DOCSLIB.ORG

Domofil(M): Lokalne Filmske Pripovedi V UKM

Total Page：16

File Type：pdf, Size：1020Kb

Download full-text PDF Read full-text
Domofil(M): Lokalne Filmske Pripovedi V UKM Maribor, 10. 10. 2012 Domofil(m): lokalne filmske pripovedi v UKM O filmih in gostih v pofilmskih klepetih Univerzitetna knjižnica Maribor, Glazerjeva dvorana, 17. 10.—30. 11. 2012 Domofil(m) I Mariborske zgodbe Igrano-dokumentarni film, 60', barvno, č-b, 1995 Pripravila: Sašo Radovanovič, Dušan Tomažič; besedilo: Sašo Radovanovič; režija in montaža: Marjan Kučej; kamera: Marko Leskovec, Zdene Višnič; bereta: Dušan Tomažič, Ida Baš; izbor glasbe: Zdenka Majerič; zvok: Marko Fajt, Uroš Rajzer, Robert Zupanc; maska: Erik Horvat; kostumi: Vlasta Hegedušič; pripoveduje: Tarek Rashid; igrajo: Valentina Varl, Jadran Hudales, Tadeja Dobaj, Sašo Rek, Uroš Rajzer, Matic Varl, Alan Rojko; producent: Janez Čebulj; produkcija: RTV Slovenija – TV Studio Maribor, Založba kaset in plošč RTV Slovenija Mariborske zgodbe so zgodbe o mestu, ki je bilo prvič omenjeno v listinah pred okrog 850 leti in o njegovi bogati zgodovini. Ljudje so tod živeli v času neolitika, vendar so zgodbe o mestu začele nastajati mnogo kasneje. Leto 1164 je prva pomembnejša prelomnica v pripovedi, ki se zavrti v eni uri in se ustavi pri letu 1918. Ekipa mladih ustvarjalcev se je s kamero napotila po poti zgodovinskega spomina v preteklost in skušala pričarati tudi delček sedanjosti. Leon Štukelj in njegovo stoletje Dokumentarni film, 22', barvno, č-b, 1998 Avtor: Franček Jauk; slika: Jože Kramer, Kristijan Sande, Zoran Vadnu, Joco Žnidaršič; montaža: Goran Glavičič, Bojana Rudl, Matjaž Prešeren; svetovalec pri scenariju: Beno Hvala; strokovna sodelavka: Andreja Turk; dokumentarno gradivo: Arhiv TV Slovenija, Olimpijski arhiv Lausanne; TV Slovenija, Uredništvo športnih oddaj, urednik: Marjan Lah; produkcija: RTV Slovenija, Regionalni center Maribor, TV program Prijatelja Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch Dokumentarni film, 17', barvno, 2000 Avtor: Franček Jauk; montaža: Goran Glavičič; svetovalec pri scenariju: Beno Hvala; snemalca: Kristijan Sande, Zoran Vadnu; produkcija: TV Slovenija, Športni program, urednik: Marjan Lah in Regionalni RTV center Maribor, TV program, urednik: dr. Zoran Medved Življenjska pot Leona Štuklja (12. 11. 1898−8. 11. 1999), tega izjemnega športnika in Slovenca, se je začela v Kandiji na Dolenjskem. Kaj hitro je med takratnimi sokoli in v šoli pokazal nadarjenost za telovadbo, a je njegovo napredovanje prekinila prva svetovna vojna, ki jo je zvečine preživel na dunajski Vojaški registraturi. Po vojni se je sočasno s študijem prava v Ljubljani znašel v jugoslovanski telovadni vrsti, zlasti uspešen je bil na drogu in na krogih, kjer je izvajal prvine, ki so trd oreh vrhunskim tekmovalcem celo še danes. Prvič je zablestel na VIII. olimpijskih igrah v Parizu leta 1924, ko je osvojil zlato na drogu in tudi v mnogoboju, zadnjo bronasto kolajno pa je za kroge prejel na XI. igrah v Berlinu in je s šestimi kolajnami (3 zlate, 1 srebrna in 2 bronasti) seveda najuspešnejši slovenski olimpionik doslej. Leona Štuklja in naše telovadce so v tistih časih imeli za narodne junake, vojna pa je to sliko, žal, spremenila. Bil je namreč med tistimi, ki so slišali za Stalinove predvojne poboje in je odklanjal povabilo med komuniste. To mu je povojni režim zameril in čeprav mu niso dokazali nikakršnega protidržavnega delovanja, so mu odvzeli pravico do zaposlitve v sodniških vrstah in se je do upokojitve leta 1965 preživljal s priložnostnimi deli. Z osamosvojitvijo Slovenije pa je dočakal vnovično slavo. Filmski večer bo ponudil predstavitev dveh dokumentarnih filmov in sicer Leon Štukelj in njegovo stoletje ter Prijatelja Leon Štukelj in Juan Antonio Samaranch. Oba je zasnoval avtor Franček Jauk in sta nastala v produkciji TV Slovenija – TV Maribor (producent Janez Čebulj), prvi ob stoletnici rojstva olimpijskega junaka (1998) in drugi nekaj zatem, ko je Leon Štukelj za vedno odšel od nas (1999). O gostih klepeta Dr. Zoran Medved je že petindvajset let televizijski novinar in urednik. Bil je tudi odgovorni urednik Televizije Maribor v času njenega največjega razcveta. S Frančkom Jaukom in njegovimi filmi ga povezuje večletno novinarsko sodelovanje in tudi spremljanje poti našega someščana ter olimpionika Leona Štuklja. Franček Jauk je uveljavljeno slovensko novinarsko ime. Pot je začel pri Večeru, se zatem uveljavil kot priljubljen radijski reporter, popoln njegov vzpon pa je sledil v televizijskem mediju, kjer je delal kot novinar in zatem urednik v mariborskem studiu nacionalne televizije. V ospredju njegovih prispevkov so odmevni prenosi Spravne slovesnosti v Rogu, obeh Papeževih obiskov, zlasti pa seveda portreti, vključno z dokumentarci o olimpioniku Leonu Štuklju. Zanje je prejel najvišja priznanja doma in v tujini – v Lausanni, Palermu, Milanu in še kje. Lidija Pauko je hči Leona Štuklja. Štukelj je prišel v Maribor kot sodnik na tukajšnje sodišče leta 1927 in ostal v našem mestu dvainsedemdeset let. S soprogo Lidijo (roj. Plemelj) si je v Kersnikovi ulici štev. 1 ustvaril družino in dobila sta hčer Lidijo ml. (por. Pauko). Prisluhnili bomo lahko njenim doživljajskim drobcem iz vsakdanjega življenja s tako izjemno osebnostjo kot je bil Leon Štukelj. Tomaž Zajc, bivši državni sekretar za turizem, je bil osebni spremljevalec Leona Štuklja na njegovih poteh doma in na tujem in sicer od leta 1991 pa vse do Leonove smrti. Zanimivo bo izvedeti tudi kaj o posebnem konjičku, ki ju je povezal. Mag. Klemen Bedenik je predsednik Gimnastične zveze Slovenije; s svojim znanjem se je uveljavil doma in v Veliki Britaniji, kjer je magistriral. Zanimiva bodo njegova spoznanja o gimnastičnih prvinah nekoč in danes. Domofil(m) II Umrli gigant: Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor, 1. in 2. del Dokumentarni film, 59' in 57’, barvno, č-b, 2002 Scenarij in režija: Bojan Labovič; kamera: Đorđe Legen; montaža: Violeta Legen; uporabljeni odlomki iz reklamnih filmov avtorjev: Rajka Ranfla in Jureta Pervanje; uporabljena skladba: Zlati časi Ansambla Valterja Skoka; pevca: Ervina in Marko Novosel; filmsko in TV arhivsko gradivo: Dokumentacija TV Slovenija; produkcija: Studio Legen, RTV Slovenija S svojimi več kot 8000 zaposlenimi je Tovarna avtomobilov Maribor predstavljala simbol ne samo za delavstvo Maribora, temveč tudi za ljudi iz bližnje in daljne, predvsem ruralne okolice. Že sredi noči so se začele poti na različnih koncih severovzhodne Slovenije in na hrvaški strani, ki so se ob šestih zjutraj stkale pred vrati tovarne. Danes, ko tega ni več, so ostala stanovanjska naselja, hiške, v njih pa zgodbe tistih, ki čakajo spomine na prihodnost. Dvodelni dokumentarec Umrli gigant je obenem zgodba o časih, ki so bili in časih, ki jih je sedanjost prehitela. Domofil(m) III Ipavci: družinska kronika, 1. epizoda: Franc Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 77', barvno, 1976 Besedilo in režija: Fran Žižek; filmski snemalec: Janez Cimperman; glavni snemalec in kamerman: Franjo Meglič; TV kamermana: Peter Paternost, Lenart Vipotnik; filmska montaža: Olga Meglič; povezovalka prizorov: Marija Velkavrh; igrajo: Jože Zupan, Ivanka Mežan, Kristijan Muck, Rado Pavalec, Bert Sotlar idr.; produkcija: RTV Ljubljana Televizijska nadaljevanka o znameniti slovenski dinastiji nas v petih epizodah s prepričljivo igralsko zasedbo in režijo popelje skozi zgodbe predstavnikov treh generacij v čas od prve polovice devetnajstega stoletja do drugega desetletja dvajsetega. Rodbina Ipavcev, ki so bili po izobrazbi zdravniki, po srcu pa glasbeniki in skladatelji, je odigrala izjemno pomembno vlogo v razvoju slovenske kulture. Položili so enega temeljnih kamnov, ne le romantični in novoromantični glasbi, ampak tudi slovenski glasbeni ustvarjalnosti nasploh. Večinoma so se šolali v Gradcu, nekateri tudi na Dunaju. Prvi njihov vidnejši predstavnik, vojaški kirurg Jurij Ipavec, prihaja iz Bele Krajine, njegov rod pa iz Vipave. Naša zgodba se začne z življenjsko pripovedjo Franca Ipavca (1776−1858), Jurijevega sina in očeta skladateljev Gustava in Benjamina. Ker so mu starši zgodaj umrli, je odšel v Celje k bratu Matiji, brivcu in padarju. Tudi sam je opravil izpit iz zdravilstva ter se v Gradcu izpopolnjeval v anatomiji. Leta 1805 je začel z zdravniško prakso v Šentjurju pri Celju in se kasneje poročil z lepo in izobraženo Katarino Schweighofer, hčerko višjega dvornega svetnika, ki je znala igrati na harfo in klavir. Njuni potomci, zlasti sinova Gustav in Benjamin ter Gustavov sin Josip, so postali znameniti slovenski skladatelji, čeprav je skladal tudi njun sin Alojz, ki pa je precej mlad umrl. Oče Franc je bil ugleden zdravnik, napreden v razmišljanju in izjemno velik rodoljub. Navduševal se je nad Napoleonom, nad idejami francoske revolucije, Benjaminom Franklinom, strojem za elektriziranje … Ipavci: družinska kronika, 2. epizoda: Benjamin Igrano-dokumentarna TV nadaljevanka, 70', barvno, 1976 Igrajo: Kristijan Muck, Milena Zupančič, Jože Zupan, Rado Pavalec idr. Druga in tretja epizoda nadaljevanke sta posvečeni Benjaminu Ipavcu (1829−1908), ki je medicino študiral v Gradcu in na Dunaju, glasbo pa v Gradcu. Tam je bil sedemindvajset let zaposlen kot zdravnik, tudi kot primarij otroške bolnišnice. Druga epizoda nas popelje v drugo polovico 19. stoletja, v čas čitalnic, zlasti mariborske, ki je nastala kot prva v Sloveniji. Benjamin Ipavec je odigral ključno vlogo pri ustvarjanju slovensko »zavedne« glasbe. V Gradcu sta se med študijem namreč brata Gustav in Benjamin zbližala z narodno zavednimi slovenskimi visokošolci, združenimi v političnem društvu Slovenija. Leta 1850 je to društvo izbralo Benjamina za svojega glasbenega vodjo. Začel je skladati pesmi na slovenska besedila, da so jih v društvu prepevali:
Load more

Recommended publications
  • Slovenski Gledališki Letopis ( SLOVENE THEATRE ANNUAL
    K JOLBKQBL)BKOÄLPWB LJLPNFOUBSKFVWBKB pa NikaŠvabinJuvanovaMaia, PUFNQPSPÀBKPH,MFNFOJOHPTQB#FSDF LBKVTQFMPKFOBPESJIJOLBKQBÀOF v teatrihinnavseslovenskisceni; QBLBKWTFÄUFWLJIWTFQPNFOJ LBNLEPÄFMOBHPTUPWBOKF kdo jekjedobilpriznanje, PWFMJLJI UVEJNBMJI pa ševseofestivalih, še predenjenaodrušlozares; BMJCJMÇFQSFKQPTWPKFWNFT pel, plesalalilestatiral, ,EPWTFWUFBUSVKFJHSBM SFÇJSBM do v se SLOEV NSGKI EL DEALIŠKI L TOPIS 18_19 SLOEV NHE T EART NE A NUAL oSl venski gledališki letopis ( 20 SLOEV NHE T EART NE A NUAL ) 18_ 20 19 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 18_2 0 19 Sestavil in uredil ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Melita Forstnerič Hajnšek (dramsko in postdramsko gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Maia Juvanc (operno gledališče) Nika Švab (lutkovno gledališče) Klemen Markovčič (radijska igra) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Oriana Girotto (Mini teater), Alen Jelen (ŠKUC gledališče), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče ljubljansko), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Tina Kren Mihajlović (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Staša Mihelčič (Cankarjev dom), Martina Mrhar (SNG Nova Gorica), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana),
    [Show full text]
  • 6911 Davorin Petek Podvelka 6910 Tina Mohorovic Ljubljana 6909
    6911 Davorin Petek Podvelka 6910 Tina Mohorovic ljubljana 6909 Katjuša Lapajne Bohinj 6908 Jasna Grosman Ljubljana 6907 Filip Cakic Beograd, Srbija 6906 Boštjan Mašera Ljubljana 6905 Samo Vadnov Šmarje-Sap 6904 Andrej Rekelj Zasip 6903 Kristina Rožman 8000 Novo mesto 6902 Robert Krumphanzl Praha (Prague) CZ Nakladatelství Triáda 6901 Marjan Piltaver Krška vas KD Ivan Kobal Krška vas 6900 Andreja Crnkovid Ljubljana 6899 Lea Čehovin Parmova 20 6898 Irena Duša Ljubljana 6897 miha sagadin Ljubljana 6896 Luka Vaupotič Kranj 6895 Anita Žolnir Galicija 16. a OŠ Petrovče 6894 Matej Jenko 6893 Tjaša Kosar Ljubljana 6892 Miguel Lobo Antunes Lisboa Culturgest 6891 gizela milovanovič pivka 6890 Žiga razboršek Žalec 6889 Lejla Švabid Ljubljana 6888 ALJOŠA RISTIČ dobja vas 145 6887 marjan krivec Galicija 6886 Dalija Sega Ljubljana 6885 zan ivanjko ljubljana 6884 joze drol Poljanska45b, 1000 ljubljana društvoklun 6883 Barbara Zemljič Ljubljana dsfu 6882 Zdenko Matoz Ljubljana 6881 Jure Vlahovič Ljubljana 6880 Gross Barbara Maria Deutsch Minihof 52 8382 Mogersdorf Österreich Limmitationes 6879 Miroljub Marjanovic Beograd Portal SEEcult.org 6878 Mateja Puncer Mozirje 6877 peter kosmac Ljubljana 6876 Tilen Ule Ljubljana 6875 Maja Taraniš Ljubljana 6874 tina žen bavec ljubljana 6873 Nana Rošič - Alt Ljubljana 6872 Matic Lipar Cerklje na Gorenjskem 6871 Sara Isa Djukanovic Ljubljana 6870 Maggie Nicolson United Kingdom The Gathering 6869 Jan Bučar Ljubljana LGL Ljubljana 6868 Peter Meltev Sofia, Bulgaria ACT 6867 Nika Cejan LJubljana 6866 Jelena Ždrale Krakovski
    [Show full text]
  • Februar 2017 KAM?
    KAM? februar 2017 I 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope veliki logotip ZPE 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope Varianta 1. veliki logotip ZPE SLO mali logotip ZPE Mestna občina Ljubljana www.visitljubljana.com ko je logotip ZPE ožji od 25 mm, je motiv z zastavo ločen od logotipa in povečan ANG x mali logotip ZPE Mestna ob~ina Ljubljana razdalja med logotipom MOL in ZPE (brez zastave) je večja ali enaka širini grba Kazalorazmikwww.visitljubljana.com je ≥ x ko je logotip ZPE ožji od 25 mm, Ogledi mesta Ljubljanski grad je motiv4 z zastavo ločen od logotipa in povečan širina logotipa ZPE (brez zastave) je enaka širini grba Galerije 6 Muzeji 16 Staro mestno jedro in Ljubljanski grad 1. Logotip Ljubljana zmagovalka 2016 - Zelena prestolnica Evrope Sprehodite se po starem mestnem jedru in spoznajte Festival Unicum 26 najpomembnejše znamenitosti. Obiščete tudi Ljubljanski grad. VsakVarianta danvertikalna ob 11:002. varianta 02: Koncerti veliki27 logotip ZPE Zbirališče: pred Mestno hišo (trajanje 2 uri) Jezik: slovenščina, angleščina x Ment Ljubljana 33 Cena: odrasli 13 €, otroci 6,5 €, s Turistično kartico brezplačno Mestna ob~Opera,ina balet 34 SLO Ljubljana Sprehod po Plečnikovi Ljubljani Gledališke,razdalja med logotipom plesne MOL in ZPE (b predstaverez zastave) 35 Spoznajte opus in življenje največjega slovenskega arhitekta. je večja ali enaka polovici širine grba. razmik je ≥ x/2 Srede in sobote ob 12:00 Literarne prireditve 43 Zbirališče: Turistični informacijski center (trajanje 3 ure) širina logotipa ZPE (brez zastave) Jezik: slovenščina, angleščina Za otrokeje enaka širini grba in mladino 44 Cena: 20 € x Filmi 55 Kulinarični ogled Ljubljane Predavanjamali logotip 57 ZPE Pokušina 5 različnih jedi in 5 pijač.
    [Show full text]
  • Glasba V Sloveniji
    MUSIK IN SLOWENIEN Eine kurze Darstellung der slowenischen Musikszene und Markt Trotz seiner geringen Bevölkerung und geographischen Größe, hat Slowenien Europa und der Welt einiges Interessantes an Musik zu bieten, nachdem seine vielen Musikszenen aktuell eine echte Blütezeit erleben. Sloweniens wachsende Unabhängigkeit, der Wechsel in das soziale System und die damit folgende Öffnung des Marktes, sowie der verbundene Verlust des gemeinsamen jugoslawischen Kulturbereichs im Jahr 1991, hat die ökonomischen Grundlagen der slowenischen Musik gründlich durchgeschüttelt. Mit Hilfe von privatem Kapital und Sponsoring, sind viele neue VeranstalterInnen und ProduzentInnen auf den Markt getreten, wodurch eine paradoxe Situation geschaffen wurde: weniger (öffentliche) Gelder für die wachsende Zahl von Veranstaltungen und AkteurInnen in der Szene. Dies führte zu einer Kommerzialisierung der Musikszene selbst, als auch der medialen Infrastruktur, und zwingt lokalen MusikerInnen ihre Vorgangsweisen und die Art der Kommunikation mit ihrer potenziellen Öffentlichkeit neu zu definieren. Eine wachsende Zahl von slowenischen MusikerInnen haben daher bewusst ihren Blick über die nationalen Grenzen hinaus gelenkt und sich selbst direkt in den internationalen Musik-Strömungen eingeklinkt. Eine positive Folge all dieser Turbulenzen ist die heute sehr lebendige und vielfältige Musikszene. SLOWENISCHE MUSIK NACH GENRE Klassische Musik Der erste weltbekannte Komponist geboren im Gebiet des heutigen Sloweniens war Jacobus Gallus Carniolus. Während der Barockzeit war Komponist Janez Krstnik Dolar aktiv in den slowenischen Territorien und hatte einen wichtigen Einfluss auf das Musikleben nicht nur in Ljubljana, sondern auch in Wien. Weitere Leitfiguren dieser Zeit waren Izak Poš (oder Isaac Posch) und Antonio Tarsia, sowie der "Teufelsgeiger" Giuseppe Tartini. Die Zeit der Romantik wurde vor allem von den Brüdern Alojz, Gustav und Benjamin Ipavec, sowie der Meister der Lieder Hugo Wolf, gekennzeichnet.
    [Show full text]
  • Celjski Kulturni Ustvarjalci
    Osnovna šola Lava CELJSKI KULTURNI USTVARJALCI Raziskovalna naloga Avtorici: Živa Kelgar in Ivana Malgaj Čretnik Mentorica: Tanja Koželnik, prof. slovenščine Mestna občina Celje, Mladi za Celje Celje, 2021 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujeva najini mentorici Tanji Koželnik za skrb, nasvete, vodenje in lektoriranje raziskovalne naloge. Zelo sva hvaležni tudi gospe Marijani Kolenko, ki si je vzela čas, da sva jo lahko intervjuvali. Zahvaljujeva se tudi vsem anketirancem, ki so izpolnili najino anketo. Prav tako pa se zahvaljujeva komisiji za pregled in oceno naloge. POVZETEK V Celju imamo številne odlične kulturne ustvarjalce, vendar ogromno ljudi s tem sploh ni seznanjenih. V okviru raziskovalne naloge sva odkrili številna nova spoznanja na področju celjske kulture. Z anketo sva ugotovili, da zelo veliko ljudi kulturi še vedno ne pripisuje takšne vrednosti, kot si jo zasluži. S pomočjo intervjuja z gospo Marijano Kolenko sva spoznali, da velik del odnosa do kulture pridobimo že v mladih letih in da na tem mestu zelo veliko vlogo odigrajo starši ter učitelji v šolah. Prav zagotovo je področje, ki sva ga izbrali, zelo zanimivo in polno novih spoznanj. Upava, da bova s to raziskovalno nalogo spodbudili k večji kulturni zavednosti koga, ki kulturi prej ni priznaval velike vrednosti. Ključne besede: kultura v Celju, umetniki skozi čas, pomen kulture KAZALO 1.1 UVOD ..................................................................................................................................... 6 1.2 HIPOTEZE .............................................................................................................................
    [Show full text]
  • BIO-Cvilak Aug 2020
    Sabina Cvilak Soprano Sabina Cvilak is the most successful Slovenian ‘lirico spinto’ soprano, enjoying an international career with both opera and concert repertoire. Her Katya Kabanova at Wiesbaden May Festival in 2015 was such a huge sensation that she was invited back to sing Mimi (La Bohème) and Sieglinde (Die Walküre) in the 2016/17 season, followed by Elisabeth in Tannhäuser and Strauss’ Arabella. The latest success in Wiesbaden was Janacek’s Jenufa in 2018 and she is looking forward to return with Cio-Cio-San in Puccini’s Madame Butterfly in 2021. Cvilak’s international career started in 2003 at the Hamburg Opera as Liù in Turandot. In Vienna she debuted at the Festival „Wiener KlangBogen“ in Keith Warner’s production of Macbeth by Ernest Bloch and became a member of the Vienna State Opera during the 2004/05 season. Soon after, she was engaged to sing Liù at the Hamburg State Opera, a true breakthrough production for her career. After another sensational success of her Mimi in La Boheme at Washington National Opera in 2007, Cvilak was invited back to sing Micaela and Liù, roles she later also sang at the Los Angeles opera. In 2015, Cvilak sang a critically acclaimed Tatiana in Eugene Onegin at the Malmö Opera in Sweden under the baton of Michail Jurowski and Mimi at the Palm Beach Opera with Daniele Callegari. Her latest role debut is Maddalena di Coigny in Andrea Chénier by Umberto Giordano. Ever since, Sabina Cvilak has been seen on many international opera stages and festivals: Washington, Los Angeles, Vienna, Aix-en-Provence, Valencia, Barcelona, Pamplona, Luxemburg, Monte-Carlo, Frankfurt, Dresden, Cologne, Amsterdam, Brussels, Paris, Glasgow, Helsinki, Savonlinna, Hong Kong, Palma de Mallorca, Palm Beach, Mumbai, Tokio, Beijing, Singapore amongst others.
    [Show full text]
  • 69. Ljubljana Festival
    Ljubljana1 1. 7.– 11. 9. 2021 69. LJUBLJANA FESTIVAL Ustanoviteljica Festivala Ljubljana je Mestna občina Ljubljana. / The Festival Ljubljana was founded by the City of Ljubljana. Častni pokrovitelj Ljubljana Festivala 2021 je župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković. / The honorary patron of the Ljubljana Festival 2021 is the Mayor of Ljubljana Zoran Janković. LJUBLJANA FESTIVAL SREDIŠČE VAŠIH DOŽIVETIJ AT THE HEART OF YOUR EXPERIENCE 3 Prepričan sem, da bo na podlagi lanskih izkušenj bright spot which proves that with determination, letošnji festival popeljal še korak naprej in znova professionalism and commitment it is possible to poskrbel za sijajna doživetja, o katerih bomo govorili surmount all the obstacles placed in front of us by the še vse leto. present conditions. Kot je že v navadi, bomo Ljubljana Festival odprli na Kongresnem trgu, tokrat s koncertom Orkestra Last year, Festival Ljubljana’s general and artistic Marijinega gledališča iz Sankt Peterburga pod director Darko Brlek and his team really pushed the vodstvom imenitnega dirigenta in prijatelja Ljubljane boundaries. At a time of the greatest uncertainty, they Valerija Gergijeva. Obeta sem nam izjemen dogodek, were undaunted by the scale of the challenge and, ki ga ljubitelji umetnosti ne smemo zamuditi! while scrupulously observing all the restrictions in Ljubljana je mesto kulture, v katerem vsak dan force at the time, succeeded in bringing many of the dokazujemo, da smo solidarno, tovariško in biggest names from the world of the arts to Ljubljana, strpno mesto, v katerem različni živimo skupaj v where they delighted audiences. : Uroš Hočevar medsebojnem spoštovanju. Photo I am convinced that the lessons learned last year Foto / Veselimo se poletja, ko bomo lahko uživali v izvrstnih will help this year’s Festival take yet another step predstavah, ki bodo napolnile našo dušo.
    [Show full text]
  • Letopis-15-16 Web FIN.Pdf
    (1) (2) DEVETINDVAJSETO RAZŠIRJENO BIBLIOGRAFIJE NADALJEVANJE REPERTOAR SLOVENSKIH GLEDALIŠČ 1867–1967 Slovenski gledališki letopis 2 SLOVENE THEATRE ANNUAL ( 0 ) 15_2 0 16 (1) Sestavil in uredil: ŠTEFAN VEVAR Spremna beseda: Nika Leskovšek (dramsko in postdramsko gledališče) Gregor Pompe (operno gledališče) Nataša Berce (balet in ples) Nika Arhar (lutkovno gledališče) Sodelavci za posamezna gledališča: Tatjana Ažman (SNG Opera in balet Ljubljana), Barbara Briščik (SSG Trst), Darja Čižek (Opera in balet SNG Maribor), Lidija Franjić (Lutkovno gledališče Ljubljana), Tereza Gregorič (SNG Nova Gorica), Alen Jelen (Gledališče ŠKUC), Robert Kavčič (Prešernovo gledališče Kranj), Srečko Kermavner (Šentjakobsko gledališče), Alenka Klabus Vesel (Mestno gledališče Ljubljana), Mojca Kranjc (SNG Drama Ljubljana), Katarina Krapež (Mini teater), Petra Kurnik (Mestno gledališče Ptuj), Andreja Lešnik (Lutkovno gledališče Maribor), Tina Malič (Slovensko mladinsko gledališče), Anja Pirnat (Gledališče Glej), Sandra Požun (Drama SNG Maribor), Kornelija Rorman (Cankarjev dom), Mitja Sočič (Anton Podbevšek teater), Katja Somrak (Plesni teater Ljubljana), Miha Trefalt (Gledališče Koper), Jerneja Volfand (Slovensko ljudsko gledališče Celje). UDK 792.2/.5(497.4)(058) (2) Uvodna opomba Pričujoči Letopis je štiriindvajseti po vrsti in je obenem 29. nadaljevanje stoletnega Repertoarja slovenskih gledališč (1867–1967). Temelji na spletno dosegljivi bazi podatkov o slovenski gledališki produkciji (na portalu www.sigledal.org), a tam zbrane podatke tudi bistveno nadgrajuje – z uvodniki, podatki o festivalih in nagradah, s podatki o reprizah in gostovanjih, s povzetkom in primerjavo podatkov med konkretnimi gledališči (na statistični tabeli). Prikazuje 228 detajlno popisanih premiernih uprizoritev in 268 repriz slovenskih institucionalnih, zunajinstitucionalnih ter tudi vidnejših polpoklicnih gledališč in gledaliških skupin. A število premier, ki ga izkazuje ta formalna statistika, je nerealno visoko.
    [Show full text]
  • 23. April 1981 (Št. 1654)
    St. 17(1654) Leto XXXII NOVO MESTO četrtek, 23. aprila 1981 Cena: 10 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI Včeraj OF, Otvoritev zbirke NOB Titovi dnevi Odprl jo bo jutri Bogdan Osolnik v oddelKu NOB in Študijski dnevi v Titov danes SZDL ljudske revolucije Dolenjskega muzeja v počastitev dneva Spet je pred nami 27. april, dan spomin bodo v Novem OF. naš vsakoletni praznik. Toda OF v novomeški občini mestu zastave izobešene za ta dan, bodo tokrat zaplapolale više in močneje Osrednji dogodek v po­ Na otvoritvi bo govoril Bcgdan Medobčinsko študijsko središ­ Osolnik, predsednik širšega odbora kot do ždaj. Slavimo tudi visok častitev letošnjega dneva OF v če v Novem mestu pripravlja za za izgradnjo novega oddelka NOB in jubilej predhodnice SZDL, 40-letni- novomeški občini bo nedvom­ prvo obletnico Titove smrti in v ljudske revolucije. V slavnostnem t* ustanovitve OF. V počastitev no otvoritev stalne zbirke v njegov spomin dneve družbeno­ te93 pomembnega dogodka se po delu bosta nastopila tudi Dolenjski političnega izobraževanja, na ka­ novem oddelku NOB in ljudske oktet in eden od pihalnih orkestrov, vs8j Sloveniji že nekaj časa vrstijo revolucije Dolenjskega muzeja v terih bi proučevali delo in misli družbenopolitične, kulturne, šport­ ki delujejo v novomeški občini. soboto, 25. aprila, ob 17.30. S našega predsednika, njegov lik ne in druge manifestacije. Na otvoritveni dan bo v Novem človeka, komunista in državni­ Resnica o naši O F je že zdavnaj tem bo končano še eno in mestu še več drugih pomembnih ka. sestankov in manifestacij.
    [Show full text]
  • Gm Zbornik Za Leto 2010
    GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2010 PEVSKI ZBORI GLASBENE MATICE LJUBLJANA Mešani pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Seniorski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana (v ustanavljanju) Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana Pevska pripravnica Glasbene matice Ljubljana Glasbene delavnice za predšolske otroke GLASBENO IZOBRAŽEVANJE Pevska šola Glasbene matice Ljubljana Mojstrski tečaj za zborovodje KONCERTNI CIKEL GLASBENE MATICE LJUBLJANA PRIREDITVE GLASBENE MATICE LJUBLJANA Slovenske glasbene družine Naš etnomuzikolog Bomo eno po domače Folk Union Matičini večeri 2. konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in domovine ZALOŽBA GLASBENA MATICA LJUBLJANA Pedenjped, glasbena zgoščenka za otroke Petelinček petelanček, glasbena zgoščenka za otroke Josip IPAVEC, Izbrane pesmi, notna edicija Janez GREGORIČ, Pokrajina pesmi, notna edicija GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2010 ZAHVALE Glasbena matica Ljubljana se zahvaljuje vsem avtorjem prispevkov za sodelovanje pri pripravi publikacije. Za finančno pomoč pri realizaciji glasbeno-umetniškega programa društva v letu 2010 se zahvaljujemo: Mestni občini Ljubljana, Javnemu skladu RS za kulturne dejavnosti, Ministrstvu za kulturo RS, Agenciji za knjigo RS, Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Zavodu Turizem Ljubljana. GLASBENA MATICA LJUBLJANA V LETU 2010 Založnik: Kulturno društvo GLASBENA MATICA LJUBLJANA Zanj: Ivanka MULEC PLOJ Uredila: Lucija PAVLOVIČ Ilustracija na naslovni strani: Dragan ARRIGLER Oblikovanje: Evita LUKEŽ
    [Show full text]
  • Samica Človeške Vrste
    Gledališki trg 5, 3000 Celje Sezona 2009/2010 Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, pomočnik upravnice Janez Pipan, režiser Tatjana Doma, dramaturginja Miran Pilko, tehnični vodja Jože Volk, lektor Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Faks +386 (0)3 4264 220 E-naslov [email protected] Barbara Herzmansky, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205, +386 (0)51 651 821 E-naslov [email protected] Urška Zimšek, blagajničarka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov [email protected] (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in uro pred predstavo.) Gledališki list Tajništvo Slovenskega ljudskega gledališča Celje Janja Sluga, poslovna sekretarka Letnik 59, sezona 2009/10, številka 1 Telefon +386 (0)3 4264 202 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Faks +386 (0)3 4264 220 Vse pravice pridržane. Centrala +386 (0)3 4264 200 E-naslov [email protected] Cena te številke je 2 EUR. www.slg-ce.si V skladu s 13. točko prvega odstavka 26. Spletna stran člena Zakona o DDV davek ni obračunan. Joanna Murray-Smith Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Za izdajatelja mag. Tina Kosi Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Urednica Tatjana Doma SVET SLG CELJE Lektor Jože Volk Tatjana Doma, Miran Gracer, Zdenko Podlesnik (predsednik), Fotograf Damjan Švarc SAMICA Stane Seničar, mag. Anton Šepetavc Prevajalka Tina Mahkota Oblikovanje Alten10 ČLANI STROKOVNEGA SVETA SLG CELJE Naklada 1.000 izvodov Milena Čeko Pungartnik, Marijana Kolenko, prof. dr. Radko Komadina, Minca Lorenci, Barbara Medvešček, dr.
    [Show full text]
  • Poročilo Programa MARIBOR 2012
    POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture Nosilec avtorskih pravic je zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. - Zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture si pridružuje pravico do tehničnih in vsebinskih sprememb v poročilu. EVROPSKA Urednica: Alma Čaušević Izvršna urednica: Ana Duša PRESTOLNICA Poročilo je bilo pripravljeno s pomočjo celotne programske ekipe zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnice kulture. KULTURE Založnik: UMco d.d., Leskoškova 12, 1000 Ljubljana, dr. Samo Rugelj, direktor Izdajatelj: Zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture Lektura in korekture: Alma Čaušević, Ana Duša, Maša Malovrh, Maša Novak, Urša Štumberger, Maja Zupan Oblikovanje vizualne podobe: Rok Klemenčič Izvedbeno oblikovanje: Rok Klemenčič, Katja Pirc (www.katjapirc.si) MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture Vetrinjska ulica 30, 2000 Maribor Generalna direktorica zavoda MARIBOR 2012: dr. Suzana Žilić Fišer Programski direktor zavoda MARIBOR 2012: Mitja Čander Tisk: NTD d.o.o., Ulica Jožeta Jame 12, 1210 Ljubljana - Šentvid Maribor, februar 2013 Naklada: 300 izvodov POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture v celoti financira zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture. POROČILO PROGRAMA MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture je bilo potrjeno na 20. seji Sveta zavoda MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica Evropska prestolnica kulture kulture, z dne 13.2.2013. KAZALO 12 PREBUJANJE 77 ČlovekA z bombami 139 Ključi mesta 209 Literarna hiša 14 RazvoJ
    [Show full text]