DOCSLIB.ORG

Lokalni Energetski Koncept Občine Šentjur

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Lokalni Energetski Koncept Občine Šentjur LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJUR Celje, september 2011 EKO Ideja, Družba za okoljski in energetski inženiring, d.o.o., Kidričeva ulica 25, 3000 Celje Tel.: +386 599 36 389, Fax: +386 3 42 44 282, GSM: +386 41 800 486, [email protected] ID za DDV: SI4441437, Matična številka: 3488730000, IBAN: SI56 06000-0099 3221 614 (Banka Celje d.d.) LEK Šentjur – končno poročilo SPLOŠNI PODATKI O PROJEKTU LOKALNI ENERGETSKI KONCEPT OBČINE ŠENTJUR Projekt: Številka pogodbe: 430-10/2011-2500 OBČINA ŠENTJUR Naročnik: Mestni trg 10 3230 Šentjur ERIKA KOSI višja svetovalka III, vodja projektov Predstavnik naročnika: tel. 03 747 13 38 GSM: 041 665 037 e-naslov: [email protected] EKO Ideja d.o.o. Družba za okoljski in energetski inženiring Izvajalec: Kidričeva ulica 25 3000 Celje Direktor podjetja: mag. Štefan Žvab univ.dipl.inž.met. in mat. Iztok Gornjak, univ. dipl. gosp. inž. str. Izvajalci projekta: Peter Grobelnik univ. dipl. gosp. inž. str. mag. Štefan Žvab univ.dipl.inž.met. in mat. Številka projekta: LEK SENTJUR 04/2011 Začetek projekta: marec 2011 Zaključek projekta: september 2011 i LEK Šentjur – končno poročilo KAZALO VSEBINE 1. UVOD ............................................................................................................................................... 1 1.1. ZAKONSKA OSNOVA LOKALNEGA ENERGETSKEGA KONCEPTA .............................................. 1 1.2. NAMEN PROJEKTA ................................................................................................................... 2 1.3. CILJI PROJEKTA......................................................................................................................... 2 1.4. METODE PROJEKTA ................................................................................................................. 3 2. NADZOR IN IZVEDBA PROJEKTA ...................................................................................................... 4 2.1. USMERJEVALNA SKUPINA IN IZVEDBENE STRUKTURE ............................................................ 4 2.2. ENERGETSKI UPRAVLJALEC ...................................................................................................... 4 2.3. OBČINSKI SVET ......................................................................................................................... 5 2.4. SEZNANJANJE JAVNOSTI .......................................................................................................... 5 3. SPLOŠNE ZNAČILNOSTI OBČINE ŠENTJUR ....................................................................................... 6 4. ANALIZA RABE ENERGIJE IN ENERGENTOV ..................................................................................... 7 4.1. IZHODIŠČA ZA IZRAČUN RABE ENERGIJE ................................................................................. 7 4.2. RABA ENERGIJE PO VRSTAH UPORABNIKOV ........................................................................... 8 4.2.1. GOSPODINJSTVA .............................................................................................................. 8 4.2.2. JAVNE ZGRADBE ............................................................................................................ 10 4.2.3. RABA ENERGIJE V INDUSTRIJI ........................................................................................ 15 4.2.4. RABA ELEKTRIČNE ENERGIJE ......................................................................................... 19 4.2.5. PREGLED VEČJIH PORABNIKOV ..................................................................................... 21 4.2.6. SKUPNA RABA ENERGIJE VSEH PORABNIKOV ............................................................... 24 5. PROMET ......................................................................................................................................... 25 1.1. JAVNI POTNIŠKI PROMET ...................................................................................................... 26 5.1. BIOGORIVA V PROMETU ....................................................................................................... 26 6. ANALIZA EMISIJ.............................................................................................................................. 28 6.1. EMISIJE IZ OGREVANJA STANOVANJ ..................................................................................... 31 6.2. EMISIJE IZ OGREVANJA JAVNIH ZGRADB ............................................................................... 32 6.3. EMISIJE IZ INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV .................................................................................... 33 6.4. SKUPNE EMISIJE ..................................................................................................................... 34 7. ANALIZA OSKRBE Z ENERGIJO ....................................................................................................... 35 7.1. GORIVA .................................................................................................................................. 35 7.2. PLIN ........................................................................................................................................ 35 7.3. DALJINSKO OGREVANJE ......................................................................................................... 37 ii LEK Šentjur – končno poročilo 7.4. KOGENERACIJA ...................................................................................................................... 38 7.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA........................................................................................................... 38 8. OPREDELITEV ŠIBKIH TOČK ............................................................................................................ 44 8.1. STANOVANJA ......................................................................................................................... 44 8.2. JAVNE STAVBE ....................................................................................................................... 45 8.3. INDUSTRIJA ............................................................................................................................ 53 12. PRIHODNJA OSKRBA IN RABA ENERGIJE ................................................................................... 54 12.1. PREDVIDEVANJA O CENAH ENERGENTOV ......................................................................... 57 12.1.1. CENA NAFTE IN PLINA.................................................................................................... 57 12.1.2. CENA ELKO ..................................................................................................................... 58 12.1.3. CENE ELEKTRIČNE ENERGIJE .......................................................................................... 58 12.1.4. CENA LESNE BIOMASE ................................................................................................... 59 12.1.5. PRIMERJAVA CEN ENERGENTOV IN SISTEMOV OGREVANJA ........................................ 60 12.2. PRIMERJAVA LASTNOSTI ENERGENTOV ............................................................................ 61 12.2.1. UNP ................................................................................................................................ 61 12.2.2. ZEMELJSKI PLIN .............................................................................................................. 61 12.2.3. PELETI ............................................................................................................................ 62 12.2.4. SEKANCI ......................................................................................................................... 62 12.2.5. DRVA .............................................................................................................................. 62 12.2.6. DALJINSKO OGREVANJE ................................................................................................. 62 13. ANALIZA MOŽNOSTI UČINKOVITE RABE ENERGIJE ................................................................... 63 13.1. UČINKOVITA RABA ENERGIJE V GOSPODINJSTVIH ............................................................ 63 13.2. UČINKOVITA RABA ENERGIJE V JAVNIH ZGRADBAH ......................................................... 63 13.2.1. OCENA ENERGETSKO VARČEVALNIH POTENCIALOV ..................................................... 63 13.2.2. OVOJ ZGRADBE .............................................................................................................. 64 13.2.3. PROIZVODNJA TOPLOTE ................................................................................................ 64 13.2.4. RAZSVETLJAVA V ZGRADBAH ........................................................................................ 64 13.2.5. ELEKTRIČNA ENERGIJA ................................................................................................... 64 13.2.6. NADZORNI SISTEM Z ENERGETSKIM UPRAVLJANJEM ZGRADB .................................... 65 13.2.7. ORGANIZACIJSKI UKREPI ................................................................................................ 65 13.3. UČINKOVITA RABA ENERGIJE PRI VEČJIH UPORABNIKIH .................................................. 68 13.4. UČINKOVITA RABA ENERGIJE JAVNE RAZSVETLJAVE ........................................................ 70 14. POTENCIALI OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE ............................................................................. 71
Load more

Recommended publications
  • 037/2011, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXI 37 20. 5. 2011 DRŽAVNI ZBOR 1840. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta I. na zakonodajnem referendumu o Zakonu Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Re- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 publike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen na kaznivo dejanje, ki se preganja po Na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in o ljudski uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedi- za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada lo) se je Državni zbor na seji dne 17. maja 2011 seznanil s slovenski jezik. S K L E P O M II. o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta Sodnike porotnike se voli tako, da se voli enako število na zakonodajnem referendumu o Zakonu porotnikov iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in deloda- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 jalcev oziroma zavodov. Za delovna sodišča prve stopnje se sodniki porotniki volijo Državni zbor razglaša, da je bila na zakonodajnem re- z list kandidatov delavcev in delodajalcev. Lista kandidatov ferendumu o Zakonu o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 delavcev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za izveden na podlagi Odloka Državnega zbora o razpisu zako- območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih nodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list članov. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog RS, št 10/11), sprejeta odločitev volivcev, kot je ugotovljena v združenj delodajalcev, ki so organizirana za območje Republike Poročilu Državne volilne komisije o izidu glasovanja in o izidu Slovenije, in Vlada Republike Slovenije, v sorazmerju s števi- zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki je ob- lom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju.
    [Show full text]
  • Oddelek Za Gospodarske Dejavnosti
    OBČINA ŠENTJUR ŽUPAN Številka: 3523-46/2013,22 (2513) Šentjur, 6. 5. 2014 Na podlagi 23. in 24. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je bil objavljen v časopisu »Šentjurčan« z dne 10. 1. 2014 ter na spletni strani občine, objavlja Občina Šentjur naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM LISTA A Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine. Št. Zap. Ime in priimek Št. članov Naslov doseženih št. upravičenca gospodinjstva točk 1. DROBNE Nina Planina pri Sevnici 76, 3225 Planina pri Sevnici 2 615 2. SELŠEK Anja Cesta Miloša Zidanška 15, 3230 Šentjur 4 605 3. JANŽEK Toni Na Lipico 1, 3230 Šentjur 5 565 4. TEMNIK Silvo Ponikva 74/a, 3232 Ponikva 5 555 5. KOSI Elizabeta Dobrina 30, 3223 Loka pri Žusmu 5 535 6. GRAJŽL Margareta Cerovec 3/a, 3230 Šentjur 3 510 7. SALOBIR Andrejka Žegar 27, 3262 Prevorje 3 500 8. MUŠKATEVC Urška Bukovje 28, 3263 Gorica pri Slivnici 3 495 9. TANŠEK Dušan Tratna pri Grobelnem 5, 3231 Grobelno 3 495 10. MEDENJAK Mojca Vodule 23, 3222 Dramlje 5 485 11. LESJAK Darja Na Lipico 2, 3230 Šentjur 2 480 12.
    [Show full text]
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
    [Show full text]
  • 57/97, Razglasni
    Št. 57 – 19. IX. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 4297 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 57 Razglasni del z dne 19. septembra 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII vorni promet; 6311 Prekladanje; 6312 Skla- Rg-43006 diščenje; 6321 Druge pomožne dejavnosti v Okrožno sodišče v Celju je s sklepom Sodni register kopenskem prometu; 6330 Storitve potoval- Srg št. 95/00466 z dne 26. 7. 1996 pod št. nih agencij in organizatorjev potovanj; s tu- vložka 1/06501/00 vpisalo v sodni register rizmom povezane dejavnosti, d.n.; 6340 De- tega sodišča ustanovitev družbe z omejeno javnosti drugih prometnih agencij; 7413 Ra- odgovornostjo s temile podatki: ziskovanje trga in javnega mnenja; 7414 Matična št. 5900719 Popravek Podjetniško in poslovno svetovanje. Firma: FLORATA, d.o.o., trgovska in proizvodna družba V Uradnem listu RS, št. 55 z dne 11. IX. Rg-30982 Skrajšana firma: FLORATA, d.o.o. Pravnoorg. oblika: družba z omejeno od- 1997, stran 4084, Rg-40077, Srg št. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom govornostjo 95/04482, se ime firme pravilno glasi: Srg št. 94/03105 z dne 14. 11. 1995 pri sub- Sedež: Celje, Valvazorjeva 40 MEDI–UM. jektu vpisa SADEX, sadje, zelenjava, Osnovni kapital: 1,500.000 SIT Uredništvo d.o.o., Celje, sedež: Milièinskega 4, Celje, Ustanovitelj: Toplak Tomislav, Celje, pod vložno št. 1/05060/00 vpisalo v sodni Valvazorjeva 40, vstopil 31. 5. 1995, vložil register tega sodišča uskladitve z zakonom CELJE 1,500.000 SIT, odgovornost: ne odgovarja.
    [Show full text]
  • Na Podlagi 18
    Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni ist RS, št. 26/92) ter na podlagi 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 16. seji dne 8. julija 1996 sprejel O D L O K o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju 1. člen Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, razglašamo območja in objekte nepremične kulturne dediščine na območju Občine Šentjur pri Celju, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost, za kulturne ali zgodovinske spomenike. 2. člen Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka, naselbinska, zgodovinska in memorialna območja ter arheološki, umetnostni, arhitekturni, etnološki, zgodovinski, memorialni in tehniški spomeniki. 3. člen Kot arheološka območja razglašamo: 1. Rifnik – prazgodovinska, poznoantična naselbina, gomilno in plano grobišče Meje območja so določene v grafičnih prilogah strokovne osnove za razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju. 4. člen Kot spomenike historičnega urbanizma in ruralna naselja razglašamo: 1. Šentjur pri Celju – Zgornji trg Meja območja poteka po južnih mejah parcel 288/2, 288/6, 288/10, 288/5, vzhodni meji parcele 288/5, JV mejah parcele št. 284, 278, 264, 265, nato se usmeri proti severu in poteka po vzhodnih mejah parcel 265, 255, severni meji parcele 255 do ceste, nato teče po desni strani ceste proti vzhodu, nato prečka cesto, tako da se nadaljuje po vzhodni meji parcele 177, vzhodnem delu južne meje parcele 187/1, vzhodni meji parcele 187/1, nato prečka parcelo 185 in cesto po liniji od stičišča parcel 187/1, 187/2 in 185 do stičišča p.
    [Show full text]
  • Občinski Svet Občine Šentjur Pri Celju Je Na Podlagi 64
    * neuradno prečiščeno besedilo S T A T U T Občine Šentjur (Uradni list Republike Slovenije, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07, 17/11, 37/11 - uradno prečiščeno besedilo in 54/16) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Šentjur je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno – del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Luterje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinski vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straža na Gori, Straška gorca, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar. Sedež Občine Šentjur je v Šentjurju, Mestni trg 10. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan.
    [Show full text]
  • Kolesarska Karta 1
    LEGENDA MERILO 1:50.000 S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU (karta 1), turisti~na karta za kolesarje v merilu 1 : 50 000 – 1. izdaja: 2006. Zalo`ila in izdala: Razvojna agencija Kozjansko. Viri: Kartografska osnova – Dr`avna topografska karta v merilu 1 : 50 000, CIP - Katalo`ni zapis o publikaciji © Geodetska uprava RS, meja Slovenije – podatek Registra prostorskih enot, Narodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana © Geodetska uprava RS. Ostali podatki: turisti~no informacijski centri ob~in, Kozjanskega parka in 912.43(497.4-111) Krapinsko-zagorske `upanije. 912.43(497.5 Hrvatsko Zagorje) Urednik: Tanja Srdi~. Urejanje in prikaz podatkov karte: Petra Novak. S kolesom po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju Fotografije: arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske `upanije. [Kartografsko gradivo] : turisti~na karta za kolesarje v merilu Oblikovanje izvenokvirne vsebine, hrbtne strani in postavitev naslovnice: 1:50.000 / urednica Tanja Srdi~ ; prikaz podatkov karte Petra Novak; Borut Brumec, Littera. fotografije arhivi ob~in, Kozjanskega parka in Krapinsko-zagorske Tisk: Tiskarna Petri~. `upanije. - 1. izd. - 1:50.000. - [entjur : Razvojna agencija Kozjansko, 2006 Vse pravice pridr`ane. Vsako razmno`evanje, predelava ali shranjevanje na kateremkoli mediju je prepovedano. ISBN 961-238-729-X 1. Srdi~, Tanja © Razvojna agencija Kozjansko Made in Slovenia 227780096 Turisti~na karta je nastala s finan~no pomo~jo Evropske unije. Evropske pomo~jo finan~no s nastala je karta Turisti~na KOLESARSKA POT 9: S KOLESOM PO KOZJANSKEM, OBSOTELJU IN HRVA[KEM ZAGORJU Za~etek poti: Kozje 16 Dol`ina poti: 45 km (kro`na pot) Kolesarjenje po Kozjanskem, Obsotelju in Hrva{kem Zagorju vas bo vodilo skozi razgibano in bogato pokrajino, kjer Potek poti: Kozje-Pil{tanj-Lesi~no-[entvid pri Planini-Planina pri Sevnici-Zabukovje nad Sevnico-Mrzla planina-Zalog-Bistri boste lahko odkrili pravi mozaik zanimivosti in lepot.
    [Show full text]
  • Na Podlagi Zakona O Lokalnih Volitvah (Uradni List RS, Št
    Na podlagi Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 22/06 – UPB2) in 15. člena Statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/02) je Občinski svet Občine Šentjur na svoji 28. redni seji, dne 27. julija 2006, sprejel naslednji ODLOK O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O SESTAVI IN ŠTEVILU ČLANOV KS IN VOLITVAH V SVETE KS V OBČINI ŠENTJUR PRI CELJU 1. člen V Odloku o sestavi in številu članov KS in volitvah v svete KS v Občini Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 60/95, 2/96, 66/98), se v naslovu in besedilu, kjer se uporabi naziv »Občina Šentjur pri Celju« v vseh sklonih, črta besedilo »pri Celju«. 2. člen Črta se 3. člen. 3. člen V 5. členu se v drugem stavku črta besedilo »na zborih volivcev« in za tem besedilom postavljena vejica. 4. člen Za 6. členom se doda nov 6. a člen, ki se glasi: »6. a člen Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti se določijo naslednje volilne enote: Krajevna skupnost Blagovna (devet članov sveta) : Število članov 1. volilna enota Primož 1 član 2. volilna enota Lokarje (razen hišne št. 17 a, 18, 19, 19 a, 20 in 20 a) 1 član 3. volilna enota Dole 1 član 4. volilna enota Repno in Goričica od hišne št. 1 do vključno 17 1 član 5. volilna enota Zlateče 1 član 6. volilna enota Cerovec 1 član 7. volilna enota Proseniško – center 1 član 8. volilna enota Proseniško – okolica 1 član 9. volilna enota Goričica od št. 18 dalje 1 član Krajevna skupnost Dolga Gora (pet članov sveta) : Število članov 1.
    [Show full text]
  • Izvedeni Večji Projekti V Občini Šentjur V Letih 2010 in 2018
    IZVEDENI VEČJI PROJEKTI V OBČINI ŠENTJUR V LETIH 2010 IN 2018 1. INVESTICIJE V PROMETNO INFRASTUKTURO 1.1. VEČJE OBNOVE IN IZGRADNJE CEST TER PARKIRIŠČ - Ureditev parkirišč pri Zdravstvenem domu – v teku - Celovita rekonstrukcija prometne infrastrukture v Hruševcu - Ureditev pešpoti in kolesarske steze ob Pešnici - Ureditev Ulice I. celjske čete – v teku - Rekonstrukcija in asfaltiranje parkirišča z izgradnjo pločnika pri POŠ Blagovna - Rekonstrukcija lokalne ceste Žepina – Proseniško - Izgradnja ceste v Dolgi gori zaradi ukinitve železniškega prehoda - Sofinanciranje rekonstrukcije parkirnih površin namenjenih za javni potniški promet (P+R) na železniškem postajališču Dolga Gora - Ureditev lokalne ceste skozi naselje Dramlje – v teku - Ureditev lokalne ceste Razbor –Hotunje, odcep ribnik Bolko – križišče Razbor - Rekonstrukcija ceste Dramlje – Sv. Uršula - Rekonstrukcija ceste Svetelka – Marija Dobje - Ureditev ceste za naselje Lipovec in ureditev ceste in križišča pri odcepu za Zgornjo Tratno - Ureditev ceste Tratna – Grobelno - Preplastitev lokalne ceste Stopče – Hotunje - Ureditev lokalne ceste Jezerce – Kalobje, odsek skozi naselje Podlešje - Modernizacija javne poti Kostrivnica – Pusar - Rekonstrukcija lokalne ceste skozi naselje Kalobje - Modernizacija lokalne ceste Žamerk – Loka pri Žusmu - Obnova ceste Loka – Virštanj - Modernizacija lokalne ceste Mrzlo Polje – Visoče - Modernizacija javne poti Stara Žaga – Pavlič - Modernizacija ceste Jelše – Planinska vas - Rekonstrukcija ceste v Tajhte - Modernizacija ceste Visoče – Marof - Rekonstrukcija javne poti Planina – Zg. trg in sanacija plazu - Rekonstrukcija javne poti Hotunje – Razbor - Rekonstrukcija javne poti na Ponikvi mimo OŠ - Rekonstrukcija lokalne ceste Hotunje – Podgaj - Modernizacija javne poti Podgaj -– Galuf (Vrtoče) - Modernizacija ceste Lisec – Bobovo - Ureditev dovoza do OŠ Ponikva - Modernizacija javne poti Dobje – Straška Gorca - Modernizacija javne poti Straška Gorca – Prevorska vas - Rekonstrukcija lokalne ceste Žegar – Zg. Žegar 1 - Rekonstrukcija javne poti Zg.
    [Show full text]
  • Ve Ime VE Vo Ime OVK Stv Volisce Imenik Potrdila Skupajvolivcev Imenik Potrdila Glas
    ve ime VE vo ime OVK stv volisce Imenik Potrdila SkupajVolivcev Imenik Potrdila Glas. Inv. SkupajGlasovalo oddani neveljavni SkupajVeljavnih BORUT PAHOR DANILO TÜRK 1 KRANJ 1 JESENICE 1 RATEČE-PLANICA, KRAJEVNA SKUPNOST, RATEČE 22 533 0 533 227 0 0 227 227 7 220 173 47 1 KRANJ 1 JESENICE 2 PODKOREN, GASILSKI DOM, PODKOREN 16 A 349 0 349 146 0 0 146 146 4 142 97 45 1 KRANJ 1 JESENICE 3 KRANJSKA GORA 1, OBČINA KR.GORA, KOLODVORSKA UL.1B 372 0 372 119 0 0 119 119 3 116 70 46 1 KRANJ 1 JESENICE 4 KRANJSKA GORA 2, OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA ULICA 12 446 0 446 170 0 0 170 170 3 167 100 67 1 KRANJ 1 JESENICE 5 KRANJSKA GORA 3, OŠ KRANJSKA GORA, KOROŠKA ULICA 12 526 0 526 190 0 0 190 190 1 189 106 83 1 KRANJ 1 JESENICE 6 GOZD MARTULJEK, DOM KRAJANOV GOZD MAR., ZG.RUTE 85 601 0 601 268 0 0 268 268 7 261 179 82 1 KRANJ 1 JESENICE 7 BELCA, HIŠA HLEBANJA, BELCA 15 162 0 162 61 0 0 61 61 5 56 34 22 1 KRANJ 1 JESENICE 8 DOVJE, KULTURNI DOM, DOVJE 109 545 0 545 199 0 0 199 199 4 195 132 63 1 KRANJ 1 JESENICE 9 MOJSTRANA 1, OŠ 16.DECEMBER, ULICA ALOJZA RABIČA 7 585 0 585 243 0 0 243 243 16 227 160 67 1 KRANJ 1 JESENICE 10 MOJSTRANA 2, OŠ 16.DECEMBER, ULICA ALOJZA RABIČA 7 441 0 441 169 0 0 169 169 7 162 110 52 1 KRANJ 1 JESENICE 11 ZG.
    [Show full text]
  • Dolgoročni Razvojni Program Občine Šentjur
    OBČINA ŠENTJUR DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR februar 2005 DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR 1. DOLGOROČNI RAZVOJNI PROGRAM OBČINE ŠENTJUR 1.1 Zakaj dolgoročni razvojni program naše občine Dolgoročni razvojni program (v nadaljevanju DRP) je temeljni programski dokument za usmerjanje in izvajanje razvojnih aktivnosti, s ciljem zagotavljati trajnostni razvoj občine. Razvojni program, na podlagi ocene stanja, podaja razvojno vizijo občine, iz nje izhajajoče strateške razvojne cilje ter programe, podprograme in nekatere projekte za njihovo uresničevanje. Ker je dolgoročni razvojni program dinamičen dokument, se ga bo v prihodnjih letih dopolnjevalo in usklajevalo, vendar v okvirih opredeljenih strateških ciljev in programov. Dolgoročni razvojni program občine Šentjur je dokument, ki predstavlja našo občino in njene prebivalce, izraža specifično stanje v lokalnem okolju na posameznih področjih in kar je najvažnejše, predstavlja potrebe in cilje za razvoj v prihodnosti in načine za dosego le-teh. 1.2 Strateški in izvedbeni del dolgoročnega razvojnega programa (DRP) Občine Šentjur Razvojni program je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela. Strateški del je opredeljen za obdobje 2004 - 2013, se pravi do konca naslednjega programskega obdobja, vezanega na izvajanje regionalne politike EU. Ker je danes večina razvojnih dokumentov na ravni države in regije opredeljenih do leta 2006, bo potrebno strategijo, ki je opredeljena v tem dokumentu ponovno preveriti takrat, ko bosta država in regija opredelili svoje razvojne dokumente in v izvedbeni del dodati tudi nove programe in projekte, ki bodo primerni novo nastali situaciji. V analizi razvojnega stanja v občini je podan prikaz stanja in ključnih razvojnih problemov po posameznih področjih. Ker smo se želeli izogniti preobsežni analizi, so podani sintezni prikazi, podrobnejše analize pa je mogoče dobiti v nekaterih sektorskih dokumentih, ki so prav tako javni in dostopni vsakomur.
    [Show full text]
  • Utripobčine Šentjur
    oktober 2015 | številka 13, letnik 7 Brezplačen izvod utripObčine Šentjur PRAZNIK OBČINE ŠENTJUR V ZNAMENJU NOVIH PRIDOBITEV ZGORNJI TRG PONOVNO NAJLEPŠE TRŠKO JEDRO ZLATA JESEN IN MARTIN VABITA V NAŠE KRAJE ObletniCE ce (Obrtno združenje), Anita Koleša (DOPS – Delov- 825 let – Obstoj gradu Planina je izpričan 60 let – Pol ducata gasilskih društev je leta na organizacija za opravljanje poslovnih storitev), vsaj od leta 1190 naprej, ko se omenja prvi 1955 ustanovilo šentjursko gasilsko zvezo. Anton Komel (Bohor), Franc Krampl (Vzgoja in izo- znani planinski vitez Ortolf. 40 let – S pregraditvijo Voglajne v Tratni je braževanje), Romana Kukovič (Elegant), Ivan Moser 675 let – Šentjur se kot kraj prvič omenja leta 1975 nastalo Slivniško jezero. (Zdravstveni dom), Jože Plemenitaš (Resevna), Oto leta 1340, ko je bila zgrajena namesto starej- Prebil (Meja), Konrad Pušnik (Tolo), Leopold Uršič še 10 let prej požgane cerkve nova, ki je dala 40 let – Na Ponikvi so odprli novo šolo, ki je (Emo), Stanislav Zatler (Spik). naselju ime. bila rezultat popotresne sanacije širšega ob- V Zbor občin Republike Slovenije je bil izvoljen močja. Leta 2007 so v kraju odprli nov objekt. mag. Franc Kovač. 225 let – Na Planini je leta 1790 vzplamtel zadnji slovensko-hrvaški kmečki upor, ki je bil 40 let – V Dramljah je z delovanjem pričel 25 let – z delovanjem je začel Mešani pevski zadušen pod tamkajšnjim gradom. moški pevski zbor. zbor Zarja iz Šentvida pri Planini. 210 let – Z zdravniško prakso v Šentjurju je 30 let – Leta 1985 je v Dramljah z delova- 20 let – V šentjurskem Hruševcu so leta začel Franc Ipavec, oče Gustava in Benjamina.
    [Show full text]