Model Projektnega Učnega Dela Spoznavanje Dramelj Z Okolico

PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Lucija Jager

Maribor, 2011

PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

MODEL PROJEKTNEGA UČNEGA DELA SPOZNAVANJE DRAMELJ Z OKOLICO

Mentor: Kandidatka: red. prof. dr. Samo Fošnarič Lucija Jager

Maribor, 2011

Lektorica: Milena Jurgec, prof. slovenskega jezika s književnostjo in prof. likovne vzgoje

Prevajalka: Romina Dobnik, prevajalka in tolmačinja za angleški jezik in prof. zgodovine

ZAHVALA

Hvala red. prof. dr. Samu Fošnariču za vso strokovno pomoč in usmerjanje ob nastajanju moje diplomske naloge.

Hvala Mitji za vso spodbudo, razumevanje in podporo, ko je marsikatero noč sam bdel nad najino Valentino.

Hvala moji druţini, ki me je spodbujala in opogumljala celoten čas mojega študija in pri pisanju diplomske naloge.

Zahvala pa naj gre tudi učencem 3. razreda osnovne šole Dramlje, njihovi razredničarki prof. Nadi Kukovič in ravnatelju mag. Stanislavu Karlu Jančiču, ki so mi pomagali pri praktični izvedbi diplomskega dela.

PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZA V MARIBORU

IZJAVA

Podpisana Lucija Jager, roj. 24. 5. 1985, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom MODEL PROJEKTNEGA UČNEGA DELA SPOZNAVANJE DRAMELJ Z OKOLICO pri mentorju red. prof. dr. Samu Fošnariču avtorsko delo. V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Maribor, november 2011

POVZETEK

Diplomska naloga z naslovom Model projektnega učnega dela spoznavanje Dramelj z okolico predstavlja geografsko-zgodovinski oris Dramelj in njene okolice, predvsem gozda. Opredeljuje projektno učno delo kot model učnega procesa na razredni stopnji osnovne šole. Pozornost je namenjena prednostim in slabostim projektnega učnega dela, mepredmetni povezavi ter pregledu ciljev iz nacionalnega učnega načrta za predmete spoznavanje okolja, matematika, slovenski jezik, likovna vzgoja, naravoslovje in druţboslovje.

Temelj diplomske naloge leţi v predstavitvi kraja Dramlje, njene okolice in šole, kjer je potekala izvedba projektnega učnega dela. Vključuje načrt projektnega učnega dela, njegovo izvedbo in analizo. Prikazan je opis celotnega projektnega učnega dela preko aktivnosti, ki smo jih izvajali. Empirična raziskava vsebuje rezultate obdelave podatkov, interpretacijo le-teh in sklepne misli, ki jedrnato poveţejo teoretičen in praktičen del. Celoten potek projektno-učnega dela je bil smiselno in konceptualno dobro načrtovan, kar lahko razberemo iz izdelkov učencev in rezultatov v empirični raziskavi.

Diplomska naloga bo v pomoč vsem, ki ţelijo na inovativen način pribliţati domači kraj in njegovo okolico učencem. S projektnim učnim delom kot modelom poučevanja lahko učitelj znatno izboljša učni proces, le-ta je kvalitetnejši s pedagoško-didaktičnega vidika, je prijaznejši učencem in dobro vpliva na medsebojne odnose med učenci kot tudi med učitelji in učenci.

KLJUČNE BESEDE: Dramlje, projektno učno delo, medpredmetna povezava, razredni pouk.

ABSTRACT

The diploma thesis titled Model of project-based learning work to learn about Dramlje and surroundings represents geographical and historical outline of Dramlje and surroundings, specially forests. It defines the project-based learning work in the first grades of primary school. The focus of attention is on advantages and disadvantages of project-based learning work, cross-curricular links and goal review of national curriculum for subjects: Learning about the environment, Mathematics, Slovene language, Art education, Natural Sciences and Social Sciences. The foundation of the diploma thesis lies in the presentation of Dramlje, its surroundings and school, where the execution of learning work took place. It includes the plan of project-based learning work, its execution and analysis. The report of the entire project-based learning work through various activities which were performed is also demonstrated. The emphirical research includes data processing results, interpretation of the latter and final ideas which bind theoretical and practical part. Entire course of project-based learning work was sensibly and conceptually well designed, which is comprehended in pupils’ products and in emphirical research results. The diploma thesis will help those, who wish to wake the interest for the locality in the inovative manner. Project-based learning work as the model of teaching can substantially improves the learning process, it contributes to its quality in pedagogical-didactic sense, it is pupil friendly and has positive influence on relationships among pupils and teachers.

KEY WORDS: Dramlje, project-based learning work, cross-curricular links, primary school teaching.

Kazalo

1 UVOD ...... 1 2 TEORETIČNI DEL ...... 3 2.1 Pedagoško-didaktični sklop ...... 3 2.1.1 Vzgojno-izobraţevalne naloge današnje osnovne šole ...... 3 2.1.2 Šola v okolju ...... 4 2.1.3 Definiranje, opis in uvajanje projektnega učnega dela v osnovne šole5 2.1.3.1 Splošna izhodišča o projektnem načinu dela ...... 5 2.1.3.2 Različni tipi projektnega dela ...... 6 2.1.3.3 Glavne značilnosti projektnega učnega dela ...... 8 2.1.3.3.1 Osnovne značilnosti projektnega učnega dela ...... 8 2.1.4 Posebnost projektnega učnega dela ...... 14 2.1.5 Pedagoško-psihološke in didaktične osnove projektnega učnega dela 15 2.1.5.1 Osnovne predpostavke projektnega učnega dela ...... 15 2.1.5.2 Projektno učno delo v funkciji razvijanja demokratičnega stila ţivljenja in dela v šoli ...... 15 2.1.5.3 Projektno učno delo v funkciji celostnega razvijanja učenčeve osebnosti 19 2.1.6 Zgradba in potek projektnega učnega dela...... 19 2.1.6.1 Artikulacija učnega procesa pri projektnem delu ...... 19 2.1.6.2 Iniciativa – pobuda...... 21 2.1.6.3 Skiciranje ...... 22 2.1.6.4 Načrtovanje ...... 22 2.1.6.5 Izvajanje ...... 23 2.1.6.6 Sklepni del ...... 23 2.1.6.7 Usklajevalna medetapa ...... 23 2.1.6.8 Usmerjevalna medetapa ...... 23 2.1.7 Učiteljeva vloga pri pripravah na projektno učno delo ...... 24 2.1.8 Razvojna obdobja, oblike dejavnosti, metode dela in pričakovani rezultati ...... 26 2.2 Kulturno-geografski sklop ...... 27 2.2.1 Dramlje ...... 27 2.2.1.1 Dramlje skozi čas ...... 29 2.2.2 Osnovna šola Dramlje ...... 30 2.3 Naravno-geografski sklop ...... 33

2.3.1 Gozd ...... 33 2.3.1.1 Ţivali v gozdu ...... 37 2.3.1.2 Rastje v gozdu ...... 37 2.3.1.3 Pomen gozda ...... 37 2.3.2 Mednarodno leto gozdov...... 39 3 PRAKTIČNI DEL ...... 40 3.1 Model projektnega učnega dela Spoznajmo Dramlje z okolico...... 40 3.1.1 Predpriprave na izvedbo projektnega učnega dela ...... 40 3.1.2 Potek projektno učnega dela ...... 41 3.1.3 Analiza izvedbe projektnega učnega dela ...... 72 3.1.4 Analiza empirične izvedbe projektnega učnega dela ...... 74 3.1.4.1 Namen empirične raziskave ...... 74 3.1.4.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega dela 74 3.1.4.2.1 Raziskovalna vprašanja ...... 74 3.1.4.2.2 Hipoteze ...... 75 3.1.4.3 Spremenljivke ...... 76 3.1.4.3.1 Seznam spremenljivk ...... 76 3.1.4.4 Metodologija ...... 76 3.1.4.4.1 Raziskovalna metoda ...... 76 3.1.4.4.2 Raziskovalni vzorec ...... 76 3.1.4.4.3 Postopki zbiranja podatkov ...... 77 3.1.4.4.3.1 Organizacija in izvedba zbiranja podatkov ...... 77 3.1.4.4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumenta ...... 77 3.1.4.4.4 Postopki obdelave podatkov ...... 78 3.1.4.5 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija ...... 78 3.1.4.5.1 Povzetek empiričnega dela ...... 89 4 SKLEP ...... 91 5 LITERATURA ...... 94

Kazalo slik

Slika 1: Grafični prikaz didaktičnega trikotnika ...... 5 Slika 2: Glavne značilnosti projektnega učnega dela ...... 8 Slika 3: Kolbov ciklični proces učenja...... 12 Slika 4: Grafični prikaz odnosa učitelj – učenec pri tradicionalnem pouku ...... 16 Slika 5: Grafični prikaz odnosov med učitelji in učenci pri projektnem učnem delu ...... 18 Slika 6: Artikulacija učnega procesa pri projektnem učnem delu (Papotnik, 1992, str. 21)...... 20 Slika 7: Lega kraja Dramlje na zemljevidu ...... 28 Slika 8: Kriţani ...... 29 Slika 9: Zemljevid območja šolske občine Dramlje ...... 31 Slika 10: Gradnja nove šole; v ozadju je stara šola ...... 32 Slika 11: Osnovna šola Dramlje ...... 32 Slika 12: Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah ...... 35 Slika 13: Gozdne učne poti v Sloveniji ...... 36 Slika 14: Logotip ...... 39 Slika 15: Učenci rešujejo delovni list...... 43 Slika 16: Učenci rešujejo delovni list...... 43 Slika 17: Učenka bere imena ţrtev...... 44 Slika 18: Pred gasilskim domom ...... 45 Slika 19: Gasilski dom v Dramljah ...... 45 Slika 20: Cerkev sv. Uršule ...... 46 Slika 21: Cerkev sv. Marije Magdalene ...... 47 Slika 22: Zemljevid Slovenije ...... 48 Slika 23: Učenec barva svoj zemljevid Slovenije ...... 48 Slika 24: Končni izdelek ...... 49 Slika 25: Doprsni kip Miloša Zidanška pred OŠ Dramlje ...... 50 Slika 26: Kuţno znamenje iz Marija Dobja ...... 51 Slika 27: Kamnita replika kuţnega znamenja v Marija Dobju ...... 52 Slika 28: Polovica kuţnega znamenja ...... 52

Slika 29: Končni izdelek ...... 53 Slika 30: Učenci sestavljajo sestavljanko ...... 54 Slika 31: Učenci sestavljajo sestavljanko ...... 55 Slika 32: Končni izdelki na razstavi...... 56 Slika 33: Sprehod do gozda...... 57 Slika 34: V gozdu ...... 58 Slika 35: Učenci delajo frotaţ debla ...... 59 Slika 36: Frotaţ hrasta ...... 60 Slika 37: Darovi gozda ...... 60 Slika 38: Učenka rešuje histogram ...... 62 Slika 39: Tiskanje s pečatniki ...... 63 Slika 40: Končni izdelek; jesensko drevo ...... 64 Slika 41: Končna izdelka; medved in zajec ...... 65 Slika 42: Stopinja srnjaka...... 66 Slika 43: Stopinja volka ...... 66 Slika 44: Stopinja lisice ...... 67 Slika 45: Stopinje veverice ...... 67 Slika 46: Končni izdelki; srnjaki ...... 68 Slika 47: Ris ...... 69 Slika 48: Divji petelin ...... 69 Slika 49: Gozdni jereb ...... 70 Slika 50: Končni izdelek; ptičja druţina ...... 70

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f %) sodelujočih učencev glede na spol ...... 77 Preglednica 2: Kje si učenci ţelijo, da poteka pouk - zunaj ali v učilnici...... 79 Preglednica 3: Razlogi za pouk v učilnici ...... 80 Preglednica 4: Razlogi za pouk zunaj ...... 81 Preglednica 5: Razlogi za boljšo motivacijo pri učenju nove snovi ...... 82 Preglednica 6: Aktivnosti pri učenju nove učne snovi ...... 83 Preglednica 7: Spoznavanje iste učne snovi pri drugih predmetih ...... 84 Preglednica 8: Naklonjenost uporabi učnih pripomočkov med poukom ...... 85 Preglednica 9: Razlogi za uporabo učnih pripomočkov pri učenju nove učne snovi ...... 86 Preglednica 10: Razlogi za neuporabo učnih pripomočkov pri učenju nove učne snovi ...... 87 Preglednica 11: Naklonjenost predstavitvi novih spoznanj drugim ...... 88

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

1 UVOD

Projektno učno delo sodi med tiste postopke učenja, ki temeljijo na izkustvenem učenju, spodbujajo učence k aktivnemu učenju in pogojujejo kooperativne odnose med učiteljem in učencem (Novak, idr., 1990, str. 5). Verjamem, da si vsak človek neko novo stvar, ki jo izkusi sam, zapomni bolje, kot če o njej prebere članek v reviji. To prepričanje je raslo čez moj celoten študij in tudi pri odločitvi za temo diplomskega dela nisem oklevala in sem se odločila, da podrobneje spoznam projektno učno delo v teoriji kot tudi v praksi.

Spominjam se, kako sem bila skozi vsa leta mojega šolanja vesela, ko smo se učili tako, da smo sami preko svojih čutil spoznavali nove stvari. A vendar je bilo tega vedno premalo. Učitelji niso imeli posluha, znanja ali pa časa za nekonvencionalno, moderno uresničevanje učnih ciljev. Končno je prišel čas za spremembe. Učitelji se moramo zavedati, da ţivimo v dobi, ki je polna različnih medijev in nas informacije ''obletavajo'' z vseh strani. Zato je potrebno, da se v skladu s časom, v katerem ţivimo, posluţujemo takih učnih metod, ki učencem dovoljujejo, da spoznavajo nove učne vsebine celostno. Na učiteljevo predstavitev nove učne vsebine ne vpliva samo moderna tehnologija ampak tudi okolje in druţba, v kateri ţivimo. Za takšen pouk je potrebno učno vsebino prilagoditi ciljem iz nacionalnega učnega načrta.

Pri učencih moramo spodbujati ţeljo po raziskovanju, odkrivanju ter jih pri tem usmerjati. Projektno učno delo je strategija, ki lahko zagotovi pozitivno učenčevo motiviranost, da sam aktivno spoznava nova znanja. To didaktično strategijo sem uporabila pri svoji diplomski nalogi, kjer smo skupaj z učenci spoznavali Dramlje, svoj domači kraj.

Dramlje je majhen kraj, kjer je še vedno velika večina prebivalcev usmerjena v kmetijstvo. Vendar je vedno več priseljencev, ki jim je kraj všeč zaradi bliţine avtoceste, ki vas povezuje s Celjem in z Mariborom. Podoba kraja se je skozi

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

desetletja ţe zelo spremenila. Gozdov, travnikov in njiv je vedno manj; vedno več je hiš in cest, ki spreminjajo zunanjo podobo Dramelj. Učencem sem ţelela ponuditi moţnost, da sami odkrijejo lepote domačega kraja. Ker se učitelji preteţno opirajo na učbenike, premalokrat učencem ponudijo samostojno raziskovanje, kljub temu da se učenci veliko več naučijo z neposrednim doţivljanjem dejanske stvarnosti, z aktivnim sodelovanjem v učnem procesu in z lastnim raziskovanjem. Ne moremo, da ne bi verjeli, da učenci mnogo bolj uţivajo, če gredo v gozd in tam otipajo lubje, plodove, liste, povohajo mah, si ogledajo popke na vejah in poslušajo petje ptic, kot pa da o vsem tem berejo v učbenikih ali gledajo po televiziji. Nujno je, da se učitelj na izvedbo take učne ure dobro pripravi. Izoblikovati se mora delovni tim, ki načrtuje celotno izvedbo učne vsebine na razredni stopnji, s katerim doseţemo cilje učnega načrta pri predmetu spoznavanja okolja, naravoslovja, tehnike in druţbe.

Z modelom projektnega učnega dela bom v praksi preizkusila teorijo te učne strategije, ki ponuja toliko raznovrstnih metod poučevanja. Ţelim, da bi lahko učenci tako na razredni stopnji aktivno spoznavali in raziskovali svoj domači kraj.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2 TEORETIČNI DEL

2.1 Pedagoško-didaktični sklop

2.1.1 Vzgojno-izobraževalne naloge današnje osnovne šole

Osnovna šola mora prevzeti predvsem naslednje naloge: - zagotoviti mora vsem in vsakemu učencu optimalne pogoje za pridobivanje temeljnih znanj ter za celovit in optimalen razvoj; - usposobiti mora vse učence za aktivno pridobivanje znanj in razvijanje različnih sposobnosti s samostojnim delom, ki je tudi osnova za usposabljanje in pripravo na permanentno izobraţevanje in samoizobraţevanje; - usposobiti mora učence za ustvarjalno in odgovorno uporabljanje pridobljenih znanj; - učence mora uvajati v socialne oblike učenja in dela z metodami, pri katerih prevladujeta kooperativno delo in učenje (Novak, idr., 1990, str. 15).

Te naloge lahko osnovna šola uresniči le, če spremeni poloţaj učenca v vzgojno- izobraţevalnem procesu. Poloţaj učenca naj bo izraţen v aktivnejšem odnosu do učnih vsebin in oblik dela v učnem procesu. To je moţno le takrat, če pri pouku ne dominira frontalna učna oblika in je komunikacija med učencem in učiteljem dvosmerna. Gre za spodbujanje demokratične klime, v kateri prevladujejo med učiteljem in učencem kooperativni odnosi in medsebojno spoštovanje. (Prav tam., str. 15). Vloga učitelja v vzgojno-izobraţevalnem procesu: - ni več dominantna vloga pri pridobivanju in preverjanju znanja; - čim bolj spodbuja učence z aktiviranjem pri pouku, pri delitvi in diferenciaciji aktivnosti pri učencih v skladu z njihovimi interesi, sposobnostmi, zmogljivostmi, potrebami in drugimi posebnostmi;

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

- ima vlogo animatorja in svetovalca, da pritegne učence v učni proces prek različnih načinov spodbujanja in usmerjanja; - je diagnostik oziroma dober poznavalec učencev in njihovih odnosov. Uspešnost učitelja je odvisna od čim boljšega poznavanja učencev, od razvojnih značilnosti učencev in individualnih značilnosti učencev.

2.1.2 Šola v okolju

Šola naj bi bila nosilka najširših druţbenih interesov in hkrati naj bi dihala z okoljem, v katerem je. Le-tega ne more doseči, če deluje kot zaprta institucija, vodena od drţave, če igra posredniško vlogo med izobraţevanjem in drţavo, če je etetizirana. Ta povezanost se dogaja na več ravneh. Ena izmed njih je čim tesnejše sodelovanje šole z okoljem, oziroma s krajani te skupnosti, ki so najneposredneje povezani s šolo kot starši učencev. Tu gre za povezavo in sodelovanje osnovne šole s starši in z vsemi ostalimi institucijami in posamezniki, ki delujejo v šolskem okolju in so zainteresirani prispevati k večji popestritvi ter obogatitvi šolskega programa. Osnovna šola naj bi na podlagi vzgojno-izobraţevalnih ciljev, ki jih lahko izluščimo z analizo kulturno-zgodovinskih, druţbeno-ekonomskih in druţbeno- političnih razmer ter usmeritev v druţbi, pri učencih načrtno in sistematično spodbujala samostojnost, kritičnost, samoiniciativnost, ustvarjalnost, sposobnost komuniciranja in sodelovanja z drugimi. Te sposobnosti so ključnega pomena za obvladovanje proizvodnih, druţbenih in medčloveških odnosov. Če lahko metode, vsebine in oblike vzgojno-izobraţevalnega dela spremenimo in prilagodimo tako, da se spremeni učiteljeva in učenčeva vloga v vzgojno- izobraţevalnem procesu, bomo pripomogli k odpiranju šole, fleksibilnemu organiziranju vzgojno-izobraţevalnih dejavnosti in integriranju vseh oblik vzgojno–izobraţevalnega dela v enoten in notranje skladen vzgojno–izobraţevalni sistem. Eden od didaktičnih sistemov, ki bistveno prispeva k posodabljanju in prenovi osnovne šole, je projektno učno delo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.3 Definiranje, opis in uvajanje projektnega učnega dela v osnovne šole

Ta izraz se nam zdi najprimernejši zato, ker je za projektno delo značilno, da presega okvire pouka, saj se ne omejuje niti vsebinsko niti organizacijsko, pa tudi ne časovno in prostorsko na pogoje, v katerih je organiziran šolski pouk (Novak, idr., 1990, str. 21). Projekt je lahko vsaka naloga, ki ima določljiv začetek in konec, ki zahteva uporabo več vrst virov za izvedbo posameznih, med sabo povezanih nalog, da bi bil uresničen cilj (Schroder, 1970; cit. po Glogovec, Lepičnik – Vodopivec, Vonta, 1994, str. 15).

2.1.3.1 Splošna izhodišča o projektnem načinu dela

Projektno učno delo presega okvire pouka, saj se ne omejuje niti na vsebinske niti na organizacijske niti na časovne ter na prostorsko pogoje, v katerih je organiziran tradicionalen šolski pouk. Zaradi teh značilnosti, ki jih vsebuje, ga strokovnjaki uvrščajo med didaktične sisteme. Projektno učno delo zdruţuje elemente direktnega učiteljevega vodenja učnega procesa in elemente samostojnega dela učencev. Grafično (glej sliko 1) je mogoče prikazati učiteljev in učenčev odnos do učne vsebine enako, kot je prikazan ta odnos preko didaktičnega trikotnika pri programiranem pouku, ki prav tako kot frontalni pouk in samostojno delo učencev predstavlja enega od didaktičnih sistemov (Poljak, 1970, str. 153). Grafični prikaz didaktičnega trikotnika V. Poljaka (1970, 153) učitelj, učenec in učna vsebina.

UČITELJ

UČENEC UČNA VSEBINA Slika 1: Grafični prikaz didaktičnega trikotnika

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Pri projektnem delu učitelj vodi učence postopoma do ciljev, ki so si jih postavili na začetku izvajanja projekta. Med potekom vzgojno-izobraţevalnega procesa učitelj učence spodbuja, usmerja in jim pomaga pri izvajanju različnih aktivnosti. Učenci preko teh aktivnosti samostojno absorbirajo informacije ob posredni učiteljevi pomoči, tako da opazujejo neke pojave, zbirajo podatke, raziskujejo, rešujejo probleme, izvajajo neko praktično aktivnost ipd.

2.1.3.2 Različni tipi projektnega dela

Filozof William Heard Kilpatrick je razčlenil projektno delo na štiri različne tipe. Predstavljena delitev projektov izhaja iz namenskosti določenih aktivnosti.

1) PROJEKT KONSTRUKTIVNEGA TIPA IZDELAVA IZDELKA Učitelj z učenci izdeluje različne izdelke kot npr. ptičjo valilnico, šolski časopis ipd. Ta tip projektnega dela lahko učitelj uporabi tudi za načrtovanje in izvajanje določene akcije kot npr. urejanje šolskega igrišča, priprava šolske razstave, priprava kulturne prireditve ipd.

2) PROJEKT USVAJANJA IN VREDNOTENJA VREDNOTENJE DOGODKA Ta tip projektnega dela omogoča ustrezno spoznavanje in ovrednotenje nekega pojava, metode, glasbe, filma ipd. Takšen projekt je mogoče izvajati kot načrtovan študij o temi, ki naj bi bil obravnavan načrtno po etapah.

3) PROBLEMSKI PROJEKT REŠEVANJE PROBLEMA V ta tip sodijo projekti, pri katerem učenci predvsem raziskujejo in rešujejo probleme.

4) PROJEKT TIPA UČENJA USVAJANJE ZNANJA Glavna značilnost tega tipa projektnega dela je, da se sestoji iz aktivnosti. Preko njih učenci po določenem načrtu usvajajo določene spretnosti, veščine, sposobnosti, znanja (po Novak, idr., 1990, str. 22, 23).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

V šolah se dogaja veliko projektov, a niso obravnavani kot taki. Pri izvajanju projekta je namreč bistven način doseganja postavljenih ciljev. Pri tem je pomembno upoštevanje zlasti dveh zahtev, ki ju postavlja projektno učno delo, in sicer: 1. V vseh predstavljenih tipih projektov je glavni nosilec oziroma izvajalec posameznih aktivnosti učenec in to v vseh etapah projekta. Učitelj sodeluje kot pobudnik aktivnosti učencev in njihov svetovalec. 2. Potek, praviloma pa tudi vsebina dejavnosti, teče po določenem načrtu. Učitelj in učenci jo načrtujejo v medsebojnem sodelovanju (Novak, idr., 1990, str. 24). 3. Na podlagi teh zahtev oziroma lastnosti sodi projektno učno delo med odprte učne sisteme, ki se odvija preko določenih vsebin, organizacijskih oblik, učnih metod in tehnik do postavljenih ciljev.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.3.3 Glavne značilnosti projektnega učnega dela

Projektno delo ODPRTA UČNA OBLIKA

Vsebina

Organizacija učenci in učitelj

Učne metode, tehnike

Cilji Slika 2: Glavne značilnosti projektnega učnega dela

Projektno učno delo je odprta učna oblika, ki se odvija preko določenih vsebin, organizacijskih oblik, učnih metod in tehnik k postavljenim ciljem. Vse te so skupaj zastavili učitelji skupaj z učenci (slika 2).

2.1.3.3.1 Osnovne značilnosti projektnega učnega dela

o TEMATSKO PROBLEMSKI INTERDISCIPLINARNI PRISTOP

Vsake učne vsebine oziroma aktivnosti se lotevamo problemsko. Problem skušamo rešiti in nalogo izpeljati tako, da pridemo do nekega konkretnega izdelka. Problem je tematsko zaokroţen, kar pomeni, da ga je potrebno reševati celovito oziroma v medsebojni povezanosti med učnimi predmeti. Učni predmeti so med sabo enakovredni, saj brez znanja le ene učne vsebine nekega določenega učnega predmeta podan problem ni rešljiv. V projektnem učnem delu je interdisciplinarnost vodilo in načelo, na katerem temelji izvajanje tega načina dela (Novak, idr., 1990, str. 28).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

o KONKRETNOST TEMATIKE Z USMERJENOSTJO NA ŢIVLJENJSKO SITUACIJO

Izbrana tema projektnega učnega dela naj bo »iz ţivljenja.« To pomeni, da se lotimo reševanja resničnih problemov, saj le tako tema za učence dobi pomen in smisel. Končni namen izbrane teme je konkretni proizvod z določeno vrednostjo, ki ga je mogoče predstaviti in uporabiti. »Ţivljenjske teme« zahtevajo od učitelja drugačne prijeme in metode dela. Najboljše pri projektnem učnem delu so tiste aktivnosti, ki imajo praktičen značaj, saj učencem omogočajo neposredno pridobivanje izkušenj, znanj in spoznanj. Otrok se razvija z reševanjem konkretnega, ţivljenjskega problema, katerega mu moramo predstaviti kot osebni problem, da se bo vanj osebno vţivel in na katerega bo dobil odgovor (Glogovec, Lepičnik – Vodopivec, Vonta, 1994, str. 54).

o CILJNO USMERJENA IN NAČRTOVANA DEJAVNOST S TEŢIŠČEM NA AKTIVNOSTI UČENCEV

Učitelj učence usmerja k ciljem, ki smo si jih zastavili na začetku projektnega učnega dela. Potrebno se je zavedati, da projektno učno delo ni svobodno potekajoča učna situacija, katere izid je slučajen. Dejavnosti so vedno prilagojene določenim ciljem in tudi organizirane so tako, da v čim večji meri prispevajo k uresničevanju ciljev. Zelo je pomembno, da vsem udeleţencem v projektu, tudi učencem, cilji postanejo skupni. S temo, v katero vnesemo nekaj ţivljenjskega pridiha, izzovemo pri otroku radovednost za sodelovanje pri projektu. S tem otrok ni več opazovalec, temveč lastni aktivist in pobudnik drugih (Glogovec, Lepičnik – Vodopivec, Vonta, 1994, str. 54). Postavitev cilja ali namena projektne naloge nujno predvideva načrtovanje trajanja projekta, števila udeleţencev, kraja in prostorov, v katerih bo potekalo izvajanje projekta, pa tudi pripomočkov in aktivnosti, ki so pomembne pri izvedbi (Novak, idr., 1990, str. 29).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Izvedba projekta lahko traja različno dolgo; kakorkoli ţe, potrebno je nadvse skrbno načrtovanje celotnega poteka, saj le tako lahko predvidimo vse moţnosti za čim uspešnejše uresničevanje nalog. Če le-to ni dobro načrtovano, lahko do uresničitve postavljenih ciljev sploh ne pride. Posledično to pomeni, da nimamo projektnega učnega dela v pedagoškem smislu. V projektnem učnem delu naj bi bili vsi udeleţenci aktivni nosilci učnega procesa. Učitelj je še vedno tisti, ki je odgovoren za nemoten potek projektnega učnega dela in za uspešno uresničitev postavljenih ciljev. Za uresničevanje postavljenih ciljev so soodgovorni tudi učenci. Nujno je, da enakovredno sodelujejo v vseh etapah projektnega učnega dela, to je od načrtovanja, izvedbe, ocene, poteka in rezultata projekta. Tako jim je omogočeno, da se učijo samostojnosti in prevzemanja odgovornosti za vsa svoja ravnanja. Projektni pouk ni dosegel ţelenega uspeha zaradi nepripravljenosti učiteljev, da bi svojim učencem zaupali in jim omogočili soodgovorno ravnanje pri izvajanju projekta.

o UPOŠTEVANJE INTERESOV UČENCEV, NJIHOVIH POTREB IN SPOSOBNOSTI

Upoštevanje interesov učencev je ena izmed glavnih predpostavk projektnega učnega dela. Iz razvojne psihologije vemo, da otroku interesi niso dani, temveč da se razvijajo. Razvijajo se lahko postopoma in to preko otrokove aktivnosti. V vzgojno-izobraţevalnem procesu moramo otrokove interese spodbujati tako, da ga neposredno aktiviramo v učni proces. Projektno učno delo je odprta oblika učenja, zato lahko učitelj prisluhne učencem, njihovemu razmišljanju in interesom; tako se lahko učenec samostojno razvija. Bistveno je, da učitelj spodbuja učence k sodelovanju s predlogi, pobudami, utemeljitvami ipd., da lahko učenci svobodno razmišljajo, dajejo lastne pobude za aktivnosti, iščejo nove poti za reševanje problemov ipd. S sprejemanjem in prevzemanjem različnih zadolţitev zahteva projektno učno delo od učencev samostojno in odgovorno obnašanje, to pa je moţno le takrat, ko izvajajo zadolţitve v mejah svojih zmoţnosti.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Uspešnost projektnega učnega dela je odvisna od motiviranosti učencev za sodelovanje. Motivirani so takrat, ko jih vsebina zanima in so naloge v skladu z njihovimi interesi. Projektno učno delo je mogoče organizirati zaradi tematske in problemske zaokroţenosti tako, da ustreza zmogljivosti in interesom čim večjega števila učencev. Mnoge oblike in metode diferenciranega in individualiziranega dela, ki jih omogoča in spodbuja projektno učno delo, lahko uvrstimo med oblike notranje diferenciacije v vzgojno-izobraţevalnem delu. To pomeni, da projektno delo praviloma ne dovoljuje razvrščanja učencev v stalne skupine, ki se razlikujejo med seboj po večjih ali manjših sposobnostih, temveč omogoča in spodbuja vsakega učenca, da se v vsaki novi priloţnosti ponovno ali na drugačen način aktivira in izkaţe. Tako mu je dana moţnost, da se vedno znova odkriva in potrjuje, torej odkriva in razvija svoje sposobnosti oziroma interese (Novak, idr., 1990, str. 31).

o POUDAREK NA IZKUSTVENEM UČENJU

Pri projektnem učnem delu je izbrana tema iz vsakdanjega ţivljenja in končni produkt projekta je skupni cilj, ki ga učenci skušajo doseči z uporabo čim večjega števila svojih čutil: oči, ušes, rok, nosu, dotika ipd. Projektno delo povezuje, zdruţuje umsko in telesno delo. Razvija drugačne odnose med učenjem in poučevanjem, kot smo jih navajeni pri tradicionalnem pouku. Omogoča učni pristop, v katerem je udeleţen celovit človek. Raziskave so potrdile, da je za razvoj intelektualnih zmogljivosti pomembna motorična in senzorična aktivnost. Čutila učencev se dodatno spodbuja, saj se tako lahko prepreči monotonost učnega procesa. Izsledki raziskav nam povedo, da je povečana učinkovitost učnega procesa, če so bili učenci ustrezno aktivirani. Pomen izkustvenega učenja v projektnem delu je namreč v integraciji ţive izkušnje z abstraktnim mišljenjem in posploševanjem (Marentič in Poţarnik, 1987, str. 66). Torej, če aktiviramo več kanalov (vizualni, slušni, tipni …), so učenci bolj stimulirani in si tako zapomnijo več in bolje. Dvigne se splošna motivacija za

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

delo. Če poveţemo aktivnosti in motivacijo, to ugodno vpliva na dolgotrajnejše ohranjanje vsebin v spominu.

Konkretna izkušnja Aktivno eksperimentiranje Razmišljujoče opazovanje

Abstraktna konceptualizacija Slika 3: Kolbov ciklični proces učenja

Stopnje učnega ciklusa se v celoti ali delno pokrivajo z etapami projektno učnega dela. Izkušnja, ki so si jo učenci pridobili o nekem pojavu pri pouku ali izven njega, predstavlja izhodišče za začetek projektnega dela. Projekt se lahko začne s katerokoli etapo in se nadaljuje v smeri puščice (slika 3).

o KOOPERATIVNOST

Gre za izvajanje nekega projekta vseh udeleţencev. S tem se pri učencih razvijajo kooperativne interakcije in v nadaljnjem delu se njihovo sodelovanje in komunikacija izboljšuje. Tako so projekti, njihovo načrtovanje in izvedba boljši ter hitrejši. Razvija se potreba po sodelovanju med učitelji. Med sabo se dogovorijo, katero temo bodo izvedli preko projektnega učnega dela, katere cilje bodo uresničili ter kako se bodo predmeti medsebojno povezovali in dopolnjevali. Kooperativnost se razvija tudi med samimi učenci in učitelji. Ker so učenci aktivno udeleţeni v aktivnostih, se spremenijo učne oblike in metode. V projektnem učnem delu prevladujejo oblike skupinskega dela, dela v dvojicah in individualno delo. Pasivne metode zamenjajo aktivne metode učnega dela. Učenci neposredno poizvedujejo, raziskujejo, gradijo, svetujejo, ustvarjajo, rešujejo različne probleme ipd (Novak, idr., 1990, str. 34).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Učitelj spremlja delo učencev in jih po potrebi usmerja ter jim svetuje. Tako se bistveno spremeni njihov odnos iz hierarhičnega, preteţno avtoritativnega v demokratičnega, ki omogoča sproščeno vzdušje in tako laţje doseganje ciljev.

o ODPRTOST PROJEKTNEGA DELA KOT NAČINA DELA

Projektno vzgojno delo je odprt didaktični sistem, ki zaradi svoje notranje strukture omogoča uporabo različnih metod dela (Glogovec, Ţagar, 1992, str. 38). Odprtost projektnega učnega dela se izraţa na različnih ravneh. Najpomembnejša stvar je, da ni omejevanja na en sam vir znanja, na en sam učni predmet, ampak je učna tema sočasno obravnavana iz različnih vidikov. Uspešno jo je mogoče obdelovati ob povezovanju različnih predmetov, ki to temo obravnavajo po učnem načrtu. Ker je poudarek pri projektnem učnem delu na izkustvenem učenju, se učni proces odvija v različnih prostorih, ob različnem času. Ne moremo omejevati učenčevega raziskovanja s časom in prostorom, saj ne le, da ne doseţemo s tem zastavljenih ciljev, lahko je tudi ogroţena celotna izvedba projektnega dela. Pri projektnem učnem delu vsebina teme ni predpisana samo na učbenike, ampak lahko temo predstavimo tudi preko drugih medijev, ki so nam dosegljivi: strokovna, znanstvena in umetniška literatura, film, radio, časopisi in revije …

o TEŢIŠČE PROJEKTNEGA DELA NA UČNEM PROCESU

Čeprav predstavlja projektno organizirano učno delo k določenemu cilju usmerjeno dejavnost, ki je problemsko tematizirana in se konča s konkretnim izdelkom, pa ta končni proizvod vendarle ne pomeni glavnega cilja projektnega učnega dela. Dejansko predstavlja končni produkt projektnega učnega dela le sredstvo za doseganje določenih vzgojno-izobraţevalnih ciljev (Novak, idr., 1990, 35). Učenci, ki so sicer aktivni udeleţenci v projektnem učnem delu, vseeno ostajajo tisti, ki se učijo in spoznavajo. Spoznavajo in raziskujejo nova področja, se odzivajo na draţljaje, imajo določena izkustva in znanja, ki so jih pridobili v šoli

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

ali zunaj nje v vsakodnevnem ţivljenju. Zato vzgojno-izobraţevalne cilje ne smemo zamenjevati s cilji naloge projektnega dela.

2.1.4 Posebnost projektnega učnega dela

Projektno učno delo lahko uporabimo v različnih starostnih obdobjih: a) v vrtcih, b) v osnovni šoli, na razredni in predmetni stopnji, c) v srednjih šolah in d) na univerzah oziroma pri odraslih. Projektno učno delo lahko poteka v različnih organizacijskih oblikah. Lahko poteka kot individualno delo, delo v parih ali skupinsko delo. Skupino lahko tvori eden, dva ali več oddelkov ali pa celotna šola. Projektne skupine lahko potekajo tudi izven razredov, v okviru ene od šolskih organizacij ali zunaj šole, v klubih, društvih … Projekt lahko poteka nepretrgoma ali v presledkih v več urah ali pa celo v tednih, mesecih. Glede na število udeleţencev in trajanje obstajajo različno veliki projekti. Strokovnjaki jih delijo na tri tipe: (Po Freyu, 1984, str. 184; cit. Po Novak, idr., 1990, str. 37): a) Mali projekti: trajajo vsaj dve ali do šest šolskih učnih ur. Za njihovo izvajanje so ugodne blok-ure. b) Srednje veliki projekti: lahko trajajo skupno od dveh dni do enega tedna. Tak projekt lahko traja do 34 šolskih ur. Primerni so za starejše učence in za odrasle. c) Veliki projekti: lahko trajajo najmanj en teden (projektni teden), pa tudi do enega leta. Pri takih projektih lahko sodeluje več skupin oziroma razredov in tudi več institucij oziroma šol.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.5 Pedagoško-psihološke in didaktične osnove projektnega učnega dela

2.1.5.1 Osnovne predpostavke projektnega učnega dela

Osnovno izhodišče v naši vzgoji je spoštovanje osebnih interesov in usklajevanje le-teh z druţbenimi. Gre za doseganje čim večje skladnosti »individualnega in druţbenega« človeka (Novak, idr., 1990, str. 55). Ob spodbudi učitelja lahko učenci ob ugodni socialni klimi maksimalno razvijajo svoje potencialne sposobnosti in zmoţnosti. Pojem ugodna socialna klima lahko razumemo kot bivanje in delovanje posameznika v skupnosti, s katero posameznik komunicira in razvija interakcijske odnose, ki pa naj bi temeljili na kooperativni komunikaciji. Da se taki odnosi razvijejo, je nujno potrebno, da temeljijo na individualizaciji in diferenciaciji vzgojno-izobraţevalnega procesa, ki se lahko uresničuje le prek posameznikove personifikacije in socializacije. Za učitelje je mnogo teţje doseganje ciljev projektnega učnega dela, saj so vzgojno-izobraţevalni cilji na prikazanih osnovah koncipirane vzgoje z metodološkega aspekta mnogo zahtevnejši kot doseganje vzgojno-izobraţevalnih ciljev na osnovah avtoritarnih metod poučevanja.

2.1.5.2 Projektno učno delo v funkciji razvijanja demokratičnega stila življenja in dela v šoli

Naloga šole je, da zagotovi v okviru vzgojno-izobraţevalnega procesa vsakemu učencu moţnost usklajevanja njegovih osebnih interesov z druţbenimi interesi. Poskrbeti mora za čim bolj celovit razvoj vsakega učenca kot individuuma in kot predstavnika druţbe. Analize kaţejo, da pri pouku v današnji šoli v odnosu učitelj učenci prevladuje nesimetrična dvosmerna komunikacija, ki izhaja iz hierarhično avtokratskih odnosov med njima. Ta odnos daje učitelju poloţaj nezmotljive in formalno absolutne avtoritete, ki nastopa kot posrednik znanj. Učenci se naj bi tej avtoriteti podrejali in si hkrati prizadevali, da bi čim bolje usvojili obravnavano učno snov.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Gre za tradicionalno delitev vlog na obeh straneh – učitelj neposredno vodi učenca v učnem procesu, učenci pa mu morajo slediti in se mu podrejati (slika 4). Poglejmo si še grafični prikaz odnosa med učiteljem in učenci pri tradicionalnem pouku v šoli:

UČITELJ

U U U U U U U Slika 4: Grafični prikaz odnosa učitelj – učenec pri tradicionalnem pouku

Projektno učno delo prinaša sproščenost in odprtost v odnose in v metode dela.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Spremembe, ki jih vnaša projektno učno delo v vzgojno-izobraţevalni proces glede funkcije, poloţaja, vloge in odnosov med učiteljem in učencem:

SIMETRIČNO DVOSMERNA KOMUNIKACIJA

UČITELJ UČENEC sproščeni, demokratski odnosi kot: kot: subjekt-objekt subjekt-objekt kot: kot: nosilec usmerjevalec učnega procesa učnega procesa v vlogah: v vlogah: zbiralca opazovalca organizatorja svetovalca raziskovalca diagnostika pobudnika pobudnika konstruktorja organizatorja »eksperta« posrednika »misleca« povezovalca itd. itd.

Čeprav predstavlja projektno učno delo, enako kot tradicionalni pouk, načrtno organizirano in izvajano dejavnost z določenim vzgojno-izobraţevalnim ciljem ter se v tem pogledu ne razlikuje od pouka, obstajajo pri projektnem učnem delu povsem drugačni odnosi, kot smo jih prikazali v prejšnji sliki pri tradicionalnem pouku (Novak, idr., 1990, str. 58).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Grafični prikaz odnosov med učitelji in učenci pri projektnem učne delu:

u u TEAM UČITELJEV u u

u u

u u u u u u u u u Slika 5: Grafični prikaz odnosov med učitelji in učenci pri projektnem učnem delu

Ob grafičnem prikazu lahko zasledimo, da učitelj nima več monopolnega poloţaja niti pri izvajanju projekta niti pri načrtovanju (slika 5). Vse to zamenja kooperativno načrtovanje učiteljev in učencev. »Bistveno pri projektnem delu je, da so v polni meri upoštevane individualne razlike med učenci, njihovimi različnimi interesi, potrebe, sposobnosti, znanja in druge posebnosti« (Novak, idr., 1990, str. 59). Učitelj kot vodja projekta je še vedno najodgovornejši za uspešno izvajanje vzgojno-izobraţevalnega procesa, tako da se postavljeni cilji dobro in ustrezno uresničijo. Za učitelja je zato pomembno, da je strokovno in metodično dobro usposobljen, da se zmore proţno prilagajati številnim nepredvidenim situacijam ter jih domiselno in kritično reševati skupaj z učenci.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.5.3 Projektno učno delo v funkciji celostnega razvijanja učenčeve osebnosti

Projektno učno delo temelji na vsestranski nalogi, da se učenčeva osebnost razvija v vse smeri. Ker temelji na interdisciplinarnosti in na interesih učencev, je ta vsestranskost za učence spodbuda, da se preko različnih aktivnosti celovito razvijajo kot posamezniki. Aktivnost je mišljena kot »kompleksen psihofizični in socialni akt« (Novak, idr., 1990, str. 60), v katerem je človek udeleţen celovito; to je zaznavno, miselno, doţivljajsko, fizično in komunikativno. Psihološke raziskave so namreč potrdile, da se učenec intenzivneje uči, če je proces učenja povezan z doţivljanjem, ki ga sproţi učenčeva motorična in senzorična aktivnost (prav tam., str. 60, 61) .

2.1.6 Zgradba in potek projektnega učnega dela

2.1.6.1 Artikulacija učnega procesa pri projektnem delu

Za vsak učni proces je značilno, da se sestoji iz etap, ki si sledijo med potekom aktivnosti v določenem zaporedju. To zaporedje temelji na logični zgradbi sosledja, ki ga narekujeta narava in namen aktivnosti. Projektno učno delo sodi med ciljno usmerjene učne postopke (prav tam., str. 65). Pobudniki projektnega učnega dela so celoten potek najpogosteje razdelili na štiri faze: 1. postavitev cilja, 2. načrtovanje, 3. izvedba, 4. utemeljitev.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Najnatančneje je razdelitev faz naredil Frey, ki je projektno učno delo razdelil na 7 faz: 1. iniciativa, 2. skiciranje projekta, 3. načrtovanje izvedbe, 4. izvedba, 5. sklepna faza; vmesni fazi sta še: 6. metainterakcij (usmerjevalna medetapa). 7. fixpunkt (usklajevanje).

Artikulacija učnega procesa pri projektnem učnem delu po Freyu (Papotnik, 1992, str. 21).

PROJEKTNO DELO

KOMPONENTE KOMPONENTE

SKLEPNA INICIATIVA SKICIRANJE NAČRTOVANJE IZVEDBA IZVEDBA

Slika 6: Artikulacija učnega procesa pri projektnem učnem delu (Papotnik, 1992, str. 21).

Slika 6 nam prikazuje glavne komponente projektnega učnega dela. Komponente si sledijo v smiselnem zaporedju, saj tako kot vse načrtno organizirane dejavnosti poteka tudi izvedba projektnega učnega dela po določenem načrtu prek posameznih učnih etap.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.6.2 Iniciativa – pobuda

Učenci naj bi imeli moţnost dajanja predlogov in pobud; pa ne samo, kar se tiče same teme, ampak tudi potem, ko je tema ţe izbrana, naj bi dajali pobudo za ustvarjanje. Le tako podana tema zares lahko postane projektno učno delo, saj so se sami udeleţenci začeli dogovarjati in pogovarjati, kako bodo pristopili k predlagani tematiki. V ta namen je Frey predlagal nekaj tehničnih pripomočkov: a) Iskanje širših pojmov.  Vodja projekta spodbuja udeleţence, da iščejo širše pojme s temo, ki je bila predlagana, ponujena. b) Postavljanje širših vprašanj.  Učitelj daje učencem dodatna vprašanja za ponujeno temo. c) Simulirano sklicevanje.  Učitelj ali vodja projekta pripoveduje o lastnih doţivetjih, primerih, problemih, dejavnostih s tega področja ipd. d) Miselni model; več manjših skupin.  Učitelj ali vodja skupine predlaga udeleţencem, da se razdelijo v več manjših skupin in da vsaka skupina oblikuje svoj predlog ali več predlogov na predlagano temo. e) Tekmovanje z dajanjem idej.  Učitelj spodbudi člane skupine, da ponudijo čim boljši predlog ali odgovor na postavljeno temo. f) Brainstorming (nevihta idej).  Učitelj zbere od prisotnih čim več naglo posredovanih asociacij na predlagano pobudo ali temo in jih sproti zapisuje na tablo ali na večji kos papirja. Kasneje vsi skupaj pregledajo zbrane asociacije in med njimi izberejo najprimernejše. g) Zbiranje predmetov.  V poštev pride zbiranje knjig, slik, naprav, izrezkov, izdelkov ipd.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

h) Sukcesivno razvijanje.  Učitelj obdela tematiko na klasičen način. Učenci na obravnavano tematiko postavljajo vprašanja, izraţajo svoje ţelje in interese ipd. (Papotnik, 1992, 21, str. 22).

2.1.6.3 Skiciranje

Ko je pobuda usvojena, sledi priprava osnutka. Osnutka se drţijo vsi udeleţenci pri projektu. Za boljši potek projekta se postavijo določena pravila, ki se jih drţijo vsi člani projekta. Frey je utemeljil 8 pravil, ki se jih naj bi drţali pri izvajanju projektne naloge: a) kdor zagovarja kako svoje stališče, ga mora razumljivo utemeljiti; b) vse trditve morajo biti utemeljene; c) nobena trditev sogovornika ne sme biti brez kakršnegakoli preverjanja in utemeljevanja zanemarjena ali zavrnjena; d) vsak sodelavec mora biti pripravljen na preverjanje svojih trditev, če je še tako vanje prepričan; e) soglašanje ali nestrinjanje s kako trditvijo ne sme vplivati na kakršnekoli (pozitivne ali negativne) sankcije; f) pri utemeljevanju se ni dovoljeno sklicevati na predhodno nepreverjeno strinjanje; g) če je kaka trditev vsestransko utemeljena, je potrebno preveriti, če se vsi strinjajo s takšno trditvijo; h) pri utemeljevanju se od sodelavcev pričakuje dobronamernost in izvedenost (Papotnik, 1992, str. 22).

2.1.6.4 Načrtovanje

Iniciativa dobi svojo podobo šele v etapi načrtovanja. Člani projektne skupine iz pobude oblikujejo svoj načrt dela oziroma izvedbeni načrt. Učitelj mora tudi skrbeti, da v skupini ne prihaja do konformističnega obnašanja pri posameznikih, do narcisoidnega vodenja, do konkurenčnosti, do avtoritarnega obnašanja, izrivanja posameznikov, perfekcionizma, neiskrenosti (prav tam, str. 22).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.6.5 Izvajanje

a) Člani projektne skupine izvajajo svoj načrt. b) Dejavnost poteka v različnih organizacijskih oblikah. c) Projekt in s tem usvajanje znanj, vednosti, stališč, spretnosti in delovnih navad se odvija preko opazovalnih, študijskih, preučevalnih, eksperimentalnih, konstrukcijskih, proizvodnih, operativnih in drugih aktivnosti (Papotnik, 1992, str. 22, 23).

2.1.6.6 Sklepni del

Imamo več moţnosti zaključka projektnega učnega dela: a) Projekt se konča s stvaritvijo (izdelek, model, maketa, zbirka, učilo, naprava ipd.). b) Povratek k iniciativi in primerjava projekta z začetno iniciativo. c) Nadaljevanje aktivnosti projekta v okviru običajnega pouka ali prek drugih zunajšolskih aktivnosti (prav tam, str. 22).

2.1.6.7 Usklajevalna medetapa

Ta etapa ima povezovalno vlogo, saj je v funkciji občasnih razprav in pregledov nad samim potekom dela večjih skupin pri skupnem projektu. Smisel te medetape je, da ohrani fluidno delovanje na projektnem delu. Ti pregledi so nujni zato, da člani projekta ne izgubijo stika s samim projektom, da posamezniki ne izgubijo pregleda nad delom drugih članov ali nad svojim delom.

2.1.6.8 Usmerjevalna medetapa

Pomen te medetape je v obdelavi problemov, ki nastopijo med izvedbo projekta; poleg tega pa ima ta medetapa tudi vzgojni pomen. Sploh ni nujno, da se pojavi v izvajanju samega projekta, lahko pa se pojavi celo večkrat in po potrebi.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

V tej etapi se rešujejo vsi konflikti, ki nastanejo med izvajanjem projektnega dela. Projektno delo ima toliko demokratičen pristop in način dela, da mora imeti dovolj moči in sposobnosti sproti reševati konflikte med izvajalci projekta (Novak, idr., 1990, str. 75). Imamo 3 moţnosti reševanja konfliktov, ki jih je predlagal Frey (1984, str.144; cit. po Novak, idr., 1990, str. 75): a) ugotoviti vzroke konflikta, b) sproţiti diskusijo med prizadetimi zaradi konflikta, c) poiskati moţnosti za najuspešnejšo rešitev konflikta.

2.1.7 Učiteljeva vloga pri pripravah na projektno učno delo

Projektno učno delo je ciljno usmerjeno in načrtovano vzgojno-izobraţevalno delo, zato je izredno pomembno, kako se učitelj pripravi na delo z učenci s projektnim delom. To še posebno velja za projektni pouk, ki izhaja iz učnega načrta. V tem primeru je sama pobuda podana ţe v samem učnem načrtu, zato so tudi moţnosti za kreiranje projektne teme bistveno manjše in bolj omejene kot v primeru, če nosilcev projekta učni načrt ne obvezuje. Pri projektu, ki teče v okviru pouka, je torej učna tema (iniciativa) ţe dana, vendar pa mora biti tema postavljena dovolj široko in odprto, da omogoča učencem sodelovanje v skiciranju tematske zasnove projekta. Širok pristop k temi zahtevajo različne moţnosti in pogoji dela, ki obstajajo na posamezni šoli in od katerih je odvisna sama izvedba projekta. Zato je povsem logično, da se bosta dve isti temi projekta med sabo razlikovali ne samo pri načrtovanje, temveč tudi pri sami izvedbi zaradi različnih okoliščin. Zato je vsak projekt unikatno delo. Smotrno je, da priprava projekta poteka v dveh fazah, tako se lahko učitelj resnično dobro in celovito pripravi na projekt. V prvi fazi učitelj sam pripravi zamisel za izvedbo projekta. Koliko bo učitelj sodeloval pri izvedbi teme, je odvisno od obseţnosti in kompleksnosti teme. Več

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

učiteljev, ki sodelujejo na enem projektu, pomeni tudi, da se učni predmeti med sabo tesno povezujejo, se integrirajo. Ena izmed pomembnih značilnosti projektnega učnega dela je ciljna naravnanost in načrtnost. Zato mora učitelj k temi predvideti cilje; ti cilji morajo biti ustrezno konkretizirani, klasificirani in operativni. Pri tem je učitelju v veliko pomoč Bloomnova taksonomija, ki zajame vse ravni človekove aktivnosti, od psihomotornih, kognitivnih in afektivnih. Ob vsem tem mora učitelj paziti, da pri učencih pomaga razvijati določena znanja (materialne naloge šole), sposobnosti (funkcionalne naloge šole) in vrednote (vzgojne naloge šole). Da bi lahko uresničili vse te cilje, se mora učitelj projektnega dela lotiti celovito in to z vsakim otrokom posebej tako, da aktivira vse sfere njegove osebnosti. Zato pri postavljanju ciljev in nalog ni dovolj, če učitelji načrtujejo le, KAJ nameravajo s projektom doseči pri učencih, ne da bi predvidevali tudi načine in poti, KAKO bodo načrtovane cilje skušali doseči z aktivnostjo učencev (Novak, idr., 1990, str. 77). Zato je ţe v prvi fazi potrebno predvidevanje vseh moţnosti, pogojev, ki so učitelju dani (kraj, čas, trajanje, materialna osnova, učne metode, oblike in tehnike). V drugi fazi učitelj skupaj z učenci izvaja projekt. »To je faza kooperativnega načrtovanja projekta med učitelji in učenci (prav tam, str. 77). Tukaj skupaj predelajo temo, dajejo nove zamisli, pobude; nato izbrano temo vsebinsko podrobneje razdelajo in tematizirajo. Pri tem lahko učenci izraţajo svoje interese, le-te pri snovanju pobude upoštevamo, kolikor je mogoče. Nadaljnji potek projekta teče v skladu z ţe opisanim potekom projektnega učnega dela. Bistveno pri tem je, da so v vseh etapah učenci aktivni in soodgovorni nosilci učnega procesa, ki teče preko ţe znanih etap: snovanje in dajanje pobude, načrtovanje njene uresničitve, izvajanje in ovrednotenje rezultatov dela (prav tam, str. 77).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.1.8 Razvojna obdobja, oblike dejavnosti, metode dela in pričakovani rezultati

Otrokov spoznavni razvoj po J. Piagetu poteka v šestih fazah oziroma obdobjih. 1. FAZA REFLEKSA oziroma PODEDOVANIH SKLOPOV in prvih instinktivnih teţenj (hranjenje) ter prvih emocij. 2. FAZA PRVIH METODNIH NAVAD in prvih organiziranih opaţanj kot tudi prvih diferenciranih občutkov. 3. FAZA SENZO-MOTORNE oziroma PRAKTIČNE INTELIGENCE (inteligence, ki je predhodnik pojavu govora), elementarnih aktivnih regulacij in prvih poglabljanj afektivnih zvez z zunanjim svetom. Te tri prve faze (stadiji) tvorijo obdobje dojenčka (od rojstva do okrog leta in pol do dve leti, to je obdobje, ki je predhodni razvoju govora in mišljenja v pravem smislu besede). 4. FAZA INTUITIVNE INTELIGENCE, spontanih interindividualnih občutkov in socialnih odnosov (od 2. do 7. leta oziroma drugo obdobje zgodnjega otroštva). 5. FAZA KONKRETNIH INTELEKTUALNIH OPERACIJ (začetek logike) ter moralnih in socialnih občutkov sodelovanja (od 7. do 11., 12. leta). 6. FAZA ABSTRAKTNIH INTELEKTUALNIH OPERACIJ, izobraţevanja osebnosti ter afektivnega in intelektualnega vključevanja v svet odraslih (adolescenca) (Pijaţe, 1986, str. 8, 9; cit. po Papotnik, 1992, str. 32).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.2 Kulturno-geografski sklop

2.2.1 Dramlje

Dramlje geografsko opredelimo kot močno razgibano gričevje (do 600 m nadmorske višine), ki leţi na severovzhodnem obronku celjske kotline in meri 25 km². Dramlje leţijo ob avtocesti Celje – Maribor. Cesta Dramlje – Ţiče povezuje kraj s slavno Ţičko kartuzijo, pod katere upravo je kraj v preteklosti bil. Na vzhodu meji na Vojnik, na severu z mestom Šentjur in na zahodu s Ponikvo. Dramlje spadajo v občino Šentjur pri Celju. V krajevno skupnost Dramlje spadajo naslednji zaselki: Dramlje, Jazbine, Svetelka, Straţa na Gori, Laze pri Dramljah, Trnovec, Razbor, Pletovarje, Grušce, Šedina, Vodule, Zalog po Uršulo, Jarmovec, Marija Dobje, Zgornje in Spodnje Slemene. Po zadnjih statističnih podatkih v Dramljah prebiva 2081 prebivalcev. Severni del je najvišji del Dramelj (Pletovarje, Grušce), kjer so obseţni vinogradi. Ni zanemarljivo, da je bil v Dramljah povprečni vinski pridelek okoli l. 1940 večji kot kjerkoli v celjskem okraju. Novejših podatkov nimam, vendar kaţe, da tudi danes ni drugače (Podcedenšek, U. 2001, str. 8). Ob vinogradništvu se tamkajšnji ljudje ukvarjajo še s sadjarstvom, poljedelstvom in ţivinorejo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 7: Lega kraja Dramlje na zemljevidu

Vir: http://www.geopedia.si/#T105_x531783_y126051_s14 . Pridobljeno 7. 4. 2011.

V samem strnjenem naselju Dramelj je devetletna osnovna šola, vrtec, gasilski dom, kulturni dom, krajevni urad, pošta in nekaj obrtnih dejavnosti, kot so lesarstvo, oblikovanje kovinskih izdelkov, gradbena stroka in drugo. Gozdovi, ki so v davni preteklosti v celoti prekrivali področje sedanje krajevne skupnosti, so tudi v sedanjosti pomemben vir dohodka za tukajšnje kmetije. Poleg tega, da se krajani zaposlujejo na tukajšnjih kmetijah in pri obrtnikih, se velik del prebivalcev zaposluje tudi v drugih krajih. Prvotno je bilo ime kraja slovensko Dramlja. To ime izhaja iz praslovanske besede »Dram«, ki v nemščini pomeni: močvirno okolje. Močvirja so nastala in nastajajo iz številnih ribnikov, ki jih je v kraju verjetno več kot 50. V Dramljah so tudi številna društva, ki delujejo ţe vrsto let. Naj jih naštejem le nekaj: kulturno društvo, Prostovoljno gasilsko društvo, športno društvo, društvo podeţelskih kmetic, planinsko društvo in še bi lahko naštevala. Ob vsaki večji prireditvi oziroma dogodku v Dramljah se ta številna društva med sabo poveţejo z osnovno šolo, z Cerkvijo in tako ustvarijo nepozabne trenutke vaščanom in drugim ljudem.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.2.1.1 Dramlje skozi čas

Med pomembnejšimi zgodovinsko-umetniškimi stvaritvami smo Drameljčani predvsem ponosni na Kriţanega, gotsko umetnino, ki je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani.

Slika 8: Kriţani

Vir: ©Narodna galerija, Ljubljana (foto: Bojan Salaj).

Kriţani iz Dramelj je delo neznanega kranjskega rezbarja. Izdelan je bil okoli leta 1515 do leta 1520. Izdelan je iz lipovega lesa v velikosti 176 x 210 x 30 cm. Hranijo ga v Narodni galeriji pod inv. št. NG P 69.

Kip je verjetno dolgo visel na prostem, najbrţ na pokopališkem kriţu; prvotno je bil morda izdelan za krono oltarja. Plastika je zelo slabo ohranjena, leva stran obraza je močno poškodovana, manjka levi del glave zadaj in večji del nosu; prednji del obeh stopal je odbit. Les je na splošno zelo črviv. Sledovi izvirne

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

polihromacije so komaj zaznavni. (Besedilo je iz razstavnega kataloga Gotika v Sloveniji, Narodna galerija: Ljubljana 1995, kat. št. 107, str. 209) .

V prvi polovici 19. stol. so v zaselku Svetelka postavili veliko steklarno, ki je s steklom oskrbovala okoliške kraje, izvaţala pa je celo v Italijo. Med večje dogodke tistega časa sodi obisk cesarja Franca Joţefa, ki je bil 1. septembra 1891 na vojaških manevrih v Trnovcu. V času med okupacijo je bila v Dramljah zelo močna protifašistična dejavnost. Tiskali so propagandne letake, se upirali nemški nadvladi in nasploh so drameljski aktivisti pomagali v boju proti Nemcem. Tako so leta 1944 v t.i. drameljski šohti zgradili bolnišnico z imenom Zima. Po naročilih XIV. divizije so jo zgradili drameljski aktivisti. Leta 1958 so bolnišnico odprli za javnost. Februarja 1944 je drameljske kraje prečkala XIV. divizija, kateri na čast Planinsko društvo Dramlje vsako leto organizira pohod po njeni poti.

2.2.2 Osnovna šola Dramlje

Leta 1828 so se s prihodom kaplana Franca Gobca v Dramljah začeli skromni začetki poučevanja. Le-ta je ob nedeljah in praznikih pri sebi zbiral mladino ter jo poučeval verouk, branje in računanje. Pouk je potekal v majhni leseni zgradbi, ki jo je leta 1829 podrl cerkveni zvonik, ki se je porušil nanjo. Prvi redni učitelj je leta 1830 postal Sebastjan Berna. Število otrok se je v začetku vrtelo okoli 20. Ker pa je le-to izredno hitro rastlo, so 1835 začeli graditi novo šolsko poslopje z eno učilnico. 1903 je bilo v Dramljah ţe 200 učencev, zato so zgradili novo poslopje s štirimi učilnicami.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 9: Zemljevid območja šolske občine Dramlje

Vir: Domoznanska knjiga, 1935.

V zemljevid šolske občine Dramlje spadajo vse vasi, ki so tudi sedaj v Krajevni skupnosti Dramlje, poleg njih pa tudi vasi Brezovica in Cerovec, ki sedaj spadata pod šolsko občino Šentjur pri Celju (slika 9).

Leta 1974 je potres tedanjo šolo, ki je bila ţe tako ali tako neustrezna, tako poškodoval, da so morali učilnice podpreti s tramovi. Takratni ravnatelj Franc Trupej je uspešno vodil prizadevanja za gradnjo nove šole. Pridruţili so se mu vsi, ki so imeli kakršnokoli pomembnejšo funkcijo v kraju. Tako je l. 1978 občinski zbor sprejel sklep o graditvi nove šole. Zgrajena je bila leta 1980. Otvoritev nove šole je bila 17. 8. 1980, pouk pa ţe 25. 2. 1980. Telovadnica je bila dograjena pozneje, in sicer so jo začeli uporabljati 13. 11. 1981.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 10: Gradnja nove šole; v ozadju je stara šola

Vir: http://www.dramlje.info/entry.php?w=dramlje&e_id=123543. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Slika 11: Osnovna šola Dramlje

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.3 Naravno-geografski sklop

2.3.1 Gozd

Na območju Dramelj se širijo številni gozdovi, ki ţe stoletja dihajo s krajem. Tukajšnji prebivalci smo tesno povezani z njim. Z njim gospodarimo in z njim ţivimo. Gozd je z gozdnim drevjem in drugim gozdnim rastjem strnjeno porasla površina. V ţivljenjskem prostoru (biotopu) gozda je najvišje organizirana in pestra ţivljenjska skupnost rastlin in ţivali (biocenoza). »Na kratko in preprosto povedati, kaj je gozd, ni lahko, še teţje je razloţiti vlogo in pomen gozdov – tako široka in pestra je njegova zgradba, tako številne so njegove vloge in tako popolni so mehanizmi, ki usklajeno delujejo v gozdu med njegovimi posameznimi ţivimi in neţivimi sestavnimi deli.« /…/ (Šolar idr., 1988, str. 6). Gozdno razširjenost delimo po dveh kriterijih. Prvi kriterij je glede na gozdne pasove, drugi kriterij je glede na vrsto gozdov.

Najpogosteje upoštevamo štiri glavne gozdne pasove:  iglasti gozd, ki se razteza po vsem evropsko-sibirskem pasu in Severni Ameriki ter pokriva višje gorske verige;  listnati gozd zmernega pasu prerašča območja z zmernim podnebjem v Evropi, Aziji in Ameriki povsod tam, kjer ne prevladujejo pašniki, stepe ali savane;  tropski gozd z listopadnimi in zimzelenimi drevesi, ki počivajo v obdobju, ko so padavine najbolj skromne;  tropski deţevni gozd je ob ekvatorju, kjer sta toplota in vlaţnost največji in stalni. http://sl.wikipedia.org/wiki/Gozd#cite_note-4. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Glede na vrsto prevladujočih dreves ločimo naslednje vrste gozdov:  Listnati gozd, ker imajo drevesa v krošnjah liste, ki jih v jeseni večina odvrţejo. Po strukturi lesa ga imenujemo tudi trdolesni. Najpogostejše vrste dreves v slovenskih gozdovih so: hrast, bukev, javor, breza. V listnatih gozdovih je dovolj svetlobe, zlasti še na obrobju gozda, zato tam dobro uspeva podrast.  Iglasti gozd, ker imajo drevesa v krošnjah iglice, ki navadno pozimi ostanejo na vejah. Pogosto je smolnat. Po strukturi ga imenujemo tudi mehkolesni. Najpogostejši iglavci pri nas so: smreka, jelka, bor in macesen. V iglastih gozdovih je navadno temno in zato ni podrasti. Tla prekriva plast odpadlih iglic.  Mešani gozd je gozd, kjer najdemo tako iglavce kot listavce.

Zgoraj navedene in opisane vrste gozdov so le groba opredelitev. Nadrobneje jih opredeljuje gozdarska fitocenologija. Fitocenologija je področje ekologije, ki preučuje rastlinske zdruţbe (Slovar tujk, Cankarjeva zaloţba, Ljubljana 2002, str 345).

Na svetu gozdovi pokrivajo okoli 41 milijonov km² ali 30,5 % površine vsega kopnega. Polovica teh gozdov je v tropskih predelih. V Evropi je 1,6 milijona km² gozda, kar pomeni 32 % površja. V Evropi je najbolj gozdnata deţela Švedska, na drugem mestu je Finska in takoj za njima Slovenija, katere deleţ površja, prekritega z gozdom, znaša 1.186.104 ha, kar pomeni 58,5 % celotnega ozemlja. Preteţni del slovenskih gozdov (slika 12) je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/o-gozdovih-slovenije/gozdnatost-in- pestrost/index.html. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 12: Gozdnatost Slovenije po katastrskih občinah

Vir: http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Karte/Gozdnatost_KO.jpg. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Gozd je v Sloveniji eden od najpogostejših ekosistemov. Zanimiv je v vseh letnih časih, saj nam nudi pester in slikovit pogled na ţivljenje rastlin in ţivali v njem. Spomladi lahko opazujemo njegovo najintenzivnejšo rast in razvijanje; listnata drevesa ozelenijo, opraševalci oprašujejo cvetove, iz katerih se nato razvije plod. Plod je lahko hrana ţivalim in semena plodov zopet porajajo novo ţivljenje, ki vzklije v zemlji. Poleti nudi gozd prijetno senco in hrano vsem prebivalcem v njem. Jeseni s svojimi plodovi nudi ţivalim ozimnico za prihajajočo zimo. Hrano nudi tudi ljudem s svojimi sadovi, kot so npr. gobe, gozdni sadeţi, plodovi dreves. Pozimi rastje v gozdu počiva. Zdi se nam, da vse miruje, a to je le navidezno. V resnici ţivali v gozdu še vedno iščejo hrano, njihove sledi v snegu pritegnejo marsikaterega sprehajalca.

Gozd je najvišje razvit kopenski ekosistem, saj se trajno ohranja z medsebojno interakcijo ţivih organizmov (rastline, ţivali, glive, mikroorganizmi) ter ekoloških dejavnikov (temperatura, voda, tla, svetloba).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Osnovna naravna procesa v gozdu, ki mu omogočata, da njegov ekosistem deluje brezhibno, sta kroţenje snovi in fotosinteza. Vse te danosti v gozdu vselej izrabijo najbolj konkurenčni organizmi, katerih posledica je raznolikost gozdov.

Gozd ima za vse prebivalce na Zemlji velik pomen, ne le za naravo, ampak tudi za druţbeno okolje. Tega se zavedajo predvsem gozdarji, ki si ţelijo, da bi se tega zavedali tudi ostali, zato so ţe pred več kot dvajsetimi leti v Sloveniji naredili prve učne gozdne poti (Gozdna učna pot na Šmarnogorsko Grmado in Gozdna učna pot Bistra). Gozdarski strokovnjak, dr. Milan Ciglar s takratnega Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije, je bil glavni pobudnik za postavitev teh poti. Gozdne učen poti so prisotne po vsej Sloveniji (slika 13). Namenjene so izobraţevanju javnosti o gozdu in naravi. V današnjem času jih je ţe preko sto.

Slika 13: Gozdne učne poti v Sloveniji

Vir: http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=84. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.3.1.1 Živali v gozdu

V gozdu ima svoj ţivljenjski prostor mnogo ţivali. Ţivljenjski prostor lahko poimenujemo tudi z eno besedo, in sicer biotop. Ţivali so različnih vrst: sesalci (lisica, srna, medved …), plazilci (kače, manjši kuščarji …), dvoţivke (ţabe, močeradi …), ţuţelke (kačji pastirji, hrošči, metulji …) in seveda ptice.

2.3.1.2 Rastje v gozdu

Poleg dreves v gozdu raste tudi veliko manjših rastlin, kot so grmi, razna zelišča, mahovi, lišaji. V gozdu rastejo tudi glive oz. gobe, ki neposredno ne sodijo v rastlinsko kraljestvo.

2.3.1.3 Pomen gozda

Ne zavedamo se, kako pomemben je gozd v našem ţivljenju. Iz vidika ekologije je gozd nepogrešljiv del naravnega okolja, saj z delovanjem svojega ekosistema tvori in ohranja ekološko ravnovesje v naravi. Bioekološko ravnovesje je neizogiben pogoj za obstanek človeka v okolju. Drevesa s procesom fotosinteze nenehno čistijo zrak in proizvajajo kisik kot stranski produkt. Materialne koristi, ki nam jih prinaša gozd, so vezane predvsem na les, a tudi na plodove, divjačino, gobe, smolo … Javne koristi gozda izhajajo iz značilnih lastnosti ekosistema gozda, kot so varovalne, okolje-tvorne in druţbene učinke. Le-ti vplivajo na človekovo bivalno okolje. Varujejo tla pred erozijo, prehitrim odtekanjem vode, izsuševanjem, vetrovi, plazovi. Njegova mikroklima blaţi klimatske ekstreme. Poleg vsega tega je zaradi svoje sveţine gozd prijetno in privlačno okolje za oddih. Gozd nam nudi marsikaj, tako da lahko njegovo delovanje razdelimo kar na različne funkcije:  ekološke funkcije gozda: . gozd ima varovalno funkcijo, ker varuje gozdna zemljišča in sestoji drevja ter s koreninskim spletom preprečuje erozije,

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

. klimatska funkcija gozda nastopi takrat, ko le-ta varuje kmetijske površine pred vetrom, izsuševanjem, pozebo, . hidrološka funkcija gozda je, da varuje vire pitne vode in podzemne tokove, . gozd kot biotop nudi številnim ţivalim ţivljenjski prostor;

 socialne funkcije gozda: . varovalna funkcija gozda pride do izraza na strmih pobočjih v bliţini naselij in prometnih poti, saj varuje objekte pred erozijo zemlje, . rekreacijsko funkcijo imajo gozdovi predvsem v okolici mest in ob večjih naseljih, . poučno funkcijo imajo gozdovi z učnimi potmi, z muzeji na prostem in tudi v splošnem izobraţevanju ga uporabijo v vsaki osnovni šoli za praktično prikazovanje in razumevanje ţivljenja v njem, . higiensko-zdravstvena funkcija deluje v gozdovih ob večjih naseljih ali ob virih onesnaţevanja zraka, . raziskovalna funkcija je poudarjena v gozdovih, kjer proučujejo zakonitosti razvoja gozdov;

 proizvodne funkcije gozda: . lesno-proizvodno funkcijo opravljajo tisti gozdovi, ki so pomembni za pridobivanje lesa, . lovno-gospodarsko funkcijo opravljajo gozdovi, pomembni za prehranjevanje divjadi, . funkcijo pridobivanja gozdnih dobrin imajo gozdovi, ki omogočajo nabiranje oz. pridobivanje večjih količin ne-lesenih dobrin http://sl.wikipedia.org/wiki/Gozd#cite_note-4. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2.3.2 Mednarodno leto gozdov

Slika 14: Logotip

Vir: http://www.mkgp.gov.si/. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Logotip Mednarodno leto gozdov 2011 - prikazan je na tej strani desno zgoraj - upodablja slogan »Gozdovi za ljudi« in obenem prikazuje pomembno vlogo ljudi pri trajnostnem upravljanju, ohranjanju in trajnostnem razvoju gozdov po vsem svetu. Ikonografski elementi prikazujejo različne vloge gozdov: gozdovi dajejo zavetje ljudem, so pomemben habitat ţivali in rastlin ter drugih organizmov oziroma vir biotske raznovrstnosti, vir hrane, zdravil ter čiste vode in igrajo ključno vlogo pri ohranjanju stabilnega globalnega podnebja ter okolja. Prikazani so znotraj 360-stopinjske perspektive, kar poudari nujnost po celovitem dojemanju gozdov in njihovih vlog. Vsi ti elementi skupaj okrepijo sporočilo, da so gozdovi ključnega pomena za preţivetje in dobro počutje vseh 7 milijard ljudi po vsem svetu. http://www.letogozdov.si/. Pridobljeno 5. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

3 PRAKTIČNI DEL

Pri poučevanju vodijo in usmerjajo učitelje učni načrti, ki vsebujejo cilje, ki jih morajo skupaj z učenci doseči v tistem šolskem letu. Poleg tradicionalnega pouka je potrebno v razredu realizirati še dneve dejavnosti, ki jih načrtujejo učitelji ţe v letnem učnem načrtu. Učitelji lahko ta tradicionalni pouk popestrijo s krajšimi oz. daljšimi projektnimi učnimi nalogami.

V svoji diplomski nalogi sem se osredotočila na projektno učno nalogo; spoznavanje gozda in njihovih prebivalcev. To projektno učno delo je časovno krajšega obsega, namenjeno je raziskovalnemu načinu spoznavanja gozda. Poseben poudarek je na medpredmetnem povezovanju, saj učenci spoznavajo gozd skozi vse učne predmete. Tako resnično skozi praktično delo nadgrajujejo in dopolnjujejo svoje znanje.

3.1 Model projektnega učnega dela Spoznajmo Dramlje z okolico

Projektno učno nalogo sem izvedla v 3. razredu na Osnovni šoli Dramlje. Z učenci smo raziskovali osrednji del kraja, to je okolica šole in gozd.

3.1.1 Predpriprave na izvedbo projektnega učnega dela

Pred izvedbo projektnega učnega dela sem se najprej dogovorila z ravnateljem Osnovne šole Dramlje, dr. Stanislavom Karlom Jančičem, ki mi je dovolil uporabo šolskega inventarja, prostorov in vseh ostalih pripomočkov, ki jih bom potrebovala za izvedbo projektnega učnega dela. Naslednji korak je bil dogovor z razredničarko 3. razreda, učiteljico Nado Kukovič, s katero sva se dogovorili o poteku projektnega učnega dela, koliko časa bo trajalo, katere dejavnosti bomo predvidoma izvajali in kakšne naloge bodo učenci reševali. Učiteljica mi je svetovala, kako naj osnujem skupine za skupinsko delo, kaj imajo učenci radi, kako jih hitreje pritegniti in motivirati za delo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

3.1.2 Potek projektno učnega dela

Projektno učno delo sem začela izvajati v začetku meseca oktobra. Z vmesnimi prekinitvami sem ga izvajala do sredine meseca aprila. Med zimskimi meseci smo namreč projekt prekinili zaradi vremenskih razmer. Imeli smo več srečanj, kjer smo izvajali različne aktivnosti. Prostori, kjer smo le- te izvajali, so se tekom samo enega srečanja velikokrat spremenili ţe zaradi same narave projektnega učnega dela. Primerno se mi je zdelo, da čeprav bistvo diplomskega dela leţi na spoznavanju gozda, začnemo projektno delo s kratkim spoznavanjem domačega kraja. Tako so učenci dobili boljši občutek, kako močno sta gozd, domači kraj in njihovi prebivalci med sabo povezani.

 1. srečanje – Spoznavanje domačega kraja

Zbrali smo se v učilnici, kjer smo posedli in se pogovorili o obnašanju na cesti. Učenci so povedali, kakšen je pravilen bonton in dogovorili smo se, da se ga bomo drţali. Vzeli smo vse učne pripomočke, ki jih bomo potrebovali pri našem spoznavanju okolice (mape, svinčnike.) Za aktivnosti zunaj smo imeli štiri šolske uri. Srečanje smo zaključili v razredu, kjer smo se dogovorili, kakšno bo naše naslednje srečanje.

. Aktivnosti zunaj:

Pred šolo smo se ustavili in jo opazovali. Pogovarjali smo se, kdaj so zgradili šolo, kako se imenuje, kakšen je njen izgled. Razdelila sem jim delovne liste in podala navodila za reševanje. Reševanje delovnih listov je temeljilo na opazovanju objekta. Uporabljali so svoje čutilo - vid. Spoznavali smo svojo šolo, ob enem so se učenci urili v štetju, prepoznavanju geometrijskih oblik, razlikovanju, primerjanju … Tako sem v to aktivnost vpletla cilje matematike. Cilji matematike:

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

- otroci prepoznajo preproste geometrijske like in jih znajo poimenovati; - otroci znajo opredeliti poloţaj predmeta glede na sebe in se znajo pri opisovanju pravilno izraţati (zgoraj, spodaj, levo, desno, nad, pod …); - otroci znajo šteti, zapisati in brati števila do 100, skupaj s številom 0. (Učni načrt za matematiko, 2006).

Vprašalnik1

Vprašalnik:

1. Koliko je oken nad vhodom v šolo?

2. Kakšne oblike so okna nad vhodom v šolo? Obkroži.

a) okrogla b) pravokotna c) trikotna

3. Koliko vrst oken ima sprednja stran šole?

4. Koliko oken je v zgornji vrsti?

5. Koliko oken je v spodnji vrsti, levo od vrat?

1 Vprašalnik, ki so ga učenci reševali pred šolo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 15: Učenci rešujejo delovni list

Slika 16: Učenci rešujejo delovni list

Ko so z reševanjem delovnega lista zaključili, smo skupaj preverili rešitve in se o njih pogovorili. Pred odhodom izpred osnovne šole smo obnovili svoje znanje o tem, kako se obnašamo v prometu. Otroci so vedeli, da si bodo ogledali bliţnjo okolico

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

osnovne šole, to so vse pomembnejše stavbe, ki so zelo pomembne za delovanje kraja, in pomembne spomenike, ki krasijo kraj. Odpravili smo se proti spomeniku padlim ţrtvam 2. svetovne vojne. Ob spomeniku smo se pogovarjali o pomembnosti ohranjanja naše kulturne in zgodovinske dediščine. Prebirali smo imena padlih in skupaj ugotavljali, kaj pomenijo ta imena za naš kraj in skupnost. Ob vsem tem so učenci prepoznali in ovrednotili spremembe, ki so se v kraju zgodile zaradi 2. sv. vojne. Hkrati smo se spomnili narodnega heroja Miloša Zidanška, zelo pomembnega moţa iz Dramelj, ki je vodil moţe proti okupatorju in po katerem se je v preteklosti imenovala osnovna šola.

Slika 17: Učenka bere imena ţrtev

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Naš naslednji postanek raziskovanja je bil gasilski dom. Pogovarjali smo se, zakaj so gasilci pomembni, katero številko pokličemo, če zagori, kakšno opremo uporabljajo itd.

Slika 18: Pred gasilskim domom

Slika 19: Gasilski dom v Dramljah

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Pri gasilskem domu smo se še malo ustavili in občudovali dve cerkvi. Na zahodu cerkev sv. Marije Magdalene in na zahodu, na gričku cerkev sv. Uršule. Na kratko smo se pogovorili o objektih in njihovem pomenu za tukajšnje prebivalce. Kot zanimivost sem jim predstavila pripovedke o gradnji »uršulske« cerkvice. Iz časov pred zidanjem kroţijo nekatere pripovedke. Posestnik v Straţi je nekdaj našel pismo, da naj Bogu in sveti Uršuli na čast pozida cerkev, drugače bo nesrečen. Posestnik ni spolnil opomina in se je ponesrečil. Enako pismo je pozneje našel posestnik v Gradišču. Tudi ta se ni zanj brigal in nesrečno končal. Tretji posestnik iz tega hriba je ubogal skrivni glas, za cerkev skrbel in se otel nesreč. Iz časov med zidanjem je nastala druga dobra pripovedka. Vozit je prišel iz Vodul premoţen kmet z dvema paroma močnih volov in drug posestnik z enim parom slabih volekov. Premoţni zavrne siromaka: Kaj se mešaš med nas s svojimi podganami? S takimi voli pridi, kakor so moji! Siromak mu odgovori: Bog bo pokazal, kdo bo več speljal. Nato so obema naloţili enako veliko. Mali posestnik je lahko speljal, bahaču pa se je voz strl in eden vol mu je omahnil. Baharija je bila kaznovana, zaupanje v Boga pa dobro plačano. (Prepis iz 1. Cerkvene kronike iz l. 1907, str. 49, 50).

Slika 20: Cerkev sv. Uršule

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 21: Cerkev sv. Marije Magdalene

Po aktivnostih zunaj smo se odpravili nazaj v razred.

. Aktivnosti v razredu

Zbrali smo se v učilnici, kjer smo se pogovarjali o vsem, kar smo videli in slišali o domačem kraju. Vsak učenec je povedal, iz katerega zaselka prihaja, kaj mu je v domačem kraju všeč, kaj mu ni všeč. Našteli so, katere zgradbe imamo v središču kraja, kakšna je njihova namembnost in kakšna je okolica, v kateri ţivimo. Razvijali smo temo o domačem kraju s t. i. »brain stormingom«, ki nam je dal veliko asociacij in primernih idej, s katerimi sem lahko prešla na aktivnosti, ki sem jih imela pripravljene za njih. Najprej smo ugotavljali, ali ţivimo v mestu ali na vasi in kakšne so razlike med njima. Poimenovali smo bliţnje kraje in nato sem jim pokazala zemljevid Slovenije. Na njem smo pokazali glavno mesto Slovenije, ga poimenovali, nato pa poiskali še vsa ostala večja mesta. Na zemljevidu smo poiskali tudi domač kraj Dramlje. Za naslednjo aktivnost sem jim razdelila zemljevide Slovenije, kamor so vnesli Dramlje.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 22: Zemljevid Slovenije

Vir: http://ro.sio.si/borut/ekskurzije/naloge5.html. Pridobljeno 5. 10. 2010.

Naslednja naloga je bila, da karto Slovenije pobarvajo tako, da bo čim bolj podobna tisti ţivali, kateri je podobna naša drţava.

Slika 23: Učenec barva svoj zemljevid Slovenije

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

S to aktivnostjo so otroci prepoznali obris naše drţave z elementom orientacijskega znanja, saj so v zemljevid vpisali, kje se nahaja domači kraj. Hkrati jim je bila dana dodatna naloga, da naj natančno pogledajo in ugotovijo, čemu oz. komu je podoben obris Slovenije. To je motivacijsko sredstvo za laţjo zapomnitev oblike zemljevida. Zemljevid smo nato pobarvali tako, da je res izgledal kot kokoš, kar je pritegnilo učence. Vsi so se zelo trudili, da je njihov zemljevid kot končni izdelek aktivnosti predstavljal večja slovenska mesta, njihov domači kraj in kokoš, obris oz. tloris zemljevida Slovenije.

Slika 24: Končni izdelek

Pri naslednji aktivnosti sem jim pokazala fotografije spomenikov, ki stojijo v Dramljah. Učenci so jih poimenovali in opisovali.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 25: Doprsni kip Miloša Zidanška pred OŠ Dramlje

Vir: http://dramlje.info/entry.php?w=dramlje&e_id=103384. Pridobljeno 2. 9. 2011.

Pokazala sem jim fotografijo kuţnega znamenja. V ţivo si ga nismo ogledali, saj je original v Šentjurju, njegova replika pa v zaselku Marija Dobje, kar je bilo predaleč, da bi do nje šli peš (slika 26). Učenci so opisali spomenik na fotografiji, nato pa smo se pogovarjali, kaj naj bi pomenil ta spomenik ljudem in zakaj so ga postavili. Otroci so tako spoznavali ţivljenje krajanov v preteklosti.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 26: Kuţno znamenje iz Marija Dobja

Vir: http://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Kuzno-znamenje-iz-Marija-Dobja.html. Pridobljeno 5. 10. 2010.

Stebrasto znamenje nosi letnico 1641, označeno je za kuţno znamenje, na katerem so vklesana imena umrlih za kugo. Visoko je okrog 2,5 metra, je kvadratnega tlorisa, ima dva podstavka, kapitel, okrašen s piščalmi in kimationom, ter kamnito piramidasto streho z ţeleznim kriţem na vrhu. Kamnito stebrasto znamenje iz Marija Dobja sta Občini Šentjur leta 2007 podarila Nina in Stanislav Čoper iz Zadobrove. Leta 2004 je bilo omenjeno znamenje odpeljano na Restavratorski center Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kjer so na njem opravili konservatorko-restavratorske posege. Znamenje je postavljeno na Zgornjem trgu v Šentjurju, na dvorišču stavbe na Ulici skladateljev Ipavcev 17, kjer se nahaja tudi Turistično informacijski center Šentjur in Muzejska zbirka Rifnik ter njegovi zakladi. V začetku oktobra je bila v Marija Dobju postavljena kamnita replika (slika 27).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 27: Kamnita replika kuţnega znamenja v Marija Dobju

Vir: http://www.turizem-sentjur.com/Aktualno/Obcina-postavila-repliko-kuznega-znamenja-v- Marija-Dobju.html. Pridobljeno 5. 9. 2011.

Naslednja naloga je bila: dopolni fotografijo. Razdelila sem jim fotografije, na katerih je bila le polovica tega spomenika (slika 28).

Slika 28: Polovica kuţnega znamenja

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Učenci so morali s svinčnikom narisati levo stran kuţnega znamenja. Tukaj je zelo močno medpredmetno povezovanje z učnima predmetoma likovne vzgoje in matematike. Pri tej aktivnosti smo dosegli in obnovili tudi nekaj ciljev teh dveh učnih predmetov. Cilji likovne vzgoje: - učenci razlikujejo ravne, krive, debele, tanke, dolge, kratke, vodoravne, navpične in poševne črte; - učenci ločijo prekinjene in neprekinjene črte; - učenci razlikujejo sklenjeno in nesklenjeno črto; - učenci poznajo trd risarski material. (Učni načrt za likovno vzgojo, 2004).

Cilji matematike: - učenci prostoročno rišejo črte; - učenci prepoznajo in rišejo različne črte (ravne, krive, sklenjene, nesklenjene, lomljene). (Učni načrt za matematiko, 2009).

Slika 29: Končni izdelek

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Pri naslednji nalogi so učenci sestavljali »puzzle.« Nalogo so reševali po metodi skupinskega dela. Razdelila sem jih v 4 skupine. Vsaka skupina je dobila svojo sestavljanko, katero so morali skupinsko sestaviti. (Glej prilogo H – sestavljanke).

Slika 30: Učenci sestavljajo sestavljanko Vsaka skupina je dobila svojo kuverto, v kateri je bila sestavljanka. Med sestavljanjem sem jih usmerjala in jim pomagala. Ko so z njo končali, so si jo morali najprej ogledati in si v skupini med sabo povedati, kaj na njej vidijo, kako se objekt imenuje, zakaj ga uporabljamo in če vedo kakšno zanimivost o njem. Skupine so pripravile kratko predstavitev za sošolce. Predstavitve so potekale tako, da so se učenci zbrali okoli mize, kjer je bila sestavljena fotografija, in skupina, ki jo je sestavila, jim jo je predstavila. Po končani predstavitvi so lahko še ostali učenci kaj dodali ali vprašali. Predstavitve so bile kratka ponovitev in utrditev novo pridobljenega znanja. Učencem je bila aktivnost všeč, saj so si ţeleli po skupinah sestaviti še ostale sestavljanke, kar mi je dalo povratno informacijo o tem, da jim je aktivnost všeč. Učenci se pri tej nalogi urijo v medsebojni strpnosti, pomoči in sodelovanju.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 31: Učenci sestavljajo sestavljanko

Pri zadnji aktivnosti smo se z učenci najprej pogovorili, v katerem zaselku kdo ţivi in kaj mu je tam všeč. Učenci so opisovali, kaj vidijo okoli svojega doma: doline, hribe, cesto, gozd, ţivali, sosednje hiše … Trudili so se čim bolj natančno opisati videno. Tako so svojim sošolcem predstavili svoj zaselek in s tem košček Dramelj, ki ga niso poznali. Dobili so nalogo, da naj narišejo pokrajino, ki jo vidijo skozi okno svoje sobe. Likovno področje je bilo risanje s suhimi in mokrimi risalnimi materiali. Po končani aktivnosti smo pregledali nastale izdelke, jih ovrednotili tako z likovnega vidika kot z vidika spoznavanja okolja. Opisali so, kaj vidijo na svojih izdelkih. Likovno vrednotenje izdelkov je temeljilo na ciljih predmeta likovne vzgoje: - učenci se urijo v risanju ravnih, krivih, debelih, tankih črt; - učenci spoznajo različne risarske materiale; - učenci si bogatijo občutek za različnost črt; - učenci z različnimi risali rišejo različne črte; - učenci narišejo črtni motiv; - učenci se navajajo na prostoročno in sproščeno črtno izraţanje. (Učni načrt za likovno vzgojo, 2006).

Likovni izdelki so bili le pomoč za doseganje ciljev pri predmetu spoznavanje okolja, saj smo s pomočjo likovnega izraţanja dosegli, da so učenci spoznavali

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

svoj domači kraj preko svojega ustvarjanja. S tem sem jim lahko pribliţala nekatere nove pojme pri predmetu spoznavanje okolja.

Slika 32: Končni izdelki na razstavi

Cilji predmeta spoznavanja okolja: - učenci spoznavajo svoje okolje, v katerem ţivijo; - učenci dopolnjujejo in oblikujejo predstavo o značilnostih domačega okolja (gozd, polje, travnik …); - učenci primerjajo različna okolja med sabo; - učenci natančno opazujejo in prepoznavajo različnost med značilnostmi domačega okolja. (Učni načrt za spoznavanje okolja, 2005).

Vse končne izdelke, ki so jih učenci naredili, smo dali na razstavo.

Z učenci smo se dogovorili, kaj potrebujemo za naslednje srečanje: dobro, nepremočljivo obutev, jakno, zaščito proti klopom.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

2. srečanje – Spoznavanje gozda

Zbrali smo se v učilnici in se pogovarjali o tem, kakšen je bonton v gozdu. Učenci so sami povedali, kaj vedo o gozdnem bontonu. Skupaj smo ponovili, da v gozdu nismo preglasni, ne lomimo vej in podrasti, ne razdiramognezd in ne stikamo po njih, ne teptamo rastlinja na poti, drţimo se skupine in se ne razkropimo po gozdu. Dogovorili smo se, da se bomo gozdnega bontona drţali.

Slika 33: Sprehod do gozda

Pot nas je vodila izpred šole čez zebro, mimo trgovine in potem po kolovozu v gozd. Hoja je trajala slabih 10 minut. Pred gozdom smo se ustavili in prisluhnili kakšne zvoke in vonje nosi veter ter kaj vse lahko vidimo. Ţelela sem, da so učenci pozorni na dogajanje okoli sebe in na ţivljenje, ki raste v gozdu.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 34: V gozdu

V gozdu smo se pogovorili, kakšne vrste dreves poznamo, kako poimenujemo njihove plodove, kakšno je deblo, listi, itd. Pogovarjali smo se, zakaj so drevesa koristna, kaj vse nam gozd nudi. Pri opazovanju, raziskovanju gozda sem ţelela, da bi učenci čim več uporabljali svoja čutila (vid, sluh, otip, vonj). Tako bi lahko celostno in izkušenjsko začutili gozd. Vid smo uporabili za gledanje, opazovanje dreves, listov, lubja. Sluh smo uporabili za poslušanje šumov, ki jih povzročajo ţivali ali pa samo veter. Otip smo uporabili za boţanje lubja, iglic, listov. Vonj smo uporabili za vonjanje listov, dreves, cvetlic. Ker je nekaj dni prej deţevalo, smo si pogledali tudi tla, da bi videli, če so kje kaki odtisi ţivali. Našli smo le naše odtise. Pojem odtis sem vpeljala iz razloga, da bi ga učenci laţje razumeli, če ga praktično izkusijo, saj je pri likovni vzgoji zelo pomemben. Pojem odtis sem potrebovala tudi pri naši naslednji aktivnosti, pri »frotaţu debel dreves.« Učencem sem razdelila bele liste A5 in voščenke temnih barv ter jim podala navodila.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Pojasnila sem jim, kaj pomeni frotaţ (-a m 1. otiranka, tehnika reliefnih struktur, kjer na hrapavo podlago poloţimo papir ali tanko platno in drgnemo po njem s primernim risalom, dokler se ne pokaţe vzorec reliefne površine podlage UM.2) Demonstrirala sem jim, kako naredimo frotaţ debla. Učenci so na deblo poloţili list papirja in ustvarili frotaţ.

Slika 35: Učenci delajo frotaţ debla

Učenci so izbirali različne vrste dreves, da smo lahko videli, kako se odtisi lubja debel različnih vrst dreves razlikujejo med sabo. Vsak odtis smo poimenovali z imenom drevesne vrste. Učenci so lahko v gozdu razlikovali različne vrste dreves po lubju, po obliki listov in po plodovih.

2 Veliki slovar tujk, Cankarjeva zaloţba, 2002, str. 371.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 36: Frotaţ hrasta Pogovorili smo se še o koristnosti gozda za ljudi: čisti zrak, preprečuje erozijo zemlje, je dom mnogim ţivalim, v njem se lahko prosto gibamo, les je zelo pomembna dobrina za drva, za pohištvo itn. V škatle smo nabrali še različne liste, plodove, ki smo jih našli na tleh in se odpravili proti šoli.

Slika 37: Darovi gozda

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Aktivnosti v razredu:

V razredu smo si ogledali, kaj smo prinesli s sabo iz gozda in predmete poimenovali. Nato smo jih razvrstili po kriteriju, kaj sodi skupaj. Nadaljevali smo z reševanjem delovnega lista, kjer so učenci razvrščali sličice, dopisovali po kriteriju, kaj sodi skupaj: list drevesa, plod drevesa, značilnost lubja, iglavec, listavec. Poimenovali so tudi drevo.

Prikaz delovnega list razvrščanje:3 List Plod Iglavec (ime) Listavec (ime) Lubje

Drugi delovni list je bil histogram. Navodilo so imeli zapisano na listu. Njihova naloga je bila, da za vsako sličico poiščejo ustrezne pojme v razpredelnici in pobarvajo toliko kvadratkov v njej, kot je sličic, ki le-temu pojmu ustrezajo.4

3 Delovni list za razvrščanje. Originalni učni list je bil v velikosti formata A4; imel je 6 vrstic za različne vrste dreves (glej prilogo). 4 Histogram glej v prilogi.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 38: Učenka rešuje histogram

Nejasnosti in rešitve smo preverjali sproti (za vsak učni list posebej). Z nabranimi gozdnimi stvarmi so si učenci naredili razredno razstavo.

Tako smo zaključili naše drugo srečanje. Dogovorili smo se, kaj potrebujemo za naše zadnje, tretje srečanje.

 3. srečanje – Upodabljajmo gozd

Naše tretje srečanje je potekalo samo v učilnici, saj so bile aktivnosti zastavljene tako, da so potekale znotraj šole. Aktivnosti so bile likovne narave, saj menim, da se otroci resnično radi likovno izraţajo. Nova snov oz. informacije jim laţje in hitreje postanejo zanimivejše ter si jih temeljiteje zapomnijo.

Aktivnosti so potekale v štirih skupinah. Vsaka skupina je upodabljala z različnimi likovnimi materiali. Motiv je bil gozd in njegovi prebivalci. Vsaki skupini sem posebej podala njihov motiv, neko novo učno vsebino, katero so ob koncu predstavili sošolcem, in navodilo za delo. Kakršnekoli nejasnosti smo reševali sproti. Pri njihovem delu sem jim svetovala in pomagala.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Ker pa smo vendarle pri predmetu spoznavanje okolja, je bila temeljna naloga ta, da vse kar upodobimo, upodobimo tako, da je realno in ne domišljijsko.

 1. naloga: Jesensko drevo

1. skupina je upodabljala drevo. Najprej smo si skupaj ogledali nabrane liste, lubje in plodove. Otroci so jih opisovali, primerjali, poimenovali in razvrščali liste ter plodove v umišljene sisteme. Pogovor smo nadaljevali o tem, kakšno je drevo v različnih letnih časih. Skupaj smo se odločili, da bomo upodobili jesensko drevo. Na tla smo poloţili velik plakat, ki je bil sestavljen iz dvanajstih blok listov. Njihova naloga je bila upodobiti jesensko drevo. Na liste in lubje oz. pečatnike so nanašali tople barve in jih odtiskovali na podlago. Uporabila sem likovno tehniko grafika/tiskanje.

Slika 39: Tiskanje s pečatniki

Učenci so s to aktivnostjo usvojili, kako izgleda drevo v jesenskem letnem času. V skupini so se dogovorili, kje je spodaj in kje zgoraj na plakatu, da so lahko pravilno upodobili drevo. Spodaj so odtisnili korenine, v sredini deblo in zgoraj drevesno krošnjo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 40: Končni izdelek; jesensko drevo

Na končnem izdelku so lahko vsi učenci prepoznali jesensko drevo. Med sabo so primerjali odtisnjene liste in jih uvrstili v sistem, kateremu drevesu pripada kateri list. Učenci so ob nalogi uţivali, saj so na prijeten način spoznavali različne drevesne vrste, njihove plodove, liste in lubje.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

 2. naloga: Gozdne ţivali iz odpadnega materiala

2. skupina je upodabljala gozdne ţivali iz odpadnega materiala. Učenci so od doma prinesli različen odpadni material, iz katerega so upodabljali gozdne ţivali.

Slika 41: Končna izdelka; medved in zajec

Z učenci smo se najprej pogovorili o tem, katere ţivali ţivijo v gozdu. Med sabo so jih primerjali, opisovali. Spomnili smo se tudi na ostale ţivali, ki ţivijo v naši okolici, in sicer na kmetijah. Tudi njih smo poimenovali, jih opisali, primerjali med sabo. Ogledali smo si njihove fotografije in razmišljali, čemu so vse te ţivali pomembne za ljudi. Kaj »dobimo« od kmečkih ţivali in zakaj so koristne gozdne ţivali. Pri predstavitvi so učenci sošolcem predstavili glavne razlike med kmečko in gozdno ţivaljo. Učenci so pri tej nalogi upodobili kipa dveh gozdnih ţivali.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

 3. naloga: Gozdne ţivali iz naravnih materialov

Skupino sem opozorila, da različne ţivali puščajo za sabo različne sledi oz. odtise. Ogledali smo si nekaj ţivalskih odtisov.

Slika 42: Stopinja srnjaka

Vir: http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika3mala.jpg. Pridobljen 2. 4. 2011.

Stopinje gozdnih ţivali se med sabo zelo razlikujejo. Učenci so si jih pozorno ogledali, jih opisali in jih primerjali med sabo.

Slika 43: Stopinja volka

Vir: http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika5mala.jpg. Pridobljeno 2. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Stopinje so razvrstili po velikosti, nato pa še po velikosti in po vrsti same gozdne ţivali. Učenci so ugotovili, da imata volk (slika 43) in lisica (slika 44) precej podobna odtisa, saj pripadata isti skupini zveri. Razlikujeta se predvsem po velikosti odtisa.

Slika 44: Stopinja lisice

Vir: http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika8mala.jpg. Pridobljeno 2. 4. 2011.

Veverica (slika 45), kot so ugotovili učenci, ima čisto drugačno, dolgo obliko stopala z dolgimi krempeljci, ki ji pomagajo pri plezanju in skakanju po drevesih.

Slika 45: Stopinje veverice

Vir: http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika10mala.jpg. Pridobljeno 2. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Učenci so pri 3. skupini spoznavali odtise gozdnih ţivali; le-te so na koncu predstavili svojim sošolcem. 3. skupina je upodabljala ţivali iz naravnih materialov, ki smo jih prinesli iz gozda.

Slika 46: Končni izdelki; srnjaki Upodobili so kipe srnjakov iz storţev, listov, jabolk.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

 4. motiv: Upodabljanje gozdnih ţivali iz gline

Učencem sem pokazala fotografije in jim predstavila ogroţene vrste gozdnih ţivali v Sloveniji: ris (slika 47), divji petelin (slika 48), gozdni jereb (slika 49).

Slika 47: Ris

Vir: http://www.zverce.si/ogrozene-zivali-slovenije-ris. Pridobljeno 2. 4.2011.

Razloţila sem jim, zakaj so te ţivalske vrste pri nas ogroţene in kaj lahko sami naredimo, da izboljšamo njihovo populacijo.

Slika 48: Divji petelin

Vir: http://www.petelin.info/zakajvarovati.html. Pridobljeno 2. 4. 2011.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Slika 49: Gozdni jereb

Vir: http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=46. Pridobljeno 2. 4. 2011.

Učenci so spoznali nekaj ogroţenih vrst gozdnih ţivali in razumeli, zakaj so ogroţene in kako lahko sami začnejo spreminjati stvari na bolje.

Kot aktivnost so v 4. skupini upodabljali gozdne ţivali iz gline.

Slika 50: Končni izdelek; ptičja druţina

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Po končanem ustvarjanju smo vse končne izdelke razstavili in vsaka skupina je predstavila, kaj je počela, kaj je izvedela novega ter kaj predstavlja njihov izdelek. Tako so se lahko učenci ob vsakem izdelku ustavili, si ga ogledali in hkrati od svojih sošolcev prejemali novo znanje ter obnavljali svoje staro znanje o gozdu in njihovih prebivalcih.

Z razstavo izdelkov, fotografij, nabranih listov, plodov in lubja smo zaključili svoje projektno učno delo. Seveda bi lahko naredili še več, ampak bodo učenci nadgradili to znanje, ki smo si ga pridobili, še nadalje pri samem pouku.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

3.1.3 Analiza izvedbe projektnega učnega dela

Po zaključku projektnega učnega dela smo se vsi (učiteljica, učenci in jaz) pogovarjali o sami izvedbi projektnega učnega dela. Učenci so pri evalvaciji sodelovali, saj je bilo njihovo sodelovanje pomembno ţe od samega začetka tega projekta. Projektno učno delo namreč temelji na demokratičnem odnosu med učiteljem in učenci. Osredotočili smo se na vprašanja, ali smo dosegli zastavljene cilje, katere dejavnosti so bile ustrezne in ali je bil čas ustrezno razporejen. Prišli smo do pozitivnih zaključkov. Učni cilji, ki smo si jih zastavili na začetku projektnega učnega dela, so bili doseţeni. Nadaljnje učne cilje so in bodo uresničevali še v prihodnje. Aktivnosti je bilo zelo veliko, med sabo so se razlikovale in bile so primerne za njihovo starost. Učencem je bilo zelo všeč, da je bilo tako veliko aktivnosti in se med samim projektom niso imeli časa dolgočasiti. Sami so na koncu dejali, da si ţelijo čim večkrat imeti tako zanimiv in pester pouk.

Učni načrti so bili temelj mojih priprav in učnih listov. Pri pripravi učnih listov sem si pomagala s knjigo avtorice Marjete Kepec z naslovom: Z učenci raziskujem gozd. Učne liste sem izdelala podobno, kot so predstavljeni v knjigi. Učencem so bila navodila za reševanje delovnih listov razumljiva in tudi izgled je bil lep in zanimiv.

Učencem se ţelela pribliţati tako domači kraj kot gozd, saj sem mnenja, da se ti dve stvari med sabo tesno prepletata. Zato se začela projektno učno delo s spoznavanjem domačega kraja. Učencem je bilo izredno zanimivo, ko smo se pogovarjali o domačem kraju, o legendah, ki kroţijo med prebivalci, o krajevni zgodovini itd. Bilo mi je v veliko veselje, ko so mi starši teh otrok ter njihova učiteljica kasneje povedali, da je bilo otrokom všeč spoznavanje domačega kraja in da so jim bile zanimive vse aktivnosti, ki sem jih pripravila zanje. Sicer je tematika o domačem kraju zelo široka, a smo se o kraju pogovarjali bolj splošno. Obravnavali smo zanimivosti našega kraja. Naprej bo temo razvijala učiteljica.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Gozd in njihovi prebivalci je prav tako zelo široka tema za obravnavo. Nismo se omejevali le na eno temo, npr. na drevesa, ampak smo o vsaki tematiki povedali nekaj. Njihova učiteljica bo temo razvijala naprej in dosegala zastavljene učne cilje po učnem načrtu. Aktivnosti pri projektu smo izvajali v domačem kraju, v gozdu in v razredu. Za tako pestro menjavo učnih prostorov je potrebno biti zelo dosleden, predvsem glede pravil obnašanja na določenem prostoru, saj se lahko hitro zgodi, da se otroci preveč sprostijo in »pozabijo« na dogovore.

Mislim, da bi lahko to projektno učno delo učitelji zastavili v vsakem razredu in za daljše časovno obdobje – lahko kar celo šolsko leto. Seveda bi potemtakem projekt razdelili na dva različna projekta: Spoznavanje domačega kraja in Spoznavanje gozda. Tako bi bila projekta natančnejša in učenci bi naenkrat sledili le eni temi. Pri analizi projektnega učnega dela smo ugotovili, da je bil dobro zastavljen in izpeljan. Aktivnosti je bilo veliko, bile so pestre in zanimive.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

3.1.4 Analiza empirične izvedbe projektnega učnega dela

Računalnik, internet, televizija …, to so dandanes najljubše stvari otrok. Zakaj je tako? Vse več staršev ima tako sluţbo, da prihajajo domov pozno, so utrujeni in pod stresom. Tako se zgodi, da otroci po več ur presedijo pred televizijo in računalnikom. Posledica tega je, da jim njihove domišljije in iznajdljivosti drastično primanjkuje. Zato sem s krajšo raziskavo ţelela izvedeti, kaj jih je pritegnilo oz. motiviralo pri projektnem učnem delu, ki sem ga izvajala v njihovem razredu. Kako in kje se najraje učijo nove snovi? Raziskavo sem izvedla v 3. razredu osnovne šole, v razredu, kjer sem izvajala projektno učno delo.

3.1.4.1 Namen empirične raziskave

Z empirično raziskavo sem ţelela preučiti, kje, kako in zakaj se učenci raje učijo in kdaj so bolj motivirani za delo. Ugotoviti sem ţelela, ali obstajajo razlike v odgovorih glede na spol učencev.

3.1.4.2 Razčlenitev, podrobna opredelitev in omejitev raziskovalnega dela

3.1.4.2.1 Raziskovalna vprašanja

Zastavila sem si naslednja raziskovalna vprašanja: Kje si učenci ţelijo, da poteka pouk – zunaj ali v učilnici? Kakšna je razlika glede na spol?

Kakšni so razlogi učencev, da imajo raje pouk v učilnici, in kakšni so razlogi, da ga imajo raje zunaj? Kakšna je razlika v mnenju glede na spol?

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Kako se učenci najraje učijo novo snov? Kakšna je razlika v mnenju glede na spol?

Katere aktivnosti imajo učenci najraje, ko začnejo spoznavati novo učno snov? Kakšna je razlika v mnenju glede na spol?

Ali imajo učenci radi, da isto učno snov spoznavajo tudi pri drugih učnih predmetih, na drugačen način? Kakšna je razlika v mnenju glede na spol?

Ali med poukom radi uporabljajo učne pripomočke (različne medije, epruvete, diaprojektor …)? Kakšna je razlika v mnenju glede na spol?

Kakšni so razlogi, da učenci radi uporabljajo učne pripomočke in kašni so razlogi, da učenci ne radi uporabljajo učnih pripomočkov? Kakšna je razlika glede na spol?

Ali učenci po končanem delu svoje novo znanje radi predstavijo drugim s plakati, razstavami ipd.? Kakšna je razlika v mnenju glede na spol?

3.1.4.2.2 Hipoteze

Hipoteze so implicitno izraţene v obliki raziskovalnih vprašanj o odvisnih zvezah ali razlikah v poglavju Raziskovalna vprašanja (3.2.1).

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

3.1.4.3 Spremenljivke

3.1.4.3.1 Seznam spremenljivk

1 UČENCI 1.0 Spol 1.1 Lokacija izvajanja pouka 1.2 Razlogi za pouk v učilnici/zunaj 1.3 Način učenja nove snovi 1.4 Razlogi za boljšo motivacijo pri učenju nove snovi 1.5 Aktivnosti pri učenju nove snovi 1.6 Spoznavanje iste učne snovi pri drugih učnih predmetih 1.7 Naklonjenost uporabi učnih pripomočkov med poukom 1.8 Razlogi za uporabo/neuporabo učnih pripomočkov pri učenju nove snovi 1.9 Naklonjenost predstavitvi novih spoznanj drugim

3.1.4.4 Metodologija

3.1.4.4.1 Raziskovalna metoda

Uporabila sem deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja.

3.1.4.4.2 Raziskovalni vzorec

Raziskovala sem na priloţnostnem vzorcu 20 učencev, ki se razlikujejo po spolu. Anketirala sem vse učence, ki so bili na dan izvajanja ankete prisotni. Ker je vzorec nereprezentativen, bi bilo posploševanje stališč anketirancev na celotno populacijo otrok 3. razreda nerealno. Anketa je bila izvedena izključno za potrebe diplomske naloge.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 1: Število (f) in strukturni odstotek (f %) sodelujočih učencev glede na spol

Spol f f % Ţenski 12 60 Moški 8 40 Skupaj 20 100,0

Iz preglednice 1 je razvidno, da je v vzorcu več učenk kot učencev, zato gre za neuravnoteţen vzorec. Niti ni bilo pričakovati uravnoteţenega vzorca, saj sem anketirala le en razred, in to je tisti, v katerem sem izvajala projektno učno delo. V raziskavi je sodelovalo 80 % deklic in 40 % dečkov.

3.1.4.4.3 Postopki zbiranja podatkov

Podatki, zbrani z anketnim vprašalnikom, so tabelarično prikazani z navedbo absolutnih (f) in odsotnih frekvenc (f %). Odgovore na vprašanji odprtega tipa sem kategorizirala in jih nato ustrezno (z navedbo absolutnih (f) in odsotnih frekvenc (f %) tabelarično) prikazala.

3.1.4.4.3.1 Organizacija in izvedba zbiranja podatkov

Anketiranje je potekalo v sredini meseca aprila 2011 v 3. razredu Osnovne šole Dramlje. V času anketiranja je bila z učenci njihova učiteljica, tako da so anketne vprašalnike učenci reševali individualno in vodeno.

3.1.4.4.3.2 Vsebinsko-metodološke značilnosti instrumenta

Vsebinsko formalne značilnosti instrumenta:

Anketni vprašalnik vsebuje 8 vprašanj. 7 vprašanj je zaprtega tipa, 2 vprašanji sta odprtega tipa, saj je od učencev zahtevalo utemeljitev odgovora. Vprašanja se

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

nanašajo na tematiko pouka učencev, ki je bolj tradicionalno in tematiko pouka učencev, ki je novejše in zanimivejše za otroke. Poleg omenjenih lastnosti instrumenta vsebuje še vprašanje o objektivnem dejstvu (spol učencev).

Merske karakteristike instrumenta

Zanesljivost: dosegla sem jo z natančnostjo navodil, z uporabo enopomenskih in specifičnih vprašanj. Objektivnost: vprašanja zaprtega tipa zagotavljajo razumevanje odgovorov brez subjektivnega presojanja. Vprašanje odprtega tipa sem kategorizirala po podrobnosti odgovorov.

3.1.4.4.4 Postopki obdelave podatkov

Podatki vseh spremenljivk so prikazani tabelarično (f, f %).

3.1.4.5 Rezultati obdelave podatkov in njihova interpretacija

Predstavljam rezultate: a) glede na spol.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 2: Kje si učenci ţelijo, da poteka pouk - zunaj ali v učilnici

Potek Deklice Dečki Skupaj pouka f f % f f % f f % V učilnici 7 58,3 0 0 7 35,0

Zunaj 5 41,7 8 100 13 65,0

Skupaj 12 100,0 8 100,0 20 100,0

Iz preglednice 2 je razvidno, da ima 58,5 % anketiranih deklic pouk raje v učilnici, 41,7 % deklic pa raje zunaj. Sklepamo lahko, da so nekatere deklice, ki so sicer v manjšini, raje pri pouku v učilnici. Dečki imajo 100 % raje pouk zunaj. Skupno to pomeni, da je 65 % učencev bolj naklonjeno izvajanju pouka zunaj – na prostem. 35 % anketiranih učencev ima raje pouk v učilnici. Sklepamo lahko, da imajo učenci ne glede na spol raje pouk zunaj, v naravi. Mnenja sem, da so otroci ţe na splošno radi v naravi, ne samo pri pouku, ampak tudi v prostem času. Naravo lahko začutijo preko svojih čutil in izkušenjsko podoţivijo spremembe, ki se dogajajo v naravi.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 3: Razlogi za pouk v učilnici

Razlogi za pouk Deklice Dečki Skupaj v učilnici f f % f f % f f % Ambient 2 28,6 0 0 2 28,6

Bolj priročno 1 14,3 0 0 1 14,3

Dobro počutje 4 57,1 0 0 4 57,1

Skupaj 7 100,0 0 0 7 100,0

To vprašanje je bilo odprtega tipa, zato so se odgovori med sabo razlikovali, njihov pomen sem strnila v 4 kategorije. Tiste deklice, ki so na prvo anketno vprašanje odgovorile, da imajo pouk raje v učilnici, so v večini odgovorile, da je njihov razlog v dobrem počutju v učilnici. 2 deklici sta navedli za razlog ambient in 1 deklica, da je učilnica bolj priročna. Dečki so vsi pri prvem anketnem vprašanju odgovorili, da imajo raje pouk zunaj. Okolje, ki ga otroci poznajo in v njem preţivijo veliko časa, je pogoj za njihovo dobro počutje. Zato mislim, da je ravno to glavni razlog, zakaj so se anketiranke v večini odločile, da imajo raje pouk v učilnici zaradi dobrega počutja.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 4: Razlogi za pouk zunaj

Razlogi za pouk Deklice Dečki Skupaj v učilnici f f % f f % f f % Sveţi zrak 1 20,0 0 0,0 1 7,2

Je sproščen-a 0 0,0 2 25,0 2 14,3

Dobro počutje 1 20,0 1 12,5 2 14,3

Se igrajo igre 3 60,0 5 62.5 8 57,2

Skupaj 5 100,0 8 100,0 14 100,0

Glede na odgovore se učenci raje učijo zunaj, saj jih je kar 65 % temu pritrdilo. 57,2 % jih je odgovorilo, da se raje učijo zunaj zato, ker se lahko igrajo igre. Verjetno je temu tako, ker si učitelji zunaj vzamejo več časa za izkustveno poučevanje. 14,3 % učencev ima rado pouk zunaj, ker se zunaj dobro počutijo in ker so zunaj lahko bolj sproščeni in igrivi. 7,2 % učencev, to je ena sama deklica, meni, da je ima raje pouk zunaj zaradi sveţega zraka. Iz preglednice lahko vidimo, da so učenci najraje zunaj zato, da se igrajo igre. Na tem mestu se lahko vprašam, če je to vedno dobro, saj lahko na takšen način hitro izgubijo interes za kakršnekoli druge učne dejavnosti in pouk oz. učna ura, ki je bila zastavljena, ne doseţe ţelenih učnih ciljev. Pomembno je, da imajo otroci neke vrste igro tudi med poukom, vendar postavljeno pedagoško-didaktične okvirje, ki prinašajo dobre rezultate in dosego učnih ciljev.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 5: Razlogi za boljšo motivacijo pri učenju nove snovi

Razlogi za boljšo Deklice Dečki Skupaj motivacijo pri učenju nove snovi f f % f f % f f % Prikazovanje slik 2 16,7 0 0,0 2 10,0

Iigra na temo 5 41,7 2 25,0 7 35,0 nove snovi Eksperiment 1 8,3 2 25,0 3 15,0

Odhod v naravo 4 33,3 4 50,0 8 40,0

Skupaj 12 100,0 8 100,0 20 100,0

Ker je motivacija za učenje zelo pomembna, sem s tem vprašanjem ţelela izvedeti, kaj učence najbolj motivira za novo učno snov, oz. kakšna uvodna motivacija jim je všeč. Seveda lahko to motivacijo učitelji dajo tudi sredi ure kot aktivnost za spoznavanje nove učne vsebine. 41,7 % deklic ima raje igre, ki se nanašajo na temo nove učne vsebine, medtem ko se je za eksperiment opredelila le 1 deklica. Rade imajo tudi odhod v naravo, za kar se je opredelilo 33,3 % deklic. 50 % dečkov se je opredelilo za odhod v naravo, medtem ko se noben deček ni odločil za prikazovanje slik. 25 % dečkov se je opredelilo za eksperiment in tudi za igre na novo učno vsebino. Pričakovala sem, da se bodo dečki tako opredelili, kot so se, saj so s svojimi izbranimi odgovori pokazali, da so bolj naravnani k tehničnim stvarem (npr. eksperimentom, odhodom v naravo). Iz tega anketnega vprašanja lahko vidimo, da imajo učenci zelo radi motivacije, ki temeljijo na izkušenjskem učenju.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 6: Aktivnosti pri učenju nove učne snovi

Aktivnosti pri Deklice Dečki Skupaj učenju nove snovi f f % f f % f f % Gibanje (ples, 3 25,0 2 25,0 5 25,0 telovadba, ipd.) Risanje 3 25,0 0 0,0 3 15,0

Reševanje 2 16,7 2 25,0 4 20,0 kriţank Reševanje nalog 4 33,3 4 50,0 8 40,0 preko računalnika Skupaj 12 100,0 8 100,0 20 100,0

S tem vprašanjem sem ţelela izvedeti, katere aktivnosti učence bolj pritegnejo, ko začnejo spoznavati novo učno snov. Predvidevala sem, da se bodo učenci, ne glede na spol, največ opredelili za odgovor »reševanje nalog preko računalnika«, saj ţivimo v dobi interaktivnih medijev. 40 % učencev se je opredelilo za aktivnosti reševanja nalog preko računalnika; dečkov 50 % in deklic 33,3 %. 25 % deklic se je opredelilo za aktivnost gibanje, za prav takšen odstotek pa so se opredelili tudi dečki. Za aktivnost risanje so se deklice opredelile s 25 %, medtem ko se dečki za to aktivnost sploh niso opredelili, kar sem tudi predvidevala, saj so dečkom bliţji računalniki in gibanje, kot pa likovno ustvarjanje. Bi pa bilo zanimivo učencem pribliţati in predstaviti tudi tiste aktivnosti, v katerih ne blestijo. S tem bi otrokom dali moţnost odkrivanja še drugih znanj, večje strpnosti drug do drugega in več moţnosti za njihovo nadaljnje učenje.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 7: Spoznavanje iste učne snovi pri drugih predmetih

Spoznavanje iste Deklice Dečki Skupaj učne snovi pri drugih učnih predmetih f f % f f % f f % Da 8 66,6 5 62,5 13 65,0

Ne 2 16,7 2 25,0 4 20,0

Ne vem 2 16,7 1 12,5 3 15,0

Skupaj 12 100,0 8 100,0 20 100,0

Iz preglednice 8 lahko razberemo, da učenci radi spoznavajo isto učno snov pri različnih učnih predmetih iz različnih zornih kotov preko raznovrstnih aktivnosti, saj se je 65 % učencev opredelilo, da jih to pritegne. Tudi glede na spol ni velikega odstopanja, saj se je za »da« opredelilo 66,6 % deklic in 62,5 % dečkov. Za odgovor »ne« se je opredelilo 20 % učencev, 2 deklici in 2 dečka. Medpredmetno povezovanje je splošno prisotno pri pouku, vendar se večino časa otroci tega na zavedajo, razen če jim učitelj pove, da »to pa ste ţe nekje slišali«. Takrat se po navadi spomnijo in hitro osveţijo svoj spomin in ţe vedo povedati marsikaj. Menim, da je učence potrebno pri pouku opominjati na to dejstvo, da so nekaj ţe nekje slišali, saj tako hitreje med sabo poveţejo nove pojme, nove informacije in si učno snov boljše zapomnijo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 8: Naklonjenost uporabi učnih pripomočkov med poukom

Naklonjenost Deklice Dečki Skupaj uporabi učnih pripomočkov med poukom f f % f f % f f % Da 11 91,7 6 75,0 17 85,0

Ne 1 8,3 2 25,0 3 15,0

Skupaj 12 100,0 8 100,0 20 100,0

Razvidno je, da učenci pri pouku radi uporabljajo različne učne pripomočke, saj je 85 % učencev naklonjeno njihovi uporabi. Zanimivo je, da je kar 91,7 % deklic naklonjeno uporabi učnih pripomočkov, kar je precej višji odstotek kot pri dečkih. Vendar mislim, da rezultati tukaj niso tako realni, saj sem imela pri raziskovanju zelo majhen vzorec. Menim, da je odstotek zelo primerljiv med spoloma, če ni celo pri dečkih višji. Učni pripomočki se med sabo zelo razlikujejo. Nekateri so učencem bliţji kot drugi, saj so nekateri laţji za uporabo in z njimi laţje pridejo do rezultatov; pri drugih pa se morajo tudi sami bolj potruditi. Naklonjenost do njih je lahko torej pogojena prav z dejstvom, da jim nekateri učni pripomočki niso všeč oz. obratno.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 9: Razlogi za uporabo učnih pripomočkov pri učenju nove učne snovi

Razlogi za Deklice Dečki Skupaj uporabo učnih pripomočkov pri učenju nove snovi

f f % f f % f f % Laţje dobim 8 72,8 5 83,3 13 76,5 rezultat Hitreje razumem 3 27,2 1 16,7 4 23.5

Skupaj 11 100,0 6 100,0 17 100,0

Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato sem odgovore ustrezno kategorizirala. 72,8 % deklic je mnenja, da zato raje uporabljajo učne pripomočke, ker hitreje dobijo rezultate nalog. 3 deklice so prepričane, da potem hitreje razumejo novo snov. Dečki so podobnega mnenja, saj se je kar 83,3 % dečkov opredelilo, da radi uporabljajo učne pripomočke, le 1 deček se je opredelil nasprotno. Velja, da so fantje bolj tehnični tipi, saj znajo hitro uporabiti kakšen pripomoček za reševanje problema, medtem ko so deklice bolj nagnjene k razmišljanju. Vsi na koncu pridejo do istega rezultata. Menim, da so učni pripomočki pri pouku zelo pomembni, saj učencem pomagajo laţje razumeti novo učno snov. Na ţalost je tako, da je na veliko osnovnih šolah premalo pripomočkov, ki bi učencem pribliţale snov še s praktičnega vidika, to je preko lastne zaznave, preko izkušenjskega učenja.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 10: Razlogi za neuporabo učnih pripomočkov pri učenju nove učne snovi

Razlogi za Deklice Dečki Skupaj neuporabo učnih pripomočkov pri učenju nove snovi

f f % f f % f f % Ne znam ravnati 1 100,0 2 100,0 3 100,0 z njimi Skupaj 1 100,0 2 100,0 3 100,0

Iz preglednice je razvidno, da je razlog za neuporabo učnih pripomočkov le eden, in sicer, da učenci z njimi ne znajo ravnati, ne razumejo njihovega delovanja. Mnenja sem, da bi bilo potrebno tem učencem pribliţati različne učne pripomočke, jih seznaniti z njimi in jim pokazati, kako so lahko zabavni in zanimivi. Ker je uporaba nekaterih učnih pripomočkov teţja, se jih učitelji in učenci izogibajo, kar ni pravilno. Učitelj mora pribliţati kar največ učnih pripomočkov učencem in jim pokazati, da lahko z njimi doseţejo neverjetna spoznanja, da lahko z njimi raziskujejo, merijo, odčitavajo …

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Preglednica 11: Naklonjenost predstavitvi novih spoznanj drugim

Naklonjenost Deklice Dečki Skupaj predstavitvi novih spoznanj drugim f f % f f % f f % Da 11 91, 7 5 62,5 16 80,0

Ne 1 8,3 3 37,5 4 20,0

Skupaj 12 100,0 8 100,0 20 100,0

Bila sem presenečena nad rezultatom, saj sem pričakovala, da med spoloma ne bo tako velike razlike. Le 62,5 % dečkov se je opredelilo za odgovor »da« in kar 91,7 % deklic za ta isti odgovor. Bila sem namreč mnenja, da učenci, ne glede na spol, radi predstavijo svoja nova znanja drugim. Učitelji bi morali čim več delati na tem, da učenci znajo, si upajo predstaviti svoje znanje ostalim. Takšne vaje bi lahko izvajali pri vsakem učnem predmetu, kjer bi se učenci urili v retoriki, predstavitvah itd.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

3.1.4.5.1 Povzetek empiričnega dela

Anketo sem izvedla na nereprezentativnem vzorcu, v katerem je bilo malenkost več deklic. Zaradi zelo majhnega vzorca menim, da niso vsi končni rezultati odraz vseh slovenskih otrok tretjega razreda osnovne šole.

Več kot polovica učencev ima raje pouk zunaj kot v učilnici.

Ţelela sem, da svoje odgovore utemeljijo, zakaj imajo raje pouk zunaj oz. v učilnici. Razlogi so se med sabo zelo razlikovali. Ker je bilo to vprašanje odprtega tipa, sem njihove odgovore kategorizirala. Ugotovila sem, da dečki sploh nimajo radi učenja v razredu, ampak bi si ţeleli imeti pouk ves čas zunaj, saj lahko na prostem igrajo različne igre na temo nove učne snovi in se na splošno bolje počutijo. Deklice imajo rade pouk v učilnici, saj se v razredu dobro počutijo, ker je lepo urejen, ker je bolj priročen, ker laţje rešujejo naloge, rišejo, se pogovarjajo itd.

Vprašala sem jih, kako se najraje učijo novo učno vsebino. Ugotovila sem, da radi v skupinah oblikujejo plakate, zgibanke ali pa opravljajo naloge po različnih postajah.

Motivacija za delo je zelo pomembna, zato sem jim postavila vprašanje, kateri so tisti razlogi, ki jih najbolj motivirajo za novo učno snov. Najraje imajo sprehode v naravo in igranje različnih iger.

Zanimalo me je, katere aktivnosti jih najbolj motivirajo za delo. Učenci so se v večini opredelili za reševanje nalog preko računalnika. Takoj za to aktivnostjo pa je sledilo gibanje in sicer telovadba, ples ipd.

Ker smo z učenci pri projektnem učnem delu spoznavali domači kraj in gozd preko medpredmetnih povezav, me je zanimalo, če jim je bilo to všeč. Učenci so bili v večini mnenja, da jim je bilo to všeč.

Pri projektnem učnem delu so pomembni različni učni pripomočki, zato me je zanimalo, če učenci radi uporabljajo različne učne pripomočke (npr. računalnik,

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

meter, tehtnice, ure, epruvete …). 85 % učencev rado uporablja različne učne pripomočke.

Zanimalo me je, zakaj učenci radi uporabljajo učne pripomočke in zakaj ne. Vprašanje je bilo odprtega tipa, zato sem dobljene odgovore ustrezno kategorizirala. Učenci radi uporabljajo različne učne pripomočke zato, ker hitreje pridejo do rezultata naloge in ker nato bolje razumejo novo učno vsebino. Tisti učenci, ki neradi uporabljajo učne pripomočke, so zapisali, da ne zanjo z njimi ravnati in jih ne razumejo.

80 % učencev svoja nova spoznanja, rezultate svojega dela rado predstavi drugim. Sicer so deklice pri tem vprašanju imele kar precej višji odstotek ţelje, da se predstavijo, kot dečki. Vendar sem mnenja, da rezultat tega vprašanja ni realen zaradi majhnega vzorca, na katerem sem izvedla raziskavo. Mislim, da je za učence pomembno, da znajo predstaviti nove učne vsebine, saj tako ponavljajo snov, se urijo v javnem nastopanju (če imajo zelo veliko tremo, naj začnejo v razredu, kjer naj jih učiteljica še dodatno spodbuja in bodri), izboljšujejo retoriko, postanejo samozavestnejši.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

4 SKLEP

Zelo rada imam svoj domači kraj in pokrajino, ki vasico obdaja. Skozi celotno moje odraščanje me je spremljal na tak in drugačen način. Vedno sem z veseljem poskušala izvedeti o njem kaj novega in ponosno sem ga predstavila vsakemu, ki ga je le malo zanimal.

Zato sem se odločila, da bom izbrala to temo za svojo diplomsko nalogo. Vendar nisem ţelela, da bi bilo učencem dolgočasno pri pouku, zato sem se odločila, da bom uporabila strategijo projektnega učnega dela. Projektno učno delo namreč temelji na drugačnem pristopu do klasičnega učenja. Odnosi učitelji – učenec so sproščeni, demokratični, učenci so aktivnejši in učni prostor ni omejen na učilnico. Tako lahko celovitejše – preko svojih čutil – zaznajo več in bolje. Njihove lastne izkušnje utrdijo staro znanje in v moţganih pripravijo prostor za nova znanja, ki jih poveţejo s starimi informacijami.

Izvedbo projektnega učnega dela sem se lotila tako, da sem najprej poiskala ustrezno literaturo, ki mi je pomagala pri organizaciji. Projekt je potekal v 3. razredu pri predmetu spoznavanje okolja. Z učenci smo se srečali na treh srečanjih, kjer smo preko različnih aktivnosti spoznavali domači kraj in gozd. S pripravljenimi nalogami sem dosegla zastavljene cilje svoje diplomske naloge. Praktični del diplomske naloge je namreč pokazal pomen in uporabnost projektnega učnega dela pri predmetu spoznavanje okolja, hkrati pa sem spoznala, kako je pomembno dobro načrtovanje projekta. Načrtovanje projekta se je začelo s postavitvijo tistih učnih ciljev, ki jih z učenci ţelim doseči. Glavna učna cilja, ki sta mi bila vodilo, sta bila: spoznati domači kraj in spoznati gozd. Ta dva učna cilja sem nato razvijala naprej do ostalih posameznih ciljev; pomagala sem si z učnim načrtom predmeta spoznavanje okolja, učbeniki in z delovnimi zvezki za spoznavanje okolja v 3. razredu. Učni cilji niso bili samo izobraţevalne narave, ampak tudi vzgojne. Pri projektnem učnem delu vse temelji na medsebojnem sodelovanju. Med sabo smo vsi enaki: tako učenci med sabo, kot tudi učitelj in učenci. Vsi sodelujoči v projektu smo lahko z isto pravico predlagali novo aktivnost, novo spremembo, ki bi lahko

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

izboljšala učni proces. Zavedala sem se, da pa je učitelj še vedno »tihi« vodja vsega dogajanja. Učence sem usmerjala pri dejavnostih tako, da so sami začutili potrebo po neki aktivnosti, ki jim prinese določene rezultate in s tem dosego ţelenega cilja. Vsa srečanja sem ustrezno povezala z učno vsebino, ki je predpisana v učnem načrtu za spoznavanje okolja in v učnih načrtih ostalih učnih predmetov, s katerimi se ta učna snov povezuje. Z različnimi aktivnostmi, ki so jih izvajali učenci, smo dosegli vse zastavljene cilje, ki smo si jih postavili. Bolj kot so bili učenci aktivni pri reševanju nalog, več so se naučili ob njih. Učno vsebino so absorbirali iz več vidikov: preko svojih čutil, ko smo šli na sprehod po kraju in gozdu, preko predstavljenih fotografij, z reševanjem delovnih listov, risanjem, kiparjenjem itd. Tako so celovito izkusili učno vsebino in jo hkrati neštetokrat ponovili, preverili in doţiveli. Končni izdelek oz. razstava na koncu projektnega učnega dela je izrednega pomena, saj prikaţe prehojeno pot. Učenci so se lahko z izdelki identificirali, ostalim so lahko pokazali svoje novo znanje in s ponosom so predstavili svoje delo.

Domači kraj in gozd sta dve zelo obseţni temi, vendar sem ju ţelela zdruţiti, ker se mi zdita med sabo tesno povezani. Najprej sem se osredotočila na spoznavanje domačega kraja, nato pa še na spoznavanje gozda. Počeli bi lahko marsikaj, vendar sem se omejila le na splošne teme (zgradbe, spomeniki v kraju, pokrajina, vrste dreves, ţivali v gozdu). S končanim projektom teh dveh tem učenci še niso zaključili. Še več in natančneje bodo to učno vsebino spoznavali s svojo učiteljico.

Praktični del diplomskega dela sem nadaljevala še z empirično raziskavo, s katero sem ţelela izvedeti, kaj učence motivira za učenje, kakšne aktivnosti so jim pri spoznavanju nove učne vsebine všeč in ali vse to vpliva na njihovo motivacijo do spoznavanja nove učne teme.

Analiza projekta je pokazala, da so učenci bolj motivirani, če jim ponudimo različne aktivnosti v in zunaj razreda, saj jih tako pritegnemo, da ţelijo spoznati nekaj novega. Radi so zunaj, saj se lahko igrajo različne didaktične igre in so bolj

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

sproščeni. Novo učno snov najraje spoznavajo z izdelavo plakatov, z reševanjem različnih nalog po postajah. Motivacijo do dela jim dvignejo različni mediji, kot so računalnik, televizija, internet, radio, časopisi itd., prav tako pa se radi tudi gibajo. Zanimivo se mi je zdelo, da učenci radi hkrati spoznavajo isto učno snov pri različnih učnih predmetih. Saj tako iz različnih zornih kotov utrdijo, ponovijo učno snov in pridobijo še novo. Opazila sem, da jim je bilo zelo všeč, da smo šli ven v naravo, da smo tipali, poslušali, vonjali predmete v gozdu, reševali delovne liste, se likovno izraţali na različne načine, pripravili razstavo in predstavili svoje izdelke in novo znanje sošolcem in ostalim.

Izkušnje so tiste, ki nas izoblikujejo. Odnosi so tisti, ki nas oblikujejo. Srce pa je tisto, ki je temelj osebe.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

5 LITERATURA 1. Antić, M., Bajd, B., Krnel, D., Grgičević, D., Ferber, J., Pečar, M. (2009). Okolje in Okolje in jaz 3, Spoznavanje okolja za 3. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan. 2. Antić, M., Bajd, B., Krnel, D., Grgičević, D., Ferber, J., Pečar, M. (2009). Okolje in Okolje in jaz 3, Spoznavanje okolja za 3. razred osnovne šole. Učbenik. Ljubljana: Modrijan. 3. Artač, S., Lesnik, A., Oblak, D., Lampe, I., Nardoni, R., Tavčar, M. idr. (1997). Gozdovi v Sloveniji. Dejavnosti za šole. Ljubljana: Društvo učiteljev biologije Slovenije. 4. Balaţic, J. (1995). Gotika v Sloveniji. Katalog. Ljubljana: Narodna galerija. 5. Cenčič, M. (2002). Priročnik za spoznavno usmerjen pouk. Ljubljana: Mladinska knjiga. 6. Čonč, V., Hrovati, M., Teran, E. in Ţnidarič, J. (1987). Naravoslovne dejavnosti od 1. do 5. razreda. Ljubljana: Zavod RS Slovenije za šolstvo. 7. Duh. M., (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Pedagoška fakulteta Maribor. 8. Ferbar, J., Vodopivec, I., Cvetreţnik, D., Glaţar, S., Kralj, M., Novak, M. idr. (2003). Učni načrt. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo. 9. Glogovec, Z., Lepišnik-Vodopivec, J., Vonta, T., (1994). Kako drugače? Projektno delo v vrtcu. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo in šport. 10. Glogovec, Z. in Ţagar, D. (1992). Ustvarjalnost. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport. 11. Kepec, M., Smolko, H. in Stare, H. (2000). Z učenci raziskujemo gozd. Priročnik za obravnavo tematskega sklopa Gozd. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

12. Novak, H. s sodelavci. (1990). Projektno učno delo drugačna pot do znanja., Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije. 13. Novak, H. (1987). Metoda projekta v osnovni šoli, Pedagoški inštitut pri UEK v Ljubljani, Ljubljana: (raziskovalno poročilo). 14. Novak, H., Ţuţej, V., Glogovec, Z., (2009). Projektno učno delo kot učni model v vrtcih in osnovnih šolah. Radovljica: Didakta. 15. Papotnik A. (1992). Prvi koraki v projektno nalogo. Radovljica: Didakta. 16. Pibernik. J., (2006). Drugačnosti, Priročnik za učitelje likovnega pouka v osnovni šoli. Celje: Celjska Mohorjeva druţba. 17. Podčedenšek, U. (2001), Zgodovina ţupnije Dramlje, Diplomska naloga. Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta Ljubljana, Enota v Mariboru, Katedra za zgodovino cerkve. 18. Poljak, V. (1970). Didaktika. Zagreb: Školska knjiga. 19. Schmidt, V. (1982) Socialistična pedagogika med etatizmom in samoupravljanjem. Ljubljana: DDU Univerzum. 20. Strmčnik, F. (1987). Sodobna šola v luči učne diferenciacije in individualizacije. Ljubljana: ZOTOKS. 21. Tacol. T., (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Ljubljana: Debora. 22. Tacol. T., (2003). Likovno izraţanje, Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli. Ljubljana: Debora. 23. Vizler, T. J. (2008), Model izvedbe naravoslovnega dne v gozdu na podruţnični šoli Bučka. Diplomsko delo. Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta, Oddelke za razredni pouk. 24. Učni načrt za spoznavanje okolja. (2005), Kočevje: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo 25. Učni načrt za matematiko. (2006). Kočevje: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo. 26. Učni načrt za likovno vzgojo. (2004). Kočevje: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

27. Vovk Korţe, A., Pentauer, M., Prevolšek. V., Šalej. D. (2010). Odkrivam svoje okolje 3., Delovni zvezek,. Ljubljana: Rokus Klett. 28. Vovk Korţe, A., Pentauer, M., Prevolšek. V., Šalej. D. (2008). Odkrivam svoje okolje 3., Ljubljana: Rokus Klett. 29. Vovk Korţe, A., Pentauer, M., Prevolšek. V., Šalej. D. (2007). Odkrivam svoje okolje 3., Priročnik za učitelje za spoznavanje okolja za 3. razred 9-letne osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett. 30. 1. Cerkvena kronika. (1907). Dramlje

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

ELEKTRONSKI VIRI:

Kuţno znamenje v Marija Dobju, replika. (b. d.). Pridobljeno 5. 9. 2010, iz naslova http://www.turizem-sentjur.com/Aktualno/Obcina-postavila-repliko- kuznega-znamenja-v-Marija-Dobju.

Kuţno znamenje v Marija Dobju. (b. d.). Pridobljeno 5. 10. 2010, iz naslova http://www.turizem-sentjur.com/Kulturna-dediscina/Kuzno-znamenje-iz-Marija- Dobja.html.

Spletni atlas. (b. d.). Pridobljeno 7. 4. 2011 iz naslova http://www.geopedia.si/#T105_x531783_y126051_s14.

Dramlje. (b.d.). Pridobljeno 4. 4.2011 iz naslova http://www.ednevnik.si/entry.php?w=dramlje&e_id=66850.

Dramlje. (b.d.). Pridobljeno 5. 4. 2011 iz naslova http://www.dramlje.info/entry.php?w=dramlje&e_id=123543.

Gozd. (b.d.). Pridobljeno 5. 4. 2011iz naslova http://sl.wikipedia.org/wiki/Gozd#cite_note-4.

Gozdovi Slovenije. (b. d.). Pridobljeno 5. 4. 2011 iz naslova http://www.zgs.gov.si/slo/gozdovi-slovenije/o-gozdovih-slovenije/gozdnatost-in- pestrost/index.html.

Gozdnatost Slovenije. (b. d.). Pridobljeno 5. 4. 2011 iz naslova http://www.zgs.gov.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Karte/Gozdnato st_KO.jpg.

Model projektnega učnega dela Spoznavanje Dramelj z okolico

Gozdna učna pot. (b. d.). Pridobljeno 5. 4. 2011 iz naslova http://www.natura2000.gov.si/index.php?id=84.

Leto gozdov. (b. d.). Pridobljeno 5. 4. 2011 iz naslova http://www.mkgp.gov.si/.

Leto gozdov. (b. d.). Pridobljeno 5. 4. 2011 iz naslova http://www.letogozdov.si/.

Miloš Zidanšek. (b.d.). Pridobljeno 2. 9. 2011 iz naslova http://dramlje.info/entry.php?w=dramlje&e_id=103384.

Odtisi gozdnih ţivali. (b. d.). Pridobljeno 2. 4.2011 iz naslova: http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika3mala.jpg, http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika5mala.jpg, http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika8mala.jpg, http://franc.prelog.org/Stopinje_zivali/slika10mala.jpg.

Ogroţene gozdne ţivali v Sloveniji. (b. d.). Pridobljeno 2. 4. 2011 iz naslova: http://www.zverce.si/ogrozene-zivali-slovenije-ris, http://www.petelin.info/zakajvarovati.html, http://www.lovska-zveza.si/default.aspx?MenuID=46.

PRILOGE

Priloga A – Anketni vprašalnik Priloga B – Priprave za projektno učno delo Priloga C – Plan projektno učnega dela Priloga D – Delovni list z razvrščanjem Priloga E – Histogram Priloga F - Sestavljanke

Priloga A - Anketni vprašalnik

Pozdravljen – a! Sem Lucija Jager, absolventka Pedagoške fakultete Maribor. Ker bi rada postala prava učiteljica, te lepo prosim, da mi pri tem pomagaš. To narediš tako, da pozorno in skrbno prebereš spodnja vprašanja in nanje odgovoriš. Pravilni so vsi odgovori. Če česa ne razumeš, lahko vprašaš mene ali učiteljico.

Spol (obkroţi) A) ţenski B) moški

1. Kje si ţeliš, da poteka pouk? (obkroţi) a) V učilnici. b) Zunaj, v naravi.

2. Zakaj si ţeliš, da pouk poteka na tistem prostoru, kjer si obkroţil-a pri 1. vprašanju? ( Napiši.)

3. Kaj ti je najbolj všeč na začetku šolske ure, ko se pričnete učiti novo snov? (Obkroţi.) a) To, da nam učiteljica pokaţe slike in jih mi opisujemo. b) To, da nam učiteljica pripravi igro na temo nove snovi (spomin, sestavljanko itn.). c) To, da nam učiteljica pripravi eksperiment. d) To, da gremo ven, v naravo, in nam učiteljica pokaţe kaj novega?

5. Katere aktivnosti imaš najraje pri učenju nove snovi? (Obkroţi.) a) To, da se lahko gibam (plešem, telovadim itd.). b) To, da lahko kaj narišem.

c) To, da rešujem kriţanke in druge uganke. d) To, da rešujemo naloge na računalniku.

6. Ti je všeč, da lahko spoznavaš isto učno snov, npr. gozd, pri večjem številu učnih predmetov, npr. pri matematiki, glasbi, likovni vzgoji …? (Obkroţi.) a) Da. b) Ne. c) Ne vem.

7. Ali rad-a med poukom uporabljaš učne pripomočke, npr. računalnik, ravnilo, meter, epruveto …? (Obkroţi.) a) Da. b) Ne.

8. Zakaj rad-a uporabljaš oz. ne rad-a uporabljaš učne pripomočke med obravnavo učne snovi? (Zapiši na spodnji črti.)

9. Ali rad-a predstaviš svoje novo znanje drugim (sošolcem, staršem …) s plakatom, predstavo, razstavo …? (Obkroţi.) a) Da. b) Ne.

Za vso pomoč se ti najlepše zahvaljujem. Ţelim ti še veliko lepih in uspešnih dni v šoli.

Priloga B – Priprave za projektno učno delo5

Priprava: Spoznajmo domači kraj

Osnovana šola Dramlje Učiteljica: Nada Kukovič Razred: 3. Učni predmet: Spoznavanje okolja Učni sklop: Kje ţivimo? Učna tema: Projektno učno delo Učna enota: Domači kraj

Vzgojni-izobraţevalni cilji:

 globalni:  učenci:  spoznajo svoj domači kraj;

5 Priprave so razdeljene glede na število srečanj, ki smo jih imeli skupaj z otroki.

 etapni:  učenci:  obiščejo in prepoznajo različne objekte v kraju,  spoznavajo in vrednotijo spremembe v domačem kraju,  si ogledajo kulturno-zgodovinske znamenitosti kraja,  spoznavajo krajevno preteklost,  spoznajo, da ţivijo v drţavi Sloveniji,  spoznajo, da ima Slovenija glavno mesto (Ljubljana),  prepoznajo simbole slovenske drţave (zastava, grb, himna),  prepoznajo obliko drţavnih meja Slovenije,  uvrstijo domači kraj v zemljevid Slovenije,  prepoznajo objekte in spomenike na fotografijah,  opišejo in predstavijo objekte in spomenike na fotografijah,  narišejo pokrajino, ki jih obdaja,  pomagajo pri pripravi razstave;  operativni: a) kognitivni:  učenci:  prepoznajo, naštejejo, opišejo različne stavbe, spomenike v domačem kraju,

 poznajo krajevno preteklost in z njo povezane stavbe in spomenike,  vedo, da ţivijo v drţavi Sloveniji in da je naše glavno mesto Ljubljana,  prepoznajo obliko mej drţave Slovenije,  umestijo domači kraj v karto Slovenije,  se urijo v štetju, v prepoznavanje geometrijskih likov,  se orientirajo levo, desno, spredaj, zadaj,  dokončajo risbo,  se urijo v risanju ravnih, krivih, debelih, tankih črt,  spoznajo različne risarske materiale,  si razvijajo spretnosti opazovanja, primerjanja, razlaganja, sklepanja;

b) psihomotorični:  učenci:  razvijajo fino motoriko,  razvijajo govorne spretnosti; c) vzgojni:  učenci:  se navajajo na medsebojno sodelovanje,  razvijajo pozitiven odnos do svoje drţave,

 razvijajo pozitiven odnos do domačega kraja,  spoznavajo pravila vedenja v prometu,  se navajajo na skupinsko delo.

Učne metode:  verbalno-tekstualne metode: - metoda razgovora, - metoda razlage;  ilustrativno-demonstracijske metode: - metoda praktičnega dela, - metoda dela na terenu, - metoda opazovanja, - metoda opisovanja, - metoda demonstracije, - metoda risanja, - metoda dela z besedilom.

Učne oblike:  frontalna, individualna, skupinska.

Učni pripomočki:  zemljevid Slovenije, karta Slovenije, barvice, svinčnik, fotografija polovice spomenika, sestavljanke, risalni list. Korelacija:  slovenski jezik, matematika, likovna vzgoja, športna vzgoja.

Zaporednost etap učne ure: 1. uvajanje, 2. usvajanje novih vsebin, 3. ponavljanje, utrjevanje, preverjanje.

UČNA ETAPA UČNE METODE IN VIRI, UČNI POTEK DELA OBLIKE PRIPOMOČKI UČITELJ UČENCI UVAJANJE Pozdrav. Motivacija. Zberem učence v učilnici. Pogovor o bontonu na cesti. Povedo, kaj vedo o Metoda razgovora. bontonu na cesti. Frontalna oblika. NAPOVED CILJA Napovem spoznavanje domačega kraja. »Odpravili se bomo na sprehod v okolico naše šole. Pri tem si bomo ogledali Pripovedovanje. pomembne stavbe in spomenike.« Frontalna oblika Metoda razgovora. USVAJANJE Zberem jih pred šolo. Frontalna oblika. DELO NA TERENU Podam jim navodila o poteku 1. aktivnosti. »Oglejte si šolo. Poslušajo. Delo na terenu. INICIATIVA - Razdelila vam bom učne liste. Natančno si preberite Opazujejo. Opazovanje. POBUDA navodila. Na vprašanja odgovarjate natančno in v celih Rešujejo delovni list. Opisovanje. stavkih.« Delovni list Razdelim jim delovne liste. (vprašalnik). Mapa. Svinčnik. Usmerjanje in pomoč pri opazovanju in reševanju učnega Sodelujejo v pogovoru. Poslušajo. lista. Rešitve preverimo sproti. Razmišljajo. Dopolnjujejo. Odgovarjajo. Popravljajo. Pogovor o šoli. O njenem izgledu, zakaj je pomembna v Metoda razgovora.

našem kraju. Frontalna oblika. Nadaljujemo sprehod do spomenika Padlim borcem med 2. Opazujejo. Metoda razgovora. svetovno vojno. Se pogovarjajo. Frontalna oblika. Sprašujejo. Poslušajo. Ogledamo si spomenik. Pogovor o njem. Metoda razgovora. Na kratko jim povem o zgodovini domačega kraja. O Opazujejo. Frontalna oblika. bolnišnici Zimi, o obisku cesarja Franca Joţefa I., o Odgovarjajo. Kriţanem …

Nadaljujemo sprehod do gasilskega doma. Pogovor o njem, Opazujejo. Metoda razgovora. zakaj je pomemben. Kakšna je klicna številka, če Razmišljajo. Frontalna oblika. potrebujemo njihovo pomoč? Odgovarjajo.

Izpred gasilskega doma si ogledamo dve cerkvi, ţupnijsko Opazujejo. Metoda prikazovanja. cerkev sv. Marije Magdalene in podruţnično cerkev sv. Sodelujejo v pogovoru. Frontalna oblika. Uršule. Odgovarjajo. Metoda razgovora. Pogovorimo se, kakšna sta ta dva objekta po izgledu. Frontalna oblika. Pripovedujem jim pripovedko o gradnji cerkve sv. Uršule. Metoda praktičnih del. Zakaj sta objekta za nekatere ljudi pomembna? Metoda razlage. Metoda razgovora. Vrnitev v šolo. Metoda prikazovanja. Zemljevid Slovenije.

USVAJANJE Pokaţem jim zemljevid Slovenije. Frontalna oblika.

DELO V RAZREDU Pogovor o naši drţavi (obliki meja, glavno mesto, druga Opazujejo. INICIATIVA - večja mesta, zastava, grb, himna). POBUDA »Kje leţi naš kraj?« Sodelujejo v pogovoru. Pokaţem na zemljevidu. Razdelim jim karte Slovenije, v katerem so vrisana večja Karta Slovenije. mesta. PONAVLJANJE Podam navodilo za reševanje: »Umestite Dramlje na karto Vrišejo Dramlje v

UTRJEVANJE Slovenije. Nato karto pobarvajte z barvicami tako, da bo nemo karto. Svinčnik. Barvice. PREVERJANJE podobna ţivali za katero smo rekli, da ji je oblika meja

podobna.« Metoda razgovora

Pomagam pri umeščanju kraja v karto. Frontalna oblika.

Metoda praktičnih del. Fotografija Kuţnega Pokaţem jim fotografijo kuţnega znamenja. Pogovor o Opazujejo. Risanje. znamenja. njem. Poimenujejo. Metoda prikazovanja. Razdelim jim delovne liste, na katerih je le polovica Opišejo. fotografije tega kuţnega znamenja. Podam jim navodilo za reševanje naloge: » Dokončajte risbo, tako da bo desna stran Delovni list s polovico enaka levi.« (Pri tem spomeniku je namreč pomembno to, da kuţnega znamenja. sta leva in desna stran enaki in učenci bodo tako vadili Frontalna oblika.

preslikavo in vlečenje črt.) Metoda opisovanja. Pomoč in usmerjanje. Skupinska oblika. Fotografije stavb.

Ogledamo si več fotografij stavb v domačem kraju. Opazujejo. Metoda razlage. Poimenujemo in opišemo stavbe. Poimenujejo. Metoda praktičnih del. Razdelimo se v štiri skupine. Podam navodila za reševanje Opisujejo. Sestavljanje naloge: »Vsaka skupine dobi kuverto, v kateri je Rešujejo nalogo – sestavljanke. sestavljanka. Skupaj rešite sestavljanko. Ko končate, si celo sestavljajo »puzzle.« Kuverte s sestavljanko oglejte, poimenujte, kaj je na njej in jo opišite. Opazujejo sestavljeno sestavljankami. Kasneje jo boste vsi, kot skupine, predstavili sošolcem.« sestavljanko. Jo Metoda predstavitve. Pomoč in usmerjanje. opišejo in predstavijo sošolcem. Metoda razgovora. Pogovor, kje (v katerih zaselkih) so učenci doma. Frontalna oblika. Navodila za naslednjo nalogo: »Narišite pokrajino, ki jo Pogovor. vidite, ko pogledate iz okna svoje sobe. Uporabili bomo Poslušajo. Metoda razlage. Flomastri. Barvice. različne risarske materiale.« Opazujejo. Frontalna oblika. Svinčnik. Tuš. Oglje. Demonstriram jim uporabo različnih risarskih materialov. Demonstracija. Reprodukciji: Ogledamo si reprodukciji Vincenta Van Gogha: The yellow Opazujejo. Metoda prikazovanja. house in Marka Jezernika Drameljski motiv. Opišejo. Metoda razgovora. Odgovarjajo. Frontalna oblika. Pogovor o risarskih kriterijih, ki se jih moramo drţati. Metoda praktičnih del. Vlečemo črte, pike. Rišejo. Ne barvamo. Smo izvirni. Se likovno Metoda opazovanja.

Razdelim risarske materiale, risalne liste. udejstvujejo.

Pričnejo z likovnim ustvarjanjem. Usmerjam in pomagam. Si ogledajo nastale likovne izdelke. Metoda vrednotenja. ZAKLJUČEK Pogledamo nastale izdelke in jih vrednotimo. Vrednotijo. Pospravijo za sabo. Naredimo razstavo likovnih del. Pripravijo razstavo.

Priprava: Spoznajmo gozd

Osnovana šola Dramlje Učiteljica: Nada Kukovič Razred: 3. Učni predmet: Spoznavanje okolja Učni sklop: Jaz in narava Učna tema: Projektno učno delo Učna enota: Gozd

Vzgojni-izobraţevalni cilji:  globalni:  učenci:  spoznajo gozd;  etapni:  učenci:  se seznanijo z različnimi vrstami dreves,  naštejejo ţivali, ki ţivijo v gozdu,  naštejejo izdelke iz lesa,

 doţivljajo gozd preko svojih čutil,  upodobijo frotaţ debla,  naberejo jesenske liste in plodove,  rešujejo učne liste,  pomagajo pri pripravi razstave;

 operativni: a) kognitivni:  učenci:  prepoznajo, naštejejo, opišejo in primerjajo gozdna drevesa in rastline,  prepoznajo, naštejejo, opišejo in primerjajo gozdne ţivali,  prepoznajo, naštejejo, opišejo in primerjajo spremembe v gozdu,  poimenujejo gozdne plodove in jih znajo uvrstiti k drevesu, na katerem rastejo,  opišejo in prepoznajo škodljivo ravnanje človeka z naravnim okoljem,  spoznajo vlogo rastlin za ţivljenje, za planet,  razvrščajo, urejajo in opisujejo plodove, liste …  izpolnijo histogram,  si razvijajo spretnosti opazovanja, primerjanja, razvrščanja, urejanja, štetja, zbiranja podatkov, razlaganja, zapisovanja, sklepanja;

b) psihomotorični:  učenci:  razvijajo fino motoriko,  razvijajo govorne spretnosti;

c) vzgojni:  učenci:  se navajajo na medsebojno sodelovanje,  razvijajo pozitiven odnos do gozda in narave,  razvijajo pozitiven odnos do ţivih bitij,  spoznavajo pravila vedenja v gozdu,  spoznajo, kako je potrebno skrbeti za naravo,  se navajajo na skupinsko delo.

Učne metode:  verbalno-tekstualne metode: - metoda razgovora, - metoda razlage;

 ilustrativno-demonstracijske metode: - metoda praktičnega dela, - metoda dela na terenu, - metoda opazovanja, - metoda opisovanja, - metoda demonstracije, - metoda risanja, - metoda dela z besedilom.

Učne oblike:  frontalna, individualna, skupinska.

Učni pripomočki:  darovi gozda (listi, plodovi, lubje itd.), škatle od čevljev, učni listi, sličice, lepilo, voščenke, beli listi. Korelacija:  slovenski jezik, matematika, likovna vzgoja, športna vzgoja.

Zaporednost etap učne ure: 1. uvajanje, 2. usvajanje novih vsebin, 3. ponavljanje, utrjevanje, preverjanje.

UČNE METODE IN VIRI, UČNI UČNA ETAPA POTEK DELA OBLIKE PRIPOMOČKI UČITELJ UČENEC UVAJANJE Pozdrav. Motivacija. Zberem učence v učilnici. Pogovorimo se o bontonu v gozdu. Povedo o gozdnem Metoda razgovora.

bontonu. Frontalna oblika. Napovem spoznavanje gozda. »Odpravili se bomo v gozd. Tam

NAPOVED CILJA bomo spoznali rastline in ţivali.«

Poslušajo. Pripovedovanje. Gremo v gozd. Frontalna oblik. USVAJANJE V gozdu: »Čisto tiho opazujte, poslušajte in tipajte gozd.«

DELO V NARAVI Pogovor, kako preko svojih čutil zaznavamo gozd. Poslušajo. Opazujejo. Delo na terenu. INICIATIVA - Vonjajo. Tipajo. Opazovanje. Opisovanje. POBUDA »Poglejte na tla. Sso mokra? Kaj se zgodi, če stopimo na mokra

tla? Ali če stopi na mokra tla ţival? Kaj pusti za sabo?« Opazujejo. Metoda razgovora. Pogovor o odtisih. Si ogledujejo. Frontalna oblika.

Odgovarjajo. Navodila za nalogo: »Naredili bomo odtis oz. frotaţ debla.«

Demonstriram jim, kako naredimo frotaţ debla. Beli listi. Voščenke Opazujejo. Demonstracija. Razdelim jim bele liste in voščenke temnih barv. temnih barv. Metoda praktičnih del.

Delajo svoje frotaţe Se likovno udejstvujejo.

Poimenujemo vsak frotaţ debla. debel. Pogovor o drevesih, plodovih. Poimenujemo drevesa, njihove Poimenujejo. Metoda razgovora. plodove. Razmišljajo. Frontalna oblika. Razgovor o koristnosti gozda. Primerjajo. Predvidevajo. Drevesa, rastline, listi. Naberemo plodove, liste … Ugotavljajo Plodovi, lubje … Nabirajo darove Kartonaste škatle. Vrnitev v šolo. gozda.

PONAVLJANJE Razdelim jim učne liste razvrščanje in histogram. Podam Poslušajo. Rešujejo Metoda razlage. Metoda Učna lista (razvrščanje navodila za reševanje. učne liste. praktičnih del. Metoda in histogram.) Preverimo rešitve. Poslušajo. razgovora. Skupinska Dopolnjujejo. oblika. Popravljajo. UTRJEVANJE Naredimo razstavo iz vseh dobrin, ki smo jih prinesli iz gozda. Pripravljajo razstavo. Miza za razstavo. Razstavni predmeti. ZAKLJUČEK Pospravimo. Si ogledamo razstavo. Pospravijo. Ogledajo razstavo.

Priprava: Upodobimo gozd

Osnovana šola Dramlje Učiteljica: Nada Kukovič Razred: 3. Učni predmet: Spoznavanje okolja Učni sklop: Jaz in narava Učna tema: Projektno učno delo Učna enota: Upodobimo gozd

Vzgojni-izobraţevalni cilji:

 globalni:  učenci:  spoznajo gozd;  etapni:  učenci:  naštejejo različne vrste dreves,

 opišejo drevo,  opišejo letne čase in njihove značilnosti,  spoznajo likovno področje grafiko/tiskanje,  upodobijo jesensko drevo z likovno tehniko tiskanje s pečatniki,  naštejejo ţivali, ki ţivijo v gozdu,  opišejo ţivali, ki ţivijo v gozdu,  naštejejo kmečke ţivali,  opišejo kmečke ţivali,  primerjajo med sabo gozdne in kmečke ţivali,  prepoznajo bistvene razlike med gozdno in kmečko ţivaljo,  prepoznajo stopinje gozdnih ţivali,  opišejo stopinje gozdnih ţivali,  primerjajo med sabo odtise gozdnih ţivali,  vedo, katere so ogroţene gozdne ţivali pri nas,  znajo predstaviti pojem ogroţena ţival,  opišejo, kako lahko pomagamo ogroţenim ţivalim,  spoznajo likovno področje kiparstvo,  upodobijo gozdne ţivali iz odpadnih materialov, naravnih materialov in gline;

 operativni: a) kognitivni:  učenci:  prepoznajo, naštejejo, opišejo in primerjajo gozdna drevesa, plodove in rastline,  poznajo tople barve,  nanašajo barvo na pečatnike in z njimi odtiskujejo na za to pripravljeno podlago,  prepoznajo, naštejejo, opišejo im primerjajo gozdne ţivali,  spoznajo, kako oblikovati kip iz odpadnih materialov,  spoznajo, kako oblikovati kip iz naravnih materialov,  spoznajo, kako oblikovati kip iz gline,  razvijajo si spretnosti opazovanja, primerjanja, razvrščanja, urejanja;

b) psihomotorični:  učenci:  razvijajo fino motoriko;

c) vzgojni:  učenci:  se navajajo na medsebojno sodelovanje,

 razvijajo pozitiven odnos do gozda in narave,  razvijajo pozitiven odnos do ţivih bitij,  razvijajo pozitiven odnos do dela,  se navajajo na skupinsko delo.

Učne metode:  verbalno-tekstualne metode: - metoda razgovora, - metoda razlage;

 ilustrativno-demonstracijske metode: - metoda praktičnega dela, - metoda demonstracije, - metoda likovnega ustvarjanja, - metoda vrednotenja.

Učne oblike:  frontalna, individualna, skupinska.

Učni pripomočki: plakat, sestavljen iz 16 risalnih listov, gozdni listi, tempera barve, čopič, zaščita (časopisni papir), voda, lepilo, škarje, odpadna embalaţa (plastenke, kartonske škatle, blago itd.), glina, modelirke, lesena podlaga, naravni materiali (jabolka, storţi in drugi gozdni plodovi), zobotrebci, fotografije gozdnih in kmečkih ţivali, fotografije odtisov stopal gozdnih ţivali, fotografije ogroţenih gozdnih ţivali pri nas.

Korelacija:  slovenski jezik, matematika, likovna vzgoja, športna vzgoja.

Zaporednost etap učne ure: 1. uvajanje, 2. usvajanje, 3. preverjanje.

UČNA ETAPA POTEK DELA UČNE METODE VIRI, UČNI IN OBLIKE PRIPOMOČKI UČITELJ UČENEC UVAJANJE MOTIVACIJA. Zberem učence v učilnici. Prikaţem jim fotografije dreves. Pogovor Metoda razgovora. Fotografije dreves in o njih, o letnih časih. Prikaţem jim fotografije ţivali. Pogovor o Poslušajo. Opazujejo. Frontalna oblika. ţivali. njih. Pripovedujejo. Metoda prikazovanja.

Opisujejo. Pokaţem jim reprodukcije znanih avtorjev s področja kiparjenja. Odgovarjajo. Metoda prikazovanja. Pablo Picasso: Kitara (kip iz odpadnih materialov). Pablo Picasso: Frontalna oblika. Bikova glava. Michelangelo: Kentavri. Metoda razgovora. Pokaţem jim likovno delo s področja grafike: Tisk s pečatniki

neznanega avtorja. Metoda razgovora. POGOVOR O Pogovor o likovnih delih. Listi z dreves, plodovi, LIKOVNI lubje, tempera barve, NALOGI Demonstriram jim likovne tehnike: tisk s pečatniki (pečatniki so Metoda Opazujejo. čopič, voda, zaščita, INICIATIVA - gozdni listi, plodovi, lubje), kiparjenje z odpadno embalaţo, demonstracije. risalni listi. Odpadna POBUDA kiparjenje z naravnimi materiali, kiparjenje z glino. Pri vsaki likovni Frontalna oblika. embalaţa, škarje, lepilo, tehniki opozorim na likovne kriterije. Metoda razlage. naravni materiali,

zobotrebci, glina, Metoda razgovora. modelirke, lesena Frontalna oblika. Poslušajo. podlaga.

USVAJANJE Razdelim jih v 4 skupine. Vsaka skupina ustvarja v svoji likovni Odgovarjajo. Fotografije gozdnih tehniki. 1. skupina upodablja jesensko drevo s tiskanjem. Razgovor Opisujejo. Skupinska oblika. ţivali. NAPOVED o drevesih. Razvrščamo liste, plodove, lubje glede na vrsto drevesa. Opazujejo. Metoda praktičnih Fotografije kmečkih CILJA 2. skupina upodablja gozdne ţivali iz odpadne embalaţe. Ogledamo Poslušajo. del. ţivali. si fotografije gozdnih in kmečkih ţivali. Med sabo jih primerjamo Primerjajo. Metoda prikazovanja. Fotografije odtisov in iščemo bistvene razlike. Ugotavljajo. ţivali. 3. skupina upodablja gozdne ţivali iz naravnih materialov. Pokaţem jim fotografije odtisov gozdnih ţivali. Stopinje med sabo Se razdelijo v 4 primerjamo. Poskušamo določiti, kateri ţivali pripadajo in zakaj. skupine po 5 4. skupina oblikuje gozdne ţivali iz gline. Pokaţem jim fotografije učencev. ogroţenih gozdnih ţivali v Sloveniji. Pogovor o njih. Kaj lahko storimo, da ohranimo njihovo vrsto? Poslušajo. Opozorim jih, da naj bo motiv realen in ne domišljijski. Se likovno izraţajo. Metoda vrednotenja. PRAKTIČNO Pomagam, usmerjam. Vrednotijo. Metoda razgovora. DELO Skupinska oblika. UČENCEV Likovno ovrednotimo končne izdelke. Metoda prikazovanja. Pospravijo. ZAKLJUČEK Pospravimo. UTRJEVANJE Pripravimo razstavo. Pripravijo razstavo VREDNOTENJE likovnih del.

PRILOGA C – Plan projektnega učnega dela

UČNA ETAPA POTEK DELA UVAJANJE Učence motiviram ob vsakem srečanju posebej, glede na ţelene MOTIVACIJA cilje, ki sem si jih postavila za tisto srečanje.

NAPOVED Učni cilji so si med srečanji podobni, saj se projektno učno delo UČNEGA nadgrajuje. CILJA Pri vsakem srečanju posebej imam pripravljene specifične učne cilje, ki so primerni za tisto srečanje.

USVAJANJE Izvajam aktivnosti z učenci. Tako učenci dosegajo učne cilje, ki INICIATIVA – sem si jih zastavila. POBUDA

SKICIRANJE – Kako bom pripravila aktivnosti za učence? Bom upoštevala IZDELAVA njihove interese, kaj jim je všeč in kaj ne? Kakšni bodo učni OSNUTKA listi za reševanje nalog? Kako bomo pripravili razstavo?

IZDELAVA Izdelam učne priprave za izpeljavo projektnega učnega dela. NAČRTA Upoštevam učne cilje iz nacionalnega učnega načrta. Izdelam učne liste, anketni vprašalnik. Pripravim aktivnosti za učence.

IZVAJANJE Izvajam projektno učno delo po zapisanih učnih pripravah.

SKLEPNA Na koncu projektnega učnega dela pripravimo razstavo. FAZA

PREVERJANJE Predstavimo svojo razstavo drugim učencem.

PRILOGA D – razvrščanje

List Plod Iglavec (ime) Listavec (ime) Lubje

PRILOGA E – Histogram

Ţivljenje v gozdu

Dobro si oglej sličice okoli razpredelnice in jih poimenuj. Za vsako stvar, ki jo najdeš na listu ob razpredelnici ugotovi kam spada in nato pobarvaj po en kvadratek v stolpcu nad ustrezno besedo.

PLOD LIST DREVO GOZDNI ŢIVAL SADEŢ

PRILOGA F – Sestavljanke

Cerkev sv. Marije Magdalene

Gasilski dom

Osnovna šola Dramlje

Cerkev sv. Uršule