Glasilo Arhivskega Društva in Arhivov Slovenije Letnik Lil, Številka 1 — 2 Ljubljana 1980 ^Jrt
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik lil, Številka 1 — 2 Ljubljana 1980 ^Jrt. /•• Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije Letnik III, Številka 1—2 Ljubljana 1980 UDK 930.25 (497,12X05) ARHIVI Glasilo Arhivskega društva Slovenije in arhivov Slovenije. Izdalo in založilo Arhivsko društvo Slovenije. Uredništvo: Zvezdarska l,p. p. 70, 61001 Ljubljana, telefon 20-552. Izdajateljski svet: dr. Tone Ferenc, dr. Peter Vodopivec, Sre=ko Brisar Oprema platnic: Tomaž Marolt Lektor: mag. Mil=ek Komelj Uredniški ódbor: Ljudmila Bezlaj-Krevel, Miran Kafol (tehni=ni urednik), Tone Kolšek, Viktor Vrbnjak, Marija Oblak - Carni (odgovorna urednica), Kristina Samperl, mag. Milica Trebše-Stolfa, Ema Umek (glavna urednica), Marjan Drnovšek. Za strokovnost prispevkov odgovarjajo avtorji. Izdajo so omogo=ili: Raziskovalna skupnost Slovenije, Kulturna skupnost Slovenije, arhivi v Sloveniji in Arhivsko društvo Slovenije. Tisk: Prepis in razmnoževanje Edvard Usenik, Ljubljana, Kadilnikova 8. Po mnenju republiškega komiteja za kulturo Št. 4210-91/78 • dne 7. 3.1978 je publikacija oproš=ena pla=ila temeljnega davka od prometa proizvodov. KAZALO <lanki in razprave S Janez Kos — Erna Umck, Rod Marije Javcršck, matere Josipa Broza — Tita S Jote l'rin7i=, Slovenski narodnoosvobodilni svet (1944—1946), organizacija, pristojnosti in arhivsko gradivo 8 Ema Umck, Gradivo za zgodovino Slovencev v splošnem upravnem arhivu na Dunaju 13 Peter Kibnikar, Valorizacija ustvarjalcev arhivskega gradiva - TEZE 18 Marj an Zupan =i =, ZAK U U< K1 sek cijc za valori zacij o ust va rjalec v na se mi na rj u v Pt uju 20 Vladimir ¿inner, Evidence službe varstva arhivskega gradiva pred prevzemom v arhiv - 21 Kristina Šainpcrl, Akccsijska knjiga 24 Marjan Drnovšek, Ema Umck, Evidenca po prevzemu gradiva v arhiv 26 Marjan Drnovšek, Vodnik po arhivu 27 Ana Zalctclj, Zgodovinski pregled zakonodaje o spomeniškem varstvu in o arhivih 29 France Hrcnk, Ljubljana pozdravlja osvoboditelje 40 Delo arhivov in arhivskih organizacij 41 Jože Žontar, Perspektive arhiva kot udeleženca v varstvu kulturne dediš=ine 41 Usmeritev arhivske službe v SR Sloveniji v letih 1981-1985 45 Ljudmila Bezlaj-Krcvel, Zvezno posvetovanje arhivskih delavcev Jugoslavije od 15. do 17. XI. 1979 49 Andrej Fekonja, 25 let zgodovinskega arhiva v Ptuju 50 Vladimir Žumcr, Arhivski prostori za obmo=je ob=ine Kamnik 51 Andrej Fekonja, Strokovni seminar arhivskih delavcev slovenskih arhivov v Ptuju 52 Peter Klasinc, Arhivi 80 - Tehni=na vprašanja arhivov (H. posvetovanje o opremi arhivskih skladiš= in arhivskega gradiva) 53 Saša Seršc, Razstava „600 let Ustavne in upravne zgodovine mesta Ptuja" v Ljubljani 54 Peter Klasinc, IX. Kongres zveze društev arhivskih delavcev Jugoslavije 54 Miran Kafol, Razstava publikacij o zgodovini mesta Ljubljane 55 Peter Rib nikar, IX. Mednarodni kongres arhivov v Londonu .55 Tone Kolšck, <udna pota nekaj arhivalij ... 59 Ivan Marovt, Nekatera razmišljanja o arhivski službi in vlogi pokrajinskega arhiva pri delu arhivske službe 61 v delovnih organizacijah Ratomir Mladenovi7, Delovna organizacija „Sava" in njen arhiv 62 Ocene, poro=ila o publikacijah 64 Arhivist, Leto XXVIII/1978, št. 1-2 (Branko Oblak) 64 Arhivski pregled 1, Beograd 1979 (Branko Oblak) 64 Arhivski vjestnik I (1958) XVII-XVIII (1974-1975) (Darinka Drnovšek) 64 Archivni =asopis, št. 1, 1980 /30, ISSN 004-0398, (Ljudmila Bezlaj-Krevel) 65 Mitteilungen des steiermarkischen Landes-Archivs, Folge 29, Graz, 1979 (Kristina Šamperl) 67 Skozi zgodovinski arhiv v Ptuju 1955-1980,, Ptuj 1980,99 strani (Metka Gomba=) 68 Arhivski fondi in zbirke v arhivih in arhivskih oddelkih v SFRJ. (Peterr Klasinc) 68 Dzialainoš= naukowa archiwow polskich, Varšava — Lodž 1978 (Marija Oblak-<arni) 69 Viri za zgodovino komunisti=ne stranke na slovenskem v letih 1919—1921 (Marjeta Campa) 70 Quellen zur nationalsozialistischen entnationalisierungspolitik in slowenienn 1941—1945, viri o nacisti=ni raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941—1945 (Marjeta Adami=) 71 Politi=no preganjanje Slovencev v Avstriji 1914—1917, poro=ili vojaške in vladne komisije (Marija Oblak-<arni) 72 Majda Smole,, Graš=ina Škofja Loka in Tum ob Ljubljanici, publikacije arhiva S RS, serija Graš=inski arhivi,, • zvezek l oziroma 3, Ljubljana 1980 (France Štukl) 73 Acta Ecclesiastica Sloveniae 1 (Jože Gregori=) 73 France Klop=i=, Desetletja preizkušenj, spomini (Jože Princi=) 75 „Letna poro=ila" Gimnazije za Slovence v Celovcu kot zgodovinski vir (Tone Torn) 75 Obvestila o pomembnejšem gradivu v doma=ih in tujih arhivih 77 Gradivo za zgodovino Slovencev v Tirolskem deželnem arhivu v Innsbrucku (Majda Smole) 77 Nove pridobitve slovenskih arhivov 79 Arhiv SR Slovenije 1979 79 Pokrajinski arhiv Maribor 1979 79 Nadškofijski arhiv Ljubljana 1977-1980 80 Zgodovinski arhiv v Ptuju 1979 80 Bibliografija arhivskih delavcev 1979-1980 U Osebne vesti 85 Tone Kolšek (Franc Sedmak) 87 Sinopsisi 89 =lanki in razprave ROD MARIJE JAVERŠEK, MATERE JOSIPA »KOZA - Kajžo v Treb=ah je podedoval najstarejši sin Matej. Nje- TITA gov brat Luka je šel za kruhom v Trst, brat Mihael pa seje 1828 priženil na Loko 48 vPodsrcdik enaindvajsetletni Janez Kos - Ema Umck Ani Pc =rnk. Ob poroki je bil še mladoleten, star je bil 23 let, in mu je moralo gospostvo Bizcljsko dati poro=no Rod Javcrškov nam je znan v bližini Treb= že od konca dovoljenje. Rod Pe=nikov se na obmo=ju Pod src d • po- 15. stoletja. V urbarju gospostva Podsrcda se namre= javlja tako kot rod Javcrškov že od 16. stoletja. Pri takrat omenjata na Javorju, v zaselku kraja Osredek pri Pc=nikovili se je po doma=e reklo pri Pepelniku, kar kaže, Pod sredi, Lubcj Javcršek in njegov sin Rupert. Imela sta da so pri hiši neko= izdelovali pepe li ko. Doma=ija »cbjla vsak svojo doma=ijo. Drugi Lubcj • v sin Ulrik je imel podložna gospostvu Podsrcda. Ana jo je podedovala po kmetijo na Hu=ali pri Kozjem. JavcrSkc zasledimo tudi v o=etu Martinu Pc=niku. Katastrski popis iz leta 1826 urbarju gospostva Pod sreda iz leta 1570. V mati=nih navaja poleg stavbne parcele s hišo in stavbne parcele z knjigah župnije Sv. Peter pod Sv. gorami pa zasledimo gospodarskim poslopjem še 16 hektarov in 84 arov zemlje, prvega JaverSka 1709. leta, ko se je rodil Matej, sin Mateja od katere je bilo kar 12 hektarov in 50 arov gozda in le 80 in Marine Javcršek v Lazah, zaselku Trcb=. V mati=nih arov njiv in 59 arov vinograda, drugo pa so bili pašniki in knjigah župnije Pod sreda pa je naveden prvi Javcršek travniki. Za Mihaela Javerška je pomenila pnženitev v trg 1727. Takrat seje Jurij Javcršek. sin pokojnega Andreja, Podsredo nedvomno vzpon na družbeni lestvici. Z Ano sta poro=il s Katarino Kcber. Javerškc v Skopc=ncm, zaselku inicia le sina Janeza, kije umrl 1855 pri vojakih, star 26 Trcb=, omenja tudi urbar gospostva Kunšperk iz leta let. Ana mu je umrla že po dveh letih zakona (1830). I 732. Navedeni so preskopo.da bi laliko podali rod Javcr- Drugi= se je poro=il =ez eno leto s petindvajsetletno Ma- škov od 16. stoletja dalje. Mogo=e bi ga mogli izpeljati, =e rijo Gabron, nezakonsko kajžarsko h=erjo. V zakonu z bi preu=ili še druge vire. zlasti pa urbarje gospostev Pod- Marijo je imel še osem otrok: Marijo (1833), Fran=iško sreda in Kunšperk. Pri rodovniku, ki ga podajamo, smo (1836), Martina (1839), de=ka, ki je umrl ob porodu uporabili samo podatke iz mati=nih in družinskih knjig, ki (1841), Franca (1842), Ano (1844), de=ka, ki je umrl ob so jifi vodila župniš=a. porodu (1847), in deklico, umrlo takoj po porodu (1850). Strjeno lahko rod Javcrškov iz Trcb= zasledujemo od Otroštvo so preživeli le trije otroci, in to h=eri Marija in leta 1739, ko se je Andrej, srn pokojnega Matevža Fran=iška ter sin Martin, kije podedoval posest. JaverSka, vdovec in hlapec iz llrastja, priženil na kajžo, ki Triindvajsctlctm Martin Javcršek se je 1862 poro=il z je bila podložna gospostvu Btzeljsko, k dvajsetletni Neži Marijo Posteržin, triindvajsctlctno kme=ko h=erjo iz Ucsnik v Srednje Trcb<c. Znana sta nam dva njuna otroka Treb= 23; poro=il seje le mesec dni po materini smrti. Z Urška (rojena 1742) in ßiai (1748). Srn Blaž seje poro=il Marijo sta imela 13 otrok: Franca (1862), Marijo ( 1864), dvakrat: prvi= z Marijo Požck, s katero sta imela otroke Janeza (1865), Antona (1867), Jožefa (1870), Ano Blata (1770), de=ka, ki nui ne poznamo imena (ker je (1873), J ero (1875), dvoj=ka Jožefa in de=ka (1876), mati=na knjiga prav na mestu zapisa imena poškodovana), Antonijo (1878), Nežo (1880), Martina (1881) in Fran- in Martina (1774). Drugi= se je poro=il 1775 ali 1776 z =iško (1884). V družini Martina Javerška sta živela še o=e Marijo Boži=ek. Z Boži=kovo sta imela otroke Marijo Mihael, ki je umrl 1886 in tast Jožef Po sterziti. Posest (1777), Andreja (1779), Jurija (1781) in Mihaela (1783), Martina Javerška je 1880 merila 24 hektarjev in 84 arov. Jurij in Mihael sta umrla stara komaj dve leti oziroma Šest Dajala je 27 goldinarjev 63 krajcarjev katastrskega do- let. hodka. V sosednji katastrski ob=ini Treb=c pa je imel še Tudi Blaže v sin Blaž se je poro=il dvakrat. Prvi= sc je hišico in 93 arov zemlje. II kajži je dokupil še njivo, veliko poro=il star dvaindvajset let z Urško Sterlck, drugi= pa 30 arov. Posest v Podsrcdi je 1895 prodal sinu Antonu, 1774 z dvajsetletno Marijo Krivec. V zakonu z Urško je sam pa se je z ženo Marijo ¡n h=erjo Ano, poro=eno Ko- imel samo h=er Urško (1794), v zakonu s Kriv=cvo pa kar šta njšek, preselil v kajžo v Treb=c. sedem otrok: Polono (1779), Mateja (1801). MUiacla Po smrti starejšega brata Franca je bila Marija Javcršek (1804). Marijo (1808), Barbaro (1810) in Luko (1811). Iz najstarejša v družini. S šestnajstimi leti seje 1881 poro=ila izbire uglednih botrov svojih otrok smemo sklepati, da je s Franje ni Brozom iz Kunirovca.