DOCSLIB.ORG

Sortna Bela #### Zvrst Vina

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Sortna Bela #### Zvrst Vina Vinogradniško društvo Šentjur in ŠC Šentjur OCENJEVANJE VIN letnik 2018 ZVRST VINA: BELA ZVRST Šentjur, 10.4.2019 ZAP. LOKACIJA PRIIMEK IN IME SORTA LETNIK SLADKOR ŠT. VZORCA TOČKE PRIZNANJE ŠT. VINOGRADA 1 JOHAN Ivan Voduce bela zvrst 1 2018 8,4 37 18 18,30 zlata 2 ŽMAHAR Andrej Babna gora bela zvrst 2018 8,1 40 16 18,30 zlata 3 KOLAR Edi Vina gora bela zvrst 2018 7,6 22 13 18,23 zlata 4 SKALE Darko Jelce bela zvrst 2018 8,4 13 17 18,20 zlata 5 GUBENŠEK Leopold Trška Gorca bela zvrst 2018 7,6 27 14 18,17 zlata 6 JOHAN Ivan Voduce bela zvrst 2 2018 7,2 38 9 18,17 zlata 7 KRAJNC Alojz Rifnik bela zvrst 2018 8,5 1 19 18,13 zlata 8 GOLOB Anton Sveta Helena bela zvrst 2018 7,9 2 15 18,10 zlata 9 ŽMAHAR Andraž Babna gora bela zvrst 2018 9,6 41 20 18,10 zlata 10 Šolski center Šentjur Šentjur bela zvrst 2018 7,2 68 10 18,10 zlata 11 ZDOLŠEK Drago Gaj nad Grobelnim bela zvrst 2018 7,4 26 11 18,07 srebrna 12 JUG Blaž Straža na gori bela zvrst 2018 5,6 43 1 18,00 srebrna 13 MAGDALENC Rudi Babna gora bela zvrst 2018 6,7 39 5 17,87 srebrna 14 KOLAR Anton Pletovarje bela zvrst 2018 6,8 10 7 17,83 srebrna 15 ŽAVSKI Alojz Sveta Helena bela zvrst 2018 6,7 44 6 17,73 srebrna 16 Družina GRADIČ Prednja gora bela zvrst 2018 6,8 63 8 17,73 srebrna 17 GRAČNER Štefan Krajnčica bela zvrst 2018 5,7 28 2 17,20 srebrna 18 CMOK Martin Tratna bela zvrst 2018 6,5 59 4 17,10 srebrna 19 Sveta Helena bela zvrst 2 2018 6,1 45 SUM:3 ####0,00 oksidacija AVG: 17,96 ZVRST VINA: SORTNA BELA 1 MARTINČIČ Vincenc Imenska Gorca laški rizling 2018 7,0 5 23 18,40 zlata 2 KOLAR Edi Vina gora sauvignon 2018 7,4 23 39 18,40 zlata 3 HERCOG Štefan Pletovarje chardonnay 2018 7,5 19 29 18,37 zlata 4 FENDRE Silvo Grušce chardohnnay 2018 8,0 48 26 18,33 zlata 5 FENDRE Silvo Grušce rumeni muškat 2018 6,6 49 44 18,33 zlata 6 OSET Robi Babna gora sivi pinot 2018 7,4 58 33 18,30 zlata 7 PEVEC Franc Breška gorca renski rizling 2018 8,2 47 36 18,30 zlata 8 JOHAN Ivan Voduce rumeni muškat 2018 9,7 36 52 18,30 zlata 9 PODKRAJŠEK Franc Okrog chardonnay 2018 7,6 16 30 18,27 zlata 10 MARTINČIČ Vincenc Imenska Gorca rumeni muškat 2018 7,3 6 46 18,27 zlata 11 ŽMAHER Anton Pletovarje laški rizling 2018 6,8 8 22 18,27 zlata 12 REČNIK Janez Dramlje sauvignon 2018 10,5 56 43 18,23 zlata 13 KOLAR Anton Pletovarje laški rizling 2018 7,1 12 24 18,23 zlata 14 POLANČEC Željko Jesenje, Hrvaška rumeni muškat 2018 9,0 66 51 18,23 zlata 15 PODKRAJŠEK Franc Okrog sauvignon 2018 7,8 15 40 18,20 zlata 16 ZDOLŠEK Jure Vrh nad Šmarjem sauvignon 2018 9,1 32 42 18,20 zlata 17 TANŠEK Milenko Sveta Helena kerner 2018 7,7 67 35 18,17 zlata 18 TANŠEK Milenko Sveta Helena rumeni muškat 2018 7,0 62 45 18,17 zlata 19 GUZEJ Janez Grušce rumeni muškat 2018 8,4 46 49 18,13 zlata 20 POLANČEC Željko Jesenje, Hrvaška laški rizling 2018 6,7 65 21 18,13 zlata 21 MALOVRH Jurij Podgrad auxerrois 2018 8,3 3 25 18,13 zlata 22 KROFL Anton Virštanj chardonnay 2018 6,7 21 28 18,13 zlata 23 KOLAR Edi Vina gora rumeni muškat 2018 8,1 24 48 18,10 zlata 24 ZDOLŠEK Tine Vrh nad Šmarjem rumeni muškat 2018 7,5 31 47 18,10 zlata 25 družina GAJŠEK Sveta Helena kerner 2018 6,2 53 34 18,00 srebrna 26 družina GAJŠEK Sveta Helena sauvignon 2018 6,6 54 38 18,00 srebrna 27 REČNIK Janez Dramlje renski rizling 2018 11,1 55 37 17,87 srebrna 28 PUŠNIK Zvonko Bela gora chardohnnay 2018 8,3 60 27 17,80 srebrna 29 Šolski center Šentjur Ponkvica sivi pinot 2018 7,2 69 32 17,67 srebrna 30 Sveta Helena chardonnay 2018 7,8 17 SUM:31 ####0,00 izločen H2S AVG: 18,17 ZVRST VINA: ROSE 1 LAPORNIK Peter Virštanj rose-modri pinot 2018 5,1 51 SUM:53 18,1318,13 zlata AVG: 18,13 ZVRST VINA: MEŠANO RDEČE 1 GRAČNER Štefan Krajnčica meš.rdeče 2018 6,2 29 54 17,63 srebrna 2 KOLAR Anton Pletovarje meš.rdeče 2018 7,3 11 SUM:55 17,5335,17 srebrna AVG: 17,58 ZVRST VINA: SORTNA RDEČA 1 TANŠEK Milenko Sveta Helena modri pinot 2018 6,1 61 62 18,20 zlata 2 KOLAR Edi Vina gora modra frankinja 2018 8,0 25 61 18,17 zlata 3 OSET Robi Babna gora modri pinot 2018 7,4 57 66 18,10 zlata 4 POLANČEC Željko Jesenje, Hrvaška modri pinot 2018 7,3 64 65 18,07 srebrna 5 MALOVRH Jurij Podgrad zweigelt 2018 6,3 4 56 18,03 srebrna 6 KROFL Anton Virštanj modra frankinja 2018 7,0 20 58 18,00 srebrna 7 PODKRAJŠEK Franc Sveta Helena modri pinot 2018 6,8 14 63 17,83 srebrna 8 ZDOLŠEK Jure Vrh nad Šmarjem modra frankinja 2018 7,0 33 59 17,70 srebrna 9 MARTINČIČ Vincenc Imenska Gorca modra frankinja 2018 6,9 7 57 17,20 srebrna 10 Babna gora modra frankinja 2018 7,5 42 SUM:60 161,300,00 oksidacija AVG: 17,92 ZVRST VINA: POSEBNO VINO 1 ZDOLŠEK Jure Vrh nad Šmarjem laški rizling - izbor 2017 35 68 19,00 velika zlata 2 ZDOLŠEK Jure Vrh nad Šmarjem rumeni muškat - PT 2018 34 67 18,57 zlata 3 ZDOLŠEK Jure Vrh nad Šmarjem penina 30 SUM:69 18,2055,77 zlata AVG: 18,59 POVPREČJE Bela zvrst 17,96 Sortna bela 18,17 Rose 18,13 Mešana rdeča 17,58 Sortna rdeča 17,92 Posebna vina 18,59 Skupaj: 18,08.
Load more

Recommended publications
  • 32/97, Razglasni
    Št. 32 – 5. VI. 1997 URADNIURADNI LIST REPUBLIKE SLOVENIJELIST Stran 2441 R E P U B L I K E S L O V E N I J E Številka 32 Razglasni del z dne 5. junija 1997 ISSN 1318-9182 Leto VII Rg-34868 Obveznost plaèila morebitnih obvezno- Okrožno sodišče v Celju je s sklepom sti izbrisane družbe je prevzela družbenica Sodni register Srg št. 94/01727 z dne 19. 12. 1995 Šafar Jožefa, Kajuhova 9, Celje. pri subjektu vpisa VOJKO, trgovina in po- sredništvo, d.o.o., Šentjur, sedež: Tonè- Rg-37465 ke Čečeve 3, Šentjur, pod vložno št. Okrožno sodišče v Celju je s sklepom CELJE 1/05895/00 vpisalo v sodni register tega so- Srg št. 94/02363 z dne 26. 1. 1996 pri sub- jektu vpisa CODE, proizvodno in trgov- Rg-30905 dišča uskladitev z zakonom o gospodarskih družbah, povečanje osnovnega kapitala z sko podjetje, Jamova 2/b, Celje, d.o.o., Okrožno sodišče v Celju je s sklepom novimi vložki ter spremembo zastopnika in sedež: Jamova 2/b, Celje, pod vložno št. Srg št. 94/01270 z dne 27. 11. 1995 pri dejavnosti s temile podatki: 1/03717/00 vpisalo v sodni register tega so- subjektu vpisa ROZAbit, Podjetje za ra- Matična št.: 5801460 dišča uskladitev z zakonom o gospodarskih čunalniške storitve, d.o.o., Celje, Milčin- Osnovni kapital: 1,500.000 SIT družbah, spremembo firme, sedeža, zastop- skega 12, sedež: Milèinskega 12, Celje, Ustanovitelj: Zalokar Vojko, Šentjur, nika ter družbenika zaradi odsvojitve po- pod št. vložka 1/02578/00 vpisalo v sodni Tončke Čečeve 3, vstop 16.
    [Show full text]
  • P O V Z E T E K Z a P I S N I
    OBČINA ŠENTJUR OBČINSKI SVET P O V Z E T E K Z A P I S N I K A 1. SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ŠENTJUR - z dne, 9. novembra 2006 - POVZETEK ZAPISNIKA JE NAPISAN NA OSNOVI MAGNETOGRAMSKEGA ZAPISA 1. SEJE OB ČINSKEGA SVETA OB ČINE ŠENTJUR. Sejo Ob činskega sveta je na podlagi 20. člena Statuta ob čine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 40/99, 1/2002) in 21. člena Poslovnika ob činskega sveta ob čine Šentjur pri Celju ter njegovih delovnih teles (Uradni list RS, št. 41/99, 1/2002) sklical in vodil župan ob čine, Štefan TISEL. 1. seje Ob činskega sveta ob čine Šentjur se je udeležilo vseh 26 novoizvoljenih svetnic in svetnikov. SEJI SO PRISOSTVOVALI: - predstavniki strokovnih služb: . Jože Pal čnik, direktor ob činske uprave . Edi Peperko, namestnik direktorja ob činske uprave . Martina Ljubej, vodja oddelka za splošne in pravne zadeve . Sabina Pleterši č, pravnica . Irena Erjavec, zapisnikarka - Zlatka Bre čko, predsednica Ob činske volilne komisije - predstavniki sredstev javnega obveš čanja: TV Celje, Radio Celje, NT Celje, VTVelenje, Šentjur čan, Šentjurske novice in Radio Šmarje – Štajerski val Ugotovitveni sklep: 1. seja Ob činskega sveta Ob čine Šentjur je sklep čna tako, da se lahko sprejemajo veljavni sklepi in opravi- jo vse naloge, ki izhajajo iz predlaganega dnevnega reda. Mestni trg 10 • 3230 Šentjur • Slovenija • tel: +386 (0)3 7471320 • fax: +386 (0) 574 34 46 • e-mail: [email protected] V nadaljevanju je predsedujo či predlagal v razpravo in potrditev slede či DNEVNI RED: 1. Otvoritev seje, ugotovitev navzo čnosti in sklep čnosti ter potrditev dnevnega reda 2.
    [Show full text]
  • 037/2011, Uredbeni
    Uradni list Republike Slovenije Internet: www.uradni-list.si e-pošta: [email protected] Št. Ljubljana, petek ISSN 1318-0576 Leto XXI 37 20. 5. 2011 DRŽAVNI ZBOR 1840. Sklep o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta I. na zakonodajnem referendumu o Zakonu Za sodnika porotnika je lahko imenovan državljan Re- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 publike Slovenije, ki je dopolnil trideset let starosti, ki ni bil pravnomočno obsojen na kaznivo dejanje, ki se preganja po Na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in o ljudski uradni dolžnosti, in ki je zdravstveno ter osebnostno primeren iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedi- za udeležbo pri izvajanju sodne oblasti ter aktivno obvlada lo) se je Državni zbor na seji dne 17. maja 2011 seznanil s slovenski jezik. S K L E P O M II. o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta Sodnike porotnike se voli tako, da se voli enako število na zakonodajnem referendumu o Zakonu porotnikov iz vrst delavcev oziroma zavarovancev in deloda- o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 jalcev oziroma zavodov. Za delovna sodišča prve stopnje se sodniki porotniki volijo Državni zbor razglaša, da je bila na zakonodajnem re- z list kandidatov delavcev in delodajalcev. Lista kandidatov ferendumu o Zakonu o malem delu, ki je bil 10. aprila 2011 delavcev se oblikuje na predlog reprezentativnih sindikatov za izveden na podlagi Odloka Državnega zbora o razpisu zako- območje Republike Slovenije v sorazmerju s številom njihovih nodajnega referenduma o Zakonu o malem delu (Uradni list članov. Lista kandidatov delodajalcev se oblikuje na predlog RS, št 10/11), sprejeta odločitev volivcev, kot je ugotovljena v združenj delodajalcev, ki so organizirana za območje Republike Poročilu Državne volilne komisije o izidu glasovanja in o izidu Slovenije, in Vlada Republike Slovenije, v sorazmerju s števi- zakonodajnega referenduma o Zakonu o malem delu, ki je ob- lom zaposlenih pri delodajalcih oziroma v javnem sektorju.
    [Show full text]
  • IPP 007-886/2011/44 Ljubljana, 1. Oktober 2014 EVA 2009-1611-0176
    Župančičeva 3, p. p. 644a, 1001 Ljubljana T: 01 369 66 00 F: 01 369 66 09 E: [email protected] www.mf.gov.si Številka: IPP 007-886/2011/44 Ljubljana, 1. oktober 2014 EVA 2009-1611-0176 GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE [email protected] ZADEVA: Uredba o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje (EVA 2009-1611-0176) – predlog za obravnavo 1. Predlog sklepov vlade: Na podlagi 4. točke prvega odstavka 2. člena, četrtega odstavka 3. člena, 1.a točke in druge alineje 2.b točke prvega odstavka 12. člena ter 63.d člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo in 19/14) je Vlada Republike Slovenije na ... redni seji dne … pod točko … sprejela naslednji S K L E P: Vlada Republike Slovenije je izdala Uredbo o spremembah Uredbe o seznamih naročnikov, seznamih gradenj, storitev, določenih vrst blaga, obveznih informacijah v objavah, opisih tehničnih specifikacij in zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Mag. Darko Krašovec GENERALNI SEKRETAR Prejmejo: – ministrstva, – vladne službe. 2. Predlog za obravnavo predloga zakona po nujnem oziroma skrajšanem postopku v Državnem zboru RS z obrazložitvijo razlogov: / 3.a Osebe, odgovorne za strokovno pripravo in usklajenost gradiva: – Sašo Matas, generalni direktor Direktorata za javno naročanje pri Ministrstvu za finance, – Maja Koković, analitik v Sektorju za sistem javnega naročanja pri Ministrstvu za finance. 3.b Zunanji strokovnjaki, ki so sodelovali pri pripravi dela ali celotnega gradiva: / 4.
    [Show full text]
  • Naravna in Kulturna Dediščina Celjskega
    Naravna in kulturna dediščina ob poteh SPOT-a 2016 A – DRUŽBENE IN KULTURNE ZNAMENITOSTI 1. Polule in Celjski grad Sobotna tekma letošnjega Slovenskega planinskega orientacijskega tekmovanja (SPOT) se bo začela na Polulah, majhnem kraju na južnem obrobju Celja, v tamkajšnji osnovni šoli (OŠ) Frana Kranjca. Otvoritev omenjene OŠ je bila 18. septembra 1955, in sicer se je zgradila iz donacije znanega celjskega učitelja in popotnika Frana Kranjca, čigar življenje bi lahko v kar nekaj značilnosti primerjali z življenjem Alme M. Karlin. Fran Kranjc je bil popotnik, ki je prepotoval večji del Evrope, pa tudi nekaj afriških in azijskih dežel. V prostem času je slikal in se ukvarjal z glasbo. Pot sobotne tekme bo vodila nedaleč od Celjskega gradu, znamenite kulturne dediščine z bogato zgodovino. (Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Celjski_grad) Celjski grad (Celjski zgornji grad in tudi Stari grad) je nekdanji grad in sedež grofov Celjskih. Leži na vzpetini ob jugovzhodnem robu Celja, kjer reka Savinja v okljuku zavije v laško dolino. V svojem času je predstavljal največjo utrdbo na slovenskem ozemlju. Grad je menjal več različnih vladajočih rodbin in bil mnogokrat poškodovan oz. spremenjen, v zadnjih letih pa grad tudi od daleč že dobiva svojo prvotno podobo. Turistično društvo Celje v poznem poletju na gradu organizira vsakoletno prireditev »Pod zvezdami Celjanov«, na kateri potekajo predstave in prikazi srednjeveškega življenja. Grad v slovenskem prostoru predstavlja pomembno turistično točko. Na leto ga obišče približno 60.000 obiskovalcev. Vsako leto na gradu potekajo tudi Veronikini večeri, ki nosijo ime po Veroniki Celjski. Veronikini večeri prinašajo različne koncerte, gledališke igre in druge prireditve, vsako leto pa organizator v sodelovanju z Mestno občino Celje podeli Veronikine nagrade za najboljšo poezijo ter Zlatnik poezije.
    [Show full text]
  • Slovenija 1-3. Stanovi Prema Godini Izgradnje I Kvalitetu
    SLOVENIJA 1-3. STANOVI PREMA GODINI IZGRADNJE I KVALITETU Godina izgradnje stanova Opremljenost stanova instalacijama Stanovi Stanovi Stanovi Stanovi s u zgradama od Naselje-opština Ukupno stanova elektri=na sa otvorenim s podom do 1918 • 1919-1945 1946-1960 posle 1960 elektri=na kupatilom ognjištem od zemlje instalacija i vodovod materijala SOCIJALISTI<KA REPUBLIKA SLOVENIJA AJDOVŠ<INA AJDOVŠ<INA 1 186 329 134 284 408 1 105 81 740 1 186 BATUJE a? 71 4 6 4 77 9 21 87 BELA 7 2 3 l 1 6 1 3 7 BRJE 11« 58 10 33 10 20 92 2 12 114 BUOANJE 164 116 10 15 13 129 35 21 164 CESTA 69 10 2 52 5 66 3 32 69 COL 110 50 20 31 9 19 90 1 12 110 CRNICE 114 97 8 2 5 91 13 9 25 114 DOBRAVLJE 118 60 14 18 25 98 18 1 34 118 DOLENJE 29 17 3 2 7 22 7 4 29 DOLGA POLJANA 71 35 13 6 5 62 8 14 71 DUPLJE 47 18 15 6 8 43 4 9 47 ERZELJ 25 22 1 2 5 2C 1 25 GABRJE 73 61 5 5 2 11 62 5 73 GOCE 84 63 4 6 5 64 1" 1 9 84 GDJACE 70 35 12 U 11 53 13 15 70 4 GOZO 25 16 2 4 2 24 25 GRADI ».CL PRI VIPAVI 54 25 4 8 16 46 7 15 54 GRIVCE 17 12 1 1 3 15 2 3 17 KAHNJE 104 71 9 10 13 63 41 25 104 KOVK 40 22 5 8 5 1 37 2 1 40 KRIZNA GORA 12 7 1 3 12 12 LOKAVEC 244 100 29 47 62 209 35 71 244 LOZICE 58 45 12 l 17 40 1 16 58 1 LCZE 57 45 1 3 8 43 14 5 57 MALE ZARLJE 84 65 6 4 9 64 19 U 84 MALO POLJE 34 18 3 5 6 9 23 1 2 34 MANCE 29 14 4 7 4 24 5 10 29 NANOS 7 1 6 1 6 7 OREHOVICA 41 24 4 7 6 39 2 13 41 OTLICA 103 48 12 27 14 3 89 11 103 PLACE 47 36 2 2 7 38 9 9 47 PLANINA 101 73 8 U 5 22 79 8 101 P@DBRFG 42 19 5 12 6 37 3 10 42 PODGRIC 17 5 2 6 3 12 5 2 17 POOKRAJ 110 69 19 2 5 84 23 2 24 110
    [Show full text]
  • Študija Variant S Predlogom Najustreznejše Variante Za Gradnjo Državne Ceste Med Avtocesto A1 in Avtocesto A2
    Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste ŠTUDIJA VARIANT S PREDLOGOM NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE ZA GRADNJO DRŽAVNE CESTE MED AVTOCESTO A1 IN AVTOCESTO A2 PO JAVNI PREDSTAVITVI PREDLOGA NAJUSTREZNEUJŠE VARIANTE STALIŠCA DO PRIPOMB ZAINTERESIRANE JAVNOSTI Razvojni center PLANIRANJE d.o.o. CELJE Študija variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 in avtocesto A2 Študija variant in predlog najustreznejše variante - STALIŠCA DO PRIPOMB ZAINTERESIRANE JAVNOSTI SPLOŠNI PODATKI PREDMET: Državni prostorski načrt za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 Maribor - Ljubljana in avtocesto A2 Ljubljana–Obrežje pri Novem mestu ŠTUDIJA VARIANT IN PREDLOG NAJUSTREZNEJŠE VARIANTE FAZA: PO JAVNI PREDSTAVITVI PREDLOGA NAJUSTREZNEUJŠE VARIANTE - STALIŠCA DO PRIPOMB ZAINTERESIRANE JAVNOSTI NAROČNIK: MINISTRSTVO ZA PROMET, DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA CESTE ODGOVORNI DDC , SVETOVANJE INŽENIRING, D.O.O. KOORDINATOR NAROČNIKA: ODGOVORNA KOORDINATORKA MOP: Mag. Helena ŠOLAR, dipl. geog. IZDELAL: RAZVOJNI CENTER PLANIRANJE d.o.o CELJE ŠTEVILKA PROJEKTA: 302-3-1/07 ODGOVORNI VODJA Radovan ROMIH, univ. dipl.inž.kraj. arh. PROJEKTA: ZAPS 0834 KA (ID ZAPS, datum podpisa) SODELOVALI: Nataša TERŽAN, univ. dipl.inž.kraj. arh. Selma ČOSIĆ, inž. grad. OSTALI SODELAVCI: BPI d.o.o. Maribor PNZ d.o.o. Ljubljana Tempus Babnik s.p. Ljubljana OIKOS d.o.o. Domžale DIREKTOR: Radovan ROMIH, univ. dipl.inž.kraj.arh. IZDELANO: september 2008 Razvojni center Planiranje d.o.o. Celje 2 Študija variant s predlogom najustreznejše variantne rešitve za gradnjo državne ceste med avtocesto A1 in avtocesto A2 Študija variant in predlog najustreznejše variante - STALIŠCA DO PRIPOMB ZAINTERESIRANE JAVNOSTI VSEBINA 1. SPLOŠNO - UVODNA POJASNILA 2. PRIPOMBE, PREDLOGI IN STALIŠČA NANJE zap.
    [Show full text]
  • Na Podlagi 18
    Na podlagi 18. in 19. člena zakona o naravni in kulturni dediščini (Uradni list SRS, št. 1/81, 42/86 in Uradni ist RS, št. 26/92) ter na podlagi 19. člena statuta Občine Šentjur pri Celju (Uradni list RS, št. 34/95) je Občinski svet občine Šentjur pri Celju na 16. seji dne 8. julija 1996 sprejel O D L O K o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju 1. člen Z namenom, da bi trajno zagotovili ohranitev in posebno družbeno varstvo kulturnih vrednot, razglašamo območja in objekte nepremične kulturne dediščine na območju Občine Šentjur pri Celju, ki imajo posebno kulturno, znanstveno-zgodovinsko ali estetsko vrednost, za kulturne ali zgodovinske spomenike. 2. člen Kulturni in zgodovinski spomeniki so arheološka, naselbinska, zgodovinska in memorialna območja ter arheološki, umetnostni, arhitekturni, etnološki, zgodovinski, memorialni in tehniški spomeniki. 3. člen Kot arheološka območja razglašamo: 1. Rifnik – prazgodovinska, poznoantična naselbina, gomilno in plano grobišče Meje območja so določene v grafičnih prilogah strokovne osnove za razglasitev kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Šentjur pri Celju. 4. člen Kot spomenike historičnega urbanizma in ruralna naselja razglašamo: 1. Šentjur pri Celju – Zgornji trg Meja območja poteka po južnih mejah parcel 288/2, 288/6, 288/10, 288/5, vzhodni meji parcele 288/5, JV mejah parcele št. 284, 278, 264, 265, nato se usmeri proti severu in poteka po vzhodnih mejah parcel 265, 255, severni meji parcele 255 do ceste, nato teče po desni strani ceste proti vzhodu, nato prečka cesto, tako da se nadaljuje po vzhodni meji parcele 177, vzhodnem delu južne meje parcele 187/1, vzhodni meji parcele 187/1, nato prečka parcelo 185 in cesto po liniji od stičišča parcel 187/1, 187/2 in 185 do stičišča p.
    [Show full text]
  • Občinski Svet Občine Šentjur Pri Celju Je Na Podlagi 64
    * neuradno prečiščeno besedilo S T A T U T Občine Šentjur (Uradni list Republike Slovenije, št. 40/99, 1/02, 84/06, 26/07, 17/11, 37/11 - uradno prečiščeno besedilo in 54/16) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Občina Šentjur je samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bezovje pri Šentjurju, Bobovo pri Ponikvi, Boletina, Botričnica, Brdo, Brezje ob Slomu, Bukovje pri Slivnici, Cerovec, Črnolica, Dobje pri Lesičnem, Dobovec pri Ponikvi, Dobrina, Dole, Dolga gora, Doropolje, Dramlje, Drobinsko, Golobinjek pri Planini, Gorica pri Slivnici, Goričica, Grobelno – del, Grušce, Hotunje, Hrastje, Hruševec, Hrušovje, Jakob pri Šentjurju, Jarmovec, Javorje, Jazbin vrh, Jazbine, Jelce, Kalobje, Kameno, Kostrivnica, Košnica, Krajnčica, Krivica, Laze pri Dramljah, Loka pri Žusmu, Lokarje, Loke pri Planini, Lopaca, Luterje, Marija Dobje, Okrog, Osredek, Ostrožno pri Ponikvi – del, Paridol, Planina pri Sevnici, Planinca, Planinski vas, Planinski vrh, Pletovarje, Podgaj, Podgrad, Podlešje, Podlog pod Bohorjem, Podpeč nad Marofom, Podpeč pri Šentvidu, Podvine, Ponikva, Ponkvica, Prapretno, Primož pri Šentjurju, Proseniško, Rakitovec, Razbor, Repno, Rifnik, Sele, Slatina pri Ponikvi, Slivnica pri Celju, Sotensko pod Kalobjem, Spodnje Slemene, Srževica, Stopče, Straža na Gori, Straška gorca, Svetelka, Šedina, Šentjur, Šentvid pri Planini, Šibenik, Tajhte, Tratna ob Voglajni, Tratna pri Grobelnem, Trno, Trnovec pri Dramljah, Trška gorca, Turno, Uniše, Vejice, Vezovje, Visoče, Vodice pri Kalobju, Vodice pri Slivnici, Vodruž, Voduce, Vodule, Voglajna, Vrbno, Zagaj pri Ponikvi, Zalog pod Uršulo, Zgornje Selce, Zgornje Slemene, Zlateče pri Šentjurju, Žegar. Sedež Občine Šentjur je v Šentjurju, Mestni trg 10. Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. Občino predstavlja in zastopa župan.
    [Show full text]
  • Kamnine Med Rifnikom in Ţusmom
    PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE Komisija za varstvo gorske narave XIV. usposabljanje za varuha gorske narave Seminarska naloga Kamnine med Rifnikom in Ţusmom Mentorica: Irena Mrak Avtorica: Marjana Kladnik PD Slivnica pri Celju avgust 2016 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 2 KAMNINE ------------------------------------------------------------------------------------------- 2 2.1 GLAVNE VRSTE KAMNIN ------------------------------------------------------------------------------------------------------ 2 2.1.1 MAGMATSKE KAMNINE --------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 2.1.2 METAMORFNE KAMNINE ------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 2.1.3 SEDIMENTNE KAMNINE --------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 2.2 FOSILI ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------ 3 2.2.1 KAKO NASTANEJO FOSILI? ---------------------------------------------------------------------------------------------- 4 3 GEOLOŠKI BONTON ----------------------------------------------------------------------------- 5 4 KAMNINE NA POTI OD RIFNIKA DO ŢUSMA IN NJIHOVA UPORABA --------- 6 4.1 RIFNIK ----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 4.1.1 UPORABA
    [Show full text]
  • H Geomorfologiji Voglajnske Pokrajine in Zgornjega Sotelskega
    H GEOMORFOLOGIJI VOGLAJNSKE POKRAJINE IN ZGORNJEGA SOTELSKEGA DRAGO MEZE TJvod V zadnjih letih je bilo pod bolj ali manj enotnimi vidiki z geo- inorfološkega gledišča proučeno razen omenjene pokrajine celotno slovensko panonsko obrobje. Rezultati so bili objavljeni v Geograf- skem zborniku in Geografskem vestniku (2; 3; 4; 5; 7; 8; 12). To so najnovejša raziskovanja, medtem ko je med prvo vojno proučeval nivoje v Slovenskih goricah J. Soleh (15), v novejšem času pa je izšlo obsežno delo A. Winklerja (17), ki zajema med ostalim tudi slovenski alpski in predalpski svet ter naše panonsko obrobje. Isti avtor je objavil študijo o kvartarnem geoinorfološkem razvoju vzhodnega alpskega obrobja (18), kamor je vključeno tudi Pomurje in del Slo- venskih goric. Na rob panonskega obrobja je segel tudi I. Rakovec (13), ko obravnava morfološki razvoj posavskih gub, kamor je zajet tudi del ozemlja, o katerem je govora v tem sestavku. Naša pokrajina nima enotnega imena. Vsa imena, ki bodo tu uporabljena, so umetna. Zahodni del v celoti bomo po A. Meliku (9, str. 465) imenovali Voglajnska pokrajina, po reki Voglajni, in vzhodni del, prav tako po A. Meliku (9, str. 506), Rogaško podolje ali Zgornje Sotelsko. Obravnavano pokrajino omejuje na severu tako imenovana do- načka prelomna cona,1 kamor je tu uvrščeno Bočko pogorje z jugo- vzhodnim delom Konjiške gore, na jugu antiklinala Rudnice z Zus- mom in z zahodnim podaljškom, ki je del severnega krila trojanske antiklinale, na zahodu Spodnja Savinjska dolina in na vzhodu zgornji del Sotle z Macljem. Pokrajinske regije Obravnavana pokrajina se vzpne najviše v Bočkem pogorju z Bočem (980 m), ki je del znane in obsežne donačke prelomne cone.
    [Show full text]
  • Zvrst Vina: Bela Zvrst
    Šentjur, 17.4.2015 OCENJEVANJE VIN letnik 2014 ZVRST VINA: BELA ZVRST ZAP. PRIIMEK IN IME NASLOV LOKACIJA VINOGRADA LETNIK SLADKOR ŠT. VZORCA TOČKE MESTO ŠT. 1 FENDRE SILVO Brezje 1, Ponikva Grušce 2014 8,0 4 15 18,20 zlata 2 KRAJNC LOJZE Rifnik 2014 7,6 3 13 18,20 zlata 3 TANŠEK ZLATKO Cesta Miloša Zidanška Javorje 2014 7,0 25 9 18,10 zlata 4 GUBENŠEK LEOPOLD Trška gorca 2 Trška gorca 2014 7,2 2 12 17,93 srebrna 5 KOLAR ANTON Pletovarje 9a, Pletovarje 2014 7,0 24 8 17,90 srebrna 6 KOLAR EDVARD Prijateljeva 12, Šentjur Vina gora-Pilštanj 2014 6,2 49 4 17,87 srebrna 7 LESKOVŠEK DRAGO Gorica/Slivnici 80 Voduce 2014 7,6 29 14 17,80 srebrna 8 ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR Cesta na kmet.šolo 9, Šentjur Ponkvica 2014 6,6 53 5 17,77 srebrna 9 CMOK MARTIN Tratna, Grobelno Šmarsko-virštanjski 2014 6,8 45 6 17,63 srebrna 10 MAGDALENC RUDI Cankarjeva ulicav 1, Šentjur Uršula 2014 6,0 33 2 17,60 srebrna 11 MILENKO TANŠEK Bukovje 15, Gorica/Slivnici Sv. Helena 2014 6,2 27 3 17,50 srebrna 12 PIRJEVEC JOŽE Ul. Franja Malgaja, Šentjur Hruševec 2014 7,0 52 11 17,33 srebrna 13 ŠIBRET FLORJANA Jakob 11, Šentjur Grušce 2014 5,8 31 1 17,30 srebrna 14 REČNIK JANEZ Cesta na Brdo, Šentjur Dramlje 2014 9,0 47 17 17,27 srebrna 15 *SO2 16 *etil acetat 17 * hibrid 248,40 * vzorec je izločen povprečje: 17,74 Šentjur, 17.4.2015 OCENJEVANJE VIN letnik 2014 ZVRST VINA: SORTNA BELA ZAP.
    [Show full text]