Damir Globočnik
Total Page：16
File Type：pdf, Size：1020Kb
m li / l^fSFTi MiMi 1vJBl • •Wj Iv P • rAmJ HIm\ •mkm•1 • 0) VSE ZA ZGODOVINO *,.• ISSN 1318-2498 771318N249009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE. leto XI, 2004, št. 1 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Božidar fezemik MO< SPOMINA, PREMO< POZABE 5 Zgodovina ljubljanskih 'nacionalnih spomenikov' DIE MACHT DES ERINNERNS, DIE ÜBERMACHT DES VERGESSENS Die Geschichte der 'nationalen Denkmäler'in Ljubljana Damir Globo=nik RI<ET IZ ŽABJEKA 19 RITTER RIESTERS HUND Janez Polajnar KINEMAÍOGRAF KOT MLINSKI KAMEN 33 DAS KINO ALS MÜHLSTEIN Jernej Kosi »JEDEL JE PRAV MALO, KAKOR JE BILA NJEGOVA NAVADA. PIL JE VE<.« 44 Ivan Cankar, slovenski bohem -prispevek k zgodovini bohemstva na Slovenskem „ER Aß RECHT WENIG, WIE ES SEINE GEWOHNHEIT WAR. ER TRANK MEHR." Ivan Cankar, ein slowenischer Bohemien - ein Beitrag zur Geschichte der Boheme auf slowenischem Gebiet Marta Rendia KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽTVALI1902-1915 59 DER KRAINER TIERSCHUTZVEREIN 1902-1915 Karin Schneider SMRT IN SAMOPROMOCIJA 84 Pokopališ=e kot sredstvo meš=anskega reprezentiranja v =asu kulturnega boja na primeru Dombirna TOD UND SELBSTDARSTELLUNG Der Friedhof als Mittel bürgerlicher Repräsentation ivährend des Kulturkampfes am Beispiel Dornbirn Martin Premk »LJUDJE SO SPOZNALI PAL<I<A KOT BANDITA, 94 KATERI JE BIL ZMOŽEN NAPRAVITI VSEGA« Nekaj dokumentov o Ivanu Laubi=u - Pal=ku, zadnjem povojnem »banditu« „DIE MENSCHEN ERKANNTEN PAL<EK ALS BANDITEN, DER ZU ALLEM FÄHIG WAR" Einige Dokumente über Ivan Laubi= - Pal=ek, deti letzten .Banditen ' nach dem Ziveiten Weltkrieg S knjižne police Anja Dular O NEKI KRITIKI 103 Aleksander Žižek 1. PISMO BRALKI 103 Nataša Budna Kodri=, Aleksandra Serše »KRITIKI SO LAHKO LE LJUDJE, KI IMAJO DRUGA<NO ZGODBO O ISTEM DOGODIOI- 105 (Odgovor urednic zbornika Splošno žetisko društvo 1901-1945 na oceno mag. Aleksandra Žižka v Zgodovini za vse.) Aleksander Žižek 2. PISMO BRALKAMA (UREDNICAMA) 106 Janez Cvirn POSEBEN POGLED 107 (Brigitte Hamann, Winifred Wagner oder Hitlers Bayreuth.) Marko Zaje DIAGONALE, TROMEJE IN POPOTNIK 109 (Zbornik Janka Pleterskega, uredila Oto Lutkar in Jurij Perovšek.) •g&afeaasg aiKOvg«o<>oog»oooo>ooooo>»o>oooo.oo>£>oaoo>»>g>g>g^^ Boži da r Ježem i k MO< SPOMINA, PREMO< POZABE Zgodovina ljubljanskih 'nacionalnih spomenikov' Ml;^^^<<%W^^^^^^^^^^^^^^^xv,^'^^v'^^K^K^^^^vv'^^^^>r>?^f^^^,^r;^ Uvod Robert Musil pravi, da velja za javne spomenike predvsem to, da jih ljudje obi=ajno spregledajo: =e- prav so postavljeni zato, da bi jih opazili, ostajajo neopaženi.1 Spomeniki se znajdejo v središ=u po- zornosti samo v tistih trenutkih, ko jih postavljajo ali odstranjujejo. Druga=e jih ljudje ocenjujejo pre- cej bolj površno, nekako 'mimogrede', v nasprotju denimo z veliko pozornostjo, s katero se poglab- ljajo v slike v galeriji. Dojemljivost za spomenike o=itno ni stvar intelekta ali pozitivizma; prej so za njo potrebne domišljija, hotenje in ideali.2 Kot velja to za ostale simbole, tudi kipi s svojimi ideo- logijami vplivajo na izkustva ljudi in kažejo na od- nose med skupinami. Sporo=ila, ki jih ljudje pripi- sujejo kipom, dajejo pomen njihovi identiteti. Ker so ustvarjeni predvsem zato, da 'nagovarjajo' ljudi z ulice, služijo kot za vse odprta šola domoljubja. »Do nedavnega,« pravi David Lovventhal, »so spo- meniki ve=inoma opozarjali na vrednote, v =ast katerih so bili postavljeni; ljudi so spomnili, v kaj naj verujejo in kako naj ravnajo«.* Zdenek Hojdajifi Pokomy, Pomnik)1 a zapomnili): Pose- ka, Praha in Utomysl 1996; sir. 9. John Uri); How societies remember the past; v. Macdo- naldandFyfe 1996, strani 45-65; str. 51. Daiid Loewentlial, The Past Is a Foreign Country. Cam- Primož Trubar (Fotografija je izjololeke bridge University Press, Cambridge 1985; str. 322. Zgodovinskega arhiva Ljubljana) ZGODOVINA ZA VSE leto XI. 2004. št. 1 Toda poglavitni namen javnih spomenikov ni, Takoimenovani nacionalni spomeniki so za na- da ljudi nekaj nau=ijo, ampak da jim pomagajo, rod predstavljali oprijemljivo vez z zgodovinsko da nekaj postanejo: =lani skupnosti. Ko je v dru- pomembnimi osebnostmi. Ljudem so pomagali gi polovici 19. stoletja nemško podobo Ljublja- oblikovati njihov odnos do preteklosti in jim dali ne za=ela nadomeš=ati slovenska, je tamkajšnje ob=utek zgodovine. Brez njih bi bili Slovenci kot meš=anstvo poskušalo prebuditi množi=no pri- 'narod brez zgodovine', kajti domnevno bi bili seganje na ikone nove (slovenske) kolektivne brez ob=utka lastne identitete in predstave o =a- identitete. V takšnem ozra=ju je število javnih sovni sovisnosti dogodkov. Zagovorniki postavit- spomenikov za=elo hitro rasti: tisti možje, ki so ve kipov pomembnim Slovencem so preteklost na ta na=in postali 'pomembni', so s svojimi ide- izkoriš=ali tako za doseganje svojih ciljev kot za jami vred postali duhovno izro=ilo slovenskega svoje vodilo. Predstavili so nove ideje in vrednote naroda in ob tem, ko je bil njihov lokalni zna=aj ter jih napolnili s =ustvi; ustvarili so novo podo- potisnjen v ozadje, pomagali ustvarjali ob=utek bo sveta, ki je nato služila kot temelj percepcije o obstoju skupnosti. Eden glavnih zagovornikov in dejanj. S pomo=jo 'nacionalnih spomenikov' postavljanja spomenikov, Lovro Toman, je leta so tako nekateri posamezniki spremenjeni v po- 1858 zapisal: dobo naroda, ki jo je bilo mogo=e ob=udovati, se iz nje u=iti in se zanjo, navsezadnje, tudi boriti. »Vsak spominek, kiga narod imenitnim možem Ali kot je zapisal Davorin Trstenjak: stavi, ga tudi sebi stavi, ker spominek kaže, de se je narod zavedil svoje dolžnosti, svojiga poklica, »Tudi mi moramo pokazati, da kakor drugi svoje mo=i, da je spoznal pomembo take stavbe, narodi tudi mi =astimo može, kteri s svojim bi- ki je pri=a hvaležnosti in spodbada k enacimu, strim duhom in s svojo mogo=tio besedo segnili v slavo zaslužljivimu na=inu«.* dušo svojega naroda, da seje zavedel in slavno razvijati za=el svoje dušne mo=i. Zapomnite si Preteklost, ki so jo utelešali kipi uglednih meš- narodno prislovico: Kdor ne poštuje sam sebe, =anov, so potrebovali predvsem tisti, ki so skuša- ga tudi ne poštujejo drugi«.6 li prebuditi nacionalno zavest, da bi ta izdvojila pomembne dosežke in dolo=ila pravo vrednost 'Cel svet je lahko sram...' slovenske kulture. Skozi objektivizacijo nacio- nalnega duha in prepoznavanje tistih, ki so ta Ob oživljanju nacionalnih in etni=nih povezav duh utelešali, je bila z 'nacionalnimi spomeniki' se praviloma pokaže potreba po simbolnem ustvarjena trajna podoba, ki je poudarjala dolgo- povezovanju s preteklostjo,7 ki služi kot živ vir trajnost in nepretrganost. Nacionalni spomeniki glavnih sestavin nacionalnih mitologij.8 V devet- simbolizirajo in opozarjajo na obstoj vezi v skup- najstem stoletju je bil slovenski nacionalizem iz- nosti: kot taki so prispevali h kulturni homogeni- razito apoliti=en in je svoje delovanje usmerjal zaciji Slovencev in zarisovanju lo=nic med njimi predvsem na podro=je kulture. Prednost je dajal in ostalimi. V tem procesu je bila klju=na izbira piscem, kot so bili prvi slovenski pesnik Valentin 'junakov,' =asa in kraja postavitve spomenika ter Vodnik (1758-1819), najpomembnejši slovenski umetnikov, ki so jih ustvarjali. Spomeniki naj bi pesnik, France Prešeren (1800-1849), ter uteme- predstavljali materialni izraz in temelj samozave- ljitelj slovenske pisane besede, Primož Trubar sti slovenskega naroda ter zagotovilo za njegovo (1508-1586). Znani ameriški vojni poro=evalec, pomembnost in odli=nost. Mariborski odbor za William Shirer, ki je 10. marca 1938 obiskal Ljub- postavitev spomenika škofu Slomšku je tako leta ljano, jo je imenoval »mesto, ob katerem je lah- 1865 bralce Novic naslovil z naslednjimi beseda- ko cel svet sram«. Dejal je, da je bilo v Ljubljani mi: »polno kipov, a niti eden vojaka. Ta =ast je bila »Vsi izobraženi narodi nekdanji kakor seda- 4 Lovro Toman Kamnogorski, O Vodnikovem godu; Novice, 27. januarja 1858, str. 29-30. nji so postavili javne in dragocene spominke 5 možem, kteri so bili naroda svojega dika in po- Mariborski odbor za spomenik Slomšku, Poziv pomaga- li k stavbi spominka v =ast pokojnemu knezu in vladiki nos; za njimi ne sme nikakor zaostati slovenska lavantinskemu Antonu Martinu Slomšeku; Novice, 6. de- omika /.../pristopimo brez razlo=ka vsi in poka- cembra 1865, str. 396. žimo svetu, da smo vredni in sposobni, da kakor 6 Trstenjak, 1858; str. 1-2. 7 David Loeiventhal, Tlie Past Is a Foreign Country; str. 396. narod živimo, kakor narod se =utimo in kakor 8 5 David Lotventhal, Possessed by the Past. Tlie Heritage narod v kolo ravnopravnih narodov stopimo«. Crusade and the Spoils of History. The Free Press, New York and London 1996; str. 58. 6 VSE ZA ZGODOVINO Božidar Jezernik, MO< SPOMINA, PREMO< POZABE ZGODOVINA ZA VSE izkazana samo pesnikom in mislecem«.'' Shirer Leta 1852 so prebivalci Ljubljane v parku Zvez- ni mogel vedeti, da je slovensko liberalno meš- da postavili kip grofa Radetzkega v maršalski =anstvo kulturo uporabljalo kot del strategije, s uniformi v naravni velikosti. Kot je pojasnjeval katero so želeli ljudi, ki so bili do leta 1848 poli- napis na podstavku, je kip prikazoval maršala ti=no neopredeljeni, prepri=ati v obstoj njihove med bitko z Italijani 1849, kako hrabri vojake z nacionalne identitete. Zdi se tudi, da si je mnenje obljubo, da bo bitka kratka. Šest let kasneje je o ljubljanskih kipih izoblikoval, preden si jih je mestna uprava ugotovila, da kip, ki je bil samo vse ogledal, kajti do konca 80-ih let 19. stoletja odlitek, ni bil dovolj ugleden spomenik. Zato so je bil najbolj znan kip v mestu tisti avstrijskega pri slavnem dunajskem kiparju, Antonu Domini- feldmaršala, grofa Johanna Josefa Radetzkega ku Ferkornu, naro=ili nov doprsni kip Radetzke- (1766-1858). Maršal Radetzky je bil tesno pove- ga. Kip v naravni velikosti so shranili v mestnih zan s Slovenijo: poro=en je bil z grofico Fran=iško depojih, kjer je ostal do leta 1882, ko so ga po- Strasold, rojeno na Kranjskem, in tam podedoval novno postavili pred Tivolskim gradom.