Na Podlagi 52. Člena Zakona O Prostorskem Na Črtovanju (Ur
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
STRATEŠKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE ŠENTJUR – USKLAJEN PREDLOG | TEKSTUALNI DEL Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem na črtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10-ZUPUDPP popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12, 35/2013 Skl.US: U-I-43/13-8) in 15. člena Statuta Ob čine Šentjur (Ur.l. RS, št. 37/2011-UPB1) je Ob činski svet Ob čine Šentjur na svoji .... seji, dne .... sprejel ODLOK O STRATEŠKEM PROSTORSKEM NA ČRTU OB ČINE ŠENTJUR I. UVODNE DOLO ČBE 1. člen (splošno) (1) S tem odlokom se sprejme Strateški prostorski na črt ob čine Šentjur (v nadaljevanju: SPN). (2) SPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal pod št. projekta 13/08. 2. člen (vsebina in sestavine odloka) (1) Besedilo SPN obsega poglavja: I. Uvodne dolo čbe II. Strateški del II/1. Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine II/1.1. Izhodiš ča II/1.2. Cilji II/2. Zasnova prostorskega razvoja ob čine II/2.1. Prednostna obmo čja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti II/2.2. Omrežje naselij II/2.3. Temeljne smeri prometnega povezovanja v ob čini in regiji II/2.4. Druga za ob čino pomembna obmo čja II/3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra II/3.1. Prometna infrastruktura II/3.1.1. Cestno omrežje II/3.1.2. Železniško omrežje II/3.1.3. Javni potniški promet in prometna vozliš ča za javni potniški promet II/3.1.4. Kolesarsko omrežje in omrežje pešpoti II/3.2. Elektronske komunikacije II/3.3. Energetika II/3.4. Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja II/3.4.1. Oskrba z vodo II/3.4.2. Čiš čenje odpadne in padavinske vode II/3.4.3. Ravnanje z odpadki II/3.5. Pokopališ ča č č II/4. Okvirna obmo ja naselij in okvirna obmo ja razpršene poselitve II/5. Usmeritve za prostorski razvoj II/5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo 1 STRATEŠKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE ŠENTJUR – USKLAJEN PREDLOG | TEKSTUALNI DEL II/5.1.1. Razvoj naselij II/5.1.1.1. Notranji razvoj in prenova II/5.1.1.2. Širitve II/5.1.2. Razvoj dejavnosti po naseljih II/5.1.2.1. Stanovanjska gradnja II/5.1.2.2. Poslovne in proizvodne dejavnosti II/5.1.2.3. Centralne dejavnosti II/5.1.2.4. Športnorekreacijske dejavnosti in turizem II/5.1.4. Obmo čja razpršene poselitve II/5.1.5. Urbanisti čno oblikovanje naselij II/5.2. Usmeritve za razvoj v krajini II/5.2.1. Razvojna obmo čja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire II/5.2.1.1. Kmetijstvo II/5.2.1.2. Gozdarstvo II/5.2.1.3. Vode II/5.2.1.4. Turizem in rekreacija II/5.2.1.5. Mineralne surovine II/5.2.2. Posebna obmo čja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanisti čnih in arhitekturnih zna čilnosti II/5.2.3. Obmo čja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre čami, obmo čja zaš čite in reševanja II/5.3. Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č II/5.4. Usmeritve za dolo čitev prostorskih izvedbenih pogojev II/6. Koncepti prostorskega razvoja pomembnejših naselij in obmo čij II/6.1. Dramlje II/6.2. Gorica pri Slivnici II/6.3. Planina pri Sevnici II/6.4. Ponikva II/6.5. Proseniško II/6.6. Šentjur II/7. Spremljanje stanja okolja III. Prehodne in kon čne dolo čbe (2) Kartografski del SPN vsebuje naslednje grafi čne prikaze: List 1: Zasnova prostorskega razvoja v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine) List 2: Zasnova gospodarske javne infrastrukture v me rilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine) List 3: Okvirna obmo čja naselij in okvirna obmo čja razpršene poselitve v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine) List 4: Usmeritve za razvoj poselitve in celovito v merilu 1:50 000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine) List 5: Usmeritve za razvoj v krajini v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine) List 6: Usmeritve za dolo čitev namenske rabe zemljiš č v merilu 1:50000 (s tematskimi kartami za posamezne vsebine) 3. člen (obvezne priloge odloka) SPN ima naslednje obvezne priloge: - izvle ček iz hierarhi čno višjih aktov, 2 STRATEŠKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE ŠENTJUR – USKLAJEN PREDLOG | TEKSTUALNI DEL - prikaz stanja prostora, - urbanisti čne na črte za obmo čje mesta Šentjur ter naselja Dramlje, Gorica pri Slivnici, Planina pri Sevnici, Ponikva in Proseniško, - druge strokovne podlage, - smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, - obrazložitev in utemeljitev, - povzetek za javnost, - okoljsko poro čilo. II. STRATEŠKI DEL II/1. Izhodiš ča in cilji prostorskega razvoja ob čine II/1.1. Izhodiš ča 4. člen (1) Ob čina Šentjur pokriva 222 km 2 veliko obmo čje na prehodu med vzhodnoslovenskim predalpskim hribovjem in subpanonskim svetom. Po podatkih statisti čnega urada RS je v njej konec leta 2012 živelo nekaj manj kot 19000 prebivalcev. (2) Glede na krajinske, poselitvene in funkcijske zna čilnosti se obmo čje ob čine deli na štiri makroenote: pretežno urbanizirano širše mestno obmo čje Šentjurja ter podeželsko zaledje, ki ga sestavljajo vinorodno obmo čje severnega dela ob čine, vinorodno obmo čje osrednjega dela ob čine in hribovito obmo čje južnega dela ob čine. (3) Za vinorodni obmo čji severnega in osrednjega dela ob čine je zna čilna mozai čna struktura krajine s številnimi vinogradi na prisojnih legah (ob čina leži na robu Šmarsko – Virštanjskega vinorodnega okoliša) in gozdovi na severnih pobo čjih gri čev. Na hribovitem obmo čju južnega dela ob čine je teren bolj strm. Prekrivajo ga strnjeni gozdovi ter deloma travniki in pašniki. Del obmo čja je zaradi številnih kvalitetnih prvin ohranjene narave zavarovan kot posebno varstveno obmo čje. V nižje leže čih predelih širšega mestnega prostora Šentjurja prevladuje ne členjena kmetijska krajina (manjši kompleksi kvalitetnih kmetijskih zemljiš č). Ker gre za prostor, ki je hkrati tudi najbolj urbaniziran in privla čen za poselitev, se tu pojavljajo ve čji konflikti v zvezi z rabo prostora. (4) Osrednji vodotok v ob čini je reka Voglajna. Glavni pritoki (Slomš čica, Pešnica in Kozarica) se vanjo stekajo na obmo čju mesta Šentjur. Urbana zazidava vse bolj posega v poplavno ravnico porečja, kar pove čuje poplavno ogroženost. V preteklosti je bila za potrebe zagotavljanja poplavne varnosti že zgrajena pregrada Tratna z akumulacijskim jezerom (Slivniško jezero), ki pa zaradi neenotne lastniške strukture in na čina upravljanja le deloma služi svoji primarni funkciji. Poleg poplavne ogroženosti na obmo čju ob čine precejšen problem predstavljajo tudi erozijski procesi in nestabilnost terena. (5) V ob čini je glede na register prostorskih enot 108 naselij. Koncentracija poselitve je najve čja na širšem mestnem obmo čju, ki vklju čuje mesto Šentjur s predmestnimi in primestnimi naselji. Za širše mestno obmo čje Šentjurja je zna čilen kompakten poselitveni vzorec s centralnimi, gru častimi in obcestnimi naselji. Poselitev se je razvila v dveh primarnih smereh ob pomembnejših prometnicah in vodotokih. Vzdolžna os poteka v smeri sever – jug od Dramelj preko Dol in Šentjurja do Gorice pri Slivnici. Primarna pre čna os v smeri vzhod – zahod poteka od Grobelna preko Šentjurja do Vrbnega, sekundarna pre čna os pa se razteza med Ponikvo, Dolami in Proseniškim. Razpršena poselitev se ve činoma pojavlja to čkovno po pobo čjih nad naselji. Vzdolž glavnih prometnic se ponekod pojavlja problem medsebojnega stapljanja naselij v sklenjena linearna obmo čja poselitve. (6) Za podeželska obmo čja je zna čilen izrazito razpršen poselitveni vzorec z manjšimi zaselki in gru častimi vasmi (slednje se pojavljajo predvsem v hribovitem delu). Ve čja koncentracija poselitve se pojavlja le na osi med Planino pri Sevnici, Lopaco in Loko pri Žusmu. Na vinorodnih obmo čjih so nastale številne zidanice, posami č pa se pojavlja tudi po čitniška gradnja. Tak poselitveni vzorec je posledica naravnih danosti in zgodovinskega razvoja ter predstavlja identitetno prvino na obmo čju ob čine in regije. 3 STRATEŠKI PROSTORSKI NA ČRT OB ČINE ŠENTJUR – USKLAJEN PREDLOG | TEKSTUALNI DEL (7) Vplivi in trendi (sub)urbanizacije na obmo čju ob čine se kažejo kot koncentracija poselitve, podjetij in delovnih mest v širšem mestnem prostoru (jedro, predmestje in obmestje), kjer živi približno 60% ob čanov ter stagnacija in praznjenje razvojno manj zanimivih podro čij v osrednjem in južnem delu ob čine. V vinorodnem obmo čju severnega dela ob čine, ki je privla čnejše za poselitev, se v veliko (tudi manjših) podeželskih naseljih populacija ve ča. (8) Glede na državno prometno omrežje ima ob čina zelo ugodno lego. Preko severnega dela ob čine poteka avtocesta A1 Koper – Lendava (daljinska cestna povezava mednarodnega pomena), ki je del V. transevropskega prometnega koridorja. Avtocesta povezuje ob čino in regijo s središ či nacionalnega pomena (Ljubljana, Maribor), posredno pa tudi z X. transevropskim prometnim koridorjem. Prometni sistem ob čine se nanjo navezuje preko regionalne ceste RI 234 Dramlje – Dole – Šentjur, ki avtocestni priklju ček Dramlje povezuje z osrednjo ob činsko prometnico – glavno cesto GII 107 Celje – Dobovec (v pripravi je državni prostorski na črt za rekonstrukcijo te ceste). Regionalna cesta je problemati čna tako z vidika prometnih obremenitev kot tudi prometne varnosti, saj poteka neposredno preko mestnega jedra Šentjurja. V Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest do 2013 je predvidena izgradnja vzporedne navezovalne ceste Dramlje – Šentjur, za katero so že pripravljeni vsi potrebni prostorski akti. Navezovalna cesta se bo v Črnolici navezala na regionalni cesti RII 423 Šentjur – Lesi čno –Podsreda – Bistrica ob Sotli – Polje in RII 424 Boštanj – Planina – Dežno – Črnolica, s čimer se bodo bistveno izboljšale povezave z ožjo in širšo regijo.