Glasilo Arhivskega Društva in Arhivov Slovenije Letnik Lil, Številka 1 — 2 Ljubljana 1980 ^Jrt

Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik lil, Številka 1 — 2 Ljubljana 1980 ^Jrt. /•• Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik III, Številka 1—2 Ljubljana 1980 UDK 930.25 (497,12X05)

ARHIVI

Glasilo Arhivskega društva Slovenije in arhivov Slovenije.

Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije. Uredništvo: Zvezdarska l,p. p. 70, 61001 Ljubljana, telefon 20-552.

Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Peter Vodopivec, Sre=ko Brisar Oprema platnic: Tomaž Marolt Lektor: mag. Mil=ek Komelj Uredniški ódbor: Ljudmila Bezlaj-Krevel, Miran Kafol (tehni=ni urednik), Tone Kolšek, Viktor Vrbnjak, Marija Oblak - Carni (odgovorna urednica), Kristina Samperl, mag. Milica Trebše-Stolfa, Ema Umek (glavna urednica), Marjan Drnovšek. Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji.

Izdajo so omogo=ili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, arhivi v Sloveniji in Arhivsko društvo Slovenije.

Tisk: Prepis in razmnoževanje Edvard Usenik, Ljubljana, Kadilnikova 8.

Po mnenju republiškega komiteja za kulturo Št. 4210-91/78 • dne 7. 3.1978 je publikacija oproš=ena pla=ila temeljnega davka od prometa proizvodov. KAZALO

Janez Kos — Erna Umck, Rod Marije Javcršck, matere Josipa Broza — Tita S

Jote l'rin7i=, Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944—1946), organizacija, pristojnosti in arhivsko gradivo 8 Ema Umck, Gradivo za zgodovino Slovencev v splošnem upravnem arhivu na Dunaju 13

Peter Kibnikar, Valorizacija ustvarjalcev arhivskega gradiva - TEZE 18 Marj an Zupan =i =, ZAK U U< K1 sek cijc za valori zacij o ust va rjalec v na se mi na rj u v Pt uju 20 Vladimir ¿inner, Evidence službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv - 21 Kristina Šainpcrl, Akccsijska knjiga 24 Marjan Drnovšek, Ema Umck, Evidenca po prevzemu gradiva v arhiv 26 Marjan Drnovšek, Vodnik po arhivu 27

Ana Zalctclj, Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o arhivih 29 France Hrcnk, Ljubljana pozdravlja osvoboditelje 40 Delo arhivov in arhivskih organizacij 41

Jože Žontar, Perspektive arhiva kot udeleženca v varstvu kulturne dediš=ine 41 Usmeritev arhivske službe v SR Sloveniji v letih 1981-1985 45 Ljudmila Bezlaj-Krcvel, Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije od 15. do 17. XI. 1979 49 Andrej Fekonja, 25 let zgodovinskega arhiva v Ptuju 50 Vladimir Žumcr, Arhivski prostori za obmo=je ob=ine Kamnik 51 Andrej Fekonja, Strokovni seminar arhivskih delavcev slovenskih arhivov v Ptuju 52 Peter Klasinc, Arhivi 80 - Tehni=na vprašanja arhivov (H. posvetovanje o opremi arhivskih skladiš= in arhivskega gradiva) 53 Saša Seršc, Razstava „600 let Ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuja" v Ljubljani 54 Peter Klasinc, IX. Kongres zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije 54 Miran Kafol, Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljane 55 Peter Rib nikar, IX. Mednarodni kongres arhivov v Londonu .55 Tone Kolšck,

Ocene, poro=ila o publikacijah 64

Arhivist, Leto XXVIII/1978, št. 1-2 (Branko Oblak) 64 Arhivski pregled 1, Beograd 1979 (Branko Oblak) 64 Arhivski vjestnik I (1958) XVII-XVIII (1974-1975) (Darinka Drnovšek) 64 Archivni =asopis, št. 1, 1980 /30, ISSN 004-0398, (Ljudmila Bezlaj-Krevel) 65 Mitteilungen des steiermarkischen Landes-Archivs, Folge 29, Graz, 1979 (Kristina Šamperl) 67 Skozi zgodovinski arhiv v Ptuju 1955-1980,, Ptuj 1980,99 strani (Metka Gomba=) 68 Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ. (Peterr Klasinc) 68 Dzialainoš= naukowa archiwow polskich, Varšava — Lodž 1978 (Marija Oblak-

Obvestila o pomembnejšem gradivu v doma=ih in tujih arhivih 77

Gradivo za zgodovino Slovencev v Tirolskem deželnem arhivu v Innsbrucku (Majda Smole) 77

Nove pridobitve slovenskih arhivov 79

Arhiv SR Slovenije 1979 79 Pokrajinski arhiv Maribor 1979 79 Nadškofijski arhiv Ljubljana 1977-1980 80 Zgodovinski arhiv v Ptuju 1979 80

Bibliografija arhivskih delavcev 1979-1980 U

Osebne vesti 85

Tone Kolšek (Franc Sedmak) 87

Sinopsisi 89 =lanki in razprave

ROD MARIJE JAVERŠEK, MATERE JOSIPA »KOZA - Kajžo v Treb=ah je podedoval najstarejši sin Matej. Nje- TITA gov brat Luka je šel za kruhom v Trst, brat Mihael pa seje 1828 priženil na Loko 48 vPodsrcdik enaindvajsetletni Janez Kos - Ema Umck Ani Pc =rnk. Ob poroki je bil še mladoleten, star je bil 23 let, in mu je moralo gospostvo Bizcljsko dati poro=no Rod Javcrškov nam je znan v bližini Treb= že od konca dovoljenje. Rod Pe=nikov se na obmo=ju Pod src d • po- 15. stoletja. V urbarju gospostva Podsrcda se namre= javlja tako kot rod Javcrškov že od 16. stoletja. Pri takrat omenjata na Javorju, v zaselku kraja Osredek pri Pc=nikovili se je po doma=e reklo pri Pepelniku, kar kaže, Pod sredi, Lubcj Javcršek in njegov sin Rupert. Imela sta da so pri hiši neko= izdelovali pepe li ko. Doma=ija »cbjla vsak svojo doma=ijo. Drugi Lubcj • v sin Ulrik je imel podložna gospostvu Podsrcda. Ana jo je podedovala po kmetijo na Hu=ali pri Kozjem. JavcrSkc zasledimo tudi v o=etu Martinu Pc=niku. Katastrski popis iz leta 1826 urbarju gospostva Pod sreda iz leta 1570. V mati=nih navaja poleg stavbne parcele s hišo in stavbne parcele z knjigah župnije Sv. Peter pod Sv. gorami pa zasledimo gospodarskim poslopjem še 16 hektarov in 84 arov zemlje, prvega JaverSka 1709. leta, ko se je rodil Matej, sin Mateja od katere je bilo kar 12 hektarov in 50 arov gozda in le 80 in Marine Javcršek v Lazah, zaselku Trcb=. V mati=nih arov njiv in 59 arov vinograda, drugo pa so bili pašniki in knjigah župnije Pod sreda pa je naveden prvi Javcršek travniki. Za Mihaela Javerška je pomenila pnženitev v trg 1727. Takrat seje Jurij Javcršek. sin pokojnega Andreja, Podsredo nedvomno vzpon na družbeni lestvici. Z Ano sta poro=il s Katarino Kcber. Javerškc v Skopc=ncm, zaselku inicia le sina Janeza, kije umrl 1855 pri vojakih, star 26 Trcb=, omenja tudi urbar gospostva Kunšperk iz leta let. Ana mu je umrla že po dveh letih zakona (1830). I 732. Navedeni so preskopo.da bi laliko podali rod Javcr- Drugi= se je poro=il =ez eno leto s petindvajsetletno Ma- škov od 16. stoletja dalje. Mogo=e bi ga mogli izpeljati, =e rijo Gabron, nezakonsko kajžarsko h=erjo. V zakonu z bi preu=ili še druge vire. zlasti pa urbarje gospostev Pod- Marijo je imel še osem otrok: Marijo (1833), Fran=iško sreda in Kunšperk. Pri rodovniku, ki ga podajamo, smo (1836), Martina (1839), de=ka, ki je umrl ob porodu uporabili samo podatke iz mati=nih in družinskih knjig, ki (1841), Franca (1842), Ano (1844), de=ka, ki je umrl ob so jifi vodila župniš=a. porodu (1847), in deklico, umrlo takoj po porodu (1850). Strjeno lahko rod Javcrškov iz Trcb= zasledujemo od Otroštvo so preživeli le trije otroci, in to h=eri Marija in leta 1739, ko se je Andrej, srn pokojnega Matevža Fran=iška ter sin Martin, kije podedoval posest. JaverSka, vdovec in hlapec iz llrastja, priženil na kajžo, ki Triindvajsctlctm Martin Javcršek se je 1862 poro=il z je bila podložna gospostvu Btzeljsko, k dvajsetletni Neži Marijo Posteržin, triindvajsctlctno kme=ko h=erjo iz Ucsnik v Srednje Trcb

Matevž Javcršck Marina

Andrej Javcršck Neža Rcsnik (1719)-1789

Blaž Ju wrick Marija Požek 28.1.1648

Blaž Javcršck Marija Krivec (1770)-18. 10. 1824 OD 1795 1775-1840

Mihael Javcršck Marija Gabron 25.9. 1804-26.4. 1886 1831 13.6. 1806-13. 1. 1862

Martin Ja\cršek 11. 11. 1839-2.3. 1915 1862

Franc Marija Janez Anton Jožef Ana Jera 1862-1868. 25.3. 1864-1918 1865-1936 1867-1938 1870- 1873-1951 1875- poro=ena 31. 1. 1881 Franjo Broz GENEALOGIJA RODU MARIJE JAVERŠEK

J a ncz I'o stre ži n Jara Gersak (1754)-18. 7. 1810 (1768)-1835

Jožef l'osti: r'/j • Barbara Rozan • 24.2. 1803-9. •. 1868 OD 1822 1805-1859

Marija Posteržiii 27. 11.1839-22.2, 1906

Martin Jožefa dcuck Antonija Nežu Fran=iška 1880-1880 1881-1882 1884-1885 1876-1886 1876 1878- 2 SLOVLNSKI NARODNOOSVOBODILNI SVIÌT pritožb oseb in nadzorstvene pritožbe Javnega tožilca (1944-1946), ORGANIZACIJA, PRISTOJNOSTI IN AR- I.RS.3 Do nove spremembe je prišlo 5. 3. 1946, ko seje HIVSKO GRADIVO predsedstvo preimenovalo v p rez id ij SNOS, ki je i/.dajal /akonc za LRS. SNOS je kon=al svoje delo na svojem Jože Princi £ 11. zasedanju,4 na k u tere m je sprejel predlog zakona o ustavodajni skupš=ini LRS, predlog zakona o volitvah Mejnik v razvoju slovenskega narodnoosvobodilnega ljudskih poslancev za ustavodajno skupš=ino, predlog gibanja pomeni prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvo- zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o upravni bodilnega sveta februarja 1944 v

12 GRADIVO ZA ZGODOVINO SLOVENCEV V SPLOŠ- podrejenih oblasti in uradov, zadeve javne varnosti (npr. NEM UPRAVNEM ARHIVU NA DUNAJU društev, tisk), regulacija okrajev, dolo=itev sedežev nižjih politi=nih ohlaslev in uradov, vodstvo javnih sanitetnih lima Umck zadev, zadeve zemljiške odveze, evidenca prebivalstva in izvedba ljudskega štetja, vodstvo in nadzorovanje mati=nih Vklju=enost slovenskega narodnostnega teritorija v knjig, humanitarnih zavodov, bolnišnic, potrjevanje preli- avstroogrsko monarhijo pred letom 1918 pogojuje, daje minary • v od države nedotiranih politi=nih fondov, ple- pomemben de] viro- za zgodovino Slovencev v drugi miške zadeve, fevdne zadeve, zadeve ustanov, zadeve ob- polovici 19. stoletja v fondih centralnih iipraynih uradov =inskih in okrajnih zastopstev, potrjevanje županov in na Dunaju. Centralna uprava, ki je bila v Avstriji sprva predstojnikov okrajev, imenovanje predsednikov deželnih organizirana kolegijsko, je leta 1848 doživela velike zborov, domovinske zadeve, podelitve obrtnih prevoznih spremembe. Ustanovili so nove centralne upravne organe koncesij, odlo=itve v prestopkih glede vodne policije, — ministrstva —, tako ministrstvo za zunanje zadeve in obrtnih, lovskih, gozdarskih in poljedelskih predpisov, zadeve cesarske hiše, ministrstvo za notranje zadeve, ribolovnega, vodnega zakona in patenta o orožju, zadeve pravosodno ministrstvo, trgovinsko ministrstvo, finan=no društev, pravica združevanja, dovoljenje delniških družb, ministrstvo, vojno ministrstvo, ministrstvo za u k in bogo- vodstvo delavskega nezgodnega in pokojninskega zava- =asljc in ministrstvo za poljedelstvo in rudarstvo. Ve=ina rovanja.3 teli ministrstev je imela svoje predhodnike v prejšnjih Notranje ministrstvo je bilo organizacijsko razdeljeno kolegijsko organiziranih oblastvih, nekatera pa takih pred- na predsedstvo in departmajc. V okviru ministrstva so hodnikov niso imela. Ta organizacijska struktura je do- delovali še naslednji uradi ali sveti: arhivski svet, najvišji živela do propada avslroogrskc monarhije v letu 1918 še sanitarni svet, stalni sosvet za zadeve prometa z živili in spremembe, tako so bili za nekatere resore na novo usta- drugimi predmeti uporabe, sosvet za zavarovanje, komisija novljeni še: policijsko ministrstvo 1859—1870, ministrstvo za regulacijo Donave, hidrografi=ni centralni urad (do za deželno brambo in javno varnost 1868, ministrstvo za 1. 1908). železnice 1896, ministrstvo za javna dela 1908 in tik pred Fond notranjega ministrstva sestavljajo: koncem monarhije še ministrstvo za socialno skrbstvo in - predsedstveni spisi 1848-1918 ministrstvo za ljudsko zdravstvo.1 Ve=ino teh fondov - splošni spisi 1848 1918 hrani danes Splošni upravni arhiv, delno pa tudi drugi ar- - splošni spisi Varia 1848 1900 hivi: vojni, finan=ni, hišni, dvorni in državni. Pri delu za - sanitetni spisi S 1911-1918 izvedbo sporazuma med Jugoslavijo in Avstrijo iz leta - spisi zavarovanja V 1907-1918 1923, ki dolo=a v =l. VI, da se vrne gradivo ministrstev - spisi prehrane I: 1917-1918. 1888-1918, so bili pregledani fondi ministrstev in eviden- Predsedstveni spisi se dele na d •• regi stratim: tiran sistem njihove ureditve. V naslednjih vrstah bomo 1848-1899 in 1900-1918.4 Gradivo je razvrš=eno v prvi podali strukturo ureditve fondov ministrstev, ki so danes v registrati! ri po registra turn cm na=rtu na 47 oddelkov, ki sc Splošnem upravnem arhivu na Dunaju, in opozorili na gra- ponekod dele na pododdelke, in obsega skupaj 1200 divo v njih, pomembno za zgodovino Slovencev. fase. V pododdelke je gradivo še podrobneje razvrš=eno Notranje ministrstvo je 1848. leta prevzelo posle ukinje- predvsem po deželah, krajih, rekah, priimkih oseb, vrstah nega policijskega dvornega urada in del poslov dvome institucij. pisarne. {Competence notranjega ministrstva so se spre- Po deželah je gradivo razvrš=eno v naslednjih oddelkih: menile že naslednje leto, ko so mu odvzeli verske zadeve. 3 deželnoknežji uradi, nadzorovanje okrajnih glavarstev, V letu 1852 pa je vodstvo policijske uprave prevzel najvišji ob=inske zadeve, sodna ustava in jezik poslovanja, policijski urad (Oberste Polizeibehörde). Taje od 1858 4 per sonai ije, dalje obdržal vodstvo policije v državnih in varstveno- 11 ob=inske zadeve, volitve županov, policijskih zadevah, administrativne zadeve lokalne poli- 20 varnost in žandarmerija, cije pa je vodilo notranje ministrstvo. V letu 1859 je bilo 22 upori, revolucije, ekscesi, najvišje policijsko oblastvo ukinjeno in namesto njega je 31 deželnozborske volitve, deželna zastopstva, bilo ustanovljeno policijsko ministrstvo, notranje mi- 33 statistika, ljudska štetja (do 1.1864), nistrstvo pa je prevzelo vodstvo žandarmerije. Leta 1853 42 prora=uni dežel, fondi. je ministrstvo dobilo še resor kmetijstva, vklju=no s Zato tu najhitreje najdemo gradivo, ki se nanaša na kmetijskim in gozdarskim parkom. Ko je bila 1. 1860 slovensko ozemlje. Mnogo zanimivega gradiva vsebujejo reorganizacija centralne uprave, se notranje ministrstvo tile oddelki oziroma pododdelki: železnice (signatura preimenuje v Državno ministrstvo (Slaatsmiiiislcriuin), ki 14/6), društva in društvena zborovanja 1851-, =etrtletna je prevzelo tudi posle ukinjenega ministrstva za u k in poro=ila deželnih vlad oziroma uameslništcv o delovanju bogo=astje. V letu 1867 je državno ministrstvo ukinjeno, društev 1878- (signatura Ì5 splošno), poro=ila o delo- ponovno je bilo ustanovljeno notranje ministrstvo, ki je vanju posameznih društev 1851- (signatura 15/1-16), prevzelo politi=no administrativno vodenje zadev dežel. ustanovitev delavskih društev (signatura 15/1), poro=ila o Del kom pele ne je izgubilo notranje ministrstvo v letu ljudskih shodih in delavskih zborovanjih (signatura 15/3), 1868, ko sla bili ustanovljeni ministrstvi za deželno knjižna cenzura in tiskovne tožbe (signatura 16), delavski brambo in javno varnost ter za kmetijstvo, in leta 1908, ko nemiri 1870- (signatura 20/9), upori, revolucije, štrajk i je bilo ustanovljeno ministrstvo za javna dela. {Competence (signatura 22), u=ni zavodi (signatura 38), notranjega ministrstva so se razširile ponovno leta 1870, Leta 1900 so spremenili rcgistralumi na=rt, vse gradivo ko je z ukinitvijo policijskega ministrstva notranje mi- so razvrstili v 43 oddelkov, ki so jih ponekod delili na nistrstvo znova prevzelo policijske zadeve. pododdelke (npr. signatura 11/1 statuti mestnih ob=in, {Competence notranjega ministrstva so bile med drugim volitve županov, 20/9 delavska policija, red služin=adi, tele: vodstvo politi=no upravnih zadev in politi=ne uprave štrajki). Registratura 1900-1918 obsega kartone št. 13 1200—2503. Kot arhivski pripomo=ek za iskanje gradiva deželni davki, 36 saniteta, 36/1 zdravniški personal, 36/2 služi navedeni inventar, ki pa podaja le podroben registra- bolnišnice in humanitarni zavodi, 36/3 oskrb ovalu ine, ture n na=rt glede na razvrstitev gradiva v posameznih 36/4 zdraviliš=a, kopališ=a, 36/5 epidemije, 36/6 •••- kartonih. ljenje, 36/7 lekarn arsivo, 36/8 mrliški ogled, 36/9 Splošni spisi so bili delno že preškartirani, delno pa so veterina, 36/10 živalska kuga, 36/11 potni stroški za bili poškodovani v požaru leta 1926, tako je gradivo zdravnike in veterinarje, 37 zavodi za slepe, sirote in ohranjeno precej nekompletno. Splošni spisi so razdeljeni neme, 37/1 ubo?.ne zadeve, 42 predlogi davkov, 42/2 na tri registraturne periode: 1848-1869, 1870-1899 in ra=unski zaklju=ki. Gradivo, ki se nanaša na društva, je v 1900-1918.5 Spisi v prvi registratilo 1848-1869 so oddelku 15 razvrš=eno po naslovih društev." Leta 19 00 j • razvrš=eni v sedem oddelkov, ki se dele na pododdelke. Te spremenjen enako kakor v pred sed st ven ih spisih tudi v ozna=ujejo velike =rke abecede in arabske številke. V splošnih spisih regi stratu m i na=rt,9 v njem je ostalo še nekaterih oddelkih dele gradivo tudi po deželah: vedno 42 oddelkov. Oddelki se delijo v pododdelke, od oddelek II: pododdelek •/3 meje, A/4 fevdi, 111 •/4 katerih se nekateri še teritorialno dele dalje: npr. okrajni personalije, •/6 personalijc okrajna glavarstva, A/7 perso- zastopi, 7/1 volitve okrajnih zastopov, 11/5 sejmi, 11/7 nalije gradbenih uradov; IV, D/7 privilegiji, F trgovina in zavodi za preiskavo živil, 13 obrtna sodiš=a, industrijsko obrt, G/2 red poljske policije, vodna pravica, G/ll goz- obrtni sveti. 13/2 obrtni obrati, plovba, pristaniš=a, 14/3 darstvo, G/13 lov, ribolov, škoda po divja=ini, K/2 od- hidrografi=na služba, IS/6 pokojninsko zavarovanje, 15/7 veza zemljiških bremen, K/3 zemljiška odveza, K/7 zem- banke in kreditni zavodi, 15/8 industrijska društva, 15/9 ljiška posest, odstop bregov, L/l sanitetne zadeve, sani- rudarska, kmetijska, gozdarska društva, 15/10 prevoz- tarna poro=ila, M/l policijska oblastva, policijski fond, niške družbe, transport in železnice, 15/11 hranilnice, žandarmerija; V, D/l užitninski davek, F/8 preliminary i, 15/12 zavarovalnice, 16 tisk, 19 vojaške zadeve, 24 ra=unski zaklju=ki, dotacije, fondi, G/2 hranilnice, društ- cerkev, duhovš=ina, 25 verske zadeve, 26 blagajne, de- va, železnice, G/3 gradbene zadeve, G/4 fondi, G/5 grad- poziti, 31/1 deželni zbori, 31/2 deželna posojila, 31/3 beni redi, G/8 ceste, mitnice, G/9 mostovi, brodovi, predlogi dežel. Vsega gradiva te registrature je 2815 G/10 vodne zgradbe, vodna stanja, G/11 vodna policija, kartonov. plovba; Vil, A/3 vojaški izobraževalni zavodi, •/4 rek ru - Splošni spisi Varia; spisi v tej regi sira turi te=ejo od leta tacija, oprostitev vojaštva, A/5 deželna bramba, A/6 na- 1848-1918 in se nanašajo zlasti na policijske zadeve: cionalna garda, A/7 nastanitev vojaštva, A/l 2 vojaška vež- policijska oblastva, potne liste, izseljevanje.' ° Vseh fascik- bališ=a, A/14 vojaške priprege, uiaršrutc, A/19 izpust iz lov teh spisov je 21. Sanitetne spise so do 1. 1910 uvrš=ali vojske, A/25 vojna odškodnina. Gradivo je v oddelkih raz- v signaturo 36 splošnih spisov, od tega leta pa so jih vrš=eno kronološko po delovodniških številkah, v podod- odlagali po lastnem registra utrne m na=rtu, ki ima 42 delku V G/2 (hranilnice, društva, železnice) pa je raz- oddelkov. Sanitetni spisi vsebujejo splošno sanitarne za- vrš=eno gradivo po abecedi nazivov društev, hranilnic deve, sanitarno statistiko, veterino in posamezne bolezni. oziroma železniških prog,6 Gradivo obsega danes 372 kar- Vsega gradiva je 173 fasciklov. tonov. Spisi zavarovanj obsegajo spise o delavskem zavaro- Del gradiva iz oddelka Vil A/6 so ob ustanovitvi vanju za primer nesre=e, bolezni, o bratovskih skladnicah. ministrstva za deželno brambo izlo=ili iz registrature Do 1. 1906 so te spise vlagali med splošne spise, od 1. 1907 notranjega ministrstva in ga uvrstili v signaturo 12 pa je obstajala lastna registratura. Poleg tega so med ta ministrstva za deželno brambo. fond uvrš=eni še tako imenovani specialni fascikli, ki vse- Druga registratura 1870-1899 ima nov regi str aturen bujejo letne ra=unske zaklju=ke bolniških blagajn. na=rt glede na spremembe kompetenc notranjega mi- Spisi prehrane. Notranje ministrstvo je imelo med nistrstva. Razdeljena je na 42 oddelkov,7 ki se dele dalje svojimi kompetencami tudi skrb za prehrano do 1. 1916. na pododdelke, oboje ozna=ujejo arabske številke. V L. 1917 je prevzel te posle Urad za ljudsko prehrano, kije nekaterih oddelkih in pododdelkih je gradivo razvrš=eno prevzel del poslov tudi od drugih ministrstev. Spisi tudi po deželah, imenih oseb in krajev. Tako razvrstitev prehrane so del oddelka ministrstva za prosveto. Nadalje- gratliva zasledimo v oddelkih: 3 jezik, poslopja, pavšali, vanje spisov prehrane so splošni spisi urada za ljudsko 3/2 notarji, 4/5 komisije za preizkušanje parnih kotlov, jwclirano od 1. 1917 dalje. V tem gradivu so med drugi dnevnice, 4/8 izpraševalnc komisije, 5 „milosti", 6 fevdi, tudi spisi o inšpektoratih za prehrano v Ljubljani in v 9 državne in mejne zadeve, 10/3 kontribucijc, predujmi, Celju 1918 in o demonstracijah zaradi pomanjkanja živil 10/1 zemljiška odveza, servi tu ti, naturalne dajatve, 10/4 med prvo svetovno vojno,' ' odstopi morskega brega, zemljiška posest, 11 ob=inske Od uradov, ki so delovali v okviru ministrstva, je po- zadeve, volitve, personal, 11/1 deželna glavna mesta in seben fond Najvišji sanitetni svet, od katerega sta ohra- mesta z lastnim statutom, volitve županov, mestni statuti, njeni le dve knjigi in fond plemiškega departmaja, ki je 11/2 ob=insko premoženje, ob=inska posojila, 11/3 znan tudi kot plemiški arhiv. ob=inske zgradbe, 11/6 ogledi mesa, apalto, ponarejanje Po ukinitvi policijskega ministrstva 1870 je policijske živil, 11/7 cimentiranje, 11/8 ob=inska policija, 13 zadeve znova vodilo notranje nunistrstvo, ki je te spise trgovina in obrt, 13/1 vodna pravica, 13/2 plovba, razvrš=alo v samostojno regi stratu ro Varnostni spisi pristaniški redi, pristaniške zgradbe, 14 gradbene zadeve, 1870-1900. Te spise so kasneje uvrstili med splošne in 14/1 visoke gradnje, 14/2 gradnja cest, 14/3 vodne predsedstvene spise ministrstva, kakor sledi iz konkor- gradnje, 14/4 mostovi, brodovi, 14/5 cestne mitnine, dan =ne tabele.12 mostnine, 14/6 železnice, tramvaji, 17 poljedelstvo in Spise so v notranjem ministrstvu po obi=ajnem na=inu gozdarstvo, 18 državna posojila, predujmi, 20 javna poslovanja vpisovali v delovodnikc in na njih zabeležili varnost, 20/4 prisilne delavnice, 20/9 delovni in pla=ilni delovodniško številko in številko registraturnega oddelka. pogoji, 22 nemiri, demonstracije, 22/1 prestopki polj- Razvrstitev spisov po registraturnem na=rtu nam kažejo skega, gozdnega, štipendije, 30 državni davki, 31/3 elenkusi, ohranjeni pa so tudi registratimi i indeksi. 14 Pravosodno ministrstvo je ob ustanovitvi 1848. leta - 1863-1866 obsega spise ministrstva za trgovino in nasledilo zadeve najvišjega justi=nega urada. V letu 1850 ljudsko gospodarstvo. Poleg trgovinskih spisov (H je ostalo le najvišje justi=no in upravno oblastvo, ker je spisi), ki obsegajo spise trgovine in obrti, urejene po bilo v tem letu ustanovljeno najvišje sodiš=e. Pravosodno delovodniških številkah, so tudi spisi pomorstva ministrstvo je bilo razdeljeno na predsedstvo, legisla t ivno (MA). Ti so urejeni v po registra tur nem na=rtu v in administrativno sekcijo. Legi si at i vna sekcija je vodila signature 1-14. zakonodajne zadeve, administrativna pa justi=no upravo v — 1867—1869 spisi ministrstva za trgovino in ljudsko posameznih deželah. gospodarstvo in spisi trgovinskega ministrstva. Spisi Fond sestavljajo predsedstveni in splošni spisi. Pred- 13 v tej registratimi i periodi se dele na trgovinske in sedstveni spisi 1848-1918 so urejeni po delovodniških pomorske spise. Trgovinski spisi so urejeni po številkah v okviru vsakega leta. Dele se na spise in Varia, ki delovodniških številkah, pomorski spisi pa so urejeni vsebuje tudi stanovske izkaze. Ti so razvrš=eni po abecedi po registra!urnem na=rtu v signature 1 — 13. priimkov. Pred sed si ven ih spisov je do I. 1918 77 kartonov. — 1870 spisi ministrstva zaa trgovino; spisi te registra- stanovskih izkazov po 80 fasciklov. ture so urejeni po registratimi cm na=rtu, ki združuje Splošni spisi so razvrš=eni v šest oddelkov:14 1 legisla- spise trgovine, obrti in pomorstva. Enako je tudi v tivu • zadeve, II sodna organizacija na splošno in po posa- naslednjih registratumih periodali/ meznih deželah, kaznilnice, odvetniki, notarji na splošno — 1871-1873, 1874-1878 in 1879-1896, ko so spisi in po deželah, 111 osebne zadeve sodiš=, višjih deželnih razvrš=eni na podlagi registra!urnega na=rta. V sodiš=, deželnih sodi=, okrožnih sodiš=, okrajnih sodiš= na zadnjih dveh registratumih periodah so vodili še splošno in po deželah, IV tiskovne zadeve in tiskovine na posebne serije spisov, in sicer spise pariške svetovne splošno in po deželah, V civilno pravne zadeve, VI kazen- razstave in spise svetovnih razstav. ske zadeve. Vsak oddelek se deli dalje na pododdelke gle- V letu 1897 se je razvrš=anje spisov v registra!uri de na zadeve ali na dežele. Spise so združevali v zadeve v trgovinskega ministrstva spremenilo, lo=eno so vodili spise teku ve= let. trgovine in obrti (C spisi). Trgovinski spisi (H spisi), ki do Posebno zanimivo je gradivo v oddelku VI d nemiri. 1. 1906 vklju=ujejo tudi spise pomorstva, se vodijo po štrajki, ki vsebuje tudi mnogo pomembnega gradiva za nas. registratumih na=rtih, ki so jih ve=krat spremenili. Tako Splošnih spisov je prek 4000 fasciklov. Splošni spisi imajo lo=imo pri trgovinskih spisih naslednje registratume pe- poleg fasciklov še serijo knjig, ki se nanašajo na organi- riode: 1897-1905, 1906, 1907-1916, 1917-1918. V zacijo sodiš=, personal, notarje in odvetnike. Teh knjig je registratumi periodi 1897-1905 so vodili trgovinske spise preko 1678. po re gist ramm cm na=rtu, ki se 1906 spremeni. Od 1907, V letu 1848 je stopilo na mesto komer=nega sveta leta do 1916 razvrš=ajo trgovinske spise po deželah ministrstvo za trgovino, obrt in javna dela. V njegov oziroma po depart maj ih, isto=asno vodijo serijo specialnih delokrog so spadale tudi železnice, pošta in telegraf. Leta fasciklov, ki so razvrš=eni po predmetih, od 1917—1918 1859 so ministrstvo ukinili in njegove posle so prevzeli razvrš=ajo skupaj s spisi pomorstva spise po delovodniških finan=no, zunanje, notranje in prosvetno ministrstvo, lxta številkah. Z za=etkom svetovne vojne nastane tudi nova 1861 je bilo ponovno ustanovljeno kot ministrstvo za serija spisov vojnega gospodarstva (KP spisi) 1914-1918. trgovino in ljudsko gospodarstvo. V njegov delokrog so Te spise so vodili po posebnem registratumem na=rtu. spadale zadeve trgovine, obrti, rudarstva, re=nega, želez- Vseh U spisov je 1662 fasciklov. niškega prometa, pošte, telegrafa, rudarstva in kmetijstva, Obrtne spise (G spisi) vodijo lo=eno od leta Koje bilo 1868 ustanovljeno kmetijsko ministrstvo, je 1897. Pri razvrš=anju teh spisov so bile rele registra- ministrstvo izgubilo kmetijske zadeve in se je preime- tume periode: 1897-1902, 1903-1905, 1906-1914. novalo v trgovinsko ministrstvo. V letu 1896 je izgubilo še 1915-1918. Vse do leta 1915 so razvrš=ali spise po zadeve železniškega prometa, ker je bilo ustanovljeno registratumih na=rtih, posebej so lo=evali spise posebno železniško ministrstvo. Delokrog ministrstva se je svetovnih razstav, od leta 1915 pa po delovodniških spremenil tudi v I. 1908, ko je bilo ustanovljeno posebno številkah. Tudi v okviru obrtnih spisov je posebna serija ministrstvo za javna dela. spisov vojnega gospodarstva (KP), ki so urejeni po Specialni organi ministrstva so bili predvsem: Nor mal - delovodniških številkah. Poleg teh se vodijo kot obrtni cichuiigskommission 1872-1908, ko je prešla v resor spisi tudi spisi de par t maj a 5 stari 1908—1917, ki so ministrstva za javna dela, sosvet za pospeševanje obrti urejeni po lastnem registratumem na=rtu, specialni fascikli 1892-, patentni urad 1897-, patentno sodiš=e 1898-, (gradivo razvrš=eno po snovi), zbirka statutov za zadružni industrijski in kmetijski svet 1898—, delavski statisti=ni kataster, legi si at i vni spisi in spisi deželnih n ame st nište v. urad 1898-, delavski sosvet 1898-, obrtni svet 1908-, Vseh obrtnih spisov je 1240 fasciklov. V specialnih urad za obrtne kreditne zadeve 1909-, direkcija za ' fascikl ih je tudi gradivo industrijskega in kmetijskega sveta gradnjo vodnih cest 1901- in stalna komisija za statistiko 1898-1918 (specialni fascikel 1208-1211), obrtnega prometa 1901—. sveta 1909-1918 (specialni fascikel 1207). Vseh obrtnih Fond sestavljajo predsedstveni spisi in splošni spisi. spisov je 1240 fasciklov. Predsedstveni spisi 1848— so urejeni po delovodniških Gradbeni spisi ministrstva za trgovino, obrt in javne številkah v okviru vsakega leta.15 Splošne spise dele na gradnje 1849—1859 in notranjega ministrstva 1859 tvorijo trgovinske spise, obrtne spise in spise plovbe. Trgovinski posebno serijo obrtnih spisov in so urejeni po delovod- spisi imajo naslednje registratume periode: niških številkah (88 fasciklov). — 1848—1866, ki obsega spise ministrstva za trgovino, V letu 1906 so za=eli voditi lo=eno spise pomorstva obrt in javna dela 1848-1859, trgovinske spise (Sch spisi). Ti so do 1, 1916 urejeni po registratumem notranjega in finan=nega ministrstva 1859-1861 in na=rtu, od 1917 dalje pa so spise pomorstva priklju=ili ministrstva za trgovino in ljudsko gospodarstvo. trgovinskim spisom.16 Spisi so urejeni po delovodniških številkah. Spisi ministrstva za trgovino in ljudsko gospodarstvo 15 1861-1867, ki se nanašajo na rudarstvo, kmetijstvo in priklju=ili še oddelek za verske zadeve, ki je bil dotlej pri pomorstvo, so razvrš=eni posebej in so urejeni po delovod- notranjem ministrstvu. Z oktobrsko diplomo 1860 je bilo niških številkah. ministrstvo ukinjeno in njegove posle je prevzelo državno V okviru trgovinskega ministrstva je delovala tudi ministrstvo, ustanovljen pa je bil svet javnega pouka (Rat sekcija za pošto in telegraf. Spisi te sekcije so bili des offcntliehcs Unterrichtes). Po ukinitvi državnega priklju=eni kot predspisi fondu Ceneralnc direkcije za ministrstva 1867 je bilo ponovno ustanovljeno ministrstvo pošto in telegraf17, do 1909 je gradivo urejeno po za uk in bogo=astje. delovodniških številkah, 1909-1914 po registratunicm V okviru ministrstva so delovale še naslednje komisije: na=rtu, 1914— po delovodniških številkah. Gradivo sekcije centralna komisija za zadeve obrtnega pouka 1882-, za železnice so razvrš=ali po registratumem na=rtu, ki se komisija v zadevah umetnosti 1863- in kasneje umet- delno naslanja na železniške proge, delno pa na zadeve. nostni svet 1898-, komisija za pregled predlogov in - Posebni fondi so tudi gradivo specialnih organov odobritev u=nih tekstov in u=nih pripomo=kov na ljud- ministrstva: patentni urad,18 patentno sodiš=e 1898—,19 skih in meš=anskih šolah 1874-, komisija za disciplinske direkcija za gradnjo vodnih poti,20 urad za obrtne obravnave 1868-. Ministrstvu pa so bili podrejeni še kreditne zadeve 1909-1918,21 urad za pospeševanje statisti=na centralna komisija in centralna komisija za obrti,21 hidrotehni=ni biro.23 Kot poseben fond naj še raziskave in ohranitev umetnostnih in zgodovinskih spo- omenim privilegije,24 ki vsebujejo spore zaradi podelitve menikov. privilegijev 1861-1907 in svetovne razstave 1850-1902. Fond ministrstva za prosveto sestavljajo prcdscdstvcni Leta 1848 ustanovljeno ministrstvo za poljedelstvo in spisi 1848-, splošni spisi 1848- in personalni seznami. rudarstvo je bilo najvišji upravni organ za kmetijstvo, Komisije, ki so delovale v okviru ministrstva, niso vodile rudarstvo, državne domene, gozdove in montanisti=ne posebnih delo vodnikov in so njihovi spisi del fonda. obrate. Ko je bilo 1. 1853 ukinjeno, je njegove posle s Prcdsedstveni spisi so urejeni po delovodniških številkah. podro=ja kmetijstva prevzelo notranje ministrstvo, Splošni spisi se dele na spise pouka in spise bogo=astja. finan=no ministrstvo je prevzelo rudarske zadeve, upravo Spisi pouka so urejeni po registratumem na=rtu, ki je državnih domen, gozdov in montan ¡sti=nih obratov. Kme- nespremenjen vso dobo in se ponekod naslanja na teri- tijske in rudarske zadeve je 1861 prevzelo novo ustano. torialni princip, in se dalje razvrš=ajo po abecedi oseb ali 28 " vljeno ministrstvo za trgovino in ljudsko gospodarstvo. krajev. Kmetijsko ministrstvo, kije bilo ustanovljeno]. 1868, je Oddelek bogo=astje; njegovi spisi so od 1848 urejeni na imelo sprva le podro=je kmetijstva, 1872 paje prevzelo od podlagi registraturnega na=rta.29 Del spisov bogo=astja še finan=nega ministrstva tudi upravo državnih gozdov, ni v arhivu. Centralna komisija za raziskavo in ohranitev domen, montanisti=nih obratov in verskega sklada. V umetnostnih in zgodovinskih spomenikov 1856-1918 je okviru ministrstva so delovali še naslednji organi: Zentral- bila urejena na podlagi registraturnega na=rta. Ker je fond pferdezuchtkommission 1876-1903, Zcntralpfcrdc- pogorel, je le delno ohranjen. Zato je bil na novo urejen zuchtbeirat 1903-, Veterinarbcirat 1906—, Ministerial- po teritorialnem principu. Manjka pa mnogo spremnega kommission fur agrarische Operationen 1886-. dokumentacijskega gradiva: slik, skic, fotografij in po- Fond kmetijskega ministrstva se deli na spise pred- dobnega. sedstva in splošne spise. Prcdscdstvcni spisi so urejeni po Ministrstvo za javna dela je bilo ustanovljeno leta 1908. delovodniških številkah.25 Splošni spisi se dele na 6 Prevzelo je posle, ki so spadali v podro=je ministrstva za oddelkov, od tega pridejo v poštev za prou=evanje kmetijstvo (rudarstvo, uprave domen, montanisti=ne slovenske zgodovine oddelki: poljedelstvo, gozdarstvo, uprave), trgovine (hidrotehni=na dela, zaš=itne znake), konjereja,26 veterinarstvo in agrame operacije. Splošni notranjega, prosvetnega in pravosodnega ministrstva. Fond se deli na prcdscdstvcnc in splošne spise, Prcdscdstvcni spisi se dalje dele na splošne in na separatne spise. Splošni 30 spisi so urejeni po registraturnih na=rtih. V oddelek spisi so urejeni po registratumem na=rtu, enako tudi poljedelstvo od 1868 dalje in konjereja od 1869 dalje splošni spisi,31 ki jih dalje ponekod dele po deželah, lo=imo dve registraturni periodi, prva do 1913, druga krajih oziroma obratih. 1^14—1918. V obeh so razvrš=ali spise po registraturnih na=rtih. Spisi oddelka gozdarstvo te=ejo od 1872 dalje. Prej so jih vlagali v odelku poljedelstvo. Spisi tega oddelka so razvrš=eni v tri registraturna obdobja: 1872, 1873-1913, 1914—1918. Spisi agrarnih operacij te=ejo od 1889 dalje. Od 1906. leta so vodili posebej spise veterinarstva, ki imajo tri registraturnc periode 1906, 1907-1913, 1914—1918. Mnogokrat je vseboval registraturni na=rt še nadaljnjo delitev po deželah oziroma po državnih domenah. Tako imajo spisi za Dalmacijo signaturo 3, Kranjska S, Primorje 7, Štajerska 13. Separatni Opombe: spisi ali konvoluti so urejeni po abecedi zadeve, osebe ali kraja in v njih so predvsem spisi po 1, 1888, Posebna serija so spisi rudarstva in montanisti=nih 1 Ernst C. Hel bi ing, österreichische Vcrfassungs- und uprav, kar je spadalo v pristojnost kmetijskega ministrstva: VcrwaltungsgescWchtc, Wien 1956, str. 365 si., 385. rudarstvo 1868-1908 in montanisti=ni spisi 1872-1908, 2 Bundesgesetzblatt für die Republik Österreich ki so urejeni po registratumem na=rtu.27 1923/118, str. 231 sl. Ministrstvo •• uk in bogo=astje; njegov predhodnik 3 E. C. Hebung, n.d., str. 365 si.; Mischier Ecnst- ministrstvo za javni pouk je bil ustanovljen na podlagi ülbrieht Josef, Österreichisches Staatswörterbueh, odloka 23.3.1848. V naslednjem letu so ministrstvu Wien 1907,3. Bd., str. 622 sl. 16 4 Splošni upravni arhiv na Dunaju (SUA), 1 testan d • 17 SUA, Be stan d verzeichniss 6, 600-609. verzeichniss 3. 18 SUA, Be stand verzeichniss 60/2. 5 SUA, Be stan d verzeichniss 300. 19 SUA, Be stan d verzeichniss 37. 6 SUA, Bestand verze iclmiss 302/1 za signaturo V. G/2. 20 SUA, Be stan d verzeichniss 44. 7 SUA, Be sta ndverze iclmiss 300. 21 SUA, Bestand verze iclmiss 50/9. 8 SUA, Be stan d verzeichniss 302/2 za signaturo ] 5. 22 SUA, Bcstandverzeiehniss 50/8. 9 SUA, Be sta ndverze iclmiss 300. 23 SUA, Bcstandverzeiehniss 50/12. 10 SUA, Bestand verzeichniss Sonde rbc stände 30]. 24 SUA, Bcstandverzeiehniss 50/13. 11 SUA, Be stand verzeichniss 160. 25 SUA, Bcstandverzeiehniss 13. 12 SUA, Be sta ndverze iclmiss Sichcrlicitsaktcu 304. 26 SUA, Bcstandverzeiehniss 130, Signaturen verzeichniss, 13 SUA, Be stan verzeichniss 11. Landwirtsschaftsaniniclaktcn Verzeichniss 134. 14 SUA, Bestand verze iclmiss 110/1, 110/2. 27 SUA, Bcstandverzeiehniss 133. 15 SUA, Be stand verze ieliniss 5. 28 Bcstandverzeiehniss 7, Signa t uren verzeichniss 7 a. 16 SUA, Bestand verze ieliniss Bücher 1848-1918 50/1, 29 Bcstandverzeiehniss 223. Schriften 1848-1918 50; Signa turen verzeichniss, 30 Bcstandverzeiehniss 12. Gewerbe Signaturen Übersicht 1897-1899, Sigua- 31 Bcstandverzeiehniss 120, Sign aturen verzeichniss 121, turen Übersicht 1907—1916 50/3; S ¡giratore nschlag- Registra t u rvcrzcichniss 124. wörtcr 50/14, 50/15.

17 VALORIZACIJA USTVARJALCEV ARHIVSKEGA potrebno enotno valorizirati. Gradivo teh ustvarjalcev je GRADIVA TEZE pomembno za lokalno, regionalno in republiško zgodovinopisje. Ustvarjalce arhivskega gradiva s podro=ja gospodarstva Peter Rib nikar je treba valorizirati po raznih kriterijih, kot npr. po gospodarskih panogah, po pomenu in višini družbenega I. proizvoda, po pomenu gospodarske organizacije za razvoj dolo=ene regije itd. Za valorizacijo ustvarjalcev arhivskega Arhivi oziroma zunanje službe arhivov v SR Sloveniji gradiva s podro=ja gospodarstva je potrebno upoštevati opravljajo v smislu 8. =lena Zakona o arhivskem gradivu in razširjenost dolo=enih kategorij gradiva iste vsebine pri o arhivih valorizacijo ustvarjalcev arhivskega in registra- razli=nih ustvarjalcih, kot so poslovne banke, Služba turnega gradiva. Po dolo=ilu zakonskega predpisa arhivi družbenega knjigovodstva, carina, Gospodarska zbornica opravljajo za dolo=ene ustvarjalce arhivskega gradiva vse Slovenije, Samoupravna interesna skupnost za ekonomske naloge, ki jih prcdpiiujc arldvska zakonodaja, za dolo=en odnose s tujino in drugi. del ustvarjalcev arhivskega in registra!urnega gradiva pa se Za dobro valorizacijo ustvarjalcev arliivskega gradiva je ne opravlja službe materialnega varstva arhivskega gradiva. treba imeti razvid nad vsemi ustvarjalci, njihovimi pristoj- Ocenjevanje oziroma valorizacija ustvarjalcev v pogledu nostmi, in medsebojnimi povezavami, hkrati pa je potreb- predpisa po 8. =lenu arliivskega zakona v SR Sloveniji ni no imeti pregled nad gradivom, ki ga ustvarjajo. Samo poenoteno. gradivo naj bo merilo za valorizacijo ustvarjalcev.

OBRAZLOŽITEV II.

Valorizacijo ustvarjalcev arhivskega in registra turnega Izhodiš=e za razpravo o valorizaciji ustvarjalcev arhiv- gradiva narekujejo dolo=eni kriteriji, ki tudi opredeljujejo skega in registratumega gradiva v SR Sloveniji je 8. =len pomen gradiva za: Zakona o arhivskem gradivu in o arhivih. Arhivski zakon v — državo, republiko, širšo regijo in za posamezen kraj; na=elu opredeljuje arhivsko in registratumo gradivo v tem, — družbeno vlogo ustvarjalca; da se mora arliivsko gradivo hraniti ne glede na to, kdaj, — koli=ino ustvarjalcev, ki ustvarjajo enako in vse- kje in pri kom je nastalo, hkrati pa dolo=a, da je po binsko sorodno gradivo za dolo=eno obdobje ali zakonu zavarovano, podro=je dela. 8. =len zakona dolo=a, da je pripuš=ena arhivom ocena, Ustvarjalci arhivskega in registratumega gradiva na da sami po svoji strokovnosti odlo=ajo o tem, da se nivoju republike v pretežni ve

19 ZAKLJU

20 lìVIDIiNCIì SLUŽBE VARSTVA ARIIIVSKr-CA GRA- valorizacijo ustvarjalcev (ob novih spremembah arhivske DIVA PRED PREVZEMOM V ARHIV zakonodaje), bo ta postopek najprej zahteval enoten pristop in kriterije za celotno obmo=je SR Slovenije z Vladimir Žuiner upoštevanjem pristojnosti republiških in regionalnih arhivov, nato pa isto=asno in koordinirano akcijo vseh Evidence o arhivskem gradivu oziroma o fondili pred slovenskih arhivov. prevzemom v arhiv morajo na jasen in jedrn al na=in 2. Kartoteka fondov z naslednjimi rubrikami in po- vsebovati podatke o gradivu in o opravljenih delih v zvezi datki: z varstvom. Omogo=iti morajo temeljit pregled in analizo — ime fonda, fonda po prevzemu v arili v pred tako imenovano arili- — naslov ustvarjalca oziroma imetnika fonda s spre- visti=no obdelavo gradiva. Potreba po enotnih evidencah v membami naslovov in navedbo let obstoja, vseh slovenskih arhivih je na posvetovanju v Ptuju maja — šifra dejavnosti ustvarjalca, leta 1980 pripeljala do široke razprave o predlogu enotnih — datum sprejema v evidenco, oziroma po možnosti obveznih evidenc, ki gaje pripravila — datumi obiskov pri ustvarjalcu ali imetniku, sekcija za evidence pri Skupnosti arhivov Slovenije. ~ datumi valorizacije gradiva ustvarjalca, Predlog je bil na posvetovanju dopolnjen in vsebinsko — vrste popisov gradiva, obogaten z dosedanjimi teoreti=nimi in prakti=ni mi iz- — =asovni razpon gradiva ali od kdaj gradivo izvira. kušnjami strokovnih delavcev s tega podro=ja. Se po- — obseg gradiva, membneje pa je, da evidence upoštevajo tudi najnovejša — datumi prevzema fonda oziroma akcesijskega fonda. spoznanja arhivistike oziroma novo usmeritev dela v Kartoteka se vodi na kartici formata • 5 z razvrš=a- zunanji službi. njem fondov po decimalni klasifikaciji, v okviru šifre pa Vsi slovenski arhivi naj bi vodili tri temeljne evidence o po abecednem ali numeri finem sistemu. arhivskem gradivu pred prevzemom v arhiv: Za razliko od vseh dosedanjih evidenc, ki so zasledovale 1. Seznam vseh ustvarjalcev oziroma imetnikov arhiv- na prvem mestu ustvarjalce in imetnike in šele nato skega in registratumega gradiva njihovo gradivo, so osnova nove evidence fondi pred Seznam naj bi obsegal vse registrirane ali kako druga=e prevzemom v arhiv, ki so še v nastajanju ali pa že evidentirane ustvarjalce in imetnike za obmo=ja, ki jih predstavljajo zaklju=eno celoto glede na teoreti=ne arhiv- pokrivajo arhivi (Arhiv SR Slovenije na nivoju republike, ske kriterije o formiranju fondov, Za ime fonda se regionalni arhivi za posamezne ob=ine). Sezname bi praviloma uporablja zadnji naziv ustvarjalca. Logi=no je, ažurirali vsaka tri leta ali po potrebi ob ve=jih organiza- daje ime fonda, ki še nastaja, istovetno z zadnjim nazivom cijskih sprememb ah ustvarjalcev, ob ustavnih in zakonskih ustvarjalca. V tem se dosedanji in novi na=in evidenc ne spremembah itd. Arhivom naj bi posredovali sezname razlikujeta. Pa= pa nov na=in omogo=a ve=ji pregled nad Zavod SR S za statistiko, ob=inski statisti=ni organi ali že zaklju=enimi fondi, ki so bodisi pri imetnikih ali SDK, in sicer na podlagi klasifikacije, ki jo vodijo po ustvarjalcih. Za lažje razumevanje navajam dva primera: Odloku o enotni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list SFRJ, Skupš=ina ob=ine Ljubljana Center kot ustvarjalec hrani št. 34/76) za vse registrirane organe in organizacije. fond z istim imenom, poleg tega pa kot imetnik fond O LO Seznami bi predstavljali izhodiš=e za valorizacijo ustvar- Ljubljana: ITAS Ko=evje kot ustvarjalec hrani fond Itas jalcev oziroma fondov, pri katerih bodo arhivi opravljali Ko=evje, kot imetnik pa fond Rudnik rjavega premoga varstvo. Pri valorizaciji bodo dobrodošli tudi osnovni Ko=evje. Podobnih primerov je še nešteto, zato je prav, da podatki, kijih vodi statistika o ustvarjalcih. ?.c pred prevzemom v arhiv zasledujemo posamezne fonde, Že dalj =asa ob analizi detain uspehov v zunanji službi ki bodo izhodiš=e za nastavitev evidenc. ugotavljamo, da imamo zajetih v varstvo preveliko število Pod „naslovom ustvarjalca oziroma imetnika fonda s ustvarjalcev gradiva. V zvezi z novo usmeritvijo dela bo spremembami" razumemo zadnji naslov ustvarjalca kol izhodiš=e za valorizacijo gradiva treba opraviti najprej oziroma imetnika, pri katerem fond nastaja ali se hrani, s mo=no selekcijo ustvarjalcev, ki bodo vklju=eni v varstvo teko=im vpisovanjem sprememb. Šifra dejavnosti ustvar- oziroma od katerih bodo arhivi prevzemali arhivsko jalca se vedno nanaša na dejavnost ustvarjalca fonda, gradivo kot del kulturne dediš=ine. To velja še zlasti za nikdar pa na dejavnost imetnika, ki ni njegov ustvarjalec. regionalne.arhive. Odlo=ujo=i argument za opravi=evanje 3. Dosje fonda take selekcije je sicer še ne študijsko dovolj raziskano Dosje naj bi bil v mapi formata A 4. Na mapi naj bi bilo dejstvo, da se najpomembnejše gradivo oziroma podatki le ime fonda in šifra dejavnosti ustvarjalca fonda. Okvirno nahajajo v fondili družbenopoliti=nih skupnosti na ravni naj bi dosje vseboval naslednje podatke oziroma dokumen- republike, regij in ob=in, nadalje v fondih družbenopoli- tacijo o fondu: ti=nih organizacij, samoupravnih interesnih skupnostih, — podatke o ustvarjalcu fonda, gospodarskili in drugih združenj ter zvez, zavodov za — podatke o imetniku fonda, statistiko, planiranje, z.a cene, SDK itd. Na eni strani se v — dokumentacijo o gradivu fonda: dosedanje vna- navedenih fondih gradivo podvaja (poslovna poro=ila, prejšnje in izvršilne izlo=itvene sezname, podatke o plani, zaklju=ili ra=uni in prora=uni itd.), na drugi strani uni=evanju gradiva, katalog kategorij arhivskega pa se zbirajo najrazli=nejši podatki o poslovanju in gradiva, popise gradiva, regi stratum • pripomo=ke za delovanju organov in organizacij kot osnovnih ustvarjalcev uporabo itd., gradiva. V prihodnje bo kazalo usmeriti službo varstva v — dokumentacijo o bistvenih opravljenih delih, ugoto- najširšem pomenu besede na arhivsko gradivo omenjenih vi t vali in ukrepih službe varstva, ki naj bi obsegala fondov, mnogo manj pa na gradivo številnih manjših zapisnike, uradne zaznamke in korespondenco v ustvarjalcev, katerih gradivo je kot del slovenske kulturne zvezi z obiski pri ustvarjalcu ali imetniku glede dediš=ine vse bolj vprašljivo. ohranjenosti in urejenosti gradiva, v zvezi z nepravih Kolikor se bodo slovenski arhivi odlo=ili za ponovno • ostmi materialnega varstva arhivskega gradiva in 21 ukrepi, v zvezi z odbiranjem in urejanjem arhivskega zapisnik vsebovati tudi dolo=ila o morebitni odškodnini, gradiva, nadalje podatke o danih navodilih, o odgo- ali pa vigo to vite v, da gre za darilo, odstop gradiva itd. vorni osebi, o arhiviranjih itd., Nu posvetovanju v Ptuju je bilo sklenjeno, da se — dokumentacijo o prevzemih arhivskega gradiva predlagane evidence vnesejo v predlog navodil o evidencah vklju=no s popisi. v arhivih, ki naj bi dobila status javne listine. Poleg tega pa Podatki o ustvarjalcu naj bi obsegali zlasti: naziv in bo potrebno pripraviti predlog tipskih obrazcev evidenc, naslov z vsemi sprememb a in i, podatke o organiziranosti zlasti za kartoteko fondov. Nekoliko vprašljivi so tipski (registracija, likvidacija, predmet poslovanja ali pristoj- obrazci dokumentov, ti sodijo v dosje fonda in jih že dalj nost, obmo=je delovanja, organizacijske sheme, sistem =asa pripravlja komisija za varstvo arhivskega gradiva pred pisarniškega poslovanja in arhiviranja), bibliografske po- prevzemom v arhiv pri Skupnosti arhivov Slovenije. datke itd. Pri zbiranju podatkov naj bi se opustil dosedanji Verjetno bi bilo koristneje opredeliti vsebino oziroma na=in zbiranja ustnih informacij ob obisku pri ustvarjalcih. elemente posameznih dokumentov (katalogov, popisov

25 ••ÏDENCA • PREVZEMU GRADIVA V ARHIV Dosje fonda

Marjan Drnovšek, E ma U me • Dosje'fonda vsebuje vso dokumentacijo o fondu, njegovi obdelavi, restavracijskih posegih, mi krofi Imanju Evidence po prevzemu gradiva v arhiv služijo za razvid itd. Pomaga arhivarju pri obdelavi gradiva, daje vpogled \ arhivskega gradiva, ki ga Arhiv hrani, in /a dokaz delo z gradivom in v graduvo. premoženjskega stanja. Med te evidence uvrš=amo na- Sestavni deli dosjeja fonda so; slednje: register fondov, dosje fonda. podatki o gradivu, delo z gradivom in v gradivo, podatki o materialnem stanju gradiva in poškodbah, podatki o konservacijskih posegih, Register fondov podatki o mi krofi Imanju, ureditveni na=rt fonda, Register fondov predstavlja skupaj z akcesijsko knjigo poro=ilo o obdelavi fonda, dokaz premoženja Arhiva. Vodenje ob prevzemu oziroma popis gradivu, ugotovitvi fonda. Vpise v register se preveri vsako bibliografija (izdaje virov in prikazov gradiva). lelo po stanju 20. decembra. Register fondov je voden v Dosje fonda pred prevzemom v arhiv se priklju=i po obliki kartoteke formata A 5. ki una tek o fe oštevil=ene zadnjem prevzemu fonda. kartice. Podatki o gradivu, materialnem stanju gradiva, škarti- ranju. konservacijskih posegih in mikrofilmaiiju se vpisu- Rubrike registra: jejo sproti v obliki uradnih zaznamkov. Podatki o gradivu 1. zaporedna številka registra. vsebujejo opozorilo o delih posebno pomembnega gradiva 2. ime fonda z navedbo vseh njegovih predhodnikov ali drugih opažanjih glede fonda, kijih arhivist ugotovi pri oziroma naziv zbirke, delu z gradivom. 3. številke vpisov v akcesijsko knjigo, Ureditveni na=rt fonda je pred priprava za obdelavo 4. =asovni obseg fonda, fonda. Vsebuje naslednje elemente : pristojnosti in dejav- 5. obseg v trn oziroma kosih, nost (predmet poslovanja) ustvarjalca, obseg in |X)polnosl 6. lokacija v skladiš=it. ohranjenosti gradiva, pomen gradiva, na=in registra t urnega 7. stanje obdelave. poslovanja, stanje fonda ob prevzemu, metodo urejanja, 8. povezava med akcesijskimi fondi, metodo popisa, predlog in u temelj i le v škartiranja, vrste 9. datum nastanitve kartice. tehni=ne opreme gradiva, organizacija dela v primeru, da je s fondom zaposlenih ve= delavcev, roke izvedbe. Poro=ilo o obdelavi fonda je dokaz o delu s fondom. ad 1) Kartica se vodi za vsak obstoje=i, v prihodnje pa Vsebuje naslednje elemente: opis metode in poteka vsak akcesijski fond. urejanja, kolikor ureditev odstopa od ureditvenega na=rta, ad 2) Za naziv fonca se vzame naziv zadnjega ustvarjalca tudi utemeljitev vzroka odstopa, opis vrste popisa, poro- prevzetega gradiva. =ilo o izvedenem Škarliranju. predloge za konservacijske ad 3) Številka akcesijske knjige se vpiše (npr. 30/57), =e posege, predlog za varnostno mikrofilmanjc. je akcesijska knjiga zaklju=ena vsako leto, oziroma Neobvezni deli dosjeja fonda so podatki o uporabnikih in njihovih raziskovalnih temah in zbirnik dosjeja. teko=a številka brez navedbe letnice. ad 4) Vpišeta se za=etna in kon=na letnica gradiva bre/ Zbirnik dosjeja ima naslednje rubrike: navedbe morebitnih presledkov. Prejšnji ali poz- ime fonda ali zbirke, neje priklju=eni spisi se ludi vpišejo, vendar so ti številke vpisa v akcesijsko knjigo, podatki v oklepaju. Npr.: (1944) 1945-1967 =asovno obseg gradiva, obseg v tm. (1968-1970). ad 5) Posebne vrste gradiva - listine, zemljevidi, foto- Stanje obdelave (administrativna obdelava, ar bivi sti=na obdelava), grafije, plakati, diplome ipd. - se navedejo s številom kosov, mikrofilmi in filmi pa s številom registra turn a pomagala, kolikor so uporabna (katera in za kateri =as), ä kate I ali zvitkov. arhi vi sti=na pomagala (katera), ad 6) lokacija fonda ali zbirke ad 7) brez popisa, prevzemni popis, sumarni popis, ohranjenost oziroma manjkajo=i deli fonda, deli fonda še v drugih arhivih, analiti=ni popis. konservacija potrebna (da, ne, izvršena), Priporo=ljivo je izdelati register fondov v dvojniku, pri varnostni mikrofilm, signatura oziroma pripomba, da ni =emer se drugi izvod postavi kot kartoteka fondov po potreben, preudarku vsakega Arliiva, npr. po strukturi, po dejav- jezik gradiva, naziv us I va rj alca ¡ datum ustanovitve in uki- nostih itd. To je potem pripomo=ek za informacije, nitve ter nazivi prejšnjih ustvarjalcev z datumi vseh spre- =italniško službo itd. memb. Razmisliti je še, da se tretji izvod registra uporabi za Dosje fonda se vodi za celoten fond. Dosjeji fondov se republiško evidenco fondov. preverijo vsako leto po stanju 20. decembra.

26 VODNIK PO ARHIVU b) Popis fondov in zbirk: Fondi in zbirke naj bodo razvrš=eni po klasifikacijskih Marjan Drnovšek skupinah (pri regionalnih arhivih bodisi v okviru ob=ine ali arhiva kot celote). Na ptujskem posvetovanju je bila izražena misel, da se razporeditev fondov po skupinah Uvod prepusti izbiri vsakega arhiva.

Kaj je vodnik in komu je namenjen? Vodnik je arhivski Primer: vodnik Zgodovinskega arhiva Ljubljana v pri» pripomo=ek z opisom in popisom gradiva hi s podatki o pravi obsega slede=e glavne naslove: ustvarjalcih gradiva. Obsega lahko popis enega fonda, — zbirke (možno jih je uvrstiti tudi na konec), skupine fondov, gradiva enega arhiva ali ve= arhivov itd. — uprava do leta 1945 (splošna uprava; možna je izlo=itev Namenjen paje prvenstveno raziskovalcem.1 finan=ne uprave kot posebne skupine), Vodnike mora objavljati vsak arhiv po potrebi na — okupacijski in narodnoosvobodilni organi in organi- vsakih 5 do 10 let, kar je odvisno od novih prevzemov in zacije, strokovne obdelave gradiva. Dilema, ali vedno objavljati — upravni organi družbenopoliti=nih skupnosti, nove vodnike ali uporabljati metodo objavljanja dodatkov — organi s podro=ja pravosodja, k staremu, je tehni=ne narave in prepuš=ena arhivom, da — vojaška poveljstva in enote (okupacijske posebej, NOB izberejo zase najprimernejšo obliko objavljanja. Nujno pa posebej), je, da vodnike objavlja vsak arhiv, ne glede na velikost — politi=ne in strokovne organizacije do leta 1945, arhiva ali obseg gradiva oziroma števil=nost fondov in — družbenopoliti=ne organizacije, zbirk. Vodnik je prikaz rezultata dela vsakega arhiva, saj — graš=ine in soseske, nas informira o tem, kaj hrani dolo=eni arhiv, o stopnji — gospodarska združenja in okrajne gospodarske zbor- strokovne obdelanosti gradiva in s tem o stopnji dostop- nice, nosti gradiva v najširšem pomenit besede, kar pa je — organizacije s podro=ja gospodarstva, osnovna zahteva uporabnikov. Ptujsko sre=anje arhivskih — zdravstvene in socialn ovar st vene ustanove in socialno delavcev maja 1980 je potrdilo misel o tem, da vsak zavarovanje, slovenski arhiv izda svoj pregled fondov in zbirk do konca — izobraževalne ustanove, naslednjega srednjero=nega planskega obdobja, to je do — znanost in kultura, leta 1985. — društva, Vsak vodnik mora odražati realno stanje dostopnosti - verske skupnosti, gradiva; izogibati se moramo „umetnih" popisov, ki so le — osebni in družinski fondi. odraz naših želja, ne pa realnega stanja. Vsaka skupina ima notranjo razvrstitev glede na fonde, Vsi podatki, ki so potrebni za vodnik, se morajo ki jih hrani arhiv; npr. skupina izobraževalne ustanove sprotno zbirati in so sestavni del rezultatov strokovnega vsebuje enote: gimnazije, meš=anske šole, u=iteljiš=a, dela. V tem vidim rde=o nit s problematiko evidenc, ki se Strokovne šole, osnovne iole, delavske univerze. vodijo po arhivih. Kajti le evidence imajo tudi funkcijo Notranji elementi popisa fonda so pri vodniku Zgodo- nosilcev podatkov, ki so potrebni za sestavo vodnika. vinskega arili va Ljubljane v pripravi naslednji: — ime fonda (vklju=no s krajem delovanja ustvarjalca, kadar naziv kraja ni sestavni del naziva; ime fonda je Vsebina vodnika zadnji naziv ustvarjalca gradiva), — nazivi ustvarjalca (vklju=no z današnjim nazivom) ter Arhivski vodnik mora imeti: 1) obvezni del. izdelan po navedba let njihovega delovanja z dolo=enim nazivom, enotnih metodoloških na=elih in 2) neobvezni del. — =asovni obseg gradiva, Obvezni deli vodnika so: È koli=ina gradiva (škatcl, fasciklov, knjig,kartotek, map a) napotki za uporabnike in izražena tudi v teko=ih metrih). b) popis fondov in zbirk — obstoje=i popisi, c) kazala k vodniku — pripomo=ki za uporabo (konkretna navedba uporabnih a) Napotki za uporabnike morajo obsegati prakti=ne in administrativnih in arhivisti=nih pripomo=kov), uporabne informacije v zvezi 7. dostopnostjo gradiva: — prikaz gradiva; to je najzahtevnejša to=ka v sestavljanju pravilnik o uporabi gradiva, kraj in =as uporabe, možnosti vodnika. Uporabnik naj bi dobil vpogled v ohranjeno reproduciranja 'gradiva (mikrofilmanja, fotokopiranja, iz- gradivo z navedbo pomembnejših kategorij in serij gra- delave kseroks kopij), razlago rubrik vodnika in kratic, diva (npr. sejni zapisniki, poro=ila, analize, statistike). na=in citiranja in podobno. Posebno važno paje povedati, V na=elu naj ta to=ka odraža stanje urejenosti in s leni kaj je dostopno in kaj ne in zakaj ne. S tem se izognemo vednosti o gradivu fonda ter ohranjenosti gradiva (npr, o=itkom uporabnikov zaradi nedostopnosti gradiva. Ta pod nazivom še tako pomembnega fonda so lahko problem je v tesni povezavi z vprašanjem, kaj sme ohranjeni samo drobci po naklju=ju najdenih delcev uporabnik zahtevati od arhivskega delavca v =italnici. brez histori=ne vrednosti), Veliko uporabnikov si zamišlja arhiv kot banko podatkov, do katerih pride s pomo=jo arhivskih delavcev, ki morajo — opozorila na ohranjenost gradiva (evidentirana uni- gradivo natan=no poživiti. Naloga arhivskega delavca je =enja, hranjenja dela fonda v drugih institucijah in samo v tem, da ga napoti k pravilni uporabi pripomo=kov podobno), in popisov in mu pomaga pri ravnanju z gradivom; — jezik in pisava (za gradivo do leta 1918), povedano s prisposobo: uporabniku odpre vrata v zaklad- t>5-^-kriti=nc objave gradiva in prikazi gradiva, nico, mu pokaže pot, uporabnik sam pa je dolžan, da •V—-povezava s starejšimi vodniki in drugimi pregledi najde dragulj, ki gá iš=e! gradiva. 27 Primer: njegov historial med gradivom, mora to omeniti v analizi gradiva kot kategorijo gradiva, ne pa da te OB

Nemš=ina, slovenš=ina 60 let Mestnega arhiva ljubljanskega, str. 140

c) Kazala k vodniku: Brez ustreznih kazal predstavlja vodnik za uporabnika ve= ali manj nepregledno maso podatkov. Nujna so kazalo fondov na podlagi klasifikacijskega seznama ter krajevno in imensko kazalo. Opomba: •^2) Neobvezne dele vodnika navajam kot primere: J- historiat arhivskega zavoda; I Sestavek je diskusijski prispevek na temo Arhivski — historiat skupin ustvarjalcev ali posameznih ustvar- vodnik ¡n nima pretenzij analize dosedanjih metodo- jalcev; za vsak temeljit historiat je potreben študijski logij sestavljanja vodnikov v Sloveniji in izven nje. Z pristop in kdor npr. študira razvoj neke delovne njim želim opozoriti na dolo=ena razmišljanja, ki so se organizacije, mu na'kratko podana dejstva iz literature porodila pri sestavljanju vodnika Zgodovinskega arhiva ne pomenijo ni=esar;

28 ZGODOVINSKI PRKGLIiD ZAKONODAJI' O SPOME- bi namen zavarovanja težko ena=ili z današnjim-, tedaj so NIŠKEM VARSTVU IN O ARHIVIH hranili gradivo za potrebe državne uprave ter kot dokaz pravic in privilegijev. Ann Za lete Ij Dekret dvorne pisarne iz leta 18122 je naro=il deželnim oblastem, da morajo, iz naslova predkupne pravice, popošiljali dvornemu kabinetu predmete, najdene v Poleg dobrin za materialno eksistenco potrebuje =lovek zemlji, oziroma opise ali slike listih, ki so pretežki za tudi dobrine za zadovoljitev svojih duhovnih potreb - prevoz na Dunaj. Gre za prednici • — kulturne spomenike, med slednje štejemo tudi kulturno dediš=ino. katerih pomen je dekret prvi podrobneje raz=lenil. Nave- Kul tri ma dediš=ina je lahko neposredna dobrina za deni so bili naslednji predmeti: zadovoljitev potreb posameznika npr. hiša proglašena za — kipi, poprsja in glave iz brona ter kamna; kulturni spomenik, katero imetnik uporablja ali pa — male plastike, podobne poganskih božanstev iz pleme- posredna dobrina, ki jo kot družbeno duhovno dobrino nitih in neplemenitih kovin, kamna 1er gline; ob=uti družba. Ko iš=emo definicijo kulturnega spome- — orožje, posode in orodje iz brona in drugih snovi; nika in razrešujemo probleme site ma in organizacije — visoki in globoki reliefi iz kamna, spomeniškega varstva, moramo izhajati iz naše socia- — basreliefi iz kamna; lni i=ne družbene ureditve. Zavedati se moramo, da lahko — nagrobniki in napisni kamni. v proizvodnem procesu deluje uspešno le kulturno Do leta 1848 je dobila Avstrija prve administrativne i/obra žen delavec samoupravljale • spomcniškovarsivcnc ukrepe. Pojem spomenika je tedaj Družba zagotavlja varstvo kulturne dediš=ine skladno • vseboval arhivalijc in anti=ne umetniške najdbe. Predmeti ugotovljen i mi družbenimi potrebami in svojimi eko- so bili pravno zavarovani pred izvozom ¡z Avstrije, nomskimi zmogljivostmi. Pod njenim varstvom je vsa Predkupno pravico je imel sprva dunajski dvor, dokler niso kulturna dediš=ina, le nekateri deli kulturne dediš=ine pa novonastali deželni muzeji in nova deželna društva terjala, zaradi svoje izjemne pomembnosti za družbo uživajo da ostanejo predmeti doma. posebno varstvo. Kulturni spomeniki v smislu spome- Do leta 1850 je bila ustanovljena Centralna komisija za niškega varstva, npr. dela slovenskih in tujih umetnikov na prou=evanje in hranjenje stavbnih spomenikov, ki je naših tleh, arhivalijc, freske, gradovi idr., so prav tako postavila temelje za vse nadaljnje avstrijsko in s tem tudi pomemben del ljudskega premoženja kol naravni zakladi slovensko spomeniško varstvo. Svoje delo je komisija in gospodarski objekti. Pri vsakem kulturnem narodu so naslonila na mi ni si • si va in nižje urade do ob=ine in nadvse pomembna sestavina narodnega bogastva, zato je županije in predvsem na znanstvena društva. Za=etek dela naia dolžnost ceniti in ohraniti ustvarjalne napore neštetih centralne komisije predstavlja za=etek strokovnega spome- generacije. niškega varstva namesto dotedanjega administrativnega,3 Tako naša nova u sia va dolo=a posebno družbeno Spomenike dele na premi=ne in nepremi=ne. Premi=ni varstvo za nepremi=ne in premi=ne stvari posebnega spomeniki, ki jih ena=ijo z mu zea lij a mi, so staroveški in kulturnega in zgodovinskega pomena, med katere sodijo srednjeveški predvsem u me in ost ni predmeti, ki niso arhivalijc, muzejsko in galerijsko gradivo kol tudi redke tiskanj aH pisani. Spomeniki v ožjem smislu besede so knjige. To je logi=na posledica ustavne pravice =loveka do stavbe ali druge nepremi=nine. dostojnega življenja, katerega bistveni del je tudi uživanje Leta I8734 seje Centralna komisija reorganizirala. Svo- pridobitev kulture in uživanje umetniških vrednot. je izvršno delo je razdelila na arheološko, umetnosinozgo- Pri nas družbene potrebe po teh dobrinah danes d o vinsko in arhivsko sekcijo. Program centralne komisije ugotavljajo delovni ljudje in ob=ani, organizirani v organi- je bil: buditi zanimanje za preu=evanje in ohranjanje zacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupno- umetnostnih in zgodovinskih spomenikov, pospeševati stih, družbenopoliti=nih skupnostih in drugih organi- delo znanstvenih društev in posameznih strokovnjakov, zacijah in skupnostih. popularizirati spomenike ter jih varovati pred propadom. Kot sem že omenila, štejemo h kulturnim spomenikom Na prehodu iz 19. v 20. stoletje je prišlo do reorga- lako premi=nine kot nepremi=nine. Prve predstavljajo nizacije službe varstva spomenikov. Na Dunaju so usta- spomeniki v „klasi=nem smislu: stavbe, posebej gradovi, novili spomeniški svet in spomeniški urad kot oblast. spomeniki NO U itd. Raziskovalno delo je prevzel novi umetnosinozgodovinski Drugi pa so arhivsko, muzejsko in galerijsko gradivo in inštitut; za izvrševanje del v posameznih deželah pa so predmeti ter knjižnice. Za te premi=nine skrbe posebne nastavili po dva kon ser va to rij a: ti met nostri ozgodo vinskega ustanove, kot so arhivi, muzeji, galerije in knjižnice; vsako in tehni=nega. Znanstveno delo dotedanje I. sekcije posebej pa ureja tudi posebna zakonodaja v okviru splošne centralne komisije je prevzel arheološki inštitut na Du- zakonodaje spomeniškega varstva oziroma samostojno. naju, arhivski svet pa varstvo arhiva lij. V prispevku bom skušala prikazati odnos med splošno V okviru splošne skrbi za kulturne spomenike sc je zakonodajo spomeniškega varstva in zakonodajo o arhivih. razvijala arhivska služba. V 19. stoletju so se za=enjali ustanavljali posebni, za znanost namenjeni arhivi tudi na Slovenskem.5 Zgodovinski pregled do leta 1918 Na Slovenskem so hranili arhivsko gradivo na razli=nih Kot del Avstrije in pozneje Avstroogrskc je imelo krajih, vse pa je bilo zaradi neprimernih prostorov podro=je današnje Slovenije enak razvoj varstva spome- izpostavljeno uni=enju. Kljub prizadevanjem posameznikov kol sama Avstrija. nikov se stanje vse do leta 1887 ni izboljšalo. Tega leta je 2. avgusta 1749' je izšel edikt, ki je proglasil za po posredovanju deželne vlade ministrstvo za notranje zavarovane arhivalijc (rokopise, korespondenco, na- zadeve na Dunaju ustanovilo Kranjski deželni arhiv v =rte .. .), pomembne za državo. Prvi= v zgodovini Avstrije Ljubljani iz katerega se je postopoma razvil Arhiv SR so bili lako spomeniki zavarovani z zakonom. Vendar pa Slovenije, Deželni arhiv je bil podrejen deželnemu odboru, 29 Obdobje stare Jugoslavije Na=elno zaš=ito kulturnih spomenikov je urejal odlok nacionalnega komiteja osvobodilne Jugoslavije o zaš=iti in V novi državi bi bi] nadvse potreben zakon o varstvu hranjenju kulturnih spomenikov in starin z dne 20. feb- spomenikov, vendar ga kljub mnogim poskusom in osnut- ruarja 1945. V I. =lenu našteva vrste spomenikov kulture kom niso izdelali. in pravi: „Vsi umetniški in znanstveni predmeti, zgradbe Spomeniško varstvena umetnostna na=ela v Sloveniji je zgodovinskega in umetnostnega zna=aja, javni spomeniki, postavil zaradi pomanjkanja spomeniško varstvene zako- slike, knjižnice, arhivi državnih in bivših samoupravnih nodaje v novi državi se vedno veljavni statut centralne ustanov, znanstvene zbirke, muzeji ipd,, se postavijo pod komisije iz leta 1911. zaš=ito države." Deželna vlada za Slovenijo je z odobritvijo ministrstva Zaštito teli predmetov je odlok zaupal vojaškim štabom za prosveto izdala uredbo o varstvu umetnin pred izvo- NOV in POJ, nadzor in upravljanje pa strokovnim osebam zom. Vsi predmeti zgodovinskega, umetniškega ¡n dru- v sporazumu s pristojnimi prosvetnimi oblastmi. Natan=- ga=nega kulturnega pomena v javni ¡n privatni lasti pridejo nejša navodila za hranjenje in zaš=ito kulturnih spome- pod varstvo poverjeništva za uk in bogo=astje deželne nikov in starin je zaupal Povcrjcništvu za prosveto NKOJ vlade za Slovenijo. (izdalo jih bo po sporazumu s prosvetnimi oblastmi v Predmete zgodovinske, znanstvene in umetnostne vred- posameznih federalnih enotah). nosti ter naravne lepote in redkosti je proglasil za Ti predpisi so bili podlaga spomeniške zakonodaje po zavarovane zakon o gozdovih iz leta 1929 (=len 121). vojni. Omembe vreden pa je gradbeni zakon, ki vsebuje tudi predpise o varstvu naselij in stavb umetnostnozgodovin- skega pomena. O zgodovinskem in umetnostnem pomenu Razvoj po osvoboditvi odlo=ajo ob=ine. Tako pravi =len 24: „Zgodovinsko umetnostna mesta Razvoj varstva zakonodaje o kulturnih spomenikih in 1) Za vsak posamezen kraj dolo=i ob=ina sporazumno posebej o arhivih je sledil družbenemu razvoju: od mo=ne z oblastjo pristojno za varovanje starin z uredbo, zlasti državne oblasti takoj po osvoboditvi prek procesov dceta- kateri deb' mesta so zgodovinsko in umetnostno zna=ilni, lizacije in decentralizacije vse do uvedbe delavskega kakor tudi, katere stare zgradbe, ki imajo zna=ilne samoupravljanja. V zvezi z varstvom kulturnih spome- lastnosti, so vredne, da se vzdrže . .." nikov je za našo družbo v zadnjem =asu zna=ilna še ena Posebej o zgradbah pa govori =len 25, ki prepoveduje posebnost: podružbljanjc varstva kulturne dediš=ine (sku- zmanjšanje zgodovinske ali umetnostne vrednosti slike paj 7. naravno). kraja ali ulice s postavitvijo novih zgradb v to okolje. Prav tako niso dovoljene spremembe na posameznih zgradbah z zgodovinskimi ali umetnostnimi zna=ilnostmi, s katerimi I/• Organizacijski razvoj varstva kulturnih spomenikov bi se zmanjšal in pokvaril „vtis". Arhivska služba se v teh letih ni bistveno razvila. V L. Centralisti=na organizacija varstva kulturnih spome- takratni Sloveniji je Še vedno deloval arhiv pri Narodnem nikov. Že leta 1945 je izšel Zakon o zaš=iti spomenikov muzeju v Ljubljani, od 1. 1926 dalje imenovan državni kulture in naravnih redkosti (Uradni list DFJ, 54/45). arhiv. V Mariboru je od leta 1933 deloval banovinski arhiv Predpisuje ustanovitev Vrhovnega instituta za varstvo in kot samostojna ustanova, vse do okupacije. Pri lokalnih znanstveno prou=evanje kulturnih spomenikov in pri- muzejskih društvih oziroma muzejih so za=ele nastajati rodnih znamenitosti. Njegova pooblastila so v skladu s tedanjo državno ureditvijo. manjše zbirke arhivalij. 6 Med leti 1922 in 1941 je bilo izdelanih ve= na=rtov Pravilnik za izvajanje zakona ¡z leta 1945 dolo=a organe zaš=ite: zakona o državnih arhivih, vendar tudi do sprejetja tega zakona ni prišlo. a) nadzorni organi zaš=ite so krajevni, rajonski, okrajni in okrožni narodni odbori; b) strokovni organi zaš=ite so: Obdobje 1941-1945 - vrhovni inštitut zaš=ito in znanstveno prou=evanje kulturnih spomenikov in naravnih znamenitosti DFJ; Med okupacijo je bilo uni=enih veliko knjižnic, arhiv- - republiški zavodi za zaš=ito kulturnih znamenitosti; skega gradiva, likovnih predmetov, porušenih je bilo veliko - znanstvene ustanove. gradov in drugih zgradb kulturnozgodovinske vrednosti. Na temelju tega zakona je ministrstvo za prosveto Iz politi=nih, zgodovinskih in umetnostnih razlogov je Narodne vlade Slovenije z> uredbo 27. avgusta 1945 bila potrebna zakonska zaš=ita kulturnih spomenikov. ustanovilo Zavod za varstvo in znanstveno prou=evanje Zato je nova ljudska oblast že med vojno izdala prve kulturnih spomenikov ¡n prirodnih znamenitosti v Ljub- predpise o varstvu materialne kulturne dediš=ine. ljani. V Sloveniji je predsedstvo SNOS 27. januarja 1945 Ustava FLRJ iz leta 1946 dolo=a v 44. =lenu, daje v objavilo odlok o zaš=iti knjižnic, arhivov, umetniških, pristojnosti Zveze osnovna zakonodaja in izdajanje ob=ih kulturnih in zgodovinskih spomenikov, znanstvenih in na=el za zakonodajo in ravnanje republik na podro=ju umetniških zbirk ter naravnih znamenitosti. Vsi ti pred- kulture, kar je vplivalo tudi na ureditev službe spome- meti so postavljeni pod posebno zaš=ito slovenske na- niškega varstva po zakonu iz istega leta. rodne oblasti in proglašeni za skupno narodno last. Odsek Po sprejetju ustave je bil splošni zakon iz leta 1945 za prosveto pri Predsedstvu SNOS je v sodelovanju z deloma potrjen, deloma spremenjen z novim Splošnim znanstvenim inštitutom izvajal nadzorstvene in izvršilne zakono o varstvu kulturnih spomenikov in prirodnih funkcije, prek okrožnih, okrajnih in krajevnih N00 pa znamenitosti (Uradni list DFJ, 81/46). Pomeni temeljno, tudi izvajal ukrepe za zaš=ito kulturnih in zgodovinskih za vso državo veljavno podlago za varstvo in prou=evanje spomenikov. spomenikov ter za izdajanje republiških zakonov o spome- 30 niskom varstvu. Dolo=a tudi republiški centralisti=ni Po republiškem Zakonu o varstvu kulturnih spome- sistem organizacije varstva. nikov (Uradni list LRS, 26/61) spomeniškovarstvena a) Vlade ljudskih republik ustanove zavode za varstvo služba neposredno izvaja varstvo spomenikov kot javna in znanstveno prou=evanje kulturnih spomenikov. So pod služba, Zavod za spomeniško varstvo LRS pa opravlja le nadzorstvom ministrstev za prosveto. Zavodi na sedežih zadeve, ki so mu dano z zakonom. Opazimo torej vlad ljudskih republik so osrednji zavodi, ki uravnavajo decentralizacijo republiškega sistema organizacije varstva. delo drugih zavodov v republiki, komite (pozneje svet) za Zavode ustanavljajo politi=no teritorialne enote, ki obe- znanost in kulturo vlade F LR J pa uravnava delo osrednjih nem nadzorujejo njihovo delo. republiških zavodov in jim daje pomo=. Zakon pravi: „S prou=evanjem in strokovnim vzdrže- b) Republiška ministrstva za prosveto lahko dolo=ijo vanjem kulturnih spomenikov se ukvarjajo tudi muzeji, tudi druge ustanove, ki z zavodi sodelujejo pri varstvu. knjižnice, galerije ipd." Lahko sklepamo, da šteje zakon Po republiškem zakonu o varstvu kulturnih spome- med „podobne" ustanove za prou=evanje in strokovno nikov z dne 29. maja 1948 (Uradni list LRS 23/48) je vzdrževanje kulturnih spomenikov tudi arhive. zavod centralna naredbodajna, izvršilna republiška usta- Po letu 1955 se za=enja spreminjati naš komunalni nova za varstvo in prou=evanje kulturnih spomenikov in sistem. lina izmed zna=ilnosti teh sprememb je odmiranje pridom ih znamenitosti na ozemlju Slovenije. Deluje pod okrajev, posledica =esar je prenos pristojnosti okrajnih vodstvom ministrstva za prosveto LRS. Dopuš=a možnost ljudskih odborov na zavode za spomeniško varstvo. ustanovitve podružnic; z njim lahko sodelujejo drugi V tej tako imenovani tretji fazi razvoja spomeniškega zavodi i u ustanove. Zavod je le strokovna služba. Njegova varstva le-ta kot upravna in strokovna dejavnost v celoti dolžnost je npr. nadzorovanje vseh del, ki zahtevajo preide na strokovno službo. Organi oblasti obdržc le nadzorstvo in strokovno zajam=eno pomo=, vodi splošno neznatne naloge. vrhovno evidenco o stanju spomenikov itd. 2. Demokratizacija in decentralizacija varstva kultur- 3. Osamosvajanje zavodov za varstvo kulturnih spome- nih spomenikov. Zelo pomembno prelomnico v razvoju nikov. V ustavi iz leta 1963 je zajet dotedanji razvoj naše naše družbe predstavlja Zakon o delavskem samouprav- družbe. Na podlagi na=rtov nove ustave je bil sestavljen ljanju z dne 27. junija 1950 in Zakon o temeljih družbene republiški zakon o varstvu kulturnih spomenikov iz leta in politi=ne ureditve FLRJ in o zveznih organih oblasti iz 1961, ki ga je dopolnila oziroma spremenila novela iz leta januarja 1953. Predstavljata nadaljnjo demokratizacijo in 1965 (Uradni list SRS, 11 /65). Po tej je varstvo kulturnih decentralizacijo upravnega, družbenega in gospodarskega spomenikov družbena služba, ki jo opravljajo zavodi za življenja. Varstvo spomenikov naj ne bi bila le naloga spomeniško varstvo kot samostojne samoupravne orga- strokovnih zavodov, temve= vse družbe. Varstvo kulturnih nizacije. Ni ve= nadzorstva politi=no teritorialnih enot nad spomenikov naj bo tudi dolžnost ljudkse oblasti (okrajnih zakonitostjo dela zavodov. Torej vzporedno z razširitvijo in krajevnih ljudskih odborov). Polente so se v dejavnost možnosti delovnih organizacij, da same urejajo svoje vklju=ile množi=ne organizacije kot Zveza borcev in zadeve, opazimo enak razvoj na podro=ju zavodov. Turisti=na zveza. Istega leta je izšel tudi Temeljni zakon o varstvz Leta 1958 je izšel republiški zakon o varstvu kulturnih kulturnih spomenikov (Uradni list SFRJ, 12/65), ki pa spomenikov in naravnih znamenitosti (Uradni lisi LRS prepuš=a organizacijo varstva spomenikov republikam. 22/58). V ljudskih odborih se organizirajo spomen¡Sko- 4. Podru zabijanj • varstva kulturne dediš=ine. Poslednje varstvenc komisije v okviru sveta za kulturo in prosveto obdobje se za=enja z ustavnimi amandmaji leta 1971. LRS, prav tako v za kulturo pristojnem organu okrajnega Urejanje podro=ja kulutre preide na republike. Osnovni ljudskega odbora. Pomembno vlogo ima okrajni organ za zakon je razveljavljen 31. 12. 1971 po =lenu 16 ustavnih urbanizem. Za razglasitev nepremi=nega kulturnega spo- amandmajev. menika se namre= zahteva sporazumen predlog pristojnega Trenutni sistem pravnega zavarovanja kulturnih spome- okrajnega organa za spomeniško varstvo in za urbanizem. nikov je nepopoln in razdrobljen. Varstvo kulturne de- Izvršne in upravne zadeve iz republiške pristojnosti so v diš=ine ureja ve= zakonov: zakon o zavarovanju spome- pristojnosti sveta za kulturo in prosveto, medtem ko nikov, zakon o zavarovanju naravne dediš=ine, zakon o opravljajo strokovne naloge s podro=ja spomeniškega muzejih, zakon o knjižnicah, zakon o arhivskem gradivu in varstva Zavod za spomeniško varstvo LRS in okrajni o arhivih idr. Po na =rt in ho vega republiškega zakona naj bi bila vsa ta podro=ja zajeta v enotnem republiškem zavodi. 7 Naslednje leto je izšel Splošni zakon o varstvu kultur- zakonu. Nepopolnosti trenutnega sistema varstva so: nih spomenikov (Uradni list FLRJ, 17/59). zakoni so pomanjkljivi glede pravi=ne odškodnine imet- Organizacija spomeniškega varstva po tem zakonu je nikom in lastnikom zaradi omejitve njihovih pravic do naslednja: nepremi=nin, glede ustreznega povra=ila stroškov, ki jih — službo spomeniškega varstva opravljajo zavodi za imajo lastniki z vzdrževanjem spomenikov, glede varstva spomeniško varstvo kot samostojni zavodi; posamezne spomenikov samih. H re me stroškov je na ramenih samih zadeve so v pristojnosti državnih organov ali drugih imetnikov, medtem ko se prispevek družbe omeji le na zavodov; spodbujanje imetnikov k zanimanju za zavarovanje in — s strokovnimi nalogami v zvezi z varstvom spome- vzdrževanje spomenikov ter na dajanje strokovnih na- nikov se ukvarjajo tudi posebni zavodi, kot so muzeji, svetov. galerije in arhivi; V bodo=e naj bi družbena skupnost zagotovila stalna — pri varstvu spomenikov lahko sodelujejo družbene sredstva za kritje stroškov vzdrževanja spomenikov, seveda organizacije. s posebnim sistemom financiranja. Tako torej „prakti=ne" V skladu* s težnjami družbene decentralizacije ima potrebe in dosežena stopnja družbenega razvoja kot tudi Zvezni inštitut za spomeniško varstvo kot zvezni organ neskladje z ustavo SRS zahtevajo izdajo novega republi- strokovne naloge, nima pa nikakršne funkcije oblasti v škega zakona. t zvezi z republiškimi zavodi. Smo v procesu podriižabljanja varstva kulturne de- 31 (liscine, ki gaje spodbudilo sprejetje nove ustave SUS. V Posamezne ustanove, družbene organizacije, znanstvene 102.. 104. in 241. =lenu opredeljuje varstvo in skrb za in kulturne ustanove imajo lahko posebne arhive, v katerih kulturno dediš=ino kot pravico in dolžnost vseh delovnih zbirajo in hranijo material, kije nastal pri njihovem delu; ljudi in ob=anov. ZOZD v 44. =lenu poudarja pravice in odlo=bo o ustanovitvi in okviru dela izda vlada FLRJ dolžnosti organizacij združenega dela. v zvezi z varo- oziroma predsednik komiteja ljudske republike, pristojen vanjem iu izboljševanjem =lovekovega okolja. Pomen za vprašanja znanosti in kulture. varstva naravne in kulturne dediš=ine je povzdigujen na Kot posvetovalne organe je dopuš=al arhivske svete. stopnjo ustavnosti, kar kaže na velik pomen, ki ga ima za Tega leta je izšla uredba o glavnem arhivskem svetu in v našo družbo. Sloveniji Odlo=ba o postavitvi arhivskega sveta LRS. Po osnutku zakona o varstvu naravne in kulturne Arhivske svete ustanove vlada FLRJ oziroma vlade ljud- dediš=ine je varstvo kulturne dediš=ine pravica in dolžnost skih republik. vsakega ob=ana in celotne družbene skupnosti. Delovni Zakon dolo=a princip republiškega centralizma. V ljudje in ob=ani v samoupravnih organizacijah in skup- Sloveniji je deloval samostojno poleg osrednjega le še nostih, krajevnih skupnostih, samoupravnih interesnih Mestni arhiv Ljubljane. Vendar je praksa to za=ela skupnostih in družbenopoliti=nih skupnostih odlo=ajo o opuš=ati in =e leta 1952 se je na primer osamosvojil uresni=evanju svojih skupnih interesov ter o zadovolje- mariborski arhiv. vanju skupnih potreb v zvezi s kulturno dediš=ino; ob=ina V skladu s splošnim na=elom demokrati=nega centra- organizira varstvo in vzdrževanje kulturne dediš=ine; lizma je bilo v pristojnosti federacije dolo=anje splošnih strokovne naloge v zvezi z varstvom opravljajo predvsem na=el o zbiranju, urejanju in drugih delih v zvezi z arhivi. strokovne organizacije; izvršni predpisi so v pristojnosti Leta 1952 sta izšla zvezna predpisa, na katerih je temeljilo republiškega organa za kulturo. izvajanje varstva arhivskega gradiva vse do ¡zida republi- škega zakona leta 1966. To sta bila odlok o hrambi arhivskega gradiva (Uradni list 1*' LR J, 8/52) in navodilo o • Organizacijski razvoj varstva arhivskega gradiva zbiranju, hrambi in periodi=nem izlo=anju arhivskega materiala (Uradni list FLRJ, 8/52). 1. Centralisti=na organizacija varstva arhivskega gra- Državni arhiv FLRJ je pod nadzorom ministra za diva v republiki. Varstvo arhivskega gradiva je bilo vedno znanost in kulturo FLRJ, dela po njegovih navodilih, urejeno s posebnimi zakoni. Temelj za razvoj arhivske republiški je pod nadzorstvom ministra, pristojnega za službe v Sloveniji je dela uredba narodne vlade Slovenije o vprašanja znanosti ¡n kulture. ustanovitvi osrednjega državnega arhiva Slovenije 2. Obdobje deetatizacije varstva arhivskega gradiva. (31. 10. 1945). Ustanovljenje bil za ozemlje vse Slovenije Družbeni razvoj je splošni zakon kmalu prešel. Razen kot samostojna državna ustanova pod neposrednim nad- Makedonije, Srbije in

Že prvi zakon pravi, da se brez dovoljenja zavoda za 4 A Razglašanje kulturnih spomenikov spomeniško varstvo ne sme spremeniti: — lega kulturnega spomenika; V prvi fazi je to pravica in dolžnost zavodov za — njegova oblika in izgled; spomeniško varstvo. Ti odlo=ajo o tem, kateri predmeti so — ue sme se ga resta vri rati, podreti, uni=evati. kulturni spomeniki, in obenem o mejah neposredno V primeru zavarovane nepremi=nine je brez dovoljenja zavarovane nepremi=nine in njene okolice, za katero prav zavoda prepovedana gradnja in vsakršna druga sprememba tako veljajo omejitve po zakonu. Po republiškem zakonu oblike terena, v mejah, ki jih dolo=a zakon. Prav tako je iz leta 1948 zavod odlo=a po predhodnem predlogu potrebno naznaniti pristojnemu zavodu vsako spremembo, ministra za prosveto LR S. premestitev (od svoj ¡te v, zastava) v zvezi z zavarovano Naslednjo stopnjo v razvoju proglašanja kulturnih premi=nino. Kljub taki prepovedi sme komite za kulturo spomenikov prinaša novi republiški zakon iz leta ] 958: in umetnost dovoliti premestitev ¡z ene v drugo republiko. potreben je sporazumen predlog pristojnega okrajnega Isti organ je pristojen za izdajo izvoznega dovoljenja za organa za spomeniško varstvo in okrajnega organa za premi=ne kulturne spomenike, katerih izvoz je prepo- urbanizem (le za dolo=itev nepremi=nine kot kulturnega vedan. spomenika). Ustanove za varstvo so pooblaš=ene opraviti dela, Zc splošni zakon naslednje leto za=enja novo obdobje: potrebna za popravila in vzdrževanje zavarovanih spome- varstvo kulturnih spomenikov kot strokovna in upravna nikov. Stroški se pla=ajo iz državnih sredstev. 36 Le pristojni zavod za spomeniško varstvo da lahko kot vsi drugi ob=ani, upoštevati na=ela zakona. Poleg tega dovoljenje za snemanje, urejanje, risanje zavarovanega se lahko spomenik razlasti, =e naj bi bilo tako zagotov- premi=nega in ne p rei ni= nega spomenika. ljeno uspešnejše varstvo in znanstveno raziskovanje. Last- Opisane pravice in dolžnosti se v veliki meri nanašajo niku pripada odškodnina v vrednosti razlaš=enega na lastnike zavarovanih nepremi=nin, ki so velikokrat spomenika. zaradi izrednega zanimanja družbe za spomenike dolo- V republiškem zakonu iz leta 1948 je kot predlagatelj =enih lastnosti omejeni pri uporabi. Zato tak lastnik uživa takega ukrepa dolo=en minister za prosveto. dav=no olajšavo od dneva izdaje odlo=be o zavarovanju po Lastnik je omejen tudi pri razpolaganju: =e želi predpisih ljudske republike. predmet prodati, ga mora najprej ponuditi v odkup l'o republiškem zakonu iz leta 1958 je dovoljen le izvoz pristojnemu zavodu za varstvo ali ustanovi, ki jo zavod premi=nin, za katere izda dovoljenje republiški organ za dolo=i. spomeniško varstvo po predhodnem mnenju za spome- Naslednji splošni zakon dodaja možnost prevzema niško varstvo pristojnega okrajnega organa. nepremi=nega kulturnega spomenika v za=asno uporabo. Splošni zakon iz leta 1959 natan=no opiše obveznosti O tem odlo=a republiški svet, pristojen za spomeniško imetnikov kulturnih spomenikov. Njihove dolžnosti so: varstvo, na predlog koristnika. Zaradi splošne koristi lahko — priglasitev predmeta, ki hi utegni] biti kulturni izvršni svet ljudske republike prenese pravico uporabe spomenik; kulturnega spomenika v družbeni lastnini z enega na — varstvo in vzdrževanje; drugega nosilca. Splošna korist tu pomeni, da more — sme in mora dovoliti raziskovanje in prou=evanje spomenik le tako zadovoljevati potrebe skupnosti. spomenika v znanstvene in umetniške namene; Sedaj ima predkupno pravico v prvi vrsti ob=ina, v — dolžan je omogo=iti javnosti dostop do spomenika. kateri je kulturni spomenik. Ce po dveh mesecih ne V primeru, da imetnik misli, da bi bil predmet lahko sprejme ponudbe, sporo=i ponudbo okrajnemu in republi- kulturni spomenik, ga mora priglasiti zavodu za spome- škemu zavodu za spomeniško varstvo. Šele potem lahko niško varstvo ali upravnemu organu ob=inskega ljudskega lastnik proda spomenik drugemu pod enakimi pogoji. odbora, ki je pristojen za spomeniško varstvo. Razen v Predkupna pravica je že v republiškem zakonu iz leta 1958 primeru izrednih stroškov, ki presegajo materialne koristi, s strokovnega zavoda prešla na družbeni organ - okrajni ki jih ima imetnik od spomenika, so varstvo in vzdrževanje ljudski odbor. spomenika ter stroški, ki nastanejo v zvezi s tem, dolžnost Zadnji splošni zakon poudarja pomen in vodilo splošne imetnika samega. koristi tako pri omejitvi pravice uporabe kot pri prenosu Oseba, ki zahteva pravico do raziskovanja in prou=e- pravice uporabe z enega na drugega imetnika. Obstoj vanja spomenika v znanstvene in umetniške namene, mora splošne koristi ugotavlja republiški upravni organ za imeti za to dovoljenje organa, pristojnega za spomeniško spomeniško varstvo na predlog tistega, ki razlastitev ali varstvo. prenos pravic predlaga.

39 LJUBLJANA POZDRAVLJA OSVOBODITLLJl morali imeti snemalci seveda dovoljenje od takratne policije, OZNE. H. maja 1945 smo ustanovili Državno filmsko podjetje Fianee Brenk DFJ—Direkcijo za Slovenijo. Temu slovenskemu osvobo- 9. maja 1945 je zgodaj zjutraj izšla na dveh straneh po- jenemu filmskemu podjetju so prinesli v obdelavo svoje filmsko gradivo K hamovi snemalci, Metod Badjura in slednja številka dnevnika slovenskih liberalcev Jutro.

40 delo arhivov in arhivskih organizacij

PERSPEKTIVE ARHIVA KOT UDELEŽENCA V VAR- selekcije je seveda to, da se moramo omejiti na zapise, ki STVU KULTURNE DEDIŠ

USMERITEV ARHIVSKE SLUŽBE V SR SLOVENIJI V Varstvo slovenskega arhivskega fonda , ki obsega okoli LETIH 1981-1985 40.000 teko=ih metrov gradiva v arhivih in ve= kot toliko pri ustvarjalcih, ureja arhivski zakon iz leta 1973 (Uradni list SRS, št. 34/73). Zanj skrbi Arhiv SR Slovenije in regionalni arhivi v Celju (za 14 ob=in), Kopru (za 6 Osnutek Usmeritev arhivske službe v Sloveniji ob=in), Ljubljani (za 24 ob=in), Mariboru (za ]] ob=in), 1981-1985 je na podlagi sklepa sveta Skupnosti z dne Novi Gorici (za 3 ob=ine) in na Ptuju (za 2 ob=ine). Arhiv 28. avgusta 1980 pripravila delovna skupina predstavnikov SR Slovenije je republiška upravna organizacija, finan- arhivov. Po razpravi v arhivih in na =lanskem sestanku cirana iz republiškega prora=una, regionalni arhivi pa so Arluvskcga društva Slovenije je bi] tekst dokon=no obli- delovne organizacije na podro=ju kulture, ki pridobivajo kovan in sprejet na seji sveta Skupnosti arhivov Slovenije finan=na sredstva za svoje delo s svobodno menjavo del na (SAS) 27. oktobra 1980. tem podro=ju. 45 V okviru SAS je bilo pripravljeno gradivo srednjero=ne 2.5. S tem v zvezi valorizirati arhivsko gradivo. usmeritve arhivske službe v SR Sloveniji. V okviru te 2.6. Arhivi bodo do konca srednjero=nega obdobja pripra- usmeritve bodo arhivi vsak za svoje podro=je, vendar vili in objavili vodnik po fondih, kijih hranijo. strokovno enotno varovali pisano slovensko kulturno 2.7. Prav tako bodo objavili inventarje in pripomo=ke za dedia=ino, Gradivo je razdeljeno na naslednja poglavja: uporabo arhivskega gradiva, ki bodo izdelani ob usposobljenost gradiva za uporabo (ocena stanja), srednje- urejevalnih delih. ro=ni na=rt, potrebna usmeri t ve na vodila novega zakona o 2.8. Ob tem bodo arhivi nadaljevali dela pri pripravah za varstvu naravne in kulturne dediš=ine, strokovna norma- vra=anje arhivov po mednarodnih pogodbah in druge tivna dejavnost, kadri, prostori in oprema, financiranje, naloge. ljudska obramba in družbena samozaš=ita, program akcij. Ta na=rt bo mogo=e realizirati le,

1.1. Gradivo do leta 1945 ni v celoti usposobljeno za 3. Potrebna usmeritve na vodila nove- uporabo, ga zakona: Vzroki: Tradicija urejanja arhivskega gradiva za kulturne potrebe in raziskave je bila po letu 1918 3.1. Selekcija gradiva, ki je zavarovano pod strožjimi prekinjena. Tudi po 2. svetovni vojni arhivi niso kriteriji in ga arliiv prevzema. uživali potrebne družbene podpore. Veliki predeli 3.2. Arlii v nima dolžnosti do gradiva, ki ima zgolj opera- slovenskega ozemlja so bili vklju=eni v arhivsko mrežo tivni pomen, »loma. 3.6. Dviganje varstvene kulture s sistemati=nim informira- Vzroki: Gradivo je bilo prevzeto ncurcjP^o in neod- njem najširše javnosti, o pomenu arhivskega gradiva 1 brano ter v velikih koli=inah, in to pred sem gradivo prek javnih medijev in šole. upravnega izvora na podlagi zahtev ob=nskih skup- 3.7. Potrebna je strokovna enotna arhivska služba z š=in ustanoviteljic arhivov. K obdelavi te Ja gradiva se enovito politiko. Arhivi so dolžni skrbeti za razvoj je pristopalo v veliki meri za potrebe uprave in zaradi stroke, republiški arhiv pa organizira in vodi usklaje- zahtev KS v zvezi s financiranjem. ' azd roblje ni vanje. Temeljno strokovno politiko vodi arhivski sistem financiranja po ob=inskih KS r. omogo=al strokovni svet. Imenujejo ga vsi arhivi na podlagi sistemati=nega obdelovanja. Zaradi tega so se morali samoupravnega sporazuma. arhivi lotevati manj obsežnih fondov, ker je bilo treba 3.8. Arhivsko gradivo zbirajo le arhivi, kajti samo tako je v letnih poro=ilih prikazovati sprotne rezultate kot mogo=e zagotoviti strokovno obdelavo in hrambo podlago za financiranje. Na ta na=in se arhivi niso gradiva. Specialni arhivi so lahko le izpostave sploš- mogli posvetiti arhivskemu gradivu kot kulturni de- nega arhiva. diš=ini, ki je osnova za raziskave naše preteklosti. 3.9. Ni mogo=e razlikovati gradiva, ki ima pomen za Arhivsko gradivo ni obdelano in zanj tudi niso republiko in gradiva, ki tega pomena nima, kajti za izdelani pripomo=ki za uporabo. Velike koli=ine slovensko zgodovino je enako pomembno gradivo, gradiva še niso prevzete. kjerkoli na slovenskem ozemlju je nastalo. Dolo=i se gradivo, ki spada v pristojnost Arhiva SR Slovenije. 2. Srednjero=ni na=rt:

2.1. Pripraviti seznam ustvarjalcev arhivskega gradiva, eno- 4. Strokovno normativna dejavnost: ten za celotno S RS, pri katerih arhivi opravljajo službo varstva. 4.1. Navodilo o evidencah knjig na podlagi sklepov semi- 2.2. Izdelati register fondov, ki so že v arliivih. narja na Ptuju 1980. 2.3. Pristopiti k nadaljnjemu sistemati=nemu urejanju 4.2. Navodilo za urejanje in popisovanje arhivskega gradiva fondov, nastalih pred letom 1945. Za gradivo po letu in izdelavo inventarjev in drugih pripomo=kov za 1945 se bodo arhivi usmerili k diferenciranemu uporabo. urejanju gradiva iz prvega desetletja po osvoboditvi. .4.3.Na vodil o o uporabi arhivskega gradiva za raziskovalne Uredili bodo gradivo okrajnih ljudskih odborov, in študijske namene ter prakti=no uporabo. okrajnih zavodov za statistiko, okrajnih odborov 4.4. Navodila o odbiranju arliivskega gradiva. SZDL, in drugih družbenopoliti=nih organizacij na 4.5. Navodila o materialnem varstvu (konservaciji) arhiv- nivoju okraja ter nekaterih ve=jih podjetij. Na repub- skega gradiva. liški ravni bo Arhiv SR Slovenije obdelal ustrezne 4.6. Navodilo o strokovni usposobljenosti delavcev, ki fonde na republiški ravni. delajo na arhivskem in dokumentarnem gradi=u. 2.4. Prevzeti toliko gradiva, da bi se prevzemnim rokom, 4.7. Razmejitev fondov med arhivi za gradivo, ki je že v kijih dolo=a zakon, približali na deset let. arhivih.

46 Priloga: 1 POTREBNI PROSTORI IN OPREMA 1981-1985 Celotna GRADIVO DOKUMENTACIJA 1. etapa potrel-j adaptacija

Kol i=im Vsa koli=ina Že izdelan Oprema Obstoje=a i neustrezno gradiva lidejni projekt -i 2 javljale! ARHIV koli=ina V pri pravi m CENA m CENA m* CENA hranjenega (tudi na terenu) (iradb. na=rt itd.) požarov in vloma Ostala oprema

Arhiv SR Slovenija 15000-t m 3000 t ni 24.TOO tn> Sanacijski program 32000 m2 oprema + film v teku (po zakonu, +1000 m2 kompletna izleta 1978) (filmsko arii. skladiš=e)

¿A Celje 4000 tnv 4000 tin 15000 tin program lokacijska 3.700 tir 800.000 4500 m2 90.000.000.- 1.500.000 usmeritev dokumentacija I. etapi

l'A Koper 3900 1m ?900 lm 20000 Mil pripravljalna dela 2.600 m2 25.400 na 6.600 m2 v lek n m2

ZA Liubljjna 10000 t m pripuvljalna dela 3.800 m2 25.000 «objekt v Lj.) v teku za m-•>

PA Mar •• i 6700 tri 2000 1m 15000 tin v pripravi 1.800 nr 25.000 8,500 in2 200 5.000.000 1.200.000 za m-

l'A v Novi 0 oiici 2000 •• 2000 lm 10000 Ini idej, i i projekt 2.400 m2 50,000,000 8.260 m2 lok.ic. preiskus •k u paj

2 2 ZA 14 nj 2000 tin 80tl tin 8000 lm idejni projekt 370 m2 25.000- 4.600 m 200 m 30.000 14.000.000 za m2 5. Kadri: je obvezna in se mora kontin iti ran o opravljati v predpi- sanem obsegu. Po drugi strani pa obravnava zakon o Za izpolnitev postavljenega na=rta je treba zagotoviti kulturnih skupnostih, ki zadeva regionalne arliivc, finan- zadostno Število Šolanih in usposobljenih kadrov. Dolgo- ciranje teh kot financiranje na principih svobodne menjave ro=na orientacija je 250 teko=ih metrov arliivskega gradiva dela. Arhiv SR Slovenije financira republiški prora=un, na strokovnega delavca (upoštevani so delavci s srednjo, torej le en vir. Regionalne arhive pa financirajo kulturne višjo in visoko izobrazbo), kar znaša 92 novih delavcev skupnosti, torej veliko število virov, kijih ni mogo=e med poleg sedanjih 68, Do tega števila smo prišli na podlagi seboj uskladiti, ker med njimi ni vzajemnosti. Arhivske naslednjega izra=una: v arhivih je 40.000 teko=ih metrov službe torej ni mogo=e usklajevati z deleži financiranja po arliivskega gradiva. Pri orientaciji 250 m gradiva na enega ob=inah, kot tudi ni mogo=e arhivske službe organizirati strokovnega delavca dobimo število 160 strokovnih de- po ob=inah. Zaradi nedeljivosti gradiva kot k uit u m e lavcev. Zdaj jih je v arhivih 68, razlika je torej 92. To dediš=ine je treba financiranje postaviti na na=elo vzajem- število je izra=unano na podlagi sedanjega obsega gradiva v nosti. Merila za dolo=anje višine deležev naj dolo=it arhivih in nisu upoštevani novi prevzemi gradiva, ki so Kulturna skupnost Slovenije, pri kateri naj bi se zbirala planirani. sredstva za financiranje vseli regionalnih arhivov v Slove- V srednjero=ne ITI obdobju 1981 — 1985 naj bi arhivi niji. namestili 48 delavcev, s =imer bi dosegli okoli 400 t m Kolikšen naj bi bil delež, prora=unskih sredstev pri arhivskega gradiva na strokovnega delavca in se približali financiranju arhivske dejavnosti iz stališ=a, da ima del te jugoslovanskemu popre=ju, ki znaša 295 teko=ih metrov. dejavnosti upravni zna=aj, naj se ugotovi na nivoju Sedaj zna=a to povpre=je v SR Sloveniji 588 teko=ih republike, vendar naj se financiranje službe tudi v tem metrov in je enkrat ve=je od jugoslovanskega, primeru opravlja prek enega vira. Arluvi potrebujejo predvsem delavce v. visoko izobrazbo in dodatno specializacijo iz arhivistike, ter z 8. Ljudska obramba in družbena samo- dodatno strokovno usposobitvijo po nastopu dela v zaš=ita: a riti vu. Obvladati morajo tuje jezike in zgodovinske pomožne vede. Splošna nerazvitost arhivske službe je vzrok, daje tudi podro=je ljudske obrambe in družbene samozaš=ite na 6. Prostori in oprema (Priloga l) podro=ju varstva arhivov nedodelano in materialno nepri- pravljeno. Manjkajo primerna skladiš=a, tre/o rji, zaklo- 6.1. Stanje, v kakršnem so slovenski arhivi, ne omogo=a niš=a, oprema in možnosti zaš=itnega mikrofiImanja, izpolnjevanja nalog, dolo=cnih_z zakonom. Arhivi bi Potrebno je urediti in obdelati gradivo, da ga bo mogo=e morali sprejemati arhivsko gradivo najkasneje po 30 valorizirati tudi z vidikov ljudske obrambe. letih od njegovega nastanka. V regionalnih arhivih pa Zagotoviti je treba na=rtno in pospešeno zaš=itno je le 8000 teko=ih metrov arhivskega gradiva v mikrofilmanjc najdragocenejšega arhivskega gradiva. razmeroma primernih arhivskih skladiš=ih Na=rtovati in pripraviti je treba zakloniš=a in trc/.orjc ostalo (18.000 trn) pa je vskladiš=eno neustrezno in za izbrano gradivo. zasilno. Dva arhiva imata del gradiva še zloženega na Pribaviti je treba opremo za arhivsko gradivo. kupih. V republiškem arhivu te=ejo sanacijska dela in Sekretariat za ljudsko obrambo naj izda navodilo za je le še manjši del prevzetega gradiva skladiš=en nepri- ravnanje z arhivskim gradivom v izjemnih okoliš=inah tudi merno. z ozi rom na dolo=ila haaške konvencije. Poleg dolo=il zakona pa se postavljajo pred arhive še Potrebno je ¡zdelati kriterije za prioriteto mik rofi I- zahteve za namestitvijo vrnjenih arhivov po medna- manja zaradi varnosti. rodnih pogodbah. Dodatne naloge postavlja pred arhive ljudska obramba in družbena samozaš=ita. 9. Program akcij: 6.2. Vprašanje prostora morajo v perspektivi reševati vsi slovenski a rlu vi, glavne potrebe pa so trenutno v Ponovno je bil pretresen srednjero=ni program s pod- arliivili v Celju, Kopru, Novi Gorici in Ljubljani ro=ja varstva arhivskega gradiva, ki ga financira Kulturna (enota Ljubljana-mcsto). Programi, ki so jih arhivi skupnost Slovenije. Program je potreben in realen. Priprav- pripravili in so verificirani, izhajajo iz dejanskih ljen je v težnji, da bi arhivska služba sledila potrebam potreb ob upoštevanju, da bodo arhivi sprejemali • družbe tako v strokovni usmeritvi kot v popularizaciji in samo arhivsko gradivo. Predvidena je etapna gradnja osveš=anju ob=anov v pomenu arhivov. tako, da bi prve faze že omogo=ale najnujnejše prevzeme v na=rtovanem srednjero=nem obdobju. 9.1. Objave: Predvideva se, da bo Arhiv S RS v srednjero=nem obdobju rešil vprašanja prostorov. A) Vodniki po arhivih: Med najvažnejše naloge arhivov 6.3. Opremljenost arhivskih skladiš= razen pri Arhivu SR spada objavljanje pregledov fondov in zbirk, kar je Slovenije ne odgovarja normativom niti zakonskim tudi najve=ja želja in zahteva uporabnikov gradiva zahtevam. zaradi informiranja o dostopnosti arhivskega gradiva. Kriteriji: Do konca srednjero=nega obdobja naj ima 6.4. Gradnja arhivskih skladiš= je prioritetna naloga širšega vsak arhiv objavljen vodnik po svojih fondih. in posebnega družbenega pomena, ki jo je treba podpreti tudi s strani republike, Cena: 6 vodnikov po 200,000,00 znaša 1.200.000,00 din. 7. Financiranje : B) Inventarji: Dokon=no urejevalno delo pomembnejših fondov mora imeti svoj zaklju=ek v objavi inventarjev. Obstoje=i zakon o arhivskem gradivu in o arhivih Usmeritev: PA Maribor 3 inventarji, ZA Ptuj 3, ZA obravnava financiranje arhivov kot financiranje službe, ki Celje I, PA Nova Gorica I, PA Koper 7, ZA Ljubljana 48 9 in Arhiv SR Slovenije 16. Cena: 40 inventarjev po 1850, po letu 1850 zaš=ita važnejših na=rtov, origi- 50,000,00 din znaša 2.000,000,00 din. nalnih fotografskih ploš= in fotografij izpred leta C) Objava virov: Gre za tematsko zaklju=ene objave 1918, vezava nekaterih knjig ter pomembnejše gra- arhivskih virov kot osnove za znanstveno raziskovalno divo, ki je poškodovano ter se to ugotovi ob obdelavi dejavnost. gradiva. Usmeritev: PA Maribor 3 objave. Arhiv SR Slovenije Cena: Za to potrebna sredstva v letu 1981 2 objavi in Arhivsko društvo Slovenije 1 objavo, 300.000,00, 1982 500.000.00, 1983 800.000,00, skupaj 6 objav. 1984 1,100.000.00 in v letu 1985 1.200.000,00, kar ••••: (> obj.iv v 8 zvezkih po 300.000,00 din znaša znese skupaj 3,900.000,00 din. 2.400.000,00 din. 9.5. Arhivske razstave: so za arluvsko dejavnost sekundar- D) Objava slovenske arhivske bibliografije, nega pomena, vendar važne za popularizacijo arliivskc Usmeritev: Arhiv SR Slovenije. službe med javnostjo. Planirane razstave: Pokrajinski Cena: 1 objava po 50.000,00 znese 50.000,00 din. a riti v Maribor, delovni naziv razstave je Maribor po lì) Izdaja Vodi=a po arhivih in arliivskih zbirkah SR letu 1945, cena 200.000,00 din. Slovenije Pokrajinski arhiv Koper: Primorske enote NOV in Usmeritev: pripravijo vsi a i hi vi, izda Zveza društev POS, cena 140.000,00 din, arhivskih delavcev Jugoslavije. Arhiv SR Slovenije: Slovenš=ina v javni rabi skozi Cena: 1 zvezek po 500.000,00 din. stoletja in Slovenci na tujem, cena skupaj 600.000,00 ]') Arhivsko društvo Slovenije in Arhivi SR Slovenije bo din, prenos razstave Narodne biblioteke Srbije i/dalo 5 letnikov v 2 številkah svojega glasila Arhivi, 100.000,00 (predvidevamo razstavo o Ivu Andri=u). kar sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije, cena Zgodovinski arhiv Ptuj: 550-1 etnica statuta mesta 230.000 za lelnik, kar znaša 1,] 50.000,00 din, Ormoža, cena 80.000,00 din ter Delavsko sre=anje 9.2. Odkupi gradiva: bratskih ob=in Slovenije in Hrvatske in sindikalno Za odkup arhivskega gradiva je treba predvideti po gibanje cena 150.000,00 din, oziroma skupaj 100.000.00 din letno, kar znese v 5 letih 500.000,00 230.000,00 din. din. Zgodovinski arhiv Celje: Celje in Celjani skozi =as, .9.3.Mikrofilmanjc arhivskega gradiva: cena 150.000,00 din. l:,na temeljnih nalog arhivov je mi krofi I manje najpo- Cena: za to potrebna sredstva 1 420,000,00din. membnejšega arhivskega gradiva, ki odraža samobit- 9.6. Arhivsko društvo Slovenije prireja vsako drugo leto nost slovenskega naroda in najpomembnejše prelom- zborovanje (1981,1983,1985), vsako leto posveto- nice v razvoju slovenskega pro štora. vanje o opremi in izobraževalni seminar. Kriteriji: Arhivsko gradivo do leta 1850 se mikrofilma Cena: Za zborovanje znese 180.000,00 din, posveto- v celoti, l*o tem letu le izbrani reprezentativni vzorci vanja o opremi 50.000 din ¡n izobraževalni seminar fondov, ki pa se morajo posneli kot celote. 75.000 (vse za objavo gradiva). ••••: letno po 700.000,00 din, pri =emer je treba 9.7. Mednarodna kulturna izmenjava po programih kul- upoštevati, da se morajo filmi uvažati, kar znese v 5 turno-prosvetnega sodelovanja. Predvidevamo štiri iz- letih 3.500,000,00 din. menjave na leto po 10 dni. 9.4. Konscrvacija in restavracij a arhivskega gradiva: Cena: stroški bivanja in dnevnice, potni stroški Zaš=itilo in obnavljalo se bo poškodovano gradivo, ki 460.000 din. ima širši pomen za znanost in kulturo. Zahtevek potrebnih finan=nih sredstev v višini Kriteriji: Listinsko gradivo in rokopisne knjige do leta 16.335.000,00 je izdelan na osnovi cen iz leta 1979.

ZVEZNO POSVETOVANJE ARHIVSKIH DELAVCEV Klasi ne in v imenu doma=ega prebivalstva in Skupš=ine JUGOSLAVIJI- OD 15. DO 17. XI. 1979 ob=ine Nova Gorica tudi njen predsednik Jože Šušmelj. Zbrani arhivski delavci iz vse Jugoslavije so poslali Ljudmila Bezlaj-Krcvel |wzdravno brzojavko tovarišu Titu in se v njej zavezali, da bodo širili in poglabljali svoje delo ter s tem bogatili Predsedstvo Zveze društev arhivskih delavcev Jugosla- kulturno dediš=ino socialisti=ne Jugoslavije. Sledil je vije je za kraj letošnjega tridnevnega zveznega posveto- referat profesorja Ivana Križnarja, =lana CK ZKS4 pod- vanja izbralo Novo Gorico. Neposredna organizatorja predsednika komisije CK Z KS za prou=evanje zgodovine, posvetovanja, ki je bilo posve=eno 60-letnici KPJ-SKJ in o zgodovinskih prelomnicah Komunisti=ne partije Jugosla- mednarodnemu tednu arhivov 1979, sta bila Arhivsko vije in o problematiki tozadevnega arhivskega gradiva. Kot društvo Slovenije in Pokrajinski arhiv v Novi Gorici. Prek je že obi=aj, so gostitelji seznanili udeležence s stanjem 250 arhivskih delavcev iz vse Jugoslavije, številne goste, službe varstva arhivskega gradiva v se ve rn opri morski regiji. družbenopoliti=ne in kulturne delavce Goriške tostran in Naslednji referati in koreferati so bili namenjeni reševanju onstran meje, so v otvoritvenem delu zborovanja pozdra- problemov pri srednjero=nem ju dolgoro=nem na=rto- vili predsednik Zveze društev arhivskih delavcev dr. Miloš vanju razvoja arhivov v Jugoslaviji, odbiranju arhivskega Milosevic, predsednik Arhivskega društva Slovenije Peter gradiva iz. registrati!ruega, iiiikrofilmanju arhivskega gra- 49 diva kot tudi prikazu stanja knjižnic v arili vi h in možnosti sti=ne partije Jugoslavije pripravil Arhiv Slovenije inje bila vklju=evanja lc-teh v program svetovnega informativnega sedaj prenesena še v Novo Gorico. sistema pod okriljem UN ESCA. Ravnateljica Arhiva SR Sledil je obisk muzeja v gradu Kronibcrk pri Novi Slovenije, Marija Oblak-

25 LET ZGODOVINSKEGA ARHIVA V ITU)U nekdanjega dominikanskega samostana, tako da sc je koli=ina gradiva v arhivu lahko pove=ala od prvotnih 271 Andrej Fekonja na prek 500 teko=ih metrov. Ob=utneje sc je pove=ala koli=ina skladiš= v letu 1969, koje arhiv pridobil prostore 24. marca letos je poteklo 25 let, odkar je Ljudsko ptujske Študijske knjižnice, ki so se v letu 1973 iu 1974 odbor mestne ob=ine Ptuj ustanovil „Mestni arhiv v adaptirali v sodobne arhivske skladiš=ne in delovne pro- Ptuju" z nalogo, da ,.zbira, =uva in ureja arhivsko gradivu store, v katere je bilo nameš=eno 2054 metrov arhivskih upravnih, gospodarskih in družbenih organov in ustanov" polic. Vse to je omogo=ilo arhivu, da je lahko za=el v mejah tedanjega ptujskega okraja. Prav tako je Državni prevzemati nove arhivske fonde predvsem upravnih orga- arluv LRS 7. julija 1955 pooblastil Mestni arhiv v Ptuju, nov, sodiš=, Šolstva in nekaterih gospodarskih organizacij. da v njegovem imenu izvršuje nadzorstvo nad arhivskim Že v letu 1956 se je poleg arhivskega urejevalnega dela gradivom na vsem ozemlju okrajnega ljudskega odbora za=elo tudi evidentiranje registra t urnega gradiva, predvsem Ptuj. ob=inskih registratnr in mati=nih knjig. Že v letu 1957 se S tem je arhiv v Ptuju dobil potrebno družbeno in je za=elo z na=rtnim pregledovanjem arhivskega gradiva, strokovno verifikacijo za svoje delo in s tem so bili podani pomembnega za zgodovino Ptuja, v avstrijskih arhivih, kjer osnovni pogoji za na=rtno arhivsko delo v Ptuju. se je za=elo z mikrofilmanjem in kserokopiranjem po- Arhivsko gradivo, ki je nastajalo v ob=inah Ptuj in membnejših arhivalij. To delo se je nadaljevalo vsa Ormož, se je vse do konca prve svetovne vojne zbiralo v naslednja obdobja in je obogatilo zbirke in fonde ptuj- arhivskih ustanovah nekdanje avstrijske države, predvsem skega arhiva s samostojnim fondom fotokscroteke.ki ima v graških arhivih. Ob koncu 19. stoletja, posebej pa še po danes že prek 16.000 naslovov. koncu prve svetovne vojne, se je na ljubiteljski osnovi in v V letu ustanovitve sta bila v ptujskem arhivu zaposlena zelo skromnem obsegu lotilo zbiranja arhivskega gradiva le dva arhivska delavca. Kadrovska zasedba seje izboljšala ptujsko muzejsko društvo in pozneje Mestni Ferkov šele v letu 1962, ko se je pove=ala na tri zaposlene muzej, ki si je pridobil z darovi in nakupi posamezne delavce. Do leta 1976 seje kadrovska zasedba izboljšala na arhivalijo starejšega izvora, za novejša obdobja pa pred- pet zaposlenih delavcev iu je do leta 1980 narasla na 10 vsem fragmentarno gradivo društev in posameznikov. Med zaposlenih. Izboljšala se je tudi struktura zaposlenih, saj drugo svetovno vojno, v letih 1941-1945,je tedanji graški danes v zavodu delajo poleg ravnatelja še trije arhivisti, en arhiv zbral predvsem gradivo županij, za katerim pa je, arhivski sodelavec, dva arhivska referenta, arhivski pomo=- razen majhnega ostanka, izginila vsaka sled. nik, tajnica in snažilka. Po osvoboditvi se je leta 1947 v okviru muzeja uredilo V letu 1962 se je delovno obmo=je zavoda razširilo do tedaj zbrano arhivsko gradivo. V letu 1953 je Mestni tudi na ob=ino Ormož, ki je prevzela del ustanoviteljskih muzej v Ptuju za=el prevzemati arhivske fonde, ki so se že pravic in dolžnosti do zavoda. S tem seje spremenilo tudi v letu 1954 zaceli na=rtno urejati. ime arhiva, ki ni ve= ustrezalo dejanskemu stanju. Arhiv se Novo ustanovljena arhivska ustanova v Ptuju je od je preimenoval v Zgodovinski arhiv v Ptuju in dobil Mestnega muzeja prevzela vse do takrat zbrano arhivsko regionalen zna=aj. Z razširitvijo delovnega obmn=ja seje gradivo (predvsem cerkvene arhive, arhive zemljiških okrepilo tudi družbeno upravljanje s t ein, da sta oba gospostev, Okrajnega sodiš=a Ptuj in Okrajnega sodiš=a ob=inska Ijndska odbora imenovala nov upravni odbor Ormož, cehov, Mestile ob=ine Ptuj in nekaterih zbirk), ki zavoda. Pomemben nadaljnji mejnik v razvoju ptujskega so ga takoj za=eli urejati. Poseben problem so v za=etnih arhiva pomeni v letu 1964 sprejet statut, kar je pomenilo obdobjih ptujskega arhiva predstavljali prostori in oprema. prehod zavoda iz sprva prora=unske ustanove v letu [955 Arhiv je domoval v treh sobah nekdanjega dominikanskega prek finan=no samostojnega zavoda z družbenim organom samostana. Pomanjkanje poli=nic paje imelo za posledico, upravljanja v samostojno samoupravno delovno organi- da je bilo 30 % gradiva še vedno v razsutem stanju na tleh. zacijo na podro=ju kulture. Šele v letu 1964 se je prostorsko vprašanje nekoliko Dejavnost arhiva seje za=ela vse bolj odražati tudi pri omililo s pridobitvijo Še dveh prostorov v kompleksu ustvarjalcih regis tra t u niega gradiva, saj je bilo v okviru 50 zavodovc zunanje službe že v letu 1971 evidentirano prek u=encem, ki so se tako v arhivu sa me in seznanjali /. 6.000 teko=ih metrov gradiva delovnih in drugih organi- najdragocenejšimi dokumenti, ohranjenimi v ptujskem zacij na obmo=ju ob=in Ptuj in Ormož inje do leta 1980 arhivu. naraslo na 8.000 teku7ih metrov rcgistratunicga gradivu. Najpomembnejšemu in navzven najmanj opaznemu Ob tem je potrebno poudariti, da se je z zavod ovo stalno notranjemu urejevalnemu delu je bi) vsa leta pripisovan prisotnostjo na terenu za=el spreminjati tudi odnos najve=ji poudarek. Ve=ina fondov in zbirk, ki so proti u stvarj.il.v v do Jihivskcga gradiva. koncu leta 1979 narasli na že skoraj 2.000 teko=ih Izredno razgibana je bila v 25 let ili tudi kulturno-pro- metrov arhivskega gradiva, je urejenih vsaj do te mere, da svetna uCjuViwsi ¿avoda, saj je bilo pripravljenih 15 laliko služijo za raziskovanje bogate zgodovinske pretek- razstav, ki so z bogastvom dragocenih zgodovinskih losti tega dela slovenske zemlje, prav tako pa lahko arhiv dokumentov seznanjale in bogatile široke množice de- nudi pomo= tudi potrebam današnjega =asa, s tem da low'- ljudi in ob=anov ptujske in ormoške ob=ine. Vsa laliko zadovoljuje želje in potrebe fizi=nih in pravnih oseb, leta svojega obstoja so ptujski strokovni arhivski delavci ki potrebujejo podatke iz arhivskega gradiva za svoje scziiaiijaii javnost s pomenom arhiva in arhivske dejavnosti vsakodnevne potrebe. s priložnostnimi =lanki v lokalnem =asopisju. Prav tako pa Tako se je iz skromnih za=etkov v 25 letih razvil so arhivski delavci objavljali =lanke, ki obravnavajo po- Zgodovinski arhiv v Ptuju v pomembno arhivsko ustanovo. membne zgodovinske dogodke iz preteklosti ptujske in Koli=insko majhni, po svoji vsebini pa izredno pomembni ormoške ob=ine. Objavljanje strokovnih

ARHIVSKI PROSTORI ZA ••••••• OB

STROKOVNI SEMINAR ARHIVSKIH DELAVCEV SLO- ravnatelja Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane dr. Jožeta VENSKIH ARHIVOV V PTUJU Zontarja o najnovejših dognanjih v arhivistiki. V njem je poudaril, da je naloga arhivistike „poiskati take na=ine Andrej Fekonja strokovnega dela, da se zagotovijo cilji dejavnosti v okviru danili in obstoje=ih možnosti in razmer". Obilica arhiv- Z namenom, spoznati najnovejša dognanja arhivske skega gradiva, kijih prevzemajo arhivske ustanove, zahte- vede in v želji, da se =imbolj poenoti strokovno delo v vajo tudi nove oblike dela in novo metodologijo, ki mora slovenskih arhivih, je na pobudo Arhivskega društva temeljiti na na=elih selektivnosti, prioritete glede na Slovenije komisija za izobraževanje pri Skupnosti arhivov pomen gradiva ter na na=elih ekonomi=nosti. Nujno je Slovenije v sodelovanju z Zgodovinskim arhivom v Ptuju, radikalno omejiti koli=ine gradiva, ki se prevzema v arhive. organizirala 22. in 23. maja 1980 dvodnevni seminar za i"rav zaradi tega je potrebno že pri ustvarjalcih valori/irati strokovne delavce slovenskih arhivskih zavodov v narod- arilivsko gradivo glede na njegov pomen. To arhivsko nem domu v Ptuju. gradivo naj bi se v arhivih ob potrebni kadrovski zasede- Seminarja so se udeležili arlüvski strokovnjaki iz Arhiva nosti in strokovni strukturi prou=evalo ter izdelovali in SR Slovenije, Arhiva inštituta za zgodovino delavskega objavljali pripomo=ki za njihovo uporabo, s =imer bi se gibanja iz Ljubljane, Pokrajinskega arhiva iz Maribora, pripravili temeljni podatki in temeljne informacije za Pokrajinskega arhiva iz Nove Gorice, Zgodovinskega arhiva velika raziskovalna dela in velike raziskovalne projekte. iz Celja, Zgodovinskega arhiva iz Ljubljane in Zgodovin- Prav zaradi tega, da bi se v arhivih usmerilo delo v skega arhiva iz Ptuja. J z objektivnih razlogov se seminarja pripravo ve=ine arhivskega gradiva, je bilo nadaljevanje niso mogli udeležiti le arhivski delavci iz Pokrajinskega seminarja v prvi vrsti usmerjeno v pripravo enotnih arhiva iz Kopra. razvidov nad arhivskim gradivom, valorizacije arhivskega Po otvoritvenem pozdravu predsednice Skupš=ine kul- gradiva ter v nekatera vprašanja, ki izhajajo iz zakona o turne skupnosti ob=ine Ptuj, tov. Marije Magdalene, so se arhivskem gradivu in o arhivih. udeleženci seminarja poklonili spominu umrlega pred- Delo strokovnega seminarja se je nadaljevalo v trclf sednika tov. Tita z enominutnim molkom. sekcijah. Strokovni del seminarja se je za=el s predavanjem V sekciji za evidence o arhivskem gradivu so bila 52 'obdelana in razrešena nekatera odprta vprašanja o arhiv- zaklju=no skupno zasedanje sprejelo vrsto zaklju=kov. skem fondu, akcesijski knjigi, registru in dosjeju fonda ter Pripravljena bodo navodila o evidencah v arhivih, izdelalo arhivskem vodniku. seje navodilo za-izvajanje zakona o arhivskem'gradi vu, ki V sekciji za valorizacijo arhivskega gradiva in valori- naj bi dobilo status javne listine, pripravilo se bo navodilo zacijo ustvarjalcev arhivskega gradiva so se na=ela odprta o odbiranju arhivskega gradiva in registraturnega gradiva, vprašanja • in izoblikovali dolo=eni elementi kriterijev izdelala se bo metodologija za urejanje arhivskega gradiva valorizacije, ki se bodo upoštevali pri nadaljnjem delu. Ti in izdelavo pripomo=kov. Vse to naj bi pripomoglo k elementi so: pomembnost ustvarjalca, narava in vrsta poenotenju strokovnega dela v slovenskih arhivih v okviru dejavnosti, histori=ni pomen in vloga ustvarjalcev regije danih in obstoje=ih možnosti in razmer. oziroma krajev, obmejno obmo=je, izjemne okoliš=ine in Splošna ugotovitev je bila, daje prvi seminar slovenskih gospodarske posebnosti, pojavljanje enakega gradiva pri strokovnih arhivskih delavcev nadvse uspel, tako po drugih ustvarjalcih, izkušnje arhivov glede uporabe tovrst- strokovni kot po organizacijski strani, in da je s tako nih fondov in vzor=ni primerek. obliko strokovnega izpopolnjevanja potrebno nadaljevati V sekciji, ki se je ukvarjala z vprašanji, izliajajo=imi iz tudi v prihodnje, ko naj bi se poleg aktualnih vprašanj zakona o arhivskem gradivu in o arhivih, je bilo osnovno razrešilo tudi vprašanje valorizacije arhivskega gradiva. vprašanje posve=eno pripravi navodila za izvajanje zakona Po zaklju=nem strokovnem delu so si slovenski arhivski o arhivskem gradivu in o arhivih, po katerem bi bili delavci ogledali tudi bogastvo ptujskih muzejskih zbirk in arhivski zavodi dolžni evidentirati le tiste dele registra tur- bogastvo zbirk in fondov Zgodovinskega arhiva v Ptuju. nega gradiva, za katere so dolo=ili, da imajo pomen kot Seznanili pa so se tudi z naravnimi lepotami in turisti=- arhivsko gradivo. nimi zanimivostmi Ptuja in njegove okolice. Na osnovi rezultatov, doseženih v delu sekcij, je

ARHIVI 80 - TEHNI

IX. KONGRES ZVEZE DRUŠTEV ARHIVSKIH DE- O virih za zgodovino Makedonije je govoril Ljubo mir LAVCEV JUGOSLAVIJE Cerasi mo v in poudaril, da je bilo pri zbiranju virov za zgodovino Makedonije veliko narejenega. To se kaže tudi v Peter Klasinc številnih izdanih publikacijah Zveze društev arhivskih delavcev Makedonije ali Arhiva Makedonije. V =asu od 28. do 30. septembra 1980 so se v Strugi, Referat Dragana Cirovi=a z naslovom Osnovne smeri SR Makedonija, zbrali arhivski delavci Jugoslavije na razvoja arhivov v SFRJ v =asu od leta 1981 do 1985 s svojem IX. kongresu Zveze društev arhivskih delavcev posebnim oziromna možnosti samoupravnega sporazu- Jugoslavije. Pokrovitelj tega zborovanja je bil Blagoje mevanja in združevanja pri zadevah skupnega interesa bi Popov, predsednik Izvršnega sveta SR Makedonije. imel ve=jo težo, =e bi vse republike in pokrajine pripravile Uvodoma je udeležence kongresa, ki se gaje udeležilo svoje srednjero=ne programe in jih predstavile v diskusiji. okoli 570 ljudi, pozdravil predsednik Zveze društev Vseh 27 referatov, ki so si sledili, lahko razvrstimo v atliivskih delavcev Jugoslavije dr. Miloš Milosevic. V svo- nekaj skupin: jem nagovoru je poudaril pomen kongresa, ki je letos spremenil na=in svojega dela. 1. O organizaciji arhivske službe sta govorila dr. Miloš Vsi referati, bilo jih je okoli 30, so bili obdelani v Konstantinov (Arhivska zakonodaja Jugoslavije) in dogovorjeni obliki in vsebini in razmnoženi že tri tedne dr. Jože Žontar (Perspektive nadaljnjega razvoja arhi- pred kongresom, tako da so referenti na kongresu lahko vistike). podali samo petminutne povzetke. S tem je bila dana 2. O odnosu do registraturnega gradiva oziroma do možnost, obdelati ve=ino pere=ih problemov, ki so se ustvarjalcev arhivskega gradiva so govorili O. Giler, izkristalizirali med obema kongresoma (glej publikacijo mr. M Bosi7, •. Draški7, M. Mari7, I. Aleksov, V. Žumer, Deveti kongres arhivskih radnika Jugoslavije, Referati i mr. J. Osman i in inr. L. Mirko vi7. saopštcnja — izdal Savez društava arhivskih radnika 3. • arhivskih fondih, urejanju arhivskega gradiva, Jugoslavije z odborom: Dragan 6irovi7, Olga Giler, sumarnih inventarjih, inventarjih fondov, analiti=nih in- mr. Sredoje La lic, predsednik, dr. Miroslav Lijcti7 in ventarjih, klasifikacijskih sistemih so govorili: D. Gavri- dr. Jože Žontar. Razmnoženo v Arhivu Srbije — Beograd lovi=, N. Rad ma novic, B. Lcki=, S. Timottjcvi=, N. Nikoli=, na 254 straneh v 300 izvodih dne 5. 9. 1980). V. Truji= in L. Popo vi7. IX. kongres je bil posve=en tudi 30-lctnici izdajanja 4. O informacijskih sistemih, referalni dejavnosti in o jugoslovanskega strokovnega arhivisti=nega glasila „Arhi- arhivskih publikacijah so govorili: I. Kova=, D. Stoj=cvski, vist" in o tem jubileju je govoril dr. Miloš Konstantinov, S. Tot i dr. M. Luke tic in L. Bezlaj - Krevcl in K. Tadi=. dolgoletni glavni in odgovorni urednik glasila. Na koncu je Marjan Drnovšek govoril še o arhivskem Organizator posvetovanja, Zveza društev arhivskih de- gradivu in njegovem intenzivnejšem koriš=enju v razisko- lavcev Makedonije, je pripravil dva referata. Tod or Taleski valne namene. Milan Dukanov je razpravljal o problemu je govoril o razvoju arhivske službe v Makedoniji, ki ima pripravnikov v arhivih. Strokovni del kongresa je z danes lepo število modernih, na novo zgrajenih arhivskih referatom o tehni=nih vprašanjih arhivov v Jugoslaviji stavb (npr. Arhiv Makedonije, Zgodovinski arhivi v zaklju=il Peter Klasinc. Skopju, Ohridu, Stipu in Bitoli) in veliko število arhivskih V diskusiji so bile ob prebranih referatih dodane strokovnih delavcev, precej tudi s fakultetno izobrazbo. nekatere pripombe. Diskutanti so referente dopolnili Arhivska mreža je ¡zvedena v popolnosti. Stanje material- predvsem* s svojimi ožjimi izkustvi. Od slovenskih pred- nega varstva je ve= kot odli=no. stavnikov so z referati in ko refera ti sodelovali dr. Jože 54 Žontar, Marjan Drnovšek in Vladimir Žumer iz Ljubljane Posebno pozornost je vzbudila razstava publikacij in Peter Klasinc iz Maribora. V diskusiji sta sodelovala arhivskih društev Jugoslavije v avli hotela, kjer je bil IX. Peter Rib nikar iz Ljubljane in Peter Klasinc iz Maribora, ki kongres. Zal pa zaradi neto=no dolo=ene zasnove razstave se je lotil treh spornih vprašanj, in sicer o mikrofilmanju v ni bilo mnogih publikacij arhivov in arhivskih služb. delovnih organizacijah, o sekciji za arhivarje ¡zven arhiv- V prijetnem spominu bosta udeležencem kongresa skih zavodov in o stalnem dogovarjanju s proizvajalci ostala obisk Arhiva v Ohridu in nastop folklorne skupine tehni=ne opreme arhivov. Svojo diskusijo je v pismeni iz Struge. Posebno veseli smo bili arhivski strokovni obliki razdelil udeležencem kongresa. delavci tudi ob predstavitvi tretjega dela zvezne publi- Na IX. kongresu so arhivski delavci Jugoslavije imeli kacije Arhivski fondi in zbirke v SFRJ, ki prinaša popis tudi svojo drugo konferenco, kjer so sprejeli poro=ila o gradiva zveznih arhivov. delu Zveze v =asu od leta 1976 do 1980 in izvolili nove Organizator je svojo zahtevno organizacijsko in stro- =lane delovnih teles ter potrdili sprejem novega statuta. Za kovno nalogo dobro opravil in poskrbel, da so lahko predsednika Zveze z enoletnim mandatom je bil izvoljen udeleženci kongresa med seboj navezali tesnejše stike. Mato Kapovi7 iz Dubrovnika.

RAZSTAVA PUBLIKACIJ O ZGODOVINI MESTA leta 1918, od 1918 do 1945 ter na ona, ki so izšla po letu LJUBLJANE 1945. Ob razstavi je izšel tudi priložnosten katalog, ki vsebuje Miran Kafol seznam razstavljenih del ter kratke uvodne =lanke avtorjev razstave. Tako je Branko Reisp pisal o kriterijih in namenu Jubilejno 20, zborovanje slovenskih zgodovinarjev je razstave ter o problematiki objavljenih del do leta 1945, bilo od 1. do 4. oktobra 1980 po daljši vrsti let ponovno v Marjan Drnovšek je prikazal ••••••••••• o zgodovini Ljubljani. Ker je bilo slabo leto pred tem ustanovljeno Ljubljane, objavljeno po letu 1945, Janez Kos pa je Zgodovinsko društvo za Ljubljano, ki si je postavilo med predstavi! dela o zgodovini Ljubljane v =asu narodno- svoje glavne naloge pospeševanje raziskav o zgodovini osvobodilnega boja in povojnega obdobja. Tematiko s Ljubljane, je prišlo do zamisli, da bi ob tej priložnosti podro=ja ljubljanske arheologije je prikazala Ljudmila priredili tudi razstavo publikacij o zgodovini Ljubljane. Plcsni=ar, Slavko Kremcnšek etnološko preu=evanje Ljub- Razstava je bila postavljena pod pokroviteljstvom Zgodo- ljane ter Marjana Lipoglavšck delež umetnostne zgodovine vinskega društva za Slovenijo in Zgodovinskega društva o Ljubljani. Ljubljane v prostorih Inštituta za zgodovino delavskega Razstavljeno gradivo so prispevali: Narodni muzej v gibanja. Ljubljani, Mestni inuzcj Ljubljana, Zgodovinski arhiv Zaradi raznolikosti in številnosti del razstava ni prika- Ljubljana, Slovanska knjižnica, PZE za umetnostno zgodo- zala vsega dovolj opravljenega dela s podro=ja zgodovino- vino ter PZE za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani pisja Ljubljane, temve= le dolo=en izbor. Razstavo je po ter Inštitut za zgodovino delavskega gibanja. Organiza- uvodnih besedah Branka Rcispa odprl akademik dr. Fran cijsko je pri postavitvi razstave sodeloval še Miran Kafol. Zwitter, ki je podal kriti=en pregled zgodovinopisja Razstava je plasti=no prikazala, daje bilo na podro=ju Ljubljane ter še posebej poudaril prispevek Zgodovinskega zgodovinopisja Ljubljane že mnogo storjenega, toda isto- aihiva Ljubljana na tem podro=ju. =asno so bile vidne še mnoge vrzeli na tem podro=ju, Na razstavi so bila vsa dela prikazana po kronološkem posebej pomanjkanje sinteze o zgodovini Ljubljane. Ob redu ter po formalnih kriterijih, to je samostojne izdaje, listanju kataloga pa sc je pokazalo tudi kako potrebna bi razprave in =lanki ter nekateri rokopisi. Razporejena so bila podrobna bibliografija del o Ljubljani. bila po =asovna obdobjih, in sicer na dela, ki so izšla do

IX. MEDNARODNI KONGRES ARHIVOVyV LONDO- hotela Hilton na Park Lane, neposredno ob znamenitem NU Hyde Parku. Hotel je odstopil udeležencem kongresa dve nadstropji družbenih prostorov, v katerih so bili recepcija Peter Ribnik ar za udeležence kongresa, velika plesna dvorana, kjer so bila London je bil gostitelj IX. mednarodnega kongresa plenarna zasedanja, dve manjši dvorani za prirejanje arhivov, ki se ga je udeležilo okoli 700 arlüvskih strokov- posebnih sestankov in sre=anj udeležencev kongresa ter njakov vsega sveta. Kongres je bil v prostorih razkošnega razstavna dvorana. Dostop v kongresne prostore je bil 55 mogo= le s posebno izkaznico - plaketo, ki smo jo — Arhivi v službi javnosti udeleženci kongresa prejeli že pred kongresom skupaj s — Mednarodni arhivski svet: preteklost, sedanjost in kongresnim gradivom. Izkaznica — plaketa je služila tudi bodo=nost. za razpoznavanje udeležencev na kongresu, saj je vsebovala V foyerju velike kongresne dvorane je bila v =asu poleg imena in priimka še naslov institucije in državo, ki jo kongresa pripravljena razstava plakatov in tiskov o arhiv- je udeleženec kongresa zastopal. Plakete so bile tudi skih razstavah v posameznih državah. Na tej razstavi je razpoznavni znak za jezik, s katerim seje udeleženec na sodelovala tudi Jugoslavija in je bil plakat arhivske kongresu labko sporazumeval, saj je bilo na kongresu pet razstave „Tito — misel, beseda in delo" deležen velike uradnih jezikov, v katerih je bilo možno nastopati v pozornosti. Del razstavnega prostora pa je bil namenjen uradnem delu kongresnega programa (angleš=ina — modra, dosežkom in ponudbam za delo v arhivski službi. Na 12 francoš=ina — rumena, nemš=ina — zelena, ruš=ina — stojnicah so bile razstavljene naprave in prospekti za rde=a in španš=ina — vijoli=asta barva). Udeležencem mikrofilm an je in drugo mehanografsko snemanje arhiv- kongresa so bile na voljo slušalke za simultano prevajanje skega gradiva, za restavriranjc in konserviranje arhivskega referatov, diskusije in uradnih sporo=il. gradiva ter prospekti o razni arhivski literaturi in arhivskih Celotni kongresni program je potekal od 14. do strokovnih priro=nikih. . 20. septembra 1980. Razdelimo ga laliko na tri dele, in Udeležencem arhivskega kongresa je za ogled svojih sicer na predkongresni program, ki je trajal 2 dni, na arhivov in bibliotek odprlo vrata ve= londonskih arhivov kongresna zasedanja, ki so predstavljala osrednji program in Angleška biblioteka. V okviru posebnih programov je in so trajala 3 dni, ter na sklepni del, posve=en organizacij- bilo predvideno, da bi mogel biti vsak udeleženec kongresa skim sestankom Mednarodnega arhivskega sveta, ki je tudi gost v dveh arhivih. Udeleženci iz Slovenije pa smo lahko trajal 2 dni. obiskali tri arhive. Pri tem ima zaslugo gospa Diana Predkongresni program je bil namenjen sestankom v Gi fford i/. Public Record O fifi ca', ki se je pred leti na zvezi z izvedbo organizacije kongresa, zasedanju uprave osnovi mednarodne kulturne izmenjave mudila v Ljubljani Okrogle mize in zasedanjem sekcij in odborov Mednarod- in nam je v naše veliko zadovoljstvo posredovala dovo- nega arhivskega sveta, registraciji udeležencev, slovesni lilnico za ogled modernega arhiva Public Record Offica na otvoritvi IX. kongresa in sprejemu, ki so ga priredili novi lokaciji v Kcwu, kjer je shranjeno novejše arhivsko predstavniki mesta London in lord Mayor v zgodovinskem gradivo angleške državne uprave. Iskrena hvala gospe Guild hallu. Gi fford ovi! V okviru posebnega programa so nam organi- Trije osrednji kongresni dnevi od 16. do 18. septembra zatorji omogo=ili ogled arhivskih delovnih prostorov in so bili namenjeni plenarnim zasedanjem IX. kongresa in skladiš=, =italnic, laboratorijev za niikro fil manje in meha- posebnim programom za udeležence kongresa, ki so jih nografsko snemanje arhivskega gradiva ter laboratorijev za pripravili organizatorji na osnovi predhodnih prijav, seveda konservacijo in restavracijo arhivskega gradiva. Poleg že v okviru danih možnosti. Posebni programi so bili name- omenjenega arhiva v Kewu smo bili gostje v Indijski uradni njeni obiskom v londonskih arhivih in bibliotekah ter biblioteki in arhivu ter v kraljevski Britanski knjižnici, kjer sprejemom, ki sta jih pripravila Public Record Office in smo se spoznali z njihovim delom in poslovanjem njihove The British Library. =italnice in deloma tudi z njihovimi strokovnimi problemi. Osrednji kongresni program je vseboval štiri plenarna Ogled arhivov bo vsem udeležencem ostal v najlepšem zasedanja, od katerih sta bila v torek in sredo po eno spominu. dopoldne, v =etrtek pa dve zasedanji. Po programu je Kongresni program je potekal v znamenju uporabe trajalo plenarno zasedanje 3 ure, vendar je ve=ina zasedanj arhivskega gradiva. Prvo plenarno zasedanje na temo trajala dalj =asa. V torek in sredo so bili popoldne obiski v Arhivi v službi raziskovanja je bilo po mojem mnenju londonskih arhivih in bibliotekah, ki jih je organizator deležno najve=je pozornosti na kongresu, saj je bila velika pripravil za vse udeležence kongresa, V sredo in =etrtek so dvorana do kraja zasedena. Poleg tega je prispeval k temu bili v opoldanskem premoru še posebni sestanki oziroma še prvi referat Michael Roper, ki je obravnaval ve= sre=anja arhivskih strokovnjakov. Eno tako sre=anje je problemov v zvezi z zn an st ven o-razi skoval no dejavnostjo bilo namenjeno frankofonskim arhivistom, drugo pa arhi- in vlogo arhivov pri raziskovalnem delu. Poudaril je, da se vistom iz dežel v razvoju s temo „Upravljanje arhivov v je v zadnjih dveh desetletjih po troj ilo znanstveno-razisko- deželah v razvoju",; pripravil gaje poseben komite. valno delo, zlasti na zgodovinskem podro=ju. K temu sta Plenarno zasedanje je vodilo delovno predsedstvo, ki so veliko prispevala dostopnost arhivov in arhivskega gradiva ga sestavljali referenti, predsednik zasedanja in poro=eva- ter pove=an krog obiskovalcev v arhivih od strani znanst- lec. Referenti so podali le povzetek svojega referata kot venikov, študentov in drugih obiskovalcev, ki so potre- izto=nico za diskusijo. Diskusija je bila o vseh referatih bovali arhivsko gradivo za prakti=ne neznanstvene na- hkrati, diskutanti pa so se zvrstili po vrstnem redu prijav. mene. Michael Roper se je v svojem referatu dotaknil Diskusija je bila omejena na 3 minute, zaradi =esar so naloge arhi vi sto v pri pripravah arhivskega gradiva za diskutanti le na kratko razložili svoja stališ=a in tako ni uporabo in pri tem pod=rtal pomen izdelave arhivskih moglo priti do poglobljene razprave o dolo=eni proble- informativnih pomagal, potrebo po objavljanju vodnikov matiki. Po kon=ani diskusiji so ponovno dobili besedo in inventarjev ter drugih publikacij, s katerimi bo dostop- referenti za odgovore diskutantom, za referenti pa je nost in uporabnost arhivskega gradiva za znanstvene poro=evalec s kratkim povzetkom razprave zaklju=il ple- potrebe omogo=ena =im hitreje. Opozoril je tudi na druge narno zasedanje. arhivske probleme, kot na primer na gradnjo novih Vsako plenarno zasedanje je bilo pripravljeno tako, da arhivskih poslopij in skladiš=, porast potreb po mikro- so štirje referati predstavljali vsebinsko zaokroženo celoto film anj u in restavriranju arhivskega gradiva, na velike o dolo=eni tematiki. Plenarna zasedanja so obravnavala poplave aktovnega gradiva, ki nima zgodovinske vrednosti, naslednje teme: na škartiranjc nepomembnega registraturnega gradiva in na — Arhivi v službi raziskovanja zajetje podatkov na ra=unalniške medije, kijih bodo arhivi — Arhivi v službi prakse prevzemali v svoje varstvo. Prav ob tem problemu =aka 56 arliiviste pomembna konfrontacija, ki bo v arhivistiko jih =imprejc zajame in s tem zavaruje pred izgubo. prišla s pomo=jo elektronike, torej s pisarniškim poslo- Poudaril je tudi potrebo po sodelovanju med arhivisti in vanjem brez spisov in z direktnim zajetjem podatkov v drugimi strokovnjaki ter predstavniki raziskovalcev, ki so banki podatkov. Lahko trdim, da je bi) referat Michaela uporabniki arhivskega gradiva. Roperja najodmevnejši in pomembna izto=nica za razprav- Drugo plenarno zasedanje je bilo posve=eno arhivom v ljanje o skoraj celotni arhivski problematiki, ki sc je službi prakse. Uvodni referalna to temo je bil organizator obravnavala na kongresu. zaupal Cesarju A.Garcii Belsunccju iz Argentine, ostali Obsežno problematiko arhivov v službi znanstvenih trije referenti, Reiner Gross iz Nemške demokrati=ne raziskav so dopolnili še référant i Charles CM. Dollar iz republike (referat: Arhivi v službi tehnike), Erzscbcth Združenih držav Amerike z referatom „Arhivi in k vanti- C. Harrach iz Madžarske (referat: Arhivi in razvoj mest) fi ci rano zgodovinsko raziskovanje", Maina Kagombc iz ter James W. H. Moore iz Zambije (referat: Arhivi v službi Kenije z referatom „Arhivi in ustna izro=ila" ter Jan gospodarstva), pa so vsak po svoje prispevali k zaokroženi Lind t rot h iz Švedske z referatom „Arhivi in raziskovanje razpravi o tej tematiki. moderne zgodovine". Charles Dollar je obravnaval iz- Cesar Garcia Bel sunce je v svojem referatu izpostavil kušnje iz Združenih držav Amerike in je posebej opozoril problem prakti=ne in teoreti=ne uporabe arhivov. Poudaril na raziskovanja gospodarske in socialne zgodovine. Opom- je, da je prakti=na uporaba arhiva vselej povezana z nil je tudi na pospešen porast numeri=ne dokumentacije, dolo=eno akcijo, namenjeno ljudstvu. Ta uporaba je v ki je pripomo=ek s pomembnimi podatki zlasti za socialno stalnem porastu, posebno v najnovejšem =asu. Nanaša se zgodovinsko znanost, sami numeri=ni podatki pa so na uporabnike arhivskega gradiva, ki nimajo namere ponekod že zajeti v ra=unalniških medijih. Problematiko znanstvenega raziskovanja in je njihova uporaba name- manjkajo=ih oziroma ne zapisanih arhivskih virov je njena zgolj pridobivanju neke vednosti, neki informaciji o obdelal predstavnik Afrike Maine Kagombc, ki je dejal, da dolo=enem podatku, ki ga potrebujejo za operativne je skrajni =as, da se dolo=ene vire v obliki ustnega izro=ila potrebe. Prakti=na uporaba je laliko internega ali ekster- zajame na ustrezne medije in se jih tako ohrani za noga zna=aja. V ve=ini primerov gre za prakti=no uporabo prihodnje rodove. Referent Jan Li ud t rot h pa je med arhivskega gradiva najnovejše dobe in pri taki uporabi je še drugim opozoril na dostopnost arhivskega gradiva najno- ra=unati na zaš=ito tajnosti podatkov. Pri prakti=ni vejše dobe, ki so ga arhivi prevzeli. Nakazal je tudi potrebo uporabi arhivov se sre=amo še s problemom dostopnosti po sodelovanju med arhivisti in zgodovinarji, le-ti so pri arhivskega gradiva, ki ga pogojujejo in urejajo tudi svojem raziskovalnem delu zelo odvisni od arhivi sto v. zakonski predpisi. To vprašanje je treba urediti v vsej Arhivisti pa morajo sodelovati tudi z upravo, kjer arhivsko njegovi kompleksnosti. Urediti je treba tudi zavarovanje gradivo nastaja in se hrani do prevzema v arliiv. Arhi- arhivov in zavarovanje arili visto v, ki delajo v arhivih. vistom se mora zaupati tudi varstvo takega gradiva, ki še Prakti=na uporaba podatkov iz arlüva mora biti hitra, da spada pod zaporo za uporabo. Pripomnil je še, da pa se to doseže, morajo biti arhivi kadrovsko in materialno raziskovalci najnovejše dobe posegajo pri svojih raziskavah usposobljeni za tako delo, saj predatavljajo najpo- tudi po drugih tiskanih gradivih, kot so =asopisi, statistike, membnejši vir informacij in osnovo za obdelavo podatkov letaki, spomini in zapisani podatki ustnega izro=ila (mag- v informacijskih sistemih. netni trakovi). Referenti Gross, Harrach in Moore so v mnogo =e m V diskusiji je sodelovalo 19 disk ut an tov iz naslednjih dopolnili referat Garcic Belsunccja, ker so svoje referate držav: Nemške demokrati=ne republike, Sovjetske zveze, gradili na posebnih vrstah arhivskega gradiva. Tehni=na Poljske, Italije, Španije, Kitajske, Romunije, Francije, dokumentacija je dokumentacija, kije že po svoji vsebini Peruja in Bolgarije. V diskusiji so se dotaknili predvsem opredeljena za prakti=no uporabo. Tehni=na dokumen- problemov izdajanja publikacij, specialnih in splošnih tacija se lahko hrani v splošnih ali pa v specialnih arhivih. inventarjev, izdajam virov, problematike znanstvenega dela Tehni=no dokumentacijo se mora ocenjevati s sodelova- v arhivih, valorizacije arhivskega gradiva in varovanja njem uporabnikov. Tehni=na dokumentacija vsebuje gra- zaupnega arhivskega gradiva, ra=unalništva in ra=unalniške divo o produkcijskih postopkih, tehnoloških procesih obdelave podatkov v arhivih, problemov raziskovanja proizvodnje, o prometu in prometnih napravah, o vodnih najnovejše (moderne) zgodovine, zbiranja ustnih virov in napravah, rudarstvu, naravoslovju in nam je potrebna za spominov, zlasti za zgodovino delavskega gibanja in najrazli=nejša podro=ja našega delovanja in ustvarjanja. Za revolucionarnih gibanj, ter zapisov, pomembnih za etno- tehni=no dokumentacijo je treba izdelati informacijska grafijo, lingvistiko, umetnost, glasbo in druge panoge sredstva in s tem povezati arhive s prakso. Gospa Harrach =loveških ustvarjalnosti, ki prehajajo iz roda v rod in bi je nakazala prakti=ni pomen arhivskega gradiva, zlasti utonile v pozabi, =e jih ne bi posneli na magnetofonske na=rtov pri oblikovanju in na=rtovanju razvoja posa- trakove. Ugodno je bila sprejeta tudi diskusija predstav- meznih poslopij ali pa pri obnovi mest in mestnih delov — nika Kitajske, ki se je na tem kongresu vklju=ila v MAS. mestnih jeder. Referent Moore je obravnaval pomen Poro=evalec plenarnega zasedanja L. Auer iz Avstrije je arhivskega gradiva gospodarskih podjetij, prakti=no upo- pripombe v diskusiji strnil v ugotovitev, da so arhivi zelo rabo tega gradiva za razvijanje obratov, ¡n je nakazal pomembni pri raziskovalnem delu in pri povezovanju probleme v zvezi z upravljanjem arhivov gospodarskih a rhi visto v z zgodovinarji, ki jih tudi povezujejo arhivske podjetij, ki so v pretežni meri v zasebni lasti. Dotaknil se =italnice. Arhivi hranijo podatke za vsa podro=ja zgodo- je tudi valorizacije in uni=evanja gradiva ter dela in vine, tudi za moderno zgodovino. V zvezi z ocenjevanjem delovnega mesta arhivarja v gospodarskih podjetjih. dokumentov je dejal, da se morajo arhivisti spopasti s Ob referatih so diskutirali udeleženci iz Italije, Sovjet- problemom ocenjevanja dokumentov. V zvezi z razisko- ske zveze, Zvezne republike Nem=ije, Francije, Nemške vanjem moderne zgodovine je omenil, da bi morali demokrati=ne republike, Hoiandjjc, Španije, Peruja in raziskave olajšati s =imprejšnjo dostopnostjo arhivskega Brazilije. Diskutanti so opozorili na zakonodajo, ki ureja gradiva. Kar pa zadeva zajetja podatkov ustne tradicije, • prakti=no uporabo arhivskega gradiva. Ponekod je zapora spominov in drugih nezapisanih podatkov, je menil, naj se za dostopnost gradiva 50 let, drugje 30 let,kar kaže, da so 57 stališ=a za dostopnost arhivskega gradiva razli=na. Neenot- arhivov javnosti v vzgojnih programih prek =asopisja, nost se kaže tuJi » tem, ali gra ¿a države kapitalisti=nega radia, televizije in razstav. Uporaba arhivskega gradiva v ali socialisti=nega družbenega sistema. Predstavnik Zvezne najrazli=nejše namene v zadnjih dveh desetletjih stalno republiki; Nem=iji' je poudaril, da v Nem=iji obstaja zakon naraš=a, kar, se odraža v zelo pove=anem obisku v o varovanju podi'kov, Vi • •" najboljši, ker ne varuje arhivskih =italnicah. Ugotovljeno je, da 70 % uporabnikov vsega arhivskega gradiva. Menil je, da prakti=na uporaba arhivskega gradiva predstavljajo nespecialisti in da je od ne l a .tajci i gra tliva, ki se nanaša na personalno tega 65 % priložnostnih uporabnikov, kijih predstavljajo dokumentacijo, ker bi bila lahko oškodovana ali zlo- gospodinje, zasebniki, uradniki, odvetniki in tudi delavci. rabljena dolo=ena osebnost. Nerešeno je tudi vprašanje Prav zaradi tega je možnost sodelovanja med arhivisti in arliivov privatnih gospodarskih podjetij. V Franciji obstaja izven arhivskimi delavci zelo široka. Arhivi v marsi=em vprašanje arhivov manjših industrijskih in obrtnih podjetij, lahko prispevajo k splošni preobrazbi =loveštva tako na zlasti tistih obrtnih panog, ki izumirajo. V diskusiji je bilo vzgojno-prosvetnein, domoznanjem in splošnem kultur- nadalje re=eno, da tehni=na dokumentacija veliko koristi v nem podro=ju. Prav zato je potreba po =im ve=jem in =im praksi zlasti pri ohranjevanju k u It urne dediš=ine, posebno boljšem in =im bolj poglobljenem sodelovanju med arhivi v primerih, ko gre za obnovo mest, regij in posameznih in javnostjo. objektov, ki so bili prizadeti ob elementarnih nezgodah. V zavzeti diskusiji je 18 diskutan tov med katerimi so Predstavnik Nemške demokrati=ne republike paje naglasi! bili zlasti opazni iz Sovjetske zveze, Nemške demokrati=ne pomen prakti=ne uporabe tehni=ne dokumentacije v republike, Francije, Zvezne republike Nem=ije, Bolgarije službi okolja. Ve= diskutan tov je imelo pripombe na in Italije posredovalo svoje izkušnje o povezovanju arhivov tajnost in zaupnost arhivov, zlasti privatnih. V zvezi z z javnostjo. Poudarili so, da je treba izkoristiti vse ^valorizacijo in uni=evanjem gradiva je bilo re=eno, naj možnosti sodelovanja med arhivi in drugimi kulturnimi bodo arhivisti tisti, ki odlo=ajo o tem, katere dokumente institucijami, seznanjati javnost z arhivskim gradivom prek se bo ohranilo. Arhivsko gradivo kot kulturni spomenik razstav, predavanj, predvajanja filmov na televiziji in da se naj se odbira po kriterijih: gradivo mednarodnega pomena, morajo vklju=iti v programe proslav ob dolo=enih oblet- gradivo nacionalnega pomena, gradivo lokalnega pomena. nicah in drugih slavnostih. Tako delovanje arhivov je zlasti V diskusiji je bila ugotovljena potreba po izdelavi pripo- že razširjeno v Sovjetski zvezi, Bolgariji in Nemški mo=kov za uporabo gradiva. Predstavniki Sovjetske zveze demokrati=ni republiki. Pove=an interes za prou=evanje so pripomnili, da pri njih prevzemajo tehni=no doku- lokalne zgodovine sicer nalaga arhivom nove obremenitve, mentacijo splošni in specialni arhivi. Sovjetski arhivi ker morajo arhivisti pripravljati gradivo za take namene, sodelujejo tudi z arhivi drugih držav, posebno z arhivi obiskovalec pa izobraževati za uporabljanje arhivskega socialisti=nih držav. Tehni=na in druga dokumentacija je gradiva. V Italiji so npr. prirejali posebne te=aje za prakti=no uporabna zlasti pri prirejanju razstav in pri uporabnike arhivskega gradiva. Demokratizacija glede do- obnavljanju kulturnih spomenikov, pri =emer so poleg stopnosti arhivskega gradiva nalaga arhivskim delavcem na=rtov v veliko pomo= tudi razglednice in drugo slikovno nove naloge, saj imajo s tem arhivisti opravka z novimi gradivo. Pri obnovi mest in objektov pa je bilo poudar- ljudmi, ki ne prihaja v arhive iz znanstveno-raziskovali!ih jeno, da je treba posebej paziti na višino objektov zaradi krogov, med njimi so zelo vidni raziskovalci genealogij, v ohranitve mestnih vedut. Avstraliji so iskalci podatkov o nahajališ=ih potopljenih Poro=evalec drugega plenarnega zasedanja je bil Nizo- ladij in podobno. Velik odmev je imel predstavnik zemec B. Woelderinl;, ki je dejal, da je bilo v diskusiji Sovjetske zveze, ki je dejal, da je treba poglabljati podano ob referatih ve= hvaležnih misli. Arhivsko gradivo sodelovanje arhivov in arhivskih delavcev v prizadevanjih potrebujejo za prakti=no uporabo uradi, inštituti, podjetja za ohranitev miru in varovanje =love=anskih pravic. Dodal in posamezniki. Prakti=na uporaba arhivov se mora še je še, da arhivi ne smejo biti izkoriš=ani za vojaško naprej negovati in razvijati. Seveda obstajajo tudi dolo=eni propagando. problemi, zlasti glede zaupnosti gradiva in nomi za Namesto odsotnega poro=evalca B. Bojovi7a iz Jugosla- uporabo gradiva. Arhivisti se morajo usmeriti na izdelavo vije je strnil razpravo tega plenarnega zasedanja pred- evidenc za hitro najdenje arhivskega gradiva, zlasti za stavnik Sovjetske zveze Sergej Tikvinskij. Navedel je, daje na=rte. Menil je, da splošni arhivi lahko rešujejo vprašanja potreba po sodelovanju arhivov in arhivskih delavcev, z tehni=nih dokumentov. Za tako gradivo naj bi zaposlili javnostjo vedno ve=ja, arhivsko gradivo naj bo pripravljeno tako imenovane arhiviste specialiste. V zvezi z valorizacijo za uporabnike, sprejme naj se tudi ineja dostopnosti arhivskega gradiva je dejal, da je resni=ni problem, kaj in novejšega arhivskega gradiva za uporabo. V diskusiji je bila koliko hraniti, posebej še v privatnih arhivih, kjer obstaja prikazana vloga televizije, radia in drugih medijev, s tudi problem zavarovanja podatkov in zavarovanja oseb- katerimi se propagira in seznanja javnost z arhivskim nosti. Dejal je, da je treba izdati norme za varstvo in gradivom. Ne kaže prezreti vzgojno-izobraževalnc naloge zaš=ito arhivov in arhivskih delavcev, ki jo je videl v arhivov, kjer bi moral dati svoj prispevek tudi inedrlarodni ustanovitvi posebnega razsodiš=a za arhive. Le-to naj bi arhivski svet, zlasti za dežele v razvoju, ki nimajo niti tudi urejalo medarhivska sporna vprašanja. materialnih sredstev niti kadrov za izvajanje svojih pro- Tema tretjega plenarnega zasedanja je bila Arldvi v sluz- gramov. Za uspešno sodelovanje arhivov z uporabniki so hi javnosti, na katerem je imela izto=no predavanje Klara potrebna arhivska pomagala, analiti=ni inventarji in drugi Berche iz Francije. Dopolnilne referate na to temo pa so vodniki po arhivskem gradivu, ki jih je treba pripraviti, =e imeli še Hugh W. L. Payne iz Gvajane (referat: Arhivi in ho=emo pritegniti k delu v arhivu ve= uporabnikov. vzgoja), V. V. Chmeleva iz Sovjetske zveze (referat Arhivi Dotaknil se je tudi problema posoje arhivskega gradiva in mediji, je v njeni odsotnosti podal I. F. Popov) in Lucia izven arhiva in prenosa podatkov na druge medije. Pristavil Principe iz Italije (referat: Arhivi za vsakogar). Skupek je tudi, naj arhivi pomagajo pri tem, da arhivsko gradivo vseh referatov je izvenel pod geslom, da morajo biti arhivi ne bo izkoriš=ano za propagiranje hladne vojne, in daje dostopni javnosti na najrazli=nejše na=ine, bodisi z upo- vloga UN ESCA v podpiranju prizadevanj za pospeševanje rabo v =italnici, dajanjem informacij, posredovanjem miru. Zasedanje pa je zaklju=il s priporo=ilom, naj si arhivi 58 prizadevajo za pospeševanje znan stveno-razisko va] nega mednarodni arhivski svet na svoji prihodnji generalni dela v arhivih in za pritegnitev individualnih obiskovalcev. skupš=ini. Predstavnik Zvezne republike Nem=ije Eckhart

60 N [¿KATERA RAZMIŠLJANJA O ARHIVSKI SLUŽIM IN 2. Vprašanja vrednotenja dela v arhivih organizacij zdru- VLOGI POKRAJINSKEGA ARHIVA PRI DELU ARHIV- ženega dela SKE SLUŽBE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH V organizacijah združenega dela kot tudi v širši, družbenopoliti=ni skupnosti delovne naloge arhivarjev Ivan Marovi niso primerno ovrednotene in osebni dohodek arhivarja ni odraz njegovih osebnih prizadevanj pri opravljanju Ob vsakodnevnem delu v arhivu v organizacijah združe- delovnih nalog. Delo arhivarja v OZD je nedvomno nega dela se arhivar sre=uje z mnogoterimi problemi in specifi=no, združuje ve= delovnih disciplin oziroma pod- vprašanji, izpostavil bi le nekatera, ki imajo po moje ni ro=ij, ki se med seboj prepletajo in v=asih dajejo videz mnenju primarno mesto za uspešnost arhivske službe v nepomembnosti, zgolj rutinskega dela (prebiranje in pre- delovnih organizacij ali. laganje starega papirja). Ob tem pa se pozablja na vsa tista I. Vprašanje strokovnega usposabljanja za delo v arhivih strokovna opravila, ki so širšemu krogu ljudi ve= ali manj OZD in naloge Pokrajinskega arhiva ob tem neznana in ne nazadnje tudi na odgovornost, ki se ne pri=ne in kon=a v delovni organizaciji, temve= se razširja V arhivu delani od leta 1975 in moram priznati, da še zunaj nje. delam z veseljem in zanimanjem. Hkrati pa naj tudi To prihaja do izraza še posebej v listih arhivih v povem, da sem pri=akoval, da bom od leta 1975 do danes delovnih organizacijah, ki nimajo samo klasi=nega arili va z morda le kje zasledil, da Pokrajinski arhivi oziroma Arhiv zgolj registrai urni m gradivom, temve= tudi tehni=no SR Slovenije ali Arhivsko društvo Slovenije organizirajo dokumentacijo trajne vrednosti. V našem arhivu npr. je razli=ne oblike dodatnega strokovnega usposabljanja in tehni=ne dokumentacije trajne vrednosti okrog 50% in izobraževanja kadrov, ki v delovnih organizacijah opravlja- okrog 30% personalne dokumentacije trajne vrednosti, jo delovne naloge arhivarjev. Toda žal moram ugotoviti, da tako da odpade na tradicionalno regi stratum o gradivo le do danes na tem podro=ju ni bilo narejeno ni=esar. okrog 20 %. Pri tem se popolnoma zavedam, da so primarne naloge Ne glede na ta dejstva pa se opravljene delovne naloge Pokrajinskega arhiva in Arhiva SR Slovenije predvsem vrednotijo tako kol delo administratorja z 2-lctno šolo ali delovne naloge in obveznosti na znanstveno-raziskovalncm administrativnim te=ajem, =eprav se delovne naloge in podro=ju, toda ne glede na takšno usmeritev svoje odgovornost arhivarja z njim ne morejo primerjati. dejavnosti ne morejo in ne smejo zapostavljati svojega Mislim, da bi moral tudi Pokrajinski arhiv storili delovanja na podro=jih, kjer nastaja, se zbira, hrani, varuje potrebno, da hi se vrednotenje dela in delovnih nalog ali tudi uni=uje gradivo, ki lahko zelo veliko pomeni pri arhivarjev v delovnih organizacijah uredilo na primernejši poznejšem delu in aktivnosti Pokrajinskih arhivov. Imam na=in. ob=utek, da se je temu podro=ju dela in aktivnosti v Arhivarji v delovnih organizacijah se pri svojem vsako- zadnjem obdobju posvetilo izredno malo pozornosti in dnevnem delu sre=ujejo z mnogimi strokovnimi problemi, angažirane dejavnosti. kijih ve=krat ne znajo oziroma ne morejo razrešiti, zato bi V mesecu februarju 1976 je Delavska univerza v bilo primerno, da bi Pokrajinski arhiv uvedel prakso Zemunu organizirala 2-dncvni seminar „Urejanje in pri- „vsakoletnih strokovnih posvetov" za delavec, ki delajo v prava arhivskega materiala v primeru vojne nevarnosti ali arhivih v OZD. vojne" in pripravila tudi ustrezno gradivo. Ta seminar je Za uspešno delo v arhivih je zelo pomembno, daje na bil do danes moje edino dodatno strokovno izobraževanje, razpolago ustrezna strokovna literatura, ki lahko pomaga organizirano za arhivarje v delovnih organizacijah. pri vsakodnevnem delu in razreševanju problemov, ki se Menim, da je potrebno izdelati primeren sistem dodat- pojavljajo. nega strokovnega izobraževanja arhivajev v delovnih orga- To so skromna razmišljanja, do katerih sem prišel pri nizacijah v strjenih oblikah. Še posebej tudi zaradi lega, svojem delu v arhivu Cestnega podjetja Maribor. ker financiranja takšnega izobraževanja v delovnih organizacijah danes ni problem. Delovne organizacije namenjajo Pripomba uredništva: za dodatno izobraževanje in strokovno usposabljanje velika finan=na sredstva, tako da danes ne moremo Nekateri arili vi so imeli v sodelovanju s podro=nimi govoriti o pomanjkanju finan=nih sredstev, temve= in ljudskimi univerzami ali pa sami predavanja o delu z predvsem o „pomanjkanju programov" za dodatno izobra- registratimi im in arhivskim gradivom v upravi in organi- ževanje in usposabljanje kadrov za delo v arid vi h v zacijah združenega dela, tako npr.: Arhiv SR Slovenije, delovnih organizacijah. Pokrajinski arhiv v Novi Gorici, Zgodovinski arhiv Ptuj. Na Mislim, da bi lahko nekatere osnovne oblike dodatnega Višji upravni šoli je bila uvedena v študijskem letu izobraževanja in usposabljanja arhivarjev pogledali v SR 1979/80 arhivisti=na smer, ki naj s Študijem ob delu Hrvaški, kjer so na leni podro=ju dosegli zelo primerne dopolni strokovno usposobljenost delavcev v arhivih orga- rezultate. nizacij združenega dela.

61 DELOVNA ORGANIZACIJA „SAVA" IN NJEN ARIH V mogo=e nam še kdaj prav pride. Zato so vsako odve=no gradivo spravljali v zaboje, ki jih je bilo na sre=o v tovarni Ratomir Ml ade novic veliko, mesta, kjer so bili ti zaboji shranjeni, pa so bili najrazli=nejši prostori, kleti, podstrešja, zakloniš=a in celo Letos praznuje Industrija gumijevih, usnjenih in ke- opuš=eni hlevi. mi=nih izdelkov Sava Kranj 60-letnico obstoja, kar po- To „nakladanje" je trajalo vse do leta 1965, ko seje meni, da segajo njeni za=etki v leto 1920, Obdobje med pojavil najobi=ajnejši problem, ki obvezno privede do obema vojnama, 2. svetovno vojno in izgradnjo nove urejanja gradiva: ogromno gradiva in ni= ve= prostora. Od Jugoslavije je torej doživljala tudi naia delovna orga- takrat je delovna organizacija vložila zelo veliko naporov, nizacija, kako razgibano pa je bilo to obdobje, ve vsakdo da bi se stanje na podro=ju arhiva in arhiviranja izboljšalo. izmed nas. Zato velja v za=etku opisati prve korake danes Sistemizirano je bilo mesto arhivarja, in sicer najprej celo tako velike delovne organizacije za predelavo kav=uka, kot kot inženirsko, nato pa kot tehni=no delovno mesto. V je Sava danes, na kratko opisati njen položaj med letu 1966 se je zaposlil na tem mestu starejši delavec, zelo vojnama, v 2. svetovni vojni in v obdobju 35 let .po vojni. natan=en in prizadeven, kije skušal spraviti v red, kar se je Izdelovanje gumijevih podpetnikov je prijavila kot obrt pa= v red spraviti dalo. Ker je bil ve=ji del zaposlen le s družba Atlanta, in sicer leta 1920. Ta je bila tudi polovi=nim delovnim =asom, je šlo delo po=asi od rok, pa pobudnik ustanovitve tvrdkc Vulkan, kije bila z državno tudi prostorski problemi so bili še zelo hud problem, kot pogodbo ustanovljena 5. 1. 1921. Že leta 1925 je podjetje je za arhive to že obi=ajno. Da je bilo delo res temeljito, prešlo v last avstrijskih tvrd k Bcrsonkau=uk in Palma- potrjuje poleg vsega dejstvo, da ni delavcu ušel niti en kau=uk še vedno kot Vulkan, 11. 7. 1931 pa se je naziv zakonski predpis o arhivih in arhiviranju ali pa kaka druga podjetja spremen JI v Sempcrit. Z 1. 1940 je celotno literatura s tega podro=ja. Tako je v letu 1968 izšel interni •delništvo prevzela tvrdka „Continental Gummiwerke" organizacijski predpis o""arhiviranju, ki je še danes osnova A. G. v Han ovni, po okupaciji paje podjetje delovalo pod dela v arhivu naše delovne organizacije. Na podlagi tega nazivom Krainburgcr Gummiwerke Gesellschaft m.b.H. predpisa so nastali popravki, ki so spremljali reorganizacije Po drugi svetovni vojni se je podjetje preimenovalo v podjetja, v osnovi pa je ostal enak. Temu predpisu pa je Jugoslovanske tvornice gume Kranj, z 31. 12. 1946 pa v manjkal in povedati moramo, da mu še vedno manjka Savo, tovarno gumijevih izdelkov Kranj, kar je Je danes z njegov bistven del: klasifikacija in kategorizacija gradiva, razširjenim programom (usnjeni, kemi=ni in drugi izdelki). ki nastaja v podjetju. Predelava kav=uka je bil zahteven postopek, delo je Prva in glavna naloga novo zaposlenega delavca v arhivu bilo umazano in lokacija Vulkana v obrobju starega Kranja je bila torej dolo=ena. V letu 1972 smo za=eli siste- je stalno povzro=ala spore med podjetniki in meš=ani. S mati=no spremljati kategorije gradiva, ki nastaja v delovni stališ=a raziskovanja zgodovine je bila taka situacija še organizaciji, in smo na tej osnovi napravili vnaprejšnji kako dobrodošla, saj je ravno zaradi teh sporov veliko izlo=itveni seznani. Popisati je bilo potrebno vse gradivo opisov tvrdke iz leta 1930-1931 v Arhivu SR Slovenije. po pisarnah in za=eti dolo=ati roke hrambe in vrednotenje Zanimivo je, da je ravno onesna=evanje zraka in okolja, gradiva za trajno hrambo. S pomo=jo Zgodovinskega kar je še danes problem, povzro=ilo tako široko kores- arhiva Ljubljana smo sestavili ustrezen seznam, dolo=ili pondenco in s tem vir za =rpanje podatkov. pomen gradiva glede na možne raziskave za zgodovino in Širjenje proizvodnje in ve=anje števila delavstva je druga znanstvena podro=ja, za kulturo na splošno in za zahtevalo tudi širjenje podjetja, ki se je usidralo nad reko druge družbene potrebe. Tako smo dolo=ili tri kategorije Kokro v samem mestu Kranju, kar je v =asu najmo=- gradiva. Skušali smo uvesti tudi klasifikacijo in kategori- nejšega vzpona podjetja v letih 1950-1960 zahtevalo zacijo, ti seznami tudi še obstajajo, toda naleteli smo na novo lokacijo na Gašteju, ob glavni ce'sti Ljubljana-Kranj, pretrd oreh: na delo z gradivom na samih delovnih mestih. Ravno to, daje bila to šele druga lokacija same tovarne, Ob vseh prošnjah, pomo=i, ki smo jo nudili, ko smo sami je omogo=ilo, da je ¡z starega obrata v novi del obrata pisali kategorije gradiva na fascikle in registratorje, katego- prišlo še kar ve ligo regi strat urnega in arhivskega gradiva, ki rizacija ni uspela. Lahko re=emo, da seznam kategorij z. paje doživljajo vse tegobe, ki jih lahko doživi dokument, roki hranjenja gradiva še vedno uspešno uporabljamo za preden postane =isto arhivski. delo v samem arhivu delovne organizacije, saj je zajeto v Prvi podatki o stanju arhiva podjetja se pojavijo v njih vsaj 90% kategorij, metodo urejanja pa smo popol- avgustu 1945, ko je na okrožnico ministrstva za industrijo noma spremenili in postala je uspešna, =eprav bo treba in rudarstvo Narodne vlade Slovenije takratni delegat poiskati še druge rešitve, ker se kljub vsemu še pojavljajo (direktor o.p.) dr. Saj • vi • poslal poro=ilo, ki med drugim problemi. Za vso dokumentacijo trajnega pomena smo se opisuje, da je bila ve=ina korespondence, posebno vojne odlo=ili, da jo bomo urejali centralno ne glede na to, iz od vodstva oziroma od ravnateljeve tajnice, pred zapustit- katerega dela delovne organizacije prihaja v arhiv. To velja vijo tovarne razen nekaj brezpomembnih dopisov, predvsem za gradivo samoupravnih organov in družbeno- uni=ena. politi=nih organizacij. Vklju=ili smo nato še gradivo V povojni izgradnji podjetja, ki je bila nekaj lažja kot investicijsko-tehni=nega zna=aja, tehnološko gradivo in drugje, ker je pa= tovarna med celo okupacijo delala, seje gradivo gradbenih objektov. Ti deli se sedaj urejajo bil predvsem boj za zagotovitev surovin in seveda tudi posebej, samostojno že v oddelkih in potem dopolnjujejo kon=nih izdelkov, ki jih je naša domovina še kako v arhivu delovne organizacije. potrebovala. Moram omeniti, da ob tem skrb za arhivsko Za vse ostalo gradivo pa smo uvedli sistem Zapisnikov gradivo ni bila povsem zanemarjena, kajti obstajajo dopisi o predaji gradiva. Vsako leto prevzemamo gradivo v prvih Ministrstva za industrijo, ki so opozarjali na pomembnost štirih mesecih in vsak, ki predaja gradivo, mora sestaviti in hranjenje dolo=enih delov registrai urnega gradiva. Zato zapisnik o predaji gradiva, na katerega vpiše vse fascikle, je bilo vsako uni=evanje brezvrednega registraturnega kijih predaja v arhiv. Dva izvoda zapisnika prejmemo mi, gradiva izvršeno komisijsko. Seveda so varstvo gradiva še enega pa ohrani sam, da lahko iz teh seznamov vedno vedno izvajali po metodi „skladiš=enja", =eš, saj ne vemo, ugodovi, katera dokumentacija mu je mogo=e še potrebna 62 /a teko=e ciclo. Lokacija, kjer je gradivo shranjeno, je ki ga odbiramo iz regi sira t urnega gradiva. Vemo, da g3 dolo =e ua z lego v oš t • vi I cenili arhivskih omarah in pod imamo v glavnem zbranega, le =asa za njegovo dokon dno tako •\iilcuco je sedaj približno 3000 metrov gradiva. ureditev vedno zmanjkuje, posebno ker je v arhivu toliko Tako,

63 ocene, poro=ila o publikacijah

ARHIVIST, LETO XXVIII/1978, št. 1-2 prakti=na primera ra=unalniške obdelave arhivskega gradiva v Arhivu Skopja. Obdelano je gradivo komisije za Branko Oblak popis prebivalstva v Skopju leta 1943 in gradivo komirijc za vojno škodo v Skopju. Obširnemu =lanku so dodane Tematika tega zvezka je razdeljena nekako na dva dela. tudi sheme postopka dela z gradivom, program dela. V prvem delu zvezka je govor o vlogi in pomenu V drugem delu zvezka je obdelana problematika ra=unalništva pri prou=evanju zgodovine in o aplikaciji arhivskih bibliotek. Govor je o mestu in vlogi arhivske ra=unalnikov in ra=unalniških metod pri obdelavi arhiv- biblioteke, o enotnem bibliote=no-in formacijske m siste- skega gradiva. mu, o knjižnici kot viru informacij v svojem arhivu in V svojem =lanku nam D. Gavrilovi= na kratko predstavi podobno. razvoj in uporabo ra=unalnikov in ra=unalniških metod, ki O. Giler nam predstavlja seznani kategorij regi stra- služijo v zgodovinske namene. Govor je še o možnostih luni ega gradiva z. roki hrambe na primeru beograjskega raziskovalnega dela s pomo=jo ra=unalnikov v zgodo- podjetja Geokarta. Seznam je objavljen kot primer in vinskih znanostih, o vrstah gradiva, ki pridejo v pošte v za spodbuda za nadaljnjo izmenjavo izkušenj in dela pri avtomatsko obdelavo na ra=unalnikih, in o samih metodah izdelavi enotnih kritcijev za =as hrambe. dela z ra=unalniki. V tem zvezku je objavljen tudi Zakon o zaš=iti Dr. M. Konstantinov pa nam nazorno predstavi dva arhivskega gradiva in arhivih SR HrvaŠke.

ARHIVSKI PREGLED 1, Beograd 1979 jave arhivskega gradiva, študij, razprav, =lankov, prilog, ki so bili objavljeni v zadnjih sto letih in obravnavajo Branko Oblak problematiko srbsko-turških vojn v letih 1876 do 1878. Ugotavlja, da kompleksne študije do sedaj o tej vojni ni, Ve=ji del te številke Arhivskega pregleda je posve=en prav tako pa še ni objavljeno pomembno arhivsko gradivo posvetovanju in drugemu zasedanju konference Društva o tej vojni. V zvezi s tein apelira na arhiviste in jim hkrati arhivskih delavcev SR Srbije aprila 1979 v Beogradu. daje napo'kc in teme za objavo tega gradiva. Udeleženci posvetovanja so obdelali teme, pomembne B. Manic, republiški sekretar za kulturo SR Srbije, je za nadaljnji razvoj in delo arhivov SR Srbije. Te teme so okvirno nakazal nove smernice ?• nadaljnje delovanje predvsem naslednje: Uvedba enotnih orientacijskih delov- arhivske službe v Srbiji. Izhod za nadaljnje delo pa .je nih norm v arhivih Srbije (referat D. 6irovi7a), Publici- organiziranje srbskih arhivov v Samoupravno interesno ranje arhivskega gradiva in zgodovinopisje o srbsko-turških skupnost za kulturo oziroma v svobodni menjavi dela, ki vojnah leta 1876-1878 v zadnjih sto letih (referat naj bi po=asi nadomestila dosedanje oblike finansiranja dr. V. Stoj an =evi 7a) in Novi na=in financiranja kulture arhivov. (referat B. Manica). Ve= referatov je posve=eno na tej konferenci 25-letnici D. Cirovi7 je prikazal v svojem referatu dosedanje Društva arhivskih delavcev Srbije. Tako je ob tem jubilej u rezultate uvajanja nomenklature del in delovnih norm v dr. R. Bogdanovic, predsednik društva, podal kratek pre- Srbiji hkrati s k rit i= nuni pripombami. Navaja tudi bodo=e gled delovanja društva v teh 25 letih. V rubriki Iz. naloge glede nadaljnje realizacije in uvedbe nomenklature. arhivskega gradiva paje zanimiv prispevek Lj. Popovi=a o V prihodnje naj bi delo izvajale posamezne komisije. virih za prou=evanje Pupinovega delovanja v domovini v Dr. V. Stojan=evi= nam iz=rpno navaja dosedanje ob- fondih Arhiva Srbije.

ARHIVSKI VJESTN1K I (1958) XVI1-XVI11 Dotlej so nekateri arhivi izdajali svoje arhivske publikacije (1974-1975) oziroma objavljali arhivsko gradivo (najve=jo tradicijo je imel „Vjesnik kr. hrvatsko-slavonsko-dalmatinskog arhi- Darinka Drnovšek va", ki je za=el izhajati že leta 1899). Ob ustanavljanju revije je bilo poudarjeno, da mora biti Leta 1958 je arhivski svet HrvaŠke za=el izdajati to predvsem revija, ki naj bi objavljala inventarje, arhivsko strokovno revijo vseh hrvaških arhivov, Arhivski vjestnik. gradivo, razprave iz arhivistike in pomožnih zgodovinskih 64 ved, poro=ila in ocene o arhivski literaturi in bibliografijo. • ži7-Buzan=i7 10-1967; Mirko Anroi7, 10-1967), Pred- Glavni del naj bi bil namenjen objavljanju arhivskega pisi za izlo=anje in odbiranje registratumega gradiva (Stje- gradiva in Studijski obdelavi arhivskih problemov. Doslej je pan Ba=i7, 15—1972), Valorizacija in kategorizacija (Ber- izšlo 18 Številk (zadnja za leto 1974-1975). Revija ima nard Stulli, 13—1970), Restavracija in konservacija stalne rubrike: Gradivo,

ARCHivNi

MITTEILUNGEN DES STEIERMARK! SC HEN LANDES- arhovov. Smernice je izdelala (dolo=ila) avstrijska ško- ARCHIVS, Folge 29, Graz, 1979 fovska konferenca in jih objavila v „Kircldiche Ver- ordnungsblatt für die Diözese Graz - Seek au 1978, XI il, Nr. 108 vom Dezember 1978". Arhiv neke fare se lahko Kristina Sam perl uporabi s pismenim dovoljenjem Škofovskega ordinariata. Uporabnik se nato dogovori z duhovnikom o =asu obiska Direktor dr. G. Pferschy je od strani 7 do 26 podal in dela pod nadzorom. poro=ilo dejavnosti Štajerskega deželnega arhiva v Gradcu Na strani 44 do 59 je Wlater Brunner opisal nastanek in za leto 1978, Bralca seznanja s personalnimi spremembami razvoj mati=ne župnije Grasiupp. Gre predvsem za njene in novimi pridobitvami gradiva, med katerimi je tudi nekaj meje oziroma za pripadnost vojvodini Koroški, ker leži v poklonjcnega, ki se ti=e naših krajev (na primer koledar bližini meje z vojvodino Štajersko. Grasiupp ska dolina je spodnjcšlajerskih vinskih podro=ij, dokumenti o grofu spadala pod Friesach, nekateri raziskovalci so dodali še Zrinjskem, Študija o nastanku grba Krškega itd.). Med nekaj sosednjih fara, vendar je avtor tudi s tekstno kritiko pridobitvami je najve= prevzemov gradiva dcžclenga so- dokazal, za katere cerkve gre, in potegnil mejo med diš=a v Gradcu. Restavratorska delavnica je pridno delala, fa rama Grasiupp . in Pols, ki poteka med vojvodino ravno tako je imel arhiv precej uporabnikov, in sicer Koroško in Štajersko in se pokriva tudi s staro deželno oddelek na Bürgergassc 2677 (45 uporabnikov iz Jugosla- mejo pred letom 1122 in z ono s konca 9. sto i. vije), oddelek na Hamcrlinggasse pa 2827 (126 iz Jugosla- Franz Otto Roth je na strani 60 do 66 pod ai uvod v vije), Mnogo uporabnikov se je na arhiv obrnilo s pismeno daljšo študijo o konceptu popisa kme=kih podložnikov prošnjo. Delavci arhiva so sodelovali pri razstavah, kot so gospostva Schwanberg iz okoli 1711. Študijo naslanja na bile npr. 800 let Fiirslcnfcida, 700 let bitke pri Suhih ne povsem ohranjene spise o davku na ognjiš=a iz let 1705 Krutih, 100 ict poštne zgodovine deželnega glavnega do 1709. Davek na ognjiš=a je bil razpisan leta 170&, in mesta Gradca, razvoja glasbe na Štajerskem. Prostor za sicer za kritje 1 milijona goldinarjev dolga deželnih stanov. novo gradivo je arhiv pridobil z adaptacijo karmeli=an- Ta davek ni isti kot že leta 1640 razpisan davek na skega samostana. Marsikaj ¡zvemo o vzdrževanju arhivskih dimnike. Gre za posamezno ognjiš=e in družino, ki si na in upravnih prostorov. Sodelovali so tudi pri raznih njem kuha. Ti popisi so vsebovali razli=ne rubrike, komisijah kot na primer za Štajersko deželno topografijo narejene na podlagi popisov uradnikov, urbarjev, urbarskih in pri komisiji za kiajevna imena, virov, o=ividcev. Podlaga je bil popis zemljiških gospostev Na strani 27 do 34 so predstavljeni Štajerski ob=inski ¡z leta 1705. Avtorja ne zanima toliko davek na ognjiš=a, grbi, ki so bili podeljeni leta 1978. Zanimivo je, da posa- kolikor gospodarska in socialna podlaga življenja kme=kih mezne ob=ine znova žele grbe, ki jih sformulirajo na podložnikov na gospostvu Schvvanberg, za katere je Fritz osnovi zgodovinskih podatkov, nekateri posegajo tudi v Posch za nekoliko poznejši =as (1750) podal „pretresljivo noriški =as, vmes je tudi mnogo tradicije. Pri zgodovin- sliko pomanjkanja in revš=ine zahodnoštajerskega kme=- skem orisu kraja Kaibing razglaga avtor, da ime kraja, ki se kega stanu v tem =asu". kon=uje na ing, kaže na slovanske pred kolo niste. Tudi Franz fichier je od strani 67 do 84 predstavil roko- Spielberg je imel v nekem =asu slovensko poimenovanje. delska spri=evala, slike in arhivalijc hkrati. Za nas je Na strani 35 do 37 je podan seznam zunanjih arhivskih zanimivo, da so v registru imen krajev, ki so upodobljeni sodelavcev za petletni mandat 1978 do 1983. in ki so taka spri=evala izdajali, tudi Maribor, Ptuj, Na strani 38 je novi =as =italnice arhiva in možnosti Slovenska Bistrica in Gorica. Spri=evala so iz konca 18. in uporabe gradiva. za=etka 19. stoletja. Raziskovalcem cerkvenih arhivov bodo na straneh 39 Na strani 85 do 86 so objavljeni naslovi knjig, ki jih je do 43 zelo dobrodošle smernice za uporabo cerkvenih izdal Štajerski deželni arhiv v Gradcu. 67 SKOZI ZGODOVINSKI ARHIV V PTUJU 1955-1980 arhiv, mjnoritski konvent, zemljiške knjige za sodni okraj PTUJ 1980,99 strani Ptuj in Ormož, gradivo o cehih, gradivo zemljiških : gospostev v Ptuju in okolici, poseben fond pa tvorijo Metka Gomba= listine in zemljiške knjige. K prvemu referatu sodi tudi fotokseroteka, kjer se nahajajo fotografije inkserokskopijc Zgodovinski arhiv v Ptuju, ki je bil ustanovljen leta arhivskega gradiva, ki se hrani v tujih arhivih, predvsem v 1955, je ob 25-letnici ustanovitve pripravil publikacijo avstrijskih, nemSkih in drugih, inje pomembno za lokalno • Skozi Zgodovinski arhiv v Ptuju 1955-1980, katere in slovensko zgodovino. glavni namen je seznaniti uporabnika z gradivom, ki ga Drugi je referat za družbene službe, kamor sodi 34 arhiv hrani. fondov; na kon=uje seznam neurejenega gradiva. V uvodu je podan kratek pregled razvoja ¡n dela arhiva, Sledi referat za pravosodne in gospodarske arhive ter od za=etka, ko je bil poudarek na urejevanju in popi- referat za upravne arhive. Ta je zelo obširen: obsega 43 sovanju gradiva, temu pa je sledilo evidentiranje registra- enot, kjer so zajeti vsi krajevni ljudski odbori, mestni in turnega gradiva ter evidentiranje in zbiranje arhivskega ob=inski ljudski odbori. Tudi tu je dodan popis neure- gradiva, pomembnega za zgodovino Ptuja, V 25 letih se je jenega gradiva. v arhivu zbralo in uredilo izredno pomembno gradivo, V kratkih stavkih je na koncu predstavljena fototeka, ve=ina fondov in zbirk je urejena do take mere, da jo knjižnica in raziskovalna ter kultumo-prosvetna dejavnost lahko koristijo uporabniki in s tem arhiv izpolnjuje eno Zgodovinskega arhiva Ptuj. svojih glavnih nalog. Med besedilom priro=nika so posnetki najpomemb- Fondi ¡n zbirke, ki jih hrani arhiv v Ptuju, obsegajo nejših listin, urbarjev, primeri sodnih spisov in odlo=b, kar okoli 200 t.rn. arhivskega gradiva in se delijo v 4 referate. poskrbi za. popestritev in plasti=en prikazarhivalij. Vsak referat je v publikaciji predstavljen posebej. Opis Skromna publikacija je pomembna predstavitev dejav- vsakega fonda vsebuje mejne letnice, koli=ino, ustvarjalca, nosti ptujskega arhiva, kije ob 25-letnici obra=una svojega izro=itelja, razvid in zaporedno Številko akcesijske knjige dela pokazal bogate rezultate, kar je nedvomno zasluga kakor tudi kratko informacijo o gradivu. pravilno na=rtovanega dela in angažiranosti njegovih delav- Prvi je referat za starejšo zgodovino in obsega: cerkveni cev.

ARHIVSKI FONDI IN ZBIRKE V ARHIVIH IN ARHIV- arhivskih inventarjev je bibliografija arhivskih publikacij. . SKIH ODDELKIH V SFRJ. Ur. Zvezna redakcija (glavni Enoten pristop k popisu arhivskih fondov in smotrna in odgovorni urednik mag. Sredoje Laii=). Izd. Zveza Dru- ureditev knjige dajeta vtis, da bo Zveza arhivskih delavcev štev arhivskih delavcev Jugoslavije. Beograd 1977—80. — Jugoslavije s celotno izdajo inventarjev opravila po- 510 str., 813 str., 207 str.: ilustr.; 24 cm. - Naslov: membno zgodovinsko poslanstvo. Publikacija ne bo vade- srbskohrvatski (lat., cir.), makedonski in slovenski. mecum samo arhivskemu delavcu, ampak bo koristno rabila vsem, ki se želijo informirati o arhivskih fondih in Peter KI asine zbirkah, o njihovi strukturi, o arhivskih ustanovah oziroma delavcih v teh zavodih. Zveza Društev arhivskih delavcev Jugoslavije je na Kakor re=eno, se je prva lotila dela, da bi izpolnila svojem posvetovanju v Šibeniku leta 1974 sklenila, da bo obvezo do SibeniSkcga arhivskega posvetovanja, SAP Voj- na osnovi sprejetih splošnih na=el in del, ki so bila že v vodina. V publikaciji (obsega 510 strani) s krajšim pripravi, pristopila k sistemati=ni pripravi oziroma izda- predgovorom, ki pojasnjuje osnovni koncept in enotno janju zveznega vodnika po arhivskih fondih Jugoslavije. metodologijo •• vse republiške in pokrajinske arhivisti=nc Imenovana Zveza je doslej uresni=ila del svojega programa vodnike, sledi prikaz tridesetletnega razvoja arhivske in izdala tri obsežne in skrbno pripravljene publikacije. službe, zlasti še službe varstva arhivskega in registratumega Leta 1977 je v zbirki, ki jo ureja mag. Sredoje Lali7, izšel gradiva. Za tem so pregledno popisani arhivski fondi in popis arhivskih fondov ¡n zbirk SAP Vojvodine (ur. zbirke Arhiva Vojvodine (Srcmski Karlovci), nato pa . mag. Sredoje Lali7), leta 1978 je izšel podoben, a obsež- sledijo sumarni inventarji regionalnih (zgodovinskih) arhi- nejši pregled za SR Srbijo (ur. Danica J. Cavrilovi7), leta vov v Beli Crkvi, Kikindi, Novem Sadu, Pan =e vu, Senti, 1980 pa popis arhivskih fondov in zbirk zveznih arhivov Somboru, Srcmski Mitrovici, Subo ti=i in Zrcnjaninu. (ur. Danica Milenkovi=). Knjiga je torej urejena tako, da popisu arhivov v Vojvodini Publikacija je enotno zamišljena, tako da •• krajšim sledijo pregledi arhivskega gradiva ostalih devetih medob- uvodom, ki v zgoš=eni obliki prikazuje zgodovino republi- =inskih (regionalnih) arhivov, ki opravljajo arhivsko službo ške (oziroma zvezne) arhivske institucije in razvoj arhivske za 44 ob=in te avtonomne pokrajine. službe na tem teritoriju, sledi osnovni, najobsežnejši del Preglede arhivskega gradiva zaklju=ujeta v publikaciji knjige, tj. popis (pregled) fondov in zbirk republiškega in dva specialna arhiva: Arhiv Srbske akademije znanosti in potem regionalnih (zgodovinskih) arhivov. Hitro in eko- umetnosti (SANU, Srcmski Karlovci) in rokopisni oddelek nomi=no uporabo popisa oziroma celotne publikacije Matice srbske (MS, Novi Sad). omogo=ajo tri kazala (predmetni, topografski in krono- Pred vsakim pregledom arhivskih fondov in zbirk so loški indeks), ki obi=ajno (razen pri zveznem popisu) kratke informacije oziroma podatki: naziv in naslov sledijo pregledu fondov. Na koncu vseh doslej izdanih arhiva, =as nastanka in razvoja ustanove, organizacijska 68 struktura, teritorialna in dejanska pristojnost, možnosti ki je po vrsti drugi med jugoslovanskimi arhivskimi uporabe gradiva, delovni =as, Število arhivskih fondov in inventarji predvidene zvezne izdajateljske akcije, je po zbirk, splošna karakteristika arhivskega gradiva, informa- zasnovi in metodi posredovanja podatkov identi=en z cije o arhivski knjižnici in katalogih itd. gornjim, to je pregledom arhivskih fondov in zbirk SAP Publikacija sledi glede popisa arhivskih fondov in zbirk Vojvodine. V knjigi so poleg Arhiva SR Srbije obravnavani (upoštevano je stanje do konca 1976) ustaljenemu in še arhivi v Beogradu, Valj e vu, Vranju, Zaje carju, Kragu- kronološkemu principu, ki v osnovi razpada na arhivske jcvcu, Kraljevu, Krusevcu, Leskovcu, Negotinu, Nišu, fonde in zbirke. Po „klasifikacijski shemi", ki bazira na Požare ve u, Sve tozare vu, Smedcrevski Palanki, Titovem decimalnem sistemu, je razpored v knjigi priob=enega ar- Uzicu,

DZIALALNOŠ< NAUKOWA ARCI11WOW POLSK1CH, sko vaIncga inštituta za arhivistiko. Skladno s tem je bil VARŠAVA - LODŽ 1978 nato leta 1977 dopolnjen centralni raziskovalni na=rt državne" arhivske službe z novimi temami s podro=ja Marija Oblak-

tem da bodo opredelile splošne pojme povezane z obliko- za zahodne in severne predele Poljske za leta 1945-1950. vanjem temeljev arhivistike. Rezultati raziskav, iz arhivske Za=eli so s sistemati=nim izdajanjem virov, ki se ti=ejo teorije in metodike naj bi pojasnili probleme oblikovanja prosvete, kulture, populacije in gospodarstva. Vojvodski in obdelave naraš=ajo=ega arhivskega fonda, -- tudi arhivi izdajajo lokalne vire. Arhivi so se vklju=ili v avdiovizuelne in tehni=ne dokumentacije — metode ure- raziskavo Inštituta za zgodovino poljske akademije zna- janja in inventarizacije arhiva lij, vodenja evidenc, izdelave nosti o nasilnem izgonu prebivalcev Varšave po Hitlerjevih znanstvenih pripomo=kov za uporabo povezano z vpra- okupatorjih za =asa varšavske vstaje in po njeni zadušitvi, šanji hranjenja in dostopnosti arhivskega gradiva. njihovega bivanja v raznih krajih Generalnega gubemija, v Ne da bi =akali na dokon=ne rezultate raziskav, seje Rajhu v delovnih in koncentracijskih taboriš=ih in njihov za=ela diskusija o njihovi vrednosti na znanstvenih sre=a- povratek po osvoboditvi. Pri izdajanju virov sodelujejo njih, simpozijih, konferencah, v arhivih in v strokovnih poljski arhivi tudi z akademijo znanosti Sovjetske zveze. =asopisih. Važno vlogo pri tem ima strokovna revija Na=rt predvideva objavo najnujnejših znanstvenih pri- Archcion, na =igar straneh bi morala najti mesto ocena pomo=kov za uporabo. Prioritetni so eviden=ni infor- raziskovalnega dela arhivov. mativni pripomo=ki, kot so vodniki po fondih posamez- Številne raziskave ustroja uprave so odsev situacije v nega arhiva, vodniki po fondih, katerih tvorci so s svojo arhivih, ki pri=akujejo rezultate raziskav v organizaciji in dejavnostjo obsegali celo Poljsko ali ve= vojvodstev, nato funkciji tvorcev fondov in s tem poznavanju organizi- pripomo=ki višjega reda, kot so šumariji in indeksi. Za tem ranosti administracijskih enot, njihovega pisarniškega je predvidena izdelava vodnikov po fondih s podro=ja poslovanja (sistema), izdelave in hranjenja spisov v raznih posameznih vojvodstev ter inventarjev in katalogov cen- obdobjih. Raziskave s tega podro=ja arhivistike, ki.meji na tralnega in regionalnega pomena. zgodovino poljske države ter upravnega in državnega Poljski znanstveniki sodelujejo v raziskavah s podro=ja prava, bodo dale možnost izbora metod urejanja arhivskih arhivistike s specialisti držav socialisti=ne skupnosti. fondov. S tem je povezana terenska in centralna evidenca Šolajo se in izmenjujejo izkušnje pa tudi v zapadnih arhivalij in praksa uporabe v arhivih. Rezultati teh raziskav državah. naj bi pomagali reševati tudi problem selekcije arhivalij. Pomembno vlogo v znanstvenem življenju na Poljskem Med nalogami s podro=ja arhivoznanstva, kije na meji imata Centralna metodološka komisija in Centralna ko- mednarodnega prava in arhivske teorije, zaslužijo pozor- misija za oceno arhivskega gradiva.

VIRI ZA ZGODOVINO KOMUNISTIZagreb; Prekmurski tednik Prek umrje in njegovo revolucionarno preteklost; II. del oziroma Rde=e novine 1919; Radni=ke novine 1919, prinaša dokumente, ki se ti=ejo politi=nega razvoja socia- 1920 - Beograd; Rde=i prapor 1920 Ljubljana: listov in komunistov v našem zamejstvu, na Primorskem in S lo ve n cc 19 20 - Lj ub Ijn na : Ujedinjenje 1920 Ljubljana; Koroškem. Ker so avstrijski arhivi še zaprti, so za Koroško Železni=ar 1919, 1920- Ljubljana). zbrana le =asopisna poro=ila. Dokumenti so objavljeni v Za H. del (Primorsko in Koroško) so odbrani viri ¡z kronološkem redu, kot so nastajali, medtem ko so naslednjih arhivov oziroma ustanov: Archivio Centrale =asopisna poro=ila razvrš=ena po vrstnem redu dogodkov, dello Stato v Rimu, Inštitut Antonio Gramsci v Rimu, o katerih poro=ajo (v=asih z zamudo). Vsi dokumenti so Zgodovinski arhiv CK ZKS v Ljubljani, Pokrajinski arhiv v objavljeni samo v izvirnem jeziku, le madžarskim je dodan Mariboru, Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani prevod. ter iz =asnikov in =asopisov (Arbcitcrvvillc 1920- Graz; • Morda omenimo nekaj virov, ki so tudi objavljeni: Communist • 1921 Rim; Delo 1920-1921 Trst; 11 obvestilo policijskega ravnateljstva v Ljubljani o zaplembi Lavoratore 1919, 1920, 1921 - Trst; Rde=i prapor 1920 lista Baklja julija 1919, pismi izvršnega odbora Jugoslo- Ljubljana; Die rote Fahne 1920, 1921 - Dunaj). vanske so ci al node mokra t ske stranke in izvršnega odbora Upoštevani so tudi spomini: Ivan Regent, Poglavju iz boju Centralnega sveta Socialisti=ne delavske stranke Jugo- za socializem lil., Ljubljana 1961. in Aldo Oberdorfer, li slavije (k omu n isto v) za zedinjenje jugoslovanskega prole- socialismo del dopoguerra a Trieste. Firenze 1922. taria ta decembra 1919. poro=ilo o kongresu Delavske Ta zbirka virov bo raziskovalcem v veliko pomo= pri socialisti=ne stranke za Slovenijo v Ljubljani M. aprila njihovem delu, ko bodo poglobljeno analizirali 20. leta, 1920, policijski zapisnik o zaslišanju =lana stavkovnega vlogo in pomen ter razvoj komunisti=ne stranke na odbora Josipa Pctri=a 26. aprila 1920 (železu i carska Slovenskem, pa tudi tedanjo politi=no, gospodarsko ter stavka), poro=ilo policijskega ravnateljstva v Ljubljani družbeno problematiko v našem prostoru v vsej ve=plast- 3. januarja 1921, da je zaprl Delavski dom, brzojavka nost in soodvisnosti. Urednikom in vsem sod clavecin je prekmurskega delavsko-vojaškega in kme=kega sveta ljud- treba dali priznanje za delo, ki so ga opravili! skemu poverjeništvu za zunanje zadeve madžarske re- Razveseljiva je zbirka zaradi še ne=esa: kaže, da se publike o razglasitvi Murske republike 2. junija 1919. V H, vedno bolj širi spoznanje o pomembnosti arhivskih virov delit je npr. objavljeno poro=ilo o konferenci slovenskih za našo preteklost, da to ni le stvar samih zgodovinarjev, socialistov Julijske krajine septembra 1919 v Trstu, izjava ampak vse naše družbe. Pripravo dela je finan sira la italijanske in jugoslovanske delegacije na mednarodni Razi skoval na skupnost Slovenije, izid publikacije sla konferenci socialisti=ne mladine jugovzhodne Evrope maja omogo=ila Kulturna skupnost Slovenije in Republiški 1920 na Dunaju, stališ=a socialistov ob požigu slovenskega komite za kulturo in znanost, založila pa jo je v 1000 Narodnega doma julija 1920 v Trstu, poro=ilo o usta- izvodih Partizanska knjiga v Ljubljani.

QUELLEN ZUR NATIONALSOZIALISTISCHEN ENT- na=rtnega zbiranja arhivskega in drugega dokumentarnega NATIONALISIERUNGSPOLITIK IN SLOWENIEN gradiva s lo problematiko, ki ga lu unijo doma=e in tuje 1941-1945, VIRI O NACISTI

POLITI

MAJDA SMOLE, GRAŠ

ACTA ECCLESIASTICA SLOVENIA E I (1928). Leta 1978 (20. aprila) pa je bil na Teološki Izdala Teološka fakulteta v Ljubljani, 1979, str. 192 fakulteti v Ljubljani ustanovljen Inštitut za zgodovino Cerkve (IZC), ki sije zastavil zelo obširno nalogo. Njegovo Jože Grcgori= delo naj bi se na zunaj pokazalo zlasti z objavljanjem gradiva in strokovnih del, ki zadevah in preu=ujejo Prizadevanje po na=rtnem zbiranju in preu=evanju delovanje Cerkve med Slovenci v domovini in po svetu. zgodovinskega gradiva o Cerkvi in verskem življenju na Za prvega predstojnika IZC je •1 izvoljen nadškofijski Slovenskem se je pri nas že ve=krat pojavilo. Rodilo je arhivar dr. Fr. Dolinar, ki je tudi glavni in odgovorni tudi nekaj sadov, kot sta Zgodovina fara ljubljanske urednik zbornika Acta Ecclesiastica Sloveniae, katerega škofije in Kova=i=eva Zgodovina lavantinske škoftje prvi zvezek imamo pred seboj. S tem zbornikom se je novi 73 inštitut dostojno pied sta vi], saj prinaša nekaj zelo le ht ni h (¡859)". Gre za spomenico salzburškega nadškofa Thar- dokumentov, ki so temeljito obdelani in vstavljeni v noezyja, ki je 1853 v dogovoru s škofom Slomškom pripadajo=e zgodovinske okvire. sprožil zahtevo, naj se pri preureditvi lavantiiiske Škofije P. dr. Metod Benedik, profesor zgodovine na ljubljanski ipošte ajo preti ,cni narodu i tin in jezikovne razlike Teološki fakulteti, je prispeval „Instrukcijo papeža Kle- prebivalstva. Zato naj bi bila meja med mariborskim in mena Vili, za obnovo katoliške vere na Štajerskem, graskim okrožja m tudi meja med preurejeno lavantinsko Koroškem iti Kranjskem (13. apr. ¡592}". Papeži so že in sekovsko škofijo. Nadškof je poudarjal, naj bi krški, pred tem pošiljali svoje nuncije v Avstrijo in jo bodrili h sekovski in lavan t in ski škofiji, kjer je znatno število katoliški verski obnovi, v Gradcu pa je bila ustanovljena vernikov slovenske narodnosti, na=eloval škof, kije poleg stalna nunciatura I. 1580. V letih 1592-1606 je opravljal nemškega veš= tudi slovenskega jezika. Le tako bodo službo papeškega nuneija v Gradcu Girolamo Porzia, kije slovenski verniki ¡z ust svojega kola lahko ilišali svojo bil razgledan teolog in spreten diplomat. Ob svojem materinska besedo in se z njim osebno pogovorili. prihodu v Gradec je prinesel s seboj obširno instrukcijo, ki Sckovska škofija naj bi lavantinski prepustila lOdekanij, je obsegala progi am za katoliško obnovo v avstrijskili Priprave za preureditev škofije in prenos škofijskega deželah in se je v naslednjih desetletjih uspešno izvedla sedeža iz St. Andraža v Maribor so bile združene z raznimi tudi na Slovenskem. ovirami in velikimi stroški, zato so trajale ve= let. Oglašali Instrukcija ima dva dela. V prvem govori o verskem so se duhovniki in verniki ter predlagali razli=ne rešitve, da stanju v avstrijskih deželah, kje rje proti koncu 16. stoletja bi preurejena lavantinska škofija sprejela v svoje okrilje protestantize m dosegel svoj vrhunec. V drugem delu pa =im ve= Slovencev. Kljub temu je po kon=ni ureditvi našteva navodila in sredstva, s katerimi naj obnovijo ostalo v sekovski škofiji 12 župnij ali lokalij, ki so imele katoliško vero. Za u=inkovito versko obnovo je. bila delno ali popolnoma slovensko prebivalstvo. najprej potrebna temeljita reforma klera, saj je ve=ina Iz gradiva in razprave je razvidno, kako je škof Slomšek župnikov, menihov in opatov živela v konkubinatu. Za s prenosom sedeža lavan ti nske škofije v Maribor in s vzgojo in izobrazbo duhovnikov je bilo treba dalje priklju=itvijo župnij iz sekovske Škofije za vselej rešil ustanoviti katoliške šole (jezuitske kolegije in Škofijska velik del našega narodnega ozemlja ob naši severni meji. semeniš=a). Nuncij Portia seje priurejanju cerkvenega živ- Tisti Slovenci, ki so takrat ostali v sekovski škofiji, so se že ljenja oprl na krajevne škofe in nadvojvodo Karla. ve=inoma pon eni =il i. Dr. Fr. Dolinar je pod naslovom „Jožcfinci med Ri- Ivan Škafar, upokojeni župnik v Radljah ob Dravi, ima mom in Dunajem. Škof Janez Karel grof Ilcrbcrstcin in v zborniku dva prispevka. V prvem, Jezuitski misijoni v državno cerkvenstvo" strnil zelo obsežno gradivo, ki krajini med Muro in Rabo za =asa kalotiške obnove govori o sporu ljubljanskega škofa J. K. Herbersl=ina z ¡609-1730", obravnava uspešno misijonsko delovanje Rimom. Škof Herberstein (1719—1787), kije bil rojen v jezuitov v tistih delih Prek mu rja, ki so takrat spadali pod Gradcu, je ena najbolj spornih cerkvenih osebnosti te- zagrebško škofijo, ter v Rogaševcih in v Murski Soboti, ki danjega =asa v Avstriji. Bil je pod mo=nim vplivom sta spadala v gyòrsko škofijo. Jezuiti so prihajali iz svojih janzenisti=nega „zdravega nauka" in avstrijskega prosvet- postojank v Zagrebu, Gradcu in Varaždinu. V zvezi z Ijcnstva, ki gaje uveljavljal cesar Jožef 11. V znamenitem objavljenim gradivom je Škafar popravil nekatere napa=ne pastirskem pismu iz leta 1782 je Herberstein izpovedal trditve o verski pripadnosti treh zadnjih dolnje lendavskih svoje j an zen ¡sti=ne reformne ideje in zagovarjal toleran=ni zemljiških gospodov Banffijcv. - v drugem prispevku je edikt, ki ga je 1781 izdal Jožef II. Na llerbersteinovo Škafar priob=il in razložil daljšo odo, ki jo je 1813 v pastirsko pismo Rim ni lakoj reagiral. Ko paje cesar hotel, latinš=ini zložil Jožef Koši= (1788-1867), tedaj kaplan v naj bi Herber stein a imenovali za prvega ljubljanskega Tumiš=u. Koši= je pisal zgodovinska, narodopisna, nabo- nadškofa, mu papež Pij VI. ni ustregel. Tudi llerberstei- žna in druga dela v madžarš=ini in prekmurš=ini, objav- novo o pravi =il no pismo ni ni= zaleglo, marve= je stvar še ljeno odo, ki jo je poslovenil dr. St. Kos, pa je namenil poslabšalo. Papež je zahteval, naj Herberstein svoje zmote, Adamu Ivanocyju (1756-1824), dolgoletnemu župniku in ki jih je izrazil v pastirskem pismu, prekli=e. Ker nobena dekanu v Beltincih. Zanimivi in objave vredni so tudi taki stran ni hotela popustiti, je pretila resna nevarnost, da bo drobni prispevki, ker osvetljujejo literarno delo tedanjih med Dunajem in Rimom prišlo do razkola. Šele Herber- slovenskih duhovnikov v Prekmurju in tamkajšnje kul- steinova smrt 7. oktobra 1787 je rešila spor, ostanki turno stanje v prvi polovici 19. stoletja, ki Še ni dovolj janzenizma pri nas pa do danes niso popolnoma ¡zbrisani. raziskano. Dr. Dolinar se po sve=a raziskovanju naše cerkvene Še vedno velja, da ne more pravilno in pravi=no zgodovine zlasti .v 17. in 18. stoletju, saj je v svoji presojati sodobnosti, kdor ne pozna preteklosti. Sodob- doktorski disertaciji obdelal jezuitski kolegij v Ljubljani in nost je rezultanta mnogoterih pozitivnih in negativnih njegovo delo v 17. stoletju (Das Jesuitcnkollcg in Laibaeli silnic, ki so stoletja vplivale na naš narod ¡n mu izobliko- und die Residenz Pleterje 1597-1704, 1976). V uvodu vale sedanjo podobo. Zato pozdravljamo ustanovitev pri=ujo=e objave je orisal duhovno ozra=je, v katerem je Inštituta za zgodovino Cerkve na Slovenskem in dr. Doli- škof Herberstein živel in vodil ljubljansko škofijo, nato pa iiarju, ki je duša tega inštituta, želimo obilo uspehov pri je v izvriniku priob=il obširno zadevno gradivo. nadaljnjem delu. Zanimivega in tehtnega zgodovinskega Univ. prof. dr. Bogo Grafenauer, vodilni slovenski zgo- gradiva pri nas ne manjka, potrebni so le delavei, ki ga dovinar, je osvetlil „Etni=na vprašanja ob preureditvi bodo izkopali iz arhivov in nam ga predstavili kot del la van finske škofije v slovensko škofijo na Štajerskem našega življenja v preteklosti.

74 -FRANCE KLOP

„LETNA PORO

76 obvestila o pomembnejšem gradivu v doma=ih in tujih arhivih

GRADIVO ZA ZGODOVINO SLOVENCEV V TI ROLSKEM ñsmo Henrika Apfaltrcrja, glavarja v Kostanjevici, 23. sep- DEŽELNEM ARHIVU V INNSBRUCKU tembra ¡433 vojvodu Frideriku ml. Henrik Apfaltrer poro=a o roparskem napadu, ki so ga izvedli brata Lovrenc in Ivan Piers, Peter Hut in podlož- Majda Smole nik i Friderika grofa Celjskega ter Lasla Colda na freisiníki grad Prcžck. V letu 1978 sem pregledala najstarejši oddelek Tirol- TDA, Frid. 33/7 skega deželnega arjiiva F ride ri ciano, Sigmund ¡ano in Maxi- miliano, ki obsegajo razdobje od leta 1440 do 1520, in Pismo Henrika Apfaltrcrja, glavarja v Kostanjevici, 23. ugotovila, kateri od dokumentov v tem oddelku so septembra ¡433 vojvodu Frideriku mL zanimivi za slovensko zgodovino. Henrik Apfaltrer obveš=a vojvoda Friderika ml., da je Omenjeni oddelek tvorijo na papir pisane listine, eden od Picrsov nameraval napasti Kostanjevico, vendar so originali prejetih in osnutki odposlanih spisov, ki so se mu naklep prepre=ili. Friderik grof Celjski je naro=il nabrali v dvornih pisarnah nadvojvoda Sigmund a, cesarja Lovrencu Piersu iz Krupe, naj s svojim bratom in toliko Friderika IH. in cesarja Mak si mi lia na I. v zgoraj nave- ljudmi, kot jih more dobiti, napade in požge Višnjo goro. denem razdobju: Številni dokumenti segajo Se v =as pred Novo mesto in Kostanjevico. letom 1440. Vse to gradivo zadeva predvsem prednje- TDA, Frid. 33/8 avstrijske, v precejšnji meri pa tudi nižje- in notranje- avstrijske dežele. Pismo vojvoda Friderika st. 22. decembra ¡433 v Dunaj- Za ves oddelek obstajajo trije repertoriji: skem Novem mestu vojvodu Frideriku ml, — Rcpcrtorium über die Abteilung Fridericiana (Rep. Friderik sporo=a svojemu bratrancu, da je prejel njegovo I4a) pismo o Frideriku grofu Celjskem. Ker Friderik Celjski — Zeitliches Grundverzeichnis zur Abteilung Sigmun- zida grad na Kranjskem, je o tem obvestil kranjskega diana 1440-1490 (Rcp. 14) deželnega glavarja in vicedoma Jakoba Lambergerja. Na- — Rcpcrtorium zu den Sigmund ¡ana und Maximiliana ro=il jima je, naj osebno opomnita Celjana, da mora (Rcp. 15) zidanje opustiti in podreti, kar je že postavil.

Pismo eesarja Friderika ///. 10. decembra 1489 v Limu Leonhardu grofu Goriškemu Pismo štajerskega deželnega upravnika Andreja pl. Spang- Cesar ostro ošteva grofa Leonharda zaradi pomo=i, ki jo staina in štajerskega deželnega vieedoma Lienliarta nudi ogrskemu kralju. Preti mu, da ga bo kaznoval zaradi zlo=ina žaljenja veli=anstva. pl Ernawa 13. julija 1503 v Gradcu krškemu škofu Matiju in kanelerju Ciprijanu pl. Fcrntlteimu TDA,Sig.[/81 Deželni upravnik in viced om sporo=ata, da je Štajerski deželni zbor odobril vladarju pomo= 300 konjenikov in Pismo Leonharda grofa Goriško- Tirolskega 8. septembra 600 pešcev za dobo treh mesecev ali pa mesto tega znesek 1493 v Lienzu, nadvojvodu Sigmundu 16000 renskih goldinarjev. Grof Leonhard sporo=a nadvojvodu, da ga ogrožajo TDA, Max. V/13 Bene=ani in da so baje na pohodu tudi Turki. TDA, Max. (Maximiliane) 1/36

Pismo namestnika, svetovalcev in odvetnikov v ¡nnsbrueku Razsodba vojvoda Friderika in! v sporu med Rajnprehtom 10. septembra 1494 cesarju Maksimilijanu I. pi. Watsecjem in Melzom zaradi Turna v Dragomlju s. d Imenovani sporo=ajo, da so Rajnprchtu Rajhcnburškemu Vojvoda je prisodil Turn v Dragomlju Me Izu, prav tako poslali 200 pešcev za boj proti Turkom; vsakemu so tudi dvorec na Vrhniki in de=ka z ¡me nom Tomaž Mei z, odobrili po 2 goldinarja mezde na mesec. ker je le-ta njegov bližnji sorodnik. TDA, Max. 1/36 TDA, Frid. 40/6

78 nove pridobitve slovenskih arhivov

ARHIV SR SLOVENIJE 1979 Skica hidrocentrale Savica, Skici groba Vladimira Levstika Na=rt groba V. Levstika Komisija za ugotavljanje zlo=inov okupatorjev in njihovih Na=rt kovinskega okvira za grob V. Levstika pomaga=cv (1945,0,01 tm) Na=rt Regulacija Pesnica gradbena proga, 111. situacija Republiški sekretariat za urbanizem (1955-1969, 25 tm) 1 :2880, s.d. Ministrstvo za železnice, Dolenjske železnice, 1913, 1918 Na=rt Znamenja na Kamnjah v Bohinju lokalna železnica Trcbnjc-Scntjanž 1908 (1 zvezek) Filmi: Me poznate? Elektrika v otroškem svetu, kopija, Zavarovalno tehni=na bilanca Zavoda za socialno zavaro- Elektri=ni plug, kopija, 1.400.000.000 KW,kopija, Božidar vanje Lj. pokrajine v Ljubljani za dan 31. XII. 1943 (2 Jakac (10 škatel), Elektrika na vasi, kopija, Življenje ve- knjigi) lenjskih rudarjev, kopija. Kmetijsko ministrstvo na Dunaju, oddelek poljedelstvo: ••• voluti 5/6M Moste vodovod 1913, 1916, 5/6T Zg. Tuhinj vodovod 1912,1916 POKRAJINSKI ARHIV MARIBOR 1979 Delavske knjižice Skupnosti pokojninskega in invalidskega Kserokskopije originalov 100 listin, ki se nanašajo na Ma- zavarovanja (1941-1952,1 fase.) Vodna dirckeija (1927, 1 zvezek) ribor, iz obdobja 1371-1415 Rudarska direkcija v Idriji, poro=ilo o svin=evi rudi v Ob=inski ljudski odbor Lenart (1954-1961, 30.4 tm) Oberhcrz (1825-1834, I knjiga) Ob=inski ljudski odbor Cerkvenjak (1954-1955, 0.7 t m) Posojilnica Šoštanj (1908-1913, kserokskopije, 1 mapa) Ob=inski ljudski odbor Drvanja (1954, 0.1 tm) Zasebna deška ljudska šola Marijaniš=c (1938/39, Ob=inski ljudski odbor Gradiš=e (1954-1955,0.5 tm) 1944/45, 1 zvezek) Ob=inski ljudski odbor Jurovski dol (1953-1955, 1 t m) Zaznamek razdeljenih ubožnih knjig na meš=anski šoli Ob=inski ljudski odbor Voli=ina (1953-1955, 0.5 tm) Lichtenturnovi v Ljubljani (1926-1934, 1. zvezek) Ob=inski ljudski odbor Zgornja S=avnica (1953-1955, Družinski arhiv Bizjak iz vasi Brod v Boliinju 0.5 tm) (1918-1940, 1 zvezek) Ob=inski ljudski odbor Slovenska Bistrica (1962-1963. Ing. arli. Lado Kham (korespodenca 1958, 1965, 1978 24 tm) na=rti 1929-1973, 1 fase.) Opekarna Križevci (1950, 3.3 tm) Plakati: Nacionalni in socialni programi pri Slovencih 1. dekliška osnovna in meš=anska šola Maribor 1979, Stoletnica Prizrenske lige, Studcnt-samoupravljalee, (1886/87-1943/44, 2.3 tm) Komunist 1925-1975 ZKJ, Slovenijales, XI. zbor pla- Elektro Slovenj Gradec (1937-1954, 0.5 tm) Tehniška kmetijska šola Maribor (1872-1954/55, 13,5 nincev PTT Slov. na Vrši=u 1978, 33. športno prvenstvo tm) ljubljanske armijske oblasti Ribnica, Ko=evje 1978, Vo- litve 1978, Šolski center za obla=ilno stroko Maribor Fotografije: V. Levstika, groba V. Levstika, Težka proga (1950-1969/70, 2.7 tm) 1951. Delavska univerza Maribor (1965-1975, 2.5 tm) Glavni dav=ni urad Lj. (1865,1841,1964 nor ma lije, 7 ••- Osnovna šola J are nina (1914-1954/55, 2.9 t m) inadov) Osnovna šola Šentilj v Slov. goricah (1891/92-1954/55, 3.2 tm) Dav=ni urad Lož 1873 Razglednica Bled I. 11. 1942 Osnovna šola Pesnica (1897/98-1971/72,12 tm) Album razglednic Ljubljane Osnovna šola Zgornja Kungota (1895/96-1954/55, 2.8 Tanjugovi bilteni (jan.-okt. 1979,0,60 tm) tm)

80 bibliografija arhivskih delavcev 1979-1980 Marjeta ADAM!• Župnijski arhivi. V Pastoralni prilogi okrožnice ljubljanskega nadškofijskega ordinaria ta, j an u ar 1978, str. 14—21. Razstava del in arhivskega gradiva Inštituta za zgodovino Župnijski arhivi, Bogoslovni vestnik, 38 (1978), str. delavskega gibanja v Ljubljani, Arhivi, letnik H, Štev. 1-2, 295-309. Ljubljana 1979, str. 93-94 V imenu Gospodovem (petnajst let pontifikata Pavla VI.), Viri za zgodovino komunisti=ne stranke na Slovenskem v Mohorjev koledar 1979, Celje 1978, str. 36-40. letih 1919-1921. Uredniški odbor: Marjeta Adami=, Pastoralna dejavnost ljubljanskega škofa grofa Karla Ja- dr. Jasna Fischer (odgovorna urednica), dr. Milica Kacin- neza llerbersteina, Bogoslovni vestnik, 36 (1976), str. Wohinz, dr. France Krcscl, Alenka Ncdog, dr. Janko Prunk 462-482. (odgovorni urednik), dr. Franc Rozman, dr. Mirko Stip- Visitation es ad Li mi na et Relatione s de statu Ecclesiae lovšck, dr. Tone Zoni, Ljubljana 1980, strani 564. ljubljanskih škofov od Tav=arja do Missic, Bogoslovni vestnik, 39 (1979), str. 193-215. Vanda BEZEK Jože fin ci med Ri inom in Dunajem, Škof Janež Karel grof Her beste in in državno cerkvenstvo, Acta Ecclesiastica Analiti=ni inventar fonda Ob=ine Izola 11 L, 1901-19i8, Sloveniac, Miscellanea, 1 (1979), str. 43-105. 220 strani Katoliški misijoni v=eraj in danes, Bogoslovni vestnik, 39 (1979), str. 411-427. Johann Karl Graf von li eibestein, Bischof von Laibach als Jože CURK Seelsorger, Zeitscluift fur Balkankunde, Podoba ljubljanske škofije v rimskih poro=ilih škofov Slovcnjcštajetski trgi in ine sta v 19. stoletju, Zbornik za Rinalda Scarlichija in Otona Friderika Buchhcima, Bogo- umetnostno zgodovino NV 14/15 Ljubljana, 1979, str. slovni vestnik, 40 (1980), str. 26-45. 223-230 Knut Walf, Das Bischöfliche Amt in der Sicht der Kulturnozgodovinski spomeniki Podravja in Pomurja, Kra- josephin ¡scher Kirchenrcchtlcr, Bogoslovni vestnik, 38 jevni leksikon Slovenije IV., Ljubljana 1980. (1978), str. 100. Mariborsko Pohorje, Kulturni in naravni spomeniki Slo- Isto delo v Römische Quartalschrift, 73 (1978), str. venije, zbirka vodnikov 106, Ljubljana 1980. 130-131. Hans liollcrwcger, Die Reform des Gottesdienstes zur Zeit des Josephinismus in Osterreich, Bogoslovni vestnik, 38 Marjeta CAMPA (1978), str. 100-101. Isto delo v Römische Quartalscluïft, 73 (1978), str. Prikaz mladinskega tiska v NOB (1941-1945), Otroštvo v 131-132. senci vojnih dni v Sloveniji, Ljubljana, Zveza prijateljev Leopold Jurca, Moja leta v Istri pod fašizmom, Družina, mladine Slovenije, 1980, str. 120-123. št. 8, 28 (1979), str. 6. Vloga in pO men narodnoosvobodilnega tiska, Idrijski Knjiga za jubilej. Zbornik ob 750-lctnici mariborske razgledi, XX111-XXIV, zbornik 1978-1979, str. škofije, Družina, št. 12, 28 (1979), str. 6. 148-152 (izšlo 1980). Isto delo v Bogoslovnem vestniku, 39 (1979), str. Poro=ilo o obisku arhivov v Varšavi in Krakovu, Arhivi 233-239. il/1979,štev. 1-2, str. 86-87 (izšlo 1980). Eleonore Zlabinger, Lodovico Antonio Muratori und Österreich, Bogoslovni vestni!;, 39 (1979), str. 242-244. Peter llersche, Der Spatjansenismus in Osterreich, Bogo- Marjan DRNOVŠEK slovni vestnik, 39 (1979), str. 244-24S. Der aufgeklärte Reformkatholizismus in Österreich, Projekt za zgodovino Ljubljane in nekatere raziskave iz (Quellen zur Neueren Geschichte, Heft 33), pripr. Peter ljubljanske zgodovine do leta 1918. Kronika,

Majda SMOLL Ivan NEMANI C

Obisk arhivov v Koblcnzu in Kolnu. Arhivi 11., 1979, št. Janez Kos, Ivan Ncmani=, Marija Oblak-

83 France ŠTUKL gradiva pred prevzemom v arhiv. Arhivi 11, 1979, št. 1—2, str. 82-83. Loška meš=anska arhitektura s posebnim ozirom na leseno Okrogla miza o problemih varstva arhivskega gradiva pred gradivo in razmišljanja o njej, Loški razgledi, 26, 1979, str. prevzemom v arhiv. Maribor 1978, str. 13, 34. 55-61. Zasedba Sorlce (29. 11.1918 - 2. 6. 1921), Loški razgledi 26, 1979, str. 194-200. Jože ZONTAR

Nekatera vprašanja organizacije državne uprave na Sloven- skem od srede 18. stoletja do najnovejšega =asa, Arhivi II, Ema UMEK št. 1-2, str. 13-16. Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do Janez Kos, Ivan Ncmani=, Marija Oblak-

84 osebne vesti

KADROVSKE SPREMEMBE (1. 10. 1979-1.9. 1980)

ARHIV SOCIALISTI

datum prihoda datum odhoda ime in priimek v arhiv iz arhiva Janez ANTONClC knjigovez-specialist I. januarja 1980

Dragica

Mateja JERAJ arhivist 1. januarja 1980

Irena KAVS ••• ser vat oí ski tehnik I. januarja 1980

Nada MAJCEN dipl. ing. kemije konservator 1. januarja 1980

Ciril RODE ra=unovodja 1. januarja 1977 30. aprila 1980

Majda SMOLE arla var, višji arhivar, arliivski svetovalec, višji arhivist, arhivski svetnik 24. septembra 1951 4. novembra 1979

Vladimir SUNCl< svetovalec za ljudsko obrambo, arhivist 1.julija 1980

ZGODOVINSKI ARHIV CELJE

Ivanka ZAJC-C1ZE U arhivist 1. januarja 1980

Franc SEDMAK ravnatelj 1. marca 1980

Jasna MAJCEN arhiv, referent 1. septembra 1980

Tone KOLŠEK vodja strok, službe umrl 10. avgusta 1980

POKRAJINSKI ARHIV KOPER

Zvczdobranka KRUNIC-MARKOVI< arhivist 12. januarja 1977 18. junija 1980 85 Maruša LUKMAN-ZAGRADNIK arhivist-pripravnik 25. avgusta 1980

ZGODOVINSKI ARHIV LJUBLJANA

Uljana CIGLAR 15. marca 1980

NADŠKOFIJSKI ARHIV LJUBLJANA dr. France M. DOLINAR vodja arili va 15. avgusta 1977

Mateja GORÎSEK arhivist, 21. septembra 1971 dr.MaksMIKLAV6l< vodja arhiva 15. avgusta 1937 19. julija 1971

ZinkaSNOJ arhivski pomo=nik 1. septembra 1977

POKRAJINSKI ARHIV NOVA GORICA

Jurij ROSA arhivist 4. januarja 1980

86 IONE KOLŠEK in se usposobil za razumevanje Dušanovega zakonika in sorodnih spisov. Leta 1965 je Tone Kolšek prevzel dolžnosti direktorja :ranc Sedmak Zgodovinskega arhiva v Celju. Nove, organizacijske in upravne naloge so delno prekrile osebne strokovne am- bicije, ki pa jih je zadovoljeval tako, da je študijsko in raziskovalno delo opravljal v prostem =asu. V tem V nedeljo, 10. avgusta 1980, je v krogu svoje družine obdobju je bil Organizator, ekonomist, pravnik, ra=uno- na svoji ljubljeni doma=ijici v Založah pri 1'olze.li, nena- vodja, skrben in natan=en mentor novi in kadrom — doma omahnil v smrt Tone Kolšek, profesor, arhivist in skratka vse, kar pa= v majhni, a pomembni delovni dolgoletni zaslužni ravnatelj Zgodovinskega arhiva v Celju. organizaciji nalože okoliš=ine ravnatelju. Življenjska pot pokojnega Toneta seje pri=ela v Lo=ici Ob vsem tem deluje nastal zavidljiv delovni opus, ki pa pri Polzeli 20. decembra 1930. ves še ni niti evidentiran. Življenje sta mu podarila o=e Anton, manjši posestnik, Njegova posebna ljubezen je veljala Savinjski dolini. in mati Fran=iška. Od tod je izvirala njegova ljubezen do Posvetil se je prou=evanju starega urbarja žovneške gos- rodne grude, do ljudi, posebej do preprostih ljudi, pa do poš=ine in pomembnega taborskega urbarja (T. Kolšek: širše doma=ije in skupne domovine in do njene pretek- Žovncško gospostvo v lu=i urbarja iz leta 1550, Savinjski losti, do sedanjosti, ki jo j: po zakonitostih dialektike zbornik IV, Žalec 1978). V zadnjem obdobju je pripravil ustvaril delavski razred skupaj s kme=kim proletariatom v študijo Vas Gomilsko in njene doma=ije v preteklosti, Titovi samoupravni socialisti=ni Jugoslaviji. Žalec 1979, str. 58-86, v letu 1980 je obdelal upravno in Tone je po osnovni šoli na Polzeli obiskoval Gimnazijo teritorialno razdelitev bivšega dav=nega okraja Brestanica v Celju in maturiral leta 1950. Spoznanje o arheološkem od leta 1848 do danes. Njegova zasluga je, da je bila bogastvu Spodnje Savinjske doline ga je ogrelo za študij pridobljena tako imenovana „Per =e va zapuš=ina". arheologojc na Univerzi v Ljubljani, kjer je vpisal študij Izrednega pomena za razvoj arhiva je zasnova srednje- arheologije in zgodovine na takratni Pr¡rodoslovno-mate- ro=nega razvoja arhiva za srednjero=ni obdobji mati=no-filozofski fakulteti. Diplomiral je z odliko in si 1976-1980 in še bolj 1981-1985. Njegova je zasnova pridobil akademski naslov diplomirani filozof. investicije Spodnji grad v Celju, s katero bi arhiv pridobil Poklicna pot ga je vodila prek delovne organizacije 4.000 m- prostora, njegova je zasnova sodobno urejenega \ Itimske izkopanine Šempeter v letih 1952/53, kjer je Zgodovinskega arhiva v Celju. Dokumentacija dokazuje opravljal pomembna arheološka raziskovalna dela na izrednega poznavalca arhivske problematike in potreb Gimnazijo v Celju in po šolski reformi na I. osnovno šolo v arhiva ter pomena arhivistike. Celju. Postal je odli=en pedagog s Širokim toriš=em dela Spomladi 1980 se mu je uresni=ila želja, posvetiti se med mladino, ki gaje vzljubila. Njegovi bivši u=enci se ga poglobljenemu znanstveno in raziskovalnemu delu, ko je zelo radi spominjajo. Vendar ga je vleklo k poklicu, ki bi na lastno željo prevzel strokovno vodstvo arhivskega bil bliže njegovi stroki. Tako je bil 1. septembra 1961 oddelka. nameš=en za arhivarja Mestnega arhiva v Celju kot Njegovi sodelavci smo osupnili ob delovni zapuš=ini v sodelavec uglednega zgodovinarja prof. Janka Orožna, njegovi delovni sobi, ki jo je zadnji= in za vedno zapustil ustanovitelja celjskega Mestnega arhiva. Tu se za=enja 8. avgusta 1980. njegovo arhivsko delo, ki nur je postalo smisel življenja. Celje, Savinjsko dolino in slovensko arluvarstvo je Pregledal in uredil je spise okrožnega sodiš=a v Celju nazaj prizadela neprecenljiva izguba. S seboj v grob je ponesel do leta 1850. Ko je leta 1962 mestni arhiv prerasel v bogato znanje in tisti del porajajo=ega se opusa, ki ga ne Zgodovinski arhiv, ki je pokrival 14 ob=in celjskega bo nikoli uresni=il. obmo=ja, Zasavja in Posavja, so obsežne arhivalije bivših Odšel je premlad, odšel je, ne da bi se izpel, odšel na okrajev prešle v varstvo in strokovno obdelavo Zgodovin- pragu svojega drugega najobetavnejšega obdobja, zapustil skega arhiva v Celju. Ob delu si je pridobil izredno pa je arhiv, ki ga je dvignil po urejenosti na zavidljivo poglobijouo strokovno znanje, ki ga je še dodatno strokovno raven, =eprav v izjemno težavnih pogojih. poglobil, ko je eno leto poslušal predavanja iz arhivske Ta dejstva so posebej zavezujo=a za njegove najožje stroke v Beogradu, kjer je tudi z odliko opravil strokovni sodelavec in za družbeno skupnost. izpit. Tone Kolšek je Zgodovinskemu arhivu v Celju vtisnil Nadarjen za jezike, je kmalu obvladal posebnosti svoje neizbrisen pe=at. uradne nemš=ine, se seznanil s starocerkveno slovanš=ino Ohranili ga bomo v trajnem spominu.

Peter Kibnikar, arhivski svetnik. Arhiv SR Slovenije. Ljubljana, Zvezdarska 1 Maijan Drnovšek, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg 2? Valorizacija ustvarjalcev arhivskega gradiva (teze) Vodnik po arhivu Valorizacija ustvarjalcev predstavlja prvo stopnjo v prispevku k odbiranju arhivskega gradiva za trajno hranjenje. Za uspešnost izvedbe te naloge je treba V sestavku so orisane prakti=ne izkušnje pri nastajanju vodnika po fondih in izdelati kriterije, ki bodo predstavljali okvirna merila za enoten pristop k zbirkah Zgodovinskega arhiva Ljubljana, ki so bile podane na Ptujskem sre=anju valorizaciji ustvarjalcev v republiki. Kriterija za valorizacijo ustvarjalcev sta arhivskih delavcev maja 1980. V diskusiji so bili pregledani obvezni in neobvezni pomembnejša družbena vloga ustvarjalca in njegova pomembnost za kulturni in deli vodnika. Poudarjena je bila misel o nujnosti sestave vodnika v vsakem slo- gospodarski razvoj dolo=enega okolja. venskem arhivu do konca leta 19S5.

Marjan Zupan=i=, arhivist. Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1 Ana Zaletelj, pravnik, Zgodovinski arhiv LJubljana, 61000 Ljubljana, Mestni trg Zaklju=ki sekcij* za valorizadjo ustvarjalcev Zakonodaja o kulturnih spomenikih in o arhivih Sekcija za valorizacijo ustvarjalcev je izoblikovala nekaj elementov kriterijev za valorizacijo: pomembnost ustvarjalca, narava in vrsta dejavnosti, histori=ni V =lanku je predstavljena primerjava med zakonodajo o zaš=iti kulturnih moment, krajevni pomen in vloga ustvarjalca v regiji in kraju, obmejno podro=je, spomenikov in o zaš=iti arhivov in arhivskega gradiva. Obravnava zakone in izjemne okoliš=ine, kulturne in gospodarske posebnosti, pojavljanje enakega druge predpise iz obdobja med drugo svetovno vojno pa do danes. gradiva pri drugih ustvarjalcih, izkušnje arhivov glede uporabe tovrstnih fondov in vzor=ni primerek. Peter Ribnikai, Archives Counselor, Arehives of the Socialist Republic of Marjan Drnovšek, Archivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Slovenia, Ljubljana, Zvczdarska 1 Mestni trg 27 The Appraisal of Creators of Archives (Theses) The Guide through the Archive The appraisal of creators of archives represents the first phase in the process of the weeding of documents that arc to be permanently preserved. A successful In the article practical experiences by formation the guide through archive realization of this task calls for the establishment of criteria which should groups and collections of the Zgodovinski arhiv Ljubljana, that have been represent general standards whereby it will be possible to carry out a unified presented at the meeting of the archive workers in Ptuj in may 1980. In the appraisal of the creators of arehives in the republic of Slovenia. The appraisive discussion the obligatory and the compusory pans of the guide have been criteria include the important social role of a creator of arehives, and his rcvued. The about the urgency of constructing a guide in every archive in significance in terms of cultural and economic development of a certain area. Slovenia was stressed; the work was supo »sed to the end of 1985.

Marian Zupanci7, Archivist. Archives of the Socialist Republie of Slovenia, Ljubljana, Zvczdarska 1 Ana Zalctelj, the jurist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni Conclusions of ihc Section for the Appraisal of Creators of Archives trg 27 The Section for the Appraisal of Creators of Archives has established several elements of appraisive criteria: the importance of a creator of archives, character The Legislation of the Protection of the Monuments and the Archives and kind of activity, historical consideration, geographical significance and the role of a creator of archives within a given region and locality, frontier area, In the article the comparât ion is presented between J he legislation of the exceptional circumstances, cultural and economic peculiarities, appearance of monuments protection and the protection of the archive. The laws and the the documents of the same kind in the work ol other craters of archives, other regulations arc diseusscd, dating from the world war two until! now. experiences of record offices concerning the use of such archive groups, and • sample eopj .

• •• Os

Maijan Drnovšek, arhivist, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg

Ema Umek, arhivski svetnik. Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Zvvzdarska I Vladimir Žumer, arhivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana. 61000 Ljubljana. Mestni trg27,Yu Arhivi Evidence službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv Evklence po prevzemu gradiva v Arhiv. Evidence po prevzemu gradi« v Arhiv služijo 2a razvid arhivskega gradiva, ki ga Arhivi, Arhiv hrani in za doka2 premoženjskega stanja. Med te evidence uvrš=amo nas cd nje: register fondov in dosje tonda. Register fonda vsebuje med drugim Prispevek obravnava evidence službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom naslednje podatke: ime fonda oziroma naziv zbirke, Številke vpisov v akcesijsko v arhiv, ki naj bi bile obvezne in bi se enotno uporabljale v vseh slovenskih knjigo, =asovni obseg fonda, obseg, lokacija v skladiš=u, stanje obdelave, datum arhivih. Predlaga tri osnovne evidence; uvrstitve y register. Dosje fonda obsega: podatke o gradivu, njegovem material- 1. seznam vseh ustvarjalcev oziroma imetnikov arhivskega in registra t urnega nem stanju, skartiranju, mikrofilmanju gradiva, o konservadistili posegih na gradiva, gradivu, ureditveni na=rt, fonda, porodih o obdelavi fonda, bibliografijo (izdaje 2. kartoteko fondov, virov in prikazov grad iv3>. 3. dosje fondov.

Jože Prin=i=, arhivist. Arhiv SR Slovenije, Ljubljana, Zvezdarska 1 Kristina Šamper], arhivist, Zgodovinski arhiv Ptuj Slovenski narodnoosvobodilni s\«t (1944-1946) -organizacija, kompeience in arhivsko gradivo Akcesijska knjiga S I. zasedanja S NOS. februarja 1944, za=enja narodnoosvobodilno gibanje v Akecsijska knjiga vsebuje osnovne podatke o prevzemu gradi« in ima naslednje Sloveniji na=rtno graditi narodno oblast na podlagi sklepov II. zasedanja AVNOJ rubrike: teko=a štev., datum prevzema, naziv fonda ali zbirke oziroma in dozorelih notranjih in zunanjih •••••• v jugoslovanski revoluciji. Te so dokumenta, mejne letnice, koli=ina, na=in pridobitve (prevzem, nakup dar) zahtevale oblikovanje državnopravnih elementov in nastanek ustrezne notranje ustvarjalec gradiva, uvrstitev gradiva v strukturo Arhiva, prejšnji in poznejši organizacije. Avtor obdela organizacijo Predsedstva SNOS in njegovo poslovanje. prevzem gradiva, opombe. Marjan Drnovšek, Archivist, Record Office of Ljubljana. Mestni trg

• ma U mek. Archives Counselor, Archives of the Socialist Republic of Slovenia, Ljubljana, Zvezd••ska 1 Vladimir 2 u mer. Archivist. Zgodovinski arhiv Ljubljana, 61000 Ljubljana, Mestni tri; 27 Archives

Evidences of the Sern'•• for Protection of the Records Before they ire Taken to Items of evidence following the acceptance of documents into the archives the Archive The items of evidence followinc the acceptance of documents into the areiiivc.» The Archiws, enable the examination snd survey of the records kept in the archives, and serve as the proof of the assessment of pecuniary circumstances. These items of The article treats the evidence of the service for protection of the records betöre evidence include the following ones: the register of archive groups and (he file they are taken to the archive, which are supposed to be obligatory and be a¡ed of a given archive group. The- register of an archive group incorporates the unitarity in alt of the archives of Slovenia. It suggests there? basic evidences: following data: the name of a given archive group or the title of a collection, 1. list of all of the creators respectively the archive and the current records registration numbers entered into the accession book, the period of time that an owners. archive group spans, extent, location in the archives repository, description of 2. record file of the archive groups, the archives, date of register entry. The file of an archive group embraces the j. file of the archive groups. following: the particulars of documents and their material state, elimination, microfilming of documents, conservation 1 measures undertaken so as to preserve the documents, plan of the arrangement of archive groups, bibliographe (publications of sources and of presentations of documents).

Joze Frinite, Archivist. Archives of the Socialist Republic of Slovenia. Ljubljana. Zvezdarska 1 Kristina Samper!. Archivist, Record Office of Ptuj The Slovene Conci 1 of National Liberation (1944—1946)/ Organization, Powers, and Archives Accession Rook It was in the wake of the first session of the Slovene Council of National Accession book contains the fundamental data concerning the acquisition of Liberation, which was hckl in February 1944, that the National Liberation documents and incorporates the following rubrics: running number, date of Movement in Slovenia began to systematically build popular power on the basis acquisition, name of the archive group, of collection, or of a document, of the conclusions that had been reached during the second session of the inclusive dates, quantity, manner of acquisition (assumption of possession, Anti-Fascist Council of the National Liberation of Yugoslavia as well as on the pur olia sc. donation), creator of archives, the placing of documents within the basis of, and through, the fully developed circumstances - both internal and structure of the archives, earlier and later acquisition of documents, and notes. external - within the framework of the Yugoslav Revolution. These circumstances called for the formation of the elements of public law and the establishment of an appropriate internal organization. The author deals with and describes the organization of the Presidency of the Slovene Council of National Liberation, and covers also its activities.

•