OBČINA ŠENTJUR
DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
februar 2005 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
1. DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
1.1 Zakaj dolgoročni razvojni program naše občine
Dolgoročni razvojni program (v nadaljevanju DRP) je temeljni programski dokument za usmerjanje in izvajanje razvojnih aktivnosti, s ciljem zagotavljati trajnostni razvoj občine. Razvojni program, na podlagi ocene stanja, podaja razvojno vizijo občine, iz nje izhajajoče strateške razvojne cilje ter programe, podprograme in nekatere projekte za njihovo uresničevanje. Ker je dolgoročni razvojni program dinamičen dokument, se ga bo v prihodnjih letih dopolnjevalo in usklajevalo, vendar v okvirih opredeljenih strateških ciljev in programov.
Dolgoročni razvojni program občine Šentjur je dokument, ki predstavlja našo občino in njene prebivalce, izraža specifično stanje v lokalnem okolju na posameznih področjih in kar je najvažnejše, predstavlja potrebe in cilje za razvoj v prihodnosti in načine za dosego le-teh.
1.2 Strateški in izvedbeni del dolgoročnega razvojnega programa (DRP) Občine Šentjur
Razvojni program je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del je opredeljen za obdobje 2004 - 2013, se pravi do konca naslednjega programskega obdobja, vezanega na izvajanje regionalne politike EU. Ker je danes večina razvojnih dokumentov na ravni države in regije opredeljenih do leta 2006, bo potrebno strategijo, ki je opredeljena v tem dokumentu ponovno preveriti takrat, ko bosta država in regija opredelili svoje razvojne dokumente in v izvedbeni del dodati tudi nove programe in projekte, ki bodo primerni novo nastali situaciji.
V analizi razvojnega stanja v občini je podan prikaz stanja in ključnih razvojnih problemov po posameznih področjih. Ker smo se želeli izogniti preobsežni analizi, so podani sintezni prikazi, podrobnejše analize pa je mogoče dobiti v nekaterih sektorskih dokumentih, ki so prav tako javni in dostopni vsakomur. Izsledki iz teh analiz so služili kot podlaga za razvojne opredelitve, zaradi katerih je ta dokument sploh nastal.
V nadaljevanju je predstavljena usklajena razvojna vizija in razvojne prioritete občine, strateški cilji ter mehanizmi in načini za doseganje teh ciljev. Opisani glavni programi in podprogrami ter nekateri projekti, preko katerih in s pomočjo katerih se bodo dosegli cilji, opredeljeni na ravni programov ter cilji DRP kot celote. Pri posameznih projektih je podana utemeljitev upravičenosti njihove izvedbe in njihov prispevek k postavljenim ciljem programa in DRP kot celote. Izvedbeni del DRP ne predstavlja zaključenega seznama projektov, temveč se ga bo sproti dopolnjevalo z novimi projekti, ki bodo lahko prispevali k uresničitvi postavljenih ciljev v strateškem delu in k doseganju želenega stanja.
1 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
1.3 Namen in cilji dolgoročnega razvojnega programa
Glavni namen dolgoročnega razvojnega programa je zagotoviti trajnostni razvoj, in sicer predvsem:
• preboj občine med razvojno perspektivna območja, • zagotoviti skladnejši razvoj celotne občine, • povečati sodelovanje občine v območnih in regijskih aktivnostih, • zagotoviti možnost koriščenja regijskih, državnih in mednarodnih razvojnih spodbud za projekte v občini.
Pomembno je, da razvojni program in njegovi cilji dejansko predstavljajo skupne usmeritve celotne občine ter tako s programi in projekti za njihovo uresničevanje utira pot hitrejšemu razvoju Občine Šentjur na obravnavanih področjih.
Za vse občinske in druge institucije na območju občine bo DRP osnova za: • hitrejši in usklajen razvoj celotnega območja občine, tako občinskega središča kot tudi lokalnih središč in ruralnih območij, • večjo stopnjo koordinacije in učinkovitejše skupno delovanje, • krepitev medobčinskega sodelovanja in pripravo skupnih medobčinskih projektov na območju medobčinskega partnerstva in celotne regije, • preboj občine med razvojno propulsivna območja v regiji in Sloveniji, • koriščenje regionalnih in državnih instrumentov sofinanciranja aktivnosti za skladnejši regionalni razvoj, • pridobivanje sredstev Strukturnih skladov in Kohezijskega sklada EU, • usklajenost in povezanost z občinsko prostorsko strategijo in redom, • vključevanje občinskih programov in projektov v regijski razvojni program ter ostale sektorske programe na regionalni in nacionalni ravni.
Razvojni program služi kot podlaga za delovanje občine in drugih lokalnih institucij in organizacij, s čimer je mogoče zagotavljati boljšo koordinacijo in večjo učinkovitost delovanja. Program je obenem podlaga za pripravo projektov, preko katerih se bo lahko občina Šentjur vključila v programe regionalne politike na nacionalni in evropski ravni. Vendar so v programu večinoma opredeljene aktivnosti, ki so pomembne predvsem in samo za lokalno skupnost, in jim sedanji regionalni in nacionalni programi ne posvečajo pozornosti. V prihodnje pa se pričakuje večjo pomoč in sodelovanje regije in države pri izvajanju določenih aktivnosti. Pri uresničevanju razvojnega programa se moramo prvenstveno opreti na lastne sile, saj gre za našo prihodnost, ki si jo moramo zagotoviti predvsem sami.
Izvajanje programa zahteva medsebojno povezovanje in sodelovanje. Le z usklajenim delovanjem in trdno povezanostjo nosilcev lokalnega razvoja bomo lahko dosegli cilje, ki smo si jih zastavili sami. Pri tem je potrebno aktivno vključevati vse interesne skupine v občini, vključevati posameznike z njihovimi idejami, sposobnostmi in znanjem, se odpirati v zunanje okolje ter omogočiti vsakomur, da po svojih močeh prispeva k razvoju skupnosti. Samo s skupnim delovanjem in prizadevanji vseh bomo lahko zmanjšali gospodarski in razvojni zaostanek in si zagotovili ugodnejše razvojne pogoje v prihodnje.
Izdelavo dolgoročnega razvojnega programa so narekovale razmere v občini kot tudi novi pristopi na področju regionalnega razvoja in spodbujanja skladnega razvoja v Sloveniji. V kolikor se občina želi aktivno vključiti v procese na
2 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR regionalni, nacionalni in evropski ravni, mora imeti dorečene svoje razvojne cilje in programe, drugače bo ostajala na obrobju dogajanja in razvojno zaostajala.
3 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2. OCENA STANJA IN RAZVOJNIH GIBANJ
2.1 Občina Šentjur
Občina Šentjur sodi med večje slovenske občine, saj meri 222 km2 in je imela ob popisu leta 2002 18.470 prebivalcev. Po površini zavzema 1.1% slovenske površine, medtem ko na njenem območju živi 0.9% slovenskega prebivalstva. V Savinjski regiji odpade nanjo 9.3% površine in 7.2% prebivalstva. Gostota poselitve znaša 84 prebivalcev na km2, kar predstavlja 85% slovenskega povprečja (99 prebivalcev/km2) in 78% regijskega (108 prebivalcev/km2).
Zahodni in severni del občine spadata v Celjsko kotlino, medtem ko jugovzhodni del občine predstavlja Kozjansko. Občina Šentjur je razdeljena na 10 krajevnih skupnosti: Šentjur-mesto, Šentjur-okolica, Planina, Prevorje, Kalobje, Loka, Ponikva, Dramlje, Slivnica in Blagovna. Središče občine je mesto Šentjur, ki je poselitveno in zaposlitveno središče občine. Šentjur je le 11 km oddaljen od Celja in 4 km od priključka na avtocesto v Dramljah. Prvič se Šentjur omenja že l. 1340, ko se je pričel razvijati okoli prvotne cerkve sv. Jurija. Od leta 1384 ima Šentjur trške pravice, mesto pa je postal leto 1990. Sledovi človeške kulture v neposredni bližini Šentjurja, na Rifniku in pod njim, pa segajo vse do mlajše kamene dobe, in od takrat dalje je bilo območje poseljeno skozi vsa zgodovinska obdobja.
2.2 Občina Šentjur v regijskem prostoru
Občina Šentjur spada v Savinjsko regijo. Regija je razdeljena na šest subregij oz. partnerstev. Šentjur skupaj z občinami Dobje, Šmarje pri Jelšah, Rogaška Slatina, Rogatec, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli sestavlja partnerstvo Kozjansko z Obsoteljem, ki sodi med manj razvita območja Savinjske regije. Po prostorskih, socialnih in ekonomskih kriterijih razvitosti se Savinjska regija uvršča na 6. do 7. mesto med 12 slovenskimi regijami. V analizi razvojnega stanja Savinjske regije je ocenjeno, da znaša razvojni zaostanek regije za povprečjem Slovenije približno 10 indeksnih točk oziroma od 3 do 5 let, seveda pa je razvojni zaostanek njenih manj razvitih območij, kamor spada tudi Občina Šentjur, še večji.
Zaradi procesov prestrukturiranja gospodarstva in deindustrializacije v regiji se je v obdobju po osamosvojitvi močno večala stopnja brezposelnosti, ki je občutno višja od povprečja države. Predvsem strukturna brezposelnost je postala eden od temeljnih problemov regije. Kljub določenim spremembam in pozitivnim trendom, regijskemu gospodarstvu še ni uspelo narediti razvojno-tehnološkega preboja. Za regijo je značilna tudi nezadostna podjetniška aktivnost, tako da regija zaostaja po deležu malih in srednjih podjetij v primerjavi s Slovenijo. Kot ključni dejavnik regijske ne-konkurenčnosti in razvojnega stagniranja je izpostavljen človeški kapital. Na tem področju regija zaostaja za Slovenijo, kar se kaže v slabše izobraženi delovni sili, nižjem deležu visoko izobraženih med
4 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR zaposlenimi, slabi izobrazbeni strukturi brezposelnih, slabše razviti podjetniški klimi, itd. Na slabšanje kvalitete človeškega kapitala vpliva tudi »beg možganov«, saj mladi izobraženci po dokončanju študija zapuščajo domače okolje, ker v regiji ni odgovarjajočih zaposlitvenih in kariernih možnosti oz. ugodnega podjetniškega okolja za realizacijo podjetniških idej. Pomanjkanje visokošolskih izobraževalnih programov in slabo razvita raziskovalna dejavnost dodatno prispevata k slabemu stanju na področju človeških virov, saj regija v zadnjem desetletju ni uspela slediti razvoju višje in visokošolskih programov v drugih območjih Slovenije, tako da je ponudba zelo skromna.
Velik del regije se sooča z razvojnimi težavi, saj večina območja spada med območja s posebnimi razvojnimi problemi (24 občin od 32), ekonomsko šibka območja (17 občin) in območja s strukturnimi problemi zaradi visoke brezposelnosti (8 občin) oz. nadpovprečnega deleža kmetijskega prebivalstva (20 občin).
Občina Šentjur spada med tistih 5 občin v regiji, ki se po vseh kriterijih uvršča med razvojno najbolj problematična območja.
Za obstoječo Savinjsko regijo je bil pripravljen regionalni razvojni program do leta 2006, ki služi kot podlaga za izvajanje regionalne politike. Čeprav občina Šentjur spada med večje občine v regiji in se obenem sooča s problemom nezadostne razvitosti, v okviru razvojnega programa ni ustrezno zajeta, se pa lahko vključi v širše opredeljene programe, ki so relevantni tudi zanjo. Zato bo potrebno v prihodnje bolj aktivno in angažirano sodelovati v regijskih aktivnostih, da bo občina lahko uveljavila v okviru regijskih programov predloge in projekte, ki bodo prispevali k izboljšanju razmer v občini.
Ker sta uravnotežen razvoj in socialna kohezija temeljni usmeritvi na nacionalni in regionalni ravni, mora občina Šentjur vztrajati pri upoštevanju teh načel tudi v procesih regijskega programiranja in oblikovanja razvojnih programov in projektov.
2.3 Socialno okolje
Demografska struktura v občini kaže, da ni pričakovati večje rasti prebivalstva, prej nasprotno, saj je naravni prirast (živorojeni/umrli) negativen (tabela 2). Selitveni saldo je v vseh letih pozitiven, vendar večjih selitvenih migracij v smeri Šentjurja ni pričakovati (tabela 3).
Tabela 1: Prebivalci 1999-2003, zadnji dan v mesecu juniju
Leto Skupaj Moški Ženske 2003 18492 9096 9396 2002 18590 9134 9456 2001 18530 9104 9426 2000 18486 9093 9393 1999 18397 9058 9339 Vir: SURS, Banka podatkov.
5 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 2: Naravno gibanje prebivalstva v Republiki Sloveniji in v UE Šentjur, zadnji dan v decembru
LETO Slovenija Šentjur
Živo rojeni Umrli Prirast Živo rojeni Umrli Prirast 2001 17477 18508 -1031 184 199 -15 2000 18180 18588 -408 165 173 -8 1999 17533 18185 -652 196 186 10
1998 17856 19039 -1183 201 225 -24
1997 18165 18928 -763 175 208 -33
1996 18788 18620 168 201 191 10 Vir: Statistični letopis RS 2002
Tabela 3: Selitveno gibanje v Republiki Sloveniji in UE Šentjur*
Slovenija Šentjur LETO Priseljeni Odseljeni Saldo Priseljeni Odseljeni Saldo 2001 28253 25261 2992 267 196 71 2000 25859 23244 2615 240 200 40 1999 25117 22782 2335 241 128 113
1998 19584 19432 152 265 167 98
1997 19122 18836 286 198 146 52
1996 19187 18490 697 217 170 47 Vir: Statistični letopis RS 2002. * Vključena tudi občina Dobje.
Manjša se delež mladega in povečuje delež starega prebivalstva Povprečna starost prebivalstva v občini Šentjur je bila leta 2002, ob popisu prebivalstva, 39.8 let in je nad regijskim (38.9) in slovenskim (39.5) povprečjem.
Odseljevanje in padec rodnosti se odražata v upadu števila in deleža mladih v starosti do 14 let in večanju števila in deleža prebivalcev, starih nad 64 let. Tako je delež mladih v celotnem prebivalstvu v obdobju od leta 1991, ko je znašal 22.0%, padel na 17.6% v letu 1999 in na 15.7% konec leta 2003.
Ob tem se povečuje delež starega prebivalstva. Ta je leta 1991 znašal 11.0%, v letu 1999 se je povečal na 12.5%, medtem ko je leta 2003 že narasel na 13.2%, s čimer se občina približuje regijskemu in slovenskemu povprečju (tabela 4).
6 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 4: Državljani po spolu in starostnih skupinah, 1995-2003
Starostna skupina 1995 1999 2003 0 - 4 leta 1 068 954 877 5 - 9 let 1 245 1 032 973 10 - 14 let 1 496 1 240 1 081 15 - 19 let 1 610 1 537 1 275 20 - 24 let 1 506 1 471 1 588 25 - 29 let 1 558 1 359 1 453 30 - 34 let 1 396 1 451 1 358 35 - 39 let 1 464 1 367 1 447 40 - 44 let 1 511 1 417 1 410 45 - 49 let 1 269 1 337 1 421 50 - 54 let 1 143 999 1 369 55 - 59 let 1 055 972 1 004 60 - 64 let 986 896 935 65 - 69 let 827 843 816 70 - 74 let 623 643 726 75 - 79 let 312 424 497 80 - 84 let 312 196 265 85 - 89 let 147 134 109 90 - 95 let 36 43 50 95 - 99 let 469 100 in več let 11 - Skupaj 19 569 18 322 18 663 Vir: SURS, Banka podatkov.
Indeks staranja se hitro poslabšuje Indeks staranja prebivalstva (razmerje med prebivalci starejšimi od 64 let in prebivalci starimi od 0 do 14 let), ki je pokazatelj vitalnosti in propulzivnosti prebivalstva, je močno porasel. Leta 1991 je indeks staranja za tedanjo občino Šentjur znašal 50.0, leta 1995 se je povečal na 59.4, leta 1999 je znašal že 70.9 in leta 2003 je narasel na 84.0 (tabela 5). Čeprav je še zmeraj pod regijskim (88.9) in slovenskim povprečjem (98.5), že močno presega raven, ki še omogoča normalno obnovo prebivalstva (75).
Pri tem je potrebno opozoriti na tista območja v občini, ki se praznijo, in kjer je starostna struktura bistveno slabša od občinskega povprečja. V občini je namreč kar 46 naselij, ki se jim je v letih 1995-2003 število prebivalcev zmanjšalo (tabela 1 v prilogi). Razlike med posameznimi območji so velike, saj znaša indeks staranja v samem Šentjurju 77.8, na Kalobju pa 150.
7 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 5: Prebivalstvo, povprečna starost, indeks staranja
Enota Skupaj Povprečna Indeks starost staranja (leta) Skupaj Slovenija 1964036 39,5 96,3 Šentjur pri Celju 18470 39,8 82,3 Moški Slovenija 958576 37,7 69,6 Šentjur pri Celju 9060 37,7 59,4 Ženske Slovenija 1005460 41,1 124,5 Šentjur pri Celju 9410 41,8 106,5 Vir: SURS, Popis 2002.
Izobrazbena struktura prebivalstva občine je pod slovenskim povprečjem Podatki iz leta 2002 o izobrazbi prebivalcev starih 15 let in več kažejo, da je izobrazbena struktura prebivalstva v občini Šentjur slabša od slovenskega povprečja, in da torej občina zaostaja na področju razvijanja lastnih človeških virov.
Tabela 6: Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi leta 2002
Srednja Srednja Višja Visoka Brez Nepopolna Osnovna Srednja izobrazba izobrazba izo- dodip- Visoka Skupaj izobra- osnovna izobrazba izobrazba - nižja in - braz- lomska podip- zbe izobrazba – skupaj srednja strokovna ba izo- lomska poklicna in splošna brazba izobrazba
Slovenija 1663869 11337 104219 433910 899341 452292 447049 84044 114630 16388 Delež (%) 100 0,68 6,26 26,08 54,05 27,18 26,87 5,05 6,89 0,98
Šentjur 15469 146 1095 4957 7961 4340 3621 614 647 49 Delež (%) 100 0,94 7,08 32,04 51,46 28,06 23,41 3,97 4,18 0,32 Vir: SURS, Popis 2002.
Tabela 7: Kapital izobrazbe
Enota Študentje/1000 Študentje/star. Povprečno št. let % preb. z preb. Skupino 20-24 let šolanja preb. 15+ visoko izobrazbo med 15+ Leto 1996 Leto 1997 število indeks % indeks leta indeks leta indeks ravni ravni ravni ravni Slovenija 24.6 100 33.1 100 9.2 100 9.0 100 Savinjska 22.7 92.3 30.5 92.1 8.9 96.7 6.8 75.6 Šentjur 24.5 99.6 32.1 97.0 8.4 91.3 4.5 50.0
Tako ima občina večji delež prebivalcev brez izobrazbe oz. z nepopolno osnovno šolo. Slaba tretjina prebivalcev ima končano le osnovno šolo, kar je za 6% nad slovenskim povprečjem. Poklicno šolo ima 28% prebivalcev, kar je le malo nad slovenskim povprečjem. V ostalih kategorijah izobrazbe pa je občina pod slovenskim povprečjem, saj je delež tistih s srednješolsko izobrazbo za dobre 3%
8 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
pod povprečjem, občutno zaostajanje pa se kaže tudi pri višji in visokošolski ter podiplomski izobrazbi.
Delež dijakov in študentov v celotnem prebivalstvu občine narašča Podatki o deležu dijakov in študentov v celotnem prebivalstvu v šolskem letu 2001/02 (zadnji razpoložljivi podatki) so kar spodbudni. Kažejo namreč, da je ta delež tako za dijake (5.6%) kot študente (4.9%) nad slovenskim povprečjem (za dijake 5.2%, za študente 4.4%). Najbolj razveseljujoč je podatek, da se je število študentov od šolskega leta 1995/96 (Dobje še všteto) do leta 2001/02 povečalo za 2.3-krat. Tudi vsakoletna rast števila študentov je večja od republiškega povprečja, kar pomeni, da bi občina počasi lahko izboljšala svojo izobrazbeno strukturo, seveda ob pogoju, da bodo mladi in izobraženi kadri tudi ostali v občini.
Tabela 8: Izobraževanje po stopnjah v občini Šentjur
Leto Vrtci Os. šola Sr. šola Fakultete vrtci otroci tek.l/ zaposleni šole učenci % dijaki sr. šol tek.l/ študenti tek.l/ pret.l. pret.l. pret.l. (%) (%) (%) Slovenija 01/02 801 61803 97,60 7099 816 178345 98,32 103499 98,75 87499 106,39 00/01 814 63328 98,72 7163 816 181390 97,76 104813 99,11 82240 106,70 99/00 808 64151 102,07 7831 816 185554 97,66 105754 99,37 77077 103,95 98/99 802 62848 96,20 7012 820 190004 97,18 106428 99,13 74148 115,52 97/98 800 65332 100,00 6709 821 195509 97,30 107362 100,30 64185 131,54 96/97 800 65332 98,17 6709 824 200938 96,62 107041 102,11 48794 107,36 95/96 793 66553 6672 823 207975 104827 45449
Šentjur 01/02 9 473 94,10 50 10 1825 97,33 1049 98,78 915 112,82 00/01 9 445 96,32 48 10 1875 103,71 1062 95,16 811 111,71 99/00 9 462 112,41 45 10 1808 90,22 1116 97,55 726 106,61 98/99 9 411 97,62 45 11 2004 96,53 1144 681 116,41 97/98 9 421 100,00 49 11 2076 96,20 ni podatka 585 124,47 96/97 9 421 95,68 49 11 2158 96,30 ni podatka 470 119,59 95/96 9 440 48 11 2241 393 Vir: Statistični letopis RS 2002.
V občini Šentjur deluje 20 izobraževalnih enot, ki omogočajo izobrazbo do srednješolskega oz. višješolskega nivoja ter glasbena šola. Vrtec v Šentjurju, ki je sestavljen iz 9 enot, je v šolskem letu 01/02 imel 50 zaposlenih, ki so skrbeli za 473 otrok. V osnovnih šolah pa so v istem šolskem letu izobraževali 1825 učencev. Poleg tega jih je 1049 obiskovalo srednješolske programe, 915 pa jih je obiskovalo visokošolske programe.
Zniževanje deleža mladih v prebivalstvu in s tem števila otrok do 14 let se deloma že odraža, še bolj pa se bo v prihodnje, tako pri vpisu v vrtce kot v zmanjševanju števila šoloobveznih otrok. S tem se v nekaterih okoljih postavlja vprašanje nadaljnjega delovanja enot otroškega varstva oz. šol, pri čemer je bila dosedanja usmeritev občine, da zagotavlja kvalitetno predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje na vsem območju občine.
Analiza vpisa osnovnošolcev v srednje šole je pokazala, da se največji delež otrok odloči za gimnazije, kar je razvidno iz tabele v prilogi. Sledijo vpisi na srednje ekonomske in poslovne šole. Učenci se v glavnem ne odločajo za vpis v srednješolske programe ter poklice, ki veljajo v občini za deficitarne.
9 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Posebej velja omeniti Šolski center Šentjur kot edino srednješolsko institucijo v občini, ki ponuja programe izobraževanja na področju kmetijstva in živilstva na različnih ravneh, in sicer nižje poklicno izobraževanje in srednje poklicno ter poklicno tehniško izobraževanje in srednje strokovno izobraževanje kot tudi višješolsko izobraževanje. Vključeni so tudi v sistem dualnega izobraževanja. Izjemno pomembno je, da je šola uspela pridobiti tudi višješolska strokovna programa inženir kmetijstva in inženir živilstva, kar pomeni, da se odpirajo možnosti za zahtevnejše ravni izobraževanja in tudi razvoja raziskovalne dejavnosti.
Pomanjkanje določenih strokovnih profilov v občini V občini obstaja problem pomanjkanja določenih strokovnih kadrov, ki jih je težko pridobiti. To velja predvsem za kadre tehničnih usmeritev, in sicer tako s poklicno, srednješolsko kot z univerzitetno izobrazbo. Analiza vpisa osnovnošolcev v srednje šole kaže tudi v naprej trend vpisa na splošne srednje šole.
Premalo kadrovskih štipendij in premajhna pozornost kadrovski funkciji v podjetjih Ob tem, ko podjetja opozarjajo, da ne morejo pridobiti delavcev z določenim poklicem, je res tudi to, da podjetja razpisujejo zelo malo štipendij. Nasploh se ne ukvarjajo dovolj s planiranjem kadrov, z angažiranjem pri predstavitvi potreb po določenih poklicih (predstavitve v osnovnih šolah) in z dolgoročno zastavljenimi programi izobraževanja zaposlenih in bodočih zaposlenih.
Nerazvitost zavesti o potrebnosti vseživljnjskega izobraževanja Zavest o potrebnosti stalnega usposabljanja, učenja, nadgrajevanja svojih sposobnosti in znanja je med prebivalci slabo razvita in bo potrebno posvetiti več pozornosti promociji in uveljavljanju vseživljenjskega učenja. Čeprav Ljudska univerza ponuja določene programe, je zaenkrat tudi zaradi majhnega povpraševanja ponudba programov za odrasle skromna.
Povečujejo se potrebe po skrbi za ostarele Zaradi staranja prebivalstva in daljšanja življenjske dobe se veča kategorija prebivalcev v starosti 65 let in več. S tem se povečuje obseg storitev na področju zdravstvene in socialne oskrbe. Dom starejših občanov v Šentjurju je sicer velikega pomena z vidika reševanje problema domske oskrbe, vendar ne uspeva zadovoljevati vseh potreb. Posebej za socialno ogrožene ostarele, ki imajo večje zdravstvene težave, se pojavlja problem njihove ustrezne namestitve in oskrbe. Prav tako glede na potrebe in velikost občine uvajanje novih oblik varstva ostarelih (varovana stanovanja, pomoč na domu s strani različnih institucij, družinsko varstvo …) ne sledi potrebam, tako da bo v prihodnje potrebno več pozornosti in virov namenjati tudi razvoju teh oblik varstva.
Delež delovno sposobnega prebivalstva (to so moški v starosti od 15 do 64 let in ženske do 59 let) se je v občini v zadnjih petih letih le malenkostno povečal Delovni kontingent v občini se je v zadnjih petih letih le rahlo povečal. Tako je sredi leta 1995 znašal 66.3% od celotnega prebivalstva, leta 1999 se je povečal na 67.2% , medtem ko je leta 2003 narasel na 68.5 %. Vrednosti se gibljejo na ravni slovenskega povprečja.
10 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Izkoriščenost človeških potencialov v občini je nezadovoljiva Stopnja aktivnosti oziroma izkoriščenosti človeškega potenciala, ki jo merimo z aktivnostjo delovnega kontingenta (razmerje med aktivnim in delovno sposobnim prebivalstvom), znaša 65.3%. Ta stopnja je sicer malenkost nad slovenskim povprečjem (63.2%), vendar se je potrebno zavedati dejstva, da je v Sloveniji delež aktivnega prebivalstva manjši v primerjavi z referenčnimi evropskimi državami in se še slabša. Na nizko stopnjo aktivnosti vpliva več faktorjev, in sicer: • delež mladih v vsem prebivalstvu, ki po osnovnem šolanju nadaljuje šolanje je večji od slovenskega povprečja, • število ljudi (predvsem žensk), ki se ne zaposluje ali pa so se zgodaj upokojili.
Tabela 9: Delovno aktivno prebivalstvo po skupinah dejavnosti po kraju bivanja
Skupaj Kmetijske Nekmetijske Storitvene Neznano Slovenija 818304 32649 311180 431494 42981 Delež (%) 100 4.0 38.0 52.7 5.3
Šentjur 7281 478 2936 3631 236 Delež (%) 100 6.6 40.3 49.9 3.2 Vir: SURS, Popis 2002.
Stopnja zaposlenosti pa je nižja od slovenskega povprečja. V občini Šentjur znaša 55.2%, v Sloveniji pa znaša 55.9%. Pri tem zadnjem velja upoštevati povezanost med aktivnostjo delovnega kontingenta, deležem kmečke populacije, predvsem pa zaposlitvenimi možnostmi v okolju, ki so slabe, kar kaže tudi visoka stopnja brezposelnosti.
Število delovno aktivnega prebivalstva v občini se znižuje in se je od leta 1999 do leta 2003 zmanjšalo za 4.4%. Zmanjšanje gre predvsem na račun zmanjšanja števila samostojnih podjetnikov in kmetov. Zmanjšalo se je tudi število prebivalcev, ki so zaposleni pri samozaposlenih.
Tabela 10: Delovno aktivni in zaposleni v občini Šentjur, november 1999- 2003 po kraju dela
Zaposlene osebe Samozaposlene osebe Delovno Leto aktivno prebivalstvo skupaj v podjetjih pri samo- samostojni samostojni in družbah zaposlenih skupaj podjetniki poklic kmetje
2003 4669 3650 2748 902 1019 431 24 564 2002 4750 3541 2637 904 1209 459 22 728 2001 4892 3665 2735 930 1227 470 24 733 2000 5000 3805 2875 930 1195 475 26 694 1999 4881 3531 2659 872 1350 477 21 852 Vir: SURS, Banka podatkov.
11 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Vpliv na nizko stopnjo izkoriščenosti človeškega potenciala ima v določeni meri tudi slaba izobrazbena struktura ter zdravstvene in socialne težave posameznikov, ki vplivajo na njihovo zaposljivost.
Čeprav določena podjetja vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih, je tega premalo. Po podatkih Območne obrtne zbornice Šentjur je bilo v letu 2003 v izobraževanje preko OOZ vključenih 25 delavcev zaposlenih pri samostojnih podjetnikih. Natančnejši podatki so tabeli 11.
Tabela 11: Izobraževanje samostojnih podjetnikov vključenih pri obrtni zbornici v Šentjurju v letu 2003
IV. stopnja V. stopnja VI. stopnja VII. stopnja Trgovec 4 ekonomski tehnik 3 komercialist 1 Tehnologija prometa 1 strojni tehnik 2 poslovni sekretar 1 org. management 3 elektrotehnik 1 podjetništvo 1 frizerski mojster 1 visoka upr. šola 2 mojster klepar/krovec 1 Ekonomsla fakulteta 3 elektrotehnika 1 Skupaj 4 8 2 11 Vir: Območna obrtna zbornica Šentjur
Brezposelnost v občini je visoka in predstavlja velik problem Brezposelnost v občini se je začela kazati v začetku 90-ih let in od takrat ostaja eden ključnih problemov občine.
Tabela 12: Povprečna stopnja registrirane brezposelnosti v letih 1998 do 2002
1998 1999 2000 2001 2002
Šentjur 19,0 17,5 16,2 15,6 15,3
0Os Celje 17,7 16,0 14,3 14,3 14,9
Slovenija 14,5 13,6 12,2 11,6 11,6 Vir: ZRSZ, OS Celje
Stopnja brezposelnosti je naraščala vse do leta 1998, ko je dosegla 19%. Od takrat počasi upada, vendar še zmeraj ostaja visoka (tabela 12). V decembru 1998 je bilo v Občini Šentjur 1.585 brezposelnih, tako da je bila občina po številu brezposelnih na drugem mestu v regiji. V naslednjih letih se je brezposelnost zmanjševala in se do decembra 2002 zmanjšala za 23.5%, kar je več kot v regiji (18.4%). Konec leta 2002 je bilo v občini Šentjur registriranih 1.213 brezposelnih oseb, kar jo uvršča na tretje mesto med občinami celjske regije (za Celjem in Žalcem). V enem letu se je število brezposelnih v občini zmanjšalo za 10.6%, medtem ko v regiji le za 4.3%. Tudi v letu 2003 je brezposelnost upadala, tako da je bilo konec junija v občini brezposelnih 1.106 oseb oz. 8.8% manj kot decembra.
12 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 13: Delovno aktivni - dnevni migranti iz Občine Šentjur po občini dela
Občina dela Število migrantov Bistrica ob Sotli 5 Celje 2240 Dobje 24 Dobrna 9 Domžale 3 Dravograd 3 Hrastnik 6 Kozje 25 Laško 63 Ljubljana 126 Maribor 75 Podčetrtek 24 Polzela 9 Prebold 5 Ptuj z Rogaška Slatina 62 Rogatec 10 Sevnica 38 Šentjur pri Celju 1567 Šmarje pri Jelšah 103 Šoštanj 3 Štore 355 Trbovlje 4 Velenje 34 Vitanje 3 Vojnik 39 Vransko 3 Zreče 30 Žalec 105 Skupaj 5109 Vir:SURS, Popis 2002 Opomba: z – podatek ni dostopen
Stopnja brezposelnosti v občini je sicer ves čas višja od regijske in slovenske. To kaže po eni strani na gospodarske težave občine, katere gospodarstvo se še ni v zadostni meri prilagodilo novim razmeram, hkrati pa tudi na stanje regijskega gospodarstva, ki se prav tako srečuje z velikimi težavami. Velik del zaposlenih je namreč dnevnih migrantov, ki so v pretežni meri zaposleni na območju regije. Največ se jih vozi na delo v Celje, in sicer 2240, sledijo pa Štore s 355 migranti. Zanimivo je, da se kar 126 ljudi dnevno vozi na delo v Ljubljano, kar kaže na širitev zaposlitvenega območja ter večjo mobilnost delovne sile. Seveda k temu pripomorejo tudi boljše cestne povezave z Ljubljano.
Struktura brezposelnih: trendi 2000 – junij 2006 V občini počasi upada odstotek brezposelnih s I. in II. stopnjo izobrazbe (51.5% leta 2000, 45,7% v 1. polovici leta 2003).
Delež brezposelnih s III. in IV. stopnjo izobrazbe niha, medtem ko delež brezposelnih s V. stopnjo postopoma narašča izobrazbe (17.9% leta 2000, 24.0% v 1. polovici leta 2003).
13 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Čeprav je število brezposelnih z višjo in visoko izobrazbo majhno, velja omeniti, da je delež brezposelnih s VI. stopnjo upadel, narašča pa delež brezposelnih s VII. stopnjo izobrazbe (0.7% leta 2000, 2.5% v 1. polovici leta 2003), kar je posledica tudi vse večjega števila mladih, ki se odločajo za nadaljevanje študija (tabela 14).
Tabela 14: Brezposelnost v občini Šentjur po izobrazbeni strukturi (letno povprečje1)
Brez- Brez Poklicna Srednja Višja Visoka Leto poselni strok. Delež izobrazba Delež šola Delež (VI.) Delež (VII. + Delež skupaj izobr. (III. + IV.) (V.) VIII.) (I. + II.)
2003 1174 537 45.7 314 26.7 281 24.0 13 1.1 29 2.5
2002 1310 661 50.5 333 25.4 275 21.0 17 1.3 24 1.8
2001 1320 683 51.7 346 26.3 249 18.9 23 1.7 19 1.4
2000 1370 705 51.5 389 28.4 246 17.9 20 1.5 10 0.7
Delež mladih med brezposelnimi upada, in sicer od 32.1% v letu 1995 na 26.6% v aprilu leta 2003. Vendar se relativni položaj mladih na ravni Slovenije izboljšuje hitreje kot v občini Šentjur. Tako je imela leta 1995 občina Šentjur delež brezposelnih mladih na ravni slovenskega povprečja, aprila 2003 pa nad slovenskim povprečjem. Povečal se je tudi delež iskalcev prve zaposlitve, in sicer s 16.5% leta 1995 na 20.1% v aprilu 2003. Čeprav je delež iskalcev prve zaposlitve manjši od slovenskega povprečja, je v občini rast tega segmenta iskalcev bistveno hitrejša, kar slabša njihov relativno ugoden položaj.
Delež žensk med brezposelnimi se je v opazovanih letih močno povečal (od 42.5% v letu 1995 na 57.6% v aprilu 2003). Leta 1995 je bil delež brezposelnih žensk nižji od slovenskega povprečja. Nato pa se je njihov položaj vztrajno slabšal, tako da je bil v letu 2003 delež brezposelnih žensk precej višji od slovenskega (52.5%) in ostal vsa leta nad slovenskim povprečjem (leta 1996 je znašal 48.1%, v začetku leta 2000 pa 50.5%).
Strukturno neskladje med povpraševanjem in ponudbo na trgu dela V obdobju od januarja do decembra 2002 so delodajalci v občini Šentjur javili 1.220 potreb po delavcih in pripravnikih. V primerjavi z letom 2001 je povpraševanje poraslo za 35.3%, kar pa je v večji meri posledica zaposlovanja za določen čas in s tem večkratnega registriranja potreb tekom leta.
V letu 2002 so največ delavcev iskali delodajalci v nekmetijskih dejavnostih, ki so na Zavod prijavili 55.3% potreb, 42.6% potreb so javili delodajalci, ki opravljajo storitvene dejavnosti. Znotraj kmetijskih dejavnosti je bilo 2.1% celotnega povpraševanja. Na ravni regije pa so številke zamenjane, saj so storitvene dejavnosti javile 56.8% potreb, nekmetijstvo pa 42.1%.
Za opravljanje del v podjetjih v predelovalni dejavnosti so delodajalci v letu 2002 javili 561 potreb. Med temi je bilo največ potreb s področja proizvodnje tekstila,
1 Za leto 2003 je bilo povprečje izračunano za prvo polovico leta 14 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov, gradbeništva ter obdelave in predelave lesa. Na področju trgovine je bilo prijavljenih 211 potreb, gostinstva pa 74.
V letu 2001 so šentjurski delodajalci iskali predvsem delavce brez izobrazbe, kjer je tudi največ zaposlitev za določen čas. Tretjina (33.2%) potreb je bilo za delavce s poklicno izobrazbo in 13.1% za delavce s V. stopnjo izobrazbe. Vsekakor pa je razveseljivo, da je delež potreb za visoko izobražene delavce relativno visok (8.2%) in je na nivoju regijskega.
Tabela 15: Izobrazbena struktura potreb v UE Šentjur v letih 2000 – 2002
Leto Potrebe Deleži po stopnji izobrazbe (v %) I. + II. III. + IV. V. VI. VII. + VIII. 2000 950 37,3 39,7 12,2 3,6 7,3 2001 902 40,6 36,0 13,1 4,0 6,3 2002 1220 44,9 33,2 13,1 1,8 8,2 Vir: ZRSZ, OS Celje
Strukturno neskladje, to je neskladje med izobrazbo delavcev, po katerih delodajalci povprašujejo in izobrazbo tistih, ki iščejo zaposlitev, je prisotno tudi v občini Šentjur. Odprava oz. zmanjševanje takega neskladja zahtevata različne ukrepe, ki učinkujejo čez določen čas. V prvi vrsti gre za povezanost med gospodarstvom in šolstvom, ki omogoča usmerjanje mladih v šolanje za pridobitev poklicev, ki jih bo gospodarstvo občine za svoj razvoj potrebovalo.
Gradnja novih stanovanj v občini je premajhna Stanovanja oz. možnost pridobitve stanovanja je dejavnik, ki tudi pomembno vpliva na odločitev, ali se mladi vrnejo v občino ali ne. Podatki kažejo, da je bil največji razmah gradnje stanovanj v občini v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja. V osemdesetih letih je gradnja skoraj zamrla, in tudi v devetdesetih se kljub delnemu izboljšanju razmer ni niti približala prejšnjim desetletjem.
Tabela 16: Stanovanjski sklad, stanovanja po letu zgraditve, 31. 12. 2001
Leto zgraditve stanovanj Skupaj do 1918 1919 1946 1961 1971 1981 1991 1996 neznano
Slovenija 718600 107545 48776 77317 115899 164151 123985 33571 36854 10502 Šentjur 5923 1180 238 558 679 1547 1151 150 225 195 Vir: Statistični letopisi
Tabela 17: Stanovanjski sklad (na dan) ob koncu leta v občini Šentjur
Število stanovanj pet in več- Skupaj enosobna dvosobna trisobna štirisobna sobna Slovenija 31.12.00 712372 110061 227982 205870 102610 65688 31.12.99 706086 109482 227070 204703 101120 63550 Šentjur 31.12.00 5864 868 2209 1777 706 302 31.12.99 5836 867 2208 1773 690 296 Vir: Statistični letopisi.
15 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 18: Koristna stanovanjska površina2
Koristna površina eno- pet in več- sobna dvosobna trisobna štirisobna sobna Slovenija 31.12.00 3876,3 13099,5 15718,1 9906,2 8448,6 31.12.99 3856,7 13046,3 15619,8 9742,6 8069,9 Šentjur 31.12.00 31,9 132,6 137,6 70,7 38,3 31.12.99 31,9 132,6 137,2 68,9 37,4 Vir: Statistični letopisi.
Trend je podoben vseslovenskemu. Tako kot se nasploh zmanjšuje število novozgrajenih stanovanj, še posebej v organizirani gradnji, tudi ni na razpolago dovolj stanovanj za mlade in še posebej ne za mlade strokovnjake. Prevladuje namreč individualna gradnja za lastne potrebe, primanjkuje pa stanovanj za trg, kot tudi neprofitnih stanovanj, s katerimi bi občina ali neprofitne stanovanjske organizacije razpolagale in omogočale reševanje stanovanjskega problema tistih, ki ne morejo le-tega rešiti sami na trgu.
Institucije družbenih dejavnosti – vzgoja, izobraževanje, zdravstvo, socialno varstvo Pokritost občine z vzgojno-izobraževalnimi ustanovami (vrtci, osnovne šole) je zelo dobra in v njih je na voljo dovolj kapacitet, saj občina vodi politiko zagotavljanja teh dejavnosti v lokalnem okolju. Zaradi tega so stroški izvajanja sicer večji, vendar pomembno prispeva h kvaliteti bivanja v teh okoljih. Šole in vrtci se srečujejo s pomanjkanjem finančnih sredstev, in sicer predvsem za nove investicije in za vzdrževanje objektov, pa tudi za sofinanciranje dopolnilnih programov, ki se odvijajo v vrtcih in šolah.
Srednje šolstvo je v občini slabo razvito. Obstaja le ena srednja šola z razvijajočimi se programi višješolskega strokovnega izobraževanja, to je Šolski center Šentjur, ki se srečuje s težavami v zvezi z zemljiščem, objekti, pomanjkanjem telovadnice in urejenostjo prometa v neposredni okolici šole. Problem predstavlja tudi dostopnost Šentjurja preko javnega prometa (vlak, avtobus), saj imajo dijaki, ki prihajajo s širšega regijskega območja, vse večje probleme s prevozi v šolo. Pri reševanju problemov se mora angažirati tudi občina, saj je v interesu lokalne skupnosti, da šola ostane in se razvija naprej.
Kljub velikemu interesu otrok za gimnazijski program, v občini ni gimnazije, obstaja pa izražena želja, da bi ustanovili gimnazijo v Šentjurju, kar bi lahko omogočilo nadaljnji razvoj Šolskega centra Šentjur. V te namene bo potrebno zagotoviti prostore in sredstva za objekte ter sredstva za izvajanje programa in za ustrezne kakovostne kadre.
V Šentjurju deluje glasbena šola, ki ima dolgo tradicijo. Po potrebi izvaja programe tudi na drugih lokacijah. Srečuje se s problemom neustreznih prostorov, neprimerno lokacijo in pomanjkanjem ustrezno izobraženih kadrov (predvsem za poučevanje instrumentov).
2 Leta 1999 se je spremenila klasifikacija in metodologija zbiranja stanovanjskih površin in neposredna primerjava ni možna. 16 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Mreža zdravstvenih in socialnovarstvenih institucij v občini je relativno zadovoljiva. Poleg zdravstvenega doma v Šentjurju deluje še zdravstvena postaja na Planini pri Sevnici. Razvija se tudi zasebna ponudba zdravstvenih storitev na podlagi koncesij. Še vedno pa je oskrba z nekaterimi specialističnimi zdravstvenimi storitvami nezadovoljiva in na voljo le v Celju, saj v Šentjurju primanjkuje strokovnega kadra.
Podobno je z lekarniško dejavnostjo, ki jo izvajajo različni nosilci, kjer je potrebno izboljšanje predvsem z vidika strokovne usposobljenosti zaposlenih in prostorskih pogojev za izvajanje dejavnosti.
Domska oskrba starejših je možna v Domu starejših občanov v Šentjurju, čeprav velja poudariti, da so domske kapacitete zasedene. Čeprav se izvajajo nekateri programi, je čutiti pomanjkanje alternativnih programov pomoči in problem namestitve starostnikov, predvsem tistih, z nižjimi dohodki.
V Šentjurju deluje Varstveno-delovni center, vendar so njegove kapacitete premajhne glede na potrebe in bi jih bilo potrebno podvojiti. Nujno potrebna je tudi bivalna enota.
V občini deluje tudi Center za socialno delo, ki s svojimi aktivnostmi in v sodelovanju z občino razvija in pomaga pri razvijanju različnih programov s področja socialnega skrbstva. Čutiti pa je pomanjkanje dejavnosti neprofitnih organizacij na teh področjih.
V občini se povečuje delež ostarelih, hkrati pa tudi rastejo stiske brezposelnih in drugih marginalnih skupin, pri mladini pa uporaba drog in bivanjska praznina. Ob obstoječem sistemu zdravstvenih in socialnih storitev in programov vsi ti procesi zahtevajo dodatne nove programe in aktivnosti. To velja predvsem za ostarele, družine v težavah, otroke in mladino s posebnimi potrebami, invalide in ljudi v stiski, za katere bi v Šentjurju potrebovali poseben center.
Kakovost in dostopnost do uslug in programov družbenih dejavnosti (varstvo otrok in ostarelih, sociala, zdravstvo, kultura, šport) je zaradi velikih razlik znotraj občine (redka poseljenost, oddaljenost območij, različna prometna dostopnost in ekonomska razvitost delov občine) za prebivalce neenaka. Kljub višjim stroškom si tovrstna območja prizadevajo, da bi država in občina prilagodili standarde in (so)financiranje obstoječih in novih programov na področju tovrstnih dejavnosti njihovim razmeram. V nasprotnem primeru bo prišlo celo do ukinjanja že obstoječih programov, kar bo še poslabšalo pogoje življenja v demografsko ogroženih in redkeje poseljenih območjih občine.
Razvita kulturna dejavnost v občini Občina se ponaša z bogato kulturno tradicijo in dediščino. Razvita je mreža kulturnih društev, ki so zelo aktivna. V občini kot profesionalna kulturna ustanova deluje knjižnica, ki se nahaja v utesnjenih prostorih, vendar se njen prostorski problem že rešuje. Deluje tudi izpostava Sklada RS za kulturne dejavnosti, ki se vključuje v spodbujanje razvoja kulturnih dejavnosti v občini. Posamezne kulturne prireditve so se uveljavile tudi v širšem okolju. V samem Šentjurju primanjkuje primeren prostor za izvajanje različnih kulturnih dejavnosti, saj stari kulturni dom ne odgovarja več zahtevam časa.
Za ohranjanje kulturne dediščine skrbi Zavod za kulturno dediščino iz Celja kot strokovna institucija. Za obnovo, vzdrževanje in vključenost dediščine v 17 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR turistično dejavnost pa tudi različne druge ustanove (občina, podjetja, turistična društva, posamezniki,…). Številne objekte je potrebno obnoviti in revitalizirati. Različne oblike kulturne dediščine in kulturnih dejavnosti so slabo ali sploh niso vključene v turistično ponudbo. Aktivneje je potrebno pristopiti k zbiranju, popisu in ohranjanju tehnološke, etnološke in druge duhovne dediščine območja. Obenem lahko na ta način prispevajo h krepitvi identitete in samopodobe prebivalcev občine.
Bogata naravna dediščina je evidentirana. S prostorskim planom so opredeljeni tudi režimi varstva. V prihodnje jo je potrebno izkoristiti za razvoj turizma in jo vključiti na primeren način v turistično ponudbo, tako da njen obstoj ne bo ogrožen. V neposredni bližini se nahaja tudi Kozjanski park, ki bi se lahko širil tudi na območje občine
Društvena ljubiteljska dejavnost je v občini dobro razvita. Najbolj aktivna so gasilska, športna, kulturna in turistična društva. Delo v društvih zahteva vse večjo profesionalizacijo, stroški delovanja se večajo, sponzorska sredstva pa je težko pridobiti. Splošno mnenje je, da je potrebno ljubiteljske dejavnosti bolj podpirati, saj motivirajo prebivalstvo k večji aktivnosti in družbeni angažiranosti. Na ta način se ohranja bogata duhovna in materialna dediščina ter kulturna identiteta občine in posameznih krajev.
Športno-rekreativna dejavnost je dobro razvita, vendar razen v Šentjurju primanjkuje ustrezno urejenih površin in prostorov. Obstoječi objekti večkrat niso ustrezno vzdrževani. Prav tako se v okviru planiranja razvoja naselij ni v zadostni meri upoštevalo potreb po športno-rekreativnih površinah.
V prihodnje je potrebno bolje izkoristiti šolske prostore, ki nudijo možnosti za izvajanje različnih dejavnosti, saj so ob enoizmenskem pouku sedaj šole popoldan velikokrat prazne.
18 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2.4 Gospodarstvo
Zmanjševanje števila poslovnih subjektov V letu 1996 je bilo v občini registriranih 1,079 poslovnih subjektov, leta 1997 pa je njihovo število doseglo vrh (1,092), medtem ko se je leta 2002 znižalo na 1,073. V vmesnih letih je prišlo do manjših nihanj v njihovem številu, vendar večjih sprememb ni bilo. Gibanje števila poslovnih subjektov sledi nacionalnim trendom s to razliko, da je Slovenija v letu 2002 imela za 4.5% več poslovnih subjektov kot leta 1996.
Tabela 19: Število poslovnih subjektov 1997-2002
Slovenija/ Kmetijstvo Nekmetijstvo Storitve Skupaj občina (A,B) (C-F) (G-O)
1997 2002 1997 2002 1997 2002 1997 2002 Slovenija 1843 2155 35808 34323 99349 104502 137005 140982 Šentjur 15 17 321 309 756 749 1092 1073 Vir : Statistični letopisi.
Tabela 20: Indeks rasti števila poslovnih subjektov in gostota
Slovenija/ Indeks Indeks Indeks Indeks Gostota poslovnih občina 2002/97 2002/97 2002/97 2002/97 subjektov/10.000 prebivalcev
Kmetijstvo Nekmetijstvo Storitve Skupaj 1997 2002
Slovenija 116.9 95.8 105.2 102.9 691.1 706.6 Šentjur 113.3 96.3 99.1 98.2 570.2 579.4 Vir : Statistični letopisi.
Zmanjšanje števila poslovnih subjektov v predelovalnih dejavnostih Industrijske dejavnosti igrajo v strukturi gospodarstva pomembno vlogo. Za industrijske dejavnosti so devetdeseta leta pomenila prelomnico, saj so se pogoji gospodarjenja hitro in močno spremenili. V predelovalnih dejavnostih, ki so najpomembnejši segment šentjurskega gospodarstva, se je število poslovnih subjektov v letu 2002 znižalo za 9.% v primerjavi z letom 1997.
Pri tem velja posebej izpostaviti strukturo predelovalnih dejavnosti, saj so bile v občini močno zastopane dejavnosti, ki so delovno intenzivne in se niso pravočasno tehnološko posodobile in razvile ustreznih tržnih in marketinških strategij.
Tako sta v tem obdobju v krizo zašli obutvena in tekstilna industrija. Zaradi odpuščanja in stečajev podjetij se je povečala predvsem nezaposlenost žensk, saj je bila kvalifikacijska struktura v teh podjetjih nizka in njihova prekvalifikacija težavna.
19 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
V težavah sta še zmeraj lesno-predelovalna in živilska industrija. Lesno- predelovalna industrija lahko gradi na zalogah lesa v območju, vendar bo morala razviti tehnološko zahtevnejše in tržno uspešne proizvodne programe, da bo lahko konkurenčna na skupnem evropskem trgu.
Tudi živilska industrija bo zaradi vstopa v EU še bolj izpostavljena konkurenčnim pritiskom podjetij iz EU, tako da je v prihodnjih letih pričakovati trd boj za preživetje.
V prihodnje mora biti rast predelovalnih dejavnosti bolj kvalitativna kot kvantitativna v smislu tehnološkega razvoja (inovacije, raziskave in razvoj, tehnološki vložki). Ta smer razvoja bo imela pomemben vpliv na lokalni trg dela, saj ni pričakovati večje rasti zaposlovanja v obstoječih večjih podjetjih, ki se večinoma nahajajo v zreli fazi razvojnega ciklusa, vendar pa se lahko v povezavi z njimi razvijajo manjša, kooperantska podjetja.
Razvoj lahko pričakujemo na področju malih podjetij, ki imajo perspektivne programe, vendar je pri tem potrebno razvijanje medsebojnega povezovanja in skupnega razvoja in izvajanja določenih storitev, saj jim bo to omogočalo kvalitetnejše in bolj ekonomično poslovanje.
Povečanje števila poslovnih subjektov v gradbeništvu V gradbeništvu je v obdobju 1997-2002 prišlo do 3% povečanja števila poslovnih subjektov. Njihovo število je s 129 naraslo na 133.
Zmanjšanje števila poslovnih subjektov v storitvenih dejavnostih Storitvene dejavnosti so v obdobju 1997-2002 doživele najmanjši upad števila poslovnih subjektov, vendar je upoštevajoč notranjo strukturo storitvenega sektorja podoba zelo raznolika.
Tako je v dejavnosti trgovina in popravilo motornih vozil zaznati velik upad števila poslovnih subjektov, in sicer kar za 18.2 %. Malo manjše zmanjšanje je doživelo gostinstvo, kjer je število poslovnih subjektov upadlo za 14.7%. Najbolj pa se je število poslovnih subjektov zmanjšalo v dejavnosti promet, skladiščenje in zveze, in sicer skoraj za četrtino (22.4%).
Rast števila poslovnih subjektov je bila občutna na področju drugih javnih, skupnih in osebnih storitev (54.8%) ter zdravstva in socialnega varstva (50.0%), in s tem je bilo v veliki meri kompenzirano zmanjšanje števila poslovnih subjektov v ostalih storitvenih dejavnostih.
Ker storitveni sektor v občinskem gospodarstvu predstavlja bistveno manjši delež kot v nacionalnem, in ker tudi v razvitih gospodarstvih njegov delež vztrajno raste, je pričakovati v prihodnje rast števila podjetij in zaposlenih v tem sektorju. Njegov razvoj bo spodbudila tudi večja usmerjenost v razvoj turizma v občini in regiji, ter razvoj poslovnih storitev, ki jih bodo podjetja v vse večji meri potrebovala za uspešno poslovanje na evropskem trgu. Velika niša je tudi v razvoju različnih javnih, skupnih in osebnih storitev, po katerih bo v prihodnje povpraševanje raslo.
20 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Velik pomen fizičnih oseb v strukturi občinskega gospodarstva z vidika ustvarjanja prihodka in zaposlovanja V občini pomemben delež gospodarstva predstavljajo samostojni podjetniki, ki so tudi pomemben zaposlovalec.
Tabela 21: Število registriranih gospodarskih subjektov v občini Šentjur
Leto Pravne osebe Samostojni podjetniki 2000 479 692 2001 485 694 2002 488 696 Vir: Davčna uprava RS, Davčni urad Celje
Tabela 22: Število zaposlenih v občini Šentjur
Leto Skupaj Delež Pri pravnih Delež Pri samostojnih Delež osebah podjetnikih 2002 3081 100 1939 62.9 1142 37.1 2001 2884 100 1751 60.7 1133 39.3 2000 3027 100 1913 63.2 1114 36.8 Vir: SURS, Banka podatkov.
Problem predstavlja dejstvo, da je delovnih mest v občini premalo, tako da je število delovnih mest na prebivalca močno pod slovenskim povprečjem. V občini pride 265 delovnih mest na 1000 prebivalcev, v Sloveniji pa to število znaša 378.
Tabela 23: Vrednost ustvarjenega prihodka v občini Šentjur, v mio SIT
Leto Pravne Delež Samostojni Skupaj Osebe podjetniki 2000 27720 67.7 13239 40959 2001 31761 69.1 14176 45940 2002 31549 67.2 15389 46938 Vir: Davčna uprava RS, Davčni urad Celje.
Samostojni podjetniki v občini Šentjur ustvarijo približno tretjino vseh prihodkov. Med gospodarskimi družbami največ prihodka ustvarijo družbe s področja predelovalne dejavnosti (52% v letu 2002) ter trgovine in popravila motornih vozil (39% v letu 2002) (tabela 4 v prilogi).
Čisti dobiček na zaposlenega pada Zaskrbljujoče je dejstvo, da čisti dobiček na zaposlenega pada, kar manjša možnost za vlaganja v razvoj in posodobitev, ki bi bila nujno potrebna za prenovo šentjurskega gospodarstva.
21 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 24: Čisti dobiček na zaposlenega
1996 1997 2000 2001 Slovenija 100 100 100 100 Savinjska 46.1 60.7 58.6 58.1 Šentjur 33.9 38.7 25.0 26.3
Vir: Pečar, 1998 in 2002.
Izvozna usmerjenost se povečuje in je nad slovenskim povprečjem Za regijo je značilna precejšnja izvozna usmerjenost. V letu 1996 so prihodki od prodaje na tujem trgu predstavljali 20.6% prihodkov iz poslovanja, kar je bilo nekaj pod slovenskim povprečjem (22.4%). V letu 2001 so prihodki od prodaje na tujem trgu predstavljali 27.9% prihodkov iz poslovanja, kar je za 7% nad slovenskim povprečjem (26.1%).
Tabela 25: Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu v prihodkih skupaj
1996 1997 2000 2001 Slovenija 22.4 23.8 25.1 26.1 Savinjska 23.1 26.2 27.9 28.9 Šentjur 20.6 22.1 28.7 27.9 Vir: Pečar, 1998 in 2002.
Tabela 26: Delež čistih prihodkov od prodaje na tujem trgu
1996 1997 2000 2001 Slovenija 100.0 100.0 100.0 100.0 Savinjska 103.2 110.1 111.1 110.6 Šentjur 92.0 92.8 114.4 106.9 Vir: Pečar, 1998, 2002.
Bruto dodana vrednost na zaposlenega narašča Bruto dodana vrednost na zaposlenega v občini je pod regijskim in slovenskim povprečjem. V letu 1996 je dosegala le 70.3% slovenskega povprečja, v letu 2001 pa 71.2%, kar ne pomeni bistvenega izboljšanja. Z vidika bruto dodane vrednosti so precejšnje razlike med posameznimi dejavnostmi, vendar ključne dejavnosti ne dosegajo slovenskega in regijskega povprečja (glej tabelo 27 spodaj in sliko 1 v prilogi).
Tabela 27: Bruto dodana vrednost na zaposlenega
1996 2001 Slovenija 100 100 Savinjska 94.4 87.5 Šentjur 70.3 71.2 Vir: Pečar, 1998 in 2002.
Povprečna bruto plača na zaposlenega je pod slovenskim povprečjem 22 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Plače v občini so precej pod slovenskim povprečjem. Tako je leta 1995 povprečna bruto plača v občini dosegala 84% slovenske bruto plače, medtem ko je bilo razmerje pri neto plači nekoliko boljše, saj je dosegala 87% slovenskega povprečja. V letu 2003 je bilo stanje le nekoliko boljše, tako da je bruto plača dosegala 86%, neto plača pa 88% slovenske plače. Velja opozoriti, da so med posameznimi leti opazna nihanja, tako da ni mogoče govoriti o trendu postopne rasti in doseganja slovenske ravni.
Tabela 28: Povprečne mesečne bruto in neto plače, v mesecu septembru
Leto Šentjur Slovenija Indeks Šentjur Slovenija Indeks Neto plače Neto plače Slo=100 Bruto plačeBruto plače Slo=100 1995 61.918 71.364 87 93.747 112.105 84 1996 70.898 83.863 85 107.808 131.918 82 1997 79.392 92.036 86 120.890 145.362 83 1998 86.880 100.027 87 132.536 157.776 84 1999 93.389 109.907 85 142.991 174.279 82 2000 105.206 121.358 87 161.837 192.558 84 2001 115.071 134.563 86 176.536 214.093 82 2002 130.084 148.387 88 200.678 236.231 85 2003 141.069 159.456 88 218.466 253.770 86 Vir: SURS, Banka podatkov.
Ekonomska moč občine je pod slovenskim povprečjem Ekonomska moč občine, merjena z osnovo za dohodnino na prebivalca, ne dosega slovenskega in regijskega povprečja in se le počasi povečuje. V letu 1995 je dosegala 79.9% slovenskega povprečja, v letu 2001 pa 82.3%.
Tabela 29: Bruto osnova za dohodnino na prebivalca - 000 sit 1995 1996 2000 2001 Slovenija 529 100.0 610 100.0 929 100.0 1030 100.0 Savinjska 494 93.3 564 92.4 832 89.6 929 90.2 Šentjur 423 79.9 485 79.6 745 80.3 831 82.3 Vir: Pečar, 1998, 2002.
V občini je problem visoka stopnja brezposelnosti Brezposelnost postaja trajni problem občine in ostaja visoko nad slovenskim povprečjem, kar kaže na pomanjkanje delovnih mest v občini in regiji. Tako je v marcu 2003 znašala 14.6%, medtem ko v Sloveniji znašala (11.3%). Več kot polovico brezposelnih (57.6) so predstavljale ženske. Nadpovprečen je delež mladih med brezposelnimi, saj mladi predstavljajo skoraj četrtino vseh iskalcev zaposlitve. Delež dolgotrajno brezposelnih je nadpovprečen in predstavlja že več kot polovico (54.5%) vseh brezposelnih v občini.
Pogoji v občini niso spodbudni za razvoj podjetništva V občini Šentjur je za podjetnike okolje relativno neugodno, oziroma ni ugodnejše od okolice, kar bi bilo nujno, v kolikor se želi spodbujati podjetništvo in s tem izboljšati razvitost občine. 23 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Cena komunalno neurejenih zemljišč in komunalno urejenih zemljišč v občini Šentjur je primerljiva s cenami v bližnjih občinah (Slovenskih Konjicah ali Žalcu). Večje odstopanje se pokaže pri višini tekočih stroškov (vodarina, kanalščina, vodni prispevek, takse…), saj je cena tovrstnih storitev relativno visoka v primerjavi z nekaterimi drugimi občinami. V nekaterih občinah tudi nimajo različnih tarif za gospodinjstva in gospodarske subjekte (npr. Celju).
Pomanjkanje inovativnih mladih kadrov in kadrov z managerskimi znanji in izkušnjami V občini primanjkuje visoko usposobljenega kadra, predvsem inovativnih strokovnjakov in managerjev, saj si ti svojo življenjsko priložnost iščejo v bolj stimulativnem podjetniškem okolju z višjimi plačami. Veliko strokovnjakov ostane v Ljubljani oziroma v Celju, tako da so domača podjetja prisiljena zaposliti strokovnjake od drugod.
Pomanjkanje delovnih mest za izobraženo delovno silo V občini prevladuje povpraševanje po delavcih nižjih izobrazbenih ravni, medtem ko za mlad in izobražen kader ni dovolj delovnih mest, kar je posledica tudi nizke tehnološke razvitosti gospodarstva.
Povezovanje med gospodarstvom in občino je na nizki ravni Sodelovanje ni ustrezno razvito in ga je potrebno izboljšati, pri čemer mora svojo vlogo odigrati Lokalni podjetniški center.
Večina pomembnejših podjetij v občini ne načrtuje širitve in bistvenega povečanja zaposlenih Največji delodajalec na območju občine Šentjur je delniška družba Alpos, ki zaposluje skupaj s hčerinskimi podjetji v občini okoli 700 delavcev. Proizvodni procesi se odvijajo na treh lokacijah, v coni, ki je v neposrednem mestnem središču občine Šentjur ter na dveh lokacijah v industrijski coni jug. Srednje in dolgoročna razmišljanja podjetja so usmerjena v postopno sprostitev prostora v samem središču s prestavitvijo dela dejavnosti v novo industrijsko cono. Zaradi nujnosti tehnološkega posodabljanja kljub načrtovanemu večanju obsega proizvodnje ne predvidevajo večje rasti zaposlenih. Podjetje zaradi stroškov logistike poizkuša dejavnost koncentrirati na eni lokaciji, z izhodnimi investicijami širi dejavnost na širši evropski prostor, v domačem okolju pa vzpostavlja dejavnosti ter proizvode z višjo dodano vrednostjo. V okviru podjetja deluje Alposova akademija vodenja, ki skrbi za strokovno izobraževanje zaposlenih, s kadrovsko politiko ter štipendiranjem pa zaokrožujejo načrtovanje razvoja ter potreb po kadrih specifičnih profilov, ki bodo omogočali nadaljnji razvoj podjetja ter razvoj produktov.
Na področju lesne predelave je najpomembnejše podjetje, podjetje Bohor, ki zaposluje okoli 150 delavcev. Podjetje v prihodnje ne bo potrebovalo vseh proizvodnih površin, ki jih je imelo do sedaj v uporabi. Načrtujejo tudi nadaljnji razvoj in uvajanje novih dejavnosti. Načrtujejo gradnjo kotlovnice na lesno biomaso, viške energije pa ponuditi industrijskemu kompleksu ter uporabnikom v okolju. Del presežnih zemljišč bo podjetje ponudilo na trgu.
Podjetje Tajfun je eno izmed mladih hitro razvijajočih se podjetij, ki na podlagi lastnega znanja in razvoja tržijo proizvode višje tehnološke zahtevnosti. Zaposlujejo preko 110 delavcev. Proizvodni proces se odvija na Planini, kjer ima podjetje na razpolago prostor za nadaljnje širitve. Podjetje zaposluje visoko
24 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR kakovosten kader tehnične smeri. Paralelno z vlaganji v proizvodno ter kakovostno širitev dejavnosti, je podjetje glavni investitor prenove gradu na Planini s ciljem vzpostavitve celovite turistične ponudbe v okolju.
V Loki pri Žusmu deluje podjetje Koval, ki je na tem območju najpomembnejši delodajalec za krajane. Podjetje je z lastnim razvojem ter izoblikovanimi blagovnimi designi in profili, dinamično podjetje, z možnostjo širitve dejavnosti proizvodnje kovinskega in drugega pohištva.
V samem mestu Šentjur deluje podjetje Kemoplast d.o.o., ki se ukvarja s trženjem talnih preprog tujih proizvajalcev. Podjetje se v prihodnje ne namerava širiti, temveč predvsem želi obdržati poslovanje v sedanjem obsegu.
Na kmetijskem področju posebno mesto predstavlja podjetje Meja Šentjur d.d., ki se ukvarja s sadjarstvom, perutninarstvom in trgovino. Zaposluje preko 80 delavcev. Njihova proizvodnja temelji na produktih, ki v imenu nosijo tudi lokacijsko komponento (Šentjurska jajca ipd.). V prihodnje namerava podjetje tržiti predvsem proizvode, ki temeljijo na naravni proizvodnji na domači kozjanski zemlji.
Pomembno mesto v šentjurskem kmetijstvu imajo tudi podjetja, ki se ukvarjajo z mesom in mesnimi proizvodi in so se razvila iz prejšnjega skupnega podjetja (Mesarstvo Šentjur, Mesarstvo Jurij, Klavnica Šentjur in Gruda Jurmes), ki se bodo morala prilagoditi ostrejši konkurenci in strožjim kriterijem delovanja v okviru EU, če bodo želela preživeti. Njihov obstoj je pomemben tudi z vidika nadaljnjega razvoja kmetijstva v občini Šentjur.
25 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2.5 Podeželje in kmetijstvo
Splošni trendi razvoja kmetijstva v Evropi so definirani v smeri, kjer imajo prednost okolju prijazni načini kmetovanja Obseg ekološkega kmetovanja naj bi se v prihodnje povečal na 20% obdelovalnih zemljišč, za katera kmetje pričakujejo tudi direktna plačila. Na kmetijah, ki jih ni mogoče preusmeriti v ekološko kmetovanje, je smiselna preusmeritev v sonaravno rejo živali ali v integrirano pridelavo grozdja, vina, sadja in vrtnin.
Cene kmetijskih pridelkov se bodo nižale S sproščanjem trga kmetijskih pridelkov se bodo cene le-teh zniževale, kar bo pomenilo zmanjševanje dohodka na kmetijskih gospodarstvih in s tem nujnost povečevanja obsega pridelave za vsaj delno ohranjanje življenjske ravni kmečke družine.
Kmetijska gospodarstva so majhna V občini Šentjur kmetje obdelujejo 8.137,40 ha zemlje, kar pomeni 1.7% vseh kmetijskih zemljišč v Sloveniji in 12% vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Savinjski regiji. Po strukturi prevladujejo kmetije, ki gojijo od 3 - 9 glav živine, oziroma za slovenske razmere srednje velike kmetije. Povprečna velikost kmetije je 5.2 ha, ker je malo nad slovenskim povprečjem, ki znaša 4.8 ha. Povprečna velikost kmetij v EU pa je 17 ha. V EU gre trend v smeri povečevanja tistih kmetij, ki imajo velikost nad 50 ha, medtem ko zmanjšujejo število srednjih in malih kmetij.
Najem zemljišč ni pravno urejen Kmetijska gospodarstva, ki danes močno odstopajo od povprečja, obdelujejo svoja in zemljišča v najemu, za katera pa v večini primerov nimajo sklenjenih dolgoročnih, notarsko overjenih pogodb. Težave nastopijo predvsem pri posodabljanju kmetije, ko bi kmetje želeli sodelovati na javnih razpisih za pridobitev finančnih sredstev. Takrat se izkaže, da je stalež živine veliko prevelik glede na zemljišča v lasti, najetih zemljišč pa zaradi parvno neurejenih razmerij ne morejo prikazati, zato razpisnim pogojem ne ustrezajo.
Za območje je značilna precejšnja gozdnatost Gozdovi pokrivajo 41.8% površine, tako da se občina uvršča med enote s pretežno gozdnato krajino, kar predstavlja velik, a v veliki meri, neizkoriščen potencial. Gozdna posest je razdrobljena, kar otežuje gospodarjenje z gozdovi in njihovo gospodarsko izkoriščanje (glej tabeli 8 in 9 v prilogi).
Prevladujeta ekstenzivno kmetovanje in živinoreja V Šentjurju, zaradi velikosti in usmeritve kmetij prevladuje mešana živinoreja, pašna živina in sadjarstvo. Poleg živinoreje se v manjšem obsegu pojavljata tudi poljedelstvo in vrtnarstvo.
26 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 30: Struktura kmetijstva v letu 2000
Mešana Mešana Neraz- Polje- Vrtnar- Trajni Pašna Prašiči in rastlin. Mešana rast. prid. porejene Skupaj delstvo stvo nasadi živina perutnina prid. živinoreja in živin. kmetije 86467 2819 438 9920 22284 2028 10975 24369 13598 36 Slovenija 11,47 100 3,26% 0,51% % 25,77% 2,35% 12,69% 28,18% 15,73% 0,04% 12890 167 39 572 4808 144 1024 4337 1795 4 Savinjska 100 1,30% 0,30% 4,44% 37,30% 1,12% 7,94% 33,65% 13,93% 0,03% 1568 10 1 47 556 18 125 584 226 1 Šentjur 100 0,64 0,06 3,00 35,46 1,15 7,97 37,24 14,41 0,06 Vir: SURS, Popis kmetijskih gospodarstev v RS, 2000.
Število kmetij, ki oddajajo mleko se zmanjšuje Prisoten je trend upadanja števila kmetij v mlečni proizvodnji, po drugi strani pa naraščanja mlečne prireje na kmetijo. V preteklosti so glavnino tržne pridelave mleka predstavljale male in srednje kmetije, do 10.000 l oddanega mleka, v letu 2002 pa je največ mleka bilo oddano s kmetij, ki oddajajo od 50.000 do 100.000 litrov mleka/leto.
Prašičereja kot dopolnilna dejavnost Pri večini kmetij reja prašičev pomeni samooskrbo z mesom. Dve kmetiji sta specializirani za prašičerejsko proizvodnjo. Na eni kmetiji je ustanovljeno rejsko središče za vzrejo in prodajo plemenskih svinj. Na drugi kmetiji pa imajo pitališče za prašiče od 20 kg naprej. Na ostalih kmetijah prašičereja predstavlja dopolnilno dejavnost.
Sadjarstvo je relativno močna panoga in uveljavlja se integrirana pridelava sadja Po podatkih iz popisa kmetijskih gospodarstev v RS v letu 2000 je na območju občine 179 ha kmečkih sadovnjakov. Največji delež v nasadih pripada jablani, sledijo slive ali češplje, hruške in orehi. Z jablano je posajenih 84 ha zemljišč, na katerih poteka intenzivna pridelava jabolk za sveži konzum in predelavo. Daleč največji obrat je MEJA d.d., ki obdeluje 62 ha intenzivnega nasada jablan. Povečuje se tudi interes za pridelavo starih avtohtonih sort.
Vinogradništvo kot dopolnilna dejavnost Po podatkih Kmetijske svetovalne službe iz popisa kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 je v občini 137 ha vinogradov. V register vinogradnikov je vpisanih okoli 90 pridelovalcev, od tega samo 5 polnilcev vin, ki lahko prodajajo ustekleničena vina, medtem ko drugi vina prodajajo v kleteh. Vsi ostali pridelujejo vino za lastne potrebe. En vinogradnik prideluje vino po biološko- dinamični metodi in lahko svoja vina prodaja pod blagovno znamko DEMETER.
Ekološko kmetovanje se počasi uveljavlja V občini Šentjur je trenutno vključenih v ekološko kontrolo 28 kmetij, ki so bile tudi pozitivno ocenjene ob kontroli leta 2003. Ker se ekološki kmetje tudi povezujejo v združenja, jih je 16 vključenih v združenja ekoloških pridelovalcev Deteljica, eden je član društva Ajda in je hkrati vključen tudi v dodatno kontrolo
27 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
za blagovno znamko Demeter, ki izvira iz Nemčije. Prav tako je en kmet član združenja ekoloških pridelovalcev Severovzhodne Slovenije. Vsa našteta društva so z ostalimi po vsej Sloveniji povezana v zvezo ekoloških pridelovalcev Slovenije in lahko uporabljajo skupno blagovno znamko Biodar.
Velikost kmetij, ki so vključene v sistem kontrolirane ekološke pridelave, je v povprečju dvakrat večja v primerjavi s povprečno slovensko kmetijo, s čimer sledijo trendom v državah, ki so v ekološkem kmetijstvu med vodilnimi v Evropi.
Starostna struktura gospodarjev je neugodna Starostna struktura je podobna slovenski. Več kot polovica kmetov je starejših od 55 let, in kar 27.6% starejših od 64 let. Delež kmetov do 35 let je sicer nekaj večji od slovenskega, vendar ne bistveno, tako da je prihodnost številnih kmetij vprašljiva.
Tabela 31: Starostna struktura gospodarjev v letu 2000
pod 35 35 - 44 45 - 54 55 - 64 nad 64 Skupaj let let let let let Slovenija 86336 4487 13222 19979 20942 27706 Delež (%) 100,00 5,20 15,31 23,14 24,26 32,09 Savinjska regija 12890 829 2271 3073 3152 3565 Delež (%) 100,00 6,43 17,62 23,84 24,45 27,66 Šentjur 1568 102 261 380 384 441 Delež (%) 100,00 6,51% 16,65% 24,23% 24,49% 28,13% Vir: SURS, Popis kmetijskih gospodarstev v RS, 2000.
Izobrazbena struktura kmetov je slaba Po izobrazbeni strukturi je večina gospodarjev z osnovnošolsko izobrazbo (57.1%), kar pomeni da je struktura v občini približno enaka strukturi v regiji in na državnem nivoju. Število gospodarjev, ki presegajo srednješolsko izobrazbo, je v občini 29 (1.9%). V regiji je odstotek gospodarjev, ki presegajo srednješolsko izobrazbo 2.3%, na nivoju države pa 3.2%, kar pomeni, da se kaže relativno pomanjkanje izobraženega kadra.
Tabela 32: Izobrazbena struktura gospodarjev v letu 2000
brez OŠ Poklic. SŠ Višja, visoka Skupaj izobrazbe, izobrazba izobrazba izobrazba strokovna, nepopolna univ. ali OŠ izobrazba podipl. izob.
Slovenija 86336 9717 40698 22448 10596 2781 Savinjska regija 12890 1241 6692 3228 1425 301 Šentjur 1568 137 895 370 137 29 Vir: SURS, Popis kmetijskih gospodarstev v RS, 2000.
Delež delovne sile v kmetijstvu je nadpovprečen V Šentjurju je na strukturnem področju kmetijstva stanje primerljivo z regijskim in republiškim povprečjem. Vendar se v deležu delovne sile v kmetijstvu pokaže odstopanje. Na republiškem nivoju je delež bistveno nižji. V občini Šentjur je ta
28 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
delež 11.7%, kar pomeni dvakratno vrednost glede na republiško vrednost (5.4%).
Tabela 33: Delež delovne sile v kmetijstvu leta 2000 Število Delovna sila v % prebivalstva kmetijstvu
Slovenija 1995033 107808,7 5,40% Šentjur 18552 2176,33 11,70 Vir: SURS, Popis kmetijskih gospodarstev v RS, 2000.
Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo razvite Razvoj dopolnilnih dejavnosti na podeželju je velikega pomena z vidika zagotavljanja ustreznega dohodka kmetijam in ohranjanja poselitve. Možnosti se ponujajo na področju obrti in turizma na kmetijah, vendar bodo na kmetijah potrebne dodatne investicije, ki jih bodo lahko le redki kmetje pokrili z dohodki iz osnovne kmetijske dejavnosti.
Potrebno je tudi razvijati predelavo osnovnih kmetijskih surovin na domu in direktno trženje, predvsem v smislu možnosti nastopa na trgu s tipičnimi lokalnimi produkti.
Neusklajena in toga zakonodaja Zakonodaja, ki ureja pridobivanje uporabnih dovoljenj ter dovoljenj za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, je zelo zahtevna in toga, tako da onemogoča razvoj teh dejavnosti ter hkrati kmetije sili v velike investicije ter izgubo posebnosti, ki so značilne za kmetijo in tudi turistično zanimive. Ker imajo enake probleme tudi na drugih območjih, se je potrebno povezati in skupaj delovati v smeri nujnih sprememb.
Prisotnost Šolskega centra Šentjur ni dovolj izkoriščena Za kmetijstvo v Šentjurju je pomembno tudi dejstvo, da je tukaj uveljavljena šola s kmetijskim in gospodinjskim programom, kjer se izobražujejo dijaki v programih srednjega strokovnega izobraževanja, srednjega poklicnega izobraževanja, poklicno tehniškega izobraževanja in nižjega izobraževanja. Osem poklicev je namenjenih kmetijcem, dva pa obrti v živilstvu. Poleg srednješolskega programa izvajajo tudi višja strokovna programa za pridobitev naziva inženir kmetijstva in inženir živilstva. V šolskem letu 2002/03 so vpisali prvi letnik izrednih študentov in leto kasneje (03/04) prvi letnik rednih študentov.
Potrebno je poskrbeti za uveljavitev lokalno-tipičnih kmetijskih pridelkov, razvoj blagovnih znamk in vključevanje v že uveljavljene blagovne znamke ter boljše trženje kmetijskih pridelkov, izdelkov in storitev V okviru občine in širših regijskih povezav je potrebno za trženje kmetijskih pridelkov in proizvodov z območja občine uveljaviti blagovne znamke, ki bodo tržno prepoznavne in zanimive.
Zaraščanje kulturne krajine Kljub nekaterim ukrepom in spodbudam je zaradi opuščanja kmetovanja problem zaraščanja kmetijskih površin vedno bolj prisoten. Problem je prisoten zlasti v bolj odmaknjenih, hribovskih območjih, kjer so naravne danosti za kmetovanje 29 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR manj primerne. Z zaraščanjem se zmanjšuje vrednost kulturne krajine in s tem pomemben resurs za razvoj drugih panog, npr. turizma.
Neusklajen razvoj različnih dejavnosti v prostoru Zelo pogost pojav in problem je neusklajen razvoj različnih dejavnosti v prostoru, še posebej s spreminjanjem narave vasi (od kmetijstva, dopolnilnih dejavnosti, turizma, bivanja), tako da prihaja do konfliktov različnih rab. To neusklajenost najbolj občutijo posamezni ponudniki na podeželju, še zlasti tisti, ki želijo razvijati kmetijsko dejavnost oz. razvijati druge dopolnilne dejavnosti.
Nezadostno razvita skupna infrastruktura na podeželju kot osnovni pogoj za izboljšanje ekonomskega položaja in kakovosti življenja na podeželju Za ohranjanje poseljenosti podeželja in njegov nadaljnji razvoj je nujna vsaj osnovna infrastruktura, kot so cestne povezave, vodooskrba, telefonija, komunalne storitve, ki v nekaterih delih še ni zagotovljena.
Poleg osnovne infrastrukture je za izboljšanje ekonomskega položaja in kakovosti življenja na podeželju potrebno razviti tudi turistično infrastrukturo, ki je predpogoj za trženje turizma (tematske poti, namestitvene zmogljivosti, turistična ponudba,...) na podeželju.
30 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2.6 Turizem
Ugodna lokacija in možnosti za razvoj turizma Občina leži v bližini večjih turističnih centrov in mesta Celje, skoznjo pelje povezava z Rogaško Slatino in Podčetrtkom. Naravno okolje je relativno dobro ohranjeno in nudi možnosti za aktivno preživljanje prostega časa (kolesarjenje, pohodništvo, konjeništvo, …). Naravna in kulturna dediščina predstavljata neizkoriščeno bogastvo, na katerem je mogoče graditi razvoj turizma.
Turistična dejavnost v občini je slabo razvita, vendar se stanje postopoma izboljšuje V letu 1995 je bilo v dveh nastanitvenih objektih na voljo 18 sob s 37 ležišči. Občino je obiskalo 1138 turistov, od tega 455 tujih (40%), ki so ustvarili tudi 40% nočitev. Do leta 1998 je turistična dejavnost v občini stagnirala, zmanjševala se je ponudba sob in postelj. V tem letu je tudi število turistov padlo pod leto 1995, število nočitev pa je ostalo na približno isti ravni. V letu 1999 se prične stanje izboljševati, število nočitvenih kapacitet se poveča, poraste pa tudi obisk turistov in število nočitev. V letu 2002 so v občini štirje nastanitveni objekti, na voljo je 44 sob s 106 ležišči. Občino je obiskalo 2933 turistov, kar predstavlja 253% porast v primerjavi z letom 1995 in ti so ustvarili 5136 nočitev, kar predstavlja 381% porast. Takšna rast je seveda bistveno večja od slovenske, vendar se je potrebno zavedati, da je štartna osnova bila zelo nizka, zato so absolutne številke kljub visoki rasti še zmeraj nizke.
Delež tujih turistov je narasel na 49%, kar pa je še zmeraj precej pod slovenskim povprečjem (60%). Delež nočitev tujih turistov znaša 57% in je nad slovenskim povprečjem (55%). Vendar je število nočitev na gosta (1.75) precej pod slovenskim povprečjem (3.3) in se ni bistveno izboljšalo glede na leto 1995 (1.72).
Hotel Žonta spada med večje ponudnike turističnih storitev. Hotel nudi 28 sob, kjer je 76 ležišč. Poleg nočitvenih kapacitet ima tudi dve dvorani, ki lahko sprejmeta približno 200 gostov.
Tabela 34: Turistični ponudniki v občini Šentjur 2003
Gostišča Turistične kmetije Turistična društva TIC Šentjur 9 9 5 1 Vir: Občina Šentjur.
31 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 35: Gostinstvo in turizem
Nastavitveni Sobe Ležišča Skupaj Tuji Prenočitev Prenočitev objekti turisti turisti tujih turistov
Slovenija 2000 850 30274 80034 2161960 1302019 7321061 4020799 2001 847 30086 79893 2085722 1218721 7129602 3813477 2000 846 30242 79225 1957116 1089549 6718998 3404097 1999 814 29600 78746 174532 884048 6056563 2741218 1998 835 29651 79504 1798925 976514 6295308 3062432 1997 841 31144 79949 1823129 974350 6384062 3078400 1996 862 29738 77803 1657669 831895 5832244 2550607 1995 692 27955 72853 1576672 732103 5883046 2435467 Šentjur 2002 4 44 106 2933 1429 5136 2936 2001 4 44 106 2118 1353 5589 3645 2000 3 36 88 2013 1308 6892 4717
1999 2 32 78 1830 1043 3616 2164 1998 1 10 17 1060 678 1981 1497 1997 2 18 35 1218 645 2177 1049 1996 2 14 34 1369 530 3208 963 1995 2 18 37 1138 455 1957 782 Vir: SURS, Statistični letopisi.
Razvijajoči se kmečki turizem V občini se polagoma razvija kmečki turizem, in nekatere kmetije so turistično zelo dejavne. Postopoma se iz izletniškega usmerjajo v stacionarni turizem in povečujejo število ležišč.
Nerazvita in nerazpoznavna turistična ponudba Turistična ponudba je slabo razvita, tipični proizvodi še niso izoblikovani in prepoznavni. Občina tako ni uveljavljena kot turistična destinacija. Tudi pri kmečkem turizmu je potrebno razvijati ponudbo, ki bo turistu ponudila tisto, kar pričakuje od turistične kmetije in česar mu drugod ne morejo ponuditi.
Slaba povezanost nosilcev turistične dejavnosti v občini Turistična ponudba, kar jo je, je razdrobljena in nepovezana. Skupni turistični marketing je nerazvit in neorganiziran. TIC je sicer pričel z delovanjem, vendar bodo rezultati dela lahko vidni šele čez nekaj let. Z vidika promocije turizma in ustvarjanja pogojev za njegov razvoj je pomembno delovanje turističnih društev, vendar imajo zelo omejene proračune za izvajanje različnih dejavnosti.
Slaba povezanost z bližnjimi razvitimi turističnimi destinacijami Turistična dejavnost v občini Šentjur se ne povezuje z nosilci turistične dejavnosti v sosednjih, turistično visoko razvitih krajih, v katerih je razvit zdraviliški turizem (Rogaška Slatina, Laško, Podčetrtek, Dobrna, Zreče, Rogla),
32 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
čeprav bi lahko v občini razvijali njim komplementarne dejavnosti, s čimer bi se bogatila turistična ponudba regije.
Pomanjkanje finančnih virov Pomanjkanje finančnih virov za razvoj turizma se kaže na vseh ravneh. Ker je občina turistično nerazvita, ni večjih investitorjev, ki bi smeleje zastavili razvojne načrte. Potrebno je podpirati podjetniške ideje domačih nosilcev ter ustvarjati pogoje za razvoj različnih oblik turizma.
Pomanjkanje strategije turističnega razvoja Skupaj z vsemi nosilci razvoja turistične dejavnosti je treba izdelati strategijo razvoja turizma v občini, ki bo služila kot podlaga za izvajanje programov in oblikovanje povezav s sosednjimi turističnimi območji.
Pomanjkanje strokovnega kadra v turizmu Občina nima tradicije v turizmu, kar se pozna tudi na pomanjkanju strokovnega kadra in prenašanju znanja na mlade rodove. Tudi naselja niso turistično usmerjena, kar se kaže pri njihovi ureditvi, zunanji podobi, itd. Mladi slabo poznajo možnosti izobraževanja na področju turizma, poleg tega pa se izobraženi kadri velikokrat zaposlijo drugod. Šolski center nudi sedaj možnost izobraževanja za potrebe razvoja turistične dejavnosti, predvsem na kmetijah in to področje izobraževanja je treba razvijati tudi v prihodnje.
Neizgrajena turistična infrastruktura V občini je turistična infrastruktura slabo ali povsem nerazvita (vinske ceste, tematske poti, kolesarske steze, kampi, itd.).
33 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2.7 Okolje in infrastruktura
2.7.1. Okolje
Okolje je relativno dobro ohranjeno Šentjursko področje sodi med tista območja v Sloveniji, ki zaradi svoje relativne nerazvitosti niso doživela hude degradacije okolja, čeprav določeni okoljski problemi obstajajo in jih bo potrebno reševati, kot na primer na področju odvajanja in čiščenja odpadnih vod, ločenega zbiranja odpadkov, sanacije črnih odlagališč, kvalitetnega varovanja virov pitne vode in podtalnice, sonaravnega gospodarjenja z vodami in varovanja pred poplavami itd. Večji del odprtega prostora občine zaznamuje pretežno še zdravo okolje in zato je ohranjena biotska pestrost. Še je deloma ohranjena tudi visoko vredna krajina in zanimiva kulturna dediščina.
Oskrba s pitno vodo ni zadovoljivo rešena v vseh delih občine V občini Šentjur skrbi za upravljanje z vodnimi viri Javno komunalno podjetje. Po ocenah JKP oskrbuje z vodo cca 2/3 prebivalstva. Preostali del se oskrbuje iz lastnih (manjših) vodovodov, ki niso pod okriljem JKP. Med glavnimi problemi v JKP izpostavlja razpršenost virov in odjemnih mest. Ker so odjemna mesta razpršena, vodovodni sistem pa razvejan in relativno dolg, se pojavlja problem, da je cena vode relativno visoka.
Skupni sistem tvorijo naslednji vodovodni sistemi: • vodovodno sistem z vodnim virom Hrastje, kapacitete 30 l/s , • vodovodni sistem z vodnim virom »Ferlež«, kapacitete 1,2 l/s, • vodovodni sistem z vodnim virom »Zdolšek«, kapacitete 4 l/s • vodovodni sistem z vodnim virom »Kozarica«, kapacitete 12 l/s • lokalni vodovod za naselje Loka pri Žusmu s kapaciteto 0,4 l/s, • lokalni vodovod Planina pri Sevnici s kapaciteto 0,9 l/s, • lokalni vodovod Kalobje, s kapaciteto 0,4 l/s, • lokalni vodovod Prevorje , s kapaciteto 0,6 l/s.
V občini se preskrbo s pitno vodo zagotavlja še iz Vitanja s kapaciteto 2 l/s – upravljavec VO-KA Celje, iz Slovenskih Konjice z 1l/s – vodovodni sistem upravlja Komunala Slovenske Konjice ter iz sistema Loka, ki je v upravljanju OKP Rogaška Slatina s kapaciteto 5,8 l/s.
Oskrba prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbujejo iz vaških vodovodov, je posebej pereča v sušnih mesecih, ko je treba vodo dovažati s cisternami. Problematična je tudi kvaliteta pitne vode in ustrezno vzdrževanje lokalnih vodovodov, saj manjši vodovodi v občini, ki so brez upravljalca, niso pod rednim nadzorom jemanja vzorcev pitne vode. Zato je dolgoročni cilj povečati stopnjo priključenosti na javni vodovod.
Točkovni in razpršeni viri onesnaženja kažejo na nujno obravnavo in zaščito vodozbirnih območij Zaščita vodozbirnih območij je nujna za zagotavljanje kvalitetne pitne vode v prihodnje. Potrebno je poskrbeti za ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih vod
34 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR ter zmanjševanje in kontrolirano uporaba škropiv in gnojil v kmetijstvu, s katerimi se onesnažuje vodne vire in prst.
Stanje na področju kanalizacije je slabo Za javni del kanalizacije v občini Šentjur skrbi JKP Šentjur, ki ocenjuje stanje na področju kanalizacije kot slabo. Sistem je dotrajan in bi ga bilo potrebno za priključitev na čistilno napravo obnoviti. Dodaten problem predstavljajo gospodinjstva, ki sploh nimajo primerno urejenega odvajanja odplak.
Čiščenje odpadnih vod ni urejeno V občini Šentjur trenutno obratujejo le 4 manjše lokalne čistilne naprave: • v centru mesta – potencialna kapaciteta cca 400 enot, • Planina pri Sevnici – potencialna kapaciteta 500 enot, • Dramlje – potencialna kapaciteta 500 enot, • Ponikva – potencialna kapaciteta 300 enot.
Poleg teh ČN pa imajo podjetja tudi svoje interne sisteme za predčiščenje tehnoloških vod (Alpos, Klavnica Šentjur, Bohor…).
Investicije v gradnjo čistilnih naprav in komunalno infrastrukturo bodo velike Občina bo v prihodnje morala veliko vlagati v gradnjo čistilnih naprav in komunalno infrastrukturo, da bo zadostila okoljskim standardom. Zaradi velikosti občine in razpršene poselitve bo izgradnja kanalizacijskega sistema zahteven projekt.
Črna odlagališča predstavljajo grožnjo podtalnici Evidence nad dejanskimi razmerami ni, kar predstavlja dolgoročno okoljsko grožnjo. Še posebej črna odlagališča na vodozbirnih območjih predstavljajo veliko nevarnost. Organizirani odvoz odpadkov še ne deluje ustrezno po celotni občini.
Javni odvoz odpadkov je potrebno izboljšati Za področje javnega odvoza odpadkov v občini Šentjur skrbijo Javne naprave Celje, ki upravljajo tudi z regijskim odlagališčem odpadkov – Bukovžlak. Kljub odloku, velik del prebivalcev ni vključenih v organiziran odvoz odpadkov, zato bo potrebno poskrbeti za večjo vključenost.
Število ekoloških otokov je premajhno Občina je vključena v sistem ločenega zbiranja odpadkov, vendar veliko prebivalcev odpadkov še ne sortira. Nameščajo se ekološki otoki po naseljih. Po pravilniku se ekološki otoki nameščajo na gostoto en ekološki otok na 500 prebivalcev. Tej mreži se še ni zadovoljilo v KS Prevorje, KS Blagovna in KS Slivnica.
Osveščenost prebivalstva in gospodarstva o pomenu varovanja okolja je prenizka Kultura in osveščenost prebivalstva na tem področju ni zadovoljiva in jo bo potrebno razvijati z ustreznimi programi. Nekateri programi že potekajo, predvsem v OŠ (eko-šole), vendar jih je potrebno razširiti.
35 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tveganja zaradi naravnih sil Celotno področje občine je potresno ogroženo. Na posameznih območjih je prisotna tudi nevarnost erozij in plazenja tal. Prihaja tudi do poplav, ki povzročajo škodo.
Protipoplavna varnost ni zadovoljiva V občini Šentjur je na področju protipoplavne varnosti potrebno omeniti Voglajno, ki jo bo v prihodnosti nujno potrebno protipoplavno urediti in tako zaščititi njeno okolico, na katero ima neposredni vpliv. Problem predstavljajo tudi hudourniške vode, še posebej v povezavi s plazovitimi področji.
Bogata naravna dediščina Naravna dediščina je evidentirana in zanjo so opredeljeni režimi varstva. Naravno dediščino se premalo vključuje v turistično ponudbo, premalo je tudi urejenih tematskih poti, ki bi omogočale ogled naravnih znamenitosti.
2.7.2 Infrastruktura
Ugodna prometna dostopnost Prometna dostopnost Šentjurja je z vidika ocene razvojnih možnosti ugodna, saj je v Dramljah dostop do avtoceste. Glede na geo-strateško lego se ponuja tudi možnost, da se v Dramljah oblikuje transportno-logistični center, ki bi bil vezni element med Kozjanskim in Obsoteljem ter Celjem in Mariborom.
Prometno preobremenjeno mestno središče Skozi občinsko središče poteka promet iz Dramelj v smeri Rogaške Slatine, ki predvsem zaradi velikega obsega tovornega prometa, močno obremenjuje mestno jedro. Za razbremenitev mestnega jedra bi bilo potrebno preusmeriti promet mimo središča mesta. Rešitev je torej v izgradnji obvoznice, ki bi potekala mimo mestnega jedra. V občini se trenutno pripravlja prometna študija, ki bo natančneje definirala možne rešitve.
Notranja prometna povezanost občine ni zadovoljiva, kar velja tudi za kakovost cestnih povezav med posameznimi kraji, saj je še vedno veliko makedamskih cest Relief območja Občine Šentjur je relativno razgiban in plazovit, zato je gradnja cest zahtevna, ker je pri večini cest potrebno izvajati stabilnostne ukrepe. Obstoječe asfaltno cestno omrežje je bilo grajeno za manjše osne obremenitve. Glede na velikost in poselitveni vzorec občine ter dnevne migracije so za kakovost bivanja pomembne urejene lokalne ceste, ki jih je v občini veliko. Zaradi zahtevnosti terena in strukture tal so potrebna redna vzdrževalna dela in sanacije.
Izrazito se povečuje cestni promet in sicer z osebnimi prevoznimi sredstvi. Povečuje se predvsem cestni promet v smeri občinskega središča in zaposlitvenih središč v regiji. Povečanje motorizacije in dnevnih migracij zmanjšuje prometno varnost in ima negativne vplive na okolje.
Ni urejenih kolesarskih poti Kolesarsko omrežje in tematske turistične poti v občini niso razvite, kar bi bilo z vidika rekreacije in razvoja turizma ter omogočanja uporabe kolesa kot prevoznega sredstva nujno. Glede na mikrolokacijo občine Šentjur bi bilo 36 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR smiselno kolesarske poti povezati in navezati na širše področje Kozjanskega in Obsotelja.
Železniško omrežje je dobro razvito, vendar se zaradi upadanja potnikov zmanjšuje število vlakov Občina je dobro pokrita z železniško mrežo, vendar se pojavlja problem zmanjševanja potniškega prometa, zaradi česar se določeni vlaki ukinjajo, kar zmanjšuje dostopnost Šentjurja. Železniška infrastruktura in površine ob njej niso izrabljene v zadostni meri, saj omogočajo razvoj dejavnosti, ki so vezane na tovorni železniški promet.
Telekomunikacijsko omrežje je dobro razvito Omrežje je dobro razvito in omogoča nadaljnji razvoj v občini na vseh področjih. Na podlagi statističnih podatkov ocenjujejo pri Telekomu, da je kvaliteta omrežja in storitev nad povprečjem Slovenije. Tudi uporaba sodobnih digitalnih ISDN priključkov je na območju občine nad povprečjem Slovenije in le malo pod povprečjem v celjski regiji, širi se tudi raba ADSL.
Oskrba z energijo je zadovoljiva, večji poudarek je potrebno dati obnovljivim virom energije Energetska oskrba občine temelji na električni energiji in tekočih gorivih in je zadovoljiva.
V Šentjurju se v zadnjih letih na podlagi koncesije izgrajuje daljinsko omrežje za oskrbo z zemeljskim plinom, katerega širitev je pogojena z ekonomsko upravičenostjo.
V hribovskih območjih se za ogrevanje uporabljajo večinoma tekoča in trda goriva. V pripravi so tudi projekti za oskrbo z energijo z izrabo biomase v sistemih daljinskega ogrevanja, kjer želi Bohor razviti tovrstne kapacitete.
2.7.3. Raba prostora
Razpršena gradnja predstavlja velik problem z vidika komunalnega urejanja V preteklosti je bila močno prisotna razpršena gradnja in gradnja na črno, kar je potrebno v prihodnje preprečevati, saj so stroški sanacije tovrstnih območij za lokalno skupnost izjemno veliko breme.
Občina nima začrtane dolgoročne usmeritve prostorskega razvoja S spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega plana in družbenega plana od leta 1986-1990, ki so bile sprejete leta 2002 in 2004, je občina uredila določene probleme na področju urejanja prostora.
V letu 2004 je občina na podlagi nove zakonodaje pristopila k pripravi Strategije prostorskega razvoja Občine Šentjur, v kateri bo začrtala usmeritve dolgoročnega prostorskega razvoja, ki bodo omogočile postopno in načrtno širitev mesta in drugih krajev občine (trajnostni razvoj).
Občina ne razpolaga s fondom zemljišč, kar bi ji omogočilo vodenje razvojne in stanovanjske politike Občina si mora postopoma pridobiti v last ustrezna zemljišča, ki ji bodo omogočala vodenje razvojne in stanovanjske politike. 37 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Parcialnost poseganja v prostor in nenačrtnost urejanja Vasi so se večinoma dopolnjevale parcialno, brez celovitega načrtnega urejanja (deloma zaradi lastniških razmer, deloma zaradi politike države, ki je tolerirala manjše spremembe, načrtnega urejanja pa ni dopuščala). Posledice dosedanje širitve so: • nerazpoznavnost naselij, • manjše možnosti za razvoj kmetij in različnih dejavnosti, • mešanje dejavnosti in negativni vplivi med namembnostmi (konflikt med kmetijami in bivanjem ter med obrtmi in bivanjem).
Prenova starega mestnega jedra Staro mestno jedro umira in je treba pripraviti program njegove revitalizacije in prenove, posebej v povezavi z razvijanjem dejavnosti, ki bodo tja privabila prebivalce in obiskovalce.
Šentjur nima izoblikovanega novega mestnega jedra Zaradi preteklega stihijskega razvoja je Mesto Šentjur nepovezano in se v Šentjurju ni izoblikovalo novo mestno jedro, zato je potrebno v prihodnje celovito pristopiti k nadaljnjemu razvoju mesta, da se zagotoviti njegova identiteta in prepoznavnost.
38 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
3. SWOT ANALIZA
Gospodarstvo
PREDNOSTI SLABOSTI - ugodne cestne in železniške - neusklajenost ponudbe in povezave povpraševanja po delovni sili - specifično znanje s področja - odliv perspektivnih kadrov v druga kovinske in lesne industrije ter okolja tradicija obrtništva - premajhna izvozna usmerjenost - ustaljene izvozne poti večjih mikro in malih podjetij gospodarskih subjektov - visoka cena zemljišč v industrijskih - visok delež mladih, ki študira in obrtnih conah ter visoke najemnine - prostorska razpršenost območja in slaba infrastruktura v odročnih krajih - slabo razvit storitveni sektor PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - ustanavljanje novih industrijskih in - ranljivost malih gospodarskih obrtnih con subjektov na vplive zunanjih - vključevanja podjetij v povezave na dejavnikov ravni regije in države s ciljem - odvisnost gospodarske rasti od povečevanja konkurenčnosti poslovanja večjih gospodarskih - uvajanje novih proizvodnih procesov družb v občini in regiji in razvoj novih proizvodov ter - nezadostna ponudba zemljišč za storitev razvoj gospodarstva - zadržanje mladih perspektivnih kadrov v občini - širitev poslovanja na tuje trge
Podeželje, kmetijstvo in turizem
PREDNOSTI SLABOSTI - ekološka neobremenjenost - nezadostna infrastrukturna kmetijskih zemljišč opremljenost podeželja - precejšnje število kmetij usmerjenih - razdrobljenost zemljišč in majhna v ekološko in integrirano pridelavo povprečna površina obdelovalnih - Šolski center Šentjur s svojimi površin izobraževalnimi programi na - slaba izobrazbena struktura kmetov področju kmetijstva in turizma na in ostalega prebivalstva podeželju - nizka produktivnost kmetij - ohranjena naravna krajina na - majhno število turističnih podeželju ponudnikov in njihova nepovezanost - bogata naravna in kulturna - prostorske ovire pri razvoju dediščina podeželja podjetništva - bližina večjih turističnih centrov
39 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - razvoj dopolnilnih dejavnosti na - odvisnost dodane vrednosti na kmetijah kmetijah od naravnih dejavnikov - povezovanje kmetij za skupno - propadanje kmetij in praznjenje nastopanje na trgu pod enotno podeželja zaradi odseljevanja mladih blagovno znamko - propadanje kulturne dediščine - ukrepi države in EU za spodbujanje - prevelika usmerjenost v mlečno razvoja in obnove podeželja proizvodnjo in odvisnost poslovanja - razvoj turistične ponudbe na in razvoja kmetij od odkupne cene podeželju in njena navezava na mleka bližnja turistična središča - nezainteresiranost turističnih središč - razvoj mikro in malih podjetij na za skupno ponudbo podeželju
Človeški viri in družbene dejavnosti
PREDNOSTI SLABOSTI - dikaj ugodna demografska struktura - nizka raven izobrazbe prebivalstva - dobro razvita predšolska vzgoja in - nezadostno razvito vseživljnjsko sistem osnovnega šolstva učenje - Šolski center Šentjur s svojimi - premalo kadrovskih štipendij v srednje in visokošolskimi programi občini - glasbena šola - slabšajoča demografska struktura - Dom starejših občanov in razviti - slaba športna infrastruktura v KS programi Centra za socialno delo - pomanjkanje novih stanovanj - število študentov v prebivalstvu - neskladje med ponudbo in prebivalcev presega državno povpraševanjem na trgu delovne sile povprečje - pomanjkanje prostorov za društveno - dobro razvita društvena dejavnost dejavnost - razvita športna infrastruktura v - pomanjkanje sredstev za izvedbo Šentjurju projektov - razvita kulturna dejavnost - neutrezen kulturni dom v Šenjurju
PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - nadaljnji razvoj Šolskega centra - nadaljnji odliv izobraženega kadra Šentjur - padanje natalitete in odseljevanje - razvijanje programov lahko privede do ukinitve določenih vseživljenjskega izobraževanja, ki podružničnih šol jih podpirata država in EU - zmanjševanje sponzorstev in donacij - možnosti zaposlovanja v manjših v kulturi in športu lahko privede do podjetjih, turizmu, zmanjšanja števila prireditev - samozaposlovanje, razvoj - zapiranje v svoje meje dopolnilnih dejavnosti - razvijanje novih programov v osdelovanju s partnerji iz drugih okolij - povezovanje kulture, športa in rekreacije s turizmom
40 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Okolje in prostor
PREDNOSTI SLABOSTI - ugodna prometna dostopnost - gost promet skozi mesto in (železnica, avtocesta) pomanjkanje parkirišč, - ohranjenost naravne krajine - velika površina občine in razpršenost - zadostni vodni viri poselitve - strateška in prometna lega občine - reliefna razgibanost občine - bogastvo, raznolikost kulturne in - slabo stanje komunalne naravne dediščine infrastrukture - pomanjkanje čistilnih naprav - premajhna protipoplavna varnost - neurejeno upravljanje z vaškimi vodovodi PRILOŽNOSTI NEVARNOSTI - izgradnja obvoznice - povečevanje osebnega in tovornega - nadaljnji razvoj industrijskih in prometa zaraščanje in izguba obrtnih con kulturne krajine - razvoj alternativnih možnosti za - nadaljnje obremenjevanje okolja in pridobivanje energije slabšanje kvalitete naravna krajine - razvoj mehkega turizma - onesnaževanje pitne vode - vzpostavitev mreže pešpoti, kolesarskih, jahalnih poti - sprejetje in kvalitetno izvajanje programa varstva okolja in prostorske strategije
41 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4. STRATEŠKE USMERITVE
Strateške usmeritve so plod delavnic, kjer se je izoblikovala slika in pozicija občine v bližnji in daljni prihodnosti, ki skupaj z usmeritvami regije ter nacionalnimi prioritetami zaokrožuje zasnovane bodoče aktivnosti po področjih dela.
4.1 Vizija
Želimo, da občina Šentjur postane razvita slovenska občina in uspešno gospodarsko središče Kozjanskega, ki bo z razvitimi proizvodnimi in storitvenimi dejavnostmi nudila delo lokalnim prebivalcem in ljudem z območja Kozjanskega. Domačim in tujim podjetjem bo na različnih lokacijah v občini zagotavljala ugodne pogoje za razvoj poslovne dejavnosti in z razvito podjetniško miselnostjo usmerjala svoje prebivalce v podjetniško dejavnost. Šentjur, kot občinsko središče bo skupaj z Dramljami, Gorico pri Slivnici, Planino pri Sevnici, Ponikvo kot lokalnimi središči ter drugimi krajevnimi središči v Loki pri Žusmu, na Proseniškem (Blagovna), Kalobju in Lopaci (Prevorje) ter številnimi vaškimi naselji, kjer se kmetijska dejavnost povezuje s turizmom in različnimi drugimi obrtnimi dejavnostmi, nudil ustrezne pogoje za bivanje in delo. Razvita fizična in družbena infrastruktura, ohranjeno okolje ter raznolike kulturne, športno- rekreativne in izobraževalne dejavnosti bodo omogočale visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno preživljanje prostega časa in hkrati bogatile turistično ponudbo v občini.
To vizijo bo občina uresničevala: • z razvijanjem pozitivne naravnanosti, zavedanja lastne odgovornosti za svojo prihodnost in v prihodnost naravnanega delovanja, • z izkoriščanjem lastnih razvojnih potencialov, • s spodbujanjem izobraževanja in usposabljanja prebivalcev, • s spodbujanjem podjetništva, razvoja novih podjetij in novih dejavnosti ter njihovega medsebojnega povezovanja za doseganje konkurenčnih prednosti, • z razvijanjem sodelovanja, povezovanja in zaupanja med vsemi razvojnimi akterji v občini ter njihovim povezovanjem navzven, • z zagotavljanjem kvalitetnega fizičnega in socialnega življenjskega okolja vsem prebivalcem, • z aktivnim vključevanjem v programe v okviru (sub)regije, države in EU, • z razvijanjem povezav znotraj (sub)regije, države in EU.
4.2 Dolgoročni cilji
Dolgoročni razvojni cilj občine je domačim in tujim podjetjem na različnih lokacijah v občini zagotavljati ugodne pogoje za razvoj poslovne dejavnosti in z razvito podjetniško miselnostjo usmerjati svoje prebivalce v podjetniško dejavnost. Obenem je njen cilj z razvito fizično in družbeno infrastrukturo, ohranjenim okoljem ter raznolikimi kulturnimi, športno-rekreativnimi izobraževalnimi dejavnosti omogočati visoko kvaliteto bivanja ter kvalitetno
42 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR preživljanje prostega časa in hkrati zagotavljati bogatejšo turistično ponudbo obiskovalcem.
Strateški cilji razvoja občine torej so: • hitrejši gospodarski razvoj in ustvarjanje novih in kvalitetnejših delovnih mest na področju industrije, obrti in storitev, • razvoj turizma, • spodbujanje prestrukturiranja kmetijstva in razvoja različnih gospodarskih dejavnosti na podeželju, • izboljšanje kadrovskega potenciala občine, • zagotovitev ustrezne infrastrukturne opremljenosti na območju celotne občine, • izboljšanje prometnih povezav znotraj občine, • optimalno varstvo okolja in skladen prostorski razvoj občine,
Za uresničevanje vizije in dolgoročnih ciljev si bodo vsi akterji prizadevali preko doseganja vmesnih ciljev, in sicer:
• ohranitve obstoječih podjetij in odpiranja novih, • zmanjševanja števila brezposelnih in spodbujanja izobraževanja občanov in zaposlenih, • izboljšanja javne infrastrukture in delovanja javnih služb, • večjega varovanja okolja in racionalnejše rabe prostora, • razvijanja pozitivne naravnanosti, zavedanja lastne odgovornosti za svojo prihodnost in v prihodnost naravnanega delovanja.
4.3 Sodelovanje in partnerstvo
Vizijo in cilje bo občina uresničevala s povezovanjem in sodelovanjem med vsemi razvojnimi akterji (javnega, neprofitnega in privatnega sektorja, aktivni posamezniki) v občini in zunaj nje, kar ji bo omogočilo izkoriščanje lastnih razvojnih potencialov ter priložnosti, ki jih ponuja širše regijsko, nacionalno in evropsko okolje.
Za občino Šentjur je nujno, da svoje aktivnosti usmerja v večjo uspešnost, prepoznavnost, razvojno in gospodarsko moč občine. Poleg mobilizacije in izkoriščanja lastnih potencialov se je potrebno vključiti v regijske procese ter uveljavljati občino v okvirih regije in države. Pri tem se je potrebno zavedati rastočega pomena regije, ki postaja nosilec razvojnih aktivnosti.
Stimulativno razvojno okolje občine nastaja s sodelovanjem in povezovanjem med razvito fizično in družbeno infrastrukturo, učinkovito občinsko in državno upravo in drugimi javnimi institucijami, različnimi organizacijami civilne družbe ter podjetji in aktivnimi posamezniki. Z medsebojnim povezovanjem in skupnim delovanjem postaja občina skupnost, ki v sebi razvija sposobnosti, znanje in moč potrebne za uspešen razvoj.
43 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4.4 Razvoj gospodarstva
Gospodarskemu razvoju bo Občina Šentjur namenjala posebno pozornost, saj zagotavlja pogoje za življenje in delo njenih prebivalcev. Za potrebe razvoja bo oblikovala razvojno koalicijo, ki bo omogočala tesno sodelovanje gospodarstva, občine in drugih podpornih institucij. Poleg ukrepov za spodbujanje razvoja obstoječih podjetij, bo spodbujala tudi nastajanje novih in prihod zunanjih investitorjev, da bi tako zagotovila raznoliko gospodarsko strukturo, ki bo manj občutljiva na krize in tržna nihanja. Strategija se usmerja v kakovostno sodelovanje z obstoječimi podjetji in samostojnimi podjetniki s ciljem nuditi jim možnosti za nadaljnjo rast in razvoj, v spodbujanje povezovanja med podjetji in v spodbujanje začetka ali nadaljevanja poslovne kariere mladih izobraženih kadrov v domačih podjetjih. Napori bodo usmerjeni v koordinirano in kakovostno delovanje podpornih institucij za razvoj gospodarstva, izobraževanje in usposabljanje ljudi, ter razvoj podpornega okolja, ki omogoča gospodarstvu, da se nemoteno razvija. Pomembno je medsebojno povezovanje nosilcev lokalnega razvoja, aktivno in učinkovito sodelovanje z Upravno enoto, pristojnimi inšpekcijskimi službami, regionalno razvojno agencijo in drugimi strokovnimi in podpornimi institucijami.
Program: RAZVIJANJE PODPORNEGA OKOLJA Razvito podporno okolje je eden od pomembnih temeljev nadaljnjega razvoja gospodarstva in podjetništva. Pri tem je potrebno povezati lastna znanja in izkušnje ter s skupnim delovanjem zagotavljati boljše izkoriščanje domačih virov in priložnosti v okolju ter spodbujati razvoj podjetniške miselnosti. V občini je podporno okolje slabo razvito, delujejo sicer nekatere institucije kot je Obrtna zbornica in ZZZ, vendar je potrebno njihovo aktivnost nadgraditi in povezati s programi, ki jih lahko v lokalnem okolju izvajamo preko drugih podpornih institucij, ki delujejo na regionalni in državni ravni, kar bo mogoče preko LPC.
Cilji programa: 1. razvijanje povezav med vsemi nosilci gospodarskega razvoja, 2. razvoj LPC v osrednjo strokovno razvojno institucijo, 3. razvijanje podjetniške kulture.
Indikatorji za merjenje doseganja postavljenih ciljev: 1. ocenjena uspešnost delovanja razvojne koalicije, 2. število skupnih projektov med podjetji in institucijami, 3. število opravljenih aktivnosti LPC, 4. zadovoljstvo uporabnikov z delom LPC, 5. število krožkov in število članov krožkov.
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Oblikovanje lokalne razvojne koalicije V razvojno koalicijo je potrebno povezati podjetja, organizacije in posameznike, ki so pripravljeni sodelovati pri razvoju lokalne skupnosti, saj je potrebno razvijati in negovati partnerstvo med javnim in privatnim sektorjem, v kolikor
44 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
želimo izkoristiti priložnosti, ki se nam ponujajo. Razvojna koalicija se bo ukvarjala s problemi na področju gospodarskega razvoja, predlagala konkretne programe in projekte, njeni člani pa bodo po svojih zmožnostih in z združenim delom poskušali prispevati čim več k nadaljnjemu razvoju občine.
2. Razviti LPC Kozjansko v osrednjo strokovno razvojno institucijo v občini Usposobitev lokalnega podjetniškega centra, da bo skrbel za stik med gospodarstvom in občino ter ostalimi podpornimi institucijami. V naslednjem obdobju mora LPC Kozjansko razviti vse tiste dejavnosti, ki jih izvajajo lokalni podjetniški centri kot svojo osnovno dejavnost. Poleg tega bo razvijal tudi aktivnosti, ki se vežejo na pospeševanje razvoja znotraj UE Šentjur (občini Dobje in Šentjur), pospeševanje razvoja podjetništva, pospeševanje razvoja podeželja in razvoj človeških virov na tem območju ter povezovanje območja z razvojnimi prizadevanji v subregiji in regiji.
3. Promocija podjetništva in razvoj podjetniške kulture Priprava in izvajanje različnih programov informiranja in usposabljanja za podjetništvo v sodelovanju z drugimi institucijami.
Organiziranje krožkov podjetništva na šolah, kjer se med mladimi razvija podjetniška kultura in se jih usposablja za podjetništvo. Pripraviti bi veljalo tudi natečaj ali festival podjetniških idej mladih.
Program: SPODBUJANJE NASTAJANJA NOVIH IN OHRANJANJA ŽE DELUJOČIH PODJETIJ
Vsebina programa: Za uspešno prestrukturiranje gospodarstva v naši občini je ena prednostnih nalog spodbujanje razvoja in rasti novih podjetji, ki bodo nudila delovna mesta našim prebivalcem. Šentjurska občina je bila znotraj subregije Kozjansko z Obsoteljem izbrana za območje, ki bo nudilo prostorske možnosti za razvoj industrijsko-obrtnih con. Program je usmerjen na spodbujanje podjetnikov od drugod, da v primeru začetka ali širitve svojega poslovanja postavijo proizvodne ali storitvene obrate v naši občini oz. koristijo že obstoječe. Obenem naj bi seveda nudili ustrezne pogoje obstoječim podjetjem v občini oz. podjetnikom- začetnikom. Potencialne investitorje je potrebno aktivno vabiti, da svojo dejavnost razvijajo v naši občini, saj Šentjur sam po sebi ni znan kot ugodna poslovna lokacija. Obenem se je treba prizadevati, da že delujoča podjetja ne bodo selila svoje dejavnosti drugam. Podjetnikom je potrebno nuditi primerjalno boljše ali vsaj enake pogoje kot drugod, da bo Šentjur privlačen za njihove investicije.
Občina Šentjur načrtuje nove poslovno-industrijske cone, o katerih je več govora v za to namenjenem poglavju »Okolje in prostor«, ter druge proizvodne površine za razvoj gospodarstva. Vendar pa spodbujanje nastajanja novih podjetij ni usmerjeno le v zagotavljanje pogojev v poslovno-industrijskih conah, temveč tudi na vseh tistih lokacijah, kjer nova dejavnost ni moteča oz. je skladna z opredeljeno rabo prostora.
Proces spodbujanja nastajanja novih in ohranjanja že delujočih podjetji je usmerjen v dve področji: v spodbujanje nastajanja novih podjetij oz. širitve
45 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
dejavnosti že obstoječih podjetij zunaj poslovno-industrijskih in obrtnih con in v spodbujanje nastajanja novih podjetji in v širitev dejavnosti obstoječih podjetij v poslovno-industrijskih in obrtnih conah in drugih površinah, namenjenih za gospodarstvo.
Ukrepi občine bodo usmerjeni v : 1. zagotavljanje prostorskih možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti, 2. odkup zemljišč v poslovno-industrijskih in obrtnih conah, da lahko občina hitro zagotovi ustrezne prostorske možnosti potencialnemu investitorju, 3. znižanje oz. oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, 4. znižanje in oprostitev plačila komunalnega prispevka ob nakupu zemljišča, 5. dajanje v najem in odkup obstoječih prostorov, ki so v lasti občine, pod ugodnimi pogoji, 6. sofinanciranje stroškov za izdelavo razvojnih načrtov podjetij, 7. poenostavljanje upravnih in administrativnih postopkov v smislu hitrosti pridobivanja potrebnih dovoljenj za delo ali obratovanje, 8. pomoč pri sodelovanju z državnimi, regijskimi in lokalnimi institucijami za razvoj gospodarstva in finančnih stimulacij za nove zaposlitve.
Cilji programa: 1. razvoj novih podjetij, 2. ohranitev obstoječih podjetij in 3. ohranjanje ter ustvarjanje novih delovnih mest v občini.
Indikatorji za merjenje doseganja postavljenih ciljev: 1. število novih podjetij v občini, 2. število novo ustvarjenih delovnih mest v podjetjih, 3. stopnja brezposelnosti, 4. velikost zemljišč v lasti občine.
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Oblikovanje privlačnih pogojev za nove investitorje in »ponudbo« predstaviti najširšemu krogu potencialnih novih investitorjev po vsej državi Oblikovati ugodne pogoje za podjetja ter ustrezno ponudbo investitorjem, ki se jo s pomočjo medijskega načrta posreduje najširšemu krogu potencialnih investitorjev po vsej državi.
2. Oblikovanje sklada občinskih zemljišč za potrebe razvoja gospodarskih dejavnosti in aktivno trženje lokacij za pridobivanje novih investitorjev Oblikovati program odkupa zemljišč primernih za razvoj gospodarskih dejavnosti, ki bodo občini omogočali aktivnejše trženje lokacij. V občinskem proračunu zagotoviti sredstva za postopen odkup in komunalno opremljanje zemljišč na izbranih lokacijah, ki bi omogočile občini spodbujanje gospodarskega razvoja skozi trženje lokacij. Pridobljena sredstva od prodaje zemljišč je potrebno vlagati nazaj v pridobivanje in opremljanje novih lokacij.
46 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Program: NADALJNJI RAZVOJ OBSTOJEČIH PODJETIJ IN SAMOSTOJNIH PODJETNIKOV
Vsebina programa: Že delujoča podjetja in samostojni podjetniki v občini morajo imeti ustrezne pogoje za delovanje in jim je potrebno nuditi pomoč za nadaljnji razvoj, v smislu zagotavljanja ustrezne infrastrukture, možnosti za širjenje obstoječih dejavnosti na zdajšnji lokaciji ali na drugi, pomoči pri povezovanju z drugimi podjetji (grozdi), prijavljanju na razpise, prodiranju na nove trge itd.
Cilji programa: 1. postavitev informacijske baze za potrebe lokalnih podjetij, 2. nudenje informacij, pomoči in svetovanja podjetjem, 3. razvoj programov izobraževanja in usposabljanja podjetnikov, 4. pomoč podjetjem pri pripravi programov izobraževanja in usposabljanja za zaposlene, 5. pomoč podjetjem pri navezovanju gospodarskih stikov z drugimi regijami in državami.
Indikatorji za merjenje doseganja postavljenih ciljev: 1. število obiskov internetne strani, 2. število podjetnikov, ki so iskali pomoč, 3. število podjetij vključenih v različne povezave, 4. število razvojnih načrtov podjetij in kadrovskih strategij ter seznanjenost o le-teh s strani vseh zaposlenih, 5. število ljudi v podjetju, ki so se v posameznem časovnem obdobju dodatno izobraževali in število ur dodatnega izobraževanja.
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Možnost ugodnega najema ali odkupa nepremičnin, ki so v lasti občine za poslovno dejavnost Posamezni objekti in prostori v občini so neizkoriščeni, čeprav bi bili primerni za opravljanje poslovnih dejavnosti. Pripraviti je potrebno pregled vseh prostorov in program njihove nadaljnje uporabe. V kolikor gre za prostore, ki se jih lahko nameni za gospodarske dejavnosti, jih je treba ponuditi v najem ali odkup in prostore tudi ustrezno oglaševati, da bodo potencialni investitorji seznanjeni z možnostjo njihovega najema oz. odkupa.
2. Organiziranje seminarjev, okroglih miz in obiskov uspešnih podjetnikov o aktualnih gospodarskih temah v občini, regiji ali državi Okrogle mize, seminarji in druga srečanja, kjer se razpravlja o aktualnih gospodarskih temah v občini, regiji ali državi, so priložnost, da v goste povabimo uspešne podjetnike, gospodarstvenike, politike in druge odgovorne ljudi, ki jih je v prihodnje potrebno aktivno seznanjati z možnostmi, ki jih za razvoj gospodarstva ponuja naša občina.
Srečanja je potrebno organizirati tudi zaradi izmenjave dobrih praks in seznanja z uspešnimi praksami domačih podjetij, saj bodo tako naša podjetja dobila informacije, ki so potrebne za delovanje v poslovnem okolju.
47 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
3. Približevanje storitev podpornih institucij potencialnim uporabnikom- podjetjem in samostojnim podjetnikom in okrepitev delovanja le-teh Posamezne podporne institucije nudijo določene storitve za podjetnike, ki pa se le-teh ne poslužujejo v taki meri kot bi se lahko, saj premalo poznajo možnosti, obenem pa jim je zaradi oddaljenosti delovanje institucij nepoznano. Zato je potrebno sprotno seznanjanje in informiranje podjetij in podjetnikov o različnih programih in aktivnostih posameznih podpornih institucij ter razvoj programov, ki jih je mogoče koordinirano ponuditi v Šentjurju.
4. Izboljšanje delovanja javnih služb, odpravljanje nepotrebnih ovir in nudenje ustrezne pomoči pri upravnih postopkih (še posebej malim podjetjem in obrtnikom) Upravni postopki so velikokrat zahtevni, tako z vidika potrebne dokumentacije kot samega postopka, zato je potrebno v sodelovanju z UE in drugimi upravnimi službami podjetnikom zagotavljati čim več relevantnih informacij, pomoč in svetovanje.
5. Razvoj informacijske mreže za podjetnike (preko LPC) in informiranje o možnih finančnih spodbudah na ravni regije, države in EU Na ravni regije, države in EU obstajajo institucije, ki v svojih programih nudijo sredstva za sofinanciranje novih investicij, za tržne nastope, za nastope v tujini, za izobraževanja zaposlenih in drugo. Poleg tega se v pristojnosti skladov nudijo ugodna investicijska posojila, nepovratna sredstva za subvencije obrestnih mer za že najete investicijske kredite in drugo. Podjetniki velikokrat s temi ugodnostmi in priložnostmi niso seznanjeni oz. se z njim seznanijo prepozno, da bi bil še čas za reakcijo. Zato je cilj projekta, da se podjetnike pravočasno obvesti o nameravanih razpisih, torej tistih, ki še niso aktualni, a prihajajo in o tem, kaj morajo storiti oz. pripraviti za to, da bodo na njih lahko kandidirali, če bodo to želeli.
6. Pomoč podjetjem pri navezovanju gospodarskih stikov z drugimi regijami in državami LPC, občina in druge institucije bodo preko stikov, ki jih vzpostavljajo z drugimi občinami in regijami skrbele tudi za promocijo občinskega gospodarstva in pomagale pri navezovanju poslovnih stikov z drugimi okolji.
Program: SPODBUJANJE POVEZOVANJA PODJETIJ PO SISTEMU GROZDOV
Spodbujanje medpodjetniškega povezovanja je eno od prioritetnih področij v programu za povečanje konkurenčnosti slovenske industrije. Podjetja se največkrat povezujejo na področju skupnih nastopov na mednarodnih trgih, na področju skupnega razvoja izdelkov, storitev ali novih programov, na področju izboljšav v proizvodnih procesih, na področju povezovanja podjetij in specializacije vzdolž proizvodnih verig in na drugih področjih. V občini se je grozdenje že pričelo razvijati, potrebno pa je spodbujati ostale podjetnike, da se vključijo v lokalne, regijske in nacionalne povezave, ki jim bodo koristile pri njihovem razvoju.
48 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Cilji: 1. Razvijanje grozdenja v občini, 2. vključevanje domačih podjetij v že delujoče grozde v Sloveniji, 3. spremljanje trendov v Sloveniji s ciljem pravočasne vključitve domačih podjetij v morebitne nove sisteme grozdov.
Indikatorji za merjenje doseganja postavljenih ciljev: 1. Število podjetji, vključenih v medsebojno sodelovanje po sistemu grozdov.
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Analiza možnosti vključevanja obstoječih podjetij in institucij v občini v že delujoče oz. potencialne nove grozde V sodelovanju s podjetji, ki izražajo tovrsten interes, spremljati in analizirati možnosti vključevanja podjetij v grozde.
2. Seznanjanje podjetij z delovanjem grozdov Podjetjem ponuditi možnost seznanitve z delovanjem grozdov in s praktičnimi izkušnjami tistih, ki v grozdih že delujejo. Delovanje v grozdu je specifično, zato je cilj projekta pridobiti konkretne nasvete in pomoč od tistih, ki v sistemu že delujejo.
3. Nudenje pomoči pri oblikovanju grozdov Podjetjem nuditi strokovno pomoč pri oblikovanju lokalnih grozdov in njihovem povezovanju v širše grozde ter pridobivanju finančne pomoči za izvajanje projektov grozdenja.
Program: SODELOVANJE ŠTUDENTOV IN DIJAKOV Z DOMAČIMI PODJETJI IN ORGANIZACIJAMI
Vsebina programa: V preteklem letu so mladi sami pripravili zbornik, v katerem so predstavili intelektualni potencial občine. S projektom je potrebno nadaljevati in poskrbeti za redno spremljanje šolajoče se mladine ter sproten pretok informacij do podjetij, ki iščejo nov kader. V analizo je potrebno zajeti tudi srednješolsko mladino, tako da bi imeli v občini čim bolj ažuren pregled na svojim kadrovskim potencialom. Ker je danes sodelovanja in stikov med podjetji in šolajočimi mladimi malo, je potrebno dodatno razvijati stike in povezave, saj se s tem krepi možnost zaposlitve mladih v domačem okolju obenem pa tudi podjetja lažje pridobijo kader, ki ga potrebujejo za svoj razvoj.
Cilji programa: 1. vključevanje študentov in dijakov v delovanje podjetij in organizacij, 2. zaposlovanje študentov in dijakov v domačih podjetjih.
Indikatorji za merjenje doseganja postavljenih ciljev: 1. število opravljenih delovnih praks, 2. število podeljenih štipendij, 3. število raziskovalnih oz. diplomskih nalog na teme, ki so zanimive za lokalna podjetja in organizacije, 4. število študentov in dijakov, zaposlenih v domačih podjetjih.
49 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Vzpostavitev baze podatkov o šolajoči se mladini na vseh stopnjah Nadaljevati je treba z začetim projektom, ga razširiti in nadgraditi, tako da bo mogoče redno spremljanje kadrovskega potenciala občine in posredovanje informacij o profilih in kadrih, ki bodo v določenem časovnem obdobju končali s šolanjem na srednji šoli ali univerzi, na drugi strani pa je posameznem študentu in dijaku omogočeno, da se na kar najboljši možni način predstavi in da je na ta način »dosegljiv« za potencialnega zaposlovalca.
2. Podeljevanje občinskih štipendij in stimuliranje podjetij k podeljevanju kadrovskih štipendij. Podeljevanje občinskih štipendij in stimuliranje podjetij k podeljevanju štipendij je pomembno tako z vidika zagotavljanja prihodnjih kadrov, ki jih preko štipendije trdneje vežeš na domače okolje, kot z vidika zagotavljanja bodočih strokovnih kadrov podjetjem.
3. Občinski raziskovalni program za mlade Mlade moramo usmerjati v raziskovanje tem, ki so zanimive z vidika potreb lokalnega okolja. V pripravo raziskovalnega programa je potrebno pritegniti lokalna podjetja in druge organizacije, ki bi lahko tako v večji meri izkoristile znanje in intelektualni potencial mladih, ki bi jih lahko za potrebe učnega procesa (seminarske naloge, diplome, raziskovalne naloge itd.) raziskovali teme, ki bi jih določili z občinskim raziskovalnim programom.
50 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4.5 Razvoj turizma
Turizem predstavlja priložnost za hitrejši razvoj območja, tudi podeželja in se posredno in neposredno povezuje s številnimi drugimi dejavnostmi. Do sedaj so potenciali občine (naravno okolje in kulturna dediščina) turistično skoraj neizkoriščen.
Vsebina programa: Za hitrejši razvoj turizma bo potrebno na podlagi programa razvoja turizma v Občini Šentjur, ki ga je potrebno pripraviti, razviti ustrezno turistično infrastrukturo in oblikovati kakovostno, raznoliko, razpoznavno in konkurenčno celovito turistično ponudbo v občini, s katero se bo območje pozicioniralo na tržišču kot prepoznavna turistična destinacija za ciljne skupine turistov ter povezalo z nosilci turistične dejavnosti v sosednjih območjih. Obenem je potrebno naprej razvijati aktivnosti TIC-a ter turističnih društev, saj s svojim delovanjem ustvarjajo pogoje za turistični razvoj v občini.
Cilji programa: 1. pospešiti razvoj turizma v občini, 2. povečati turistične kapacitete, 3. razviti celostne prepoznavne turistične produkte, 4. razviti skupno trženje, 5. povečati obisk turistov, 6. zagotoviti aktivno sodelovanje prebivalcev pri turističnih prireditvah in dogodkih.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število turistov v občini, 2. obseg povečanja turističnih kapacitet, 3. število nočitev v sobah ali pri zasebnikih, 4. število turističnih prireditev, 5. število udeležencev na turističnih prireditvah.
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Priprava programa razvoja turizma v občini Šentjur V sodelovanju z vsemi zainteresiranimi morata LPC in TIC pripraviti program razvoja turizma v občini Šentjur, ki bo opredelil ciljne trge in skupine, produkte, ki jih bomo primarno razvijali in načine njihovega skupnega trženja.
2. Povezovanje nosilcev turistične dejavnosti v občini in z zunanjim okoljem pri oblikovanju ponudbe in njenem trženju Z medsebojnim sodelovanjem v okviru občine in regije ter razvijanjem skupnih aktivnosti na posameznih področjih (skupna ponudba, trženje itd.) bo mogoč hitrejši in kvalitetnejši razvoj turizma. Pri tem se je potrebno povezovati znotraj občine, v okviru regije in celotne Slovenije, pri čemer velja posebej izpostaviti potrebo po večji vključenosti v Janterjevo pot in možnost navezave na Sončevo pot, s katerima se želi povezati obstoječe tematske programe in znamenitosti v
51 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
turistične poti, ki bodo zanimive, privlačne in prepoznavne. Nosilec povezovanja je TIC ob sodelovanju LPC.
3. Ureditev zanimivih tematskih poti Ureditev različnih tematskih poti (učne, planinske, kulturne, zgodovinske itd.), ki turiste vodijo po določenem območju in ga naredijo privlačnejšega in prijaznejšega za turista. Z njimi se ustvarja osnovna infrastruktura za razvoj različnih zvrsti turizma (pohodniškega, izobraževalnega, izletniškega itd.)
4. Nadaljnje razvijanje že uveljavljenih poti, kot je Slomškova in razvoj novih Slomškova pot omogoča povezovanje turistične ponudbe več občin ter razvoj romarskega in izobraževalnega turizma. Obenem je potrebno razvijati nove poti. Vse poti morajo nuditi stalna zanimiva doživetja ob poti, medtem ko so tradicionalne prireditve vezane na posamezne poti (pohodi itd.) neko enkratno doživetje, ki služi populariziranju poti.
5. Ureditev kolesarskih stez in jahalnih poti Območje občine je zelo primerno za kolesarjenje in ježo, vendar je potrebno urediti kolesarske steze in jahalne poti, ki bodo omogočile turistom aktivne počitnice, obenem pa bodo služile tudi prebivalcem za aktivno preživljanje prostega časa.
6. Pripraviti program širitve vinskih cest Vinske ceste nudijo priložnost za razvoj turizma, ki temelji na izrabi lastnih virov in znanj. Pripraviti je potrebno program širitve Šmarsko-Virštanjske vinsko- turistične ceste v občino Šentjur.
7. Razvoj turizma na kmetijah in povečanje nastanitvenih kapacitet na podeželju Spodbujati razvoj turizma na kmetijah in povečanje nastanitvenih kapacitet na podeželju skozi nudenje strokovne pomoči pri pripravi projektov ter razvijanje programov usposabljanja za potrebe turizma na podeželju v sodelovanju s Šolskim centrom Šentjur.
8. Pripraviti programe turističnega razvoja posameznih pomembnejših območij (Zgornji trg z Ipavci, Resevna, Rifnik, Slivniško jezero, Ponikva, …..) Na posameznih lokacijah je potrebno razviti zanimive programe, saj jih bo le tako mogoče uspešno tržiti. Glede na možnosti in interes je potrebno poiskati nosilce posameznih programov, v lokalnem ali zunanjem okolju in jim nuditi pomoč pri uresničevanju njihovih načrtov.
9. Ohranjanje obstoječih kulturnih prireditev in razvijanje novih Kulturne prireditve bogatijo življenje domačinov in turistično ponudbo ter nudijo možnost trženja tudi drugih turističnih produktov. Skozi razvoj in promocijo kulturnih prireditev je potrebno zagotoviti večjo prepoznavnost občine kot turistične destinacije.
10.Izdelovanje in trženje lokalnih turističnih spominkov Natečaji za izdelavo lokalnih turističnih spominkov, s katerimi bi pridobili nekaj turističnih spominkov, ki bi jih lahko uporabljali za poslovna darila in promocijo območja in jih obenem tudi tržili turistom na posameznih lokacijah.
52 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
11.Oblikovanje in izvajanje programov usposabljanja v turizmu Poleg turističnih vodnikov je potrebno spodbujati usposabljanje in izobraževanje vseh, ki delajo v turizmu. Tovrstno izobraževanje in usposabljanje se bo razvijalo in izvajalo v sodelovanju s Šolskim centrom Šentjur.
Poleg usposabljanja zaposlenih je treba razviti programe osveščanja javnosti o pomenu turizma za nadaljnji razvoj. Ljudje morajo razviti pozitiven odnos do turizma in turistov, saj se bodo turisti le tako počutili dobrodošle in zaželene v našem okolju in se k nam tudi vračali.
12.Širitev turističnih krožkov po šolah Turistični krožek že deluje na OŠ Slivnica in Planina. Uvedba turističnega krožka v ostale osnovne šole bi prinesla možnost seznanitve otrok s turizmom, kaj le-ta predstavlja in pomeni, kakšne so možnosti zaposlovanja v turizmu, obenem pa bi si ogledovali domače turistične znamenitosti in jih spoznavali.
53 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4.6 Razvoj kmetijstva in podeželja
Razvoj podeželja je bil v preteklosti tesno vezan na kmetijsko dejavnost, danes pa je potrebno na podeželju razvijati nove dejavnosti, da bo le-to preživelo. Kmetijstvo se nahaja v procesu prestrukturiranja in pričakovati je, da bo število kmetij in zaposlenih v kmetijstvu še naprej upadalo. Vendar se v ruralnih okoljih razvijajo nove dejavnosti, ki krepijo ekonomski položaj podeželja in ponujajo možnost novih zaposlitev lokalnemu prebivalstvu. V okviru programa se bo zagotavljala podpora za pridobivanje finančnih spodbud in spodbujalo malo podjetništvo ter razvoj fleksibilnih oblik zaposlovanja in dela na podeželju. Podpiralo se bo odpiranje novih delovnih mest in razvoj obstoječih, prestrukturiranje kmetij in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Za nadaljnji razvoj podeželja je pomembno povezovanje turizma, naravne in kulturne dediščine ter podjetništva. Potrebna je strokovna in finančna podpora razvoju turizma na kmetijah in vključevanju dediščine v turistično ponudbo. Spodbujati je potrebno povezovanje kmetijstva in turizma tudi z vidika vzpostavljanja kooperacijskih odnosov med kmetijskimi proizvajalci in turističnimi podjetji.
Za nadaljnji razvoj kmetijstva in podeželja je velikega pomena Šolski center Šentjur, ki ga je potrebno v večji meri vključevati v različne aktivnosti in mu nudi pomoč pri razvijanju novih programov izobraževanja in usposabljanja.Prav tako je potrebno vzpostaviti tesno sodelovanje s kmetijsko svetovalno službo, ki opravlja strokovno delo na terenu in z njenim sodelovanjem razvijati ustrezne programe pomoči kmetom.
Cilji programa: 1. spodbujati prestrukturiranje in nadaljnji razvoj kmetijstva, 2. ohranitev živilsko-predelovalne industrije v občini, 3. razvoj podjetniške kulture, dopolnilnih dejavnosti in novih delovnih mest na podeželju, 4. razvoj novih izdelkov in storitev, 5. ohranjanje poseljenosti podeželja in ohranjanje kulturne krajine, 6. razvijati Šolski center Šentjur kot osrednje izobraževalno središče za razvoj kmetijstva in podeželja.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. struktura kmetij po različnih kazalnikih, 2. število ekoloških kmetij in kmetij z dopolnilno dejavnostjo, 3. število kmetij, ki se ukvarjajo s turizmom, 4. delež proizvodnje, ki se trži pod blagovnimi znamkami, 5. višina spodbud (kreditov in subvencij) kmetom iz naslova kmetijstva in podeželja, 6. število projektov razvoja podeželja, 7. obseg sredstev iz programov razvoja podeželja.
54 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Projekti za dosego postavljenih ciljev:
1. Oblikovanje ustreznega podpornega sistema za razvoj podeželja v sodelovanju tudi z drugimi občinami, Kozjanskim parkom in ostalimi institucijami Razvoj podeželja zahteva sodelovanje različnih institucij in kontinuirano spremljanje in usklajevanje med zahtevami različnih programov, da bi lahko izkoristili možnosti, ki jih ponujajo. Zato je potrebno v sodelovanju z LPC vzpostaviti ustrezen podporni sistem, ki bo nudil informacije in strokovno pomoč na tem področju.
2. Nadaljevanje izvajanja Razvojnega programa podeželja Občina bo še naprej sodelovala v pripravi in izvajanju razvojnega programa podeželja, ki ga sofinancira MKGP skupaj z občinami Dobje, Dobrna, Oplotnica, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče in bo kot programski dokument služil kot podlaga za izvajanje izvedbenih projektov.
3. Spodbujanje prestrukturiranja kmetij V sodelovanju z drugimi institucijami, predvsem KSS, pripraviti programe informiranja in usposabljanja, kjer na podlagi uspešnih praktičnih primerov kmetje pridobivajo znanja o novih pogojih delovanja in možnostih uvajanja novih kultur, proizvodov in storitev ter različnih dopolnilnih dejavnosti.
4. Spodbujanje povezovanja kmetijskih proizvajalcev pri pridelavi in predelavi kmetijskih proizvodov ter razvoa skupnih lokalnih ali regijskih blagovnih znam in skupnega trženja Razdrobljene kmetijske proizvajalce se bo skozi različne programe spodbujalo k medsebojnemu povezovanju pri pridelavi in predelavi kmetijskih proizvodov ter k skupnemu nastopu na trgu.
V sodelovanju z zainteresiranimi proizvajalci razviti blagovne znamke, ki bodo zagotavljale prepoznavnost in kvaliteto proizvodov ter s tem boljše pogoje na trgu. Razviti je potrebno tudi druge marketinške pristope, ki bodo zagotovili dostop do novih trgov.
5. Spodbujanje dodatnega izobraževanja kmetic in kmetov Razvili bomo programe dodatnega izobraževanja in usposabljanja kmetov in kmetic, da bi tako izboljšali njihovo izobrazbeno raven ter jih usposobili za delo v novih pogojih.
6. Razvoj Šolskega centra Šentjur v izobraževalni center širšega značaja za potrebe kmetijstva in razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijah Šolski center Šentjur razvija programe, s katerimi nudi nova znanja, potrebna za razvoj kmetijstva in podeželja, vendar se srečuje s problemi v zvezi s prostorskimi možnostmi izvajanja dejavnosti (zemljišče, stavbe). Občina bo skupaj s šolo poiskala primerne rešitve ter ji nudila podporo pri razvijanju novih izobraževalnih in raziskovalnih programov.
7. Ohranitev živilsko predelovalne industrije v Šentjurju V sodelovanju med občino in podjetji zagotoviti čim boljše pogoje za ohranitev in nadaljnji razvoj živilsko-predelovalne industrije v Šentjurju.
55 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
8. Izboljšanje infrastrukture na podeželju in obnova vasi Urejena osnovna infrastruktura je predpogoj za uspešen razvoj kmetijstva in drugih dejavnosti na podeželju, zato je potrebno podporo usmeriti v izboljšanje le-te. Cilj podprograma je s pomočjo izboljšanja infrastrukture in obnove vasi ustvariti potrebne pogoje za višji standard življenja in za razvoj različnih gospodarskih dejavnosti na podeželju. S tem se bo izboljšala ekonomska, socialna in ekološka situacija. Gre za ohranjanje vrtcev, šol, kulturnih ustanov in zdravstvenih storitev, povečanje števila priključkov na javni vodovod in kanalizacijo, gradnjo čistilnih naprav na podeželju, povečanje števila telekomunikacijskih priključkov, izboljšanje cestne infrastrukture, oskrbo z elektriko ter za različne projekte obnove in urejanja vasi, kar je natančneje obdelano v drugih poglavjih.
9. Spodbujanje delovanja društev na področju kmetijstva Občina bo spodbujala delovanje društev in jim v okviru možnosti nudila pomoč pri njihovem delu.
10.Pridobiti status razvojnega podeželskega jedra LPC si bo ob podpori občine in drugih akterjev prizadeval za pridobitev statusa razvojnega podeželskega jedra za območje Kozjanskega z Obsoteljem.
56 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4.7 Razvoj človeških virov in družbenih dejavnosti
Razvoj občine v veliki meri zavisi od njenega človeškega potenciala in sposobnosti njenih pribavalcev, da izkoristijo priložnosti v svojem in širšem regijskem, nacionalnem in evropskem okolju. Pri tem so izjemnega pomena predvsem mladi in usposobljeni kadri, ki jih je potrebno v večji meri zadržati doma, da se ne bo nadaljeval njihov beg v bolj razvita in znanju bolj naklonjena okolja. Seveda se mora občina pri tem povezovati z drugimi znotraj regije, saj celotno območje služi kot potencialni zaposlitveni bazen za mlade perspektivne kadre in ni pričakovati, da bi lahko vsi našli delo znotraj občine. Še vedno pa se jih lahko zadrži v domačem okolju z nudenjem ustreznih bivalnih pogojev in s tem ohranja po eni strani poseljenost določenih območij, po drugi strani pa se bodo v svojem prostem času lahko vključevali v različne dejavnosti v domačem okolju.
Na kvaliteto bivanja močno vpliva stopnja razvitosti različnih družbenih dejavnosti. Kvaliteta in razvitost družbenih dejavnosti vplivata tudi na konkurenčnost območij pri pridobivanju novih naložb, perspektivnih kadrov, in turistov. Obenem z njimi prispevamo k ohranjanju poseljenosti posameznih območij. Skozi družbene dejavnosti se razvija tudi socialni kapital, ki je eden od nujnih pogojev razvoja skupnosti.
Program: SPREMLJANJE POTREB PO KADRIH V OBČINI IN POKLICNO USMERJANJE MLADIH V DEFICITARNE POKLICE IN PODJETNIŠTVO
Prenizka izobrazbena struktura prebivalstva in nevračanje mladih izobražencev nazaj v občino je eden izmed ključnih problemov Šentjurja, ki otežujejo hitrejši razvoj občine. Gospodarstvo povprašuje predvsem po kadrih tehničnih usmeritev, ki jih še posebej primanjkuje, vendar so deficitarni tudi nekateri drugi poklici. Pri mladih je treba razvijati tudi podjetniško kulturo, saj si bo vse več mladih moralo ustvariti svoja delovna mesta, s čimer pa bodo prispevali tudi k razvojnemu preboju občine.
Cilji programa: 1. redno spremljanje potreb po kadrih, 2. izboljšanje kadrovske strukture v občini, 3. zmanjšanje odhajanja mladih strokovnih kadrov, 4. razvoj podjetniške kulture, 5. razviti aktivno štipendijsko politiko.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število vključenih šol in podjetij, 2. število vključenih v krožke, 3. število podeljenih štipendij.
57 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Projekti za dosego ciljev:
1. Seznanjanje mladih o perspektivnih poklicih Mlade se bo skozi različne obšolske dejavnosti in delovanje svetovalnih služb seznanjalo z različnimi poklici, še posebej tistimi, ki so deficitarni in perspektivni.
2. Povezovanje šol z gospodarstvom in usmerjanje mladih v deficitarne poklice Skupaj s šolami, podjetji in drugimi organizacijami bomo pripravili predstavitev njihovih dejavnosti na šoli, obiske podjetij in ogled dejavnosti, sodelovanja podjetij v obšolskih aktivnostih, da bi mladi lahko bolje spoznali delovanje posameznih podjetij in različne zaposlitvene možnosti.
3. Uvajanje podjetniških krožkov v šole V šolah bomo ob pomoči zunanjih mentorjev uvajali podjetniške krožke, na katerih se bodo mladi seznanjali s podjetništvom in razvijali svoje podjetniške ideje.
4. Razvijanje štipendijske politike in zagotavljanje vzpodbud za izobraževanje v deficitarnih poklicih s strani podjetij in občine Začete aktivnosti na področju štipendiranja se bo razvijalo naprej, tako da se bodo skozi sodelovanje privatnega, neprofitnega in javnega sektorja zagotavljale štipendije za deficitarne kadre v občini.
5. Ustanovitev CIPS Skupaj z Zavodom za zaposlovanje bosta LPC in občina pristopila k ustanovitvi Centra za informiranje in poklicno svetovanje, saj je potreba po tovrstnem centru v občini velika. Center bo nudil možnosti svetovanja in informiranja ter izvajanja različnih programov usposabljanja brezposelnih, ki se morajo sedaj voziti drugam.
Program: UVELJAVITEV USTREZNE STANOVANJSKE POLITIKE
Splošno padanje števila novih stanovanj v zadnjem desetletju se je odrazilo na vse manjšem številu stanovanj za mlade družine in perspektivne kadre. Oblikovati je treba ustrezno stanovanjsko politiko in skupaj z Stanovanjskim skladom RS pristopiti h gradnji neprofitnih stanovanj, s katerimi bo mogoče reševati potrebe po novih stanovanjih. Obenem je potrebno z ukrepi prostorske in zemljiške politike zagotavljati možnost individualne stanovanjske gradnje.
Cilji programa: 1. zadržati mlade v občini, 2. zagotoviti stanovanja za mlade družine in perspektivne kadre, 3. zagotoviti pogoje za individualno stanovanjsko gradnjo.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število zgrajenih stanovanj, 2. število stanovanj za mlade družine, 3. število kadrovskih stanovanj.
58 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Projekti za dosego ciljev:
1. Izgradnja neprofitnih stanovanj Občina bo nadaljevala s projektom gradnje 32 neprofitnih stanovanja skupaj s Stanovanjskim skladom RS. Nadaljevala bo tudi s projektom priprave gradnje dodatnih neprofitnih stanovanj z namenom zmanjšanja manjka na tem področju.
2. Ob pripravi novih prostorskih planov zagotoviti naseljem možnost stanovanjske gradnje Tam, kjer še obstajajo potrebe je z novimi prostorskimi dokumenti potrebno zagotoviti prostorske možnosti za individualno in organizirano stanovanjsko gradnjo.
Program: IZENAČEVANJE POGOJEV BIVANJA NA PODEŽELJU IN V MESTU TER PRILAGAJANJE DRŽAVNIH NORMATIVOV ZA FINANCIRANJE NEKATERIH PODROČIJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Za preprečitev praznjenja podeželja je treba zagotoviti ustrezno raven družbenih dejavnosti v teh območjih, kar posebej velja za otroško varstvo, šolstvo, varstvo ostarelih, skrb za ljudi s posebnimi potrebami in društvene dejavnosti. Občina bo še naprej vodila politiko čim bolj enakomerne pokritosti celotne občine s tovrstnimi dejavnostmi in si obenem skupaj z drugimi demografsko ogroženimi območji prizadevala spremeniti oziroma doseči prilagoditev državnih normativov za financiranje posameznih ogroženih območij.
Cilji programa: 1. ohraniti poseljenost podeželja, 2. zagotoviti privlačno družbeno okolje za bivanje in delo, 3. zagotoviti ostarelim možnost oskrbe na domu ali v bližini doma, 4. zagotoviti ljudem s posebnimi potrebami možnost oskrbe.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. gibanje števila prebivalstva, 2. število ljudi vključenih v posamezne programe, 3. število otrok vključenih v različne dejavnosti, 4. število registriranih društev po naseljih, 5. število prireditev po naseljih.
Projekti za dosego ciljev:
1. Ohranjanje mreže vrtcev in šol v občini ter zagotavljanje pogojev za kvalitetno delovanje vseh ustanov Občina bo tudi vnaprej vzdrževala mrežo vrtcev in šol ter si obenem skupaj z drugimi občinami v podobnih razmerah prizadevala za spremembo državnih normativov za financiranje teh dejavnosti.
59 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2. Razvoj različnih obšolskih in izvenšolskih dejavnosti za otroke in mladino v posameznih lokalnih središčih Občina bo podpirala razvoj obšolskih in izvenšolskih dejavnosti za otroke in mladino v posameznih lokalnih središčih. Kjer je mogoče, se bodo te dejavnosti odvijale v šolskih prostorih, tako da bi šole postale središča družbenega življenja skupnosti.
3. Gradnja varovanih stanovanj Občina Šentjur in Dom starejših občanov bosta pripravila projekt gradnje varovanih stanovanj v občini.
4. Ureditev bivalne enote pri VDC Skupaj z VDC in Centrom za socialno delo bo občina pripravila projekt ureditve bivalne enote za potrebe gojencev VDC.
5. Spodbujanje društvenega delovanja po naseljih Občina bo podpirala delovanje različnih društev ter jim nudila strokovno pomoč pri pridobivanju sredstev s pomočjo različnih razpisov.
Program: RAZVOJ IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ IN PROGRAMOV
Izobrazbena struktura v občini je slaba in otežuje njen razvoj. V občini deluje Šolski center Šentjur, ki poleg srednješolskih razvija tudi višješolske programe in postopoma tudi raziskovalno dejavnost. Na področju izobraževanja odraslih deluje Ljudska univerza. Cilj programa je razviti nove izobraževalne programe, ki jih potrebujemo v občini zato, da se bo večji delež mladih lahko šolal doma in da bodo lahko odrasli pridobili znanja, ki jim bodo omogočala zaposlitev.
Cilji programa: 1. izboljšanje izobrazbene strukture prebivalstva, 2. večji delež vključenih v različne izobraževalne programe, 3. urejeni pogoji za delovanje Šolskega centra Šentjur, 4. pridobitev gimnazijskega programa.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. izobrazbena struktura prebivalstva, 2. število vključenih v izobraževalne programe.
Projekti za dosego ciljev:
1. Razvoj Šolskega centra Šentjur Šolskemu centru Šentjur je treba omogočiti pogoje za normalno delo in nadaljnji razvoj izobraževalnih programov. Rešiti je treba probleme z zemljiščem, s stavbami in prometom, ki otežujejo delovanje centra. Občina mu bo nudila podporo pri razvijanju novih izobraževalnih programov.
60 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
2. Pridobitev gimnazijskega programa Občina si bo skupaj s Srednješolskim centrom Šentjur prizadevala za pridobitev gimnazijskega programa, ki bi večjemu številu mladih omogočil, da šolanje nadaljujejo v Šentjurju.
3. Ureditev prostorov za glasbeno šolo Glasbena šola za svoje delovanje potrebuje primerne prostore, ki jih je nujno potrebno urediti. Pretehtati je potrebno različne predloge in najti primerno rešitev.
4. Razvoj izobraževanja za odrasle in vseživljenjskega izobraževanja Skupaj z Ljudsko univerzo in drugimi institucijami na tem področju razvijati nove programe in uvajati nove načine izobraževanja in usposabljanja odraslih ter aktivno spodbujati ljudi in podjetja, da se v čim večji meri vključijo v izobraževanje, saj je to osnovni pogoj za nadaljnji razvoj.
Program: SPODBUJANJE RAZVOJA KULTURNIH DEJAVNOSTI
Kulturna dejavnost v občini je vse živahnejša, vendar doslej za občino še ni bila pripravljen Lokalni program za kulturo, ki bi skladno s smernicami to področje opredelil javni interes na področju kulture, organizacijske oblike delovanja, stalne programske naloge, razvoj javne kulturne infrastrukture in financiranje kulturne dejavnosti. Aktivnosti kulturnih društev, številne kulturne prireditve in bogato kulturno dediščino premalo izkoriščamo v turistične namene.
Cilji programa: 1. izboljšanje pogojev za kulturno udejstvovanje, 2. povečati obisk kulturnih prireditev, 3. izboljšati trženje kulturnih prireditev, 4. omogočiti mladim pogoje za razvoj njihovih kulturnih dejavnosti.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število različnih kulturnih prireditev, 2. število delujočih kulturnih društev, 3. število obiskovalcev kulturnih prireditev, 4. število mladih vključenih v aktivnosti MKC.
Projekti za dosego ciljev:
1. Priprava Lokalnega programa za kulturo Skupaj z Območno izpostavo JSKD, društvi in KS pripraviti Lokalni program za kulturo, ki bo opredelil javni interes na področju kulture, organizacijske oblike delovanja, stalne programske naloge, razvoj javne kulturne infrastrukture in financiranje kulturne dejavnosti v občini.
2. Prenova Kulturnega doma v Šentjurju Priprava investicijskega projekta za prenovo Kulturnega doma v Šentjurju in realizacija prenove.
61 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
3. Ustanovitev mladinskega kulturnega izobraževalnega centra Mladi v občini želijo ustanoviti svoj kulturno izobraževalni center, ki bi jim omogočil razvijanje novih dejavnosti ter druženje. Občina bo skupaj z njimi poiskala primerno prostorsko rešitev ter način sofinanciranja delovanja MKIC.
4. Spodbujanje delovanja kulturnih društev Občina bo preko sofinanciranja in zagotavljanja prostorskih pogojev spodbujala delovanje društev, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Skupaj z Območno izpostavo JSKD jim bo nudila strokovno pomoč pri prijavah na razpise za pridobitev dodatnih virov financiranja njihove dejavnosti.
Program: POVEZOVANJE KULTURE IN TURIZMA Z RAZVOJEM PROGRAMOV TRŽENJA KULTURE IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI
Bogata, raznolika in ohranjena zgodovinska, kulturna in etnološka dediščina občine ter različne kulturne prireditve so pomemben potencial za razvoj turistične ponudbe. Hkrati pa lahko turizem zagotavlja sredstva za revitalizacijo, varovanje in ohranjanje dediščine ter izvajanje kulturnih dejavnosti.
Cilji programa: 1. obnova in revitalizacija kulturne dediščine, 2. pridobitev novih virov financiranja kulturnih dejavnosti in kulturne dediščine, 3. razvoj turizma.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število obnovljenih in revitaliziranih spomenikov kulturne dediščine, 2. število obiskovalcev na kulturnih prireditvah, 3. število obiskovalcev kulturnih objektov.
Projekti za dosego ciljev:
1. Priprava programa promocije kulturnih prireditev in kulturne dediščine Skozi pripravo Strategije razvoja turizma in Lokalnega programa za kulturo je potrebno opredeliti načine trženja kulture in skozi definiranje ciljnih skupin opredeliti programe, ki so zanimivi zanje ter preveriti možnost partnerstva s privatnim sektorjem pri obnovi pomembnejših kulturnih spomenikov.
2. Ureditev muzejev in muzejske poti V občini se nahajajo zanimive zbirke, ki še nimajo primernega prostora in manjši muzeji, ki niso dovolj poznani širši javnosti. V okviru projekta se pripravi program ureditve muzejev (Rifnik, Ponikva, Planina, Ferležev mlin ...) in skupnega trženja celotne muzejske ponudbe v občini.
3. Ureditev in promocija Slomškove pešpoti Bizeljsko – Nova Cerkev –Vuzenica - Maribor V sodelovanju z drugimi občinami, Društvom prijateljev Slomškove poti in ostalimi zainteresiranimi urediti in promovirati Slomškovo pešpot.
62 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4. Po poteh kulturnih in naravnih znamenitosti v občini Šentjur Priprava projekta po poteh kulturne in naravne dediščine v občini Šentjur, kjer se bo z različnimi turističnimi potmi povezalo posamezne znamenite točke v enotno ponudbo.
Program: SPODBUJANJE RAZVOJA ŠPORTA IN REKREACIJE
Športna in rekreativna dejavnost je izjemnega pomena za zdravo življenje ljudi, aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov, obenem pa tovrstna infrastruktura lahko služi za razvoj turizma.
Cilji programa: 1. izboljšanje pogojev za šport in rekreacijo, 2. spodbujanje zdravega načina življenja, 3. razvijanje športnih aktivnosti med mladimi, 4. razvoj turizma.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število delujočih športnih društev, 2. število mladih vključenih v športne dejavnosti, 3. število in obisk športnih prireditev.
Projekti za dosego ciljev:
1. Priprava Lokalnega programa za šport in rekreacijo Skupaj s Športno zvezo, šolami, društvi in KS pripraviti program razvoja športa in rekreacije v občini Šentjur, ki bo opredelil javni interes na področju športa, organizacijske oblike delovanja, stalne programske naloge, razvoj javne infrastrukture in financiranje športne in rekreativne dejavnosti v občini.
2. Izgradnja telovadnice oz. športne dvorane pri Šolskem centru Šentjur Priprava investicijskega projekta za izgradnjo telovadnice oz. športne dvorane pri Šolskem centru Šentjur.
3. Ureditev športno-rekreativne poti okoli Slivniškega jezera Občina, KS in ostali zainteresirani pripravijo projekt ureditve športno-rekreativne poti okoli jezera, ki bo služila krajanom in drugim obiskovalcem.
4. Ureditev Športnega parka v Šentjurju Nadaljevati z urejanjem športnega parka v Šentjurju, da bo le-ta služil domačim potrebam in razvoju športnega turizma.
5. Ureditev kolesarskih poti Občina skupaj z zainteresiranimi pripravi projekt kolesarskih stez v občini ter program njihove postopne ureditve.
6. Ureditev zelenih in rekreativnih površin v naseljih Občina skupaj s KS pripravi program urejanja zelenih in rekreativnih površin v naseljih.
63 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
4.8 Okolje, prostor in infrastruktura
Strategija razvoja okolja in prostora je usmerjena v koordinacijo različnih interesov v prostoru skladno z načeli trajnostnega razvoja in rabe prostora. Z zagotavljanjem novih proizvodnih površin bomo v občini sposobni sprejeti nove investitorje, medtem ko bomo z zagotavljanjem površin za stanovanjsko gradnjo in gradnjo stanovanj zagotovili pogoje za reševanje stanovanjskih problemov prebivalcev, predvsem mladih družin in strokovnih kadrov, ki jih v občini potrebujemo za nadaljnji razvoj.
Pomembna strateška usmeritev je razvoj potrebne infrastrukture, ki bo omogočala ustrezne pogoje za bivanje in delo. Posebno pozornost bomo namenjali prometni infrastrukturi in prometu, saj močno vplivata na življenje ljudi in razvoj naselij. Prioritetno bomo reševali probleme oskrbe z vodo, tako da bi čimprej zagotovili kvalitetno in nemoteno oskrbo z vodo vsem prebivalcem občine. Ureditev zelenih, športnih in rekreacijskih površin, ki bodo nudile pogoje za raznovrstne dejavnosti, je pomembno tako za prebivalce, kot za razvoj turizma.
Varovanje in izboljšanje kvalitete okolja je nujen pogoj prihodnjega razvoja, kjer bodo prioriteta varovanje vodnih virov, vlaganja v čistilne naprave in kanalizacijo, vzpostavitev učinkovitega sistema ravnanja z odpadki in sanacija divjih odlagališč, osveščanje prebivalcev in podjetij o potrebi varovanja okolja.
Program: UREJANJE PROSTORA
1. Priprava strategije prostorskega razvoja občine Šentjur Občina bo nadaljevala s pripravo Strategije prostorskega razvoja Občine Šentjur, v kateri bo začrtala usmeritve dolgoročnega prostorskega razvoja, ki bodo omogočile postopno in načrtno širitev mesta in drugih krajev občine (trajnostni razvoj).
2. Oblikovanje fonda zemljišč, s katerim bo občina vodila aktivno razvojno in stanovanjsko politike Občina bo postopoma odkupovala zemljišča, ki ji bodo omogočala vodenje aktivne razvojne in stanovanjske politike.
3. Revitalizacija starega mestnega jedra Občina bo pripravila program razvoja Zgornjega trga in spodbujala razvoj dejavnosti, ki bodo v Zgornji trg pritegnile obiskovalce in krajane.
4. Razvoj novega mestnega jedra Glede na predvideno selitev Alposa na lokacijo v industrijski coni bo občina skupaj s KS mesto pripravila celovit program razvoja in prostorskega urejanja novega mestnega jedra.
64 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Program: ZAGOTAVLJANJE POVRŠIN ZA GOSPODARSTVO
Občina Šentjur bo spodbujala gospodarski razvoj tudi skozi zagotavljanje ustreznih komunalno opremljenih zemljišč za gospodarske dejavnosti. V okviru subregije Kozjansko z Obsoteljem bo Občina Šentjur zagotavlja površine za razvoj industrije tudi za potrebe ostalih občin.
Cilji programa: 1. ureditev novih površin za razvoj gospodarstva, 2. pridobitev novih delovnih mest.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. velikost urejenih površin, 2. število novih delovnih mest, 3. število in velikost podjetij v novih conah.
Projekti za dosego ciljev:
1. Obrtna cona Sever-jug Občina bo pristopila k odkupu zemljišč, pripravi projekta komunalnega opremljanja in komunalnemu opremljanju cone.
2. Obrtna cona Dramlje Občina bo pridobila strokovne podlage preveritve možne razširitve in ureditve obrtne cone Dramlje pri uvozu na avtocesto.
3. Obrtna cona Ponikva-Hotunje Občina bo pridobila strokovne podlage za prostorsko in programsko opredelitev obrtne cone Ponikve-Hotunje.
4. Obrtna cona Vzhod Občina bo pridobila strokovne podlage za prostorsko in programsko opredelitev Obrtne cone Vzhod na območju ob železnici v smeri proti Grobelnem.
5. Zagotavljanje prostorskih možnosti za gospodarski razvoj po naseljih ob pripravi novih prostorskih dokumentov. V naseljih je potrebno ob pripravi občinske strategije prostorskega razvoja in prostorskega reda zagotoviti ustrezne prostorske pogoje za razvoj gospodarskih dejavnosti skladno s potrebami posameznih naselij, ki se bodo opredelile v razvojnih programih posameznih KS.
Program: ZAGOTAVLJANJE POVRŠIN ZA STANOVANJSKO GRADNJO IN GRADNJO STANOVANJ
Stanovanjska gradnja je v zadnjem obdobju opešala, še posebej organizirana. Zagotoviti je potrebno ustrezne prostorske možnosti za organizirano gradnjo (neprofitna in kadrovska stanovanja, stanovanja za trg) in individualno stanovanjsko gradnjo po naseljih.
65 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Cilji programa: 1. zadržati mlade v občini, 2. zagotoviti stanovanja za mlade družine in perspektivne kadre, 3. zagotoviti pogoje za individualno stanovanjsko gradnjo, 4. zagotoviti pogoje za gradnjo stanovanj za trg.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. obseg površin za stanovanjsko gradnjo, 2. obseg komunalno opremljenih površin, 3. število zgrajenih stanovanj po strukturi, 4. število obnovljenih stanovanj.
Projekti za dosego ciljev:
1. Priprava stanovanjskega programa občine Občina bo pripravila Stanovanjski program, s katerim bo opredelila občinsko stanovanjsko politiko in načine njenega izvajanja.
2. Neprofitna in kadrovska stanovanja Občina bo skupaj s Stanovanjskim skladom RS nadaljevala z izvajanjem projekta gradnje neprofitnih stanovanj v Šentjurju.
Občina bo v prihodnjih letih v sodelovanju s Stanovanjskim skladom RS pripravila nove projekte gradnje neprofitnih stanovanj s ciljem, da čimprej zapolni primanjkljaj na tem področju.
3. Projekt: Zagotoviti območja za stanovanja, ki bodo po velikosti, standardu opremljenosti in urbanistični ureditvi zadovoljila potrebe zahtevnejših kupcev. Občina bo zagotovila prostorske pogoje za stanovanjsko gradnjo za zahtevnejše kupce.
4. Projekt: Ob pripravi novih prostorskih planov zagotoviti naseljem možnost stanovanjske gradnje Tam, kjer še obstajajo potrebe, ki se jih bo ugotovilo s pripravo programa razvoja KS, je z novimi prostorskimi dokumenti potrebno zagotoviti prostorske možnosti za individualno in organizirano stanovanjsko gradnjo.
Program: PROMET
Prometna infrastruktura je bistvenega pomena za gospodarski razvoj posameznih krajev, kot tudi za ohranjanje poseljenosti. Zagotavljanje pogojev za razvoj in bivanje je na celotnem območju občine bistvenega pomena. Obenem je potrebno obvladovanje prometa skozi naselja in reševanje težav z mirujočim prometom.
Cilji programa: 1. izboljšanje cestnih povezav znotraj občine, 2. rešiti problema tranzitnega prometa skozi Šentjur, 3. ureditev mirujočega prometa po naseljih, 4. ureditev kolesarskih stez, 5. ureditev površin za pešce.
66 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. dolžina urejenih cest, 2. izgradnja obvoznice, 3. obseg urejenih parkirnih površin, 4. dolžina urejenih kolesarskih stez, 5. dolžina urejenih površin za pešce.
Projekti za dosego ciljev:
1. Priprava občinskega plana urejanja cest Občina bo v sodelovanju s KS pripravila občinski plan urejanja cest s časovnim razrezom.
2. Priprava potrebne dokumentacije in vodenje postopkov za izgradnjo obvoznice Občina bo v sodelovanju z državnimi službami vodila projekt priprave potrebne dokumentacije in vodenje postopkov v zvezi z izgradnjo navezovalne ceste na avtocesto za odsek regionalne ceste Dramlje-Šentjur, ki je vključen v Resolucijo o Nacionalnem programu izgradnja avtocest v RS.
3. Gradnja nadvoza Občina bo nadaljevala z aktivnostmi za gradnjo nadvoza.
4. Priprava programa gradnje kolesarskih stez v občini Občina bo pripravila projekt ureditve kolesarskih stez v občini. Ob gradnji, rekonstrukciji in urejanju cestišč se bo hkrati preverjalo možnost ureditve površin za kolesarje in pešce.
Program: KOMUNALNA INFRASTRUKTURA
Urejena komunalna infrastruktura je bistvenega pomena za razvoj in zagotavljanje kvalitetnih pogojev za življenje prebivalcev.
Cilji programa: 1. rešitev problemov s pitno vodo, 2. ureditev čiščenja komunalnih vod, 3. izvajanje ločenega zbiranja odpadkov, 4. zmanjšanje števila črnih odlagališč.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. delež prebivalcev z ustrezno vodooskrbo, 2. obseg zgrajenega kanalizacijskega omrežja, 3. delež pokritosti s ČN, 4. delež vključenosti prebivalcev v ločeno zbiranje odpadkov, 5. število saniranih črnih odlagališč.
67 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Projekti za dosego ciljev:
1. Usklajevanje občinskih razvojnih načrtov in načrtov družb, ki skrbijo za posamezne infrastrukturne elemente v občini, tako da posegi potekajo čim bolj usklajeno Občinska uprava bo skrbela za usklajevanje programov posegov različnih upravljalcev (redni sestanki, kjer se uskladijo terminski načrti posegov).
Vodooskrba: 2. Prevzem lokalnih vodovodov v upravljanje s strani JKP Občina skupaj z JKP, KS in upravljalci lokalnih vodovodov pripravi program prevzemanja lokalnih vodovodov v upravljanje JKP.
3. Izgradnja vodovodov V sodelovanju z JKP in KS občina pripravi načrt izgradnje potrebnih vodovodov za območje celotne občine s časovnimi opredelitvami izvajanja.
4. Zaščita vodnih virov Občina pripravi program izvajanja ukrepov za boljše varovanje območij vodnih virov, da se učinkovito prepreči nadaljnje onesnaževanje podtalnice.
Kanalizacija in čistilne naprave 5. Gradnja kanalizacije in čistilnih naprav Pripraviti program čiščenja odpadnih vod za občino ter projekt gradnje čistilnih naprav v občini s časovnimi opredelitvami izvajanja.
Ravnanje z odpadki 6. Postavitev dodatnih ekoloških otokov Tam, kjer je potrebno, se v dogovoru z Javnimi napravami, Celje, postavijo dodatni ekološki otoki za ločeno zbiranje odpadkov.
7. Uveljavljanje ukrepov za ravnanje z odpadki Občina bo z ukrepi, ki jih ima na voljo, zagotovila spoštovanje predpisov o ravnanju z odpadki in vključevanje prebivalcev v organiziran odvoz odpadkov.
8. Program sanacije črnih odlagališč Občina bo v okviru programa varstva okolja zajela tudi sanacijo črnih odlagališč ter preprečevanje nastajanja novih.
Oskrba z energijo: 9. Nadaljevanje plinifikacije, kjer je to ekonomsko upravičeno Občina bo v sodelovanju s koncesionarjem proučila možnosti širitve plinifikacije.
10.Izraba lesne bio-mase za pridobivanje toplotne energije Občina bo v skladu z lastnimi možnostmi podpirala prizadevanja za večjo izrabo obnovljivih virov energije v občini.
Komunikacije 11.Izgradnja kabelskega sistema v občini in nanj vezanega občinskega informacijskega sistema Občina bo v sodelovanju s koncesionarjem proučila možnosti širitve plinifikacije.
68 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Program: OKOLJE
Okolje je dobrina, ki jo potrebno ohranjati. Varovanje okolja in osveščenost prebivalstva o skrbi za okolje je osnova za trajnostni razvoj. Skrb in ukrepi za varovanje okolja oz. izboljšanje kvalitete okolja so v veliki meri zajeti že v zgoraj navedenih področjih, zato v tem poglavju navajamo samo tiste projekte, ki še niso zajeti.
Cilji programa: 1. dvig zavesti o pomenu varovanja okolja, 2. izboljšanje stanja v okolju.
Indikatorji za merjenje uspešnosti postavljenih ciljev: 1. število šol vključenih v okoljske programe, 2. program varstva okolja, 3. skupne aktivnosti s Kozjanskim parkom.
1. Program varstva okolja za občino Občina bo skupaj z vsemi drugimi akterji pripravila celovit program varstva okolja za občino.
2. Varovanje naravne dediščine Občina ima bogato naravno dediščino, ki je evidentirana in zanjo so s prostorskimi dokumenti določeni tudi režimi varovanja. Občina bo poskrbela za osveščanje prebivalcev o pomenu naravne dediščine in za ukrepe, ki so v njeni pristojnosti, s katerimi se bo zagotovilo učinkovitejše varstvo.
3. Osveščanje prebivalcev o skrbi za okolje (Eko šole itd.) Občina bo razvijala svoje in podpirala različne programe in projekte drugih izvajalcev, katerih namen je osveščanje prebivalcev oz. posameznih skupin o skrbi za okolje.
4. Kozjanski park in občina Šentjur Občina bo v sodelovanju s KS in njihovimi krajani preučila možnosti tesnejšega sodelovanja in eventualnega vključevanja delov občine v Kozjanski park.
69 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
5. PRILOGE
Tabela 1: Državljani Republike Slovenije po naseljih v Občini Šentjur, 1995-2003
Državljani Razlika Naselje 2003- Indeks 1995 1998 2003 1995 95/03 OBČINA ŠENTJUR 18180 18720 18857 677 104 Bezovje pri Šentjurju 104 112 113 9 109 Bobovo pri Ponikvi 73 76 76 3 104 Boletina 135 138 147 12 109 Botričnica 111 106 111 0 100 Brdo 85 90 83 -2 98 Brezje ob Slomu 90 86 93 3 103 Bukovje pri Slivnici 170 181 173 3 102 Cerovec 152 155 150 -2 99 Črnolica 59 64 60 1 102 Dobje pri Lesičnem 95 100 102 7 107 Dobovec pri Ponikvi 83 79 81 -2 98 Dobrina 225 220 213 -12 95 Dole 145 161 161 16 111 Dolga Gora 272 272 272 0 100 Doropolje 152 151 175 23 115 Dramlje 354 373 394 40 111 Drobinsko 40 39 42 2 105 Golobinjek pri Planini 61 57 57 -4 93 Gorica pri Slivnici 589 602 579 -10 98 Goričica 208 198 195 -13 94 Grobelno 223 221 214 -9 96 Grušce 29 27 33 4 114 Hotunje 258 262 268 10 104 Hrastje 154 147 148 -6 96 Hruševec 16 20 28 12 175 Hrušovje 37 30 34 -3 92 Jakob pri Šentjurju 161 157 156 -5 97 Jarmovec 93 98 102 9 110 Javorje 194 189 186 -8 96 Jazbin Vrh 49 49 47 -2 96 Jazbine 40 37 43 3 108 Jelce 113 114 113 0 100 Kalobje 71 71 70 -1 99 Kameno 138 137 133 -5 96 Kostrivnica 187 178 189 2 101 Košnica 119 116 108 -11 91 Krajnčica 218 237 220 2 101 Krivica 177 170 171 -6 97 Laze pri Dramljah 161 164 161 0 100 Loka pri Žusmu 448 435 439 -9 98 Lokarje 96 98 113 17 118 Loke pri Planini 111 116 104 -7 94
70 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 1: Državljani Republike Slovenije po naseljih v Občini Šentjur, 1995-2003- nadaljevanje
Državljani Razlika Naselje 2003- Indeks 1995 1998 2003 1995 95/03 Lopaca 138 135 127 -11 92 Lutrje 171 171 185 14 108 Marija Dobje 171 171 178 7 104 Okrog 89 86 100 11 112 Osredek 81 82 83 2 102 Ostrožno pri Ponikvi - del 126 122 128 2 102 Paridol 149 152 147 -2 99 Planina pri Sevnici 423 434 421 -2 100 Planinca 53 54 58 5 109 Planinska vas 85 91 89 4 105 Planinski Vrh 59 60 56 -3 95 Pletovarje 124 140 140 16 113 Podgaj 94 86 101 7 107 Podgrad 179 179 186 7 104 Podlešje 68 64 65 -3 96 Podlog pod Bohorjem 78 78 68 -10 87 Podpeč nad Marofom 35 34 30 -5 86 Podpeč pri Šentvidu 66 66 66 0 100 Podvine 74 71 76 2 103 Ponikva 484 498 508 24 105 Ponkvica 38 36 35 -3 92 Prapretno 92 94 89 -3 97 Primož pri Šentjurju 205 208 204 -1 100 Proseniško 402 411 434 32 108 Rakitovec 51 50 54 3 106 Razbor 165 154 166 1 101 Repno 60 63 61 1 102 Rifnik 181 179 167 -14 92 Sele 37 37 31 -6 84 Slatina pri Ponikvi 133 131 125 -8 94 Slivnica pri Celju 113 117 117 4 104 Sotensko pod Kalobjem 36 36 38 2 106 Spodnje Slemene 12 14 12 0 100 Srževica 88 89 91 3 103 Stopče 206 211 226 20 110 Straška Gorca 87 82 87 0 100 Straža na Gori 88 100 104 16 118 Svetelka 173 181 196 23 113 Šedina 87 94 105 18 121 Šentjur 4601 4656 4679 78 102 Šentvid pri Planini 127 121 114 -13 90 Šibenik 113 113 112 -1 99 Tajhte 62 62 67 5 108 Tratna ob Voglajni 24 26 22 -2 92 Tratna pri Grobelnem 259 258 251 -8 97 Trno 55 50 49 -6 89
71 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 1: Državljani Republike Slovenije po naseljih v Občini Šentjur, 1995-2003- nadaljevanje
Državljani Razlika Naselje 2003- Indeks 1995 1998 2003 1995 95/03 Trnovec pri Dramljah 120 121 123 3 103 Trška Gorca 50 47 44 -6 88 Turno 122 128 135 13 111 Uniše 48 45 40 -8 83 Vejice 24 21 20 -4 83 Vezovje 69 59 59 -10 86 Visoče 89 87 79 -10 89 Vodice pri Kalobju 89 84 86 -3 97 Vodice pri Slivnici 25 29 25 0 100 Vodruž 202 210 223 21 110 Voduce 187 189 181 -6 97 Vodule 96 100 101 5 105 Voglajna 42 38 31 -11 74 Vrbno 386 418 422 36 109 Zagaj pri Ponikvi 80 83 99 19 124 Zalog pod Uršulo 44 45 45 1 102 Zgornje Selce 81 84 86 5 106 Zgornje Slemene 17 18 21 4 124 Zlateče pri Šentjurju 95 94 109 14 115 Žegar 139 140 123 -16 88 Vir: SURS, Banka podatkov.
72 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 2: Prebivalstvo po spolu, gospodinjstva, stanovanja in stavbe po naseljih v Občini Šentjur, Popis 2002
Naselje Prebivalstvo Gospodinjstva Družine Stavbe s Stanovanja skupaj moški ženske skupaj št. članov stanovanji skupaj ŠENTJUR 18470 9060 9410 6032 3 5148 5830 7111 Bezovje pri Šentjurju 105 48 57 34 3,1 33 34 38 Bobovo pri Ponikvi 73 35 38 21 3,5 21 24 24 Boletina 138 73 65 42 3,3 38 37 44 Botričnica 108 50 58 40 2,7 31 33 40 Brdo 77 38 39 23 3,4 24 25 29 Brezje ob Slomu 96 45 51 29 3,3 25 26 32 Bukovje pri Slivnici 177 88 89 49 3,6 54 64 66 Cerovec 143 75 68 47 3 38 40 48 Črnolica 62 32 30 22 2,8 18 19 22 Dobje pri Lesičnem 95 52 43 26 3,7 23 30 36 Dobovec pri Ponikvi 71 37 34 22 3,2 19 25 26 Dobrina 211 100 111 53 4 59 57 62 Dole 158 79 79 51 3,1 43 51 56 Dolga Gora 269 120 149 80 3,4 79 89 97 Doropolje 153 72 81 57 2,7 46 53 67 Dramlje 372 179 193 119 3,1 109 132 161 Drobinsko 39 19 20 12 3,3 11 18 18 Golobinjek pri Planini 59 27 32 19 3,1 14 18 18 Gorica pri Slivnici 585 279 306 181 3,2 165 143 189 Goričica 188 91 97 61 3,1 52 52 63 Grobelno 218 113 105 71 3,1 60 65 75 Grušce 31 13 18 13 2,4 11 54 55 Hotunje 279 130 149 85 3,3 77 76 89 Hrastje 145 74 71 45 3,2 37 52 55 Hruševec 29 15 14 9 3,2 8 9 10 Hrušovje 29 13 16 10 2,9 9 15 15 Jakob pri Šentjurju 142 66 76 50 2,8 40 49 54 Jarmovec 90 41 49 25 3,6 24 20 23 Javorje 180 89 91 57 3,2 49 77 88 Jazbin Vrh 44 20 24 12 3,7 11 13 16 Jazbine 35 19 16 13 2,7 10 23 24 Jelce 108 50 58 33 3,3 34 31 34 Kalobje 72 33 39 25 2,9 21 28 31 Kameno 125 60 65 40 3,1 28 41 48 Kostrivnica 179 89 90 55 3,3 47 66 71 Košnica 101 57 44 34 3 30 35 37 Krajnčica 211 96 115 65 3,3 61 75 79 Krivica 170 90 80 50 3,4 43 56 64 Laze pri Dramljah 161 79 82 54 3 42 54 54 Loka pri Žusmu 408 210 198 125 3,3 105 135 142 Lokarje 114 62 52 41 2,8 31 33 42 Loke pri Planini 105 56 49 31 3,4 29 30 36 Lopaca 130 63 67 51 2,6 38 49 51 Lutrje 180 98 82 53 3,4 55 54 59
73 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 2: Prebivalstvo po spolu, gospodinjstva, stanovanja in stavbe po naseljih v Občini Šentjur, Popis 2002 - nadaljevanje
Naselje Prebivalstvo Gospodinjstva Družine Stavbe s Stanovanja skupaj moški ženske skupaj št. članov stanovanji skupaj Marija Dobje 174 83 91 62 2,8 45 68 75 Okrog 98 53 45 30 3,3 25 29 31 Osredek 77 38 39 19 4,1 21 27 28 Ostrožno pri Ponikvi 115 59 56 35 3,3 31 39 43 Paridol 144 73 71 50 2,9 40 48 51 Planina pri Sevnici 413 199 214 143 2,9 106 116 166 Planinca 55 27 28 12 3,8 14 18 20 Planinska vas 90 46 44 32 2,8 25 47 49 Planinski Vrh 56 26 30 16 3,5 16 18 18 Pletovarje 138 66 72 44 3,1 33 90 92 Podgaj 90 38 52 27 3,3 23 35 38 Podgrad 183 96 87 57 3,2 52 60 65 Podlešje 61 27 34 19 3,2 17 25 28 Podlog pod Bohorjem 63 31 32 24 2,6 16 36 38 Podpeč nad Marofom 31 16 15 14 2,2 6 12 15 Podpeč pri Šentvidu 69 42 27 23 3 18 21 24 Podvine 70 29 41 24 2,9 20 31 33 Ponikva 479 247 232 169 2,8 141 129 179 Ponkvica 36 17 19 11 3,3 10 12 12 Prapretno 88 41 47 30 2,9 24 32 37 Primož pri Šentjurju 206 112 94 75 2,8 61 74 88 Proseniško 410 208 202 136 3 117 112 139 Rakitovec 57 31 26 18 3,2 15 23 24 Razbor 168 85 83 53 3,2 44 51 62 Repno 51 26 25 17 3 15 16 19 Rifnik 162 72 90 61 2,7 42 71 76 Sele 33 14 19 9 3,7 9 21 22 Slatina pri Ponikvi 121 55 66 35 3,5 31 46 52 Slivnica pri Celju 116 61 55 40 2,9 31 54 56 Sotensko pod Kalobjem 34 15 19 12 2,8 10 14 15 Spodnje Slemene 118352,2 3 19 19 Srževica 89 45 44 25 3,6 22 26 26 Stopče 225 111 114 70 3,2 68 72 80 Straška Gorca 79 33 46 24 3,3 22 36 38 Straža na Gori 105 47 58 38 2,8 29 68 77 Svetelka 193 91 102 62 3,1 53 58 69 Šedina 98 48 50 28 3,5 28 33 39 Šentjur 4723 2292 2431 1566 2,9 1342 1043 1667 Šentvid pri Planini 109 49 60 37 3 30 48 50 Šibenik 115 54 61 40 2,9 29 44 48 Tajhte 65 34 31 21 3,1 18 22 25 Tratna ob Voglajni 25 11 14 12 2,1 8 19 19 Tratna pri Grobelnem 254 124 130 94 2,7 80 83 102 Trno 48 24 24 19 2,5 14 26 27
74 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 2: Prebivalstvo po spolu, gospodinjstva, stanovanja in stavbe po naseljih v Občini Šentjur, Popis 2002 - nadaljevanje
Naselje Prebivalstvo Gospodinjstva Družine Stavbe s Stanovanja skupaj moški ženske skupaj št. članov stanovanji skupaj Trnovec pri Dramljah 120 57 63 49 2,5 35 45 60 Trška Gorca 45 23 22 16 2,8 10 20 22 Turno 125 60 65 36 3,5 39 41 46 Uniše 42 22 20 15 2,8 12 17 19 Vejice 20 14 6 6 3,3 5 6 7 Vezovje 57 28 29 23 2,5 16 27 27 Visoče 83 41 42 30 2,8 20 25 32 Vodice pri Kalobju 76 38 38 24 3,2 20 29 30 Vodice pri Slivnici 27 15 12 11 2,5 8 12 12 Vodruž 224 111 113 76 3 54 65 93 Voduce 169 80 89 57 3 45 61 66 Vodule 87 39 48 32 2,7 25 64 66 Voglajna 33 16 17 11 3 9 12 14 Vrbno 409 203 206 128 3,2 121 125 137 Zagaj pri Ponikvi 87 46 41 33 2,6 23 56 58 Zalog pod Uršulo 44 20 24 13 3,4 14 24 26 Zgornje Selce 84 39 45 26 3,2 23 30 33 Zgornje Slemene 16 8 8 4 4 4 12 12 Zlateče pri Šentjurju 107 53 54 30 3,6 27 35 37 Žegar 123 68 55 39 3,2 32 42 45 Vir: SURS, Popis 2002.
75 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 3: Poslovni subjekti po dejavnostih 1996-2002
Kme- Pre- Pro- Nepre- Javna Dr. Eks- Oskrba Trgo- Zdrav- tij- de- met, Finan- mični- upra- jav- teri- z el- vina; Izo- stvo, stvo, Ri- Ru- lov- Grad- Gos- skla- čno ne, va, ne, tor- ek- popra- bra- soci- Skupaj lov, biš- dar- alne beniš- tin- diš- posre- najem, obram- skup- ial- triko, vila že- alno goz- tvo stvo de- tvo stvo če- dniš- poslov- ba, ne ne plinom, mot. vanje var- dar- jav- nje, tvo ne soci- in org., vodo vozil stvo stvo nosti zveze stor. alno osebne zdru.
A B C D E F G H I J K L M N O Q Slovenija 2002 140982 1908 244 154 20250 356 13563 27241 8383 9929 1231 20545 3127 1939 3013 29094 5 2001 141559 1786 147 160 20867 343 13491 29289 8510 10370 1060 20269 3102 1875 2995 27290 5 2000 145602 1839 148 164 22614 318 13202 34500 8763 11460 906 20031 3311 1860 2720 23761 5 1999 145602 1839 148 164 22614 318 13202 34500 8763 11460 906 20031 3311 1860 2720 23761 5 1998 140152 1762 146 180 23254 316 12539 33957 8268 11708 806 19384 3393 1826 2146 20462 5 1997 137005 1703 140 183 23211 303 12111 33851 8089 11770 736 17935 3425 1797 1814 19932 5 *spremenjena 1996 134881 klasifikacija Šentjur 2002 1073 15 2 - 173 1 133 194 35 146 5 109 27 14 24 195 - 2001 1062 13 2 - 172 1 133 196 41 160 3 103 27 13 25 173 - 2000 1086 15 2 - 184 1 129 223 44 175 2 104 27 14 24 142 - 1999 1086 15 2 - 184 1 129 223 44 175 2 104 27 14 24 142 - 1998 1085 14 2 - 191 1 125 220 42 193 3 108 31 15 12 128 - 1997 1092 13 2 - 191 1 129 237 41 188 3 104 30 15 12 126 - *spremenjena 1996 1076 klasifikacija Vir: SURS, Statistični letopisi 1997-2003.
76 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 4: Število gospodarskih družb ter obseg prihodkov po dejavnostih za leto 2000, 2001 in 2002 v Občini Šentjur
Število gospod. Obseg prihodkov družb Dejavnost 2000 2001 2002 % 2002 2000 2001 2002 % 2002 A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo 4 4 3 1,7% 963974 1049552 1384542 3,2% B Ribištvo 0 0 1 0,6% - 441 - D Predelovalne dejavnosti 48 48 43 24,0% 18571475 19513162 22456128 52,4% E Oskrba z elektriko, plinom, 1 1 1 0,6% 267273 286685 323308 0,8% vodo F Gradbeništvo 14 14 11 6,1% 443771 397852 482535 1,1% G Trgovina, popravilo motornih 66 66 67 37,4% 13028575 18290204 16822640 39,2% vozil H Gostinstvo 3 3 2 1,1% 4449 n.p. 7391 0,0% I Promet, sklad. in zveze 14 14 13 7,3% 277676 266951 178729 0,4% J Finančno posredništvo 0 0 0 0,0% - - 3080 0,0% K Nepremičnine, najem posl. 31 31 29 16,2% 1893402 775010 950657 2,2% prostorov M Izobraževanje 1 1 1 0,6% 10146 11445 11597 0,0% N Zdravstvo, socialna varnost 5 5 5 2,8% 671110 772977 133405 0,3% O Druge javne, skupne in ostale 2 2 3 1,7% 29251 41756 118675 0,3% storitve SKUPAJ 189 189 179 100% 3616110241406038 42872687 100,0% Vir: Ajpes.
77 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 5: Bruto dodana vrednost po dejavnostih v letu 2000, 2001 in 2002 v Občini Šentjur (vključene so gospodarske družbe)
2000 2001 2002 Dejavnost Dodana št. DV/zap Dodana št. DV/zap Dodana št. DV/zap vrednost zap. vrednost zap. vrednost zap. DV DV DV A Kmetijstvo, 263144 92 2860 288681 83 3478 358.879 88 4074 lov in gozdarstvo D 4234125 1366 3100 4320799 1154 3744 5.288.340 1266 4177 Predelovalne dejavnosti E Oskrba z 121594 27 4503 142161 26 5468 165115 25 6693 elektriko, plinom, vodo F 91143 41 2223 90524 43 2105 128199 43 3008 Gradbeništvo G Trgovina, 1262143 458 2756 1629094 489 3331 1648189 470 3503 popravilo motornih vozil H Gostinstvo 1257 0 - -866 0 - 1347 1 1347 I Promet, 85441 26 3286 81132 26 3120 54.697 18 3054 sklad. In zveze J Finančno ------612 1 816 posredništvo K 180491 81 2228 226459 80 2831 262405 73 3604 Nepremičnine , najem posl. prostorov M 6112 3 2037 6398 3 2133 6916 3 2305 Izobraževanje N Zdravstvo, 271077 127 2134 333393 157 2124 65104 11 6023 socialna varnost O Druge 13880 5 2776 17371 7 2482 37384 11 3560 javne, skupne in ostale storitve SKUPAJ 6530407 2226 2934 7135146 2068 3450 8017187 2009 3991 REGIJA 3679 4105 4862 Vir: Ajpes.
78 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Slika 1: Koeficient dodane vrednosti na zaposlenega v letih 2000, 2001 in 2002
8000 7000 6000
5000 2000 4000 2001 3000 2002 2000 1000 0
I A D E F G H J K M N O A AJ IJ
SKUP REG
Vir: AJPES. Opombe: A Kmetijstvo, lov in gozdarstvo D Predelovalne dejavnosti E Oskrba z elektriko, plinom, vodo F Gradbeništvo G Trgovina, popravilo motornih vozil H Gostinstvo I Promet, sklad. in zveze J Finančno posredništvo K Nepremičnine, najem posl. prostorov M Izobraževanje N Zdravstvo, socialna varnost O Druge javne, skupne in ostale storitve
Slika 1: Podrobnejša delitev predelovalne dejavnosti v letu 2002 (Občina Šentjur)
60 50 40 30 20 10 0 DA DB DD DE DG DH DI DJ DK DL DN
DELEŽ ŠT. GOSP. DRUŽB DELEŽ 2002
Vir: AJPES. Opomba: DA PROIZVODNJA HRANE, PIJAČ, KRMIL IN TOBAČNIH IZDELKOV DB PROIZVODNJA TEKSTILIJ, USNJENIH OBLAČIL, TEKSTILNIH IN KRZNENIH IZDELKOV DD OBDELAVA IN PREDELAVA LESA; PROIZVODNJA IZDELKOV IZ LESA, PLUTE, SLAME IN PROTJA, RAZEN POHIŠTVA DE PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA; ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO DG PROIZVODNJA KEMIKALIJ, KEMIČNIH IZDELKOV, UMETNIH VLAKEN DH PROIZVODNJA IZDELKOV IZ GUME IN PLASTIČNIH MAS DI PROIZVODNJA DRUGIH NEKOVINSKIH MINERALNIH IZDELKOV DJ PROIZVODNJA KOVIN IN KOVINSKIH IZDELKOV DK PROIZVODNJA STROJEV IN NAPRAV DL PROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN OPTIČNE OPREME DN PROIZVODNJA POHIŠTVA IN DRUGE PREDELOVALNE DEJAVNOSTI; RECIKLAŽA
79 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 6: Rezultati poslovanja gospodarskih družb v letu 2002 v mio SIT Rang med 193 Rang Indeks 02/01 občinami - regije v v 000 SIT v 000 SIT Šentjur Republiki Sloveniji Šentjur Regija Šentjur Regija Prihodek skupaj 42873 1155678 104,3 108,5 42 3 Prihodki od prodaje 40029 1079873 103,1 110,2 42 3 Prihodki na domač. trgu 27483 736307 98,8 108,6 39 3 Prihodki na tujem trgu 12545 343566 114 113,9 47 3 Odhodki 43840 1140313 104,5 100,6 42 3 Čisti dobiček 483 31659 133,8 126,7 84 5 Čista izguba 1528 15955 196,2 16,8 169 9 Sredstva 38350 1944627 111 108,2 47 2 Obvez. do vir. Sredstev 38350 1944627 111 108,2 47 2 Celotna gospodarnost 0,978 1,013 99,8 107,8 164 8 Prihodki na zaposlenega 21343 19525 98,7 107,1 47 8 Stroški dela na zaposl. 2909 3244 111,8 110,8 92 6 Čisti dobiček na zaposl. 2031 2301 109,2 109,8 113 7 Čista izguba na zaposl. 241 270 126,5 16,6 145 3 Vir: Gospodarska zbornica Slovenije, Kazalniki poslovanja GZS za leto 2002.
Tabela 7: Bruto osnova za dohodnino na zavezanca - 000 sit Območje Leto 1995 Leto 1996 1995 1996 2000 2001 Slovenija 958 100.0 1,084 100.0 1,604 100.0 1,794 100.0 Savinjska 893 93.3 1,016 93.8 1,477 92.1 1,663 92.7 Šentjur 779 81.3 889 82.1 1,320 82.3 1,504 83.9 Vir: Pečar, 1998.
Tabela 8: Velikost gozdne posesti po številu posestnikov in po velikosti gozdnih površin v GE Šentjur
Sestava v % velikost po številu posestnikov po gozdni površini gozdne posesti % v kumulativa % v kumulativa razredu (%) razredu (%) do 1 ha 49 49 9 9 1 do 5 ha 40 89 43 52 5 do 10 ha 8 97 25 77 10 do 30 ha 3 100 23 100 30 do 100 ha 0 100 0 100 nad 100 ha 0 100 0 100 Vir: Zavod za gozdove Slovenije
80 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Slika 2: Cene tekočih stroškov vodarin, kanalščin, prispevkov in taks v mesecu avgustu 2003
500
450
400
350
300
250
200
150
100
50
0 N N N N N N Č Č Č Č Č Č s s s brez brez brez gospodin. gospodar. gospodin. gospodar. gospodin. gospodar. gospodin. gospodar. gospodin. gospodar. gospodin. gospodar. gospodin. gospodar.
Celje (Vodovod Šentjur Šentjur (JKP Slov. Konjice Logatec s ČN Logatec Domžale Žalec (Vodovod Žalec (JKP Žalec (JKP kanalizacija (Vodovod Šentjur) kanalizacija Žalec) Žalec) Celje) kanalizacija Celje) priključeni na Celje) ČN
Tabela 9: Velikost gozdne posesti po številu posestnikov in po velikosti gozdnih površin v GE Planina
Sestava v % Velikost po številu posestnikov po gozdni površini gozdne kumulativa kumulativa posesti % v razredu % v razredu (%) (%) do 1 ha 43 43 8 8 1 do 5 ha 46 89 50 58 5 do 10 ha 9 98 26 84 10 do 30 ha 2 100 16 100 30 do 100 ha 0 100 0 100 nad 100 ha 0 100 0 100 Vir: Zavod za gozdove
81 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 10: Ocena staleža govedi, konjev in drobnice v Občini Šentjur v letu 2003
Faktor GVŽ Delež Kategorija Št. GVŽ skupaj (v %) Krave 3.600 1,2 4.320 52% Plemenske telice 1.800 0,5 900 11% Mlado pitano govedo 2.700 0,6 1.620 20% Teleta za zakol in rejo 2.880 0,2 576 7% Konji 207 1 207 3% Drobnica 1.068 0,15 107 1% Skupaj 1 12.255 7.730 93%
Prašiči 3.585 538 7%
Skupaj ostalo 15.840 8.268 100% Vir: Kmetijsko svetovalna služba.
82 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
Tabela 11: Število zaposlenih v različnih pravnih oblikah
ZAPOSLENE OSEBE SAMOZAPOSLENE OSEBE osebe, ki opravljaj v podjetjih pri o DELOVNO REG. STOPNJA. in drugih samozap. poklicno AKTIVNO BREZP. AKTIV. REG. org. osebah skupaj s.p. dejavnost kmetje skupaj PREB. OSEBE PREB. BREZP. dec.01 2724 923 3647 469 25 733 1227 4874 1357 6231 15,9 ŠENTJUR dec.02 2655 902 3557 456 22 728 1206 4763 1213 5976 14,3 indeks 97,47 97,72 97,53 97,23 88 99,32 98,29 97,72 89,39 95,91 dec.01 55125 8550 63675 4784 343 4566 9693 73368 13179 86547 14,8 REGIJA dec.02 54733 8255 62988 4579 371 4539 9489 72477 12607 85084 14,3 indeks 99,29 96,55 98,92 95,71 108,16 99,41 97,9 98,79 95,66 98,31 dec.01 629180 67770 696950 44577 6095 34440 85112 782062 104316 886378 11,8 SLOVENIJA dec.02 631598 65954 697552 43814 6325 34241 84380 781932 99607 881539 11,3 indeks 100,38 97,32 100,09 98,29 103,77 99,42 99,14 99,98 95,49 99,45 Vir: ZZZ, OS Celje.
Tabela 12: Telekomovi priključki v občini Šentjur
01. 01. 01. 01. 01. 01. 01. 01. 30. 06. STORITEV 2000 2001 2002 2003 2003 PSTN 1 5.022 4.809 4.596 4.402 4.264 PSTN CTX 2 98 167 202 236 283 SKUPAJ (1+2) 3 5.120 4.976 4.798 4.638 4.547 ISDN 4 181 561 669 775 852 ISDN CTX 5 101 356 416 477 515 SKUPAJ ISDN (4+5) 6 282 917 1.085 1.252 1.367 ŠTEVILO ISDN 564 1.834 2.170 2.504 2.734 KANALOV 7 SKUPAJ KANALOV 8 5.684 6.810 6.968 7.142 7.281 ADSL 9 - - - 82 137 Vir: Telekom Slovenije, PE Celje.
Legenda: PSTN-analogni telefonski priključek (en kanal) ISDN-digitalni telefonski priključek (dva kanala) CTX-centreks priključek ADSL-neomejen dostop do interneta
83 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR
6. KAZALO VSEBINE
1. DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR 0
1.1 Zakaj dolgoročni razvojni program naše občine 1
1.2 Strateški in izvedbeni del dolgoročnega razvojnega programa (DRP) Občine Šentjur 1
1.3 Namen in cilji dolgoročnega razvojnega programa 2
2. OCENA STANJA IN RAZVOJNIH GIBANJ 4
2.1 Občina Šentjur 4
2.2 Občina Šentjur v regijskem prostoru 4
2.3 Socialno okolje 5
2.4 Gospodarstvo 19
2.5 Podeželje in kmetijstvo 26
2.6 Turizem 31
2.7 Okolje in infrastruktura 34
3. SWOT ANALIZA 39
4. STRATEŠKE USMERITVE 42
4.1 Vizija 42
4.2 Dolgoročni cilji 42
4.3 Sodelovanje in partnerstvo 43
4.4 Razvoj gospodarstva 44
4.5 Razvoj turizma 51
4.6 Razvoj kmetijstva in podeželja 54
4.7 Razvoj človeških virov in družbenih dejavnosti 57
4.8 Okolje, prostor in infrastruktura 64
5. PRILOGE 70
84