MESTO LJUBEZNI V OPUSU MARJANA RoŽłNcł
r
-ť Maľjan Rožanc se je rodil 2].. novembra ].930 v kraju Slape pľi Devici Maľiji v Polju (umľl v Ljubljani, 18. sep- tembľa 1990) kot drugi sin Viktoľja Rožanca in otilije Rožanc, rojene Berghaus. StarŠa. sicer kmečkega poľekla, sta bila takľat strežnika v umobolnici v Polju. Leta1934 se je dľuŽina preselila na tedanje ljubljansko obrobje, v Zelę- no jamo. okoliš, ki je postal pľizoľiščevečjega dela RoŽan- ěevih proznih besedil, med drugiĺn tldi Ljubezłzl. V mno- gih Rožančevihdelih, zlasti pa v zgodbi Pravljica in roma- nu Ljubezen, je pravzaprav veliko resničniľťavtobiograf- ł skih dejstev iz tega časa. oče se je zappslil v mestni bolniš- nici; Rožanc je po osnovni šoli (izdelal jo je z odlíko) med letoma 1940 in 1943 obiskoval nižjo gimnazijo v Vegovi ł ulici. Letą 1944 je bil pomožni delavec v Kartonažni to'}aľ- ni Ljubljana, naslednje leto pomožni delavec v kulisarni opere in Drame, še leto pozneje mladinski aktivist' med letoma 1947 in1949 pa je obiskoval grafično šolo v Ljublja- ni. Kqt je večkrat poudaril' je (podobno kot staľejšibrat Viktor) že od nekdaj čutil nagnjenje do slikarstva, vendar kljub nadąrjenosti (njegove risbe je pohvalil na pľimeľ Nikolaj Pirnat) za vpis na likovno akademijo brez matuľe ni imel možnosti, zato je izbral grafično šolo. Leta ].950 se je zaposlil kot kvalificirani litogľafski ľisar v tiskarni Ljud- ske pravice v Ljubljani in nato odšel na služenie vojaškega ľoká v šolo rezeľvnih oficirjev v Požaľevcu. Że pred tem je imel z oblastmi nekaj spoľov, ki so se v času služenja tako zaostľili, da je bil leta ].951 postavljen pľed vojaško sodišče in zaradi >>Sovľažne propagande< obsojen na tri in pol-1954 leta zapora. Čas med otto6rom leta 195I in marcem je pľeživel v zaporih v Požarevcu, Beogľadu in Sľemski Mitrovici teľv nekaterih kazenskih deloviščih. Po vľnitvi je r29 v Ljubljani ostal bľez službe, zato se je leta 1955 najprej psihološki opisi posebnežev, je vzbudilo pľi ocenjevalcih zaposlil kot litogľafski risar v Maľiboľski tiskaľni, nato pa precej pohvalnih besed; nekoliko manj uspešen je bil leto kot arhivar pri Večeru. Od leta 1956' ko je prejel prvi večji pozneje kafkovski ľoman Slepo oko gospoda Janka (I97Ż). honoraľ za objavo, je živel v Ljubljani kot svobodni knjĹ Po tem romanu je opaziti daljši premor, ki mu sledi ževnik' vendar brez statusa. Tega je dobil šele leta 1960' ko se je tuđiporočil. V začetku šestdesetih let je bil član Rožančevo najplodnejše in najbolj ustvarjalno obdobje. uredniškega odbora Perspektiv, v letih 1963164 vodja gle- Leta 1979 je izdal ľoman Ljubezen, v naslednjih desętih dališčaoder 57. V letu 1964 je bila prepovedana njegova letih pa še deset romanov (Hudodelci,198I, Metulj,I98I, dľužbeno-kritičnaigra Topla greda, leta L968 pa je bil Roman o knjigah,'1983, Nebesa,1984, Sentimentalni časi, zaradi članka v reviji Most, ki jo je souľejal, obsojen na dve 1985, Markov evangelij 1/8,1987 , Labodova pesem,1988, leti zapora, pogojno za šest mesecev. Od leta 1974 je Lectio divina, 1988, In dij an s ka zima, 1989 in U mor, 1990), Rožanc, ki se je od mladih nog aktivno ukvaľjal Z nogome- novelistično zbirko Vstajenje mesa (1980) in pet esejističnih tom, pozneje pa uveljavil tudi kot oľganizatoť športnega del(Iz mesa in krvi,I98I, Evropa,1987 Svoboda in narod, (leta je , življenja 1986 prejel Zlato Bloudkovo značko)' 1989, Manihejska kronika,1990, Brevir,1991). Napisal je deloval kot sekľetaľ in direktor Zveze špoľtnih društev tudi nekaj filmskih scenarijev in gledaliških del. Med štiri- Slovan. Leta 1980 je za roman Ljubezen prejel nagrado mi uprizoľjeĺiimi (Jutro polpreteklega dne, 1959, Stavba, Pľešernovega sklada' leta 1|{1 pa Pľešeľnovonagľado za 1963, je življenjsko delo. Po njegovi śmľtiso mednarodni mladinski Topla greda, 1964 in Zadnja večerja,1988) nhipo- + nogorrĺetni tuľnir na Slovanu pľeimenovali v Memorial membnejša pľepovedana Topla greda z ostro kritiko teda- Maľjana Rožanca, njegovo ime pa nosita tudi nagrada nje dľužbe,predvsem socialistične agľaľne politike. oblast mesta Ljubljana za špoľtne dosežke ter nagrada za najbolj- je na pľemieľo poslala pretepače, ki so upľizoritev baľ aľ- šo sloVensko esejistično knjigo. sko >niinirali<. Zgodnejše Rožančevenovele kaŽejo pľedvsem poteze realizma in näturalizma; modeľnizem se jih je komaj dota- Ż. kniĺ. Močneje je v njegovo smeľ zanihal z romanom Slepo oko gospoda Janka,, vendaľ je njegove najizrazitejše vpli- Zaćetki Rožančevega pisateljskega delovanja segajo v ki jih je pač tedanjemu leto 1955, ko je - po lastnih besedah - spoznal, da ne bo ve, dolgoval literaľnemu okusu, slikar in je odkril, da je medij, v katerem se bo lahko pozneje povsem opustil. Svojo pravo >pisateljsko meľo< je najbolje izraz|l, literatuľa. V to leto sodi njegova prva ujel z Ljubeznijo; od tedaj je za njegovo pisanje značilen revijalna objava v obzorniku Prešernove družbe (Prišla ie V vseh bibliografijah in tudi v vľsti člankov Rožancu je tudi Helena, Mišolovka, gumbi in tičnica). Nekaj zgodb in ' o delo obravnavano kot roman, vendar grepÍavzapÍav zazbirko esejev. novel je tedaj objavil tudi drugod: v Mladih potih, Ljub- Glede dela je bil sam skeptičen, saj je v nekem pogovoľu dejal: Ijanskem dnevniku, Naši sodobnosti in Novih obzorjih. 'Ż >Napisal sem zelo slab romaĺ Slepo oko gospoda Janka 'kine vem, če ga Najboljša teh zgodnjih besedil so nato izšla v knjigi Mrtvi in je kdo na Slovenskem prebral'< (Večer s študenti na Gerbičevi 51 a;v: vsi ostali (1959). Njegovo drugo pľozno Qelo, pľav tako Marjan Rožanc in njegovo delo. Nova revija' Ljubljana 1991. Zbirka zbirka novel Zračna puška (I97I), v katejľ'i prevladujejo Interpretacije; str. 118.)
130 13',J. >>neoľealizem z nekaj eksistencialističnimi pľvinami<<., S - ob >izmišljeni< fabuli - svoje ľesničnebolečine, dvome, takšno slogovno usmeritvijo se je Rožanc seveda bistveno razmišljanja. Liteľatuľa za Rožanca nikoli ni bila le razlikoval od predhodnega ali sočasnega socialnega in sen- nekakšno razvedrilo, ampak je imela v njegovem življenju timentalnega realizma (dve leti pred Ljubeznijo je na pri- posebej odlikovano mesto. mer izšlo eno boljših del te Smeĺi,. Kranjčevi Strici so mi Velja pa tudi narobe - in s tem smo pľi drugi značilnosti povedalĺ), enako pa se ni mogel povsem vklopiti v tiste Rožančevegazte|ega opusa: posebno mesto v njegovi lite- liteľaĺne tokove, ki so odločneje sprejemali elemente ľatuľi ima njegovo Življenje. Rožančeva pÍozna dela so modeľnizma in jih zastopajo imena, kot so na primeľ pľetežno-avtobiografska. Takšne so že novele v zbiľki Dominik Smole, Andľej Hieng' Lojze Kovačičin Peter Mrtvi in vsi ostali, predvsem Pravljica in zgodbe, povezane Božič.Med sodobniki mu je bil v petdesetih in šestdesetih z Zeleno jamo, pa tudi tiste, ki črpajo izć,asa pisateljevega letih po lastnih besedah-najbližji Smiljan Rozman; pľed- bivanja v Mariboru. Tak je seveda v celoti roman Ljube- vsem S Hudodelci in z Metuljem pa sę je v marsičem ned- zen, nić manj pa tudi ľomani, ki jih v predgovoruk Senti- vomno približal pisanju Vitomila Zupana. Toda proti kon- mentalnim časom (ob Pravljici in Ljubeznl) sam oznaći za cu osemdesetih let se vendarle ni povsem izognil tudi vpli- življenjepis: Hudodelci, Metulj in Sentimentalni časi. vu novejših literaľnih tokov. Vsaj v dveh ľomanih, v Mar- Hudodelci črpajo predvsem iz avtorjeve zaporniške izkuš- 'kovem evangeliju in (Jmoru,jaqamreč zaznati nekaj foľ- nje (čeprav je v ľomanu tudi zelo veliko izmišljenega) ter malnih elementov postmodeľ nizma. opisujejo zaporniško in ljubezensko zgodbo ľevolucionarja Za,Rožanć,ev zte|i opus sta bistveni in na pľvi pogled in kľiminalca Petra Beĺdona. M etulj prikazuje aľestantovo pazni dve značilnosti: esejističnost in avtobiografskost. vľnitev iz zapora-in njegovo vključevanje v dľužboter Prva ni le posledica dejstva' da je RoŽanc v slovenski obravnava temi, ki sta za Rožanca najbolj pomembni: literaľni zavesti nemara najbolj izrazito prisoten predvsem pisateljevanje in ljubezen. Sentimentalni časi nadaljljejo -* kot nenadkriljiv esejist; ves čas, posebej intenzivno pa Metulja. Tomaž Pesek je že uveljavljen pisatelj, njegovo seveda v osemdesetih letih, so namreč izmenično izhajali pisateljevanje pa ni povsem neodvisno od njegovega ljube- njegovi ľomani in eseji. Pač pa je esejističnost postala tudi zenskega življenja. Zaradi oporečništvamu gľozi zapot, z aćilna posebnost njegove ptoze. Zlasti v romanih je toľej odsotnost od ljubljene žene, ki je noseča. Tomaž je fabula večkľat pľekinjena ali celo nadomeščenaz daljšimi pľed dilemo' komu naj da prednost: delovanju v dľužbi ali družini. Zdi se, da najavljajoči se obljublja esejističnimi vložki (v zrelem opusu pi iz Jega pľepletanja otrok možno lahko povsem izvzeli morda samo Ljubeten),kar z vidika rešitev dileme, vendar se roman sklęne pesimistično: otrok berljivosti, pa tudi slogovne ubľanosti včasih pomeni sla- se v trebuhu mateľe zaduši, možnost novega življenja je s bost, česar se je zavedal tudi sam pisec. Pojasnilo tega temže v kali zatrta. prepletanja je moľda v dejstvu, da svojega pisanja nikoli ni razumel kot >zgolj literaturo<<, se pravi: kot nekaj nezave- zujoć,ega, kar ni povezano z realnim življenjem, ampak je J vanj vedno vlagal vso svojo eksistencialno zavzetost, torej Med najpomembnejšimi Rožančevimipisateljskimi 3 Janko Kos:. Pregled slovenskega slovstvą. DZS, Ljubljana 1992; sodobniki sta vsaj dve imeni, katerih pisanje je enako str. 394. odločilno avtobiografsko zaznamovano: Vitomil Z:upan in
13Ż 133 Lojze Kovačič.Večino snovnega gľađivav nekateľih bese- Za oba je namreč značilen dokončen prepad med posamez- dilih teh treh piscev namľeč pľedstavljajo povsem stvarna, nikom in družbo, v Rožančevempisateljskem (in misel- ľealna dejstva iz njihovih življenj. Vendar pa moramo biti nem) svetu pa je individualizem le én pol človekove oseb- pľi branju de|,za katera vemo' da so v tem smislu avtobio- !gsti.. Ze v špoľtnih esejih Demon lva Daneva (1969), po grafska' a ne Želijo biti dokumentarna, pač pa fikcijska, Ljubezni pa praktično v vseh delih, tako prozniľl kot eseji- previdni. Takšnega pisanja namľečne smemo brati kot stičnih' je Rožančevaosnovna tema predvsem človekova nekakšno liter arizir ano avtobiogľafij o. Za ustr ezno bĺal- dvojnost, ki se kaže na več načinov: kot razcepljenost med sko spľejemaĄe Zupanovih, Kovačičevih in Rožančevih telesom (mesom) in duhom, kot razlika med moškim in del-za razliko od avtobiografije - sploh ni pomembno, ali žensko, kot nasprotje posameznika in družbe. in _ končno' so opisana dejstva resnična, avtobiografska ali izmišljena. _kotrazdalja med človekom in Bogom. Rožančevaboleča Poanta opisanih dogodkov in dejstev namreč ni v njihovi težnja je preseči tarazko|, njegova usoda: vztrajativ njem, anekdotičnosti. Avtor podatkov iz svojega ľealnegaživlje- in to na vseh ravneh. Njegova zavezanost kolektivnim nja ne upoĺabi kot snov zato, da bi poudaril njihovo resnič- špoľtom, kjer ga navdušuje duh moštva kot paradoksni nost (to je značilno za avtobiografiko), ampak skuša pľek sprimek občestvenega in individualnega, sovpada znjego- njih pokazati neko splošnejšo značilnost, neko >višjo< ali vo stľastno erotičnostjo, ki se odtaža v >>božjastni spolno- >globljo< ali vsaj >občejšo< rěsqlico. Nekakšen paradoks sti<< (v noveli Vstajenje mesa); v kateri ne ž,e|i le prestopiti tovrstne avtobiogľafsko podlože e liteľature je v tęm, da meja lastne individualnosti in se stopiti z ljubljeno osebđ, ta besedila ustréíno,se pľavi: kot umetniška d-ela, beremo ampak preseči tudi ľazdaljo, ki loči duha od telesa in telo ravno takrat, ko zaneriaľimo njihovo biografsko dejan- >orežeti z duhom<<, doseči >vstajenje mesa<<; to pa nazad- skost-. Sele takrat, ko pri branju nismo pozoľni na to, ali se nje ustreza težnji,'dabi se kot človek, toľej v živémtelesu, jenekaj v resnicizgodilo, se nam odpre tista globlja resnica, stopil tudiz Bogom. ki nam jo skuša posredovati delo in zaradí katere to delo Ne le Rožančevaesejistika, tudi njegova proza je živa velja za umetniško. demonstraclja te razklanosti, ki ga v njemu lastni obliki Med Zupanom in Kovačičemna eni ter Rožancem na morda najjasneje razlikuje od podobno avtobiografskih drugi stran obstajajo seveda podobnosti, ki presegajo to Zupana in Kovačiča.Davek ji pogosto plačuje celo oblika, zgolj načelno raven. RožančeveHudodelce inZlpanovega Levitana druži ná primer zaporniško okolje' ki v obeh a V tem pogledu so zanimive tele Rožančevebesede5>Najboliši primerih izhaja iz trpke osebne izkušnje. Zupaĺu so pri pisatelj ostane v svetu neopredeljen. Ne vemo, kaj misli, na kaj stavi,za Rožancu soľodne tudi nekatere eksistencialistične poteze Ł-aj se zavzema. To lahko rečemo na Slovenskem tudi za Vitomila posameznika individualista' ki stoji napreti družbi kot njen Zupana, ne samo zaI-ojzeta Kovačiěa. Jaz pa sem imel ves čas potrebo Ę' tudi, da se znotraj tega sveta opredelim, da odigram tudi svojo sovraŽnik. Po drugi stľani pa sta denimo Pravljicain Ljube- I socialno funkcijo.< (Andľej Inkret: Pogovor z Marjanom Rolancem;v: Marjan tistemu vzdušju, ki ga pľed nas priča- zen neverjetno blizu Rožang in njegovo delo, str. I39.) Kovačić,ev P riš Ie 5 rajo i ki. Z besedami Andreja Inkreta: RoŽančeva besedila >>zmeraj znova Toda med temi treĺfii pisci ne najdemo le podobnosti' izpovedujejo željo, otľoško silovito željo po druŽbenosti ('ljubezni') in ampak tudi nič manj pomembne raz|ike. RoŽančevi liki se hkľati tudi nujo individualuma, ki je svobodna in avtentična človeška na primer močno razlikujejo od herojskega individuaĘma danost.<< (Andrej Inkľet: Zelena jama, pripis;v: Marjan RoŽanc, Zelena Zupanovihjunakov ali malega človeka Kovačičevepr:oze.' j arna, Mlhelač' Ljubljana 1993; str. 234.
134 135 v romanih tazpeta med čisto liteľaľnostjo in esejističnostjo. je >>vsebinski< Vendar se zdi, da to ľazpetost - tako na kot telesna moč, kljubovalnost. <<' oblikovni ravni _ na neki način Rožancu vendaľle uspelo. Zelena jama ima torej poseben pomen tako v Rožanče- preseči. kjeľ je kot pravimo >>presegel Namreč tam, - - vem življenju kot v romanu Ljubezen, in to ne le kot Samega sebe<<: v svojem najboljšem delu, romanrl Ljube- geografski prostoľ in družbeno okolje (>moščanska kla- zen. pa<)' ampak tudi kot najpo embnejši del pisateljevega življenja, ki je v ľomanu - z nekaj redkimi odmiki _ pľika- zano skoraj naturalistično zvesto.s To je seveda čas >bŕez- 4. skľbnega<< otľoštva, zato je povsem naravno' da je junak - pravzapÍay skoraj vsi junaki - Ljubezni otľok oziroma Ljubezen ima svojo >predzgodovino<<. Njena pľedhod- mladostnik. Pa vendar Ljubezen še zdaleč ni mladinski nica je novela Pravljica (leta 1958 je izšla v reviji Naša ľoman. Pľikazuje pogled v svet otroka, toda ta pĺikaz ni jo je sodobnost pod naslovom Pravljica oTlpdesti), ki imel namenjen otrokom. >Otľoški" svet, opisan v Ljubezni, za Rožanc za svoje najboljše_delo, čeprav se je obenem tudi Rožanca nikakor ni nekaj otroškega, ampak nekaj dosti jasno zavedal, da bo ostal zapisan v spominu bľalcev in v bolj bistvenega, nekaj, kar presega vsako >biološko< dolo- analih literarne zgodovine predvsem po zaslugi romana čitev in kar Rožanc imenuje s svojo absolutno besedo: Ljubezen. Pravljica namľečže vsebuje natanko tisto avto- >ljubezen<. biografsko ozadje in tudi podobno atmosfero ki je - -, Y zveziz dejstvom, da je LjubezenRož,anćevo potem značilno za Ljubezen: drugo svetovno vojno, se osľednje prozno delo, je zanimiv podatek o tem, kako je roman '1 pravi: okupacijo Ljubljane in čas tik pred njo, pisateljevo nastajal. >>Ljubezen sem napisaĺ v tľeh tednih,<< je v nekem , otroško in mladostno dľuščino,predvsem pa in to je za - pogovoru povedal Rožanc in dodal, da je roman >>zdrźema RoŽanca najpomembnejše poseben geografski prostoľ: - pisal tri tedne' ne da bi pľenehal jokati.<, Toda v piscu se je Zeleno jamo. Najboljša Rožančevadela so vedno vezäfla >kuhal<ĺ že do|ga desetletja in je samo čakal, kdaj bo na to četľtin čas otľoštva, ki ga je preživljal v njej. Pisec izbruhnil na dan. Kot lahko preberemo v Uvodu v Ljube- Sam Se je tega najbolje zavedal, saj je nekemu spľaševalcu zen; >iŠamo spomini imajo najbrž to posebno lastnost' da povedal tole: >>Jaz reči, da se dejansko moľam Íazživimna lahko preždijo kot plodne semenčice v človeku leta in leta, pisateljski sam presodim' avtentičen način, kolikor lahko potem pa se nenadoma vzdľamijo in kar takoj nabreknejo samo tedaj, kadar se vľačamk svoji mladosti, v svoj pro- v zrel plo_d, ki mu kratko malo moramo - ne glede na Stoľ.<<6 In v 'nekem-dľugem pogovoru: >Moste in Zelena jama sta postala moja usoda. Nista imela samo stvaren, ' F.""* Pibernik: Čas romana. Cankarjeva založba, Ljubljana temveč tudi nadnaľaven pomen. (. . .) Poistovetiti sem se 1983; srr. 189,192. bil pľipľavljen samo z moščansko klapo, v kateľi so vladala ' Če navedemo le nekaj dejstev, ki jih še nismo omenili pri biograf- ľokovnjaška in pobalinska merila, pogum, predrznost, skem prikazu: PľelčęvBoris je na primer resnična oseba, imenovana s pravim imenom; mati je bila res jehovka in je bila zaradi tega po vojni obsojena na dve leti zapoľa, itd. 9 Manca Košir:. Razpetost med jazom in sočlovekom; v: Marjan u Andrej Inkret: Pogovor z Marjanom Rožancem, str. 134. Rožanc in njegovo delo, stĺ. I22.
136 r37 okoliščine- dovoliti lastno, samostojno življenje.<< To enoumna' vendaľle nekoliko podrobneje osvetliti. Pove- >>lastno, samostojno življenje< je seveda knjiga, roman dali smo že, daje pľi njem ljubezensko čustvo povezano z Ljubezen.In spomini so spomini na meĺĺvojnootľoštvo v ľeligioznim, da je meja' ki ostajä med še tako tesno združe- Zelenijami. Toda kaj je na teh spominih takšnega' da je nima zaljubljencema, vzporedna nepresegljivemu prepa- moialo tri desetletja >preždeti< v pisatelju, pľeden je lahko du, ki ločuje človeka od Boga. Rožanc je bil večni >>boľivec z vso silovitostjo v treh tednih planilo na dan? z Bogom<< (spľavi z njim se je približal šele proti koncu življenja, v esejih Manihejske kronike) in njegova ljubezen \ je bila strastna, a nepotešena, zaznamovanaZ mankom' ki 5-. ga je na nekem mestu opisal takole: ,1Zame je ljubezěn v pľvi vľsti občutek lastne nezadosťnosti, nato spoznaŕlje Da bi lahko odgovorili na to vprašanje, se moľamo nezadostnosti v sočloveku, v moškem ali v ženski, poskus' vživeti v salno delo in se vprašati, kaj nas na njem tako da bi se s sočlovekom združil v popolnejšo in sľečnejšo močno pritegne. RazlogoÝ zato je mogoče več' toda eden osebo, in nazadnje tragični pľiokus, da se nama to ni posre- najmočnejših je nedvomno tisto posebno čilo.łl'Toje občutje, ki spľemlja večino njegovih esejev in vzdušje domač- je nosti, zaupljivosti in ljubezni, ki ga izźareva sämo okolje ľonfanov in na pĺispodobičen način pľikazano tudi v ľomanu dogajanja, namreč Zelenajama. Seveda se večkrat zgodi, Sentimentalni časi; moški in ženska sta pľedstavlje- da kak pisatelj ż nostalgijo, naklonjenostjo in moľdacelo na v vsej muki Ęubezenskega razcepa, vendar do odrešujo- nekakšno ljubeznijo opisuje prizorišče svojega otroštva. če sinteze - to simbolizira mrtvoľojeni otľok kot tisto >>tret- je<<, je Vendaľ se zdi, da Rožančev odnos do okolja, v kateľem se zdĺužtljoče,ki pa umanjka - ne pride. Ptav zato dogaja Ljubezen, presegą tovrstno spominjanje. Kot smo ljubezen možna le kot nenehna bolečina, z besedami videli zgoraj, sta imela Moste in Zelena jama za Rožanca Rožanca: >. . . globoka, ľesničnaljubezen se lahko porodi po njegovih lastnih besedah >>nadnaraven pomen.< Tak Samo v demoničnem razpo|oženju, to se pľavi v sočasni pomen pa je zanj imela tudi ljubezen; v enem zad{ih zavesti naše preteklosti in hrepenenja po odľešitvi.Samo pogovorov je namreč izjavil.tudi tole: >>Ljubezen je zame če te spoznam kot neusmiljeno ĺązdvojenost in samo če ne Bog in Bog je ljubezen.<<'. Ali je torej Ljubezen _ Íoman o tľpim več le zaradi sebe' ampak tudi zaradi tebe, lahko 7,elenijami, ki je imela zaRožancanadnaraven pomen, in rečem, da te imam ľad.<<' je obenem o ljubezni, kíje zanj Bog _ ľoman o Bogu? Ce je 'Ijubezen torej zazÍamovana z bistvenim mankom, z ljubezen Bog in Bog ljubezen, bi takšen sklep raztľganostjo, s trpljenjem, z bolečino. Kot takšna se kaže 11mľe9 pa je lahko končno sledil že iz dejstva, da nosi roman naslov: v vrsti romanov, esejev, tudi novel. Toda - ali to tudi Ljubezen. tista ljubezen, ki jo srečamo v románu Ljubezen? Zakate- ro je znaći|no >>na stežaj odpľto, brezmejno srce<
139 .! 139 sti, v imenu katere ni iz tega čustva izključen prav nihče? ljubezen. Tista druga ljubezen, na katero naletimo v Pripovedovalec Ljubezni namrečljubi vse po vrsti: >>. . . vse Rožančevemistoimenskem romanu, je drugačna. Ko je telovadce pľi Sokolu . . . vse poznejše aktiviste, interniran- spregovoľil o razliki med odľaslim človekom in otľokorn- ce in partizane . . . vse faľškepodrep-nike 'gsalezijanskega in svet Ljubeznije svet otroka -, je Maľjan Rožanc nekje doma in vse člane fantovskih odsekov, pożnejše belogarđĹ dejal tudi tole: ĺOtroškisvet je veľjetno bolj haľmoni- ste in domobľance ' . . vse tľi ovaduhe in izdajalce sloven- čen.<