki so običajni človek lahko v miru posedi ali se celo uleže na katerega bi se mi zdelo primernejše ime Severni v splošnem javnem parku. Tako stališče potrjujejo zeleno trato. park. Kaj takšna namera vsebuje in zajema? vsakodnevne izkušnje. Poglejmo jih nekaj: Podzemno parkirišče, ljudski park z zaprtim V sklopu celotnega omenjenega prostora bi bilo V lepšem stanovanjskim predelu v Ljubljani se je otroškim igriščem, reprezentativni park in mogoče velik njegov del nameniti prav temu. Pri starejša gospa, ki varuje vnuke, takole pritožila: sprehajalni park za pse. Vse to je prav na tistem tem ne gre za posebne in drage parkovne motive, Z otroki sploh ne morem več ven na zelenico. Vse mestnem predelu potrebno in je hkrati izvedljivo, ne ampak za zelen odprt prostor, ki naj bi bil dovolj je onesnaženo od psov. Dokler je bil dojenček da bi kaj podirali ali onemogočali. Električni vodi, velik, da bi se ljudje nemoteno odpočili, občudovali v vozičku, je še šlo, pozneje ne več. V Tivoliju ki so speljani po tem zemljišču, bi po mojem lahko rast rastlin in uživali v lepoti oblikovanega pa sem bil priča takemu dogodku: S poklicnim ostali in ne bi bistveno ovirali parkovne ureditve. parkovnega prostora. kolegom iz tujine sva v Tivoliju srečala mamico Status prestolnice 46 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

vrtičkarskem svetu, je mogoče lepo uskladiti, državo in prestolnico, zavezati tako eno kot drugo odmeriti razumno in namenu primerno po velikosti k dejavnostim, ki bi to zagotavljale, in preprečiti in se, po dolgem času, predstaviti z nečim novim, možnost velikih nihanj tudi na dohodkovnem z nečim, kar je mogoče uresničiti ravno v Ljubljani. in posledično stroškovnem področju. Vsaka Se razume, da je to zahteven projekt, ki ga lahko organizirana celota – družina, občina, mesto in izpelje kvalificirana uprava za mestno zelenje. Če bi morda še posebej država – potrebuje za svoje se zgledovali po tistem, kako smo v letih 1991 – 94 delovanje stalnost in ne more brez posledic prenesti urejali zahodni del Tivolija in ga uspešno zaključili, takih padcev, kakor je izguba tretjine dohodkov iz bi projekt lahko uvrstili na mednarodno raven ali enega leta v drugo. bi, vsaj v domačem okviru, k sodelovanju poleg sponzorjev povabili tisti del gospodarstva, ki se Zdi pa se mi tudi, da bi tudi Ljubljana morala na neki poklicno ukvarja z urejanjem zunanjega prostora. način »ponuditi roko« drugim slovenskim mestom, še posebej Mariboru. Prav zato, ker se Slovenci, kot je dejal akad. Jože Trontelj, ne zavedamo v celoti simbolnega pomena glavnega mesta – pri tem pa je igrala pomembno vlogo tudi zgodovinska Ljubljana – prvi razdeljenost Slovenije –, bi bilo modro iskati in najti načine za to, da bodo druga mesta in njihovi naslov države prebivalci, pa tudi prebivalci Slovenije v celoti, Ljubljano intimno sprejeli kot svoje simbolno Akademikinja prof. dr. Alenka Šelih središče, središče, ki se ga istoveti tudi z državo, središče, ki je na neki način »prvi naslov države«. Ko je Primož Trubar pisal o nas, nas je naslovil z »Lubi Slovenci« – zanj nismo bili ne Kranjci ne Dolenjci ne Štajerci ne Gorenjci ne Primorci ne Korošci niti Prekmurci niti Belokranjci. A država, v kateri smo pretežno živeli dolga stoletja, nas je Mesto in uspešno delila po pokrajinskih merilih in tako Foto: Dunja Wedam Ljubljana ni bila dojeta kot središče slovenstva od državne zadeve Mirsad Begić: Martin Pegius, bron, 2003. Prvega vsega začetka. Obdobje zadnjih devetdesetih let, znamenitega pravnika slovenskega rodu Martina Pegiusa iz ko je najprej postala glavno mesto banovine in Prof. dr. Darko Štrajn, Pedagoški inštitut nato socialistične republike, ni bilo dovolj, da bi se 16. stol. je kipar oblikoval iz lastne ustvarjalne predstave, ker Na svetu je mesto in prestolnica, ki jo nemara njegova podoba ni znana. Ljubljana v zavest in podzavest prebivalcev Slovenije že nezavedno dojemamo kot »prestolnico vseh usidrala kot njena simbolna, tako rekoč Arhimedova prestolnic«, kot paradigmo mesta nasploh in z dojenčkom v vozičku in petletnim otrokom, ki je točka, s katere bi bilo mogoče »dvigniti zemljo«. skakljal naokrog. Kar naenkrat je pritekel velik pes kot kraj, kjer je urbanizem najbolj eno s svojim in skočil na otroka. Mamica in otrok sta bila čisto iz Po osamosvojitvi je Ljubljana postala prestolnica; predmetom dela, namreč z mestnim prostorom. sebe, drugi pa nismo mogli kaj pametnega storiti. označuje jo torej beseda, ki je v slovenščini vezana To je, skratka, Pariz in kar smo našteli, še zdaleč ni Lastnica psa, ki je bila v bližini, pa je samo gledala, na kraljevi prestol, ki ga je v takšnih mestih v drugih vse, po čemer je Pariz vzorec, brez katerega je težko kot da to ni nič posebnega. Otroci morajo imeti državah imel kralj. Postati bi torej morala simbolno misliti karkoli mestnega, pa četudi gre za povsem s svojimi spremljevalci vred posebej ograjen in središče države, nacije ter vseh njenih prebivalcev. neprimerljive mestne naselbine kjerkoli v Evropi zanje pripravljen parkovni svet, v katerem se lahko Obdobje šestnajstih let je najbrž prekratko, da bi in v veliko primerih tudi na drugih celinah. To, zadržujejo in brezskrbno igrajo. V sklopu celote je lahko doživeli to zlitje resničnega s simbolnim. da je, med drugim, Pariz vzorec mesta kot kraja tam tudi za tak svet dovolj prostora. Toda razkorak med obojim je danes tolikšen, da se, politike, je ena od njegovih značilnosti, ki sodi na če opazujemo položaj mesta, odnos prebivalcev vrh seznama prvin zaznavnosti tega vzorca. Seveda Sprehajalni park za pse Slovenije in državnih struktur do njega, porajajo je zgodovinski začetek zavedanja o povezanosti To bi bilo za Ljubljano nekaj povsem novega. Ne številna vprašanja, na katera ni odgovorov, ali pa se ti mesta in politike pravzaprav grški polis, ki je vpisan samo zaradi števila prebivalcev, še bolj zaradi števila le nakazujejo. v zgodovino besede politika: ta politika je namreč psov, ki jih ljudje dan za dnem, pa tudi po večkrat Ljubljana kot prestolnica prav gotovo potrebuje starogrški izraz, s katerim je Aristotel opredelil dnevno, vodijo na sprehode. Kaj to za redke in pravni okvir, znotraj katerega lahko deluje in mora »državne zadeve«. Toda Pariz je, verjetno zaradi ne majhne zelenice in tudi za pločnike pomeni, si lahko delovati. Pri tem gre za uravnovešenje dveh celot: povsem do konca utemeljene posebne zgodovinske vsak dan ogledujemo. Le redki sprehajalci s psi na eni strani gre za mesto, ki naj živi in se razvija licence za pomen pojma revolucije, postal vzorec mesta kot posebnega prostora politike za moderno so pripravljeni pasje iztrebke sproti odstranjevati. kot vsako drugo, na drugi gre za vključitev tega dobo. S tega stališča se jasno kaže, da so pomembne Škode zaradi pasjega urina, ki je tudi omembe urbanega središča v državni okvir, v katerem deluje zgodovinske prelome v francoski (in pogosto vredna, pa tako ali tako ne morejo popravljati. kot prestolnica in ima zato določene obveznosti in Zato je treba nekaj ukreniti – najbolje bi bilo, da bi hkrati v evropski) zgodovini praviloma obeležili določene pravice. Ta pravni okvir – zakon –Ljubljana tudi pasji prebivalci dobili svoj svet, vsaj tam, kjer pariški dogodki, denimo, od revolucije 1789 pa do in država usklajujeta predolgo; ob tem je bilo je to mogoče. To se pravi, ograjen in nadzorovan, znamenite študentske revolucije 1968. Čeprav se je zastavljenih preveč vprašanj, pomislekov in ovir; oblikovno nezahteven parkovni ali napol gozdnat slednja dogajala še na mnogih drugih prizoriščih, posameznik, ki na proces urejanja tega razmerja svet, ki naj bi bil dovolj velik ter poraščen z drevjem pa se ob 40. obletnici teh dogodkov malodane zdi, in grmovnicami. Predstavljam si, da bi ta del parka gleda od zunaj, si ne more kaj, da ne bi pomislil, da je da »zares« štejejo predvsem pariški dogodki. Edino uredili in ga namestili na zgornjem, severnem delu v tem obotavljivem in spotikajočem se dogovarjanju verodostojno razlago te posebnosti Pariza pa kaže parkovnega kompleksa, in sicer v velikosti vsaj premalo državotvornega, državniškega – umnega in iskati v simbolnem kapitalu mesta. 20.000 m2. modrega; premalo je bilo in je takšnega gledanja – če smem uporabiti prilagojeno misel ameriškega Rue de Ljubljana ne obstaja Kako zamisli uresničiti avtorja J. F. Clarka –, ki vidi prek naslednjih volitev V nasprotju s tem, kar bi si glede na pravkar rečeno Vso to parkovno raznolikost, ki bi bila lahko in ki vidi pred seboj prihodnje generacije. Takšen kdo utegnil misliti, Pariz še zdaleč ni samozaverovan uvrščena v predvideni park na nekdanjem zakon bi moral zagotoviti stalnost razmerij med v svojo veličino, za kar bi lahko navedli na tisoče Status prestolnice 47 slovenske države in državo

ilustracij in dokazov. Eno izmed zgovornih ilustracij te trditve najdemo v ozadju postaje Saint Lazare, kjer se preko, mimo in blizu trga Evrope srečuje, križa, cepi, steka ... kakih dvajset ulic, poimenovanih po evropskih mestih – ne nujno samo po prestolnicah. Med ulicami, poimenovanimi po Madridu, Rimu, Moskvi, Atenah, Amsterdamu, Londonu, Budimpešti, Torinu, Lizboni, Konstantinoplu, Milanu, Dunaju, Berlinu itn. zaman iščemo kako rue (ulico) ali vsaj ruelle (uličico) ali impasse (slepo ulico) – da niti ne govorimo o trgu ali celo bulvarju –, poimenovano po Ljubljani. (Mimogrede: Beograjsko ulico najdemo nekje na sredi poti med Eifflovim stolpom in palačo Unesca.) Prej ali slej se bo nemara le zgodilo, da bo kaj v Parizu poimenovano po Ljubljani, saj je navsezadnje Slovenija celo članica združenja frankofonskih držav. Toda na to, da bo naše mesto zapisano na pariški ulični virtualni zemljevid Evrope bo treba najbrž še kar precej počakati, še zlasti, če se bo Ljubljani še naprej dogajalo nenehno oviranje in omalovaževanje, kot da ne bi šlo za malodane edino dovolj veliko mestno naselje v Sloveniji, da v njem lahko tudi naključni obiskovalci razberejo Foto: Dunja Wedam vse značilnosti, ki sodijo k »mestnosti«. Jasno je sicer, Zavzeti mladi graditelji, ki imajo v mestu na ogled množico gradbišč, so se na Emonski promenadi izkazali kot nadebudni da Ljubljana ni niti prvo niti zadnje glavno mesto obeti za prihodnost Ljubljane. države na svetu, ki se je znašlo v na prvi pogled nerazumljivem nasprotju z deželo (pri čemer pomen glavnega mesta. Kako si je to mogoče osvetljuje razloge za marsikatero ravnanje sedanje kaže upoštevati oba pomena besede, torej poleg razložiti, kaj je vzrok? Gotovo je vidno to, da se je vladajoče koalicije v Sloveniji. Politika je neizogibno opredelitve države kot ozemlja tudi pomen dežele serija teh gest in političnih dejanj sprožila potem, ko dejavnost upravljanja s simbolnim, hkrati je prostor kot ruralnega »ne-mesta«). Tudi zgoraj omenjeni je na županskih volitvah in na volitvah v mestni svet simbolnih menjav in s tem tudi proizvodnje Pariz je preživel tako fazo, saj je 10. decembra 1848 zmagala sedanji vladi neljuba (če se milo izrazimo) simbolnih vrednosti. Ker pa je politika (na različne Napoleon III. zmagal na prvih volitvah v Franciji, politična opcija! Kakorkoli je ta razlaga zagotovo načine v različnih sistemih) tudi družbeno določen na katerih je veljala splošna volilna pravica, tudi na resnična, pa je vendarle preveč površinska, da bi prostor boja za prevlado družbenih skupin podlagi podeželskega nasprotovanja Parizu. Glede mogli presojati o vrsti vidikov položaja, v katerem druge nad drugimi, pri čemer pa je v demokraciji na vrsto podobnih pojavov po Evropi in po svetu se je znašlo mesto, kakor tudi o njegovih možnostih simbolna raven tega »boja« še posebej izrazita, v mnogih različicah, ki se kažejo v slabem odnosu v dolgoročnem pogledu. je jasno, da je simbolna funkcija glavnega mesta med oblastjo, ki v prestolnici domuje, in mestnimi eden pomembnejših objektov želje udeležencev strukturami, se sicer temu pojavu v Ljubljani ne Realnost simbolnega spopadov za oblast. moremo čuditi, pri čemer pa je jasno, da tovrstna Vsako mesto, prestolnica države pa še bolj izrazito, Primere po Evropi, kjer je v mestu na oblasti rivalstva nobeni strani ne koristijo. ima poleg mnogih značilnosti in funkcij še eno, drugačna opcija, kot je tista »v državi«, je verjetno Mnoga dejstva, ki zlasti v času od zadnjih lokalnih ki povzema vse druge in je zato še posebej kar težko vse našteti. Čeprav ne kaže trditi, da volitev kažejo na namerno oviranje glavnega pomembna, ko govorimo o političnih razsežnostih. gre za železno pravilo, pa je v teh primerih mesta, ravno kažejo na posledice dvojne izgube. Govorimo kajpak o simbolni funkciji mesta. pogosto mogoče opaziti, da v večjih mestih Znana vladna prerazdelitev 60 milijonov evrov V posebnih prostorskih, prebivalstvenih, časovnih, prevladujejo liberalne in progresistične struje med občinami je tipično taka dvojna izguba, saj bi zgodovinskih in kulturnih razsežnostih Ljubljana tudi takrat, ko v državi zmagujejo konservativne ta denar v Ljubljani nekaj pomenil, razpršen med za Slovenijo igra prav takšno vlogo, kot jo druga in tradicionalistične opcije. Tak položaj je dolgo glavna mesta igrajo za svoje države ne glede stotine, roko na srce, neracionalno organiziranih trajal, denimo, na nam bližnjem Dunaju, kjer je na njihovo majhnost ali velikost. Z nacionalno občin in občinic, pa pomeni bore malo. To je bila, vladala konservativna ljudska stranka, mesto pa dominanto opredeljena skupnost je predstavljena kot vemo, samo prva v vrsti gest sedanje vlade, ki so so »držali« socialni demokrati. Ampak v Avstriji s svojim glavnim mestom kot identitetnim škodile Ljubljani in v večini primerov tudi Sloveniji. očitno to ni bil razlog, da se država in mesto ne bi emblemom. Tudi v času, ko je bila Ljubljana glavno sporazumela, saj je prav v času, ko je bil položaj tak, Tako bi, denimo, s svojimi kulturnimi kapacitetami mesto province (bodisi dežele v Avstro-Ogrski in z izvrstnim programom Ljubljana nemara lahko Dunaj naredil gigantske razvojne korake, ki jih še bodisi »republike« v socialistični Jugoslaviji), zlasti pomembno označuje spektakularni razvoj osvojila naslov evropske kulturne prestolnice. Brez se je njena za zadevno narodno skupnost posebne jasnovidnosti pa si lahko predstavljamo, kulturnih ustanov, to pa je končno proizvedlo reprezentativna funkcija kazala v arhitekturi skorajda fantastične ekonomske učinke. Drugače zakaj Slovenija ni ponudila kandidature in v ustanovah, ki so jih v njej postavljali. Samo je bilo pred skoraj 30 leti v Londonu, ko je Ljubljane, ampak je raje kandidirala z nekakšnim ugibamo lahko, koliko in kako je ta materializirana neokonservativna vlada s svojo premočjo razbila »konglomeratnim« programom mesta in podeželja, simbolika učinkovala kot okvir za politične in tudi organizacijo glavnega mesta. Ukinila je veliki mestni ki je pač zgrešil naslov. Če niti ne govorimo še o vrsti kulturne dogodke, brez katerih si demokratizacije svet (Greater London Council) in mesto spremenila materialnih posledic (npr. oviranje investicije v novi in osamosvojitve dežele ne moremo niti zamisliti. v mozaik krajevnih skupnosti (boroughs) samo Kolizej in aktivna nepodpora mnogim za državo Teorija Clauda Levija-Straussa, po kateri je simbolno zato, da bi zmanjšala moč laburistične opozicije. in Ljubljano dolgoročno pomembnim projektom), bolj realno, kot je »realnost«, ki jo označuje, se nam Mesto je – z izjemo razcveta kapitalskih ustanov in je še vrsta drugih omalovažujočih gest slovenske v tem pogledu nazorno potrjuje. Prav ta »realnost zgradb v osemdesetih letih, precej stagniralo, kar se vlade, recimo v času predsedovanja Evropski uniji, simbolnega« v primeru mesta Ljubljane v sedanjih je spremenilo ravno z obnovo velikega mestnega Ljubljano diskvalificirala ali vsaj zmanjšala njen konkretnih družbenih in političnih okoliščinah sveta po vrnitvi laburistov na oblast v državi. Status prestolnice 48 Ljubljana – srce Prispevki za dialog med glavnim mestom

Izmišljeno nasprotje med mestom in podeželjem To, kar se v Ljubljani dogaja z glavnim mestom v času vladavine koalicije pod vodstvom Janeza Janše, bo k temu mozaiku različnih ravnanj v tovrstnih primerih prispevalo verjetno enega bolj negativnih vzorov. Kar bi moralo biti čisto nič posebej vznemirljiva demokratična zamenjava garniture na oblasti, je v naših okoliščinah iz razlogov, v katere se tu ne moremo spuščati, l. 2004 v glavah zmagovalcev postalo nekaj, kar so si sami razlagali kot zgodovinski triumf. Prav simbolna vrednost prestolnice je možni osvojitvi oblasti v glavnem mestu dajala še posebno presežni pomen. Ampak bodisi zaradi že prvih vprašljivih potez, ki so kazale na neskromne in z demokracijo neskladne oblastne apetite nove vlade, bodisi zaradi »generične liberalnosti« Ljubljane je vladajoča koalicija na lokalnih volitvah ostala še bolj praznih rok kot prej, ko je bila »v državi« še v opoziciji. Lahko bi rekli, da je to dejstvo v več pogledih učinkovalo na politična ravnanja vladajoče koalicije, ki po mojem mnenju že tako v izhodišču l. 2004 ni imela nobenega notranje skladnega programa. Tisti, ki ga je izdelala z znamenito čikaško ekonomsko Foto: Jakše Jeršič doktrino v središču, pa je bil že kot politično besedilo Plečnikova ureditev Križank. eden od najslabših tovrstnih spisov, kar sem jih doslej prebral. Čeprav so nekatere najbrutalnejše je potem podlaga za označevanje političnih namere tega programa v koaliciji opustili, pa se nasprotnikov. Tako kot je ista vladna koalicija celo Lepotica Ljubljana – je po njenem volilnem polomu v Ljubljani v njeni uspela pridobiti nekaj volilnih točk l. 2004 z jasnimi praksi vladanja (če je ta izraz za njeno početje diskriminacijskimi signali glede »drugačnih« (do civilizacijsko in »obvladovanja« sploh mogoče uporabiti) še zlasti državljanov drugih narodnosti in ver), si zdaj okrepila komponenta dokaj nerazvidne in brezciljne nemara predstavlja, da bo z negativnim odnosom kulturno središče krepitve podeželja na račun glavnega mesta. Kdo ve, do urbanosti, intelektualnosti in, kar izrecimo, do ali bi nastala tako nevarna pokrajinska zakonodaja, kulture, pridobila še kak glas več iz domnevno nacije in države ki je, mimogrede povedano, pravi recept za tvorbo »deprivilegiranega« podeželja. Že mesece pred začetkom volilne kampanje je največja vladajoča oblastnih klientelističnih mrež in legalne korupcije Rapa Šuklje stranka poskrbela za intenzivno agitacijo s pomočjo na veliko, če bi se na volitvah v Ljubljani obrnilo Ljubljančani imamo svoje mesto, seveda, radi; brezplačnikov, ki uporabljajo najnižje oblike drugače? Kaj se ve, ali bi beležili tak »razcvet« univerz ponosni smo nanj in mislimo, da je nekaj novinarstva: psovanje, osebne diskvalifikacije, čenče v vsaki večji vasi v Sloveniji, če ne bi bilo poraza posebnega. In res: kje še najdeš prestolnico, kakršna ipd. v slogu publikacije iz tridesetih let v Nemčiji, v Ljubljani? Pustimo ob strani vse neokusnosti, ki si jih je Ljubljana, ki se iz nje po uri vožnje v eno smer ki se je imenovala Völkischer Beobachter. Več kot srečaš s planinskimi vršaci – in te v enakem času je vlada privoščila v času predsedovanja Svetu EU, ko značilno pa je, da teh brezplačnikov (Slovenski v drugi smeri opljuskajo prijazni valovi sinjega ugledni obiskovalci niso bili deležni niti minimalnih tednik, Udarni list, Ekpres in morda še kaj) ne deli Jadrana? Kje je prestolnica, ki se na svojih tleh protokolarnih gest na ravni mesta! Posebno poglavje v Ljubljani, ampak samo po podeželju! je velika škoda, ki jo je sedanja vlada prizadejala ponaša s civilizacijo barjanskih mostiščarjev in sive »najbolj urbani« sestavini vsake sodobne kulture: V tem trenutku je še težko oceniti, ali je sedanja vlada pradavnine? Ali z naselbino rimske Emone, mestom, filmu. Na ravni države je prekinila rast mlajšega RS resneje škodovala Ljubljani ali pa je njen odnos namenjenim vojaškim veteranom, ki so jim Rimljani slovenskega filma, na ravni mesta je pohabila do mesta po paradoksni logiki mestu celo koristil; po opravljeni službi načelno podeljevali hiše in Slovensko kinoteko (ki jo je z izjemnimi napori recimo v tem smislu, da se je še bolj ovedelo svoje posest čim dlje od doma, da je bila naselbina na moč postavila ekipa entuziastov pod vodstvom pokojnega urbanosti in potrebe, da jo – navsezadnje v prid »mnogonacionalna« in so se znašli v njej, nemara, Silvana Furlana) in dobesedno zaprla ter izropala vsej državi – dodatno razvije in okrepi. Če bi rekli, tudi Numidijci? Ali – če napravimo zgodovinski kar sicer gotovo drži, da je državno odtegovanje Kinodvor. (Sedanje vodstvo kinoteke je namreč preskok – kje ste še slišali, da bi bila ameriško in virov sredstev okrepilo sposobnost mestnih kratkomalo odmontiralo in odpeljalo tehnično rusko veleposlaništvo nastanjeni v sosednih vilah, da ustanov, da najdejo druge vire (npr. v »ppp«, private, opremo, ki je bila nakupljena v sklopu realizacije si Rusi in Jenkiji lahko ljubeče podajo čašico vodke public partnership), bi žal pristali na zmanjševanje ali whiskija tako rekoč čez ograjo? investicije, h kateri smo mnogi prostovoljno prispevali pomena javnega sektorja na mestni ravni, to pa Zaradi Barja, ki je do izsušitve oskrbovalo mesto s simboličnimi nakupi stolov v dvorani.) zagotovo ni v skladu s precej širokim konsenzom z znamenito ljubljansko meglo (ne zamenjajte je, Dejanja vladajoče koalicije obračajo razmerje v mestu in v državi, na podlagi katerega poteka prosimo, z ljubljanskimi meglami, ljubeznivo oznako med glavnim mestom in celotno deželo tako, kot iskanje alternativ neoliberalnim pritiskom. Skratka, za naše gospodične ob prelomu stoletja!) nas, se tega razmerja kratkomalo ne da obrniti. Škoda pomen in pomembnost glavnega mesta, ki seveda Ljubljančane, zavistni tekmeci radi označujejo za je seveda dokazljiva za celotno Slovenijo. Da ne ne izključujeta strokovno premišljenih konceptov »močvirnike« ali »žabarje«, mi pa z veseljem glodamo bo nesporazuma, naj poudarim, da mi ne gre decentralizacije, sta del formule uspešnega razvoja okusne ocvrte žabje krake na Viču pri Žabarju. za nikakršno nasprotovanje ali omalovaževanje in mednarodne prepoznavnosti celotne države. »podeželja«. Problematična je namreč ravno Problemov modernizacije podeželja ni mogoče rešiti Ljubljanica res ni kdo ve kako mogočna reka, temveč artikulacija odnosa med glavnim mestom in s »tradicionalizacijo« glavnega mesta. Doslej je po sramežljivka, ki je kar dvakrat poniknila, da jo pozna podeželjem kot nekakšnega antagonizma, ki vsem svetu veljalo prav nasprotno. Slovenija pod tremi imeni – kar tudi ni karsibodi! – in Status prestolnice 49 slovenske države in državo

se po Pivki in Unici pojavila prečiščena in olepšana brigade NOB pa so nezadržno hrepeneče zapele: pesniške prispodobe. In Valvasor, kako skrbno je šele pri Vrhniki, da se zmagoslavno predstavi »Čez poljane požgane, tja do bele Ljubljane …« popisoval vse, kar je bilo povezano z Ljubljano, Ljubljani. Ampak: baje so jo že Jazon in Argonavti Ljubljana, »ljubica nebes in sreče«, primerno koliko časa in prostora si je vzel samo za razlago uporabili kot plovno pot na pohodu v Grčijo za njenega imena, in še bi lahko naštevali. Ljubljana je opremljena z univerzo in akademijami, ostaja zlatim runom! In, da je Ljubljana nekaj posebnega, v vseh časih imela svoje častilce, četudi ni bila vedno civilizacijsko in kulturno središče maloštevilnega, je vedel Napoleon, ko jo je ustoličil za glavno mesto nasmejana in nališpana. Bogve, ali so tudi Emonci pa uporniškega, neuklonljivega naroda – zdaj tudi svojih Ilirskih provinc in je vedel njegov manj tako občutili svoje mesto? nacije – Slovencev in slovenskih državljanov drugih uspešni nasprotnik, avstrijski Franc I. ko je leta 1821 narodnosti, ki jih prijateljsko sprejema v svoj objem, V vseh svojih časih pa se je Ljubljana srečevala in sklical vanjo znameniti ljubljanski kongres, srečanje se še srečuje tudi z ozkosrčnostjo. Ta ima veliko evropskih vladarjev in diplomatov z namenom, da zavedajoč se, da je njena mnogokulturnost prednost prehodnega ozemlja. razmeram in časom primernih obrazov. Požig Napoleona dokončno zatolčejo. Vsi ti dogodki so protestantskih knjig, na primer, in precej kasneje seveda dokumentirani tudi v slovenski književnosti, V Ljubljani naletiš tudi na vrhovna predstavništva še Cankarjeve Erotike. Odločni in danes hvaljeni mostiščarji z Jalnom, Emona z Ilko Vaštetovo, tradicionalnih treh vej oblasti, zakonodajne, sodne župan Hribar, ki je popotresni Ljubljani dodal kongres s Tavčarjem in Miro Mihelič in – da in izvršilne, kar daje kraju značaj in dostojanstvo pridih evropskega svetovljanstva, se je kar naprej uporabimo priljubljen novinarski izraz – »še bi lahko prestolnice, uradnega glavnega mesta države, boril z organiziranimi odpori. Pa golo oprsje naštevali«. z vsemi obveznostmi, ki jih ta čast nalaga. Ljubljana se muze nad Zajčevim spomenikom Prešerna, ki je V svoji prirojeni skromnosti se je zdajšnja vlada, ko teh obveznosti bridko zaveda in samo potihem upa, žalilo čustva meščanov. Ravnikar ni uspel postaviti je Slovenija predsedovala Evropski uniji, Ljubljani, da ne bo potreben še en potres, da se jih bo zavedela vodometa, ki bi se prek Tromostovja spogledoval kajpada, izognila. Saj bi bilo res grdo, ko bi mestu, ki se in se nanje primerno odzvala tudi država. z Robbovim vodnjakom. Ne, v Ljubljani ni mogoče je moralo upirati Turkom in si je kot edinstveno zaledje imeti poštenega vodometa! Vse nekaj curlja, kaplja, narodnoosvobodilnega boja prislužilo celo častni se cedi ali mezi. V času avstro-ogrske monarhije je naziv »mesto heroj«, po italijanski in nemški okupaciji bila Ljubljana mesto z nekaj deset tisoč prebivalci. zdaj naložilo še okupacijo evropskih diplomatov! Ljubljano Pa imamo še danes isti kolodvor, isto sodnijo, isto opero, isto dramo, isti muzej, čeprav nas je desetkrat Kakorkoli že: Slovenija in Ljubljana sta zelo trpežni je lahko imeti rad več. Preozkosrčni smo, da bi šli odločno naprej, vse dežela in mesto. Potem, ko je bila leta 1848, ob je treba zatežiti, ovirati in, če se le da, preprečiti. pomladi narodov, načrtana geografska karta, ki je Dr. Božidar Voljč prikazovala dejansko stanje »zedinjene Slovenije«, se Ozkosrčnost do Ljubljane se kaže tudi v tem, da se pravi, tedaj še s slovenskim prebivalstvom, strnjeno »Prelepa si bela Ljubljana, v senci zelenih bregov, večina strokovnih srečanj organizira bodisi na Bledu naseljeno ozemlje, so naši dedje (pradedje?) doživeli popotniku v dalji uteha, v naročje ga vabiš domov.« bodisi v Portorožu. Drugje temu ni tako! Na Dunaju že, da je stara Avstrija leta 1865 prepustila Italijanom nikomur ne pride na misel, da bi srečanje na državni Med pisanjem tegale prispevka, sem vprašal slovensko Benečijo, prva svetovna vojna s sledečimi ravni organiziral, recimo ob Nežiderskem jezeru, saj vnukinjo, maturantko, če ima rada Ljubljano? ji mirovnimi pogodbami pa obrezala preostanek na je Dunaj prestolnica in prestolnice na vseh področjih »Rada!« je rekla. vseh koncih in krajih (svoj kos so odnesli Avstrijci, lahko ponudijo največ. Ko smo predsedovali Evropi, »Zakaj?« sem jo vprašal. Madžari in Italijani, zdaj bi rezinico radi še Hrvati), smo udeležence srečanj in konferenc z letališča vozili »Zato, ker je Ljubljana.« se je Ljubljana, dotlej središče vojvodine Kranjske, nekaj kilometrov daleč na Brdo, nekateri odlični Ker sem tudi sam Ljubljančan, sem dobro vedel, najrevnejše med habsburškimi deželami, znašla predstavniki sveta pa Ljubljane sploh niso videli. A ko o čem govori. Čeprav že dolgo ne živim več v središču novonastale Slovenije, ene od treh smo se osamosvajali, so vse niti vodile v Ljubljano in v Ljubljani, pa je še vedno mesto mojega poklicnega uradno priznanih dežel Države SHS kot prestolnica in družbenega udejstvovanja. Njeno življenje vsi tuji državniki so prihajali vanjo! Le kaj bi na vse Slovenije in je tako via facti premagala dotlej močne tako spremljam že, odkar vem zase. Vedno sem to danes rekli Hribar, Plečnik, Milčinski, Prešeren in konkurentke: Trst (leta 1900, mesto z najštevilnejšim jo imel rad, tudi v tistih letih, ko se v njej hiše in Valvasor? slovenskim prebivalstvom), Celovec (kulturno fasade niso vzdrževale, ko ni bilo prave trgovske V resnici pa ni nobenega razloga, da na Ljubljano ne središče, najbližje zgodovinsko pomembnemu ali gostinske ponudbe in ko so bile ulice zvečer Knežjemu kamnu) in Maribor (gospodarsko naglo bi bili ponosni. Ljubljano je lahko imeti rad. Še nikoli ni skoraj prazne. Promenado pa, kjer so se vnemale razvijajoče se mesto, središče »koroške akcije« bila lepša in zanimivejša kot danes, še nikoli ni toliko številne iskrice ljubezni, smo takrat vseeno imeli generala Maistra). ponujala in še nikoli ni imela toliko lepih načrtov. Le in v gledališču dijaško stojišče, na katerem smo kako se je samo razcvetela privlačnost starega mesta, Seveda je bila na to temeljito pripravljena, posebno se vzgajali bodoči ljubitelji kulture, ki smo se kot ko v njem ni več avtomobilov! Z osamosvojitvijo je ker je bila po zaslugi svojih županov in arhitektov najstniki bolj kot s filmskimi igralci poosebljali z ambasadami in ustanovami na državni ravni prišel sposobna spremeniti katastrofalni potres leta 1895, z našimi opernimi pevci in dramskimi umetniki. v Ljubljano veliki svet, ki se je pred tem le kdaj pa ki jo je temeljito porušil, v dragoceno spodbudo. Promenade in dijaškega stojišča, bogve zakaj, ni kdaj, recimo ob davnem ljubljanskem kongresu, ozrl Župana Graselli in Hribar sta z arhitektoma več. Tudi pesmi in popevk, posvečenih Ljubljani, nanjo. S tem se je življenje Ljubljane spremenilo, na Fabianijem in Plečnikom poskrbela,. da je zrasla na je bilo takrat več kakor danes. Maestru Sepetu leta ulicah, v lokalih in v dvoranah je drugačna publika, potresišču nova Ljubljana, opremljena z vodovodom, 1996 ni bilo težko v počastitev evropske ministrske v pogovorih se sliši veliko jezikov. Postali smo aktivni elektriko, telefonom, tramvajem na prostorsko konference o reformah v zdravstvu orkestralno del sveta in Ljubljana, kot srce slovenske države, urejenem prostoru za bivanje, arhitekt Plečnik pa povezati melodije najbolj znanih popevk o Ljubljani jo danes bolj kot kdajkoli prej v vsakršnem smislu je še globoko trideseta leta 20. stoletja skrbel za v prelepo Ljubljansko suito, ki jo je še danes pooseblja. Ne samo na nacionalni, tudi na državni njeno živo rast in polepšavo. Lepotica Ljubljana mogoče kdaj pa kdaj slišati na radiu. V teh melodijah ravni povezuje slovenstvo, vse slovenske pokrajine izvablja turistom občudujoče vzdihe, Slovenci pa je dediščina ljubezni do Ljubljane od končane in vsa slovenska mesta. Je drugače in bolj slovenska se zavedamo, da je to mesto, kjer je Trubar začel druge vojne naprej, v njih so Ježek, pa mojster obenem pa bolj svetovljanska, kot je bila kdajkoli svojo predikantsko dejavnost, kjer so se v salonu Adamič in drugi glasbeniki, ki so svoja čustva do v vsej svoji zgodovini. Zato mora imeti tudi drugačne, Žige Zoisa zbirali slovenski »kulturniki« od Japlja in Ljubljane prelili v večno lepe melodije. A tu so še bolj smele načrte, ki pa naj ohranijo njeno dušo, dušo Vodnika do Linharta in Prešerna, kjer so se šolali Plečnikove umetnine, ki so nekakšen duhovni oltar naše bele Ljubljane. vsi štirje pesniki moderne in je Cankar občuteno Ljubljane, pa stari Milčinski s Ptički brez gnezda, vzdihnil: »Vse blagoslove tebi, Ljubljana«« in se je tem neponovljivim socialnim poročilom o življenju Bodimo tudi mi, kakor je danes Ljubljana! Slovenci, Župančič od nje boleče poslavljal. Na vlaku, kjer je v takratni Ljubljani, pa naš gospod France, ki je za ki predstavljamo naš rod, miselno in nazorsko pa Jakopič slikal Križanke in Lili Novy opevala gostilne, Ljubljanke in Ljubljano vedno imel lepe in duhovite državljani sveta. Mestna kronika 50 Delovni utrip mestne hiše

Foto: Miha Fras Foto: Miha Fras Župan Zoran Janković je nagovoril novinarje in številne 5. avgusta je bil na gradbišču novega športnega parka Stožice slovesen podpis prodajne pogodbe za trgovski center, ki jo ugledne goste iz gospodarstva in politike ob podpisu je podjetje GREP d.o.o. podpisalo s srbsko družbo Delta Real Estate d.o.o. iz Beograda. prodajne pogodbe za trgovski center v Stožicah. Ambiciozna Ljubljana osvaja Evropo Mestno hišo so obiskali Matejo Avbelj Valentan in načelnico Oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje Marijo 24. julija je župan sprejel italijanskega veleposlanika Časnik Libération je dan pred uradnim začetkom Fabčič obiskal otroke, ki so letovali v otroškem Daniela Vergo na poslovilnem obisku, 8. avgusta francoskega predsedovanja Svetu EU objavil letovišču v Pacugu in počitniškem domu v Piranu, pa generalnega konzula RS v Clevelandu dr. Zvoneta predstavitev 36 osebnosti iz vseh 27 držav članic EU, s katerim upravlja Zavod za letovanje in rekreacijo Žigona na delovnem pogovoru. 12. avgusta je ki ustvarjajo jutrišnjo Evropo in so dokaz, da Evropa otrok Ljubljana. Poletne počitnice potekajo od župana obiskal veleposlanik Velike Britanije Tim začetka julija do konca avgusta v izmenah po 10 ni v resni krizi, kot so vedno glasnejše govorice. Med Simmons v zvezi s pripravami na obisk britanske dni. 17. julija se je župan na povabilo egiptovskega njimi je tudi ljubljanski župan Zoran Janković. kraljice oktobra v Ljubljani. 16. avgusta je župan veleposlanika Ahmeda Farouka udeležil sprejema Izbranci si po mnenju pariškega časnika prizadevajo sprejel udeležence akademije Gustav Kaeser, ki ob egiptovskem nacionalnem prazniku. 23. julija za naslednje vrednote: demokratičnost, odprtost, je potekala na Bledu, 26. avgusta pa vodstvo 10. je sprejel člane predsedstva Združenja evropskih pestrost, ekološko ozaveščenost, socialni čut in bienalne konference Evropske zveze socialnih atletskih veteranov (EVAA), vodij reprezentanc 41 pravičnost, posluh za različnost. Po rodu niso samo antropologov z naslovom Izkušnja različnosti evropskih držav in ožjega organizacijskega odbora in vzajemnosti, ki je potekala do 29. avgusta na iz Evrope, ampak tudi iz Tunizije, Ugande, Turčije, EVACS 2008, zvečer pa na Prešernovem trgu kot Filozofski fakulteti. Konference se je udeležilo čez in prav ti evropski talenti s svojo ustvarjalnostjo pokrovitelj odprl Prvenstvo evropskih atletskih tisoč antropologov iz Evropske unije in sveta. dokazujejo, da Evropa ni v krizi. Med njimi najdemo veteranov, ki je trajalo do 3. avgusta in je bilo največji politike, poslovneže, gledališke in filmske režiserje, letošnji športni dogodek v Sloveniji, na katerem je modne kreatorje, pravnike, komisarje evropske Obisk županstva in predstavnikov sodelovalo več kot 3.700 tekmovalcev. komisije in ministre, učitelje, duhovnike, časnikarje, Mestne uprave v tujini 25. julija je župan na Ljubljanskem gradu pozdravil diplomate in samo enega župana – ljubljanskega. 14. julija si je župan s strokovno ekipo Mestne udeležence globalne konference s področja Slovenijo namreč zastopa Zoran Janković, župan uprave in arhitektov ogledal nogometni stadion v mednarodnih odnosov v organizaciji Svetovnega Mestne občine Ljubljana. Celovcu. odbora za mednarodne študije: na konferenci, ki jo je odprl predsednik republike in je potekala na Fakulteti Kot je zapisano v obrazložitvi pariškega časnika, je za družbene vede, so obravnavali najpomembnejše Zoran Janković uspešen poslovnež, rojen v Srbiji, Izbrani dogodki in prireditve, ki so jih s svojo navzočnostjo počastili župan, teme sodobnega mednarodnega upravljanja. očetu Srbu in materi Slovenki. Leta 2006 je bil v prvem 28. julija je podžupan Jani Möderndorfer sprejel krogu izvoljen za župana Ljubljane in pooseblja podžupani in sodelavci Mestne uprave delegacijo bančne skupine nemške Sparkassen slovensko zgodbo o uspehu. Po izredno uspešnem 7. julija je župan Zoran Janković pozdravil verband, ki se je v Ljubljani mudila v organizaciji vodenju trgovske verige Mercator, ki se je ob učence Ekonomske šole Ljubljana na podelitvi Hypo banke. njegovem prihodu leta 1997 na mesto predsednika spričeval za poklicno maturo, 12. julija si je na 29. julija je župan odprl mednarodni poletni uprave utapljala v dolgovih, je bil v času svojega Prešernovem trgu ogledal državno prvenstvo v festival Ljubljana, ki se je zaključil z mednarodnim vodenja Mercatorja večkrat proglašen za najboljšega ulični košarki pred odhodom slovenske košarkarske uličnim festivalom Emonska promenada 24. reprezentance v Atene. Istega dne je pozdravil in najuglednejšega direktorja in menedžerja v avgusta, namenjenim vsem generacijam. tudi udeležence dobrodelne kolesarske akcije od 30. julija je podsekretarka na Oddelku za kulturo Sloveniji. Njegov družbenopolitični nazor je blizu Izole do Londona za pomoč otrokom z rakom. Saša Ogrizek v Mestni hiši sprejela udeležence prvemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, 14. julija se je župan na povabilo francoske mednarodnega kongresa glasbenih pedagogov iz zato mnogi menijo, da je bliže levici. Sam pravi, »da veleposlanice Chantal de Bourmont udeležil vse Evrope. ima srce na levi, denarnico pa na desni«. sprejema ob francoskem državnem prazniku v Župan je 20. avgusta v Mestni hiši sprejel športnico (Vlasta Voda, Kabinet župana, Odsek za mednarodne Križankah. 16. julija je skupaj s podžupanom Saro Isaković, ki je na letošnjih olimpijskih igrah odnose in protokol; povzeto po časopisu Delo, 2. 7. 2008, in Janijem Möderndorferjem, direktorjem Mestne v Pekingu osvojila srebrno medaljo v plavanju na prilogi pariškega časopisa Libération, 30. 6. 2008) uprave Vasjem Butinom, vodjo Kabineta župana 200 m prosto. Mestna kronika 51

24. avgusta je župan pozdravil udeležence na tradicionalni turistični prireditvi Komarjeva nedelja ob Stari cerkvi v Šiški, 27. avgusta pa na otvoritvi 2. festivala Komedija pod zvezdami. 26. avgusta je župan v Mestni hiši sprejel vse slovenske dobitnike medalj na olimpijskih igrah v Pekingu 2008. 28. avgusta se je udeležil sprejema ukrajinske veleposlanice Galyne Prymachenko in skupaj s podžupanjo Jadranko Dakić zaključka poletnega festivala Ljubljana v Cankarjevem domu. 30. avgusta je župan kot častni pokrovitelj pozdravil prireditev ob andaluzijskem prazniku Feria na Dvornem trgu in se skupaj s podžupanom Janijem Möderndorferjem udeležil okrogle mize Življenje v bodočem Krajinskem parku Barje, ki je potekala v okviru medobčinskega tekmovanja koscev in grabljic za pokal Ljubljanskega barja. Letošnja gostiteljica prireditve je bila občina Škofljica, naslednje leto pa bo prireditev gostila Mestna občina Ljubljana. Župan se je tega dne udeležil tudi Srečanja krajanov Četrtne skupnosti Rudnik 2008 in Simobilovega Žura z razlogom – Foto: Matej Leskovšek, Mladina dobrodelnega zbiranja sredstev za Društvo Beli 26. avgusta zvečer je udeležence letošnjih olimpijskih iger pričakala množica na Prešernovem trgu. Zbrane navdušence je obroč Slovenije. nagovoril župan.

Mestne pridobitve Ljubljana. Projekt, ki temelji na uporabi tehnologije 5. avgusta se je župan udeležil slovesnega podpisa 17. julija je Zavod za varstvo kulturne dediščine Wi-Fi, s katero je zdaj že opremljena večina prodajne pogodbe za trgovski center v Stožicah. Slovenije končal z arheološkimi izkopavanji na prenosnih računalnikov, bo prebivalcem in Podjetje GREP d.o.o. (Gradis in Energoplan) je območju Emonike, ki jih je vodil Boris Vičič in so obiskovalcem Ljubljane omogočil dostop do namreč podpisalo prodajno pogodbo za trgovski trajala od novembra 2007. Na 6.335 m2 raziskane portala MOL in omejen brezplačen dostop do center v Stožicah s srbsko družbo Delta Real Estate površine je bilo odkritih in dokumentiranih 431 široke palete spletnih storitev. Prva faza projekta d.o.o. iz Beograda. antičnih grobov, ki pripadajo severni emonski bo predvidoma zaključena do konca leta 2009, Mestna občina je 8. avgusta dobila gradbeno nekropoli, od tega 344 žganih grobov in 87 celotno območje MOL pa naj bi bilo pokrito do dovoljenje za Kino Šiška, tako da so dela že skeletnih grobov z različnimi načini grobnega leta 2013. Ljubljana se s tem projektom postavlja v polnem teku, prvotni rok 160 dni pa bo po rituala. Dediščina bo v Emoniki tudi primerno ob bok mestom, ki bodo v prihodnosti z uporabo pogovoru z izvajalcem poskusila skrajšati. razstavljena. Investitor projekta Emonika je najsodobnejših informacijskih tehnologij poskrbela 16. avgusta se je začela obnova spomenika ustanovil Posvetovalni svet s 86 člani, vanj pa za hitrejši razvoj gospodarstva in blaginje svojih železničarjem na Zaloški cesti v Ljubljani. Sredstva povabil tudi Mestno občino Ljubljana in Slovenske občanov. za obnovo v vrednosti 46.500 evrov je zagotovila železnice. Na srečanju o poglobitvi železnice so Stanovanjski sklad Republike Slovenije in Mestna Mestna občina Ljubljana, potem ko je januarja letos ugotovili, da projekt s tehničnega vidika omogoča občina sta 4. avgusta podpisala pogodbo o tudi odkupila zemljišče, ki je bilo od leta 1991 v poglobitev, ki bo sicer izvedena pozneje, vendar pa priključevanju na komunalno infrastrukturo lasti Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. je gradnja nebotičnika ne bo onemogočila. za območje Brdo-Jug, s katero sta se dogovorila, Dela bodo zaključena v drugi polovici septembra. 22. julija je direktor Mestne uprave Vasja da bo MOL zgradila komunalno infrastrukturo Spomenik, ki je bil postavljen leta 1958 v spomin Butina predstavil mestni projekt vzpostavljanja do decembra 2010, ki bo omogočala, da bo prvi na stavke železničarjev leta 1920 (višji blok) in na širokopasovnega brezžičnega omrežja, ki bo v sklop stanovanj, in sicer 411 stanovanj na Brdu za železničarje, padle v NOV (nižji blok), je izdelan po prvi fazi pokril ožje območje mesta Ljubljane potrebe mladih družin in prednostnih kategorij načrtu arhitektke Nives Vehovar, avtor figuralnih in v končnem obdobju celotno Mestno občino prosilcev, zgrajen predvidoma do aprila 2011. reliefov je Boris Kalin. Spomenik ima od leta 1983 status kulturnega spomenika lokalnega pomena. 27. avgusta se je župan pred Mestno hišo udeležil predstavitve delovanja podzemnih zbiralnic odpadkov, ki močno spreminjajo podobo starega mestnega jedra.

Izbrane razstave v razstaviščih Mestne hiše 4. avgusta je mestna svetnica prof. dr. Milena Mileva Blažić v Steklenem atriju Mestne hiše odprla razstavo mladega slikarja Blaža Vehovarja Odtisi. 18. avgusta je župan v galeriji Kresija odprl slikarsko razstavo mag. Kiki Omerzel Puruša, 19. avgusta pa vsakoletno razstavo Skupine Ob Robbu uslužbencev Mestne uprave v Zgodovinskem atriju Mestne hiše. 26. avgusta so vsakoletno razstavo v Informacijski pisarni MOL pripravili člani Društva Foto: Nada Žgank gluhih in naglušnih Slovenije; razstavo, ki bo na Župan Zoran Janković je dobitnike medalj na letošnjih olimpijskih igrah v Pekingu 26. avgusta sprejel v Mestni hiši. ogled do 7. oktobra, je odprl župan. Urbanizem 52 Vodja projekta: podžupan prof. Janez Koželj

Besedilo: Projekt Slovenska Saša Eržen

Fotografije: Ulica na cesti Matevž Paternoster Kako iz prometne ceste narediti ulico, s kamna. Po mnenju avtorja je namenov projekta katero in na kateri bodo ljudje radi živeli? Arhitekturna Hologram Evrope več: ustvariti energijski model Evrope Ulica se od ceste ne razlikuje le po velikosti; in za vsako državo članico EU ter za dežele, ki so Uniji in krajinska ureditev blizu, odkriti ustvarjalno vlogo, kakršno igrajo znotraj medtem ko je cesta večino časa namenjena 1. Celovita obnova pročelij in streh nastajajoče evropske celote. Poleg tega naj bi hologram predvsem vozilom, je ulica raje pešcem Ljubljana - moje mesto pomagal poglobiti slovensko zavedanje o lastni prijazna, in medtem ko je glavna skrb ceste, identiteti v zboru evropskih držav in njenih naravnih Celovita obnova stavbnih lupin, ki v okviru programa svetov, v zgodovinskem spominu mesta pa označiti čas, da po njej promet nemoteno teče, je na ulici Ljubljana - moje mesto poteka pod okriljem Oddelka lahko živahno tudi takrat, ko se okoli nje vse ko je bila Ljubljana - v okviru predsedovanja Slovenije za urejanje prostora pri Mestni občini Ljubljana, Svetu EU - prestolnica Evrope. ustavi. Mestna občina Ljubljana se je v času zajema Nebotičnik, Glavno pošto, stavbe Evrope, Kazine, Borova, Narodne banke, stavbe na Slovenski predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije 4. Zasaditev drevoreda odločila pomladiti in urediti Slovensko cesto, cesti 1, 3, 8, 28, 30, 51, 55 ter 55 abc, zgradbo na križišču Trdinove ulice in Slovenske ceste in nekatere na zelenici ob Tivolski cesti ki predstavlja glavno os skozi prestolnico in s stavbe na Gregorčičevi ulici, Rimski cesti ter na Avtorji: PAZI!PARK tem osrednjo žilo, po kateri poteka nenehen Kongresnem trgu. vrvež pešcev in pretok vozil. Med najbolj Na zelenici ob Tivolski cesti pri križišču s Slovensko cesto, nasproti nekdanje stolpnice SCT smo uredili vidne cilje projekta Slovenska cesta 2008 sodi 2. Osvetlitev fasadnih lupin drevored. Lokacija je bila vključena zaradi možnosti izboljšan videz ulice, ki so jo prej zaznamovale Avtorica: prof. Karin Košak izrabe prostora za začasno obdobje, dokler na tem propadajoča pročelja, nezazidane parcele, Sodelavec: Sergej Žlahtič prostoru ne bo predvidenih večjih sprememb. večna gradbišča, prazni lokali, pomanjkljiva Smisel arhitekturno-ambientalnega osvetljevanja je Drevored je umeščen kot linearna poteza, ki ustvarja in neenotna ulična oprema ter strašljivi v ustvarjanju prijetnih ambientov različnih značajev, zeleno vertikalo nasproti grajene vertikale na drugi podhodi in pasaže, hkrati pa so sodelujoči v katerih se ljudje dobro in varno počutijo in ki mesto strani Tivolske ceste. Sledi sodobnim smernicam, ki predvidevajo povečanje števila dreves v urbanih v projektu želeli prebivalcem Ljubljane ponoči prikažejo v vsej lepoti, z vsemi značilnostmi in znamenitostmi. S svetlobo privabljamo in vodimo središčih, ter ustvarja kompleksnejšo celoto z predstaviti dodatne potenciale Slovenske ceste, ureditvijo lokacije, ki leži diagonalno čez križišče. ljudi po mestu, izmenjava svetlobe in teme pa ustvarja prihodnost tega ambienta in možnosti novega dinamičnost in privlačen ambient. Dobra osvetlitev sožitja v prometu. ne pomeni nujno veliko svetlobe, temveč pravilno 5. Ureditev parkirišča ob stolpnici Telekoma V dolgoročnem občinskem načrtu je usmerjeno in reducirano osvetlitev arhitekturnih Avtorji: PAZI!PARK predvidena tudi sklenitev notranjega elementov, ki poudarijo značilne lastnosti prostora, Na severnem vstopu na Slovensko cesto – med pri čemer poleg drugih vidikov upoštevajo tudi Pražakovo ulico, Slovensko cesto, Trgom OF in prometnega obroča. Ko bo sklenjen, bo vse pomembnejšega okoljevarstvenega. Slovenska Slovenska cesta postala za prebivalce in stolpnico Telekoma na Cigaletovi ulici – je do cesta do nedavnega skoraj ni poznala arhitekturno- začetka gradnje stolpnice na tej lokaciji izvedena obiskovalce mesta veliko bolj prijazna, saj bo ambientalne osvetlitve, z izjemo uličnih in cestnih začasna ureditev. V prvi fazi so bili odstranjeni njen del med Gosposvetsko in Šubičevo ulico svetilk. Ob predsedovanju Slovenije EU smo želeli vizualno in funkcijsko neprimerni elementi, na po tem načrtu namenjen le javnemu prometu, njeno prestolnico Ljubljano predstaviti v najboljši območju porušene stavbe ob Pražakovi ulici pa je pešcem in kolesarjem; na tem mestu opisane luči, zato smo s projektom praznične in stalne bilo urejeno parkirišče. Ob parkirišču in pločnikih osvetlitve poskrbeli za nočno podobo Slovenske začasne ureditve so v letu 2008, še pred so bili postavljeni urbani elementi, ki vzpostavljajo ceste in celotnega mestnega jedra. Stavbe SNG kompleksnejšo prostorsko celoto in ponujajo oblikovanjem predloga stalne cestne ureditve, Drame in Uršulinske cerkve so poleg Gradu, mostov vsebinsko nadgradnjo: linija drogov z zastavami iskale možnosti in preizkušale javni prostor. in številnih pomembnih stavb Stare Ljubljane v času članic EU in kovinskimi ograjnimi elementi v obliki Cesta, ki nosi ime države, je med drugim predsedovanja zasijale v modri svetlobi. Nekdanji rastlinskih listov, ob Pražakovi ulici pa linija klopi, Slovenijašport, Evropa, Borovo in Ferant so poleti oglaševalskih panojev in stojal za kolesa. Urbani povezovala glavna prizorišča dogodkov, ki so zažareli v povsem novi luči. Za Nebotičnik, glavno elementi so razporejeni tako, da hkrati omogočajo se v Ljubljani odvijali v prvi polovici leta 2008, pošto, Hribarjevo hišo, Kazino in Plečnikovo prehodnost za pešce in zapirajo dovoz za vozila. ko je Slovenija predsedovala Svetu Evropske gimnazijo so narejeni načrti, soglasja pa so še unije. Želeli smo, da bi predstavniki EU osrednjo v postopku pridobivanja. 6. Postavitev lesene ploščadi mestno ulico spoznali kot ulico, ki je v aktivnem ob robu Argentinskega parka procesu urejanja in ima začrtano dolgoročno 3. Spominsko obeležje Hologram Evrope Avtorji: PAZI!PARK perspektivo. na Bavarskem dvoru v Ljubljani Območje Argentinskega parka ima kulturno-varstveni Avtor: Marko Pogačnik in Društvo VITAAA Projekt Slovenska cesta 2008 je sestavljen iz več status, predlog ureditve pa vključuje del parka ob sklopov urejanj prostora ob in na Slovenski Društvo za sožitje človeka, narave in prostora VITAAA ploščadi Figovec in del roba parka za Gosposvetsko in avtor Marko Pogačnik sta dala pobudo, da točko na ulico. S posegom smo na tem območju najprej cesti. Prvi sklop je arhitekturna in krajinska vogalu med Dunajsko in Tivolsko, ki jo je Pogačnik odstranili grmovno vegetacijo, ki kot posebna entiteta ureditev, ki združuje celovite obnove stavbnih zaznal s svojo metodo odkrivanja energetskih črt, nima statusa kulturne dediščine ali naravne vrednote. lupin, obnove pročelij in streh, prenove zaznamuje z litopunkturno kompozicijo. Avtor Nova ureditev vključuje utrjeno in zarobljeno pot ob ploščadi in podhodov, zamenjavo razpadajoče je predlagal razporeditev 34 posebej oblikovanih stanovanjskih stavbah na severnem robu parka, ki ne ulične opreme in poškodovanih tlakov, obnovo kamnov, povezanih v štirih koncentričnih krogih, ki omogoča voženj z avtomobili in parkiranja. Vzdolž ploščadi Figovec je bil urejen lesen podest, ki je ob in vzdrževanje zelenih površin, odstranitev jih je poimenoval Hologram Evrope. Pri nastajanju Holograma Evrope je sodelovalo 36 prostovoljcev, klopi dvignjen na višino, primerno za sedenje, ob zabojnikov za smeti in nov koncept osvetlitve članov umetniške skupine VITAAA, in 8 gostov iz Italije, parku pa spuščen na obstoječo raven terena. Višinska Slovenske ceste, drugi trije sklopi pa zajemajo Hrvaške, Avstrije, Češke ter Nemčije. Vsak sodelavec razlika je urejena s stopnico, primerno za sedenje. več manjših posegov, ki bodisi trajno ali le je oblikoval kozmogram za eno od dežel Evrope in Z odstranitvijo grmovne vegetacije ter mlajših sadik začasno nakazujejo nove možnosti izrabe dodatne kozmograme za geološke in geomantične drevja smo omogočili vidni stik med ploščadjo in prostora Slovenske ceste in vanj vnašajo nove razsežnosti celine. Skupaj je na stebrih iz kraškega parkom ter med Slovensko cesto in parkom. Obstoječa kamna iz kamnoloma Lipica izklesanih 79 znamenj. večja drevesa na severnem in na južnem robu smo vsebine; to so najrazličnejši urbani posegi, Stebri stojijo v obliki konstelacije treh 9-krakih zvezd, ohranili, z arhitekturnim igralom pa smo poskrbeli umetniške postavitve in dogodki. katerih kraki so označeni na tleh z robniki iz lipiškega tudi za najmlajše meščane. Urbanizem 53 cesta 2008

Foto: Dunja Wedam Foto: Karin Košak Pravkar prenovljeno pročelje Hribarjeve hiše na Slovenski Osvetlitev arhitekturnih elementov na stavbi Glavne pošte Spominsko obeležje ob predsedovanju Slovenije Svetu EU cesti, ki je potekalo v okviru programa Ljubljana – moje je načrtovala arhitektka prof. Karin Košak s sodelavcem Hologram Evrope je v projektu celovitega urejanja Slovenske mesto, sonosilcu projekta Slovenska cesta 2008. Sergejem Žlahtičem. ceste prispeval umetnik Marko Pogačnik. 7. Ureditev Kraigherjeve ploščadi Celostna prenova območja Ajdovščina je sestavljena pojavlja urbana oprema, ki je praviloma postavljena Avtorji: PAZI!PARK iz ureditve Kraigherjeve ploščadi (pod okriljem brez skupnega načrtovanja. Osnovna zamisel je skupine Pazi!Park), zasnove prepoznavne in v ospredje postavila izboljšanje vizualnega stanja Ureditev je vključevala območje Kraigherjeve ploščadi sodobne celostne grafične podobe centra Ajdovščina Cankarjeve ceste, predvsem z odstranitvijo odvečne pred poslovno stavbo ob Slovenski cesti kot del z vsebinsko nadgradnjo (predlogom o ureditvi urbane opreme in ozelenitvijo ulice z enostranskim širšega kompleksa, ki ga je zasnoval arhitekt Janez muzeja na prostem, ki ga je zasnovala družba za drevoredom. Drevesa so zasajena v lesena korita, Lajovic in dolgoročno potrebuje celovito prenovo. vizualne komunikacije Arnoldvuga+), ter arhitekturne saj je bilo zaradi številne infrastrukture nemogoče Obstoječe tlakovanje je bilo mestoma močno prenove stropa in drugih dotrajanih elementov v izvesti izkope za sajenje dreves. Ob koritih z drevesi je poškodovano in je bila obnova zaradi varnosti pešcev podhodu z ureditvijo primerne razsvetljave (avtorjev mogoče kadarkoli dodati tudi klopi. že nujno potrebna. Hkrati je potrebno s Kraigherjeve skupine ProstoRož). Prizadevamo si za oživitev ploščadi pred poslovno stavbo odstraniti čim več lokalov, izvedena je bila obnova tekočih stopnic. 10. Prenova Plečnikovega podhoda motečih elementov, ki pešcem jemljejo prostor in Predvidena prenova stropa v podhodu Ajdovščina Avtorji: ProstoRož ga vizualno onesnažujejo. Izvedli smo odstranitev lahko ustvari privlačen povezovalni element celotnega grmovnic pod drevesi ter namestili kovinske rešetke območja razvejanega podhoda. Ob ustrezni prenovi Plečnikov podhod promeni eno najbolj frekventnih okoli dreves, predvidena je zamenjava neustrezne in kakovostno oblikovani razsvetljavi lahko strop povezav za pešce med starim in novim delom središča in neusklajene urbane opreme (luči, klopi, korit, ustvari prijeten ambient, oblikuje varen, urejen in za Ljubljane. Povezuje Plečnikov in Kongresni trg, vodi zračnikov), v pripravi pa je tudi predlog za oblikovno obiskovalce prijazen prostor, območje podhoda pa v park Zvezda. Od zaprtja vseh lokalov je minilo poenotenje oglaševanja in označevanja trgovin v definira kot prepoznavno celoto. že nekaj let, podhod je bil zanemarjen, njegovi deli kompleksu Ajdovščina. poškodovani in umazani. 9. Postavitev korit z drevesi Med prenovo je bilo izolirano cestišče in saniran 8. Prenova podhoda Ajdovščina in njegova na Cankarjevi ulici zamakajoči strop. V sklopu prenove smo obnovili in celostna grafična ureditev zamenjali dotrajane betonske in kamnite detajle ob Avtorji: PAZI!PARK vhodih v podhod in v celoti zamenjali medeninasto Avtorji: ProstoRož, Arnoldvuga+ Cankarjeva cesta je ena od ulic z visoko frekvenco ograjo. Izdelali smo nove kovinske obloge, smetnjake, Podhodi v Ljubljani še vedno veljajo za nepriljubljene, pešcev v ožjem središču Ljubljane, v njenem zgornjem klopi in razsvetljavo v samem podhodu, s čimer smo zanemarjene, neprijetne prostore, ki se jim ljudje delu se odvija tudi precej gost motorni promet. Kot ustvarili prijetno podobo podhoda, prizadevamo si najraje izognejo, zato je urejanju takih področij javne nadaljevanje Čopove ulice, ki povezuje neprometna tudi za vzpostavitev dveh lokalov, ki sta v lasti MOL in infrastrukture v mestih potrebno posvetiti prav Prešernov trg in park Tivoli, je Cankarjeva cesta njuno bi še dodatno poživila lokacijo. Ob vstopih v podhod posebno pozornost. V primeru lokacije Ajdovščina je pravo nasprotje, preobremenjena s prometom in so bile na novo predstavljene rimske izkopanine in problem še toliko bolj pereč, saj samevajo tudi številni parkirišči motornih vozil. Na delu med Slovensko postavljena informativna tabla o izkopaninah rimske lokali in trgovine v podhodu. S celovito prenovo cesto in Beethovnovo ulico je območje sicer zaprto Emone. Z načrtovano ureditvijo garažne hiše pod in novo podobo območja bi lahko pod skupnim za promet, vendar je tu pogosto opaziti stoječa Kongresnim trgom je predvidena tudi povezava imenom zasnovali prepoznaven sodobni nakupovalni dostavna vozila, ki ob obstoječi gostinski terasi in garaže s Plečnikovim podhodom, rezultat prenove center v mestu, ki bi konkuriral tudi priljubljenim ob enem največjih mestnih parkirnih prostorov za podhoda pa v nobenem primeru ne ovira bodočega nakupovalnim središčem zunaj mestnega jedra. kolesa prostor dodatno zapirajo. Hkrati se na ulici izhoda iz garaže.

Avtorska skupina PAZI!PARK je uredila drevored na zelenici Na severnem vstopu na Slovensko cesto je do začetka Ureditev lesene ploščadi ob robu Argentinskega parka, ob Tivolski cesti pri križišču s Slovensko cesto nasproti gradnje stolpnice PAZI!PARK poskrbel za začasno ureditev ki omogoča vidni stik med ploščadjo in parkom ter nekdanje stolpnice SCT. prostora z linijo drogov z zastavami držav članic EU in med Slovensko cesto in parkom, avtorsko podpisuje kovinskimi ograjnimi elementi v obliki listov. PAZI!PARK. Urbanizem 54 Projekt Slovenska cesta 2008 Ulica na cesti

Foto: arhiv ProstoRož Začetek preurejanja Kraigherjeve ploščadi arhitekta Janeza Celovita prenova podhoda Ajdovščina je delo avtorskih Vizualno stanje Cankarjeve ulice je povsem prenovila Lajovica po zamisli skupine PAZI!PARK je bila odstranitev skupin ProstoRož in Arnoldvuga+. ozelenitev s postavitvijo enostranskega drevoreda v lesenih grmovnic ob drevesih in postavitev kovinskih rešetk, sledila koritih in odstranitev odvečne urbane opreme. Zamisel pa bo celovita prenova ploščadi. podpisuje PAZI!PARK. 11. Pretlakovanje ploščadi pred SNG Drama ulice in eden od opaznejših posegov v okviru Dogovori o ureditvi dveh gradbiščnih ograj ob južnem Avtorji: PAZI!PARK omenjenega projekta je prav postavitev večjega delu Slovenske ceste - NUK in Šumi – so bili žal števila »urbanih« stolov od Filozofske fakultete neuspešni, izvedli pa smo ureditev ograje gradbišča Dotrajan in uničen tlak okoli SNG Drame je bil nevaren do križišča Slovenske in Tivolske ceste. Namen pri severnem vstopu na Slovensko cesto v urejeno, za pešce, zato je bila njegova zamenjava nujna. Prenova postavitve je, prikazati ulico kot prostor številnih nadzorovano oglaševalsko površino in površino, tlakovanja je bila izvedena z granitnimi kockami, kar kakovostnih, celo prijetnih prostorov za sedenje in namenjeno predstavitvi načrtovanega objekta, kar ohranja avtorsko zamisel pokojnega arhitekta prof. druženje, mimoidočim nuditi možnost počitka ter sledi cilju izboljšanja podobe oglaševalskih površin v Miloša Bonče in mu s tem izreka spoštovanje. preizkusiti novo urbano pohištvo. Ob Slovenski Ljubljani. cesti sicer stoji le nekaj klopi, stoli pa sodijo v sklop 12. Ureditev ploščadi pred Filozofsko fakulteto začasnih posegov, ki naj bi nakazovali možnost 3. Ureditev izložbe nekdanjega Avtorji: PAZI!PARK preureditve Slovenske ceste v manj prometno glavno os prestolnice. Posamezna območja postavitve stolov Slovenijašporta z naslovom Avtor in avtist Koncept ureditve pred Filozofsko fakulteto vzdolž smo izbrali tako, da je na njih prijetno sedeti, saj so Avtor: prof. Jaka Bonča Aškerčeve ceste, pri južnem vstopu na Slovensko umaknjeni od prometa, drugje služijo udobnejšemu cesto, temelji na sanaciji predhodnega stanja z Velika okna za klasičnimi pisarniškimi lamelnimi čakanju na prihajajoči avtobus, ponekod so minimalnimi posegi v tlaku in urbani opremi. zavesami skrivajo pisarniške prostore, ki zasedajo postavljeni le kot presenečenje ali opozorilo. Upoštevana so bila oblikovalska izhodišča obstoječe pritličje vogalne stavbe, zato smo želeli med pisarno Postavitve stolov se tako prilagajajo posameznim linearne zasnove, urbane opreme (industrijski in ulico ustvariti interakcijo. Avtor je o svoji stvaritvi ambientom, ki jih Slovenska ustvarja ob stiku s parki elementi) in že uporabljenih materialov (granitne zapisal: »To je tipkopis. In sicer en sam tipkopis (zadnja ali trgi. Stole, ki se bodo izkazali za najuspešneje kocke, asfalt, avtohtona vegetacija … ). Zasnova slika) postavljen v različnih tipografijah. Tipografije so locirane, lahko tudi po določenem obdobju nove ureditve izhaja iz poudarjene simetrije in oblikovane tako, da na koncu samo še avtor in avtist pustimo na prvotnih lokacijah, druge pa bi lahko monumentalne zasnove objekta, upošteva obstoječo razbereta, kako je stavek (kompozicija) nastal.« prerazporedili. kompozicijo drevnine, linearnost in prehodnost prostora. Z umestitvijo dodatne urbane opreme je 4. Odprtje prostora za sodobno umetnost omogočeno parkiranje koles, sedenje ter omejevanje 2. Ureditev gradbiščne ograje prostora za motorni promet in parkiranje. Kapsula v podhodu Ajdovščina pri Severnih vratih Avtorji: Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Avtorji: ProstoRož V podhodu je bilo v določenem trenutku praznih kar Urbani posegi Na glavni ljubljanski ulici številne gradbiščne ograje nekaj lokalov, zato smo se lotili namenskega oživljanja 1. Postavitev stolov vzdolž Slovenske ceste že vrsto let degradirajo prostor, ne da bi se za njimi prostora z vstavljanjem novih vsebin. Kapsula je sploh kaj dogajalo. Zato smo si zastavili cilj, da stanje nov razstavni in produkcijski prostor v Ljubljani, Avtorji: Asobi, ProstoRož izboljšamo in prostore ogradimo z razstavnimi namenjen vizualni kulturi in umetnosti, aktualnim Mestni projekt Slovenska cesta želi vzpostaviti prostori in zelenimi zasloni, gosto vegetacijo ali vsaj umetniškim publikacijam, knjigam umetnikov kvalitetnejši javni prostor vzdolž osrednje mestne poenoteno oziroma urejeno oglaševalsko površino. in izobraževanju.

Celovita prenova Plečnikovega podhoda avtorske skupine Avtorska skupina PAZI!PARK je pripravila tudi koncept Ploščad pred Filozofsko fakulteto je avtorska skupina ProstoRož je povsem spremenila značaj območja parka prenove pretlakovanja ploščadi pred Dramo, tako PAZI!PARK uredila z minimalnimi posegi, tako da je zdaj Zvezde. da je ohranila avtorsko zamisel pokojnega arhitekta pred stavbo omogočeno parkiranje koles in sedenje, prof. Miloša Bonče. omejen pa je prostor za parkiranje motornih vozil. Urbanizem 55

Eden od opaznejših posegov v okviru Slovenske ceste Avtorska skupina ProstoRož je uredila gradbiščno ograjo Po zamisli arhitekta prof. Jaka Bonče je pritlične steklene stene avtorskih skupin Asobi in ProstoRož je postavitev večjega na severnem vstopu na Slovensko cesto z urejeno, nekdanjega Slovenijašporta, za katerimi se skrivajo pisarniški števila urbanih stolov, ki omogočajo počitek, udobnejše nadzorovano oglaševalsko površino in površino, ki prostori, prekrita s tipografsko poslikanimi lamelnimi čakanje na avtobus ali pa tudi le prijetno presenečenje. predstavlja načrtovani projekt za ograjo. zavesami, ki ustvarjajo interakcijo med ulico in pisarno. 5. Potisk na Slovenski cesti življenju naše prestolnice in posreduje idejo Evrope sam jukebox z vsebovano glasbo, ki pa je obogaten od Name do Nebotičnika kot unije. s spremljajočo scenografijo. Poleg jukeboxa Moto Evropske unije se glasi: »Združeni v so nameščena prijetna in udobna sedišča, kjer Avtorji: Multiplan arhitekti raznolikosti!«. To idejo sta želeli avtorici posredovati obiskovalci lahko posedijo in prisluhnejo glasbi. Del Slovenska cesta je mestna magistrala, ki je s časom prek glasbe kot pomembnega atributa vsake kulture. scenografije je tudi manjša razstava s fotografijami spreminjala svojo podobo in se s tem prilagajala Odločili sta se, da zbereta tradicionalne pesmi ljudi ter kratkimi opisi skladb. Vzporedno z trenutnim situacijam. Poseg z urbano cestno preprogo iz vseh držav Evropske unije, saj je tradicionalna instalacijo je nastala tudi spletna stran www.jukevox- zajema območje med glavno pošto in Nebotičnikom, glasba vsakdanjih ljudi, ki so jo z ustnim izročilom populi.eu, na kateri je v virtualni obliki predstavljena ki ga začasno preoblikujemo v doživljajsko definiran prenašali skozi stoletja. Zato sta se pri iskanju pesmi celotna vsebina projekta. prostor, urbano-cestno preprogo, ki je namenjena tudi tudi sami obrnili k ljudem, ki niso nujno poklicni pešcem in ne daje prednosti le voznikom. Poudarek glasbeniki. Poiskali sta posameznike iz vsake od temelji na oblikovanju prostora, ki je razumljiv raznolikim sedemindvajsetih držav, ki so bili prav za projekt 2. Interaktivna instalacija Robovox. Vaš uporabnikom, ki dojemajo prostorske informacije na JukeVox Populi pripravljeni zapeti ljudsko pesem glas./Your voice. na ploščadi Ajdovščina različnih ravneh (pešci, kolesarji, vozniki). Pri oblikovni iz svoje dežele. Tako lahko prisluhnemo petju ljudi Avtor: Martin Bricelj zasnovi smo izhajali iz splošno znanega vzorca zebre, vseh starosti in narodnosti, opazujemo zvok in ritem ki na miselni ravni predstavlja simbol za prečkanje RoboVox je osem metrov visoka interaktivna zvočna sedemindvajsetih jezikov ter vsrkavamo vsebine ceste. Tega smo uporabili kot izhodišče za razumevanje instalacija v obliki humanoidnega robota, ki s pesmi, ki so lahko ljubezenske, delavske ali obredne prostora, ki ga oblikujemo v prid pešcem. Usmerjenost pomočjo SMS-tehnologije predstavlja glas ljudstva – pesmi, napitnice, uspavanke ali otroške seštevanke … zebrinega vzorca smo zasnovali v smeri gibanja pešcev, vaš glas. RoboVox sprejema tekstovna (SMS) Ker sta glasbeno tradicijo želeli približati sodobnemu torej pravokotno glede na smer pravokotnih oznak, sporočila posameznikov, vsak dan na drugo temo, oblikovni značaj vzorca smo dokončno izoblikovali človeku, sta za posnete pesmi ustvarili nove, izvirne in jih izgovarja ter tako utsno sporoča mimoidočim. glede na smiselnost povezav in gostoto/frekvenčnost glasbene aranžmaje. Z različnimi temami spodbuja ljudi k javni debati in prečkanja uporabnikov. Cestno preprogo tako ustvarja Zbrane pesmi predstavljajo pomenljivo zbirko, izražanju mnenja ter postane orodje anonimnega sklenjen zebrasti vzorec, ki ga kontinuirano v različnih ki združuje raznolikost Evrope in evropskih ljudi. posameznika, katerega glas se običajno izgubi v zgostitvah razporedimo po predvideni površini. Sporočilnost zbirke se razteza od globalne ideje množici. Javni prostor, v katerega je postavljen, velike unije do najintimnejše osebne izpovedi spremeni v prostor komunikacije, interakcije in posameznika. Vseh sedemindvajset pesmi je igre. RoboVox je prvi javni kip, ki potuje iz države v Umetniške instalacije zbranih v jukeboxu, ki stoji v prehodu kavarne državo. Tako kot klasični in nepremični spomeniki 1. Zvočna instalacija JukeVox populi Evropa, je odprt za javnost in brezplačen. Tako na mestnih trgih izražajo politično/socialno stanje lahko obiskovalci po lastnem izboru potujejo po v deželi, ga tudi RoboVox, a ne s strani oblasti, ki kip v prehodu Evropa »glasbenem zemljevidu« Evrope. postavi, temveč s strani posameznikov, ki sodelujejo Avtorici: Mateja Starič in Johanna Herr Jukebox je poleg vgrajenih zvočnikov ozvočen tudi v interakciji. S tem RoboVox raziskuje možnosti Skladateljica in oblikovalka zvoka sta ustvarili z zunanjimi, tako da je s primerno jakostjo oživljen izražanja v javni sferi in se dotika vprašanj, kot so glasbeno instalacijo, ki prispeva h kulturnemu celoten prehod. Osrednji del postavitve predstavlja svoboda govora, moč protesta, moč posameznika/

K oživljanju podhoda Ajdovščina sodi tudi ureditev novega Multiplan arhitekti so v prostor Slovenske ceste posegli Skladateljica Mateja Starič in oblikovalka zvoka Johanna prostora za sodobno vizualno kulturo in umetnost Kapsula s preoblikovanjem predela med Glavno pošto in Herr sta v prehodu kavarne Evropa postavili instalacijo po zamisli Zavoda P.A.R.A.S.I.T.E. Nebotičnikom v doživljajsko definiran prostor z urbano JukeVoxPopuli s posnetim glasbenim izročilom 27 držav cestno preprogo, ki je v poletnih koncih tedna služil kot Evropske unije, ob katerem so nameščena udobna sedišča mestna dnevna soba. za poslušanje. Urbanizem 56 Projekt Slovenska cesta 2008 Ulica na cesti

Foto: Karin Košak Interaktivna zvočna instalacija RoboVox. Vaš glas je 8 metrov V času predsedovanja Slovenije Svetu EU je bila na Po zamisli skupine ProstoRož so pod arkadami nad visok humanoidni robot, ki s pomočjo SMS-tehnologije digitalnih zaslonih pri Šestici in na Šubičevi cesti predvajana Plečnikovim podhodom na slope začasno nameščene sprejema tekstovna sporočila posameznikov, jih izgovarja animacija Ljubljana – Capital of Europe 2008, izvedena iz fotografije Matevža Paternostra, ki povečujejo doživljajsko ter tako ustno sporoča mimoidočim. Robot, ki je avtorsko logotipa Mestne občine Ljubljana po zamisli arhitekte pestrost tega dela Slovenske ulice. delo Martina Briclja, je poleti poživljal ploščad Ajdovščina. prof. Karin Košak s sodelavcem Sergejem Žlahtičem. množice ter nova razmerja med javnim in zasebnim. 4. Fotografska postavitev Iluzija prostora izkrivljeno zvočno podobo naključno »občinstvo« Ker bo RoboVox gostoval v različnih krajih, bodo pod arkadami nad Plečnikovim podhodom zvočne instalacije opominja na specifičnost svoje prek njega posredovana sporočila dobivala različno prisotnosti ter na možno kompleksnost interakcije vsebino, pogojeno s konkretnim prostorom in Koncept: ProstoRož med urbanim protagonistom in njegovim okoljem. kulturo. Sestavni del projekta je primerjalna analiza Fotografije: Matevž Paternoster različnih odzivov na postavitev, ki bo nudila Južni del Slovenske ceste je ujet med razpadajoče 6. Prostorska instalacija študentk ALUO svojevrsten družbeno-humanističen vpogled v fasade in neurejene arkade, zato skuša začasni skupne in različne vidike urbanih realnosti. prostorski poseg temačni prostor odpreti, razširiti, pod arkadami pri Uršulinski cerkvi Pomemben del projekta je zvočna dimenzija. RoboVox nekako »izbrisati« slope in omogočiti nemotene Avtorice: Monika Lovše, Patricija Vrbnjak, sodeluje z mnogo domačimi in tujimi umetniki zvoka, poglede proti Slovenski cesti. Nina Jordan ki sooblikujejo prostor okoli njega in soustvarjajo Na slope v arkadah smo postavili fotografije avtorja Mentorica: prof. mag. Tanja Pak RoboVox DVD katalog z avtorsko glasbo. Nekateri Matevža Paternostra, ki ustvarjajo iluzijo prostora – Namen in cilj postavitve instalacij študentk ALUO v izmed njih so Vector Lovers (Soma, Iwari), Plaid (Warp navidezno brišejo prisotnost slopov. Fotografije, arkadah ob Slovenski cesti je bil prikaz nove možnosti Rec.), Random Logic, Menu B, DJ Borka ... posnete v različnih časovnih intervalih, povečajo izrabe in ureditve arkad; tokrat so arkade uporabljene doživljajsko pestrost ter omogočajo, da je iluzija kot galerijski prostor za predstavitev projektov prostora aktualna 24 ur na dan. študentov ALUO. 3. Animacija na zaslonih na Šestici in Študentke ALUO - Oddelek za oblikovanje, Šubičevi cesti 5. Zvočna instalacija Delayed Reality v slušateljice predmeta Kiparstvo/steklo in keramika so Avtorica: Karin Košak pod mentorstvom izr. prof. mag. Tanje Pak pripravile Sodelavec: Sergej Žlahtič Plečnikovem podhodu tri projekte: Monika Lovše je postavila približno Na obstoječih digitalnih zaslonih, postavljenih na Avtor: Sašo Kalan 1500 keramičnih kroglic, obešenih na kovinsko vogalnih fasadah gostilne Šestica in zgradbe na Vsenavzočo zvočno sliko urbanega vsakdana konstrukcijo pod obokan strop pri Uršulinski cerkvi, križišču Slovenske in Šubičeve ceste, je bila predvajana paradoksalno dojemamo kot pogrešljivo in Patricija Vrbnjak in Nina Jordan pa sta si zamislili animacija Ljubljana – Capital of Europe 2008, spregledljivo. Dojemamo jo kot kakofonično motnjo, in izvedli postavitev steklenih form, obešenih pod ustvarjena ob priložnosti predsedovanja Slovenije ki zmoti šele s svojo odsotnostjo. arkade ob cerkvi. Svetu EU. Obe točki sta zelo prometni, opazni s križišč, Zvočna instalacija Delayed Reality izhaja iz motnje vidni tako pešcem kot voznikom, kolesarjem in v percepciji prostora in časa, to je asinhronosti med potnikom javnega prometa. fizičnim dogodkom in njegovo zvočno komponento. Dogodki Animacija, ki je Ljubljančanom in tujim gostom Neujemanje še tako banalne podobe vsakdana z Del Slovenske ceste med ploščadjo Ajdovščina sporočala, da je Ljubljana v času predsedovanja njenim zvočnim označevalcem sproži razmislek, in Šubičevo cesto se je ob izbranih koncih tedna simbolna prestolnica Evrope, je bila izvedena iz pozoren posluh in pogled, nenadno osredotočenost spremenil v največjo ljubljansko promenado, saj logotipa MOL, z evropskimi zvezdicami prirejenega na poprej nevidno podrobnost. so se na za promet zaprtem cestišču in ob njem času predsedovanja. Prostor z mnogotero, časovno pomnoženo ali zvrstile raznovrstne prireditve, namenjene različnim

Zvočna instalacija Saša Kalana Delayed Reality v Študentka ALUO Monika Lovše je pod vodstvom profesorice Študentka Patricija Vrbnjak si je pod vodstvom profesorice Plečnikovem podhodu z zvočnim označevanjem prostora mag. Tanje Pak pod arkadami pri Uršulinski cerkvi postavila mag. Tanje Pak pod arkadami pri Uršulinski cerkvi zamislila sproža osredotočenost mimoidočih na poprej nevidno 1500 steklenih kroglic, obešenih na kovinsko konstrukcijo. in izvedla postavitev steklenih oblik, obešenih pod arkade. podrobnost in ustvarja poseben odnos do mestnega okolja. Tako je nastal zanimiv zunanji galerijski prostor. Urbanizem 57

Foto: arhiv Plesna šola Urška Foto: Miha Fras Še ena obogatitev arkad pri Uršulinski cerkvi je delo Plesna šola Urška in Zavod za turizem Ljubljana sta tudi Zveza kulturnih društev Ljubljana, zavodov za turizem Novo študentke ALUO Nine Jordan pod vodstvom profesorice letos izpeljala največji sinhroni ples četvorke na svetu, ki se mesto in Ljubljana so 24. maja v mestni dnevni sobi na mag. Tanje Pak. je dogodil 16. maja 12. uri in se potegoval za sedmi vpis v Slovenski cesti pripravili nastop petih ljubljanskih pihalnih Guinessovo knjigo rekordov. orkestrov skupaj s kostanjeviškim, pospremljen s povorko vozov in krajšim kulturnim programom. generacijam. Zaporo smo prvič preizkusili v začetku Bežigrad, Litostroj, Veterani in Vič) ter pihalni orkester starodobni avtomobili in kolesa, kočija z lipicanci, februarja, ko je bila Slovenska cesta eno od prizorišč iz Kostanjevice, predstavili pa so se tudi dolenjski kulturniki in ustanove, moda, glasba, stari običaji, pustnega karnevala, osrednje prireditve pa so se na vinogradniki, ki so svoj program začeli s povorko starinski predmeti idr. V okviru festivala je za en njej odvile v majskih in junijskih vikendih. vozov, po krajšem kulturnem programu z nagovori dan v duhu preteklosti oživela nekdanja Tivolska Prireditve, ki so pritegnile več deset tisoč meščanov županov pa so obiskovalci lahko poskusili cviček. promenada, osrednje dogajanje pa je 14. junija in obiskovalcev slovenske prestolnice, so bogatile 2008 potekalo prav na Slovenski cesti, s sprehajalci turistično ponudbo Ljubljane v času predsedovanja 3. Zaključna prireditev v zgodovinskih oblačilih, z bolšjim sejmom starin, Slovenije Svetu EU, preizkušale spremembe prometne imitatorji velikih mož slovenske kulture, lajnarji, ureditve in označevale novi prostor za druženje v Festivala pomladi razstavo starodobnih avtomobilov s spremljevalnim središču prestolnice. Organizator: Codeep glasbenim programom, brezplačnimi vožnjami Soorganizator: Zavod za turizem Ljubljana z muzejskim vozilom do ljubljanskih muzejev, 1. Maturantska parada Festival pomladi je mednarodni multimedijski, razstavo starih koles in otroških vozičkov, modno zabavni in izobraževalni dogodek, ki v Ljubljano revijo in koncertom slovenskih popevk. Organizator: Plesna šola Urška Soorganizator: Zavod za turizem Ljubljana prinaša urbano kulturno dogajanje in zanimiv program, namenjen različnim generacijam 5. Najdaljša pita in koncert Maturantska parada oziroma četvorka, ki jo slovenski obiskovalcev. Gonilna ideja festivala je »kreativno maturantje vsako leto odplešejo na ulicah slovenskih, druženje«, saj želimo prebivalcem prestolnice, pa tudi ob 100-letnici Slovenske filharmonije v zadnjem času pa tudi nekaterih mest v sosednjih vedno številčnejšim obiskovalcem iz tujine, ponuditi Organizator: Marché gostinstvo, Slovenska državah, velja za največji sinhroni ples na svetu in se je drugačen, kakovostnejši način preživljanja prostega filharmonija v zadnjih sedmih letih šestkrat zapisala v Guinessovo časa v urbanem okolju. Zaključek festivala je letos Soorganizator: Zavod za turizem Ljubljana knjigo rekordov. Slovensko cesto so 16. maja 2008 zadnji dan maja obiskovalcem prinesel knjižnico Gostinska družba Marché je s peko najdaljše preplavili maturanti in maturantke, ki so na njej točno pod krošnjami, različne otroške delavnice in kuhinje jagodne pite postavljala nov rekord s opoldne zaplesali četvorko in se tako potegovali za sveta, grafitiranje, rolkarsko tekmovanje, tekmovanje humanitarnim poslanstvom. Ljubljančanom in nov Guinnessov rekord. v breakdance plesu, predstavitev najuspešnejših drugim obiskovalcem mesta je bilo 21. junija mladih glasbenikov in DJ-jev ter koncert glasbenih 2008 na voljo 6.000 kosov peciva po simbolični 2. Parada pihalnih orkestrov in predstavitev skupin iz tujine. ceni en evro za kos. Prvi kos pite, dolge kar 600 metrov, je kupil ljubljanski župan Zoran Janković, dolenjskih vinogradnikov ves izkupiček od prodaje pite pa je bil namenjen Organizator: Zveza kulturnih društev Ljubljana, 4. Festival Nostalgija Ustanovi za pomoč otrokom z rakom. Dogajanje Zavod za turizem Novo mesto Organizator: Zavod Nostalgija je popestrila Mala mestna godba, večerni program Soorganizator: Zavod za turizem Ljubljana Soorganizator: Zavod za turizem Ljubljana se je nadaljeval s koncertom orkestra Slovenske Na paradi je 24. maja 2008 nastopilo vseh pet Festival Nostalgija je posvečen slovenski kulturi in filharmonije ob njihovi 100-letnici, ki je navdušil ljubljanskih pihalnih orkestrov (Pihalna godba Vevče, življenju v preteklih časih. Na njem so se predstavili zbrane na Kongresnem trgu.

Foto: arhiv Codeep Foto: Boštjan Troha Foto: Peter Jenko Za ustvarjalno druženje meščank in meščanov je Zavod Nostalgija in Zavod za turizem Ljubljana sta 14. Gostinska družba Marché, Slovenska filharmonija in Zavod poskrbela zaključna prireditev vsakoletnega Festivala junija postavila na ogled starodobne avtomobile in druge za turizem Ljubljana so 21. junija pripravili humanitarni pomladi v organizaciji društva Codeep in Zavoda za predmete iz preteklih časov, hkrati pa je tega dne oživela dogodek s peko 600-metrske jagodne pite v korist turizem Ljubljana. tudi nekdaj priljubljena ljubljanska promenada. Ustanove za pomoč otrokom z rakom. Obeležje 58 Evropa sredi slovenske Pogovor z Markom Pogačnikom, avtorjem

Emi Vega 30. junija se je v parku na Tivolski cesti zbrala zgledna množica ljudi, med njimi domala vsa intelektualna elita mesta. Igrala je godba na pihala, akademski kipar Marko Pogačnik - avtor zamisli Holograma Evrope in vodja projekta, je spregovoril o večplastnem pomenu pridobitve, župan Zoran Janković pa je stvaritev pospremil v življenje tako, kot zna le on, in mimogrede razpršil še skrb glede dela zemljišča, ki so ga »umetniki umetniško zasedli«; po zaslugi podžupana Aleša Čerina Foto: Emi Vega je zaplet presežen. Podžupan Akademski kipar Marko Pogačnik, avtor zamisli Hologram Evrope. prof. Janez Koželj je prisostvoval O znamenjih, ki kažejo pot je dovolj močna, da težave premaga sama; kar lahko ob strani, a nikakor ne v postranski Moje otroštvo se je končalo s prvo številko prispevamo, je ljubeč odnos, je razumevanje, je Perspektiv; zaradi Heideggerja, Daneta Zajca in pomoč, ki na razumevanju temelji. Verjamem, da vlogi. Zamisel, s tem pa tudi Tarasa Kermaunerja. Pri osemnajstih sem živo je ta civilizacijska stopnja v načrtu. Nekaj se mora formalna utemeljitev Holograma spoznal, da so ljudje, ki se ukvarjajo z resnimi zrušiti, da lahko nastane nekaj novega. Čas je, da stvarmi. Da se je treba ukvarjati z resnimi stvarmi. spremenimo pogled. kot označevalca obdobja, ko je Začel sem klesati. Moj prvi poskus preoblikovanja kamnov v simbole življenja sega v leto 1962 in v O kamnu in kozmogramih, o litopunkturi Ljubljana prestolovala Evropski uniji, kanjon Zarice, ki sem ga spreminjal v labirint razvoja Kamen - mineral ali kristal je koncentrirana je njegova. Obiskovalci smo dobili civilizacije na Zemlji. Odkritje, ki je dletu nakazalo inteligenca. En kamen je celo vesolje kristalov. Ko smer, datira v čas, ko so se mi, mlademu umetniku v kamen vklešemo kozmogram, ki je informacijski informativne zloženke, informacije za in članu skupine OHO, odprla vrata v umetnostne zapis, se informacija vtisne v spomin kamna. muzeje na zahodu. Spoznal sem duhovnost; otrok Kristali imajo sposobnost oddajanja informacij. Če radovedneže, ki se sprašujemo, zakaj socializma. Razkrila se je druga oblika resničnosti. kamen postavimo na točko, ki je za informacijo so tisti kamni, čemu se je klesalo in Začutil sem obstoj nevidnih svetov. Zaslutil, kako občutljiva, se informacija prelije v organizem življenje teče po poteh, ki jih ne poznamo. Zemlje. Te občutljive točke Zemlje so povezane v kaj se v resnici dogaja za križiščem omrežje, prek omrežja se informacije pretakajo in O filozofiji in umetnosti se povezujejo v obliki resonanc. Pri litopunkturnih Tivolske, Slovenske in Dunajske Takrat sem si želel, da bi namesto kiparstva študiral točkah gre, podobno kot pri akupunkturi, za pritisk ceste. Zemljišče, tehnično podporo filozofijo; a ne zamejeno v marksizem. Zanimal mase kamna; v Zagrebu, denimo, smo na točko me je razvoj civilizacij in razvoj življenja na Zemlji, pri izvedbi in zloženko je prispevalo nato se je vse osredinilo v človekov odnos do sveta. Naposled sem uvidel, da je umetnost dobro orodje. mesto, Društvo VITAAA pa delo; Poslanstvo umetnosti vidim v prevajanju ljudem vseh 36 geomantov, ki so ustvarjali neznanega, v iskanju ključev življenja. Umetnost ni in ne sme biti enoplastna; če se zapre v eno samo Hologram, je delovalo prostovoljno, polje, usahne. Iskal sem načine, kako neobičajno opredmetiti v običajnem svetu. Kajti svet gre svojo tudi stroške bivanja v Ljubljani so pot. Dolžnost umetnika, ki si skozi študij ostri si pokrili sami. Strošek kamnov in intuicijo in zaznavanje, je začutiti, kar je resnično, in tisto izraziti, napraviti; ne oziraje se na to, kar misli prevoz, ki daleč presega finančne svet. zmožnosti Društva, poskušajo O tem, kar je, o znanosti in o alternativnih pokriti z donatorskimi sredstvi. - možnostih Soočamo se z resno ekološko krizo kot posledico V pogovoru z umetnikom smo sledili napačnega odnosa do Zemlje. Znanstveni pristop njegovi izvirni ustvarjalni izkušnji in k reševanju problema pregrevanja planeta lahko Foto: Dunja Wedam stanje celo poslabšuje. S tehnologijo kontrole, s še Kozmogrami so umetniško delo, s katerim umetnik v kamen poslanstvu. več nadzora, se stiska, kar bi moralo zadihati. Zemlja vkleše informacijski zapis, ki se prelije v organizem Zemlje. Obeležje 59 prestolnice, vtisnjena v kamen obeležja Hologram Evrope

Še sporočilo Zemlja ni nemi nihče. Zemlja je predvsem neznansko ustvarjalna in neskončno modra zavest. Zadnji čas je, da priznamo njene sposobnosti komuniciranja in sodelovanja. Pogovorimo se z njo o možnostih, kako naj bi preprečili ekološki zlom planeta, možnostih, ki si jih je kot Gaja, mati stvarstva, zamislila, in jih že udejanja. Začnimo končno sodelovati z njenim načrtom »prve pomoči«!

Foto: Dunja Wedam (Iz knjige Marko Pogačnik: Draga Zemlja, Pogled na Hologram Evrope Marka Pogačnika in Društva VITAAA, ki simbolično obeležuje in povezuje 27 držav članic EU. kako ti gre, Aura 2007) ozemljitve za mesto postavili osemnajsttonski posameznik odkrije prave točke v dialogu z Konec julija 2008 smo imeli prvi mednarodni kamniti steber … Postopek je v resnici zelo natančna območjem. Vsa razlika v pristopih je v dialogu. kongres geomantov v Lendavi. 130 šolanih in tehnologija. Mi vzpostavljamo dialog z naravo in narava nas aktivnih udeležencev iz različnih dežel se povezuje sprejme kot organ delovanja – kot orodje, s katerim v mrežo »LIFEnet«, slovensko: »Omrežje življenja«. O šolanju in mreži deluje sama. V Zemlji so potenciali, ki jih je mogoče Dogovarjamo se o oblikah sodelovanja, skupaj Hologram Evrope je plod sodelovanja 36 ljudi aktivirati. Naš namen ni zdravljenje; ugotovimo pripravljamo nove projekte. iz šestih držav Evrope. Vsi so izšolani geomanti. le, kje so točke ali potenciali, prek katerih Zemlja Šolanje je potekalo v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Švici, zadiha, prek katerih samozdravljenje steče. Neuradna otvoritev Holograma Evrope na Švedskem, v Združenih državah Amerike, v Razvijamo umetniške tehnike za sproščanje Petega julija se je ob Hologramu Evrope spet zbrala Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Proces učenja blokad, tudi za predelavo travm, ki se zapišejo skupina okrog 50 ljudi. O tem, da Hologram je, tako ljudem odpira poglobljen in srčen odnos do v neko področje. Te tehnike so zvok – petje, ali drugače ne dvomi nihče. O tem, da geopunkturni narave, do Zemlje. Vodi do samospoznanja; s gibanje – ples in vodene imaginacije – delovanje krog deluje, ne dvomi nihče od navzočih. Zakaj torej ciljem, poiskati lastno pot delovanja. Seveda potem, prek notranjih slik. Šolanje poteka v Ljubljani, na še neuradna otvoritev? ko se naučijo tehnik dojemanja nevidnih ravni Waldorfski šoli, v okviru Društva VITAAA – Društva Ko stvari ubesedimo in jih javno predamo namenu, v naravi, tehnik litopunkture ter tehnik klesanja za sožitje človeka, narave in prostora. Vendar obstaja nevarnost, da bo tisto, kar smo ustvarili, kozmogramov. Ko se naučijo, kako deluje zavest se oblika šolanja, kakršnega sem zasnoval, širi potopljeno v materialno sfero, da se v spominu ljudi Zemlje in kako delujejo celice zavesti narave prek navzven, čez meje Slovenije. Morda zato, ker se zatakne na formalni ravni. Hologram je materialna elementarnih bitij, ki so vsepovsod in usmerjajo zavest o posledicah stanja stvari, ko ljudje izgubijo stvaritev, vendar z močjo delovanja. Ta neuradni del življenjske tokove. Ko spoznajo, kako priti v stik z stik z zemljo in nebom in nato – neizogibno – s je zato, da to moč delovanja poskusimo še okrepiti. inteligenco določenega kraja. S tovrstnim znanjem seboj, krepi. Skupina pod njegovim vodstvom deluje enotno, udeleženci si v krogu izmenjujejo občutenja in videnja. Da bi geopunkturni krog močneje vpeli v Med pomembnejše projekte Marka Pogačnika sodi litopunktura dveh krajinskih parkov: Turnich (1986 – prostor, se skupina odpravi na Tromostovje, nato v 1989) in Cappenberg (1988 – 1992) v Nemčiji ter litopunktura območij na obeh straneh meje med Tivoli, pod Cekinov grad. Severno Irsko in Republiko Irsko (1991 – 1992); sem sodi še litopunktura mestnega parka v Murski Soboti (1993 – 1994). Seznam projektov litopunkture mest je vse daljši: Beljak (1995), Jesenice (1996), Celovec Hologram na zemljevidu mesta in sveta (1998), Aachen (1999), Bad Radkesburg - Gornja Radgona (2001), Nova Gorica (2001), Quito – Ekvador Točke, v katerih se naveza med zemljo in nebom (2003), Št. Vid na Glini (2004), Zagreb (2004), Praga (2004-05). Litopunkturi mest sledijo vse obsežnejši zgosti v posebno moč, so znali že nekoč odčitati litopunkturni projekti, kot so Alpska zvezda z litopunkturnimi kamni v Italiji, Nemčiji, Avstriji in Sloveniji graditelji svetišč. Prav tako tudi linije moči in mreže. (1997). Sledi litopunktura pokrajine Circuito des Aguas, Minas Gerais v Braziliji (1998), nato litopunktura Čez zemljišče, kjer stoji Hologram Evrope, poteka švicarske jezerske pokrajine Bern-Biel (1998-2006) in še čezmejni litopunkturni projekt na Koroškem med najmanj osem ravnih linij, ki med sabo povezujejo najmanj devetnajst cerkva. Plečnik se v mreži Velikovcem, Grebinjem, Šentpavlom, Pliberkom, Dobrlo vasjo in Libučami na avstrijski strani ter Ravnami odlično znajde. Poskus je dosegel namen: videti je, in Črno na slovenski strani (1999). Skupaj s sodelavkami in sodelavci gibanja VITAAA ustvarja dva velika da naši geomanti razpolagajo z vedenji, ki so bila projekta, ki ju sofinancira EU. Prvi zajema pet slovenskih in štiri hrvaške občine ob Kolpi; 19 postavljenih včasih javnosti povsem skrita; danes pa se o tem kamnov spodbuja poglobljeni turizem; sodelovanje na obeh straneh je odlično. Drugi, tudi čezmejni lahko poučimo. – Ključ za mesto skriva Ljubljana projekt povezuje Slovenijo in Madžarsko. tudi v svojem imenu. Ključ za širši prostor, ki se prek Ljubljana je s partnerskimi krogi povezana s Prago, geopunkturni krog Equilibrium stoji v Botaničnem vrtu, plašča krogle nekje stika, pa slovenski jezik, ki v in z Zagrebom; krog Solarni pleksus Evrope se najde na Jarunu. Med geopunkturnimi krogi, ki so nastali v besedah ohranja primarne pomene stvari, ponuja letih 2005 do 2008, omenimo še krog v Tameri (Portugalska) in krog v Louisevillu (Kentucky, ZDA). sam: Svet je svet. Kultura 60 15. festival Ex Ponto Tematsko vodilo: vera in verovanje

Urška Comino

Foto: arhiv Plasme Prizor iz predstave Random – Plasma-Project 9 dramske skupine Plasma iz Švice. Med 13. in 23. septembrom se bo slovenska prestolnica prelevila v epicenter sodobnih uprizoritvenih umetnosti. Že 15. festival Ex Ponto bo v Ljubljano prinesel najbolj zanimive odrske stvaritve različnih poetik in estetik evropskega gledališkega bazena ter dve domači produkciji.

Svežina in privlačnost odrskih postavitev, referenčne produkcije iz Romunije, Francije, Belgije, težnjo po tem, da bi vsa bitja in svojo okolico uskladil svetovno priznana imena gledališke režije, pa tudi Hrvaške, Srbije, Bolgarije, Švice in dve domači v popolni harmoniji. Okostje predstave Pijana družbenokritične in politično angažirane vsebine, premieri. noč 1918 je roman Pijana novembrska noč 1918 lastne Ex Pontu, že leta navdušujejo strokovno, Festival bo odrla mednarodna koprodukcija Miroslava Krleže. Gre za svojevrstno simfonijo, v laično in medijsko javnost. Predvsem pa festival Pantagruelova svakinja v režiji izjemnega Silvia kateri se prepletajo tudi motivi drugih Krleževih del. slovenskemu gledališču ponuja pomembna Purcarete. Gre za lucidno kritiko mračnjaštva in Zadnji dan pa bo pripadel Narodnemu gledališču izhodišča za samopremislek in nadaljnje raziskave. slavospev tistim, ki so zagovarjali humanistična Vojdan Černodrinski iz Prilepa (Makedonija), ki Iz legendarnega »bunkeraškega« študentskega kluba spoznanja in vrednote. Sledila bo predstava Dolgi se bo predstavilo z uprizoritvijo Bertolda Brechta B-51, ustanovljenega leta 1988, ki je nudil zatočišče petek madžarskega gledališča v Cluju (Romunija). Bobni v noči. Režiser Martin Kočovski je v tej in možnost uveljavljanja mladim umetnikom iz Zgodba temelji na romanu Kadiš za nerojenega postavitvi našel navdih predvsem ob patološkem različnih umetnostnih panog, se je razvila nevladna otroka Imreja Kertésza in odslikuje drame nezanimanju »malega človeka« za osebno svobodo organizacija Kulturno društvo B-51. Za slovenski anonimnih ljudi. Režiser predstave Gabor Tompa, in ljubezensko semiotiko. V predstavi bo v živo kulturni prostor in društvo je bilo prelomno leto ki slovi po inovativnih režijskih prijemih, se je s muzicirala makedonska zasedba Foltin, ki bo v 1993, ko je pod okriljem društva prvič pognal svojimi deli proslavil doma in na tujem. Slovenski okviru festivala odigrala tudi samostojni koncert. kolesnice mednarodni festival Ex Ponto. To je bil publiki dobro znana Needcompany bo tokrat Skupina preigrava zelo zanimivo eklektiko z velikim čas, ko je po državah rajnke Jugoslavije divjal vojni gostovala z mini delikateso – pop opero Balada o odmerkom domišljije in glasbenega znanja. Težko hudournik in naplavil množico beguncev, med Ricky in Ronnyju. Avtorja predstave Anna Sophia bi sicer opredelili in našteli vse zvrsti, ki jih pletejo v njimi nemalo ustvarjalcev raznorodnih umetnostnih Bonnema in Hans Petter Dahl sta tokrat presenetila predstave, še teže bi njihovi godbi nalepili žanrsko veščin, še več pa jih je ostalo ukleščenih v absurdu z ekstremom, v katerem glamur psihološkega oznako, dejstvo pa je, da v živo delujejo magično. – razpadajoče države. In prav njim je, pod parolo vozla žajfnic eksplodira v psihedelični koncert z Ob glavnem programu bo Ex Ponto ponudil tudi ustvarjalnost v izgnanstvu, prvi Ex Ponto prepustil liričnimi izbruhi. Gledališki laboratorij Sfumato, ki dve slovenski premieri, in sicer Medejin krik v režiji oder ter tako napovedal svoje programsko je na Ex Pontu že navdušil s predstavo Črno runo, Saše Jurcerja ter Strička Vanjo in 12 šopkov po izhodišče: dolgoročen projekt z močnim prihaja letos s Strindbergovim Mrtvaškim plesom, motivih Strička Vanje A. P. Čehova v režiji Barbare humanitarnim in družbeno angažiranim nabojem. ki tematizira bizaren odnos med ostarelim vojnim Novakovič. V petnajstih letih kontinuiranega razvoja se je festival častnikom in njegovo ženo. Margarita Mladenova Predstave bosta dopolnili skupinska razstava usmeril predvsem v odrske umetnosti in si zagotovil je s trojico izvrstnih igralcev dramo preoblikovala Razmerja moči? v Galeriji Vžigalica - galerija mesto osrednje prireditve, ki nudi prerez sodobnega v poetično scensko fresko, v kateri se očarljivo Mestnega muzeja Ljubljana in Galeriji Škuc ter gledališča v Sloveniji in enega najpomembnejših prepletajo elementi naturalističnega gledališča, samostojna razstava multimedijske umetnice Tanje na evropskem prizorišču. Nabor predstav in onirične fantazmagorije in gledališča absurda. Sho- Vujinović Supermono 2/3 v Galeriji Kapelica. spremljevalnih dogodkov vsako leto sledi izbranemu bo-gen-zo je povsem svež odrski izdelek Josefa Nadja, Letošnji Ex Ponto prinaša tudi novost, saj bodo tematskemu vodilu. Letošnje, vera in verovanje, bo ki bo po premieri v Kanjiži prvič gostoval prav na Ex predstave iz glavnega programa pospremili na odre SNG Drame Ljubljana, Cankarjevega doma, Pontu. Uprizoritev je nastala na podlagi misli starega pogovori po odigranih uprizoritvah med ustvarjalci, Slovenskega mladinskega gledališča ter Stare mestne japonskega zenovskega mojstra Dogna, zbranih v gosti in občinstvom, vodili pa jih bodo: Petra Tanko, elektrarne – Elektro Ljubljana prineslo najbolj zbirki govorov Zuimonki, in raziskuje človekovo Eva Kraševec in Dražen Dragojevič. Kultura 61 Kinodvor. Mestni kino

Foto: arhiv Kinodvora Kinodvor bo kmalu središče za zahtevnejše ljubitelje filma vseh generacij. 26. maja letos je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel sklep o ustanovitvi javnega zavoda Kinodvor, ki bo kot mestni kino deloval na področju prikazovanja zahtevnejše in kakovostne filmske produkcije, s svojim delovanjem pa omogočal kontinuirano dostopnost do tovrstne produkcije tako obiskovalcem v Ljubljani kot tudi v širšem slovenskem in mednarodnem okolju. V sodelovanju s stroko bo Kinodvor skrbel za filmsko in kulturno vzgojo ter pedagoške in izobraževalne programe, v povezovanju z drugimi javnimi zavodi, nevladnim sektorjem in drugimi kulturnimi izvajalci pa bo postal reprezentativno filmsko središče.

Kmalu bo odprl vrata novi mestni kino rebalansom letošnjega proračuna. Ker dogovori kmalu po odprtju Kinodvor zaživel tudi kot močno Kinodvor, ki ga je Mestna občina ustanovila s Slovensko kinoteko o vrnitvi kinematografske festivalsko središče.« opreme niso bili uspešni, je MOL iz rebalansa Filmski program ponuja filmsko doživetje za za zahtevnejše filmsko občinstvo proračuna za leto 2008 zagotovila še dodatnih vsakogar. Ob sredah bodo premierno predstavljali 1. aprila 2008 je Slovenska kinoteka zaprla vrata 200.000 evrov za nakup opreme. nove filme, ob koncu tedna pa poskrbeli za nočne Kinodvora. Ker je bilo to dejanje storjeno brez ptice z poznim večernim programom. Ob sobotah poprejšnjega soglasja Mestne občine Ljubljana in Dober program in pestra ponudba: in nedeljah popoldne bo na sporedu otroški Ministrstva za kulturo kot podpisnikov dogovora o festivalsko središče, pozni večerni in mladinski program Kinobalon, primeren za vzpostavitvi umetniškega kina Kino Ljubljanski dvor programi, otroški in mladinski program, različne starostne stopnje in obogaten z dodatnimi iz leta 2002, je bila občina kot lastnica prostorov dejavnostmi. V njem bodo otroci spoznavali pisani dodatno primorana k ažurnemu ukrepanju. V nedeljski filmi presenečenja, projekcije svet živali in risanih junakov ter otroške junake iz obrazložitvi za sprejem ustanovnega akta je tako za starše z dojenčki, kavarna, knjigarnica, bližnjih in daljnih krajev. Kinodvor je prijazen gostitelj zapisala: »Mestna občina Ljubljana ustanavlja javni galerija, družabni dogodki ... družin tudi zato, ker staršem ob nedeljskih Zajtrkih v zavod Kinodvor z namenom trajnega zagotavljanja Mestni svet je ob ustanovitvi za vršilko dolžnosti Kinodvoru ponuja brezplačno varstvo za otroke, da javnega interesa na področju filmske umetnosti in direktorice, ki je pooblaščena za vzpostavitev se lahko odrasli člani brez skrbi posvetijo svojemu z namenom, da Ljubljana dobi pravi mestni kino s delovanja zavoda, imenoval Nino Peče: »V začetku nedeljskemu filmu presenečenja. Pripravljali bodo prepoznavno ponudbo zahtevnejše in kakovostne poletja smo v Kinodvoru začeli z deli za ponovno mesečne popoldanske projekcije za starše z dojenčki. filmske produkcije. Tovrstni kino je nepogrešljivi del vzpostavitev prostora ter nakup kinoprojektorja Projekcija filma bo prilagojena nežnim otroškim soustvarjanja sodobne kulturne podobe mesta, saj in tehnične opreme kina. Danes so priprave ušesom, rahla luč bo osvetljevala dvorano, dovoljeno komercialni kinematografi v svojih mrežah tovrstne otvoritvenega programa, ki bo v prvem tednu pa bo tudi hranjenje in dojenje vedno lačnih ust. umetniške filmske produkcije ne prikazujejo, v odprtja kina v zgodnji jeseni predstavil javnosti Kinodvor je kino, kjer se boste meščanke in meščani Ljubljani pa obstaja občinstvo, ki je željno tovrstnih pestro in dinamično ponudbo novega mestnega lahko počutili dobro, kjer boste živeli kakovostno filmov.« kina, pri koncu. Meščanska vrata na Kolodvorski kulturno in družabno življenje. To se v Kinodvoru V proračunu MOL za leto 2008/09 so za delovanje ulici 13 odpirajo prostor za umetniški film, ki začne že v novi kavarni, v knjigarnici s filmskimi zavoda predvidena sredstva v letni višini 230.000 prejema tudi javna evropska ali nacionalna knjižnimi naslovi in s sprehodom po razstavnem evrov. V letu 2008 bodo za začetek delovanja sredstva in širšo kakovostno produkcijo, otroški in prostoru. Družabnih dogodkov in raznolikih javnega zavoda sredstva zagotovljena deloma s mladinski program, v sodelovanju z ljubljanskim filmskih zgodb ni nikoli dovolj, še posebno veliko se prerazporeditvijo znotraj proračuna, deloma pa z mednarodnim filmskim festivalom LIFFe pa bo že jih lahko nadejamo v novem mestnem kinu. Literarni natečaj 62 Ljubiteljska literarna posvetila Ljubljani

Pogledam navzgor, navzdol ... Resne, še Narava ima vselej prav Ljubljana nekoč in danes predpotresne stavbe so si nadele nakit, izveske z (Nagrajeni esej) (Nagrajeni esej) velikimi črkami, pravokotne in ovalne oblike vseh barv, ki mimoidoče obveščajo, kaj vse je našlo dom Ana Jenko, Kaja Petrè v hiši. Potovalna agencija, študentska organizacija, članica Civilne iniciative za projekt Tičistan društvo s čudnim imenom, filmski studio, tri Je to res moja stara ulica? se tolikokrat vprašam, ko odvetniške pisarne, zdravnik internist, nasproti V prvi polovici avgusta je še poletno vroče. Čez dan se znajdem v njej. Ulica ni dolga, je le odcep široke njega zdravnik alternativne medicine, v kleti pa pub se živo srebro dvigne do 32 stopinj Celzija. Jutra so ceste, ki vodi iz središča mesta daleč v predmestje in in italijanska špageterija ... Stare gospe so si nališpale sveža in vabijo na sprehod v osrednji park mesta se izlije v avtocesto, ta pa pelje na sever dežele. Ulica, siva pročelja za sodobne posle. Ljubljane, v Tivoli. Prosojna svetloba v parku je kratek stranski rokav, je bila od nekdaj bližnjica za Čisto najstniški videz je dobila naša ulica. Toda kje so še polna rose noči in ptic še ni prebudilo jutranje tiste, ki se jim je mudilo na vlak, pa tudi za one, ki stari prebivalci, vsi, ki sem jih tako dobro poznala? Ni sonce. Tiho ščebetanje odmeva kot v polsnu. so si prišli ogledat slovensko prestolnico od kdo jih, odšli so, se odselili, že davno … Napotim se v Tičistan, kjer se zadržujejo veverice ve kod, in so tu, ob klepetanju in klicanju v vseh Stopim na cesto, skoraj padem v globoko lužo. in ptice. Veverice niso zaspanke. Švigajo sem in mogočih narečjih in jezikih počasi lezli iz avtobusa, Pridrvi taksi in me obrizga v velikem loku. Samo še tja po zelenih tratah in razkazujejo svoja gibka čez nekaj ur pa so se, še bolj klepetavo, vračali. tega je treba, se jezim. Pa ta šprickahla! telesca v drznih poskokih. Ljubke so, a tudi lačne, Bila je pripraven prehod v Center za prebivalce iz Šprickahla! Saj res, kakšno veselje smo imeli z zato jih je moč privabiti. »lanske« so bolj izkušene soseščine. In pozabljen je že tisti čas, ko so po tej njo. Avto, ki je čistil ulice, se je pojavil navadno ob in vedo, da morda prinašam hrano. Dvigujejo se poti drobile gospodinje. Ob enih popoldne so hitele sobotah popoldne. Čakali smo nanj, včasih prav na zadnje tačke, prevračajo rep na desno in levo, s pletenimi peharji, skrbno pokritimi z belimi prtiči, nestrpno, in se pripravljali na igro. - In prišla je, radovedno opazujejo in čakajo. Vabim jih s srcem, z v pekarno na široki cesti. Hodile so skoraj v gosjem prikazala se je na vogalu, velika siva mašina, ki je iz željo, s pričakovanjem, ne z glasom. Zdi se mi, da to redu, slovesno, kakor ob procesiji. Še vedno slišim svojih ust in nosnic brizgala vodo. Curke, najprej govorico bolje razumejo. Kako in zakaj, je skrivnost. zven njihovih korakov. Ob treh so se vračale z lepo drobne, brizgi pa so naraščali, postajali močnejši. Mlajše »letošnje« še nimajo izrazite bele lise na zapečenimi štrucami. Tekli smo proti vozilu. Počasi, dostojanstveno se trebuščkih, njihovi repi so manj košati. So bolj Leta so minila in ulica je postajala vse bolj pripraven nam je bližalo. Vriskali smo, kričali in bežali na plahe, ker so neizkušene. Ne zaupajo in jih je treba pristan za avtomobile, ki so dolge ure čakali lastnike, pločnik. »Šprickahla! Šprickahla!« smo vpili. prepričati, da je varno. Negibno, mirno, skrajno da se vrnejo z nakupov v mestu. Nepomembna »Če so se spravili čistit ceste, bo jutri gotovo dež,« so potrpežljivo. majhna ulica, le kdo je vedel za njeno ime? Stranski negodovale naše mame. »Lešnik? Seveda! Pa ne enega!« Pogajam se. »Mi tok življenja v mestu. Otroci smo se kar sredi ceste Spet drobni koraki. Zavijejo naravnost v našo hišo. daš tačko?« Lešnik je treba namestiti v dlan, da ga žogali, se lovili in se izmikali v igri med dvema V visoko trinadstropno stavbo, ki se stika k drugim veverica doseže le, če stopi na mojo roko in mi ognjema – in ko smo malo zrasli, smo s kolesi trem, še malo bolj priletnim sivim damam. Čas tako »da tačko«. Dotik drobne nožice je kot balzam vijugali gor in dol, se vozili »brez rok« in bili nadvse kosila je in študenti gredo v italijansko špageterijo za rane in stiske srca, skrivnosten in brez razlage. imenitni … na kosilo za bone. Vstopim v dolgo, obokano vežo. Začutiš ga v jedru svoje biti, če znaš biti hvaležen Visoke stroge hiše so še vedno take kot pred leti. Sprejme me, kot vedno, s svojim hladom. zanj. Igram se s teboj, veverička! Pridružijo se nama Tesno se držijo druga druge, kakor bi se postavile v Imenitna italijanska restavracija! Nihče več ne ve, da sinice, ki me radovedno opazujejo z lesketajočimi obrambo času, s svojimi pravokotnimi okni pa ostro se je naselila prav v stari pralnici, tam, kjer so nekoč se, črnimi očesci in sedejo na roko, da odnašajo gledajo na vse, kar se dogaja tam spodaj. Dežuje, gospodinje »imele žehto«, kuhale rjuhe v velikih orehova zrnca. Jutranji sprehod v sozvočju z naravo pročelja so vse bolj siva. Izognem se curku, ki se kotlih na vzidanem štedilniku na drva, vztrajno je sprostitev, radost in sreča. Ko pridem domov, si zliva s strehe tam visoko zgoraj in se skoraj zaletim drgnile kose perila na velikem ribežnu in izpirale kar nočem umiti rok, da bi dotik drobne rjave tačke v skupino fantov. Glasno diskutirajo in odhitijo v dolgem koritu ob steni. Študenti bi se mi najbrž trajal in trajal. dalje. Vem, prihajajo iz K4, iz stavbe, ki je dala ulici smejali, če bi jim povedala, da jedo v pralnici. Na pobudo ljubiteljev Tivolija, ki v park zahajamo sloves, jo napravila znano po vsej deželi. Pravokotna, Korak mi zastane sredi stopnišča. Pogledam že več desetletij, je Zavod za turizem Ljubljana v toga stavba, zgrajena med obema vojnama, je navzdol, skozi veliko okno, ki se poševno spušča. program svojega dela v letih 2007 in 2008 vključil najprej uživala posvečenost samostana. Še vedno Nikomur več ne pade na pamet, da bi se drsal po ureditev Tičistana kot posebno območje za ptice in ima kapelico, zadaj pa je imela dvorišče in majhen njem. Na dvorišču, za mizicami restavracije, stoji veverice in s tem vrnil temu delu parka namen, kot zelenjavni vrt. Obdelovale so ga nune, prijazne drevo. Stara platana. Obrezana, okleščena, požene ga je imel med obema vojnama. Nasadili so nova ženske z belimi rutami, kakor mi je pripovedovala vsako pomlad velike liste, ki so me vedno spominjali drevesa in pticam prijazne grmovnice, namestili babica. Nun se ne spominjam, še vedno pa mi na dlan s prsti, in nove, vsako leto šibkejše veje. gnezdilnice, informativne table, ki nas poučijo, odmeva razposajeno kričanje, ki me je prebujalo, Koliko je stara? Tega nikoli nisem vedela. katere ptice lahko opazujemo v tem delu parka, in kričanje fantov, »učencev v gospodarstvu«, ki so se v Pozvonim pred vrati v tretjem nadstropju. Pred vrati stebričke, ki nas opozarjajo, da je to prostor tišine zgodnjih urah odpravljali v delavnice. Samostan je stanovanja stare gospe, ene redkih stanovalk, ki še in miru in da je za sprehod po tem delu parka postal internat za bodoče obrtnike in vajencem sva z vztrajajo v ulici. Pogled zbeži navzdol, na dvorišče. potrebno naše štirinožne ljubljence pripeti na babico pravili »srake«, saj so se vedno strašno drli. Saj našega sploh ni več! Dolga, enonadstropna vrvico. Obrti so propadle, hiša je samevala … nekaj let. stavba na sredini je že davno vzela dvorišče in vse, Potem pa so izvedeli zanjo študenti in naselili v Tičistan je bil »odprt« v marcu letos. Vabi predvsem kar je bilo na njem, drugo platano, vrt ob zidu, dijaških sobah in pisarnah svoje organizacije. Stara tiste obiskovalce, ki si želijo mir, tišino in razvedrilo veliko leseno barako na koncu … ulica je postala ulica študentov, ugotovim vedno v skrivnostnem svetu narave in ki bi radi ta svet Vse se je spremenilo. znova. Kako se vendar počuti v tej novi vlogi ? Zrasel približali svojim otrokom in vnukom. Obiski v Vse? Ne, sive gospe se ne dajo. Trdno stojijo sredi je disko, klubska soba, bife, plesna dvorana, dvorana Tivoliju so priložnost, da jim pokažemo, kako se s ulice in zdi se mi, da so me danes sprejele z rahlim za predstave … tam, kjer smo imeli nekoč nastope srcem, spoštovanjem in tihim povabilom približati nasmeškom. za prvi maj in za praznik republike. To je bilo v tistih prebivalcem Tičistana in se zbližati z njimi. starih, »eksotičnih časih«, pravijo danes mladi. Ja, takrat, ko smo na koncu ulice v leseni lopi otroci dobivali vsakodnevno malico: skodelico kakava in kos kruha z oranžnim sirom. Zdenka s terena nam je nalivala kakav iz velikega kotla in vsakdo je poleg malice dobil še prijazno besedo. Literarni natečaj 63

da sem Ljubljančanka, zato sem se tudi hitro zasliševanja na miličniški postaji, ampak si kaj Ljubljano je lahko odpovedala primorskemu naglasu, zdaj pa ... s hitro lahko letel iz šole ali pa se znašel v kakšnem ponosom oznanjam, da sem morska deklica, ki si poboljševalnem zavodu. Nekajkrat sem le uspel vsaj vzljubiti rade volje nadene svoj migajoči spolzki repek, sede delno prebrati te napisane govore in spominjam v avto in se odpelje domov na morje ... Po odhodu se, da so bili družbeno kritični, kar pa je bilo v tistih Nataša Cvišič sem tako čisto na svoj način vzljubila tudi svoje evforičnih povojnih časih velik prekršek zoper domače mestece – Izolo in jo zdaj prav z veseljem državo in zoper ljudsko oblast. Ne vem, če se je Ravnokar sem si ogledala pogovor z gospodom opevam, ob obiskih pa vedno občutim tisto kaj teh napisanih dokumentov takratne slovenske ljubljanskim županom Zoranom Jankovičem, v pripadnost do nje, ki je prej ni bilo. opozicije ohranilo, sam vem, da si nisem upal katerem je, kot je v njegovi navadi, poudarjal, kako Jutri odhajam domov ... v nedeljo zvečer pa se ničesar takega dolgo zadržati pri sebi. je Ljubljana čudovita. Načeloma nisem politično domov vračam ... in oba domova sta na svoj način Miličniki takrat, kolikor se spominjam, še niso imeli usmerjena in se na to področje ne spuščam, gospod moja. pendrekov in če se je kdo kaj zoperstavljal, so se župan mi je bil svoje čase celo malce nesimpatičen, hitro v zraku zabliskale tudi pištole. S takratnimi a vloga župana mu dobro pristaja, saj mu moram miličniki ni bilo prijetno češenj zobati. priznati kar nekaj pozitivnih lastnosti pri opravljanju Delavci so se na železniškem peronu do šeste ure te naloge. Predvsem natančnost, prepričanost vase Utrinek iz povojne zjutraj že vsi razšli, prav tako branjevke, le dijaki in v svoje delo, dajanje velikega poudarka na pomen smo še nekaj časa postopali naokrog, ker se je šola slednjega, občudujem njegove ustaljene in precizne Ljubljane začenjala šele ob osmi uri. Na Šentjakobski gimnaziji manire in seveda njegovo ljubezen do svojega smo imeli vozači odrejen en razred v pritličju, kjer mesta. Valentin Skubic smo se zbirali in pričakali na začetek pouka. Učili Ni moj namen opevati gospoda župana niti ne se v tistem času nismo veliko, ker smo med vožnjo navajati kritike na njegov račun. Ne, prispevek me Spomladi leta 1948 sem po četrtem razredu nižje vedno kaj razburljivega doživeli. je spomnil na to, kako sem sama najprej potihem, gimnazije v Stični opravil malo maturo in se Spominjam se primera, ko so mi doma naročili, naj nato pa vedno bolj glasno izražala svojo naraščajočo jeseni istega leta vpisal v peti razred gimnazije pri prinesem neko seme z živilskega trga v Ljubljani. ljubezen do našega glavnega mesta. Najprej sem Šentjakobu v Ljubljani. Ker nisem dobil prostora v Med potjo do šole iz jutranjega vlaka sem najprej samo zavidala prijateljem, ki so me obiskovali na internatu Cankarjevega doma, sem se v šolo vozil z zavil na živilski trg in se ustavil pri prvi branjevki, mojem domu na obali, da živijo v tako lepem mestu, vlakom od doma iz Višnje Gore. Prav veliko vlakov ki je ravno razkladala po štantu nekaj semenom oni pa so potrebovali kar nekaj časa, da so ugotovili, takrat še ni bilo niti niso bili udobni. V tistem času podobnega. Bilo je še v jutranjem mraku. Ženska se da nisem duševno motena, ker si želim morje je vozilo še veliko vagonov, ki so bili preprosto me je tako razveselila, da je začela glasno kričati, me zamenjati z belim mestom, in celo začeli sami ceniti predelani iz zaprtih tovornih vagonov (rekli smo jim objemati in še nekaj poljubov sem bil deležen, češ, dejstvo, da so Ljubljančani. »štale«, ker so s takimi vagoni po železnici prevažali kako dobro bom danes prodajala, prvi moj kupec je Ko sem si zagotovila dovoljšnjo mero zaupanja tudi govejo živino) tako, da so bila narejena vrata na bil moški. Moja prva misel pa je bila: »Na, ta se ga je staršev, sem lahko končno začela uresničevati svoj konceh vagona, stranska stena pa je bila zadelana. pa že navsezgodaj napila«. Kako nevljudno, kaj? načrt, katerega cilj je bil življenje v Ljubljani. Med Po vsej dolžini vagona so bile ob straneh dolge letom sem tako, kadar se je le dalo, vstopila na lesene klopi in razsvetljava je bila v teh vagonih avtobus, ki me je pripeljal do koprske železniške slaba, mnogo slabša kot v pravih osebnih vagonih ali postaje, tam vstopila na modri vlak in se z njim pa je sploh ni bilo. pripeljala do Ljubljane. Prva postaja je bila ponavadi Pa to niti ni bila največja pomanjkljivost za nas Prešernov trg in Tromostovje, kjer sem na plano vozače. Huje je bilo, da je bil to delavski vlak, ki je spustila vso svojo patetičnost in se predajala zjutraj odhajal iz Višnje Gore ob pol petih in se je pogledu na svoj najljubši del mesta. Tudi kakšna vračal v Višnjo Goro okrog četrte ure popoldan. pesem je tam nastala, morda tudi zaradi spoštovanja Delavci, branjevke, dijaki in drugi potniki smo se do našega pesniškega genija, o katerem sem si še drenjali v teh improviziranih vagonih in v Višnji Gori najraje nabirala znanje v srednji šoli in si celo na zjutraj dostikrat več nisi dobil prostega sedeža in je maturi izbrala pesem Slovo od mladosti, ker so moje bilo do Ljubljane treba stati v gneči in zadušljivem oči ugledale všečne verze skozi obrnjene bele liste. zraku. Tako sem nadlegovala prijatelje, da so me vodili Na ljubljansko železniško postajo so prihajali ti skozi prijetne ulice starega dela, rada sem postavala delavski vlaki iz vseh smeri okoli pol šeste ure na mostovih čez Ljubljanico, občudovala jokajoče zjutraj, ker se je delo v tovarnah začenjalo ob šestih. vrbe ob njej, ki so sklanjale svoje ročice, kot bi si Na takrat edinem starem železniškem peronu je jih hotele pobožati v odsevu vode, se sprehodila zjutraj vrvelo vse polno ljudi iz najrazličnejših krajev skozi tržnico, ki je bila veliko bolj živa od naše Slovenije. Spominjam se, da so razni literati in drugi malomeščanske, in na koncu posvetila pozornost umetniki, ki so noč prebili v kolodvorski restavraciji, tudi svoji najbolj všečni stavbi, stavbi Univerze (ki je zjutraj na peronu improvizirali nekakšne literarne s svojo obnovo izgubila krono). večere (bolje bi bilo to imenovati literarna jutra). Na Ko sem postala polnoletna, sem bila prepričana, peronu so na hitro postavili nekakšen oder iz nekaj da že zamujam vlak, s katerim bom dokončno lesenih zabojev in ko je mimo vrvelo brez števila prerezala ostanke popkovine in se popeljala na ljudi, so se posamezniki vzpenjali nanje in brali svoje pot samostojnosti. Pol leta pozneje pa mi je nakup prispevke. Nekateri so nastopali tudi brez napisane dolgo želene karte uspel. Moje življenje v Ljubljani je predloge. tako dobilo svoj zagon. Nikoli mi ni bilo žal. Žalovala Seveda, ti prizori navadno niso trajali dolgo, ker so sem le dve ali tri leta, ko sem se nekako prisilila se pripodili dežurni miličniki in nesojeni govorniki zapustiti mesto, o katerem sem sanjala, in se preselila so bežali na vse strani. Včasih mi je kateri od v Kamnik. A stvari se ponavadi obrnejo tako, kot je nastopajočih med begom hitro potisnil svoj napisan prav, in ... vrnila sem se. govor v roke, vendar je bilo zelo tvegano, da bi to Foto: Valentin Skubic Zdaj sem na kontinentu več kot deset let ... Na javno prebiral, hraniti to pa je bilo še bolj tvegano. Stara železniška postaja. začetku sem si želela, da bi lahko enkrat rekla, Če so kaj takega našli pri tebi, si ne samo prestajal Zgoraj: Preurejeni Tičistan v parku Tivoli. Foto: Dunja Wedam. Literarni natečaj 64 Ljubiteljska literarna posvetila Ljubljani

Prišli so Upodobimo Ljubljano! Ljubljani s Črnučami M. Škorjanec Lara Paukovič Anton Gričnik

Prišli so so drli na ples: Po radiu se včasih – sem in tja – začuje 1. s kamnitimi noži gospoda – baroni znana popevka, ki Ljubljano v zvezde kuje. Aplavz bo moj metropola užila – v gostišče Pri jezerski roži in drugi kujoni, Koliko jih je! fanfare glasne naj te počastijo, iz stavb na koleh veliki in mali, V Ljubljano, Čez Šuštarski most, Hej, hej, Ljubljančanke. naj te poetje, pevci proslavijo, v meglenih nočeh. saj kralji, cesarji Vendar to sploh ni vse. ki si tako mi lepa, dobra, mila, na kup so se zbrali. Prišli so Emonci Ljubljanske podobe še na zaslonu malem oživijo, ki si do konca dušo mi sprostila, z zlatimi lonci V tem mestu ustvarjal mnogokrat junaki se po njej podijo. da v meni vsi svetovi zdaj živijo, okušali školjke je pesnik Prešeren, Na Ljubljanice obrežje Vesna popelje nas ... da slutijo iščoč, se veselijo, in pili so vino, svobodomiseln, Kopanje v reki ljubljanski? To je bil drug čas! da v delu najdejo si razvedrila, morda celo veren, polsladko ranino. Ko kamera čokoladnih sanj pomakne se v nebo, da pišejo, kar v srcu se poraja, s prijatelji družil Odšli so v davnino. od zgoraj zagledam glavno junakinjo in njeno kolo, da je zaceljena vseh blodenj rana, se je ob vinu, Prišli so graščaki kako mimo in spokojno po ulicah znanih ropotata, da odčrtavajo se skice raja, opeval dekleta s svilenimi kraki, Ljubljana varno ju objema, ovija ju kot vata. in domovino, da v duši mi dežuje sladka mana, v svečanih oblekah – kot pesnik ljubezni Tolikokrat sem poslušala, gledala, brala, da vse lepo se druži, nežno spaja – in siromaki. v surovem času naše mesto še sama poveličevala ... nikdar pozabil te ne bom, Ljubljana! Pasarji, zlatarji, se je proslavil Toda bilo je premalo besed, podob premalo, krojači sedlarji, na našem Parnasu. s katerimi lepoto rodnega kraja opisati bi se dalo. 11. kovači, strojarji, Želela sem, da mojo radost čutili bi vsi, Jasnine svetle v srcu mi nastlala zidarji, mesarji, Še vedno visoko veselje, ki te prevzame ob utripu - tvoje mesto s tabo živi! si Ti mi, ljubljena – Ljubljana – večna … nad nami se dviga, trgovci in peki, Večna Skrivnost, vsa stvarna, močna, mlečna, v njegovi je roki zgradili so mesto Koseška tržnica, ljudje v parku Zvezda na travi, ko z mano se na plaži si igrala, pod gradom ob reki. zaprta knjiga ... Križanke, potok v Dravljah, ki zjutraj me pozdravi. Stoletje je mimo ko si pri meni često gostovala, Cesarjem prej zvesto Čaj v čajnici, promet na Celovški cesti in leta bežijo, mi dvigala obzorja si povprečna, Ljubljana postala pa vsa čudovita drevesa v Tivoliju – hrasti, lipe, bresti ... le kdo se še zmeni ob tebi duša rajala je srečna, ilirsko je mesto Le delček mozaika, ki meni pove več kot vse, za to poezijo! ko nežno si me grela, varovala. Marmonta maršala; za koga drugega nesmiselno naštevanje je ... a tudi ta zgodba Muza ponuja Zato sem sklenila: Ljubljano še upodobimo! Ne bom pozabil te, črnuška Jasa, se je končala. mu lovorov venec, Čim večkrat, čim lepše, poleti ali odeto v zimo ... naselje staro, nékdaj vas vesela, In ko bil je sklican pod njim pa počiva Čeprav njenih lepot v celoti zajeti mogoče ni, pod robom gozda vzbočena terasa …, ljubljanski kongres, zapiti Slovenec. si srčno želim, da bi to ljubezen do mesta delilo čim več ljudi! da si z ljubeznijo me vase vzela, od blizu in daleč Kaj nam bodo Tokio, Los Angeles, London in Pariz? odmerila mi nekaj zrnc časa – Najlepše je le korak stran – naj povem za bis. akcent zato si tudi ti prejela!

(Avtorica pesmi je stara 15 let.) 15. Magistrale Aplavz bo moj metropola užila, Nikdár pozabil te ne bom, Ljubljana, Ti si kot večni Bog bila mi dana, Ovenčana si s soncem me pojila. Ljubljana Nikdar na dnu me nisi pozabila, Ljubezen lepa v tebi je izbrana, Urša Vide Ječanje je sprevrglo se v hozana, Uroke temne ti si mi razbila. Sredi majhnega sveta, Balada moja himna je postala, stoji čisto majhna Slovenija. Ljubljana je s Črnučami zapela, Za glavno mesto Ljubljano ima, Jasnine svetle v srcu mi nastlala. ki veselo in radostno v žaru Akcent zato si tudi ti prejela, nas Ljubljančanov se smehlja. Naj Bog bo s tabo, Zemlja ljuba, zala, Tu Plečnikovo Tromostovje, In ko izdihnil bom, boš ti me grela. tu znameniti Prešernov kip stoji, še v mestni hiši se naš gospod župan smeji. »Kakor mnogi 'pritepenci' sem tudi jaz vzljubil Ljubljano,« piše Anton Gričnik, ki je konec Ko pozno jeseni se v mestu luči prižgo, septembra 2004 »Ljubljani s Črnučami« posvetil že nam zbori lepe pesmi pojo. sonetni venec z akrostihom Anton Ljubljani. Sem ter tja ljudje norijo, Objavljamo 1. in 11. sonet ter magistrale. in darila kupovat hitijo. Čeprav Ljubljana majhna je, je to le naše mestece, Foto: Dunja Wedam ki jo z radostjo omenim, Urška in Povodni mož na Šuštarskem mostu. in lepo besedo ji namenim. Literarni natečaj 65

Literarni in fotografski nagradni natečaj S Tromostovja s sestrico gledava reko Ljubljanico. V tej številki objavljamo večino boljših poslanih Učenci 2. a razreda Velikokrat vidiva račke, ki plavajo ob bregu. Rada literarnih prispevkov. Nagrado 125 evrov si delita OŠ Savsko naselje pod gledam tudi ladjice, ki prevažajo potnike. Vesela eseja Ane Jenko in Kaje Petrè, med učenci 2. a sem, da živim v takem mestu. razreda OŠ Savsko naselje, katerega mentorica je mentorstvom Biljane Biljana Petač, pa smo izbrali spis Adama Tesiča, ki bo Martin Vučkov za nagrado povabljen na tortico. Petač o Ljubljani Ko sem bil zelo majhen, mi je mami povedala, da je Tokrat žal niste poslali fotografij na razpisano sredi mesta Prešernov spomenik. Zraven je tržnica, nagradno temo Kultura na ljubljanskih ulicah, zato so Tromostovje in reka Ljubljanica. Reka mi je najbolj Adam Tešič poslane fotografije ostale brez nagrade. (Nagrajeni spis) všeč, ko na mostu med stebrički gledam, kako Vabimo vas, da še naprej sodelujete v nagradnem Ljubljana je velika. Vedno se lahko kam odpravimo teče. Velika je in dolga, včasih počasna in včasih literarnem in fotografskem natečaju na katerokoli z mojo družino. V mesto grem z mamico in očijem. hitra. V mesto se pripeljem z mestnim avtobusom. temo, ki zadeva Ljubljano. Včasih gremo v živalski vrt. Tam se igram s kozicami Z mami greva ob sobotah na tržnico. Tam kupiva in morskimi prašički. Smešen je tjulenj, ko se plazi sadje in solato. Mami vedno kupi solato pri Nagrada za najboljši esej ali pesem in najboljšo po stopnicah in poje ribo. Dobro se potaplja in hitro branjevkah. Z njimi se pogovarja. Tako izve, katera fotografijo je 125 evrov, najboljši spis ali pesem plava. Papige so tudi zanimive. Zabavam se, skačem. solata je najboljša. Nekatere branjevke so že zelo osnovnošolcev pa nagradi župan s povabilom Ko pojem, grem na igrišče ali uživam na trampolinu. stare. Všeč so mi njihove tehtnice. Mami mi v mestu na tortico. Rok za oddajo literarnih prispevkov Bil sem tudi v Narodni galeriji. Tam je veliko zelo kupi sladoled. in fotografij za naslednjo številko je 3. oktober. velikih sob za slike. Tudi slike so velike in veliko jih Z bratcem naju mami pelje v knjižnico Otona Besedila in fotografije (na CD-ju ali v fizični obliki) je obešenih na velike stene. Vodička je rekla, da v Župančiča. Tam je vse polno knjig in veliko je igrač pošljite na naslov: Mestna občina Ljubljana, Glasilo za otroke. Rad poslušam pravljice in se igram z Narodni galeriji živita škrat Gal in duhec, a sta za nas Ljubljana, »nagradni literarni natečaj« ali »nagradni še nevidna. Poznam lutkovno gledališče. Bil sem na igračami. Bil sem že na Gradu, v muzeju, v otroškem gledališču in Narodni galeriji. Tudi živalski vrt fotografski natečaj«, Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana različnih lutkovnih predstavah. Veliko je obiskovalcev ali na e-naslov: [email protected]. otrok in odraslih. Tam igrajo različne igrice. Včasih so poznam in mi je všeč, ker lahko vidiš veliko živali. Z smešne, včasih pa resne. Na lutke igrajo ljudje. očijem, bratcem in mami gremo tudi v Tivoli. Tam se z očijem loviva in tečeva. Hitreje tečem od očija in Kristina Džambo bratca. Vedno zmagam. Z bratcem greva na plezala. Ker se bojiva, da se želja ne uresniči, če jo glasno V Tivoliju mi je lepo tudi pozimi, ko je vse belo od Kaj poznam v Ljubljani? Poznam že veliko: Grad, izgovoriš, si je ne poveva. Preden zaspim, se spomnim snega. Videl sem že tudi veverice, ko so skakale po Tromostovje, Narodno galerijo, reko Ljubljanico, na svojo željo. Še enkrat si zaželim, da se uresniči. travi in plezale po drevesih. Meni je v mojem mestu gledališče za otroke Lutkovno gledališče, park Tivoli lepo. Želim si, da je lepo tudi drugim otrokom. in živalski vrt. S starši in sestricama obiskujemo tudi Barbara Kamnikar knjižnico Otona Župančiča. Tam se lahko igram, Rojena sem v Ljubljani. V mestu občudujem rišem, poslušam pravljice in si izposojam knjige. Klara Bučar mogočni grad, ki ponosno stoji na hribu. Zdi se Preden se odločim, knjigo prelistam in si jo dobro Vsako poletje grem na Šmarno goro. Med poletnimi mi kot velikan, ki čuva svoje mesto. Na grad sem se ogledam. V mesto grem s starši. V soboto reče počitnicami spomnim starše, da že dolgo nismo bili povzpela z moderno tirno vzpenjačo. S stolpa se mami: »Gremo na sladoled v mesto.« Pelje nas oči. tam. Zmenimo se še s prijatelji in kmalu smo na poti. vidi vsa Ljubljana. Z očmi sem poiskala svoj dom. Peš gremo do Prešernovega spomenika. Tam imajo Starši parkirajo pod Šmarno goro. S prijateljico pa In res! Zagledala sem svojo stolpnico. Tudi Fužinski stojnice in prodajajo sladke sladolede. Naročim si tečeva po hribu, pojeva in uživava. Vedno pritečeva grad, v katerem dela moja teta, sem videla. čokoladnega, ki ga imam najraje. Včasih sedemo gor pred vsemi. Na vrhu počakava starše, ki naju Tudi po reki Ljubljanici sem se že peljala s čolnom. na stopnice pred Prešernov spomenik in ližemo nagradijo s sveže pečenimi miškami. Zraven pijeva Bilo je prav nenavadno, ko sem od spodaj gledala sladoled. Uživamo na toplem soncu. sok. Ko sva siti, plezava po igralih in telovadiva. Na na obrežje, na mimoidoče in drevesa ob reki. Če bi Potem gledam reko Ljubljanico. Všeč mi je, ko se po Šmarni gori mi je najbolj všeč zvonček želja. Babi mi je se preselila, ne bi nikoli pozabila svoje Ljubljane. njej peljejo ladjice. Gledam ladjice. Takrat pomaham povedala zanj. Pri njem se ustaviva, potegneva za vrv Ponosna sem, da sem doma v glavnem mestu potnikom in oni pomahajo meni. Zaželim si, da bi in pozvoniva. Zaželiva si kaj, da se nama želja uresniči. Slovenije. se peljala z ladjico. Meni je moje mesto všeč. Srečna sem, ko sem s starši v mestu.

Svit Ajlec Pogosto grem z mamico na tržnico in z očijem na Grad. Mamica naju z bratcem večkrat pelje v otroško gledališče. Predstave so mi všeč. Največkrat gledam lutke. V mestu mi je všeč reka Ljubljanica in njeni mostovi. Z očijem greva pogosto v Trnovo na sprehod. Tam imajo tudi zelo dobre tortice v neki slaščičarni. Moje mesto mi je všeč. Rad hodim tudi v knjižnico Otona Župančiča. Tam uživam v igri in prelistavanju knjig. Tudi moj bratec se rad igra v knjižnici.

Neja Gamberger Moja družina se ob sobotah velikokrat odpravi v mesto. Gremo mimo zmajev na Zmajskem mostu. Rada jih gledam. Pred Prešernovim spomenikom sedemo na stopnice in počivamo. Mami in oči meni in sestrici kupita sladoled. Tam ga tudi poliževa. Foto: Dunja Wedam Pred tržnico velikokrat srečamo tudi naše prijatelje. Panoji z Zvezdico Zaspanko na festivalu Sanje so v Parku Zvezda razveseljevali najmlajše in njihove starše. Ljubljanski objektiv 66 Ljubljančani o svojem mestu Pogovor z Zmago Viktorijo Glogovec

E. V. »Med vojno je bila moja mama s tremi otroki izgnana. Taborišče je bilo v opuščeni železarni, mimo je tekla železnica. Moj oče, železničar na prisilnem delu, je tod vozil vlak. Nekega dne je kurjač vlakovodjo opozoril na žensko v taborišču, tako podobno njegovi ženi, da je v silnem presenečenju zaustavil vso kompozicijo. In moje življenje, prenatalna etapa, se je začelo nekje med železniškimi tiri in pročeljem taborišča Vordernberg v Avstriji,« je svoje rojstvo opisala tokratna sogovornica, ki jo danes kot Foto: Jakše Jeršič svetovno popotnico veseli nova Upokojena višja pedagoška svetovalka za vrtce na Zavodu RS za šolstvo, sicer profesorica socialne pedagogike in energija prenavljajočega se mesta. pisateljica Zmaga Glogovec.

Kakšna je slika Ljubljane v očeh deklice, doživljala kot ljubljeni dom, vendar nekako Plečnikovih mojstrovin očisti navlake, da rojene v izgnanstvu? otožen, oluščene lepote, kot mesto posivelih mojstrovine zažare v veličastni lepoti.. Najbolj osvetljena je podoba prvomajske fasad, mračno v pojemajočem življenju. Ko se Zelo cenim vse Plečnikove ureditve ob Ljubljane. Mesto odzvanja v zgodnji budnici, vračam zdaj, me razveseli vse, kar Ljubljano Ljubljanici, vendar reka sama, poglobljena in na oknih zastave, po vsem mestu vihrajo, a spreminja v sodobno evropsko prestonico. komaj opazna, v življenju mestnih prostorov naša ulica je najlepša. S šestih visokih drogov Razveselim se vsake prenovljene fasade, nove manjka. Se bom lahko kdaj v središču mesta paviljonov naše zastave plapolajo najviše, energije in perspektive, ki se že čuti, ki je sprehodila ob vodi? Posedela ob kavi, obesil jih je ded in babica je na okenske police znana. Kadar se vračam iz Afrike ali Indije, pomahala ljudem na rečnih ladjicah, opazovala postavila korita s cvetjem in papirnatimi prepojena s posebno močjo kontinentov, me račke? Pariz in Salzburg s svojima rekama živita! zastavicami. Otroci smo korakali ob godbi Ljubljana očara s podobo čistega in zelenega na pihala. Še danes čutim tisti zanos. Nemara mesta. Imamo Rožnik, Golovec in Grad! Zdaj Ljubljano opazujete z rahle distance, smo izgnanci osvoboditev – konec trpljenja, Grad mojega otroštva je v spominu grenak – nekoliko zviška. Kar ni slabo za celostno občutili globlje. zapuščen, razpadajoč. Danes mi pomeni sliko. Kaj kaže? Sicer je Ljubljana mojega otroštva pomanjšana vzvišen prostor, ki diha zgodovino in živahno Res, preselila sem se v Zapotok, na Kurešček. v vrtove, paviljone, grede rož, med Fondove kulturno umetniško sedanjost. Ljubljano Pa vendarle – naj mi sovaščani zamerijo hiše in Plečnikov stadion. V paviljonih smo se odlikujejo tudi šarmantno skriti majhni kotički ali ne – še vedno sem Ljubljančanka. Celo igrali, se po otroško zaljubljali. Všeč mi je bil v mreži mesta. Zame imata prav poseben vse bolj, ko opazujem prerajanje mesta v sosedov Peter, pa sem klicala za njim: - Peter pomen hiša in vrt Društva slovenskih pisateljev. pravo prestolnico. In to prestolnico dežele Sekreter ma hlače na veter, pa črn klobuk Tu je gostota in moč ustvarjalno kritične neprecenljivih lepot, ki se jih premalo in dela puk-puk! Ujel me je, me zvlekel pod energije vpeta med slikarstvo, jazz in opero, v zavedamo. To meta-in-fizično spreminjanje drevo, bilo je po dežju, in stresel vse kaplje promenado; nadvse poseben otok kulturnega budi željo: biti znotraj, na sredi dogajanj, name. Kmalu se je zorni kot razširil. Prašna utripa, ki mu pripadam s srcem in dušo. v jedru, v jedru življenja mesta. Oaze brez Dunajska cesta, konji in vsemogoče vprege, avtomobilov, brez hrupa, bez izpušnega obtolčeni avtobusi, leseni mostiček prek Kaj vas moti? smradu, spet postajajo center naših srečevanj. železnice, nato mimo Krištofove cerkvice, le tu Neznanka: Plečnikov stadion! V Fondovih Vesela sem, ker zdajšnje mestno vodstvo in tam razkošje: s tramvajem vse od Bavarca do hišah zdaj živi sestra, rada se vračam, srce je sunkovito vrača Ljubljani natanko to – mesta Ambroževega trga, v srednjo šolo. še doma tu. Zdaj nas vse, nekako globinsko srečevanj – s tem pa, kar se skriva v besedi: navezane na prostor, po malem skrbi. srečo! Po nekem čudnem vmesnem obdobju Prepotovali ste evropska mesta, dobršen Pločevinaste ograje so skrile razgled. Kaj bo? me mesto spet vabi nazaj. kos Afrike in zgleden raztežaj Indije. Kako Bodo znali spoštovati način, kako je Plečnik je Ljubljana videti skozi oči svetovljanke? svoj Stadion prek zelenega pasu vrasel v Ko sem se vračala s potovanj po zahodni mesto? Opažam, da Plečnika v Pragi cenijo Evropi prejšnjega stoletja, sem Ljubljano bolj, kot ga cenimo mi. Prav je, da se okolje Četrtne skupnosti 67 Četrtni razgledi

Foto: Dunja Wedam Foto: arhiv Papilot Foto: Dunja Wedam Bratovževi ploščadi se obeta zanesljiva sanacija. Varovanci dnevnega centra za starejše Papilot v prijetnem Resljeva cesta po zaključku komunalnih del. druženju.

Četrtna skupnost Posavje premakniti stvari z mrtve točke. Imos bo lastništvo telovadba, redni sprehodi v naravo, ples. Skozi ročna Bratovževe ploščadi prenesel na Mestno občino dela, risanje, barvanje, ustvarjanje iz gline starejši Ljubljana, ki bo prek svoje redarske službe preprečila ohranjajo fino motoriko. Šola spomina, branje knjig, nedovoljene vožnje po ploščadi. LUZ zaključuje svoj dnevnega časopisja, šal, kratkih zgodbic, reševanje Problematika elaborat o parcelaciji ploščadi, na podlagi tega bo križank in nalog, poslušanje glasbe, petje, vaje za Geodetska uprava izdala odločbo o parcelaciji, ki bo orientacijo v času in prostoru ter ohranjanje hobijev, Bratovževe ploščadi osnova za določitev grajenega javnega dobra. To pa tematski in vsakodnevni pogovori spodbujajo bo podlaga za delitev stroškov za sanacijo objekta. ohranjanje intelektualne sposobnosti, ki je ob Andrej Ciuha nedejavnosti v upadanju. Na podlagi doslej zbranih ponudb za sanacijo Socialni vidik vključevanja starejših v skupino Včasih na severnem delu občine Bežigrad, danes ploščadi ocenjujemo stroške na okoli milijon evrov. se prepleta skozi vse dejavnosti. Z namenom, na južnem delu Četrtne skupnosti Posavje leži Glede na visoke stroške menimo, da bo potrebno da bi ohranili socialne veščine ter vključenost v gradbeni objekt iz kategorije nizkih gradenj, ki izvajanje sanacije razdeliti na obdobje dveh ali celo skupino, so varovanci motivirani, da načrtujejo se imenuje Bratovževa ploščad. Gre za približno treh let, saj vsako zavlačevanje pomeni dodatno dnevne dejavnosti, pripravo posebnih dogodkov, 2 nekaj manj kot 16000 m veliko površino oziroma povečanje stroškov. praznovanj in piknikov, pripravo različnih jedi, ploščad, ki služi kot javna prehodna in prevozna pot, razne interaktivne in družabne igre ter učenje kot dvorišča okoliških zgradb in kot kolektor vseh sprostilnih tehnik. vrst komunalnih naprav, pod ploščadjo pa je 440 Četrtna skupnost Moste S starostjo povezane zdravstvene težave in garažnih boksov. Marsikdo napačno ocenjuje, da je posledično tudi upad sposobnosti samooskrbe objekt le garažna hiša. se ob pasivnosti še poslabšuje. Spodbujanje Objekt je bil grajen v zgodnjih 70. letih prejšnjega Dnevni center za starejše samooskrbe poteka ob motiviranju samostojnega stoletja. Zgrajen je kvalitetno, sicer z določenimi Papilot vključevanja v dnevne aktivnosti, pri obrokih in pri pomanjkljivostmi, ima pa še to napako, da se vzdrževanju osebne higiene. noče vzdrževati sam. Glede na to objekt z leti pač Marija Milavec Kapun V Sloveniji so dnevni centri za starejše organizirani propada, kar se odraža predvsem z zamakanjem znotraj domov starejših občanov. Dnevni center in odpadanjem tudi večjih kosov betona. To pa zavoda Papilot je oral ledino na tem področju, saj Vsakodnevni ritem življenja današnje družbe pomeni tudi nevarnost za okolico in mimoidoče. je organiziran zunaj javne mreže institucij. Tako svojcem onemogoča, da bi lahko sami nudili Eden od večjih problemov danes so vožnje tudi imamo več možnosti, da se prilagodimo potrebam ustrezno pomoč ostarelim sorodnikom. Velika večjih vozil po pešpoti ploščadi. svojcev in starostnikov. Naš odpiralni čas je daljši, Glavni razlog, da se objekt ne vzdržuje, je želja starejših in njihovih svojcev pa je, da odprto imamo vsak delavnik med 7. in 19. uro, nedorečeno lastništvo oz. nerazdeljeni deleži ostanejo v domačem, znanem okolju. Nova oblika zagotavljamo prevoz starejših po Ljubljani, z njimi uporabnikov. Predvsem zaradi večnamembnosti institucionalnega varstva – dnevni center to gremo po potrebi do lekarne ali k zdravniku. ploščadi in zaradi neizpeljanih zemljiškoknjižnih omogoča: ljudje bivajo čez dan v dnevnem centru, Poskrbljeno je za urejeno prehrano ves dan. Starejši izpisov ostaja nedorečena delitev deležev stroškov spijo doma, večere in proste dneve pa preživljajo imajo možnost počitka v počivalnici, da si naberejo vzdrževanja. V približno 30 letih je bilo v zvezi s tem s sorodniki. Ta novost si šele utira pot v slovensko moči za nove dejavnosti. V dogovoru s svojci lahko ogromno pogovorov, ogledov, razprav, zabeležk in miselnost, medtem ko je v tujini že uveljavljen način poskrbimo tudi nekatere druge socialnovarstvene/ zapisnikov, časopisnih člankov, obljub, strokovnih skrbi za starejše. zdravstvene storitve v okviru dnevnega varstva v mnenj, inšpekcijskih odločb, pritožb, obtožb, tudi V Sloveniji je leta 2004 zavod Papilot odprl Center centru ali na domu. groženj itd. Vse skupaj pa doslej ni dalo rezultatov in za dnevno oskrbo starejših, katerega delovanje Podobno kot dom naše storitve plačujejo naročniki, objekt propada naprej. podpira Mestna občina Ljubljana. Dnevni center je sorodniki. Cena je v letu 2008 ob pomoči Mestne Svet ČS Posavje je v sedanji sestavi oblikoval namenjen starejšim osebam, ki živijo v domačem občine Ljubljana nekoliko znižana: znaša od 0,74 do posebno delovno skupino, ki naj bi skušala okolju in želijo del dneva dejavno preživeti v družbi 2,26 evra na uro oskrbe. pripeljati do sanacije objekta, z namenom, da vrstnikov, in osebam s potrebami po zdravstveni Na kratko povedano, dnevni center je kot dom za bi pomagala strokovnim službam mesta, ki so in/ali socialni oskrbi, ki jih je potrebno varovati in starejše brez nočitev. Nekateri nas imenujejo tudi zadolžene za reševanje takih zadev. nadzorovati. vrtec za starejše. Pri delu nam je vodilo to, da se Upamo, da bo zdaj drugače, saj je sredi julija 2008 Vsakodnevno življenje v dnevnem centru je preplet ljudje pri nas počutijo sprejete, varne ali kot sami župan Ljubljane Zoran Janković sklical sestanek, različnih dejavnosti, ki so pomembne za ohranjanje pravijo - kot doma. na katerem so bili navzoči: predstavniki Imosa, in razvijanje različnih sposobnosti v starosti. Vsak strokovnih služb MU MOL in Četrtne skupnosti dan se začne s telesnimi dejavnostmi, ki so Naslov: Zakotnikova 3, Ljubljana, telefon: 01/ 5421 582 Posavje. Na sestanku je bilo dogovorjeno, kako prilagojene fizičnim sposobnostim starejših: jutranja in 041/ 848 300. Obvestila 68

Ljubljanske novice 13. Ljubljanski maraton Za varno vožnjo s kolesom Ljubljana bo 26. septembra gostila 23. evropsko prometnoizobraževalno tekmovanje mladih kolesarjev FIA. Avto-moto zveza Slovenije, ki kot članica mednarodne avtomobilistične organizacije FIA pripravlja letošnje tekmovanje, je prejela prijave ekip iz 22 držav, ki bodo svoje spretnosti in znanje predstavili v soboto, 27. septembra, na Gospodarskem razstavišču. V vsaki ekipi nastopata dva dečka in dve deklici, njihova starost pa je omejena na 10 do 12 let. Glavni namen tekmovanja je, mlade udeležence prometa čim bolje pripraviti na varno vožnjo, saj je tudi to eden izmed načinov, kako izboljšati prometno varnost. Samo finalno tekmovanje je predvsem nagrada najboljšim predstavnikom posamezne Foto: arhiv Timing države, glavni cilj je namreč izpolnjen že na samih Lumpijev tek na Ljubljanskem maratonu. predizborih. Teh se udeleži skupaj okoli 2 milijona otrok in Datum prireditve na finale pridejo tisti, ki so se najbolj izkazali. Sobota, 25. oktobra, in nedelja, 26. oktobra 2008 Slovenijo bo letos zastopala ekipa iz Ljubljane. Predizbor tekmovalcev je pripravilo Avto-moto društvo Moste v Kraj prireditve sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem Središče in okolica mesta Ljubljane prometu Mestne občine Ljubljana. Na njem so se pomerili otroci iz 16 ljubljanskih osnovnih šol. Končna sestava ekipe Program bo znana po zaključnem izboru, ki bo na OŠ Maksa Pečarja Maraton 42.195 m v Črnučah. Polmaraton 21.098 m Ekipe bodo v Ljubljano prispele dan pred tekmovanjem, Rekreativni tek na 10.500 m v petek, 26. septembra, in se nastanile v kompleksu Osnovnošolski tek na 2.100 m Ljubljanea Resort, kjer bodo ostale vse do ponedeljka, 29. Srednješolski tek na 4.200 m septembra, glavno dogajanje pa bo v soboto, ko bo ob Promocijski tek za osnovne šole na 700 m in 1500 m 10. uri potekala uradna otvoritev, na kateri bo udeležence Lumpi tek na 200 m pozdravil župan Zoran Janković kot pokrovitelj. Ekipe bodo od 10.30 do 15.30 ure opravile 8 različnih nalog, Prijava 6 bo praktičnih vaj vožnje s kolesom, 2 pa teoretični o Prijave sprejemamo na spletni strani www.ljubljanskimaraton.si najpozneje do 21. 10. poznavanju cestnoprometnih predpisov. Slabo uro pozneje 2008. Prijavne obrazce lahko dobite tudi na Timingu Ljubljana, v Turistično informacijskem bo sledila še razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. centru v Ljubljani in trgovinah Intersport. Pisne prijave pošljite na naslov: Organizacijski V nedeljo si bodo člani ekip ogledali Postojnsko jamo, odbor 13. Ljubljanskega maratona, Timing Ljubljana, Staničeva 41, 1000 Ljubljana, popoldne pa še zanimivosti Ljubljane. Ker AMZS želi, da najpozneje do 21. 10. 2008. bi se Ljubljana znova izkazala kot gostom prijazno mesto, vabijo gledalce, da pridete na Gospodarsko razstavišče Prijavnina 2008 in bodrite vse nastopajoče ekipe. Poleg navijanja in Prijavnino plačate na TRR: SI56 0313 4100 7833 866, pripišite sklic, ki je vpisan v spodnjem spremljanja tekmovanja bo za gledalce na voljo tudi delu prijavnice, oziroma ga boste dobili, če se boste prijavili prek spletne aplikacije. poseben poligon, kjer bodo tudi sami lahko preverili svoje Prijavnina za rekreativni tek na 10.500 m: znanje in kolesarske spretnosti. do 30. septembra 20 evrov od 1. do 21. oktobra 30 evrov Prijavnina za organizirane skupine (najmanj 10 prijavljenih) na 10.500 m: do 30. septembra 15 evrov od 1. do 21. oktobra 25 evrov Prijavnina za 42.195 m in 21.098 m: do 30. septembra 25 evrov od 1. do 21. oktobra 35 evrov Prijavnina za organizirane skupine (najmanj 10 prijavljenih) na 42.195 m in 21.098 m: do 30. septembra 20 evrov od 1. do 21. oktobra 30 evrov Skupno prijavnico in plačilo mora izpolniti oziroma izvesti društvo ali klub. Prijava velja z datumom plačila prijavnine!

Vse druge informacije dobite na ww.ljubljanskimaraton.si. Foto: arhiv AMZS Organizacijski odbor 13. Ljubljanskega maratona Učenci 16 ljubljanskih osnovnih šol so se pomerili v predizboru za župan Zoran Janković slovenske tekmovalce na 23. evropskem prometnoizobraževalnem tekmovanju mladih kolesarjev. Obvestila 69

Ljubljanski turizem v javne površine delujejo kot v Ljubljani ter novosti na mozaikov in številne druge. na oddelku za otroško prvih sedmih mesecih dnevna soba mesta. Vse je na kulinaričnem in nočno- Odličen program bo ponujal kirurgijo in intenzivno terapijo kupu, blizu, prijazno, polno zabavnem področju. odprti oder, kjer bodo otroci v Kliničnem centru Ljubljana. letošnjega leta življenja, ki vrvi in privablja Praviloma pa tuji turisti izrazijo plesali ljudske in moderne Pridite, vstop je prost! V Ljubljani se nadaljuje obiskovalce od blizu in daleč. navdušenje nad atmosfero plese, zaigrali v zanimivih naraščanje turističnega obiska: Tu se po naključju srečajo, mesta ter ponudbo, ki presega gledaliških igrah in glasbeno- julija je prišlo v turistično poklepetajo, izmenjajo njihova pričakovanja. Poleg plesnih predstavah ter Poštna znamka informacijske centre – TIC kar mnenja o umetnosti, znanosti tematskih in doživljajskih se izobraževali o načinih slikarke Huiqin Wang 22 odstotkov več obiskovalcev, in doživijo kaj zanimivega – ogledov v Ljubljani (več varčevanja. Nagradna žrebanja hkrati pa je bilo v Ljubljani s Hallersteinovim v nasprotju z vsemi, ki raje informacij: http://www. na odru bodo popestrile med portretom v počastitev skoraj 15 odstotkov več čepe ob televizorjih bodisi visitljubljana.si/si/ogledi_ otroki vedno priljubljene turističnih nočitev. Imenitni v Rusiji ali na Kitajskem ali izleti/ogledi_ljubljane/) lahko maskote, prvič letos tudi slovenske udeležbe na so tudi sedemmesečni kje drugje. »Prav urbana izbirajo tudi med številnimi Bazarko. olimpijadi v Pekingu rezultati: 147.268 obiskovalcev kakovost ustvarja kulturno izleti iz Ljubljane v različne Da bi otrokom omogočili čim Naš svetovno znani rojak, smo imeli v TIC , kar je 8 ozračje in predstavlja del kraje Slovenije. Povprečno več zabavnih in informativnih astronom, matematik in odstotkov več kot v enakem evropske identitete. To sem je v ponudbi 5 izletov na trenutkov, bodo pripravljene misijonar Ferdinand Avguštin obdobju lani. V ljubljanskih iskal in našel v Ljubljani, nekaj dan, v celem tednu pa lahko interaktivne predstavitve na Haller von Hallestein, ki se nastanitvenih objektih smo podobnega doživi človek izbirajo med 22 različnimi razstavnih prostorih. Otroci je rodil v Mengšu 18. avgusta zabeležili 320.220 nočitev, kar redkokje, po mojem le še v izleti v različne slovenske kraje se bodo lahko preizkusili v 1703 in je v Ljubljani študiral je za 10,5 odstotka več kot v Utrechtu na Nizozemskem, v in se konec dneva vrnejo v svojih pevskih sposobnostih, filozofijo, v Gradcu in na enakem obdobju lani. Kuala Lumpurju v Aziji ... Če bi Ljubljano (več informacij: saj bodo potekale tudi Dunaju pa matematiko in Če upoštevamo, da je sodil samo po Münchnu, od http://www.visitljubljana.si/si/ karaoke. Del razstavnih astronomijo, je leta 1735 kot povprečna stopnja rasti koder prihajam, bi me zajela ogledi_izleti/izleti/). Ponudba prostorov bo predstavljala misijonar odšel na Kitajsko turističnega obiska Ljubljane žalost, saj ljudje komunicirajo izletov je tudi pregledno Ekovas, saj želijo organizatorji v času vladanja kitajskega v zadnjih petih letih skoraj le še z aparati, posedajo pred izpisana na posebnih plakatih, letos posebno pozornost cesarja Qian Longa. Leta 15-odstotna, so ti rezultati še televizorji in računalniki. Nič ki visijo v vseh TIC ter v nameniti okoljevarstvenim 1746 je postal predstojnik toliko bolj dragoceni. Letošnja drugače ni v mnogih drugih številnih nastanitvenih obratih vsebinam. V ta namen se bodo matematičnega kolegija in turistična poraba v Ljubljani mestih brez visoke urbane v Ljubljani. predstavile osnovne šole in dvorni astronom ter vodil bo zanesljivo presegla 120 kvalitete, ki jo ima Ljubljana,« vrtci z ekološkimi vsebinami, Urad za astronomijo v milijonov evrov. pravi prof. dr. Rudolf poleg tega bo postavljen tudi Pekingu. Za številne zasluge je In čemu pripisujemo stalno Wienands. Otroški bazar 08 od ekološki otok za pravilno bil povzdignjen v mandarina naraščanje obiska? Tako Barbara Vajda, direktorica 11. do 14. septembra ločevanje odpadkov. Letošnja 3. stopnje, kar ga uvršča med imenovane krajše počitnice in Zavoda za turizem Ljubljana Že tretji Otroški bazar, novost na Bazarju je razstava 10 Evropejcev v zgodovini, obiski mest so v zadnjih letih največja izobraževalno- malih živali. ki so prejeli ta visoki naslov. postali trend, Ljubljana pa je Dvorana A 2 bo namenjena Prvi je postavil most med Raziskava med tujimi sejemska prireditev v Sloveniji, tudi vedno bolj prepoznavna namenjena otrokom do 15. športnim dejavnostim, kjer Kitajsko in Slovenijo, hkrati kot prestolnica mlade članice turisti in njihovo leta starosti, njihovim staršem bodo otroci lahko igrali pa prispeval h kulturni EU. Z novimi letalskimi povpraševanje in starim staršem ter vsem, nogomet, tenis, košarko, izmenjavi med Evropo in povezavami je Ljubljana Mednarodni inštitut za ki jih kakorkoli zanima svet baseball, lahko bodo rolali in Kitajsko nasploh. V Ljubljani postala bliže Skandinavcem in turizem izvaja v letošnjem najmlajših, bo potekala med osvojili prve plesne korake. živeča kitajsko-slovenska Špancem. (Na prvem mestu poletju za Zavod za turizem 11. in 14. septembrom Potekali bosta predstavitvi slikarka Huqin Wang je med obiskovalci so še vedno Ljubljana projekt Analiza 2008 na Gospodarskem plavalnega in smučarskega aprila počastila 305-letnico naši sosedje Italijani, sledijo višine in strukture turistične razstavišču v Ljubljani. tečaja, v katera bodo starši Hallersteinovega rojstva z pa Nemci, ki so se po več letih potrošnje v Ljubljani. Med 17. Prireditev, ki je samo lani svoje otroke lahko tudi razstavo v Etnografskem ponovno prebili na drugo in 21. junijem 2008 je potekala privabila več kot 23.000 vpisali, ter vodena telovadba muzeju z naslovom mesto). In končno: Ljubljana prva faza v 13 nastanitvenih obiskovalcev, ponuja širok in za malčke. V zunanjem delu, Nadčasovni prenos: postaja iz dneva v dan lepša in obratih. V anketiranje je bilo pester izbor ustvarjalnih in na ploščadi, bodo svoje delo Umetniške interpretacije privlačnejša. Veliko nas je, ki jo zajetih 481 turistov, ki so zabavnih delavnic za otroke, otrokom predstavili gasilci, življenjske zgodbe imamo radi in v svojem mestu v Ljubljani najmanj enkrat zanimiv izobraževalni in vojaki in policisti, ki bodo na Ferdinanda Avguština uživamo. To po svoje občutijo prespali. Druga faza projekta kulturni program, nagradne ogled postavili svoja vozila in Hallerja von Hallersteina, tudi obiskovalci našega mesta je potekala avgusta, tretja pa igre ter vrsto privlačnih uprizorili reševalno akcijo s ki je maja gostovala v – iz drugih slovenskih krajev bo oktobra 2008. Rezultati predstav. helikopterjem. Poskrbljeno bo šanghajskih arhivih. Pravkar in iz tujine. Pogosto pravijo, bodo znani najpozneje 1. Obiskovalci se bodo lahko za vzgojo v cestnem prometu, pa je Pošta Slovenije izdala da jih navdušuje sproščeno in decembra. udeležili različnih ustvarjalnih saj bodo postavljeni poligoni umetničino znamko s prijetno vzdušje, ljubeznivost Turisti, ki obiskujejo vse delavnic, kot sta Lutkovna in demonstracijske naprave, Hallersteinovo podobo, tukajšnjih prebivalcev in tri TIC v Ljubljani, največ delavnica, ki jo lahko obiščejo s katerimi bodo otroci pripravljeno v počastitev pozitivna energija. povprašujejo po dogodkih vsi, ki želijo pod strokovnim lahko merili svoje znanje slovenske udeležbe na Ljubljano je pred časom in glavnih znamenitostih v vodstvom sami izdelati lutko, in sposobnosti. Postavljen olimpijadi v Pekingu. zelo lepo opisal prof. Ljubljani, zanimajo jih tudi in kotiček Kuhajmo zdravo, bo tudi Mobilaboratorij, Rudolf Wienands, arhitekt informacije, povezane z kjer jim bo na zabaven način sodobno opremljena Pomoč v stiski in »iskalec urbanih kvalitet«, uvedbo vinjete. Turiste iz predstavljen pomen zdrave učilnica za spoznavanje Društvo socialni forum kot se je poimenoval sam. bližnjih evropskih krajev prehrane. Živalski vrt Ljubljana osnov in nadgradnjo znanja za zasvojenosti in omame Prevzelo ga je staro mestno ljubljanska turistična bo vodil posebno delavnico računalništva in mobilne na Resljevi 11 v Ljubljani jedro z reko, ob kateri je ponudba prepriča, zato se na temo odpravljanja telefonije. je na voljo vsem, ki iščete nešteto srečevališč, kjer vračajo. Glavne ljubljanske predsodkov do nekaterih V sklopu Otroškega bazarja pot iz stiske zaradi lastne posedajo mladi in stari, kjer znamenitosti namreč že živali. Manjkale ne bodo niti bo potekala dobrodelna akcija zasvojenosti ali zasvojenosti se pretakajo misli in energija, poznajo in jih dodatno delavnice na temo robotike, Rdeči noski, kjer bo celoten svojca, prijatelja. V Svetovalnici kjer se rojevajo nove ideje. Te zanimajo trenutne prireditve modelarstva, izdelovanja izkupiček namenjen otrokom za alkoholizem se lahko Obvestila 70 Ljubljanske novice

pogovorite o svojem odnosu Regionalna razvojna pestro festivalsko občinstvo, Zdravstvo in socialno varstvo: Ambulanta za ljudi do pitja alkohola, dobite agencija Ljubljanske več kot tretjina bo brezplačnih. brez zdravstvenega zavarovanja: tel.: (01) 437 20 10; informacije o preprečevanju Več na: www.cityofwomen.org Socialna delavka v Ambulanti za ljudi brez pitja mladih in o oblikah urbane regije ponuja zdravstvenega zavarovanja: tel.: (01) 437 91 82; pomoči in samopomoči svežo štipendijsko Povabilo župana Klinični center: tel.: 01/ 522 50 50; TOM - telefon otrok zasvojenim na območju shemo in jasne Zorana Jankovića in mladostnikov: tel.: 080 12 34; telefonski klic v Ljubljane, se prijavite za izobraževalne priložnosti duševni stiski (od 19. do 7. ure): tel: (01) 520 99 00; na dneve odprtih vrat telefon za starše pri Mladinskem domu Jarše partnersko in družinsko Regionalna razvojna agencija (tor. in čet. od 16. do 18, ure): tel.: (01) 543 43 23 ali svetovanje kot pripravo Ljubljanske urbane regije (RRA v Mestno hišo e-naslov: [email protected]; Klepetalnica na urejanje težav zaradi LUR) je v okviru operativnega Župan Zoran Janković ostaja čezmernega pitja alkohola, odprt za predloge, pobude in za starše pri Dijaškem domu Poljane (pon., programa Evropskega social- tor. in čet. od 14. do 15. ure): tel.: (01) 300 31 34 ali se vključite v socialni morebitne težave Ljubljančank nega sklada pred poletjem e-naslov: [email protected]; Pravnoinformacijska program terapevtske in Ljubljančanov. Tako ste vsi, ki pozvala delodajalce v regiji, da pisarna Sveta za varstvo pravic najemnikov skupine in v rehabilitacijske vam ni vseeno za naše mesto, se vključijo v program posred- stanovanj MOL, Tavčarjeva 3 (tor. in čet. od 18. do programe klubov zdravljenih nih kadrovskih štipendij za vsak prvi torek v mesecu dobrodošli na dnevu 19.30 ure): tel.: (01) 431 23 24; SOS telefon za ženske alkoholikov. novo šolsko leto 2008/2009. in otroke – žrtve nasilja: 080 11 55 SOS telefon je Mestna občina Ljubljana in Rezultati poziva so spodbudni, odprtih vrat, ko je župan na voljo med 14. in 17. uro v namenjen ženskam in otrokom, ki so doživljali ali še vedno Ministrstvo za delo, družino saj je 24 delodajalcev Lju- doživljajo nasilje v družini in drugih medosebnih odnosih in socialne zadeve RS sta bljanske urbane regije, med pritličju Mestne hiše, Mestni trg 1. Župan je dosegljiv tudi na ter potrebujejo pogovor. SOS telefon je namenjen tudi omogočila, da je terapevtsko njimi so tako mala podjetja ženskam in njihovim otrokom, ki potrebujejo umik pred elektronskem naslovu zoran. svetovanje brezplačno, kot velike družbe, prijavilo nasiljem v družini v Zatočišče za ženske in otroke – žrtve [email protected]. potrebna je le poprejšnja kar 176 potreb po ustreznih nasilja v Ljubljani. Prek SOS telefona se ženske lahko Pisma z vprašanji županu ali najava po telefonu 01/ 438 poklicnih usmeritvah oziroma vključijo tudi v skupino za samopomoč za ženske, ki so 68 00 ali 01/ 438 68 05 ali na srednješolskih in študijskih Mestni upravi lahko naslovite doživljale ali še vedno doživljajo nasilje. Na SOS telefon e-naslovu tomazic.katja@siol. izobraževalnih programih. tudi na Glasilo Ljubljana, lahko pokličete ob delavnikih od 12. do 22., ob sobotah, net. Svetovalnica je odprta Nabor iskanih usmeritev je Mestna občina Ljubljana, nedeljah in praznikih pa od 18. do 22. Telefonska številka od ponedeljka do petka med izjemen: od receptorja do Dalmatinova 1, Ljubljana 01 / 524 19 93 pa je telefaks, namenjen gluhim – žrtvam nasilja. 9. in 15. uro, v ponedeljek in diplomiranega pravnika, in Službo za pobude in Krizni center Ženske svetovalnice lahko pokličete 24 ur četrtek tudi od 17. do 19. ure. od mesarja do medijskega pritožbe občanov, Adamič- na dan na telefonski številki: 040/ 260 656 in 031/ 233 211. Lundrovo nabrežje 2, Prijazno povabljeni! tehnika, od oblikovalca kovin Svetovalnica Fužine: Svetovanje in informiranje do arhitekta – seveda za oba Ljubljana. posameznikom, parom, družinam, ki so se znašli v psihosocialnih stiskah in težavah; Preglov trg 15, tel.: 5206- Dobrodošel ukrep za spola. Na podlagi evidenti- ranih potreb bo agencija na 442, vsak dan od 9. do 17. ure. [email protected], sobotne nakupovalce na svojih spletnih straneh prve www.csd.ljmostepolje.si Program Korak: svetovanje, Tržnici dni septembra objavila raz- informiranje in pomoč uporabnikom nelegalnih drog Od 1. oktobra naprej bo ob pis kadrovskih štipendij, in njihovim svojcem; Preglov trg 15, tel.: 5206-447, vsak dan od 9. do 17. ure [email protected]; www.csd. sobotah med 9. in 14. uro ki jih bo sofinancirala v okviru Najem poslovnih poskusno zaprta pot ob izvajanja enotnih regijskih ljmostepolje.si Center za psihološko svetovanje POSVET, Mestni trg 8, 1000 Ljubljana, uradne ure: vsak delovni dan Plečnikovih arkadah. S tem štipendijskih shem za šolsko prostorov od 12. do 19. ure, tel.: 01/251 29 50, faks: 01/421 77 95, ukrepom želi občina omiliti leto 2008/2009. Sofinanciranje Mestna občina Ljubljana oddaja e-naslov: [email protected] in [email protected], spletna nevšečnosti, ki jih v času štipendijske sheme je eden več poslovnih prostorov v stran: www.posvet.org Društvo Al-anon za družine, največje gneče nakupovalcem izmed pomembnih načinov, s najem. Vse informacije so v katerih je problem alkohol. Naslov: Lepi pot 6, Mirje, povzročajo avtomobili. katerimi Regionalna razvojna objavljene na spletni strani http://www.ljubljana.si/, e-naslov: [email protected]; dežurni telefon: 041/ 590 789. agencija Ljubljanske urbane Anonimni alkoholiki Vas zanimajo naše izkušnje? Pišite, regije spodbuja podjetništvo dodatne informacije so vam na Razstavi kipark Polone voljo na tel. št. 01/306-12-17. telefonirajte, pridite! Naslov: P. p. 3512, 1001 Ljubljana, in kadrovsko prilagodljivost tel: 01/ 433 82 25, e-naslov: [email protected], spletni Demšar in Paole Korošec ter načrtno lajša finančna na Gradu in slikarja naslov: http:/www.aa-drustvo.si Društvo socialni bremena izobraževanja di- Popravka forum za zasvojenosti in omame, Resljeva 11, jakom in študentom. Staneta Jagodiča v V prejšnji številki glasila je bil Ljubljana: najava po tel.: 01/ 438 68 00, 01/ 438 68 05 ali na Jakopičevi galeriji v podpisu pod drugo sliko e-naslovu [email protected]; odprto od ponedeljka V Kazematah na Gradu je 14. Mednarodni festival Otona Župančiča na strani 17 do petka med 9. in 15. uro, v ponedeljek in četrtek tudi še do 5. oktobra odprta sodobnih umetnosti objavljen napačen podatek, od 17. do 19. ure. Promet: Oddelek za gospodarske razstava Arkadija kipark Mesto žensk kateri grad je na sliki, ki ga javne službe in promet: tel.: (01) 306 17 14; številka za Polone Demšar in Paole 9. – 17. oktober 2008 v je posredoval Mestni muzej zapuščena vozila: tel.: (01) 306 16 25; Redarstvo: tel.: (01) Korošec, ki obuja spomin Ljubljani in na Ptuju Društvo Ljubljana. V resnici je Župančič 306 16 32; AMZS, pomoč, vlečna služba, informacije: tel.: 19 87 Služba za pobude meščanov: tel.: (01) 306 12 82 na mračno zgodovino za promocijo žensk v kulturi - narisal grad Kisslegg v Okolje: JP Snaga, reklamacije, informacije in tega prostora, »klasik Mesto žensk napoveduje južni Nemčiji, kjer je živel naročila: tel.: (01) 477 96 40 ali (01) 477 96 67; JP Energetika, avantgardizma« slikar Stane 14. mednarodni festival Mesto leta 1908 kot domači učitelj Center za pomoč uporabnikom: tel.: 080 28 82; dežurna številka Jagodič pa je v Jakopičevi žensk, ki bo potekal pod v plemiški družini. Na to nas Inšpektorata MU MOL, informacije o divjih odlagališčih, galeriji, ki jo poslej vodi Mestni geslom Surova simbioza / je opozoril prof. dr. Joža prevrnjenih smetnjakih in drugih dejavnikih onesnaževanja muzej Ljubljana, priredil pravi živali-narava-kultura. Festival Mahnič, za kar se mu iskreno okolja: tel.: (01) 306 16 04 Varuh človekovih pravic, brezplačni vizualni spektakel z naslovom bo zastopalo 60 umetnic, zahvaljujemo. V mestni kroniki klic in informacije: tel.: 080 15 30 Policija: tel: 113 Center za Zoo Poetika, ki gledalca teoretičark in aktivistk pa je bil napačno zapisan obveščanje, gasilci, reševalna postaja: tel.: 112 Dnevni center »vznemirja in provocira«, kot najrazličnejših disciplin, podatek, da je Mestno hišo za starejše: Povšetova, tel.: 01/430 51 520 Zavetišče za živali je v zloženki k razstavi zapisal iz 21 različnih držav sveta. obiskal ukrajinski predsednik Gmajnice 30, tel.: 01/256 02 79. Uradne ure za obiskovalce - umetnikov poznavalec dr. Lev V festivalskem tednu se bo Viktor Juščenko, vendar do delavniki: od 11. do 12. ure in od 14. do 17. ure, sobote, nedelje Menaše. Razstava bo odprta zvrstilo več kot 35 dogodkov napovedanega obiska ni prišlo. in prazniki - od 12. do 15. ure. Za oddajo najdenih živali lahko do 20. septembra. za široko in generacijsko Za napaki se opravičujemo. pokličete kadarkoli 24 ur na dan in najdenčka oddaste. Okoljske meritve 71 Kakovost vode in zraka v Ljubljani

Rezultati nadzora pitne vode v Ljubljani Tabela 1/ Rezultati notranjega nadzora junija 2008 Centralni vodovodni sistem mesta Ljubljane in okolice se oskrbuje iz dveh vodnih virov, Ljubljanskega polja in OSKRBOVALNO OBMOČJE Ljubljanskega barja, kjer se podzemna voda izkorišča v petih PARAMETER enota mejna vrednost KLEČE, BREST vodarnah: Kleče, Hrastje, Jarški prod, Šentvid in Brest. 10. 6. 2008 Notranji nadzor nad skladnostjo pitne vode JP Vodovod- pH 6,5 -9,5 7,48 Kanalizacija izvaja na vseh oskrbovalnih območjih skladno z Elektroprevodnost (pri 200C) µS/cm 2500 434 določili Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS 19/04, 35/04, 26/06, Celotni organski ogljik (TOC) mg/l C brez sprememb 0,40 92/06) v okviru mikrobioloških in fizikalno-kemijskih preiskav, Amonij mg/l NH4 0,5 <0,02 katerih obseg je odvisen od ocene tveganja za določeno Nitrat mg/l NO3 50 16 vzorčno mesto oz. nadzorno točko sistema. Notranji nadzor Nitrit mg/l NO 0,5 <0,01 izvajajo akreditirani laboratoriji. 2 Druge javno dostopne informacije uporabniki prejmejo: Sulfat mg/l SO4 250 13 po elektronski pošti na naslovu [email protected], Klorid mg/l Cl 250 9,5 na spletni stani JP Vodovod-Kanalizacija www.vo-ka.si. Fluorid mg/l F 1,5 <0,1 Bor mg/l B 1 <0,04 Kakovost podzemne vode za obdobje junij 2008 Krom µg/l Cr 50 <0,025 MV - predpisane mejne vrednosti za podzemno vodo po Uredbi Svinec µg/l Pb 25 <2 standardih kakovosti podzemne vode (Ur. l. RS, št. 100/05) Železo mg/l Fe 0,2 <0,05 - spojine iz skupine lahkohlapnih halogeniranih Atrazin µg/l 0,1 <0,05 ogljikovodikov niso bile ugotovljene Desetilatrazin µg/l 0,1 <0,05 + izmerjene koncentracije merjenih spojin so na ravni meje 2,6-diklorobenzamid µg/l 0,1 <0,05 zaznavanja Pesticidi - vsota µg/l 0,5 <0,05 ( ) vrednosti so pod mejo zaznavanja uporabljene metode Trikloroeten in tetrakloroeten - vsota µg/l 10 <0,5 Junija 2008 ni bilo preseganj predpisanih mejnih Trihalometani - vsota µg/l 100 <0,5 vrednosti. V vodnjaku Ia Hrastje so bile za pesticid Escherichia coli v 100 ml 0 0 atrazin izmerjene mejne vrednosti. Vodnjak Hrastje Koliformne bakterije v 100 ml 0 0 Ia ni vključen v centralni vodovodni sistem za oskrbo OCENA SKLADEN meščanov s pitno vodo! Vir: JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., avgust 2008 Zrak v Ljubljani junija in julija 2008 V preglednici so predstavljeni podatki stalnih meritev Tabela 2 / Podatki o kakovosti podzemne vode v vodnjakih Ljubljanskih vodarn Okoljskega merilnega sistema na merilnem mestu Figovec za merilno mesto datum atrazin desetilatrazin lahkohlapni nitrat krom meseca junij in julij 2008. Letos smo do konca julija zabeležili 58 halogenirani (skupno) dni s preseženo dovoljeno dnevno vrednostjo delcev PM10 in s ogljikovodiki tem tudi presegli število dovoljenih preseganj v tekočem letu. enota μg/l μg/l μg/l mg/l μg/l Preostale izmerjene vrednosti so v okviru dovoljenih meja. MV 0,1 0,1 10 50 30 V skladu z Uredbo o ukrepih za ohranjanje in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka (Ur. l. RS, št. 52/02) in Kleče - VIIIa 2. 6. 2008 (0,03) (0,03) - 13 2,4 Uredbo o ozonu v zunanjem zraku (Ur. l. RS, št. 8/03) veljajo Hrastje - Ia 2. 6. 2008 0,10 0,09 + 23 17 za leto 2008 naslednji normativi: Šentvid -IIa 2. 6. 2008 (0,03) (0,03) - 15 1,6 3 SO2: Mejna letna koncentracija SO2 znaša 20 µg/m , urna Jarški prod - III 2. 6. 2008 (0,03) (0,03) - 12 3,1 mejna koncentracija znaša 350 µg/m3 in je lahko presežena Vir: Monitoring kakovosti podzemne vode in površinskih vodotokov za leto 2008, Mestna občina največ 24-krat v koledarskem letu. Dnevna mejna koncentracija Ljubljana, Oddelek za varstvo okolja 3 SO2 znaša 125 µg/m in je lahko presežena največ 3-krat v koledarskem letu. NO2: Mejna letna koncentracija NO2 v letu 2008 s sprejemljivim Tabela 3 / Zrak v Ljubljani junija in julija 2008 preseganjem znaša 44 µg/m3. Urna mejna koncentracija znaša JUNIJ 200 µg/m3 in je lahko presežena največ 18-krat v koledarskem letu. Merilno mesto Figovec SO2 O3 NO2 PM10 Benzen Povprečna mesečna vrednost 8 μg/m3 33 μg/m3 60 μg/m3 41 μg/m3 5 μg/m3 O3: Ciljna vrednost za varovanje zdravja ljudi za O3 (največja dnevna 8-urna srednja vrednost) znaša 120 µg/m3 in ne sme biti Maksimalna urna vrednost 22 μg/m3 111 μg/m3 124 μg/m3 181 μg/m3 7 μg/m3 presežena več kot v 25 dneh v koledarskem letu, izračunano kot Maksimalna dnevna koncentracija 9 μg/m3 61 μg/m3 83 μg/m3 60 μg/m3 6 μg/m3 povprečje v obdobju treh let. Število preseganj dovoljenih vrednosti 0 0 0 7 0 Benzen: Mejna letna koncentracija benzena s sprejemljivim 3 preseganjem za leto 2008 znaša 6 µg/m . JULIJ 3 PM10: Mejna letna vrednost v koledarskem letu znaša 40 µg/m , Merilno mesto Figovec SO2 O3 NO2 PM10 Benzen mejna 24-urna vrednost delcev PM znaša 50 µg/m3 in je lahko 10 Povprečna mesečna vrednost 8 μg/m3 36 μg/m3 56 μg/m3 35 μg/m3 5 μg/m3 presežena 35-krat v koledarskem letu. Maksimalna urna vrednost 17 μg/m3 104 μg/m3 114 μg/m3 191 μg/m3 7 μg/m3 Maksimalna dnevna koncentracija 9 μg/m3 55 μg/m3 70 μg/m3 53 μg/m3 5 μg/m3 Število preseganj dovoljenih vrednosti 0 0* 0 1 0 Vir: Oddelek za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana HkZioVegZkZci^kd^cko\d_dkXZhicZbegdbZijBZhicZdWÖ^cZA_jWa_VcV