Domofil(M): Lokalne Filmske Pripovedi V UKM
Total Page:16
File Type:pdf, Size:1020Kb
Maribor, 10. 10. 2012 Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM O filmih in gostih v pofilmskih klepetih Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana, 17. 10.—30. 11. 2012 Domofil(m) I Mariborske zgodbe Igrano-dokumentarni film, 60', barvno, č-b, 1995 Pripravila: Sašo Radovanovič, Dušan Tomažič; besedilo: Sašo Radovanovič; režija in montaža: Marjan Kučej; kamera: Marko Leskovec, Zdene Višnič; bereta: Dušan Tomažič, Ida Baš; izbor glasbe: Zdenka Majerič; zvok: Marko Fajt, Uroš Rajzer, Robert Zupanc; maska: Erik Horvat; kostumi: Vlasta Hegedušič; pripoveduje: Tarek Rashid; igrajo: Valentina Varl, Jadran Hudales, Tadeja Dobaj, Sašo Rek, Uroš Rajzer, Matic Varl, Alan Rojko; producent: Janez Čebulj; produkcija: RTV Slovenija – TV Studio Maribor, Založba kaset in plošč RTV Slovenija Mariborske zgodbe so zgodbe o mestu, ki je bilo prvič omenjeno v listinah pred okrog 850 leti in o njegovi bogati zgodovini. Ljudje so tod živeli v času neolitika, vendar so zgodbe o mestu začele nastajati mnogo kasneje. Leto 1164 je prva pomembnejša prelomnica v pripovedi, ki se zavrti v eni uri in se ustavi pri letu 1918. Ekipa mladih ustvarjalcev se je s kamero napotila po poti zgodovinskega spomina v preteklost in skušala pričarati tudi delček sedanjosti. Leon Štukelj in njegovo stoletje Dokumentarni film, 22', barvno, č-b, 1998 Avtor: Franček Jauk; slika: Jože Kramer, Kristijan Sande, Zoran Vadnu, Joco Žnidaršič; montaža: Goran Glavičič, Bojana Rudl, Matjaž Prešeren; svetovalec pri scenariju: Beno Hvala; strokovna sodelavka: Andreja Turk; dokumentarno gradivo: Arhiv TV Slovenija, Olimpijski arhiv Lausanne; TV Slovenija, Uredništvo športnih oddaj, urednik: Marjan Lah; produkcija: RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, TV program Prijatelja Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch Dokumentarni film, 17', barvno, 2000 Avtor: Franček Jauk; montaža: Goran Glavičič; svetovalec pri scenariju: Beno Hvala; snemalca: Kristijan Sande, Zoran Vadnu; produkcija: TV Slovenija, Športni program, urednik: Marjan Lah in Regionalni RTV center Maribor, TV program, urednik: dr. Zoran Medved Življenjska pot Leona Štuklja (12. 11. 1898−8. 11. 1999), tega izjemnega športnika in Slovenca, se je začela v Kandiji na Dolenjskem. Kaj hitro je med takratnimi sokoli in v šoli pokazal nadarjenost za telovadbo, a je njegovo napredovanje prekinila prva svetovna vojna, ki jo je zvečine preživel na dunajski Vojaški registraturi. Po vojni se je sočasno s študijem prava v Ljubljani znašel v jugoslovanski telovadni vrsti, zlasti uspešen je bil na drogu in na krogih, kjer je izvajal prvine, ki so trd oreh vrhunskim tekmovalcem celo še danes. Prvič je zablestel na VIII. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924, ko je osvojil zlato na drogu in tudi v mnogoboju, zadnjo bronasto kolajno pa je za kroge prejel na XI. igrah v Berlinu in je s šestimi kolajnami (3 zlate, 1 srebrna in 2 bronasti) seveda najuspešnejši slovenski olimpionik doslej. Leona Štuklja in naše telovadce so v tistih časih imeli za narodne junake, vojna pa je to sliko, žal, spremenila. Bil je namreč med tistimi, ki so slišali za Stalinove predvojne poboje in je odklanjal povabilo med komuniste. To mu je povojni režim zameril in čeprav mu niso dokazali nikakršnega protidržavnega delovanja, so mu odvzeli pravico do zaposlitve v sodniških vrstah in se je do upokojitve leta 1965 preživljal s priložnostnimi deli. Z osamosvojitvijo Slovenije pa je dočakal vnovično slavo. Filmski večer bo ponudil predstavitev dveh dokumentarnih filmov in sicer Leon Štukelj in njegovo stoletje ter Prijatelja Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch. Oba je zasnoval avtor Franček Jauk in sta nastala v produkciji TV Slovenija – TV Maribor (producent Janez Čebulj), prvi ob stoletnici rojstva olimpijskega junaka (1998) in drugi nekaj zatem, ko je Leon Štukelj za vedno odšel od nas (1999). O gostih klepeta Dr. Zoran Medved je že petindvajset let televizijski novinar in urednik. Bil je tudi odgovorni urednik Televizije Maribor v času njenega največjega razcveta. S Frančkom Jaukom in njegovimi filmi ga povezuje večletno novinarsko sodelovanje in tudi spremljanje poti našega someščana ter olimpionika Leona Štuklja. Franček Jauk je uveljavljeno slovensko novinarsko ime. Pot je začel pri Večeru, se zatem uveljavil kot priljubljen radijski reporter, popoln njegov vzpon pa je sledil v televizijskem mediju, kjer je delal kot novinar in zatem urednik v mariborskem studiu nacionalne televizije. V ospredju njegovih prispevkov so odmevni prenosi Spravne slovesnosti v Rogu, obeh Papeževih obiskov, zlasti pa seveda portreti, vključno z dokumentarci o olimpioniku Leonu Štuklju. Zanje je prejel najvišja priznanja doma in v tujini – v Lausanni, Palermu, Milanu in še kje. Lidija Pauko je hči Leona Štuklja. Štukelj je prišel v Maribor kot sodnik na tukajšnje sodišče leta 1927 in ostal v našem mestu dvainsedemdeset let. S soprogo Lidijo (roj. Plemelj) si je v Kersnikovi ulici štev. 1 ustvaril družino in dobila sta hčer Lidijo ml. (por. Pauko). Prisluhnili bomo lahko njenim doživljajskim drobcem iz vsakdanjega življenja s tako izjemno osebnostjo kot je bil Leon Štukelj. Tomaž Zajc, bivši državni sekretar za turizem, je bil osebni spremljevalec Leona Štuklja na njegovih poteh doma in na tujem in sicer od leta 1991 pa vse do Leonove smrti. Zanimivo bo izvedeti tudi kaj o posebnem konjičku, ki ju je povezal. Mag. Klemen Bedenik je predsednik Gimnastične zveze Slovenije; s svojim znanjem se je uveljavil doma in v Veliki Britaniji, kjer je magistriral. Zanimiva bodo njegova spoznanja o gimnastičnih prvinah nekoč in danes. Domofil(m) II Umrli gigant: Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, 1. in 2. del Dokumentarni film, 59' in 57’, barvno, č-b, 2002 Scenarij in režija: Bojan Labovič; kamera: Đorđe Legen; montaža: Violeta Legen; uporabljeni odlomki iz reklamnih filmov avtorjev: Rajka Ranfla in Jureta Pervanje; uporabljena skladba: Zlati časi Ansambla Valterja Skoka; pevca: Ervina in Marko Novosel; filmsko in TV arhivsko gradivo: Dokumentacija TV Slovenija; produkcija: Studio Legen, RTV Slovenija S svojimi več kot 8000 zaposlenimi je Tovarna avtomobilov Maribor predstavljala simbol ne samo za delavstvo Maribora, temveč tudi za ljudi iz bližnje in daljne, predvsem ruralne okolice. Že sredi noči so se začele poti na različnih koncih severovzhodne Slovenije in na hrvaški strani, ki so se ob šestih zjutraj stkale pred vrati tovarne. Danes, ko tega ni več, so ostala stanovanjska naselja, hiške, v njih pa zgodbe tistih, ki čakajo spomine na prihodnost. Dvodelni dokumentarec Umrli gigant je obenem zgodba o časih, ki so bili in časih, ki jih je sedanjost prehitela. Domofil(m) III Ipavci: družinska kronika, 1. epizoda: Franc Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 77', barvno, 1976 Besedilo in režija: Fran Žižek; filmski snemalec: Janez Cimperman; glavni snemalec in kamerman: Franjo Meglič; TV kamermana: Peter Paternost, Lenart Vipotnik; filmska montaža: Olga Meglič; povezovalka prizorov: Marija Velkavrh; igrajo: Jože Zupan, Ivanka Mežan, Kristijan Muck, Rado Pavalec, Bert Sotlar idr.; produkcija: RTV Ljubljana Televizijska nadaljevanka o znameniti slovenski dinastiji nas v petih epizodah s prepričljivo igralsko zasedbo in režijo popelje skozi zgodbe predstavnikov treh generacij v čas od prve polovice devetnajstega stoletja do drugega desetletja dvajsetega. Rodbina Ipavcev, ki so bili po izobrazbi zdravniki, po srcu pa glasbeniki in skladatelji, je odigrala izjemno pomembno vlogo v razvoju slovenske kulture. Položili so enega temeljnih kamnov, ne le romantični in novoromantični glasbi, ampak tudi slovenski glasbeni ustvarjalnosti nasploh. Večinoma so se šolali v Gradcu, nekateri tudi na Dunaju. Prvi njihov vidnejši predstavnik, vojaški kirurg Jurij Ipavec, prihaja iz Bele Krajine, njegov rod pa iz Vipave. Naša zgodba se začne z življenjsko pripovedjo Franca Ipavca (1776−1858), Jurijevega sina in očeta skladateljev Gustava in Benjamina. Ker so mu starši zgodaj umrli, je odšel v Celje k bratu Matiji, brivcu in padarju. Tudi sam je opravil izpit iz zdravilstva ter se v Gradcu izpopolnjeval v anatomiji. Leta 1805 je začel z zdravniško prakso v Šentjurju pri Celju in se kasneje poročil z lepo in izobraženo Katarino Schweighofer, hčerko višjega dvornega svetnika, ki je znala igrati na harfo in klavir. Njuni potomci, zlasti sinova Gustav in Benjamin ter Gustavov sin Josip, so postali znameniti slovenski skladatelji, čeprav je skladal tudi njun sin Alojz, ki pa je precej mlad umrl. Oče Franc je bil ugleden zdravnik, napreden v razmišljanju in izjemno velik rodoljub. Navduševal se je nad Napoleonom, nad idejami francoske revolucije, Benjaminom Franklinom, strojem za elektriziranje … Ipavci: družinska kronika, 2. epizoda: Benjamin Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 70', barvno, 1976 Igrajo: Kristijan Muck, Milena Zupančič, Jože Zupan, Rado Pavalec idr. Druga in tretja epizoda nadaljevanke sta posvečeni Benjaminu Ipavcu (1829−1908), ki je medicino študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu. Tam je bil sedemindvajset let zaposlen kot zdravnik, tudi kot primarij otroške bolnišnice. Druga epizoda nas popelje v drugo polovico 19. stoletja, v čas čitalnic, zlasti mariborske, ki je nastala kot prva v Sloveniji. Benjamin Ipavec je odigral ključno vlogo pri ustvarjanju slovensko »zavedne« glasbe. V Gradcu sta se med študijem namreč brata Gustav in Benjamin zbližala z narodno zavednimi slovenskimi visokošolci, združenimi v političnem društvu Slovenija. Leta 1850 je to društvo izbralo Benjamina za svojega glasbenega vodjo. Začel je skladati pesmi na slovenska besedila, da so jih v društvu prepevali: