MAPIRANJE PROSTOROV MODERNISTIČNIH MEST V Kontekstunova NAČEL Gorica, 11.–13
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Zbornik prispevkov mednarodne konference projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: Nova Gorica in njeni konteksti Proceedings of the international conference of the project Mapping the Urban Spaces of Slovenian Cities from the Historical Perspective: Modernism in Nova Gorica and its Contexts Nova Gorica, 11.–13. marec 2020 / Nova Gorica, March 11–13, 2020 OF CIAM’S ATHENS CHARTER MAPPING THE SPACES OF MODERNIST CITIES WITHIN THE CONTEXT CIAM-OVE ATENSKE LISTINE MAPIRANJE PROSTOROV MODERNISTIČNIH MEST V KONTEKSTU NAČEL Uredili / Edited by: Katarina Mohar, Barbara Vodopivec MAPIRANJE PROSTOROV MODERNISTIČNIH MEST V KONTEKSTU NAČEL CIAM-OVE ATENSKE LISTINE Zbornik prispevkov mednarodne konference MAPPING THE SPACES OF MODERNIST CITIES WITHIN THE CONTEXT OF CIAM’S ATHENS CHARTER Proceedings of the International Conference Uredili / Edited by Katarina Mohar, Barbara Vodopivec Oblikovanje in postavitev / Design and layout Andrej Furlan Oblikovanje naslovnice / Cover design Nejc Bernik Prevodi povzetkov / Translations of summaries Manuela Dajnko, Nika Vaupotič, Amy Anne Kennedy Izdajatelj / Issued by ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta / ZRC SAZU, France Stele Institute of Art History Zanj / Represented by Mija Oter Gorenčič Založnik / Published by Založba ZRC Zanjo / Represented by Oto Luthar Vodja založbe / Head of Publishing House Aleš Pogačnik Prva e-izdaja Ljubljana 2020 Izid publikacije je financirala Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Publikacija je nastala v okviru aplikativnega projekta Mapiranje urbanih prostorov slovenskih mest v zgodovinskem okviru: Nova Gorica in njeni konteksti (L6–8262), ki ga sofinancirajo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Mestna občina Nova Gorica in Slovenska akademija znanosti in umetnosti, in v okviru raziskovalnega programa Slovenska KAZALO umetnostna identiteta v evropskem okviru (P6–0061). TABLE OF CONTENTS © 2020, ZRC SAZU, Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, Založba ZRC DOI: https://doi.org/10.3986/9789610504344 NASTANEK IN UTEMELJITEV FUNKCIONALISTIČNEGA MESTA POZABLJENA IN PROPADAJOČA INDUSTRIJSKA DEDIŠČINA 1 4 THE FOUNDATION AND ESTABLISHMENT OF A FUNCTIONAL CITY THE FORGOTTEN AND DECAYING INDUSTRIAL HERITAGE Tomaž Vuga: Nova Gorica in njen prostor / Nova Gorica and its Space Giuliana Di Mari, Caterina Franchini, Emilia Garda, Alessandra Renzulli: Adrianovo mesto: funkcionalizem izven okvirov / The City of Adriano: Functionalism out of the Box Marianna Charitonidou: Od Atenske listine do “povezovanja ljudi”: izpodbijanje predpostavk Listine o habitatu / From the Athens Charter to the “Human Association”: Challenging Klavdija Figelj: Meblo, sodobno oblikovanje, ki je zgradilo identiteto mesta / Meblo, the the Assumptions of the Charter of Habitat Contemporary Design that Built the Identity of the City Olga Mykhaylyshyn, Svitlana Linda: Prikaz določil Atenske listine v arhitekturi masivne stanovanjske gradnje v Ukrajini od 1960-ih do 1980-ih / Display of the Athens Charter Provisions in Architecture of the Massive Residential Construction in Ukraine in 1960– SAKRALNA ARHITEKTURA V NOVIH FUNKCIONALISTIČNIH MESTIH 1980s 5 RELIGIOUS ARCHITECTURE IN NEW FUNCIONALIST TOWNS Bogo Zupančič: Slovenski arhitekti in kongresi CIAM-a / Slovenian Architects and the CIAM Congresses Marcus van der Meulen: Verske stavbe in povojna izgradnja socialistične utopije v Nemški Demokratični Republiki / Religious Buildings and the Post-war Construction of a Socialist Utopia in the German Democratic Republic Helena Seražin: Komisija za verska vprašanja in gradnja sakralnih stavb v slovenskih povojnih SREDIŠČA FUNKCIONALISTIČNIH NOVIH MEST IN IDENTITETA MESTA 2 modernističnih naseljih. Primer Nova Gorica / Commission for Religious Affairs and THE CENTRES OF NEW FUNCTIONALIST TOWNS AND THE IDENTITY OF A TOWN Building of Religious Buildings in Slovenian Post-war Modernist Settlements. The Case of Nova Gorica Barbara Vodopivec: Zapuščina prve svetovne vojne in identiteta Nove Gorice / Legacy of the First World War and Identity of Nova Gorica Valentina Rodani: Modernost onkraj konflikta: arhitektura praznine v Gorici in Novi Gorici / Being Modern beyond the Conflict: the Architecture of Void in Gorizia and Nova Gorica SPOMENIKI V JAVNEM PROSTORU FUNKCIONALISTIČNIH MEST 6 Tanja Poppelreuter in Lena Karim: Načrti kralja Faisala II. za Veliki Bagdad / MONUMENTS IN THE PUBLIC SPACE OF FUNCTIONALIST CITY King Faisal II’s Plans for Greater Baghdad Svitlana Linda, Anna Fedak: Umetniška dediščina 1970-ih in 1980-ih v arhitekturi Lviva: problemi ovrednotenja in ohranitve / Artistic Heritage of the 1970–1980s in the Architecture of Lviv: Problems of Assessment and Preservation ENOLIČNOST ALI RAZNOLIKOST MODERNISTIČNE STANOVANJSKE ARHITEKTURE Ernesta Drole: Delovanje Kluba starih goriških študentov v mestu Nova Gorica / 3 MONOTONY OR DIVERSITY OF MODERNIST RESIDENTIAL ARCHITECTURE Activities of the Old Gorizia Students Club in Nova Gorica Alina Beitane: Kohezija lokalnega okolja in modernistične stanovanjske arhitekture v Latviji Gojko Zupan: Spomeniki v Novi Gorici in Sloveniji v času modernizma in danes / po drugi svetovni vojni / Cohesion of Local Environment and Modernist Residential Public Monuments of Nova Gorica and Slovenia in the Time of Modernism and Today Architecture in Latvia after the Second World War Nadja Zgonik: Arhitekturna utopija na odprti meji. Primer novogoriškega hotela Argonavti (arhitekt Niko Lehrman in skupina OHO) / Architectural Utopia on the Open Border. An Example of the Argonavti Hotel in Nova Gorica (Architect Niko Lehrman and OHO Group) 4 5 MAPIRANJE IN VIZUALIZACIJA MESTNEGA PROSTORA 7 MAPPING AND VISUALIZATION OF A TOWN Eirene Campagna: Mapiranje Berlina: Prostor spomenikov in percepcija obiskovalcev / Mapping Berlin: The Space of Monuments and the Perception of Visitors Tanja Martelanc: Arhivski dokumenti prostorskega planiranja mesta Nove Gorice in goriške regije v Pokrajinskem arhivu v Novi Gorici. Predstavitev nedavno prevzetega arhivskega gradiva bivše občine Nova Gorica / Archival Documents on Spatial Planning for Nova Gorica and Gorizia Region, held in the Provincial Archives in Nova Gorica. Presentation of Recently Acquired Archives from the Former Nova Gorica Municipality NASTANEK IN UTEMELJITEV FUNKCIONALISTIČNEGA MESTA THE FOUNDATION AND ESTABLISHMENT OF A FUNCTIONAL CITY 1 6 7 Nova Gorica in njen prostor najizrazitejših značilnosti in njihovega vključevanja v nadaljnji razvoj. Možnih konfliktov, ki bi jih s tem povzročili, se pred sedemdesetimi leti niso zavedali. Tomaž VUGA Širši prostor bodočega mesta … z dopolnitvijo vsega dobrega, kar nam je Nova Gorica leži na ravnini, ki je omejena z železniško postajo in državno mejo na zahodu, s zapustila preteklost se šele vzbudi genius loci, v Kostanjevico in Panovcem, južno zeleno fasado mesta, Grčno, takrat redko pozidano nepomembno katerem se odraža duša ljudstva in kraja (Maks vzpetino na vzhodu, pobočjem Katarine (Kekca), drugo zeleno fasado mesta na severovzhodu, ter Fabiani, 1934).1 na severu s Solkanom, najstarejšim naseljem daleč naokoli. Solkan, prvič omenjen v pisnih virih leta 1001, je pred izgradnjo Nove Gorice ta prostor v celoti obvladoval, večji del mu je tudi lastniško in upravno pripadal, predvsem Solkansko polje. Pred moderno upravno ureditvijo Avstro-Ogrske iz leta 1850 pa je Solkanu pripadal tudi južni del bodoče 3 Uvod Nove Gorice – Blanče, vse do potoka Koren. V prispevku skušam osvetliti povezavo med prostorom, v katerega se je naselilo novo mesto Solkan je bil prostorsko orientiran predvsem proti jugu, proti Gorici, bil je neke vrste njeno in mestom samim, opozoriti na nasprotja, ki so s tem nastala in na posledice, ki jih občutimo predmestje, na stičišču poti, ki so vodile v Soško dolino ter na Banjško in Trnovsko planoto. še danes. S te plati Nova Gorica še ni bila dovolj poglobljeno obravnavana, ker smo ob Edina pomembnejša prometnica proti vzhodu je bila makadamska cesta – Ošljek (danes občudovanju mesta moderne prevečkrat šli neobčutljivo mimo prostora, v katerem se nahaja. Vojkova cesta), ki je z mrežo poljskih poti služil predvsem za dostop do Solkanskega polja, in Da bi lahko osvetlil konflikt med novim mestom, tujkom, in prostorom, v katerega je bilo se nadaljeval proti vzhodu do Kromberka in naprej proti Vipavski dolini. Svojo vlogo ohranja že 4 umeščeno, se bom v prispevku sprehodil skozi nekatere značilne etape v sedemdesetletnem dolga stoletja (v urbarjih iz 16. stoletja je omenjen kot »Oslackhi« ali »Osliach«), njegova trasa razvoju mesta, od njegovega umeščanja v prostor, njegove prvotne zasnove, prvega zagona in je narisana na vojaških kartah iz druge polovice 18. stoletja, na katastru iz leta 1822 in seveda nato takojšnjega zatona ter naslednjih razvojnih stopenj. Skušal bom prikazati, kake sledove na vseh novejših. V tem dolgem obdobju je postal in ostal »steza slonov«, ki je skupaj z mrežo prvotne zasnove lahko še danes opazujemo v mestu ter v koliki meri in s čim bi bilo še vedno poti in kolovozov predstavljal razpoznavni skelet Solkanskega polja. Po letu 1947, ko se je z mejo mogoče mesto in prostor, v katerem se nahaja, bolje povezati, tudi omiliti napake, ki so nastale prometna orientiranost Solkana in celotnega prostora popolnoma porušila, pa je postal tudi edina v dosedanjem razvoju. prometnica proti vzhodu. Pri pisanju prispevka, prav tako pri pripravi prezentacije na simpoziju, se bom v glavnem Solkan je pravzaprav rodil Novo Gorico, zrasla je na njegovih poljih,