DOCSLIB.ORG

Poročilo O Delu Šole V Šolskem Letu 2001/2002

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Poročilo O Delu Šole V Šolskem Letu 2001/2002 Štrancarjeva 8, 5270 Ajdovščina POROČILO O DELU ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 2001/2002 1. Uvod Poročilo vsebuje vsebinske in številčne podatke o življenju in delu zaposlenih, učencev in o sodelovanju med nami in širšo skupnostjo ter drugimi organizacijami. Lahko bi ga imenovali šolski glasbeni utrip. Poročilo bo objavljeno tudi na naši spletni strani, na naslovu: http://www.g-ajdovscina.ng.edus.si, kjer najdete tudi predstavitev zgodovine in sedanjega delovanja tamburaškega orkestra Danica iz Dobravelj, avtorica besedila je Vlasta Tul. 2. Ocena stanja in razvojnih možnosti Šola ima sedež v Ajdovščini, na Štrancarjevi ulici 8. Pouk je potekal še v Vipavi v osnovni šoli, v učilnici nad pošto in v eni učilnici v Stari šoli, v podružnični šoli v Vrtovinu in Podnanosu ter v osnovni šoli na Colu. Zaradi izgradnje nove šole je pouk na Colu potekal do decembra, učenci iz Cola pa so obiskovanje pouka nadaljevali v Ajdovščini. Letos smo prvič organizirali oddelek tudi v osnovni šoli Branik. Skupaj so učenci obiskovali 362 ur pouka tedensko to je 9546 ur pouka letno. V šolskem letu 2001/2002 smo nabavili naslednje instrumente: • 3 violine Paganini 1/2 • kontrabas 1/2 • 3 violine Paganini 3/4 • 2 korneta s kovčkom in opremo: • 3 stenske ure • videorekorder Sony • 2 pisarniška stola • osebni računalnik • zavese in senčila • 3 stojala za dežnike • skener • glasbeni stolp • omare, mizo, stole in cvetlično korito Poleg vzdrževalnih del (beljenje, barvanje oken in vrat), smo postavili še laminat v pritličju. Financiranje v letu 2001 Letni prihodek šole:76.631.838,98 sit Vir v 000 v % Republiški prora•un 54.751 71 Ob•ina Ajdovš•ina 5.883 8 Ob•ina Vipava 100 0,1 Prispevki staršev 15.150 20 Drugo 748 0,9 SKUPAJ 76.632 100 Republiški proračun Občina Ajdovščina Občina Vipava Prispevki staršev Drugo Denarni prispevki za šolanje v glasbeni šoli: - vpisnina 1.500,00 - individualni pouk 3.800,00 - skupinski pouk 2.200,00 - izposoja instrumenta 1.400,00 - dodatni instrument 1.400,00 - letni izpit privatnih učencev 6.000,00 3. Osnovni podatki o šoli Šolsko leto 2001/2002 je uspešno zaključilo naslednje število učencev: Individualen pouk: UČITELJ PREDMET ŠTEVILO UČENCEV Marko Kodelja violina 15 Miroslava Stojković Pantelić violina 12 Aleksandra Čano violončelo 1 Muharemovič Špela Kermelj violončelo 6 Inna Lavrova kontrabas 4 Tjaša Kuštrin flavta 1 Svetlana Marinkovič flavta 17 Branko Trifkovič klarinet 9 Nikola Bursač saksofon 5 Andrej Kobal trobenta 8 Janez Žnidaršič trobenta 2 Janez Žnidaršič bariton 3 Janez Žnidaršič pozavna 1 Martina Černe Vodopivec kitara 5 Sonja Kodrič kitara 12 Mitja Režman kitara 11 Anja Pirjevec kitara 10 Rajko Koritnik petje 10 Jerica Rudolf petje 7 Vidojka Curk klavir 8 Helena Plesničar klavir 9 Mojca Sirk klavir 13 David Trebižan klavir 13 Patricija Kumar orgle 3 Vidojka Curk harmonika 7 Nada Kovač harmonika 23 skupaj 214 Nauk o glasbi: UČITELJ ŠTEVILO UČENCEV Vidojka Curk 4 Staša Peršolja 117 Alenka Kovačič 124 Mojca Sirk 60 Marina Pintar 31 Skupinski pouk: PREDMET UČITELJ ŠTEVILO UČENCEV balet Sergej Semenjuk 35 pihalni orkester Branko Trifkovič 27 kvartet saksofonov Nikola Bursač 4 bobnarski tečaj Maja Povše 6 mlajši harmonikarski ork. Nada Kovač 8 starejši harmonikarski ork. Vidojka Curk 8 godalni orkester Inna Lavrova 18 4. Vsebine in organizacija vzgojno-izobraževalnega dela Učenci, ki so zaključili šolanje: Meta Rustja, 6.r, violončelo Martina Lozej, 6.r, klavir Martin Vodopivec, 6.r, trobenta Manica Lavrenčič, 6.r, klavir Tina Bizjak, 6.r, kitara Maja Peljhan, 6.r, klavir Jure Hrovatin, 6.r, kitara Aljaž Črmelj, 6.r harmonika Matevž Červ, 6.r, kitara Luka Hrovatin, 6.r, harmonika Silvana Colja, 6.r, petje Tanja Brezavšček, 2.r, orgle David Puc, 6.r, petje Urška Jelerčič, 6.r. klavir Učenci, ki so dosegli odličen uspeh: Nika Lemut, 1.r, violina Ana Lozar, 1.r, kitara Ana Kavčič, 2.r, violina Luka Kobal, 2.r, kitara Rebeka Škrlj, 2.r, violina Tjaša Rosa, 2.r , kitara Aleksander Andjelič, 5.r, violina Polona Gul, 3.r, kitara Beti Bratina, 5.r, violina Nika Božič, 3.r, kitara Meta Kompara, 1.r, violončelo Nina Trebovc, 4.r , kitara Monika Furlan, 7.r, violončelo Veronika Lavrenčič, 1.r , klavir Barbara Slukan, 1.r, flavta Ana Bavčar, 1.r , klavir Nastja Bric, 2.r, flavta Aja Franca, 2.r , klavir Jana Fajdiga, 5.r, flavta Nika Bavčar, 3.r, klavir Aljaž Kalin Kante, 1.r, klarinet Meta Fajdiga, 4.r , klavir Urban Repič, 1.r, klarinet Katja Kovač, 5.r , klavir Nejc Andlovec, 1.r, trobenta Marko Trebižan, 7.r, klavir Marko Lavrenčič, 3.r, trobenta Klara Koradin, 2.r, harmonika Katarina Doles, 1.r, kitara Urška Pangerc, 3.r, harmonika Sprejemni preizkusi za vpis k instrumentu v šolskem letu 2002/2003 21. maj 2002 - sprejemni preizkus za kitaro Sprejemni preizkus je opravljalo 18 kandidatov, k pouku kitare je bilo sprejetih 6 učencev 24. maj 2002 - sprejemni preizkus za klavir Sprejemni preizkus je opravljalo 41 kandidatov, k pouku klavirja je bilo sprejetih 12 učencev 28. maj 2002 - sprejemni preizkus za ostale instrumente Sprejemni preizkus je opravljalo 20 kandidatov, sprejetih je bilo 14 učencev 23. avgust 2002 - naknadni sprejemni preizkusi Naknadnega sprejemnega preizkusa se je udeležilo 31 kandidatov. Sprejeti so bili kandidati, ki obiskujejo pouk v Vrhpolju. Učenci, ki so tekmovali: 5. TEKMOVANJE MLADIH SLOVENSKIH BALETNIH PLESALCEV Ljubljana, 24. in 25. november 2001 KATARINA KETE učitelj: Sergej Semenjuk Priznanje za udeležbo, doseženih 76,83 točk CONCORSO INTERNAZIONALE »DANZA IN SHOW« Palmanova, 9. marec 2002 Baletna skupina v sestavi: Karin Velikonja, Nataša Ipavec, Sanja Žgavc, Ana Rustja, Špela Bizjak, Urška Colja, Tanja Lozej, Martina Petrič, Tina Rupnik, Ana Repič, Barbara Trampuž, Katarina Kete učitelj: Sergej Semenjuk Priznanje za udeležbo 31. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 14. marec 2002 Idrija, 14. februar 2002, predtekmovanje Lavrenčič Marko, trobenta učitelj: Janez Žnidaršič učitelj: Janez Žnidaršič korepetitor: David Trebižan korepetitor: David Trebižan Srebrno priznanje, 5. mesto, doseženih 92,67 točk Zlato priznanje, 90,25 točk 31. TEKMOVANJE MLADIH GLASBENIKOV REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, 15. marec 2002 Idrija, 14. februar 2002, predtekmovanje Matic Tomažič, tenorska tuba učitelj: Janez Žnidaršič učitelj: Janez Žnidaršič korepetitor: David Trebižan korepetitor: David Trebižan Srebrno priznanje, 4. mesto, doseženih 92 točk Zlato priznanje, 92,25 točk MEDNARODNO TEKMOVANJE PIANISTOV »NIKOLAJ RUBINSTEIN« Pariz, 15. april 2002 Meta Fajdiga učiteljica: Helena Plesničar Doseženo 1. mesto Učenci, ki so uspešno opravili sprejemni preizkus in nadaljujejo glasbeno izobraževanje NEŽA ŽGUR klavir, učitelj David Trebižan, na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, teoretski oddelek. 5. Povezovanje šole z okoljem Učenci naše glasbene šole nastopajo tako na internih nastopih v šolski dvorani kot tudi na javnih nastopih v domačem kraju in po celi Sloveniji. V nadaljevanju sledi seznam nastopov, ki jih je organizirala Glasbena šola Vinka Vodopivca Ajdovščina oz. so na njih nastopali naši učenci. Nastopov je veliko in je skoraj nemogoče prav vse omeniti ter oceniti njihovo kakovost in obseg. Delo učiteljev, ki pripravljajo učence ter jih na nastopih tudi spremljajo, pa lahko ovrednotimo kot odlično. Za največji dosežek učencev v letošnjem letu štejemo 1. mesto Mete Fajdiga, učenke klavirja, na Mednarodnem tekmovanju pianistov v Parizu. Zelo uspešno sta na 31. TEMSIG-u nastopila Marko Lavrenčič in Matic Tomažič, omeniti pa velja tudi uvrstitve Katarine Kete na baletnih tekmovanjih v Sloveniji in tujini. Koncerti in nastopi v šolskem letu 2001/2002 datum nivoji št. kraj učitelj nastopov 09.09.2001 javni 1. Solkan(100 let objave Solkana) Sergej Semenjuk 11.09.2001 interni 2. šolska dvorana Anja Pirjevec 20.09.2001 javni 3. Razgovor s članom šolskega sveta Martina Černe Vodopivec leta 1955 Cene Matičič 05.10.2001 ekskurzija 4. Izobraževanje in izlet po Gorenjski vsi 16.10.2001 interni 5. Šolska dvorana učitelji klavirja 17.11.2001 javni 6. Lozice Rajko Koritnik 20.10.2001 interni 7. Srečanje pevcev GŠ Cerknica in GŠ Jerica Rudolf Ajdovščina 20.10.2001 javni 8. Dom kulture v Ajdovščini Nada Kovač, Vidojka Curk, Sergej Semenjuk 20.10.2001 javni 9. ŠRC Police (upokojenci) Nada Kovač, Vidojka Curk 23.11.2001 interni 10. Šolska dvorana Svetlana Marinkovič, Branko Trifkovič 24.11.2001 interni 11. Šolska dvorana Mitja Režman, kvartet kitar Amarcord 25.11.2001 javni 12. Tekmovanje v Kopru kvartet kitar Amarcord 24.- javni 13. Tekmovanje mladih baletnih Sergej Semenjuk 25.11.2001 plesalcev v Ljubljani 01.12.2001 javni 14. HIT Športni center (balet) Sergej Semenjuk 03.12.2001 interni 15. Šolska dvorana Sonja Kodrič 07.12.2001 javni 16. GŠ Ljubljana Moste-Polje A. Č. Muharemovič 08.12.2001 javni 17. Obrtniški ples Sergej Semenjuk 08.12.2002 javni 18. Cerkev v Tomaju Rajko Koritnik 09.12.2001 javni 19. KUD Franc Žiberna v Povirju Rajko Koritnik 09.12.2001 javni 20. Dom kulture v Vipavi A. Č. Muharemovič 14.12.2001 javni 21. Portorož Rajko Koritnik 14.12.2001 javni 22. Sežana Rajko Koritnik 14.12.2001 javni 23. Dom kulture v Ajdovščini Branko Trifkovič, David Trebižan, (Novoletni koncert) Svetlana Marinkovič, Mojca Sirk, Helena Plesničar, Jerica Rudolf 15.12.2001 javni 24. Dom kulture v Ajdovščini Vidojka Curk, David Trebižan, (Novoletni koncert) Nada Kovač, Nikola Bursač, Inna Lavrova, Jerica Rudolf 17.12.2001 javni 25. Župnijska cerkev v Vrhpolju Patricija Kumar 17.12.2001 interni 26. Šolska dvorana Inna Lavrova 19.12.2001 javni 27. Dom kulture v Ajdovščini Nada Kovač, Mojca Sirk, Marko (Novoletni koncert) Kodelja, Špela Kermelj, Mitja Režman, Nikola Bursač, Rajko Koritnik, David Trebižan 19.12.2001 interni 28. Šolska dvorana Mitja Režman 20.12.2001 javni 29. Logatec, Božično novoletni koncert Jerica Rudolf 20.12.2001 javni 30. Senožeče, restavracija Stari grad Rajko Koritnik 22.12.2001 javni 31. Kulturni dom Podraga Rajko Koritnik, David Trebižan 24.12.2001 javni 32. Dom kulture v Ajdovščini Sergej Semenjuk 26.12.2001 javni 33.
Load more

Recommended publications
  • Yugoslav Monuments Associated with the First World War (1918–1941)
    Yugoslav Monuments Associated with the First World War (1918–1941) SYMPOSIUM Ljubljana, 18–19 October 2018 Concept of the symposium: Beti Žerovc Management and organization: Marko Jenko, Urška Jurman, Beti Žerovc Organizer: Department of Art History, Faculty of Arts, University of Ljubljana. The symposium is part of the seminar Art for Collective Use. It has received financial support from the Slovenian Research Agency (research core funding No. P6-0199, History of Art of Slovenia, Central Europe and the Adriatic) Partners: Igor Zabel Association for Culture and Theory, Moderna galerija Location: Moderna galerija, Cankarjeva 15, Ljubljana Symposium booklet editor: Beti Žerovc Translation and proofreading: Marko Jenko, Tamara Soban, Paul Steed Graphic design: Nika Ham Commemorative display for Špelca Čopič: Moderna galerija's Archives Acknowledgement: Safet Ahmeti, Sanja Horvatinčić, Vladimir Jančevski, Nenad Lajbenšperger, Predrag Malbaša, Dušan Medin, Violeta Obrenović, Rok Stergar, Marko Štepec On the cover: Edvard Ravnikar, War Victims Ossuary, 1939, Žale cemetery, Ljubljana, Slovenia; courtesy of: Marko Jenko 2 Yugoslav Monuments Associated with the First World War (1918–1941) The First World War monuments produced in interwar Yugoslavia are today usually dis- cussed separately, within the context of the successor state to which they belong. The symposium will attempt to present a picture of this production that is as comprehen- sive as possible, outlining not only the common features of these works but also their differences, which to a large degree were conditioned by very diverse local traditions of commemoration and memorial creation. The second goal of the symposium is to consider how these monuments are in- scribed with desires to strengthen a common Yugoslav identity, establish a collective imaginary, and develop a distinctive visual image of the young state.
    [Show full text]
  • Damir Globočnik
    m li / l^fSFTi MiMi 1vJBl • •Wj Iv P • rAmJ HIm\ •mkm•1 • 0) VSE ZA ZGODOVINO *,.• ISSN 1318-2498 771318N249009 ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE. leto XI, 2004, št. 1 ISSN 1318-2498 VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Božidar fezemik MO< SPOMINA, PREMO< POZABE 5 Zgodovina ljubljanskih 'nacionalnih spomenikov' DIE MACHT DES ERINNERNS, DIE ÜBERMACHT DES VERGESSENS Die Geschichte der 'nationalen Denkmäler'in Ljubljana Damir Globo=nik RI<ET IZ ŽABJEKA 19 RITTER RIESTERS HUND Janez Polajnar KINEMAÍOGRAF KOT MLINSKI KAMEN 33 DAS KINO ALS MÜHLSTEIN Jernej Kosi »JEDEL JE PRAV MALO, KAKOR JE BILA NJEGOVA NAVADA. PIL JE VE<.« 44 Ivan Cankar, slovenski bohem -prispevek k zgodovini bohemstva na Slovenskem „ER Aß RECHT WENIG, WIE ES SEINE GEWOHNHEIT WAR. ER TRANK MEHR." Ivan Cankar, ein slowenischer Bohemien - ein Beitrag zur Geschichte der Boheme auf slowenischem Gebiet Marta Rendia KRANJSKO DRUŠTVO ZA VARSTVO ŽTVALI1902-1915 59 DER KRAINER TIERSCHUTZVEREIN 1902-1915 Karin Schneider SMRT IN SAMOPROMOCIJA 84 Pokopališ=e kot sredstvo meš=anskega reprezentiranja v =asu kulturnega boja na primeru Dombirna TOD UND SELBSTDARSTELLUNG Der Friedhof als Mittel bürgerlicher Repräsentation ivährend des Kulturkampfes am Beispiel Dornbirn Martin Premk »LJUDJE SO SPOZNALI PAL<I<A KOT BANDITA, 94 KATERI JE BIL ZMOŽEN NAPRAVITI VSEGA« Nekaj dokumentov o Ivanu Laubi=u - Pal=ku, zadnjem povojnem »banditu« „DIE MENSCHEN ERKANNTEN PAL<EK ALS BANDITEN, DER ZU ALLEM FÄHIG WAR" Einige Dokumente über Ivan Laubi= - Pal=ek, deti letzten .Banditen ' nach dem Ziveiten Weltkrieg S knjižne police Anja Dular O NEKI KRITIKI 103 Aleksander Žižek 1. PISMO BRALKI 103 Nataša Budna Kodri=, Aleksandra Serše »KRITIKI SO LAHKO LE LJUDJE, KI IMAJO DRUGA<NO ZGODBO O ISTEM DOGODIOI- 105 (Odgovor urednic zbornika Splošno žetisko društvo 1901-1945 na oceno mag.
    [Show full text]
  • Spomenici Iz Razdoblja Socijalizma U Hrvatskoj – Prijedlog Tipologije
    Spomenici iz razdoblja socijalizma u Hrvatskoj – prijedlog tipologije Horvatinčić, Sanja Doctoral thesis / Disertacija 2017 Degree Grantor / Ustanova koja je dodijelila akademski / stručni stupanj: University of Zadar / Sveučilište u Zadru Permanent link / Trajna poveznica: https://urn.nsk.hr/urn:nbn:hr:162:258793 Rights / Prava: In copyright Download date / Datum preuzimanja: 2021-10-07 Repository / Repozitorij: University of Zadar Institutional Repository of evaluation works SVEUČILIŠTE U ZADRU POSLIJEDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ HUMANISTIČKE ZNANOSTI Sanja Horvatinčić SPOMENICI IZ RAZDOBLJA SOCIJALIZMA U HRVATSKOJ – PRIJEDLOG TIPOLOGIJE Doktorski rad Zadar, 2017. SVEUČILIŠTE U ZADRU POSLIJEDIPLOMSKI SVEUČILIŠNI STUDIJ HUMANISTIČKE ZNANOSTI Sanja Horvatinčić SPOMENICI IZ RAZDOBLJA SOCIJALIZMA U HRVATSKOJ – PRIJEDLOG TIPOLOGIJE Doktorski rad Mentorica Dr. sc. Ljiljana Kolešnik, znanstvena savjetnica Komentor Dr. sc. Vinko Srhoj, izvanredni profesor Zadar, 2017. SVEUČILIŠTE U ZADRU TEMELJNA DOKUMENTACIJSKA KARTICA I. Autor i studij Ime i prezime: Sanja Horvatinčić Naziv studijskog programa: Poslijediplomski sveučilišni studij Humanističke znanosti (usmjerenje: povijest umjetnosti) Mentorica: dr. sc. Ljiljana Kolešnik, znanstv. sav. Komentor: izv. prof. dr. sc. Vinko Srhoj Datum obrane: 10. srpnja 2017. Znanstveno područje i polje u kojem je postignut doktorat znanosti: humanističke znanosti, povijest umjetnosti II. Doktorski rad Naslov: Spomenici iz razdoblja socijalizma u Hrvatskoj – prijedlog tipologije UDK oznaka: 725.94:316.323.7(497.5) Broj stranica: 525 Broj slika/grafičkih prikaza/tablica: 217 / 29 / 4 Broj bilježaka: 479 Broj korištenih bibliografskih jedinica i izvora: 673 Broj priloga: 2 Jezik rada: hrvatski III. Stručna povjerenstva Stručno povjerenstvo za ocjenu doktorskog rada: 1. doc. dr. sc. Dalibor Prančević, predsjednik 2. dr. sc. Ljiljana Kolešnik, znanstv. sav., članica 3. prof. dr. sc. Pavuša Vežić, član Stručno povjerenstvo za obranu doktorskog rada: 1.
    [Show full text]
  • Registro Topografico Analitico
    SebinaOpenLibrary 3.1 04-04-2017 16:23:14 BI BIB. STATALE ISONTINA - GORIZIA Pag. 1 di 238 Patrizia Birri Registro topografico analitico Numero inventario da: 1 a: 999999999 Sezione da SLAVICA a SLAVICA Inventari: Collocati Disponibilità: Tutti Ordinamento: Topografico Sezione SLAVICA Opere in lingue slave, formato e n. di catena 16475 SLAVICA A.00 00001 Tipo circolazione: NO Lo stato della copia non consente il prestito 1 v., escluso dalla consultazione 380994 TSA0488507 *Vodnik-Album : mit Beiträgen von 86 Verfassern und vier lithographirten Beilagen / herausgegeben von Ethbin Hein. Costa. - Laibach : I. v. Kleinmayr & F. Bamberg, 1859. - XI, 268 p., c. di tav. : ill., mus. ; 29 cm. ((Front. anche in sloveno. HA PER ALTRO TITOLO 1084320 TSA0488511 *Vodnikov spomenik. 66433 SLAVICA A.00 00002 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140308 PUV0860644 *Rihard Jakopič v besedi. - V Ljubljani : Pri Slovenskem knjižnem zavodu, 1947. - XXI, 186 p., [24] c. di tav. : ill. ; 28 cm. 71482 SLAVICA A.00 00003 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140309 TSA1436081 *Sto pesmi Otona Župančiča / Oton Župančič ; [uredil Janez Logar ; uvod je napisal Josip Vidmar ; slovarček je sestavil Mirko Rupel ; prevod uvoda je oskrbel Ljubo Jurković]. - Beograd : Jugoslovenska knjiga, 1948. - XXII, 206 p., [1] c. di tav. : ritr. ; 28 cm. 75003 SLAVICA A.00 00004 Tipo circolazione: INTERNA 1 v. 2140310 SBL0015437 *Prešernov album / [uredil in opombe napisal Francè] Kidrič ; [z uporabo Kidričevega gradiva dokončala Alfonz Gspan in Mirko Rupel]. - Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1949-1950. - VIII, 338 p. : ill. ; 29 cm + 1 c. ripieg. 119024 SLAVICA A.00 00005 Tipo circolazione: LIBERA 1 op. 2140316 TSA1436084 *Primorski založniški signeti / Marijan Brecelj.
    [Show full text]
  • 4 Nastanek in Pomen Krajevnega Imena Ljubljana 8 Prispevki
    Glasilo Mestne občina Ljubljana, številka 8, 9, letnik XIII, september 2008, ISSN 1318-797X 4 8 52 64 Nastanek in pomen Prispevki uglednih Projekt Ljubiteljska literarna krajevnega imena javnih osebnosti za Slovenska cesta 2008 posvetila Ljubljani Ljubljana dialog med glavnim mestom in državo Foto: Jakše Jeršič Vsebina Uvodnik 3 Ljubljana ljubljena Nastanek in pomen Vznemirljivi prvi koraki v šolo ali popočitniška srečanja z novimi in starimi krajevnega imena Ljubljana 4 sošolci in učitelji so živo v zraku. Za varno pot radoživih učenjačkov skrbi Iconotheca Valvasoriana ta čas v Ljubljani dvesto očetovskih in materinskih rok, izurjenih v posebnih in Ljubljana 6 tečajih Sveta za preventivo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana, na Prispevki za dialog med čelu z županom in njegovimi sodelavci. Triletne vrtčevce je za presenečenje glavnim mestom in državo: pričakalo Sto ugank Anje Štefan in Jelke Reichman, šolarje pa Klobuk gospoda Stane Bernik, Peter Božič, Konstatina Petra Svetine in Petra Škerla. Tako Ljubljana že pred letom 2010, France Bučar, Tone Dolčič, ko bo svetovna prestolnica knjige, polaga v roke svojim najmlajšim knjigo kot Mojca Drčar Murko, prvo življenjsko popotnico. Cvetka Hedžet Tóth, O prihodnosti Ljubljane in z njo države pa ta čas odločajo zapisane in Matjaž Kmecl, Miklavž Komelj, razglašane namere osebnosti, ki želijo »prevzeti odgovornost« za našo skupno Božo Kos, Drago Kos, blaginjo, prepoznavnost ali pomembno mesto v svetu. Ljubljana je v zadnjem Peter Krečič, Lev Kreft, mandatu, izrecno pa v zadnjih dveh letih
    [Show full text]
  • Polona Jurinić: Slovenske Boje U Hrvatskoj Likovnoj Umjetnosti
    Polona Jurinić SADRŽAJ I. Iz povijesti likovnih akademija u Zagrebu i Ljubljani 12 II. Likovni umjetnici u Hrvatskoj koji su rođeni u Sloveniji, djelovali ili studirali kao Slovenci u Hrvatskoj ili su slovenskog podrijetla Od XV. do XVIII. stoljeća 16 XIX. stoljeće 48 XX. stoljeće 70 III. Slovenski likovni umjetnici, koji su studirali na Akademiji u Zagrebu od 1907. do 2009. godine Popis studenata 122 Kratke biografije najpoznatijih slovenskih likovnih umjetnika 126 Životopis autorice 150 Izvori 152 Zahvale 154 VSEBINA I. Iz zgodovine likovnih Akademij v Zagrebu in Ljubljani 13 II. Likovni umetniki na Hrvaškem, ki so rojeni v Sloveniji, delovali ali študirali, kot Slovenci na Hrvaškem ali so slovenskih korenin Od XV. do XVIII. stoletja 17 XIX. stoletje 49 XX. stoletje 71 III. Slovenski likovni umetniki, ki so študirali na Akademiji v Zagrebu med letoma 1907 in 2009 Seznam študentov 122 Kratke biografije najbolj znanih slovenskih likovnih umetnikov 126 Življenjepis avtorice 151 Viri 153 Zahvale 154 SLOVENSKEBOJEUHRVATSKOJLIKOVNOJUMJETNOSTI UVODNA RIJEČ AUTORICE tkad sam se 1994. učlanila u kulturno-prosvjetno društvo Slovenski dom u Zagrebu i Okad smo u Društvu 1996. godine pokrenuli izlaženje glasila Novi odmev, zanimao me kulturni doprinos Slovenaca u Zagrebu i Hrvatskoj. Iz broja u broj Novog odmeva pronalazili smo zaslužne Slovence koji su djelovali na tom prostoru u kulturi, znanosti, medicini…Sve to nije slučaj- no. Zagreb je u ne tako davnoj prošlosti bio kulturno i znanstveno središte toga dijela Europe. Mnogi Slovenci došli su studirati na zagrebačko Sveučilište ili su došli „trbuhom za kruhom“. Proučavanjem raznih enciklopedija i monografija te osobnim kontaktima, došla sam do impozantnog broja imena i biografija likovnih umjetnika – slikara, kipara, arhitekata, arheologa, povjesničara umjetnosti, fotografskih umjetnika, crtača stripova, animatora crtanih filmova, scenografa, kostimografa koji su rođeni u Sloveniji ili imaju slovenske korijene.
    [Show full text]
  • Plečnikova Ljubljana.Pdf
    Plečnikova Plečnik’s Ljubljana Plečnikova Spoštovani! Dear Readers, Pred nami je četrta publikacija iz Before us is the fourth publica- serije Portret mesta in izjemno tion in the series Portrait of a vesel sem, da imata v njej glavno City, and I am very pleased that vlogo naš arhitekt Jože Plečnik it features our architect Jože in njegova Ljubljana. Plečnik and his beautiful Lju- Jože Plečnik je Ljubljani vdihnil bljana. neizbrisljiv pečat; s premišljeni- Jože Plečnik left an indelible im- mi zasnovami mostov, trgov in pression on Ljubljana; with his ulic, jo je preoblikoval v narodo- thoughtfully designed bridges, vo prestolnico in dal nastavke squares, and streets, he shaped za njen nadaljnji razvoj. Našega M. Fras it into a national capital and prelepega mesta si ne moremo created the foundation for its predstavljati brez njegovih edinstvenih stvaritev – Tro- further development. We cannot imagine our beautiful mostovja, Narodne in univerzitetne knjižnice, pokopališča city without his unique designs: the Triple Bridge, the Na- Žale, Glavne tržnice in Križank. tional and University Library, Žale Cemetery, the Central Njegove zamisli o oblikovanju monumentalne vodne osi Market, and the Križanke Outdoor Theatre. skozi mesto smo v zadnjih letih nadgradili z oživljanjem In recent years, we have built upon his ideas of creating a nabrežij Ljubljanice. Z novimi mostovi in ureditvami na- monumental water axis through the city by reinvigorating brežij Ljubljanice smo dali Plečnikovim delom novo ži- the banks of the Ljubljanica River. With new bridges and vljenje in jih vključili v prenovo mestnega središča, ki smo rearrangement of its banks, we have breathed new life ga namenili pešcem in kolesarjem ter ga s tem na široko into Plečnik’s designs and included them in the renewal odprli raznolikemu družabnemu in kulturnemu dogajanju.
    [Show full text]
  • Bistričani Soglašajo Apetiti Po Najboljši Zemlji Kažipot Novim Generacijam
    V ponedeljek se bo v gorenjskih šolah spet oglasil zvonec. Otroci izkoriščajo zadnje dni počitnic za brezskrbne igre na snegu. Tega je letošnjo zimo dovolj nasulo tudi v nižinah, kjer so ga bili veseli predvsem najmlajši. Posnetek je z Rupe pri Kranju. Tu so se v torek cicibani iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp pomerili v teku med slalomskimi vratci in v smuku. — H. J. ' Leto XXXIV. Številka 6 Kranj, torek, 27. 1. 1981 Cena: 7 din Ustanovitelji: občinska konferenca SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, in Trtic — Izdaja Časopisno podjetje od januarja 1958 kot poltednik, od janu­ G Ima Kranj — Glavni urednik Igor Slavec arja 1960 trikrat tedensko, od januarja — Odgovorni urednik Andrej 2alar 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO Bistričani soglašajo Te dni se občani v tržiških krajevnih skupnostih občanov, kar kaže, da jih razprava o četrtem samoprispevku zanima, saj pogovarjajo o predlogu za četrti samoprispevek jih običajno ne pride niti toliko. — Bistričani so ga prvi podprli, saj bi z njegovo Bistriška krajevna skupnost, ki se počasi prebuja iz mrtvila, ima za to pomočjo radi dokončali dom družbenih organi­ petletno obdobje kup načrtov. Med zacij njimi je ob izgradnji še enega po­ slovnega centra, podobnega Dete­ Trtic — Čeprav se tretji občinski bi jo bolj razvite mestne in prime­ ljici, rekreacijskega središča v Ro- ~i samoprispevek Se ni iztekel — zaradi stne krajevne skupnosti — Tržič, čevnici, hortikulturni poživitvi kraja I nepotrebnosti gradnje dveletne šole Bistrica, Pristava, Kovor in Ravne in ureditvi dohodnih poti vsekakor i usmerjenega izobraževanja bo skle- - odstopile manjšim sosedam, da bi najzanimivejša zamisel o gradnji lahko speljale svoje načrte gradenj d njen konec maja — že od lanskega doma družbenih organizacij.
    [Show full text]
  • Titostalgia Titostalgija a Studyofnostalgiaforjosip Broz TITOSTALGIA – Mitja Velikonja 9 866 455534 789616 9 Isbn 961-6455-53-4
    Titostalgia mitja velikonja mitja isbn 961-6455-53-4 12,00 eur 12,00 9 789616 455534 TITOSTALGIJA – Študija nostalgije po Josipu Brozu A Study of Nostalgia for Josip Broz Josip for Nostalgia of Study A TITOSTALGIA – TITOSTALGIA 9 789616 455534 789616 9 12,00 eur isbn 961-6455-53-4 isbn mitja velikonja Titostalgija oovitek.inddvitek.indd 1 55.. 11.. 22009009 112:34:032:34:03 doslej izšlo v zbirki mediawatch marjeta doupona horvat, roman kuhar jef verschueren, igor þ. þagar Medijske podobe homoseksualnosti Retorika begunske politike v Sloveniji Media the in Violence sandra b. hrvatin, lenart j. kuèiæ, petrovec dragan breda luthar brankica petkoviæ Politika teletabloidov Medijsko lastništvo Up Her Making valerija vendramin, jerca legan, urša skumavc urša legan, jerca vendramin, valerija darren purcell jernej rovšek drglin, zalka vidmar, h. ksenija hrþenjak, majda Slovenska drþava na internetu Zasebno in javno v medijih Freedom of Non-accountability of Freedom tonèi a. kuzmaniæ mitja velikonja bervar gojko Bitja s pol strešice Evroza Serving the State or the Public the or State the Serving karmen erjavec, sandra b. hrvatin, brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin, hrvatin b. sandra barbara kelbl lenart j. kuèiæ, iztok juranèiè, s 1990 Mi o Romih marko prpiè, roman kuhar the in Slovenia in Policy Media Mediji za drþavljane milosavljeviæ marko hrvatin, b. sandra matevþ krivic, simona zatler Svoboda tiska in pravice posameznika brankica petkoviæ, sandra b. hrvatin Left Imaginary the of Victory The In temu pravite medijski trg? kuèiæ j. lenart hrvatin, b. sandra breda luthar, tonèi a. kuzmaniæ, velikonja, mitja dragoš, sreèo sreèo dragoš, mitja velikonja, kuzmaniæ, a.
    [Show full text]
  • Programi V Slovenskih Muzejih in Galerijah 2014
    ] ] PEDAGOŠKI PROGRAMI V SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH ] 2014 · 2016 ] SKUPNOST MUZEJEV SLOVENIJE ] ] PEDAGOŠKI PROGRAMI V SLOVENSKIH MUZEJIH IN GALERIJAH ] 2014 · 2016 ] Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2014/2016 Založila in objavila: Skupnost muzejev Slovenije Zanjo: Metka Fujs Pedagoška sekcija pri skupnosti muzejev Slovenije Zanjo: Nataša Ferlinc Krašovic Zbrali in uredili: Ana Katarina Ziherl in Barbara Hrovatin Prelom in oblikovanje: Helikopterdesign Ljubljana 2014 SKUPNOST MUZEJEV SLOVENIJE Predgovor ] ] ] ] Malo je okolij, podobnih muzejskim, ki bi ponujala boljše razu- ki je pripravila že sedmo izdajo pregleda pedagoških programov mevanje evolucijskih procesov v naravi, družbe in njenega ra- v slovenskih muzejih in galerijah, ki obsega triletno obdobje od zvoja od začetkov do danes. Muzeji so institucije, ki vključujejo leta 2014 do 2016. Letos sekcija namesto dosedanjih tiskanih iz- zgodovino, naravo, znanost, verovanja in umetnost na različne daj prvič ponuja knjižico pedagoških programov v elektronski načine in v različnih oblikah, zaradi česar so najboljša okolja obliki z dostopom na spletni strani Skupnosti muzejev Slovenije. specializiranega in kompleksnega učenja. Tudi zato, ker ponu- To je pot, ki omogoča širok dostop vsem uporabnikom in obi- jajo praktično izkušnjo ob predmetih z nosilci znanja in spret- skovalcem muzejev, ki uporabljajo njihovo okolje za učenje in nosti ali umetniki. Muzeji ponujajo učenje ob igri, učenje kot nadgrajevanje znanja, obenem pa daje možnost dopolnjeva- preživljanje prostega časa in poglobljeno, organizirano tematsko nja podatkov. učenje z različnimi metodami utrjevanja in preverjanja pridob- Muzeji so prostori srečevanja med uporabniki in muzejskimi ljenega znanja. Zaradi neposrednega stika z neznanimi izvirnimi strokovnjaki, med uporabniki in umetniki, med uporabniki in predmeti ter postopki njihovega pridobivanja in ohranjanja ima znanstveniki.
    [Show full text]
  • Spomeniki Prve Svetovne Vojne
    UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA ETNOLOGIJO IN KULTURNO ANTROPOLOGIJO SPOMENIKI PRVE SVETOVNE VOJNE Raziskovalne naloge študentov pri predmetu Socialni spomin in kulturna dediščina NOSILEC PREDMETA: RED. PROF. DR. BOŽIDAR JEZERNIK UREDILA : ASIST. DR. ANJA MORIC Ljubljana 2018 Kazalo CERKEV SV. ANTONA IN ITALIJANSKA KOSTNICA NAD KOBARIDOM ................................................ 3 SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI V ČRENŠOVCIH ..................................................................... 6 SPOMENIK PADLIM V 1. SVETOVNI VOJNI: POLJE PRI LJUBLJANI ......................................................... 9 KAPELICA SV. ROKA V DOLENJI VASI PRI RIBNICI ................................................................................. 10 SPOMENIK ŽRTVAM 1. SVETOVNE VOJNE V KOLOVRATU – CERKEV SV. LOVRENCA .................. 12 GORA PRI SODRAŽICI ...................................................................................................................................... 14 KLEČEČI VOJAK V AVSTRIJSKI UNIFORMI NA ZASAVSKI SVETI GORI .............................................. 16 VOJAŠKO POKOPALIŠČE NA REBRU V BOHINJSKI BISTRICI ................................................................. 17 SPOMENIK PADLIM V PRVI SVETOVNI VOJNI NA BREZNICI ................................................................. 20 SPOMINSKA PLOŠČA PADLEMU MADŽARSKEMU UČITELJU V LOKOVCU ....................................... 22 SPOMENIK 1. SVETOVNE VOJNE NA PLANINI NA KRAJU ......................................................................
    [Show full text]
  • Zgodovina SAZU-II.Knjiga-Elektronska Izdaja-Lowres2.Pdf
    1 2 Željko Oset Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove (1945–1992) & France Bernik Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Pričevanje 3 Željko Oset Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Razvoj najvišje znanstvene in umetniške ustanove (1945–1992) & France Bernik Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (Pričevanje) Uredniški odbor Peter Štih, Kajetan Gantar, Alojz Kralj, Matija Gogala, Niko Grafenauer, Marjan Kordaš Glavna in odgovorna urednika Uroš Skalerič, Peter Štih Jezikovni pregled Jernej Županič Izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti Logotip Ranko Novak Oblikovanje in prelom Matija Jemec Ljubljana, 2017 Elektronska izdaja URL povezava http://www.sazu.si/publikacije.html S knjigo, katere izid se je iz tehničnih razlogov premaknil v začetek leta 2017, se Slovenska akademija znanosti in umetnosti pridružuje obeleževanju 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 001.32(497.4)(091)(0.034.2) OSET, Željko Zgodovina Slovenske akademije znanosti in umetnosti Razvoj naj- višje znanstvene in umetniške ustanove [Elektronski vir] : (1945-1992) / Željko Oset, & Tranzicija v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti : pričevanje / France Bernik. - El. knjiga. - Ljubljana : Slovenska akademi- ja znanosti in umetnosti, 2017 Način dostopa (URL): http://www.sazu.si/publikacije.html ISBN 978-961-268-047-3 (pdf) 1. Slovenska akademija znanosti in umetnosti
    [Show full text]